gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Trst: pri Sv. Ivanu priprave na obeležitev 150-letnice cerkve Denar za širitev doberdobske šole in novi šolski center v Romjanu Primorski Menia: Fašizem je raznarodoval Slovence, a v sklopu splošne nasilne politike prejšnjega stoletja /3 SREDA, 4. JUNIJA 2008 št. 132 (19.222) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Hillary Clinton ima še čas za umik Rado Gruden S primarnimi volitvami v Južni Dakoti in Montani se je končal boj med Barackom Obamo in Hillary Clinton za mesto predsedniškega kandidata Demokratske stranke na novembrskih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike. Temnopolti Obama bo na konvenciji stranke postal tudi uradni nasprotnik republikanca Johna McCaina, kakšna pa bo vloga Clintonove, še ni znano. Včeraj so si bliskovito sledile novice, ki so po eni strani govorile, da Clintonova priznava zmago Obame, takoj nato pa so sledili de-mantiji in trditve, da se ne misli predati in bo v boju za demokratsko nominacijo vztrajala do konca. Toda njen boj je vnaprej izgubljen, saj ima 47-letni senator iz Illinoi-sa tako prednost, da ni možno več nikakršno presenečenje. Edino kar Clintonova lahko doseže, in to ji je s trmastim vztrajanjem v predvolilnem boju in nizkimi udarci proti svojemu tekmecu delno že uspelo, je to, da Demokratsko stranko dokončno razdeli na dva tabora in s tem na volitvah omogoči zmago McCaina, ki drugače zaradi negativne dediščine Busheve vladavine ne bi imel nikakršnih možnosti. Najnovejše predvolilne napovedi sicer dajejo Obami več možnosti kot McCainu, toda novembra bodo glasovi tistih, ki še vedno podpirajo Clintonovo, odločilnega pomena. Zato je še čas, da Hillary Clinton prizna zmago svojega temnopoltega tekmeca, se častno umakne in si morda zagotovi kandidaturo za podpredsedniški položaj, Demokratski stranki pa omogoči, da po dveh mandatih Geor-gea Busha spet osvoji Belo hišo. RIM - Tridnevna svetovna konferenca o prehranski krizi Združeni narodi za večjo proizvodnjo hrane Ban Ki Moon: Proizvodnjo hrane bi morali do leta 2030 povečati za 50% Hrane je vse manj in cene se stalno višajo kroma RIM - Proizvodnjo hrane v svetu je treba občuteno povečati. Ta poziv je označil prvi dan svetovne konference o prehranski krizi, ki jo je pripravila Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in prehrano FAO. Generalni se-kre tar OZN Ban Ki Mo on je opo zo ril, da bi se morala proizvodnja hrane do leta 2030 povečati za 50 odstotkov. Zato bi bilo treba odpraviti »trgovinske in davčne politike, ki izkrivljajo trge«. Svetovni konferenci FAO sledi kakih 50 svetovnih voditeljev, med njimi tudi slovenski predsednik Danilo Türk, ki je poudaril nujnost investiranja v kmetijsko proizvodnjo. Na 13. strani Zgonik: razstava vin pravi občinski praznik Na 6. strani Loritu bodo sodili šele od oktobra dalje Na 6. strani Glavni državni tožilec zapušča Gorico Na 14. strani V tržiškem Ineosu narašča stiska delavcev Na 14. strani Novogoriški župan kritičen do stališča ministrstva o pouku italijanskega jezika Na 17. strani ITALIJA - Polemika v vladni večini Priseljenci: Liga proti Berlusconiju ŠTIVAN - Pri stari cerkvi sv. Janeza Krstnika Samostan v zelenju Do pomembnega odkritja so prišli naključno med čiščenjem zaraščenega območja RIM - »Italija ne more kaznovati človeka samo zato, ker je nezakonito prišel v državo. To je lahko kvečjemu obremenilno dejanje za priseljenca, ki naredi kaznivo dejanje.« Ministrski predsednik Silvio Berlusconi (na sliki) je s temi besedi pojasnil svoja gledanja na problem, ki tudi na mednarodni ravni povzroča Italiji kar nekaj političnih in pravnih preglavic. Predsednikove besede je takoj kritizirala Severna liga, ki opozarja Berlusconija, da ne more in ne sme izdati volje volilcev desne sredine. Na 5. strani ŠTIVAN - Pri stari cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu so včeraj naleteli na staro obzidje in na druge ostanke, ki naj bi segali v 5. stoletje ali še nazaj. Župnik v Ribiškem naselju Ugo Bas ti a ni, ki je od go vo ren za sta ro cer -kev, in njegovi sodelavci so namreč včeraj dopoldne med čiščenjem zaraščenega območja prišli do odkritja, kate re ga raz sež nos ti so zaen krat ne zna -ne. Ka že, da so to os tan ki sa mo sta na, naš li pa so tu di ne kaj de lov sta re ga ol -tarja. Dela za čiščenje območja se bodo ta teden nadaljevala, morebitno izkopavanje pa bo v pristojnosti spome-niš ke ga var stva. Na 7. strani 2 Sreda, 4. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE OGLEDALO Retorika največja nasprotnica NOB Ace Mermolja / Kaj je zame narodno osvobodilni boj? Kaj mi pomeni? Koliko je name vplival? Vprašanja sem si ponovno zastavil, ko sem kot sozaložnik prisostvoval predstavitvi knjige Resistance,Suffering, Hope, ki so jo založili Zveza borcev NOB, Založništvo tržaškega tiska in Slovenska kulturno-gospo-darska zveza. Publikacijo sta uredila Jože Pirjevec in Božo Repe, namenjena pa je evropskim inšti-tucijam in njihovim predstavnikom, politikom, novinarjem in tudi strokovnjakom, saj je na evropski ravni slovenska partizanska epopeja malo poznana. Knjiga je izšla v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Vprašanje sem si zastavil, ko sem knjigo bral, predvsem pa, ko sem poslušal nekatere njene avtorje, predvsem tiste, ki so doživeli partizanstvo. Vprašanje sem si zastavil zelo osebno in upošteval stvarne implikacije vojne, fašizma in antifašiz-ma na moje življenje. Zato vprašanje le delno delim s "skupnostjo". Moja generacija je povojna. O osvobodilnem bojuje torej slišala, brala...morda pa se nam je vendarle zgodilo nekaj več. Morda so se vojne posledice selile v moje in v naše življenje. Na ta aspekt bolj malo pomislimo in zato bo predmet mojega članka. Sodim v antifašistično družino, ki je bila povsem soudeležena v takratnem fašističnem, osvobodilnem in poosvobodilnem dogajanju. Ne bi razlagal zgodovine moje družine in bi se omejil nase. Pričel bi torej kar pri imenu. Uradno se imenujem Francesco. Ime mi ne pomeni tujke, čeprav sem za večino Ace. Ko smo živeli v stanovanju na goriškem Travniku, so bile v hiši italijanske in furlanske družine. Zanje sem bil Francesco, s tem imenom sem hodil od stanovanja do stanovanja. Takrat me je mlada Furlanka, ki je delala v podgorski tekstilni tovarni, kjer je nekoč delal tudi oče mojega nonota, kot Francesca prvič peljala po Travniku z vespo. Neverjetno! Ko smo se preselili v Ul. Palladio, so imeli tam hiše Slovenci, Furlani in Italijani z juga Italije. Večina teh je delala v javni upravi, na kvesturi itd. V mešanici otrok sem bil Ace in Francesco. To se mi je dogajalo skozi vse življenje. Francesco je bilo in je moje prvo-drugo ime. Kako pa je do njega prišlo? Moja nona me je hotela imenovati po sinu Francetu, ki je kot šestnajst leten partizan padel na Trnovski planoti. Moja nona je vojno preživela sama z najmlajšim sinom, saj so bili mož in hčerki v zaporih, taboriščih in v partizanih. Najrajše je seveda imela padlega sina in nato mene čisto posebno. Ko so me krstili, pa ni bilo možno v Gorici dajati slovenskih imen. Od umrlega strica sem povzel ime Francesco, ki ga dodatno plemeniti menih iz Assisija, a je dobilo svojo izvirno, italijansko obliko. Padli stric je bil torej France, jaz pa Francesco. Sam imena France nisem mogel kot otrok izreči in sem ga poenostavil v Ace in tako je ostalo. Za imenom pa so nedvomno smrt skoraj pubertetnega partizana, nedopolnjena italijanska demokracija, življenje v mešanem okolju, kjer nisem čutil kakega čudnega odnosa do mene in moje družine. Del vojne in njenih posledic se je prikradel vame. Danes lahko spremenim Francesco v Ace, vendar se ob tem prepletata življenje moje intime in zgodovine, skratka, več stvari od same načelnosti. Okoli mene pa se je dogajalo kar nekaj dodatnih in nenavadnih stvari. Moja mama je bila npr. pogostokrat odsotna. Pred vojno je študirala v Italiji medicino, nato so jo s teto kmalu zaprli in je skoraj dve leti je preživela v italijanskih zaporih. Prekiniti je morala študij, čeprav so ga drugi sošolci nadaljevali... Ob razpadu Italije je šla mama naravnost v partizane, v partijsko šolo v Cerknem ter v bolnišnici Pavla in Franja. Tako je po vojni dokončala študij medicine v Ljubljani. Moj nono je po svetovni vihri ponovno odprl zobozdrav-niško ambulanto, moja mama pa je morala nos-trificirati diplomo in nato opraviti specializacijo v Italiji. To je lahko storila v Rimu, kjer je sloviti kirurg Valdoni dobro poznal partizansko borbo in neverjetno medicinsko organizacijo NOB. Veliko let sem hranil manjšega tigra iz posebnega blaga, ki mi ga je mama prinesla iz Rima. Veliko časa pa sem preživel z nonotom in nono. Ni mi bilo slabo, vendar sta nono in nona prevzemala vlogo staršev. Zgodovina je bila ponovno v meni. Najhuje pa mi je bilo, ko mi niso hoteli priznati italijanskega državljanstva, kar se je poznalo, ko so me izbrisali iz maminega potnega lista, jaz pa nisem poleti mogel več v Kostanjevico na Krki, saj je bil meni dovoljen le obmejni pas za prepustnico. V rodnem kraju none (v Kostanjevici) sem se čudovito imel in cele dneve preživel na lesenem čolnu in lovil ribe, ki jih je takrat v vodi mrgolelo. Danes je Krka prazna, vendar je to druga zgodba, ki sodi v slovensko in jugoslovansko industrializacijo. Državljanstvo sem dobil s pomoč- jo odvetnikov, čeprav je bilo moje ljubljansko bivališče bolnišnica in verjetno kratko bivanje izven nje. Menim, da sodi tudi to v delček zgodovine, ki je bila posledica velike vojne, blokovske delitve sveta in seveda nikoli do kraja izvršene defašistizaci-je Italije. Na počasen prehod iz fašizma v demokracijo je izjemno lucidno opozoril v svoji knjigi veliki italijanski matematik in filozof Ludovico Geymonat. Pisal sem že o tem, kako smo na goriški gimnaziji na lastni koži in tokrat povsem zavestno in dovolj zrelo doživljali opredelitev med rdečimi in belimi, med sinovi partizanskih družin in deklarativno domobranskih. To, kar je bilo v Ljubljani prikrito in neopazno, smo v Gorici doživljali neposredno. Če so moje vrstnike v Ljubljani pitali s partizansko epopejo, z idealizirano pravično družbo, s pretirano retoriko bratstva i jedinstva, so mene učili profesorji in veroučitelji, ki niso smeli prestopiti meje in so bili absolutni protikomu-nisti, proti Jugoslovani, skratka, proti vsemu, za kar so moji doma marsikaj žrtvovali. Kanček žrtve je nosil tudi sin (jaz), ki je bil včasih (empirično do-gnano) slabše ocenjen od sošolca in prijatelja (naloge sva npr. primerjala in prepoznala profesorjeve "ukane"), ki je bil "na drugi strani". Skozi mene se je na tak način podaljševala vojna, ki je nisem doživel, v mojem prijatelju pa prav tako. Nekatere pregrade so ostale, kot da nismo bili v miru. S študijem v Ljubljani so se določene perspektive pričele ponovno obračati, je pa nemogoče reči, da ni bilo tudi v najbolj privlačnih ljubljanskih zgodbah partizanstvo z vsem, kar je vanj sodilo. Kako ni mogla npr. zijati kot razpoka v skali vojna v človeku, kot je bil Dušan Pirjevec? Bil je najprej trd komunist, stalinist, politkomisar, pripadnik UDBE in nato prvi slovenski heidegerja-nec v času, ko tudi v Italiji Heidegerjevo ime ni pomenilo tega, kar je kako leto pozneje. Ne bom pozabil Pirjevčevega nastopa na zasedeni ljubljanski filozofski fakulteti spomladi leta 1971, ko sem bil povrhu še med udeleženci zasedbe Aškerčeve ulice. Študentom, ki so ga takrat občudovali, je Pirjevec pojasnil svoj prehod iz stalinističnega agronoma v učitelja hermenevtične fenomenologije. Imam tudi svojo teorijo, zakaj so leta 1970 v reviji Problemi Pirjevec in nekateri vrhunski slovenski intelektualci, ki danes mislijo povsem drugače, zapisali teze o tem, kako se dogaja konec naroda. Dejstva so pozneje izpodbila omenjene teze, čeprav menim, da je narod zgodovinska kategorija in ne danost. Jasno pa je, da so bili občutki in misli povojne slovenske in takrat še jugoslovanske generacije študentov prepletene z mitiziranim partizanstvom in z iskanjem neke nove identitete in vloge, ki ne bi pomenila le kreda očetov. Druga, belogardistična stran je ostajala v senci, ki jo je rahlo razkrival Balantič. V meni so se takrat sprožile nelahke dileme glede komunizma, vprašanja o partizanstvu oziroma o njegovem mitu, o moji dotedanji kratki življenjski izkušnji itd. Želel sem preko in obenem sem bil tu. Sedel sem na zidku z nogama tu in tam. V Ljubljani je v moji glavi padal jugoslovanski mit. V Italiji sem ga potrjeval, ker je bilo onkraj meje vse grdo in črno, z njim pa tudi jaz. Nekatere stvari so v meni ostale trajne. Zaradi osebnih izkušenj sem ostal jasen antiklerikalem Pozneje sem klerikalizem ločil od pristnega verskega vprašanja, saj ima malo opravkov z evangeliji. Zame je to drža, ko nekdo v imenu vere sodi drugega na osnovi ideološko-političnih izbir in se pri tem njegova sodba zaključi. To je prvo. Moja bitna kultura je slovenska, prepričan pa sem, daje osvobodilno gibanje zapustilo v meni in nas jasno opozorilo, da se v pozitivnosti in propulzivnosti narodnega skriva tudi stranpot, ki je rodila fašizem in nacizem: demon, ki razdira človeka kot človeka. Demon še ni umrl, kot ni umrl narod. Na narod mislim kot na pozitivno in odprto, torej dialoško, strukturo. Omenil sem vprašanje komunizma. Komunistične države so doživele propad in danes je žrtev tega propada tudi samo partizansko gibanje, ker gaje v določenem trenutku "prevzela" pod tu-torstvo partija. Obstajajo pa določene instance in teze marksizma, komunizma in socializma, ki so danes razvidne, kot niso bile nikoli. Zgodba je dolga, pričeti pa bi jo morali z neverjetnim razkorakom med skrajno lakoto in ogromnimi zasebnimi bogastvi, ki ga človeštvo še ni videlo. Partizanstvo je bilo v svoji osnovi tudi boj proti tem razlikam in ta boj ni bil napačen, nasprotno, ostaja in bo aktualen, kot so aktualna narodna in manjšinska vprašanja. NOB se tako vendarle seli onkraj lastne zgodovine in sega v nas brez vsakršne retorike. Retorika se mi zdi največja nasprotnica dediščine NOB, zato je pomembno vedeti, kako se je v meni-v nas nadaljevala neka zgodovina. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Prizori z Velikega trga Trst se lahko baha, da ima v Evropi največji trg, ki meji na morje. Niti beneški Trg sv. Marka ni tako velik. Na našem prizoru, posnetem prav na tržaškem Velikem trgu, vidimo brkatega starca in nekaj mladeničev. Po sodčkih na tleh domnevamo, da prodajajo limonado. Posnetek je nastal pred koncem prve svetovne vojne, saj se še vidijo drevesa vrta, ki se je razprostiral od Lloydove palače pa do današnje pre-fekture. Leta 1919 so odstranili vrt in le nekaj časa potem je bil Veliki trg kot nalašč za fašistična »oceanska zborovanja«. Tu se je odvijalo zborovanje 18. septembra 1938, ob dučejevem prihodu v mesto. Takrat je dvestotisočglavi množici spregovoril sam Mussolini in najavil uvedbo rasnih diskriminacij-skih zakonov tudi v Italiji. Medtem ko se Nemčija sramuje in se bo vedno sramovala te svoje rasistične preteklosti (tako je izjavila Merklova v Izraelu), kaže, da marsikatera druga država ne čuti potrebe pogledati do dna v to plat svoje zgodovine. Težko se je namreč sprijazniti z manj plemenitimi stranmi lastne preteklosti, raje naj bi šle v pozabo. In tako marsikdo še danes misli in razlaga, da so nekatere države v zadnji svetovni vojni zmagale, druge izgubile, lastna pa naj bi - če ne prav zmagala, pa vsaj »izenačila«... PISMA UREDNIŠTVU O delu v korist slovenske manjšine Spošt. uredništvo, dovolite, da se javno zahvalim stranki Slovenske skupnosti in še posebno Damijanu Terpinu za izredno dragoceno, neutrudno delo, ki ga opravlja v korist slovenske manjšine v Italiji. Vsakdanje naprezanje, ki se kaže predvsem v številnih tiskovnih sporočilih in pismih raznoraznim sogovornikom, priča o nenadomestljivi vlogi deželnega tajnika in daljnovidnega politika, ki uspe kolikor mu je sicer dano, zapolniti očitne pomanjkljivosti vseh ostalih navideznih slovenskih političnih predstavnikov in nenazadnje predsednikov dveh krovnih organizacij. Strategija gospoda Terpina, da rešuje manjšinska vprašanja s tiskovnimi sporočili in pismi, je seveda veliko bolj učinkovita kot pa so lahko dolgočasna soočanja z italijanskimi predstavniki krajevnih in vsedržavnih ustanov. Prav zaradi tega se je deželni tajnik omenjene stranke, glede problemov vidljivosti slovenskih programov v Benečiji, verjetno izognil vsakemu možnemu konkretnemu stiku z vodstvom RAI-a oz. odgovornimi za medijski sektor pri Prodijevi vladi. Kot se, glede tega, tudi ni posebno potrudil pri podtaj- niku za manjšinska vprašanja Rosatu, da bi skupaj z njim uredil to zadevo. Raje je vse to delo prepustil predsednikoma Štoki in Pavšiču, ki sta imela kar nekaj srečanj v Rimu glede številnih manjšinskih vprašanj in sta nenazadnje tudi dosegla nekaj dragocenih konkretnih rezultatov. Seveda, če deželni tajnik smatra, da Pro-dijeva vlada, kjer je bil prvič prisoten tudi slovenski predstavnik (sen. Budin), ni ničesar naredila za nas, lahko svetuje tistim, v imenu katerih nastopa, naj ne sprejmejo dodatnih finančnih dotacij, ki jih je prav ta vlada odobrila, in naj ne podpirajo dvojezične srednje šole v Benečiji, saj očitno sodi tudi to med čisto zanemarljive dosežke. Ob nestrpnem pričakovanju novih pisnih pozivov in tiskovnih sporočil, verjamem, da bo deželni tajnik Terpin še naprej z vso vnemo in povsem dosledno branil naše pravice (ali bolje na to neprestano tiskovno opozarjal)! David Peterin FILATELIJA - PND Ilirska Bistrica Pripravljen drugi niz osebnih znamk pomembnih domačinov ILIRSKA BISTRICA - Filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društva (-PND) Ilirska Bistrica s Pošto Slovenije nadaljuje z izdajanjem osebnih znamk pomembnih domačinov. Potem, ko je PND v lanskem letu izdalo štiri tovrstne znamke za Dragotina Ketteja, Bogu-mila Brinška, Antona Žnideršiča in Franceta Pavlo vca, je pripravilo v letošnjem letu drugi niz štirih osebnih znamk pomembnih domačinov, ki v tem letu slavijo svoje jubileje. Ob 160-let-nici rojstva je bila tako že izdana znamka posestnika Josipa Potepana. V pripravi pa so osebne znamke za naslednje domačine: narodnega delavca in politika Karla Lavriča ob 130-letni-ci rojstva (roj. na Premu 1818, umrl v Gorici 1876), ob 70-letnici smrti pisatelja, publicista, prevajalca dr. Ivana Laha (roj. v Trnovem 1881, umrl v Ljubljani 1938) in ob 130-letnici rojstva pesnika Frana Valenčiča (roj. v Ilirski Bistrici 1878, umrl kot žrtev 1. svetovne vojne 1916). »Josip (tudi Nadoslav) Potepan, Škrljev z Dolnjega Zemona (1848 - 1892) je bil izjemno napreden posestnik z Dolnjega Zemona. Bil je žu pan v roj stnem Dol njem Ze mo nu, nad žu pan v Jablanici, popisovalec ljudskih običajev, znan ljubiteljski arheolog, pobudnik naprednega sadjarstva v naših krajih in umni čebelar, dopisnik Bleiweisovih Kmetijskih rokodelskih novic in mnogih tudi strokovnih časopisov na Kranjskem in Hrvaškem. Bil je član Kranjskega deželnega kmetijskega odbora v Ljubljani in prejemnik več cesarskih odlikovanj in diplom Kranjskega kmetijskega društva v Ljubljani. Na-ro čen je bil tu di na vse ča so pi se, ki so te daj iz -hajali na Slovenskem, in vedno velik domoljub. Znamka je bila izdana v spomin na 160-letni-co njegovega rojstva,« je povedal predsednik PND Vojko Čeligoj. Osebne znamke imajo nominalno vrednost A za frankiranje poštnih pošiljk do 20 g v notranjem prometu in jih je moč naročiti pisno na naslov PND Ilirska Bistrica, p.p. 41, 6250 Ilirska Bistrica ali na telefon (00386)/0/31 601 522. Olga Knez / ALPE-JADRAN Sreda, 4. junija 2008 3 LJUBLJANA - Italijanski veleposlanik Verga ob dnevu republike O pomenu nove ustave po obdobju fašizma Pozdrav v slovenščini - V ospredju Evropa, manjšine in odnosi med državama LJUBLJANA - »Po več kot dvajsetih letih fašizma - enega od totalitarnih sistemov, ki so vplivali na evropsko zgodovino prejšnjega stoletja - je Italija dobila republiško ustavno listino, ki vsebuje, v temeljnih načelih in celotnem sistemu smernic in norm, osnovne vrednote Evropske unije.« To je bil poudarek, s katerim je italijanski veleposlanik v Sloveniji Daniele Verga v ponedeljek zvečer v Cankarjevem domu obeležil svoj poseg ob 2. juniju, dnevu republike, ki je bil obenem tudi njegovo poslovilno srečanje od širše slovenske javnosti, saj prihodnji mesec po izteku mandata zapušča Ljubljano. Verga, ki je udeležence srečanja nagovoril v slovenščini, je svoj pozdravni nagovor osredotočil na evropske teme. Omenil je Alcideja de Gasperija in Altiera Spinellija kot dva izmed pobudnikov evropske ideje, pozdravil in podprl je slovensko predsedovanje Evropski uniji in Sloveniji priznal vrsto odličnih dosežkov, med katerimi je navedel vstop v EU, v NATO, v evroobmoč-je in v schengensko območje. Italijanski veleposlanik je dejal, da sta s soprogo Danielo pred skorajšnjim odhodom iz Slovenije ganjena. »Šlo je za intenzivno obdobje, ki je s poklicnega vidika mogoče neponovljivo. Imel sem priložnost, da s privilegiranega položaja doživljam mednarodne uspehe Slovenije,« je dejal. O odnosih med Italijo in Slovenijo je Verga dejal, da so bili »izvrstni, plodni in pestri« ter dodal: »Na obeh Italijanski veleposlanik Daniele Verga je prisotne pozdravil v slovenščini arhiv ozemljih jih bogati navzočnost italijanske in slovenske manjšine, ki predstavljata dodatni oziroma posebni element dialoga, sodelovanja in medsebojnega razumevanja.« Veleposlanik je nato poseben pozdrav naslovil predstavnikom italijanske manjšine v Sloveniji, »živi pričevalki zgodovinskega in kultur ne ga bo gas tva te de že le«. Ambasador je še dejal, da so se v zadnjih letih odnosi med državama še okrepili, tudi zaradi številnih obiskov na vseh ravneh. »Gre za zakladnico energij, potencialov, podjetništva in prijateljstva v duhu vrednot, ki jih delimo v okviru evroatlantskega partnerstva,« je še dej al Verga in dodal, da bo treba to partnerstvo še okrepiti. Veleposlanikovemu nagovoru je sledil koncert Puccinijeve glasbe, darilo italijanskega kulturnega inštituta slovenski javnosti. EURO 2008 - Obnovljen mejni nadzor Hišice avstrijskih obmejnih policistov za zdaj še samevajo CELOVEC - Čeprav je Avstrija zaradi zagotavljanja varnosti ob evropskem nogometnem prvenstvu EURO 2008 z 2. junijem znova uvedla nadzor na svojih mejah, hišice avstrijskih mejnih policistov še samevajo. Vsaj takšna je bila slika včeraj na cestnem prehodu Ljubelj, a tudi na dru gih mej nih pre ho dih med Koroško in Slovenijo. Bolj resno pa bo že ta konec tedna, ko bo v nedeljo na sporedu prva tekma v okviru prvenstva na celovškem stadion med Poljsko in Nemčijo. Najkasneje tedaj bo tudi stekel nadzor na meji s ponovnim pregledovanjem potnih listov, ko bodo navijači s Hrvaške prečkali mejo in ko bodo tveganja glede varnosti večja. Za mejni prehod Ljubelj bosta to predvsem dve tekmi hrvaške reprezentance proti Poljski (12. junija) in Nemčiji (16. junija). Ker je v okviru schengenske-ga sporazuma uvedba mejne kontrole na notranjih mejah enos-tran ski akt, bo mej no kon tro lo na avstrijsko-slovenski meji izvajala samo avstrijska policija, medtem ko jim bo do slo ven ski po li cis ti pomagali s povečanjem nadzora na zunanji, torej hrvaški meji pri vstopu v Slovenijo. Kakor je včeraj pojasnil vodja oddelka za tujsko policijo, vi- ze in mejo v avstrijskem notranjem ministrstvu Berndt Körner, ne gre za vrnitev v čas pred 21. decembrom, torej pred širitvijo schengenskega območja. Gre zgolj za dodatni »filtrirni sistem«, s katerim naj bi okrepili stopnjo varnosti. Sicer pa ne nameravajo prekiniti normalnega prostega pretoka ljudi, predvsem dnevnih migrantov in izletnikov. Manjši mejni prehodi, na primer v gorah, bodo sicer ostali odprti, vendar bo policija na teh območjih izvajala globinski nadzor. To bo sicer v skladu z dvostranskimi spo ra zu mi v po sa mez nih pri me -rih možno tudi v določenih območjih na slovenskem državnem ozemlju, kot je bilo to mogoče pred vstopom Slovenije v schengen. Vodja oddelka za tujsko policijo, vize in mejo pri avstrijskem notranjem ministrstvu Körner je še po uda ril, da gre pri kon tro lah sicer za temeljito preverjanje, vendar pa to ne sme voditi predaleč. Tako bo za avstrijske državljane in turiste, ki bodo v času pove ča nih mej nih kon trol po to va li na tem območju ostalo predvidoma vse po starem, je bojazni o vrnitvi v čas pred odpravo schen-genske meje med Avstrijo in Slovenijo zavrnil Körner. Ivan Lukan ZGODOVINA IN POLITIKA - Pogovor z vladnim podtajnikom Robertom Menio »Fašizem je raznarodoval, vendar...« »Spoštujem Borisa Pahorja, a ne soglašam z njegovimi stališči o fojbah - Prodijeva vlada je glede zaščitnega zakona klonila skrajnim stališčem paritetnega odbora« Roberto Menia (47 let) ima za seboj dolgo politično kariero. Začela se je v mladinski organizaciji MSI Fronte della gioventu, ki se je odkrito sklicevala na fašizem. Za krmilom te organizacije je nasledil pokojnega Almeriga Grilza, ki ostaja skupaj z Giorgiom Almirantejem še vedno njegov vzornik. To je njegova že četrta mandatna doba v poslanski zbornici (prvič je bil v parlament izvoljen leta 1994) in prva vladna izkušnja (podtajnik na ministrstvu za okolje). V prvem mandatu župana Roberta Dipiazze je bil nekaj časa tudi tržaški občinski odbornik za kulturo. Slovenci poznamo poslanca Menio kot velikega nasprotnika naših pravic in zaščitnega zakona, proti kateremu je v parlamentu vodil dolgo obstrukcijo. Ta intervju, ki je bil oblikovan na osnovi pismenih vprašanj in odgovorov, seveda v ničemer ne obvezuje Primorskega dnevnika, ki do vladnega podtajnika Menie (trenutno je tudi deželni tajnik Nacionalnega zavezništva) in njegovih stališč ostaja zelo kritičen. Med nedavno tržaško prireditvijo ob 20-letnici smrti Giorgia Almiranteja ste omenili moralno in politično revanšo včerajšnjih poražencev, ki so danes zmagovalci. Na koga ste se nanašali? V mislih sem imel vse tiste Italijane, ki so si med našim dolgim povojnim obdobjem prizadevali za nacionalno spravo. Smo danes dosegli to spravo? Sprava obstaja v dejanjih. Nimamo več sovražnikov, temveč nasprotnike, ki se spoštujejo in ki si nesporno medsebojno priznavajo demokratično in ljudsko legitimnost. To je revanša tistih, ki so se borili za Italijo, ki je pomirjena sama s sabo. In to nad strankarsko pripadnostjo v imenu skupnega pojmovanja nacije. Če hočete, je to re-vanša tistih, ki so bili izločeni od inštitucij v imenu izmišljenega t.i. ustavnega loka. Se vam ne zdi, da je ta ustavni lok, o katerem govorite, že zdavnaj preživela stvar? Res, danes v parlamentu ni več nikogar, ki je bil sestavni del tega "ustavnega loka'. Končno gradimo tretjo republiko, ki je republika vseh Italijanov. Ostanimo pri zgodovini. Poslanec Menia, kako ocenjujete fašizem? Dobro vem, kam ciljate s tem vprašanjem. Sem član vlade republike Italije in vsaka moja beseda je lahko predmet špekula-tivnega tolmačenja. Torej, kako ocenjujete fašizem? Obstaja zgodovinska ocena fašizma, ki je danes pošteno objektivna in tudi široko priznana. Ta ocena je moj odgovor na vaše vprašanje. Fašizem, kot nam ga predstavlja najbolj napredno zgodovinopisje, od Renza De Feliceja in Zeeva Sternhella, je bil nesporno inovativni pojav v razburkanem okviru prve polovice prejšnjega stoletja. Med zablodami tega režima pa so bili nedvomno rasni zakoni. Kaj pa fašistična raznarodovalna politika do Slovencev pred in med drugo svetovno vojno? Ocena te raznarodovalne politike je lahko samo negativna, ne more pa mimo zgodovinskega okvira stoletja, v katerem so bile nacionalne identitete predmet sporov in nikoli srečanj med evropskimi narodi. To se je dogajalo v istih letih, ko je kraljevina Jugoslavija izvajala raznarodovalno politiko do Italijanov v Dalmaciji. Takšno politiko so tolmačili npr. ljudje, kot je bil Čubrilovič, ki je bil potem zaradi svojih stališč Titov minister. Pozneje je komunistična Jugoslavija sejala smrt in teror. Eksodus 350 tisoč Italijanov iz Istre, Reke in Zadra ni v ničemer podoben in nima primerjav. Pomembno se mi zdi vsekakor, da se danes spomnimo in da izkažemo pravičnost vsem, ki so trpeli. Očitno, kar se nas tiče, tudi žrtvam fašizma. Danes se govori o spominu, s ka- Vladni podtajnik Roberto Menia priznava, da je fašizem raznarodoval Slovence, a ta pojav je treba po njegovem uokviriti v takratni zgodovinski kontekst kroma terim naj bi vsi soglašali, in tudi o spravi. Kaj mislite o tem? Mislim, da so za to dozoreli časi. Leta 2004 je parlament pravzaprav soglasno odobril moj zakonski osnutek za ustanovitev dneva spomina. S tem zakonom je spomin na tragedijo fojb in izgnanstva Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije postal zgodovinska dediščina vse nacije in tudi dolžnost za institucije. Samo če bomo soglašali s spominom, bomo lahko gledali na prihodnost v duhu sprave. Morda poznate Borisa Pahorja in njegove knjige? Poznam pisatelja Pahorja in njegove knjige. Pravilno spoštujem njegov intelektualni in kulturni profil in tudi njegovo dramatično osebno izkušnjo. Nikakor pa ne soglašam z njegovimi stališči, ki opravičujejo fojbe (v italijanščini: tesi giustificazioniste sulle foibe). Ni slučaj, da se marsikdo ni strinjal s tem, kar je Pahor o tem vprašanju pred kratkim izjavil v Corriere della Sera. Prehajamo k vprašanjem slovenske manjšine. V parlamentu ste se odkrito borili proti zaščitnemu zakonu. Berlu-sconijeva vlada zaščite pet let ni hotela izvajati, potem je prišel Prodi in za manjšino so se na srečo časi spremenili. Kakšna usoda čaka sedaj zaščitni zakon z novo vlado? Prejšnja Berlusconijeva vlada je vrnila in zahtevala od paritetnega odbora, da še enkrat pregleda seznam občin "z dvojezičnim režimom'. Prodijeva vlada pa je nasprotno ta seznam osvojila "sic et simplici-ter' Prodi je torej po vašem naredil napako... Mnenja sem, da Prodijeva vlada do tega vprašanja ni izkazala potrebnega ravnotežja, ampak je podprla najbolj maksimali-stične težnje, ki so prišle do izraza v paritetnem odboru. S tem je bila vlada nespoštljiva do stvarnosti na teritoriju, tudi ker ni upoštevala odklonilnih stališč raznih lokalnih institucij. Zaščitni zakon pa je vendarle zakon... Kakorkoli že, zakon obstaja. Odobril ga je parlament in to že pred sedmimi leti. Čeprav nič ni nedotakljivo in vse se lahko še izboljša. Poslanec Menia, ni samo stvar zakonov, ampak tudi določene miselnosti. Desnica s težavo razume ne samo vprašanje Slovencev, ki tudi zaradi tega v glavnem volijo za levo sredino, ampak tudi večjezični značaj naših krajev, vključno s Trstom. Kako odgovarjate na ta pomislek? Problem ni miselnost, o kateri govorite, temveč politična kultura. Veste, mene ne zanima, če neka manjšina glasuje za desnico ali za levico. Mene zanima, da politika nudi odgovore vsem državljanom in da se ne pusti pogojevati od bolj ali manj organiziranih manjšin. Glavno vodilo politike mora biti skupni nacionalni interes. Kaj pa "strašilo" o nevarnosti t.i. bi-lingvizma? Prepričan sem, da je nacija skupnost usod, ki med drugim temelji tudi na jezikovni enotnosti. Nacionalna skupnost združuje in vrednoti naše različnosti, ampak nam tudi omogoča, da smo vsi Italijani. Jezikovna enotnost predstavlja cement te nacije, zato z nekaterimi maksimali-stičnimi prisiljenimi stališči o dvojezično-sti tvegamo, da odpremo stare spore in rane, ki jih nihče noče znova odpreti. V Piccolu ste pred kratkim predstavili vašo vizijo o prihodnosti Trsta. Je v tej viziji mesto tudi za tržaške Slovence? Prihodnost Trsta je prihodnost vsakega Tržačana, ki ljubi svoje mesto s svojo zgodovino in identiteto. Poslanec oziroma podtajnik Menia kdaj boste uradno obiskali Slovenijo? Trenutno ni na programu uradnih obiskov v Sloveniji, ki zadevajo moj vladni resor. Seveda pa ne bi imel nobenih zadržkov, da bi v Sloveniji zastopal italijansko vlado, če se bo za to ponudila priložnost. Kaj pa morebitni privatni obisk v Sloveniji? Kar se tiče zasebnih obiskov morajo ostati zasebni in jih gotovo ne bom naznanil časopisom. Sandor Tence 4 Sreda, 4. junija 2008 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Protest Združenja evropskih avtomobilskih klubov na Evropsko komisijo EAC zahteva tudi uvedbo desetdnevnih in mesečnih vinjet Nasprotujejo predvsem temu, da bo treba tudi za enkratno vožnjo kupiti polletno vinjeto BRUSELJ - Združenje evropskih avtomobilskih klubov (EAC) je včeraj uradno protestiralo pri Evropski komisiji proti uvedbi vinjet na slovenskih avtocestah. Komisarja za promet so pozvali, naj se pri slovenski vladi zavzame za "ustrezno in uporabnikom prijazno ureditev cestninjenja". EAC nasprotuje predvsem temu, da bo treba tudi v primeru le enkratne vožnje po slovenskih avtocestah in hitrih cestah obvezno kupiti polletno vinjeto po ceni 35 evrov. "S tem bo oviran turistični promet v Evropi, izletniki in počitnikarji pa nesorazmerno obremenjeni," je pojasnil predstavnik EAC Matthias Knobloch. Po njegovih besedah so časovno raznolike vinje-te "najmanj, kar zahteva" združenje. Spomnil je tudi, da je Avstrija šele na zahtevo Evropske komisije uvedla desetdnevne vi-njete, pa čeprav ima tudi dvomesečne vi-njete. Slovenija bi se zato morala zgledovati po tem primeru ter prav tako nemudoma uvesti desetdnevne oz. mesečne vi-njete. EAC zastopa pet avtomobilskih klubov iz Nemčije in Avstrije, ki imajo skupaj 2,5 milijona članov. (STA) Na slovenskih hitrih cestah (na primer na odseku od Škofij do Kopra) in avtocestah bodo od 1. julija obvezne vinjete KOPER - Bremenijo ga prikrivanja, poneverbe in neupravičenega sprejemanja daril Začetek sojenja koprskemu županu Borisu Popoviču v zadevi Nogometni klub Koper KOPER - Na koprskem sodišču se je začelo sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču in še petim obtožencem. Obtožnica Popoviča bremeni kaznivega dejanja prikrivanja, poneverbe in neupravičenega sprejemanja daril, ko je bil še predsednik Nogometnega kluba Koper. Sodnica je ugotovila, da ni pogojev za glavno obravnavo, ker niso bili navzoči vsi obtoženi. Kot je pojasnil Popovičev zagovornik Franci Matoz, v obtožnici piše, da naj bi Popovič leta 2001, ko je nastopil mesto predsednika Nogometnega kluba Koper, prikrival kaznivo dejanje, ki naj bi ga storili ostali obtoženi. Gre za Georga Su-bana, Anta Guberca, Zdravka Hočevarja, Marcela Kačinarija in Borisa Strleta. V obtožnici tudi piše, da naj bi bila takrat iz Mestne občine Koper nogometnemu klubu nakazana dotacija v višini nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev (danes 62500 evrov) za obnovo koprskega stadiona. Po mnenju tožilstva naj bi Popovič vedel, da dela na stadionu niso opravljena. Ta denar pa naj bi porabili za plače nogometašev namesto za obnovo stadiona. Popoviča obtožnica še bremeni, da naj bi od drugoobtoženega Georga Subana sprejel darilo v višino 150 tisoč mark (približno 75 tisoč evrov), ker naj bi mu bilo priznano, da je ta vložek namenil klubu, pri čemer naj bi se mu povrnil, ko je klub zapustil. Tretja obtožba po Matozovih besedah Popoviča bremeni, da naj bi del zneska (70.000 mark), ki so ga prejeli ob prodaji dveh igralcev, ki naj bi jo vodil četrtoobtoženi, šel neznano kam. "Vse je izpodbitno že iz samih izjav prič v preiskavi, ki so povedale, da nikoli nihče ni vzel ali porabil zase niti tolarja. Priče v preiskavi so pojasnile, da vedo, da je šel denar za klub, plače, premije, nagrade in plače trenerja. Evidence ni bilo, ker se evidenca ni vodila, saj je imel nogometni klub zaradi dolgov blokiran račun. Tožilstvo pa kar malo počez in na pamet obtoži vse, da so ta denar porabili, prikrili ali celo goljufali," je po obravnavi za medije pojasnil Matoz. Sicer je Popovič na sodišču povedal, da se ne namerava sklicevati na imuniteto državnega svetnika. Pojasnil je, da imunitete ne potrebuje, ker ni kriv in se sojenja ne boji. Dodal je, da v državni svet ni kandidiral zato, da bi se skliceval na imuniteto, ampak ker naj bi želel narediti nekaj dobrega za Primorsko. Sodni proces pa je označil za smešnega in izmišljenega. Ob tem je na sodišču še dejal, da je prvi politični pripornik v samostojni Sloveniji in da so vse obtožbe zoper njega več kot dokazano le podli politični konstrukti. "Želim si čim prej končati to vsiljeno agonijo in vsej Sloveniji in svetu Začela so se dela pri cvetličnih koritih SEČOVLJE - Pri cvetličnih koritih, ki zapirajo pot do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje in kjer naj bi v skladu z dogovorom med notranjima ministroma Slovenije in Hrvaške postavili zapornico, so se včeraj začela dela. Ob koritih je bilo opaziti pet delavcev in kamion, a se ni vedelo, ali gre za slovenske ali hrvaške delavce. Po neuradnih informacijah naj bi cvetlična korita odstranili danes, ko naj bi tudi postavili zapornico. z oprostilno sodbo s prstom pokazati na barabe, ki so krojile naše enoumje na ud-bovski način, in nekateri so žal še vedno na pomembnih položajih, kot na primer tožilec Bojan," je dejal Popovič. Po mnenju koprskega župana, ki je tožilca Bojana Pečnika označil za barabo, Pečnik vztraja pri političnem konstruktu, ki naj bi bil navadna farsa in v posmeh demokraciji. "Takšno je moje mnenje, jaz mislim, da je on baraba, on pa, da sem jaz kriminalec," je dejal Popovič. Pečnik zadeve ni želel komentirati, želel pa je, da se izjavo koprskega župana zapiše v sodni spis. Kačinarija, Hočevarja in Strleta obtožnica bremeni poslovne goljufije v sostorilstvu, Subana neupravičenega dajanja daril, Guberaca pa prikrivanja. Sodnica je včeraj ugotovila, da pogoji za glavno obravnavo niso izpolnjeni, ker Georgu Subanu ni bilo vročeno vabilo na sodišče, Zdravko Hočevar pa se zaradi zdravstvenih razlogov ni udeležil glavne obravnave. Nadaljevanje sojenja je sodnica napovedala za 17. junij. (STA) J Zaradi brivskega aparata izpraznili letališče v Celovcu CELOVEC - Letališče v Celovcu so včeraj popoldne, po tem ko so našli sumljiv kos prtljage, izpraznili. Ob znaku za preplah se je v stavbi nahajalo le malo potnikov, ki so morali skupaj z uslužbenci zapustiti poslopje. Najprej ni bilo jasno, ali ne gre morda za lažen alarm, nato pa je policija ugotovila, da je bil vir sumljivega piskanje v kovčku, ki je bil navidezno brez lastnika, brivski aparat. Po neuspešnem iskanju lastnika kovčka je strokovnjak za razstrelivo prtljago odprl in tam našel brivski aparat. Njegov lastnik, potnik z avstrijske Koroške, ki je čakal na let v London, se je kasneje le pojavil in pojasnil, da si je pred letom želel razgibati noge v okolici terminala. Letalo, namenjeno na letališče Stan-sted v Londonu, je s precejšno zamudo končno le lahko poletelo. Obravnava o domnevnem morilcu Pedronove TRST - Danes bo na tržaškem pri-zivnem sodišču obravnava revizijskega sodišča v zvezi z umorom Annalaure Pedron, potem ko so razpravo prejšnji teden odložili. Sodišče bo presojalo odločitev sodnika za predhodne preiskave, ki ni odredil pripora za edinega osumljenca, 34-letnega Pordenončana Davida Rosseta. 21-letno varuško Annalauro Pedron so ubili 2. februarja 1988 v Porde-nonu: zadavili naj bi jo z blazino. Po 20 letih so preiskovalci odkrili, da se eden izmed madežev krvi, ki so se nahajali na kraju zločina, ni ujemal z DNK-jem žrtve, temveč z Rossetovim, ki je bil takrat star 14 let. Rossetova mati Rosalinda je medtem osumljena, da je 20 let prekrivala resnico. Zagonetko dopolnjuje dejstvo, da so vsi trije - Annalaura, David in Rosalinda - pripadali skrivnostni sekti Telsen Sao. Skupino je nekaj let prej v Porde-nonu ustanovil Renato Minozzi, že pred leti pa se je razpustila. SLOVENIJA - Zamenjava odgovornega urednika Dela Namesto »nekooperativnega« Markeša nadzorni svet predlagal Darijana Koširja LJUBLJANA - Nadzorni svet časopisa Delo je včeraj podprl predlog uprave za razrešitev odgovornega urednika Janeza Markeša, na njegovo mesto pa je predlagal njegovega namestnika Darijana Koširja. Zaradi nestrinjanja s to odločitvijo je odstopil član nadzornega sveta Stojan Zdolšek. Kot so sporočili iz Dela, je skupščina včeraj podprla spremembe statuta družbe, na podlagi katerih se pristojnost imenovanja odgovornih urednikov prenese na upravo, kar je predlagal predsednik uprave Dela Peter Puhan in kar so na Delu poznali že v preteklosti. Puhan je začetek postopka za razrešitev Markeša sprožil "zaradi zaviranja razvojnih projektov in nesprejemanja ekipnega sodelovanja", nadzorniki pa so njegov predlog z večino podprli, poudarjajo na Delu. Predsednica nadzornega sveta Andrijana Starina Kosem je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, dejala, da "nadzorni svet podpira upravo pri vseh odločitvah, ki omogočajo doseganje načrtovanih poslovnih ciljev". Sedaj že nekdanji član nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek je ob tem dejal, da je Janez Markeš svoje delo opravljal zelo dobro, da je "v teh desetih mesecih časopis dvignil na visoko raven", da je v celoti izvrševal program, ki ga je predstavil in da je zagotavljal zavezo javnosti, avtonomijo časopisa ter neodvisnost in politično nevtralnost medija kot takega. Razlogi, zaradi katerih je nadzorni svet Dela sprejel sklep o začetku postopka za njegovo razrešitev, Zdolška niso prepričali. Predsednik aktiva novinarjev Dela Peter Kolšek pa je dejal, da ga je močno presenetil že predlog o razrešitvi odgovornega urednika, zato ga včerajšnji sklep nadzornega sveta ni. " S tem pa ni re če no, da nam je kaj bolj jas no, kaj po -meni to, kar nadzorni svet imenuje nekooperativnost z nadzornim svetom oziroma z upravo," je povedal. Kolšek sicer meni, da so razlogi lahko tudi politični. "Moram pa priznati, da meni ta hip niso prav prezentni," je še dodal. Predsednik uprave Dela Peter Puhan je pojasnil, da so vzroki za takšno odločitev nadzornega sveta enaki tistim, zaradi katerih je predlagal spremembo statuta. "Če hoče uprava doseči svoje rezultate oziroma cilje, ki smo si jih zadali v poslovnem načrtu, potrebuje za to ekipo," je prepričan Puhan. V tej ekipi je po njegovih besedah potrebno dobro poslovno sodelovanje. "Žal temu z Marke-šem ni bilo tako, še huje pa je bilo pri blokiranju razvojnih projektov," je povedal Puhan in zatrdil, da vzroki niso bili politične narave. Starina Kosmova je "kategorično" zavrnila, da bi predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot Markešu naročil, naj prične v svoji uredniški politiki favorizirati Boruta Pahorja. Prav tako je zavrnila, da naj bi sama očitala Markešu, da favorizira stranko Zares. "Sploh nismo govorili o tem," je pojasnila. Odgovorni urednik Dela Janez Markeš odločitve nadzornega sveta za STA ni želel komentirati. (STA) PALMANOVA - Zapuščeni otrok Dojenček zdrav Župan in karabinjerji pozivajo mater, naj se javi PALMANOVA - Dojenček, ki so ga v ponedeljek zapustili pred pragom postaje prve pomoči v Červinjanu, je zdrav. Fantek je težek 3,5 kilograma, z veliko vnemo pije mleko s cucljem, včeraj pa so ga vzeli iz inkubatorja. Njegova mati se kljub številnim pozivom ni javila. V cunjo zavitega otročička je v ponedeljek popoldne prva zagledala domačinka, ki je pri postaji prve pomoči iskala informacije o dežurnih lekarnah, saj je bil praznični dan. Presenečeni zdravnik je pobral »štručko« in ugotovil, da se med cunjami skriva dojenček s pravkar prerezano popkovino: rodil se je tik pred tem, mati (ali kdo drug) pa ga je odnesla k postaji prve pomoči, na kraj, kjer bi malčku znali pomagati. V naši deželi podob ne ga do god ka že dol go ni bi lo. Dojenčka so sprejeli na pediatrični oddelek bolnišnice v Ialmic- cu pri Palmanovi, kjer so kmalu ugotovili, da je povsem zdrav. Karabinjerji iz Palmanove so uvedli preiskavo, prečesali so bližnje bolnišnice in pozvali mater, naj se ogla si, a no vos ti do vče raj ni bi lo. Kapitan Alfio Gullotta je potrdil, da v bolnišnice niso sprejeli žensk s poporodnimi težavami. Župan Červinjana Piero Pavi-otti je v pozivu materi pojasnil, da se ženska ne sme bati posledic svojega dejanja, socialne strukture pa so ji pripravljene pomagati. »V našem mestu deluje specializirana ekipa, ki se ukvarja z mladoletniki in otroki iz 18 furlanskih občin,« je razložil župan. Deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic je medtem poudaril, da so deželne zdravstvene storitve v tem primeru delovale brezhibno. Dojenčka bo do v krat kem iz ro či li ko mu v varstvo. / ITALIJA Sreda, 4. junija 2008 5 VARNOST IN PRISELJENCI - Stališče predsednika vlade »Nezakonitost ni kaznivo dejanje« Liga ne soglaša z Berlusconijem Napetost v Mestrah zaradi novega romskega naselja - Cacciari: Vse to je sramotno! RIM - »Italija ne more kaznovati človeka samo zato, ker je nezakonito prišel v državo. To je lahko kvečjemu obremenilno dejanje za priseljenca, ki naredi kaznivo dejanje.« Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je s temi besedi pojasnil svoja gledanja na problem, ki tudi na mednarodni ravni povzroča Italiji kar nekaj političnih in pravnih preglavic. Predsed-ni ko ve besede je takoj kri ti zira la Severna liga, ki opozarja Berlusconija, da ne more in ne sme izdati volje volil-cev des ne sre di ne. Ber lus coni je besede o pri seljen -cih izrekel na srečanju s francoskim predsed ni kom Ni cola som Sar koz -yjem. Predsednik vlade je ob tej priložnosti tudi zanikal, da bi Organizacija združenih narodov kritizirala Italijo glede politike o priseljencih. »Šlo je za neko osamljeno izjavo o problemu, ki se ne postavlja,« je vso pole mi -ko z OZN ko men ti ral Ber lus coni. Zadnjo besedo o teh vprašanjih bo vsekakor imel parlament, ki je suveren, je dodal. Evrop ski posla nec Sever ne li ge Ma rio Bor ghe zio je pre cej raz oča ran nad Berlusconijevimi stališči, je pa prepričan, da bo notranji minister Rober to Ma roni do sledno izvajal varnostno politiko vlade. Oglasil se je tudi mi nis ter Ro ber to Cal de roli, ki predlaga, da bi ne le gal ne pri seljen ce takoj posla li na zaj do mov... Iz Benetk prihaja medtem novica, da so pri sta ši Sever ne li ge in ne -kateri do ma či ni vče raj z de mon stra -cijo preprečili začetek gradne novega rom ske ga na selja pri Mes trah. Posegli so karabinjerji, ni pa prišlo do incidentov. Protestniki glasno očitajo beneš ke mu žu panu Mas si mu Cac ci -a riju, da je klo nil pri tis kom Ro mom in organizacijam, ki jih podpirajo. Cacciari ni ostal dolžan protest-nikom. Njihovo pobudo je označil ne samo za popolnoma neutemeljeno, tem več tudi za sra mot no. O tem romskem naselju se govori že vsaj deset let in vsi na čr ti so šli v pre sojo ne samo občinskemu svetu, temveč tudi upravnemu sodišču, ki je sedaj razsodi lo, da je vsa zade va popol no ma zakonita. »Romi, ki bodo tam prebivali, so vsi italijanski državljani, ki imajo enake pravice in dolžnosti kot ostali državljani,« je poudaril Cacciari, ki je pozval Sever no li go, naj pre ne -ha s političnimi špekulacijami na koži ubogih ljudi. Pristaši Severne lige nasprotujejo novemu romskemu naselju pri Mestrah. Njihovo zadržanje je beneški župan Cacciari označil kot sramotno ansa LUKSEMBURG - Napoved ministra za gospodarstvo Tremonti za uvedbo davka na profit naftnih družb LUKSEMBURG - Italijanski minister za gospodarstvo Giulio Tremonti je včeraj dejal, da so v izrednih časih potrebni »izredni posegi«. S tem je minister potrdil namen vlade, da uvede tako imenovano »Robin Hood tax« na zaslužke naftnih družb. Tremonti je napovedal, da bo nov davek morda že vključen v finančni zakon, o katerem bo govor julija. Poudaril je, da gre za poseg z »etično« vsebino, zaenkrat pa je to pravzaprav še hipoteza. Princip obdavčitve je vezan na zaslužke naftnih družb, pri čemer je pomemb na tudi zaščita šibkejših slojev, je dejal Tremonti. Povedal je še, da gre za ukrep, s katerim naj bi soglašali tako desnica kot le vica. Tre mon ti je ob tem go vo ril o potrebi po drugačnem finančnem zakonu, ki bo v svoji triletni varianti upošteval tudi potrebo po ponovnem go spo dar skem zago nu, ki ga dr žava nujno potrebuje. Italijanski minister za gospodarstvo Giulio Tremonti ansa ŠOLSTVO - Ministrica Mariastella Gelmini napovedala skorajšnjo okrožnico Učne zaostanke gre nadoknaditi! Višješolci jih bodo morali »odpraviti« pred začetkom prihodnjega šolskega leta - Prihodnji teden smernice v parlamentu EVRO 1,5593 $ +0,46 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. junija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 3.6. 2.6. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,5593 1,5521 163,00 162,64 ruski rubel 36,9020 7,4583 36,8485 7,4591 britanski funt 0,79105 9,3408 0,79150 9,3454 norveška krona 7,9615 7,9425 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6110 1,6182 15,6466 15,6466 241,48 241,06 kanadski dolar 1,5620 1,6272 1,5460 bolgarski lev 1,9558 3,6200 1,9558 3,6210 slovaška krona 30,360 3,4528 30,331 3,4528 latvijski lats 0,7031 0,7025 islandska krona 118,79 116,52 hrvaška kuna 7,2520 7,2468 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,45125 LIBOR (EUR) 4,465 LIBOR (CHF) 2,365 EURIBOR (EUR) 4,462 2,67313 2,88375 4,86281 4,92938 2,775 2,88917 4,864 4,928 3,09625 5,09938 3,1225 5,093 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■ 18.288,54 € -222,47 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 35,07 -0,26 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 96,94 -0,66 -0,30 MERCATOR MERKUR MERKUR 62,98 256,20 +0,59 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 645,12 254,72 -0,06 +0,60 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 103,00 DELO PRODAJA -ETOL 193,70 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 86,77 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 29,98 MLINOTEST -KOMPAS MTS - +1,50 +1,34 +1,21 -0,20 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 83,86 706,50 +3,21 -1,88 TERME ČATEŽ ŽITO 437,60 238,00 +0,67 +0,63 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 3. junija 2008 +0,41 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,6475 7,89 +3,91 +0,64 BANCO POPOLARE 12,67 -0,73 +0,67 BCA POP MILANO 1,9475 7,055 +0,50 ENEL ENI 7,23 +2,65 +0,65 FIAT 25,95 13,88 +0,04 +0,36 FONDIARIA-SAI 23,65 +0,64 +1,55 IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 26,62 5,295 +0,38 +0,28 LOTTOMATICA 18,12 -0,06 +0,44 MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,165 +0,29 PARMALAT 1,809 +0,26 +1,46 SAIPEM 0,5385 29,56 +2,87 +0,65 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,3025 8,21 +2,32 TENARIS TERNA 20,12 +0,43 +2,36 UBI BANCA 16,51 +2,03 +0,59 UNIPOL 4,365 1,686 -0,71 -0,06 RIM - »Učne zaostanke bo treba nadoknaditi pred začetkom novega šolskega leta!« Odločitev ministrice za šolstvo Mariastelle Gelmini je odpihnila vsako upanje italijanskih višješolcev, ki so si nadejali, da jim bo z zamenjavo ministra prizaneseno učenje v poletnih mesecih. Gelminijeva je sicer dodala, da bo treba »nekaj spremeniti« in »popraviti nekatere togosti,« ki jih je v tej zvezi predvideval ukrep njenega predhodnika Giu-seppeja Fioronija. Učne zaostanke pa kljub temu ne bo mogoče »prenesti« v naslednje šolsko leto. Zato jih bodo morali dijaki »odpraviti« pred začetkom pouka v septem bru. Ministričin poseg je bil nujen. Vodje šol in profesorji so se po zamenjavi na ministrstvu znašli v nezavidljivem položaju. Obvezoval jih je ukrep prejšnjega ministra, novih določil pa niso prejeli. Vsaka sprememba tik pred iztekom šolskega leta bi spravila šolski stroj v kaos. Gelminijeva se je tega, očitno, dobro zavedela, zato se je odločila za ukrep, ki naj bi do določene mere omogočil šolam izvedbo že načrtovanih posegov, obenem pa naj bi »omilil nekatere sporne točke.« Ministrica je napovedala skorajšnjo okrožnico, ki naj bi v prihodnjih dneh pojasnila, kaj gre šolam storiti. V svojem posegu je Gelminijeva povedala še nekaj zelo pomembnega: ne nasprotuje ponovni uvedbi popravnih izpitov, kar je naklepal že njen predhodnik Fio roni. Ampak: to ne bo izključno njena odločitev. O njej bodo poprej razpravljali v šolskih komisijah poslanske zbornice in senata, povprašali pa naj bi tudi za mnenje neposredno prizadetih, to je šolnikov, dijakov in njihovih družin. Gelminijeva je napovedala, da se ne bo omejila na vprašanje učnih zaostankov. Prihodnji teden bo v parlamentu predstavila svoje smernice za italijansko šolo ter napovedala »soočenje z opozicijo,« kar je ministrica za šolstvo v senci Mariapia Gara-vaglia ugodno ocenila. SOD NAFTE (159 litrov) 128,33 $ +0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 8.504,40 1.884,05 5.679,74 117,00 +0,33 +0,20 -0,15 +0,33 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.969,68 1.826,52 3.891,99 1.758,43 932,91 4.578,91 20.956,53 5.677,21 -1,65 -1,50 -1,32 +0,17 -0,55 -1,14 -1,54 -0,63 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.402,85 2.480,48 1.377,65 1.515,99 7.019.13 6.057.70 4.983.71 4.393.14 1.669,8 3.737,34 14.209,17 3.153,94 24.375,76 3.436,40 -0,81 -0,44 -0,58 -0,64 +0,15 +0,83 +0,98 +0,29 -0,91 +0,45 -1,60 -1,07 -1,83 -0,65 6 Sreda, 4. junija 2008 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ZGONIŠKA OBČINSKA UPRAVA - Pozitivna ocena spleta prireditev Zgonik, ne le razstava vin, temveč pravi občinski praznik Iztočili vse buteljke enajstih sodelujočih domačih vinogradnikov Zgoniška občinska uprava je bila včeraj dopoldne nadvse zadovoljna nad iz te kom le toš nje raz sta ve vin, ki se je s številnimi spremnimi priredit-va mi in po bu da mi pre li la v prav cat občinski praznik. V nedeljo in v ponedeljek se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko ljudi, k čemur je pripomoglo tudi letos do razstave vin res mi lo na klo nje no son čno vre me ( -z razliko od tradicionalno deževnega vre me na iz prejš njih let in de set le -tij...). Ob tolikšnem obisku ni bilo čudno, da je bil ves vinski za lo gaj enaj stih domačih vinogradnikov iztočen. Vsak vinogradnik je poslal na razstavo po 50 steklenic vsake sorte vina. Nekatera vina so pošla že v nedeljo zvečer, v ponedeljek je bil točajni pult... izsušen, potem ko so upravitelji in drugi sodelujoči na razstavi z vinom iz zadnjih buteljk nazdravili uspehu praznika. Župan Mirko Sardoč je poudaril, da je želela občinska uprava s praznikom udejaniti to, »kar je bistvenega pomena za razvoj našega prostora, in sicer ovrednotiti sistemsko ponudbo Krasa.« Krvodajalska akcija, predstavitev knjige občanke Jasne Ju-rečič, gledališka predstava v sugestiv-ni javi pri Repniču, blues koncert, razstava o schengenski meji, dobro obiskani vodeni sprehodi po urejenih in opremljenih pešpoteh, razstava o pripravi civilne zaščite, ogled živali, rastava osnovnošolskih otrok, vse to je obogatilo nekdaj mnogo bolj ozko zastavljeno razstavo vin in jo povzdignilo v vseobčinski praznik. S tem je bila jas no na ka za na pot, ki jo bo v pri -hodnjih letih mogoče zlahka nadgraditi z novimi pobudami. Prireditve niso privabile le domačega prebivalstva, temveč so pripomogle k preraščanju občinskih mej. Mnogo je bilo ljudi iz drugih krajev; letos je bila še posebej zaznavna prisotnost obiskovalcev z onkraj nekdanje meje. Odprtje nekdanjih maloob-mej nih pre ho dov, ki so v pre te klos ti s svojimi urniki tesnili in omejevali pretok ljudi na Krasu, tistem v Italiji in tistem v Sloveniji, je blagodejno učinkovalo in zbližalo Kraševce ter jih s tem po dolgih letih spet povezalo v celoto. Razglednica zgoniške občine z občinskim praporom v sredini, okoli njega pa slike »na zgoniško tematiko«, ki sta jih posnela Sergio Ferrari in Dario Gasparo. Z leve zgoraj v smeri urinih kazalcev: velecvetna orlica, Zgonik, razgledni stolp na Volniku, fraska, kamen in ruj, Briška jama in kraška štirna OSTARELI - Pobuda občine in podjetja za zdravstvene storitve Mesto kot sosed Dvesto priletnim so včeraj ponudili kavo in rogliček na Velikem trgu - Prva iz vrste pobud KULTURA - Gabrovec pisal Tondu Kako je z obnovo državne knjižnice? Začetka maja se je v tržaški javnosti pojavila vest o začasnem zaprtju osrednje mestne knjižnice (Biblioteca Civica) zaradi nujnih obnovitvenih del, ki naj bi trajala dve leti. Zato je občinska uprava odredila odprtje začasne čitalnice v Ulici Madonna del mare, kjer naj bi bilo na voljo 30.000 od skupnih 420.000 naslovov. Pomen knjižnice in do sto pa do nje ne ga bo ga te -ga arhivskega fonda presega mestne okvire in je nedvomno pokrajinske ga in de žel ne ga ob se ga. De žel ni svet nik SSk - De mo -kratske stranke Igor Gabrovec je s tem v zvezi naslovil na predsednika deželnega odbora nujno vprašanje, saj se glede načrtovanih obnovitvenih del pojavlja kar nekaj neznank. »Ni še znano, kam bo občinska uprava preselila Naravoslovni muzej, kar že samo po sebi postavlja pod vprašaj začetek obnovitvenih del v sedežu na Trgu Hor- tis,« poudarja Gabrovec, ki v nadaljevanju izraža zaskrbljenost tudi zaradi počasnosti v urejanju prostorov v Ul. Madonna del mare. »Kar mi je znano, do danes niso še zaključeni načrti glede nove ga se de ža knjiž ni ce na tr gu Hor -tis ta ko kot ni še no be ne go to vos -ti glede razpoložljivih finančnih sred stev. To bi lah ko po me ni lo, da se bodo obnovitvena dela nadaljevala krepko čez napovedano dve-letje in v tem obdobju bo večji del knjižnega fonda (približno 400.000 naslovov) nedosegljiv in hkrati podvržen vsakovrstnim nevarnostim, saj bo ostal na mestu, kjer se bodo odvijala obnovitvena dela,« zaključuje deželni svetnik Igor Ga-bro vec in s tem pred sed ni ku Ren -zu Tondu prenaša vprašanja, ki si jih postavlja širok krog študentov in raziskovalcev, ki jih bodo omenjeni dogodki prizadeli v vsakdanjem delu. DEMOKRATI načrt za Trst? Naš načrt za Trst. To je naslov jutrišnje skupščine Demokratske stranke, ki bo ob 18. uri na Pomorski postaji (dvorana Saturnia). Uvodno besedo na srečanju bo imel novoizvoljeni pokrajinski tajnik stranke Rober to Co so li ni, ki se je po po ra -zu na aprilskih volitvah lotil dela. Za Demokratsko stranko je bil še po seb no bo leč po raz na deželnih volitvah, za katere je vladalo prepričanje, da bo spet zma gal Ric car do Il ly. Taj nik je nasledil začasnemu pokrajinskemu koordinatorju, ki je bil Cristiano Degano. Cosolini želi, da bo jutrišnja skupščina odkrito soočenje ne samo o prihodnosti Demokratske stranke, temveč tudi o Trstu in njegovi pokrajini. Srečanje je namenjeno ne samo članom stranke, temveč širši jav-nos ti. Okrog dvesto ostarelih se je včeraj kratkočasilo na Velikem trgu, kjer jim je do pol dan po pe stri lo pod -jetje za zdravstvene storitve. Glede na dejstvo, da je Trst je med evropskimi mesti tisto z največjim številom ljudi nad 75. letom starosti, je namreč podjetje za zdravstvene storitve v sodelovanju z občinsko upravo priredilo družabnost, na kateri so priletnim med drugim ponudili kavo in rogli-ček. Po bu da je bi la pod ges lom »Mesto kot sosed - dodati življenje letom« in je bila le prva iz niza prireditev, katerih cilj je izboljšanje kakovosti življenja starejših. V tem okviru so priletne moške in ženske včeraj pogostili v znanem lokalu na Velikem trgu, kjer je za glasbo poskrbel Umberto Lupi z značilnimi notami v tržaškem narečju. Dvesto priletnih je tako uživalo sredi mesta ob prijetnem son čnem dne vu, se med se boj po go -varjalo in srečalo mnogo someščanov. Priletnim je treba pomagati in jim omogočiti, da uživajo mesto, je ocenil župan Roberto Dipiazza, ker je treba dodati življenje letom in ne le leta življenju. Uspeh pobude so nagla-sili tudi predstavniki podjetja za zdravstvene storitve in napovedali, da bodo v prihodnjih tednih priredili tudi vrsto izletov, namenjenih priletnim ose bam. PROCES LORITO Odvetniki z domačo nalogo za poletje Carlo Lorito »Proces leta«, na katerem je med štirimi obtoženci tudi bivši visoki funkcionar tržaške in goriške kvesture Carlo Lorito, je zastal, še preden bi se dejansko začel. Na začetku včerajšnje obravnave so odvetniki strnili vrste in predstavili ugovor glede časa in materiala, ki so ga imeli na razpolago za pripravo obrambne strategije. Zahtevali so odložitev razprave, javna tožilka Lucia Baldo-vin je ugovoru nasprotovala, sodni kolegij pod predsedstvom Luigija Dainottija pa je po četrturnem zasedanju odložil razpravo na 6. oktober. Loritova odvetnika Giorgio Borean in Riccardo Seibold, ki sta v prejšnjih mesecih kritizirala proceduralno izbiro hitrega postopka, sta včerajšnji ugovor utemeljila z navedbo, da sta že pred časom zaprosila za kopije zvočnih zapisov telefonskih prisluškovanj in sms sporočil, na katerih je slonela preiskava (januarja sta imela podobne probleme s prepisi prisluškovanj). Zaradi počasnosti uradov so obsežno gradivo prejeli šele 21. maja, manj kot dva tedna pred pro ce som: » Z vso naj bolj šo vo ljo in tehnično sposobnostjo ne bi mogli pravočasno pregledati vsega,« je dejal Bo re an. Gradivo sestavlja več kot 3600 telefonskih prisluškovanj in 300 sms sporočil, dober del katerih ni berljiv. Po mnenju odvetnikov (z njima sta se strinjala tudi zastopnika Fabia No-vacca in Andrea Saura) je večji del materiala neuporaben, najbrž je prišlo do tehničnih napak med kopiranjem dvd plošč in trakov. Poleg tega pa je več gradiva izostalo: prisluškovanja, ki jih ima na razpolago tožilstvo, se začnejo z datumom 10. avgusta 2007, dokumenti v rokah obrambe pa zadevajo obdobje od 29. oktobra 2007 dalje. Sodniki so potrdili, da ima obramba pravico do pregledovanja celotnega gradiva (med preiskavo odvetnikom to ni bilo dovoljeno), zato bo obravnava na vrsti oktobra. Takrat bo na vrsti zaslišanje prvih petih prič, na spisku pa jih je vsega skupaj 56. Obeta se dolg in zapleten proces, odvetniki pa imajo za poletje obilno domačo nalogo, saj bodo morali pregledati celo goro zvočnih in računalniških dokumentov. Carlo Lorito, kije pred časom vodil tržaške kriminaliste, nazadnje pa goriške, je osumljen korupcije, prikrivanja kaznivih dejanj in razkritja uradnih tajnosti v korist združbe razpečevalcev mamil. V zameno za kokain naj bi ščitil razpečevalce in s tem zavajal preiskovalce, sam pa obtožbe odločno zavrača. Njegov glavni obtoževalec je ribič Diego Deste, ki je med drugim osumljen, da je lani podtaknil požar v sesljanski ribarnici, ki jo upravljata slovenska ribiča s Kontovela. Deste je s svojim pričevanjem potegnil na zatožno klop še dva domnevna razpečevalca: to sta bivši upravitelj nočnih lokalov Fabio Novacco iz Devina in Andrea Sau-ro iz Gorice, ki je v hišnem priporu. (af) / SVET Sreda, 4. junija 2008 1 7 ŠTIVAN - Med čiščenjem zaraščenega območja Pri cerkvi sv. Janeza Krstnika so odkrili ostanke samostana Zgradili naj bi ga v 5. stoletju - Ostanke odkril župnik v Ribiškem naselju Ugo Bastiani Pri stari cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu so včeraj naleteli na staro obzidje in na druge ostanke, ki naj bi segali v 5. stoletje ali še nazaj. Župnik v Ribiškem naselju Ugo Bastiani, kije odgovoren za staro cerkev, in njegovi sodelavci so namreč včeraj do-pold ne med či šče njem zara šče ne ga območja prišli do odkritja, katerega razsežnosti so zaenkrat neznane. Kot nam je pove dal sam Bas ti a -ni, je Franca Maselli Scotti z deželnega spomeniškega varstva za arheološke dobrine, ki je dala dovoljenje za čiščenje, sprva namignila, da gre lahko za obzidje iz starorimskega obdobja. Vendar je bil duhovnik po daljšem delu prepričan, da so to ostanki samostana, pri katerem so naš li tudi ne kaj de -lov starega oltarja. »Zidovi so neverjetni«, je ocenil duhovnik Bastiani in dodal, da bodo morda zdaj končno ovrednotili tisto območje ob Timavi, ki je bilo doslej iz arheološkega vidika zanemarjeno. Dela za čiščenje območja se bodo vsekakor ta teden nadaljevala in kdo ve, da ne bo prišlo še do kakšne ga pre sene čenja. Mo rebit no izko -pavanje pa bo seveda v pristojnosti spomeniškega varstva. Spomnimo naj, da je cerkev zrasla na predkrščanskih temeljih, saj so tisto območje zaradi bogatih vodnih izvirov v bližini vedno imeli za svetega. Cerkev je bila med prvo svetovno vojno hudo poškodovana, med obnovitvenimi deli v 50. letih pa je prišlo na dan več plasti starih temeljev. Najsta-rej ša kapela je bi la iz začet ka 5. sto let -ja, ko je neki Janez iz Damaska vzidal relikvije svetih Janeza Evangelista, Štefana, Jurija in Lovrenca. Po vsej ver-jetnos ti sodi v is ti čas na sta nek pr ve -ga samostana, vendar ostajajo o tem samo pisani dokumenti. Zdajšnjo cerkev so zgradili grofje Wallsee v letih 1399-1472. Visok enoladijski prostor ima got sko zas no vo, prav tako prez bi -terij s tremi vertikalnimi okni. V zakristiji so ohranjene nekatere plošče z napisi, kot je npr. zapis patriarha Ul-derika Eppensteina iz leta 1113, ki je našel skrite relikvije in je v tistem letu okrog kapele razširil cerkev. Pri slednji je bilo do prve svetovne vojne tudi poko pali šče, ki pa je bi lo pozne -je uni čeno. A.G. Pri stari cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu so včeraj med čiščenjem območja prišli do pomembnega odkritja kroma Za vinjene voznike vse strožje sankcije Na tržaški prefekturi je potekalo včeraj omizje o varnosti na cestah. Predsedoval je prefekt Giovanni Balsamo, ob njem pa so bili prisotni predstavniki vseh policijskih sil, ki so se dogovorili za koordinirano ojačenje prometnih kontrol. Njihova glavna skrb bo boj proti vožnji v vinjenem stanju in pod vplivom opojnih substanc. V tržaški pokrajini se bodo morali vozniki torej dobro zamisliti, preden bodo pogledali v kozarec. Kazni za pijane voznike so vse strožje tako v Italiji kot v Sloveniji. V Italiji so najnovejša zakonska določila na tem področju vsebovana v zakonskem odloku št. 92 z dne 23. maja 2008 z naslovom »Nujni ukrepi za javno varnost«, ki je med drugim korenito spremenil člena 186 in 187 prometnega zakonika. Višine kazni so odvisne od stopnje alkohola v krvi, stroge pa so v vseh primerih. Medtem ko ostajajo kazni za voznike, ki napihajo od 0.5 do 0.8 gramov alkohola na liter nespremenjene, so kazni za višje stopnje vse hujše. Kdor sede za volan z 0.8 do 1.5 grama alkohola na liter tvega poleg slane globe in odvzema vozniških točk do šest mesecev zapora. Nad 1.5 grama na liter znaša kazen od tri do dvanajst mesecev zapora, pa tudi začasen odvzem vozniškega dovoljenja in zaplembo vozila, če je le-to last kršitelja. Zaplemba nastopi tudi v primeru dogovorjene ali pogojne kazni. Pomembna novost, ki jo prav tako uvaja zakonski odlok, je (ponovna) obveznost alkoholnega testa. To pomeni, da testa ne bo mogoče zavrniti: kdor se bo upiral policistu ali karabinjerju, ki hoče ugotoviti stopnjo alkohola (ali mamil) v voznikovi krvi, bo storil kaznivo dejanje. Posledice pa bodo v tem primeru kar se da težke: obveljala bo enaka kazen, kakor za voznika s stopnjo nad 1.5 grama alkohola na liter krvi (z izvzemom zaplembe vozila). Vitovska in morje na devinskem gradu Na devinskem gradu bo v petek, 6. junija, prireditev "Vitovska in morje", ki jo organizira Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras v sodelovanju s Pokrajino Trst, Občino Devin-Nabrežina, Banko Unicredit in Deželo FJK. Srečanje bo posvečeno tržaški avtohtoni trti vitovska, ki nosi v sebi skrivnosti vetra in kamna, značilnih za ta kraški prostor Sredozemlja, odprtem na srednjo in vzhodno Evropo. Spored prireditve, ki bo ob 16. uri, je bogat in raznolik in bodo obravnavali različne teme, ki jim bo sledila degustacija vi-tovske in ribjih jedi. Srečanje bo povezovala profesorica senzorične analize in enologije Aurora Endici, ki bo poglobljeno predstavila podrobnosti in posebnosti vitov-ske. Ob njej se bosta predstavila tudi Stefano Cosma, avtor sveže izdane knjige Kras in Vitovska, ter Mario Busso, novinar, založnik in avtor vodnika Dobra vina Italije. Predstavila bosta zgodovino, kulturo in ga-stronomijo in tako omogočila spoznavanje globine duha tega čudovitega kraškega območja z vsemi okusi, ki jih ponuja. Po srečanju bo ob 18. uri za obiskovalce z vstopnico degusta-cija v čudovitem okolju graščakov Thurn und Taxis. V pričakovanju na dobro vino in gastronomske dobrine tradicionalne ribje kuhinje se bo predstavilo 20 vinarjev vitovske. Med temi bodo 3 iz Slovenije s svojimi vrhunskimi dosežki, skupaj s konzorciji Moisir, Ter-geste d.o.p. in čebelarjev tržaške pokrajine. Organizatorji obljubljajo vrhunsko ponudbo, ki bo udeležence obogatila z novimi občutki, povezanimi s kraško zemljo in ljudmi, ki jo s spoštovanjem in ljubeznijo ohranjajo in bogatijo. Za informacije: info@vinidoccarso.it. V Saležu drevi srečanje o kmetijstvu Drevi, ob 20.30, bo v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu javno srečanje na temo: Kmetijstvo in teritorij. Prireja ga Kmečka zveza za člane in ostale kmete zgoniške in repenta-brske občine. Govor bo o stanju, problemih in razvojnih možnosti našega kmetijstva in teritorija, predvsem v odnosu do pristojnih oblasti. BARKOVLJE - Slovensko kulturno društvo Prvoobhajanci v nošah Društvo vsako leto sodeluje pri pripravi otrok na prvo obhajilo - Svečane bele noše Ohranjanje šeg in starih običajev je sestavni del vsake družbene kulture. Prav nič drugače ni v Slovenskem kulturnem društvu Barkovlje, ki vsako leto sodeluje pri pripravi otrok na prvo obhajilo. Na majsko praznično nedeljo se je v barkovljan-ski cerkvi sv. Jerneja zbrala pisana druščina prvo-obhajancev, ki so bili oblečeni v dragocene narodne noše. Sara, Janina, Danjel, Ivan, Daniele, Marta, Adam, Rafael, Alenka, Matej in Christian so se na ta duhovni dogodek pripravljali skozi celo leto, in sicer pod vodstvom učiteljice Vere, ki jih je na sedežu društva učila nauk in še marsikaj drugega kar spada k temu verskemu dogodku. Nedeljsko mašo je daroval msgr. Franc Von-čina, za glasbeno kuliso pa je poskrbel mladinski zbor Kraški cvet pod taktirko sestre Karmen. Deklice v belih in dečki v sinje modrih nošah so brali prošnje, nekaj otrok pa je na oltar prineslo tudi darove. Po koncu obreda se je druščina otrok s starši in bližnjimi sorodniki odpravila v barkovljansko društvo, kjer so se lahko posladkali z raznimi domačimi dobrotami. Medtem ko so v starih časih ob tej priložnosti domačinke obhajancem postregle s kakavom in sladkim kruhom, dandanes na bogato obloženih mizah kraljujejo številni kolači, slani pri- grizki, med pijačami pa med ostalim prevladujejo sodobni gazirani napitki, kot sta denimo koka-kola ali fanta. Tako je pač, časi se spreminjajo, a narodne noše ohranjajo svoj prvotni videz in pomen. To staro barkovljansko navado, po kateri si prvoobhajanci nadenejo narodno nošo, so pobudniki ponovno uvedli leta 1979, finančna sredstva za nakup blaga in šivanja noš pa prispevajo vsi tisti, ki si to želijo. Prav zato so noše, ki jih hrani SKD Barkovlje, last vseh domačinov in domačink, slednje pa so najbolj zaslužne za urejenost, brezhiben izgled in edinstvenost tovrstne obredne oprave. Letos je društvo prejelo tudi dve novi noši, ki ju je sešila Lidia Milič, članice društva pa so se pridno urile v vezanju naglavnih rut, kije vse prej kot enostavno opravilo. Družabnih trenutkov na sedežu barkovljan-skega društva niso razpihnili niti temni oblaki, ki so napovedovali dež in nevihte. Starši in sorodniki so pod streho srkali osvežilne napitke, obhajanci pa so se veselo podili po dvorišču, a brez obrednih oblačil, ki so jih domačinke spravile v omare, saj so narodne noše izredne vrednosti, zato jih moramo gojiti, ohraniti in obvarovati tudi za druge otroke in dolgoročno gledano tudi za naše potomce. (sč) KANAL - Vojaki odstranjujejo železni most Zbogom Baileyev most, čakajoč na cementnega Pontonirji so te dni začeli demontirati 27 metrov dolg železni most za pešce (t.i. »Baileyev most«), ki je dober mesec povezoval oba bregova tržaškega kanala med ulicama Trento in Cassa di risparmio (foto Kroma). Pontonski most so po- stavili v okviru praznika italijanske vojske. Po anketi, v kateri so občani izrazili pretežno pozitivna mnenja, je tržaška občinska uprava napovedala gradnjo stalnega mostu iz cementa. Javno delo naj bi po prvih ocenah stalo okrog 700 tisoč evrov. 8 Sreda, 4. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / SVETI IVAN - Praznovanje 150. obletnice posvetitve župnijske cerkve Ob verskih slovesnostih tudi bogata kulturna ponudba Višek bo 22. junija s procesijo in mašo - Razstava in koncerta - Sodelovanje slovenskih in italijanskih vernikov Praznovanje godu zavetnika je za vsako župnijsko skupnost pomemben dogodek, na katerega se krajevna skupnost lepo pripravi in skuša dodatno popestriti versko praznovanje tudi s kulturnimi trenutki. Tak običaj je tudi pri Svetem Ivanu, kjer pa bo praznovanje zavetnika sv. Janeza Krstnika letos nekaj posebnega, saj bodo Svetoivančani ob tej priložnosti obhajali tudi 150. obletnico posvetitve župnijske cerkve na Trgu Gioberti. Cerkev, ki je bila zgrajena na pobudo takratnega tr-žaško-koprskega škofa Jerneja Legata, je bila namreč posvečena 27. junija 1858 in je takrat nadomestila srednjeveško »staro cerkvico« sv. Janeza in Pelagija v Ul. Ca-pofonte, v kateri so se do takrat zbirali sve-toivanski (do pred nekaj desetletij skoraj izključno slovenski) verniki. V tistem času je bila ustanovljena tudi nova svetoi-vanska župnija. Program glavnih verskih svečanosti in kulturnih srečanj so orisali na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci v prostorih svetoivanskega župnišča. Najpomembnejši je seveda verski del praznovanja, ki ga je po uvodnem posegu pastoralnega koordinatorja Lamber-ta Terzuolija orisal župnik Fabio Gollinuc-ci in ki se je pravzaprav že začel, saj so sve-toivanski župljani obeh narodnosti v nedeljo v lepem številu poromali v Maribor v tamkajšnjo stolnico, ki je prav tako kot svetoivanska cerkev posvečena sv. Janezu Krstniku. V soboto, 21. junija, bo ob 18. uri v župnijski cerkvi nova maša no-vomašnika Simoneja Agrinija, ki tudi sam izhaja iz tega tržaškega predmestja. Vrhunec bo praznovanje doseglo v nedeljo, 22. junija, ko bo ob 9. uri tradicionalna procesija po svetoivanskih ulicah, ob 10.30 pa skupno slovesno evharistično bogoslužje, ki ga bo vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. V petek, 27. junija, točno na datum 150-letnice posvetitve cerkve, pa bo v slednji ob 18.30 ponovno skupno slovesno evharistično bogoslužje, ki ga bo tokrat vodil škofov vikar za slovenske vernike msgr. Franc Von-čina (naj pri tem omenimo, da se bodo svetoivanski slovenski verniki kot običajno zbrali na vigilijo godu sv. Janeza Krstnika v ponedeljek, 23. junija, pri večerni maši v stari cerkvici). Pester bo tudi spored kulturnih dogodkov, o čemer so govorile Katja Pasa-rit, Bogomila Kravos in Maria Trebicia-ni. Najpomembnejši dogodek bo odprtje zgodovinsko-etnografske razstave in razstave liturgičnih predmetov v sredo, 18. junija, ob 18. uri v župnijski cerkvi. Pravzaprav bo razstava, ki jo pripravljata društvo Marij Kogoj in Italijansko žensko središče, dvojna: liturgični predmeti (med temi velja omeniti monštranco iz sredine 19. stoletja, relikviarij z grbom družine Bonomo, kelih, ki ga je cerkvi daroval baron Revoltella in kelih, ki so ga Svetoivančani darovali msgr. Ivanu Tre-venu), bodo na ogled v kapeli župnijske cerkve, dokumentacijsko-fotografski del pa v dvorani Marijinega doma. Vsekakor, je bilo včeraj rečeno, bo razstava prikazala prizadevanje župnijske skupnosti, da opremi in olepša svojo cerkev, kot dokazujejo npr. trije oltarji, ki so delo domačih obrtnikov Trobca in Negodeta, in zvon, ki so ga Svetoivančani leta 1888 dali uliti v Ljubljani in ki je nadomestil prejšnjega, počenega. Ob razstavi bosta še dva koncerta: v petek, 20. junija, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi nastopil zbor Cappella Tergestina pod vodstvom Marca Pod-de, v soboto, 21. junija, pa bo ob isti uri koncert Komornega zbora Ave iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptma-na. Na koncu pa še to: omenjene najpomembnejše verske in kulturne slovesnosti bosta skupaj oblikovali slovenska in italijanska komponenta župnijske skupnosti, ki pri pripravah, je bilo poudarjeno, sodelujeta na edinstven način, tako da se čutita ena sama velika družina. Izraz tega so med drugim strogo dvojezične zgibanke in vabila, pa tudi glavne svečanosti bodo potekale v obeh jezikih. Ivan Žerjal Župnijska cerkev pri Svetem Ivanu stoji že 150 let kroma ZABREŽEC - Prosvetno društvo Slovenec Na praznični vikend tradicionalni praznik vina Pomladno obdobje je tudi čas prvih prireditev na prostem. Med najbolj tradicionalne pri nas nedvomno sodijo prireditve, namenjene promociji domačih vin. Tovrstni praznik, že 38. po vrsti, prirejajo tudi v parku Hri-benca v Zabrežcu. Organizator je krajevno Prosvetno društvo Slove nec, ki se je to krat od lo či lo, da svo jo tra di ci o nal no po bu do pri -redi na praznični, točneje podaljšan vi kend, ki je vklju če val tu di praznični dan republike. Vreme je bilo letos organizatorjem naklonjeno, saj je bila prijetna toplo ta kot na ro če na za takš ne prireditve. Vse dni praznika je bilo mogoče pokušati domačo vinsko proizvodnjo, v večernih urah je bilo poskrbljeno za pogostitev in ples na glasbo, ki so jo izvajali razni ansambli, v nedeljo pa je zbra nim zai gral tu di Pi hal ni or -kester Ricmanje (KROMA). SERESTATE 2008 Na odru tudi Pino Daniele S prireditvijo Naši angeli v okviru Nagrade Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin se bo 12. julija začela pobuda Serestate 2008, v sklopu katere bo občinska uprava v sodelovanju z Glasbenim domom in Azalea Promotions to poletje priredila 52 dogodkov. Na sporedu so glasbene, gledališke, filmske in kabaretne predstave, ki bodo do 15. avgusta na Velikem trgu, na bližnjem Verdijevem trgu in na Trgu Hortis. Vrhunec bo koncert slovitega neapeljskega glasbenika Pina Danieleja, ki bo na Velikem trgu 31. julija in ki bo med drugim edina predstava, za katero bo treba plačati vstopnino. Serestate 2008 so predstavili včeraj podžupan Paris Lippi, direktor Glasbenega doma Gabriele Cen-tis in vodja Azalea Promotions Loris Tramontin. Program bo nedvomno popestril dneve mnogih občanov, ki bodo to poletje ostali v Trstu, so povedali. Med raznimi pobudami gre omeniti koncerte José Angela He-vie, ki bo v sodelovanju z organizatorji prireditve Folkest, Giuseppeja Povie, skupine Dik Dik, pa tudi komorno glasbo in jazz koncerte Trieste Loves Jazz, za katere bo skrbel Glasbeni dom. Na gledališkem odru bo skupina LArgante predstavila igro La storia di Trieste, skupina Teatro incontro igro Controvoglia, krožek Jacques Maritain La sera del Di di festa, skupina LArmonia Canta canta che te daro el pignol, Palcosce-nico amatoriale triestino pa La vera storia dei blus braders. Na sporedu so tudi musical v izvedbi La Melaran-cia, književni večer in tekmovanje med 15 italijanskimi kabaretisti. Dalje bodo na sporedu indijski plesi Yoga Ayurveda, plesni gala Arteffetto, predstava Magična pot glasbe plesne skupine Amici della Gioventù musicale in Tango festival, ki ga bo priredilo združenje Buenos Aires. Pino Daniele bo, kot rečeno, nastopil 31. julija s koncertom Vai mo 2008. Za to priložnost bo na odru njegova »zgodovinska« band, ki jo sestavljajo Tullio De Piscopo, Tony Es-posito, James Senese, Rino Zurzolo in Joe Amoruso. Vstopnica bo 51,75 evra (45€ + pravice predprodaje) za »gold« parter in 40,25 evra (35+pra-vice) za parter z oštevilčenimi sedeži, z 28,75 evra (25+pravice) pa bo mogoče koncertu slediti pokonci. BAZOVICA - Predstavitev na nedeljskem srečanju Pester program Poletja za mlade Pobuda Slovenske prosvete - Po orisu koledarja prireditev sproščeno druženje mladih Na kmetiji Vidali se je zbralo lepo število mladih kroma Lepo vreme je v nedeljo, 1. junija privabilo na kmetijo Vidali v Bazovici veliko število mladih, ki so nastopili na letošnji osrednji Prešernovi proslavi v Trstu in Gorici. Tem se je pridružila še skupina predstavnikov društev, ki so včlanjena v Slovensko prosveto. Ob tej priložnosti se je v uvodnem pozdravu predsednik Slovenske prosvete Marij Maver zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešni realizaciji Dume. Ker pa je bila v zadnjih časih izražena potreba po boljši uskladitvi delovanja včlanjenih društev in po večjem vključevanju mladih v organizirane dejavnosti, je odbor pripravil posebno pobudo z naslovom Poletje za mlade. Breda Susič, Raffaella Petronio in Patrizia Jurinčič so predstavile koledar poletnih dejavnosti, ki gre od tečaja za animatorje gledaliških skupin, pevsko gibalne delavnice, 18. drage mladih, mednarodne pevske delavniceVoices of Europe, poletne glasbene delavnice za zborovske pevke in pevce, poletnih taborov do zaključnega srečanja mladih v Stični. Zainteresirani se za informacije lahko obrnejo na urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od 9. do 17. ure. Večer je potekal v sproščenem vzdušju z željo, da bi se po končanem poletnem obdobju ponovno srečali in nadaljevali z začetim delom tudi v novi sezoni. Tatjana Oletič / SVET Sreda, 4. junija 2008 1 9 BOLJUNEC - Festival Adriatic POGOVOR - Tamara Ražem o agenciji Allegromanontroppo Čarobna atmosfera Ustvaril jo je kvartet Gorni Kramer z Martino Feri V načrtu agencije je tudi prirejanje glasbenih dogodkov m Skrb za ovrednotenje domačih glasbenikov Jazzovsko obarvana glasba petdesetih in šestdesetih let je prejšnji četrtek navdušila publiko, ki se je zbrala na predzadnjem koncertu festivala Adriatic v gledališču France Prešeren v Boljuncu. V večer je uvedel pozdrav umetniškega vodje festivala in društva Glasba brez meja Et-toreja Michelazzija, nakar je na oder stopila nepogrešljiva županja občine Dolina Fulvia Premolin, ki s svojo prisotnostjo izkazuje veliko in konkretno pozornost do kulturnega dogajanja in je v tem primeru namenila spodbudne besede projektu, ki vzgaja k spoštovanju in razumevanju v kraju, ki je stičišče različnih kultur. Tudi program kvarteta Gorni Kramer je bil mednarodno zasnovan s skladbami italijanskih, francoskih in ameriških avtorjev v mešanici, ki je imela stilno in časovno skladnost. Kvartet, ki ga sestavljajo harmonikar Sebastiano Zorza, kitarist Marko Feri, basist Aleksandar Paunovic in bobnar Giorgio Fritsch, je nastal le- ZA OTROKE Waldorfska šola: v Zgoniku tedni ustvarjalnosti Tudi letos Waldorfska šola ponuja poletne tedne ustvarjalnosti za otroke, ki bodo od 30. junija do 1. avgusta vsak dan (razen sobote) od 8. do 16 ure. Dejavnosti so namenjene otrokom od 3. do 11. leta. Najmlajši se bodo posvečali raznim umetniškim dejavnostim, medtem ko jih bodo pravljice pospremile v čudoviti svet. Skupina večjih pa se bo veselila glasbe in zborovskega petja, slikarstva, dela z glino, recitacij itd. Časa bo dovolj tudi za prosto igro in izlete v naravo. Na razpolago je še nekaj prostih mest, dana pa je tudi možnost šolabusa iz mesta v Zgonik in nazaj. Za informacije in vpise je na voljo tajništvo v Ul. Beccaria 6 v Trstu ob ponedeljkih od 11. do 13. ure in ob sredah od 9. do 12. ure ali po dogovoru. Na voljo so telefon in faks 040661195, mobilni telefon 3349090316, naslov elektronske pošte waldorf.trieste@libero.it in spletna stran www.waldorftrieste.com. Nepogrešljiva kombinacija -Martina in Marko Feri v znamenju jazza kroma ta 2003. Njegovo ime so odobrili Kra-merjevi sorodniki, saj skupina s kakovostnim izvajanjem izraža svoje spoštovanje in se poklanja velikemu italijanskemu harmonikarju in skladatelju, »ki je eden izmed zaslužnih glasbenikov za prebuditev jazza v Evropi.« S Kramerjevo glasbo se je koncert pričel z izvedbo eksotične »Ca-rovana negra«, nakar so se njegove uspešnice prepletale z glasbo Ferra-rija, Martina, Thomaina, Rossija in drugih. Med temi se je nepričakovano pojavil tudi Gershwin, da bi gostja večera, pevka Martina Feri, lahko črpala tudi iz lastnega repertoarja standardov. Njej so bile poverjene tudi fascinantne izvedbe popevk »nočnih klubov« (uspešnice, kot je »E la chiamano estate«), ki jih je napisal Bruno Martino. Komunikativna pevka je v zadnjih letih utrdila prepoznaven stil izvajanja in je v tem repertoarju odkrila bolj svetle in nežne tone gla su. Zabavni plesni ritmi z okusom glasbe povojnega časa so zaživeli v Kramerjevi suiti treh sinkopiranih ritmov, publiko pa so prevzeli tudi različni vtisi francoskih valčkov, latin-sko-ameriških odsevov, italijanskih sentimentalnih klasikov, a tudi energija kipečih jazzovskih utrinkov. Harmonika je protagonistka teh skladb (in priredb), a prepušča izstopajočo vlogo tudi kitari, se tesno povezuje z bas kitaro in baterijo v zelo strnjenem muziciranju z uglajenim skupnim zvo kom. Glas be ni ki so zna li us tva ri ti ča -robno atmosfero, ki je bila v Kramer-jevem duhu hkrati izvrstna in popularna. Kdor se je vživel v čar glasbe pre te klih de set le tij in je ob tem po -grešal poklon prvi dami italijanske glasbe šestdesetih let, je s prvim dodatkom lahko dopolnil sliko z že legendarno »Parole parole«, slovenski publiki pa je bil namenjen drugi dodatek oz. priredba ponarodele »Nocoj, pa oh nocoj«. Koncert v Boljuncu je bil prvi po izi du dru ge cd plo šče sku pi ne z na -slovom »Modulante«, ki bo v prihodnjih mesecih doživela več predstavitev v naši deželi, po Italiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Festival Adriatic pa se je kon čal v so bo to z an tič no glas -bo hrvaškega dua čembalov v cerkvici Sv.Duha zraven Devinskega gradu. ROP Glasbeno življenje je v naših krajih zelo živahno in kljub dejstvu, da smo zemljepisno oddaljeni od najpomembnejših kulturnih središč, se ne moremo pritoževati, kajti v veliki beri dogodkov beležimo nemalo kakovostnih nastopov žlahtnih umetnikov. Zahvala gre najbolj aktivnim in razsvetljenim umetniškim vodstvom, ki imajo v svojem seznamu široko izbiro prvovrstnih solistov in skupin, včasih pa se kvaliteto lahko doseže tudi z bolj skromnimi sredstvi: osebne prijateljske vezi so umetnikom včasih pomembnejše od zaslužka, to pa so le izjeme, sicer tudi na glasbenem področju veljajo tržne zakonitosti. Tako večje kot tudi manjše glasbene ustanove si pri načrtovanju svoje dejavnosti večkrat pomagajo z agencijami (ali agenturami), ki zastopajo domače in tuje umetnike; v naši deželi smo doslej pogrešali tovrstno ustanovo, vrzel pa mislita zapolniti dve mladi in navdušeni glasbenici, ki sta svojo zamisel že konkretno udejanili in pred kratkim predstavili javnosti na tiskovni konferenci: pianistka Tamara Ražem in pevka Ilaria Zanetti sta sprožili svoj izziv z ustanovitvijo agencije Allegromanontroppo. Tamara, glasbene agencije se praviloma nahajajo v večjih mestih: na kakšne možnosti sta z Ilario računali, ko se vama je porodila ideja? Prvič, agencija je novost tako za Trst kot za celotno deželo FJK. Res smo v nekem smislu periferični, obenem pa smo na mednarodnem stičišču dveh kultur, zato bo najina dejavnost vsekakor čezmej-na. To, da obvladava dva jezika in imava že stike s sosednjimi državami, je še ena prednost, ki je ne gre podcenjevati. Obe sva glasbenici in doslej sva si nastope organizirali takorekoč z amaterskimi sredstvi, zdaj se bova tega lotili profesionalno, toda ne samo zase, ampak za vse umet- Tamara Ražem kroma nike, ki bodo zaupali najini agenciji. Za začetek lahko že računata na nekaj uglednih imen? Seveda; med najinimi smotri je tudi ovrednotenje domačih, predvsem slovenskih umetnikov, in že v našem mestu sva našli dovolj imen za spodbuden začetek: odzvali so se harfistka Jasna Mer-lak , violinist Črtomir Šiškovič, baritonist Damijan Locatelli, pianist, zborovodja in dirigent Marko Ozbič, ki je zdaj zaposlen v neapeljskem gledališču San Carlo; med neapeljskimi stiki sva pridobili tudi pihalno skupino gledališča, potem pa še basista Pietra Naviglia in dirigenta France-sca Roso, ki je bil dalj časa asistent Daniela Orena in deluje tudi v Mariboru. Delo glasbenega agenta ni enostavno niti ne lahko: treba je gojiti veliko osebnih stikov, veliko potovati, zraven tega je še mnogo uradniških in birokratskih poslov; kako mislita postopati, da bosta lahko obveznosti agencije usklajevali s svojim ostalim delom? Doslej sem že večkrat potovala, da sem zase ali za moža , baritonista Damijana Locatellija, organizirala koncerte in avdicije; morda bo vse to zdaj steklo v bolj organizirani obliki. Z Ilario si bova delo delili tako, da bom jaz prevzela največje breme umetniškega dela - avdicije, stike z gledališči in drugimi glasbenimi usta- novami - Ilaria pa je bolj spretna pri uradniškem, birokratskem in organizacijskem delu. Čaka vaju vsekakor lep izziv, kateremu sta v svojih načrtih dodali še marsikaj... Ja, ne misliva se omejiti na ponujanje naših umetnikov, radi bi sami organizirali glasbene dogodke: misliva na mojstrske tečaje, koncerte, festivale, ki bi lahko zaživeli na področju tržaške Pokrajine, nekje od Milj do Devina; teritorij dobro poznava, kot poznava veliko število glasbenikov, ki bi lahko sodelovali pri naših pobudah. V bistvu bo imela najina agencija dvojni delokrog: s ponudbo in promocijo umetnikov bova ciljali čimdlje, pri organizaciji glasbenih dogodkov pa bova skušali ovrednotiti predvsem lokalne možnosti in značilnosti. Naštela si sedmerico posameznikov in skupin, s katero se bosta podali v to dejavnost: mislita povečati število svojih "strank", in kako? Če dodam še sebe ( kot članico klavirskega dua z Aleksandro Češnjevar) in Ilario, nas je že več kot deset; če bi se nam kak pevec želel pridružiti, je seveda obveza avdicija, za instrumentaliste pa v glavnem velja curriculum. Ne ciljava na visoko število: nekatere agencije zastopajo tudi preko sto umetnikov, ob tem pa se dogaja, da so mnogi povsem zapostavljeni in se prodajajo le nekatera imena. Ne misliva s pogodbo omejiti dejavnost naših umetnikov, kot počenjajo mnoge agencije, zato se bova zadovoljili tudi z nižjo provizijo. Najbolj pomembno nama je to, da naše glasbenike uspešno promovirava ter jima nudiva najboljše možnosti za prodor v mednarodno javnost. Tebi, Ilariji in vajinim varovancem veliko uspeha! Katja Kralj SESLJAN - Na pobudo Jadralnega kluba Čupa Osnovnošolci se seznanjajo z osnovami pomorstva in jadranja Tukajšnji Slovenci živimo tako rekoč ob morju, dejansko pa nimamo (ali nimamo več) pomorske kulture. Morda pa o slednji po novem vedo kaj več otroci in učiteljice iz raznih osnovnih šol s Tržaškega in Goriškega, ki so v prejšnjem in tekočem tednu obiskali sedež Jadralnega kluba Čupa v Sesljanu, kjer so se seznanili z osnovnimi informacijami o pomorstvu, ribištvu, morju in jadranju. Potem ko so se prejšnji teden v Sesljanu mudili osnovnošolci iz Bazovice, Trebč, Doberdoba in Romjana, so včeraj dopoldne na obisk prišli učenci šol Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina (na sliki KROMA). Obiski spadajo v okvi- ru pobude kluba Čupa, ki pripravlja jadralne tečaje za najmlajše: v ta namen so Čupini odborniki svojčas obiskali šole in razdelili prijavnice, zdaj pa prihaja do obiskov prijavljenih učencev. Učencem in učiteljicam je osnovne informacije o pomorstvu in jadranju v uvodnem posegu posredoval dolgoletni predsednik Jadralnega kluba Čupa Marino Košuta, ki je otroke tudi popeljal na ogled sesljanskega pristana in ribiških čolnov, imeli pa so tudi priložnost videti ribe na pomolu. Poleg teoretičnega je včerajšnji obisk vseboval tudi praktični del, saj so otroci naposled tudi od blizu spoznali morje in jadranje, saj sta jih Čupina trenerja Maurizio Benčič in Matija Spinazzola popeljala na morje z dvema jadrnicama. Po besedah Marina Košute pri vsem tem gre prvenstveno za to, da otroci spoznajo, da imajo v neposredni bližini morje in da se seznanijo z osnovnimi značilnostmi morja in pomorstva, saj kot je dejal, povečini poznajo samo ka-lamare, orade in brancine. Tako pa spoznavajo npr. čemu služita krmilo ali jambor, hkrati pa je to zanje tudi življenjska šola: z jadranjem se namreč učiš biti skromen, pozoren, natančen, dosleden, skrben in pogumen, nam je dejal Košuta. 74 Sreda, 4. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / NŠK - Tihožitja Robi Jakomin in njegove umetniško-fotografske kreacije KRIŽ - Premiera v Domu Alberta Sirka »Mlada« Hiša Bernarde Albe V režiji Alide Bevk so v Lorcovi drami zaigrale članice SDD Jaka Štoka s Proseka-Kontovela Ob zaključku ponedeljkove premiere v Križu so bile mla- Kdor si predstave ni ogledal, bo nedvomno še imel možnost, de interpretke deležne navdušenega aplavza zbrane publike. da sledi mladim igralkam v zahtevni preizkušnji (KROMA) Včeraj danes Danes, SREDA, 4. junija 2008 KVIRIN Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 5.15 in zatone ob 22.14. Jutri, ČETRTEK, 5. junija 2008 BONIFACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1011,4 mb ustaljen, veter 6 km na uro jugo-zahodnik, nebo spremenljivo oblačno, vlaga 63-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinje C. [13 Lekarne Od torka, 3., do sobote, 7. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928).Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim te- lefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino ALCIONE - 17.00 »I demoni di Sanpie-troburgo«; 19.00, 21.00 »Rolling Stones - Shine a light«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 17.30 »Mongol«; 21.00 »Schloss Vogelod - Il castello di Vo-gelod«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il divo«; 19.00 »Super- hero - Il piu dotato fra i supereroi«; 16.15, 21.30 »Gomorra«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »The Hitcher«; 15.50, 16.30, 18.35, 19.15, 21.30, 22.00 »Sex and the city«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »In Bruges - La coscienza del-l'assassino«. FELLINI - 16.30, 19.00, 21.30 »Sangue pazzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.30, 19.50, 22.10 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.15, 21.30 »Sex and the city«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 19.00, 21.40 »Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje«; 18.40, 21.00 »Katera je prava«; 19.40, 22.10 »Skrivnost megle«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Chia-mata senza risposta«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'anno 1000«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »The Hitcher«; 18.15 »Il cacciatore di aqui-loni«; 20.30 »Il treno per Darjeeling«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »Sex and the city«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Gomorra«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.15 »Il di-vo«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »The Hitcher«. H Šolske vesti OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare prireja zaključno prireditev danes, 4. junija, ob 17.30, v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vljudno vabljeni. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: naravoslovni »Živijo Ke-kec« v Kranjski Gori, od 8. do 14. junija (od 1. do 5. razreda); biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); kraso-slovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. M Izleti IZLET V GULLIVERLANDIO: Socialno Skrbstvo občin Devin Nabrežina, Zgo-nik in Repentabor, ter zadruga La Quercia, organizirata izlet v otroški park Gulliverlandia v Lignanu, v soboto, 7. junija. Odhod z avtobusom ob 8.30 (Hotel Posta v Sesljanu), prihod približno ob 19. uri, za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole ter njihove starše. Cena izleta 20,00 evrov na osebo (otroci in odrasli). Za dodatne informacije, vpise in plačila, pokličite na tel. št. 331-7593959 (Daša) v popoldanskih urah. Pohitite, saj so mesta omejena! VABILO SPDT NA 37. SREČANJE OBMEJNIH PLANINCEV SPDT vabi v nedeljo, 8. junija, na 37. Srečanje obmejnih planinskih društev. Predvidena sta dva pohoda (daljši in krajši). Sledila bo družabnost v Praprotu. Planinci se bodo zbrali ob 9. uri v Mavhinjah. Po »vertikali SPDT« se bodo povzpeli na Grmado in na vodeni ogled Gro-fove jame, ter drugih zgodovinskih zanimivosti tega področja. Sledila bo družabnost v Praprotu. Krajši pohod pa bo potekal, po krožni poti, od Ma-vhinj do Cerovelj nazaj v Mavhinje. NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fatimske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 32,00 evrov. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Na-brežina 040-2024053, Opčine 040214222, Rojan 040-420622. S Mali oglasi PRODAM stanovanje v Rojanu v zelo dobrem stanju, sončno, s samostojnim ogrevanjem, 55 kv. m. Okvirna cena 118.000 evrov. Tel. 348-2711691. IŠČEM v najem malo opremljeno stanovanje na Opčinah, na Proseku ali v Bazovici. Tel. 328-9518304. KRIŽARJENJE PO JADRANU z ladjo Dalmacija, (4 dni) prodam po ugodni ceni, 160,00 evrov na osebo v dvopo-stelni sobi. Odhod v sredo, 4. junija. Tel. 348-4462664. NA OPČINAH v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati) trosobno stanovanje, veliko 75 kv. m., z balkonom-verando, parkiriščem in skupnim vrtom. Tel.328-2830671 od 9. do do 18. ure. PRODAJAM AVTO bmw 530t touring, sive barve, letnik 2003, v odličnem stanju. Pokličite na tel. št.: 335-284754. -/ PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, cena 200 evrov. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 040-413429 ali 328-7145151 ob urah obedov. PRODAM PINGUINO DELONGHI z vsemi pripomočki, zelo malo rabljen. Tel. 347-8004578. PRODAM 200-litrske plastične sode. Tel. 040-228530. PRODAM čoln elan, 4 m, z vso opremo, v dobrem stanju. Cena 700,00 evrov. Tel. 340-8640721. PRODAM kamnite stopnice. Tel. 3498524631. PRODAM šotor racle, francoski, 3x4, dve sobi, kuhinja, dnevna soba, v dobrem stanju. Cena 150,00 evrov. Tel. 340-8640721. TIGRASTO, rjavo-rdečo, srednje dolgodlako muco (samček), podarimo ljubitelju živali; tel. 338-4199828. H Čestitke Iz Doberdoba in Križa je ptička na Kontovel poletela, našemu zlatemu dedku JORDANU na vrata s kljunčkom voščilo pripela. V njem iskrene naše tebi gredo želje: bodi zdrav, vedno nasmejan, naj te sreča spremlja, dan za dan! Tvoje Jana, Mateja in Petra. Z velikim veseljem oznanjamo novico, da se je rodil JULIJAN in osrečil mamo Ido in očeta Martina. Noni Majdi, pranonotom Sabini in Bogomilu, stricu Štefanu in ostalim sorodnikom čestita SKD Barkovlje iz vsega srca, z željo, da bi bil Julijan vsem vedno v veliko veselje in ponos. Darina in Aldo sta nonota postala, malega MARTINA bosta crtala. Novorojenčku veliko zdravja, ljubezni in sreče, staršem pa mirne noči voščijo Giacomini vsi. IH Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. DRUŽINA PERTOT (Špj'lni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni. NA KONTOVELU (Kamence) je odprta osmica. Vabljeni! NA OPČINAH je odprl osmico Stanko Kvrtičev. OSMICO je odprl Ivan Colja, Samator- ca 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprl Zorko, v Dolini št. 37. Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico, tel. št.: 040-228451. Toplo vabljeni! V PREBENEGU smo Kocijančičevi odprli osmico. Nudimo domač prigrizek. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. Prispevki Ob 3. obletnici smrti očeta Milana Bevka daruje Tatjana z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Silvestra Ražma (Silko) daruje Adrijana Čok 30,00 evrov za cerkev Sv. Marije Magdalene v Bazovici. Živahni in prisrčni Ščjedenki Albi Ro-sman Danese v hvaležen spomin na vsa lepa, dolga in bojevita leta za boljši svet daruje njena nekdanja »soborka« 50,00 evrov za KD Ivan Grbec in 50,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja v Škednju. Namesto cvetja na grob bivše učiteljice Vlaste Batagelj por. Legiša in ob praznovanju 30-letnice poimenovanja OŠ po Virgilu Ščeku darujeta Majda in Franja 40,00 evrov za osnovno šolo. V spomin na bivšo učiteljico Vlasto Ba-tagelj por. Legiša daruje Joško Širca 20,00 evrov za OŠ Virgila Ščeka v Na-brežini. V spomin na Fani Savi por. Skerlavaj daruje Mario Skerlavaj z družino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Matejko Peterlin Maver daruje Vera Puntar 20,00 evrov za Sklad Nade Pertot. Sklad Mitja Čuk vabi v Bambičevo galerijo na Jastrebov let Žige X. Gombača O svojem knjižnem prvencu "eko-kriminalki" bo spregovoril avtor. Jutri - četrtek, 5. junija ob 10. uri. Proseška ul. 131, Opčine / SVET 4 GLASBENA MATICA Akademije 2008 v baziliki sv. Silvestra Danes ob 20.30 - klavirski večer Jutri ob 20.30 - solisti in komorne skupine V petek, 6. junija ob 20.30 - diplomanti in nagrajevanje 13 Obvestila SI MATURIRAL NA PREŠERNU LETA '98? Pridruži se nam na večerji in zabavi v soboto, 14. junija! Kontakt: ster-nad_t@yahoo.com ali 339-5787561. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje je odprto do 7. junija na tel. št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. AŠZ SLOGA vabi na redni občni zbor društva, ki bo danes, 4. junija, ob 20. uri, v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo danes, 4.junija, ob 20.30, v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu javno srečanje na temo: Kmetijstvo in teritorij. Prireja ga Kmečka zveza za člane in ostale kmete zgoniške in repentaberske občine. Govor bo o stanju, problemih, in razvojnih možnosti našega kmetijstva in teritorija, predvsem v odnosu do pristojnih oblasti. KZ vabi svoje člane in ostale kmetovalce v občinah Zgonik in Repentabor na javno srečanje, ki bo danes, 4. junija, ob 20.30, v dvorani KD Rdeča Zvezda v Saležu, na temo »Kmetijstvo in teritorij«. Namen srečanja je pogovoriti se o stanju, problemih in razvojnih možnostih našega kmetijstva in teritorija predvsem iz vidika odnosa pristojnih oblasti. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo danes, 4. junija, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo, da bo naslednja seja 4. julija, saj se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER - NARODNI DOM vabi na razglasitev zmagovalca natečaja za grafično podobo Narodnega doma v Trstu, ki ga je razpisala Narodna in študijska knjižnica. Predstavitev novega znaka bo danes, 4. junija, ob 18. uri. Nastopil bo kitarist Mitja Pertot, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Marka Ferija. Bari 32 19 40 78 8 Cagliari 57 21 90 20 43 Firence 2 40 46 27 3 Genova 71 73 17 44 79 Milan 89 4 65 28 90 Neapelj 26 81 13 51 75 Palermo 63 40 1 10 27 Rim 30 40 32 23 20 Turin 82 72 11 89 86 Benetke 56 39 73 50 60 Nazionale 82 33 48 8 38 2 26 30 32 63 89 jolly56 Nagradni sklad 2.571.894,70€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.429.573,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 73.482,71 € 1.055 dobitnikov s 4 točkami 487,56€ 38.934 dobitnikov s 3 točkami 13,21 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnikov s 4 točkami 48.756,00 € 126 dobitnikov s 3 točkami 1.321,00 € 2.079 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.047 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.349 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € V ČETRTEK, 5. JUNIJA, OB 20.30 bo v Domu Jakoba Ukmarja v Škednju nastopil znani spretnik Vikj. Prijazno vabljeni! AŠD SK BRDI NA sklicuje v petek, 6. junija, v Domu Brdina na Opčinah, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani. AŠD-SK BRDINA obvešča svoje člane, da bo v petek, 6. junija po občnem zboru informativni sestanek letnega delovanja društva in tekmovanje sezone 2008/09. Sestanek bo v Domu Brdina na Trgu Brdina na Opčinah. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 347-5292058. Vljudno vabljeni! KD FRAN VENTURINI DOMJO prireja od 6. do 9. junija tradicionalno »Šagro na Krmenki«: petek, 6. junija, ples z ansamblom »Mi«; sobota, 7. junija, ples z ansamblom »Witz Orche-stra«; nedelja, 8. junija, od 18. ure dalje kulturni program, sledi ples z ansamblom »Happy Day«, ponedeljek, 9. junija, ples z ansamblom Eta Beta. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. OB 30-LETNICI USTANOVITVE vabi Zavod Jožef Štefan vse svoje bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje na družabno srečanje, ki bo 6. junija zvečer v Trebčah. Za info.: 040568233. PEVSKI ZBOR I. GRUDEN praznuje letos 40-letnico delovanja. Obletnico bomo proslavili s koncertom 14. junija v Nabrežini in vabimo bivše pevke in pevce, da skupaj zapojemo dve pesmi. Vaje za to priliko bodo 6., 9. in 13. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Toplo vabljeni! SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 6. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. SLOVENSKA PROSVETA prireja tečaj za animatorje gledaliških skupin 6. in 7. junija v Finžgarjevem domu na Opčinah, s pričetkom ob 16. uri. Informacije in vpis na tel. št. 040 370846. AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja, organizira brezplačni odbojkarski kamp »Želiš spoznati odbojko« za deklice in dečke rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp se bo vršil od ponedeljka 9. junija do sobote 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. Toplo vabljene vse osnovnošolke in osnovnošolci. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 9. junija, v Peterlinovi dvorani, Donizetti-jeva 3, v Trstu, večer na temo Slovensko bogoslužje kot element narodnega prebujenja. Srečanje bosta oblikovala Tomaž Simčič in Dušan Ja-komin. Začetek ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Prvi tečaj od 9. junija do 20. junija; drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor vabi v ponedeljek, 9. junija, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah, na »Poklon Primožu Trubarju ob 500-letnici rojstva«. Gost večera bo prof. Tatjana Rojc. N.K. KRAS pod pokroviteljstvom občine Repentabor, organizira »Nogometni kamp« na nogometnem igrišču v Repnu, od 9. do 13. junija. Vabljeni dečki in deklice letnikov 1997-2002. Za prijave in informacije klicati na tel. št. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio - v večernih urah) in 335-1963799 (Andrej). PLAVALNI KLUB BOR vpisuje otroke od 4. do 11. leta starosti v poletni plavalni tečaj, ki bo v bazenu na Alturi od 9. do 27. junija, vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 15. do 16. ure. Info in vpis ob delavnikih med 18. in 19. uro na tel. št. 334-1384216. SLOVENSKA PROSVETA v sodelovanju z Radijskim odrom obvešča, da bo Gledališki teden za otroke potekal od 9. do 13. junija, od 9. do 16. ure. V ponedeljek, 9. junija, prihod in vpis ob 8.30. ORATORIJ 2008 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi ani-matorji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Prvi teden: od ponedeljka 23. do vključno petka 27. junija, je namenjen otrokom iz osnovne šole. Program obsega poleg dveh dni v Marijanišču, en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe z dvourno hojo. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka 30. junija do petka zvečer 4. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 25 udeležencev. Vpisovanje do 10. junija na tel. tajnico 040-211113 ali 335-8186940. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 diplomirali/magistrira-li/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 16.6.2008. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. TPK SIRENA pripravlja od 16. do 22. junija razstavo »Pozabljeni spomini preteklosti«. Razstava naj bi vsebovala listine in stare predmete iz prvih 50 let prejšnjega stoletja (1900-1950) in tudi starejše, kot so npr. zgodovinske slike, knjige, orodje, daljnogledi, kovčki. Posebno zaželjeni so predmeti, ki se tičejo morskih dejavnosti. Člane in prijatelje vabimo, da bi nam dali na razpolago tiste predmete, ki jih lahko najdejo v kleti. Zbiranje predmetov bo na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32, do torka, 10. junija, vsak dan od 15. do 18. ure. Info na tel. št. 340-3228574 (Marcello). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Študijskega centra Melanie Klein in Slovenske prosvete slavi letos desetletnico. Potekal bo od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta do 14. junija. Na razpolago so se zadnja mesta. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 3284559414. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščamo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9.00 pri športno-kulturnem centru. Zaključek akcije pa bo v nedeljo, 15. junija ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. Vse informacije in prijave na www.tabor-nikirmv.it. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgoni-ku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«, v povezavi s katerim bodo potekale tudi aktivnosti. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri športno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadarkoli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Dodatne informacije na www.tabornikirmv.it ali 340-1635884 (Majna) in 335-5316286 (Veronika). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špa-dici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Viviani s sodelavkami in animatorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Kati-nara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lon-jerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel.št. 3335062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi Z SKD (tel. št. 040635626). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi Z SKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošinju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za desetdnevno skupinsko bivanje v Termah Radenci konec avgusta. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. Sreda, 4. junija 2008 1 75 H Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. V četrtek, 5. junija, ob 20.30, bo godba nastopila v Prečniku. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD, vabi v petek, 6. junija, ob 20.30, na koncert ob odprtju novonastale agencije za operne pevce in instru-mentaliste »Allegromanontroppo«. Koncert bosta oblikovali Tamar Ražem - klavir in Ilaria Zanetti - sopran. Na sporedu skladbe S. Rachmaninova, D. Šostakoviča, F. Poulenca, G. Donizetti-ja in G. Verdija. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi v petek, 6. junija, ob 21. uri v društvene prostore na prvi Junijski večer. Milan Pahor bo predstavil knjigo Boruta Klabjana Češkoslovaška na Jadranu. MOPZ TABOR prireja v soboto, 7. junija, ob 20.30, v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah »Zaključni koncert« uspešne sezone. Pevci in dirigentka Mikela Šimac prisrčno vabijo! SKD LIPA V SODELOVANJU Z ZSKD IN RAJONSKIM SVETOM ZA VZHODNI KRAS prireja »Pesem na M'zarju 2008«: v soboto, 7. junija, zaključni koncert vaških zborov: OPZ A.M. Slomšek, MePZ Lipa, MoVS Lipa, Narodno zabavni ansambel »Ano ur'co al pej dvej«. SOMPD: Vesela pomlad vabi na prireditev »Poj, pleši, igraj... « v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Sodelujejo: OPZ in MlDPS Vesela pomlad (vodi Mira Fabjan), pevski zbor OŠ F.Bevk (vodi Ana Palčič), starši OŠ F.Bevk z igrico »Maček Muri«(režija Kristina Kovačič), plesna skupina Alfa Dance (koreografa Nailja in Zorik Oganjan). KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor vabi v ponedeljek, 9.ju-nija, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na »Poklon Primožu Trubarju ob 500-letnici rojstva«. Gost večera bo prof.Tatjana Rojc. Pomembno obletnico bomo primerno proslavili še s sladkim presenečenjem! Vabljeni! + Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša draga žena, mama in nona Ornella Felician por. Nardin Žalostno vest sporočajo mož Livio, sin Fabio, hči Grazia, vnuki Pamela, Marco in Michele ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 6. junija ob 13.00 uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bol-junsko cerkev. Boljunec, 4. junija 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine 5.6.2007 5.6.2008 Štefanja Kavalič vd. Strain Leto je minilo, odkar te več ni. Tebi v spomin bo danes, 4. junija ob 19.00 maša v dolinski cerkvi. Z ljubeznijo vsi tvoji Ravnateljica, učno in neučno osebje liceja Antona Martina Slomška izražajo občuteno sožalje profesorici Aleksandri Pertot ob boleči izgubi dragega očeta STOJANA. Loterija 3. junija 2008 Super Enalotto Št. 67 Superstar 82 12 Sreda, 4. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / LJUBLJANA - Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije Škof Rožman: sila kontroverzna figura v slovenski zgodovini Knjiga prinaša šest prispevkov k osvetlitvi lika škofa Rožmana in tri dokumente Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije je pred kratkim izdalo knjigo z naslovom Škof Rožman v zgodovini. Gre za ponoven, in najbrž ne zadnji, poskus razlage vloge, ki jo je imela ta kontroverzna figura (po vsej verjetnosti najbolj kontroverzna v vsej slovenski zgodovini) med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Biti »kontroverzen« je v humanistični in družboslovni obravnavi prej prednost kot pomanjkljivost. Tisto, kar ni kontroverzno, humanistične in družboslovne vede rade prepuščajo eksaktnim znanostim, same pa se vračajo k temam, dogodkom in osebam, ki od raziskovalca terjajo ne samo razumski, ampak tudi emocionalni odziv. To, kar je kontroverzno, vedno znova podžiga ustvarjalnost raziskovalca, spodbuja nove in nove obravnave ter prehaja s področja zgolj akademskih disputov v splošno, lahko bi rekli celo kolektivno zavest. Taka usoda je doletela tudi škofa Grego-rija Rožmana, točneje njegovo zgodovinsko figuro. Publikacija, ki jo tokrat predstavljamo, »nima namena kakršnega koli obračunavanja z njim samim,« piše Janko Pleterski v uvodni besedi. »Izbrani dokumenti naj olajšajo današnjemu bralcu ali bralki, da sama najdeta oporne točke za svoje lastno doumevanje te zgodovine.« Škof Gregorij Rožman, ki je v odločilnem času druge svetovne vojne vodil ljubljansko škofijo in dejansko predstavljal rimskokatoliško Cerkev na Slovenskem, je namreč vse prej kot le »zgodovinska snov«; podobno kot fojbe, 9. korpus in eksodus pri nas so Rožman, domobranci in kolaboracionizem aktualne teme sodobnega osrednjeslovenskega političnega življenja. Knjiga prinaša šest prispevkov k osvetlitvi lika škofa Rožmana in tri dokumente, ki predstavljajo bistven vir informacij za seznanitev z obravnavano tematiko. Marjan Žnidarič podaja splošno sliko položaja Slovencev med drugo svetovno vojno (Slovenci v primežu okupacije, kolaboracije in osvobodilnega boja v letih 1941-1945). Spomenka Hribar se loteva etičnih vprašanj aktualizacije dogodkov in dejavnikov iz vojnega in povojnega časa (Politika in pieteta - o rehabilitaciji škofa Gregorija Rožmana). Podobno perspektivo je izbral tudi Ljubo Bavcon, le da se je v svojem prispevku odločil predvsem za obravnavo vprašanja zgodovinskega revizionizma (Poskusi revizije poteka druge svetovne vojne in kriminalizacije narodnoosvobodilnega gibanja); isti avtor objavlja v zborniku še en prispevek, v katerem bralcem podaja nekaj bistvenih informacij z vidika zgodovine kazenskega prava (Nekaj kazenskopravnih informacij o zadevi Rožman). Temu širšemu uvodu sledita dva tematsko bolj fokusirana prispevka. Janko Pleterski, ki je publikacijo tudi uredil, se v obsežnem članku O Rožmanovi vojni osredotoča na ljubljanskega škofa, ki mu je delo posvečeno, Janko Kos pa predstavlja še druga pričevanja. Pleterskov prispevek je zasnovan kot antologija krajših dokumentov (člankov, pisem, letakov, arhivskih dokumentov itd.) iz časa pred in med vojno ter po njej, na podlagi katerih je mogoče rekonstruirati Rožma-novo misel; k vsakemu od dokumentov je napisan pregleden komentar zgodovinarja. Podobno je zasnovano tudi poglavje Janka Kosa, pri katerem sicer pogrešamo komentarje, cenimo pa izbrano fotografsko gradivo z didaskalijami. V sklepnem delu knjige so objavljeni trije dokumenti, ki predstavljajo tri bistvene oporne točke v aferi Rožman in pomenijo za bralca, ki si ne more privoščiti brskanja po gorah sodnih aktov, pomemben pripomoček za razumevanje tedanjih dogodkov in zdajšnjih odzivov nanje. Gre za odlomek sodbe vojaškega sodišča 4. armade, s katero je to sodišče 30. avgusta 1946 obsodilo dr. Gregorija Rožmana; za škofov zagovor in za sodbo vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 1. oktobra 2007. Knjiga predstavlja torej dodatni prispevek k diskusiji o vojnih in povojnih dogodkih na Slovenskem; njena preglednost in priročnost bo spodbudila tudi bralca, ki so mu daljše razprave tuje, da se bo seznanil z ozadjem zgodovinske teme, ki še danes buri slovensko javno mnenje. Matejka Grgič LJUBLJANA Sodobna slovenska arhitektura Med slovenskim predsedovanjem EU se vrstijo različni dogodki in srečanja, tudi na področju arhitekture. Eden pomembnejših bo Evropski forum za arhitekturno politiko, ki bo v Ljubljani med 15. in 17. junijem. Že sinoči pa so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) odprli razstavo z izbranimi dosežki sodobne slovenske arhitekture. Razstava, ki jo je pripravila arhitekturna galerija Dessa iz Ljubljane, opozarja na dosežke sodobne slovenske arhitekture z namenom, da bi pri obiskovalcih vzbudili zanimanje zanjo. »Poznamo baročno, secesijsko in Plečnikovo Ljubljano, vendar ima ta tudi svoje naslednike,« je ob tej priložnosti zapisal kustos Andrej Hra-usky. Predstavljene so najsodobnejše realizacije slovenske arhitekture, ki jih galerija Dessa pripravlja že od leta 1991. Izboru 24 del iz zadnjih osmih let, ki so ga lani predstavili v Lizboni v sklopu prvega mednarodnega arhitekturnega trienala ter v Brnu, so za razstavo v MGLC dodali šest najnovejših dosežkov slovenske arhitekture, skupaj je tako na ogled 30 projektov. Med novimi projekti sta tudi Kongresni center Brdo pri Kranju, v katerem poteka predsedovanje, Odpad Pivka, katerega arhitekti so zanj prejeli Plečnikovo medaljo 2008 za uspešno zasnovo in realizacijo, ter stanovanjsko naselje Gradaška v Ljubljani. Ob razstavi na arhitekturnem trienalu v Lizboni pa je izšel angleški katalog »Contemporary Architecture in Slovenia«. Razstava Sodobna slovenska arhitektura je del Tedna arhitekture, ki bo potekal v Ljubljani od 15. do 22. junija 2008 v sklopu mednarodnega kongresa Evropski forum za arhitekturno politiko. Do omenjenega datuma bo tudi odprta. (STA) TRST - Prijetna prireditev za ovrednotenje tržaških kavarn Niz o Poteh kave Letos je bil niz posvečen Richardu F. Burtonu, pomembnemu Angležu, ki je živel v Trstu Letošnji, deseti, niz prireditev o Poteh kave, ki se je iztekel v ponedeljek zvečer v kavarni San Marco, je bil spet posvečen pomembni osebnosti iz preteklosti, ki je del svojega življenja preživela v Trstu. Tokrat so pobudniki in prireditelji izbrali slavnega angleškega viktorijanskega raziskovalca sira Richar-da Francisa Burtona: njegova najznamenitejša pobuda je drzna ekspedicija, ki jo je opravil leta 1854 skupaj z Johnom Speke-om, da bi odkrila izvir Nila; pred leti so o tem posneli tudi uspešen film. V resnici sta tovariša odkrila jezero Tanganika, baje je Speke tudi ugotovil lego Viktorijinega jezera. Kakorkoli že, po vrnitvi v domovino se je prijateljstvo med Burtonom in Spe-keom razdrlo. Burton je nadaljeval antropološke študije med ameriškimi Indijanci, vendar ga je angleška vlada prepričala, da je sprejel službo angleškega konzula v Španiji, Braziliji, v Damasku in slednjič v Trstu, kjer je ostal od leta 1872 do smrti leta 1890. Sir Richard Francis Burton je bil zelo razgledan predstavnik svoje dobe, govoril je veliko jezikov in narečij, poleg tega se je zelo zanimal za kulturo ljudstev, ki jih je raziskoval, in jo tudi posredoval zahodnemu svetu, v katerem je bila popolnoma neznana. Tako je prvi prevedel v angleščino zbirko pravljic Tisoč in ena noč ter zbirko zapisov indijskega brahmana Vatsajana o umetnosti ljubljenja Kamasutra. Vsekakor je bi sir Richard Francis Burton dokaj kontroverzna osebnost, kot izhaja iz njegovih številnih pamfletov in potopisov. Žal je po njegovi smrti Burtonova žena, verna katoličanka, zažgala večino moževih spisov. Gledališče La Contrada, ki za pobudnike niza ureja prireditve, se je osredotočilo na Burtonov lik, ki so mu posvetili predavanje in bralno predstavo v Kavarni San Marco v petek 30. maja, medtem ko je bila v soboto na sporedu v Kavarni Tom-maseo glasbeno-bralna predstava po pripovedkah Tisoč in ene noči, v nedeljo pa na Verdijevem Trgu pred kavarnama Terges-teo in Violin predstava akrobatov Elise Waldner in Edoarda Da-nielija skupine Sinakt, ki se je navdihovala ob staroindijskem besedilu Kamasutra o odnosih med moškim in žensko. To ni nikakor seznam zapletenih spolnih položajih, temveč niz nasvetov, kako se morajo pravilno vesti predstavniki višjih družbenih slojev, da bodo zadostili družbenim normam in verskih predpisom, saj naj bi bilo po prepričanju indijskih brahmanov med 1.in 4.stoletjem življenje sestavljeno iz drame, arte in kame: drama je bila pridobivanje verskih zaslug, arta pridobivanje premoženja, kama pa pridobivanje ljubezni in čutnih užitkov. Vat-sjajana je želel s Kamasutro pomagati drugim predstavnikom svoje kaste, da bi izpopolnili tretjo sestavino življenja, kamo. Elisa Waldner in Edoardo Danieli sta se za svojo predstavo navezala na nekatere med najnežnejšimi Vatsajanovimi predpisi in z lahkotnim izvajanjem tudi zelo težkih in zahtevnih akrobatskih figur, bodisi kot solista bodisi kot duo, navdušila še kar številne gledalce, ki so se posedli za mize obeh kavarn, in tudi tiste, ki so kar stoje ostali ob straneh. Poleg obeh akroba- Nedeljski akrobatski nastop pred gledališčem Verdi kroma tov je nastopila tudi Daniela Gattorno, ki je prebrala nekaj zanimivih odlomkov. Niz, za katero je dal pobudo konzorcij Promotrieste, ki so se mu letos pridružili še Dežela Furlanija Julijska krajina in Pokrajina Trst, se je sklenil na praznični ponedeljek v kavarni San Marco z nastopom gojencev gledališke akademije Citta di Trieste in s predstavo Nurie Sala Grau po plesni tradiciji Bharata-natyam iz južne Indije. (bov) Ob 350-letnici prihoda frančiškanov v Brežice Z ustanovitvijo posebnega odbora, z novinarsko konferenco in predavanjem Frančiškani - pozabljeni prebivalci Brežic so včeraj v Brežicah zastavili projekt, da bi v prihodnjih dveh letih obeležili 350-letnico prihoda tega reda v Brežice. Kot je na novinarski konferenci povedal župan Ivan Molan, bosta pri uresničitvi načrtovanega programa skupaj sodelovala občina in ministrstvo za kulturo. Predstavniki ministrstva za kulturo, Slovenske frančiškanske province in Arhiva RS bodo sredi prihodnjega leta pripravili znanstveni simpozij o življenju in delu frančiškanov v Brežicah. Septembra 2009 bodo pred sedanjo gimnazijo, kjer je bil nekoč frančiškanski samostan, odkrili obeležje in založili znanstveni zbornik. Septembra 2010 bo na-red razstava o brežiških frančiškanih, saj je ohranjene veliko njihove premične kulturne dediščine, septembra leta 2010 pa bodo v Posavskem muzeju Brežice odprli še stalne prostore Frančiškanske galerije. (STA) Francija in Evropska kulturna sezona V času polletnega predsedovanja Evropski uniji, ki ga bo prevzela 1. julija, je Francija letos prvič pripravila Evropsko kulturno sezono (Saison culturelle europeenne), ki bo v prihodnjega pol leta zajela več sto kulturnih dogodkov z udeležbo 27 držav povezave. Uradno so »sezono« opdrli včeraj v Grand Palaisu v Parizu. Spored Evropske kulturne sezone obsega gledališke predstave, koncerte in razstave, na katerih bodo sodelovali umetniki iz Francije in ostalih držav članic EU. V načrtu so še koprodukcije, med njimi plesna produkcija francoske igralke Juliette Binoche pod vodstvom britanskega koreografa Akrama Khana. Slednjo bodo v Parizu predstavili prihodnji ponedeljek. Poleg naštetega bodo francoske kulturne prireditve potekale v drugih evropskih državah. (STA) Pet novih pesniških zbirk V zbirki Poezija, za katero skrbi Cankarjeva založba, je izšlo pet novih pesniških knjig slovenske poezije. Pavček z zbirko Same pesmi o ljubezni ne praznuje le svojih 80 let, temveč tudi »ne-doživetih« sinovih 50. Naslov zbirke je citat sinove pesmi, sicer pa, kot je dejal, tematizira ljubezen v najširšem pomenu besede. Pavček je ocenil, da je to »njegova najlepša knjiga doslej«, in - da ne bo pesimističen, verjetno ne zadnja. Milan Jesih, tudi mojster soneta, je svojo zbirko naslovil Mesto sto. V nasprotju s Pavčkovimi, Jesihove pesmi nimajo enega motivnega jedra, težko jih je kontekstualizirati. Boris A. Novak se tokrat predstavlja z zbirko MOM - Malo Osebno Mitologijo. Novak v pesmih oživi presunljivo osebno mitologijo iz drobcev, ki prehajajo iz roda v rod. Za nekoliko nenavaden naslov svoje zbirke se je odločil Milan Dekleva - Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?. Ne gre za to, da bi se zaradi naslova knjiga bolje prodajala, je povedal Dekleva, temveč »da pop ikono 20. stoletja in čisto notranjost menihov v templjih druži lepota«. Knjigi je dodana zvočnica, na kateri je izbrane pesmi uglasbil Igor Leo-nardi, odpela jih je Ana Vipotnik. Cvetko Lipuš, ki biva v Združenih državah Amerike, je zastopal Tomaž Toporišič. V svoji oceni njene knjige Obleganje sreče je bil kratek in jedrnat: Li-pušova pesmi razpira v prostor in čas oziroma »zapisuje samo sebe skozi svet«. (STA) / SVET Sreda, 4. junija 2008 1 3 RIM - Včeraj prvi dan tridnevne svetovne konference o prehranski krizi Združeni narodi pozivajo k povečanju proizvodnje hrane S previsokimi cenami hrane se spopadata dve milijardi ljudi v svetu RIM - Prvi dan tridnevne svetovne konference o prehranski krizi, ki jo v Rimu organizira Organizacija ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO), je minil v znamenju poziva k občutnemu povečanju proizvodnje hrane v svetu. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon meni, da bi se morala proizvodnja hrane do leta 2030 povečati za 50 odstotkov. Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju potrebno odpraviti »trgovinske in davčne politike, ki izkrivljajo trge«. Zato je ključnega pomena, da se čim prej konča krog pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, ki se je začel leta 2001 v Dohi. »Imamo zgodovinsko priložnost za oživitev kmetijstva,« je generalni sekretar ZN na vrhu v Rimu povedal okrog 50 svetovnim voditeljem. »Pozivam vas, da sprejmete drzne in nujne ukrepe v odgovor na vzroke svetovne prehranske krize,« je dodal. Ban Ki Moon je ob visokih cenah hrane še opozoril, da mora svet »nemudoma odgovoriti«, obenem pa se mora osredotočiti tudi na dolgoročno »izboljšanje prehranske varnosti«. Cene hrane so se v zadnjih treh letih podvojile, kažejo podatki Svetovne banke. Zaradi tega so v številnih državah, od Egipta do Haitija, izbruhnili nemiri, Brazilija, Vietnam, Indija in Egipt pa so uvedli omejitve glede izvoza hrane. Med vzroki za dražjo hrano se najpogosteje navaja rast uporabe biogoriv, trgovinske omejitve, povečano povpraševanje po živilih v vse premožnejši Aziji, naraščanje svetovnega prebivalstva, slabe letine - predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jim botrujejo podnebne spremembe, in naraščajoče stroške prevoza. Po besedah predsednika Svetovne banke Roberta Zoellicka se z visokimi cenami hrane spopadata dve milijardi ljudi po vsem svetu, v revnih državah pa lahko zaradi krize v revščino zdrsne še 100 milijonov ljudi. Japonski premier Jasuo Fukuda je že v ponedeljek dejal, da bo njegova vlada izid vrha v Rimu vključila na dnevni red vrha skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (G8), ki ga bo gostila julija. Včeraj pa je pozval svetovne voditelje k sprostitvi presežnih zalog hrane, da bi tako pripomogli k omilitvi pomanjkanja v revnejših državah. Japonska vlada je pripravljena v bližnji prihodnosti sprostiti prek 300.000 ton uvoženega riža. Agencije ZN so sicer pozvale države, naj zberejo več kot milijardo dolarjev za ublažitev prehranske krize. Na poziv Svetovnega programa za hrano ZN (WFP) se je že odzvala Savdska Arabija, ki bo namenila 500 milijonov dolarjev. Generalni direktor FAO Jacques Diouf pa je obžaloval dejstvo, da ne bo mogoče izpolniti cilja, ki so ga postavili na svetovnem prehranskem vrhu leta 1996 v Rimu. Ta predvideva zmanjšanje števila lačnih za polovico do leta 2015. Ob sedanjih trendih bo ta cilj namreč dosežen šele leta 2050 in ne 2015, je dejal Diouf. Dobrodelna organizacija Oxfam ob vsem tem obtožuje mednarodno skupnost, da za podporo kmetijstvu v državah v razvoju namenja drobiž v primerjavi s sredstvi, ki jih prejemajo kmetje v bogatih državah na Zahodu. »Svetovni voditelji se morajo nujno dogovoriti o usklajenem globalnem akcijskem načrtu proti krizi zaradi cen hrane,« so sporočili v torek. Oxfam je tudi opozoril, da so evropske in severnoameriške politike glede biogoriv le eden od več dejavnikov, ki povzročajo višje cene hrene. Ocene o tem, kolikšen je vpliv povpraševanja po biogorivih na dvig cen hrane, se sicer razlikujejo. Washingtonski mednarodni inštitut za prehransko politiko ocenjuje, da so biogoriva prispevala 30 odstotkov zvišanja, Mednarodni denarni sklad (IMF) ta prispevek ocenjuje na 15 odstotkov, ameriško kmetijsko ministrstvo pa na manj kot tri odstotke. Med najmočnejšimi zagovorniki biogoriv je kot njihova pomembna proizvajalka Brazilija. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je tako včeraj poudaril, da inflacijo povzroča splet dejavnikov ter da proizvodnja etanola ne ogroža tropskega gozda v Amazoniji in ne zmanjšuje dobave hrane. (STA) Italijanski predsednik Giorgio Napolitano in predsednik OZN Ban Ki Moon ansa WASHINGTON - Odločilni krog boja za kandidaturo Obama pred zmago Hillary Clinton naj bi po neakterih vesteh že v prihodnjih urah vrgla puško v koruzo WASHINGTON - Petmesečni volilni maraton med Hilary Clinton in Ba-rackom Obamo, ki se borita za demokratsko kandidaturo za ameriškega predsednika na novembrskih volitvah, se je približal zadnji fazi. Včeraj so se namreč odprla volišča v ameriški zvezni državi Južna Dakota, kmalu pa bo bodo imeli možnost glasovanja tudi volivci v državi Montana. Prve podatke z volišč, kjer ima sodeč po anketah več možnosti za zmago Obama, gre pričakovati po zaprtju volišč, v sredo zjutraj ob 3. uri po srednjeevropskem času, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju ameriških medijev je mogoče, da bo 46-letni Obama še ponoči razglasil svojo zmago. Pričakuje se, da se bodo po volilnih izidih z obeh volišč za podporo Obami, kije doslej zbral 2071 delegatskih glasov, začeli odločati tudi poprej še neodločeni super delegati. To bi Obami omogočilo do konca avgusta pridobiti 2118 delegatskih glasov, potrebnih za predsedniško nominacijo stranke, s či- mer bi senator iz Illinoisa postal prvi temnopolti predsedniški kandidat v zgodovini ZDA. Nejasno pa ostaja, kaj bo storila Clintonova, ki v številu delegatskih glasov proti Obami praktično nima možnosti. Doslej je zbrala 1915,5 delegatskih glasov. V ameriških medijih se pojavlja mnenje, da bo kmalu vrgla puško v koruzo. Pišejo namreč o tem, daje svoje sodelavce pozvala v New York, kjer naj bi jim želela »podati sporočilo«, še poroča dpa. (STA) Livni: Ohraniti pritisk na Iran JERUZALEM - Izraelska zunanja ministrica Cipi Livni je danes na seji odbora izraelskega parlamenta za zunanje in obrambne zadeve izjavila, da mora mednarodna skupnost ohraniti pritisk na Iran in vztrajati pri vojaški opciji, da bi Teheranu preprečila razvoj jedrskega orožja, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Livnijeva je dejala, da bi lahko države, ki zagovarjajo dialog z Iranom, s tem opogumile Teheran. Ob tem je omenila Kitajsko, ki je nasprotovala odločnim ukrepom ZN proti iranskemu jedrskemu programu. Kot je dejala, mora Iran razumeti, da »vojaška grožnja ostaja in ni bila vzeta z mize«. Po njenem mnenju bi lahko vsakršno oklevanje pri posredovanju proti Iranu ustvarilo vtis šibkosti. Medvedev imenoval načelnika generalštaba MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je danes na mesto načelnika generalštaba ruskih oboroženih sil imenoval Nikolaja Jegoroviča Maka-rova, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tem je Medvedje izrazil jasno podporo vladnemu predlogu za reformo ruske vojske.58-letni general Makarov bo zamenjal 61-letnega generala Jurija Balujevskega, ki je oboroženim ruskim silam poveljeval vse od julija 2004. Balujevski, ki bo odslej deloval v uradu namestnika sekretarja sveta za nacionalno varnost, je med drugim nasprotoval reformi vojske, za katere si je prizadeval ruski obrambni minister Anatolij Serdjukov. Makarov, ki je bil aprila lani imenovan na mesto Serdjukovovega namestnika, je med letoma 2002 in 2007 vodil vojaško območje Sibirije, sicer pa je v 70. letih prejšnjega stoletja služil v sovjetskih silah v tedanji Nemški demokratični republiki, še poroča AFP. Ryanair letos z manj dobička DUBLIN - Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je v poslovnem letu, ki se je izteklo 31. marca, ustvaril 390,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 10,3 odstotka manj kot v letu prej. Prihodek se je zvišal za 21 odstotkov na 2,71 milijarde evrov, je poročala ameriška tiskovna agencija APV družbi pravijo, da je padec dobička posledica enkratne izgube v višini 91,6 milijona evrov zaradi padca vrednosti delnic družbe Aer Lingus, v kateri je Ryanair pridobil 29,2-odstotni delež. Poleg tega so se stroški poslovanja zvišali za 23 odstotkov na 2,17 milijarde evrov, pri čemer so se stroški za gorivo povišali za 14 odstotkov na 791,3 milijona evrov. (STA) RIM - Na svetovni konferenci o prehranski krizi Slovenski predsednik Danilo Türk: Nujno investirati v kmetijsko proizvodnjo predsednik Slovenije Danilo Turk RIM - Slovenski predsednik Danilo Türk je včeraj v Rimu na svetovni konferenci o prehranski krizi poleg kratkoročnih ukrepov, ki zahtevajo povečanje humanitarne dobave hrane najbolj ogroženim državam, posebej poudaril nujnost investiranja v kmetijsko proizvodnjo, so sporočili iz urada predsednika republike. Takšno investiranje mora potekati na globalni ravni, z dobro organizirano mednarodno pomočjo, je opozoril predsednik in poudaril, da morajo države ohraniti svojo vlogo pri določanju kmetijske politike. Koordinacija ukrepov v prihodnje bo zahtevala usklajevanje kmetijskih politik s splošnim ekonomskim razvojem in varstvom okolja, je še dodal. Türk se je na konferenci o varnosti preskrbe s hrano v luči izzivov podnebnih sprememb in proizvodnje biogoriv, ki jo organizira Organizacija ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO), zavzel tudi za uspešno dokončanje sedanjega kroga pogajanj v okviru Svetovne trgovinske organizacije in za postopno ukinitev izvoznih subvencij na področju kmetijstva. Glede biogoriv je predsednik opozoril, da ta čas še ne obstaja skupna in znanstveno utemeljena predstava o njihovih ekonomskih, ekoloških in kmetijskih učinkih. V Evropi je prihodnost biogoriv v njihovi drugi generaciji, ki ne bo pretirano obremenjevala obdelovalnih površin, potrebnih za pridelavo hrane, je še dejal. Ob robu včerajšnjega zasedanja se je Türk sestal s predsednikom španske vlade Jo-sejem Luisom Rodriguezom Zapaterom, s katerim sta se pogovarjala o vprašanjih na dnevnem redu konference, pa tudi o razmerah na Balkanu in v andski regiji v Latinski Ameriki. Popoldne se je predsednik srečal tudi z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom. Ta je ob današnjem začetku tridnevne konference v Rimu pozval k občutnemu povečanju proizvodnje hrane v svetu. Po njegovih besedah bi se morala proizvodnja hrane do leta 2030 povečati za 50 odstotkov, da bi se zadostilo povpraševanju. Slovenski kmetijski minister Iztok Jarc bo sicer v sredo v Rimu v imenu predsedstva Sveta EU na okrogli mizi predstavil in zastopal stališča držav EU na temo naraščajočih cen hrane. (STA) 1 4 Sreda, 4. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it DOBERDOB - Dežela ugodila prošnji zveze ASTER in izdelala konvencijo Korak naprej k širitvi nižje srednje šole Po podpisu v Trstu bo sklep pravnomočen - Denar tudi za Romjan Opravljen je bil korak naprej k širitvi nižje srednje šole v Doberdobu in k uresničitvi slovenskega šolskega pola v tržiškem mestu okrožju. Doberdobska občina je namreč prejela od dežele osnutek konvencije, na podlagi katere bo namenjenih 600.000 ev-rov deželnih prispevkov za širitev nižje srednje šole v Doberdobu in400.000 evrov za dograditev slovenskega šolskega centra v Rom-janu. V prihodnjih dneh bo doberdobski občinski odbor osnutek konvencije pregledal, ga potrdil in ga vrnil pristojnemu deželnemu uradu, kjer se bo upravni postopek nadaljeval. Preden bo konvencija postala pravnomočna, jo bodo morali podpisati vsi župani tržiškega mesta okrožja, saj bodo deželni prispevek podelili na podlagi prošnje medobčinske zveze ASTER, ki so jo vložili aprila lani. »Pred enim letom in pol sem na enem izmed prvih zasedanj medobčinske zveze tržiškega mesta okrožja predlagal, da bi skupaj pripravili prošnjo za uresničitev slovenskega šolskega pola v Laškem oz. Doberdobu. S predlogom so se strinjali tudi ostali župani, zato pa smo ga uvrstili na vrh lestvice prioritet tržiške medobčinske zveze,« pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin. Po njegovih besedah bo z dežele prišlo približno 900.000 evrov, 100.000 evrov pa bodo za realizacijo projekta pristavile občine tržiškega mesta okrožja; 600.000 evrov bo potrebnih za širitev nižje srednje šole v Doberdobu, 400.000 pa bo šlo za gradnjo slovenskega šolskega centra v Romjanu, za katerega že imajo na razpolago 1.400.000 evrov. »Pred nekaj meseci je potekalo srečanje na sedežu dežele v Vidmu, na katerem smo s deželnimi funkcionarji določili zadnje podrobnosti prispevka; zatem je dežela odobrila finančni prispevek, sestavila konvencijo in nam jo pred nekaj dnevi poslala,« pravi Vizintin in nadaljuje: »Na prvi seji občinskega odbora, ki bo potekala ta teden oz. v začetku prihodnjega tedna, bomo konvencijo formalno odobrili; zatem bomo počakali na sklicanje sestanka na deželi, na katerem bomo župani iz tržiškega mesta okrožja in odbornica za krajevno avtonomijo Federica Seganti dokument podpisali, s tem pa poskrbeli, da bo postal pravnomočen.« Po podpisu in objavi v uradnem listu bo konvencija postala pravnomočna, takoj zatem pa se bo začel postopek za začetek načrtovanja. Projekt bodo po besedah župana Nižja srednja šola v Doberdobu Vizintina izdelali zunanji načrtovalci, ko bo pripravljen, pa bodo z javno dražbo izbrali podjetje, ki bo opravilo gradbeni poseg. »V Doberdobu bomo preuredili in povečali prostore nižje srednje šole. Zgradili bomo dve novi učilnici, ki bosta lahko sprejeli vsaka po dvajset učencev, postavili bomo nova okna, prenovili električno omrežje, po- bumbaca sodobili občinsko knjižnico in jo povezali s šolo,« pravi Vizintin. Novi bodo tudi hodniki, zasilni izhodi in stranišča. Prenovljena šola bo odgovarjala sodobnim didaktičnim potrebam, predvsem pa bo rešila prostorsko stisko, ki nastaja tudi zaradi vedno višjega števila učencev, ki prihajajo v Doberdob iz raznih krajev Laškega. (dr) GORICA - Občinska delegacija včeraj v Celovcu Napovedali charter-vlake in prvo konjeniško tekmovanje Številčna delegacija iz goriške občine je sinoči oživila stike s pobratenim Celovcem. Na njenem čelu je bil župan Ettore Romoli, ki je v spremstvu svojih odbornikov ter občinskih svetnikov in funkcionarjev najprej priredil novinarsko konferenco, nato pa se udeležil sprejema, ki ga je ob dnevu italijanske republike priredil častni konzul v Celovcu Heimo Penker. Gorica je letos ponudila bife za 350 povabljenih na sinočnji sprejem v prostorih celovške BKS Bank ob navzočnosti celovškega župana in koroškega glavarja; pripravila gaje goriška gostilna Majda. Na srečanju z novinarji so goriški upravitelji predstavili enogastronomsko in turistično ponudbo naše zemlje. Romoli in Devetag sta poudarila, da si Gorica želi večjega priliva avstrijskih gostov. Navedla sta praznične pobude do konca leta in med drugim napovedala, da bo na goriškem stadionu v ulici Baiamonti med 20. in 22. junijem prvo konjeniško tekmovanje z udeleženci iz Italije, Slovenije in Avstrije. Gorica pa načrtuje tudi charter-vlake na relaciji s Celovcem, ki bodo ob odmevnih goriških dogodkih povezali pobrateni mesti. Z leve Primosig, Devetag in Romoli v Celovcu bumbaca GORICA - Sodišče Tožilec mora oditi Glavni državni tožilec Carmine Laudisio zapušča Gorico. Deželno upravno sodišče iz Lacija je namreč razsodilo, daje ukrep, s katerim je višji sodni svet objavil seznam nezasedenih sodniških mest na podlagi novih norm glede časovne zapadlosti vodilnih funkcij, zakonit. Po novem traja mandat sodnikov na vodilnih mestih pravosodnih uradov največ osem let. Proti ukrepu je vložilo priziv dvanajst sodnikov iz različnih italijanskih dežel, med njimi tudi Laudisio. Po razsodbi DUS iz Lacija bodo morali zapustiti svoja mesta. V Gorici bo na Laudisiovo mesto prišla Caterina Aiel-lo, kije trenutno še namestnica generalnega tožilca na prizivnem sodišču v Trstu. Zoper Laudisia so v minulih mesecih uvedli preiskavo zaradi opustitve uradne dolžnosti, ker ni imenoval tožilcev za potrebe sodnih obravnav in tako preprečil redni potek kazenskih postop-kovpred mirovnim sodnikom. Generalni tožilec je svoje ravnanje zagovarjal. V Tržiču brez odbornika Župan Gianfranco Pizzolitto še ni določil naslednika odstopajočega odbornika Bou Konateja, ki svoje mesto zapušča iz osebnih razlogov, mora pa se tudi spopadati s političnim vretjem v njegovi večini. Krožil je glas, da bo novi odbornik postal občinski svetnik Antonel-lo Murgia, vendar naj bi le-ta odklonil vstop v občinski odbor. Murgia predstavlja v občinskem svetu Belo vrtnico, nekoč je bil član Marjetice, sicer pa ne velja za najbolj lojalnega svetnika v le-vosredinski večini. Če bi Murgia sprejel odborniško funkcijo, bi zapustil občinski svet, v katerega bi vstopil Giuseppe Sabato, ki je kandidiral na listi Oljke, je član Demokratske stranke in bi odločneje podpiral Pizzolittovo upravo. TRŽIČ - Peti koridor Proti tunelu pod Krasom in za visoko zmogljivost Med Tržičem in Trstom zahtevajo železnico z visoko zmogljivostjo in nasprotujejo tunelom pod Krasom. Stališče Demokratske stranke (DS) iz Tržiča o petem koridorju pojasnjuje Barbara Zilli, načelnica svetniške skupine DS. Pred nekaj dnevi so v tržiškem občinskem svetu razpravljali, ali je treba peti koridor speljati po Gorici in Vipavski dolini ali med Tržičem in Trstom. Severna liga je predlagala povezavo med Gorico in Ajdovščino, v razpravi pa so poudarili, da bo treba preveriti vse alternative, ki so iz okolj-skega vidika boljše od tunela pod Krasom. »Pristaniški in industrijski mesti Tržič in Trst morata biti neposredno vezani na peti koridor, kot je predvideno, da bo nanj vezan tudi Koper. Povezava ne sme biti speljana po tunelu pod Krasom, o načrtu pa se morajo izreči tudi občinski sveti, kar pa ni predvideno za velika javna dela, financirana iz zakona Cilj,« pravi Zillijeva in pojasnjuje, da smo trenutno v fazi načrtovanja, saj je bil projekt za peti koridor iz leta 2003 zavrnjen. Po njenih besedah ni povsem jasno, ali načrtovanje poteka v smeri visoke hitrosti ali zmogljivosti. Visoka hitrost bi bila speljana ob ron-škem letališču in bi predvidela tunel pod Krasom, za uresničitev trase z visoko zmoglji-vost'o pa bi ojačili že obstoječo povezavo in zgradili odcepe do pristanišč. »Visoka zmogljivost bi najbolj koristila našemu teritoriju, saj bi bila trasa z visoko hitrost'o med Tržičem in Trstom povsem nesmiselna zaradi kratke razdalje med mestoma,« ugotavlja Zillijeva in nadaljuje: »Iz pravnega vidika vse kar doslej obstaja je protokol, ki so ga podpisali župani tržiškega mesta okrožja (razen dober-dobskega župana) 27. aprila lani in s katerim so zahtevali, da naj se čim bolj omilijo negativni učinki železniške povezave na naravo. Protokol so dopolnili 8. januarja s sklepom, s katerim zahtevajo, da načrte pregledajo tudi občinski sveti.« Po besedah Barbare Zilli oba protokola predstavljata osnovo za nadaljnje načrtovanje, nikakor pa ne smeta biti interpretirana kot zelena luč za gradnjo petega koridorja, preden bi sploh bil znan njegov načrt. »Izglasovanje protokolov ne pomeni podpore vrtanju tunelov pod Krasom. Protokola predstavljata le hipotezo za nadaljnje načrtovanje, na podlagi katerega je treba preveriti uresničljivost nove trase med Tržičem in Trstom,« poudarja Zillijeva in pojasnjuje, da so znani načrti do Tržiča, kako bo peti koridor prišel do Trsta, pa je zaenkrat še skrivnost. TRŽIČ - Ineos brez novega lastnika Narašča stiska Konec avgusta se za 148 delavcev zaključuje dopolnilna blagajna Eno leto po zaprtju tržiške tovarne Ineos odpuščeni delavci še ne vedo, kdaj bo obrat v ulici Timavo dobil novega lastnika. Od junija lanskega leta delavci vsako sredo korakajo po mestnem središču v majicah z gusarskim simbolom, da bi opozorili javnost na svojo stisko, kljub njihovim naporom pa je zadeva zašla na mrtvi tir. 148 delavcev je v dopolnilni blagajni, ki se bo zaključila avgusta. Če je ne bodo podaljšali, bo delavce dočakala mobilnost, ki bo vodila v izgubo vsakršnih socialnih blažilcev. Da bi opozoril na naraščajočo stisko delavcev, je deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa vložil svetniško vprašanje predsedniku nove deželne vlade Renzu Tondu. V njem je izpostavil, da sta bivša deželna odbornika Roberto Cosoli-ni in Enrico Bertossi vložila veliko truda v reševanje tržiškega obrata, pa čeprav nima dežela neposrednih pristojnosti pri zadevi. Od Tonda želi pojasnilo, kaj namerava dežela storiti, da bi pripomogla k iskanju novega lastnika za opuščeno tržiško tovarno, v kolikor so dosedanja dogovarjanja s potencialnimi kupci propadla. Tatova na strehi urada Z avtomobilom sta se pripeljala do ronškega poštnega urada, iz prtljažnika sta povlekla lestev in se zatem splezala na streho poslopja. Njuno početje so opazili številni mimoidoči, saj sta za svoj podvig poskrbela včeraj ob 10. uri zjutraj. Opazila ju je tudi direktorica urada, ki je nemudoma klicala ka-rabinjerje, dvojica pa je še pred njihovim prihodom stopila s strehe in z avtomobilom oddrvela neznano kam. Pred dvema letoma sta tatova na podoben način skušala oropati isti poštni urad. Z lestvijo sta se hotela splezati čez stekleno oviro, da bi prišla do uradnikov, vendar jima ni uspelo. Še nekaj časa pred tem so tatovi ponoči vstopili v notranjost uradov skozi streho, zatem pa so čakali, da je takratna direktorica ob prihodu v službo odprla sef. Iz njega so zatem pobrali denar in zbežali z bogatim plenom. media stran pripravila oglaševalska agencija i Tmedia www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Konec tedna, ko se Brda prelevijo v veliko prodajalno češenj Brda, gričevje na skrajnem zahodu Slovenije, so v zadnjih letih postala hitro razvijajoče se turistično območje. Narava je tam radodarna, tako nas večina ob besedi Brda pomisli na vino, ta vrhunski pridelek iz avtohtonih sort rebule ali recimo furlanskega tokaja. Pa vendar so Brda prejkone dežela vseh vrst sadja breskev, fig in predvsem češenj. Prav češnje so še vedno neomajani simbol zelenega gričevja ob italijanski meji. Tudi v širši okolici bi težko našli Brdom primerljivo občino, saj je njena mlada uprava, ob ločitvi od Nove Gorice leta 1995, sprejela sklep, da bo svoj praznik podredila rdečemu sadežu in najpomembnejši prireditvi v letu, Prazniku češenj. Ta se slavi v začetku junija, ko je rodnost velikih dreves na vrhuncu. V Brdih se podredijo naravi in priljubljeni prireditvi, ki po pravilu traja čez cel junijski konec tedna. Na veselje vseh, je s češnjami obarvan konec tedna spet pred nami. Po vseh državi znani Praznik češenj se bo odvijal med 6. in 8. junijem in letos je pravi trenutek, da ga bolje spoznajo še Bricem najbližji sosedje, Italijani inFurlani. Organizacijske niti praznovanj drži v svojih rokah agencija Jota iz Šmartnega. Glavnino dogajanja so v vikendu med 6. in 8. junijem pripravili na Dobrovem, središču občine, kjer bodo v petek izbrali Kraljico češenj - Miss češnjev cvet, v soboto pričakali udeležence kolesarskega maratona in se zibali na ročk festivalu. V nedeljo pa agencija Jota vabi na povorko kmečkih voz in nastop 25-ih godb na pihala ter Bingo. Zanimivo, da ima s češnjami opraviti tudi Vinska klet "Goriška Brda", zadružna klet, ki je hkrati največja vinska klet v Sloveniji. Med občinskim praznikom bodo v kleti odigrali pomembno vlogo gostiteljev in soorganizatoijev znamenitega Maratona Češenj, kolesarskega srečanja za vse ljubitelje športa in Brd. Skoraj 2000 kolesaijev se bo v soboto, 7. junija podalo na priljubljeno kolesaijenje iz Ljubljane na Dobrovo v Brdih. Naslednji množični dogodek pa organizirajo skupaj s planinskim društvom. V nedeljo, 8. junija vabijo na 4. pohod od češnje do češnje. Potd po gričevju bo dolga pet ur, ob prihodu pa bodo oiganizatoiji za javnost odprli vrata svoje velike kleti. Kmetija Štekar v Snežatnem, ki je le tri kilometre stran od Šmartnega, ima že 250-letno tradicijo. Domačini pravkar obnavljajo in širijo vinsko klet, v kateri bo po novem prostor tudi za zorenje penin po klasični metodi. Štekaijevi ponujajo sedem lepo opremljenih turističnih sob iz katerih se odpira pravljični pogled na zeleno gričevje. V toplih dneh se gostje lahko osvežijo v bazenu, prav za časa praznika pa je domača gospodinja presenetila s pripravo jedilnika na osnovi češenj. Gostom priporočamo, da se prepustijo skrivnostnim receptom, vendar lahko vseeno namignemo in opozorimo na štrudel in njoke s češnjami. Iz Brd v smeri proti Novi Gorici so Valentinčičevi uredili enega najlepših kompleksov s sobami v Brdih. Rednost šestih sob in apartmaja za štiri osebe je v kakovostni ureditvi in dejstvu, da so na idelani lokaciji, nekje med samim osrčjem Brd in hkrati v neposredni bližini igralniške metropole Nova Gorica. Valentinčič turizem leži na južnem pobočju Sabotina, kamnitega hriba, znanega po legendarnih bojih iz prve svetovne vojne. Svojim gostom ponujajo nočitve z zajtrkom, presenetijo pa tudi s kakovostnim domačim vinom. Turistična kmetija Breg je bila leta 2005 imenovana za najlepšo turistično kmetijo v Sloveniji. V dveh prenovljenih kamnitih hišicah siedi zelenja tik ob meji in daleč od prometnih poti nad krajem Golo brdo, imajo sedem lično opremljenih sob z 20 posteljami. V kuhinji gostom v pomladanski sezoni postrežejo z različnimi tipičnimi jedmi, oplemenitenimi s sezonskimi zelišči. Ljubitelji češenj bodo tudi tam presenečeni nad izvirnostjo toplih predjedi v kombinaciji s temi sadeži. Ena lepših novih stvarnosti se skriva za imenom Tricardi. Lastniki gostišča v Neblem, le streljaj stran od igralnice Venko, J®TA , turizem-prireditve-gostinstvo V V^ cesenj c^ PROGRAM Ključne vsebine Petek 06.6.08 21:00 Dobrovo - OŠ Dobrovo - Izbor Kraljice češenj - Miss češnjev cvet - vodi Gianni Rijavec 23:00 Dobrovo - OŠ Dobrovo - Češnjev ples z glasbeno skupino Čuki Sobota 07.6.08 09:00 Dobrovo - OŠ Dobrovo - Primorsko tekmovanje v poznavanju češenj 11:00 Dobrovo - Trg 25. maja - Otvoritev prireditvenega prostora 13:00-14:00 Vinska klet Goriška brda - Prihod kolesarjev 13. Kolesarskega maratona češenj 14:00-19:00 Dobrovo-Trg 25. maja Kulturno zabavni program - pihalni okestri, mažoretne skupine,folklorne skupine 19:00 Dobrovo - grajsko dvorišče - Koncert Nonet Brda in dalmatinska klapa Kumpanlji 21:30 Dobrovo - šolsko igrišče - Češnjev ročk fest:The Maff, Eros Ramazzoti cover band V* Nedelja 08.6.08 07:00-09:00 Vinska klet Goriška brda Pohod "Od češnje do češnje 2008" Planinsko društvo Brda Dobrovo - Trg 25. maja - Skupen nastop 25-ih godb na pihala Dobrovo - šolsko igrišče - Nagradna Igra Bingo Dobrovo - šolsko igrišče Češnjev ples z Ansamblom Lojzeta Slaka 17:30-18:00 18:00 20:00 Cormons Krmin Mossa Moš Ločnik Lucinico GORIZIA Gorica olkan NOVA GORICA so se pred slabim letom lotili drznega projekta. Sprva so v Brda pripeljali vrhunsko ponudbo mediteranske kuhinje s pridihom italijanske kuhinje, potem pa so vse skupaj nadgradili z izkušnjami, pridobljenimi na različnih koncih sveta. Tricardi danes ponuja morske specialitete, ki gostom zaradi specifične priprave odpirajo nove dimenzije v razumevanju kulinaričnih užitkov. Tam je edino merilo kakovost ponudbe, ki temelji na stari tradiciji italijanske in s tem mediteranske kuhinje. Tricardi v svojih eksluzivnih prostorih v notranjosti in na terasi ponuja izbor oljčnih olj, kave in predvsem vin. Ponudba teh se ne konča pri briških vrhunskih vinih, vNeblem ponujajo selekcijo klasičnih in modernih vin iz 300 vinorodnih območij sosednje Italije. V juniju bo še posebej zanimivo v Turističnem centru Neblo. Vse bolj priljubljena igralnica Venko bo 19. in 20. junija praznovala svoj prvi rojstni dan. Še pred tem so za svoje goste poskrbeli za kar 100 novih avtomatov in iger. Na svoj rojstni dan pa pripravljajo temu primerno zabavo z ognjemetom, program in zanimivo nagradno žrebanje. Naslednji dan pa bo organizirana banketna večeija z živo glasbo in nagradami. Celo v Venkoju niso mogli mimo evropskega prvenstva v nogometu. Prenašali bodo vse tekme, med izločilnimi boji in tekmami italijanske reprezentance pa za goste pripravljajo Evro žrebanja. agencija www.agency-jota.com turizem ■prireditve ■ gostinstvo T 0038653041 315 G 00386 31 750 673 E patricija@agency-jota.com OŽIVLJAMO Srednjeveško vasico Šmartno ORGANIZIRAMO Turistične izlete po Brdih Praznik češenj Brda in vino Martinovanje Festival Kontrada Koncerte Likovne razstave Gledališke predstave UPRAVLJAMO Zavetišče Korada www.venko.sl reception@venko.si Tel: 00386 5 39 88 750 - Fax: 00386 5 39 88 779 Turistični center je odprt 24 ur na dan ^ m Turistična O* kmetija w Štekar i1fkar-ij7i Snežatno 26 a - 5211 Tel: +386 5 304 65 40 Fax: +386 5 304 65 41 TZIRISTIČnfl sPRenoeisei ^ BR6G ODPRTO OB PETKIH ZVEČER, SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH MED TEDNOM PO PREDHODNEM NAROČILU A Breg pri Golem Brdu 3, Dobrovo - Slovenija Tel. 00 386 5 304 25 55 e-mail: mirelaperesin@tiscali.it www.turizembreg.com Turistično informacijski center Brdi Grajska («ta 10, M2 Dobrovo Tel: +J86 S 395 95 94 - Fflfc+386 5 595 95 95 e-maik tit@obana-bnliü¡ - hotel s štirimi -j--- zvezdicami z 32 prvorazredno opremljenimi sobami; restavracijo "a la carte" s poudarkom na mediteranski kuhinji; konferenčno dvorano na 144 m2 površine opremljene s sodobno avdio-video tehniko; igralni salon Venko z 200 igralnimi mesti. TRINE Turistične in zabaviščne storitve d.o.o. Neblo 11 - 5212 - Dobrovo v Brdih SOBE - CAMERE- ROOMS - ZIMMER .Tel.: ' Fax: Podsabotin 48a GORIŠKA BRDA ' 00386 5 3046 578 GSM: 00386 41 390 856 / 00386 5 30 46 579 GSM: 00386 41 651 939 e-mail: valentmcicu@email.si _www.valentiiicic.si_/ Vinska klet »GORIŠKA BRDA« ...potovanje v očarljivi svet vina Vodeni ogledi kleti in degustacije vin. Rezervacije in informacije: Tel: 00386 5 33 10 144 info@klet-brda.si WsOCMt< Rezervacije za poročna slavja in druga praznovanja sprejemamo vsak dan do 23. ure. Za vsake 4 osebe podarimo I steklenico vina. Gostilna je ob ponedeljkih zaprta. Neblo, ob cesti v smeri proti Dobrovemu (Brda) - Slovenija Rezervacije: +386 5 30 45 035 - info@tricardi.com - www.sloveniaholidays.com/tricardi 16 Sreda, 4. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / ŠTANDREŽ - Praznično in veselo kljub muhastemu vremenu ŠTANDREŽ - Pod okriljem ZSKD Šparglji s pesmijo Otroci zapeli in Starimi grehi in zaigrali V nedeljo nagradili zmagovalce likovnega ex-temporeja Romjanski muzikanti po sledeh Blek pantersov Del občinstva med nagrajevanjem ex-temporeja (zgoraj) in ena izmed zmagovalk bumbaca Ponedeljkov program Praznika špargljev je skvaril dež, ne glede na to pa so pri prosvetnem društvu Štandrež vseeno zadovoljni s potekom prireditve. V soboto so prišli na račun plesalci, ki so se zavrteli ob zvokih ansambla Souvenir, v nedeljo pa ljubitelji petja in gledališča. Nedeljski kulturni program sta oblikovala oktet Castrum iz Ajdovščine in domača dramska skupina. Z igro Stari grehi so nastopili Božidar Tabaj, Majda Zavadlav in David Vižintin, medtem ko je bil režiser Janez Starina. Pred začetkom nedeljskega kulturnega programa so nagradili otroke, ki so se ob koncu prejšnjega tedna udeležili ex-tempo-reja na temo Čista narava. Nagrajevanje je povezovala Beatrice Cijan; med otroki iz vrtcev je zmagala Neža Marussi (Šempeter), za njo sta se uvrstila Viktor Faggiani (Max Fa-biani-Gorica) in Janiki Cingerli (Štandrež). Med učenci iz prvih treh razredov osnovnih šol je prvo mesto osvojila Valentina Ko-sič (Josip Abram, Pevma), drugo Tomaž Cu-diz (Fran Erjavec, Štandrež), tretje pa Elian Mucci (Fran Erjavec). Med učenci 4. in 5. razreda je zmagala Alice Stecchina (Fran Erjavec), drugi je bil Samuel Zavadlav (Fran Erjavec); na tretje mesto sta se uvrstili Elena Marvin (Fran Erjavec) in Veronika Kosič (Josip Abram). Nagrado za najbolj številen razred so prejeli petošolci iz Štandreža; na ex-temporeju jih je bilo devet. GORICA - Danes Ko so bili krokarji še pisani V okviru Snovanj bodo danes ob 18. uri na odru centra Lojze Bratuž nastopili mladi in najmlajši. Na programu je glasbena pravljica Ko so bili krokarji še pisani, ki je nastajala na osnovni šoli Oton Župančič v Gorici v sodelovanju s centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel. Zaigrali in zapeli bodo mali igralci in pevci, ki so se med letom poglabljali v zgodbo o krokarjih: nekoč so bili pisani, danes pa so tako črni. Pri uresničitvi predstave je imela ključno vlogo Michela De Castro, profesorica klavirja in predšolske glasbene vzgoje na centru Komel, ki je med šolskim letom uvajala otroke v svet zvokov, glasov in ritmov. Uvodoma bodo zaplesale mlade plesalke centra Komel, ki jih vodi Kristina Di Dio. JAMLJE - Nastopili gojenci Glasbene matice in najmlajši člani društva Kremenjak Sklenili razvejano sezono Pri glasbenih in plesnih tečajih so sodelovali domala vsi otroci v vasi, nekateri pa tudi iz Dola, Doberdoba in drugih krajev Večnamensko središče v Jamljah so prejšnji četrtek poživili gojenci Glasbene matice, društveni harmonikarji, otroški pevski zbor in plesni skupini. Pri zaključnem nastopu, s katerim so pri društvu Kremenjak sklenili dolgo in razvejano sezono kulturnih dogodkov, so imeli glavno besedo otroci in mladi. Na odru so se zvrstili gojenci Glasbene matice, ki se učijo klavir, in društveni harmonikarji, zatem pa še otroški pevski zbor, ki je kljub nizkemu številu pevk pokazal lep napredek. Nastop so sklenili plesalci in plesalke; najprej se je predstavila starejša, zatem pa mlajša plesna skupina. Po besedah odbornikov društva Kremenjak so pri glasbenih in plesnih tečajih sodelovali domala vsi otroci v vasi, nekaj pa jih je prihajalo tudi iz Doberdoba, Dola in drugih krajev. Med letom so bili gojenci zelo resni, saj so polnoštevilno hodili na vaje, to pa seje tudi poznalo pri njihovem zaključnem nastopu, ki je bil zelo kakovosten. Z nabranim znanjem so seveda bili zadovoljni tudi starši. V petek so se predstavili Iris Petruz, Mitja Di Gio-vanna, Eleonora Pahor, Erik Sivec, Ambra Pogliani, Sara Cossutta, Matija Frandolič, Saša Gergolet, Erik Juren, Eleonora Pahor, Deborah Croselli, Katerina Abrami, Sara Per-dec, Štefanija Šuc, Jasmin Legiša, Sara Visintin, Tamara Pod-veršič, Martina in Mateja Semolič, Alex Mavrič, Sara in Eva Gergolet, Erica Zago, Erika Ocretti, Caterina Cossutta in Maja Kojanec. Zaključni nastop so oblikovali tudi društveni harmonikarji bumbaca V domu Andreja Budala v Štandre-žu so se v petek minulega tedna zbrale otroške pevske in glasbene skupine, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev, in oblikovale prireditev »Naj otroška pesem zado ni!«. Uvodoma je pozdravila Maja Humar in v imenu prirediteljev poudarila, da je srečanje namenjeno povezovanju otroških skupin, ki delujejo v okviru ZSKD. Nato je zapel otroški pevski zbor Oton Župančič pod taktirko Sare Hoban; otroci so petje uskladili s pripovedjo o dejavnostih, ki so med letošnjim letom potekale v pevskem krožku. Sledila je simpatična uprizoritev gojencev Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice o tem, kako naj kmet pos kr-bi, da kokoš znese jajce; recitatorje je pripravila vzgojiteljica Nadja Kovic. Pod vodstvom Jane Drasič je nastopil otroški pevski zbor Sovodnje, ki je lani nastal pri istoimenskem kulturnem društvu. Na vrsti so bili mali doberdobski glasbeniki: zaigrala in zapela sta kvintet kljunastih flavt in zbor-ček pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba. Lepi večer se je zaključil z nastopom otroškega zbora iz Romjana in Malih romjan-skih muzikantov, ki so zaigrali tudi pesem Mulo mauta doberdobskih Blek pantersov. Večer je povezovala mlada Maja De-vetak, za potek dogajanja pa je skrbela Vesna Tomsič. S koncem nastopov pa ni bilo konec razposajenega vzdušja. Otroci so se namreč veselo igrali na plošči v kulturnem domu. Prireditev jih je torej povezala. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. junija 2008 17 ŠEMPETER - Svet zavoda bolnišnice s tajnim glasovanjem potrdil edinega kandidata Saksida novi direktor, na potezi še ministrstvo Prioriteta bo ureditev odnosov zaposlenih - Odvetnica družine Batagelj proti imenovanju NOVA GORICA - Italijanščina na šolah Župan se ne strinja z ministrstvom Svet zavoda šempetrske bolnišnice je včeraj potrdil dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice, Silvana Saksido, za direktorja te ustanove. Saksida seje za to mesto potegoval kot edini kandidat. »Z izidom glasovanja sem zadovoljen,« je po razglasitvi rezultatov tajnega glasovanja članov sveta zavoda povedal Saksida, ki mu je glas k izvolitvi namenilo devet od prisotnih dvanajstih članov. Njegovo imenovanje mora potrditi še ministrstvo za zdravje. Glavna in po njegovem mnenju tudi najtežja naloga, ki si jo je novi direktor zadal, je ureditev medsebojnih odnosov zaposlenih. Le-ti so namreč - kot je bilo slišati na seji sveta - precej slabi še iz časa, ko je bolnišnico vodil njegov predhodnik, Darko Ži-berna. Poleg tega namerava Saksida izboljšati tudi poslovanje bolnišnice, ki je v zadnjem letu bilo negativno. Spopadel se bo tudi s kadrovskim odlivom iz bolnišnice, ta je še posebej izrazit pri srednjem zdravstvenem kadru. Ti odhajajo zaradi prenizkih plač in prevelikih delovnih obremenitev. »Posebnih orodij, da bi jih zadržal, nimam,« priznava Saksida, »skušali pa jim bomo omogočati dopolnjevanje izobraževanja in izpeljati reorganizacijo.« Sicer pa namerava direktor enkrat tedensko še vedno nadaljevati tudi z delom v internistični ambulanti. Glede sedanjega finančnega stanja bolnišnice, ki je bilo lansko leto negativno, direktor pravi: »Težko karkoli natančno rečem, saj bolnišnica še ni podpisala dogovora z zavarovalnico, zato pravzaprav ne vemo, v kolikšnem obsegu bomo letos opravljali program.« Potem ko bo novega direktorja potrdilo še ministrstvo za zdravje, mora bolnišnica objaviti razpis za vsa vodilna delovna mesta. Po zagotovilih Sak-side večjih sprememb na teh mestih ne gre pričakovati. Po statutu bolnišnice ima direktor tri pomočnike: za strokovno-medicinske zadeve, za zdravstveno nego in za pravno-ekonomske zadeve. Vsa ta delovna mesta so že zasedena: na prvem je Igor Pavlin, na drugem Judita Vrtovec, na tretjem pa Katjuša Bizjak. Pred glasovanjem o direktorju pa je predsednik sveta zavoda Zorko Debeljak prisotne seznanil z dopisom, ki ga je na bolnišnico naslovila odvetnica Maja Krašovec Orel, ki zastopa družino Batagelj v zadevi zaradi smrti Franca Batagelja, tedanjega predsednika društva TIGR Primorske in dolgoletnega člana novogoriškega mestnega sveta. Batagelj je umrl decembra 2006 v šem-petrski bolnišnici, primer pa je dolgo odmeval v javnosti. Kot tudi v pismu povzema odvetnica, je bil v bolnišnico pripeljan s pravilno napotno diagnozo, ki pa v bolnišnici ni bila preverjena in je bil zato zdravljen z drugo terapijo, zdravnik specializant, ki je obrav- Silvan Saksida foto k.m. naval pokojnika, pa »ni bil ustrezno usposobljen za opravljanje dežurne službe«. V nadaljevanju povzame še, katere preiskave niso bile izvršene oz. so bile po več urnem čakanju. »Glavni dežurni zdravnik je bil tedaj Silvan Saksida, ki je kot v.d. direktorja kasneje tudi obravnaval odškodninski zahtevek,« navaja odvetnica in nadaljuje, da je Saksida tako njenim strankam kot tudi njihovi pooblaščen-ki osebno priznal, da je prišlo do nepravilnosti, in zagotovil, da bo pri zavarovalnici uredil vse potrebno, da bo oškodovancem čim prej izplačana primerna odškodnina, najbližjim svojcem pokojnika pa, da se bo javno opravičil. »Tako zagotovilo je svojce pomirilo in potolažilo. V nasprotju z dogovorom in zagotovilom Silvana Sakside je ta zatem zavarovalnici prepovedal izplačilo odškodnine, zanikal vsakršno krivdo in zatajil vse obljube. To je bil razlog, da so moje stranke zoper Saksida Silvana podale kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti zaradi malomarnega zdravljenja,« piše odvetnica, ki še navaja, da je vzrok njenega pisanja prav kandidatura Sakside za direktorja bolnišnice, ki naj bi postopek za imenovanje razpisala predčasno. Družina Batagelj je zato zahtevala, da odvetnica svetu zavoda, nadzornemu svetu in ministrici za zdravje izpostavi primernost takega kandidata za direktorja. Saksida zadeve včeraj ni želel komentirati, dodal je le upanje, da se zadeva čim prej razreši, »kar pa je v rokah ustreznih organov«. Katja Munih CIVILNA ZAŠČITA - Čezmejna vaja Ob koncu tedna bo Soča poplavila Gorico Soča bo ob koncu tedna prestopila bregove in poplavila Gorico. K sreči bo šlo le za simulacijo deželne civilne zaščite, namen katere bo preverjati stanje pripravljenosti v primeru, da bi do podobnih pojavov zares prišlo. Po vsej deželi bo namreč med 6. in 8. junijem potekalo enajst vaj, s katerimi bodo prostovoljci preizkusili usklajenost in potek reševalnih akcij. Pobudo je včeraj v Vidmu predstavil direktor deželne civilne zaščite Gugli-elmo Berlasso, ki je povedal, da bo na Goriškem vaja potekala 7. in 8. junija. Pri reševalni akciji vzdolž soških bregov bo sodelovalo skupno 191 prostovoljcev iz enajstih občin in sedmih združenj; prisotne bodo tudi skupina reševalcev iz Emilije-Romanje, ekipa civilne zaščite iz Vicen-ze, osebje deželne gozdne straže, goriški gasilci in delegacije civilne zaščite iz Slovenije. Goriška vaja bo potekala v severnem delu mesta in v Ločniku. Simulirali bodo poplavo, povzročeno od močnega neurja, in plaz, ki bo z zemljo pokril tudi nekaj ljudi. Prostovoljci se bodo urili v iskanju pogrešanih, v gradnji nasipov, v či- Guglielmo Berlasso ščenju cest, na katera so padla drevesa, ter v postavitvi operativnega centra in šotorov, v katerih bodo nudili prvo pomoč ranjencem. Čezmejna vaja bo potekala v Dreki in Sv. Lenartu v Benečiji, kjer bodo simulirali obširen požar. Zajel bo del dreške občine in se razširil tudi v Slovenijo. Z ognjenimi plameni se bodo borili tudi na Tr-žiškem, kjer bo vaja potekala na območju Ližerc in v okviru tridesetletnice delovanja tržiške protipožarne ekipe. Pri akciji bo sodelovalo 193 prostovoljcev iz trinajstih občin, so včeraj navedli v Vidmu. Janez Mežan Novogoriški župan Mirko Brulc je pred tednom dni pisal slovenskemu ministru za šolstvo Milanu Zveru glede zmanjševanja oz. ukinjanja ur italijanskega jezika v srednjih strokovnih in poklicnih šolah. Brulc je v pismu opozoril predvsem na problem ukinjanja oz. zmanjševanja ur italijanskega jezika v programih, ki izobražujejo za tiste poklice, pri katerih je na mejnem območju znanje italijanščine temeljnega pomena. Gre za ekonomske tehnike, trgovce in administratorje. Te dni pa je župan prejel odgovor, ki ga je v ministrovem imenu poslal generalni direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje Janez Mežan. Ta pojasnjuje, da so s t.i. odprtim kurikulom pri novih izobraževalnih programih, ki stopijo v veljavo jeseni, dosegli stvarno možnost za uvedbo italijanščine kot drugega tujega jezika. Županje Meža-nu že odgovoril in poudaril, da se z nekaterimi stališči ministrstva ne strinja. Mežan v pismu županu pojasnjuje, da je ministrstvo pri oblikovanju predmetnikov novih izobraževalnih programov upoštevalo izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter strokovnega izobraževanja. »Ta izhodišča v programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja umešajo en tuj jezik v nespremenjenem obsegu glede na standard predhodnih izobraževalnih programov,« piše Mežan. Ta tuj jezik pa je angleščina. Nekaj programov srednjega strokovnega izobraževanja ima dva tuja jezika, tak je tudi program Ekonomski tehnik. »Pri predmetih, ki Mirko Brulc niso maturitetni (drugi tuj jezik to je), se je obseg zmanjšal za okoli 20 odstotkov, da se s tem omogoči oblikovanje prostora za odprti kurikul. Na tak način smo oblikovali tudi ure za drugi tuj jezik in jih nikakor nismo zmanjševali,« pojasnjuje Mežan, ki v nadaljevanju izpostavlja namen odprtega kurikula: uresničevanje potreb delodajalcev oz. možnih zaposlovalcev, ki bi želeli programe hitreje prilagajati spreminjajočim se tehnološkim zahtevam in proizvodnim programom. »Odprti kurikul je tako priložnost za večjo strokovno avtonomijo in odgovornost šole in stvarna možnost za uvedbo italijanščine kot drugega tujega jezika,« je prepričan Mežan, ki tudi navaja, da so nekatere šole to že storile, in zaključuje, da šola in lokalna skupnost skupaj z delodajalci nikakor ne smeta nastopati kot nasprotujoča si tabora, ampak je potrebno poiskati skupne poti za dogovarjanje in uresničevanje skupnih interesov. »Žal se s stališčem vašega ministrstva nikakor ne strinjam. Ne morem namreč sprejeti dejstva, da o tako pomembni stvari, kot je učni program, odloča posamezna šola oz. svet šole s predstavnikom lokalne skupnosti. Zagotovo je zaželeno njihovo sodelovanje, odločitev o samem programu pa je nekaj drugega,« ministrstvu odgovarja župan. »Poleg tega sploh nisem govoril o tem, da bi šola in lokalna skupnost skupaj z delodajalci nastopala kot dva nasprotujoča si tabora. Upal sem, da bo odločitev o učnem programu v rokah tistih, ki so zanj veliko bolj pristojni,« še zaključuje Mirko Brulc. (km) Spodletel poskus ropa V Ronkah je spodletel poskus ropa tovornjaka in se zaključil z aretacijo 36-let-nega S.F. iz Rima. Moškega so aretirali v noči med soboto in nedeljo v ronški obrtni coni na parkirišču avtoprevozniškega podjetja, pri katerem je bil Rimljan pred časom tudi zaposlen. Moški je vlomil v eden izmed tovornjakov, njegovo početje pa je opazil varnostnik, ki je takoj klical sile javnega reda. Rimljan je že imel opravka s pravico zaradi tatvin in mamil. Tablete za komarje V občinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 17.30 javno srečanje o tigrastih komarjih; govorila bosta občinski odbornik Francesco Del Sordi in Andrea Valentig iz zdravstvenega podjetja. Pred srečanjem in po njem bodo udeležencem delili tablete, ki preprečujejo razmnoževanje ko-marjevih ličink. Bombaž se je vnel V bivši tovarni Olimpias v Podgori se je včeraj popoldne vnel manjši požar. Plameni so zajeli manjšo količino bombaža, ki je zašel v sistem za prezračevanje. Na kraju so posredovali goriški gasilci, ki so ogenj pogasili; gmotna škoda naj ne bi bila velika. Podjetniška inovativnost Evropski forum Socialnih demokratov Goriške prireja danes ob 18.30 v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici okroglo mizo o podjetniški inovativnosti. Spregovorili bodo Alojz Rot, direktor podjetja Gostol-Gopan, Aljoša Fiegl, lastnik podjetja Fiegl in predsednik območne obrtne zbornice Nova Gorica, Tomaž Jug, lastnik in direktor podjetja Editor, in predsednik goriške sekcije SDGZ Karlo Devetak. (km) Festi o Auchentallerju V Pokrajinskih muzejih v Gorici je na ogled razstava risb, slik, lepakov in predmetov dunajskega secesionista Josefa Marie Auchentallerja. Med spremljevalne pobude sodijo predavanja, ki se začenjajo danes in bodo potekala ves junij. V palači Attems Petzenstein bo danes ob 18. uri predaval Roberto Festi, ki je v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji uredil razstavo in spremni katalog. V sredo, 11. junija, bo na vrsti Eugenio Manzato (Au-chentaller in reklamni plakati), 18. junija Christian Witt Doerring (Uporabne umetnosti na Dunaju v obdobju Secesi-je), 25. junija pa Alberto Luchitta (Au-chentaller in Gradež). Predavanja se bodo vsakič začela ob 18. uri, sledila bo de-gustacija vin, ki jo muzejska ustanova prireja v sodelovanju z združenjem ONAV iz Gorice. Praznik vina v Tržiču V središču Tržiča se bo danes začel tradicionalni praznik vina. Na dvajsetih stojnicah bodo do 15. junija na voljo vina domačih in tujih proizvajalcev. ŠEMPETER - Shod vojnih invalidov z vseh koncev Slovenije Obiskovalce iz zamejstva obravnavajo kot svoje člane V organizaciji Zveze društev vojnih invalidov Slovenije je v šempetrskem HIT šport centru v soboto potekalo že 9. srečanje vojnih invalidov Slovenije. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik Zveze vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk, je v zvezo vključenih petnajst društev vojnih invalidov, njihovi člani pa so vojni invalidi iz druge svetovne vojne oziroma Narodno osvobodilne vojne, iz Osamosvojitvene vojne leta 1991, pa tudi novodobni vojaški invalidi. Srečanja v Šempetru se je udeležilo več kot 750 vojnih invalidov in njihovih svojcev z vseh koncev Slovenije, posamezniki pa so prišli tudi iz Italije. Pivk je o obiskovalcih iz »zamejstva« povedal, da jih v zvezi obravnavajo kot svoje člane, nekdanje soborce in tovariše. Kulturni program srečanja, katerega cilj je bilo predvsem druženje in obujanje spominov na preteklost, je pripravil režiser Marjan Bevk. Sledilo je skupno kosilo in zabavni program, ki je poskrbel za bolj sproščeno vzdušje. (nn) Šempetrsko srečanje članov Zveze društev vojnih invalidov foton.n. IB Sreda, 4. junija 200B GORIŠKI PROSTOR / CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »Sex and the City«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Go-morra«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Il divo«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 21.00 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »Sex and the City«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Go-morra«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il di-vo«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »The Hitcher«. Razstave Cecilie Seghizzi; do 7. junija med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro, zaprto ob nedeljah in praznikih. ~M Koncerti SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE v Novi Gorici obvešča, da bo nadomestna predstava Duohtar pod mus!, ki je 17. aprila odpadla, v petek, 6. junija, ob 20.30. Vse, ki so kupili vstopnice za odpadlo predstavo, obveščajo, da za ogled predstave veljajo že kupljene vstopnice. IZBOR IZ ZBIRKE DEL PILONOVIH PRIJATELJEV bo do 15. junija na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini ob 30. obletnici nastanka zbirke. Izbor je pripravila kustosinja galerije Irene Mislej. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rez-barske zbirke Franca Jerončiča v Me-linkih št. 5 pri Kanalu. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRECLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caf-fé Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »La pittura e la scultura di Olimpio Cari - La memoria e il sogno di liberté degli zingari«; do 10. junija od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije v različnih tehnikah in formatih Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. V HIŠI MORASSI v goriškem grajskem naselju je na ogled deseta razstava z naslovom Modeli v srednji Evropi, ki jo prireja društvo prijateljev železniških prevozov; do 8. junija med torkom in petkom od 16. do 19. ure ter v soboto in nedeljo od 9.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481531445. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v petek, 6. junija, ob 16.30 v okviru proslavitve 25-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško odprtje razstave likovnih del članic društva Silve Stantič in Emilije Mask; na ogled bo do 14. junija med 9. in 13. uro, med 15. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V RAZSTAVNIH PROSTORIH DEŽELNEGA AVDITORIJA v ul. Roma v Gorici je na ogled razstava likovnih del GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 10. junija, ob 20. uri bo v samostanski cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici koncert vokalne skupine Vinika; vstop prost. GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja v petek, 6. junija, ob 20.30 pred zaključkom polletne sezone koncert pred banko v Doberdobu. Gostje bodo člani Tamburaškega orkestra Danica iz Dobravelj pri Ajdovščini. Prireditev spada v okvir praznovanj ob 100-letnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SNOVANJA 2008 V ORGANIZACIJI SCGV EMIL KOMEL: danes, 4. junija, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž koncert z naslovom »Ko so bili krokarji še pisani« (pripovedujejo, pojejo in igrajo učenci OŠ Oton Župančič iz Gorice v sodelovanju s SCGV Emil Komel); informacije na tel. 0481-532163, scgvkomel@tin.it; vstop prost. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA vabi na prve nastope Čez-mejnega goriškega mešanega mladinskega zbora Primož Trubar: v petek, 6. junija, ob 19. uri v Gnidovčem domu na Mirenskem gradu. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. MLADINSKI DOM iz Gorice obvešča, da bo od 9. do 13. junija dopoldne oz. popoldne potekala priprava tret-ješocev na izpite male mature; obvešča tudi, da je še do 5. junija čas za predv-pis k pošolskemu pouku za šolsko leto 2008-09 s 25% popustom pri letni vpisnini; vpis in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30), tel. 0481-546549, 0481-536455, 3283155040. S Izleti FURLANSKO FILOLOŠKO DRUŠTVO organizira v nedeljo, 8. junija, izlet v odkrivanju cerkvic ob Soči; zbirališče ob 10.30 na trgu v Tolminu, ogled arheološkega muzeja, planine Polog, cerkvic na Javorci in v Avčah, sledilo bo kosilo v Tolminu; informacije in vpisovanje na sedežu društva v ul. Bellini 3 v Gorici, tel. 0481-533489 (ponedeljek od 10.30 do 12. ure, torek in četrtek od 15. do 18. ure). KULTURNO ZDRUŽENJE LIPIZER organizira avtobusni izlet z ogledom muzeja La Mozartina v Paularu v ponedeljek, 9. junija. Odhod bo ob 9. uri s parkirišča pri razstavišču v ul. della Barca v Gorici (bivši Espomego), sledil bo ogled muzeja, kosilo in ob 15.30 koncert zbora Dentro la musica. Strošek za izlet (približno 15 evrov brez kosila) bodo udeleženci poravnali naravnost na avtobusu; informacije na tel. 0481-547863, 347-9236285. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja pohod na Kostanjevico pri Gorici v nedeljo, 8. junija. Ob 10. uri maša v cerkvi Sv. Ivana v Gorici, po maši odhod na Kostanjevico, sledila bosta pik-nik iz nahrbtnika in družabnost. SPDG prireja od 12. do 13. julija planinski izlet na Sauleck (3085 m), gora spada v koroški del Visokih Tur. Potrebna je predhodna prijava zaradi pre-nocišč v koči Arthur v. Schmid Haus (2281 m) najkasneje do 15. junija. Prijave na sedežu društva ob četrkih od 19. do 20. ure tel. (0481-532358) ali na tel. 0481-81965, 3397047196 (Boris M.). SPDG vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje obmejnih planinskih društev. Srečanje bo na Tržaškem v priredbi SPDT, na programu so pohod iz Mavhinj na Grmado, ogled Grofove jame in družabnost v Pra-protu; na razpolago bo avtobus; vpisovanje v četrtek, 29. maja, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG v KB centru v Gorici; informacije na tel. 0481882079 (Vlado). ¿j Čestitke PEPKU JELENU za tako prestižen republiški naziv čestitava Slavko in Anica z družino. MPZ Jezero čestita svojemu članu PEPETU FRLIŠKOTU za prejeto priznanje viteza italijanske republike. Ü3 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Majnice - četrtek, 5. junija, 15.00-18.00; ul. Udine - sobota, 7. junija, 9.30-11.30; ul. Vittorio Veneto - ponedeljek, 9. junija, 15.00-18.00; ul. Brigata Re ali ul. Brigata Cuneo -četrtek, 12. junija, 9.30-11.30; ul. Fai-ti - sobota, 14. junija, 15.00-18.00; ul. Giustiniani - ponedeljek, 16. junija, 9.30-11.30; ul. Trieste - sreda, 18. junija, 15.00-18.00; ul. Terza Armata -petek, 20. junija, 9.30-11.30; ul. Don Bosco - torek, 24. junija, 15.00-18.00; Svetogorska ul. - četrtek, 26. junija, 9.30-11.30; ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.00-18.00. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče Kratkočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje do 13. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah, od 9. do 13. junija na tel. 3355952551 (Damiana) v popoldanskih urah. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495. POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v dopoldanskem času. Od 30. junija do 4. julija pa zeleni teden v Žab-nicah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481536455, 328-3155040. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2008 za otroke od 4. do 12. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v organizaciji Skupnosti družin Sončnica bo v Gorici od 9. junija do 11. julija med 7.45 in 13. uro z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom ali brez; vpis na sedežu Mladinskega doma ul. Don Bosco 60 (od ponedeljka do četrtka med 15. in 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 in 328-3155040. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sklicuje v petek, 6. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici redni občni zbor, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem sklicu ob 16.30. Pred občnim zborom bosta ob 16.30 proslavitev 25-letnice Društva in odprtje razstave likovnih del članic Silve Stantič in Emilije Mask. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, območna izpostava Nova Gorica in avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU prirejata Poletno šolo vizualnega od 6. do 13. julija v Novi Gorici. Namenjena je dijakom, študentom, muzealcem, mentorjem in raziskovalcem, ki bi pri svojem delu želeli uporabljati video kamero oz. vizualno gradivo, ki bi ga sami izdelovali. Letošnje izvenšolsko usposabljanje na področju sodobnih metod snemanja avdiovizualnega gradiva, analize in montaže bo usmerjeno v produkcijo vizualne etnografije s komentarjem raziskovalca in protagonistov. Rok za prijavo bo zapadel v petek, 13. junija; informacije v uradu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Nova Gorica, Bevkov trg 4, v Novi Gorici, tel. 003865-3351850, sa-bina.volk@jskd.si. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimalpea-dria.it/nuovo. OBČINA SOVODNJE vabi sovodenjske vinogradnike in pridelovalce vina ter izvedence v peki domačega kruha, ki bi želeli sodelovati na razstavi domačih vin in kruha ob občinskem prazniku, na sestanek, ki bo na županstvu danes, 4. junija, ob 19. uri. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici je odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro. TELOVADNA AKADEMIJA ŠZ DOM IN KŠD VIPAVA NA PEČI bo v petek, 6. junija, ob 19. uri na igrišču športnega središča na Peči. »Športni piknik« ob zaključku sezone prirejata ŠZ Dom Gorica in kulturno športno društvo Vipava. V programu se bodo predstavili kotalkarji Vipave, otroci Domove-ga športnega vrtca, belordeča ritmična skupina in orodni telovadci in telovadke. Sledil bo prikaz mladih Domovih košarkarskih upov in nastop plesne skupine ŠZ Dom. Gosta večera bosta še baletna skupina Emil Komel-ŠZ Dom in plesna skupina Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice. ZDRUŽENJE PRIJATELJI ČASOPISA ISONZO SOČA vabi v petek, 6. junija, ob 18. uri v čitalnico Feiglove knjižnice na Verdijevem korzu 51 na odprto izmenjavo mnenj o vlogi, prisotnosti in možnem razvoju dvojezične publikacije v Gorici, zlasti glede okrepitve njenega slovenskega dela. Na prodaj bo 77. številka. ŠZ OLYMPIA vabi na »Olympia... do« (prikaz dela skupin gymplay, ritmike, orodne telovadbe, športnega plesa in minivolleya) v soboto, 7. junija, ob 19. uri v telovadnici na drevoredu 20. septembra v Gorici. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgoni-ku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri špor-tno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujejo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadar koli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko; informacije na www.tabornikirmv.it, na tel. 340-1635884 (Majna), 335-5316286 (Veronika). TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju) bo ob 9. uri pri športno-kulturnem centru, zaključek akcije bo v nedeljo, 15. junija, ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan kosilo iz nahrbtnika; informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. H Prireditve ABSOLUTE POETRY V TRŽIČU: danes, 4. junija, bo ob 16. uri v občinski knjižnici študijsko srečanje na temo različnih načinov sodobnega pisanja z naslovom »Fuori formato«; ob 20.45 bo v Občinskem gledališču večer z naslovom »Il Faber dei fabbri«, devet pesnikov za Fabrizia De Andreja. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK vabi na proslavo ob 20-letnici ustanovitve društva z naslovom ...Balinanje -od otroštva dalje... v soboto, 7. junija, ob 10.30 v občinski telovadnici v Štandrežu. Sodelovali bodo otroci osnovne šole Fran Erjavec iz Štan-dreža, vokalna skupina Sraka in ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita v sklopu mednarodne pesniške delavnice Absolute Poetry na okroglo mizo z naslovom Sodobna slovenska poezija v petek, 6. junija, ob 16. uri v mladinskem središču na drevoredu San Marco 70 v Tržiču. Večer bo vodila Darja Betocchi, sodelovali bodo David Ban-delj, Veronika Dintinjana, Marko Kra-vos, Marcello Potocco in predstavnika društev Jadro in Tržič. PI LONOVA GALERIJA V AJDOVŠČI NI vabi v četrtek, 5. junija, ob 19. uri na predstavitev razširjene izdaje spominov Vena Pilona »Na robu«, ki so izšli pri založbi Mladinska knjiga. SCONFINANDO je naslov niza prireditev v organizaciji dežele FJK in občin Dobrovo, Krmin in Medea: petek, 6. junija, ob 21. uri na trgu XXlV Maggio v Krminu (ob slabem vremenu v Občinskem gledališču) koncert Tinkare in Massima Bubole. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ulici Mameli v Gorici bo v četrtek, 5. junija, ob 18. uri predstavitev knjige o Marcu Poz-zettu, zgodovinarju srednjeevropske arhitekture, ki jo je izdal inštitut ICM. Govorili bodo Roberto Costa, Luisa Codellia, Gino Pavan in Diego Kuzmin. V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI V GORICI bodo v ponedeljek, 9. junija, ob 17.30 predstavili knjigo »Lager italiani - Pulizia etnica e campi di con-centramento fascisti per civili jugoslavi 1941-1943«, ki jo je napisala Alessandra Kersevan. Predstavitev prirejata sekciji VZPI-ANPI iz Podgore in Štan-dreža. ZDRUŽENJE STARŠEV OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA V ROMJANU vabi na 5. Dan veselja... v plesu, ki bo v nedeljo, 8. junija, ob 15. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu delavnica ustvarjalnega plesa za otroke, od 16.45 do 17.45 ex-tempore na prosto temo za otroke od 3. do 14. leta starosti (prosta tehnika z lastnimi barvicami), ob 16.45 delavnica ustvarjalnega plesa za odrasle, kreativni kotiček; ob 18. uri začetek kulturnega večera z nastopom Malih romjanskih muzikantov, otroške pevske skupine Vigred iz Šempolaja, glasbene skupine Prvi koraki v svetu glasbe, otroške plesne skupine Vigred iz Šempolaja, otroškega pevskega zbora Romjan. Sledili bodo nastopi otrok in odraslih delavnic ustvarjalnega plesa, skupine mladih glasbenih ustvarjalcev, zborov Starši ensemble in Mali romjanski mu-zikanti; ob nagrajevanju ex-tempore-ja zakuska in zabava. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giuseppina Raccinaro vd. Spadaro v kapeli splošne bolnišnice; 10.00, Nello Fanucchi iz splošne bolnišnice v cerkev na Sveto-gorski ulici in na glavnem pokopališču. DANES V FARI: 15.30, Gianfranco Bigot (iz Aviana ob 14. uri) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Alessan-dro Marega (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Ada Spes-sot vd. Visintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Videm za upepelitev; 12.00, Vida Cotič vd. Vi-sintin v cerkvi Sv. Lovrenca in v Trst za upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Giovanni Cattarin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici in na pokopališču; 14.30, Firminia Cossatto (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Bračanu in na tamkajšnjem pokopališču. w / SVET Sreda, 4. junija 2008 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ODBOJKA - Kvalifikacije za nastop na OI v Tokiu Klimatska naprava večja ovira od Avstralcev V dvorani spreminja smer žogi - Na papirju nevarne »kenguruje« ukrotili v slabi uri TOKIO - Le lažji trening - tako bi lahko ocenili včerajšnjo tekmo italijanske odbojkarske reprezentance proti Avstraliji. »Azzurri«, s katerimi nastopa tudi naš libero Loris Mania, so na zadnjem kvalifikacijskem turnirju za nastop na OI premagali avstralsko izbrano vrsto v manj kot uri in so sedaj zasluženo prvi na skupni lestvici. Nevarni »kenguruji« so se naposled izkazali za lahek plen Anastasijevih varovancev: »Sploh nismo pričakovali tako gladke zmage, saj so Avstralci na prejšnjih tekmah igrali prepričljivejše. Danes (op. a. včeraj) so v napadu in bloku naredili ogromno napak,« nam je po tekmi povedal Loris Mania in še ocenil svoj nastop: »V sprejemu bi bil lahko boljši, v obrambi pa sem dobro opravil svojo nalogo.« Z Lorisom smo se včeraj pogovorili po Skypeu le nekaj ur po tekmi. Sedaj je šlo najtežje mimo ... Niti ne. Sedaj imamo še nekaj težjih nasprotnikov. Med te uvrščam predvsem Iran, ki ima odličnega korektorja, Argentina je tudi dobra ekipa. Alžirije in Tajvana pa ne smemo podcenjevati. Za končno prvo mesto moramo zmagati še tri tekme. V bloku in napadu ste učinkoviti ... Anastasi je vnesel nov sistem igranja, kjer smo obrambi igralci na polovici igrišča, blokerji pa se odločajo za trojni blok. To omogoča obrambi lažje delo. Res pa je, da obstaja nevarnost, da včasih ostanejo nasprotnikovi napadalci brez bloka. Le mi in Španci igramo po tem sistemu. Kaj pa sprejem? Imamo nekaj težav s sprejemom »flot« servisov. Ker je v telovadnici močna klima, žoga spreminja smer. Najlažje je, da take servise sprejemaš s podajo. Priprava vsake tekme pa je poglavje zase. Pred vsako tekmo si do potankosti ogledamo video. Veliko pa tudi treniramo. Po tekmi proti Koreji smo na primer še krepili moč z utežmi, po tekmi z Alžirijo (da- Avstralija je v Tokiu že premagala Argentino, pred časom pa na nekem turnirju tudi Japonsko, zato je veljala za resno oviro, vendar Italiji včeraj ni bila kos. »Azzurri« so tako zdaj krepko bližji uvrstitvi na sklepno fazo OI ansa nes op. a.) pa imamo še trening. Urniki tekem so dokaj nenavadni: prve tekme so že v poznih jutranjih urah. Včeraj ste na primer igrali ob 13.30 ... Tako je. Danes smo se na primer zbudili ob 8.20, nato smo imeli kar na hodniku v hotelu raztezne vaje. Sledil je ogled vi-dea, šele nato smo lahko nekaj pojedli. Še dobro, da ne igramo nikoli ob 11.00 ali 11.30, ker se takrat še prebujamo (smeh!). Vsak večer pred eno ponoči nikoli ne za-spimo. Kaj pa počnete? Večinoma gledamo filme ali pa izkoristimo proste ure za klepet z družino. Program Skype mi na srečo omogoča, da pokličem domov ženo in vidim malega Daniela. Ali ste tudi kaj prosti? Hotel je v bližini centra. Ko smo prosti, gremo tudi v mesto. Sicer pa smo v hotelu in telovadnici, ki je tudi v bližini hotela. Škoda, da je vreme slabo, veliko vlage in deževno. Kakšno pa je fizično stanje ekipe? Cisollo boli rama, zato igra Martino. Mislim, da je kljub mladosti dobro igral vse tekme. Danes (op. a. včeraj) so mu zdravniki z zdravili lajšali bolečine kolena. Ostali pa se počutimo dobro. Kaj pa ponovna vključitev Vermi- glia? No, pustiti ga moraš pri miru. Ko nekdo od soigralcev zgreši, se vedno jezi. Ko je on kriv, pa moramo biti vsi tiho. Za njegove izpade se ne zmenimo. (V.S.) Avstralija - Italija 3:0 (25:17, 25:9, 25:16) ITALIJA: Vermiglio 2, Martino 8, Birarelli 7, Fei 14, Zlatanov 16, Mastrangelo 10, Mania (L) 1. N.e.: Bovolenta. Cisolla, Gavotto, Paparoni, Meoni. TRENER: Anastasi. Ostali izidi: Alžirja - Argentina 0:3, iran - Tajska 3:1, Koreja - Japonska 1:3. Vrstni red: Italija 6, Japonska, Alžirija, Avstralija, Argentina 4, Iran 2, Koreja in Tajska 0. Danes: Italija - Alžirija (ob 9.20 na RaiSport piu) KOŠARKA - Predstavitev pobude, ki bo v soboto, 14. junija v Trstu Med tekmo zvezd in načrti Acegasa Župan Dipiazza želi odkupiti višjo ligo in snubi Boniciollija - Dobiček tekme za Funacijo Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin Uradna predstavitev košarkarske tekme tržaških zvezd, ki bo v soboto, 14. junija v dvorani Palatrieste, s pričetkom ob 20.45, se je včeraj zjutraj v krožku zavarovalnice Generali neizbežno prepletala z ugibanji o tem, v kateri ligi, s katerim trenerjem in s katerimi igralci bo Pallacanestro Trieste AcegasAps igral v prihodnji sezoni. »Potrjujem naš namen, da pridobimo pravice za igranje v B1-ligi in sestavimo moštvo za naskakovanje lige Legadue,« je povedal župan Trsta in predsednik kluba Roberto Dipiazza, ki mu je po katastrofalni sezoni samih razočaranj novo injekcijo navdušenja dal pridobljeni obstanek na zadnji tekmi »play-outa« proti Bassanu, še bolj pa izreden odziv gledalcev, ki so v velikem številu napolnili dvorano in dokazali, da je Trst še vedno košarkarsko mesto. Kako uresničiti ta ambiciozen cilj pa je seveda še naprej odprto vprašanje. »Priznam, da sem zadnja leta gledal predvsem na finančno plat in premalo na športno, res pa je tudi, da smo eden redkih klubov v Italiji s čistimi računi in izpolnjenimi obveznostmi do igralcev,« je še dejal pred-sednik-župan. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali bi ekipo res lahko vodil Matteo Boniciolli. Nekdanji dolgoletni Tanjevičev pomočnik v Trstu, v minuli sezoni pa trener uspešnega Avelli-na v A1-ligi, se je prijazno odzval sondiranju tržaškega kluba, vendar ima seveda veliko drugih mikavnih ponudb. »Prav včeraj so me poklicali iz Sankt Peterburga,« nam je povedal po včerajšnji predstavitvi, rečeno pa je bilo, da Boniciolli ne želi biti daleč od svoje dru- APrimorski ~ dnevnik Matteo Boniciolli kroma Dario Bocchini je izročil županu Dipiazzi majico, ki jo bodo prodajali na tekmi zvezd NOGOMET Mourinho na predstavitvi v svojem slogu MILAN - Novi trener Interja Jose Mourinho se je predstavil v svojem slogu. V dobri italijanščini je napovedal taktične spremembe v Inter-jevi igri. »Ne morem spremeniti italijanskega nogometa, lahko pa spremenim filozofijo Interjeve igre. Portugalski strokovnjak, ki slovi po tem, da je nadvse samozavesten (»vem, da sem velik trener«), je napovedal boj za zmago tudi v Ligi prvakov, opozoril pa je, da se bo ta cilj v prihodnji sezoni potegovalo 11 moštev. Mourinho se je tudi zahvalil Manciniju. »On je odličen trener, vendar jaz razmišljam drugače in delam drugače. To je moj izziv.« KOŠARKA - Izidi 1. tekme končnice A1-lige: Montepaschi Siena - Lottomatica Rim 85:73. MOSLEY ŠE PREDSEDNIK! -Kako vpliven je Max Mosley, predsednik Mednarodne avtomobili-stične zveze (FIA), je dobilo novo potrditev. Po objavljenem spolnem škandalu, ko so mu vsi napovedovali konec kariere, so o njegovi usodi odločali člani FIA z glasovanjem. Za 68-letnega Britanca so glasovali 103 od 177 članov, tako da bo Mosley na čelu FIA ostal do konca mandata. Nemški ADAC je takoj po glasovanju prekinila sodelovanje s FIA, nizozemska avtomobilistična zveza pa je manjše članice obtožila, da so za Mosleyja glasovale v zameno za finančne ugodnosti. SELITEV - Nemški reprezentančni nogometni vratar Jens Lehmann in član angleškega Arsenala (38 let) bo kariero v naslednji sezoni nadaljeval v Stuttgartu. SODNIKI IN EP - Sodniška organizacija je tudi objavila višino nadomestil, ki ga bodo prejeli sodniki v času bivanja na evropskem prvenstvu. Glavni sodnik bo za vsako tekmo prejel 10.000 evrov, oba pomočnika po 5500 evrov, medtem ko bo četrti sodnik prejel 4000 evrov. Prav tako bodo vsi za vse dni sodelovanja prejeli še po 200 evrov dnevnic. Na evropskem prvenstvu bo sodeloval tudi slovenski sodnik Damir Skomina, ki bo opravljal funkcijo četrtega sodnika. ROLAND GARROS - Na pariškem neuradnem SP na peščenih igriščih so se v polfinale žeuvrstili Srbkinja Ana Ivanovic, Španec Rafael Nadal in Srb Novak Djokovic. JERONČIČ - Slovenski odboj-kar Gregor Jerončič, ki je letos s Trentom osvojil naslov prvaka A1-lige, bo naslednjo sezono igral v Cu-neu. Podpisal je dvoletno pogodbo. LIPICA - Kobilarna Lipica bo konec tedna spet gostila svetovni pokal v dresuri, eno najpomembnejših prireditev sezone. Na letošnji skupno že 24. lipiški tekmi bo nastopilo 110 konjev z več kot 80 tekmovalci iz 22 držav. Vrhunec bo nedeljska tekma z začetkom ob 14.20 oziroma 16.20 v popoldanskem terminu. GIMNASTIKA - V soboto bo v tržaški dvorani Palatrieste (od 19.30) zaključna akademija društva Artistica 81-Il Mercatino. žine v Trstu, zato je realna tudi možnost, da bi postal trener Benettona iz Trevisa. Če bi se naposled vendarle odločil za AcegasAps, bi bil pri njem hkrati trener in športni vodja. Tekmo zvezd (glavni sponzor je kozmetično podjetje Rougj) je podrobneje predstavil njen snovalec, tržaški športni vodja Jesija (legadue) Dario Bocchini. Na njej bo nastopilo 15 tržaških košarkarjev, ki krepijo vrste drugih italijanskih klubov in pa košarkarji, ki so v preteklosti branile barve Trsta. Med njimi bo Hrvat Ivo Marič odigral v Trstu celo poslovilno tekmo. Slovo je napovedal tudi kontroverzni Gianmarco Pozzecco, vendar je Bocchini podvomil, da resnično misli obesiti copate na klin. Od prvoligašev sta udelež- bo na turnirju potrdila tudi De Pol in Cava-liero, povabili pa so tudi našega Jana Budina. Izkupiček s srečanja (vstopnice veljajo od 6 do 10 evrov, predprodaja Ticket Point) bodo namenili Fundaciji Luchetta, Ota, D Angelo, Hrovatin, ki je, kot je povedal njen predstavnik Gianni Scarpa, v vseh teh letih nudila pomoč 500 otrokom, vojnim žrtvam iz 26 držav. Rdeča ekipa: Pozzecco, Rezzano, Tomasini, Bocchini, Maggioli, Ogrisek, Ceper, Diviach, De Pol, Colli, Laezza, Cigliani, Drocker. TRENERIA Steffe in Stibiel. Bela ekipa: Attruia, Pilat, Cohen, Marič, Palombita, Zivic, Cantarello, Gori, Ca-vliero, Spigaglia, Godina, Budin, Metz. TRENERJA: Boniciolli in Guidi. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vljudno vabi na posvet 0 Posvet se bo odvijal po sledečih, točkah, katerim bo sledila debata a) vpetost našega športa v strategije ohranjanja slovenske identitete naših, ljudi na teh tleh b) združevanje, sodelovanje ali območni centri: kateri je pravi ključ dvigovanja kvalitete našega športa na višjo, kvalitetnejšo raven? c) kam naj ZSŠDI usmerja večino svojih sredstev in predvsem kako naj jih usmerja: trenerski dnevniki ali projekti? jutri, 5. junija 2008 ob 19.30 v dvorani Iga Grudna, Nabrežina 89 20 Sreda, 4. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR JADRANJE - Državno prvestvo v razredu 470 v Benetkah Jaš in Simon osvojila državni mladinski naslov Absolutno sta bila peta - Od nedelje na evropskem članskem prvenstvu Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta se z italijanskega prvenstva v Benetkah vračata z mladinskim državnim naslovom. Mlada Čupina jadralca sta prvo mesto med jadralci pod 21. letom obdržala tudi po včerajšnjih zadnjih dveh plovih, ko sta bila druga in osma. Z včerajšnjimi uvrstitvami sta izboljšala tudi mesto na končni skupni lestvici in bila po osmih re-gatah absolutno peta: »S svojimi nastopi sva zadovoljna, saj sva osvojila zastavljeni cilj: naslov mladinskih prvakov,« je priznal flokist Jaš, ki je s krmarjem Simonom presedlal v olimpijski razred 470 šele letos decembra. Naslov prvaka sta osvojila Fabio Ze-ni in Nicola Pitanti, drugo mesto je pripadlo posadki Airo/Mascoli, tretje pa posadki Bertone/Malagugini. Tekmovalo je skupno 35 posadk, med temi deset mladinskih. Med mladinci je tretje mesto obdržala druga Čupina posadka Spadoni in Condello, druga pa sta bila brata Dubbi-ni, ki sta naposled opravila še zadnji dve regati: »Odhod sta brata Dubbini včeraj samo nakazala. Danes sta zamenjala Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta šele decembra presedlala v razred 470. Pred tem sta tekmovala v razredu 420. Lani sta v tem razredu na evropskem članskem prvestvu osvojila tretje mesto jambor in zaključila oba plova,« je pojasnil Jaš. Tudi trener Matjaž Antonaz je pozitivno ocenil nastop svojih varovancev: »Gre za dober rezultat glede na to, da za- radi šolskih obveznosti nista še v optimalni formi. Sicer pa najpomembnejše regate šele prihajajo, tako da bomo sedaj začeli specifično delo,« je napovedal Antonaz. Čupina posadka bo že v nedeljo za- čela nastope na članskem evropskem prvenstvu na Gardskem jezeru: »Prvenstvo bomo izkoristili kot dober trening. Prisotna bo vsa evropska smetana, ki se pripravlja na OI, tako da ničesar ne pričakujem,« je povedal trener. Julija (od 21. do 29.) bo Čupina posadka nastopila na svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskem, avgusta (od 7. do 15.) pa v Zadru na evropskem mladinskem prvenstvu. »Do takrat moramo še izpiliti določene stvari. Na italijanskem prvenstvu koncentracija ni bila na višku, tako da bo treba do naslednjih nastopov tudi to izboljšati,« je potrdil Antonaz, ki z Jašem in Simonom cilja predvsem na dober rezultat na obeh mladinskih preizkušnjah: »V Zadru bomo jadrali v pogojih, ki jih dobro poznamo. Podobne pogoje bomo imeli tudi na Poljskem, tako da z vetrovi in morskimi tokovi ne bi smeli imeti težav,« je še dodal trener, ki bo jutri z jadralcema odpotoval že na Gardsko jeze ro. Dobri nastopi so seveda pogoj za finančno pomoč s strani jadralne zveze za daljša potovanja in opremo. / NA KOROŠKEM Uspel šahovski turnir obmejnih mest in krajev CELOVEC - V organizaciji Slovenske športne zveze (SŠZ) na Koroškem je v Kajzazah pri Bilčovsu potekal 45. mednarodni moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev. Turnir, ki je v preteklih desetletjih združeval šahis-te iz slovenskih šahovskih klubov iz Slovenije in celotnega zamejstva, je bil hkrati zadnji po tem imenom, kajti dosedanji nosilci tradicionalnega turnirja so se dogovorili, da se po padcu schengenske meje organizira nov turnirski ciklus sosedov-šahistov brez meja. Ta da bi od leta 2009 dalje pod novim imenom združeval šahis-te iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Zadnjega turnirja obmejnih mest in krajev preteklo nedeljo v Bilčovsu se je udeležilo dvanajst štiričlanskih ekip iz Slovenije in Avstrije, ni pa bilo ekip iz Furla-nije-Julijske krajine in tudi ne hrvaške Istre. Na izredno kvalitetnem turnirju so se za zmagovalne pokale vodile zanimive in napete borbe, na koncu pa je bilo med prvimi tremi ekipami vsega pol točke razlike, ki je odločala o zmagovalcu. Pokal zadnjega zmagovalca turnirja obmejnih mest in krajev so po treh urah vrhunskega šaha prejeli iz rok podpredsednika Slovenske športne zveze Danila Prušnika in vodje šahvoske sekcije SŠD Ivana Lukan šahisti ŠD Piran I (37 točk). Drugo mesto je osvojila Nova Gorica, tretje mesto ŠD Kolektor Idrija (oba po 36,5), četrto mesto pa sije zagotovila četverica ŠD Izola še pred najboljšo ekipo s Koroške, Magistrata Celovec, katere šahisti v koroškem deželnem prvenstvu nastopjo v združeni ekipi skupaj s Slovensko športno zvezo. Organizatorjem s Koroške, katerim sta bila v dragoceno pomoč še Silvo Kovač in Staš Jereb iz Idrije, je sedem prvou-vrščenih moštev nagradila s pokali, trije najboljši igralci na vsaki šahovnici pa so prejeli medalje. Na predvečer turnirja pa se je igral prijateljski dvoboj med združenima ekipama SŠZ/Idrija in Piran/Izola. Dobili so ga »domačini« tesno s 25:24. Končna razvrstitev 45. in zadnjega turnirja obmejnih mest in krajev, Bilčovs (Avstrija): 1. Piran I (Josip Bulic, Goran Be-lamarič, Andrej Žnidračič, Timothy Šuc) 37 točk, 2. Nova Gorica (Gregor Karer, Ha-ris Zahirovič, Dušan Rusjan, Kristjan Bu-dihna) 36,5,3. Kolektor Idrija (Matej Uše-ničnik, Boris Mitrovič, Boštjan More, Silvo Kovač) 36,5, 4. Izola (Mladen Todoro-vič, Nenad Petrina, Marko Ribičič, Lilja-na Grandon) 25, 5. Magistrat Celovec (Leo Puff, Gerhard Raschun, Danijel Oitz-l, Alexander Seebacher) 24,5, itd. SAK se poslovil s porazom, Selani izpadli iz koroške lige Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK Posojilnica-Zveza Bank) so se s porazom proti štajerskemu moštvu SV Allerheiligen poslovili za sezono 2007/2008 od svojih navijačev. Kljub zgodnjemu zadetku (Goran Jolič je zadel že v 6. minuti!) so izgubili tekmo z 1:2 in na lestvici zdrsnili na deveto mesto 16-mestne lestvice. Na sporedu prvenstva regionalne lige sredina (3. avstrijska liga) je še en krog, ki ga bodo odigrali v petek, 6. junija. SAK nastopa v gosteh proti amaterjem prvoli-gaša Sturm Gradec. Prvak regionalne lige je moštva Vöcklabrucka iz Zgornje Avstrije, ki bo prihodnjo sezono igralo v 1. Red Zac-ligi (2. avstrijska liga). Medtem ko bo SAK tudi v sezoni 2008/2009 igral v tretji avstrijski ligi, pa morajo žogobrci iz Sel v nogometno klet. Gostovanje nogometašev DSG Sele/Zell v najvišji nogometni ligi na Koroškem je namreč trajalo samo eno sezono. Varovanci trenerja-igralca Samota Vidovica so sicer zmagali zadnjo tekmo prvenstva koroške lige proti Gmuendu z 2:0, ker pa je istočasno Vajškra ugnala viceprvaka Nussdorf s 4:1, mora moštvo DSG Sele skupaj z Gmuendom in celovškim KAC-jem spet razred nižje. Zmago v zadnji tekmi sta Selanom zagotovila Peter Oraže in Flori-jan Sienčnik. Selani so prvenstvo zaključili z 32 točkami na 14. mestu, koroški prvaki pa so postali nogometaši iz Šentvida, ki bodo prihodnjo sezono igrali v regionalni ligi sredina. Trener koroških prvakov je direktor urada za šport pri koroški deželni vladi Reinhard Tellian. Ivan Lukan VATERPOLO - Peter Planinšek V bazenu mu je bolj všeč kot v Bregovih vratih Z moštvom Pallanuoto TS bo konec tedna naskakoval A2-ligo Tržaško društvo Pallanuoto Trieste, s predsednikom Enricom Samerjem na čelu, ima letos precej ambiciozne cilje: dvojno napredovanje v A2-ligo. Vaterpolistke so v nedeljo ta cilj že dosegle, moški kole- PETER Pi_anin$ek gi pa so se z drugim mestom v skupini uvrstili v play-off in bodo v petek odpotovali v Ligurijo, kjer jih naslednji dan čaka prva tekma za prestop v A2-ligo. Med protagonisti tržaške moške ekipe je tudi 23-let-ni (letnik 1985) slovenski vaterpolist z Opčin Peter Planinšek, ki je prav v nedeljskem zadnjem krogu rednega de la šti rikrat zatre sel mre žo mi -lanskega Cusa. Skupno je v letošnji sezoni dosegel 23 zadetkov. Kako bi ocenil redni del prvenstva? Igrali smo res zelo dobro. Nekateri igralci kot na primer Brazza-ti so zelo izkušeni. Mlajši pa smo veliko napredovali. Zmagali smo skoraj na vseh tekmah. Bergamo je bil pač nepremagljiv in smo že od začetka prvenstva dobro vedeli, da bodo direktno napredovali prav oni. Koliko možnosti pa imate v končnici prvenstva? Po resnici povedano ne poznamo ekipe Arenzano. Moramo si še ogledati posnetke. Ekipe iz Ligu-rije so ponavadi zelo dobre. Liguri-ja je pač vaterpolsko najbolj razvita italijanska dežela. A2-liga je najbrž že zelo kakovostno prvenstvo... Prav gotovo. Italijanska A1-li-ga je najbolj kakovostno prvenstvo na svetu. A2-liga je tako posledično tudi solidno prvenstvo. Tu ima vsaka ekipa lahko tudi enega tujca. V B-ligi pa tujci ne smejo igrati. Ali je A2-liga profesionalno prvenstvo? Ne. Profesionalci so samo v A1-ligi. V zadnjih desetih letih je bil tržaški vaterpolo v hudi krizi. Trst je vedno imel ekipo v A2 in tudi v A1-ligi. Vse do leta 1992, od takrat je vaterpolo zašel v krizo. Leta 1928 je Triestina celo osvojila 'scudetto'. Leta 2003 so v Trstu ustanovili društvo Pallanuoto Trieste. Prej sta obstajali še ekipi Trie-stine, pri kateri sem tudi začel igrati vaterpolo, in Edera. Zatem smo se vsi igralci združili in igrali za novo društvo. kroma Kako to, da si se odločil za ta šport? Šel sem po sledeh očeta Marija, ki je igral vaterpolo pri kranjskem Triglavu v nekdanji prvi jugoslovanski ligi. Pred vaterpolom sem se ukvarjal z nogometom pri Bregu. Postavili pa so me v vrata in nisem bil prav nič zadovoljen. Vaterpolo igram že trinajst let. Že nekaj let s tržaškim klubom nastopate tudi v čezmejnem prvenstvu Alpe Adria. To je zelo kakovostno prvenstvo. Nekako na nivoju italijanske A2-lige. V tej mednarodni ligi igra tudi moštvo Budapest, ki igra v prvi madžarski ligi. Letos smo se uvrstili na predzadnje mesto, četudi smo zmagali nekaj tekem. Koliko pa trenirate? Treniramo vsak dan po dve uri. Trikrat tedensko vadimo tudi z utežmi. Enkrat tedensko pa igramo tudi kako prijateljsko tekmo. V glavnem proti Kopru, Ljubljani ali Opatiji. Katero vlogo pa ima Peter Planinšek? Sem 'štoper'. To je tisti, ki brani glavnega napadalca pred vratarjem (centro boa it.). Igram pa tudi na levi strani. Vsekakor je menjav med tekmo veliko. Bil si tudi v izboru slovenskih mladinskih reprezentanc. Leta 2003 sem s slovensko kadetsko reprezentanco nastopil na evropskem prvenstvu v Istanbulu. Zasedli smo 11. mesto. Igrali pa smo proti močnim selekcijam, proti Srbiji, Italiji itd. Zatem so me še nekajkrat poklicali v slovensko reprezentanco. Vse skupaj pa je bilo prenaporno, saj bi moral stalno na treninge v Ljubljano. Ko ne igraš vaterpolo pa... Študiram okoljsko inženirstvo. Zaključil sem triletni študij in zdaj bom nadaljeval še preostali dve leti. Jan Grgič TENIS - Paola Cigui v Gradežu Šesti nosilki se je upirala dve uri Vče raj se je v Gra de žu začel med -narodni teniški ITF turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, na katerem je nas topala tudi na ša naj bolj ša teniš ka igralka Paola Cigui. V prvem krogu je igral ka Gaje izgubi la pro ti šes ti no sil ki Poljakinji Pastikovi s 6:3,6:3: »Nasprotnica je starejša in izkušena. Veliko je napadala in imela učinkovit servis, moj pa je bil preveč predvidljiv,« je svoj nastop opisala Paola, ki se je 28-letni Poljakinji upirala dve uri: »Igrala sem dobro, a odločilnih zaključnih žog nisem izkoristila.« Paola, ki bo po obnovitvi jakostnih lestvic okoli 940. mesta, bo danes odigrala še prvi krog glavnega turnirja dvojic. Z Italijanko Alice Moroni (št. 582) bo igrala proti drugim nosilkam, Brazilki Vaisemberg in Argentinki Iri-goyen. OD CORTINE DO TOPLACHA Iz Gorice in Sovodenj na naporni tekaški preizkušnji v Dolomitih Skupina goriških in sovodenjskih ljubiteljev športa se je v nedeljo udeležila tekmovalnega teka od Cortine do Toblacha (Dobbiaco). Zelo zahtevne preizkušnje s precejšnjo višinsko razliko, so se (na sliki od leve proti desni) udeležili Loredana Prinčič, Monika Tavčar, Vida Osredkar (na nedavni Baviseli je bila v maratonu 3. v svoji kategoriji), Luciano Černic, spodaj pa Daniela Marega in Igor Kovic, poleg njih pa tudi Daria Prinčič. Njen trud je bil še posebej poplačan, če vemo, da je po žrebu zmagala lepo nagrado, tridnevno potovanje v Pariz ob priliki tamkajšnjega maratona. V Cortini je na dveh razdaljah (30 in 12 km, naši pa so v glavnem tekmovali na daljši progi) tekmovalo skupno več kot 3.000 tekačev. / ŠPORT Sreda, 4. junija 2008 21 »PREŽIVETJE IN RAZVOJ« - Jutri ob 19.30 v Nabrežini posvet ZSŠDI Sprožiti razmišljanja, postaviti si vprašanja Teme: ohranjanje identitete, dvigovanje kakovosti, finančna sredstva Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo jutri v v dvorani Igra Grudna v Nabrežini pripravilo posvet z imenom »Preživetje ali razvoj?«. Izhodiščne točka, katerim naj bi sledila razprava, so tri. Prva, vpetos našega športa v strategije ohranjanja slovenske identitet naših ljudi na teh tleh, drugič, združevanje, sodelovanje ali območni centri: kateri je pravi ključ dvigovanja kvalitete našega športa na višjo, kvalitetnejšo raven. Tretjič, kam naj ZSŠDI usmerja večino svojih sredstev in predvsem kako naj jih usmerja: trenerski dnevniki ali projekti? Pred posvetom smo se pogovorili s prof. Ivanom Peterlinom, ki je bil v okviru izvršnega odbora ZSŠDI pravzaprav pobudnik jutrišnjega srečanja, na katerega so vabljeni seveda odborniki vseh naših društev in pa vsi tisti, ki jim je športna problematika pri srcu. Zakaj ste se pri ZSŠDI ravno zdaj odločili, da pripravite posvet? »Razlog tiči v tem, da smo po aprilskem občnem zboru stopili kot odbor v zadnje leto svojega mandata: prihodnje leto bomo volili nov odbor in slednjemu bi radi pustili v razmislek obljektivne in realne vsebinske iztočnice, ki bi lahko bile temelj novim programskim zasnovam v bodočem štiriletju. To je prvi razlog! Drugi pa tiči v tem, da hoče sedanji odbor v celoti uresničiti zastavljene programe, ki so - med drugim - predvidevali tudi nekoliko bolj študijski pristop pri obravnavi naših športnih tem. Tem smernicam smo bili zvesti vseskozi in današnji posvet in pa nova raziskava na našem športnem področju, ki je že v teku, sta jasna pokazatelja, da želimo biti - kar se da - stvarni, vitalni in objektivni, česar ne morem ravno trditi za druge dejavnike naše družbe.« Izhodiščne točke so zanimive. Kdo jih bo podal? Pri oblikovanju tem smo želeli biti nadvse stvarni in se torej soočati s problematiko, ki je žgoča, živa in predvsem NA PECI V petek Športni piknik Doma in Vipave V petek, 6. junija 2008, s pri-četkom ob 19.00 uri, bo na igrišču športnega središča na Peči (občina Sovodnje pri Gorici) tradicionalni »Športni piknik«, ki ga skupno prirejata, ob zaključku športne sezone, športno združenje Dom (Gorica) in Kulturno športno društvo Vipava (Peč). V športnem delu programa se nam bodo predstavili kotalkarji domačega društva Vipava, nato otroci Domovega športnega vrtca, belo-rdeča ritmična skupina in orodni telovadci in telovadke. Sledil bo prikaz mladih domovih košarkarskih upov in nastop plesne skupine ŠZ Dom. V tem okviru bodo kot gostje večera nastopili še baletna skupina E.Komel-ŠZ Dom in plesna skupina Dijaškega doma Simona Gregorčiča. Sledila bo družabnost s tradicionalnim piknikom. Športni piknik društev Vipava in Dom želi biti praznik mladih s celotnega goriškega prostora. Osrednja prireditelja vabita vse svoje člane, njihove starše, dedke in babice ter vse prijatelje mladinskega športa na družabnost ob zaključku športne sezone, ki v zadnjih letih postaja tradicionalno snidenje mladih goriških atletov. Telovadni shod prirejata goriško in sovodenjsko društvo v sodelovanju z Dijaškim domom Simona Gregorčiča, ZSŠDI, kulturno Zadrugo Maja in Kulturnim domom iz Gorice. Prof. Ivan Peterlin pričakuje jutri odkrit pogovor o žgočih temah, med temi tudi o vprašanju strategij za ohranjanje slovenske identitete, ki se začenja že pri pravilnem pristopu do dela z najmlajšimi kroma vsakdanja. Izbira predavateljev, ki bodo na posvetu iznesli svoja razmišljanja in svoje poglede, ki kajpak izhajajo iz njihovega vsakdanjega stika tudi s športno realnostjo, je zato tudi naravna posledica teh naših želja in pričakovanj. Tako smo k uvodnim razmišljanjem povabili profesorja Franka Drasiča, pedagoga, dolgoletnega trenerja in obenem človeka, ki zna razmišljati tudi vsebinsko zelo globoko in razgibano. K uvodnim razmišljanjem smo povabili tudi oba predsednika naših krovnih organizacij, časnikarja Rudija Pavšiča in dr. Draga Štoko. Oba sta v preteklosti že velikokrat posegla predvsem na naših občnih zborih in njuni posegi so bili vedno vsebinsko zelo bogati. Prepričan sem, da bo tako tudi tokrat. Na operativni teren se bosta spustila dolgoletni funkcionar ZSŠDI v Gorici Vili Prinčič in dr. Martin Maver, organizacijski tajnik ZSŠDI v Trstu. Oba imata izostren pogled na dogajanja, vrenja in zastoje na teritoriju in prav gotovo bodo njune iztočnice zanimive. O finančnih problemih bo uvodoma spregovoril sam predsednik Jure Kufersin, ki bo ob izdelani shemi današnjega financiranja, ki jo je pripravila prof. Ksenja Slavec, skušal nakazovati razvojne smernice v bodočih letih. Jih lahko na kratko razčlenite? Mislim, da so izhodiščne točke, ki govorijo o ohranjanju slovenske identitete naših ljudi na teh tleh ter teme, ki govore o operativnih sistemih, kako čimbolj dvigniti ugled in kvaliteto našega športa ter vprašanje finančnih sredstev, dovolj jasno začrtane in da v bistvu ne potrebujejo nekih daljših razlag. Gre za ključna PROSEK - Tradicionalna tekma med poročenimi in samskimi Nogometna lekcija Starih Mlade so pregazili s teniškim izidom 6:3 - Veliko atraktivnih potez in vrnitev zmagovalcev na vozu v vas Prava lekcija nogometa! Takšna je bila nedeljska tradicionalna tekma med Starimi in Mladimi na Proseku. V vlogi učiteljev žogobrca so, seveda, nastopili stari Rogarji, ki so »šolarčkom« Žagarjem nasuli kar šest golov v mrežo, sami pa so jih prejeli polovico manj. Stari so bili boljši v vseh elementih igre z usnjeno žogo. Mladim nista pomagali niti »črnska« okrepitev, niti poskus Bate, da bi s košarkarsko žogo rešil čast nebogljenih samčkov. Na travnatem igrišču je bilo videti mnogo atraktivnih potez, katerih protagonisti so bili izključno Stari. Tako je bila tekma že po prvem delu zapečatena z goli, ki so jih za Rogarje zabili Ruco, Bildo (2) in Uribe, medtem ko je bil zadetek Bosančka le obliž na skelečo rano nogometne časti Mladih. V drugem delu so se Stari »usmilili« nedoraslih nasprotnikov in jim v pravem trening-slogu z Du-ejcem in Ljubico zabili še dva gola, Mladi pa so s Kavalom in Lizeto lahko le neko-likanj omilili teniški poraz (6:3), s katerim so si Stari zagotovili mesto zmagovalca na okinčanem vozu, ki so ga morali poraženci porivati do vasi. Ekipi sta se pomerili v sledečih postavah: Stari: Gudla II., Guerna, Minibonči, Diki, Cicko, Žžk (kapetan), Škrtuc, Trebu-načtov, Tino, Gasman, Bosanac, Ljubica, Fentinc, Bildo, Uribe, Macola, Vodžo, Mar-rrio, Duejc, Duejček, Sebljetov st., Seblje-tov ml., Gudla I. Gudlca, Minigudlca, Kib-lja, Nabrgojev, Pičo, Kofe, Ruco. Mladi: Piščanc, Papo, Srdačev, Me-žek, Fuko, Guz, Mitka, Bata, Kavalo, Krančev, Brkinček, Fula (kapetan), Kouček, Džona, Džovanin, Mucek, Bosanček, Skuta, Škrtuček, Zavo, Mužinov, Lizeta. Ekipa Mladih (v belih dresih) in Starih z zastavama pred začetkom tekme □ Obvestila vprašanja našega športa, ki pravzaprav niso niti nova, ampak se z večjo ali manjšo markantnostjo pojavljajo in se potem vlečejo že nekaj desetletij. So pa bistvena in prav je, da se o njih odkrito pogovorimo.« Kaj Združenje pričakuje od razprave? »Prepričan sem, da nekega soglasja v vidikih na tem večeru ne bomo našli, pa to tudi ni naš primarni namen. Bistvo posveta je predvsem to, da skušamo v nas samih sprožiti neka razmišljanja, da si postavimo vprašanja, da se ne skrivamo za palcem, ampak da se pogledamo stvarno iz oči v oči in skušamo ugotoviti, če je res vse prav, kar imamo danes v našem športu in če res vse teče po pravih smotrnih tirih, ali pa mogoče le ni vse zlato, kar se sveti.« Vratar Starih Guerna je kar v hrbtnem slogu zaustavil prodor Mladega Bate AŠD-SK BRDINAobvešča svoje člane, da bo v petek, 6. junija po občnem zboru informativni sestanek letnega delovanja društva in tekmovanje sezone 2008/09. Sestanek bo v Domu Brdina na Trgu Brdina na Opčinah. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 3475292058. BALINARSKI KLUB MAK iz Štan-dreža vabi na proslavo ob 20-letnici ustanovitve društva z naslovom ...Balinanje - od otroštva dalje... v soboto, 7. junija, ob 10.30 v občinski telovadnici v Štandrežu. Sodelovali bodo otroci osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža, vokalna skupina Sraka in ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško. AŠZ SLOGA vabi na redni občni zbor društva, ki bo danes, 4. junija ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpisovanje do 7. junija na tel.št. 040-226332 ali na info@cheer-dancemillenium.com. ŠPORTNA ŠOLA POLET - KON-TOVEL v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni košarkarski kamp, ki se bo odvijal v dveh izmenah, od ponedeljka, 16. do petka, 20. junija, druga izmena od ponedeljka, 23. do petka 27. junija v Prosvetnem domu na Opčinah. Info: Andrej Vremec, 338-5889958 (tudi sms). PLAVALNI KLUB BOR vpisuje otroke od 4. do 11. leta starosti v poletni plavalni tečaj, ki bo v bazenu na Alturi od 9. do 27. junija vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15. do 16. ure Informacije in vpis ob delavnikih med 18. in 19. uro na tel. št. 3341384216. AŠZ SLOGA pripravlja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnikov '96 in mlajše. Potekal bo od ponedeljka 9. do srede 18. junija 2008. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na telefonsko številko 040 635627 do 3. junija 2008. AŠK KRAS s sodelovanjem z ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgonik 2008« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 23. do vključno sobote, 28. junija, od 8.30 do 17. ure. Prijave in ostale informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra, tel.: 040229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 16. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Lil-jana) in 349-0934409 (Vesna). ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI od 9. do 13. junija (vsak dan od 8. do 17.ure) na Stadionu 1.maj »Športni teden«: za otroke letnikov 2002-1999 spoznavanje športnih iger, za otroke letnikov 1998-1995 osnove odbojke. Za dodatne informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 (do 15.ure Ivana), 3331755684 (v popoldanskih urah - Silva), 3497923007 (po 20.uri - Tjaša) ali pišite na info@od-bor.com AŠD SOKOL pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira brezplačni odbojkarski kamp za osnovnošolke in osnovnošolce »Želiš spoznati odbojko?" za deklice in dečke, rojene v letih 1997 - 1998 - 1999 - 2000. Kamp bo od ponedeljka, 9. junija do sobote, 14. junija od 9. do 12.30 ure v nabrežinski občinski telovadnici. Info: Cirila 335/5313253 in Lajris 348/8850427. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJE na Padričah organizira od 9. junija 2008 začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce. Informacije in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yc-cupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje v razredu optimist za otroke od 6. do 13. leta starosti. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. 22 Sreda, 4. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / CODROIPO - Vila Manin Sloviti Mark Knopfler Škotski pevec in kitarist bo nastopil v nedeljo, koncert se bo predvidoma začel ob 21.30 V nedeljo bo eden izmed najkakovostnejših pevcev in kitaristov, ki ga v tem trenutku ponuja svetovna glasbena scena (znana glasbena revija Rolling Stone ga je pred leti uvrstila na 27. mesto posebne lestvice največjih kitaristov v zgodovini glasbe), očaral tudi našo deželo. Sloviti Mark Knopfler bo namreč nastopal v prekrasni Vili Manin pri Codroi-pu (pričetek koncerta napovedujejo ob 21.30). Gre za dolgo in uspešno turnejo skoraj 59-letnega škotskega pevca, ki se je dotaknila v bistvu vseh evropskih držav, v Codroipu pa bo Knopfler imel zadnji koncert na italijanskih tleh. Aprila je že trikrat nastopil (Milan, Mantova in Bocen), v sklopu junijskega dela turneje pa bo 6. junija očaral Rimljane, 7. bo v Pe-saru in v nedeljo, 8. junija, v Codroipu. »Mr. Stratocaster« nam bo v čudovitih prostorih zgodovinske palače predstavil številne pesmi iz zadnjega albuma, »Kill to get Crimson«, ki ga je izdal proti koncu lanskega leta. Album se je kmalu povzpel na prva mesta najbolj prodanih glasbenih cd-jev v številnih državah in dobro se je prodal tudi v Italiji. A nedvomno bo velika večina gledalcev s še večjim pričakovanjem prispela v Vilo Manin, da bi lahko v živo poslušala zgodovinske Knopflerjeve uspešnice. Številne izmed teh jih je napisal še, ko je bil član skupine Dire Straits. Knopflerju bodo za nepozabni večer v živo priskočili na pomoč izvrstni glasbeniki, ki mu stalno stojijo ob strani. Več kot trideset let dolga glasbena kariera je prava serija uspehov, ki se je začela že ob izdaji prvega albuma skupine Dire Straits, ki je postavil še en mejnik v zgodovini svetovne rock glasbe. Značilen Knopflerjev glas, ki očara vse generacije, ter izvrstna glasbena spremljava, so kombinacija, ki zagotavlja uspešen nastop. Na petem albumu, ki ga je Mark Knopfler izdal odkar se je odločil za solo kariero, je nekaj zelo osebnih skladb, gre pa za prave zgodbe v glasbi. Poseben poudarek skladbam True Love Will Never Fade, The Scaffolder's Wife in The Fish and The Bird. A kako pozabiti na pesmi kot Sailing to Philadelphia, Private Investigation, Sultans of Swing, Money For Nothing, Walk of Life, ki so z zlatimi črkami zapisane v zgodovini rock glasbe. Prav v tistem svetu glasbe, ki se zelo hitro spreminja, se Mark Knopfler ni nikoli izneveril lastnemu slogu, prav zaradi svoje načelnosti pa so ga tako kritiki kot navadni glasbeni navdušenci vselej zelo cenili. Zmes bluesa, country glasbe in rocka je Mark Knopfler uspel ponesti do najvišjih možnih točk kakovosti in ustvarjalnosti; tudi po odločitvi, da razpusti skupino Dire Straits in se poda na samostojna pota, njegova glasbena ustvarjalnost ni izgubila na kakovosti, kar se pozna v novejših Knop-flerjevih skladbah. Koncert v Vili Manin organizira kulturno društvo Euritmica ob podpori dežele FJK, vstopnice pa so še na razpolago na vseh običajnih mestih za predprodajo vstopnic in po internetu (Box Office, TicketOne itd.). Cene nihajo med 34 in 46 evrov. Po koncertu v vili Manin se bo Mark Knopfler selil v Zagreb, kjer bo dan kasneje, v ponedeljek, 9. junija, imel koncert v veliki zagrebški športni dvorani Dom Sportova, 10. junija pa bo na vrsti še ena prestolnica, Beograd. Tu bo nekdanji pevec skupine Dire Straits zapel v Are ni Beo grad. Iztok Furlanič FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Kenneth H. Brown: »The Brig« / v priredbi gledališča The Living Theatre in v režiji Judithe Malina. V petek, 6. in v soboto, 7. junija, ob 21.30. GORICA Kulturni dom Gorica V ponedeljek, 9. junija, ob 20.30 bo v okviru festivala Komigo 2008 komedija Špasteatra iz Mengeša »5. moških.com«. V nedeljo, 15. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V petek, 6. junija, ob 20.30 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Predstava nadomešča predstavo, ki je 17. aprila odpadla. Za ogled predstave so veljavne že kupljene vstopnice odpadle predstave. Ponovitev v torek, 10. junija ob 20.30. V torek, 10. junija ob 18.00 / Emil Aberšek / »Juhuhu ... gledališče je tu«. Za vrtec. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 6., in v soboto, 7. junija, ob 20.00 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetohlincev, Molière«. Mala drama Od danes, 4., do sobote, 7. junija, ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 4. junija, ob 15.30 in ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Jutri, 5. junija, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. V petek, 6., in v soboto, 7. junija, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V ponedeljek, 9. junija, ob 20.00 / Petr Zelenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. Mala scena MGL Jutri, 5. junija, ob 20.00 / James Pride- aux: »Gospodinja«. V petek, 6. junija, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče Glasbeno-gledališko-kuhinjski kabaret »Ljubezen na smrt« / režija Matjaž Pograjc. Do sobote, 7. junija, ob 20.00, ter v ponedeljek, 9. junija, ob 18.00. SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »La rondine« / od danes, 4., do petka, 6. junija, ob 20.30, v soboto, 7. junija, ob 17.00, v nedeljo, 8. junija, ob 16.00, v torek, 10., in v sredo, 11. junija, ob 20.30. Gledališče Rossetti Diavolo Dance Theatre Los Angeles: »Dreamcatcher« / v soboto, 7., in v nedeljo, 8. junija, ob 20.30 SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) V petek, 6. junija, ob 20.30 bo koncert ob odprtju agencije za operne pevce in instrumentaliste »Allegromanontrop-po«. Koncert bosta oblikovali Tamara Ražem - klavir in sopran Ilaria Zanet-ti. DOBERDOB Pred Zadružno banko Doberdob in Sovodnje V petek, 6. junija, ob 20.30 bo koncert ob 100-letnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Nastopala bosta Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Tamburaški orkester Danica iz Dobra-velj pri Ajdovščini. Sprejemni center Gradina V nedeljo, 15. junija ob 19.30 / Koncert / »Slovenski oktet«. KRMIN V petek, 6. junija, ob 21. uri / koncert na placu: nastopata Tinkara (Slo) in Massimo Bubola (I). Vstop prost. CODROIPO Villa Manin V nedeljo, 8. junija, / koncert Marka Knopflerja. V torek, 10. junija, ob 21.30 / nastopa Joe Satriani. SEŽANA Kosovelov dom V petek, 6. junija, ob 19.00 / večer s plesno šolo Fiona. Vsoboto, 7. junija, ob 18.00 / na Bor-jači večer s Folklorno skupino Borjač Sežana. KOSTANJEVICA Samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja V torek, 10. junija, ob 20. uri / koncert vokalne skupine Vinika pod vodstvom Franka Žgavca. POSTOJNA ■ Postojna Blues Festival Jamski dvorec V četrtek, 12. junija, ob 20.00 / Mojo Hand (Slovenija), Tino Gonzales (ZDA) in Jim Kahr (ZDA). V petek, 13. junija, ob 20.00 / Colinda (Nemčija), Sugar Blue Band (ZDA) in Matt Schofiled Trio (VB). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 10. junija, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani Mednarodni večer šansonov »La Vie en Rose«. Nastopajo: iz Slovenije Marko Boh, Čompe, Miljask, Zoran Predin, Vesna Zornik in Mia Znidarič, iz Avstralije Kate Hosking, iz hrvaške Arsen Dedič in Oliver Drago-jevič, iz Rusije Aleksander in Irina Guščin ter iz Francije Mouron. Instrumentalna spremljava: Cafe Teater Band pod vodstvom Jake Puciharja. Večer bosta povezovala Vita Mavrič in Boris Kobal. V četrtek, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. Hala Tivoli V petek, 6. junija, ob 20.30 / koncert Julia Iglesiasa. Mediapark Cvetličarna Jutri, 5. junija, ob 21.00 / koncert skupine Krug (tribute to EKV). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V TK Galeriji v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20) bo do 11. junija na ogled razstava Ani Tretjak »Venerina os« posvečena ženskemu arhetipu. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ulica 131) bo do 13. junija na ogled razstava slik Brune Daus »Onstran barve: eksperimentiranje poteka vzdolž niti«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Hiši Morassi v goriškem grajskem naselju bo do nedelje, 8. junija, na ogled razstava z naslovom Modeli v srednji Evropi, ki jo prireja društvo prijateljev železniških prevozov. Prikazane bodo različne vrste modelarstva, prevladovalo pa bo železniško modelarstvo. Razstava pa bo na ogled med torkom in petkom od 16. do 19. ure ter v soboto in nedeljo od 9.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA V Mali galeriji Mira Kranjca v Kosovelovem domu bo v sredo, 11. junija, ob 19.00 odprtje razstave »Pogine naj pes« Mednarodnega združenja za Lipico. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: vsak dan razen ponedeljka in torka od 11. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (3.6.2008) Vodoravno: G. T., Acis, Roanoke, Margaret, miza, N. T., gramatika, Ivo, Rebec, Ast, Nek, Alarcon, Loara, da, ahromat, NN, Ita, I. S., Kne-go, virtuoz, Trost, O. V., Etna, Aosta; na sliki: Margaret Macchiut. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. junija 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 6.45 9.35 9.40 9.55 11.40 13.30 14.10 14.55 15.50 16.50 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.10 23.20 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Linea verde - Meteo verde Aktualno: Dieci minuti di... Film: Penelope, la magnifica ladra (kom., ZDA, '66, r. A. Hiller, i. N. Wood) Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodartsvo Nad.: Julia Nan.: Incantesimo Nan.: L'ispettore Derrick Aktualno: Parlament Film: Damigella d'onore (srh., ZDA, '06, r. D. Jackson, i. L. Purl) Kviz: Alta tensione (vodi Carlo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi Nan.: Il Commissario Montalbano (i. L. Zingaretti, A. Merz) 0.50 Dnevnik Aktualno: Porta a porta Rai Due 7.00 9.40 10.00 10.15 11.15 13.00 14.00 16.00 16.40 17.20 18.05 19.00 19.50 20.30 21.05 22.45 23.00 Variete: Random Nan.: 8 semplici regole In Italia Dnevnik in rubrike Aktualno: Ricomincio da qui Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje Variete: Italia sul 2 Nan.: A proposito di Brian Nan.: Kevin Hill Nan.: Tutti odiano Chris Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: Friends Dnevnik Film: Testimone involontario (akc., ZDA, '99, r. D. G. Hogan, i. K. I. Wayans, J. Voight) Dnevnik, sledi Punto di vista Dok.: La storia siamo noi ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.35 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Film: Te sto aspettando (dram., It, '56, r. A. Fizzarotti, i. M. Paris, R. Borelli) 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agrite 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italia- Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved Dok.: La mia famiglia Nan.: Geni per caso Aktualno: Tg Gt Ragazzi Melevisione Nan.: Squadra Speciale Vienna Aktualno: Geo magazine 2008 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole NFilm: La vittima e il carnefice (dok., It, '08, r. R. Burchielli) Dnevnik - Deželne vesti in Primo 13.10 14.00 14.50 15.05 16.15 16.35 17.00 17.45 19.00 20.10 20.30 21.05 23.00 piano 23.35 Nan.: 3 libbre u Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Aktualno: Appuntamento con la storia 8.00 Nad.: Bella e la vita 8.30 Nan.: Charlie's Angels 9.30 Nan.: Miami Vice 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 11.50 Nad.. Vivere 12.20 Nad.: Distretto di polizia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Il fuggitivo 16.00 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It/Fr, '66, r. D. Risi, i. N. Manfredi, P. Tiffin) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv special 19.50 Nan.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Renegade 21.10 Aktualno: Attenti al lupo 23.20 Film: Liberate i pesci (kom., It, '99, r. C. Comencini, i. M. Placido, F. Paolantoni) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik: Mattina 8.50 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.. My life 15.45 Film: Un delfino per amico (dram., ZDA, '06, r. M. D. Sellers, i. C. Schroedre, A. Dunbar) 17.50 Nan.: Men in trees - Segnali d'amo-re 18.50 Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: Carabinieri 7 23.30 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) v Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.35 13.40, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: A casa con i tuoi 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Glasba: Wind Music Awards 2008 23.30 Nan.: The Closer ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.00 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 9.30 Debatna oddaja: Formato famiglia 11.05 15.00 Klasična glasba 12.40 Debatna odd.: Dialog z... 13.30 ... Aktualno 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 16.05 Nan.: Lessie 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Musa Tv 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Police Rescue 23.30 Aktualno: Stoa' estate La 7 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 17.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: 4 bastardi per un posto al-l'inferno (akc., ZDA/Mahika, '68, r. S. Fuller, i. B. Reynolds) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e mondi Nan.: Murder Call Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Per favore, ammazzatemi mia moglie (kom., ZDA, '86, r. J. Abrahams, i. D. De Vito) Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 9.30, 10.10, 15.45 Risana nan. 9.45 Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob (pon.) 10.35 Knjiga mene briga - Andrej Detela: Sanje v vzhodni sobi (pon.) 10.55 Odd.: Glasbena šola (pon.) 11.30 Dok. odd.: Podobe Slovenije: Pad-na (pon.) 12.10 Ob 90-letnici ljubljanskega baleta (pon.) 12.15 Zlata resna glasba in balet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Proces JBTZ - Zlom režima (pon.) 13.35 Umetni raj (pon.) 14.05 Dok. serija: Angola, dežela obljub (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Dok. odd.: Ambasadorji Črne Gore 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Film: Glavni Mahoney 21.35 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 10.30 Hri-Bar (pon.) 11.35 19.00 50 let televizije 13.15 Ars 360 (pon.) 13.30 Podoba podobe (pon.) 14.00 Tenis: Roland Garros - Grand Slam 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Družinske zgodbe (pon.) 19.55 Košarka: Finala končnice lige UPC Telemach 21.45 Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski - pripedba predstave SLG Celje 23.20 Slov. jazz scena Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.10 16.30 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.10 23.45 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus Risani film: Pustolovščine mornarja Simbada 26. mednarodni pokal v plesih: Mesto Palmanova Nautilus Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 21.55, 0.25 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Pogovorimo se o... Dok. oddaja: City Folk Jazz koncert Tenis: Roland Garros - Grand Slam Srečanje z... Tv Primorka 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara 18.45 Koper Izola Piran 19.45 Slovenska vojska (pon.) 19.55 EPP 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Odprta tema 22.00 WTTC - Valencija 2 del RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Kajetan Kovič - Pot v Trento (14. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezik naš vsakdanji; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od roc-ka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 4 Četrtek, 5. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 990 ¿3» ¿J CELOVEC O 14/22 O GRADEC 16/23 iS! TOLMEČ O 13/21 TRBIŽ O 12/20 O 11/21 KRANJSKA G. ÓS & VIDEM O 15/25 O PORDENON 16/24 o TRŽIČ 14/22 o KRANJ o 14/23 S. GRADEC CELJE 15/23 O MARIBOR 016/22 PTUJ O M. SOBOTA O 15/22 18/25 16/25 ČEDAD O 16/24 ^ LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 16/23 N. MESTO 16/23 995LCA o ^nc Postojna o O 13/22 --- KOČEVJE 19/25 -X0 O - PORTOROŽ O ° ^ -- —' - ČRNOMELJ 18/25 , UMAr „„,.,■..,. REKA 18/24 UMAG OPATIJA . ZAGREB 16/24 é PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Povečini bo oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, deloma nevihtami. Ponekod bodo padavine lahko obilne. Med nevihtami bodo možni močnejši sunki vetra. Ob morju bo občasno pihal zmeren južni do jugozahodni veter. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in čez dan tudi nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. J Nad Sredozemljem nastaja ciklonsko območje, ki bo proti nam preusmerjalo vlažen in nestanoviten zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 Dolžina dneva 15.33 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.15 in zatone ob 22.14 A Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad severnim in osrednjim Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Ob šibkih južnih vetrovih doteka k nam razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri občutljivih ljudeh pojavljale z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.03 najnižje -73 cm, ob 11.53 najvišje 30 cm, ob 16.56 najnižje -6 cm, ob 22.43 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.44 najnižje -69 cm, ob 12.48 najvišje 30 cm, ob 17.51 najnižje -2 cm, ob 23.22 najvišje 42 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........19 2000 m............9 1000 m ..........17 2500 m............6 1500 m ..........12 2864 m............4 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 9,5, po nižinah 8. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji. O GRADEC 15/22 PTUJ O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER MARIBOR 015/21 M. SOBOTA O 15/20 ZAGREB 16/23 O _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Povečini bo oblačno z zmernimi do močnimi padavinami, V četrtek bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, de- deloma nevihtami. Ob morju bo občasno pihal zmeren ju- loma plohami, nevihte bodo manj verjetne. Prehodno bo gozahodni veter. nekoliko hladneje. V petek čez dan bodo padavine večinoma ponehale. LON D ON - Avkcija hiš e Christie's W. Shakespeare gre še vedno za med LONDON - William Shakespeare je tudi med mlajšimi med Britanci še vedno zelo čislan avtor in nasplošno deležen velike pozornosti. Vrednotenje pomena njegovega dela za angleško in svetovno literaturo in gledališče se v letih ni zmanjšalo. Njegova dela doživljajo vedno nove ponatise, odrskih postavitev njegovih del pa se lotevajo svetovno znani režiserji. Posebno veliko zanimanje velja starim knjižnim izdajam Shakespearovih del, za katere je med zbiratelji veliko povpraševanje. Tako bodo danes na dražbi svetovno znane avkcij-ske hiše Christie's prodali eno izmed prvih knjižnih izdaj njegovih gledaliških iger, izklicna cena pa je napovedana med 500 in 600 tisoč evri. Poznavalci tovrstnega trga so prepričani, da bo knjiga takoj našla novega lastnika, saj gre za eno izmed najpomembnejših izdaj Shakespearovih del vseh časov. Ljubiteljev, ki so pripravljeni zanjo odšteti tolikšno ali celo višjo ceno, pa je na svetu kar nekaj in današnje avkcije ne bodo zamudili. BRAZILIJ A - Samo april a unič enih 1.400 kvadratnih km. Amazonskega pragozda je iz meseca v mesec manj MANAUS - Kljub temu, da najpomembnejše okoljevarstvene organizacije na svetu nenehno opozarjajo na kvarne spremembe okolja, za katere je odgovoren izključno človek, se brezobzirni posegi v naravo nezadržno nadaljujejo. Tako se po posegu človeka iz meseca v mesec krči amazonski pragozd v Brazilji, ki velja za enega temeljnih dejavnikov ekološkega ravnovesja v svetovnem merilu. Brazilski insti- tut o prostorskem raziskovanju izvaja mesečno monitoražo posegov v pragozdu, vedno sveži alarmantni podatki pa očitno ne služijo ničemur, saj se grobo izkoriščanje gozdnih površin nadaljuje brez ovir. Multinacionalne družbe, ki so odgovorne za posege, imajo pri oblasteh očitno težjo besedo od znastvenikov in vseh, ki opozarjajo na hude posledice, povezane s krčenjem tega največjega pragozda, ki velja za nekakšna »svetovna pljuča«. Tako so po podatkih navedenega inštituta samo v minulem mesecu aprilu uničili približno tisoč štiristo kvadratnih kilometrov gozda, kar je več kot osemkrat več od obsega pragozda, ki so jo izkrčili marca. Inštitut opozarja na zaskbljujoč porast posegov, ki bil s takimi ritmi v relativno kratkem času lahko privedli do ekološke katastrofe planetarnih razsežnosti.