Leto VII., štev 59 Ljubljana, nedelja 7. marca 1926 Poštnina pavSaiirana. Cena 3 Din a Izhaja ob 4. «jutraf. =a Stane mesečno Oin <5—; za inozemstvo Dtn 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredniftivo 1 LJubljana, Knafiova ulica Stev. $/L Telefon itev. 7a, ponoči tucM »tev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnBtvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, Prefter-nova ulica St 4. — Teleion it. 49s Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta. RaCnn pri poitnem ček. zavoda t Ljub-Jana št. 11.84* • Praha čislo 78.180. V/len, Nr. 105.141. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Ljubljana. 6. marca. Davi ob osmih je Dadla francoska y la da. Ministrski predsednik in zunanji minister Aristide Briand se ie odpeljal v Elizejsko palačo, da poda predsedniku republike Doumergu ostavko celokupnega kabineta, nekako v trenutku, ko ie Chamberlain sedel v vlak. ki ga je odvedel v Ženevo in je luksuzni ekspres s polnoštevilno nemško delegacijo pod vodstvom državnega kancelarja in zunanjega ministra že drvel k obalam lemanskega jezera, kjer čaka Nemčijo slavnosten sprejem v Zvezo narodov in zmagoslaven povratek med velesile. Briand je v prvem razburjenju, ko mu je bila odklonjena zaupnica, nekaj grozil, da zdaj ne pojde več v Ženevo. Kmalu pa se je premislil in sedai je gotova stvar, da bo iutri že prisostvoval predrazgovorom v Zvezi narodov zastopanih velesil z Nemčijo in ostalimi pogodbenicami iz Locarna. Samega zasedanja Zveze narodov pa. pravi, da se r.e more udeležiti, ker kot predsednik vlade v ostavki nima zadostne avtoritete spričo nenavadno važnega dnevnega reda. Zato bo ostal namesto njega v Ženevi kot vodja francoske delegacije Paul - Boncour . . . Argument je dvomljive prepričevalne vrednosti Kako nai ima več avtoritete kot Briand socijalistični ooslanec Paul - Boncour, £igar stranka je v pobratimiji s skrajno desnico in s komunisti zrušila Briandov kabinet. Paul - Boncour. ki je sicer nenavadno sijajen govornik, velik miro-Ijub. a nima razen predsedstva v parlamentarni vojni komisiji nobene važne ln odgovorne funkcije? Da je že doslej večkrat in uspešno zastopal Francijo v Ženevi, je gotovo lepa in vse hvale vredna izkaznica, ne izbriše na dejstva, da bo francosi.a delegacija na zasedanju Zveze narodov nesorazmerno šibkejša kot nemška ali britanska. Tu tiči tragič-oo jedro Briandovega padca. Notranjepolitičen moment gotovo tudi ni nevažen. saj je z Brinandom padel eden najsposobnejših državnikov, ki so ga radi nazivali kot «zadnjo rezervo» francoske republikanske demokracije». Njegov poraz je tem resnejši, ker si je zlomil vrat ob onem istem fatalnem finančnem problemu, ki le poteptal že Herriota in Parnlevéja z vsemi njihovimi finančnimi ministri vred. Francoska državna blagajna rabi nujno denar, rabi tedne milijarde, če naj se zagotovi ravnotežje v proračunu, omogoči izn'ace-vanje notranjih in zunanjih posojil, ki dosegajo zvezdoslovske številke in ostavi nadaljno padanje franka. Te milijarde tiče v žepih davkoplačevalcev ln se dado istisniti iz njih samo z novini pritiskom davčnega vijaka Edino novi. težki davki morejo rešiti Francijo Dred — bankrotom. Drugega sredstva ni. To priznavajo vse francoske stranke, celo komunisti in peščica klerikal-r h monarhistov na skrajni desnici so si edini v tej trditvi. Ta čedna enodušnost ca se takoj izprevrže v hrupen oreoir in ogorčeno strankarsko in socijalno-poli-tično bitko, čim se postavi vprašanje, kdo naj plača potrebne milijarde, ali kapital ali konsumenti ali pa cel narod sorazmerno. Na tej pečini so si razbili glavo Briandovi predniki, ob njej je obležal tudi Briand. Kdo bo zdaj skušal Izlečiti trmoglavost in skopost poslancev in kdo bo imel nalogo reševati konflikt med poslansko zbornico in senatom, se v tem trenutku še ne da predvideti. Ni pa izključeno, da postane Briand sam sebi naslednik . . . Ce vpoštevamo to možnost, za katero govori mnogo razlogov, se moramo vprašati, čemu je bil potreben Briandov padec baš sedaj, ko se vrši zase-oanje Zveze narodov in bi morala biti Francija v Ženevi močna m enotna? N'a tem mestu smo že večkrat poudarjali izredno važnost vstopa Nemčije v Zvezo narodov, ki pomeni pravcat prevrat v evropski in tudi svetovni DolitikL Razložili smo tudi bistvo ogorčenega boja za stalne sedeže v Svetu Zveze narodov in izrazili svoje prepričanje. da bi bilo v interesu pravice in Politične modrosti, da se sprejme že sedaj v marcu poleg Nemčije vsaj še Poljska kot stalna članica v vrhovni forum v Ženevi. Takega mnenja je tudi celokupna francoska javnost in v prvi vrsti sam Brand. To je tudi boljše prepričanje ?ngleškega zunanjega ministra Cham-berlaina. ki pa se je na zadnji seji parlamenta navzlic megleni zaupnici mogel dodobra prepričati, da v tem stališču rima za seboj večine angleškega naroda in parlamenta. Prihaja že vest. da ie Chamberlain moral obljubiti svojim ministrskim kolegom, da se v Ženevi ne bo predaleč eksponiral za Polisko. V takem trenutku se je umaknil Briand. ki se vedno rad umika, kadar bi korala njegova politika pretrpeti javen, očividen polom, da počaka v zatišju boljših časov, ki se vedno vračajo. Ne verujemo, da bi bil Izid današnjega glasovanja presenetil starega, rafiniranega taktika. Briand je doživel tekom svo-tega tadaie» ministrovanja ie celo Vedno večja nervoznost v vladini večini Konflikt med vlado in radikalskim klubom. — Nihče noče vlade braniti v parlamentu. — Odnošaji med radičevci m radikali — Pribičevičev zbor v Baranji. so molčali, a molčali so tudi radikali, »ko-ravno le vlada na snočrtji seji radikalskega kiUiba zahtevala, nai se določi v imenu stranke govornik, ki bo branil budžei ministra Makslmoviča. To se ni zredilo, temveč le bila kriaka vladne politike v Klubu tako živahna, da se mere brez pretiravanja reči, da se je radlikalslfl klub Izjavil pnoti vladnemu proračunu, z drugimi besedami, da je vlada kgubila zaupanje v največji Skupini koale cille. Množi politični krogi smatrajo, da bi morala vlada pod normalnm parlamentarnim režimom v tem primeru Izvaiati posledice In odstopiti. V resnici vladi ni b la Izrečena nezaupnica v zbornici, vendar pa tudi nima zaupanja v kfcifru. Trd; razmerje med radiikald bi radičevci ni postalo boljše, nasprotno, odnošaji med dberna strankama vladne večine so vsak dan bolj napeti. V obeh strankah koalicije pričakujejo naravnosit s sirahcm povratek fin. ministra dr. Sitojadinoviča, ker Je nihče ne ve, kako se bo St. Radič izvlekel iz afere, ks jo ima z g. Stojadino-viičem. Popoldne Je bil na dvoru poljedelski minister dr. Vasa Jovanovič. Njegova avdi-iemca pri kraJju Je veljala le resontnim postom. Zvečer Je odpotoval r Baranio g, Sve-«rzar Prlbičevič v spremstvu poslancev dr. Dušama Boš5wv4ča bi dr. Pale&a, ker Ima Iutri v Belem Manasfctfu velllk shod samostojne demokratske stranke. Minfeter Srskič Je odpotoval z mnogirri radiikalsU-ml poeland oa shod v GračanJctt. Burni dogodki v Narodni skupščini Spopadi med večmo in opozicij i. — Radikali poskusili napraviti veliko afero — a biamiral jih je sam predsednik. — Danes konec razprave o proračunu notranjega ministrstva, pom da je moral predsednik prikfciiti seja V ztjomlci ta kuloarilb so se poslanci ostro prepirali. Ko je predsednik ггк r- otvorB sejo Je Beograd. 6. marca. p. Burni d godki v današnji seji skupščine ki blamaia manjše radškaiske grupe* ki Je skušala iz neke izjave posl. SUS dr. Boškoviča o upravah razmerah v Vojvodini napraviti veliko afero tako, da je moral sam predsednik zavrniti ovitke proti dr. BaSkoviču kot ne-osnovane, so dokaz splošne nervoanosil, ki obvladuje poliučne kroge. Da se je bla-maži izpostavil sam predsednik radkaiske-ga kluba. Je napravilo na že itak neraz-porožene radikalske politike silno depri-trtijoč vtis. Sncčnja seja rad kafôkega kluba je vsej javnositd pokazala velika nasprotja, ki se pojavljajo med radikali proti vladi. Posebno izjave posameznih govornikov proti naknadnim kreditom so povzročile v vladi mnogo nerazpoioženja. Ministri upajo, da se sklep; radikalskega kluba ne morejo smatrati za définit:vne, ker bi m rail Izvajati posledice, ako bi se radikalsiki klub Izj a vil proti naknadnim kreditom trudi na prihodnji seji, te se ima vršiti v najkrajšem času. Ministrski predsednik Pašič Je dopoldne sprejel posamezne ministre in se z njimi posvetoval o položaju. Tudi ta posvetovanja se spravljajo v zvezo s snočnjo sejo radikalskega kluba. Najtrrže se bo prihodnje sele radikalslkesa kluba udeležil tudi Paišič, ki bo ob tej pr liki bran.il stališče vlade. Upajo, da bo njegova Intervencija imela uspeh. Mnogo pozornosti Je vzibudilo tudi dejstvo, da se tz vršit vladne večine pri razpravi o notranji politik: m nifcdo oclas: 1, da resno brani polit&o vlade. Radičervci Beograd, 6. marca p. Narodna skupščina nadaljuje debato o proračunu ministrstva n» tran.ih del. Prvi ie danes dopoldne govoril musliman Hadžikadič o političnih razmerah v Bosni In Hercegovini, kier se vršilo po nie govem zatrdil-u velikanska nasilja. Teror pod vlado RR i« mnogo hujši, kakor kdaj poprej. Govornik je pozval notranjega ministra. nai takoj napravi red, da se izogne sla b!m posledicam. Popoldne ie davidovič Kosta TImotljevič ostro kritiziral proračun notranjega mlnistr stva ta dejal, da so upravna oblastva danes pri nas popolnoma strankarska in da jim stoje na čelu skoraj povsod Izraziti strankar ji. Za vsako najmanjšo stvar se mora človek obrniti do političnih oblastev. Pri nas obstoja danes dvoje vrst državljanov: radikali in neradikali. Kdor ima opravka s temi ob-lastvi in hoče od njih kal doseči, mora t meti radikalsko izkaznico in mora dokazati svoje radikalno državljanstvo, sicer je ves trud zaman. Govortrk je naštel mnogo primerov nasilja ln zlorabe oblastev v svojem smederevskem voHnem okrožju ter ie ožigo sal javno nesigurnost v Vojvodini. Samostojni demokrat dT. Dušan Boškovič je pritrjeval Izvajanjem posl. Timotijeviča glede razmer v Vojvodini. Eden radikalsklh poslancev ga je vprašal, ali je bilo morda bolje pod Madžari, na kar je govornik odgovoril: »Takih slučajev prej ni bilo. V upravnem oziru je bilo marsikaj bolje pod Madžari!« Zaradi teh besedi so zagnali radikali strašen vik In razbrali po klopeh. Potem je dobil besedo radikal Mifjutln Dragovič. ki je očital opoziciji da ni lojalna v svoji kritiki delovanja radikalov. Posebno hudo se ie zagnal v zemljoradnfke. Posl. Moskovljevlču le očital, da je med vomo de lova! proti interesom države, zemljoradni-kom, da so ogoljufali volilce. Zato imajo sedaj sa.no štiri poslance ln bodo pri prihodnjih volitvah izgubili še te. Ko je Dragovič napadal opozlclo, da haTagulra narod ki ga ščtrva k nepokorščini napram oblastem je prišlo zopet do burnih prizorov med vladno večino ln opozlclo. Besedo je potem dobil poslanec Moskovljevič v osebni zadevi Izjavil je, da ie bilo njegovo postopanje za vojn« patriotiino. zlasti v Rusiji, kier le deloval za ujedtnenie domovine. To ve najbolje g, Pašič kateremu je o vsem tem poročal in ta gospod je takrat delal proti državi. Radikalni poslanci so ves čas Moskov ljevičevega govora tokli po klopeh, zahtevajoč. naj prekine svoj govor. Skupščina se še nI dobro pomirila ko Je dobil besedo dr. Dušan Boškovič (SDS). Ko se je pojavil na govorniški tribuni, so ga radikali spreeli s takim vriščem In hru- vrsto porazov in ni odstopil. Da ie stavil vprašanje zaupnice glede svoje davčne politike par ur pred odhodom v Ženevo. to gotovo ni gol slučaj. Vse kaže. da bo to najprej občutila Poljska ki se bo nemara morala navzlic jasni simpatiji Francije zadovoljiti zaenkrat le z obljubo, da se njena upravičena želja spolni šele v bodoče, in z imenovanjem anketne komisije za preiskavo vprašanja stalnih sedežev v Svetu Zveze narodov. Ravno tako se bojimo, da ie francoska vladna kriza prekinila potek Ninči-cevih razgovorov v Parizu, ki so se nahajali le tik pred zaključkom. stopil »mesto posl. Btškdv.da na govorniško tribuno predsednik radikalskega kluba 2iv-kovič. Opozicija je pričela protestirati, češ da nima besede, ker nI prijavljen kot govor nik. Culi so se klici: Kaj je to? Zivkovič nima pravice govoriti! To ie kTšttev poslov ntka. Predsednik Triikovič je skušal opozicijo toliko pomiriti, češ da se ie posUnec Živkovič oglasil k poslovniku. Predsednik radikalskega klirba Je nato Izvajal: Ker je dr. Dušan Boškovič v svojem govoru trdil, da so Imeli Srbi pod madžarskim režimom več svobode... (Velik trušč pri opoziciji. To ni res! Laiete) Živkovič: Tu n« gre za žalitev poslancev, ampak za žalitev celokup nega naroda. Zato stavljam » imemi 20 poslancev formalen predlog, na! se na temelju členov 79. in 102. poslovnika Izključi poslanec dr. Dušan Boškovič zaradi žalitve celo. kupnega naroda, povzročene z Izjavo, da so Imeli pod Madžari Srbi več svobode od treb se] Narodne skupščine. Ta predlog le zbornico »lino vznemiril Opozicija revoltirano ln burno protesttra, del vladne večine Je v vidni zadregi. Od vseh strani se čujejo glasovi: Kaj vendar tr dite! Dolžite človeka In predlagate obsodbo a nikdo ga še nI zaslišal! Živkovič: 20 poslancev ga obtožuje, ki so ga slišali. N1 treba da ga še zaslišujemo! Silen brup. Posl. Timoti evič: Kaj si Izmišljate. Saj nI res kar trditel Boškovič Je k večjemu uialll nesposobno upravo, a ne narodove častit Živkovič: Pripravljen sem umaknit! svoj predlog toda le tedaj, če dr. Boškovič svoj® besede prekliče In prosi za odpuščanje I Te besede Izzovejo nove glasne proteste. Vse kriči »Ali menite da ste v radikalskem klubu?« Spaho: nehajte nas terorizirati. Spo št m te poslovnik. Medtem Je bflo videti, kako predsednik Trifkovič kliče posamezne resnejše poslance k sebi ter si da cek> predložiti tudi steno-gram Boškovičeve izjave. V splošnem hrupu naznači. da hoče govoriti sam. Nastane tišina. Predsednik: Ugotoviti moram, da posL Boškovič nI Izrekel besed, katere mu po krivem pripisujejo nekateri poslanci, ki so ga morali napačno razumeti. Zato smatram, da al povoda za predlog posL Zlvko-riča. Skupščina naj gre preko Incidenta na dnevni red. Te predsednikove besede so radikale silno poparile. Opozicija jih je sprejela z odobravanjem In zbornica se je takoj pomirila. Nemoteno je nato mogel govoriti posl. Boškovič, ki je ostro kritiziral notranjo politiko vlade. Večinoma ie govoril o razmerah v Vojvodini, kjer Je več vrst političnih oblastev. V Subotici so kar štiri, namreč železniški komisarijat, poverjeništvo oddelka za zaščito države, mestna policija ln orožništvo. Zakon o oblastih se še vedno ne Izvaa. V Banatu vedri in oblači podžupan, ker Ima veliki župan svoj sedež v Beogradu Občinske uprave v Vojvodini so zelo ogrožene. Sedanji Občinski mogotci delajo kar hočeio Občinskih volitev sploh še ni bilo. Govornik je ostro kritiziral osebno politiko notranjega ministra. Z dr. Boškovlvem je bila Izčrpana lista današnjih govornikov, na kar le bila seja zaktiučena. Frihodnja seja hitri AwiMne ob 2 Demisija Briandove vlade Poraz Briandovega kabineta ob priliki debate o finančnem načrtu. — Predsednik Doumergue poveril vodstvo poslov dosedanjim ministrom. Pariz, в. marca. s. Včerajšnja seja po. tl&npke shoralce je trajala celo noč ln se je zavlekla do pol 10 ure danes dopoldne, •ončala Je z demisijo Briandovega kabl. neta. Razpravljajo se Je o davčnem pro-Jelrtn v oMi'ki, т kakrSni ee Je vrnil lz ee. nata. Parlament Je odklonil razne predlo. ge vlade, tako davek na alkohol In sladkor. S 333 proti 205 glasovom Je propadlo tudi iviSamje cen toba.ka. Ko Je Briand sagrozil г odstopom. Je zbornica sprejela zviSanje cene totoaka od 1.50 do 2.10 frankov. Ob pol osmih Je eooiJatl»tlCnl komunist Lafont predlagal, naj se debata o finančnem načrtu odgodi. Briand Je nastopil proti temu predlogu ln stavil med splošnim razburjenjem vprašanje zaupanja. Vlada Je bila poražena z 274 proti 221 glasovom. Pri glasovanju o predlogu poslanca La. fonta so eociialiteti tn komunisti sklenjeno glasova*! proti rladi, radikali, socijalistični republikanci to radikalna levica pa Je glasovala za vlado. Levičarski republikanci so nastopali ločeno, dočtm Je desnica In frakcija Louisa Marina glasovala proti Vladi Ker je bil izid glasovanja nejasen, so glasove Se enkrat prešteti Ob 6.50 zjutraj Je podpredsednîk razglasil 2e snanl Izid glasovanja .Radikali tn člani srednje stranke so se dvignil! в svojih sedežev ter vzklikali: «Zivlo Briand!» Briand Je z vsemi ministri ob burnih aklamacijah levice in sre. dlne zapustil dvorano. Seja se je saklju. čila ob 6.54. Pariz, 6. marca. s. Predsed. Doumergue Je sprejel demteijo kabineta in se zahvalil ministrom za njihov trud. Naprosil jih je, naj do na-daljnega vodijo tekoče posle. V ktiloarjih zbornice je večina poslancev Izrazila svoje mnenje, da je položaj, ki je nastal po včerajšnjem glasovanju v zbor. nlei, zelo zamotan. UeSitev krize bo zelo teika. Izrazili so željo, naj bi predsednik Doumergue takoj pričel s pogajanj!, da se kmalu reši kriza. Mnogi poslanci, celo taki, ki so pomagali pri padcu vlade, bi radi vi. deli. da bi Briand čim prej dobil nalog, nnj sestavi novo vlado ter da bi se mu s tem omogočilo, zastopati Francijo v ženevi Poleg tega naglaSaJo, da glasovanje ni dalo Doumergueu nobenih Jasnih smernic, ker se ne vidi nobena nova večina. Predsednik Doumergue Je imel, preden Je odpotoval v Lyota. da.1331 razgovor z Briandom. Dunaj, 6. marca. s. Vest o demtsijl Brlan. da Je Imela za posledico precejžen padec francoskega framka. Devisa Je od včeraj padla skoraj za 3 cfr. Na predvečer izrednega zasedanja Zveze narodov Briand bo kljub svoji demisiji zastopal Francijo. — Važni sestanki v Parizu. — Poljska zahteva izročena posebni komisiji? Ženeva, 6. marca. s. Demitjja Brianda je bia takoj sporočena tajništvu Zveze narodov. Tekom dopoldneva je iz Pariza dospelo telegrafično sporočilo, da pride briand vsekakor kot prvi delegat Francije v Ženevo. V tajništvu Zveze narodov menijo, da predstoječe zborovanje Zveze narodov vsled clemisije Bri&nda, ki le bli fe pred meseci določen za stalnega zas■ op.nl-ka Francije v Svetu, ne bo trpelo. V no-v aarskih krogih se računa z možnostjo, da se Briand že v torek vrne v Par.z ;n prepusti vodstvo francoske delegacije Pavlu Boncourju. Pariz. 6. marca. d. Briand le nocoj v spremstvu Pavla Boncoizrja in Loueheurja odpotoval v Ženevo. Jutri popoldne koufe-rwa z grofom Skrzynskimi ta Chamberlai-nom in se odpelje nato po pripravljalnih razgovorih iz Ženeve. Predsednik republike Doumerput začne v ponedeljek po svojem povratlku iz Lyona > posvetovanji o sestavi novega kabineta. Poljski zunanji minister Skrzynhkl ie sno3 na nek soareji sprejel angleškega poslanika, ki je bil pocblaščea od svoje vlade, da sporoči Skrzynskernu pogoje, pod katerir.l se hoče Anglija udeleževati pogjjanj v Ženevi. Skrzynski je Izjavil novinarjem, da potuje v Ženevo zato, da uresniči na odkrit in рз£:еп način, kar se |e lani nameravalo doeeči na locaraskl konferenci Pariz, 6. marca. k. Angleški zunanji minister Chamberlain le dospel semkaj. Na kolodvoru ga je sprejel min. predsednik Briand. Oba ministra sta se dolgo razgo-varjala na kolodvoru in se nato odpeljala v angieško veleposlaništvo. londnn, 6. marca. r. Zunanji nrinis er Chamberlain je odpotoval z angleško delegacijo v Ženevo danes dopoldne. »Manchester Quardîan« poroča, da le bila vlad- na »tranka v poslanlšiki zbornici obveščena, da je Chamberlain Izjavil v kabinetu, da ne bo podpiral nobene druge kandidature za sta'nr. mesto v Svetu Zveze narodov, kakor samo kanddaturo Nemčije. Prosil pa je, naj se o njegovi obveznosti napram kabinetu ne poroča v lavni seji, da se ne zmanjša njegova diplomatsko tehnična akcijska možnost. Kakor trdi omenjeni list, bo vprašanje razširjenja Sveta Zveze narodov proučevala posebna komisija, ki b-i za Polisko usodno sestavljena. Poljska zahteva po zastopstvu v Sveta %ve?e narodov se ne more odkloniti Madrid, 6. marca. r. Zunanji mfeiister Jfamgosa le odpotoval v Pariz, kier se Je sestal s španskim zastopnikom pr! Zvezi narodov Oulnonesom de Leon pred njegovim odhodom v Ženevo v svrho razgovora o vprašanju stalnega meeta v Svetu Zveze narodov. Stockholm. 6. marca. s. Zunanji minister ie Izjavil v državnem 2iborj, da so švedski delegati za Zvezo narodov dobili navodfo, naj aastopjo proti vsakemu pozitivnem» sklepu glede reorganizacije Sveta tekom marčnega zasedanja. Izvzema proti ustanovitvi stalnega sedeža Nemčije v Svetu Zv. narodov. Ženeva, 6. marca. r. Kot dobro znamenje za nadaljnji ra«voj vseh pceevetova^i Zveze narodov se smatra dejstvo, da se je dosegel začasni sporazum v kočljivem saar-skem vprašanju. Dosedanji predsednik srsiav\e, po fc&t.Ttti M usmerja politika obeh drt£.v, nikakor ntîo т eaeprcčju e twieijafeal iiačeži francoske раШЧге, ki ae, fcàfcor po tatrjajo, pepobio. aia strinja s îtalljansSax «Action Pranoflfee» v'Se: Žeto poEiSeral-eo jo za r.ae, da niaso v zvezi, kl se je uetfiirfla med Hfenom !n Beogradom, tem ÎKÛJ. kur moremo ровре&Ш, da \> pa Je po. «ira7® Betlil«ia s posôbr.isn (2an1fcelo;a »a žengrvske trgovaik« Jrroes, ▼ feetere?! je «cpozorl! trsovce na prihod «velHteg«. pocia. pejsvalc*r. «Travrfl» tzbaja po®&?rlne ob 4. toda trečer , «ia Je namud-jsna poëaî «Joursaala de Oemeve» ixlova, v kateri ob. Uublja, da Je priprav'" ca vaakorrair podrot-rtu fateJiîkahorsito afero. Ver ee to. i&devne poj2S-ii7o ne dajo tofeo izraziti cMCaJmJm dlplOTnaAffkani poteča e*i n po eredovemjem čaeoplsja. gredi teh naskokov ta otnraiTlibe pa Je imel ЛаалСпЈ oprM^Q nric Prof. Alojzij Repič: Miroslav Vilhar. Glava na spomeniku v Postojni L. 1S91. se je na nasvet prof. Vesela Dc «Dva borca». Model v mavcu, e vem natančno, prve ali druge skupi-c se nahaia v ljubljanskem muzeju. Po dovršeni petletni dobi na Akademiji je delal dve leti na Dunaju v lastnem ateljeju in par let tudi v bližini Dunaja. kier je našel tudi svojo družico га življenje. 2elel si je mirnega kotička svoji domovini in njegova želja se je izpolnila, ko ie bii 1. 1905. imenovan za Pogodbenega učitelja na takratni Umet-ao-obrtni šoli v Ljubljani. S tem konča njegovo nestalno umetniško potovanje po svetu. Še danes deluje na Tehniški srednji šoli v Ljubljani kot vodja kiparskega oddelka. Poglejmo nekoliko v njegovo umet- suknje ob vsaki priliki, če mu to kaže. 'Od umetnika ne moremo zahtevati, da preklinja danes to, kar mu je bilo desetletja sveto. In Repič kot človek? Učenci ga sll-kaio kot zelo natančnega, a zelo blagohotnega učitelja. Večjih družb Repič ne liubi. a postane iskren in zgovoren, če sedi s kakim boljšim znancem. O svoj.h delih ne govori rad. mnogo raje o lovu, 'kaiti navdušen lovec je, ki porabi vsak prosti trenutek, da pohiti s puško na rami v naravo. Redkokdaj ga boš videl brez Drena, ki je njegov stalen spremljevalec na poti iz šole in v šolo. K njegovi šestdesetietnici mu iskreno želimo še mnogo uspehov v njegovem umetniškem delovanju, — pa tudi visok t n-.cv; hi^o-nr»! D. V. cas Prof. Alojzij Repič: ropa mladost . 1898 na dunajski kademiji umetnosti odlikovano delo. Danes nedelja ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Pretresljiva scena u neinikega vel fuma, najbol] čitanega romana na svetu: PISMA, lil GA NISO DOSEGLA Prekrasni film ljubavi v 6 de an|ih. V glivnl vlog odhfn umetniki : 'epa Mjrcella A bani. Bernhard Got'.ke Muija Čičeva, A f B utechei, N Is Asher. Kolosnlen uspeh pri včerajšnji premijerll — Preskrbte si vstopnice v predp'odaji oJ 10 12 in ud 2 napiej. — Pn predsiavah sodeluie pom ožem umetniški orkester na каг posebno op zarjamo! — Predstave v ponedeljek oo 4., pol 6., pol 8. tn 9 Kino „LJUBLJANSKI 3VÛ3" 1426-a Telelon 730 Prednaznanilo: Monumental francoski film „Princesa in klo»n". Viltf im \>. dvorskih kr> gov. ..................................... ■ S i Samo prvovrstne 12t>5-a » I Badio - potrebščine j S po nizkih cenah vam dobavlja f frajbc вае, " a Cankarjevo nabr i e 5, tele! 4C.7. » " Oglejte si biezobvezno izrrano zalogo! ; S * апаааааааааааааавааааавашшаомааава« Dr. Matija Ambrožič Kakor smo že poročali, je svet medicinske fakultete v Beogradu izvolil g. dr. Matijo Ambrožiča, šefa dispanzerja za otroške bolezni v Ljubljani, za izrednega profesorja za otroške bolezni na beograjski univerzi. Dr. Ambrožič je prvi Slovenec, profesor na beograjski univerzi. Dr. Matija Ambrožič, šef zavoda za socijalno-higijensko zaščito dece v Ljubljani, je rojen 1. 18S9. na Hrastenicah pri Polhovem gradcu v ljubljanski okolici kot sin kmečkih staršev. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, splošne medicinske študije pa na Dunaju. Tam se je tudi specijaliziral za otroško zdravstvo v St. Anna Kinderspital-u pri dr R. Mon-tiju. v Reichsanstalt fur Mutter- und Sauglingsfiirsorge pri prof. Moliti ter na vseučiliški dečji kliniki pri proi. Pirque-tu. Plodove svojega znanstvenega dela na teh zavodih je priobčeval v nemški pedijatrični publicistiki. Študijska potovanja so ga vodila v Berlin in Pariz. V drugi polovici 1. 1922. ga ie naše ministrstvo narodnega zdravja namestilo v Ljubljani z nalogo, da organizira dečji dispanzer: društvo «Dečji in materinski dom kraljice Marije» pa mu je poverilo nalogo, da uredi dom za matere in dojenčke. Obe akciji je strnil v enoto in njima priključil še enoletno strokovno šolo za dečje zaščitne sestre ter popularno šolo za dečjo higijeno. Tako je nastal Zavod za soci.ialno-higi.iensko zaščito dece v Ljubljani, ki je pričel z delovanjem v juliju 1923. Razvil se je v moderno institucijo za puerikulturo. ki je radi svoje organizacije in svojega dela ponovno žela priznanje inozemskih strokovnjakov. Grandlozen histerični film. Fantastična Ijubav kneglnje Mariie B irgundsKe in Mik* miljana Avstrijskega. — ^ojav piincese na ljud semnju v Basu kit — meščanka Yolanda. Slučajno srečanje z Maksi-miljanom. - Viteški turnir. — Maksimiljan v ječi — Interesi Burgundije in Fiancue prisilijo Marijo v zakon s sinom Loulsa XI. — norcem. — Strašne dušrvne muke Matije. — Odk ita erozodejstva zločinca Ionisa XI — Prelivanie ki vi na bo|l5ču. — Maks mil anova pomoč Mariji — Louis XI. ga obsodi na smrt na vešalih. — Smit burgund->kt-ga vlad.irja - Drzen beg obeh ljubeč h z franc, dvora. — Združitev Maksimil ana i Marijo Yolando Preds'ave trajalo po 2. url — pri oblčajnlb cenah danes dopoldne ob pol U. ari, popoldne ob: 3., 5., 7. ln 9. mr Kino IDEAL 1430 3 Ljudska univerza v Mariboru Maribor. 6. marca. Ljudska univerza v Mariboru je po krasno uspelem ruskem ciklusu začela s predavanji francoskega ciklusa, ki so dosedaj zelo dobro uspela. Predavanja ie otvoril vseučiliški profesor dr. Ludmil Hauptmann iz Ljubi a-ne s temeljitimi izvajanji o političnih in kulturnih razmerah Francije pred revolucijo. V širokih potezah ie naslikal razvoj vsega javnega življenja na Francoskem od srednjega veka do osemnajstega stoletja, od fevdalizma do absolutizma z vsemi značilnimi usodepolni-mi pojavi, dokler ni dozorela revolucija. Mariborski profesor dr. Anton Dolar je v svojem predavanju o najslavnejšem francoskem mislecu in pisatelju za časa prosvitljenega absolutizma Vol-tareiu očrtal na zelo simpatičen način nele Voltairejevo burno življenje, ampak splošne duhovne razmere po ločitvi filozofije od teologije ter boj zoper verske dogme in cerkev. Prihodnji pondeljek predava inž. Janko Kukovec o drugem velikem mislecu francoske predrevolucijske dobe. J. J. Rousseauiu. nakar bodo sledila predavanja profesorja Gasperina o francoski revoluciji. Sporedno s temi historičnimi predavanji pa se vršijo informativna predavanja o moderni Franciji. Dosedaj je predaval profesor Gruntar o sedanji Franciji, katere najlepša mesta je pokazal v skioptičnih slikah, ljubljanski profesor arhitekt Rado Kregar pa o lanski svetovni dekorativni umetnosti v Parizu. Predavanje z mnogimi lepimi slikami nadaljuje prihodnji petek. Tako mariborska Ljudska univerza poleg raznih tečajev sistematično izvršuje cilj. ki si ga je postavila, za kar ji je mnogoštevilno občinstvo iz srca hvaležno. § Za ustanovitev srezkega poglavarstva v Trbovljah Trbovlje. 4. marca. Na seji gerentskega sosveta 25. januarja se ie sestavil pripravi alni odbor za dnsego srezkega poglavarstva v Trbovljah, sestoječ iz sledeč.h so-svetnikov: Pavlina. Goropevška. Ga-špariča Klenovška. Avscneka. Berger-ia in Pusta Akcija za ustanovitev srezkega poglavarstva v Trbovljah, ki so središče posavskih revirjev, datira že iz predvojnega časa Takrat je opetovano intervenirala občina, da bi prišlo vsai do ekspoziture tedanjega celjskega srezkega poglavarstva. Vojna je preprečila nadaljnp korake. Povodom nove administrativne raz delitve države so se Trbovlje mnogo trudile, da dobi-o srezko poglavarstvo. Zmagalo je Laško Akcija pa ni prenehala. Lansko leto maia meseca se ie zg'asila posebna deputacija pri velikem županu ljubljanske oblasti in mu razložila zakai je potrebno, da se premesti srezko poglavarstvo v Trbovlje. Izročila mu je tudi pismeno vlogo, ki tvori temelj prizadevanju posavskega prebivalstva po srezkem poglavarstvu. Vsebina dotične vloge se.glasi: «Občine Trbovlje. Dol. Zagorie. Izlake in Kotredež. vsi župni uradi, krajni šolski sveti šolska vodstva, društva in različne korporaciie te okolice, skupaj 57 strank, so prosili 1 1921. takratno Dokraiinsko vlado za Slovenijo za ustanovitev srezkega poglavarstva v Tr-bovliah. V prošnji se je naglašalo. kako velike važnosti ip največji industrijski ktaj Trbovlje v Jugoslaviji, ki omogočuje tisočem delavstva stalno naselitev, privabila mnogo trgovcev in obrtnikov vseh vrst ter kliče vedno nove obrtni- ke v kraj. Povdarjalo se je. da šteje občina okoli 20.000 prebivalcev, ki dajo mnogo posla v upravnem oziru. Toda tudi sosednje občine Zagorje. Izlake, Dol in Kotredež težijo za združitvijo pod novim, bolj priročnim glavarstvom s sedežem v Trbovljah, s katerimi jih bo vezala dobra cesta. Ta potreba se javlja v najnovejšem času vedno bolj glasno in je dala povoda veliki nevolji in ogorčenju, ker se na odločilnem mestu ni oziralo na našo prošnjo, nego se ie ustanovilo glavarstvo v Laškem, ki ne nudi davkoplačevalcem v 1 rbovljah in sosednih občinah nobenih olajšav; nasprotno ie bilo vsem mesto Celje ljubše kakor trg Laško, ki je na periferiji poglavarstva. Politična oblast s sedežem v Trbovljah bi se lahko posluževala najbolj uspešnih sredstev, če bi bila stalno nameščena v Trbovljah in ker obstoje v vseh treh industrijskih krajih, v Hrastniku. TrbovUah in Zagorju enake razmere, bi se lahko tudi enakomerno postopalo in bi &e položili tudi koristni temelji za ugodni preokret v delavskem vprašanju ter se s preventivnimi nared bami zboljšal položai delavstva napram Trboveljski premogokopni družbi. katero bi se prisililo, da nadaljuje zapričeto akcijo za zboljšanje sanitarnih in socijalnih potreb. Občine Trbovlje. Zagorje tn Kotredež so v takem gmotnem položaju, da morejo skrbeti za uradna poslopja, uradniška stanovanja in udobnosti uradnikov. Bili bi podani tudi v tem oziru Pogori za ustanovitev glavarstva v Trbovljah. Deputacija zaupno prosi gosp. velikega župana, da odredi takoj vse potrebno za ustanovitev srezkega poglavarstva v Trbovljah za občine Trbovlje. Dol. del občine Sv. Krištof. Zagorje. Izlake in Kotredež. vse ostale občine okraja Laško s premogovnikom v Hudi jami naj se pa priklonijo gavar-stvu Celje, s katerim jih veže kratka železniška vožnja. Pripominjamo le še. da glavarstvo v Laškem nikakor ne ustreza širokim plastem ljudstva. Toliko torej vloga. Pripravljalni odbor za dosego srezkega poglavarstva se dobro zaveda težav, ki ga še čakajo. predno bo realizirana njegova zamisel, ki je obenem zamisel dobri V» prebivalstva laškega okraja, —______ 4 Občni zbor „Občeslovenske-ga obrtnega društva" v Celju Občni zbor najstarejšega obrtnega dru. Stva v Sloveniji, ki se je ustanovilo 24. mar« ea 1893. se je vršil dn« 4. L m. r Narod» nem domu v Celju. Predsednik, go-.pod Ivan Rebek, stari bo» rec za obrtništvo, je poudarjal, da so sedaj za obrtništvo zelo budi časi, katere pa bo •ko bo združeno v močni stanovski organi» raciji, gotovo tudi prebolelo in doseglo ti* ste cilje, ki so za napredek našega splošne» ga gospodarstva nujno potrebni. Le žal, de se vse obrtništvo tega v polni meri ne za» veda. Uspehi v primeru z zahtevami in po» trebami eicer niso veliki, vendar je upati, da se razmere izboljšajo. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je bilo v preteklem letu 17 odborovih sej, 4 sestanki in 2 shoda, kar pomeni, da je bilo delovanje društva zelo živahno. Društvo se je udeležilo tudi shoda v Trbovljah v zvezi z občnim zborom «Zveze obrtnih društev ▼ Sloveniji». Priredilo je tudi dve veselici, ki sta izpadli tako gmotno kakor tudi mo» ralno prav dobro. V celjskem Narodnem domu se je vršilo 23. avgusta 1925. obrtni» iko zborovanje, na katerem so predavali zborniški konzulent Žagar, obrtnozadružni nadzornik Založnik in ravnatelj Zadružne zveze v Celju Lesničar, ki so obravnavali vsa obrtniška vprašanja. Drugi shod se je vršil 13. decembra tudi v Narodnem domu v Celju, na katerem je predaval predsednik «[Zveze» g. Bizjak. Vršil se je tudi knjigo» vodstveni tečaj pod vodstvom g. učitelja Wudlerja. Velika nevarnost je bila za ob» stoj stanovskega giasila «Obrtnega vestni» k a». Odbor je in tudi bo še posvečal vso pažnjo temu vprašanju. V minulem letu je bil iz Celja premeščen urad za pospeševa» nje obrti in obrtno zadružno nadzorništvo. Premestitev je silno škodovala obrtništvu Celja in bližnje okolice. Odbor je prosil gospoda velikega župana, da dovoli dva uradna dneva tega nadzorništva v Celju, a prošnja še do danes ni bila rešena. Društvo je poslalo vsem poslanskim klubom sporne» nico radi državnih dobav, ki so carine pro» •te, dočim mora naše obrtništvo plačati za surovine zelo visoko carino. Tajniško po» ročilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom in odobravanjem. Blagajnik g. Pere je poročal, da je bilo skupnih dohodkov Din 48.503.83, izdatkov pa Din 27.490.65, torej znaša čista gotovina Din 21.113.18. V imenu računskih pregled» nikov je stavil g. Gologranc predlog, d» se da blagajniku za njegovo vestno in vzor» no delovanje absolutorij, ki je bil soglasno •prejet. Pri volitvah je bil z velikim navdušenjem izvoljen predsednikom dosedanji 20letni predsednik društva g. Ivan Rebek, v odbor pa gg.: Bevc Viktor, Bizjak Ivan, Dobrave Miha, Dolžan Franjo, Golčan Jernej, Hoh» njec Miloš, Koišek Martin, Kukovec Vinko. Lečnik Anton, Nerat Franjo, Pere Karol, Rutar Albert, Vrenko Miha in 2ohar Franc. Pregledovalca računov gg. Gologranc ln Strelec. Pri slučajnostih je priporočal g. Rebek, da naj društvo še nadalje naročuje «Obrtni Vestnik» za svoje člane, ker je nujno, da se povzdigne ta list. G. Bizjak se Je sicer priključil temu mnenju, vendar je konšta» tiral, da Obrtni Vestnik nI tak. kot bi mo» ral biti. Zlasti nima nobenega poročila o nameravanem obrtniškem prazniku 19. mar c*. Treba je najti pota, da se list izboljša in prinaša veliko več, kakor dosedaj. Rav» no potom lista se mora vršiti največja agi» tacija za obrtniške stanovske organizacije. Nadaljne debate o tej stvari so se udeležili še gg. Pere, Kukovec, 2ohar, Dolžan in Bizjak, ki so povdarjali, da je nujno potreb no, da se v društvenem glasilu objavljajo vse dobave in ofertacije. Za obrtniški praz» nik, dne 19. marca se je določil natančen program. Gospod komisar Založnik je raz» ložil program obrtnih udruženj in v lepih besedah podal smernice za nadalino delo. Vršila se je nato 5e vsestranska d-bata o raznih perečih vprašanjih. Po triurnem raz» pravljanju je zaključil g. Rebek krasno uspelo in temeljito zborovanje s pozivom na sraotreno delo za koristi obrtništva. Predavanje o Carzanu Gradec. 6. marca. s. Danes je imel podpolkovnik Rdvard Lacom predavanje o tnkozvani carzanski aferi dr Pivka. Predavanje ie povzročilo že za adi tega precejšnjo zanimanje, ker je bil Lacom poveljnik dr. Pivka in je bil z niim v stalnih stikih. Predavatelj ie poudarjal, da ni šlo pri vsej akciii za običajno izdajstvo. Dr. Pivko je velial za епека najboljših in na odločnejših častnikov avstrijske vojske. Predavatelj je nato orisal živahne dogodke ter vse strategične podrobnosti in psihološke momente dr. Pivkove velike akcije. Predavatelj ie obširno razpravljal o posledicah dnbro premišlieneKa manevra dr. Pivka, ki so potrdile to. kar so vsi smatrali za izključeno. Puk. Lacom smatra. da akciia ni bila zadostno organizirana, zlasti ni bilo dobro izvedeno prekinjen.ie telefonskih zvez. Glavno krivdo pa nosijo Italijani, ki dr. Pivka niso sprejeli in mu niso pomagali tako, takor je bilo dogovorjeno. Govornik ic nato polemiziral proti nekaterim navedbam v Pivkovih sp sih. češ. da niso povsem točne. Priznal je velikopotez-nost Pivkove akcije, ki bi bila lahko postala usodepolna. c'a je imela več sreče. Predavanje je bilo zeio dobro obiskano. _ Pismo iz Amerike Chicago, 16. februarja 1926. Pet mladih Slovencev padlo v rudniški katastrofi. Pri eksploziji v premogokopu Pitts-burške družbe v naselbini Horning je med dvaindvajsetimi padlimi žrtvami tudi pet mladih Slovencev: Louis Kristan, Anton Hren, John Lužnar, John Petrovich in Andrew Be'e. Eksplozija se je pripetila pred enim tednom, ko je večina delavcev že odšla z dela. V rudniku sta bila. samo dva navadna delavca in trije nadzorovalci ognja. Vsi ostali so bili preddelavci ali pregledovala kakor tudi dva upravitelja. Kol;kor jih je bilo v rovu, so vsi mrtvi. Takoj po eksploziji je bilo reševalcem še mogoče prodreti v rudnik, da so rešili pred požarom. ki je nastal neposredno po eksploziji. dve trupli. Ti dve trupli sta bili Louisa Kristana in Antona Hrena, ki pa sta bili strašno obžgani. Ant. Hren je bil še neoženjen in star 31 let, doma iz vasi Ločno pri Novem i mestu. Louis Kristan je bil oženien in zapušča soprogo in otroka. Star je bil šele 25 let. Doma je bil iz občine Rakovnik pri Novem mestu. Vsa ostala trupla so prinesli na površje šele včeraj. Ko so uvideli, da je reševalcem nemogoče do ponesrečencev, so hoteli pogasiti ogenj na ta način. da so zazidali vse dohodne in ventilacijske rove. da bi ne mogel dohaiati v rov kisik in bi na ta način ogenj ponehal sam od sebe. Požar je torej neomejeno lomastil cel teden v rovu in dokraja obžgal trupla, katerih ostanke ie težko identificirati. John Lužnar, ki je med zadnje prinešenimi iz rudnika, je bil star 32 let. oženjen ter zapušča soprogo s tremi otroci. John Petrovich in Andrew Bele sta bila tudi še mlada rojaka, toda njuna prava starost in domovina poročevalcu še ni znana. Smrtna kosa. V Clevelandu so umrli: Terezija Kav-šek v starosti 70 let. rojena v Vavti vasi pri Novem mestu: Katarina Milner, stara 40 let; Mihael Marsin iz Primorskega. star šele 31 let; mrtvoud je zadel rojakinjo Ano Jadrich, rojeno v Dvoru pri Žužemberku leta IS67. — V naselbini Cherokee, Kans. je 25. januarja umrla Mary Kukovič. mati devetero otrok. - V Chisholmu, Minn., se je težko poškodoval slovenski mladenič Frank Bavec. Obstreljen je bil v obe očesi in odrezati so inu morali roko. Zadoblje-ne poškodbe so bile pretežke, da jim je podlegel. Star je bil 42 let in doma iz Nadleska pri Ložu. V Clevelandu zapušča ženo s petimi otroci. — Hrvata Ivana Koloka v Rock Springsu, Wyo., je doletela nesreča pri delu. Zdrobili so ga železniški vozovi. Drugi Hrvat Franjo Doline pa je bil umorjen v Buffalu, M. Y. — Pavel Hribar, star 42, doma iz Dolenjske, je izdihnil v Rock Springsu. Wyo. — Ana Belčar, roj. Anarejčič, je umrla v starosti 47 let v naselbini Col-linwood, Ohio. _ Napad na kočevski vlak A in litijski poštni škandal Slučaj oropani a p šrnega ambitečnega voza pri Or.xsi»i>lJem še vedno n razkrit in i še vedno razburja p Strne organe ter Ijud- j stvo ob doleni-ki progi. Slu bujoči p~d- I uradnik Kalan, ki je vozi takrat P što od Kočevtja preti Ljubljani, ki Je bil are: ran že v Grosupljem, se n:'hnja še vedno v zapirih deželnega sodišča In pride bržkone na podlagi ifidicij pred prihodnjo poroto. Pred preiskovalnim s divkom vztraia odločno pri svojih prvotn h trditvah, da |e bil napaden, povezan m da je z'oSiret škofij na prosto bl:zu Gros i «pij a. Na lice mesta, kjer na.j bi se izvršil zločin, le odšlo poneje še več k">mlsîj, k Mer m pa se |e vsem zdelo nemogoče, da b' napadalec pri skoku i.z vœa taimM mogel ostati nepoškodovan. Kalana opi sujejo vsi do sedaj zaslišani kot Izredno poštenega Človeka, vendai la-komnega na denar. Prav mogoče je t rej, da se mai je na eni ali diugj p «taji pridružil kak slučajni poznanec z Juga, kaiiv.r je Scvoie&Nno Kalan tudi vozil ambiinnco, mu ponudil za prevoz v ambulantnem vozu kako nagrado, na kar |e Kalam primai fn postal tako njegova žrtev. Ker pa Je za Kalana seveda opas.no, da b ;o puznal, vwtraja pri sv.c$ prv-~»tnd Izpovedi. * Enako, kakor slučaj Kalan, se seveda tudi še ni polegla aiera poštne upraviteijice v Litiji Zore Boràmarjeve. V Litji veda vsak čis kaj novega in na da« prihaj-jo razni majhni Skandalčkii, o katerih so preje vedeli saimo posamezniki, ki pa so raje molčaii. D^!®o .rajna prečkava je dognala, da dosega skupna po:;everjena vs..ta 230 tisoč dinarjev. Zora BorStnarjeva ie oči-vidmo žricv sveje abnormalnosti, kajti prvotna sunmja o ajeoiem abnormalnem nagrajencu je bila pozneje popolnoma nagli a in upravičena. Pri hiša pre.skavj so na&tt več znanstvenh knjig, ki razmotri-vaijo o ;ej žens&i abnormalnosti. Iz kores-p «dence B ritnarjeve se je doznaio, da Je gojila tekom časa stike z ttli ma;e ko. devetimi deklicami, za katere je rzchiia velike denarne vsote ter Je s tem rešena udi uganka, kattt jc še! denar. B rštnarjevv je poklanjala daro-ve in bila do svjJI.i naklo-njenk izredno kav-attraka. Voa vy ta s= te seveda tekom let razdrcbla. zato ie tudi osalo razmetavanje denarja skoro neopa-ženo. liorStnarj evo so Izročili te dni v i;vpor« deželnega sodišča v Ljubljani. Rosike sreča... Ljubljana, 6. marca. V kočevskem okraju se pojavljajo kaj rade ciganske družine in nekatere žive celo tam stalno. Sotorijo navadno ob obronkih vasi, ponoči hodijo okrog hiš, davijo doma» ùo perjad in se v splošnem nimajo slabo. Ka dar odidejo moški v oddaljenejše kraje, se ženske dolgočasijo in preganjajo si čas z različnimi šalami, ki jih pa navadno plača» jo nevedni in prezaupljivi ljudje, ki sicer cigane poznajo, pa se vendar še vedno vja» mejo na njihove iimanice. Posebno piko imajo ciganke na mlada dekleta, ker vedo, da jih popolnoma zamamijo. če se dotakne» jo njihovega srca. kar dosežejo potom le» pega govorjenja in s pomočjo njih samih. Zastopnik: ker dobro vedo, da je dekliška radoznalost ; nekaj prav posebnega, ki jim imenitno slu» i žx... ' Te dni je bila posestniška hči Rozi Krese iz Trnovca, občina Malagora v okraju Ko» čevje, sama doma. Motila se je z raznimi hišnimi opravili, kar je stala nakrat na vra» tih pred njo mlada okrog 241etna ciganka Angela Hudorovičeva iz znane ciganske družine, ki je napravila po Doienjski že ne« broj grehov. «Gadžora» kot imenujejo ci» gani Hudorovičevo z njenim ciganskim pri» irnkom, se je pričela Kresetovi takoj hlini» ti in ji pripovedovati o nekakem princu, ki bo prišel enkrat po njo. Pripravila jo je počasi do tega, da pove srečo njej in za njenega «pravega ljubega», toda le pod po» gojeni, da ji izroči Rozika novo črno oble» ko, dalje njeno rdečo obleko, nekaj namiz« nih prtov, predpasnik, naglavno ruto, zlat prstan, dva dolarska in dva stodinarska bankovca. Kar vse ji bo za dva dni prinesla zopet nazaj. Roziko je radovednost premo, tila in pozabila je skoro svojega Francelna na vasi. To seveda iz radovednosti komu bo enkrat res prava gospa. Hitro je znosila vse zahtevane reči na kup, ki jih je «Ga» džora» brzo odnesla in čakala v strahu in radovednosti, kdaj pride dan, da ji preve» jana ciganka sporoči ime in naslov «prave» ga ljubega*. Minulo ie nekaj dni. Roza je bila zopet sama doma in premišljevala o svoji prihod» nji sreči. Kar so se odprle vrata, čulo se je neko momljanje in v soboto so se za» bliskale črne cigimkine oči. Ponižno je sto« pila pred radovedno Roziko, ji pokazala fo» tografijo nekega filmskega princa, izročila neki naslov in gledala navihano pomežiku« jofi v rdeči obraz presrečne Rozike. Na nje« no vprašanje, kaj zahteva za nagrado, je ostala «Gadžora» skromna in prosila samo za nekaj litrov fižola. Rozika ji je hotela seveda brzo ustreči in je naglo kot srna skočila na podstrešje. «Gadžora» pa je med tem premišljevala spodaj srečo brhke Rozi» ke in nenadoma prišla do zaključka, da je pripravila za tako skromen dar preveč sre« če. Potipala ie naiprvo za denarjem, ki se je nahajal v črni Rozikini obleki, nato še za prstanom, nato pa nenadoma pograbila cel zavoj, ki ga je prinesla nazaj in izginila skozi vežo n« prosto in dalje v gozd. Rozi )i seveda fižola ni mogla več izročiti, ko se je vrnila iz podstrešja v sobo. «Gadžore» Je zmanjkalo ne samo iz vasi, marveč iz celega okraja in bog zna, kje se» daj lovi na svoje limence ie druge Roeike. kovimi vršički in to je zgubal Tisti v«č« sem se potegnil za Angelco, ki je stala pre. plašena na dvorišču med dvema pretenaio ma; zato sem prvega usekal z litrom, ki « je po nesreči zdrobil, pri tem sem pa tudi Angelco zadel. Okrajno sodišče zahteva, dh bi 14 dni sedel, pa je menda malo prc. več!» — Vzkiicnemu aenatu se pa 14 dni ni zdelo preveč in Joža bo moral vseeno sedeti. Stefan se je tako močno zaljubil v lepo Francko iz Kranjske gore, da mu srce ni dslo pokoja. Ker je stanoval pri njenih sta, riš.h, je imel priliko, da sta se večkrat se, stala, a dekle ga ni maralo. V sveti jezi je zadnjič enkrat jel groziti, da so vsi z lepo Francko vred zbežali k sosedu. Stefan pj jc pograbil puško in ustrelil trikrat v so. sedova vrata. Zadnji strel je ubil šipo кц, hinjskega okna in prestrašil Francko, da je omedlela. Ko se je zavedla, ie sklenila Ste. fanu povrniti in zadevo je dnbilo v prt, très deželno sodišče. Ker pa Stefan ni imel zlobnega namena in ga je zapeljala samo prevroča ljubezen, je bil oproščen. « Kmet Janez lz ljubljanske okolice tako slabo vidi. da je zamenjal Ančko s svojim šimelnom in udrihal po nji z bičem. Ančki mu je pri sodniji razložila pomoto in sodnik mu je prisodil 100 Din globe oziroma 2 dni zapora. Pred sodniki LiUBLJRMH Dunajska c. 21. Bi*xo;avl: Contipnev. Telefon S99. V vsakem oziru naiprijetneiša in mirna vožnja, tudi na slabih cestah. Popolnoma zanesljiva vožnja po blatnih potih. Večja brz na na lenih in posebno na slabih cestah. Trpežnost veliko večja 1 Pristoja na vsako platišče« 1367-a Jože 1» Ljubljane spravlja liudl v Ame- rfko: piše orošnie in oskrbuje potrebna do-voljen'a. Matic mu le dal v ta namen 500 dinarev. Ker pa Jože ni mogel kar tako dovoljenia pričarati, ker le moral vložiti kolkovano prošnk). ga ie nestrpni Matic naznanil. Sodišče se ie preoričalo. da ie Jože storil, кат je mo?el. za deiki si ni zaračunal ničesar in le bil oproščen, ker zadeva ni kazenska. • Ixifre h Dolskega je '-esenl vozil hraste In jih nalagal ob cest! b!4zu svo'esa doma. Čez zimo so hrast! mi-ovaii. a potrSad iim ie vzbudila orijetne spomine t>o host! In lepega senčnega dne so se vzdramllenl za-kotalili čez cesto proti gozdu. Pa se ie pri-pePal po cesti kmet Janez in kmalu bi se bila zgodi'a nesreča. Ker Lojze tega ni nalašč storil, ie oproščen. • • Krolaček Jožek :e študira! v hudem vetru. kai nai napravi, da ca ne odnese zlobna bur'a: sai ie mož šibek in lahek kot pere-sce. Kmalu to ie imel. Smuk! 2e ie sedel v gostilni in si privoščil trrčetrt litra vina- Ko se mu te zdelo, da je dovoli težak, ie počakal. da :e odšla natakarica Micka v ku-hinio in spet ie napravil sunek ter zažvižgal po cesti. Ker se mu le enkrat tako Imenitno posrečilo, ie sklenil poskusiti tudi drugič. Spet ie spraznil tri četrtinke in si privoščil tudi pečenko ter zadovol no od-ladral. Pa ea ie pri vratih pograbU! za ovratnik očka gosti'r!čar hi ca postavil v vežo pred Micko, ki ie zahtevala, naj poravna račun. Mož ie delal, da ima denar doma In ca H bo že prinesel. Skrbna natakarica mu ie pa preskrbela spremstvo stražnika in v njegovi družbi Io le rezal kroiaček domov. Pa ca ie naenkrat lela težiti pečenka in tudi vino. da le komaj prišel do dnma kier ie Da vladala suša: stražnik nI našel nit! beliča: zato ie Jožka naznanil. Kroječ le dolg poravnal, a prepozno; 24 ur bo sedel radi gol ufije. * • Vllček Je zvabil Mllčka v gostilno ta naroči! trikrat do po! litra vina ter se po-krepčal s klobaso. Bila ie že ooHciska ura. pa ie vendarle zahteval še piiače. a dobil je ni. Fant bi se pač rad še boli nalucka! zastonj: kajti ko so bil! kozarci prazni, ie žalosten ugotovil, da so prazni tudi žepi. Zaprt bo Det dni. • * Dolenjski Franceti Iz Rašce leoo zapoje, posebno če mu kdo z vincem grlo maiže. Tako tudi zadn ič v neki ljubl anski gostilni. Da bi bilo grlo ?e boli zladko. si ie privošči! golažek in se zmuznil na cesto. Pa ga ie vie' za rokav stražnik, a navihanec se ie tudi temu zmuznil v luknjo, za kar bo sedel tri dni. • • Kar cel reciment ar est an tov le prikoraka! pred sodnika, najmlajši star 18. a naj-stareiše' 70 let. Naznanieni so bili rad! v!a-čugan a In beračenja. Triie bodo zaprti: eden 10 dni. a druga dva po pet. ostali so Pa bili oproščeni, ker so šli kot brezposelni de avci Iskat dela ta mimogrede prosili le za malico. « • Tone in France sta se blizu Lipnice step» la. Pa je imel Tone premalo orožje in Je skočil v kovačnico v bližini ter prihitel nad Franceta s sekiro. Kar г ostrino ga je hotel. • France mu je sekiro iztrgal in ga ratepel z držaiem. Razburjeni Tone je ve» del. da ie v kovačnici še dovolj zaloge in hitel je po novo orožje ter prišel z lopato in napadel Franceta. Radovljiška sodnija mu je privoščil» 14 dni zapora. Ker mu jih vzklicno sodišče ne zavida. Je sodbo potr. dilo. , Joža: «V Siškl smo zvesti fantje, ki v»e žrtvujemo it svoje ljubice, samo denarja ne, ker ga navadno sami nič nimamo; saj (O pri nas skoro vse hiše okrašen» • smre» Otvoritev mednarodnega turnirja na Semmeringu Včeraj popoldne je bil v Grad-hotelu Pan-hausu tla Semmeringu svečano otvorjen veliki šahovski turnir, ki ga ie aranžirala sem merinška hotelska In zdraviliška družba pod protektoratom avstrijskega ministra prosvt te, dr. Schneiderja. Setnmermski turnir je mednarodna prireditev prvega razreda. Manjkata sicer svetovna prvaka Capablan-ca In dr. Em. Lasker, zato pa j« po ostali zasedbi razmeroma še močnejši, kakor e bil veleturnir v Moskvi. Velemojstri in rr.ol-stri vseh narodov so zastopani na njem, med njfiri slovanski prvaki Bogoljubov, dr. Aljehin in naš rojak dr. Milan Vidmar, ki startajo kot favoriti. Prvi Igra za rusko šahovsko zvezo, drugi za francosko šahovsko federacijo, tretji pa za Jug. šahovski savez. Razen teh treh matadoriev. med katerim se bo bil hud boj za prvenstvo, se udeležujejo turnirja, kakor smo že poročali, še sledeče mednarodne šahovske kapacitete: Da vidson (Amsterdam), Griinield (Dunaj), stari ruski mojster Janovski, ki Igra istotako u Francijo, Rus Nierncovič. ki igra za Dansko Roselil del Turco (Firenze), Poljak Rubin stein, Spielmann (Dunaj), dr. Tarrasch (Mo-nakovo), dr. Tarîakower (Pariz), dr. Trey bal (Praga), dr. Vayda (Budimpešta). Kmoch (Dunaj). Vates (London) dr. Michel (Bern), in RetI (Koln), skupno torej 18. Zanimanje za turnir Je po vsem šahovskem svetu Izredno veliko, ker so vsi igralci v Izborni formi. Klasično Igro zastopati v prvi vrsti ar. Aljehin In dr. Vidmar, hiper moderna šola pa ima v Bogoljubovu in Re-tiju svoja najizrazitejša reprezentanta. Al,e-hin napoveduje zmago Bogoljubova, daje pa Istočasno prvenstvo tudi dr. Vidmarju. Včeraj se Je vršilo žrebanje za današnje prvo kolo. Turnir bo traial do konca marca. Tedensko se bo Igralo pet kol. sreda ie dan počitka, četrtek ie določen za viseče partije Določenih ie 9 nagrad v znesku 3500 do 400 šilingov. Ostali dobe za vsako d^aileno partijo 30, za remise pa 15 šilingov kot igralni honorar. Razen tega je nekaj špecljalnih nagrad. Vodstvo turnirja je v rokah dunajskega mojstra Heinricha Wolfa, kot predsednik razsodišča pa bo fungirai dr. Bernstein iz Pariza. Ljublanski »veleobrati«. Pojavili so se krralti po prevratu. Južn!a< ški tipi, visoki, suhi in zviti kot parasraf, čez ramo jermen, na katerem visi z drobnarijo nabasana škatlja. Potujoče trgovine i bazarno robo tretje ali višje vrste, nemške ali italijanske provenience. To so »Dalmatin 1 ci«. Drugi z fesom In turškim medom, ka^" me H itd. Za vodo, pri Frančiškanskem mostu so : otvorili svojo trgovino pod milim nebom brat e Bošnjaki iz biliaške okolice. Ves kom fort njihovega obrata tvori betonirana ogra Ja, po kateri so razprostrti pisani čilimi, zaloga obstoji iz dveh večiih in par manjših ' preprog. Cene pa so prav so'idne. Večji čilim stane 1600 dinarjev mali pa 300—500 dinarjev. Kupci si ogledujejo, barantao in kupu eio domače »perzerje« ki so prav de-I korativen okrasek za naše domove. V dneh slabe kupčije zloži trgovec čilime j skupaj, naloži na pleča in aid od hiše j hiše. Truden se zvečer vleže nanje, dru20 1 jutro pa zopet otvor! svoj »veieobrat« P*l mostu očetov frančiškanov, pod milim nebom. ob biserno čisti Ljubljanici..,. Bogoljubov odpovedal udeležba Dunaj, 6. marca. Po pozdravu udeležencev turnirja In številnih gostov s strani upravnega svetnika hotelske in zdraviliške družbe, je sledilo takoj žrebanje. Izžrebani so bili po sledečem redu: 1-1 dr. Michel. 2.) Grtimeld, 3.) dr. Tarrasch. 4.) dr. Vidmar, 5.) Kmoch. 6.) Retti. 7.) dr. Tartakower. 8.) Spielmann. 9.) Nierncovič. 10.) dr. Al eliin, 11.) Gilg 12.) Roseili, 13. dr. Treylal. H-Davidson. 15.) Yates, 16.) Rubinstein. I'-' i Janovski. 18.) Vayda. Po tem vrstnem redu igrajo torei v nedeljo, v i. kolu. dr. Miche! : Vayda; Griinield : Janovski; dr Tarrasch : Rirbinstein; dr. Vidmar : Yates; Kmoch : Davidson; Red : Treybal; Tartakower : RovIV; ?-Neknan : Gilg, Nierncovič : Aljehin. t Velemojster Bogoljubov je v zadnjim notku brzojavno odpovedal svojo udeležbi Mesto njega ie bil povabljen na turnir mladi mo s*et !z Moravske Ostra ve Gilg. Na že.io J udeležencev je bilo prvotno za popoldn« določeno Igranie Izpremenjeno v toliko, d» se bo Igralo od 10. do 12. dop. in od 5. do popoldne. Kot dan počitka ie bi! določb > torek, petek Pa za Igranje visečih partij. Domače vesti * Rostni dan prezidenta Masaryka. Danes praznuje prezidem bratske češkoslovaške republike, dr. Tomo Masaryk svoj 76. rojstni dan. Po vsei republiki prirede v pro slavo tega dne velike siavnosti posvečene večinoma človekoljubnim namenom, kar zla iti odgovarja intencijam gospoda prezidenta Dr. Masaryk v za,ednici z ministrom dr. Benešem je tvorec svobodne češkoslovaške države, zato se mu v spoštovanju in hvalež oosti klan ajo vsi pošteni češkoslovaški državljani in 2e!é samo. da bi še dolgo živel v blagor, čast In slavo svoje ožje češkoslovaške in svoje širne slovanske domovine Гет željam se v vsi iskrenosti pridružujemo tudi mi Jugostoveni, ker poznamo me-£ovo, v ognju naše nesreče prekaljeno prijateljstvo. * Visoko odlikovanje generala Pešiča. Belgijski poslanik na našem dvoru je predvčerajšnjim na svečan način izročil generalu Petru Pešiču, načelniku glavnega generalnega štaba red belgijske krone prvega razreda z lento, s katerim ga je odlikoval belgjskl kralj. * Promocija. Na graški univerzi Je bila včeraj gospodična Greta Lebinger iz Litije promovirana za doktorja vsega zdravtlstva. * Podržavljanje vicinalnih železnic. Po vesteh, ki prihaja o iz prometnega ministrstva, se omenjeno ministrstvo bavi z vprašanjem o podržavljenju vicinalnih železnic Tarifi vicinalnih železnic se v kratkem izenačijo z onimi na državnem železniškem omrežju. Poseben Kiterministerljaien odbor bo te dni sklepal o dolgovih vicinalnih železnic, Odbor bo v na/krajšem času stopil v pogajanja z lastniki vicinalnih železnic. Upanje je. da bo v kratkem prišlo do sporazuma. * Interpelacija dr. Krizmana radi preganjanja jugoslovenskega učiteijstva. V petek so člani glavnega odbora UJU protestirali pri ministrstvu prosvete radi preganjanja nacionalnih učiteljev, ki ima predvsem namen, da se razbije ta organizacija. Dr. Кгшпап Je radi leh škanda-k(v vložsl vrh tega na vlado posebno interpelacijo Učitelji iz Mediimuria pa so poslali kralju sledečo brzojavko: »Vaše Veličanstvo 1 Jugoslovenski učitelji iz Me-djimurja, do sedaj In tudi v bodoče zvesti Veličanstvu in domovini, smo preganjani od Vašega kraljevega ministra samo zaio, ker smo borci za Vais in domovino. Izjavil amo, da ostanemo kiiub temu borci za Vas in domovino.« * USteljl Imajo I» 32Ietnl služb! pravico na 15% povečanje plače. Na predlog glavne uprave UJU le izdelalo ministrstvo prosvete dopolnitev predloženega čl. 209 v novem finančnem zakonu, po katerem bodo imeli učitelji po dovršenih 32 lerih službe pravico na 15 odstotno povišanje plače. * Iz osnovnošolske službe. Za stalnega šolskega upravitelja v Kranjski gori je Ime aovan Ar.ton Knap. Po členu 141. uradniške ga zakona so upokojeni: Josip Koleš, uči-tedj v Beltincih; Ivanka Lampe, strokjvna učiteljica na Jesenicah; Marija Gajšek-Tram šek, učiteljica ženskih ročnih del na Dobovi Marija Zel-Stepišnik. učiteljica v Apačah; Amalija Rtiš-Vard aa. učiteljica v Metliki, In Milica Nežič-Leščaa. učiteljica v Ptuju. * Reorganizacija strokovnega šolstva. Po earedbi ministra za trgovtno In industrie Je načelnik oddelka za strokovno šolstvo dr. Bošnjak Inspicirai v zadnjem času skoraj vse strokovne srednje šele ter o rezultatih predložil poročilu ministrstvu. Inšpekcija je v zvezi s predstoječo reorganizacijo celokup oega našega strokovnega šolstva. * Nov geografski zavod. Ustrezajoč pro-Inji dekanata ekonomeko-komercijalne viso ke šole v Zagrebu je prosvetno ministrstvo odredilo, da se na omenjeni visoki šoli osnuje geografski zavod, ki naj služi slušateljem kot potrebno učno sredstvo ter naj pospešuje znan » geografije sploh, zlasti pa ekonomske geograiije In zgodovine. Upravi teij zavoda bo najstarejši profesor geografije na ekonomsko-komercijain! visoki šoli. * Znižanje železniških tarifov. Kakor poroča »Jutami list«, se bo po povratku prometnega ministra vršila v Beogradu velika konferenca direktorjev posairnih oddelkov ministrstva ter direktorjev oblastnih žeiez-aiških ravnateljstev. Konference se udeleže tudi industrijalci in drugi zainteresirani kro-& Na dnevnem redu konference bo znižanje sovornih In potniških tarHov na naših želez cicah. Ta korak ie povzročila želja, da se doseže čim večji izvoz ter zasigura trgovcem soliden transport blaga. * Avtomobilna zveza BrežIze»Novo mesto Vremenske neprilike v jeseni in po zimi so povzročale, da js bila v zadnjih mesecih na progi Brežice-Novo mesto ponovno par k rat tudi za več dni prekin ena avtomobilna zveza. Ker pa se ie stanje ceste sedaj zboljšalo in je poštna uprava postavila v Brežice po-ieg obratujočega avtomobila še rezervni av tr SHD. a— Snegu in dežju Je sledil včeraj krasen pomladanski sebični dan v Mariboru, ki je tako! pregnal sneg raz bližnje griče. Pri Sv. Križu, Sv. Duhu ta Ostrem vrhu ter na Pohorju Je zapadel sneg nad četrt metra debelo. Kakor poročajo od Mariborske koče. Je tam Jako dobra samika, na kar opozarjamo smučanje. S Kalvarije se Je nudil včeraj &teviiam šetalcem Jcrasen razgled a— Sprememba ▼ Mariborski tiskarni. Mariborska Mestna hranilnica je kupila delnice Mar3bn pomladansko zasedanje cediske porote koačar.o. e— Giasbeno društvo »Drava« v Meri" boru пзглапЈа, da je morala radi Številnih drugih prireditev marca prcližkS svoj prvotno na 18. t m. določeni koncert v Celju na prve d«i ar-:sDrava« Je sf-dealia prirediti razen tega tudi koncert v Ptuju s епзЗстп sporedom kakor v Mariboru 's Celja, ;a sicer v drugi polovici marca. Dan se pravočasno naznani Opjza.rlamo še enkrat, da se bo Izrvajala ena najlepših slovenskih Izvirnih katitat Satserjevo »Jef-tajeva prisega« za msîan! & t, даВ in orkester. Kantata Je 2s pred 15 let! dosegla pod dirigentom g. Hubadom papota uspeh, а se Izven LJi-bljass in Zagreba do sedaj še nI ponnvîla. e— Celjsko društvo za zašato Jeco je prt redilo v soboto, dne 6. {. m. ob 15. ori т telovadnici obeh mestnih osnovnih Ш rwA-tscijo ravsnîh pravljic in pripovesiL Pripovedovala Je gič. Man!ca Komanova te Ljubljane. Nabralo se Je mnogo malčkov, a tudi nekaj starišev. Vsi so z vidnim zanimanjem sledili pripovedovanju- Saj pa 'e znala gdč. Komanova tudi tako pripovedovati, da se otroci kar niso mogli ločiti od nje. Bi! )e len popoldan gotovo pa Je vrgel tudi majhno podporo za revno In zanemarjeno deco. Iz Trbovelj V nekaj dneh začne izhajati v «Jutru» nov roman z naslovom t— Sntrtrui kosu, V 61. letu svoje staro» sti je umrl g. Jakob Kralj, tesarski mojster. Pokojnik je bil stara korenina in znan po vsem Posavju. Pokoj njegovi duši! t— Za bližajoče se občinske volitve »o bi» Io do petka 5. t. m., ko je potekel tok и vlaganje kandidatnih list vložeisledeče liste: klerikalna, komunistična, socijaiistič» na, demokratska, Brnotova in gospod**ska. t— Delavski delegati, po trije iz Zagorja in Trbovelj, dva iz Hrastnika in trije iz Raj henbarga, so se vrnili včeraj popoldne li Ljubljane, kamor jih Je povabila komisija ministrstva za ŠL-me ln rude na razgovor. Delegati so dobili o komisiji skrajno slab vtis in so se vrnili precj slabo razpoloženi. Razgovor se je vršil v vladni palači. Vlad» ni zastopniki so naglašali, da je bilo poro» čanje časopisov pretirano, medtem ko so bili delegati mnenja, da je poročalo časo» pisje "olo resnico. Mnogo se je govorilo, kako se naj bi brezposelni zaposlili Reklo se Je, da bi se jim poiskalo dela v južni Srbiji na Hrvatskem itd., do konkretnih zaključkov pa po informacijah delegatov ni prišlo Tudi se jim ni nič sporočilo, če jih bodo še poklicali na razgovor. t— Za današnjo ustanovno skupščino De» Iavske zbornice v LJubljani vlada т vseh revirjih veliko zanimanje, češ da bo edino Delavske zbornica kot delavski parlament mogla pomagati rudarskemu delavstvu, ki ^68 redukcije °"tnoena živijeoak* t— Obrtno druitvo Trbovlje-Hraittnlk. Dol Je protestiralo pri okrajnem glavarstvu ▼ Laškem proti temu, da bi se izdalo ca Trbovlje še kakšno novo dovoljenje n pro» dajo kolesarskih potrebščin. t— Ne Ljudski visoki loti bo predaval danes ob 14_30 g. Anton PodbevSek. Na epo^du so p»edavanja Iz filozofskega pod» ročja. t— Nosilec gospodarkse Hrte, za katero Je največ Interesa, je tedanji gerent trbo» reJjske občine g. Gustav Voduiek. Ne *ej delo francoskega pisatelja Ga-stona Lerouxa, ki je znan po svo jih «Čudežnih pustolovščinah Jožefa Rouletabille», «Skrivnosti rumene sobe», «Avanture Ché- ri-Bibija» itd. «Prikazen v operi» je vsekakor eden najzanimivejših Lerouxo-vih fantastičnih romanov. Vsebina je docela nenavadna, polna skrivnosti, groze in božanskega vzhičenja. Potek dogodkov je izveden strogo logično in vendar ostane dejanje vedno skrajno napeto. Bcj med tragično, do zločina segajočo strastjo tajinstvenega «fantoma, človeka z mrtvaško glavo», ki si je izbral pozorišče za svoje stotere umetnijo in čarovnija v pariški operi, in mlado, svetlo, smrt prezirajo-čo ljubezen vikenta de Chagny do božanstvene pevke Kristine Daï.é, bo vsakega čitatelja in či-tateljico pretresel do dn^ duše. Prepričanj smo, da bo «Jrtro» s svojim novim romanom ustreglo vsem željam. lis d Je kot drugi kandidat g. Ferdo Roš. ve» leposestnik iz Hrastnika, kot tretji pa g. Miha Koren, bivii državni poslanec in poznejši gerent v Trbovljah. t— Nobene srčne kultoro. Od več strani smo prejeli teke informacije o nekaterih eksponiranih ljudeh TPD., da j« lasno raz« vidno, da so brez vsakega srea. Dogajajo se take stvari, da moramo slišati: «Mi smo boj na celi črti sprejeli!» Ali se Zfivfcdajo ti ljudje, koliko bi trpeli, če bi oni garal bili v stenju reduciranih ru členov. i— Dramatični odsek Čitalnice pripravljt znsao rusko šalolgro «Težke ribe». Občin» atvo ie težko pričakuje zopetnega nistops naših vrlih diletantov. 1— Smrtni slučaji Umrla je ga. M. Ver. solat ti, soproga iz prejšnjih časov znanega etovbnega podjetnika in bivšega dolgolet» nega občinskega svetovalca Jak. Vereolatti. ja. V Poljčanah eo v nedeljo pokopali go. Marijo Stoleker, imejiteljico znane tvr rfke Anfe.m Gmndner. Z njeno smrtjo je podjet je hudo prizadeto. Rafnica je bila zelo na» klonjena raznim humanitarnim društvom, zlasti gasilskim. Naj počivata v mmi! i— /z Čreinjevca se je preselil te dni ta» mošnji upokojeni nadučitelj g. A. Kukovič v Bistrico ob Dravi Bil je naš zvest pri» rta i. Njegov naslednik je g. A. StriçeL do» eedaj Šolski upravitelj ▼ Koblju na Pohorju. OAHESi Težko pričakovani nemški veleiilm najbolj čitanega romana na svetn, baronice pi Heyking: Jisi li џ ш Iseila" Kino «Dvor». Da najboljši je to znaj, ; Colombo Ceylon čaj!; Maši onstran p— Pozivamo vse slovenske žene, volilne upravičenke v Trstu, da zahtevajo pravo» čv.sno in pravilno vpis v voiilne imenike. «Edinost» jim kliče: «Slovenske žene, izra» bite to priložnost, poslužite se te svoje pra» vice in dokažite svojo politično zrelosti» Pojasnilo daje tajništvo pol. društva. p— Na raportu to bili pri rimskem od po» slancu Ricciju v Trstu fašistovski tajniki iz cele pokrajine. Razpravljale so se stvari ki zadevajo vse organizacije. Pred vsem pa se jim je jasno povedalo, da je vse prav, kar stori onorevoie Ricci. Razložilo se jim je po sebno, da je bil popolnoma upravičen izgon dr. Dompierija iz fašistovske stranke. Ricci ve, da je hudo zadel domače Italijane, ko je izbacnil iz fašistovskih vrst uglednega Tržačana odvetnika Dompierija. Tajniki so pokimali, da je vse v redu ter da bodo lepo ponižno pokorni svojemu višjemu voditelju. Dompierijcv slučaj pa je tak, da bi znal silno škodovati Riccijevi akciji sredi trža» škega fašizma. Dompieri je predsednik do» brovoljcev. Zato so pozvani na report tu« di fašistovski dobrovoljci Ricci hoče ukle» niti fašiste v najtršo disciplino in udati se morajo brezpogojno voljt voditeljev iz sta» rih provinc. To je nekako poitalijančevanje primorskih Italijanov. p— Nečloveško postopanje x Invalidi. To označenje ni naše, ampak tržaški invalidi sami so na svojem zborovanju govorili z ogorčenjem o nečloveškem postopanju z uslužbenci v «Siabilimento tecnioo», ki so vojni pohabljenci. Pozvan je Dovi odbor da stori v tem pogledu energične korake, da ss bo ravnalo z invalidi, kakor se 3 podob i med ljudmi. Nadalje so bridko potožili, kako de» !ujO z inv«! di zdravniki v vojaški bolnici v Trstu, ko določajo njihovo zdravstveno sta» nje. To so samovoljne ta nezakonite meto» de. Grdo se postopa tidi z bolniki v zavo» dn. Pritožbe so izzvenele v protest ki bo mogoče sprejet na kompetentuih mestih z nevoljo in tako ne bo nič pomagai Usoda invalidov je grenka marsikje. p— Možatost primorskega učlteiistva. »Učiteljski List« poroča o uradnih konferencah tolminskega in goriškega učiteljsrva. V Kanalu !e govoril ravnatell učiteljišča v Vidmu Oarassini nič mani rezko kot drugod in nič boU prepričevalno, Pozval ]e, naj vstopijo v učitelisko društvo fašisti po pre- pričanju; ne zahteva pa se, da imajo strankino izkaznico. Nato so se pobrale osebre izjave o vstopu oziroma izstocn iz dru л društev. Večina učlteljstva le oddala nep . pisane izjave, učit. Leban pa ie imela i. v katerem ie po'astiila stališče slovenskega učiteljsrva. Povedala je. da je h Drve mladosti vzgojena v narodni zavednosti in da tega ni mogoče Izkoreniniti. Zahteve na človeka morato imeti svoje meie. Mali smo šlcer, toda veliki po trplicn'u. Tovarfâca je zaključila: Imeite usmiljenje' na kar jo je slavnostni govornik rimljansko pozdravil. Govoril ie tudi nadzornik Spacapan, toda niti ne kot strpen človek, nit! kot vzso-ilteli. Ce niso šle stvari tako kot je želel. nI učitebstvo vzrok. Z učiteljstvom ie treba tudi dostojno postopati Veliko, preveliko besed ni bSo na mestu. Obžalovati je. če tega ne ve oni. ki ie postaviieo na važno mesto. p— Intranslgenca postoînskili fašistov. Saj Hh ni kdo vé kako veliko število, aH vlada iim ie dala moč proti domačinom in proti onim v Postojno došlim Italiianom, ki išičeo tam kuPčiie ta dobiček 'er se n> čejo udinjati fašistovski stranki. Fašisti go-vore včasih celo o aventinskem bloku. Na svojem občnem zboru so se fašisli pohva-UM, kako so denuncirali Slovence ln kako te vlada vse storila proti Slovencem, ka, so oni zahtevali V rokah fašistov ie setlaj občina, bolniška blagajna, hranilnica, občin-ske uprave v Šempetru, v Slavlni, fireno-vicah, v St. Mihaelu. V volilne Imenike so vpisali 600 Italijanov Fašistovski komisarji ta upravitelji so solno dragi pa za prevzeti posel nesposobni Ijud e. Ali živeti morajo ta živeti hočejo dobro. Ta ntkovo poročilo obsega oelo vrsto surovih napadov na slovenske Postotačane ta okoličane. Ti od vseh vetrov pribegli ljudje, mnogi z dvomljivo Izobrazbo, govore o mferiioznosti domačinov In čvekalo o sovraštvu. Vse njihovo početje ie tako, da mora res vzbirdiri odpor ta sovraštvo ororl sebi Čutlio lafeti pred vsem v sami Hali anski koioniji v Po-stoini! S surovostjo ta ošabnostio se slabo varujelo meje... Glavni vzdrževatelji laî-iz-ma v Postojni so: veterinar R. Stecher, zdravnik dr. Camindch ln postajenačelnii Plzzont so r.j;..:; pokončavaite škodljivce na sad-jaOjdrJ! nem drevju z ARBORiNOM in rabite za cepljenje CEPILNO SMOLO. Ta in slična sredstva dobite pri Chemotechni, Mestni trg 10 (na dvorišču;._na i {e ne verjamete, da eden pat aogavte ■ žigom In inaraka (rdečo, modro aH zlato) „ključ" traja kakor Štirje pari drugih j Zato kupite eden par In prepričajte se. Dobivajo se v INN IZ BELOKRAJÏNE. Protislovenski IzPfld Kočevaa-;ev Planiti Je naletel tudi v beograjskem časopis u na ogorčenje tn odpor. Talco n. pr. prinaša »Balkan« z dne Ш lebr. IÔ26. v tej zadevi oster članek v kateirem apelira na g. ministra Radiča. In pri nas? liaanesto protestov skušalo neke skrivnostne protiaaralne sile mlstffidrati javnost ln zatirša-! vse, kakor da se nI nič zgodilo! Opozarjal!o ponovno, da je nepobltno ugotovljeno, da so Kočevarji napad šolskih otrok na slovensko uilteijloo skrbno pripra vili 'n orgaîiiziraLI. To tti bil n&ak spontan Irgred ocTremišljere mladine, ampak napad onih elerr.entov, ki hočejo pri nas s pomočjo veiegermanskih organtea.dS osvajati — kekor nekdaj — slovenska tla ta slovenske duše. Oni še niso pozabil na čase bivše Avstrije in ieie povrnitev teh časov. Zato tas je v dno ditže zabolelo, ko tmo nedavno čitali v nekem ljubljanskem tedniku dopis, v katerem se vpravičule neki gospod Iz Be-lokrajixe, zal.aj se ni odloči) za protest галј! prot'naroduii! degodkerv v šot! na Planini Ml predobro pomaimo avtoria dotičnega dopisa ta nimamo nobenega pomisleka proti njegov! osebni ln narodni poštenosti, vendar pa moramo reči, da ie bC o celi stvari tiaosčrto informirac. Opozarjamo, da vse birokratska tolažbo s sodnijsklmi preiskavami ln kaznimi cieo v îianu zadovolgti užaljeni !n Izzvani narotini Z'.t, temveč Je r tem slu-na mesto skupen Io odločen protest, da ga sližl vsa Javnost Ali ne sme lavnost zve4e4 kako KočevarJem zopet raste greben v slovenski Belofcra^ni, ker Bm gotove skrivnostne sile kakor nekdanji naročniki ln somišljeniki proslule »Deutsche Wacht«, dajejo ie danes potuho? Ali zadnji nastop nem škega poslanca Kraita v skupščini, ki ga je celo minister Radič zavrnil, ni odpri oči. kaj hočejo Nemci in nemčurji? Tu ne smemo cincatl, tu ne poznamo pardona tn na sumljivo občutljivost posameznikov se ne bo-demo ozirali VODICE. V nedeljo, 28. februarja, se ie tu dl naš g. župnik Jane raztogotil nad »Vodnikovo dražbo« ta posebej še nad »Domovino«. — »Hudobija ne počiva«. Je začel vpiti raz lečo. Brezverci so ustanovili družbo, ki bo delovala v protlverskem duhu proti Mohorjevi dTužbi. V ta namen »o se posliužffl Imena pesnika frančiškana Vodnika zato, da bi več naročnikov pridobili Svarim vas pred to družbo«. Končno se Je spravtl g. župnik še nad »Domovino«, češ, da prihaja ta Ust tudi v našo faro večinoma brezplačno ter da aaj s« ljudje hiš, v katerih se nahate »Do oovina», ogibijejo Itd — Ml pa pravimo na vse to: »Zli duh ne da miru ljudem, id bi morali oznanjati samo ljubezen ta mir ta tudi tako živeti, ne pa lečo (n druge take naprave zlorabljati v namene, ki gotovo ni so v čast Bogu. — VaJčani SLOV. KONJICE. Pretekli mesec je priredil Sokol svojo vsakoletno maškerado. ki Je v moralnem ki gmotnem ožim uspela tako sijajno kot še nobena prireditev dosedaj v našem trgu. Vodstvo prireditve Je bik) v veščih rokah gg. nadpošcaria WagnerJa in toi upravitelja Seba. ki sta spremenila pro store Narodnega doma s prekrasno dekoracijo v pravi raj. Konjiške dame. nUm na čelu nad vse požrtvovalna gospa dr. Prusova, so skrbele v svoji z vsemi delikatesami založeni kavarni kar nalodličreJše. da te Je zabava obdrfala v veselem tn prijetnem razpoloženju. V plešo neumorni Trtglavaa-skl gostje iz Ljubljane so derbett. da le vse kar Je hotelo plesati prišlo na svoj račun. Pri tekmovanju mask. ki so Me Izredno okusne. Je doMla po zaslugi prvo darilo g. Mai-Janca. Skratka, doživel! smo po dolgem časo prireditev, kot smo IHi MU raient v prodvolnem času. Stari KonjKairi so znova pokazali da so mogoče pri nas lepe priredit ve at dobri volji je na potu o es n 1H f> v kino «Dvor». IIIMIfc Brl / Nailm rodbinam ргЈоогосгшо minsko m izvrsten pr;d:tek h ksv!. Veselimo se espeha naše Industri e ! tovan.i „Jitiria" je pričda razvei vseh vrst cokolaže izdelovati najfh.eiše bonbone ! renmi - iscnias lie i r- -^-«.éS ! Sfie/uma ŽafiscS4!^' ideaifio zimsko zdi*avil;£ôe in fcopai!š6e Pistyan v Karpatih, Slovaška. khs. Zgrajeno na vulk. muljnih Izvirkih se priporod« za neodložljivo zdtavijenje. Popolni penzon la: od 120 Dm naprej, lia: od 80 Din naprej. Oomaoe cda»awlj«nje: Pistyanski nar. vni mulj .fi Qa" aH gotova .Gamanompresa* Naravni produkt! Boljši od vseh umetnih r Priporoča veiiko zalogo ženskah ročnih del, vseh vrst voine. svile, D. U. C preje Ir, bora-boža, rokavic, nogavic, pleten n, čipk in vezenin. Podtisl-anJe ročnih del. — Usianovljeno H;87. Obveščam svoje cenjene stalne naročnik« lu občinstvo, da svojo kroja&ko obrt Izvr&ujem tudi nadalje in se prijazno priporočam nj hovi nat-lonlenosti J3№i I. Sušnžk, UubgjsRa Šelenburgova ulica štev. 4, dvorišfe. Pri mnogoštevilnih belestih ženskega spola donaSa naravna .Frar cioJeiova' grenčica najboljše olajš?nje. Izpričevala ki nik za bolna ženske svedočijc, da se uporabi » iako iai.no odvajajoča franejožefova voda posebno pri otročnic&h z izvistnim uspehom. Dobi se v I» karain ln drogetijah Janko J. Srimšek: Povest za gospodično Ankico Drugačne so tam doli noči. gospodična Ankica. popolnoma drugačne kot tod... Tu so se poveznili — glejte — oblaki nizko, da tišče z morečo pezo na senci... Zvezd nikjer... Pa! Ali io vidite? .. Ena sama!... Kako dol-го obvisi na nebu? Tudi ona. edina, ugasne skoro, skoro! Pogoltnile jo bodo te umazane megle... Pazite... Ali nisem dejal? Doli na jugu pa so take noči, gospodična Ankica: Nebo nedosežno in modro kot vaše oči... Goste zvezde na njem — srebr-nj Tumbiči na baržunastem ieleku. o^epajočem razcvetele grudi mlade hanume... Plavine v mesečini pregr-njene s tanko rutico snega... Svež vetrič veje z n jihovih vrhov... Za cesto. prostrano in ravno, carsko, ki se J'ije ob reki, dremljejo topole in jelše... » njivah žubori ž:to in se poljublja z mnkom. Po vrhovih razlivajo rože široke potoke vonja in se v pritajenih glask'h razgovarjajo s težko obloženi-jablanami in breskvami in mandlje- vimi drevesi... Sinja koprena se je razprostrla nad mestom. Ulice sanjaio v polmraku: zaljubljeno drhtenje kitar in mandolin se sprehaja p« njih in se z zvonôkljanjem zvoncev in melodijo frule v rebri, kjer pastir pri čredi čuje stražo, meša in topi v čudovit spev... Take so tam doli noči, gospodična Ankica... Čisto drugačne kot tod... » Anka je imela rjave oči... Z dolgimi trepalnicami zasenčene in nič manjše od vaših, gospodična Ankica... In kostanjeve lase... V dveh sočnih kitah spleiene c ; rog glave... Resnično, gospodična Ankica... • Ko je mujezin na minaretu odklical poziv k večerni molitvi in je mesec premeril prvo četrtino svoje ceste, smo sedli pred zamestno mehano. In je za-sviral cigan Milanče s svojo družino... Črni cigan Milanče!... Vrag ga vzemi!... Zasviral je... Najprej bolno in otožno, da je žalostno postalo v prsih in so se oči zameglile od tuge... Zasviral je in zapel o materi, kako je sina imela, čuvala ga in hranila in noč m dan samo njega gledala... In o mladosti, izgubljeni in brez koristi zapravljeni. pa o dekletu, ki je vrar^ svojemu ljubemu z zlatim zrnjem kr- mila, s kipečim trtnim sokom ga napa- ! iala, z židano ga uzdo uzdala ... Ei. Milanče moj! Črna. črna nesreča ciganska! Pa potem — nenadoma in kot bi presekal — potem vročo in razkošno, da so se zagnale noge iri se zasuLale v še razkošnejšem, v še bolj vročem , kolu... M; lan če! Hajduk in razbojnik! Jo j! Ubil bi te! Svirka in pesem in vino. gospodična Ankica!... Vino in pesem in svirka od zvezd do solnca .. Celo noč... Celo dolgo, celo divno. predivno noč... Vse dokler niso ohripela grla... Vse dokler niso omagala kolena in je omahnila stopanja... Vse dokler ni strun ovlažila dišeča vlaga jutranja... ♦ Pa je tedaj — ob času. ko so nad gorami začele ugašati hčerke božje in se ie vzhod preplavil s plamenečim moriem novega dne — v zarjo nad strehami izpregovoril tovariš Dragi: «Ne trpim! Ne vzdržim več! Pojdi-va, Janko!» «Kam. Dragi?» «K Ljubici... Nevesti!» «Prav, Dragi! Pojdiva!» • Zakovala so jeklena kolesa po jekle- j nih tračnicah s skrčenimi pestmi... j Premaknili so se hribi pod obzorjem v ; dolgi verigi... Zazibale se v planjavi j hiše in vrtovi in studenci v urnem te- : ku... Z njimi pašniki in logi in iha- i de... Vrbe kraj koruznega polja so se budile in v zgodnjem hladu trepetale z j vitkimi udi... In sive grlice in poljski golobi so se spreletavali po njih ... Iznad bukovega gaja ie veslala na lov kanja v tesnih lokih in do kadečih se brazdah je prepelica vodila svoj rod... Raz oreh za progo je padala rosa... • «Pojdiva. da!» «Dragi, pojdiva!» • Dve kostanjevi kiti sta obdajali An-kino glavo in izpod svilenih vek je si- ialo dvoje rjavih oči... » Nema sva obstala drug p-ed drugim... Maihna in zmedena kakor ne-doletna otroka. Zavzeto ie ginil pogled v pogledu in za pol večnosti je obležala dlan v dlani .. Povest, gospodična Ankica! Povest... Povest o roži mogoti. prekrasni... Nič drugega kakor povest... Obiskala je svaka v mestu. «Kaj bežiš od nas?» me je ustavil iDragi. «Skupaj bi posedeli. Rekli be-'sedo.»- ^ «Ne, DraSri!» «Kako? Anka je vprašala po tebi!* «Anka ...?» «Čudak!» «Dragi: Ne!» In sem sklonil glavo, da pred tovarišem skrijem obraz. «Ljubica se jezi na te! Kakšen si!» «Čeprav ... Odpuščanja jo prosim.., Ne, Dragi!» Seveda sem odšel, gospodična Ankica... Se tistega večera... Seveda sem odšel... Ker sem moral... Ne radi Liubice in ne radi prijatelja.. Tudi ne radi nie... Anke...! Ne! Za_adi samega sebe. gospod'ina Ankica... Sebičnež?... Tako je! Da... • In se je zgodilo... Zgodilo, česar sem se bal vse dni izza n;enega prihoda... Ono, pred čemer so se iežili lasje sredi de'a. kadar je misel zagorela do nje... Kar mi ie za neskončnih noči kradlo spanec raz oči.. Ono, radi česar sem ob iutrih v preznojenih blazinah z grozo zrl v mlado solnce na oknih... in one, ki ima;o pni ko večkrat dopntovati v ibljano opozarjamo, da si morejo za romlad nabaviti modernih ob>ačil kar najugodneje pri Drapo Schwab - Ljubljana Novi tip šestkolesnega avtomobila tvrdke Renault, ki se je prav dohro obnesel o priliki vožnje preko Sahare. Avtomo» bil je opremljen z vsem komfortom ter ima urejeno luksurijozno spalnico po vzorcu spalnih vagonov. lOIOIOIOIOiaiOIOIOIOSIOIOiaiOIOIOIOIOICI 2 Popolnoma novo — Smeh — Humor — Zabava — Originalno — 2 0 Razvedrilno — Elegantno g j „Ena minuta pred 12. uro" j ^ ^ ^ ^ 0 q ^^ ^ ^ ^ ^^ a s = Luclano Albertini Q v družbi znanih Umskih krasotic: Evi Eva, Vivian G'&son in M. Forescu. Q J? Srečka. ki zadene 1 milijon se naloži v klobuk — Klobuk se Izgub" — Lov za klobu- ■ 0 kom čez dni in strn, preko streh, vode, ul c, avtomobilov td, — Ves Berlin m si k o- (J ■ buk, kakor oni s srečko — Elegantna družna — Najmodernejša oprema — Duhovite e Q domislice - Dimnikar prinese srečo eno minuto pred zapalost o srečke. - Toliko smeha Q ■ izvistnega humorja, izvanrcdnrh senzacij in napetih scen ni v nobenem filmu. ■ 0 Predstave v nedeljo ob 3, pol бГб, pol 8. in 9 Ob delavnikih ob 4., pol 6., pol 8. In 9. 0 ® Ptedpiodaja vstopnic od 10 do pol 1. ° J ELITN! KINO МДТ1СА vodilni kino v Ljubljani. Telefon št. 124. 5 aoaoBODOiOžoac. DCDao«oaoBoio'C)«c)ia»oioioj Angleški, nizozemski in švicarski bogati velesejmskj strici« (Messonkel) ka kor imenujejo gospodinja posetnke. ki za nekai dni stanujejo pri niih. so rrav priljubljeni tudi še sedaj, ko imajo Nem ci samo zlato marko. Nočni »me;ulji«. ki se za časa sejma iz vseh večjih nem ških mest »koncentrirajo« v Lipskem inozemskimi je ruska razstava, kj je nameščena v posebnem lepem paviljonu na prostoru Tehničnega velesejma. Splošni vzorčni velesejem razpolaga z SO sejmskimj palačami in drug.mi lokali Kljub izvrstni kakovosti nemške produkcije pa letos tudi kupcev ni preveč. prav posebno radi iščeio take zlate ka valirje. V Lipskem se daialo tuJj lepe gledališke predstave in koncerti. Potem so veseljakom na razpolago kabareti. bari plesne prireditve in številne druge resne in neresne zabave. Veleseiem sam ima letos spričo težke gospodarske krize za okrog 12 % mani razstavijalcev kakor lani. to je nekaj nad 10.000 Kljub temu ie seveda na sej mu zastopano vse. kar se v Nemčiji producira. in razen tega imajo svoje izložbe Cehoslovaki. Švicarji. Italijani. Angleži Rusi. Grki Jugosloveni in drugi. Iz Jugoslavije ie razstavila Državna monopolska uprava tobačne izdelke v nrav okusni izložbi. Naizanlmlvejša med Niso temu krive toliko visoke cene — posledica visokih proizvodnih stroškov, kakor veliko pomanjkanje denarja. Zlasti se razmeroma malo povprašuje s strani domačih interesentov. Kolikor se da sklepati iz posameznih iziav. bo še najbolje odrezal Tehnični velesejem. Letos ie tudi iz Jugoslavije precej po-setnikov. Na shajališču jiigoslove.iskih posetnikov sem videl vpisanih v zapi-sno kniigo precejšnje število naših ro-iakov. med njimi več Ljubliančanov, Mariborčanov in Celjanov. Mnogo Ju-goslovenov oa niti ne pride tja. Kakor se ceni bo samo iz Slovenije kakšnih 50 veleseimskih posetn.kov. Omeniti moram tudi. da je v torek Pariško pismo 'Azija v Franciji. — Heine jeva obleU niča. — Landru v slovstvu. — «Zadnji }lohikariL'c». — Pariški velesejem. — Sport.) Pariz, 1. marca. Indokitajski dijaki v Bordeauxu so pred kratkim praznovali svoje novo le* to, imenovano «tet». Ob tej priliki je slavnostni govornik omenil, da je bilo i. 1912 samo pet indokitajskih dijakov v Franciji. Danes jih je okroglo šeststo, ici ?o razdeljeni na različne fakultete v Parizu, Lyor.ii. Bordeauxu in drugod. V Indokini danes mladi literati igra» io Moličrove komedije v anamitskem :«iku, a v izvirnih kostumih in vpliv 'rancoskega slovstva na azijsko ni bil še nikoli tako velik kakor sedaj. To so vsekakor znaki velikih, nekrvavih zmag Francozov v kolonijah, ki jih je treba zabeležiti. Ne samo pariški Nemci, temveč mar» sikateri ljubitelji poezije so nedavno prišli položit cvetke na grob velikega emškega pesnika Heinricha Heineja, ki leži na pokopališču Père Lachaise, o piiliki sedemdeseta obletnice njegove smrti. Pravijo, da je bi! med vojno Hei» nejev grob na zvest, a skrivnosten na» čin okrašen s šopkom vijolic. Ne sme» nio pozabiti, da je bil Heine eden prvih delavcev zbližanja med francoskimi in nemškim'' intelektualci. Ker smo že n.j slovstvenih obletni» tih. omenim, da je bila 25. februarja obletnica dne, ko je padla pod sekiro giljotine glava Landruji, možaka, ki je umoril enajst svojih nevest, če ne več. Morilec pa je s francoskim slovstvom toliko v zvezi, da si ga je slovstvo krat» komalo prilastilo. Izšla sta namreč do sedaj že kar dva romana o njem. Pisa« te'; eg. Théo Varlet in Joncquel sta naslikala v svojih romanih «Les Titans r' Hiel» in «L' Agonie de 1 Terre» na» ravnost satanskega Landruja, dočim razlagata romanopisca gg. Maurice Re nard in Albert Jean v svoji povesti «Le Singe» Landrujev primer na zelo fanta» stičen način. Starejši čitatelji se bodo z ginjenjem zamislili v svoja mlada leta, če jim po» vem, da slavimo letos tudi stoletnico «Zadnjega Mohikanca». Vsi dobro po» 7n imo Fenimoreja Cooperja. Morda ga ima še kdo med svojimi starimi knjiga» mi in ga bo spet vzel v roke ter čital c Sokoljem Očesu, v Usnjeni Nogavici tli pa o Orlovem Peresu, ki je govoril s svojim mehko tajinstvenim glasom: — Moi brat z bledim obličjem prihaja od daleč, od Gorovja, kjer vzhaja solnce. In ponudil mu je s cvetjem okrašeni icalumet miru, ki ga je bil prižgal ob ognju lijan... Francozi bodo h Cooperjevi obletnici ra novo izdali «Zadnjega Mohikanca». Ali ga ne bi kdo hotel ob tej priliki spet prevesti naši mladini? Indijanska ro» mantika je sicer izumrla, toda Indijanci šc žive. Po zadnjem ljudskem štetju jih je 26.Ï.6S3 in je med njimi več moških kakor žensk. V Parizu se že vrše priprave za pari» ški veliki sejem, ki se vrši maja. Vele» sejma v Parizu in v Lipskem sta v istini edina «vele»=sejma v Evropi, vsi drugi zaostajajo daleč za obema. Do sedaj se je za letošnji pariški velesejem pri» javilo nad 6000 razstavijalcev. Od leta do leta zavzema vedno večje dimenzi* je. Vrši se pri Versajskih vratih v Raz» stavnem parku in ima nad 300.000 kva» dratnih metrov uporabne ploskve. Ce» niti višino sklenjenih kupčij na tako velikem prostoru in med tolikimi raz» stavljalci, je izključeno. Pariški vele» seiem postaja polagoma ne samo vse» evropsko, temveč svetovno tržišče. Najvažnejši športni dogodek zadnjih dni je bila zmaga Angležev nad Fran» cnzi v rugbvju na mednarodni tekmi v Twjckenhamu. Rezultat je 1 : 0. Fran» cozi so sicer izborno igrali, a so imeli naravnost neverjetno smolo. To je že osmo leto, da zaporedoma zmagajo An* gleži. Lipsko ob času vzorčnega velesejma Velesejmskj promet. — Manifestacije in demonstracije cb prihodu Hindenburga na velesejem. — Zabavna stran vele-sejmskega življenja. — Težka gospodar ska kriza v Nemčiji. o Lipsko. 4. marca. Ko sem se pripravljal na pot. da pu-setirn sloveči Lipskj mednarodni vzore ni velesejem. tni ie dejal znanec: »Ko boste z lastnimi očmi zrli to sijajno manifestacijo nemške produkcije, boste šele vedeli, kako majhni smo mi.» Nedvom no je res, da ni mogoče samo na podlagi suhoparnih statističnih podatkov ustvariti si prave predstave, česar je zmožna ogromna nemška industrija, dokler nisi videl te ne samo največje nemške, n^go tudi največje svetovne institucije te vrste. Pot iz Ljubljane do Lipskega ie traia la približno 23 ur in napravila sva jo brez prestanka skupno dva Ljubljančana — novinarja. Zato sva takorekoč ne nadoma stopila iz mirnega malomestne ga ljubljanskega življenja v velesejm-sko vrvenje velikega mesta, kj šteje preko 650.000 prebivalcev in ki sedaj ob veleseimu pokazuie promet milijonskih velemest, kakor so Berlin. Pariz in drugi. Prispela sva s tovarišem v Lipsko v soboto zvečer, to je pred otvoritvijo velesejma. Na kolodvoru, kj je med največjimi v Evrooi je bila neznos na gnieča. Domačini Nemci iz raznih pokrajin Nemčije. Avstrijci. Cehi. Angleži. Nizozemci, Italijani, mi Baikanci in drugi so vreli iz vlakov in v mestu. Med nas Pa so silili Številni raznaša'ci reklamnih letakov. Pritisk posetn.kov na velesejem je bil tem večji, ker je bila drugega dne nedelja — primeren čas. da napaseš svojo radovednost kajti tudi na Lipski velesejem pr.hajajo med številnimi resnimi interesenti tisoči radovednežev, in to ne samo do-tr.ač; državljani, nego tudi bogati inozemski veseljaki, kajti v Lipskem se da prav veselo in živahno prekolovratiti mkai dni. zlasti čp imaš visekovredno valuto. 5Gletnica francoske zbornice 21. februarja t. 1. je poteklo petdeset let, o rovo izvoljeni francoski parlament. Glaso bil določen dan 21. februarja naslednjega publike. Voliti je bilo treba 533 poslancev z izvolitvijo prvič prišli v zbornico, in le votvorni skupščini. — Izmed poslancev pr štirideset. Med temi so gg Loubet in Fallie Clemenceau. S. Riotteau pa je edini med n Star je 89 let in opravlja častno funkcijo slika prikazuje vnanjost burbonske palače dkar se je pod tretjo republiko prvič sestal m ustave, sprejete 25. februarja 1875., je leta za volitve v prvo zbornico tretje re» Od izvoljenih je bilo 325 politikov, ki so 182 poslancev je sedelo že v prejšnji, usta« vega parlamenta jih danes živi jedva kakih res, Léon Renault in stari tiger Georges jimi, ki sedi še v današnjem parlamentu, starostnega dekana v senatu. — Pričujoča v Parizu, v kateri zboruje parlament. fr 2. t m. pasetil velesej'em predsednik nemške republike Hindenburg. Domače časopisje je pisalo ob tej priliki, da je ta dogodek zgodovinskega pomena, kajti zmagalec v neštetih b.tkah in sedanji državni predsednik ie prišel prvič v Lipsko. Vse mesto ie ob tej priliki vihralo v zastavah in na kolodvoru se je ob njegovem prihodu zbrala večti-sočglava množica, ki je pozdravljala državnega predsednika. Hindenburg se je podal najprej na Tehnični velesejem in od tam mimo slav. Votkerschlacht-denkmala v ReichsgerichL Ne daleč od Reichsgerichta ga je pa na razkrižju ulic čakalo majhno presenečenje, kajti yelika skupina demonstrantov, komunistov in brezposelnih ga je pričakala z rdečimi zastavami in s klici «Nieder!» Zašel sem baš v to gnječo. tako da bi jžh dobii kmalu po glavi s pestmi, ki so jih dvigali komunisti proti mimo se vozečemu Hindenburgu. No. pa je policija, ki je v Nemčiji prav odločna, kmaiu razen a Ia demonstrante, ki niso pri vzklikanju uporabljali baš izbranih izrazov. Demonstracije so se ponovile še zvečer pred kolodvorom ob Hinden-burgovem odhodu, vendar pa so vzkliki «Nieder» vtonili v številnih «Hoch». Policija je nastopila ponovno in več demonstrantov aretirala. Socijalistično časopisje teh demonstracij ni odobravalo. pač pa jp ostro napadalo nacionalistična društva, kakor Stahihelm. Na tionalverband deutscher Offiziere. VVehr wolf itd., češ. da so hoteli manifestacijam dati monarhistični značaj. Govor, kj ga je Imel Hindenburg v novem tipskem rotovžu pred odhodom, se je tikal samo gospodarskih razmer v Nemčiji in brezposelnosti. Brezposelnih je v Nemčiji skupno baie 3 milijone. Od Lnozemcev se zlasti Rusi interesl-rajo za Lipski velesejem. Znak je to. da želi Rusija čim tesnejše gospodarske stike z Nemčija kar je tudi izrecno povdarial ruskj poslanik v Berlinu Kre-stinski. ki Je posetil velesejem in imel daljši govor v tem smislu na slavnostni večerji ki je bila prirejena za častne goste v pondeijek na Tehničnem sejmu. Prisotni so njegovim izvajaniem. zlasti iziavam. da se rusko gospodarstvo obnavlja s pomočjo izdelkov nemške industrije, živahno pritrjevali Naj še končno omenim, da smo bili inozemski novinarji kot častni gostje j Lipskega velesejma povsod prav pri- j jazno sprejeti Nemec ljubi enostav- j nost kar tudi sam vedno povdarja. zato smo se na vseh številnih slavnostnih obedih in večerjah, kamor smo bili povabljeni vedno tudi zastopniki jugo-slovenskega časopisja, počutili kakor doma. Sklenil sem znanje z mnogimi novinarji. Zlasti nemški novinarji so kazali veliko zanimanje za našo domovino. V neprisiljenih prostih besedah smo se razgovarjali m obljubljali so. da me bodo posetill ako bo prilika nanesla, da pridejo v Jugoslavijo. Madžarska trojica pred haaškim sodiščem Haag, 4. marca. Danes točno ob pol II. predpol-dne se je začela pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti trojici razpeče-valcev ponarejenih francoskih tisočakov. Na zatožni klopi so bili Jankovics, Marsowsky in Mankovics. Sodna dvorana je bila srednje zasedena. Največja je bila udeležba s strani žuniajistov, katerih je pazljivi opazovalec naštel 31. Med njimi je bilo 17 tuje-zemskih korespondentov. Vsi ti so dobili mesta na posebnih rezerviranih prostorih. Poleg novinarjev je bil obilno zastopan še advokatski stan; oči-vidno je bilo zanimanje v krogih juri-stov zelo veliko. V dvorano so pripeljali obtožence orožniki, ki so nosili na glavi čelade ter so bili po predpisih oboroženi. Prvi je vstopil polkovnik Jankovics z revmatičnimi koraki. Na bledih licih so se mu risali rdeči madeži, znamenja jeti-ke. Sédel je na odkazano mesto in si mel roke kakor človek, ki ga prijemlje mrzlica. Marsowsky je mož velike, elegantne in energične postave ter napravlja tipičen vtis madžarskega velkaša iz 1. 1830. Za njima dvema je capljal Mankovics. malone otroška postava. Njega le ves čas dušil jok. katerega je skušal potlačiti Kmalu zatem so se odprala vrata, skozi katera prihajajo sodniki. Pojavil se je mož s koničasto brado m ostrim nosom. To je bil vodja razprave, predsednik Joncheere. Za njim je stopal prokurator kraljice Viljemine Baudoin, državni pravdnik. ki mu je bilo poverjeno vodstvo preiskave proti obtožencem. Oba moža, predsednik sod šča in državni pravdnik sta znana kot stroga in neizprosna moža brez sentimentalnosti. Začelo se je. Po čitanju obtožnice se le začelo zasliševanje obtožencev. Jankovics je iziavil v uvodu svojega govora. da ie nedolžen. Rekel je. da ga je princ Windischgrâtz poklical lansko ie-sen iz Češkoslovaške ter mu povedal, da ga je določil za prenašalca ponarejenih bankovcev v inozemstvo, kjer bo treba denar spraviti v obtok in ga izročiti posebnim zaupnikom. Denar in kurirski potni list je prejel iz rok princa Windischgrâtza ter je bil prepričan, da je potni list v redu in zakonitim potom izstavljen. Dalje ie deial obtoženec, da ni imel namena ostati na Nizozemskem, temveč se kmalu odstraniti. Hotel se je peljati v Kodanj na Dansko, toda njegov vizum ni bil v redu in to ga ie prisililo. da ie čakal v Haagu. Baš ta zadnji dan niegovega bivama v Haag i pa ie postal zanj usoden. Prišel ie k bankirju. Snndersu ker mu ie zmanjkalo nizozemskega denaria. Imel je namen menjati pristen bankovec za tisoč frankov. a usoda ie hotela, da ie segel po ponarejenem izvodu ter ga položil na mizo. Kar se ie zgodilo potem, je itak znano. Sanders ie tekel po policijo, Jankovics pa ni skušal niti bežati, ker ie bil uverien. da bodo ž njim postopali kakor z gentlemanom in ga bodo kvečjemu poslali na madžarski konzulat, kjer bo imel priložnost, da se iznebi falsifikatov na ta ali oni način. Kako se mu je moglo zgoditi. da je v kovčku pomeša! pristne in ponarejene bankovce. ne ve razložiti. Z roko na srcu je zaključil Jankovics svoj zagovor: »Ne vem, kaj me ie zapeljalo, da sem ravnal tako. Mogoče je bilo to naključje, usoda ali kazen«. Marszowsky je močno obremenjeval madžarskega vojaškega škofa Zadrav-ca. Pravi, da ie ravna! samo pod pritiskom. ker se ie silno bal policijskega ravnatelja Nadossyja. Namerava! ie čimprej izginiti v inozemstvo in je bi! pripravljen sprejeti vsako ponudbo, ki bj mu pomagala pri tem. Posluša! je škofa Zadravca. Ici ie zahteval od njega prisego in častno besedo, da bo zvesto izpolnjeval naloženo mu delo. da bo pokoren in poslušen ter molčeč. Niegov posel ie obstoial v tem. da se pelje v Haag ter poizve. če je mogoče razne-čava! ponarejeni denar. Princa Windischgrâtza ne pozna osebno. V Amsterdamu se ie hotel zavojev z madžarskimi pečati iznebiti in se je že pogajal za najem ladje, s katere bi vrgel falsi-fikate v vodo. Obtoženi Mankovics je tudi zatrjeval, da ie čisto nedolžen. O tem, da se ponarejajo francoski bankovci, je samo slišat in njegova dolžnost je bila skrbeti, da nrideio falsifikati v promet. N1 pa napravi! v resnici niti enega koraka, s katerim bi oškodoval francosko' državo. 2 njegovim zagovorom so bili «govori nedolžnosti», kakor so iih imenovali novinarji, zaključeni. Na vrsto so prišle priče, šestnaist Po številu. Dvanajst prič ie izpovedalo obtežilno za obtožence, štiri pa so gfivorile razbremenilno trojici v prilog. Med pričami je bilo posebno zanimivo zasliševanje židovskega iuvelirja Mantisa, s katerim se je pogaial Marsowsky g'e-de depozita zneska 50.П00 nizozemskih goldinarjev v francoski valuti Stvar je bila malone že dogovorjena in Žid se ie tresel, ko je slika! potek razgovorov ter ie pripovedoval, kako bi bil kmalu »notri padel«. Razbremenilno je govoril za Jankovicsa posebno avstrijski upokojeni general Grimm. ki je sedaj uslužben na avstrijskem generalnem konzulatu v Rotterdamu Opisoval ie Jankovosca kot gentiemana a predsed nik obravnave mu je krepko segel v besedo ter s konkretnimi podatki dokazal. da .ii gentleman vsak. ki hodi po svetu v takih misijah, kakršnim je služi! madžarski polkovnik. Po obtožencih Je dobi! besedo državni pravdnik Baudoin. Povdaril je. da ga ne more zanimati, če sedijo pravi krivci falsifikatorske afere v Budimpešti. Dejstvo je, da ima haaško sodišče opravka s krivci. И jih je aretirala nizozemska policija na tleh nizozemske države. Zato je treba ž njimi obračunati kakor zahteva pravica. Dokaz resnice smatra Boudoin za doprinešen ter zahteva za krivce strogo kazen, kakor sledi: za Jankovicsa devet let. za nji-govega sokrivca pa po sedem let maksimalne ieče. Predlog državnega pravdnika Je napravil na trojico obtožencev naimuč-neiši vtis. ki je bil tem silnejši. ker ie bila trojica uverjena. da bo imel haaški državni pravdnik ž njimi usmiljenje. Imeli so pač pred očmi razsodbo v hamburškem procesu proti Olchvaryju. jer je bil rzpečevalec obsojen samo .ia štiri mesece zapora. Jankovics. Marsowsky in Mankovics so ob govoru državnega pravdnika bridko jokali. Jankovics je prosil ob sklepu še enkrat za besedo ter je povedal da ima mater. Prosil je tudi. naj ga ra;še obsodiio na smrt kakor na devetletno ječo. kajti take sramote ne bi mogel prenesti niti fizično niti duševno. Razsodba sodišča bo razglašena šele čez 14 d.n. dne 18. marca. Alessandro Bettisti Italijanski iredentistični heroj, Id ga je Av« strija I. 1917. justificiraJa in ki mu Italijani postavljajo spomenik v Bolcanu. Zanimivo pa ie. da se je Bat tisti iev ein • posebno te« javo izjavil proti tej nameri, češ: ako že i hoče Italija postaviti heroju Battistiju spo» • menik, naj mu ga postavi v italijanskem i Tridentu, zi katerega se je boril ne pa v nemškem Bolcanu. Podrobnosti o eksploziji v Pragi Strahotna eksplozija municije v Pragi, o čemer smo včeraj poročali med depešami, je doslej zahtevala 3 človeške žrtve. Polen dveh vojakov, ki sta spremljala voz z mirnicijo in ob eksploziji obležala na mestu mrtva, je podlegla tudi neka šivilja v bližnjem stanovanju, ki ji je drobec presekal žilo na vratu. Število ranjencev pa znaša 68. med njimi je 5 težko poškodovanih. Prizorišče eksplozije nudi slrko kaosa in razvalin. Domala vse hiše v Tišlerjevi ulici pa tudi v soseski so utrpele večjo ali manjšo poškodbo, najtežje pa so prizadete hiše št. 12. 14, 17 in 19, kjer so zdrobljena vsa okna z okviri vred. fasade in strehe p^ močno okrušene in mestoma povsem odtrgane. Težko ruimirana so vva stanovanja ob ulici: a hiša št. 12. pred katero se je zgodila eksplozija, je izpraznjena. ker se je bati nadaljnjega rušenja. Podatki o prvi preiskavi na licu mesta ugotavljajo, da je municiia v 31 zabojih obstojala iz takozvanih ofenzivnih ročnih granat, katerih eksplozija je posebno močna. Zaboji so bili v predpisanem redu m tudi vojaštvo, ki ie spremljalo transport, le bilo poučeno o pravilnem ravnanju z njimi. Domneva se. da ie eksplozija nastala radi premočnih tresljajev voza na ka-meniti cesti, pri čemer so vžigalniki polagoma zlezli h, vame lege ta povzročili svoj močni učinek. V zabojih se je celotno nahajalo 400 ročnih granat, napolnjenih s tritolom ki je njih transport tz municijskega depoja v Hostivicah bil namenjen v Karlinsko vojašnico. Vznemirjenje v Pragi je velikansko. Za včeraj napovedane slavnosti v povodu rojstnega dne prezidenta Masa-ryka so bile odgodene. Vlada je izročila policiji prva denarna sredstva za podporo prizadetim rodbinam. Avstrijski arezni kancelar dr. Ramek je na Dunaju se mudečemu čsl. zunanjemu miinistru dr. Benešu siporočil svoje najgloblje sožalje. Fan Noli in bodoča albanska kraljica Fan Noli. pregnani predsednik bivše albanske vlade, je zadnje čase doživljal vrlo avanturistični ljubavni roman z lepo mlado gospodično Nery, potomko ugledne londonske obitelji.Fan Noli se je z njo seznanil tri mesece po svo-iem begu iz Tirane, na francoski rivijeri. Imponiral ji je takoj, saj je spreten žongler besed, poliglot in dovtroen ka-valir. Tri mesece sta se sestajaia ob obali, nato na stanovanju, dokler ji Fan Noli ni predlagal skupnega življenja, ker — tako ji ie razlagal — v kratkem Itak izbruhne revolucija v Albaniji in Ahmed beg Zogu po.ide rakom žvižgat, nakar se on. Fan Noli, s slavo ovenčan povrne v albansko prestolico in povede seboj malo Nery kot bodočo albnsko kraljico. In ves albanski narod iu bo navdušeno pozdravljal, oboževal in poveličeval. Mala Nery. naivna ln romantična kakor vse njene vrstnice pod vesoljnim nebom, je bila vsa zaverovana v kava-lirja Fan Nolija in v skupno veliko bodočnost. V iluziji bodoče kraljevske slave mu je slepo sledila, kamor je on želel. Prepotovala sta Italiio. kjer Fan Noli že od nekdaj uživa razne benefi-cije. in se končno ustavila v Milanu. Fan Noli ima denar in se rad Dokaže. Nesreča pa ie bila. da se je v Milanu tudi Nery hotela koketno izkazati — in io ie Fan No!i lepega večera našel v družbi drugega kavalirja. Nery mu ga ie sicer predstavila kot »starega znanca«. toda Fan Noli je opazil nieno zadrego in ji je naslednji dan svetoval, naj sama odpotuje na Dunaj, kamor da bo že prišel za njo. Toda ona ni hotela ubogati, marveč mu je .zagrozila, da ubije i njega i sebe. Razprtija v hotelu je bila .tako ostra, da je morala intervenirati policija. Končno se ie le ~"*dilo. da ie Nery odpotovala na Dunaj, kjer še nadalje vztraja v svo'ih romantičnih fantazijah, da nekoč postane albanska kraljica. Čaka. čaka na Fan Nolija. toda njega od nikoder ni. Bog vedi. kod se zdaj potepa s svojimi napoleondori in dolarji. A orna ne sme domov v London, zato je pripravljena čakati, da se Pan Noli povrne kot albanski vladar zopet v Tirano. kamor mu bo sledila. Če ne varajo znamenja, bo sirota Nery prej dobila sive lase. preden se ji izoolniio njene dekliške sanje. Katastrofalno padanje tečajev na newyorski borzi Newyurk, 4. m^rca. 2e koncem prejšnjega tedna se je med borznimi krosi guvorilo, da bo močan padec žiaiih cen učLakuvai tudš na еЈемш bora kaj u s padanjem žitnih cen je bilo prizadetih mnogo izrazno fajmersiioli b. n*. Ln res se je v začeuku naslednjega tedr.a začela velika prtxlajna p nudba eieiwuv, ki je imela za posled.co rap.dno padanje tečajev. Vse se je hotelo znebiti papirjev za vsako ceno. V ponedeljek zvečer ie bilo ie jasno, da se nahaja borza pred kaiastrulo. V nuč od ponedeljka na torek je sitaJa ogronwa mnj&c« ljudi ok.ro« borze, ne daleč p-ij je bilo več sto avton> 6 I v, v katerih so prenočevali borzni in eresenti, mnogo tis č ljudi Je spalo na mv>rovii»ranih klopeh na prostem. Nihče se ni h. »tel odstraniti i mesta, kajt, v resnici je traijala pr sia borza na prostem celo noč, iek. m katere se je prodalo baje nad 200.000 efektov. Otvoritev borze v torek se je izvršila v izrecni paniki Komaj Je bJ dan oficioe.ai znak za priče tek b -rze, je nastal kri in vik. Vse Je vipilo in klicalo štev like v zr^k. PrviATStni pap nji so sicer p ča>sneje popuščali. Visuke delnice jeklarske, elek.rl-citerne in avtcmvb.iLske industrije so padi« povprečno le za 20 odstotkov, toda Številni slabil paiprji in zlasti iaki, v katerih je bila privatna špekulacija najb. H angažirana, so se zruiiîi na polovico ali celo samo tretjino vrednosti prejšnjega tedna. Celo nekaj prvovrstnih papirjev Je popustilo za 30 odstoakov. Scene, ki so se dogajale na newyoršfc borzi, so nepop sne. Ves ta hrušč, ki *e Je slišal daleč okrog borze, ni hotel k nčati. Okrog 12. ure opoldne je borzna dvorr.na izgledala kakor b Inica živčno bolnih. Tečaji ki so se Javkali v svet, že v dren t-ku oddaje niso več veljali, izgovorjena beseda Je Drla že razvrednotena spričo novih do-zodkov. Dva h eresenta i New-учзгка sta spričo živčne razdražen »ti zblaznela ta so Ju tnsrali takoj prepeljati na kliniko. Kak<* se ceni, so izgube v ponedeljek in torek dosegle mnogo sto m4;jonov d hrtov. Danes se je tendenca na newynnîM borzi zboljšala in le borzni vihar, kakor vse kaže, že pri kraju. Nekateri p-pirji so tekem sestanka poskočil za do 24 točk. B.-le temu vzrok velikopotezna akcija, ki so lo zaipočele bastke, da onemogočijo p no-vštev panike. X Rumirnskl ponarejevalec dei.-rja pred dunajskim soc.šiem. Pred dun. jskim sodi» ééem t- je moral te dni zagovarjati rumun« eki ponarejevalec denarja (poljskih bankov« cev) Saraga, ki j'e oškodoval Narodne ban» ke skoro vseh držav ter je oonarejal po na» svet" prof. Meszarosa tudi ieško-Jovaško «sokole». Sodišče je obsodilo falsifikatorja na dve leti ječe. X Smrl prof. Sidneya Lee j a. V Londonu je umrl prof. Sidncy Lee, ki je predaval r,s londonski univerzi angleški jezik in litere» turo. Pokojnik je bi! znan kot prvovrsten raziskovalec Shakespearjevih del in kot iz< vrsten zgodovinar. Najznamenitejše delo prof. Leeja je Shakespearjeva biografija in Knjiga o vplivih fr«ncoske ter italijanske nv nesanse na Angleškem. Učenjak je umrl » 67. letu. Iz današnje Japonske Slika predočuje japonskega notranjega ministra Vakatsukija, ki oblečen v narodno oblačilo ob tleh piše važen ministerijalni odlok. Zgodilo se je... «Kako je? Kako živite?» je vprašala, kakor bi prelistavala dolgočasno knji-. go in mrzli prsti so se jedva dotaknili mrzlih prstov. «Ne pritožujem se. — Vi?» «Isto! — Dragi, kaj ne. da je že pozno? Legla bi! — Lahko noč, go.-pod!» i «Gospodična... lahko noč!...» Gospa Ljubica je zamrmrala besedo o neotesancih pa odšla, da posiuži s kavo, in prijatelj Je v zadregi Izvlekel dozo in mi ponudil smodko. Naslednje dopoldne se je odpeljala. Va kolodvor sem odpravil človeka s jot-kom cvetja in da ji sporoči mnogo, mnogo srčnih pozdravov. No. sam sem pobegnil v travnike na ono stran, koder je vodila njena pot... In za menoj se je nalik gladni kači vlekla obupna želja... Želja, da jo vidlim še enkrat... Ko je vrh nasipa zahropela lokomotiva. sem slonel pod hrasti za progo... Med divjim hrupom avilečih osi ln škripajočega železja so švignili vagoni mimo... V okviru spuščenega okna je sanjal , bled dekliški obraz... Dvignil sem j «кшик. Sunkoma Je naproti planila 1 do nadlaktja gola bela roka... Osoren žvižg... V hrastje je pljusk- nil oblak sajastega dima... * Pisala je: «Ni bilo kasno... Vem... tn n:sem spala... Pozabite... Nagelj vam po-šliljam... KrvavordeČ je in... Česa bi se sramovala... Čemu bi ne priznala...! KrvavordeČ je in s solzami oškropljen...» V noči. v prosojen zvezdnat plašč oblečeni sladki in tihi m v tako sitnost razpeti, da ji titani sami ne bi nmli dograbiti konca, smo romali mimo njenega doma ... Stari Alija in Milanče in Ko j a in Mijo... «Ali se dvignejo zastori?... Ne?... Ne!... Praiv !... Z bogom, dekle...! Ljubica moja edina, najdražja!... Pozdravljena! ...» «Spoznala sem te... Kako bi ne?... Tisoč glasov je vpilo v srcu in vse moje bitje je moledovalo za teboj... Okno bi odprla in zavrisnila radosti... Poklicala bi te m se z lačnimi rokami zakopala v tvoje lase... Po licih bi te božala... Poljubljala na usta in oči. _ Poljubljala te tako... tako... do brezumja... No, pogled je tono blodil r>o ul:ri, kjer te je požrla noč... Roke so kameni te zastale med zavesami in iz prevezanega grla ni bilo glasu... Dragi! Predragi! Ne razumem! Ničesar ne razumem... Le strah me ie... Bojim se!... Česa?... Zakaj?... Ne vem!... Piši mi!... Piši in razloži ako moreš...» » Gospodična Ankica! Življenje je včasih podobno prgišču, ki iz niega žvrgoli blesteče kamenje in cingljajoče zlato... Septemberskega večera, ko ie s faiv-nove piščaii ob studencu odzvenela enaista ura in vežna vrata še n;so bila zaklenjena. Je nalik plašni senci stopila v mojo sobo. Rahlih ln komai slišnih korakov. Molče je postavila v vazo na mizi troje polodprtih pookov go^pe Pommadurke in je ob postelji prižgala lučko. Brez besede je odložila vse do snežne košuMice in se nagnila na moj obraz. Par alabastrnih lehti se ie o le-nilo vratu, vsul se je preko čela in bla-zfin val kostanievih las... «Poljubi me! Poljubi me!» je dihala saniavo »Poljubi... dragi... za to najino poročno noc...» Med rožmarinom in ciklamni je lebdela Venera in njeni žarki so se iztezali vse od okna do postelje in se objemali z utripajočo lučko ob njej, ki io je bila prižgala ... «Pridem, žena moja! Pridem!...» • ln zopet je podobno življenje krokarju, gospodična Ankica. ki se s tolovajskimi kremnlji zagrebe v srce in z nabrušenim kljunom zakreše in za-seče v žive žile. da iz njih brizgne kri v neusmiljenih ostudnih curkih. In ko je vse razmesarjeno in se trga meso v kosih, se nasičeno zakrohota in odleti. pa da se nekoč, kadar bodo rane zopet cele, vnovič povrne... S planin so polzele somorne pozno-jesenske megle in le daleč na poldan-ski strani je še iskril svetel pas sobič-nega neba.... Naslonila se Je na nagrobni kamen in govorila: «čemu se ne ženite? Čas je!» Med mogiami se je sprehajal gTo-bar. nameščal polomljene križe na po-žoltelih gričkih in tu in tam je narajv-nal pesek na stezi. «Anka!» «Življenje kakor ga ŽMte... kocm, čemu je podobno? Brez reda je! Brez slehernega smisla! Ali mkoli ne pomislite, da ne more trajati do kraja tako?» «Anka!» «Pot, ki sva jo krenila midva, nima cilja. Spoznala sem in se obljubila, ko so pri očetu zaprosili za me. Poslednje je to, kar sem vam še hotela povedati!» «Nesrečnica...!» «Nesrečnica?... Morda... Morda tudi ne!» Utrgala je z groba georgino. zdrobila jo med prsti jn lističe razsula v veter. «Za spomin...» je zašepetala ii ilitenje jo je streslo. «Za spomin... Z bogom ostani... ti moj... Ti moi mož...!» Kakor bi se pogrezala v brezdanS prepad, je trenutek na to počasi utonila pod klancem za mrtvašnico... * «Gospod!... Zaprl bi...!» se je približal grehokop. «Mrači se...!» • Ko sem se z luga seli! na sever. Je na potoku muževila vrba in po sveže ozelenelih ornicah so šetale črede be-lorunih ovac ln marogastih koz. Z m®- Kraljestvo mode Moda in modeli pomladanskih klobukov Glede mode novih pomladanskih klo bukov — tako sporočajo iz evropsk.h modnih centrov — za prav ni mogoče dati določenih direktiv, kajti več ali manj si bo vsaka dama nadela na glavo. kar Ji bo najbolje pristojalo. S popolno gotovostjo Pa se lahko reče in to smo tudi mi že zadnjič zatrdili, da nova sezona nikakor ne bo več tako suženjsko vezana na malo obliko kakor doslej, marveč se bodo uveliavili tudi večji tioi. ki so že v obilni zalogi. Opažati je tendenco, da oblika novih klobukov narašča v višino, v čemer se veda še pi videti povratka k cilindru, pač pa ta tendenca vzdržuje značilno sličnost novih fason. Ampak ker takšni klobuki pristajajo edino le ozkim obrazom in vitkim postavam, so bili vse- stransko uvidevni modni mojstri prisiljeni spraviti na trg slične. toda sploš no veliavnejše tipe. ki se dajo prilagoditi k vsaki ženski glavici. Ti modeli značilni večinoma Po pri-vihanem zadnjem krajniku. se Jzgotav-Ijaio iz dvojnega materijala: kombinira se svila s slamo, ali pa taft z ripsom. pri čemer se vedno čvrstejši materija! posluži za kratnik — v prvem primeru torej slama, v drugem rtps. Takšni mo deli — glej levj vzorec na sliki! — pn-staiaio tudi ovalnim obrazom in se uteg nejo kmalu priljubiti. K pomladanskim in poletnim večernim oblačilom se bo še nadalje dobro obnašal baret. izgtvljen iz dvome svile ali pa v kombinaciji slame s svilo. Gor nja skica v sredini predočuje najnovejši model. čigar visoki rob je iz slame, mehki bazetni del pa iz tafta. Športni klobuček še nadalje iz filca. postaja nekolik" več;i kakor doslej, ši- roki krajnik Je privihan spredai in zadai Edino okrasje obstoja iz širokega usnjenega ali ripsastega traku, spetega s kovinâsto zaponko. Izborno pa se k temu pokrivalu obnaša gladek ovratni šal iz kineškega krepa v barvi klo buče vine. Klobučki mladih deklet se letos odlikujejo z okrasjem ročnih del v obliki oliseiev ali vezenin, kakor to predoču-ieta spodnja vzorca na slikL Dobro pa ie. pri tem treba paziti na harmonijo barv. Mno^o se govori, dia bo poznejša poletna moda prinesla še obilo kontrastov, toda dosedanje napovedi dajo slu ti ti. da bndo nove kreacii" zg a o-' т produkti fantaz je. ne bodo pa zrevo'uc onirali onih modn ii smern.c. ki se bouo uveljavile spomladi in v prvem poletju. H koncu je le še treba povdariti. da so agrafe, igle in «Učni okraski z imit'ra-nim kamenjem docela odpravljeni, se pomladanska moda dnmskih k'nb"' tv poslužuje le maloštevilnih, zato pa fi-nejšii efekt.w To in ono za novo sezono Ce so med našimi čitateljicami še take. ki si mislijo napraviti plašč — malo pozno ie že — naj si izberejo tako blago in kroj. da bodo lahko nosile plašč tudi v toplejšem vremenu. Pri tem ie treba posebno paziti na barvo. O barvah za letošnjo pomlad smo že govorili. Letos se bo barva krila razlikovala od barve plašča. K zelenemu plašču se bo nosilo krilo temino rjavP barve. To je en primer kombiniranih barv, ki bodo letos zelo modne. Posebno lepo harmonijo dosežemo, če podšijemo p'ašč s podlogo iste barve, kakor je krilo. Višek iznajdljivosti bi bil. če bi mogla ta ali ona dama najti pri modistki klobuk, ki se ujema v barvi s krilom. Nekatere dame asortrrajo klobuk tudi plašču, barva obleke .ie pa označena na klobuku z dvema iglama, ki imata glavici v barvi obleke. To so finese. ki zahtevaio dober okus in mnogo smisla za prikup-ljivo zunanjost. Za potovalne ali vsakdanje obleke priporoča letošnja moda enostavnejše blago skromnih barv. kakor na pr. temno modre. sive. rjave itd. Plisirano krilo bo tudi letos moderno. Zelo priljubljene so bile pozimi obleke iz dveh delov in vse kaže. da jih tudi pomladanska sezona ne bo zavrgla. Taka obleka je lahko enostavna, ali pa tudi razkoš- na. kar se sliši kakor paradoks, pa je vendar le res. Obleka obstoja prav za prav iz treh delov. Črno krepdeš.inasto krilo, vijoličast svetr. posut z barvastimi motivi, dolgi rokavi, okrašeni z ozkimi trakovi iz črnega krepa. zvečer pa namesto svetra telovnik iz bledo vijoličastega šifona v obliki perzijskega kaf-tana. okrašenega z ori.ientalskimi motivi. Svetle barve in lesketajoče Se garniture so še vedno zelo priljubljene. Vendar se je že pojavilo zanimanje za dis-kretnejšp tone. kombinirane s črno barvo. To velja posebno za večerne obleke. Najlepše in najboli posrečene kombinacije so roza toni s blestečo črno barvo. i okraski za damsko perilo Damsko perilo se je zadnjih deset let v kroju in materijalu zelo spremenilo. Pa tudi tam kjer se oblika radikalno ni spremenila, smo dobili povsem drugačne okraske. Strojno pletenje ie iz perila izg'ndo. pa tudi ročna dela niso več moderna, zakaj blago, ki ga rabi moder na dama za nerilo. je iako fino. da ie prenese velikih vzorcev, po'nih pik iti pletenih rož. Moderne pletenine za perilo morajo biti prav tako fine in nežne, kakor je blago, za katero so narejene. Naibolj priliubljena ie fina mrežica, to- leče na prostem dominirajo ▼ Parizu karirane kreacije, smisel za lepo perilo. Vseh teh fines pa ne morejo zadeti tovarniški izdelki, ki se izgotavljajo na debelo m drobno. Lisica je v visoki modi za pomladanske promenade. Ni treba da bi bila ravno po- larna ali pa kaka druga eksotična zver iz familije zvitorepk ker s'olidne dame odklanjajo fantastične cene ia se bodo zatorej ra;e puslužile kake druge cenejše lisičje sorte — izvzemšj edino ono vulgarno, rdečkasto lisico kfi že dol go vrši svojo nalogo in te ravno zato letos popolnoma potisnjena v ozadje. V splošnem pa ie lis:ca. te^no ,iv;ta okrog vratu, posebno priljubljen1 zato, ker se sklada s prevladujočo lini— io visoko zapetih pomladanskih oblek. вгеажзвааамгаваавваавваввввввв »m •■■<(• >|. bele šiion v razn li \Ш0 U П0ИР kva i etah, novodoMe U5H Ij £.11 lilJJy JUli modne cef ie, pope i i in nako z 2 ovratnikoma ter ia?ne spotne; s odnje hla>'e kratke n doge. vse lastni iz-d.k-k, dobite v največji izberi in najceneje v Ljubljani pri • V oncar Sv. Patra cesta 29. 86 4 Kvaliteta, kroj in izdelava prvovrstna' ввавааанаававиввввввваввагвв noi so drobeč in ščebetajoč hitele prve jate lastavic... Ne, gospodična Ankica! Uro pred samim veselim odhodom k poroki v cerkev je ostavila svate in svoje in se izgubila v zavrženih hribih pri polpo-zabljeni teti... Nič več se nisva videla, gospodična Ankica... Da... Tako je... Toda bova se zopet! Bova! Ker ob jasnih poletnih nočeh, ko se klasje praši v njivah in gredo zvezde visoko po modrem azurju. slišim njene klice iz mlačnega sopenja Južnjaka... Čaka me... Še me čaka... Zato pojdem. gospodična Ankica... Se vmem... Na jug... Tja. kjer rože razlivajo v bisernih nočeh široke potoke vonja oo vrtovih in se šumenie mandljevega drevesa s cigansko p.esmiio in pastirjevo piščaljo in z molitvijo mujezina na minaretu topi m zliva v čudovito melodijo... Vrnem se. gospodična Ankica... Na pot se odpravim... Katko bi me poplačali za mojo povest, gospodična Ankica? Z dvema besedicama. «Hvala. Janko!» recite! Le tolËko!___Ne morete? Še — ne morete? Nič ne de! Potem mi dajte roko. In dovolite, da vam io poliubim... Poljubim tako, kakor sem io enkrat sam-krat poliubil njej pred ono september-s*ko nočjo... V dlnn... Da... Hvala!... Hvala... Ankica... Maksim Gorki: Vivod" ff Po vaški cesti, sredi belih ilovnatih koč. se pomika med divjim tuljenjem nenavaden sprevod. Gre množica ljudi, nngosto ln počasti, — premika se kakor velik val. pred njo oa koraika kljuse. smešno mršavo. s čemerno povešeno glavo. Kadar privzdigne katero izmed prednjih nog. stresa glavo tako čudno, kakor bi hotelo dotakniti se z raskavim eobcem cestnega prahu, kadar pa prestavlja zadnjo nogo. se usede njegov križ popolnoma k zemlji in zdi se. da se bo kljuse na lepem zgrudilo. K prednjemu delu telege — ruskega kmečkega vozila — je privezana z vrvjo za roke majhna domala naga ženska, skoraj deklica. Hodi na poseben način — postrani, njena glava, v gostih razmršenih temnorjavih laseh, je privzdijmjena in potisnjena пеЧоГко nazaj, oči široko odprte in gledajo nekam v daljavo s točim, breznuselnim pogledom, v katerem ni nič človeškega... Celo njeno telo je v modrih in rdečkastih progah, okroglih in podol-gastih, leva prožna deviška grud je razparana in iz nie curlja kri... Napravila je škrlatast pas na životu in niže po levi nogi do kolena, na goleni pa ga skriva rujava skorja prahu. Zdi se. da ie potegnjen s telesa te ženske ozek podolgasti pas kože, in morali so dolgo s polenom biti no životu te ženske. — grozno je otekel m ves strašno modrikast. Noge te ženske, lepe in majhne. ko: maj stopajo po prahu, célo telo J? straš no ukrivVjeno ter se opoteka. Ni mogoče razumeti, zakaj se ona drži na teh nogah, čemu se ne zsrrudi na zemljo in se ne vleče, viseč na rokah, za telego po prašni, topli zemlji... Na telegl pa stoji visok kmet v beli srajdi, črni čepioi iz janjčje kože. Izpod katere se ie povesilo preko čela predeno žatkordečih las: v eni roki drži vajeti, v drugi— bič In premišljeno udarja z njim zdaj po konjskem hrbtu, zdaj po telesu majhne ženske, ki ie že itak razsekana v nečloveško podobo. Oči rdečega kmeta so zalite s krvjo in s-ijejo od zlohotnega zmago-sIaA.Tia. Lasje osenjujeio svojo zelenkasto barvo. Do lakti zavihani rokavi srajce so razgalili krepke, nršičaste roke, gosto porasle z rudečimi kocinami. njegova usta so odpri a, polna ostrih belih zob in kmet od časa do časa hripavo zakriči: — No... Čarovnica! Hej! No! Ah! Ena!... Tako. bratci!... A za telego in ženo. privezano k njej, se trumoma vali množica in kriči, rjo-ve, cvili. se krohoče. tuli... ščuje... Letajo pobalini... Včasih zbeži kateri izmed njih naprej in kriči ženi v obraz nesramne besede. Tedaj zaduši izbruh smeha v drhali vse ostale glasove m tanki žvižg bča v zraku... Gredo ženske z razburjenimi obrazi in od za-dovoijnosti iskrečimi očmi... Gredo fenske z razburjenim« obrazi in od za-dovolino«ti iskrečimi očmi... Gredo možje in kričijo nekaj sovražnega proti možu, ki stoji v telegi. On se obrača nazaj k njim in se grohoče s široko odprtimi usti. Udarec z bičem po telesu ženske... Tanek in dolg bič se ovija okoli pleč in zdajci se je zmletel ood ramo... Zdaj kmet, ki tepe, krepko noteguie bič k sebi: žena javkajoče vzklika, se prevrne nazaj in vznak pade v prah. Mnogi iz toloe priskočilo k njej in jo zakrije'o z lastnimi telesi, sklanjajo se nad njo. IÇonj se ustavi čez minuto oa znova stona in žena se vleče kakor prej vsa razsekana ob telegi. In bedni konj koraka počasi Ln venomer odvija s svojo kuštravo glavo, kakor bi hotel reči: —Kako slabo je biti žival! Prisilijo te lahko, da se udeležiš vsake hudobije ... Nebo pa, južno nebo, je popolnoma jasno, -- ni ne enega oblačka, poletno solnce darežljivo lije svoje žgoče žarke... Tu nisem podal alegoričnega opisa preganjrnja in mučenja resnice — ne, žal to ni alegorija. To se imenuje — «vivod». Tako kaznujejo možje žene za nezvestobo: to je slika iz življenja, običai, — in to sem videl v JS91-em letu 15-ega julija v vasi Kandibovki. v Hersonski guberniji. Znane krasotieei ел еуд. mm gibsom in МЈШ-Д FORiSCU ! igrajo danes kot partnerice ljubljenca vse kino publike lunii Altarliîiiia v izvrs'ni nustnlovnl veseloigri H< minut* i pred 12 uro«« i «Elitni kino Matic» Radio Izvleček iz večernih programov oddajnih postaj Berlin (505 m. 10 kW) Kônigswusterhausen. 1300 m. 20 k\V), Breslav (418 m. 10 k\V), Dunaj (531 m. 7 k\V), Praga (36S m. 5 kVV), Rim (425 m. 2 k\V), Rad to,Paris (1750 m. 15 k\V). Nedelja 7. 111. Berlin 20: «Fatiniza» opera v 3. aktih (Frana v. Suppé). Breslav 20.10: Robert Kopptlov večer. Sodeluje radiofonski orkester. Dunaj 18.15: Večer komorne glasbe. (Brands» Ruys, Massenct, Brahms, Mozart). 19.30: Uvod v opero «Faust». 20: «Faust», opera v 5. aktih. Gound). Proga 1930: Koncert češke filharmonije. Rim 20.40: Odlomki iz opere cLa*Giocorida* (Ponchielli). RadiosPariz 21.45: Radio»jazz. Ponedeljek 8. III. Beriii 20.30: Komorna glasba'od Iiaydna do Sohonberga: Schubertov večer. Breslau 21.30: «Dagobert, kje si bil?» opc« reta v 1 aktu. (Robert Stolz). Dunaj 20.15: Christian Sindingov večer. (Sonata. F»Dur. op. 73; pesmi.) Praga 20: Orkestralni večer. Na programu: Dvofak, Brahms, Weber Mendelssohn, Bach, Sinding, Schubert Rim 20.40: Koncert Med drugimi so zasto. pani: Chopin, Schumann, Wagner, Verdi. RadicuPariz 2130: Odlomki iz operet; (poj» kvartet). Torek 9. 7.7. Berlin 19.15: Uvod v opero «Fidelio». 19.30: «Fidelio», opera v dveh aktii o skim tipom. Ob nedavni otvoritvi razstave v Salonu Neodvisnih v Parizu so slikarji iz. javili, da so izrccno proti modernemu žen« skemu tipu. Modernizem pri ženstvu je čisto skvaril žensko telo. Vsi modeli, ki jih imajo slikarji na razpolago, kažejo velike nedo« statke, ker so drobni in koščeni, kar pomeni smrt za slikarje ženskih aktov. X Statistika prebivalstva v Švici. V Švici so imeli nedavno ljudsko štetje, ki je poka« zalo, da ima Švica 3,880.320 duš. med njimi 402.385 inozemcev. Po spolu je v Švici več žensk nego moških, po veri pa je največ protestantov, potem pridejo katoliki in sled« njič manjšina izraelitov. Po narodnosti ima Švica največ Nemcev (2,750.622), 824320 Francozov in okolu 42 tisoč Retoromanov. Na švicarskem ozemlju biva tudi okrog 23 tisoč ljudi drugih narodnosti. Interesanten prizor iz rugby-matcha med Francijo in Anglijo, v katerem je francosko moštvo že zopet podleglo t rezultatom 11 : 0. Ribolov na cerkniškem jezeru Î3. februarja 1714. Detajl sodobne slike Franca A. pl. Steinberga, katero je objavil v bakrorezu 1. 1758. v svoji knjigi; Grflnd- liche Nachricht von dem in dem Inner-Crain geleganen Czirknitzer-Seo. «Domovina» Je v svoji 8. Številki objavila sliko iz knjige, ki jo je spisal o posebnostih Cerkniškega jezera Franc Anton v. Steinberg in jo izdal 1. 1758. v Ljubljani Knjiga pa ima naslov «Griindliche Nachricht von dem in dem Inner»Crain gelegenen Czirknitzer» See.» Tiskana je bila v Ljubljani pri vdovi Ani Elizabeti Reichhardtin. Omenjena slika kaže, kako so kmet« je dne 13. februarja 1. 1714. pod nadzor« stvom bistriškega opata lovili ribe in morali skakati tudi nagi v ledenomrzlo vodo. Na Cerkniškem jezeru sta imela pravico do lova in ribištva kartuzi» janski samostan v Bistri pri Borovnici in graščina Hašperk pri Planini. Kadar je pozimi zamrznilo jezero, sta samo» stan in graščina nagnala svoje tlačane na jezero. Kmetje so morali izsekati v led luknje ter so nato lovili ribe z mre« žami, sulicami ln roko. Najlepše ribe sta pobrala samostan in graščina, osta« lo polovico na sta prepustila kmetom. Na vsakega kmeta je prišlo po par rib, samostan in graščina pa sta jih odva» iala ▼ polnih sodih. Radi slike, ki jo je «Domovina» po« natisnila iz omenjene knjige nemškega plemiča in ki jo danes prinašamo tudi v «Jutru», se je razburil v «Domolju« bu» ljubljanski škof, češ. da hujska «Domovina» proti duhovščini. Škof namreč piše o «Domovini»; «V 8. šte» vilkl ima prilogo, v kateri je slika, ka« ko morajo na povelje bistriškega opata v najhujši zimi kmetje prebijati led na Cerkniškem jezeru ln loviti ribe, in sicer popolnoma nagi. Povprašujem se, ali je to mogoče? Kmetje čisto nagi love v ledeni vodi ribe! Ne morem verjeti. Ako bi se pa tako postopanje vendarle dokazalo, bi ga mi vsi z največjo jezo obsodili.» Da bo lahko verjel tudi ljub» ljanski škof, ki se huduje nad «Domo» vino», ker je tako postopanje že ob« sodila, hočemo navesti samo par od» stavkov iz Steinbergovega opisa ribolo» va na Cerkniškem jezeru. Steinberg piše: «Wie der See Anno 1714. den 13. Feb. selbiges Jahr abrunehmen an» fieng, wollte der Herr Pralat von Freudenthal sich der gebrauchlichen Fisch»Ordnung ge« màss verhalten und die Gruben, durch eigene Leute und Unterthanen, selbst befisehen las« sen, ... weil das Eis, durch die Menge der Fischenden, allzusehr beschweret wurde, folglich hin und her einbrach, so war man« cher gezwungen zu versuehen, ob dass Wasser unter dem Eise kalt oder warra ware? Das beste war, das diese Leute, wie die Wasserhunde, schwimmen, das Ufer bald wieder erreichen und sich, durch das Wërmen und Trocknen, bey dem Feuer, zur Fortsetzimg ihrer Arbeit, bald wieder geschickt machen konnten . . . Ich habe, wehrender FischeTey, eine Ab» zelchmmg gemacht und dabey so wohl die Beschaftigung der Fischenden, als auch die Menge der Zuschauer, so viel es sich hat v П 'n thun lassen, mit meinem schwa» chcn i1 >.•! entworfen. Seine Execellenz der ehc-m ■ Kavserliche Obrist.Cammerer Herr Csspar Graf von Cobenzel haben sol» che an sich zu nehmen geruhet, wodurch mir eine um so viel g rosse re Gnade wie» derfahren,, je geringer die Arbeit gewesen ist und wodurch seibige zugleich die Ehre erhalten hat, unter anderen sehr kostbaren Gemàlden, in seiner Raritàten«Cammcr eine Stelle zu erhalten. Auf Seiten des Herrn Pràlatcn von Freu» dcnthal, als Pfandes»lnnhabern, war ein Beamter, der das Herrschaftliche Intereese besorgen musste. Dieses, ist noch besonders ru merken: das die Fischer, in den Strom nach abge« losten und durchgehauenem Eise ganz na. ckcnd hineingesprungen sind und darinn gefischet darauf die Ersteren wieder in das langer mehr darinn haben dauern kônnen, so sind sie auf eine kurze Zeit eus dem Wasser gestiegen und also einer den anderen abgeloset. Das Feuer zurn Wiinnen haben sie allda angekleidet und gewarmet Wenn sis sich nun solcher geitalt, in etwas wieder erholet so haben indessen ihre Cameraden gefischet, darauf die Ersteren wieder in das Waser gestiegen und *lso haben sie auf den Hiigeln zubereitet, indem sie den Schnee und das Eis vorheT weggeràumet und sich einen Platz dazu gemacht. Dire Weiber haben ihnen Stûcke Bretter, Stroh, Schôben und trockenes Holz zugetragen und Ihnen das Feuer angemacht wobey sie sich ge» wàrmet und mit einem guten Trunck Wein oder Branntweta wider die innere Kalte sich also bewahret haben.» Stieneberg torej pripoveduje, kako je pustil na pustni torek bistriški opat lo» viti s svojimi ljudmi in podložniki ribe na Cerkniškem jezeru. Ker se je led pod množico kmetov udiral, so mnogi popadali v vodo ter so splavali na breg, kjer so se pri ognju posušili, da »o mogli nadaljevati svoje delo. Pisatelj sam je ves prizor naslikal in poklonil sliko bivšemu cesarskemu vrhovnemu komorniku grofu Gašperju Kobenclju. Ob strani bistriškega prelata je bil uradnik, ki je imel paziti, da ni bila gospoda prikrajšana. Steinberg še po» sebej omenja, da so ribiči popolnom nagi skakali v vodo in lovili ribe. Ko niso mogli več vzdržati mraza, so za kratek čas zlezli iz vode in se greli pri ognjih na prostem, dokler jih niso za» menjali njihovi tovariši. Lahko si predstavljamo, da je Stein» berg pisal resnico in da ni ničesar po« veda! preveč, pač pa še zamolčaL Saj je bil sam plemič. Na naši sliki vidimo pisatelja same» ga, kako riše prizor ribjega lova, vidi« mo nage kmete v vodi in tudi na desni, kako patri poleg ognja oblačijo nage kmete. Mislimo, da mora sedaj tudi ljub« ljanski škof verjeti, kako se je godilo kmetom v samostanski tlaki. Mi smo doprinesli dokaz, od škofa pa pričaku» jemo, da prekliče svoj neosnovan napad na «Domovino», ki je poročala samo golo resnico. To bi bilo tembolj potreb» no, ker se v gonji proti «Domovini» kot zagovornik klerikalne stranke skli» cuje na to, da je SLS povdarjala na ka» toiiških shodih, da se mora poročati sa» ma resnica in da mora vsakdo svojo zmoto popraviti. Naj poda ljubljanski škof kot vrhovni poglavar klerikalne stranke v tem pogledu prvi dober zgled. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri. Nedelja, 7.: ob 15.: «Zapeljivka». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Zvečer zaprto. Ponedeljek, 8.: «Deseti brat». Red E. Torek, 9.: Zaprto. Sreda. 10.: «Obrt gospe Warrenove». D. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 urL Ncdeîfa, 7.: Ob 15. url: Zongler Naše ljube Qospe. Ljudska r predstava. Znižane cene. Izven. — Ob pol 20.: Grofica Marica. Izven. (Prerriiera.) Pondeljek, 8.: Zaprto. Torek, 9.: cžongler Naše ljube Gospe». A. Sieda, 10.: «Večni mornar». C. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Nedelja, 7. marca: Ob 10. uri: Prešernova proslava. (Samo za dijaštvo.) Zelo znižane cene. Nedelja, 7. marca: Ob 20. Prešernova pro» slava. . ..j^jii^g Pondeljek. 8. marca: Zaprto. Torek, 9. marca: Ob 20. «Sluga dveh go» spodov» B. Sreda, 10. marca: Ob 20. «Grofica Marica». A. (kuponi). Četrtek, 11. marca: Ob 20. «Cigani». C. (kuponi). Premiiera Kalmanove operete »Grofica Marica« te v ljubljanski operi nocoj ob pol €. url. Vloge so razdeljene takole: grofica Marica — ga. Poličeva. Llza sestia. grofa Tassila — ga. Ribičeva, ciganka Manja — gdčna. Ramšakova, kneginja Božena Gud-densteln pl. Chlumetz — ga. Rakarjeva, lika pl. Dambflssy — ga. Korenja'kova. gral-ičak fz Segedina, baron Koloman Zsupan — g. Peček, grof Tassl'o Endrôdy - Wit-temburg — g. D rénovée, knez Moric Popu-lescu — g. Povhe. baron Karel Štefan Lie-berberg — g. Subelj, komorni sluca Penije k — g. Janko, sluga Marice. Ceko — %. Simončič. cigan Berko — g. J. Rus. — Nastopi tudi osem va-ških otrok, dalje gostje, gospod e. dame. plesalke iz Tabaritta, cigani, kmetski fantje in deikleta, čUkoš}, s'uge, natakarji in ciganska godba. Prvo dejanje se vrši pred eraščino grofice Marice, П. In III. v nieni graiščinl. Sodeluje rudi ves balet z gospodično Tultakovo na čelu, ki je plese ništudirala. Dirigira g. dr. Šva-ra, režira g. Povhe. — To delo se vprizori na žel o nedeljskega občinstva. Uprava je «e; želji vstregla r namenom, da se število obiskovalcev gledaliških predstav ob nedeljah ln praznikih pomnoži. rtanašnJa predstava Marijonetnega gledališča odpade radi obolelosti enega »zmed glavnih igralcev. Toaierlinova razstava slik Lepa, bogata Slavonija je rodila slikarja Slavka Tomerlina, spremljevalca pisanih in toplih narodnih obiCaiev, ljudskega dela in tipljenja, veselja in žalosti. Njegova raz» ►tava, prva v Ljubljani, razkriva vso suge» stivnost slavonskega sel a. Ici baš naturali» Stično podano, učinkuje najnaravnejše. Slavko Tomerlin je prinesel k nam devet deset slik, plod velike vztrajnosti in čednih vtisov, katere je nabral med ljudstvom na nejmih. svatbah, pri ljubimkanju, v samoti. Njegovi tip' so mnogolični in pestri. Poleg skupin ima Tomerlin portrete in kiajine. Slednje prinašajo k nam dih vro» čega juga, morja in pomladi. Slikarja zani» ma v poglavitni meri Dubrovnik, katerega jf naslikal z raznih pozicij in zajel oni m» timen čar. ld leži nad tem rajskim krajem. Priporočamo našemu občinstvu, naj poseti razstavo še danes, zakai današnji dan je rednji; zvečer se platna snamejo s sten in g Tomerlin bo romal i njimi naprej po do» nnovini. Zbornik Rotaaîna Roîlanda Pariški mesečnik «L' Europe» Je posvetil obletnici velikega pisatelja Romaina Rol» landa posebno številko, kjer sta zastopani razen Evrope tudi Amerika in Japonska. Znani Američan Waldo Frank piše: «Samo dva moža sta branila v današnjem času splo ine človeške ideale: Romain Rolland in Ma» hatama Ghandi». Vsa francoska mladina tmemije slavijenca svojega «učitelja in oče» ta. Saj občudujemo tudi druge, a verujemo sam<} niemu.» M. Gorkij je posvetil Rol» iandu velik roman «Brata Artamanovafc, dragoceno kroniko rodbine volškega kmeta, ki postane po odpravljenem tlačanstvu leta 1863. trgovec v Nižjem Novgorodu. Žive slike treh pokolenj sežeio tfe> revolucije le» ta 1917.: med potomci kmeta so tudi re» vo'ucijonarji. — Na koncu knjige pa naj» demo «Antologijo neumnosti», napade vseh onih, sicer znamenitih Francozov, ki jim je bila blaga Rollandova umetnost «kratkovid» nost. veieizdaja, nemška sužnost itd.». Rol» land sam pa objavlja novo dramo «Sveč» niča». Lep uspeh naše trafike v Curih«. NaSa grafika v Gurihu se ie prav dobro odrezala. Kakor nam poročajo. Je prodal Božidar Ja-kac štiri grafične liste. Veno Pilon pa dva lista. G. Jakac je sedai profesoT risanja ▼ LJubljani, Veno Pilon pa živi v Parizu, kjer ima lasten atelje v Vfflencourtu. Nove drame. Josip Kosor Je napisal dve novi drami, katerih dejane se odigrava v Inozemstvu- Prva Ima naslov »Rotonda« In Je štlridejanka. druga se imenuje »člo-večanstvo« ter ima pet delanj. Obe deli sta že izšli v tisku. — Pri Kugliju v Zagrebu izide v kratkem Peclie Petroviča »Zemlja«. Isto založništvo je Izdalo tudi Petrovičevi deld »Napast« In »Poša' po vragu«. O iz-danju Shakespearja »jVlnogo hrupa za nič« v prevodu drja Bogdanoviča pa smo že poročali. Danilov iubllei y praškem tiska. V »Prager Presse« od 4. татса čitamo simpatično pisan sestavek o na-šem odrskem Jubilantu - petdesetletniku g. Ant. Cerarju-Dartilu. Pisec J. H. po ud ar a Danilove žrtve za slovensko gledališče in primerja njegovo delo s Cehom T vlom. 8. zvezek Narodne enciklopedije je pravkar Izšel ter obsega v latinski Izdaji črko G in H začenši z Gučevim. končavši s Hvarom. Josln Bach — def'nUivnl ravnatelj Narodnega gledališča v Zagrebu. G. Josip Bach, ki ie doslej vodil administrativne zadeve zagrebškega gledališča, ie sedal z ukazom postavljen za gledališčnega ravnatelja v Zagrebu. Dosedanji intendant prof. JttlLi Benešič pa 'e imenovan za profesorja na dramatični šoli. Gledališki ansambel »Sinje ptice« v Zagrebu. Dne 17. marca se začne v Zagrebu gostovanje znane ruske Igralske družine »Sinja ptica«. Ta družba spada med najboljše ruske gledališke ustanove, ki hrta}o za seboj sijaino tradicijo. Novi Shakespeara v Zagrebu. Shakespearova komedija »Mnogo lrrtma za nič«, ki je pravkar i'îla v hrvatskem prevodu drja. IŠogdanoviča. se študira in se v kratkem vprizori v zagrebški dran;l. Režlral jo bo Ivo Raič. Nova razstava v Beogradu. V četrtek dne 4. t. m. se je otvoriia v Beogradu razstava risb ki plastik STetena Stojanoviča. Razstavo je otvoril v prostorih »Stankovl-ča« književnik Milan K?šan!n. Francoska graiika v Beograda. Francoski klub v Beogradu le priredil razstavo francoske grafike iz 17. in 18. stoletia. Razstava obsega okolu 153 del najbolj znanih francoskih gravifčnih uemtnikov Imenovanega časa ter tvori nekako dopolnilo k delom francoske grafične umetnosti, ki so bila v Beogradu na ogled lansko leto. Akvareii Viktorja šlpeka so razstav-1'enl sedaj v Ullrichovem salonu v Zagrebu. Sipek je soliden akvarelist In uspeva v tej tehniki najboljše kot krajin ar. * Razstava karikatur v Sn'itu. Znani dalmatinski karikaturist Angjelo U vodič otvori sredi marca Tazstavo karikatur v Splitu. Razstava bo v prostorih Galičevega salona. Razstava nemškega slikarstva v 19. stoletju se je otvoriia te dni na Dunaju. Pro-tektorat nad prireditvijo sta prevzela državni predsednik Nemčiie Hinderibiirg in avstrijski zvezni predsednik Haintsch. Gostovanje dveh članov beograjske drame v Subotici. Ga. Desa Dugaličeva in g. Vlado Dragutinovič. člana beograiske drame, gostujeta te dni v Subotici v Nico-demlievi komediji »Zora. dan. noč.« Dijaška Igra »Stari Heldelberg« se bo igra!a v četrtek dne 11. t. m. v prostorih beograjske »Maneže«. Režlral bo g. IsaJ-kjvič, sodeloval pa pevski zbor »Oblliča« pod vodstvom kapelnlka Matačiča. Dv» literarni nagradi praškega mestnega sveta. Uprava mestne občine v Pragi' je sklenila ustanoviti dva fonda, ki W Izplačevala vsako'etne plsatellske nagrade po 5000 Kč. Prva nagrada bo nosila Ime prezi-denta Masaryka ter se bo podeljevala za znanstvene razprave, druga pa bo nosila ime Aloizlja Jiraska ter se bo podeljevala za literarna dela Limačarskli o trlfdaHšču In o tniih Igrah na svojetskih odrili. Sovjetski Ust »Večerna Moskva« priobčuie razgovor s sovjetskim komlsariem Lunačarsklm. kl se le Izrazil o vprašanjih, ki se nanašajo na spored sodobnega odra sovjetskih gledališč, takole: »Nam so dobrodošli vsi žanri. Pozitivno vrednost imajo kajpada v prvi vrsti umetniške draime. potem pa igre, ki so prožete z revoluciionarno-komunlstično tendenco. Slednjič zanimalo stvari, ki obravnavalo razna žlvljenska vorašania. Na koncu mo-rtln pripomniti, da pripuščamo na oder Zgodbice o pisateljih I a Fontainovo Jabolko. Slavni basnik La Fontaine je imel navado jesti vsako dopoldne pečeno jabolko. Neko jutro je baje položil tak sad na polico, da bi se shladilo. ter odšel medtem v svojo biblioteko po knjigo. Rden njegovih prijateljev vstopi v sobo, zapazi jabolko in ga sne. Ko se vrli La Fontaine vme in ne vidi več jabolka, takoj ugane, kaj se je zgodilo. Ves razburjen krikne: »Za Boga milega, kdo je pojedel jabolko. ki sem ga postavil na polico?« »Jaz ga nisem.« se odreže posetnik. »Blagor vam. prijatelj.« »Zakaj pa?« »Ker sem dejal arzenika vanje, da bi tastrupil podgane,« je pojasnil prevejani basnopisec. ».loj m ene, arzenik!« zaikMče prijatelj, »otrovan sem!« »Pomirite se. dragi moj.« veli La Fontaine z nasmehom, »saj Je samo šala, ki sem Jo naredil, da bi izvedel, kdo mi Je snedel Jabolko.« Molièrovo zdravilo. Veliki francoski glumec In dramaturg, kl se je toliko roga! zdravnikom. Je Imel lečnika z imenom Maurcilain. Govoreč celo zabavne igre. ki nimajo nobenega drugega namena kakor gledalce raivedriti«. — Glede predelavanja tujih lgrer za sovjetsJd oder je izjavil Lunačarskii: »Smatram za potrebno in opravičeno, da se v nekih shi-čalih predelavajo tuje drame. Te stvari Je treba čestokrat prilagoditi dubu našega občinstva. Vendar ie videti, da se kljub temo početju dobro drže v Rusiji klasična dela. Seveda moralo biti pisatelji pri predelavanja Iger posebno oprezni«. Lnnačarskij je še dodal, da namerava Rusija v najkrajšem času podpisati konvencijo s tulim! državami glede zaščite pravic inozemskih avtorjev. T an ti jem e bodo pri tem fiksirane s posebnim zakonom. Rusija pa «1 bo pridržala le pravico do nekih malenkostnih usodnosti. Sociolog — romanopisec. To ni nihče drugi kot slavni Italijanski zgodovinar Ou-gHelmo Ferrero, ki si Je pridobil v mednarodnem svetu glas učenjaka prve vrste. Menda le znamenje časa. da se le ta veliki mož zatekel sedal k romanu. Napisati kani ciklus, ld bo obsegal štiri dela. Se tekom letošnjega leta Izldeta prva dva romana. Dve resnici ln Upor sina. potem bosta Cedila druga dva z naslovom: Zno4 ln kri ter Per cruoem ad luoem. Ferrero sam pravi, na Izvajalce silne težkoče. Zlasti vokalni deJ (velike fuge) zahteva disoipliniran. požrtvovalen zbor. Ogromni obseg dela pa tudi Izčrpa moči i pevcev I orkestra. V razmeroma kratki dobi Je na študiral agilnl in ambicijozni dirigent g. H1 a d e k -Bohinjski, delo. Kdor ve. koliko truda, Hubeznl, diiše stane dirigenta, da Izvede tako drio, ln to z amaktjl. nepoklicnimi mu-zfld, ta zna In more znati ceniti uspeh koncerta pravilno. To Je bil časten dan za »Glasbeno Matico«, za pevce In orkester. Pojmovanje skladbe g. Hladka je bHo j samoraslo, veleorlginalno. Izdelal i« zborovske velike fuge ter orkestralne meditacije do podrobnosti, podčrtal mnogo lepih detajlov, vdahnfl mu Je mnogo nežne poezije. Gospa Pavla Lovšetova, ki fe pela solopartijo Ive, nas ie očarala s svojim kristal nočls ti m, v vseh legah mehkim ln top-Hm glasom. G. Križal operni basist lz Zagreba, le podal očeta Simna z zvočnim, blagodone-čim, sonormm basom, g. notar A š i č je odpel svojo partijo, kl ub lahki indispozicljt, za amaterja prav dobro. o njem je dejal nekoč Ludvik XIV. Mo-lièru: »Slišim, da imate padarja. Kaj pa vam dela?« »Veličanstvo,« se Je odrezal Molière, »pomenkujeva se: on mi zapisuje zdravila, jaz jih pa ne uživam in ozdravim.« Fontenellov odgovor. Težko bi bilo najti na zabavljico bolj ponižujoč odgovor, nego ga je dal Cor-neillev nečak, slovstvenik Fontenelle (1657-1757). nekemu pisatelju, ki je rabil Fontenellove pomoči in je prišel k njemu s ponižno samoobtožbo, češ, da ga je žalil v neki brošuri. — »Gospod.« mu je dejal filozof, »to sem šele od vas izvedel.« — Voltalrova čeljust Voltaire ni maral Pirona, ki Je bil tako ali še bolj duhovit kot on. Ko je bil povabljen na večerjo k nekemu veseljaku, je Voltaire postavil za pogoj to. da ne bo Pirona poleg. Piron pa je bil že pozvan. Nato je Voltaire zahteval, da ne bo smel črhniti nobene besede med jedjo. To je bilo trdo. Začeli so se pogajati in se domenili, da Pironu ne dovolijo ziniti več ko štiri besede. Tedaj sedejo za mizo. Piron molči, Voltaire pa Celjustâ in govoriči o vsem in še o marsičem. Tisti dan se je lotil Samsonove zgodbe, češ, da so njegova junaštva prazne bajke, in je dejal naposled: »Navsezadnje bi si tudi jaz upal napraviti toliko kakor on.« »Pa z isto čeljustjo,« se je oglasil Piron. Voltaire je odšel od mize. Pri vsem tem pa je Piron izrekel samo štiri besede. Lutka gospe Rolandove, Pisateljica zanimivih »Spominov«, gospa Rolandova, ki so ji revolucionarji odsekali glavo, se je nekako v svojem devetem letu zaljubila v svojo čečo. »No. pa mar zares ljubiš to leseno podobo?« jo je nekdaj vprašal znanec. »Seveda jo ljubim!« je zatrdila deklica. »Pa saj ni lepa.« »Mogoče.« »Tudi duhovita nL« «Ne. ni posebno,» м je nasmehnila deklica. »Čemu pa jo potem imaš rada?« »Ker me tako zvesto posluša!« ChateaubrJandova opica in mačka. Chateaubriand je imel v svoji bližini razne živali. V dobi. ko je urejeval Fon-tanesovo pisateljsko zapuščino za tisk, najde domov prišedši svojo opico prav krotko in dobrodušno. »Mnlopridnica.« jo je nagovoril in jo počebljai do glavL Zboru, ki se ie držal JunaSko Ib sigurno, vse priznanje, enako tudi orkestru, ld Je zvenel ubrano ta uglajeno. Velika fuga zadnjega odstavka, katere besedilo ne sodi več strogo v okvir »Letnih časov« (Upanje na zopetno oomlad bi bfi primernejši konecl), le bila kljub Into-nacî'skim, zlasti pa ritmičnim težkočam podana veledramatično, silno sugestlvno, krasna »Jesen« s svojimi zbori lovcev in viličarjev pa Je kar elektrizirala občinstvo. Nočemo naštevati posameznih detajlov, pristavljamo samo. da ie človek, ki je videl delo v glasbenih metropolah ter primerja Izvajanje pri nas s pravim merilom, odšel domov s čutom zadovoljnosti ln hvaležnosti. Dvorana, že v predprodaji razprodana, je prirejala dirigentu, pevcem ln orkestru burne ovacUe. Dr. L V. Na komornem koncertu Sevčlkovega godalnega kvarteta, ki se vriSJ v torelr, 9 marca ob 20. uri v Unloneld dvorami, se izvaja poleg Mozartovega b-dur kvarteta ln Dvof&koivega e-dur kvarteta Se Szyma-novekega kvartet v c-duru. Poljak Szyma. r.ovsM je ka jmaJo zna® naSemu koncertne, mu občtaistvu, ter Je menda to delo prvo, M ee tzvaja na Ijubljamskem koncertu. Karel SzjraanovsM, eden najpomembnejših poljskih skladateljev, je bil rojen L Ш2. v TiinoSoTkJ pri Kijevu Po dovršenih fttudljah ln daljših potovanjih ee Je naselil r Varšavi ter popolnoma. ровтеШ koimpo. nlranju. Kot komponist sledi popolnoma poti neemrtnefra svojega rojaka Schmptna. Predprodaja vstopnic za t» koncert v Ma. ttčni knjigarni. Iz zagrebškega koncertnega življenja. V petek zvečer ie bila soareia novih kompozicij skladatelja Krste Odaka. Peli bodo gg. Zdenka Zikova. Drago Hržlč, Zdenko Knittl ter društvo »Llsinskl«. — V četrtek 11. marca priredi kotKert poljska koloratur-na pevka ga. Olga Olgina. — Za drugo polovico marca naznanja koncert tudi znani zagrebški trlo Marsič - Mandl - Žeplč. G. Toplč. bivši ravnatelj Glasbene Matice v Mariboru, prevzame vodstvo Glasbene šole v Sarajevu, kamor odide že v ne-gcralšem času. G. RHavec gostuje sedal v Zagrebu in poje od petka dal e v zaerebškl operi, kjer nastopa v tenorski partiji Donizettijeve opere »Don Pasquale« ter v Massenetovi »Manon« kot Des Grienx. Zagrebška filharmonija, o kateri smo že poročali, da Л je vlada omogočila zopetno delovanje z naklonitvijo večie denarne podpore. nastopi lavno dne 7. marca z Mahler-levo II. simfonijo za veliki orkester ter z dvema stavkoma lz nove orkestralne suite Božidarja Strole »Otmlca«. Koncert bo dirigiral kapeinik Milan Sachs, kot so'istkl nastopfta daiml Zlata Gjungjenac in Marta Poepišilova. Nova članica beograjske ooere. Uprava Narodnega gledališča v Beojrradu le angažirala za soilstovsko pevko go. Milo Aga-tonovič - Boškovičevo, absolventinjo pariškega konservatorija. Imenovana dama le doslel nastopala samo na koncertnih produkcijah ter ie debutirala kot Micaela v Blzetovl operi »Carmen«. Nor koncert sarajevske filharmonlle. Sarajevska filharmonija napovedufc te dni svoj 10 konoert. na katerem bo Izvajala med drugim Haydnovo simfonijo v D-duru, Volkmannov koncert v A-molu ter Sahit-Saensovo skladbo »Phaeton«. Dve reprizl ruskih opernih del v Zagrebu. V Zagrebu ponavljajo sedai Čaikov-skega opero »Evgenij Onjegin« in Musorg-skega »Soročlnski sejem«. V slednjem delu poje glavno žensko vlogo sopranisrka »verižico si pretrgala in sedaj te je sram svoje pregrehe.« Pozvoni. Opico privežejo. A ko hoče nadaljevati svoje delo, najde vse predale prazne: vsi rokopisi so izginili. Nazadnje zasledi koš poln papirja: to so bili Fontanesovi manuskripti! Pa v kakšnem stanju... Spretno posnemajoč gospodarja je opica raztrgala vsak list posebej na štiri dele. Tako je bilo treba neskončne potrpežljivosti, da se je sestavilo prvotno celotno besedilo brez vrzeli. Ob isti priliki je avtor spisa »Duh krščanstva« pregledal še druge svoje mizmice, ki jih po navadi ni zaklepaj. Iz ene so bila izginila vsa njegova odlikovanja. Kam so neki prešla?... Povsod in dolgo so jih zaman iskali. Stoprav črez pet ali šest dni jih je ugledal sluga, ki je z dolgim omelom otepal pajčevine: dekoracije so bile skoro simetrično obešene v oglu karnisa, kamor se je opica zavihtela. Zbog tega je Chateaubriand odslovil opico in si nabavil mačko, ki mu je preda na pisalni mizi, medtem ko so Lz njegovega peresa potekale tako krasne prispodobe. Da bi ustrezal svoji »pre-dici«. Jo je večkrat stari dobričina zabaval z možicljem. ki ie imel gibljive ude. Slavni mož je potegoval z vrvico možička. ki ga je potem mucka obdelovala s tačica nk. 1,000.009 ]e zadela srečtia št, 3.333 Milijonski dob tek se more dvigniti še dînes in najpozneje 1 minulo pred 12 uro, sicer zapade v korist dižave. Na ančtiejše pri naši blagajni! Elitni Ktno Matica ШИИШИМТ"' gdčna. Ra dobo jeva, njen partner pa je tenorist g. Vičar. V »Onjeglnu« poje vlogo Tatjane ga. Gjungienac, Onjegina g. Primožič. divno romanco kneza Gre mina pa basist g. Križai. „ „ Stranssov teden v Berlinu le prinesel štiri dela največjega nemškega živečega skladatelja in sicer Salamo. Rosenkavaher-ja. Intermezzo ter Ženo brez sence. Vsa dela je dirigiral skladatelj osebno. Na programu ie bila prvotno tudi Ariadna na Naksu, toda ie morala odpastl. ker ni mogel vsled bolezni nastopiti tenorist Piccaver. kl se Je pripelial v Berlin samo za to. da bi pel v te! operi vlogo Bakha. V vseh Straussovlh delih pa so nastopali najboljši berlinski operni pevci. Smrt prof. Epstelna na Dunaju. Na Dunaju le preminul znameniti glasbeni pedagog prof. Epstein. Pokojnik se le rodil v Zagrebu leta 1832. ter ie prišel v svo lh zrelih letih na Dunaj, kjer ie postal kmalu središče glasbenega življenja na starem kon-servatorlju. Kot učiteli ie bil Izredno strog, njegova metoda pa le dosegla Izredne uspehe. Bil je osebni priialeH skladatelj Brabmt-sa in vzgojitelj Gustava Mahleria. Svoje učence je vzgajal po posebni metodi. Zahteval je od njih posebno poznavanje klasične literature od Bacha do romantika Brabmsa. Na Dunaju le užival veliko priljubljenost; pred štirimi leti. ko je obhajal 90letn1co rojstva. Je bil tudi predmet velikih časti, katere so mu Izkazovali na Dunaju do zadnjih dni življenja. Splitsko gledališče т znamenju operete. Slab poset dramskih predstav v Splitu je primoral ravnateljstvo gledališča v Splitu, da ie postavilo na repertoar opereto. Sedaj se Izvaja »Mamzelle Nitouche« s subreto Mafenko Neratovo v naslovni vlogi. Pariški balet na potovanju. Baiet Velike Opere v Parizu odwtuie letos spomladi prvič na večjo turnelo. Gostoval bo najprej v Haagu. Programi gostovanja je sestavljen Iz del modernih Francozov hi Rusov, Izvajali pa se bodo tudi dobri plesi iz 18. stoletia. Slovenski balet VIL Gostovanja. O priliki Vsesokolskega zleta v Ljublja* nI, L 1922. je priredila gdč. Marija Ježkova v družbi naše operne pevke gdč. Sfiligoje» ve plesni in koncertni večer. Gdč. Ježkova je obiskovala plesno šolo Dalcroza v Pra» gi. V njenih ritmično simboličnih plesih, impresionističnega karakterja, se je izra» žala i nežnim občutjem. Interpretirala je večinoma DvofaKovo glasbo. Kazala je ve» liko smisla za ples. Pozneje se je posveti» ia okamski umetnosti ter nastopa danea kot članica ljubljanske drame. Jeseni istega leta je posetila Ljubljano plesalka svetovnega slovesa gdč. Valerija Kratinova. Svoj prvi plesni večer je prire» dila v fil harmonični dvorani, drugega pa V ljubiianski operi. Gdč. Kratir.ova je bila gojenka plesnege zavoda Daicroz v Ženevi. Ko se Je ustano« vil enak zavod tudi v Nemčiji, v Hellerau, je postala v tem zavodu asistentka g. Dal» croza. Po nj"<»ovem odhodu pa je celo pre» vzela umetniško vodstvo zavoda. Dala je ioli povsem lastno smer glede pouka moder ne plesne umetnosti. Sicer se Je zanimala za vse smeri sodobne plesne umetnosti, a v glavnem je ostala zvesta plesnemu živ» ljenjskemu elementu, to je glasbi. V tem se bistveno razlikuje od Labana, ki goji v glavnem ples brez glasbe, ali od Wigmano» ve, katere plese spremljajo zvoki rudimen» ttrnih instrumentov. Gdč. Kratinova je bi« la prva, ki je v LJubljani pokazala ekspre» sijonistično smer plesne umetnosti. Plesi, ki jih je pri nas izvajala so bili pestri. Eks» presivnost se je v njih najjačje izkazala ter jc dala produkcijam potrebno zaključenost Najbolj ekspresivnega značaja sta bili nje» ni plesni kreaciji «Mrak» in «Skrb», nasi» čeni nenavadnih gibov, polni ritmičnih nijans. V izrazu njenih kretenj iin gibov je bda močna sugestivnost. Polni zdravega, pristnega humorja sta bi» 11 njeni groteski Debussyjev «Puck» in «Golllwogg». Učinkovali so groteskno zgolj gibi telesa, rok in nog, ali brez pripomoč» ka mimike obraza. Sijajna kreacija, skoro psihološkega štadija je bil «Norec». V vseh plesih je bila gdč. Kratinova kljub svoji moderni smeri zmerna m decentna. Za gdč. Kratinovo Je nastopila na našem odru «Lepa Odis». Prinesla nam je za umet» niški oder nemogoči kič. Nedolgo za ne bai stvarnim nastopom v našem Narodnem g le» dališču je plesala v zagrebškem «Kazino» baru». Zadnja gosta, U sta posetila Ljubljano, da pokažeta našemu občinstvu svojo ples» no umetnost, sta bila ga. Nina Kirsanova, primabalerina beograjske opere ter g. Aie» ksander Fortunato, ravnatelj beograjskega bsleta. Oba umetnika sta priredila v Ljub» ijani «Veliki baletni večer». Mislimo, da takega navdušenega aplavza nI dosegel še roben zastopnik plesne umetnosti v Ljub» Ijani. Občinstvo je bilo naravnost fascini» rano. Ga. Kirsanova je prvovrstna baletna plesalka, izrazita zastopnica modernega ru» skega baleta z najdovršenejšo tehniko, ka» tero povsem obvlada. Vse plese je izvajala z virtuoznostjo ter preciznostjo, katero je bilo opaziti ie še pri plesih Fromanove. Po» leg tehnične dovršenosti so bili vsi plesi močno dekorativni. Dekorativnoet so pove» čali njihovi sijajno zasnovani bogati in pe» stri kostumi. Izreden temperament obeh pie salcev je dal njihovim plesom izraz glooo» kega občutja in resničnega doživljanja. Kakor je nadkriljevala ga. Fromanova, tako nadkriljuje tudi ga. Kirsanova svoje» ga partnerja g. Fortucata kljub njegovim lepim zmožnostim. Dolgo je že od tega zadnjega gostovanja in človek želi, da bi usoda zanesla med na« zopet resničnega umetnika, ki bi nas osre» čil z lepoto svoje plesne umetnosti Popravek. V zadniem članku se mora glasiti: Krasni so plesni koraki «Yeté ha» tude»... namesto krasni so plesi... dalje se glasi... se je gibal v deeentni groteski., namesto v decentrični groteski,,. Konce. Sport Otvoritev prvenstvene nogometne sezone Danes v nedeljo, se otvori prv. nogomet» na sezona, ob kateri priliki bo nastopilo Sest klubov, med njimi naši najboljši. Že v dosedanjih pokalnih tekmovanjih se je opaz.lo. da so naši klubi nekoliko na« predovali ter je želeti, da bi napredovanje bilo stalno. Najbolj zanimivi tekmi današnjega dne sta oni, ki ju odigrajo SK. Ilirija : ŽSK. Mer mes ter SK. Jadran : SK. Slovan. Nekoliko ltžje stališče ima ASK. Primorje, kateri nastopi proti SK Slavija. SK. Ilirija : ZSK. Hermes. Brezdvomno Jc tu pričakovati zmago Ilirije, vendar, ka» kor so tekme med navedenima kluboma •dosedaj pokazale, se je moral prvak zelo potruditi, da si je izvojeval sigurno zmago. Siškarji so eno našli najboljših defenzivnih moštev ter se bodo potrudili, da tudi pri današnji tekmi to pokažejo. SK. Jadran : SK. Slovan. Tudi ta tekma obeta biti zanimiva, kajti moštvi sta si pri« bližno enaki. V kolikor je Jadran na bolj» šcm v pogledu tehnične izvežbanosti, v to» liko ga prekaša Slovan z voljo in ambicijo. ASK. Primorje : SK. Slavija. Poslednja je ravno pri zadnji tekmi pokazala, da je zmožna klubovati tudi boljšim moštvom. Tuil njeno moštvo se odlikuje s požrtvo« valnostjo. le škoda, da je nekoliko nediscip» Iinirano. Tudi tu ni dvoma o zmagi, prihaja v poštev le razmerje golov. SK. Ilirija rez. : ŽSK. Hermes rez. in SK. Jadran rez. : SK. Slovan rez. odgrajo pr. venstvene tekme dopoldne. Vse tekme se vrše na igrišču ASK. Primorje ter se od» igrajo v sledečem redu: Predpoldne ob 8.30 Ilirija rez. : Hermes rez., ob 10.15 Jadran rez. : Slovan rez. Popoldne ob 12.45 ASK. Primorje : SK. Slavija. ob 14.30 SK. Jadran : SK. Slovan in ob 16.15 SK. Ilirija : ŽSK. Hermes. Pričakovati je. da se bo športna publika vedla na igriščih ob priliki prv. tekem po» vsem korektno, na kar se ponovno apelira. Naše mednarodne nogometne tekme Včeraj smo objavili termine mednarod» nih tekem, ki jih bo letos odigrala naša nogometna reprezentanca. S tekmo Jugo» slavija : Bolgarska se vzpostavijo oficijel» ni športni odnošaji med nami in Bolgarsko. Tudi tekma s Turško je prva tekma naše in turške reprezentance. 24. maja pa se bo vršila medmestna tekma Carigrad : Za» greb. Tekma Francija : Jugoslavija Je re» vanžna tekma. Francoska reprezentanca je pred tremi leti igrala v Zagrebu ter je bi» la poražena. Pred to tekmo je. kakor zna» no, igrala v Ljubljani ter zmagala. Zadnja tekma s Češkoslovaško je končala s pre» cejšnjim porazom naših s 7 : 0. L parno, da letos Čehoslovaki v Zagrebu ne bodo imeli tako lahke naloge. Tudi revanžna tekma z Italijo se bov ršila v Zagrebu. Naši so no» vembra meseca lanskega leta dosegli po Irpi in žilavi igri prav časten rezultat z 1 : 2. Ako se bodo držali tako dobro tudi letos, je prorokovanje za izid te tekme pre» ce j težavno. Ze sedaj pa bi opozorili saveznega kape« tana na to. da so zadnje nogometne tekme ▼ Ljubljani pokazale, da bi se eden ali dva naših igračev lahko vzela v kombinacijo za sestavo državne reprezentance. Podsavezni kipetan bo vsekakor moral, da izvrši svo» Jo dolžnost, ogledati si igrače naših vodil« nih klubov. Nočemo še imenovati nobenih imen. brezdvomno pa je, da se sedaj v tem vprašanju ne sme iti mimo vodilnih ljub» Ijanskih klubov. Iz ZNS (Službeno.) V nedeljo 7. t m. se delegirajo za prv. tekme sledeči sodni« ki: Ilirija rez. : Hermes rez. 8.30 g. Kem« perle, Jadran rez. : Slovan rez. 10.15 g. Ah» ccn. Slavija : Primorje 12.45 g Deržaj, Ja» dran : Slovan 14.15 g. Mužina, Ilirija : Her» mes 15.45 g. Planinšek. Otvoritev prvenstvene sezone v Mar t» boru. Danes se 'prične s tekmo ISSK. Mari» tor proti SK. Svoboda pomladansko prven» stveno tekmovanje. Oba kluba nastopita v najjačji postavi. Pričetek tekme ob 14. Službeno iz L\'P. Jutri v pondeljek dne 8. III., ob 20. seja u. o. v kavarni Evropa. Na sejo se poživljajo sledeči gg.: inž. Stru» na, Kuret, Vičič, Buljevič, Dorčec. Matja» š:č. Kane, Arhar, Bcdjanič in Batista. — Predsednik. Včerajšnje nogometne tekme v Beot (rudu. Včeraj v soboto popoldne sta se vr» lili v Beogradj dve nogometni tekmi. B moštvo Jugoslavije je porazilo subotiško Račko s 4 : 1 (1 : I). BSK. pa Mačvo iz Sabca s 7 : L Danes v nedeljo igra A mo» Itvo Jugoslavije z Bačko. Gostovanje reprezentance Rima v Jut foslaviji. Splitski nogometni pod^avez je iklenil dve tekmi z reprezentanco Rima, ki le bosta vršili 4. in 5. aprila v Splitu. Tudi lagrešVa nogometna reprezentanca bo igra» la z Rimljani, in sicer II. aprila. Med Sa» škom in rimsko reprezentanco pa se vršijo če pogajanja za tekmo, ki bi se vršila 7. aprila v Sarajevu. Službeno iz LHP. MIad:nska tekma Ate na : Primorje določena za danes dopoldne odpade vsled slabega igrišča. Novi termin se objavi pravočasno. — Tehn. referent. Trening tekma Atena : Ilirija. Popol» dne ob 3. uri mladnska trening tekma Ate» na : Ilirija v jahalnici. V garderobi je tre» ba biti najpozneje ob 14.45. Oprema obi« čajna. — Načelnik damske sekcije SK. Ili» rija. Dunajski Slovan bo igral 13. in 14. t. m. v Zagrebu proti Gradianskemu. Vienna pa bo nastopila proti Gradjanskemu o veliko» nočnih praznikih. Berlin : Pariz. Prvič po svetovni vojni se vrši 14. marca medmestna tekma med re» prezentancama imenovanih mest. Zopet nov rekord Hoffa. Hoff je svoj nedavni svetovni rekord v skoku ob palici izbolišal na 4.001. Turška reprezentanca v Egiptu. Tur» ška reprezentanca je nedavno igrala v Egip tu dve tekmi, pri katerih ni baš dobro od« rezala. Proti reprezentanci Aleksandrije je z 1 : 1 dosegla le neodločen rezultat, dočim je v Kairu podlegla kombiniranemu egip» čanskemu moštvu 7 0 : 3. Nogometno prvenstvo v Prag}. V sre» do se ie vršila prvenstvena tekma med pra» ško Snarto in Nuselsktm. ki ie končala z nepr'êa'-ovanim neodločenim rezultatom z 2 : 2. Ta rezultat je iznenadil vsakega, ker sc je pričakovala visoka zmaga Sparte. Če» prav je Sparta Izgubila eno točko, ee neha» Ja na prvem mesta prvenstvene tabele, ki izgleda sedaj nastopno: L Sparta (24 točk), 2. Slavija (23), 3. Viktorija Žižkov (22), 4. Meteor VIII. (15 točk), razmerje golov 42 : 37), 5. CAFK (15, 28 : 25). 6. Nuselsky (15. 41 : 31), 7. Čechie Karlin (11), 8. Vršovice (8), 9. Kladno (7). 10. Liben (6), U. Slavoj Žižkov (2). 12. Čechie VIII. (0). 5. K. I Tiri j a (plavalna sekcija). V četT» tek dne II. t. m. se vrši ob 18. uri sesta» nek vsega članstva in prijateljev plaval» nega športa v klubovem lokalu v kavarni Evropa. Na sestanku se bo volilo načel.stvo sekcije in pripravil program za klubske ju» bileine priredtve. kakor tudi ureditev ko» pališča. Sestanek je izredne važnosti in prosim, d.i članstvo ag:tira med seboj za čim večjo udeležbo. — Načelnik. Uprava športnih prostorov ASK. Prh morje. Jutri, v pondeljek, odpade seja. — Blagajnik. Vremensko noročilo od 6» t. m. Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tempe» ratura 4- 2 stopinji C. snega 7 cm. Kranjska gora, ob 7 zjutraj. Tempera tu» ra — 8 stopini C: barometer se dviga; brez oblakov, srež 25 cm, sanlnec ugoden. l Citroen 5/10 HP z balon pneumatiko sko» raj nov, pripraven za potnika in prtljago cena 30.000 Din. 1 Laurin & Klement 16/18 HP v dobrem stanju s skoraj novo pneumatiko. pripra» ven za potnika in prtljago cena 15.000 Din. 1 Adler 28 HP za tovor do 1000 kg ali z« 12 oseb, v dobrem stanju, cena 25.000 Din na prodaj in preizkušnjo pri 1379 Jugo-Auto v Ljubljani Dunajska cesta 36. Poziv javnosti ! V Ljubljani se ie sestavil Belokranjski narodni odbor, ki ima namen z zbiranjem denarnih sredstev in raznimi prireditvami finančno podpreti Belokranjsko podružnico Slov. planinskega društva, katera gradi na Mirni gori (Sv. Frančišek, 1048 m) v Bell-krajini, zadnja postala Semič, Planinski dom. Ta prva planinska postolanka na Mirni gori, raz kojo je prekrasen razgled proti severu (Ljubljana, Ka.nniške planine), vzhodu in jugu (cela Belokraiina do Karlovca in Zagreba itd.), je iz gospodarskega, še bolj pa iz nacijonalnega razloga velike važnosti za Belokrajino, Skrvento, da, za celo kraljevino SH3. Tod živi nadarjen narod, ki se zaradi življenskih interesov trutnoma seli iz domovine. Ako se povzdigne tujski promet, zlasti turistika, bo izginila sedanja zaostalost in tudi domačin bo vzljubil svojo rodno grudo ter jo začel spoštovati. Tujski promet mu bo donašal obilih koristi. Belokrajino z Mirno goro obkrožajo Kočevarji, ki so bili vzgo eni v velikonem-škem duhu ter se še vedno ne morejo prilagoditi jugoslovenskim razmeram. Ako se stavba Planinskega doma dogradi ter začne obratovati — planinsko letovišče — bodo Kočevarji kot neposredni sosedi več ali manj navezani na podjetje ter bodo sami po sebi stopili v drugo raz-rnirie s slovanskimi sodežeiani. Dogodki, ka kakor so se zgodili pred kratkim na Planini pri Črnomlju, pol ure od kraja, kjer se gradi dom, da je Ijudskošolska deca napadla učiteljico v šoli radi slovenskega učnega iezika bodo sami po sebi prenehali. Belokranjska podružnica SPD.. svesta si gori opisane naloge, začela je graditi predlansko leto na Mirni že omenjeni Planinski dome. Zaradi težke finančne krize, ki se je pojavila po celi državi, pa je gradnjo morala prekiniti. Bati se ie, da še to razpade. — Dve tretjini je že gotovega, — kar je izvršenega. Da se to ne zgodi, se ie ustanovil v Ljubljani pomožni odbor. Podpisani se v imenu tega odbora obračamo na naše dobrosrčne rojake v Ameriki z uljudno prošnjo, da nam pomagajo rešiti važno planinsko m slovensko postojanko ter z darovi podpro to prekorlstno in prepotrebno akcijo ter na ta način sodelujejo za gospodarsko povzdigo sicer jako lepe. a revne Belokrajine. Hitra pomoč ie nujno potrebna, da se zamore v mesecu maju dom dokončati ter že to sezijo oddati prometu. Dopise in denar je naslavljati na Belokranjski narodni odbor v Ljubljani, pisarna Osrednjega plan. društva, Selenburgova ulica, Ljubl ana. Belokranjski narodni odbor v Ljubljani. Za damski odbor: FranJa Tavčarjeva. — Za glavni odbor: Fran Šuklje. — Tajnik: Ivan Zagažen. 327 Preklic Podpisani preklicujem vse neresnične be» sede, ki sem jih govoril proti g. Jošku Su» hadolniku. strojniku pri tvrdki «Maček. Gregorig, Hren» v Dol. Logatcu, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Gorenji Logatec, 27. februarja 1926. ANTON POHLEVEN posestnik. Gor. Logatec 38. 344 Izjava Poravnal bom samo naročila, ki sem iib komu dal osebno ali pismeno. D. LUNDER. 182 Javna zahvala Gospa dr. Valerija Valjavec, specijalisti» nja za otroške bolezni v Mariboru nam je s svojim odličnim znanjem in z materinsko požrtvovalnostjo rešila našega težko bol» nega otroka. Skrb je prevzela v najkritič» nem trenotku. ko smo vsled pesimizma dru gh strokovnjakov izg :bili vsako upanje. Polna globokega spoštovanja do njenega strokovnega znanja in nesebičnega idealiz» ma ji tem potom izražava svojo najiskre» nejšo zahvalo. Maribor. 6. marca. VINKO in ALOJZIJA DANILCR-bvaležni starši. Tedenski borzni pregled Slab položaj na efektnem tržišču. Majhno zanimanje za državne papirje. Dinar malo valuje. Zagreb, 6. marca Bančne ln Industrijske vredno, te ta teden niso pokazale večjih sprememb Promet Je bil kakor običajno malenkosten Enako tudi za državne papirje zanima, nje noče oživeti v večji meri. Zato ee tečaj Vojne škode nikakor ne dvigne, tem ve' le celo Se »lah; v začetku tedna Je Vojna Skoda notirala 280. a koncem tedna Je bila malo slabša Promet Skozi ve» teden nI bil niti srednji Termin ska Vojna Skoda «e Je prilično Izkazala, alasti za marc ta april V terminih Je prišlo do večiib zaključkov. Razlike med promptnvm blagom tn b'a. goro za april znašajo pogostokrat komaj 2 do 3 dinarjev. Agrarne in Investicijsko be ležijo neznaten promet. Prilike na deviznem tržišču so se v glavnem razvt'a'e ugodno za di-пат. Deviz. nI tečal so za maienkost oslabeli. Ponml ba deviz Je htla zlasti v začetku tedna obil. na, porneie pa Je malo popustila Promet skoro ve« teden nI bil poseben. Narodna banka Je moTa'a le tu In tam malo Intervenirat.!. Včeraj se Je položaj za d1.nar zo pet poslabšal: pomanjkanje blaga Je bilo toliko, da Je morala Narodna banka pokrl. M skoro v«e povpraševanje. V danaSniem svobodnem prome t u v efektih ni bilo prometa. Vojna Skoda nespremenjena V devizah protnrt mlnimv len. za posamezne devize so zabeležene na slednie taksariie: Dnnal 801.5—802 B*r-lin 1354.5—1356. TtaHfa 227 in tri OBmhiVe do 227 In sedem osmlnk. I/ondon denar 17« 125, Tarlz Î11—213. fivlca 1094 do 1094.7Б. 46. redni občni zbor Kmet-ske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. i n. z. v Ljubljani, praznuje letos 45. letnico svojega obstoja kot najstarejši čisto slovenski denarni zavod v Ljubljani. Dne 4. marca 1926. se je vršil njen 46. redni občni zbor. Ob jubileju je zadela zavod s smrtjo predsednika g. Ivana Kneza težka izguba. Previdno, prevdarno in solidno vodstvo po» kojnikovo je utrdilo trdno sigurnost ter neizbrisno začrtalo pot stalnega napredka Pod 31etnim predsedstvom pokojnika se je razvil zavod po skromnih početkih v naj» večji in najjačji svojega ustroja ne samo v Sloveniji, temveč v celi naši državi. Smrt» ra kosa je zahtevala v zavodu še druge žrtve. Umrl je zaslužni g. Anton Pogačnik, bivši župan v Sp. Šiški, ki je bil 15 let član načelstva. Tragično preminulemu uradniku g. Žarku Boltavzarju je sledil po daljši bo» lezni višji knjigovodja g. Marijan Ravnihar po nad dvajsetletni zvesti službi in napo» sled je prehitela smrt med službo uradnega slugo g Vinko Suligoja. Uspehi zavoda pišejo umrlim sodelavcem najlepšo posmrtnico in spomenico. 45letnica zavoda se proslavlja predvsem » vsoto hranilnih vlog, ki je na dan občne» ga zbora že znatno presegla 100 milijonov dinarjev. Stanje vlog dne 31. decembra 1925. izka» ruje Se Din 99.026.940.65. Prirastek v letu 1925. znaša Din 21.420.723.66. Karakterističen za preteklo upravno leto je zastoj v povpraševanju po kreditih. Po» sojila so se zaradi tega dvignila le za Din 5.437.638.96 ter izkazujejo Din 74.214.539.69. Pa še ta presežek ee je posrečil šele proti koncu leta s kratkoročnimi krediti, tako da je stanje naloženega denarja, ki je bilo med letom vseskozi znatno višje, padlo začasno ob zaključku na Din I8.777.9SO.il. Rees» komptni kredit za lastni račun se ni več uporabljal, v bilančni postavki po Din 680 tisoč je zapopaden le neposredni kredit strank, ki ga posreduje zavod ■ svojim ži» rom. Kakor je razveseljiv in časten za zavod visok in stalen povišek vlog radi splošnega zaupanja in ugleda, vendar ni to še znak blagostanja in napredka našega splošnega domačega gospodarstva, kakor tudi ni za« stoj v povpraševanju po kreditih znak zboli šanja materijalniga stanja. V vseh gospo» d rskih panogah, zlasti v trgovini, obrti In industriji je klonil razmah prvih let osvo. hojenja. Glavne neprilike *> dovolj znane, ublažile, odstranile bi se lahko ob umeva» nju merodainih faktorjev. Pa tudi v teh razmerah se opaža dobra stran: likvidirajo, izginjajo predvsem nezdrava pndietia. so» lidna gospodarstva stopajo v ospredje, da» si se ne razvijajo, kot zahteva splošni in» tere«. Kmetska posojilnica le v zaščito doma« čega trga že v preteklem letu znatno zni» ževala obrestno mero pri kred tih ter stre. mi traino Se za čim znatnejšim znižanjem. To mora in tudi more, ker ie dovolj krep. ko fundirana in po izvršenih odpisih v vseh postavkah popolnoma krita. Upravno premoženje je naraslo na Din 102.521.432.21. Rezervni zakladi so »e rvi» šali po pripisu dotacij iz novega čistega do hička na Din 2.606.54.101. Lastne nepremič» nine v nizkih bilančnih postavkah nudijo vsakomur dokaz trdne zgradbe zavoda. — Portfeli vrednostnih listin, znižan in odpi. san na D;n 7.609.369 vsebuje izključno na. še varne papirje, vsi svstriiskl in ogrski papirji so izbrisani kakor vsaka epovrvljn« sled izza vojne dobe. Število deležnikov se ie zvišalo na 4508. Zaradi Izdatnega znižani« obrestne mere pri kreditih in po strogo izvršenih Izkaza, nih odpisih |e dosegel čisti dobiček Din S0R.6S4.R1. Od slednjega se (e preodkazalo Din 40.000 r podporni zaklad za namešren. ce. kl ho posle i nosil ime Ivana Kneze v počašfenje spomina. Ta zaklad izfcajnite o'agn) Snre|mejo se anonenii po 12, 15 In 20 D*n dnevno. — I rudila se bova cenjene goste kar na,bo!le postreči. Za obsk se priporočava 1409 Vidmar-OmaHen. I Planinsko miens, maslo, sir najboljše kakovosti nudi ilirko Cirman 'rgovina z mlekom, mlečnimi izdelki in delikatesami Sv. Petra cesta St. 18. NAJB OLJI LEK ZA ICURJE0ČI SMRT ZUUEYIMA Zahtevajte samo orig nalni „Smrt žulje-vima". U a-otekam-> in droeerl^ma I zavo 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO. Beograd Kondlna U, ci-a „Spectrum" d. d. №. Ropis'3, Bjëï i'd Sisff tvornica ogledal in h ruš nega stekla UUBUANA VII, Medvedi.va ulica 38. telefon 755 67 Zagieb. Beograd Osiiek. Sredi^njica - Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašlnsko »teklo 5-6 mm ogledala, brusna v .seh velikostih in i bi kali, kakor tu li bruSene p'o'orne Sipe, Izbočene plošče, vstekle-uanîe v med Fina, navadna ogledala. Kdor si hoče za velikonočne praznike nabaviti zares lepe in elegantne čevlje, za dame in gospode, švicarskega ali češkega izvora po zelo nizkih cenah, naj Si ogleda zalogo v trgovini Ziberi Prešernova ulica. Istotam so dobe tudi čevlji lastnega domačega izdelka moSkii žetski In otroški p i znižanih cenah. 1363-a Pozor I РогогI se začenja nova doba za sigurnost življenja pri vožnii z avtom, motociklom In b ciklom. Dnniimsrîl >e e(l na zaščita proti гПситаСИ nezgodam, ki se do gajafo pri vožnjah radi poškodbe pnevmatike po ieb ih In ostrem kamenju. Dneum^rit zaivarja na pnevmatiki ГПсиШаШ takoi vsak nastali defekt Zastopniki In trgovci naj se glede prodaje blagovolilo obrniti na gla no zastopstvo za kraljevimi SHS Nikola OoSd Popovača. 1360-a se kupilo mo<;ki šiofi, muŠKO in žensk i perilo, svilene rute, šerpe, H J žensko volneno ter drugo tazllčno blago naiceneie In naibolie v trgovini Ivan Krošelj Kette-Murnova c. (Martinova) Ste«. 15- I.TS4 Iščem za takoišnlo In su cesivno dobavo sireVovana okroqjgqa In klavnega ?иа od 8 cm debeline dalle. 1 m doižtne, zdrava roba brez skotle. I2S1« Ponuilbe na naslov: Albert Ofner, trgovina z Karlovac Klobuk brezplačno ile I. Amali a Ankon. Sava ; 2. T OroSel Poljanska c. usnja. PabfirHt ,n:iustri ш gamaS In dru-u^KUlU. pega usn enega blaga. ¥gpaždia p^rPSrstm iz najhol iega svet ega (blank) in cepljenega 1361 a Înimcl/O Inrho (Markttascheri) iz raznih iSjlllJilC lUIUc vrsi voščenega platna z usn enimi ročr.jl. Ш kl modni pasi iz rajnega pr^o rstnega usnja v najrazličnejših barvah. Zahtevajte cenik. Zastopniki se sprejmejo. Prodaja samo preprodajalcem. Prodam posestvo -od ugod imi pogoji, sestoječe iz velike stano van ske hiše. v kaieri je te nad 30 let dobro vpeljana trgovina z n ešanim blagom. H ša je oripravna tudi za gostilno. Na vsakem koncu hi-velik vrt zi zelenjavo Zraven veliko gosp. poslopje z velkim hlevom za 12 glav živine in piostorno kletjo Poslopja leže v Studenicah ob zelo pr metii cesti Poljč.me — Ptuj, pol ure od kolodvori. Proda se 7 oralov zemlitšča Vse oo-dtobnostl pri posestniku I. KAISER, Studenlce pri Poljčanah. 1370 a Zahtevajte povsod slovite svetovne ivomice iiiii-ii fTofeiere (Bern-Švica) Generalno zastopstvo In zaloga za kraljevino SHS. „ObOPOt" B ograd Knjeginje Ljub ce I. or. 15. Telet. br. 31-89. 4 Zahtevajte cemkl Izvrsten Fe«âmski rizling 1321 in 1925 letnik se dobi pri J O S. F L I C K, FRAM 1233-a pri Mariboru. Vsled opustitve moje trgovine mešanega blaga ter radi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjka 'ja prostora, proc/am po ugodnih cenah vse blago skupaj z opravo. Medtem eno veliko sejmsko stojnico г nepri močljivo pluhto, dalje 10 kompletnih okvirjev za c;.na s Sipami J in roletami. FR EDR CH MKOU/lTSCH. СШЕ aj ■ ?j i-« n- i!* M u« iHFlFlHI* večjo mnežino hrastovih, mecesnovih in borovih od 25 cm debeline in 4 do 10 m dolžine. Ponudbe z navedbo cene na parna žaga .SIograd" d. d., Ljubljana, Spodnja Šiška. 1382 a ■ 554 Ocarinjenje > . ^pflT "c ■• r_ » ■ '.- >"• i*J - '.Ur. j'" ? ', -1. Л ' v'' * . t Skladišče prostorno in suho, v sredini mesta ali v predmestju vzamem za stalno. Pismene ponudbe na J. K. poštni predal 40. Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom znancem In prijateljem žalo-stno vest, da je danes ob 9. uri umrla v 83 letu starosti, blaga mam.\ tašča, stara mama itd. Cecillin Zupančič vdova strojarja In posestnica j Pogieb predrage bode v ponedeljek dopoldne na pokopališče v Trebnjem. Trebnje, dne 6. marca 1926. Žalujoče rodbine: 1416 | Zupan&ïfi-Verdir. ннЕшшаш POZOR 3? ženini In neveste! Žimnice matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, taretmk Krekov trg štev. 7 {poleg Mestnega doma SHHHHSS Otomane s afrik modroce, ž mnice kakor tudi vse druge tapetniške izdelke nudi po znatno znižanih cenah Fran Jaqer, tspefâll Ljubljana, Kolodvorska ulica 27. Popravila točno in ceno. N 4 N1 W M K PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje TRGOVSKA BANKA, D, D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) mr KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. 0 g) Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 14«, 458 0 g] 31-« M Kj И M Pv3 Mail oglas!, Id služIjo v posredovalne In codait!« eanien« ebčlnstva, vsaka beseda 50 par« Najmanjši znesek Din 5'—s Žeoltve, dopisovanj* ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oln J . Najmanjši znsttk Dla 10'-% Slaščičarno I -Л 7-1 . M ^ Ж Ж ! , nnlm 'aront In •<•' jugoslovea. zahtevki plaže pod «Spreten 3296» ua upravo «Jutra». «27« Kleparski pomočnik mlajM. se sprejme. Naslov pove upr. «Jutra». 1212 Pokrajinska zadruga kleparjev, instalater-Sev in kotlarjev ebv-tita svoje članstvo, da f» vrSi vajeniška preizkušal» dne 12. marca ob 5. uri r' ta;iruial pisarni. Odbor. 6192 Strokovna zadruga ricbr. mojstrov in studončarjev v Ljubljani vabi na V!L redni občni zbor ki t., rrtl v nedeljo dne •i uiirca 1926 ob 9. uri dup. v posvetovalnici zber-»i-e sa trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. Pri t «sklepčnosti se vrši občni s;«>r 1 uro pomeje i Istim ijorodom. 6231 Pomočniški zbor Gremija trgovcev v Ljubljani sklicuje svoj redni letni občni zbor n p-j!ok dne 12, marca t. 1. ot H. uri zvečer v pro-»rorth Grimija trgovcev v Ljubliani (palača Ljubljence kreditne banke, vhod ls Aleksandrove ceete. na-iproti kino Ideal). Dnevni ind je običajen, Izven tega is voli novega načelnika ■4 S Dodnačeinika. Odbor 6223 Tamburaško druStvo «Zrinjskî» аагд:пја vsem članom, da sa vrši 14. t. m. redni občni zbor wl «SodJku», Hrenova ul. I.. It. 62(19 Pozor, vpokojenci! Vabijo se na lelo v a I e a 4oyo«or In sestanek predsedniki In tajniki t torej n e člani) \seh društev vpokojencev iti m vrši v nedeljo T. t. m. »b 10. url dopoldne v go-»tllni pri «Novem svetu», Sospo3vetska cesta it. 14. 6950 Orjunaši in somišljeniki! laces vri na družabni ve-ler, ki »e vrši pri Lo zarja. Hrenova ulica. Svira tam-bura-ki orkester. Začetek «b 19. uri. — Orjuna 8t. Jakcb-K rakovo-Trnovo. 6293 Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru ^irodi dn« 18. mare» т GOttovi dvorani veliko veselico Bed Imenom «Jožefov sejem» s raznovrstnim zabavnim prjirramoTO in plesom, ua kar se orezarja «vi'.jtcû občinstvo Maribora okolioe. 342 Pekariia na zelo prometnem prostoru v Novem Vo-imatu, « večjim prostim stanovanjem se proda pod ugodnimi poioji. Pojasnila daje F. J e r k o, Črnuče, pošt* 1 Jeiic». 6209 i_______ Poior! Pozor! PTecIzno popravilo ur in poceni, proti enoletnemu jamstvu lahko zahtevaš le pri strokovno irprašanem nrarju D. Marinko, Ljnb-Ijana. Florijiuisk» ulica 81. 6102 Medičarski in voščarski obrt kj obstoja ie 27 let, v lastni hiši, se odda v najem. Pojasnila daje Sofija ud. Lamot, Samobor kraj Zagreba. 6089 i&O&H) Vdovo oziroma starejšo Sensko, vesto domačih opravil tiče majhna druiina v Belokra-jini. Dobra oskrba, plača ; po dogovoru, tlužha stalna, i Ponudbe na: Premogovnik Črnomelj. <«093 ■JéJiâJ^M:: Pekovskega pomočnika mladega, U bi nosil pecivo sprejme takoj pekarna v Vestinjah. poita Podplat. 6884 Spretne šivilje ta porilo sprejms trgovina perila Hed. Sare, Selenbur-jova ulica S. 6032 Mesarski pomočnik dobro Izveiban tudi v pro-kajevalski stroki, s« «prejme takoj. Ponudbe na upr. «Juua» pod «Metanja 2». Frizerka prvovrstna moč, »e sprejme proti dobri p!a£l. Naslov v upravi «Jutra». 6086 Kontorlstinja gmoina vseh pisarn, del, kakor tudi strojepisja ln stenografije, »e sprejme. — Lahko tudi začetnic». Ponudbe na naalort Ivan Preiti rn, Kranj. «168 Vezllja ki je dobro ixvetban* ▼ belem ln pUaDeiB vezenja ter ppecijalui opremi in aplikaciji, ве išče xa takojšen naêtop. Dor«îe Vukmt-novi«!, mo-.lna trgovina v Zagrebu, Ilica 65. 6197 Modistko polteno gdč., sigurnega nastopa ln korektnega vedenja sprejmem. Po moinosti z znanjem nemjčlne. — Ponudbe na upravo «Jr.tra» «od «Plaž» in provizija». 6-X1S Štampilje Izdeluje S Petan v Marl-bcia. nasproti glvanega ko-Wvorv 71-a Slike za legitimacije Izieluje najhitreje fotograf Hngoo Hibier, Ljubljana, "aivazorjev trg. 168 СЖЗ-ЗВВНЕВВЕИВ Radio-klinika popravlja sestave, de-ie, slušalke ш akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J- Oorec, Ljblj kreditna Чпка г^-а Ц Vulkanîzlra * vrste gumija parna •Jlkamzaclja P Skalar т Ljuhljanl. Rimska cesta U 870 vue vsi Naznanilo: Damsko kroiaštvo Angela Radovau - Boritnar И je preselila v Sp. Silko, »erovSkcva ulica 22 (v °3vo hišo Ljublj. mestne hranilnice) ter se cenj. da-®»a najtonlej* priporoča. <192 Brivski pomočnik mlad iu apreten se sprejme v trajno sluibo. H. Reber-nik, brivec, Kriko. «174 Dobro Izurjena pomočnicain učenka se sprejmeta v damskl modni krojainici » Kolodvorski ulici 28,1. 6192 Iščemo 2 pomočnika za izdelovanje klobas, toda le take. ki imajo najmanj 5—« l»t prakse. In ki so ie . delali v večjem Izdelovanju klobaa, posebno v sušenju mesa. Refloktira-mo «amo na Izvrstae In solidne mo6l. Nastop takoj Ponudbe na: Prva Bjelo-varska tvoniica snhomes-nate robe Joaip Svobode sinovi d. d., Bjelovar. 4164 Išče se prodajalka ali prodajalec, starejša dobra moč, z nekaj kavcije, popolnoma Izveibana v delikatesni trgovini Ponndbe pod «Delikatesna trgovina» na upravo «Jutra». «045 Kuharica orvovrstna, samostojna, te iSče za večji hotel v Prl-morju. Plača po dogovora. Naslov pove uprav» «Jutra» «256 Kontorlstinja prvovTstn» moi, i znanjem slov., nem. ln Italijanskega jezika, se sprejme pri veleflnnl t Ljubljani. Ponudbe » sliko in zahtevki p!a?e na upravo «Jutra» pod načk« «Zmotna £295» MIS Urarskl pomočnik dober ee sprejme takoj proti dobri plači v zasedeno esemije. Naslov pove uprava «Jutra». 629« Vrtnarskega vajenca s vso oskrbo v hiš) .prejme Pavel Šimenc, trgcvïki vrtnjr. Sv. Krit-Ljubljan». Zglasiti se je v cvetličarni na Sv. Petra cc*U it. 38, Ljubljana. Ш» Učenec s primerno Solrko llt-braz-bo in t lastno oskrbo ee sprejme v manufpjtturn« podjetje v Ljubljani. — Ponudite n» U(iravo «Jutra» pod iifro «Marljiv 8285». 6Ž66 Manipulant a večletno prakso, vtM т manipulaciji t mehkim ln trdim lesom, se iščo za žago v Sloveniji. Ponudbe je poslati na upravo «Jutra» pod «Manipulant». 4721 Dekle sdravo in enaino, e« »prejme k otrokom. Znati mora iepo prati in likati. Otira *e le na dobro vtgojene. — Naslov pove uprava «Jntra* 5027 Trg. pomočnika ali prodajalko, atarejfco mol mefane stroke, dobro Uur-jeno, eprejme trgovee Ivan Senica, Šoštanj. 6106 Železnfn r •e vprejme kot komlsl!ocar Ponndbe t navedbo pla8e po3 «Marljiv B» na npravo «Jutra». 6096 Urarskf pomočnik dobra mo8 ee sprejme takoj ali potneje pri firmi Z a j • e, optik, Ljubljana. 461Д Trgovski рогпобпЈк ne pod 80 let star, a prima spričevali in dober detaj-liet, *mož;'n sarcostojro voditi trgovino * m^Sar.im blagom, vajen knjijrovo-J-etva ter korespondence, te sprejme takoj v ve?jo trgovino na deieli. Ponudbe na арт. «Jutra» po-i ftifro «Vesten 200». 60CG Trgovski učenec pošten, krepak in zdrav, z boljšo Šolsko izobrazbo, samo kateri ima гег veselje do trgovin« mešanja blaga se sprejme; tvrdka Ivan U o j & i k, Slovenjgradee. «Ii7 NagJednfta energičnega, marljiv ерц vestnega in sposobnega pri vseh poljedelskih strojib kakor tudi pri poljwielekem delu ibče vwlp.pose^tv-o. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Strokovnjak». 6Ш Službo Jamomerca z v«Člftno prakso, oddamo takoj. Biti mora popolnoma verziran v merjenju t teo-dolit-apHratom nad- i» pod zemljo ter po možnosti no olonjen. Ponudbe z zahtevo plače poleg prostega stanovanja, kurjave in razsvetljave na naslov: TJg'.j«nik Novi Golubovec, via Ya-raidin. 4726 Izkušena kuharica zanesljiva in snalna. ki opravlja tudi drujra MSna dela, se sprejme takoj v boljšo hišo. Ozira se t&mo na dela :možne osebe. — Naslov pove uprava «Jntra» £926 Pošteno dekle z dežele se sprejme na gostilno in mesarijo. Znati mora krmiti 5 «vir.j. pomagala bi v kuhinji in pri perilu. Na4lov pove uprava «Jutra». 6026 Zavarovalni uradnik potnik, *mo?.en in zanesljiv ?e «ртејгае za mesto proti plači in proviziji. Ponuibe pod «Zmoien» na upravo «Jutra». 3020 Da.rnsko frizerko dobro moč, iSčem za takoj. — Oierte na naslov: Gjud А1екз., Ljubljana, Kongresni trg 6. 6952 Trgovski pomočnik mlajša moč« spreten prodajalec, ee sprejme takoj v modno trgovino za jrospode. Ponudbe s prepisi spričeval na poštni predal 88. 5857 Gospodična iz boljše hiše, izučena U-viJia, ki ima veselje in zmožnost za samostojne kombinacije 'n spretna v ročnih delib, se sprejme takoj. — Ponudbe na pogini predal 88 Ш6 Fotograf, učenca tprejme takoj D. Rovgek, Kolodvorska ulica itev. 84. 4744 Trgovski vajenec 15 let star, se sprejme v trgovino z meSanim blagom Pogoj: S razreda meščanske iole. Ponudbe na naslov: Anton Cadet, trgovina s mešanim blagom, 81 o-vanjgradee. 6027 Učenec za manu fakturne trgovino v Ljubljani e primemo šolsko izobrazbo, ob lastni oskrbi, s» sprejme. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Poštenost 6». 610S Vajenca za restavracijsko obrt sprejme restavracija «Pod skal-co», Ljubljana, Mestni trg H* lL 6107 Elektrotehnik i primerno eolsko ln strokovno izobrazbo ter daljšo prakso, vajen projektiranja in sestavljanja proračunov v vseh panogah elektroin-Btalacij in telefonskih naprav, dobi takoj metto kot poslovodja ali družabnik v dobro vpeljanem elektrotehničnem podjetju. -- Ponudbe t navedbo referenc, dosedanjega delovanja, družinskih razmer itd je poslati na upr. «Jutra» pod «Zanesljiv in energičen». 6094 XuhaHca srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del, poštena, zanesljiva in mirnega značaja, išče služb« pri boljši družini. Naslov v upravi «Jutra» pod «Poštena 8«». 6900 Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, išče službe. — Cenjeno ponudbe pod šifro «DobTa тоб» n» podružnico «Jutra» v Celju 60.17 Pr&ro.)eva!ec veSč v da;n>ki In moški stroki najmoiierncjiega kroja, « prakso, zna več jezikov, išče za takoj aH pozneje službo pri večjem podjetju, kjerkoli v Jugoslaviji, hrv. Primorju ali Dalmaciji. — Ponudbe pod «Zmožen in vesten 86» na opravo «Jutra» v Ljubljani. 6075 Prikrojevalec dobro izurjen modelir franc.-angl. modnega kroja, moških uniform in damskih toalet, išče službe ln gre tudi venkaj iivat. Ponuube pod «Zmožen 11» na uorsvo «Jutra». 6972 Šofer-mehanik dober monter, »edaj uslul-ben kot garažni mojster, želi premeuiti službo. Glavni pogoj je stalna služba in nroeto stanovanje. Za vea {»opravila jamči sam. Ponudbe z navedbo plače na □pravo «Jutra» pod značko «Tehnika 80». 6874 Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, spre-prodajalee manufaittu-želi premeniti «lu?bo: gre v mesto ali na deželo Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Spreten ln pošten». 6199 Službo Želim spremeniti, grem kot skladiščnik, pisarniški ali boljši trgovski sluga. 8era poročen, brez otrok ln imam srednješolsko izobrazbo. Govorim in pišem popolnoma slov., hrv. in nemško. Vešč sem vsega ca- rinskega (izv. deklar.) in spedicijskega poslovanja. — Cenjene ponudne na upravo «Jutra» pod «St. 200». 6208 Inteligentna gospa Išče zaposlenja za čez dan. Zna dobro kuhati in je ve-ita ročnih del. Gre tudi k «uarejTlemu, finemu gospoda kot opora. Ponndbe na unravo «Jutra» pod značko «Nemka». 6204 Trgovski pomočnik išče mesta v trgovini mei. blaga. Ponudbe na upravo «Jutra» pod iifro «Dobra moč 42». 6168 Vrtnar (samec), s večletno prakso, vešč tudi vezanja, leli mesta takoj. Sprejme tudi sa-mostoino mesto. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod Hfro «Dobr» moč 3154» 6065 Absolvent trg. tečaja zmolen slovenskega, srbo-brvatskega in nemikega jezika v govoru in pisavi perfektno, knjigovodstva, korespondence, trg. računstva, kalknliranj» ter ostalih pisarniških poslov, leli Primernega nameSčenJa. — :enjene ponudbe se proti pod iifro «Vesten lo marljiv 3199» n» upr. «Jutra». «163 Deklica star» 15 let. iell muta učenke v vejji trgovini. — Gre tud) na delelo Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod «Učenka ti». «170 Postrežnlca poHena. iSte delo u do-poldanske «re. Naalov pove uprav» «Jutra». «254 Deklica z dežele ISče službe. — Ponndbe na upravo «Jntra» pod mačko «Polten» 3300». «282 Gospodična U ja v drugem trimertr» Izstopila It 4- gimnatlj». iell bretplačno prakiblratl v kaki pisarni. Cenjene ponndbe na upravo «Jutra» pod <УмШ ln teta» 8290» «270 Izobražena gdč. vefiča ve« Jezikov, vteh pisarniških dal ln ročnega dela, Uč« mesta v pisarni tli k otrokom. — Ponudbe pod «Takoj 7» n» upravo «Jutra». 6308 Gospodična tamostojua knjlgovodklnj», perfektna v slovenskem in nemškem Jetiku in hitr» strojepiska, iiče primerne slulbe. Cenjene pouu Ibe na upravo «Jutra» pod značko «Ventu» 565». 6268 Boljša kuharica dobra kuharic», iiče mette gospodinje. — Ponudb» na upravo «Jutra» pod tnaiko ■Gospodinja 3301». 6264 Mlada gospa Inteligentna, vajena vteh gospodinjskih del, veič» tlvanja in sličnlb del, ttli meata drulabnice, pomočnice gospodinji, kuharice ali kaj stičnega pri bolj»! obi-teljl. — Plača postranska stvar. Pogoj lepo ravnanj» Gre tudi Izven Slovenije. Cenjene ponudbe pod iifro «Besna» na npr. «Jutra» 6225 Trg. pomočnica liče metta v trgovini mel. blaca Ponudbe pod mačko «Dobra mot 42» n» upravo «Jutra». «167 Gospod polten, zanesljiv, 80 lei star. ifcče sluibo kot sluga-Cenj. ponudbe na podrut-nico «Jutra» v Maribora pod značke «Bančni sluga». «14» Krojaški pomočnik mlad in poiten, ISče službe Ponudbe t poboji na upr. «Jutra» pod znamko «Krojaški pomočnik». «161 Mizarski pomočnik veič pohištvenega ln stavbnega dela, vojaščin« prost, teli dobrega mesta. Cenj. ponudite na upravo «Jutra» pod «Pomlad». №67 Mladenka pridna ln vestna, tiče mesta kot opora gospodinji, event. kot samostojna gospodinja. Ponudbe prosim pod «Poltena 99» s» npravo «Jutra». 597« pol ii. Starejše dekle >lteno, vajeno kuharja, ivanja ter vsega gospodinjskega dela, išče primerne sluibe. Najraje gre kot pomočnica gospodinji ali kot samostojna go:po-dtnja. Ozira te le na stalne in dobre tlulbe. Grem tudi izven Blovenlj». Cenj. ponudbe t navedbo plače pod «K. K.» n» npravo «Jutra». «129 Pošten fant Ište sluibo sluge, paznik» ali kaj podobnega. V slučaju potrebe tudi nekoliko vporaben pri pisarni-ikih delih. Gr« tudi sa deielo. Ceojene ponudbe na upravo «Jutra» pod iifro «Priden in pošten 8261». «233 Začetnica trgovsko naobraiena, Idi mesta kot blagajničarka ali v pisarni, za takoj ali pozneje. Cenjene dopise pod ■ Začetnic» 2» n» upravo «Jntra». 6277 Gospodična mlajša, inteligentna, ve№» gospodinjstva, išče namestitve v mestu ali na de&ell Naslov pod «Samostojna» na oglasni zavod Ivo Sul-nik, Maribor. «300 Perfekten knjigovodja bllanclst, koreepondent ia stenorraf v več jeriVIh, vlrzlran v vnh pisarnllkih in trgovskih poslih, z večletno prakso v velepodjet-jih, absolutno zanesljiv in trezen, ifiče službe. Cenj. ponudbe ua n pravo «Jutra» pod Iifro «Zelo veeten 26». «283 Korespondentlnja aH tlpkarlca Gospa, trgovsko naobražo-ua, t perfoktnim znanjem sloven&čne, nemlčlne ln Ra-lijanstine, želi mesta kore-spondentlnje ali tlpkarice; sprejme tudi poldnevno delo. Oferte na upr. «Jutra» pod «Hitra». 6271 Pisarniška moč knjigovodklnja, perfektna » slovenskem in nemlkem Jeziku, korespondenci strojepisju ter nemlkl stenografiji, ISče mesta u »akoj. Cenjene ponudb« na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljivost 3288». 6273 Prodajalka leti nremeniti sluibo. — Ponudbe n» npriv» «Jutr»» Iifro «Trafik» tli P*. «M0 pod I kari j a Pošteno dekle t delete leti tlulbe pri holjlt rodbini, kjer M s» priučila kuhanjn ln goepo-dinjatv«. Nul sv pove upr «Jati». V&Ui Instrukclio m pr»tm«u h gimnatlj« tp t • J m • nuaa 3 par. Anton Valant, Zaalp, Bled. Motorno kolo t priklopnim vozom, tnast-ke «Phanomnn». 5Ц HP, • dvema [Tivlavama ln prostim tekom, prodam. Pripravljen tem ga tudi ta-menjatl t taijlm. Ogleda te ga lahko v garali hotela «Pri kroni» T Celju. «07» «Ford» avto skoro popolnoma nov, prodam ca 16.000 Din. Naslov pove .prava «Jntra». «194 «Ford» avto novega tip», rabljen. 4000 kilometrov, s vtem modernim aparatom, takoj raben. te prod». Naslov pove npr. «Jutra». 6196 Prostovoljna dražba pohlltv»: I kompletnih postelj in vet drugih predmetov bo dne 0. marca ob 9. uri dopoldne ▼ Cerkveni rilci It. 21. «21« Moderno pohištvo vsakovrstno po n»jnl(jih cenah, tudi na obroke nudi ln vahl na ogled Matija Andlovic, mizarstvo in ta-log» pohištva t LJubljani, Vidovd»nska 2. «171 Kolo molko in lensko, te prod» n» Poljanski eeeti It. 17/1. «14T Avto Itlrlaedežen, v dobrem stenju, karbidna razsvetljav», se prod» z» 16.000 Din. — Natlov nore uprav» «Jutr»» «160 Zapuščina se proda hlin» oprav», jedilna sob», slike, ogledala, mizica t» ptt»lnl stroj. note. srebro, kopalna kad ln drago. Od sobote med ».—8. uro v Selenburgovl rilci H. 4/L «148 Zdravniška knjiga prvi In drugi i vete k., die Platonsche n««» Heilmeto-de, 200» strani, 432 podob, 24 tabel. 9 modelov, ena knjiga (auplement) 890 ttr., 1 knjiga Cbemlsehe« tecb-nlschet Lexleon. 17 000 predpisov ln receptov ta ve« obrtnike In lehnHke umetnosti. Dobro ohranjene, v usnje vetane, и »a-radl sel i t v« v Ame.tko po nitki cent rrrodajo Natančna poja«-.Ila daje Peter Jurai, Pienlk, Orna, Preval Jv' 6090 Damskl kostum ikoro popolnoma aev Hi t svileni eblekl se eoeenl naprodaj « Florljanskl ni. a 28, pritličje. m Moško koto znamk« Darkopf . Oiaaut, malo rabljeno, s* radi pomanjkanja prostora proda ta 1500 Din na Dunajski eeeti MA. 4*7 Dlnamo Iriomerai tok 94 HP., 22 voltov, porabljiv t» motor »u t» let ta bencin-motor T HP, rabljen, » dobr* ohranjen, skupno »II posamezno ugodno naprodaj. — 11. liiivelj, mitarttvo, Vodmat pri Ljubljani. 8214 Motor nrr. Švicarske znamke, ■ dvema prestavama in prostim tekom, 2 cilindra, « do 8 HP, pripraven za pri-klopni voz, v najboljšem stanja, t« «no proda. — Nailov pore .prav» «Jutra» 621« Razno pohištvo dobro ohranjeno, ee prod» v Frančiškanski ulisi 10/11. «217 Pohištvo te po ugodni ceni prod» v Bolni rilci 15, I. nad str. 6280 Prodajala oprava se proda ln sicer prodajal-niike mize, stelaie ln tehtnice. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Prod»jalni-Ika oprav»». liti Trgovska omara lep», t m dolga in 2 m visok», t 9 velikimi tn 4 majhnimi predali, s krila-stimi vratmf in notranjo ogledalaato opremo, s 8 ste-laiami znotraj in marmor nato ploito, se takoj proda. Ogleda te lahko vsak dan od 10—4 pop. v Gledaliikl stolbl 1—8, I. nadetr. pri gospej Kirbisch. 4707 Parni stroj 60 PS (Expanslonsmahcbine, Rledersteuerung) s kondenzatorjem, regulatorjem, telet, v zelo dobrem stanju, v obratu, se ugodno proda. Ogled v usnjarski tovarni Čari Pollak d. d., Kranj. Avtobus Lancia i 20 tedell se ceno prod* v Zagrebu. Epttein, Zagreb, Moilnskljeva 14. 6128 Dve ogledali veliki, stari, nemiki, prodam po telo primerni cent. Ponudb« na upravo «Jutra» pod «Ogledalo». «122 Registr. blagajna amerikanska. s 4 predali, skoraj nova, aa novo po-nlkljana, ki dobro tunkcl-Jonlra, se poceni prode pri tvrdkl V. Leposcha, Ptuj. 6097 Več spalnih oprav It hrastovega, orehovega In mehkega les» po nizki ceni proda Josip Kurnlk, Zt». Bilk» 51. 4491 Velikonočne razglednice In druge, pisemski papir itd na debelo ln drobno kupite najceneje pri L. Pevaleku v Ljubljani, Židovska rilca. 446» Avto najboljše italljan. «namke, 82 HP, leetsedelen, elektr., skoro nova guma in rezerva, Izvrstno vzdrlan, ee poceni prod» Vpraianja pod «Zanesljiv avto» e» upravo «Jutra». 4384 Otroški voziček s* prod». — Naslov pove uprav» «Jutra». «301 460 kg težak voz prvovrsten, nov. dvovpre-žen. proda po nizki ceni Jakob Kapus. kovat v Novi vasi, pošt» Lesce, Go-renjsko. «291 Časopise in revije nemlke, francoske, italijan-tke, angleške itd., «tare In nove prodaja stalno Dezi-derlj Mlzerit. BIHweisov» eesta 5. — Sprejemam tudi stalne narotnlke ■ točno dostavo n» dom. 6237 Pletilnl Stroj H. 8 se poceni prod». — Nulov pove uprava «Jutra» «260 Kopalno banjo prodam za «00 Din. Naslov v »pravi «Jutra». «248 Raznovrstno pohištvo kuhinjska posoda, steklenice, obleke itd. je od jutri naprej po telo ugodni ceni naprodaj. — NmIov pove uprav» «Jutra». «239 2 perzijski preprogi starinske podob», ikrlnjo Itd. z»radl selitve prodam. VpraUtl med 1.—3. uro. — Naslov pove uprav» «Jutra» «285 Hrastove letvice z» ograje In hrastova drv» z» kurj»vo (odpadki od lag In parketov) se dobijo stalne na parni lagi v Trnovem. Na letje dostavljamo tadi n» dom. 4742 Trgovski Inventar z» trgovin, t melantm blagom se poceni proda v Savinjski détint. Ponudbe n» pedrnfnteo «Jutr»» v Maribora pod «Kompleten». 45S2 Prostovoljna Javna dražba n» kateri ae prod» gostil-nliki Inventar, kakor mtze. šteti, podobe, omare, ere t» drago » Gospo«kI ul 8 «Zlatorog», se »ril v torek B t m ob ». sri dop. na Francosko kolo moiko, iportno, le nikdar rabljene, najnovejšega tip», se prod» t» 2500 Din. — Nfcalov nov* uprava «Jutr»» 4611 Elektro-Rubln brusilne plošče vseh vrst, Izdelek tvrdke M»yer k Schmidi Offenhach, zastopstvo ln t a I o g a Rudolf Derlaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 404« Gosposka soba krasn», moderna, prvovrstno »delana (Sperrplatten), izrezljana. brez ali z lepo veliko klubsko garnituro it govejega usnja, vss skoro novo, se proda. Naslov v upravi «Jutra». 6118 Poceni naprodaj: elektroitevee, 150 voltov 8 amp. lu 2 krojaik» llkal-nika. Vpraša se T Novem Vodnaatu 18. «20« Postelja železna, zložljiva, s« proda Ogleda s« na Rimski cesti itev. 10/1 od 1,—2. ure. 6023 Naprodaj imam ea 2000 kg okroglega železa debel 6Vi mm, doltlna 4 m, v palicah, novega, in va-ljastih pil raznih dimenzij. Ivan Kogoviek, Drav-lje 109, St. Vid nad Ljubljano. 6019 Landauer ▼ dobrem stanju, se ugodno proda. — Vprašati je: St. Pavel pri Preboldu 21. «018 Vrtnice n I > k e, triletne cepijenke, vrtnice - plezalke. vrtnice-lalujke za grobove, nu.tt Г smernih eenah Anton o r a n t, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. 5951 Priklopni motor k dvokolesu, skoro nov, se ugodno proda. — Pojasnila daje Zajec, optik, Ljub-ljana. 4614 Pomožni motor DKW je naprodaj. Ponudbe na upr. «Jutra» pod Iifro «Motor». 6263 Pisalni stroj prav dobro ohranjen, se radi odpotovanja proda. — Vprašanj» na upr. «Jutra» pod iifro «Pisalni stroj». 6264 Zlato, srebro in srebrne krone kupim ter 5latam po najvišjih cenah. Čuden Ljubljana, Pre-larnova rilca 1. 40 Drva In oglje kupuje ln prodaja samo na vagone, proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana. Knafljeva ulica 15. 81 Kože kun, polhov ln vseh divjatin kupuje celo teto D. Zdravit, LJubljana, Florijanek» rilca 9. 22 Kupim parni stroj po moinosti pol - stabll in iago na jarmenik. Ponudbe s točnim opisom na naslov: lm oni Hartner, Murska Sobota. 6072 Smrekovih hlodov suhih, kupim 100 m>, debelih od 25 cm naprej in dolgih od 4 m naprej. Ivan Zakotnik, Ljubljana, Dunajska cesta 4«. 6050 Kupi se auto dobro ohranjen, s karoserijo za prtljago. Ponudbe na upr. «Jutra» pod Iifro «Auto 6». 5923 Pisalni stroj dobro ohranjen ln dobre znamke se kupi. Ponudbe se prosi pod «riealni stroj» na upravo «Jutra». 6922 Stalno kupujemo les hrastov, okrogel in rezan, gaber, jasen, oreh, javor; suh« pararelne In konične smrekove deske, suh tesan les ln kostanjev taninski le*. — Obvezne ponudbe na naslov: «Jadran», izvoz lesa, Oelje. 4472 Staro železo In stare kovine vseh vrst kupuje Fr. Stupic», trgovina z leleznino in poljedelskimi stroji v Ljubljani, Gosposvetska ceste štev. 1. 48?« Peresno kladivo (Federhammer} rabljeno, kupi M. Jan, Bled 2. 6021 Avtomobila tovorni (dvetonskl ril taijl) In osebni, dobro .ohranjena, knpim. Ponudb« na »pravo «Jutra» pod «Avto 2104». 6014 Stiskalnica za Izdelovanje cementnih plolt se kupi. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod inatko «Stiskalnica» 5848 Steklenice od kisle vode. te kupijo v vetji mnolinl ali tudi posamezni komadi. Naslov pove uprav» «Jutr»». 2106 Sode vtnnk», rabi jI ve, d* 800 L, kupim. Ponudbe na naslov: Postni (redal 8, Ptuj. 6188 Ia borove hlode od 35 cm premer» ln 4 m dolžine naprej, franko Buchs kupim promptno. Ponudbe u» predal 65, Zagreb 6. 6166 Motorno kolo s priklopnim vozom, znamke «Imlian Scant», kupim. Ponudbe z navedbo cene na npr «Jutra» pod iifro «Potnik 29». 6181 Kupim 2 dobro ohranjen», kompletna izložbena okna in vrata z rolo. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Rolo». 6024 Pisalni stroj in motorno kolo se kupita. — Ponudb« pod «Znamka ln cena» na uj»r. «Jutra». 6249 Pisalni stroj in motorno kolo se kupita. — Ponudbe pod «Znamka in cena» na upr. «Jutra». 6250 LInolejska preproga 214 X 2 m. se kupi Pi.-me-ne ponudbe na upr. «Jutra» pod «Preproga». 6253 Bukova drva v vsaki množini kupi «Atrija» v Liubljanl, Kralja Petra trg 8. 6257 Sobna vrata kompletna, enokrtlna, dobro ohranjena, kupim. — Pretna ulica 8. 6284 Briljant 1—{karatni, tlst. se kupi — Ponudbe portirju hotela «Union» v Ljubljani. 6236 čolne (Flachboote) kupim. Naslov prodajalca ali Izdelovalca na upravo «Jutra» pod «4^>. 6262 Naravno vino prvovrstno, lastnega pridelka, .pa tudi sortlruno graščinsko vino iz ptujskega okraja se dobi v vsaki mnoiiui tudi n« vagone pri g. Stojnschegg v Rogaški Slatini, pod jako ugodnimi pogoji. 6146 Ia trčen med vetjo množino s« kupi. — Ponudbe z navedbo množine in cene na upr. Jutra pod «Med». 6081 Krompir ln ajdo semensko blago, razpošilja v vsaki množini po najnižji dnevni ceni Marija Stell-wag, Briljin, Novo me?to. 5911 Seno oboli 15.000 kg proda Lovro Krie, Trnovski pri stan 12. 6009 Sir polnomasten, ulelan, pol-emendolec v hlebih po 15 do 40 kg, Ia no DiD 30 kg, II. vrste po 28 Din in III. vrste po Din 25 kilogram franko postaja Zagorjs ob Savi nudi Mlekarska zadruga Izlake. 6165 Kdo dobavi mleko dnevno za prodajoî — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Mleko». 6220 Enonadstropna hiša t visokim pritličjem, vsa podklttena, z dvoriščem in vrtom, se radi družinskih razmer ceno proda v Sp. Šiški. V hiši se nahaja vodovod in elektrika; vse v dobrem stanju. Naslov v upravi «Jut;»». 6038 Žago (Kreutigatter), zraven dve hili, kovačnlca, 4 občinski deli. vse novo zidano, ob lelezniškl postaji, prodam aH zamenjam za gostilno ali drugo dohlčkanosno posestvo. Plačilni pogoji zelo ugodnL Joa. Sernko, Račje 4551 Hišica v posredni bližini LJubljane poccni naprodaj. Štiri stanovanja, vrt, klel. Naslov: Ivan Rozman, Celje-Gaberje 6015 Posestvo na Dolenjskem se proda i gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju. Hiša krita z opeko, okrog oralov semljilča. Cena 50.000 Din. Naslov pove uprava «Jutra». «011 Elektromotor 4 ks, Istosmernl tok t» Ljubljano, kupimo. Ponudbe pod značko «Elektromotor» D» aprav* «Jutra». 6399 Pekarlja popolnoma opremljena, s hišo, Je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Hiša ima 6 stanovanj fn se nahaja v večiera mestu 81oventje. Ponudbe n» poštni predal 46. Celje. 5663 Prodam takoj radi družinskih razmer dobro idočo gostilno s posestvom z talogo s pasteliranim pivom v lepem In prometnem mestu. Natlov peve n~sva «Jutra». 5859 Lepa vila v Ptuju gosposka, v Jako dobrem ste»ju, s 5 sobami, t kabinetom In pritikllnaml, t 5 obokanimi kletmi, na velikem vrtu. s vi.ml stranskimi prostori, se radi bo!etnl re tele nizki cent (150.000 Din v gotovini) proda. — Naslov pore uprav» «Jutra» 46» Večje posestvo se kupi. Ponudbe pod iift« «Posestvo 2816» n» uprav* «Jutra». 4511 200 ha bukovega gozda mladega, po večini 15—20 let star let, te proda skupaj ali po se parcellra. — Gozd leži na Boču v Polj-tanah, 15 minut od kolodvora. — lstotam se prod» majhna vila t gospodarskim poslopjem ln zemljiščem. Ista oseba proda tudi okoli 2 ha gozda v občini Turjak n» Dolenjskem. Ponudbe na upravo Jutra». 4238 Enonadstropna hiša z balkonom, v sredini mesta ttrežice, s 16 sobami, kuhinjo, 2 kleti, pralna kuhinja, 2 drvarnici, vrt za zelenjavo to sadonoenlk, v hiši je vodovod, elektr. razsvetljava in angleška stranišča, se prostovoljno proda. — Bila nosi letnih 48.600 Din najemnine. Cena po dogovoru Ponudbe sprejem» trgovina Umek. Posestvo 20 oralov, lep» poslopja vila t parkom ln trgovska hiša prosta, se prodajo. Pojs» nila daje Petek, Maribor. Tattenbachova ulica it. 1 i 6190 Lepo vDo enonadstropno, v promei. nem trgu, moderno zidano, 8 sob, kopalnica, veranda, balkon, sobe parket! rane, vodovod, prodam. Naslov ▼ upravi «Jutra». 6189 91 Posest" Realitetna pisarna, d. z o. z. v Ljubi lani, Sv. Petra c. št. 24. prod»: VILO, vlsokoprltlieno,>ottt. fortno. covozldano, 5 sob, 1000 m* vrta, 12 minut od centra. 160.000 Din| HISO. enonadstropno, dvo» d rutinsko, v LJubljani, vrt, hlev, dvorišče. Din 11(1.000; Ш90. novozldano. enodnw žinsko, 5 sob. elektrika, vodovod, vrt, predmestje 105 000 Din: VILO, enodružinsko, novozldano na Mirju, « sob. Din 200.000; 3IS0, dvonadstropno, » centru, več stanovanj —• Din 200 000; VILO. dvodrullnsko, novozldano, pod Rolnikom, Din 225.000; H130, pritlično, ca obrt, trgovino, kraeen vTt, p» Tržaški cesti Din 115.000 HISO, novejšo, v Rožni dolini, 8 stanovanja, velik vrt, Din 85 000; HIŠICO, lepo, vrt, na Ko- del)evem. Din M.OOO; GOSTILNO ГК TRGOVINO enonadstronna hiša. bllm Kranja, Din 125.000. «241 Vogelna trg. hiša na sredi glavnega trg», enonadstr.. t 12 okni n» ulico, v fcater! je od lete 1787. obratovala prodajal» na t mešanim blagom, s* adi staosti posestnika takoj proda. Pojasnila daj* Albert Buno», Slovenjem-dso. 6181 Nova hiša v Novem Vodmatu se pr«. da pri okrajnem sodišču « LJubljani na dan dražb* 16. marca dopoldan ob 10. uri. soba št 16. Cena zel* ugodna. Pojasnila daje F, Jerko, Črnuče, p. JeSica. 6201 Hiša s pekarijo dobro Idoto. se proda, ali da v najem v prijetnem trgu na Štajerskem. Dopise na upravo «Jutra» pod «Hila naprodaj». 6122 Prodam hišo vetnadstropno. moderno, s trgovskimi iolcall. v sredini mesta za 700 000 Din ter 2 hiš) a prostim stanovv nlem In posestva od Din 30.000 naprej K T r o h », Maribor, Sloveaaka nI. 2. 6152 Posestvo hila. gospodarsko poslopja, blev, 2 njivi ln 2 vrta s* noeenl proda v Mariboru. Naslov pove uprava «Jutra» v Maribora. 6151 Lepo posestvo 1 uro od Celja, t vsem gospodarskim orodjem, 13 lov oralov zemlje ter lepimi gozdovi, se proda. Pojasnila daje Anton T r ž a n, Zvodna It. 1, polt» Štor* pri Celja. «01« Hišo eno- »11 dvodrullnsko, ke> pim v Ljubljani ali na p». rlferijl Ponudbe pod Iifro «Dvodmžinska» n» npravo «Jutra». «219 Majhno hišo v okolici Ljubljane kupim In plačair do en.OOfl Din takoj. Ponndbe "a upravo «Jutra» pod iifro «Okolica mesta». «218 Posestvo v Mariboru In okolici od 25 000 Dia naprej, velika od 1—50 ora-lev, hiše. vile s praznita stanovanjem, gostilne, mline, trgovin« in trgovsko hiše, stavhišča ee ugodno prodajo, kupijo, oddajo ln iščejo v naieui — Naslov: «Varsten». Maribor. 6288 Enonadstropna hiša lepa. viti podobna, zidan» leta 1911. ua periferiji Maribora. z event. prostim stanovanjem In lokalom, K teplni eadonosnikom tn vrtom se radi preselitve telo ugodno proda — Natančn» pojasnila daje Fran Vorstd, novlnsks «treneija, Maribor, Vrbaneva 10. «207 Enonadstropna hiša ■ ê »tauuvanji in »nuni ia lelenjavo. »e proila » Mariboru, Betnav&kA cest» 23. 6153 Nove gradnje, Maribor Andi «nanje intere>eDta ta Hialo^-tanovanjske hiše »prejema poга, bo fotografiranja. V'zame tudi prazno «klailište. Po-cuilbe pod «Fotograf» na upravo «Jutra». 6158 Sostanovalec se »prejme » »retlini mesta. Naslov pove uprava «Juira» 6033 Opremljena soba velika. ae[»arateu vho,l in elektr razsvetljava, se odda zakonskemu paru. ozir S gospo'loma ali gosjio,lič-uama. Naslov pove uprava «Jutra». 6133 Opremljena soba k t osebi. * «redioi mesta. • posebnim «hodom io elektr razsvetljavo, ee od- la. Našlo» » up». «Jutra». 6221 Gospod mirnega zuaiaja. ki je tano-jo odsoten, išče čedno sovo » sredini mesta s posebnim vhodom, za takoj ali pozneje. — Naslov na upravo «Jutra» pod značko «Soliden 10». 6222 Iščem prazno sobo v okolici sv Petra — Po-tiu<11*- na upravo «Jutra» pod «Dom 3255». 622Î Sobo s kuhinjo ln pritiklinami išče mlad zakonski (»sr. ki je ves dan odsoten. Plača 31*»—85» Din mes' čmo. event za celo leto naprej. Ponudbe pod «Dobri lju.lje» «a upravo «Jutra». 6224 Pol trg. lokala na selo prometnem kraju Ljubljane, odstopim v »vr-ho manjše trgovine ali pisarne. Naslov роте uprava «Jutra». 6191 Skladišče (40 m') primerno tudi «a delavnico ce odda ua Dunajski cefti it. 25 Več §e poizve ietotam т pisarni. Prvovrstna. ie nad 40 tet oh*toječa en gros trgovina za galanterijo in kratko robo. » oajl»*pftem lokala Ljubljane, ee po«* ugodni-mi pocoii proda Odda ee tudi tozadevni lokal v I. nndstropju - Naslov pove uprava «Jutra». 61Ž1 loVal 7Л trgovino ee takoj odda na Celovški cesti ttev. 4S. SUka-Ljubljana. 6130 Gospodje ali dijaki se sprejmejo na stanovanje in zajtrk, event. » hrano. Naslov pove uprava «Juira» 6215 Na stanovanje se sprejme gospod v Hrenovi ulici it. 19, pritličje. 6252 Stanovanje 4 sobe z vsemi pritiklinami v sredini mesta, se zamenja ta manjše. — Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «i. nadstropje» 0291 Trgovina delikates in suhomesnate robo. lepo in elegantno urejena, sortirana z blagum. s stalnimi odjemalci, dobrim prometom. ki jo lahko vo li ena ali dve osebi, se radi bolezni p r o <1 a v Zagrebu. Ilira 117a Ivo Vravovič. — Katarn* !» inlomaeije s« zvedo » upravi «Jutra». 6230 Poslovni prostor s tremi oddelki s« odda Ribji ulici it. 1. 6255 Trije mladeniči ielijo resnega znanja » t poštenimi deklicami. Dopise • sliko pod «Elektro-monter», «Kleparstvo» in «Šofer». «87 Mlad Industrijalec teli poznanstva dobi o situ-irane mlajše gospodične. — Dopise s polnim naslovom na podrnïnico «Jutra» » Mariboru pod «Vigred». 6111 Dg. B. Mogoče Si name pozahll? Prosim piši 14. Prtilll Poljube. Aelita. «IT» Mlademč 22 let »Ur. čeden, zdrav, tehnično naobralen. z dobrimi izgledi, teli ananja z gospodično, čedno in simpatično. milega značaja. » svrho skupnih izletov poznejša lenitev ni izključena Cenj. dopise je postati če mogoče s sliko na ii|*r •Jutra» pod iifre «Priruda» 6274 14Uo a Miklošičeva eaXT D- CERNE, Ljubljana «TÏÏ. nndi v nakup bret provlztie za lunca la prodajali ajoiai na» vedene ob ekle. Pri *ri>oiite znamko saodiovor. Vil« modama, 9 zob opremllenl\ Ï kuhlnii, gospodarsko p..alooje za stalno blvalliče In letovlUe « Kamniku cm Dm 4.VI («I - eosastvo ItinsSke «• Notranjskem ^ eno-nsdstrop ia hiia, goapo iarsko poslopje, 108 oralov za 1.5 gla» živine Din MilОПО-— Possstvo * gistilns, tr?ov;no. Ј-<>га««-oos odaj. poVoije. »odo od. elektr Ita. Din SSara»-- Leno posestva t gospodarstvom pri Hledo nb pos'afl IS h. trgovske kleti. Dis» ugnd a ceni Nova zgradba za do»r*"ti za ioto pe •• zlonal eventuelno tovarno, v lepem kralu bllzn Llub-tjane Val S tOVîrnHk oVe4» » Industrljalnem kralu blizu luntjane ie prola ali odda » naiem <104 H Si z »rto-n, dobro oosliuj . 4 t*novan)a. ugodna lega za obrt Novo mesto. Din 3i0(lfl0-— Vil stiCna hi» a, S «ob, parket, kopalnica. prt Kamniku, moder o. vrt Din 80П0П—. H ia enonads'rosna z gosti no trgovino traiiko. elektri a ra-svetliava. velik a blizu Kranja Din 130.000 —. Posnet o, novo zidano z gns-iodarsklm no-«lop ein. SKI dišče, nri L ulnm.-ru, 12 oralov prvo-vrst e zem je. ugodna cena Enonadstrooni h-Sa » dobrem stanju i lokalom trgovino poiabno za gostilno » Laikem Din lOO.OOO- Ameriške zadeva. posojila, orevodi. pogodbe. Novo zidana hita z gostilno ln gospodat-sklmi posloptt v trgu S ob Savi, o sob oprem enih n tnice, 7 orilov —• Re»ti ?paci|a, hitel, kavarna z vso opremo ob progi *užne železnice ob Savi, krasna ekstl«t nca. Din 1.250 000-- Vinirilii] qastisXI diwio рн Oor-njl R idg >n ob mej', 1 pošlo ija oiremljen , kleina ">osoda (140 nI.), gospodarstva, 4 glave iivln« Din 500 ono-—. Vils v EHlcibSfUt 7 sob mrketinnlh. ko- Êaln ca, -r Inica, velik zasajen vrt, elektrika, plin lin tfiOOOO-—. Possstvo v Slov Qipiesh, Mooooohooooooooocn industrije. Najugudneiša pulika za nakup prignanih čeho-slovaških industrijskih izdelkom 50"/, znižana vožnja na čehuslo*ašklh in 'Ugos'ovanskih železnicah. Na avstralskih železnicah velja za brzovlake vozovnica osebnega vlaka. Brezplačen vizum za potovanje na Cehoslova&ko. Pojasnila In legitimacije dajei Ш mm. Udllaia. Cankarjevo шШЏ it. 2, — teboslsvaiki fcoozalal. U00 a Zdravle ie џ ïiooasfva. Za uspešno duševno In telesno delo ter za aspeh v življenju sploh, je človeku predpogoj telesno za :ovoljstvo. — Ne mučite svoiega telesa pri vsakem koraku i trdimi usnjatimi oetami, ker one po-vziočajo močne potre«ljaje — Nosite tudi Vi PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. — Palma kaučuk pete so trikrat tako Izdržlj ve in še ceneje ko-usnje. S91 ra dame v v»eh barvah, bombažasle Din 1350, flor fmIL 17 —, flor pristne 23—, flor fine 28 —, svilene 401— za gospode Din 8-—, 10'— 15 —, 20—, za ottoke dinarjev 7—, 8—, 9—, 10-— »7-a nzpoilljs veletrgovina R. Stermeckl, Celje, št. 20. Vzord manuff.kture »e pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami razn h domači а potrebščin pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu piimer. no povrnitev vožnje. Trgovd engros cene. Od *" "l-,rca bomo na zagrebški uni- verzitetni očesni klinik! (o talmološka klinika) kr. vseučilišča navzoči, da po 'aravl izdelamo in prilagodimo .j ц « u inrTrrTrT^nrTTxmnaaDŒODacr]» -ujuuuuuucc išče se žagovodja za parno lago s polnojaremnikom ln benečansklm jarmom trezen enerticen in marliiv, kaieri je popolnoma izvežbftn v ma-nipulariji s trdim in mehkim lesom, ptevzeman em in odda o lesa. Rel ektant mura b ti vajen dela na jaremnik h ln cirkularj h, brušenja žag. man š h popravil in da se ne boji dela. Pisarniška praksa nepottebna. Samci majo prednost. Nastop 1 aprila ti. Mesto stalno. — Tsti, ki nimajo zgorat ravedenih zmožnosti, naj ne pošiljajo ponudb - P smene ponudbe z natančnimi podatki in navedlm dos.danega «Inž1 ovanja p