Štev. 316, V Trstu, v nedeljo 14. novembra 1915. Letnik XI. ti*vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Franfi$ki tet*'** 5L 1- nadstr. — Val dnpisi a*; s« pofiljajo urednl»vu lista. rt$*an*'rana s- ne sp'«ienj3irs ia roeor'*! »racajo. Izdajatelj in odrevoral kefen tk^Haa. Lastnik konsoreij Usta .Edinoai*. — Tisk tisktrne JMinfcSB*. vpisane zadmgei c^ejfrim poroštvom v Trstu, uttca Sv. ftanOfta A*.5kega št. 20. Telefon uredništva in uprave Rev. Tl-57. r^ročnlna zmSi: Za celo ...........K 24.— 2a pol leta ...........jr""" zj tri mesece............«•••» o-— za nedeljsko izdajo *a celo leto.......5.20 za pol leta............... • 2.60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarja?, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viri. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- _ vodov..............mm po 20 vlo. Oglasi v tekstu lista do pst vrst.......K 20.^ vsaka nadaljna vrsta........ ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje bessda, najman| pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Narofcrilai te reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratai oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.inZlSk« Asiikega št 20. — Poštnohranilmćni račun SL 841.652 t TeHensKi m&i | planote se vrše danzadnem najsrditejši i napadu ki pa se prav tako tudi danzadnem ' končavajo s krvavimi italijanskimi pora- na točka, okoli katere se vrtida-,. Dvojni namen teh italijanskih naporov " o zanimanje, je m ostane t5ai-!. , , ___u: oi^^oi nes ^pios kan in vse v ne poteklega tedna ie tako očividen, da bi ga skoraj ne bilo ,ne m politične do^odivbu- ;reba darjati posebej. Bliža se pač za- v tako ozki zvezl i sedanje " ------------------- ~ so „ it .____ , .______ italijanskega parlamenta m za- 7 dogodki na Balkanu, da se morejo P^e-; stopnikom i^stva bi bilo za ogromne iz- v jati edino le v zvezi /njimi, i orecie j nnica7Slti količkai za- in Vardarja je danes važnejše za lalinih vojnih dogodkov kot pa cigij- gube treba pokazati vsaj kak količkaj za dovoljiv uspeh. Zbornica bi se zadovoljila z Gorico. Vsekakor pa je iskati povoda neprestanim napadom na soški fronti tudi v pritisku entente, ki hoče z boji ob Soči vezati znatnejše mase naših čet, ali pa celo prisiiiti naše vrhovno armad-no vodstvo, da bi vrglo del v Srbiji ope-rirajočih armad na soško fronto. Neumna bi bila trditev, da se vrše boji na soški fronti brez naših izgub, toda kategorič-. , , • • , na izjava našega armadnega vodstva, da esi oni strmi vrhunci oo koroški in za ^bitie laške ofenzive ob Soči ni treba meji, ob katere se zastonj zaie- nikakršnih premeščanj drugje zastavljenih talijanski armadni zbori. In prav j LZV( >a francosko-angleška fronta od najjužnijega vogala Alzacije pa do Nieuporta .....obali; važnejše kot ono o- eniije od Pruta pa do Rige, kjer eč kot mesec dni stoje nasproti izreke in nemške ter ruske čete. bi se bila bojna črta za znatnejši Liriekniia sem ali tja; važnejše ce-tiaš krševiti Kras. naša soška do- e. re za r obvladuje to i po razsežnosti ah, ki si stoje nasproti, razmero-k> bojišče vse stratege, prave in ravno tako so tudi male Atene nepreračunljivim političnim ve-;i neskončna preglavica vsemu hote ali nehote bavi s politi- zapadneni bojišču so operacije, sko-rekli, zaspale popolnoma. Soditi bi lo, da pomenja ta mir morda pripra-Joffrovih in Fren- čet, je najboljše jamstvo, da je in bo o-stala laška ofenziva brez vpliva na vojne dogodke na Balkanu, na nezadržljivo prodiranje naših in nemških čet na srbskem bojišču. V tesnem stiku med seboj ste Kovesso-va in Galhvitzeva armada na vsej ironti prekoračili glavno srbsko obrambno črto Golijske Morave ter stojite danes že 15 do 20 kilometrov južno te črte. Da prodiranje od moravske črte dalje proti jugu ne gre v tako hitrem tempu, kakor je šlo novo ofenzivo jumm m «u t i-- d , f • popolnoma u ni! j ivo, kajti svet armad; a ravno tako pa je tudi ^ „.Hr.c^nnpici -im PO! v" ima umljivo mnenje tistih, ki pra-aa odpošiljanje ententuih čet na srb- je tem goratejši, tem neGostopnejsi, čim dalje prodirate armadi proti jugu, ter dosega v grmadi Kopavnik planine v Mila- skn bojišče tud« m moglo ostati brez vph- lovem vrim znamo širino 2{4Q metrov va na razvoj vojnih operacij na "uiicosko-1 skoraj pravokotno k tej fronti so prodrli belgijskem boj-cu Reservoar za v ojrto B(>Igarji na vse1 črti če2 Binačka Moravo, sposobnih mas na francoskem in Angle- a druJfa boigarska arrnada. prodirajoča od skera m neizcrpijiv in če danes stoji na . . jugovzhoda, od Kačanika in Oila-jugov^odnem bojišču ah pa vsaj v blizi- n - dosedaj uradno se nepotrjeni m okoli 150.000 moz enientnih oet, pome- j yest[ 2fj Mvzeia Pv]štmo na Kosovem po-nja ta prirastek na Balkanu najbrž Prav ^ TakQ bi[a tQrej g|ayna srbska moč tako v en k primankljaj nekje drugje I o stisnjena v ozki kot g0ratega Sandžaka in mnenje bi tudi potrjevalo dejstvo, da na „ -popliško dolino s prej omenjeno Kopav-francoskem v kratkem Pokličejo pod o- ( njk |an5no sredJ z edinim izhodom rozje letnik 191/ in da na Angleškem gro-, . jlKiOVZhodu oziroma jugozapadu na ze s prisilnimi ukrepi, ce se v kratkem s w o odločila za resno akcijo na Balkanu. bar?-- Crnogoro in severno Al-v čemer nas tudi potrjuje vest, da va na vojne dogodke na ruski ironti, je i traJ-0 je za sestaven del ententne celo-težko reči. Resnica je. da so bile zadnji; te> in pričakovati je, da bi glavna srbska reden vesti s tega bojišča od dne do dne. moe ki hi se uniekniia s srbskega ozem-krajše. in da je posebno v srethsču. pri j jja noizkušaJa potem preko Albanije do-armadni skupini princa Leopolda Bavar-,seči s{ik z ententnimi četami v Macedo-skega ; ložaj že dalje jasa neizprerne-! ki sedaj poizkušajo med Velešem in njen. a prav tako so govorile zadnje u- Krivolakom doseči Vardar ter zapreti radne vesti tudi o skoraj popolnem za- i30!garjem pot do Prilepa, Bitolja in Ohri- skim in Rigo. Z ozirom na to, ua gre pač poda odgovor lord Kitchener, ko si ra bojna črta skoraj vsepovsod po terenu,; oscbno ogleda položaj, ki ga jesensko deževje izpreminja v ne- j Da Gržka ne bo de! tem tudi ne bo najnovejši protest Bolgar-češ. da naj ne dovoljuje .... x , •• i delala ententi zaprek, costopna močvirja je zastanek operacij na odgovornih grških diploma- ;aeh str en popolnonm umljiv. in ^e i , ! > k gotovo, in motil je najbrž v tndi smeli verjeti, da /Dira Rusija ob Do-j .. r ,-avi in v Odesi, kakor so poročale vesti! -n |urške č iz nekontroliranih en tenkih v-irov znatne. nevtralnosti. Razpust grške ki oi naj Diie namenjene v pomoč or-.^ bi'moral sicer imeii za posledico demobilizacijo grške armade, toda kaj takega ni pričakovati, in nove volitve 19. decembra se bodo vršile brez ozira na to. da je velik del volilcev pod orožjem. Vsekakor pričakuje vlada gotovo prav od tega dejstva, da jej nove volitve prineso večino v zbornici. Ali bo morda potem kaj več izdal kak ponoven protest Bolgarske in Turčije, bo seveda vprašanje tedanjega časa in to tembolj, ker dotlej direktna zveza Berolina s Carigradom najbrž že omogoči Turčiji, da z bolje opremljenimi četami dejanski poseže v vojne dogodke na Balkanu. biji, bi to glede na dejstvo, da so Rusiji pač še na razpolago dovoljne mase. ne moglo biti povod, da bi rusko armadno vodstvo ne nadaljevalo na svoji fronti pričetih, rekli bi, tipalnih n operacij, ki so se doslej redno končavaie z glavni ipadnih euspenom. Rekli smo, da Rusiji ne manjka mas. To je gotova resnica, toda težave bo pač imela z vežbanjem teh mas, ker se jej ie znatno razredčil častniški in podčastniški zbor, a vse doslej se je morala boriti tudi z občutnim pomanjkanjem municije. Ali bo nova. pravkar dograjena dvotirna želez-rica do Aleksandrovskega ob Severnem Ledenem morju zmagovala dovoz dovoljnoga vojnega materijala in municije, se pač šele pokaže, in ali se bo Rusija, če se uresničijo njena pričakovanja glede te železnice, drznila potem kršiti nevtralnost Romunske in s svojimi renijskimi, izmaj-lijskimi In odeškimi zbori preko romunske Dobrudže udariti na Bolgarsko, je vprašanje, na katero je sedaj odgovor še popolnoma nemogoč. Da svoje balkanske l avstrilsko-ilaiijAsa Isojl. DUNAJ. 13. (Kot.) Uradno se razglaša: 13. norv. 1915, opoldne. Italijansko bojišče, — Veliki boji na Goriškem, ki so iznova zavzeli značaj velike bilke, so trajali tudi včeraj. ^ Zopet je na vsej dosedanji bojni fronti sle- politike Rusija ne namerava izpreminjati dil napad za napadom. Obupni sovražni-v >aj v najbližjem času. bi se dajo sklepa- , kovi napori pa so se izjalovili ob žila-ti iz vesti, da Sazonov ostane še nadalje; vem odporu naših neprekosijivo hrabro se i thiUrer za zunanje stvari, in tako tudi, borečih čet. Tudi tolminsko predmostje je ca bodo ruske vojne operacije sledile po- bilo čez dan v močnem artilerijskem ta njegovih političnih operacij. Da* bi Ro-' ognju. Napad na naše postojanke na Vr-munska sama pospeševala ruske akcije ! šiču smo odbili. v zgoraj omenjeni smeri, doslej še ni bilo, Namestnik načelnika generalnega štaba: nikakega dokaza, pl. Hofer. fmL DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 12. t m.: Po komaj enotedenskem odmoru so se veliki boji ob soški fronti pričeli iznova. Vsekakor hočejo Italijani pač z ozirom na predstoječo otvoritev italijanskega parla- Na italijanskem bojišču je sledil splošni ofenzivi kratek premor, ki ga je uporabilo italijansko armadno vodstvo v to, da je pritegnilo v središče soške fronte nove čete in žnjimi potem nadaljevalo napad. Y e kaže, da so si Italijani nadeli sedaj men ta in z ozirom na pritiskanje ostalih e ta uspeh naj bi bil spojen z imenom Gorice. Cesar tri z vedno večjimi izgubami plačane bitke niso mogle priboriti, to naj se doseže s sedanjim splošnim naskokom. — Dne 10. novembra zjutraj se ie pričelo artiHerijsko bombardiranje doberdobske planote, ki je postalo okoli poldne najsrditejše, a ie trajalo le par ur. V ozemlju Plav so naperili Italijani najljutejše napore proti Zagori. Po sedemkratnem naskoku močnih sil se je 10. novembra popoldne posrečilo sovražniku, prodreti v južno skupino hiš. Večerno neurje je napravilo I'onec boju skoro na vsej front). Naslednje jutro so naše čete s protinapadom zopet zavzele' izgubijeno skupino hiš In zasedle v svrho zboljšanja lastne postojanke še več v bližini se naha-jajočih jarkov sovražnika. Vsi navali sovražnika v svrho vzpostavitve njegove prejšnje črte so se razbili v našem ognju. — I s to tako brezuspešni so bili vsi naskoki na goriško predmostje. Na Sabotinu je bil že prvi napad krvavo odbit pred našimi ovirami; nadaljni napadi pa vsled našega ognja sploh niso mogli uspeti. — Drugi dan boja se je sovražna pehota o-mejila s streljanjem iz kritij. Tudi pri O-siavju so vrgle naše Čete vedno znova ua padajočega sovražnika nazaj. Pri Pev-mi je že naš topovski ogenj razpršil njegova zbiranja. V oddelku Podgore je prišlo do skrajno srditih bojev z ročnimi granatami. Italijani so ponovno poskušali prodirati, dajaje si znamenja z rogovi, toda naš bočni ogenj strojnih pušk je vedno pokosil napadalce. Naša artiljerija je postre-lila sovražne rezerve* kj naj bi prispele iz ozemlja Ločnika. — V severnem delu doberdobske planote so bili infanterijski boji tudi to pot zelo srditi. V obeh dneh so se začeli po 11. uri predpoldue in so trajali do mraka. Pri Petovliaft sovražnik po prvem odbitem napadu nI mogel več spraviti svojih čet preko pasu artiljerljskega ognja. Na severnem obronku hriba sv. Mi-beia je pridobil prehodno kos jarka, a vrgli smo do zadnjega moža zopet ven. Vrli lovci so potem odbili vse nadaljnje napade. Pred goro samo Je že naš ogenj zadrževal vsa sovražna gibanja. V odseku sv. Martina sta dva ygrška pehotna polka neštetokrat v trdovratnem boju moža proti možu odbila obsovraženega nasprotnika z ročnimi granatami. Niti ped raz-oranlh kraških tal ni bila izgubljena. Dalje južno od Moate dei sej Busi )e bilo dne II. novembra zavrnjenih pet italijanskih napadov. Sosednji odsek do morja Je bil nekaj časa pod najhuj&hn ognjem, ali vsak poizkus italijanske infasiterije, da bi izpadla iz kritij. Je preprečil ogenj naše artiljerije. Padli italijanski višji oficirji. VIDEM. 11. (Kor.) Grof Cadorna je včeraj prisostvoval pogrebu gm. Karla Montanarija, poveljnika brigade Forli. ki je padel 6. t. m. pri Plavah in je bil do pred kratkim dodeljen generalnemu štabu. LUGANO. 12. (Kor.) Italijanski polkov-, nik Farano je padel. Novi vpoklici v Italiji. RIM, 12. (Kor.) Novinci vseh treh kategorij letnika 1896 in pri naknadnih naborih za sposobne spoznani iz letnikov 1892, 93 in 94, so bili .^pzvani pod orožje. Potopljen italijanski parnlk. RIM, 12. (Kor.) Na potu iz Port Saida se nahajajoči italijanski parnik »Firen-ze« je bil dne 9. novembra potopjen od nekega podvodnika z avstrijsko zastavo. Večina posadke in potnikov je bila rešena. Ladja je bila do pred enim letom izletna ladja in je imela 1000 ton. K potopitvi izseljeniškega parnika »Ancona«. ROTTERDAM, 12. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« poroča: Newyorško časopisje se vzdržuje v presojanju slučaja »Ancona«. Za časa odhoda brzojavke še ni bilo znano, če so se nahajali na krovu parnika tudi ameriški državljani. Wa-shingtonsko časopisje se za toliko časa, dokler ne pridejo natančnejša poročila, hoče vzdržati vsake sodbe. Msgr. Scotton v Italiji interniran. LUGANO, 12. (Kor.) Msgr. Scotton, ki se je pod Pijem X. krepko udeleževal boja proti modernizmu, je bil od vojaških oblasti vsled prepovedi v Breganzi (Beneška) o ljubezni do bližnjega, interniran. ItaUluKki ministrski svet RIM, 11. (Kor.) Ministrski svet je imel po dve štiriurni seji, o katerih rezultatu poročajo listi sledeče: Dne 21. t. m. bo imel pravosodni minister Orlando v Pa-iermu političen govor, ki mu bosta prisostvovala Salandra in Barzilai. Ministrski svet je razpravljal o zadevah zunanje politike predvsem s stališča dozdevnega o-groženja italijanskih interesov v Albaniji, kakor tudi o zasiguranju italijanske paro-plovbe s pomočjo strožjega zasledovanja sovražnih podvodnikov in izsleditvijo njihovih oporišč. Dalje so bile sklenjene odredbe glede položaja v Libiji in je bilo mornariškemu ministru nakazanih 50 milijonov lir. Ministrski svet je razpravljal končno o uvrstitvi v italijanskih pristaniščih se nahajajočih nemških parnikov v državno in zasebno italijansko službo in o omejitvi javne plinove razsvetljave vsled pomankanja premoga. S soške fronte. Iz pisma prijatelja našega lista, /l"rža-čana, ki ga je pisal 9. t. m. posnemamo: Ker imam sedaj ravno nekaj časa na razpolago, je samo ob sebi umevno, da u-porabim to priliko, da Vam pošljem zopet par vrstic več, kakor po navadi. Kakor sem Vam že poročal v dopisnici, je bil tretji veliki napad Italijanov pošteno odbit. Tokrat so jih pošteno dobili in sedaj bodo imeli za lep čas dovolj. No. mi smo vedno zaupali v Boga. Ako danes ne plača, povrne pa drugi dan. In zgodilo se je to te dni, kar ves svet občuduje: Mi zmagujemo in nje je strah! Danes sem imel priliko govoriti z nekim ujetnikom, rodoma Furlanom, ki mi je popisoval skrajno žalostne razmere pri njih, ter mi zagotovil, da prihodnje dni veliko število njegovih tovarišev pobegne sem k nam. Nadaljeval je, da je njihova hrana jako pičla: zjutraj meso in juha, popoldne kava in deciliter vina ter kruh, vsakih 7 do 8 dni po 5 do 6 cigaret. Ako primerjamo njihovo hrano z našo: zjutraj kava, opoldne juha, meso, riž (krompir, zelje ali kaj takega), sir (salame ali sardine), pol litra vina, 5 cigaret; zvečer čaj z rumom (kava ali pa fižolova juha) in kruh, se vidi jasno, na kateri strani je boljše. Pripovedoval mi je nadalje, kako uspešno delujejo naši vrli topničarji. Od 250 ljudi njegove stotnije jih je ostalo od začetka vojne le še 40 do 50 živih. Ostali so padli in so jih nadomestili s starejšimi ljudmi. Kako krasno deluje naša artiljerija, sem Vam že pravil, in ta izjava je potrdilo mojih besed. Nadalje je priznal, da bo zmaga naša, ako se le malo hrabro in vztrajno držimo. Mi dobro vemo to. In naši vrli vojaki, ki so jih že trikrat krvavo odbili, odbijejo ne samo vsak nadaljni poizkus, temveč prodro čim prej naprej; takrat šele spoznajo nasprotniki, da so se igrali z ognjem! — Naša vojska je prepričana, da jih ob pravem času spravi tja, odkoder so prišli. SrircRo bojišče. Operacije v Stari Srbiji napredujejo ugodno na vsej črti. Zvezne Čete prodirajo naglo kljub skrajno težavnim terenskim razmeram po cestah, ki vodijo iz dolin Morave koncentično v ozemlje Novi-pazar—Sjenica—Mitrovica. Odpor srbskih zadnjih oddelkov postaja od dne do dne slabejši. Zlasti Gallwitzo\va armada je pridobila znatno na prostoru in se nahaja z eno kolono že severno prečne zveze Kur-šumlje—Raška—Novipazar. Vsled uspehov te nemške kolone je pričakovati, da bo sedaj. omogočeno hitrejše prodiranje tudi Bolgarom v dolini Toplice. Zapadno krilo Kovessove armade se je že približalo mestu Nova Varoš. Druga kolona te armade je prodrla preko Iva-njice v južni smeri in mora sedaj premagati najprej velike težkoče, s katerimi se ima boriti v gorovju. Natančnejša poročila o bojih zadnjih dni pri tej armadi do-sedai še manjkajo. Iz Skoplja preko Kačanika prodirajoča bolgarska armada je glasom dosedaj uradno še nepotrjenih vesti že v četrtek zasedla važno mesto Prištino. Ce se ta vest potrdi, potem so Srbom zaprte zelo važne ceste za umikanje v Crnogoro. V južni Macedoniji se nahajajoča bolgarska armada je tekom bojev zadnjih dni tri do štiri francosko-angleške divizije, ki so napadale severno črte Prilep—Krivolak, potisnila ob velikih izgubah nazaj. Ta u-speh je z ozirom na vlogo, ki jo imajo rešiti tamkaj bojujoči se deli bolgarske armade, na vsak način zelo važen. Srbom prijazni listi zatrjujejo, da se namerava umakniti srbska armada preko črte Peč— Podgorica—Virpazar v Skader in proti Draču, kamor so bili dirigirani tudi že avstrijski ujetniki iz decemberske bitke lanskega leta, ki bodo baje prepeljani v kratkem v Italijo. * » * DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. nov. 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Naša višegrajska skupina Je vzela sovražnikovo predpostojanko v dolnjem Umskem okolišu. Preko Ivanjice prodirajoče avstro - ogrske čete so priborile višini Velika Livada in Crvena gora. Druga skupina je, premagavši vse po snegu, mrazu in visokem gorovju povzročene težave v ozemlju med Ibarsko in Moraviško dolino, z naskokom vzela važna vhoda Smr-čak (trigonometer 1649) In Košutico (tri-gonometer 1512) 5n zavrnila nekoliko protinapadov. Armada generala Gallwitza je priborila prelazne višine v Jastrebac planini In le ujela 1100 mož. — Bolgarska armada je nadaljevala prehod čez Moravo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. novembra 1915. Zasledovanje v gorovju napreduje. Prelazne višine Jastrebca (gorska skupina severno Kruševca) so že zasedle naše čete. Ujetih je bilo nad 1100 Sibov in u-plenjen en top. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 12. (Kor.) Uradno poročilo generalnega štaba z dne 11. novembra pravi: Operacije se neprestano razvijajo u-spešno. V dolini Morave smo na kolodvoru v Gjunisu uplenili 5 lokomotiv, 106 z municijo in puškami natovorjenih vozov in mnogo drugega vojnega materijala, na kolodvoru v Aleksincu 100 večjidel z municijo in tobakom obloženih voz. SOLUN, 12. (Agence Havas.) S fronte zaveznikov se ne da poročati nič novega. Nove angleške čete so ojačile desno kriio zaveznikov. V dobro poučenih krogih se vesti o uporu Albancev proti Srbom ne smatrajo za resnične. Iz sevnie Srbije ni dospela nobena verodostojna vest. Bolgarsko-turiKa nota Griki. ATENE, 12. (Cenz.) Poslanika Bolgarske in Turčije v Atenah sta naznanila v zunanjem ministrstvu novo prijateljsko, toda odločno protestno noto radi navzočnosti francoskih in angleških čet v grški Macedoniji. Poslanika sta izjavila, da smatrate njiju vladi trajno bivanje tujih čet na Grškem in operacije preko grškega ozemlja za težko kršenje grške nevtralnosti, vsled česar smatrate, da je odobravanje tega stanja nespojljivo z nevtralitemo izjavo grške vlade. Ministrski predsednik Skuludis je izjavil poslanikoma, da sprejema protestno noto na znanje in jima javlja v imenu grške vlade, da je storil novi kabinet dosedaj vse, kar je bilo v njegovi moči in bo gledal tudi vnaprej, da varuje popolno nevtralnost Grške. Na bc»!garsko-francoski fronti. LUGANO, 12. (Cenz.) Magrini brzo-javlja »Secolu« iz Soluna z dne 9. t. m.:' General Sarrail se je danes ponoči z inspekcije na fronti, pri čemer se je upal do Krivolaka, vrnil v Solun. Pripovedoval je, da so njegove čete v najboljšem razpoloženju in postojanke izborne. Sarrail je dementiral vest, ki je bila razširjena včeraj in ki jo Je priobčila tudi Agenzia Štefani, češ da so Francozi zasedli Veles. Francoske čete še niso prodrle preko Gradska. Francozi, ki so dobro utrdili postojanke pri Mezenu, varujejo boke cest, ki vodijo v Babuno in zamerejo tako razpršiti bolgarske sile in zmanjšati pritisk na srbsko fronto. Angleške čete tvorijo desno krilo francosko-angleške armade iti so zasedle posojanke pri Dojranu, s Čemer ovirajo prodiranje bolgarskih sil ob cesti Tetovo—Činčevo. Bolgari v presledkih obstreljujejo francoske postojanke pri Krivolaku, veliko močnejše pa francoske postojanke pri Strumici. Z GVfflšHo-nisRegfl Dojili. DUNAJ, !3. (Kor.) Uradno se razglaša; 13. nov. i9J5, opoldne. Rusko bojišče. — Severozapsd-no Czartorijskega smo zopet odbili sovražni napad. Drugače so se vršili samo artiljerijski boji. Namestnik načelnika ge ralnega štaba:: pl. Hofer, fml. Černoviški tali se vračajo. BEROLIN, 12. (Kor.) Černoviški od-ličnjaki, ki so jiii svoj čas Rusi odvedli kot tale, med njimi župan dr. \Veixelber-ger, poslanec Spenul in državni pravnik dr. Laza rus so na jx>ti v domovino dospeli danes semkaj. Vkijub prestanim velikim težavam se počutijo gospodje dobro. Z Rgiio-r Aa Uollg, BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. novembra 1915. Položaj ie nelzpremenjen. Posamezni ruski napadi so blii odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. Z zupiiM Milim, BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. novembra 1915. Zapadno bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Demisija Churchilla. LONDON, 12. (Kor.) Churchill je ponudil ministrskemu predsedniku Asquithu demisijo, ker ni bil sprejet v mali vojni svet in noče vztrajati v dobro plačani nevtralnosti. AMSTERDAM, 13. (Kor.) Glasom poročila nekega tukajšnjega- lista je vzbudil nenadni odstop Churchilla v Londonu tre-notno razburjenje. Kakor se govori, se namerava Churchill podati na fronto, kar je sporočil tudi Asquithu v pismu, v katerem Je naznanil svoj odstop. Potopljen parnlk. LONDON, 12. (Kor.) Angleški parnik »Den of Cromble« je bil potoplien. Posadka se je rešila. Sfran II. »EDINOST* štev. 31& V Trstu, dne 14. novembra 1915. Vojni davek v Bel g I j/. BRUSELJ. 13. (Kor.) Generalni guverner je belgijskemu prebivalstvu do preklica naložil kot donesek k stroškom sa potrebščine armade in uprave zasedenega ozemlja volno kontribuciio mesečnih štirideset milijonov frankov. Angleška preiskava na parniku »Zeelandia«. \VASHINGTON, 12. (Kor.) Ameriški konzul v Progresu (Mehika) poroča, da so izvršili angleški mornariški uradniki na krovu parnika »Zeelandia« preiskavo. Posadka parnika je obstojala, kakor se govori, prr odhodu iz Pensacole, iz samih Nemcev, in je imel parnik tudi nemško zastavo, ko je bil tri milje zunaj morja. \VASHlNGTON. 12. (Kor.) Z merodaj-ne strani se izjavlja, da angleška preiskava na parnika »^eelandia« ne pomeni kršenja mednarodnega prava. Dognano je namreč, da se je nahajal parnik izven določenega pasih_ Angleška spodnja zfM^nlca. LONDON, 12. (Kor.) Pri debati o voj-nokreditrfi predlogi je unijonist Johnson H i c k s zahteval energično obrambo Londona proti Zeppelinovcem. varstvo vzhodnega obrežja po težkih motornih to-f*)vih in velikopotezno ofenzivo, da se n-niči nemške delavnice* za zrakoplove. L y n c h je reke!, da bo Anglija vsled nesposobnost! vrhovnega armadnega vodstva zgubila vojno. Lord Kitchener da je dokazal popolno nesposobnost. Napake, ki so uničile Belgijo, se ponavljajo glede Srbije. Pod sedanjim vodstvom se bližamo neizogibno najslabšemu koncu, namreč neodločeni vojni in nezadovoljivemu miru. Nesposobnost voditeljev je povzročila, da ste Grška in Rumunija ostali nevtralni. (Odobravanje). Govornik je zahteva!, da se najprej odslovi feldmarŠaJa Preneha in najmanj 70% višjih oficirjev. B a 1 f o u r je branil vlado in rekel, da se napravi vse, da se razvije zračna služba. Zbornica mora sprejeti na znanje nesrečno dejstvo, da manjka topov, ki bi bili potrebni za obrambo Londona. Toda mi storimo vse, da zboljšamo obrambo Londona. Letalna ofenziva je neizvedljiva. Francosko posojilo. PARIZ, 12. (Kor.) Zbornica je soglasno sprejela vladno predlogo glede 5% posojila Pri glasovanju je finančni minister Ri-bot izjavil, da dokazuje predloga voljo Francije, da nadaljuje vojno z orožjem in denarjem do popolne zmage. Spor med Angleško In Rusijo? LONDON. 12. (Kor.) Banketa v Guild-halli se ruski veleposlanik ni udeležil. To v zvezi z dejstvom, da ministrski predsednik Asquith v svojem govoru sploh ni omenjal Rusije, da je povod za raznovrstne komentarje. S turškihbojišč. CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se Javlja: Dardanelska fronta: V treh oddelkih se |e nadaljevalo streljanje. V oddelku Anaforte so prizadejali naši v noči od 9. na 10. t. m« v boju s sovražnimi patrulja mi sovražniku Izgube, tako, da Je bil prisiljen, da je pobegnil v svoja kritja. — Ari Burnu: Naša artiljerija le prisilila ob izlivu Korku Dere postavljeno sovražno artiljerijo k molku. — Seddll Bahr: Sovražnik le zažgal na levem krilu eno mino, ki pa le zasula le del nje-2 ove z a lastnega strelskega jarka. Naša artiljerija je pregnala dva sovražna monitorja. ki sta streljala na obrežje Saroške-£a zaliva. — Kavkaška fronta: 1z-vzemši bojev med patruljami nič pomembnega. Na ostalih frontah je položaj neiz-premenjen. " CARIGRAD, 12. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Angleški podvodnik »E 20«, eden najmodernejših in največjih v Dardanelah. je bil potopljen. Tri častnike ln šest mož posadke smo ujeli. Kolikor-krat so monitorji poizkušali obstreljevati obrežje Saroškega zaliva, jih je prisilila naša artiljerija, da so utihnili in pobegnili. V anafortskem odseku le naša artiljerija prisilila sovražne ladje, ki so se nahajale pri Kemikli Limanu, da so se odstranile. 10. novembra pri Kemikli Limanu na kopno zadela torpedovka se Je potopila popolnoma. V ariburnskem odseku smo pri Kanllsurtu razdejali sovražno postojanko z metaniem bomb. V seddilbahrskem odseku je prizadeia naša artiljerija precej znatne izgube sovražnim četam. Neka sovražna krlžarka In dva monitorja sta se brez uspeha pri Anaiorti In Seddilbahru udeleževala ognja baterij na kopnem. P O D L 1 S T E K GREŠNICE. Soman. — Francoski spisal X*vi«r 6% Mont*pla Po pravici ponosni na svoje dolgo, ne-omadeževano življenje, ki so ga preživeli v smotrenem delu, radi podajajo svojo pobuievalno roko onim, ki stopajo na prvi klin lestvice, na kateri stoje oni sami že na vrhu. Pravim patrijarhom modernega sveta, jim je edino veselje, edini ponos, da zaključijo svoje življenje v rodbinskem krogu, pod streho, ki se je polagoma pove-čavala po njihovem neumornem trudu, da bi vsemu potomstvu otrok in vnukov nudila ljubeznivo gostoljubje. Dočim so ti plemeniti in vzvišeni starčki genljiva slika in prilika najboljšega v človeški družbi, so oni, ki smo jih poizkušali očrtati zgoraj, njih najzaničljivejše nasprotje. Vesti Iz Romunske. BUKAREŠT, 12. (Kor.) Glede na snidenje parlamenta nekaj časa sem pri ministrskem predsedniku Bratianu kot načelniku liberalne stranke se vršeča parlamentarna posvetovanja so se končala danes. »In-dependence Romaine« ugotavlja, da so iz-povedbe mnenja vsakega posameznika imele za posledico, da vedo danes tudi nasprotniki vlade, da vlada med stranko in njenim načelnikom popolno soglasje, kar pomenja praktično, da se ogromna množina romunskega naroda strinja z mnenjem vlade. Položaj, v katerem se nahaja danes Romunska, se s tem seveda ne izpreminja, toda onim poraste pogum, ki se nahajajo v boju proti manjšini, katere ne vodijo interesi dežele, temveč strankarsko politični nagibi ali celo osebne koristi. Iz podatkov posvetovanj spoznava vlada zaupanje, ki jej je izkazuje dežela, ter zagotovilo, da vlada med njo in večin6 romunskega naroda soglasje. Uvoz 20.000 ton bolgarske koruze in drugega žita v Nemčijo. SOFIJA, 12. (Kor.) Med nemško komisijo, ki ji je poverjen nakup žita na Bolgarskem, in komitejem za socijalno preskrbo, ki nadzira trgovino z živilskimi sredstvi na Bolgarskem, je bil dosežen sporazum, glasom katerega je dobila komisija dovoljenje, da takoj izvozi 20.000 ton koruze po Donavi. Nakupovanje drugega žita bo dovoljeno po meri preostankov, ki bodo konstatirani z ozirom na potrebe dežele. __^ Vrnitev Buriana Iz Berlina. DUNAJ. 13. (Kor.) Zunanji minister ba-' ron Burian je prispel včeraj semkaj iz Berlina. • _ Novo rusko posojilo. PETROGRAD, 12. (Kor.) »Rječ« poroča, da je kurz novega posojila določen na 95. Posojilo se bo izplačalo po 10 letih in obrestovalo po 5 in pol odsto. PETROGRAD, 12. (Kor.) Inozemska valuta je zopet nenavadno narastla. Deset funtov šterlingov stane sedal 150 rubljev proti 96 v mirnem času. Angleški poslanik v Rimu odpotoval v Anglijo. RIM, 12. (Kor.). Angleški poslanik Ren-nel Rodd je odpotoval v Anglijo. Lord Kitchener v Rimu. PARIZ. 12. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Rima, da je prispel tjakaj lord Kitchener. Pozor, osrshi državljani! Iz uradnega »Osservatora« (št 296, 13. t. m.) posnemamo naslednji, samo v italijanskem jeziku objavljeni razglas c. kr. namestništvenega svetnika: Kr. ogrsko domobransko ministrstvo v Budimpešti Je pozvalo ogrske državljane, rojene Ietai873., 1874. in 1875., bivajoče v Avstriji,*] so bili pri pregledu črne vojske spoznani za sposobne, da se 3. ifn e novembra t. 1. predstavijo dopolnilnemu poveljništvu, napovedanemu v njihovih Izkaznicah. Isti dan so se morali predstaviti domobranskemu poveljništvu svojega pristojnega okraja tudi ogrski državljani, rojeni leta 1872., 1873. in 1874. in pozneje, že vojaški Izvežbanl, razreda A. Kdor se Se ni predstavil, se pozivlje, da nemudoma odpotuje tja, kamor mu je določeno. Trst, 12. novembra 1915. Dr. FABRIZI, L r. Rekvizicija kovinskih predmetov. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Po ministrski naredbi dne 25. 9. 1915 drž. zak. štev. 283. se zahtevajo za vojne namene nastopno navedeni predmeti, ki so docela ali po pretežnem delu iz nastopno imenovanih kovin: 1. Kuhinjske posode (kotli za kuhanje, vkuhavanje, sladoled, lonci, kaserole, ponve, konve, oblike za peko (modli) i. dr.) in preprosto namizno orodje (hladilniki, sklede, tase, skodele, svetilniki i. dr.) iz bakra tudi pokositreno ali prevlečeno z drugimi kovinami. 2. Pod 1. navedene posode in orodje (izvzemši »pasarsko blago« kakor lonce za juho, konve, sita, skodele za omake, sklede za prikuhe, i. dr.) iz čistega niklja. In žal je bilo njih število že odnekdaj grozno veliko in1 najbrž bo tudi. Neoporekljivo in res žalibog razmišljanja vredno dejstvo pa je, da taki nesram-neži pripadajo v veliki meri višjim finančnim krogom. Ne da bi govorili o ubožnih slojih, ki svoja zadnja leta navadno preživljajo v boleznih in bridkostih, ki so si jih nakopali s svojim težkim in prenapornim delom, nam v resnici nudi malo meščanstvo le redkokedaj one sramotne tipe očetov, ki svojim otrokom dajejo zglede za poznejše razuzdanstvo. V krogu finančnikov, pravim«* so^taki brezsramno razuzdani starci zastopani najpogosteje; tu se nalbohotneje razraščajo najogabnejše grehote. Da bomo pravični, moramo dodati, da pripadajo temu razredu tudi kaki stari diplomati in pripadniki vojaškega stanu. Tudi ti se štejejo med pokrovitelje mladih plesalk, s ponosom in slastjo tikajo figu-rantke cesarske glasbene akademije iff plesalke polke v dvorani Mabille in Rane- 3. Kuhinjsko orodje (n. pr. možnaffr, tol-kačL kotličj za sneg, preprosti svetilniki — izvzemši pločevinske svetilnike — li-kalniki, tase i. dr.) Iz medL 4. Kotli za pranje, vodni kotliči v štedilnikih, navadni škafi ter kopalne banje iz Mera .(tudi pokositrene" ali prevlečene z drugimi kovinami). 5. Kotli za vknhavanje sadja iz bakra ali međi, kolikor se ne porabljajo v tovarniških obratih. ~ 6. Preproste medenice za žrjavico ali ogenj in preprosti podstavki pred pečmi iz bakra, medi, brona, tombaka. 7. Medene uteži posamenez težke V2 kg in več. 8. Preprosti drogi (cevi) in nosilci za zastore, drogi za preproge, držaji in varnostni drogi (cevi) iz medi, ki se dado lahko sneti in nimajo vložka, ali pa imajo vložek, Iti se da lahko odstraniti. Z bakrom, medjo, bronom, tombakom ali nikljem zgolj prevlečenih ali popločenih predmetov iz drugih tvarin ni izročati. Lastniki predmetov ali .njih hranitelji jih ne smejo prodajati v izogib kazni globe do 5000 K, oziroma zapora do 6 mesecev. zamorejo jih pa do 30. novembra tek. leta prostovoljno izročiti kovinski centrali A. O. na Dunaju, ali pa pri njenih naku-povališčih. r V južnih deželah je nakupovanje poverjeno samo nakupovalnemu zastopu kovinske centrale A. G., gospodu Leopoldu Feiner, ul. Cecilia de Rittmayer št. 3—4. Ako bi bilo potrebno, bodo v to od centrale pooblaščeni posebni zaupniki, ki dobe od c. kr. namestništvenega svetnika posebne legitimacije. Drugačna pooblastila niso veljavna. Za zahtevane kovinske predmete določene cene, po katerih se bodo predmeti plačevali, so na razpolago v prostorih nakupovalnega zastopa in jih morejo stranke pregledati vsak čas. Dr. Fabrizi L r. Razglas. Razglas. S 1. decembrom t. I. zapade četrto četrtletje hišno-najemninskega davka in odgovarjajoče občinske doklade kakor tudi četrto četrtletje najemninske pristojbine (najemninskega solda). Poživljajo se tedaj vsi plačevalci omenjenega davka in pristojbine, da v izogib prisilnim sredstvom poravnajo svoje obveznosti pri mestni blagajni. Pripominja se, da so v smislu zakonitih odredb dolžni, da poravnajo davek, tudi če o pravem času ne bi prejeli zadevnega plačilnega naloga. Ako se davek ne bi plačal najkasneje tekom 14 dni po zapadlosti, se bodo zaračunale zamudne obresti, tako od dayka kakor tudi od doklade in najemninske pristojbine, in to. v ftnislu zakonov z dne 9. marca 1870, št. 23. drž. zak. in dež. naredbe od sledečega dne zapadlosti naprej. Da se olajša delo, se pozivljejo davkoplačevalci v njihovem lastnem interesu, da predlože mestni blagajni (iztirjevalni-ci) v svrho likvidacije čim prej svoje plačilne naloge, ki.naj jim bo priložen izkaz vseh postavk, tako tega kakor drugih davkov, ki jih imajo plačati. Na izkazu, kojega vzorec se dobi brezplačno pri mestni blagajni, mora biti natančno označen plačilni dan. Trst, 11. novembra 1915. . Ces. komisar neposrednega mesta Trst: pl. KREKICH-STRASSOLDO. Razglas. Z dnem 1. decembra t. 1. zapade plačilo drugega polletja osebno-dohodninske-ga davka, davka na večjih dohodkih in rentnega davka skupaj z odgovarjajočimi dokladami. Pozivljejo se tedaj vsj plačevalci omenjenih davkov, da4P izogib prisilnim sredstvom poravnajo svoje obveznosti pri mestni blagajni (iztirjevalnici). Pripominja se, da so v smislu zakonitih odredb dolžni, da plačajo davek, tudi če ne bi prejeli zadevnih plačilnih nalogov, in sicer na po&iagi plačilnih nalogov prejšnjega leta. Ako se davek ne bi plačal najkasneje tekom 14 dni po zapadlosti, se bodo zaračunale zamudne obresti od davka in do-klad, in sicer v smislu zakonov z dne 9. marca 1870. št. 23 držav. zak. z dne 23. januarja 1892. št. 26 drž. zak. in z dne 27. Julija 1892. zbirka dež. zak. in naredb št. 19. od sledečega dne zapadlosti naprej. Trst, 11. novembra 1915. Ces. komisar neposrednega mesta Trst: p|. KREKICH-STRASSOLDO. lagh, zahajajo na vse plese igralk m kur-tizan m kadar je v veliki operi balet, ne zamujajo nikdar prilike, da-ne bi si vzeh sedeža tik ob orkestru. Da. ko bi razmišljanje moglo spraviti le iskrico pameti v te puhle ln bedaste glave, kako bi zardevali ti putikasti Adomsi zaradi svojih razbrzdanih ulog, ki jih igrajo tako radi. I4 .. Dočim si lami ustvarjajo iluzije, sklepajo popolnoma neIofiričnoy da enako tudi občinstvo živi v tej iluziji, ln ne opažajo, da je stojalo, na katerega se postavljajo, le za tat da se ie boH izpostavljajo javnosti In kakor na sramotnem odru zasme-hu ljudi in celo tvojih lastnih tovarišev. Kaj more biti, če se stvar oceni z vseh strani, gnusnejšega, kot združba dekleta dvajsetih let a sivolasim starcem, ki jih ima sedemdeset na svojih upognjenih ramah. In čudno je, toda ne da ae taliti, da mora tak človek, čim bolj se stara, ftneti tem mlajšo ljubimko. Ubogi bedaki! Kako drago plačujete Zato se javno razglaša, da si je takoj poskrbeti vzorce omenjenih hišnih izkazov — dobe se v anagraiičnem uradu c. kr. redarstvenega ravnateljstva, ulica Ca-serma št. 7., pritličje, vrata 4 — in so hišni lastniki, oskrbniki, upravitelji itd. tudi dolžni, da jih točno izpolnjene predlože istemu uradu do 15 .decembra t. 1. Ako bi hiša bila prazna, naj se to opomni v izkazu. Vzorci se brezplačno razdele v dveli izvodih, — en ?zvod je za policijo, en izvod pa za statistično-anagrafični urad nie- | Z ozirom na to, da je vzpričo izjemnih razmer sedanjega časa in zvišanih stroš-j kov za vodo v mestu treba na vsak način odpraviti nerednost, ki se je tekom zadnjih mesecev opažala glede plačevanja vode, in ker je mogoče le z zboljšanjem veljavnih tarif doseči, da postanejo te razmere zopet normalne ter ostanejo normalne tudi za naprej, je cesarski komisar odredil sledeče olajšave v plačevanju za porabljeno brojniško vodo: ju- j • I. Z veljavnostjo od 1. julija 1915. napr^ T in cba, ,?Xoda le vr- se bo v privatnih, v najem danili stano- -*1 lstocasno- p°sebm predpisi za- iznoi- vanjih porabljena voda zaračunavala namesto kakor doslej brez razlike po 74 vin. na naslednji način: Z ozirom.na to, da se določa neobhodna količina za potrebe domačega gospodinjstva mesečno 6 hektolitrov za vsako osebo, stanujočo v hiši, ki je priključena vodovodnemu omrežju, se bo ta količina plačevala po znižani ceni 50 vin. kubični meter. Kar se je bo porabilo preko te mere, se bo zaračunavala po 74 vin. II. Občinski vodovodni urad ima pravico, da dovoljuje v splošnem ugodnosti in v posebno uvaževanja vrednih slučajih tudi črta dolg za vodo, porabljeno tekom tekočega leta, in to po predidoči preiskavi posameznih slučajev in s posebnim o-zirom na razmere, ki so nastale vsled vpoklicov družinskih poglavarjev, trgovcev. obrtnikov itd. ali vsled prisiljene zapustitve mesta. ~III. Občinski vodovodni urad ima takisto pravico, da v uvaževanja vrednih slučajih pripusti vso količino vode, ki se je izgubila vsled bega, po ceni, ki velja za javno uporabo, m sicer za sedaj samo z ozirom na porabo v tekočem letu, in da naposled dovoljuje tudi primerne odgo-ditve v plačevanju vode v slučajih, v katerih bi se izkazalo to potrebno, in da ne odteguje vode v slučajih, zastankov v plačevanju. Trst, 131 novembra 1915. MESTNI MAGISTRAT. Poziv. Leto dni vojske, leto dni najsplošnejše požrtvovalnosti je dokazalo, kako trdna vez spaja narode naše slavne domovine. Da smo danes nepremagljivi, da smo močnejši kakor kdaj prej, dolžni smo hvalo naši slavni armadi, ne v zadnji vrsti našiin podčastnikom in vojakom. Naša sveta dolžnost je, da skrbimo za te junake. Izkazati se jim moramo hvaležni, a to dosežemo, ako jim zagotovimo obstoj za bodočnost. Kdor je bil pripravljen žrtvovati kri in življenje za cesarja in domovino, bo znal tudi V mirnem delovanju zadostiti nanj stavljenim zahtevam. Zato prosi podpisano okrajno dopolnilno poveljništvo, da se pri podeljevanju razpoložljivih mest — ako ni prosilcev iz staleža certifikatistov in podčastnikov z doslužnirn potrdilom — v prvi vrsti upoštevajo vojno invalidni podčastniki in vojaki z odgovarjajočo kvalifikacijo ter da se tem prednost daje pred vsemi drugimi prosilci. Vsa razpoložljiva mesta, katera pridejo v poštev, naj se naznanjajo nemudoma vojnemu poveljništvu v Gradcu vporab-Ijajoč prijavnice, katere se dobijo pri c. kr. namestništvenein svetovalcu v Trstu in pri vseh okrajnih glavarstvih. V pojasnilo si Vam dovoljujemo javiti, da morejo do razoroženja priti v poštey, samo prosilci, ki zapuščajo vsled invalidnosti vojaško službo trajno, kateri torej niso več vojnoobvezani. Na povpraševanja s strani vojnoinva-lidnih v večjem obsegu se bo moglo računati šele tedaj, ko bodo zopet dela-zmožni, torej v mnogih slučajih šele v mnogo kasnejšem času. Od c. in kr. okrajnega dopolnilnega po-veljništva vojne mornarice Trst v Radgoni S c h m i d t I. r. C. in kr. fregatnl kapitan. RazgSas. Glasom namestništvene naredbe z dne 31. julija 1896., zbirka dež. zak. in naredb št. 22 morajo lastniki, oskrbniki in prisilni upravitelji hiš, oziroma njihovi namest-iiki tako v mestu kakor v okolici ue posebnih hišnih izkazih, sestavljenih po stanju dne 1. decembra 1915., naznaniti vse osebe, ki stalno ali prehodno bivajo v njihovih hišah. nitev teh vzorcev so natisnjeni na posameznih izkazih. Opozarja se, da bo kaznovan vsakdo, kdor bi zanemaril dolžnost naznanitve, ali bo podal napačne podatke o najemnikih, podnajemnikih itd., oziroma bi z naznanitvijo zakasnil preko 15. decembra t. 1. Seveda te naznanitve, ki se morajo podajati vsako leto enkrat, ne izpreminjajo veljavnih odredb, po katerili se mora vsaka izprememba najemnikov, podnajemnikov i. t. d. kakor tudi prihod tujcev v privatne hiše in sprejem poslov od slučaja do slučaja tekom 24 ur naznanjati policiji tudi tekom leta. Istočasno se poživljajo vsi oni, ki si do sedaj še niso priskrbeli predpisane legitimacije, da se z osebnimi dokumenti predstavijo na pristojnih c. kr. okrajnih policijskih komisarijatih, in si jih dajo izstaviti. Trst, 10. novembra 1915. C. kr. redarstveno ravnateljstvo. včasih pravico, da se smete imenovati »ljubimci« takih oseb, ki vas varajo sedaj z brivcem, sedaj s sinom vašega hišnika, ali s kakim mladim igralcem in večkrat celo z vsemi tremi. Kaj porečete svojim sinom, če jih boste videlit da zahajajo na slaba pota? Kak vpliv bodo imele vaše besede na vaše hčere, katerih nedolžnost mora po-kvarjati vaš slabi zgled. Ali ne bo vsako očitanje, ki ga izreče-te, zadevalo naravnost vaših prsi? Pa ali boste spfOfTkedaj mogli pomisliti na to, da bi grajali tiste, katere naj bi ču- vali? x .. Ne! In ko se razdejanje in nesreča vseh v valo rodbino, se ne boste dosti zanimali za to, da bi zopet uvedli red in mir. Veselo boste hodili večerjat k »Frćres Provencaux« v družbi z gospicama Tato ln Nichetto in drugimi nimfami, katerih otročja roganj^ so vam tako mila. In ko se vas dotakne smrt s svojimi mogočnimi koščenimi prsti, ko se poslovite odtod, kdo bo Jokal za vami ? Pozor, hišni posestniki in najemniki! C. kr. finančno ministrstvo je svoječas-no odredilo: V slučaju, da je posestnik hiše najemniku odpustil najemnino, bodisi da je najemnik, zapustivši stanovanje, bežal vsled pretečega sovražnikovega napada, bodisi da je bil najemnik vsled izpraznitve naselbine primoran zapustiti stanovanje (§ 4 cesarske naredbe z dne 11. avgusta 1914 drž. zak. št. 213,) v takem slučaju se na prošnjo posestnika hiše •dpiše — ne glede na stan (poklic) najemnika — najemninski davek za ono dobo, ko je stanovanje prazno in ko povrnitev begunca vsled negotovih razmer ni priporočljiva ali pa sploh ni dovoljena. Ako posestnik hiše ni mogel v takem slučaju iz verodostojnega vzroka sporočiti najemniku, oziroma njegovemu namestniku, da mu odpušča najemnino (n. pr. ker ni znal, kje se najemnik nahaja), in ako ne more radi tega takoj vložiti potrebne* ga dokaza, da je najemnino odpustil na* jemniku, tedaj se tozadevna davčna svota ne bo tesjrfa toliko časa, dokler ne bo vložena« izjava glede odpusta najemnine, ki bo podpisana tudi od najemnika. Najemninski davek se lahko odpusti tudi v slučaju, da je posestnik hiše, ki je bežal, oziroma bil primoran zapustiti naselbino, pustil v stanovanju svoje premičnine. Pri tem se bodo v obzira vrednih slučajih prošnje, ki so bile vložene prepozno, upoštevale, ravno tako, kakor da bi bile pravočasno vložene. O pravem vplivu vojnih dogodkov na najemninske in zakupne pogodbe v vojnem ozemlju je razpravljal v zadnjem času najvišji sodni dvor (glej s\Viener Zei-tung z dne 31. avgusta 1915) v ptenarnem senatu in nato izdal sledeči judikat: 1. Ako je moral najemnik najete prostore zapustiti fadi grozečega sovražnikovega napada oziroma radi bližine sovražnika vsled uradne odredbe, tedaj mu principijelno ni treba plačati najemnine zk ono dobo, dokler se v resnici ne vrne,, oziroma dokler se mu ni mogoče vrniti (§ 1104 splošnega civ. zak.) 2. Ako je v takem slučaju najemnik bil prisiljen pustiti svoje hišne, oziroma o-bratne premičnie v stanovanju, tedaj se mu odpusti — upoštevajoč razmere posameznega slučaja — primeren del najemnine (§ 1105 splošnega civ. zak.) Z ozirom na to pravno stališče, ki ga je zavzel najvišji sodni dvor. bodo gotovo marsikateri posestniki hiš uvideli, da je najbolje, ako se glede delnega oziroma popolnega odpusta najemnine pogodijo na prijateljski način z najemniki, ki so bezali, oziroma ki so morali bežati, in v takih slučajih se bo odpisal najemninski davek na podlagi ministrske odredbe, ki je bila uvodoma omenjena. Da se pa omogoči odpis najemninskega davka v smislu te naredbe tudi v slučaju, da je posestnik hiše nastopil sod- Niiič.e! Kdo bo mislil na vas? Vaši dediči — dokler ne spravijo v žep dedščine! # C o Ljubeznive bralke, ki so nam radovo'j-no sledile v tej dolgi razpravi, bodo rivc.-umele, da je vse to imelo svoj na^n in da te razprave nismo brez povoSa uvrstili na tem mestu. Naš namen je bil v resnici, da uvedemo novo oseno v našo povest, ki bo igra-Ia^v njej važno ulogo in ki po svoji starosti, svojem mestu v družbi, svojem značaju in vedenju spada v vrsto onih zanimljivih starcev, o katerih smo govorili tako obširno. Gospod de Vaunoy je mož kakiii 62 do 65 let, velike postave, rdečega obraza, belih las. Njegov oče, bivši cesarski annadni dobavitelj, je obogatel po brezštevilnih lopovščinah. (Dalje.) V Trstu, dne 14. novembra 1915. »EDINOST« št. 316. Stran III. nij^ko pot in bil šele s sodnijskim ukrepom primoran deloma ali popolnoma o-pustiti najemnino, se odreja, da je tozadevni sodnijski ukrep smatrati za enako-veljaven svojevoljnemu odpustu najemnine. Trst. dne 10. novembra 1915. C. kr. davčna administracija Trst I. Schaffenhauer I. r. niš. Niš, glavno srbsko mesto za časa evropske vojne, kjer se je nahajala srbska vlada, parlament, kjer je bil centrum vsega srbskega političnega in sploh narodnega življenja .od začetka svetovne vojne, se nahaja v rokah bolgarske vojske. V normalnih časih je imelo to mesto 30.000 prebivalcev. Ali to število se je — kakor poročajo listi — podvojilo, odkar trala vojna. Mesto leži na važnem železniškem križišču na reki Nišavi. Mimo Niša teče glavna orijentalna železnica, ki spaja centralno in zapadno Evropo preko Belgrada in Sofije s Carigradom. Tu se dcii važna makedonska železnica v Solun In za srbsko trgovino jako važna železnica v dolino Timoka preko Kniaževca in Zaiečarja v Prahovo na Donavi. Mesto se je v zadnji čas krasno razvilo in ima Niš tipično srbski značaj. Mesto je jako razširjeno med vrtovi-in drevjem, hiše so večinoma enonadstropnice in le javna poslopja so večja in lepša. Ob žuboreči Ni-Šavi se nahaja v malem parku kraljevi grad. a nad gradom stoji stara citadela. Niš je že od srednjega veka trdnjava. V noveji čas so ga Srbi modernizirali in je bilo to gotovo naimočneja pozicija srbske armade. Brez dvoma je bil Niš tako utrjen, da bi se bil mogel dalje držati, ali strategična umetnost zavezniških poveljnikov mu je pripravila isto usodo, ki je zadela Varšavo in druge ruske trdnjave, ki so se morale predati, ne da bi bile dosegle slavo našega Przemysla. Niš je prastara naselbina. Za časa Ptolomeia so ga Grki imenovali Naissos in Nissa in od tod je ime Niš. V Nišu se je rodil cesar Konstantin Veliki, ki je polepšal in razširil mesto. Atilove čete so ga izpremenile v prah. Cesar Justinijan ga je zopet sezidal. V 7. stoletju so ga zavzeli Slovani, zavladali so v njem Bolgari in potem zopet Grki. Leta 1189 ga je osvojil srbski veliki župan Stjepan Nemanja, ki je v istem letu pozdravil v jijem nemškega cesarja Friderika Barbarossa na čelu križarske vojske, ki je šla v Palestino. Do bitke na Kosovem polju 1. 1389 Je ostal Niš v srbskih rokah, a tedaj je za-plapolala nad njim turška zastava, ki je izginila še le leta 18/7. Severozapadno od Niša leži vrh Vinik, kjer ie dne 23. septembra 1669 grof Lu-dovik Badenski s svojimi 17.000 mož iz-vojeval zmago nad Turki, ki jih je bilo 40.000. V srbsko-turški vojni 1. 1867 je bil Niš glavno turško oporišče proti Srbom, ki so ga zavzeli dne 28. decembra 1877. Po berolinskem miru je ostal Niš definitivno v srbskih rokah. italijanski letalski napadi na Hiramar. iNeue Freie Presse« piše: Čudoviti grad Miramar, ki ga je sezidal nesrečni meksikanski cesar Maksimilijan in ki leži na tržaškem ozemlju, tvori velikansko privlačnost za italijanske letalce, ki so že ponovno obmetavali z bombami grad in park. To je čudno iz več kot enega vzroka. Trst je odprto, neutrjeno mesto in bi torej moralo biti varno pred letalskimi nas adi. Grad Miramar leži toliko vstran od železniške proge, da je popolnoma izključeno, da bi mogel biti zadet po naključju in to še ponovno. Na kamenitih, nerriiaznih tleh je po trudapolnem in skrbnem delu dolgih let nastal krasen park. v katerem se goje najdragocenejše in naj-nenavadnejše rastline iz najrazličnejših delov sveta. Znanstvena in v nekem oziru tudi umetniška vrednost tega krasnega vrta privlačuje leto za letom tisoče po-setnikov iz vseh mogočih dežela v Trst. Ravno tako veliko vrednost pa ima tudi grad sam. Grad hrani celo vrsto umetniških zakladov in zgodovinsko dragocenih predmetov, ki so bile last cesarja Maksimi! jana. Militarične vrednosti nima niti grad niti park. Vzrokov taktične ali stra-| tegiene naravi torej ni mogoče navajati za obmetavanje Miramarja z bombami. Iskati je torej treba psiholoških vzrokov, in potem bo pač želja po napravljanju škode sama, združena s sovraštvom proti bivšemu avstrijskemu mornariškemu poveljniku nadvojvodu Ferdinandu Maksu, pod »ligar vodstvom se je mornarica, ki je pod Tegettlioffom potolkla italijansko pri Visu, edini vzrok, da Italijani napadajo grad, ki ga je on imel najrajši. Italijani pa hočejo. da bi se napadi na Miramar in Trst smatrali kot vračilo za napade naših letalcev na Benetke. To ie treba osvetliti nekoliko bolje. Benetke so utrjeno mesto. Od vseh strani jih opasujejo utrdbe, odvračalni topovi in strojne puške se nahajajo v različnih delih mesta, posebno na onih mestih, ki so najprimernejša za opazovanje in čuvanje ozračja. In to so palače in cerkve. Amerikanski listi so se takoj po izbruhu vojne z Italijo ali celo že preje bavili z usodo Benetek v vojni. Razpravljali so o možnosti obstreljevanja mesta in zaključek njihovih razprav je bil, da bi se Italijani ne smeli čuditi, ko bi se na umetniških zakladih tako bogate Benetke razdejale popolnoma, ker so močno utrjeno vojno pristanišče in zaradi velike bližine avstrijske obali zanjo zelo nevarno. Av-tro - Ogrska bi morala posili z vsemi svo- jimi močmi delati na t£>, da napravi to mesto neškodljivo. Če je Že Italija zgradila tamkaj močne utrdbe, bi bila njena lastna krivda, 6e bi se zato velika umetniška in zgodovinska dela izpostavljala uničenju. To je bilo mnenje vodilnih listov se-veroamerikanskih Zedinjenih držav, nevtralne države, ki tekom vojne gotovo ni zagrešila kake pristranosti v prid Avstro-Ogrske ali Nemčije. Vidimo torej, da tudi nevtralna Amerika smatra naše letalske napade na Benetke za čine upravičene obrambe. Za take pa se ne morejo smatrati obmetavanja Miramarja in Trsta z bombami. Naravnost nesmiselno pa je ravnanje Italijanov, ko vedno in vedno poudarjajo kot enega glavnih svojih vojnih smotrov »odrešitev Trsta izpod avstrijskega jarma«. Kakor se zdi, niso posebno prepričani o hrepenenju tržaškega prebivalstva po odrešitvi, kajti drugače bi se pač ne odločili za to, da nalašč obmetavajo z bombami mest© in njegovo najpoznanejšo znamenitost, Miramar, ko vendar ni tu militarično važnih objektov in morejo postati žrtve le hiše in pripadniki civilnega prebivalstva. V prvih časih vojne so italijanski letalci, ki so ne-kolikokrat vzeli na svoje polete s seboj tudi »božanskega« pevca Gabrijela D' Annunzija, metali z italijanskimi barvami okrašene, na dišečem papirju pisane oklice na prebivalstvo. Verjetna je pač misel, da so prav tako izgubonosni kot brezuspešni napadi na našo fronto dovedli Italijane do prepričanja, da ni več misliti na odrešitev Trsta. In zato pač hočejo objestno razdejati, kar morejo razdejati. Posebno jih morda pač izpodbada v to militarična nesmotrenost tega početja, kakor je bil pač tudi sladki občutek, da so prelomili zvestobo na način, ki ga ne pozna zgodovina, neka posebna izpodbuda za vojno. Domače vesti. Za bolgarski Rdeči križ. — Na pobudo namestnika barona Friesa se je vršilo včeraj v sejni dvorani trgovinske in obrtne zbornice zborovanje, ki mu je bil namen posvetovanje o uvedbi zbiranja za bolgarski Rdeči križ in ki se ga je udeležilo več oseb, med njimi mestni poveljnik vit. Wasserthal in predsednik trgovinske in obrtne zbornice vit. ScaramangeL Namestnik baron Fries je v zelo odobrava-nem nagovoru poudarjal veliko važnost te eminentno človekoljubne akcije in posebno še pomen, ki ga ima udeležba pri tej akciji za Trst, ki je v večstranskih gospodarskih zvezali z Bolgarsko. Predsednik trgovinske zbornice vit. Scaramanga se je zavalil namestniku za njegovo pobudo in je v daljšem govoru izražal simpatije mesta Trsta za Bolgarsko, po katerih je upati, da bo akcija imela dober uspeh. Izvolil se je nato delovni odsek, ki mu pripadajo: kot predsednik namestnik baron Fries - Skene, potem mestni poveljnik generalmajor vit. Wasserthal, škof dr. Karlin, deželna glavarja dr. Rizzi . in msgr. Faidutti, predsednik trgovinske zbornice vit. Scaramanga in cesarski komisar za Trst p!. Krekich - Strassoldo. Za akcijo v korist bolgarskemu Rdečemu križu se kaže v Trstu zelo živo zanimanje in plačalo se je v ta namen že celo vrsto znatnih zneskov. Med drugimi je podaril namestnik baron Fries - Skene 1000 K, predsednik trgovinske zbornice vit. Scaramanga 1000 K, podpredsednik trgovinske zbornice baron Albori 500* K itd. Vojaški dan v Trstu. S predpripravami za vojaški dan, ki se vrši dne 2. decembra, se pridno nadaljuje. Na včeraj obdržavani seji odbora se je moglo z zadovoljstvom konštatiraii, da se je priglasflo že mnogo mladih dam za prodajo znakov (cvetlic). Nadaljne prijave se sprejemajo v odborbvem lokalu, hotel V o I p 1 c h , ulica S. Splridione, vsak dan od 11 dop. do 1 pop. in od 2 do 4 pop., ob nedeljah in praznikih pa od 10 dop. do 1 pop. Resnica o Trstu. Včeraj smo priobčili po »Neue Ziiricher Zeitung« opis »bojev v zraku nad Adrijo«, ki je uvodoma označil življenje in izpremembe v našem mestu vsled vojne. Ta spis vsebuje marsi-kako konstatacijo in pnpoznanje, ki ju radi beležimo. Priznava in ugotovlja se tu marsikaj, kar smo mi vedno trdili in proti čemer srno se vztrajno in neprestano borili, ki pa se je od drugih strani isto-tako trdovratno taiilo in — nam zamerja-lo. V črno knjigo, na najbolj črni strani, smo bili zapisani, ker smo grajali in obsojali, a danes vidimo, kako se označa kot razveseljivo izpremembo dejstvo, da je odstranjeno to, na kar smo vedno opozarjali in kar smo obsojali. Dopisnik priznava, da je bilo v Trstu tuje in od tujcev naiete »sodrge <, ki je bila vedno nezadovoljna in je razgrajala. Ravno proti tej »so-drgi« — ki pa ni bila sama sodrga v navadnem pomenu te besede — sAo se mi borili vedno, a niso hoteli poslufcti našega glasu in naših protestov. Trst je italijansko mesto — to je bil aksijom, po ka-katerem se je uravnavalo vse postopanje — proti nam! Kdor ni bil udan tej veri, je bil razgrajač in nepatrijotičen, sovražnik velikih državnih interesov. Sedaj pa se širi po deželi — tudi dunajski listi so ponatisnili oni sestavek v »Neue Ziiricher Zeitung« — glas, da Trst al ne slovensko, ne italijansko mesto. To je najodkriteje pnpoznanje, da smo tudi mi Slovenci v Trstu doma, da smo sestaven del te mestne občine! Tako je slednjič pripoznana kot zakonita naša borba, da hj prišli v tem mestu do pozicije, ki nam gre, do veljave in do primernega uvaževanja. Morali so priti šele sedanji dogodki, da se pripoznava ta resnica o našem Trstu! Leskovo pismo, namesto notarskega. Prejeli smo: Ravno sedanji čas mi daje povod, da priobčim to le preprosto, pa značaj ljudstva in običaje osvetljujočo zastavno pogodbo, katero sta naredila dva kmeta na Kamnem pri Tolminu: Posestnik L. — tako je nekdo pripovedoval — je potreboval pred 200 leti sto in petdeset goldinarjev. Zastavil je torej njivo za o-menjeni denar posestniku C—u. K notarju nista šla, ker ga sploh ni bilo, in tudi sama nista znala pisati. Urezala sta pa kratko leskovo šibico, naredila vanjo tri zareze, precepila jo po strženu in nato vzela ter skrbno shranila vsak svojo polovico. Kot priča navzoči mož je pripomnil C—u: »Ko ti prinese L. ali kateri drugi njegovih naslednikov to Šibico in 150 goldinarjev, daj mu nazaj njivo!« — Stvar o tem leskovem pismu je dotičnim sosedom živo ostala v spominu in glej — šele čez 200 let, to je v naših dnevih, je došla njiva nazaj v roke dedičem posestnika L—a brez prepira in tožbe. K .V. Tedensko zdravstveno poročilo. Od 6. do 13. t. m. so bili v težaški, občini 3 slučaji škrlatice. 4 slučaji davice in 13 slučajev Iegarja. Umrli ste dve osebi na le-garju. »Odbor za obrambo konsumentov« se je ob sodelovanju raznih strokovnih organizacij, obrtnih in konsumnih zadrug, bolniških blagajen in kulturnih društev ustanovil te dni v Trstu. Namen tega odbora je, da občinstvu daje vsestranska poj^ni-la in navodila ter sprejema pritožbe zlasti v aprovizacijskih stvareh. Odbor bo imel svoje pododbore in zaupnike v vseh mestnih okrajih. Da bi natančneje poročali o sestavi tega odbora, nam ni mogoče, ker nismo bili vabljeni k sestanku, in zato tudi ne vemo povedati* ali se nahaja v odboru tudi kaj zastopnikov naših narodnogospodarskih in drugih organizacij. Tržaški tramvaj. Ravnateljstvo tržaškega tramvaja je ukrenilo vse potrebno, da do konca tekočega leta zopet uvede redne vožnje z električnim obratom na progama nI. Kandler - Campo Marzio in ul. Conti - Vojašnični trg. Danes pop. ob & JJWM PRIREDITEV učencev C. H. šol u veliki dvorani - - „liG?odne$a doma" ® Trstu. - - ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. _ HALI OGLASI ss m niin^o po 4 atot. betedo. Maštao tiskana basada pa raiu- nsjo »obrat raft. — Naimaujia : pristojbina anala 40 stotink. : Itfom ia BPr'jmem tifcoj pridnega, zanesljivega ISCeUl fanta-veibenika. J. Stoka, knjigarna in papirnica, ulica Moli no piecolo 19 (tik kavarne Nuova York). 700 IlnVffflHfffltf) noprimi&nin ae sprejme pod rili prUVIJUllJ« godnimi pogoji. — PojasnUa od 3 — 6 Societa. Coloniale Triestina d'importazione, ul. Molino piccolo 9 (skladišče). 567 (rabljena; bela tenka K 6.60, siva tenka K 5.20, drugo po dogovorni ceni, kupuje tržaška tvraka nI. Sapone 2. 573 Volna Okvirje T9#kTTSt ^s0^"- Razglednice tržaške po K vojne po K 4 _ sto komadov, vojne (feldpost) dopisnice po K 2.40 in fine rosa in modro zelene po K 3 tisoč komadov. Vojna pisma (feldpostbriefe) raznih barv po K 2.30 sto komadov. 700 flvfflA so nove umetniške razglednice narou-£riSjIb nege tkiva v Dalmaciji posebno priporočljive za ženska ročna dela. J. ŠTOKA knjigarna in trgovina s papujem itd. nllca Molino piccolo 19 (tik kavarne Kuova York). 700 UkusnHsnll1! ▼ Trstu nI. del Salice štev. 6 DuFVUrnill (Plazza Barriera vecchia) se barvajo ženske in moške oblake vsake barve, brez razpare. Čistijo in likajo M oblake in zastori. Dela se izvršujejo tekom 3 dni. Cane zmerne. 527 IUkf«4tM ea ne dobi nikjer po tako nizki ceni, rUHlSIVU kakor pri SAM BROD, ulica Squero nuovo št. 7, I. nad. (blru gimnazija.) 555 £j»b«tlmdrn kakao, sladščiče Stoliwerck, tudi n tOKOlUUUf debelo. Trst, nI. detle Poste it. ibivša mlekarna Monastero). 57 Žepne električne svetilke, baterije L vrste. — HELVETIA Barriera 19. 569 Cfthffflffl zmozDa vseh domačib del, tudi JUJJUiiMI nja, likinja ia kubanja ižće sluibe za nekoliko ur na dan. Ponudbe pod „Št. 1915" na Ins. odd. Edinosti. 7ig Ivan Krlžmnnčlt sala K Ž 40—2 80, cipro K 2 40—2 80, Caserma 8 prodaja. 1-60—2, mar-crema maršala K 2 40. Amaro Istria K 2*40, pelikovac 2 40. tropinovec navaden K 2 40, "tropinovec fini K 3, slivo vic K 3, brin« evec K 260. konjak K 3 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah K 1-80. 502 Hffmi7nn Jabolka Vrste razpošilja sadna lltillllirllll razpošiljalnica Fr. Cerar v Stob pošta Domžale (Kranjsko) iz kolodvora Domžale. — 100 kg po 20—40 K po kakovosti in povzetju. — Poštni koli K 2 G0. Lep krompir po nizki ceni. (454 Ddlfkfl papiri a za ovitke, capirnatiii vre- vClinU čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Gene zmerne. — G-astone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16. 434 Via Coroneo 4f>. Palme & O. Campanile 21, . 549 fft^M meblirana ali prazna, tudi z vporabo knbi-tJUfcjil nje, se odda takoj. ul. Piccardi štev. 2, L nadđfcr. • 717 Kebllrana levo. 517 f nvnfmArfl takoj pridnega in zanesljivega pe-iBIfiGJIcECIII kovskega vajenca in deklo ki bi amagala v pekarlji. — Fran Jančar, trgovec 'ivaCa. 571 In vsake druge vrste In zlstemov od 1—600 svef svetlobe na debelo se prodala v aL Boccacclo 17. i SI 9G 1 JOSIP STRUCKEL _ Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina p Nov prihod volnenega blaga za moške, K 2 in ženske, zefir, batist in perljiva svila 2 Iza jopice. — Svilenina in okraski zadnje m novosti, velik izbor Ugotovljenega pe- K — rila ln na metre, spodnje srajce moderci. * - Vezenine in drobnarije, preproge za- m vese, trliž po izjemno nizkih cenah. nmamnmmmmm 11 si iwm$ ICrie Trst, Piazsa S. Giovamti 1 ~ kuhinjskih in klotarskih potreb« I Min Od lesa in plataain, škafov sdčofeov, lop«!, erbasev in metel vreat, čebrov in kad, sodSokov, lop«! reSet, sit ln .....i kr to stroko bsakovnstaih kofiev, it ■Ok drugih v paOR}< edroetov. ter mnoge Priperoie i a stekleno posado za vino« ■Bil niHIMII I« Tiskarna „Edinost" v Trstu vpisana zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 29. novembra 1915. ob 7 zvečer v pisarni odvetnikov dr, Gregorina In dr. Slavlka (Dunajska ulica št. 10 I. n.) DNEVNI RED: 1. Predloženje letnih računov (za leto 1913.) H. Predloge o razdelitvi čistega dobička in sklepanje o tem. 3. Volitev načelništva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučajnosti. _ V TRSTU, dne 14. novembra 1915. NAČELNIŠTVO. EsnlSla C@regafo Trst Campo S. Glacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svofa; trgovino pisumllklh m šolskih potrebščin Prodaja razglednic ln Igrač vseh vrst^ Prodajajo se lcffi moiKvenlHl v slov. ležita* pešpolka št. dodeljen ljubljanskemu domobranskemu pešpolku št. Je 30. avgusta 1914. 1. padel pri Przemyslanih. V svrho proglasitve za mrtvega se prosijo priče očividci smrti, da nujno reko* mandirano pošljejo svoj natančni naslov na naslov: Stotnik Pavel Schlosser, Ru-ckerlberg — Graz, Bhmiengasse št. 11. —• Vsi stroški se povrnejo. Dr. HORVATU TRST, Via Cćsrintia 39 SpccUaliftt sa KOŽNI In SPOLNE BOLfcZNl Šibkost m nervoznost mm BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 10*1 pop« ln 4 - 7 zveter ob nedeljah od 10 - 1« Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni, dobri brat Ignacij Berginc desetnik c. kr. pešpolka dne 13. oktobra t I. na severnem bojišču padel junaške smrti. TRST, dne 13. novembra 1915. Anton, štabni vodja c. kr. črnovoj. pešpolka, brat. Ana, Marija, Alojzija, sestre. Odprla se ie te dni MANIFAKTUIŠMA THO0MIMA F RANA MN1Ž1Ć v Trstu ulka Barriera vesehis št@¥. z veliko izUero zimskih predmeion po najnižji!? cenah. IGNAZIO POTOCIr čnik Aldo Setinig K 1000; Neimenovan K 1000; prof. Fran Cattola K 400; Ervio K^rhl* ravnatelj Dreherjeve pivovarne K 25.000; Coope-lativ* cittadina di consumo K 5000; A. Sviadoschz K 300; Silvtf Pernetti K 300; Neimenovan K 500; Ana Poitini K 1000; Jnl^j Liebmann K 500; Ne imenovan K 1000; šolska mlade?, občinske ljudske in me-ćanske Sole Novega mesta K 200 ; učiteljsko oso Ve mestne ljudske š- >le v ulici Donadoni t korist ."»klad« za revne učence" K 300; šolska i: 'idtrž i-te šole K 100; učiteljsko oso bje obeh Trdnih šol v ulici Ferriera v korist „skladu za ne učence K 300; šolska mladež iste šole K 2O0 : Friderik Morsani K 100; Neimenovan K «00; Edvard Haha K 10 000; Adolf Loblowitz K 10,000; I. Mautner K 8000; Robert Waldek K 4*000; Neimenovani K 300; Josipija vdova Desimon K 2000; Rita Goldfrucbt K' 2000 ; Lea Goldfrucht K 1000; Neimenovan K 200; Artur Glaser K 2000; Savel Sadoeh K 1000; Alojzija Engel K 500; Emil Hofka K 200; Fabbrica di conserve alimen-tari K 25O.0 ); Nikofor StepančiS 2iOO; Matiia lvar,iševika hranilnica in posojilnica 2 X)0 ; Anion Muha K 2000; Andrej Obersnel K 100,: I. !>- a v Sr-botniak K 1000; Slavoj Praprotnik K jOO; Andrej Obersnel K 4000; Angela Jug K «>; kup. Gregor Brazz*novich (nadaljni podpis K Ji* 0: Kad Šiško* ić K 1000; k^p. Štefan Vu-K 1000; inž. Ghira A Catta inich K 5000 ; Sp )-2i hranilnica v Trstu K 15 800; Igrač Levi-M nzi K 100; kap. Dušan Mai.dić K 3000 ; Ed. A v t C^ tržaška podružnica K 20 000: Marija .ureich^n Secchiari (II. podpis) K 500J; inJL ' ust iv Runz K 1500 ; Neiir.-novan K 0COO: Ivan *."Oh- .-h Sin:oncvo K 400; Neimenovan K 1000: r.eiolet i dediči Ka la Kralla K 1000; Neimenovan K IOOj; Josip Visintin K 3000; Gizela Dri-^ani K 20 0 ; Neimenovan K 5000; Lavra Erhardt iv Konstantina Guliich K 2sj0; Ivan Volcich K 2M); M»rin PitUr.a K ?, 0; ITan Star v K 200; Rudolf Tribusson K 2<>0; Julij Todeschini K 200; j L Uoracuchi Artur K 2».-0 ; Edgard Ijin^e 200; Josip Smerdou K 2uoriigo K 2». DMeTpOp^riSPRIHEDlTE« učenčev C H. ioi u uelihl dvorom - - „Harodnajfi Cfirnn" o Trslu. - - Dopuščeni so zasebni zavitki k vojnim poštnim uradom št. stoštiridesetdve 142, stošestdesettri 163, stosedemdesetdve 172, stosedemdeselštiri 174, dvestodvanajst 212, tristopetdesetštiri 354. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek. 15. novembra dopoldne, se bodo v mestni zastavljalnici prodajale na javni dražbi »dragocenosti«, zastavljene meseca aprila 1. 1914. na zelene listke serije 135 in sicer od št. 157.000 do št. 160.000, popoldne pa »nedragoceni« predmeti, zastavljeni meseca junija L 1914. na žetone listke serije 135 in sicer od št 56.000 do št. 57.500. 'Umrli Prijavljeni dne 12 t. m. na mestnem fizikatu: Furlanič Gverin, mesec dni, uL Cone o rdi a 8t 19. — V mestni bolnišnici dne 12. t. m.: Brazzafoli Andrej, 73 let; Cobas Gvidon, 30 let; JeliniČ Manjd4 let. — Prijavljeni dne 13. t. m.: Čokelj Damir. poldrugo leto. Istrska cesta Št 12; Lupe-tina Beatrika. 13 dni, tre Gavana št. 6; Mozetič A ndrej, 43 let, uL del Molino a vapore štev. 9 ; Žigman Terezija, 80 let, ul. del Molin grande 20. - - V mestni bolnišnici dne 13. t. m.: Etmaver Julij, 73 let; Grgič Josipina, poide veto leto; Mozetič Fran, 23 let; Petelin Humbert, 18 let; Roj niča Petrino, 27 let; Salvagno Ana, 80 let; Seve-rin Marija, 24 let; UršiČ Ida, 2 leti. — V bolnišnici pri 9 v. Mariji Magdaleni dne 13. Um.: Brun Julija, 35 let. lonvL V podporo revnejšim otrokom, obisk^jočim slovenske šole, sta nadalje darovala v moje roke g. Josip Katalan (s Roj aha, sedaj v Ljutomeru K 20 in g. Smrkolj K 15, v spomin pok matere Fra«-čiške namesto venca in ker se nista mogla udeležiti pogreba. V ta namen sta darovala še g. Katalan K 20 in g. Smrkolj K 15 na korist ženske podružnice Sv. Cirila in Metoda. G. blagajni čarka naj blagovoli dvigniti ta znesek v moji trgovini. SI ravnateljstvo slovenskih šol n^j pa blagovoli razpolagati v moji trgovini z nadaljnimi K 36*60, ker je 60 vin. daroval tudi še g. Grgič. J. Stoka, knjigama in trgovina s papirjem t Trstu, ulica Molino piccolo 19 (tik kavarne „Nnova Točk"). Včerajšnji seznam darov za božičnico je popraviti ▼ smislu, da je svoto 12 K daroval Davorin Najdič ia n« Naglič. Darovi, došli ces. komisarju. Učenci slovenske ljudske šole v Rojanu K 10 ▼ korist skladu sa vdove in sirote padlih v vojni. Jurij Stocovaz in soproga K 20 za Rdeči krii, K 15 za naie vojake na južnem bojišču in K 15 aa vojake na bojišču. Vesti iz Gofltte. Skrb zi sirote n ndk volaka. Skrb za sirote po padlih vojakih. Nesrečna usoda beguncev je privedla c. kr. vlado, razne javne činitelje in zasebnike do tega, da skušajo na razne načine izboljšati njihov položaj. Brez dvoma se smejo begunci smatrati kot hudo prizadeti po vojni, a neprimerno hujši je položaj nesrečnih sirot, ki so izgubile svoje roditelje. Veliko sirot z Goriško-Gradiščanskega se sedaj začasno nahaja bodisi v begunskih taboriščih, kjer prejemajo potom svojih sorodnikov ali varuhov vladno podporo, bodisi pri zasebnikih, ki so se iz mi-losrčja zavzeli za nje. Socijalna in človekoljubna dolžnost pa nam nalaga, da skrbimo tudi za usodo sirot po vojni, in potrebno Je, da že sedaj proučujemo načine in sredstva, kako bi se zagotovila tem sirotam prava vzgoja, da postanejo koristni Člani družbe. Med pripravljalna dela te človekoljubne akcije spada štetje sirot, pristojnih na Goriško-Gradiščansko. V ta namen se je obrnil deželni odbor na taboriščne uprave s prošnjo, da sestavijo imenike sirot, ki se nahajajo v begunskih taborih. Enaka prošnja je bila odposlana »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Mogoče pa je, da zgoraj omenjenim činiteljem ne bodo vsi zaželjeni podatki na razpolago, ker se mnogo sirot nahaja pri zasebnikih. Vsled tega prosi deželni odbor take družine, da mu naznanijo imena in starost sirot iz naše dežele, ki iih imajo pri sebi. To naznanilo naj pošljejo de- želnemu odboru bodisi naravnost, bodisi potom pomožnega odbora za begunce z juga (Dunaj IV. Favoritenstrasse 5), ali pa potom »Posredovalnice za goriške begunce« v Ljubljani. Deželni odbor soriški, sedaj na Dunaju L (parlament). C. kr. poštni urad v Mirnu pri Gorici (politični okraj Gorica) se je zatvoril s 6. novembrom t. L — V dostavljalni okraj imenovanega poštnega urada spadajoči kraji Miren, Roje. Pri Šeli, Na Grabči, Ja-pnišče. Na Gradi. Rupa. Bilje in Orehov-lje, so se tem povodom pridelili dostav-ljalnemu okrožju c. kr. poštnega urada v Ovčji Dragi. Gospodarstvo. Naročanje na modro galico za leto 1916. Tržaška kmetijska družba — Dunajska ulica št 10 — sprejema naročila na modro galico za L 1916. Kdor želi naročiti, mora plačati ob naročitvi za vsak kg po 4 krone. —Kdor hoče, naroči lahko direktno pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Natančnejši podatki se dobe v zgornjem uradu. izpred sotNSčo. Jajca kupil, porabil, in razproda!, a plačal nič. Trgovec Anton Oschlag, v Ponikvi ob južni železnici, je poslal na naročilo Franca Hoffmanna in drugov, ekspedijen-ta pri južni železnici v TrstiL že v letu 1914. zabof jajec v vrednosti 147 K. Ko le ni bilo plačila, je trgovec začel opominjati obtoženca, ga tožiti civilnim potom, a vse zaman. Hoffmana niso mogli dobiti nikjer, skrival se Je kot lisica pred ježom. Slednjič so ga pa le našli, in sedaj se nahaja uslužben pri železnici v Atzgersdor-fu pri Liesingu, kjer ga je sodišče zaslišalo informativno. Obtoženec te priznal, da je naročil jajc^, dodavši, da ne ve, kdo so bili oni, ki šb tudi podpisali naročilo, in da ne more plačati. -Oškodovana tvrdka, zaslišana pri sodišču v Šmarjah na Štajerskem, je izpovedala, da ona sploh ne bi biia poslala obtožencu jajec, če bi ne bilo na naročilnem listu podpisanih mnogo pristavov in revidentov južne železnice in da se ji dozdeva, da je obtoženec, ko noče ali ne ve navesti imen dotičnih drugih uradnikov, hotel na tak zvijačni način priti do tako velikega števila jajec, jih prodati ki priti do denarja. Na včerajšnji razpravi, Id se je vršila v odsotnosti obtoženca, je okrajni sodnik Comel obsodil Hoffmana na 10 dni zapora iz razlogov, ker obtoženec od meseca februarja 1. 1914. do sedaj ni niti plačal vinarja in so imena sopodpisancev na naročilu le izmišljena v svrho, da je prišel tako do blaga, ker tvrdka Oschlag brez teh podpisov ne bi bila poslata blaga. Obsojen Je bil tudi na povrnitev Škode 147 kron tvrdkl Oschlag. PrtporotUive tvrdke. Iran Bldovec činstvu, da je odprl svojo lastno trgovino jestvin in kolonijalnega blaga v ul. Campanile 13 ter se toplo priporoča za obilen obide. Cene zmerne. — Postrežba točna. 22ub ADIOdOV* Trst- via Torrente 30, L n. Damska • IUC3CI krojačnica. —'Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, oblake za poroke, bluza za gledališče itd. Cena zmerna. 337 Ston SriKo {Sanjamo ^ Via Cavana 5. Bogat iz&er likerjev ; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz šya. — Filijalka na vogalu ul. del Teatro in ulice deli* Orologio. — Se priporoča Andrej Antonopulo. 430 Fratelli Hauber Umetni zobje z ta brez čeljust!, zlate krone In ohro&kl VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk o TRST, ul. Coserma St. 13, li. n. f Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. 1 u ul. Furneto iz, i. mi m Proda se velika množina TRST, Via Torrente šiv. 14, TRST L . f , tl M Zaloga ustrojenih kož ■ | HltinlfSKfnŠtl WM • 1 Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta ■■ "" potrežčin za sedlarje. fPELERillE S kapuco"! S (loden) ZIMSKE SUKNJE OBLEKE priporoča prodajalni« nec & Ce kakor n. pr.: vatirane in volnene odeje, prost in beli fu-štanj, volnene maje, nogavice, tkanine, bombaževine i. t. d. Vse blago najbolje vrste in po zmernih cenah. I Prodaja se w\: od 9-] io ođ 3-5 BgHBrailggaBBilSMSI š Trst, ulico Ponterosso štso. 8 = I vogel ulice Htioua il 13. ■ FINE OBLEKE N MERI Izdelujejo noj I boljši Krojači. — Postrežba točni tfomnticnl Edini v Trstu. Ncjprlkiadnsjsi. m S. Giouanni 18. (Ula del Torrente) ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se It preselil Id orđiolra sedal v Trstu, ui. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. a »> IV f» n •i ti t« ** if ■i •f ii ii •i it Kuhana gnjat s kruhom vred Surova „ Ogrski salam Furlanakl salam Sardine Nanles ,, rezane Sir smenihaler Gsoljen Jezik Klobasa Plzcnsko prvo, Hoaakovsko pivo Vino Opollo Clpro Vermouih Haisga Maršala Mallnovec Wa3dperle Likerji SladS