Helsinki
'tockhoh
sojilnica v Doberdobu.
Spričo izpostavljenosti krivicam in diskriminacijam vseh Slovencev v Italiji, ki kljub zmagi nad fašizmom in nacizmom še vedno trajajo, bo Združena organizacija enotno reševala odslej vsa vprašanja naše narodne manjšine. Tu je v prvi vrsti naša borba za enakopravnost slovenskega jezika v vseh javnih uradih; dalje enakopravnost na vseh področjih javnega življenja, v prvi vrsti pa enakopravnost pri zaposlitvi v javnih službah. Združena SGKZ bo prav gotovo u-činkoviteje kot doslej vodila borbo za končno uzakonitev in sistematizacijo slovenskega šolstva ter u-reditev vprašanja učnega upravnega in pomožnega osebja.
Od podpisa londonskega sporazuma so potekla že tri leta in pol. V tem razdobju se je tržaško področje dejansko že skoraj popolnoma vključilo v redno upravo italijanske republike, saj bodo v Trstu letos tudi volitve v rimski parlament, uvedena ie že obvezna vojaška služba in vsak novi zakon se skoraj avtomatično raztegne tudi na tržaško področje. Zaradi tega bo moral odpasti tudi izgovor — v kolikor obstaja — da je vlada italijanske republike dolžna izvajati manjšinske pravice, ki so podrobno naštete v Posebnem statutu londonskega sporazuma, samo za tržaške Slovence. Dejstvo je, da republiška ustava vsebuje dejansko — zlasti v 61. 6 — vse določbe glede manjšinskih pravic čeprav jih podrobno ne našteva. Ni nobenega dvoma, da bo združena organizacija mogla odslej mnogo bolj učinkovito zagovarjati in zahtevati izvajanje manjšinskih pravic ne glede na to, ali veljajo za vse ali samo za en del določbe Posebnega statuta. Pri tem imamo v mislih predvsem beneške Slovence, ki še vedno nimajo niti svojih šol z materinskim učnim jezikom.
Posebej je potrebno povedati, da bo z ustanovitvijo skupne gospodarsko-kultume zveze mnogo laže rešljivo vprašanje osrednje
slovenske manjšinske organizacije v Italiji, ki bi morala združevati zares vse sile v borbi za naš narodni obstoj. Že tržaška zveza je imela v svojih pravilih nalogo združevati vse slovenske kultumo-prosvetne, gospodarske, te-lesnovzgojne in druge u-stanove in vzporediti njihovo dejavnost ter jih v duhu vzajemnosti podpirati pri uresničevanju njihovih programov ter se boriti za kulturno in gospodarsko enakopravnost Slovencev; zastopati, braniti in pospeševati skupne kulturne in gospodarske koristi Slovencev, skratka, delovati za napredek vsega kulturnega in gospodarskega življenja naše manjšine. že od vsega začetka je bilo postavljeno načelo, po katerem je izključena vsaka strankarska politična dejavnost in delo Zveze, omejeno na vse tisto, kar je nesporno skupno vsem Slovencem, kar jih združuje pri delu na kulturnem, prosvetnem in gospodarskem področju.
Doslej so bile razmere pač take, da se to načelo ni moglo uresničiti. Toda marsikaj kaže v zadnjih časih na to, da se bo sedanja razcepljenost na kulturnem in prosvetnem področju po politični pripadnosti posameznikov u-blažila in sčasoma prenehala. V tem pogledu čaka vodstvo nove združene zveze brez dvoma zelo odgovorna in težavna naloga. Morda bi bila vsaj delno že rešena, če bi do združitve prišlo prej. želeti pa je, da bo to vodstvo v še večji in učinkovitejši meri kot sta to doslej delali ločeno obe vodstvi, stremelo za tem, da pride čim prej do enotne kulturne in gospodarske organizacije, ki nas bo učinkovito zastopala pred oblastmi in ki bo pobudnik vseh kulturnih in gospodarskih naporov naše manjšine.
Seveda bo nova organizacija v teh svojih naporih in v vsej svoji borbi za naše pravice lahko dosegla uspeh le ob podpori italijanskih demokratičnih sil. To je v teh zadnjih treh letih in pol najbolje pokazal razvoj naše borbe za izvajanje določb Posebnega statuta. Po drugi strani pa bodo te napredne sile večinskega naroda v republiki prav s podporo naši borbi dokazale svojo resnično demokratičnost in naprednost.
I/aršavi
M
BuAurtst N
1__Madrid
Komaj pred tremi meseci smo na tem me6tu objavili podoben zemljevid Evrope, na katerem smo označili obseg brezatomskega področja, če bi oba bloka sprejela predlog poljskega zunanjega ministra Rapatkega, naj se v tako področje vključijo po eni strani Poljska in CSR, po drugi pa obe Nemčiji, tako da bi poleg teh držav področje obsegalo še nevtralno Avstrijo, Švedsko, Jugoslavijo ter Norveško in Dansko, ki kljub temu, da sta članici atlantskega pakta, atomskega orožja nočeta sprejeti- — Sedaj vidite na gornjem zemljevidu, da bi se na podlagi jugoslovanskega predloga to brezatomsko področje lahko razširilo na Balkanski in Apeninski polotok. Jugoslavija predlaga — za sedaj še neuradno — naj bi to apeninsko-balkansko brezatomsko področje obsegalo:	Italijo, Jugoslavijo. Madžarsko, Romunijo, Grčijo in Albanijo. Na žalost pa razvoj dogodkov ne gre v smeri poljskega in jugoslovanskega pred-
loga: v torek bo najbrž Adenauerjeva večina v zahodnonemškem parlamentu izglasovala pristanek, da se Zahodna Nemčija oboroži z atomskim orožjem
»niiiiiiitfiHiMHiniiiMiiiiiiiitiniinMiiiiiiMnmiiiimttimtiiimirttitiinitmmtiNimffMiMN mtMfiiiiiMiHMimiMiiiMiMitiiiiiiiiiiHiiMmniiiiiHiiiiiiiiMiiMiiimuiuiiiimHiiiiinMimMimiiimnMMiimmiiiimiiniimiiminmiiiiimiiniiiiiiniMMiiiiiiiiiiiimMimuliiMiniiiiimiHiiiiiHit
Grotetvohl	napoveduje	«pri
proti	atomski	oborožitvi
zahteva atomsko oborožitev
govor strategom totalne o-borožitve«, zaključuje list.
Se vedno je živ odmev na Včerajšnji govor socialdemo kratskega voditelja Herberta Wehnerja, ki je dosedanjo zgodovino zahodnonemške države označil kot dosledno uveljavljanje ene in iste politike vojaške krepitve in nepomir1 jivosti. Od poskusa z F.OZ prek vključitve v NATO in ustanovitve zahol nonemške zvezne vojske do sedanjih načrtov o atomski oborožitvi, ves čas se je uveljavljala politika #čvrste roke, in sicer, kakor je rekel Wehner, po svojevrstni taktiki «korak za korakom«. Tako je bila čedalje bolj onemogočena ureditev nemškega vprašanja, toda s tem, da ostpne slej ko prej »predmet večne napetosti«, kar naj spet podpira in spodbuja politiko ostritve.
DANES OB 15.30
V DVORAKI AV1IIT0111JA V TRSTU
ki jo priredita SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKO - HRVATSKA LJUD. PROSVETA. Sodeluje 11 pevskih zborov, 2 tamburaška zbora in orkester.
Prodaja vstopnic danes na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul, Roma št. 15 od 11. ure do začetka proslave ter pri vratarju Doma pristaniških delavcev, Trg Duca degli Abruzzi 3.
MILIJONOV BREZPOSELNIH LJUDI
Leto XIV - št. 71 (3916)	TRST,	nedelja	23.	marca	1958	-	Cena	30	lir
PfBnorifTJnevftlk
— 2 —
23. marca 1958
Aktualni
portreti
CHARLIE KUNZ ki je pred tednom umrl v mestecu Middleton on the Sea v ZDA, je bil e-na najvidnejših osebnosti s področja lahke glasbe- V času fašizma je bila njegova glasba v I-taliji prepovedana, zato pa so se njegove plošče prodajale na črni borzi po ustrezno višjih cenah. Ko je umrl, je bil star <1 let.
JOHN HAGEN je načelnik znanstvene komisije, ki se ukvarja z anačrtom Vanguardi, kateri se je vendarle posrečilo pognati v vsernir-je drugi ameriški satelit •Vanguard 1». Po Hage-novih izjavah bodo v o-kviru (načrta Vanguard* pognali letos še več satelitov in enega celo zelo kmalu.
NADIA GRAY ki je od leta 194* igrala
v neštetih filmih, namerava zapustiti film in se vrniti spel h gledališču. Do leta 1948 je bila Na-dia ena najbolj cenjenih umetnic bukareškega gledališča. Pozneje je i-grala tudi v Parizu. Sedaj pripravlja Volmeno-ve dramo (Slovanski čara, v kateri bo po toliko letih spet stopila na odrske deske.
MOHAMED REZA PAHLEVI perzijski kralj. Je torej dokončno sam. Odpove Sati se je moral ljubezni kajti Soraya mu ni mogla dati dediča. Zato bo on ostal doma v Teh*, ranu, Soraya pa se na merava izseliti iz Koelna e Južno Ameriko, vendar te ni znano, kje se bo Mvta kraljica in sedanja princesa nastanila.
Sedem dni v svetu
. giovanni
VALENTE o pred nekaj dne-misars pri glav-iboru italijanske ske organizacije ntii italianan in ako komisar pri n odboru ENAL. andalu v zvezi z ,-Lottos pa so ga li in na njegovo imenovali dr. Bei-
Bartonija.
Razpust parlamenta in volitve 25. maja
V ponedeljek je bil ra italijansko republiko nadete važen datum; predsednik Groneki je na podlagi ČL 38 ustave predčasno razpustil oba doma republiškega parlamenta. Poslansko zbornico je razpustil zato, ker ji mandatna dob« pot«čc že v juniju, senat pa zaradi tega, ker je tako zahtevala vladna demokristjanska stranka, katere vodstvo je prepričano, da bo na prihodnjih volitvah prejelo morda absolutno večino glasov, če bodo volitve it letos v maju in it bodo istočasno za ob« zbornici. Levičarske stranke so ta demokrietjanzkt nedopustni pritisk na poglavarja države odločno razkrinkale in obsodile in predčasni razpust označile kot protiustaven. Razlog je zelo enostaven:	zakaj je ustavodajna skupičina pred desetimi leti sploh sklenila, da mora mandatna doba senata trajati e-no leto več kot mandatna doba poslancev? Prav gotovo je imela tehtne vzroke!
C e pa je deset let obstoja ustave pokazalo, da ta razlika nima smisla, potem je dolžnost parlamenta, da v-stavo spremeni, ne pa da jo vladna večina na tak način krži. Krit pa jo dejansko le drupič, kajti tudi pred štiri-mi leti je tedanji poglavar države Einaudi predčasno razpustil senat. Kot vidimo, je kršitev ustave postala že kar nekakšna praksa, ki pa utegne postati zelo nevarna. Nenehna kršitev ustavnih določb ima lahko za posledico veliko škodo za vso demokratično ureditev republike in v skrajnem primeru o-grola lahko celo samo republikansko ureditev države.
Istega dne je na predlog vlade predsednik Gronch i razpisal nove volitve, ki bodo 25. in 26. maja letos. Doslej je vpisanih v volilne i-menike za volitve poslancev 32 milijonov 600 tisoč volivk in volivcev, ki so dopolnili 21. leto starosti, za volitve senatorjev pa samo 29 milijonov 300 tisoč, ki so dopolnili 24. leto starosti. Ti volivci bodo izvolili 596 poslancev in 252 senatorjev, to je 4 poslancev in 9 senatorjev več kot lani, ker je število prebivalstva večje kot pred petimi leti in ker se leto« volijo poslanci prvič v tržaškem volilnem okrožju, kjer pa letos ne bomo volili — kot seno že poročali — nobenega senatorja zaradi klerikalne sabotaže.
Z» poslanske velltve bo država razdeljena na 32 volilnih okrožij od katerih je-zadnje trtaiko; za senatne volitve pa na J9 volilnih o-kroiij, ki te krijejo s površinami posameznih dežel.
Do danes je bilo vloženih 46 volilnih znakov, kar pa nikakor ne pomeni, da bo prav toliko strank nastopilo s svojimi kandidatnimi listami. Nekateri znaki so vloženi le zato, da se prepreči raznim ipekulantskim politikantom vnašanje zmede med volivce z vlaganjem znakov, ki so podobni it starim tradicionalnim znakom raznih znanih strank in gibanj.
Vodstva posameznih strank pa imajo polne roke dela s sestavljanjem kandidatnih list, ki morajo biti vložene najpozneje do 10. aprila, začetek vlaganja pa je 31. marca. Razumljivo je, da bo vsaka stranka vložila kandidatno listo v tistem trenutku, za katerega bo preračunala, da ji bo omogočil tak položaj njenega volilnega znaka na glasovnici, ki bo po možnosti bolj padel volivcu v o-Či kot znaki ostalih strank. Tako mesto je zlasti prvo in zato se predvideva za 31. marca pn vlaganju prava tekma.
Mnogi parlamentarci pa preživljajo v teh dneh prave tragedije. To so tisti, ki so padli v zadnjih petih letih v nemilost pri vodstvih svojih strank in jih sedaj nočejo več vključiti v kandidatne liste. V KO jih bo Fanfa-ni odvrgel prav lepo število, čeprav ne more njegova struja vsega ukazati, ker i-ma samo relativno večino. V KPI pa bo vodstvo izločilo mnogo kandidatov, ker so med madžarsko krizo zavzeli preveč majavo stališče do takratne oborožen« intervencije ZSSR
Kaj je novega?
Da vidim, kaj ja novega* Toko si reče marsikateri bralec, ko vzame časnik v roke in se loti branja. Res, vsi se vsak dan sprašujemo, kaj je pravzaprav novega. Toda_ tistega novega, ki si ga večina človeštva želi, še ni in noče biti. Mislimo namreč tisto novo, v katerem bi začel svet živeti v večji strpnosti tn medsebojnem razumevanju in bi se končno zavedel, da je danes življenje mogoče edinole ob tnirnem sožitji*. Da se to doseže, pa je potrebno najti skupno izhodišče na podlagi realnega presojanja s«d«nj«p« položijo in pojrob-ne analize neštetih nasprotujočih si stališč. Faiožkj v svetu ni danes prav rožnat.
V Severni Afriki nadaljujejo francoski kolonialisti vojno proti Alžtrcem ter venomer grozijo Tuniziji in Maroku. V Indoneziji se imperialisti vmešavajo v notranji spor in podpirajo upornike. Na Srednjem vzhodu so imperialisti ustvariti federacijo Iraka in Jordanije proti Združeni arabski republiki.
V Nemčiji napovedujejo, da se bodo oborožili z atomskim orožjem. Ce se ozremo na vse to, se bomo morda najprej vprašali, ali je res mogoč izhod iz vsega tega. Vsekakor je mogoč. Ni tako
Danes gre 12 mflijonov Jugoslovanov na volitve. Izvolili bodo poslance za zvezno in republiške ljudske skupščine. Na sliki vidimo množico Beograjčanov, ki je pred tednom v Beogradu rta Trgu Manca in Engelsa poslušala predsednika Tita, ko je govoril o jugoslovanskih uspehih in pomanjkljivostih in o razmerah v svetu ter o jugoslovanskih odnosih z drugimi državami
Kot gobe po dežju.
••
Pred volitvami se porajajo milijarde kot gobe po obilnem jesenskem dežju. In to ne milijarde centesimov, temveč
milijarde lir. Tržačani so včeraj pozno ponoči lahko razbrali na pisanem de-mokristjanskem predvolilnem plakatu da je država podarila Trstu celo vrsto milijard: 16 milijard za avtocesto Trst— Mestre, 6 milijard za odsek avtoceste proti Vidmu, 15 milijard za pomol št. 7, 15 milijard za železnico Trst—Trbiž, IS milijard za krožno progo v tunelu in 2 milijardi za postajo Sv. Andreja.
Skupna vsota: 72 milijard lir.
Prav ta skupna vsota 72 milijard lir pa je vredna nekoliko večje pozornosti in nekaterih pripomb. Pobrskali smo po spominu in pred očmi se je pojavil debel devetkolonski naslov, napravljen z lesenimi črkami, ker tiskarne ne razpolagajo s tako velikim jeklenim črkovnim materialom. Na naslovu je pisalo: 72 milijard za okrepitev tržaškega gospodarstva, in objavljen je bil pred štirimi leti v tržaškem ePiccolu*. ko je Italija prevzela upravo našega področja. Kaj je Trst v resnici užil od tega denarja, je vsem dobro znano in ni treba ponovno razlagati.
Sedaj imamo opravka z novimi 72 milijardami in iz demokristjanske kričave propagande sledi, da naj bi Trst prejel astronomsko vsoto 144 milijard lir, kar bi razdeljeno med volivce pomenilo, da moramo postati vsi Tržačani
in ne več le redki srečneži, čez noč milijonarji.
Kako je SPE S (demokristjanski agitprop) sploh prišel do te vsote in kakšne matematične akrobacije so bile zato potrebne. Znano je, da je parlament odobril poseben zakon, ki predvideva javna dela v višini 45 milijard lir. Toda od kod so prišle ostale milijarde? Kako to, da bo gradnja pomola — po trditvah omenjenega plakata namreč — veljala kar 15 milijard lir, ko pa v zakonu piše, da so za pomol št, 7 odobrili parlamentarci 13 milijard lir? Ostali dve milijardi sta očitno plod bujne fantazije matematičnih tgenijev*.
Pozornost zasluži tudi napis: eVlada za Trst*, na osnovi katerega bi lahko zaključili, da je demokristjanska vlada neke vrste dobri sv. Miklavž, ki ima pripravljeno vrečo milijard in če si lepo priden (to se pravi voliš KD), to vrečo razveže. Temu ni tako, z denarjem država samo upravlja, pride pa v resnici iz žepov davkoplačevalcev, to se pravi iz žepov nas vseh. In Trst pri plačevanju davkov res ni na zadnjem mestu, saj po nekaterih računih (ki jih nihče ni nikoli zanikal) država czasluži* s Trstom vsako leto preko 20 milijard lir in torej mnogo, mnogo več, kot znašajo še tako propagandistično napihnjeni načrti javnih del v korist Trsta.
S. B.
Ali VEŠ...
— da hči nacistični*
čine« Goeringa Edda tahUva rehabilitacijo svojega Pred kratkim je poslala to ' jo zahtevo vsem zahodn škim časopisom in zn priložila litografijo na *
*•; i« nn q kot OviUK Y
ri je ona
tvojega «ljubega» matere. Edda Goenng
vsak način idTif*',
očeta i« hoče
ves« svojega očeta in
zapletenega vprašanja, da a« ne bi mogli o njem sporazumeti, le te je volja za to. Z e mnogokrat se je zdelo, da so se voditelji Vzhoda in Zahoda vendarle odločili, da začnejo reševati vsaj nekatera sporna vprašanja, katerih rešitev bi vsaj deloma ublažila sedanjo napetost. Toda vedno so eni ali drugi našli izgovor, ki naj opraviči pomanjkanje dobre volje do sporazumevanja.
Številna pisma in izjave v enem in drugem taboru so pripomogle, da se je marsikaj razčistilo. Ce upoštevamo, da se tako rut Vzhodu kakor na Zahodu sedaj strinjajo s tem, da se je treba za začete k zadovoljiti tudi z najmanjšim sporazumom spričo tolikšne zapletenosti sedanjega položaja, moramo ugotoviti, da to pot na Zahodu ni tiste pripravljenosti do sporazumevanja o kateri toliko govorijo. Pretekli teden je Gromiko sporočil tudi, da je njegova vlada pripravljena počakati do avgusta ali septembra za sklicanje konference, kakor predlagajo na Zahodu. Tudi zunanji mini-»tri naj bi -»e sestali junija, kakor Zahod želi. Toda Zahod sam. si #e ni na jasnem, kaj bi, ker je med zavezniki prevelika zmešnjava. Zato so se začeli pojavljati glasovi o možnosti, da bi se najprej sklical sestanek med Eisen-hoicerjem in Hrušščevom v IVashinptonu. Sporazum med dvema snajvečjima* bi mnogo pripomogel do pomirje-nja, ki bi omogočilo treznejše in plodnejše obravnavanje spornih vprašanj na poznejši konferenci. Kakor piše sNeiv York Herald Tribune», pa ameriška vlada ne želi navzočnosti Hruščeva v ZDA, češ da bi to le koristilo sovjetski propagandi, to je, da bi «razorožilo ameriško javnost do Sovjetske zvezen, kakor je to delno že storil novi sovjetski veleposlanik Menšikov. Kaj naj to pomeni? Ameriško ljudstvo mora Se dalje imeti tako sliko o ljudeh iz Sovjetske zveze, kakršno jim jo slikajo raznovrstni Dulleti, in ne
iiiiiuiiiiiiiiiiiiimuiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiilininiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHn«ininiiiinnhiiiiiin1iiiiiimnUiiniiiiiiMiiiiniiniiiiiimiiinimiiiiiHmi«miiiimiinniHiiiiiminmmniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiimimiiimn
ALDO CUGINI ZATRJUJE, DA JE NEDOLŽEN
Zagonetni	zločinec
pred katerim trepeta ves Turin
Edini element je «podobnost v pisavi», toda kljub temu da je Aldo že več dni v zaporu, policija še vedno dobiva «Diabolicova» pisma
(Nadaljevanje na 8. strani)
»Strokovnjaki proučujejo dve pismi, ki nista moji, da bi se nato izrekli, če sem kriv ali nedolžen. Zajelo me je v metet tega dogodka in počutim se samega ter ne vem, na kaj bi se oprijel, da bi ne treičil.«
(Zbrali »mo elemente, ki govore proti Aldu Cuginiju. Te elemente smo dali na razpolago aodnim oblastem, ki so njegov pripor spremenile v zapor. Nimam kaj pri-pomniti.«
To ata dve povsem protislovni izjavi, ki se tičeta i-ste zadeve in istega človeka; 24-letnega mladeniča Alda Cuginija, ki je v Turinu zaprt pod sumom, da je pn tisti «Diabolic», pred katerim trepeta ves Turin.
Malo zgodovine; 24. februarja letos ob 11.30 Je neki moški glas z južnjaškim naglasom hotel na vsak način govoriti po telefonu s direktorjem torinskega časopisa «Stampa Sera«. Ker tega ni bilo, so mu dali zvezo s pomočnikom direktorja, kateremu Je ta neznanec rekel; »Sem zločinec. Ubil »em človeka *b ulici Po.» Po tej
odločni in kratki izjavi je telefonska slušalka onemela, uredništvo časopisa pa je takoj obvestilo policijo, ki pa v naslednjih 24 urah ni odkrila ničesar. Naslednji večer ob pol desetih je turin-ski čevljar Onorato Di Mar-co v spremstvu nekega funkcionarja podjetja Fiat prišgl na policijo, da bi prijavil izginotje svojega bratranca Maria Gilibertija in prosil za pomoč in dovoljenje, da bi smel vdreti v bratrančevo stanovanje, To stanovanje pa ni bilo nikako stanovanje, pač pa čevljarska delavnica, v katero se je Mario Giliberti vselil pred 18 meseci, ko se je vrnil od vojakov. Stanovanje je v Ul. Fontanesi 20.
Ko je policija skupno z Onoratom Di Marcom vdrla v zadnji del čevljarske cjelavnice, ki služi kot pred-Sbba in nekak salonček, je ena svetilka še gorela, na tleh in na stolici pa so bili madeži krvi. Truplo pokojnega Gilibertija pa je ležalo n* postelji, pokrito z dvema plaščema in z rjuho ovito okoli vratu in čez usta.
%
Tudi spalna srajca je bila umazana od krvi in na telesu so odkrili 15 vbodlja-jev verjetno s čevljarskim nožem. V tem (salonu« po tleh je bilo razmetane precej obleke in našli so tudi vrednostnih papirjev v znesku-200.000 lir, ki pa so bili vsi raztrgani. Iz stanovanja Je izginila zlata zapestna u-ra, zlata zapestnica, dve budilki, 30.000 lir v bankovcih in 800.000 lir v vrednostnih papirjih.
Policija je menila, da je tu prišlo do roparskega u-mora, toda na koščku papirja, ki je bil z risalnim žebljičkom pripet na omaro, je bilo napisano: «Odkrili boste zločinca...« Pod omaro pa so našli prazno listnico, v kateri je bila fotografija Maria Gilibertija v družbi z dvema dekletoma in nekim suhljajim in nežnim mladeničem, od zadaj pa podpis (Aldo«.
Naslednjega dne proti poldnevu so tako na policiji kot v uredništvu »Stampa Sera« hkrati dobili anonijn-no pismo. Prvo je bilo pisano na kvadratastem papirju, vendar je bila to kopija, napravljena s pomočjo kopirnega papirja, pisava pa je bila podobna oni na listku, ki so ga našli v Giliber-tovi sobi. Pismo je nosilo podpis »Diabolic«. Njegova vsebina pa je sledeča; »Prišel sem od daleč, da bi izvršit zločin, ki se ne bi smel zamenjati s katerimkoli drugim zločinom. Vse sem do podrobnosti proučil, da ne bi pustil za seboj sledu, n,-ti iglice. Z zločinom se je zaključilo tudi sovraštvo do njega. Nocoj odpotujem ob 20. uri...« eZ žrtvijo sva bila nekoč velika prijatelja in sva nosila enako uniformo. Nato me je Ijdal leot psa
Pr«u »nu je, d» <80 je »<i*jF maščevanje dodeglo. I (fiatu,
>o truplo od-gntje. Ce bo-e brali pismo, t}o ugotovili,
>opolni zločin
I L! J j I tl '-p'in I ! ' r| !
*k8#r.j iU	!yrv*«C	1	*	i	i'-ij : j l i!.
Punt iU- rii» OeliTTp j	f
«wu> c^aJbvvo^v* J H1*	L* *.m« m(itt
A®	lOKukAf	.	.J*	I,..',
aU. **M- esOžJ. Ca*. JI oUAAta i U-Vuj-.	•
sa' k. A*.	i	j	j
,.| neiMv-Ci «. ((»oJckA/fcAMUl 8*.	•
. !	Iva* KrsOvoL, <_ov*A	«**.	CA«**.
L| ©♦£* At»»4sb***A A CoA\ celo* it, rt*«O-	•
X* A fco-gft*Ayw&i'.	,	.	. i .
Ai	ul*.	JL	A«-ji cauOŠJOMiM.
lihA ©L• !	.	,	1
a,ttuti«A( I« UM	1
bo šlo drugače, bo to la tako. (da bo postala tovno znana gledališka i* ka», kot sama pravi se mogla vriniti v kako Je gledališče, je pr05'1*" pomoč bivše nacistične ve i ke, ki pa se je ne upajo P preti, ker da «čas še m P meren«.
- da je* znani trancosH znanstveni k Jolliot Curie naključju odkril v ne znanstvenem inštitutu v rizu 56 let stare doKW»‘% ki izžarevajo	radioalkti žarke. Ko je francoski stvenik-atomist iskal v
vu neke dokumente P°K 1 , ga očeta m matere, J* * s seboj tudi Geigerjev štev. ki je nenadoma začel tn ^ delovati. Jolliot Curie 1 tem takoj obvestil vo inštituta, kajti radioaktivna je tako močna, da bt posati nevarna.
— da imajo tudi svojega »Romea«. Gr« *	^
zato.
momorilca Boota Singb«
je napravil samomor ker so mu odvedli žen0 ^ hinder Maur, s katero^ bil seznanil že leta i*"
pred kratkim poroči« pa so mu odvedli san'°.i,tl! ker bi po razdelitvi Pa*>s‘ na od Indije morala pt'P ti Pakistanu, kjer živi W družina.
* * *
— da ima tudi ato ^ ^ bomba svojo popevko. Dr ^ tatomski bluss, ki 9a 1 Vern pisal ameriški novinar ^ Tartloiv in katere Pr’pf, p,, glasi: tHirošima, Nagasaki,^ lamogardo, Bikini, mir■ v ^ tu ali ves svet v koščke*, besedilo vsekakor ni b* ° . (Jt, jetno ameriškim vodite j zato so popevko v ZDn „ povedali in preselila !e nl. Veliko Britanijo, kjer sa pravili kar lepo število P ki gredo v denar	•
* * *	Kert'0*1
Slcup«n
— da izdelujejo
tip tankov. Tako PoroC,peii-hodnonemški časopis tsche Korrespondenz«, *
yl, da nemške in ital,)torje. tovarne izdelujejo m°|cj(pe. francoske tovarne pa 0 <5o* Vsekakor čudovit	o
delovanja v tišini«, * ,poir značuje »Deutsche Kori denz«.
* * *	,./l«	i1
— da se britanska sedaj ukvarja z vp
kaj naj počne z dr. Ki*.
foto ■ei l<ti
J-0.P 9 <U*ol4 4 ...	.	.
nitcvdonf. olovt-i •stola' ssftc. ^ .31. - ttio i)IL-1_L| ' :.l! |
£i(.tu*jUgVv
\V'
Al—j—.*— -11 L-efr —
Fismo, ki pa je «Diabolicn (ponekod «Diaboiirh») odposlal 12 ur prej, preden je policija na prijavo bratranca žrtve O n or ata Di Marca, odkrila zločin Zadnji zlogri prvih šestili vrstic pisma, ki smo jih podčrtali, povedo točen kraj zločina — via Fontanesi 20 — to je stanovanje, kjer so našli Maria Gilibertija mrtvega
Fuchsom, ki je bil Vrei. obsojen na 14 let radi satomske špij°na	ki
račun	Sovjetske zirez®	je
bi moral zaradi nntne5-tt*t prihodnjega junija znJuChs? zapor.	Ker so Klausu'	pflir
odvzeli britansko	it
stvo, bi ga morali V°7 dežele Fuchs pa je P ^el Nemec in zato bi se e vrniti	v svoj rojstni	^
Vzhodno Nemčijo, /Po)e
bi ponesel s seboj tu ^,1
»atomsko znanje* jn V .frto1-
britanskih atomskih
*** a te «**
— da šteje Beogr«13 tisoč prebivalcev, da 1 f iJ4 osemletk in srednjih s # 40 tisoč učenci, 18 ^altU ,-j«li4*‘ študenti i" l *
tisoč
are**
N
Medcelinska raketa vrste «Atlas« je pripravljena za izstrelitev. Te dni bodo v Cape CanaveraJu izstrelili tudi tretji ameriški umetni satelit
da boste njegovo truplo odkrili, preden segnije. Ce bo-lt» natančno prel boste t gotovost j kje je bil moj popob izvršen.*
Nekemu novinarju «Stam-pe Sora« se Jrf takoj posrečilo nAjti ključ, kajti zadnji zlogi prvih šestih vrstic »Diabollcovegaj) pisma sestavljajo točen naslov; avia Fontanesi 20», In pismo je bilo oddano na pošto 12 ur pred odkritjem žrtve, to se pravi, da ni mogel pisma napisati kdorkoli, če ni za zločin vedel.
Drugo anonimno pismo u-redništvu dnevnika (Stampa Sera« je prispelo 3. marca in »e je glasilo; »Prispel sem. Dajem vam sled! Sto pozdravov in potrpljenje.«
S tem zločinom se je začel ukvarjati ves tisk in mnogi so zločin povezovali z raznimi kriminalističnimi romani, ki opisujejo podobne primere, češ da je bil ta »popolni zločin« izvršen po zgledu teh popolnih zločinov.
Kaj pa policija?
Drugemu pismu je sledilo tretje in četrto, povsod pa je bil podpisan »Diabolic«.
Policija se je oprijela enega dela prvega pisma, kjer je b(ilo rečeno: uNekoč sva bile z žrtvijo dobra prijatelja in sva nosila enako uniformo*. To bi bil mogel biti Aldo Cugini, čigar podpis »Aldo« je bil tudiAna najdem fotografih in ki je do 1955 Sluti! z Mhriom Gi-libertijem vojsko v Meranu. Med tern^ dvema je v času služenja vojaške*« .rogi prišlo do tesnejšega prijateljstva, tako da je Gilib#rti preživel božične praznike leta 1955 v Bergamu pri družini Cugini, kjer je bila fotografija tudi posneta. 2. novembra lani pa ie ob ohiaku Gilibertija v Bergamu prišlo med njim in Aldom dc prepira, zaradi česar je Aldo prosil bivšega prijatelja Maria, »naj se pobere«.
Kdo pa je Aldo Cugini? Star je 24 let, zelo navezan na družino, njegov oče je trgovec z lesom in je otroke vzgojil «po starem kopitu« Aldo je zaročen, zelo miren, skratka prijazen »dober fant«, ki je povrh še zelo priden. In vendar je policija osredotočila svojo preiskavo v tej smeri prav zaradi podobnosti med njegovo pisavo in anonimnimi pismi s podpisom Diabolic. Poleg tega so nekateri tudi izjavili, da so Cuginija videli v Turinu prav v dneh zločina.
Toda aretacija Cuginija ni preprečila, da bi ne prihajala nova pisma s podpisom »Diabolic« in nove grožnje.
V sredo 13. marca je »Dia-bolic« najavil za naslednji dan nov umor. V Turinu je nastal nemir 'h telefonski aparati na policiji so brndi ves dan. Naslednji dan, 14. marca, so v neki sobici v Ul. Bartola našli truplo mestnega siromaka GiUsep-pa Gavosije, To je vzbudilo pravi preplah, p« Čeprav se je naknadno ugotovilo, da je Gavosi umrl naravne smrti.
Mnogi gvafologi, kot na pr. Piera Ohio in drugi menijo da je pismo napisal človek, ki je po značaju daleč od značaja, ki ga kaže Aldo Cugini. Policija je vsa Diabolicova pisma poslala šefu rimskega grafološkega inštituta prof. Sorrentinu in od njegovega strokovnega mnenja JČ odvisno, ali bo »dobri fant« Aldo Cugini izpuščen ali se bo proti nje-mQ začela razprava. Vendar ima preiskovalni sodnik za sedaj edini dokaz proti Cuginiju v (enakosti pisave«, medtem ko Cuginijev odvetnik Pezzotta v imenu vse 0-brambe grozi trem pričam, ki izjavljajo, da so Cuginija videle one dni v Turinu, da jih bo tožil zaradi krivega pričanja.
Vsa zgodba se zdi zelo čudna in tudi obtožba mnogo preveč enostavna ali bolje preprosta, kajti možno bi bilo, da bi nekdo svoje početje usmerjal tako, d* bi sum padel prav na Cuginija, ki bi bil v resnici nedolžen, kot tam izjavlja.
F. U.
***
— da pride v Zaff ^ na 340 prebivalcev , rtrarnik. fo preveč alivš°
nega
sorazmerje pa se odraža na podeželju.
*** veli^8 B e
- da nanncrava..yansko pn, tanija graditi ypl rnico p trolejsko ladjo-r0 atomski pogon, k’ .... br' prepluti ves At1»«*£ rij posadke Ladja. |ar)ij največjih tovrstnih nf,jhiv svetu In prav got« vCfjetn rejša. bo zgraj*"® .m ps 1 že v petih letih
bodo na rardalio	1
* 4 *	- r<lt"
- da v nmert«ri ((,j<i V-šketn Ictalstru oPr. n„pr<i'’
tnla s telefonskimi p0(»
mi. s katerimi m”,„m Pr'.
kadarkoli med	jcroilf*
v stik , katerimkoli ,
ZDA.
— ds
4**
Rim
tn*
m<"
.Kitil1'
doživlja - zaa“'j gospodarsko kri*0’ dr|g»''" y 8v»h mesecih ‘ j3 10 1
dveh mesecih v menicah v znfk
ku
jard, kolikor ««= < -;dru,ilj„i# lo v letu 1957.	,	»edg
‘ “'»"t* 1 kfr ‘ ’■
fo .. n*
pa ie Propadlo k*j f0 '"fli strijskih podje,l5dyi|n 1^?
P,
1« svoj. 0hr«t'	pčOj
desetine industr’, i° tij skrčilo svoie n j.uol*'' pustilo precej**0
lavcev.
♦ **
neKri
r
- da ie smel«. nio Anelli iz	,,„st«1 _,jit
» tlii*
mo Aneui iz * - „oSl"' '!lt’ Banja nenadoma j ltn<vtr bogataš. Ta n«P‘	,<
je podedoval P o	s°
jem
Horndniku . nov	\rf
Chicaga 13
jev, 5500 ha z*m t ■* jf ske vrelce m n.ap.,retlnoS)ci i* konj v >kuPn' vol«*' milijard Ur.	<	>'
zapustil siroma	,(sjl• ,.j t
ju tolikšno Primf riri'" mi protizakonit0
ZDA.
^njnorsHJ(fnfiviuk
— 3 —
23. marca 1958
ŽARKO PETAN
L ON C E PRAŠIČEK
lončena prašička, oziroma hranilnika, ki sta imela obliko prašička, sta igrala v življenju zakoncev Kurnik velevažno vlogo: bila sta sodobni nadomestek *a hišnega spovednika ali veke vrste blagoslov, zvezan s popolnim odpustkom.
Gospod Kurnik je kupil za prvi teden po poroki dva lončena prašička. Enega za svojo ženo, drugega zase.
<Draga Nežika,* ji je delal, emoje darilo je skrom-a simboličnega pome-
«Vm, dragi Filomen,* je sladko odgovorila. Skrbno bova varčevala in
'šičk (linar sPravHa ® Pra'
*«, draga Nežika! Pračka bosta najina sprem-
lnv^Ca in sP°vednika v akonu. Vse jima bova zaupala, dasi to ne bo vedno Prt?'et«o. za vsak' presto-
Pzk, nezvestobo ali laž, za sako dvoumno besedo, gr-}i° ali hinavstvo bova oziia pet denarjev v hra-nJ-k. Seve vsak v svojega. eherno soboto bova tež-Prašička in ugibala, »ko denarja se je že na-bivŽU' Ven,iar si nikoli ne ljOV,a ničesar očitala.
Ve-
*Velja,> je ubogljivo pri faaJa Nežika in se tesno Vhvila k nu.
svojemu Filome-
bot^sifl7nal se te vsafco s0~ 0 Ponavljal ta nenavad-' obred.
Zakonca Kurnik
Jt Po večerji neusmiljeno *.««« vsak svojega pra-tMa- V Filomenovem je „ veselo žvenketalo. V »ik	se	ie	V	Kranil-
*e nabrala kar čedna
*«no
Nežikin pa je bil
- Prazen. Sicer se je
-
šobila, vendar jo je s skesanim po-Sn^rn kmalu potolažil
*> te sar * ne bova niče-p °čitala, kajne?*
bo Seb* P° te mislil: Do-Prafo?1 te pogruntal s tem če? _ 07n- Za svoje skoke
br^ °7n*ce dobim odvezo Vrhu družinskih prepirov, ktu tega pa imam že do-8{a ’ a rni je Nežika zveča j. Ta harmonična sre-jyg, ratela polnih pet let. *lužbe°a dne te Filomen iarsC° °dP°toval na šta-b j ' «Oo sobote me ne hežiki^T0’* te še naročil CZlct 0 te zjutraj v na-. Pil vrelo kavo ter iz-
Qinn .j,
bart *0*l vrata. Zaradi o-
nU gg n.a avtu pa se je vr-lo «„ ,1 večer in izkaza-
Se ie ■ sreča ’ ® ?e harmonična
Kurnik
*0rajen Zak°ncev brnel at, na Precej imun ^Uo q ' Mežike namreč ni ^liojnenma }n presenečeni devoi y> ** te zaman priza-^čil0 Primerno opra-drvMco * sv°te zakonsko ?ne»al jlekai časa je do-na ’ J~a je Nežika brž-^zp&ar ■ lstcu Pri stari teti, „° ^ise/6 „°b dveh zjutraj ■aniu pustil. V stano-Je na c"‘ Več vzdržal, šel
i0, s°sedni' kjer se te skril e*ai p VoQo,l in skrbno ' t,, žn0 Ob treh je ;afco j °l° ljubko ženico, 0(5 Se nI>riskakljala, opira-« *«rnpn, ^stavnega fanta S .!”* tepiču. Pred vho-/°če nor l6 nekajkrat m se vzdi-
/iZ£6ila-
opiatu n, Sel domov.
lJ>tafl do i f 7)0 Praznih i nara°1utra’ nato pa je
S?6 ni °0U v služh°- O-
nočni dogodiv-niti besede,
Ku n «ta Zn L.	y
^ ie nca Murnik, 7e bil<i že navada,
vzela s kuhinjske police vsak svoj hranilnik in začela z običajno ceremonijo. Najprej je Filomen stresel svojega prašička: veselo je zacingljalo. Potem pa je še Nežika stresla svojega: nič. Njen prašiček je bil prazen.
tStresi še enkrat/» je Fi-lomenu ušlo.
Ubogala je in stresla z vso močjo: zopet nič.
tTako! Zdaj mi je vse jasno!* je vzrojil Filomen.
cNikoli si ne bova ničesar očitala, kajne?* se je glasil odrezan odgovor.
«Kaj? Še ugovarjala boš? Ti že pokažem, ničvredni-ca!>
Iztrgal ji je iz rok hranilnik in ga z vso silo treščil ob tla. Lončeni prašiček se je razbil, iz počenega trebuščka pa so se usuli številni papirnati petdinar-ski bankovci.
Učiio se vloge
V poletnih mesecih krožijo po ZDA številna potujofa gledališča. Za cel mesec se ustavijo na robu katerega večjega mesta, kjer si urede svoj začasen sedež. Sem in tja zaide vanje tudi kak pravi igralec večjega slovesa, ki pa je v teh družinah diletantov mor da bolj najet kot učitelj in vaba za občinstvo. Na sliki so trije igralci — študentje, ki
ponavljajo svoje vloge
S PODROČJA KULTURNEGA ZBLIŽEVANJA MED SOSEDNIMI NARODI
Tržaški je izdal
slavist Umberto Urbani še en prevod iz hrvaščine
Pri florentinski založbi Marzocco so izšle <Leggende croates> (Favole antiche) Ivane Brlič - Mazuranič
Nad štirideset let že deluje prof. U. Urbani na področju kulturnega zbližanja z jugoslovanskimi narodi, 6d 1. 1931 pa poučuje srbohrvaško književnost in jezik na tržaškem vseučilišču. Za svoje znanstveno slavistično delo je dobil tudi uradno priznanje s številnimi italijanskimi, jugoslovanskimi, češkimi in poljskimi odlikovanji.
Naj navedemo le mejnike na njegovi slavistični poti: »Scrittori jugoslavi 1» (Zal. «Parnaso», Trst 1927); «Scrit-tori jugoslavi IJ» (Založba «Schoenfeld», Zader 1936); «Nella Repubbliea di Masa-ryk» (Zal. «Moschieni», Trst 1935); «La Jugoslavia e i suoi Banati* (Zal. »Moschie-ni», Trst 1935); «Parliamo croato# (Založba «Le Lin-gue Estere«, Florenca 1942); «Grammatica croata« (Zal. «Zigiotti», Trst 1945); Hrva-ško-italijanski in italijansko-hrvaški slovar (Zal. »Trsni«, Trst 1945).
pomembno je tudi Urbanije-vo sodelovanje pri »Velikem
književnem slovarju» založbe «UTET», pri zbirki »Let-tere« založbe »Bianchi-Gio-vini«, pri izboru svetovne poezije «Orfeo» založbe »Šansoni« ter pri mnogih drugih revijah in časnikih.
Za nas pa je naravnost dragoceno njegovo prevajalno delo z obširnimi uvodnimi študijami obravnavanih pisateljev. Italijanom je posredoval važna dela iz češke, srbohrvaške in slovenske književne zakladnice. Ce se držimo časovnega vrstnega reda, so bila glavna Ur-banijeva dela na tem področju sledeča:
Ivo Vojnovič, «La signora dal girasole« (»Istituto per 1’Europa Orientale«, Rim 1925); Borislav Stankovič, «Sangue impuro« (Zal. »Biet-ti», Milan); Julius Zeyer, «Jan Maria Plojhar« (Zal. «CEL,VI», Trst 1932); Ivan Tavčar, »La cronaca di Vj-soko« (Zal. «Treves-Zani-chelli«, Trst 1932); France Bevk, «1 fuochi di San Gio-vanni« (Zal. »Lingue estere«, Milan 1932); Petar Petrovič Njegoš, «11 serto della Mon-
VELIK POMEN KNJIŽNICE	KONDOR PRI ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA
I
Tudi pogoste	izdaje
takoj izginejo	s slovenskega
Nedavno sta tudi v knjižnici Kondor izšli že popularni deli Ivana Tavčarja „Visoška kronika“ in Prežihovega Voranca „Samorastnikiki sta po vojni doživeli že vec izdaj
Arhitekt in slikar Boris Kobe je zbral in narisal izčrpno gradivo, ki ga je nameraval uporabiti za film visoska kronika. Risbe se razlikujejo od običajnih ilustracij; ne ponazarjajo ne oseb ne prizorov iz Kronike, ampak z zgodovinsko dokumentarno predmetnostjo spremljajo tekst
V zbirki Kondor, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, je doslej izšlo že več pomembnih del iz domače in tuje književnosti. Kot dvanajsto knjigo je založba dala na knjižni trg Tavčarjevo Visoško kroniko, Čeprav ni dolgo, kar smo dobili to knjigo v posebni ilustrirani, bibliofilski izdaji, čeprav je pred leti ta roman izšel v zbirki Klasje in čeprav je komaj pred meseci izšla Visoška kronika tudi v zbranem delu Ivana Tavčarja, pa je nova izdaja potrebna in koristna. Zbirka Kondor je namenjena predvsem naši mladini. Zato je tudi poceni. Dosedanje izdaje z izjemo Klasja, ki pa je že razprodano, so mladini manj dostopne, ker mladi rod ne more posegati po dragih knjigah. Zato je izdaja v Kondorju bila tudi potrebna, čeprav bi se morda komu zdelo drugače. Sicer pa uspešnost zbirke Kondor dokazuje dejstvo, da je bila prejšnja knjiga, Jurčičev Jurij Kozjak, v kratkem času enega meseca razprodana, če prav je ta Jurčičeva povest izšla v zadnjem času v raznih izdajah. Zato je utemeljeno pričakovati, da bo tudi Tavčarjev roman v kratkem pošel.
Odveč bi bilo predstavljati Tavčarja slovenskim bralcem. Zanimivo je, da je vsa leta po osvoboditvi Tavčar ostal med najbolj priljubljenimi domačimi pisatelji. Po njegovih knjigah radi segajo stari in mladi in njegove povesti resnično sodijo med klasična dela slovenskega slovstva. Roman Visoška kronika pa sodi nedvomno med najboljša Tavčarjeva dela. Ta roman, na žalost en sam od zasnovane trilogije, je pi-
sateljevo najzrelejše delo, temeljito obdelano, globoko zajeto in spretno napisano, polno zanimive pripovedi. Ni čuda, da se prav ta roman iz nedavne preteklosti naše zemlje uvršča med najbolj brana dela slovenskega slovstva. In nova izdaja bo nedvomno še bolj pripomogla k popularizaciji dela med mladino, ki je pogostokrat v stiski, kje dobiti dobre knjige.
Sedanjo izdajo Tavčarjevega zgodovinskega romana krase ilustracije Borisa Kobeta, posnete iz velike ilustrirane izdaje, ki je izšla pred leti. Te risbe lepo dopolnjujejo tekst in predstavljajo lep doprinos k izdaji. Kratek uvod je prispevala Ema Jamarjeva.
Kot 14. zvezek zbirke Kondor je izšla zbirka novel Prežihovega Voranca Samorastniki. To je po Juša Kozaka kniigi »Rodno mesto« že druga knjiga, ki jo je Mladinska knjiga v zbirki Kondor izdala ob prelomu leta. Prgv to pa dokazuje, da se založba zaveda pomena te zbirke in skrbi za njeno redno izhajanje, kar predstavlja poleg kvalitete izbora enega osnovnih pogojev za uspešnost teh izdaj.
O Prežihovem Vorancu, tem velikem pripovedniku koroške zemlje, ni potrebno ob tej priliki izgubljati be-
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIimiltllllllUllllllimiMllllltlllltllHiliiiiiittiiaiiiiiiiiiiHiMH,
HUMORISTIČNI ROMAN I. ILF in J. PETROV
Dvanajst stolov
•'v\v :* •"	>	,	?//«'	«v:
v	*	v	.«	■	,t
^v°rno ? *odobne umetnosti se Je iz Pistoje pre-dJ". ,nat0 “ v Florent,°- (Na sliki: Bozi-»r Jakac ■= Istrske soline*.
Sovjetska pisatelja Ilfa in Petrova poznajo slovenski čitatelji predvsem po knji-, gi «Dvanajst stolov». Ta satirično humoristični roman je namreč izdala Državna 'založba Slovenije in ga dala na trg v svoji zbirki Knjižna polica.
Nekdanjega plemiča in po revoluciji navadnega matičarja v zakotnem mestu razburi novica, ki mu jo zaupa tašča na smrtni postelji; da j« namreč skrila v enega izmed dvanajstih stolov svojega salona ves svoj bogati zaklad. Toda teh stolov ni vej in vsi so razneseni. Nesrečni plemič se zdaj odpravi po svetu iskat stol, ki hrani zaklad. Pri tem pa naleti na pustolovca in kom-binatorja Ostapa Benderja. In zdaj začne bralec z njim doživljati vse mogoče dogodivščine in pustolovščine. Ta pustolovec se izdaja za revizorja, za šahovskega velemojstra, spotoma . zamenjava, krade, se celo poroči, samo zato, da preskrbi sebi in svoji druščini denarja. Plemiču in Benderju se namreč pridruži še eden, bivši spovednik plemičeve tašče. In vsi trije v lovu za
stoli in zakladom nalete na najrazličnejše ljudi in pridejo v najrazličnejše situacije.
Pisateljema ne gre toliko za dogodivščine, kot za slikanje razmer ob dogodivščinah glavnih junakov. In prav v tem satiričnem sli* kanju razmer in problemov porevolucijske sovjetske družbe je glavna vrednost romana, ki sicer zabava, obenem pa tudi razkriva slabosti. V tem pa je največja vrednost tega dela.
Seveda se bralec ob branju tega dela odlično zabava in uživa ob komičnih situacijah ter duhovitostih junakov, ki- ji pisatelj opisuje. posebno še, ker je delo tudi kompozicijsko spretno napisano in se napetost stopnjuje iz poglavja v poglavje.
Zaradi vseh teh odlik ni dvoma, da bo tudi to delo znanih sovjetskih satirikov, ki se nista strašila z ostrim peresom bičati slabosti in odkrivati resnice sovjetske stvarnosti, naletelo tudi pri naših bralcih na topel sprejem.
Sl- Ru.
Se ena Kobetova risba
sede. Vsi bralci slovenskih knjig vedo zanj in poznajo njegove novele, romane in mladinska dela. Prežihov Vo-ranc sodi med naše najelitnejše pisatelje. Za izdajo njegovih novel v zbirki Kondor je vrednica knjige Marja Boršnikova napisala poleg opomb še spremno besedo o njem. V njej je mladim bralcem predstavila pisatelja in na kratko prikazala njegov pomen in življenjsko pot. Tako bodo vsi tisti m>adi ljudje, katerim je zbirka »Kondor« predvsem namenjena, lahko pobliže spoznali Prežihovo življenje, njegovo umetnost in njegov pomen.
Med spisi Prežihovega Voranca predstavljajo njegove novele, ki jih je pisatelj objavil najprej v Sodobnosti, napredni predvojni slovenski reviji, nato pa leta 1940 še v samostojni knjigi, prav posebno mesto. Ti krajši pripovedni spisi so napisani s izrednim umetniškim ognjem in sočnostjo, imajo nadvse izklesane značaje ter sb polni življenjske resničnosti, tako da predstavljajo najdragocenejše bisere v slovenski novelistiki.
Knjiga obsega vse razne novele Boj na poiiravniku. Jirs in Bavh, Vodnjak, Ljubezen na odoru, Pot na k lop, Prvi spopad, Odpustki, Samorastniki.
Sedanjo izdajo je z opombami opremila Marja Boršnikova, ki ob vsaki od osmih objavljenih novel tolmači nekatere manj znane besede. V uvodni besedi pa podaja, kot omenjeno, kratek pregled Prežihovega življenja in dela. Knjigo krase nekatere fotografije koroške zemlje, katero je pisatelj upodabljal v svojih delih.
Sl- Ru.
RENDKZ-VOUS PRED PREMIERO
Ljubljanska Drama je izbrala nov način stika s publiko. In to prav posrečen. Pred uprizoritvijo Brechtove
komedije «Svejk v drugi svetovni vojni« je priredila #rendezvous pred premiero«. Ta rendezvous gledaliških delavcev in prijateljev ter o-biskovalcev gledališča je bil ne samo zelo posrečena oblika sodelovanja, temveč je tudi zelo uspel. Na njem je bil ustvarjen izredno topel, živ in prisrčen stik publike z gledališkimi ljudmi. Res sicer ni bilo vprašanj iz avditorija kot so jih morda pričakovali gledališčniki. Toda ta niti niso bila potrebna. Gledališki ljudje so o o-drskem delu in uprizoritvi povedali ljudem dosti, obenem pa dovolj neprisiljeno in domače, tako da so bila vprašanja skoraj nepotrebna. In zdi se, da ljudje niso niti čutili potrebe spraševati, kajti zvedeli so dovolj in to v taki obliki, da je bil stih med odrom in avditorijem popoln. Prireditev je izredno uspela.
Zunaj je naletaval marčni sneg, ko so ljudje hiteli ob petih popoldne v toplo dramsko hišo. 2e to je bil ugoden okvir za prijetno razpoloženje. Irredno veliko ljud-, vse polno v parterju, na oalkonu in galeriji, nabito stojišče, do vrha zasedene lože, pri vhodih polno stoječih prijateljev gledališča, to je bil drugi pogoj za ugodno ozračje. Odprt oder in potem domač začetek, to pa je po avoje pripomoglo k uspehu. Dramaturg Lojze Filipič je po pozdravu začel klicati sodelavce na oder. In tako so pred publiko stopili prevajalec Mile Klopčič, pesnik vmesnih prizorov Janez Menart. kritik Vasja Predan, komponist Bojan A-damič, lektor Anton Bajc, scenograf Niko Matul in i-gralci Helena Erjavčeva, I-vanka Mežanova, Mila Kači-čeva ter Jurij Souček in Stane Sever. In seveda režiser France Jamnik. Vsak od teh je prišel, vzel svoj stol in se ob ploskanju občinstva namestil na rampi. In ko je bilo tako ustvarjeno prijetno domače ozračje, se je začelo.
Najprej je dramaturg Filipič govoril o tem. kako in zakaj je ljubljanska Drama izbrala Brechtovega Svejka za uprizoritev, saj so to delo igrali menda šele na e-nem ali dveh odrih. Razložil je ideje dela in pomen, nato pa je odgrnil pred gledalci tisto zaveso, ki sicer povprečnemu obiskovalcu o-stane običajno zaprta. Potem ko sfg prevajalec irv duhoviti Janez Menart na kratko povedala svoje, je spregovoril kritik Predan. Povedal je svoje mnenje o delu in o tem, kako si on zamišlja uprizoritev Svejka. Za njim pa je režiser Jamnik obširno utemelji svoj režijski koncept uprizoritve Potem so spregovorili še lektor, duhoviti Anton Bajec, ki je povedal nekaj besed o jeziku v tem deiu. o pogovornem jeziku preprostih ljudi in knjižnem jeziku visoke nacistične družbe, s katero se Svejk znajde v konfliktu. Govoril je se Bojan Adamič in svoje skladbe tudi ilustriral z igranjem na klavir, za njim pa je dobil besedo inscenator Niko Matul. Ta pa jc kar s kredo v roki prikazal sceno na velikem papirja in utemeljil, zakaj bo v tej uprizoritvi scena taka in taka: Vsi ti ustvarjalci so govorili brez predloge, pros' i in improvizirano, pa vendar skrbno pripravljeni. To (in pa duhovitosti), je vsekakor u-godno vplivalo k stiku s poslušalci. In tako sta dve u-ri prijetnega kramljanja hitro minili. Seveda so vmes dobili svojo besedo še igralci. Najprej so prikazali bralno vajo. Nato pa so isti prizor «zaigrali zares«. In ko je Branko Miklavc, ki sicer igra Hitlerja, recitiral Hitlerjev monolog v verzih (Menartovo pesnitev), je bilo navdušenje občinstva popolno. In ljudje so z glasnim ploskanjem dali prizna-nje vsem sodelavcem ljubljanskega dramskega gledališča ter toplo pozdravili novo obliko stika gledališča s poslušalci.
tagna« (Zal. »Garzanti«, Milan 1939).
Javnost in kritika sta vselej z veseljem sprejeli Ur-banijeve prevode, ki jih odlikuje lep in sočen jezik. Poudariti je pri tem treba, da ostane Urbani kljub temu vedno zvest besedilu izvirnega dela, kar se vedno ne dogaja v primeru drugih prevajalcev. Ne smemo namreč pozabiti, da je Urbani tudi pesnik — izdal je svoje poezije v pesniški zbirki »Amaranti« — kar očitno prihaja do izraza tudi pri njegovem prevajalnem delu.
Florentinska založba »Marzocco« je pred kratkim izdala v tri tisoč izvodih (z letnico 1957) lepo opremljen in vezan izbor hrvaških legend, ki jih je napisala Ivana Brlič-Mazuranič. Izvirni hrvaški naslov dela je »Priče iz davnine«, v prevodu pa »Leggende croate« (Favole antiche).
Ivana Brlič-Mazuranič se je rodila v Ogulinu na Hrvaškem leta 1874. Umrla je leta 1938. V njeni družini so odlične osebnosti, ki so se uveljavile v politiki in književnosti. Njen stari oče dr. Ivan Mazuranič je bil hrvaški ban. Spisal je mojstrovino jugoslovanske epike, pesnitev »Smrt Smajl-A-ge Cengiča«. Njen oče dr. Vladimir Mazuranič je pisec monumentalnega dela »Pri-nosi za hrvatski pravno-po-vjesni rječnik«. Kot 18-let-no dekle se je Ivana Mazuranič poročila z dr. Vatro-šlavom Brličem, potomcem znane rodbine, ki je dala Hrvaški važne pisatelje, zgodovinarje in politike. Njihove zasluge je Ivana Brlič-Mazuranič prikazala v treh knjigah z naslovom; »Iz arhiva obitelji Brlič u Brodu na Savi«, še kot deklica je obvladala francoščino, nemščino, angleščino in ruščino. Pesnikovati je začela že z dvanajstimi leti, in sicer v hrvaščini in francoščini. Vendar se je šele z 28 leti odločila za smotrno književno delo, s katerim jo danes poznajo v svetu kot »hrvaškega Andersena«.
Vsa svoja velika dela je namreč Ivana Brlič-Mazuranič posvetila svojim petim otrokom in s tem vsej hrvaški in svetovni mladini. Leta 1902 je objavila zbirko pesmi in povesti za mladino »Valjani in nevaljani — Pridni in ne pridni«, leta 1906 «Skola i praznici — Sola in prazniki«, leta 1912 lirski in epski izbor »Slike«, leta 1913 pa «Cudnovate zgodbe šegrta Hlapiča — Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča«, ki so jo s slovitim delom »Priče iz davnine — Povesti iz davnine«, ki jo je leta 1916 založila »Matica Hrvatska« v Zagrebu, uveljavile v evropskem pisateljskem svetu. Slednje delo je bilo prevedeno v angleščino, švedšči-no; danščino, poljščino, francoščino, nemščino, slovenščino in ruščino. Doživelo je ogromen uspeh. Prevod v ruščipo je pripravil sam pisateljičin sin dr. Ivan Brlič. «Hrvaškega Andersena« so ob priložnosti izida «Prič iz davnine« pozdravili kritiki in pisatelji svetovnega slovesa, kot na primer Rudyard Kipling, Merežkovski, Ku-prin. Leta 1937 je Ivana Brlič-Mazuranič objavila roman «Jaša Dalmatin potkralj Gudžerata«, ki spada med veledela srbohrvaške književnosti. Za njeno 60-letni-co, leta 1934, so uprizorili v Zagrebu dramatizacijo njenih »čudnovatih zgod šegr-ta Hlapiča«. Delo je dramatiziral Tito Strozzi.
Za svoje književne zasluge je postala Ivana Brlič-Mazuranič prva članica »Hrvaške akademije znanosti in umetnosti«. Jugoslavija pa jo je kot prvo jugoslovansko književnico predlagala za Nobelovo nagrado.
Zbirka »Priče lz davnine« vsebuje štiridelno povest o dečku siroti Jagorju in njegovi hudobni- mačehi; povest v treh delih o ribiču Pa-lunku in njegovi ženi; prav tako tri dele ima povest o začaranem gozdu Striborju,
ki izgubi svojo čarno moč po zaslugi mladega človeka, ki je ljubil svojo nesrečo bolj kot katero koli srečo na tem svetu (ta povest spada k bogati slovanski motiviki o začaranih hostah, ki jo je v slovenski književnosti posebno lepo izrazil Janez Trdina s svojimi mojstrskimi «Povestmi z Goi> jancev«, zlasti pa s povestjo o «G!uhi lozi«, glede katere Jože Debevec morda neutemeljeno išče reminiscenc pri Dantejevi «temni in divji hosti« v «Božanski komediji«), šest delov ima povest, ki nam pripoveduje o Pot-jehu, ki išče resnico; devetnajst poglavij pa ima zgodba o sestrici Rutvici in bratcu Jaglencu.
D. Baffetti je lepo opremil knjigo in jo ilustriral z barvnimi podobami; čmo-bele ilustracije pa so delo C. Gallenija. Cena knjigi je 700 lir.
Založba »Marzocco« je z obja\o starih hrvaških povesti Ivane Brlič-Mazuranič dodala bleščeč biser k že dragocenemu nizu tovrsthih publikacij. Profesor Umberto Urbani pa je s tem svojim najnovejšim prevodom posredoval italijanskim kulturnim krogom pomembno delo svetovne mladinske književnosti.
JANKO JEŽ
ČANGALOVIČ V GENOVI
Znani basist ‘ beograjske Opere Cangalovič bo v kratkem nastopil v Operi v Genovi, kjer bo pel več večerov.
»NOUVELLES
LITTERAIRES*
O KRLEŽI IN ANDRICU
V svoji najnovejši številki, 13. marca, je znani pariški tednik «Nouvelles litte-raires« posvetil obširen članek Ivu Andriču in Miroslavu Krleži, katerih dela so prevedli v francoščino. V Franciji sta izšla prevoda Andričevih romanov «Most na Drini« in #Travniška kronika« ter Krležev roman »Povratek Filipa Latinowi-cza« in zbirka novel. Marcel Schneider, pisec članka o obeh jugoslovanskih pisateljih, pripominja, da sta Andrič in Krleža dve veliki imeni predvojne generacije. Po njegovih besedah poseduje Andrič analitično inteligenco ter skrbno gradi svoj slog, pri tem pa o-staja luciden in ironičen o-pazovalec dogodkov. Krležo prikazuje kot eksplozivno osebnost, ki nosi v sebi halucinatorsko vizijo sveta. Pisec je tudi na kratko prikazal omenjena dela in poudaril, da francoske bralce v sedanjem času najbolj zanima vizionarska umetnost Miroslava Krleže, moč njegove poezije in genij njegove osebnosti.
ZNAMENITE KNJIGE NA DRAŽBI
V Koelnu so prodali na dražbi zelo dragocene stare knjige iz leta 1780 do 1820. Za nemško izdajo Balzaca so izdražili 1000 DM, za Goethejeva dela 1600, za lastnoročno pisano pismo Gottfrieda Kellerja 640. Redka izdaja «Buddenbroo-kovih« iz leta 1901 je dosegla ceno 450 DM. Pri tem je zanimivo, da so knjige kupovali le privatniki.
Ko Je v Londonu gostoval balet moskovskega velikega gledališča (Boljiol), so Angleži ta nastop filmali Ta film so prikazovali pred kratkim že tudi v Italiji, toda v Trst« ga sa čakamo. Na »liki prizor iz baleta »Gizelas «
katerem nastopa kot glavna plesalka —"	--------
Prim or stl ’(Tnev m k
— 4 —
23. marca 1958
Potovanje na Luno pred 300 leti
»Mislil sem, da ste že o-pazili, kako tukaj ljudje jedo, zato vam nisem razlagal. Kuharska umetnost je v tem, da zapro v velikanske lonce duh, ki se dviga iz jedi, ko se kuhajo. Ko je tega blagega duha dovolj in tako različnega, kakor si ga kdo le želeti more, tedaj se pride h kosilu in odkrijejo en lonec pa drugega pa tretjega, dokler gostje niso siti. Seveda, kot zemljan ne morete verjeti, da se lahko hranite tudi skozi nos, ne samo skozi usta in požiral-n ik.»
Medtem ko je govoril, je prihajalo v jedilnico toliko okusnih in tečnih vonjav, da sem se prej kot v četrt ure do sitega najedel.
•Temu se ne smete preveč čuditi,» je nadaljeval, nker
eden po kolenih, eden pod pazduho in eden po rokah. Tako prijetno, so me, da sem zadremal prej kot v eni minuti.
Drugo jutro me je prižel budit Sokratov duh.
«Danes dobite za zajtrk nekaj trdnejšega kot sinodi za oečerjo,« je napovedal.
Vstal sem in on me je peljal na vrt. Tam me je čakal eden tistih mladeničev, ki so me žgečkali, z nekim onem v rokah, ki je bilo podobno nalim puškam. Vprašal je mojega vodnika, če bi mi bil pogodu kak ducat škrjancev, ker makaki (mislil je, da spadam k tej zvrsti) neki radi jedo te ptice. Komaj sem prikimal, pum, in kakšnih dvajset škrjancev je padlo pred nas, že lepo rumeno ocvrtih.
V pretekli nedeljski številki smo objavili prvi del čudovite zgodbe, kako je v fantaziji potoval na Luno pred tri sto leti duhoviti francoski pisatelj Cyrano de Bergerac (1620-1655) in kako se je tam srečal z velikanskimi prebivalci, ki 90 ga naučili cirkuških umetnij. Na |>om©č mu je prišel Sokratov duh, ki ga je peljal v čuden hoteli, kjer naj bi zadostoval vonj po jedli in bi moral biti ubogi pisatelj že sit.
ste najbrž opazili na vašem svetu, da kuharji, slaščičarji in prekajevalci jedo manj kot ljudje drugih poklicev, in oendar so debelejši kot tile. Od kod naj jim bo tista telesna tolšča, če ne od vonja, ki jih neprestano obdaja, in pronica v telo in jih redi? l.judje tu na tem svetu so tudi bolj zdravi in krepkejši, ker prehrana ne povzroča nobenih iztrebkov, ki so krivi domala vseh bolezni.»
Po večerji sva šla počivat. Mene so odvedli v sobo, ki je bila tri čenfjf debelo nastlana s pomarančnim cvetjem, njega pa v drugo, kjer je bilo ravno tako na debelo nageljnovih in jasminovih lističev. Take da so postelje v navadi tod, mi je pojasnil Sokratov duh. Legla sva vsak v svojo sobo. Ko sem se zleknil po cvetju, sem zagledal v kotu zajetne posodo, v kateri je bilo po nekaj prgišč velikanskih kresnic, in te so razsvetljevale prostor. Tu namreč ne rabijo sveč. Zopet so prišli tisti štirje mladeniči, ki so me pred večerjo tako lepo slačili. in me začeli prav nežno žgečkati eden po podplatih,
»Kar jejte,» mi je dejal duh. »Lovci so tu zelo spretni in znajo mešati v šibre neke prste re<S, ki ubije, o-skubi, oevre in pripravi.»
Pobral sftm nekij škrjancev in moram priznati, da še živ dan nisem jedel kaj bolj okusnega.
Po zajtrku sva bila nared za odhod. Gostitelj je prejel od mojega duha-vodnika list papirja. Pozanimal sem se, če je tisto kakšna zadolžnica. Dejal je, da ne, da ni ničesar dolžan in da so verzi.
»Kaj, verzi?* sem se
ču-
dil. »Se gostilničarji tu zabavajo s poezijo?»
«To je denar v tej državi. Najini stroški pri njem znašajo sekstino ali šest verzov, in zdaj sem mu jih plačal. Ne bojim se, da pride-
Ficko piše
Dragi pri Morski!
Ta pasani teden je bil Teden od luči in so viži-irali vse luči od Autov, če prov svetijo, če so glth n so pole vidli, da so skoraj vse šepaste. Zdaj se ten vidi, zakaj so zmerom kašni Karam Boli m an-ca nasreče. Zagvi&no bojo priredili se kašen drugi eden, enga od Freč in pole od Gom in od So-erjov. Insoma čejo na vsako vižo obvarvat bole autote od Pešcov, kateri so zdaj prov za šekado jo cestah. In pravjo, da bojo zastran tega naprauli Tunele za Pešce. Ge niso to samo ob Lube za vo-itve Al bojo Pešci mogli hodit prfina po Fonjah.
Ma jih je šlišal u Sredo u Čine U Nebo Tičnike orecednik od kristjanske Mokre Cije od La Vren-ita! In pole, kadar ke je blo treba nazaj odgovorit, >e nečko začno kričat in je zvival na vse Viže. Tisti, cateri nima argo Mento necko začne kričat in an-ca za Spotavat. Glih tako je blo, kokar je delala \Iokra Cija ses Mano. Vse na Okoli, ma na ta pra-1)0 ni ga blo od govora! So neči vse mokre Cije zglih zmerom bi se necko lepe delale. Anka ses jenzino na blokah je tako, ko kasenmu strijo pla-iat, kašenmu pej ne. Če rala, rata! Tisti, kateri gei neče plačat, pasd lepo Lišo. In Spor Razum. Spor Razum se more spolnavat, kadar se ga am-
bot pot piše!
In ses zemlo od hmetov? Nečko jo lepo vzamejo in rečejo, da jo nucajo za Drzaune potrebe! A vole nardijo glih tam kašen Zogc za se jegrat! Ki je Kmečki nad Zornik, ki je Mokra Cija?
Zdaj so A Meri) Kanci spestili en Satelit, kateri je velik kokar en Punjo od enga Bupca ma vseglih Irli’ In oni se za stran tega forte držijo in se nečko hvaljo in so anka vre začenli nekej zajeskavat. Ma sose ben vre na lezli krize in je forte dosti De-loucov bres dela. Pravjo pej: *Ja znaste to je za stran tega, ko je preveč ludi. Bi blo treba na pravit kmali kašno Vojsko/»
Strini Pepkl se pej forte smili tista iahica So Raja, katero je za podil od nje moš, iah, ses In zdaj se more po Tikat posveti in za gvjJno touce Mižerjo. Boga reuca! »Vseglih bi mogli bogi reuci pomagat, magari če bi hodila vsak dan v kašno nišo in bi ji šenkali en Pjat mineštre. Ja če btblo ta šahica tako furbasta, kokar tisti gasput, ki pride u nedelah h fr Lugam, in se nečko lepo povabi na meneštro? Ambot u ano hišo, arnbot pej u drugo, ja, tako bi mogla nardit boga iahlca so Raja *
Te po zdravla
va v škripce, pa četudi bi ves teden krokala. Zapravila bi komaj en sonet, a i-mam štiri, z dvema epigramoma, dve odi in eno efclo-go.»
»O, da bi bilo tako tudi na našem svetu! Tam poznam veliko poštenih pesnikov, ki • umirajo od lakote, in bi se lepo obredili, če bi gostilničarjem mogli plačevati s takim denarjem.»
Vprašal sem ga, če isti verzi zmeraj veljajo, samo da jih kdo znova prepiše, pa mi je odgovoril, da ne.
«Ko so verzi skovani, jih pesnik nese v državno kovnico in tam zasedajo zapriseženi pesniki kraljestva. U-radni pesnikovači potem verze preizkušajo, če so dobrega kova, in jim določijo ceno po njihovi pravi veljavi, to pomeni, da sonet ni zmeraj vreden soneta, pač pa se gleda na vrednost izdelka. Ce kdo umira od lakote, je gotovo pravi osel, kajti duhoviti ljudje tu zmeraj krokajo.«
Med takimi pogovori sva prišla do kraljeve palače. Sprejeli so me malo manj začudeno kakor poprej preprosto ljudstvo tam zunaj.
Kralj je že imel v svojem zverinjaku prav tako bitje, kakor sem bil jaz. To te bit neki Spanec, ki je bil priplaval na Luno na krilih posebnih ptičev. Zadovoljen sem bil, da se bom imel vsaj s kom pogovarjati in ne bom sam. Na Luno je prišel, je dejal, ker na vsej zemlji ni našel dežele, kjer bi bila domišljija popolnoma svobodna.
«Pomislite, v moji domovini so me hoteli spraviti pred inkvizicijo, ker sem trdil, da je mogoč prazen prostor in da ne poznam, snom, ki bi bila težja kot katera druga.*
• ftiaiprarTJild 'š'Wt le pons-či, ker so naju čez dan hodili gledat in so nama metali kamenčke, orehe ali pa travo. Vse je govorilo le o kraljevih živalih.
Polagoma sem se naučil mlatiti njihovo govorico in stvu se je razneslo, da sva pravzaprav dva divjaka, ki mnenje o nama se je začelo spreminjati. Po vsem kralje-sva manjša od drugih samo zaradi podhranjenosti in da nama zaradi slabega semena sprednji nogi nista zrasli tako močni, da bi se nanju lahko opirala. Narava da je tako malo cenila najino zvrst, da jo je podprla le z dvema nogama, medtem ko se je za prebivalce Lu ne in živali bala in jih je podprla s štirimi. Se ptiči so na boljšem, ko imajo vsaj peruti namesto sprednjih nog.
Podobna razglabljanja sem poslušal dan za dnem. S tem so si tako belili glave, da so naposled prišli do tega zaključka: najbrž je neke vrste ptič, recimo papiga. Na te govorice je državni svet sklenil, naj me zapro v kletko. Dvorni ptičar me je potem vsak dan učil govoriti. Ko sem lahko že izrazil večino svojih pojmov, sem jih začel prav debele klatiti.
Državni svet je bil prisiljen izdati proglas, s katerim je prepovedal vsem, ne glede na stan in naslov, misliti. da imam razum. Mesto se je zaradi tega razdelilo v dve stranki: eni so govorili nakljub prepovedi meni v prid, eni pa proti meni. Prišlo je do velikega ljudskega zborovanja. Tja so peljali tudi mene in me natanko preiskali. Strogo so me zasliševali in me spraševali o filozofiji. Vse, kar sem jim povedal, so pobijali ena in ena je dve. Najhuje je bilo pa takrat, ko sem dejal, da je njihov svet luna in da svet, s katerega
sem prišel, ni luna, pač pa svet. Da se ni vzdignil nekdo, ki me je z ognjevitimi besedami branil, bi bilo po meni.
«Ce je žival, kakor trdite, mi je dejal med drugim moj zagovornik, «govori po nagonu, torej po naravi, er-go je Narava, ki pravi, da je naš svet luna in ta, s katerega je a n, pa svet. Ali mislite, da Narava ne ve, kako je v resnici?»
Po teh besedah je zagrmelo do ploskanja. Ko se je poleglo, je kralj razglasil, da me je odtlej treba šteti za človeka, da pa moram svojo krivdo preklicati na petih mestnih trgih. Potem bom prost.
Res so me vozili po mestu in na vseh petih glavnih trgih sem moral razglašati: «Narod, izjavljam, da ta Lu-
na ni luna, pač pa svet, in tisti svet tam doli ni Zemlja, pač pa luna.«
Tako sem priznaval na trgih in ko sem bil na zadnjem, je pristopil k meni zagovornik. Sele tedaj sem prepoznal v njem Sokratovega duha.
Povabil me je na kosilo in tam sva razpravljala z najhujšimi večkratnimi doktorji kraljestva.
Debelo sem se že vsega naveličal in duh je to zapazil. Ker sem človek, je dejal, lahko sporočim Velikemu državnemu svetu, naj mi izda potni list, da se vrnem na Zemljo.
Kmalu je bilo vse urejeno in on se je dvignil v zrak kakor vrtinec, me držal pod pazduho in plavala sva. Poldrugi dan sva ra- J bila za razdaljo, ki so jo naši l
zvezdoslovci izračunali med Luno in Zemljo. Drugega dne zjutraj sem že razločeval Evropo od Afrike in ti dve od Arije.
Tak smrad po žveplu je prihajal z vrha neke gore do mene, da sem kar omedlel. Kaj je bilo potem, ne vem. Vem le to, da sem se znašel sredi puste gmajne na pobočju nekega stožčastega hriba. Zagledal sem pastirje, ki so govorili po laško.
O Sokratovem duh u ni bilo ne duha ne sluha. Spraševat sem pastirje, če so kje videli mojega duha, pa so se na veliko križali, kakor da vidijo samega hudiča.
Zatrjeval sem jim, da sem kristjan in jih prosil, naj me za skozibog peljejo v vas, ker bi se rad spočil. Brž na koncu vasi so pritegli k meni vsi psi, od kužkov pa do volčjakov, in neznansko lajali. Vohali so, da prihajam z Lune in ker sicer radi lajajo na Luno, so se hoteli pretrgati od lajanja zunaj pred hišo, v kateri sem počival. Da se očistim od zaudarjanja po luni, sem se tri ali štiri ure pražil na soncu. Po tem očiščenju me psi niti povohali niso in so lepo pohlevno šli domov.
Drugi dan sem šel v Rim, od tam v Civitavecchio, od koder me je galeja peljala v Francijo.
(Priredil I. Š.)
Maria Hyer
m
%i
Švf
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii
• &
1
00000C
Sest milijonov Američano S je že kupilo „Peyton Place“
Literarno manj vredno delo, ki pa dokaj točno opisuje življenje manjšega ameriškega mesta, je prineslo pisateljici milijone, škandale in ločitev
0
0
C
o
o
o
o
o
šest milijonov Američanov je že kupilo in čitalo knjigo «Peyton Plače«, knjižni založniki pa se nadejajo, da bo v prihodnjih mesecih narasla naklada novega romana najmanj še za štiri milijone izvodov. Brez dvoma eden največjih knjižnih uspehov, ki jih Američani pomnijo.
Roman «Peyton Plače« je prišel k nam v filmu «Grešniki iz Peytona». ki smo ga pred nekaj tedni gledali tudi v Trstu in o katerem smo govorili že v naši pretekli nedeljski številki, ko smo omenili, da so kandidati za letošnjo Oskarjevo nagrado trije mladi igralci, ki v njem nastopajo. Vsebina romana pa opisuje življenje v manjšem ameriškem mestu, kjer pridejo na dan razni škandali, družinske in tudi šolske zadeve in pa skriti in prikriti problemi mladih in tudi starejših prebivalcev omenjenega mesta.
Kritiki v glavnem odklanjajo vsako literarno vrednost novemu romanu in tudi mnogi čitatelji ga o-značigjejo za «pornograf-sko čtivo«. V Kanadi so ga celo označili za nemoralno delo, ki slabo vpliva na mladino. Pa ni nobena literarna umetnija, je priznala sama pisateljica romana Grace Metalious, ki je o svojem romanu dejala: «NS mislim, da sem napisala dober roman, in upam, da bo moja prihodnja knjiga boljša od prve. Ne razumem pa, zakaj se nekateri ljudje tako močno zgražajo nad romanom «Peyton Plače«. Ce je v njem res nekaj takih delov, ki govorijo o spolnih zadevah in vprašanjih posameznih Junakov, potem je to samo zato, ker so ta vprašanja posredno in neposredno povezana z življenjem in ne bi mogla mimo njih.«
Grace Metalious J« bila še pred dobrim letom in pol samo čisto navadna gospodinja, mati treh o-trok, katere življenje se je vrtelo v krogu družine in v reševanju vsakdanjih problemov, ki jih prinašata družina, dom in otroci. Odločila se je za pisanje romana bolj zaradi slabih denarnih prilik kot pa iz potrebe po literarnem izživljanju. Ko so jo novinarji vprašali, kdaj se je v njej porodila pisateljska žilica, je čisto odkrito priznala: »Veste, moja skrita zelja je sicer bila že dolga leta, da bi spisala knjigo. Toda resno so me na to privedli le beda in vedno bolj težki denarni problemi v naši družini.«
Do danes je Grace zaslužila z novim romanom že nad milijon dolarjev, prav
toliko bo brez dvoma prejela tudi za filmsko obdelavo svojega romana, saj je film doživel v Ameriki
ir ;^jaP
Grace Metalious pisateljica romana, ki je zabeležil v ZDA rekordno prodajo
pa tudi v Evropi zelo velik uspeh.
Ker pa opisuje roman zelo natanko življenje določenega števila prebivalcev majhnega mesteca — v katerem so mnogi videli same sebe — je bilo pričakovati, da bo prišlo tudi do tožb zaradi razžaljenja
in zaradi obrekovanja. Takšno tožbo je vložil tudi ravnatelj šole v Gil-mantonu Tomas Makris, ki zatrjuje, da ga je pisateljica v svoji knjigi ne samo točno imenovala, temveč da je navedla nekatere stvari, ki se tičejo samo njegovega privatnega življenja. Grace zatrjuje, da to ne odgovarja resnici ter da Tomasa prej nikoli poznala ni, a ta jo kljub vsemu toži in zahteva 230.000 dolarjev odškodnine. Pravda je v teku in dokler ne bo zaključena, ne bo mogla Grace dvigniti vsega denarja, ki ga je s prodajo knjige zaslužila.
Kljub vsemu se je življenje v družini Grace Metalious zelo spremenilo. Kupila si je krasno vilo, ki jo sedaj še urejuje, kupila si je krasen avto in še svojim otrokom je izpolnila marsikatero željo.
Toda tudi sicer se je živ-ljenije nove pisateljice spremenilo. Predvsem je njen uspeh vplival na njeno privatno življenje. Mož, ki je bil učitelj, je izgubil službo, otroci pa so se morali preseliti na drugo šolo. Takoj nato sta se zakonca še ločila. Grace je sicer izjavila, da je bil njun zakon v bistvu končan še I
pred izidom romana. Mož se je preselil v drug kraj, Grace pa je kmalu nato spoznala Georgea Martina in se v njega tudi zaljubila. Toda preden sta se u-tegnila poročiti, je prišlo med njima do prepira in Grace se je spet vrnila k svojemu prvemu možu. Vse je kazalo, da se bo družina zopet združila, ko je Grace lepega dne zopet zapustila moža in otroke ter odšla k Martinu, s katerim se je pred dnevi tudi poročila.
Grace pravi, da je sedaj srečna. To zatrjuje tudi Martin, ki Je novinarjem izjavil, da je Grace res izvrstna žena ter da je sploh prva ženska, ki ga razume.
In kakšna je Grace? Čeprav je še dokaj mlada — ima namreč 33 let — si Grace ne beli preveč glave s svojo zunanjostjo. eVedno sem sovražila obleke in si jih tudi sedaj ne želim. Rdečila sploh ne uporabljam, prav tako tudi ne drugih lepotilnih sredstev. Moj drugi mož mi to sicer očita, toda jaz sem pač takšna.«
In tako lahko srečajo Grace, ko se v ohlarni bluzi in dolgih hlačah sprehaja po svojem vrtu in obdeluje zemljo.
TARAS. Popolnoma ne sovpadale s tovarišico »APRIL 56*-Ste precej samovoljni in včasih celo pretiravate. S san11111
Če euvraž £e/>o
boj niste vedno zadovoljni. Ljubite svobodo, kajti le v . lahko ustvarjate svoje zamisli. Da ne bi bili »glava dr oz bi težko prenesli. V kolikor si boste osvojili večjo rner?kUji! trpežljivosii, obenem pa dobronamerno sodelovali v dl jah, ki naj rešijo trenutne situacije, bo možno vzorno žit je z nameravano tovarišico.
PRIJETEN DOM. Ste vesele in odprte narave In * v «
kim optimimzom gledate v življenje. Pazite, da ne
* « *
jHmat vaše odkritost: napačno ter zameril dobromtsleče potrvbe o stvareh ali osebah. Drugi se okoli vas prijetno čutijo, kajti na njih delujete s svojo prisotnostjo ,1SVC,ivO(> Na poti skozi življenje si ne delate velikih problemov " ^ tu pa obstaja možnost površnosti, ker bi se moglo zgojjv g« razne stvari, ki bi se tikale vašega obstoja m naprede . ^ bi vzeli dovolj resno. Vaša trenutna razmišljanja vas n ^ dijo k posebnemu zaključku. S silo pa ne boste m česa segli.
PRIJETNO ŽIVLJENJE. Delujete mirno »n odmeri^ Zaradi tega nadvse sovražite prepir in hrepenite P°
'oiriot.
1
kar je harmonično. Vsekakor pa niste na znotraj ta1 w	rSte
novešeni, kakor dajete videz na zunaj. Posebno se	^
paziti nepravilne druščine, ker bi mogli hitro za|>	vat*1
njen vpliv. Započetega dela nikoli ne prenehajte, ker to moglo priti v navado. Ce bi se lotili zda.l ene 1 \,£ t* stvari, ne bi nikoli prišli do zadovoljivega zaključka. *	^
kanski tovariš bo moral Imeti v sebi več samozaupanj . kor ga imate vi, kajti potrebna boste njegove tx>nl
UMETNOST LJUBEZNI. Imate velik smisel za *v°stv»rl življenje in ustvarjanje. Ne smete pa takoj pri vsaki
s/ t
vzrojiti, ker se morate vprašali, če morda tudi
sami "lS"
krivi. Hitro pozabite na preživele neprijetnosti. ^ei%0yo\jN> kuhate dolao. tako da kmalu prebolite vihar in za i>
n*
kuhate dolgo, tako da kmalu prebolite vihar gledate okoil sebe. Ohranite za sebe vaše občutke
vam ne bi bilo pozneje žal za denar, katerega m e iz svoje velikodušnosti. Imejte v oblasti svoje sera* •	je
NE ČAKAJ NA MAJ. Na vašem področju bos1* l^jpia18 večje usj>ehe, ker ste zelo samozavestni, obenem P
OP
VEUAVEN OD 24. DO 30. MARCA
V*
Oven (od 21. 3.
do 20.	*.)	V
ponedeljek novosti in lapre-merobe, katere boste lahko u-godno izkoristili. Nesa izjava vam bo zelo prijala. Petek primeren za poslovna potovanja.
tiik tod al. 4. do 20. 3.) Vzbujate zaupanje, zanimanje in simpatijo. Dnevi bodo mirni in primerni za resen premislek. Splošno izboljšanje poslovnega stanja. Vesela nedelja.
Dvojčka (od (21. 3. do 20. *.) Trenutne težave sentimentalne narave, ki bodo neugodno vplivale na razpoloženje. Vendar kaj kmalu bo zopet v vašem srcu zasijalo sonce.
Kak (od 21. t do 22. 7.) Zvezde so vam u-godne. V krat kem boste na razpotju in se bo treba dokončno odločiti. Nedelja bo nekoliko žalostna. Prijetno potovanje.
Lev (od 23. 7.
do 22. 8.) V sredo boste imeli
uspeh in se vam bo posrečilo uresničiti načrt. Zvezdo so vam prijateljske. V soboto prijetno srečanje. Pismo.
Devica (od 23
8. do 22. 9.) Obstaja možnost, da se bodo obljube u-resničile. V petek bo vzcvetelo upanje v srcu. Potovanje ge bo srečnq končalo.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 18.)
V torek prijetno srečanje. Vaše srce bo hitreje bilo. V petek zelo prijetne urice. Nasprotovanja in prepiri družinskega značaja. Sporočila.
Škorpijon (od 23. 10. do 21-11.) Srečali in spoznali boste prijetne ljudi,
V četrtek zvečer vas bo prevzelo nezadovoljstvo. Vse se ho izpremenilo v nedeljo, ki bo zelo sončna.
Strelec tod 22 U. do 21. 12.) V sredini tedna boste zeio ugodno vplivali na neko nepoznano osebo. Vaš nasvet bodo poslušali. Novi načrti in nova u-panja.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.)
Čudna nepričakovana srečanja, ki prinašajo velike možnosti. Premislite dobro in lahko dosežete pomemben uspeh, V petek bo srce hitreje bilo.
Vodnar »oo 21.
resnih obljub brez premisleka. Na poslovnem področju odlične novosti.
Ribe (od 20. t.
do 20. 3.) Nesporazum boste lahko pojasnili in odstranili. Zvezde so zelo ugodne in napovedujejo odlične priložnosti. Prijetni obiski v nedeljo.
0
o
o
o
o
o
o
a
polno energije, k-i vam skupaj z nagnjenjem do 1*" i> mag« dosegat: vidnejše uspehe. Sie polni novih fi°v*7 misli. Za vas bi bila Speciahzacij-a zelo povoljna. at pinadv ki ne žeti menjati področja svojega udejstvovanja. ^ peniti zadevah ste previdni. Imate svoj življenjski CIIJ| rentu krepko korakate.	„|aVlj>-
CVETOCA POMLAD. Vedno skušate reševal^ p, s* joča se vprašanja na zdrav in pravilen način, obO”
AXa.
Skušate vživeti v položaj drugih. Za vaše pravih®
VaXIl la rvl/Al i r o hunla-šno T re nž m »n*«)lit VinlSSl	^
vam je okolica hvaležna. Imate razvit smisel z # Ljubite v,se umirjeno in harmonično celoto.	,.ini Prin%.
prej na realnih tleh. Vsako dmgačno (Jelova-nje ^vep.» y. nemir in psihično razcepljenost. Poljudno z"a |„ se r starvkom iz medicine posvečajte več |x>zonnoSll najte po njih.	dobr°	«
MLADOST. Ne smete tako močno prehajati Jagoda9 2 nosu v nepopustljivost. Taka stanja niso samo
men vtA
L L-l
n v<?*
druge, ampak imajo negativne posledice tudi 78 '0 akt1'ia dijo do nemira ter razdraženosti. Psihično s*e^ „e ^
Prirodno Inteligentni Nadaljujte z učenjem, ker potr velikih težav. Vaše	delovanje naj bo	un1irle"<,jTtrii	PP\.	J*
Jete miru in sprostitve Zadovoljni boste le v	m-fekalen prinaša vsak	dan kaj novega.	Asoc'*1	j^pr«**	naJ
dobra. Vsa nagnjenja do prepirov in razburjenj ^ v*5 mostlti z razum-n-lm	ukrepanjem. Vaša	asimetr10
ne moti.
* d *
»••‘.S-
Prejeli	»mo zelo	veliko	ste-	(emer	so zlasti 4	K|	„*J
vilo pisem za gratološko	ru	leljl v	Jugusiav^1,	^	,eK- ^
briko,	tako da	bodo zadnja	IJeJo 600 4>na-r-**V.nj D»# |C*
pisma	prišla na vrsto sele	cun pri Kom Uh*	„>•
v začetku prihodnjega leta Ljubljani 60 nrini*ril1 Vsi	tisti ki	hočejo Imeti	'pozabite v obeh P	m
analizo takoj, naj pošljejo vesti geslo. iaCaBi 500 lir na naslov; Založni Potrdilo ° ' .jivo oSg> štvo tržaškega	tiska, poštn1	pošljite na uren11	^
tekoči račun št. tt 3374. Ta- Ul. Montecchl *• tf()st* rila za	Cilalelje	v možem	rubrika) in Pre->*
stvu bo	nekoliko	višja,	pri	govor	na dom*
23. marca 195«
STRELA ! ŠE ENO \JALITEVfPa VAS "-^usmrtim
UfitAT. 1®»/»
?RANI NA ANI SEM NiKOi , O ČAST JiMEL l/RO-/ J.M TECA .
• J \0ROD J A /
JAZ... JAZ NIMAM , MEČA, POLKOVNIK 1 SICER PA. KAKO NAJ SE TAKO PONIŽA,
DA Š! kri£alsv6j
MEČ Z MEČEM NA-VODNEGA POLKOV-j '	~——\N/KA •
NA POMOČJ STRELA
BRANITE SE, PRINC /
3qz .. . Atfz &EM Ml RO - \f '^-rr^J-JUBEN C LOV e K ! /fJ
¥^MM
YSREČ O IMAŠ j M-hM/N LJUBČEK ! toda SEDAJ TE A V prebodem/ -A
AN ! AN ! )(PSTH NRPRA
fsskf&tiktMkviS"
icra Tom vio~\NE pozab/, go Bojazljiv-)DA S/ nje-CA IN KAKO JGOV BRRT>u ISTOČASNO	ZL-i
VLEČE ZA Nod ' n POLKOVN/^~7_ ' [Jp^
fS TABO JE KONEC1 JAZ SEM NAJBOLJŠI SABLJAČ V J N-.AMERIKI i r
'OPNI C! SE TRKNIL /N
QJoj_ i
—„
KRIŽA NK A
VODORAVNO:	1.	mesto	v
Slovenski Istri; 5. sodobni sv vjets-ki msatelj; 11. dvojna s >. žveplene kisline (uporabljamo pri britju!); 16. upoštevanje; 17. zastopnik, odposlanec, 16. večje naselje v tržaškem zaledju; 19. alkoholna pijača; 20. mnogofkotnik; 21. kar le natočeno; 22. četrta in tretja črka besede pod 39. vod.; 23. spoštovani« vreden moški; 24 ln_ pileč; 25. prevozno sredstvo, 26. vas nad Kanalom; 27 vzročni podredni veznik; 26 skala; 30. znan mehanični m električni izolator; 33. blizu; 36. zatem; 37. nespreten; 39. na-vržetk; 41. kopen; 42. slovenski skladatelj; 44. čist, enoten; 46. osebni zaimek; 48. italijanska nikalnica; 49. pripadnik slovanskega naroda; 51. zgoden; 52. tekstilna rastlina; 54. rusico moško ime; 56. rejen moŠK,; 58. naglo hodeči; 60. mestece na Notranjskem; 61. siten, slabe volje; 62. rimski cesar; 62. medmet; 64. ki si ga želimo, 65. naziv za uporabnika nekega prevoznega sredstva; 66. zasledovanje, 67. perje pri repi, korenju itd.; 68. jugoslovansk; rudnik v Srbiji; 69. otok n* Jadranu; 71. otrok brez bratov in sestra; 74. konkurenčen, spodrivalen; 77. nekateri, neznani; 79 nameravam; 80. pripadnik azijskega naroda; 81.
velik ptič.
NAVPIČNO:	1,	naselje	št»
gora na Tolminskem; 2. iznajdba; 3. glavno mesto evropsae države; 4. ploskovna enota, 5. sestavni del firnezev, kitov, pečatnega voska; 6. lepega ve denja; 7. zakonit; 8. vrata jegulje: 9. turška gostilnica; 10 kazalni zaimek narobe; 1’ ptič brez perja; 12. zavetiščen' 13. slovstvenik; 14. ponikairi -ca na Slovenskem; 15. stopnjevana narečna nikalnica; 17. benečanski vladar; 16. pogs njek. cima; 20. 2 zgradbam popolnoma zaseden; 21. nasprotno od književen, 23, samogovor; 24. Odisejev sin; 25. mesto v Rusiji; 27. pokrajina v Afriki; 29. grški zgodovinar; 31. ne mev, ne...; 32. veznik: 34 časovna enota; 35 prislov, ki nadomešča pred odvisnim govorom dvopičje; 38. nič vrv den; 40. notranji premer cevi; 43. rejec koristnih zužeis; 45. na poseben način nasekan, nadrobljen: 47. ne strm. z>o-žen; 50. krivoverec; 53. brezkoristen, neuporabljiv; 55. trda maščoba; 56. padavina; 57. nedelaven; 58. kriv, zavit; 59. bula, izpuščaj; 61. gora na Primorskem; 72. potemtakem: 64. groza; 85. evropski polotok; 66. podoba; 68. del parnega stroja; 70. svetloba, zar; 72. pritrdilnica; 73. začetnici pri
imka in imena pomembnega slovenskega pisatelja; 75. o sebni zaimek; 76. nikalnica; 78. kadar.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. znamenite, 9. opetovane, 17. lagoden, lilo;s, 20. piroman, 21. obidem, 22. liker, 24. paleta, 25. žalen, 26. poguben, 27. noreč, 28. iver,
29. popasen, 31. sika, 32. ten, 33. zagaten, 34. Kos, 36. čaj, 37. en, 38. bariton, 39. pomigam, 41. kanonir, 42. peripon, 44. našobim, 45. Maročan, 46. pa, 47. por, 48. sel, 49. goditev, 50. boj, 51. Avar, 53. požagan, 54. para, 55. rival, 57. votiven, 58. Cehov, 59. očaran, 61. litij, 62. berači, 63, lanove c, 65. cin, 66. valovit, 67. Aragonija, 68. astronomi.
NAVPIČNO:	1.	zložite«,	2.
nabaven, 3. agilen, 4. moder, 5. Eden, 6. nem, 7. in, 8. aligator, 9. oseben, 10. ep, 11. tip, 12. Oran, 13. Vol os, 14. Američan, 15. na tekam, 16. enačaj, 19. okusen, 22. lopatim, 23. Ren, 26. poginil, 29. parobek,
30. komičen, 33. zanos, 34. Korotan, 35. siga«, 34. bai, 39. perigej, 40. gon, 41. karavana, 42. padavina, 43. najaviti, 44. novičar, 45. moiiti, 46. poro« čim, 47. parola, 49. gotica, 50. bahavo, 62. rarog, 53. pol, 54. Peron, 56. Lavo, 58. čelo, 60. Nen, 62. Bar, 64. C/, 66. vt.
V MALO ZNANI VASICI PODROČJA
Predstavljamo vam Gročano!
V"
Čeprav se je vas v zadnjih letih modernizirala, je ostalo se mnogo starin in spominov na stare čase
«c*,®f0na je malo poznana kt v vasi, kot rojstva, poroke, tvt	Za dnem drvi stotine smrti, cerjcvtni pevski zbori
tko	domačih,	in	tujih	so se vadili v njem, ker je
^ Pesek. Marsikdo se usta- bil na razpolago harmonij, v le H *cp*k poletnih dneh na njem je bila knjižnic«, ljudje dobe *** {jrocaKl>, ^1 je le so se obračali z raznimi na-m 'r kilometer oddaljena, se sveti na osebje farovža, itd.
p" zmeni.	I	Farovž je bil najlepša hiša v
q . oleun.s s Peska proti vasi, velika, prostorna, sonč-p0 can1, vidiš pred seboj le- na, navadno obdana z dvori-v’^ej široko in podolgo- ščem in vrtom. Vsaka novost _ 0 dolino, obkroženo z det- v zidanju ali olepšavi hiše “ strani
BAZOVICA
V našem zadnjem dopisu iz Bazovice je bilo med drugim postavljeno vprašanje ustanovi JNAM, če imajo zavarovanci pravico do brezplačnih injekcij ali ne.
Predvsem pojasnilo k temu: bolničarka sploh ne sme dajati injekcij v ambulanti, ker je že tako skopo od-..	merjen čas na razpolago samo
„ .	,i 1 ovtco glino), v že naprav■ za zdravniške preglede. Ko
Nehote se 0b pogledu nanjo \ ljen0 veliko jamo so najprej zdravnik odide, se ambulan-spompis, da živimo v času u- polagali gladko obdelane kam- th zapre jn s tem je za INAM metnih satelitov, v času ko sta nite kvadre enega na druge- zadeva rešena. Ce daje bolni-tehnika in precizna mehanika ga kar najbolj tesno. Ko je čarka injekcije na domu, je dosegli višek. Tu pa vidiš na bilo to gotovo, so na zunanji to njena povsem zasebna za-
strani natolkli debelo plast deva, s katero nima INAM ilovice. Cela stvar je morala nobene zveze. Bolniki, ki jim biti precej solidno zgrajena, jp zdravnik predpisal injek-ker še danes hranijo ti vod- cije, morajo zaradi tega v njoki v svojih globinah sve- Trst ali na Opčine, kamor Dač žo vodo. «Biser» take gradnje hočejo.
Za majhno vas kot, je Gro- K leta ls2l je velik vodnjak	Xo!jko v pojasnilo, da ne
hrib« Kok^rnV^ "eU-‘ 7	WK,°	v	Mri	ure prehitevanja nad vasjo. Ze od daleč ga o- bi morda kdo mislil, da je ta-
praao	j	^iT^-iT	ca!“’	Nekako	n“	sredl	vas'	alt zamude na sončni uri ne pazimo, saj je obzidan z veli-. kemu stanju kriv zdravnik a-
okol'ce in«°	3f	k	e	1	*	vec.kot	200	let	°TO'	predstavlja	življenjskega	pro-	*im, skoro trdnjavskim zidom.1 u bolničarka. Vsekakor pa
»« «le». -PT n rmr	ia	■	Dandanes	”e	M««,.	Zi„tje*j«	jim	t,e« mir- Je pa lično grajen. Na mogoč- bi ™oraia ustanova INAM po-
Do,oe Skrb pas" f Brk,nov- s,uz' vec svojemu namenu. Ce no kot „ 2ibelkj. Pred tujcem nem zelezju počiva težak škn- skrbeti, da bi bila bolničarka
ivtnoz\r °bd*“™ Za- °zr%™.zk%zdzo,i ^	<*« « Lt \kaureaa rreda de-»»	«
ponosni na svojo veteranko (	veriga z zeleznim, ve- vse zavarovance, ki jih v Ba-
ni bi bili gotovo zelo hvaležni tistemu, ki bi jo prišel restavrirat.
I leve
z nizkim gričevjem, pa sf je navadno poskušala I
velika sončna ura.
zidu sončno uro, ki že dobrih dve sto let s svojo tanko senco edinega kazalca tiho in vdano tiplje po obledeli številčnici, uro za uro, minuto za minuto.
Sedaj je čas, da bi posejali travo, toda na dvorišču je še vedno polno kamenja in blata, tako da otroci ne morejo ven. Je nevarnost, da zdrsnejo n.i blatu ali pa si razbijejo glavo na ostrem kamenju.
Nujno bi bilo potrebno, da se na kamenje nasuje zemlja in poseje trava, kajti druga čr bodo morali ostati otroci vse do junija v zaprtih prostorih. Želeli bi, da se to čim-prej zgodi, kajti drugače res ne razumemo, zakaj otroški vrtci potrebujejo dvorišče o-ziroma vrt!
SEM POL A J
mehkobe drenja. Gr°čanc
trat, livad
ko v skladnosti in načinu zidanja obeh.	Prva duhovnika,
djl '—‘Oi	(vas	šteje	160 lju-	ki sta tod	opravljala duhov-
7netje, ki	ljubijo svojo	niške posle,	sta bila Albertija	neumorno	obdelu-	ja (Slovenca). Pozneje, leta
Je6lljo
jejo
je v n. ker ie Prst dobra, saj 1887, pa je farovž prevzel od baBa(n^e7 le malo kamenja in njiju Miha Racman, in ker j »»oj-,0 rodi. živijo vsi le od ima vsaka kmetija svoj pride-liani, P°^ r°zen 5 ali 6 va- vek, je farovž po tedanjem
^elat>ci	S'	kruk	(c<>t
.?!k*	Vse	sili
v mestu. V današnjih in je še sedaj v rokah nje-ia*luiia " VSe Sd* V mest0 za govJt potomcev. Pročelje
mesto za
prav korn‘ 7e Gročana pravza- še je še
tnn • j- uai živine imajo 1$^	krap povprečno okrog
”ekdaj so gojili ovce,
1 aM a z napisom „ "Gročana«
*o (,ji Po 2C0 glov hkrati, saj ,j0? Tebra hriba Kokoši 3»jct ra Paša. Čredo je pasel Verje7astir, pozneje se stvar *» zada n' izplačala in tako °*>ce odmeketale v 1904 * klavnice okrog leta Ce
"»eri**	Gročana	v	pri-
'htsini 2 03talimi okoliškimi ž«, prPrecej visoko, ima ven-J^rcei ahtn° le°°• Po P Osojnih *Po u nad vasjo m pod njo n°*nji ))eva vinska trta. Damino r,delek vina služi pre.
doniačo uporabo. Je »o	tera*	« taki meri,
* Trst 'r an<> Pino iznažali a)cari,n 00 Prodajali po 11 Zla,,- , ,iter.
^ri(ieje eta 1922. je vinski ?'n®Pari«	višek. Toda
s?9 j 10 kuda zima lqta '"ode. PPolnonia uničila vse **čo 2 n°va so poskušali J« je „neko francosko trto, J°n>a<a , Unesla. Boljša je • na. z Miljskih hr»-
sedaj pas, ki je ,ePr»tna. Vsa je prf ,n Povsod vidiš samo moderne hise. 7’o-m njimi teTHu 3e Še najde Sk«Zi praucati muzej stali neriizu», I k<,lono, ki no-,r,sari» .	■PP« in deloma za-
«	i*. ,fce »n znake n le.
ta’ ,nažnnPr'nei v Pr°’tor-tu*'iaS nrL onS<?e in kar n ** stanr, moderno zgrgje-^nik'^a«jem. hlevom z
hi-
dobro ohranjeno,
*° le en<1 °d redkih vasi, ki Sploh se bistremu očesu takoj ohranile tradicijo kme- odkrije, da se je tu prav-živine imajo zaprav čas ustavil. V levem kotu pročelja, visoko zgoraj pod streho zagledaš kake pol metra dolgo in prav toliko široko leseno tablo, ki je z žer Jeznimi klini pritrjena na zid. Razločno še lahko prebereš s črno barvo napisani besedi: pas Gročana. Ostalo je dež izpral. Sicer pa ti vedo prijazni domačini povedati, da stoji tabla že odkar stoji farovž, in da je bilo na njej zapisano sledeče;
Vae: Gročana, — Občina: Dolina. — Okraj: Koper.
Vaški načelnik je bil Martin Racman, ki je moral včasih zaradi kakšnega važnega občinskega posla peš v Koper ali v Poreč, kamor je Gročana deželno pripadala. Ker je bilo med občinami prepovedano prevažanje m prenašanje raznega blaga in so strogi /inancarji temeljito pregledovali ljudi in vozove, se je razvilo tihotapstvo. Ob takih ilegalnih prehodih meje pa so se vnele pravcate bitke s predstavniki carine. V spopadih so se treskali s pestmi, pa tudi s puškami. Položaj je postal za ašvercarjen precej težak. Tako je neke noči leta 1865 peljal kmet Jakob R. nekaj sladkorja na vozu. Pa ga ustavi na Ključu pri Katinari financar ter mu hoče vzeti sladkor. Jakob se seveda temu upre. Nastane prepir. Financar hode storiti svojo dolžnost, Jakob pa b rani svoj sladkor. Nenadoma pa mine Jakoba potrpljenje, prime financarja, ga zvrne čez škarpo pod cesto in zadovoljen izgine v noč. Vse se je zgodilo tako nepričakovano in tako hitro, da financerju tako nagla sprememba nikakor ni šla v glavo, vendar ni nikoli zvedel, kdo je bil predrznež, ki mu je tako skuhal. Noč ni izdala svoje skrivnosti.
Ud table naprej zasledimo na pročelju farovža velika okna okvirjena s rezanim kamnom, kot okras vidnejšega dela poslopja. Vedeti moramo namreč, da so zaradi tatov v takratne hiše zidali vedno le majhna, jetnidktm linam podobna okna. Običajna mera za okna je bila glava kakega bučmana. Ce je šla skozi, je bil« okno dovolj velika za vse druge. Ta tradicija je veljala pri zidavi oken vseh hiš v vasi. Farovž je bil hišo, pri kateri >o po Trsta napravili ueč-Ne-
Poleg dveh s slamo kritih skednjev je na hišni številki 34 še ena stara kalona iz leta 1849. Skupno s hišo jo je naredil ter se s podpisom na njej ovekovečil Jose] Visno-vic.
Tudi nekateri vodnjaki so še starega kova. Ker cementa takrat še niso poznali, so rešili problem nepropustnosti z
drom. Nekoč je	bilo vedro le-	zovici	in ostalih vaseh,	ki
seno in precej	težko. Ljudje	spadajo	pod	ambulanto v	Ba-
se še sponi,n-oijo. kako hm je • ZOvici, ni malo. bii v mladosti	najljubši kraj	zavarovanci	z vsako potjo	v
za igre ta vodnjak. Kot otro- j Xrst, pa bi morda drugače u-ci so plezali po zidu, ga pre- krenila! skakovali, se skrivali ter se na vse kriplje	mučili, da bi
dvignili težko vedro iz globine, pa jim ni	uspelo kot je
starejšim, ki jim je služila voda skoraj do današnjih dni, ko so dobili vodovod.
TREBČE
MITJA PRESL
Koledarska pomlad je že nastopila, toda pred našim o-troškim vrtcem je še vedno tako, kot je bilo čez zimo.
iiMiiiimiiiHHiimitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimtiiiiiitiiiiiHiiiiiiimiitMlimmiHiitminMimiiiiintiimmiiiimiimiiiiiiHiHiitiHiimiHHl
Se nekaj besed in misli o našem vrtnarstvu in vinogradništvu
Potrošnja zelenjave je in bo vedno presegala vse možnosti vrtnarske proizvodnje našega področja. V neposredni bližini mesta že obstajajo lepe vrtnarije, ki so tudi dosegle precejšnjo stopnjo napredka, vendar si še zdaleč ne smemo domišljati, da smo s tetn, kar imamo, dosegli višek. Težjih tehničnih prijemov si naš vrtnar še ni osvojil, še vedno premalo uporablja u-metna gnojila, ki so cdraz tišje ztopnje izkoriščanja zemlje. Pri tem načinu gospodarjenja pride še oclj do izraza pomanjkanje strokovnega znanja, ki se vsak dan maščuje s tem, da še nismo dosegli one stopnje, kot bi jo sicer lahko
Manjša posestva, iti se še niso preusmerila nu vrtnarsko smer, ki pa unajo za ic aane pogoje, to se morala usmeriti v t-1 smer tuoi zaradi tega, ker nam razširjajoče se mesto iz ane-va v den zaseda nove površine
Razširitev vrtnarske proizvodnje bo prej ali slej načela problem oskrbe zemlje z organskimi snovmi. Večkratno obdelovanje zemlje nujno ruši njeno strukturo in zaraoi tega moramo nujno preskrbeti dovolj snovi,
ki služijo za obnavljanje porušene talne strukture. Važen črnit el j v izboljšanju strukture tal predstavlja aktivni humus, ki služi kot hrana drobnoživkam, ki s svojimi celicami lepijo manjše talne delce v obstojne agregate. Važno vlogo pri tem procesu igra tudi apno. Motorizacija obdelovalnega procesa in prevozništva nam je že močno okrnila možnosti preskrbe s konjskim gnojem. Ker moderno, rentabilno kmetijstvo izhaja iz predpostavke, da je nujno mehanizirati do skrajnosti proizvodni proces, bomo prej ali slej trčili ob problem preskrbe tal z organskimi gnojili.
To vprašanje bomo morali rešiti na najprikladnejši način.
Možnosti za rešitev tega vprašanja je več. Zeleno gnojenje vinogradov nam bo lahko sprostilo precejšnje količine hlevskega gnoja, katerega bomo lahko u-porabljali drugje, v tem primeru v vrtnarstvu. Pripravljanje komposta ob dodatku umetnih gnojil in apna nam bo omogočilo racionalnejše izkoriščanje organskih snovi. Poleg tega lahko že danes dobimo v
In "**»COni	ruevom	z
d ^ *a sen senikoTn in dviga-t We “ “d- »«• »o men*
S? 10 « !!■ “obe p° dež>»-
»K° “»en,? °ročanci z ve-vrgli ,,a delo za
tV«4*u«k v tttMMi
Vet pozornosti kokošereji
V nedeljskem nuumorsgem dnevniku« od 9. t.m. smo brali v poročilu inž. Pečenka tudi zelo spodbudne besede o perutninarstvu. «Nizk! investicijski stroiki in hiter obrat vloženega kapitala sta dva faktorja, ki govorita v prid perutninarstvu, kot donosni kmetijski dejavnosti«, Je napisal v svojem poročilu Int. Pečenko, ki ga je podal na zborovanju Kmečke zveze In ZMP. To popolnoma odgovarja dejstvu, le žal, da Je malo naših kmetovalcev, ki so o tem prepričani.
Perutninarstvo je širši pojem in obsega vso perutnino, vendar pride za nase razmere v poštev 'e reja kokoši in na to rejo mislim, da se nanašajo zgoraj o-raenjene spodbudne besede inž. Pečenka.
Da Je reja kokosi res pomembna kmetijska panoga, nam pričajo druge dežele, kot na pr. Amerika, Nemčija, Danska, Holandska Itd. Tam se intenzivno ukvarjajo s to rejo in v državnem gospodarstvu stoli ta panoga med prvimi postavkami. Holandska izvaža samo v Italijo nad 40 milijonov enodnevnih plščet, čeprav ni v tej deželi podnebje najugodnejše za to rejo. Holandci so si znali svojo kokošerejo zelo lepo organizirati. Kmetje, povečini mali posestniki, redijo na stotine kokoši, seveda vse selekcionirane, nabavljajo si najboljše rejske peieline ter oddajajo ves svoj proizvod zadrugam, ki skrbno da pridejo valllna jajca v središče za valjenje, medtem ko gre konsumno jajce na domači trg in predvsem v inozemstvo.
Naše podnebje Je zelo ugodno za rejo kokosi, pa tudi naša mala posestva in bližina mesta sta zelo važna faktorja, ki govorita v prid te reje. Treba nam je le malo dobre volje, razumevanja in organizacije.
Nase gospodarske organi zaclje, predvsem Kmeoka zveza, bi bila poklicana, da temeljito prouči to vprašanje, ker naše podeželje nujno potrebuje, da se ta panoga kmetijstva premakne iz primitivnih načinov v umno rejo, ker Je 'e-ta rentabilna.	J.	Q.
prodaji umetno organsko gnojilo, ki izvira iz šote, zasičene z amoniakalnimi in drugimi snovmi, med katerimi so tudi mikroelementi — to so one prvine, katere rastline potrebujejo v zelo majhnih Količinah. Ob upoštevanju vseh omenjenih možnosti gnojenja in ob primerni zaščiti pridelkov pred škodljivimi vremenskimi in druvimi vplivi bomo lahko dosegli še precejšnje uspehe..
Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. V bližini nekaterih vasi so zgradili zdravilišča. Ne pozabimo, da so le ti resni konzumenti zelenjave, in uprave le-teh bi gotovo raje nabavljale svežo zelenjavo neposredno od proizvajalca, in to predvsem zaradi tega, ker bi bi-la zelenju\ v gotovo sveža in ker bi xipadli stroški za prevoz iz mesta. Pri tem bi morali skrbeti, da bi ta odjemalec ne ostal bre; ze-'enjave v določenih letnih dobah.
še nekaj o vinogradništvu. Vinska Irta je pr. nas zelo spoštovana rastlina. Rekel bi, da igra med drugimi rastlinami vlogo mi-IJenčka. Res je, da marsikateri vinograd zarad' neznanja ni oskrbovan kot bi moral biti, a res je tudi, da nas kmet posveča veliko pozornost v mejah »voiega znanja prav trtam. Tudi obnova starih vinogradov kaže, da obstaja veliko zanimanj« za trtorejo. Vinški pridelek gre dobro v denar in kljub visokim stroškom za delo dopušča še dok 3 j u-poštevanja vreden zaslužek. Podnebne prilike so za trto ugodne, možnosti prodate vina ravno take, zato je razumljivo, od kod je toliko zanimanje za to ku turo. Do danes pa si še nismo postavili vprašanja, če ne bi bilo bolj primerne gojenje namiznih sort grozdja v onih legah, ki so za to bolj primerne. Ne pozabimo, da bi Trst lahko konzumi-ral zelo velike količine našega namiznega grozdja Pri tern bi odpadli tudi stroški predelave mošta v vino. Tudi cene, ki bi jih namizno grozdje lahko doseglo, bi bile nedvomno u-godne. Možnost prodaje ne bi izostala, ker na naš pridelek ne bi vplivale negativne Dostavke, kot so proizvodni stroški, dražja embalaža in se druge postavke.
Kar se sadjarstva tiče, lahko rečemo, da rd bilo storjenega v tej smeri skoraj nič, kljub temu da kar velja za zelenjavo, velja tudi za prodajo sadja.
Franc Perčič je bil znan v občini in izven nje po svoji možatosti in poštenju, člani Zelene bratovščine in med tern' mnogi Tržačani pa so ga cenili kot izkušenega in odličnega lovca, ki je poznal vse lovske «trike» in je bil njegov strel nepogrešljiv. Nič manj kot 40 let je «jagal» na našem lovišču, ne kot brezobziren divji lovec, ampak kot ljubitelj življenja v naravi — življenja, ki zdravi telesno in duševo in obnavlja smisel in razumevanje za lepo in dobro. «Ko drugi še počivajo, jaz uživam lepo jutro tukaj ali tam, kamor me pač zanese,« je rekel, ko se je vračal v zgodnjih urah proti domu. Vedno zdrav in trden kot klen si je v ranih jutrih privoščil ta šport, nato pa se posvečal kmetovanju kot izredno skrben gospodar, ki ni zapravljal delovnih dni. Zaradi tega je vzdržal tudi v najtežjih dneh in vsakomur pomagal, kolikor je mogel. Bil je resnično možak z razvitim čutom za poštenje, pra vico in resnico.
Do svojega 80. leta in še kasneje je bil izredno čil in šele 83. leto ga je bolj upognilo. V petek, 14. t. m. pa je v 84. letu brez bolečin zaspal. V soboto smo ga v ve likem spremstvu spremili k večnemu počitku. Ohranili ga bomo v blagem spominu. Lahka naj mu bo njegova ljubljen« kr»ška gruda, svojcem pa naše iskreno sožalje!
RICMANJE
Jožefovo je za nami. Ljudi, ki so prišli ta dan v vas, je bilo še precej, vendar se je letos poznalo, da ni toliko denarja kot druga leta. Ne rečemo, da so bile kupčije slabe, toda lahko bi bile mnogo večje.
Zvedeli smo, da je občinska delegacija intervenirala pri komisarju zaradi našega otroškega vrtca. Upamo, da bo dr. Palamara uvidel našo potrebo in da bodo vrtec čim prej odprli.
Zadovoljni smo tudi, da se je kulturno-prosvetno življenje pri nas nekoliko razgibalo. I meli smo, kot smo že poročali, lep kulturni spored ob ženskem prazniku, sedaj pa se že sliši, da bo prosvetno društvo priredilo Prešernovo proslavo. Iniciativo je treba vsekakor pozdraviti, saj kažg na pravilno gledanje na kulturne potrebe našega prebivalstva.
SESLJAN
Z zadovoljstvom smo zvedeli, da bo ustanova ENALC (CGIL) priredila v naši občini tee«j, v katerem s« bodo lahko usposobili mladi fantje in dekleta (od 14. do 25. leta starosti) za bariste in natakarje. Tečaj je velikega pomena za n«šo občino, saj bi lastniki javnih lokalov predvsem v Sesljanu in Devinu bili zelo zadovoljni, če bi lahko zaposlili domače, strokovno izurjene natakarje Tečaj traja pet mesecev in bodo tečajniki med tem časom dobili dnevno podporo 300 lir; če pa so vpisani v seznam brezposelnih in že tgm dobivajo podporo, bo prispe vek znašal 200 lir. Vsekakor smo ustanovi ENALC za fo iniciativo zelo hvaležni.
VELIKI REPEN
V burji in snegu smo v petek popoldne spremili na zadnji poti pok. Antona Križmana, ki je po enomesečnem bolehanju v starosti 76 let nenadoma preminil. Pogreba, v katerem je bilo mnogo cvetja, so se udeležili skoraj vsi vaščani in tudi nekaj ljudi iz bližnjih vasi, ki so prišli, da počastijo spomin pokojnika. Vdovi in vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje!
23. marca
Danes, NEDELJA, 23. marca
Viktorijan, Zmagoslav Sonce vzide ob 6.04 in zaton® o 18.20 Dolžina dneva 12.16. Lun-1 vzide ob 7.16 in zatone ob 21« Jutri, PONEDELJEK, 24. marca Gabrijel, Jaro
Vreme včeraj: NajviSja temperatura 7, namizja 2.2, ob 17. uri 6.8, zračnj tlak 1016.2 v porastu, veter 5 km severozahodurk, vlaga 21 odst., nebo 2 desetimi poobla-čeno, temperatura morja 7.8.
Glasbeni večer DSS v Gregorčičevi dvorani
Sinoči je Društvo slovenskih srednješolcev priredilo v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15 glasbeni večer.
V prtu točki je nastopila Daria Luin, ki je zaigrala na harmoniko Dvorakov »Slovan-ski ples*. Nato je Tatjana Uršič prav dobro zaigrala na klavir Debussgjevo skladbo »Ples kolačev*. Marta Werk in Dragica Sirca sta zapeli »Dober večer, ljuba moja*, «Rože je na vrtu pleta«, «Pojdem v Rute* in »Oj dekle, kaj s' tak žalostno*, harmonikar Alfred Skerlavaj pa je zaigral »Rezko*, «Prav ozke so stezice*, «Potrkan ples» in Kjudro-vo »Mazurko*. V zadnji točki sta Bogdan Nardin in Enco Vodopivec zaigrala dve skladbi, in sicer »Sincerelg* in «Blue Moon*.
O Tudi letos bo vozil med
poletno sezono od prvega julija do 31. avgusta dvakrat dnevno med Trstom in Grlja-nom ter Sesljanom parnik »Vetor Pisani«, last pomorske družbe »Istria-Trieste«.
Prešernova proslava
danes	v	A
Po sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo
Živahne predvolilne priprave
Z velikimi tovornimi avtomobili se zlasti hitreje prevaža pokvarljivo blago
Do odločitve bo prišlo na skupščini PSDI, katere se bosta udeležila tudi Matteotti in lagari * Stališče MEN in indipendentistična zagonetka
VERDI Danes ob 17. uri: Terence tisam: »Ločene mize«. «5 • ska družina Villi - Santu
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri nastopi K ■ ple-ks komorne glasbe i* la Olmo s skladbami L}™' to",e, Mozarta in Salienja-
strijski gospodarski in vladni krogi zelo zadovoljni s tem sporazumom, ki omogoča boljšo in hitrejšo povezavo tako z Reko kot s Trstom in da bi bila Avstrija naklonjena sprejetju podobnih sporazumov tud. z drugimi državami kot z Nemčijo, Švico in Italijo. Zlasti za promet s Trstom, kjer prihajajo v poštev obsežnejše pošiljke lesa, po avstrijskem mnenju ne obstaja nobena zapreka, da se sprejme podoben sporazum, kot so ga že sklenili z Jugoslavijo. Prav obratno, tak sporazum bi znatno poenostavil promet in znižal prevozne stroške. Vendar pa avstrijski krogi poudarjajo, da mora priti pobuda za sklenitev sporazuma z italijanske strani in da do sedaj nič ne kaže, da bi italijanske oblasti nameravale napraviti prve korake.
Pred dnevi smo poročali, da so pričeli beležiti tudi cestni promet tržaškega pristanišča in da postaja ta promet vedno pomembnejši, tako da so lani v pristanišče pripeljali kar 20 odst. in odpeljali 12 odst. blaga s tovornimi avtomobili. Do sedaj se je ta promet omejil prvenstveno na sosedne italijanske pokrajine, čeprav je dosegel nekatere pomembnejše rezultate tudi z avstrijskim zaledjem. Sklenitev ustreznih mednarodnih sporazumov ne samo z Avstrijo temveč tudi z Jugoslavijo, CSR in Madžarsko bi odprla znatne nove možnosti, ki bi nedvomno občutno koristile razvoju pristanišča. S tem seveda ni rečeno, da bi se zmanjšal pomen železniških zvez in bo večina prometa šla še vedno po železnici. Avtomobilski promet namreč u-stvarja povsem nove možnosti uvoza in izvoza, ke* se z velikimi tovornimi avtomobili lahko hitro in zanesljivo prevažajo tudi pomembne količine hitro pokvarljivega in dražjega blaga, ki bi drugače morda sploh ne prišlo v poštev za uvoz ali izvoz. Poleg sporazumov pa je treba seveda dokončno urediti tudi cestno omrežje z izgradnjo že predvidenih avto cest.
Policija aretirala «begunko» ld je prevarila več Tržačank
DANES 23. t. m. ob
16.	uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRI2LT
THORNTON WILDER
Naše mesto
Z izgovorom, da potrebuje denar za zdra. vila, ki bi jih morala poslati sorodnikom v Jugoslavijo, je prevarila sedem oseb
V	ponedeljek.	24. t.	m.
ob 20. un v Herpeljah; v	torek, 25.	t.	m.	ob
20. uri v Divači; v sredo, 26. t.m. ob 15. uri v bolnišnici v Sežani in ob 20. uri v dvorani v Sežani; v	četrtek, 27.	t.	m.	ob
20. uri na Pivki; v petek, 28. t. m. ob 20.
uri v Ilirski Bistrici; v	soboto, 29.	t.	m.	ob
20. uri v Postojni; v	nedeljo. 30.	t.	m.	ob
14. uri v Valdoltri ir. ob 20. uri v Škofijah
NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
V nedeljo. 30. t. m. ob
17.	uri gostuje v prosvetni dvorani na Opčinah pevski zbor
Obvestilo SGZ
PLAČILO LETNE NAROČNINE SIAE Slovensko gospodarsko združenje obvešča svoje čiane, lastnike javnih lokalov, naj še počakajo s plačilom naročnine SIAE, ker čaka združenje še vedno na rešitev vloge, ki jo je o zadevi naslovilo na osrednjo direkcijo SIAE. Tudi zastopniki krajevne SIAE so zagotovili, da bodo se počakali z izterjevanjem plačila.
LETNA PRIJAVA DAVKOV (VANONI)
Slov. gospodarsko združenje vabi tiste, ki se niso še javili na tajništvu združenja, da bi izpolnili letno prijavo davkov, naj se nemudoma javijo, ker je še malo dni do poteka roka. Lahko tudi telefonirajo na združenje in se zmenijo za najbolj primerno uro.
iz Ljubljane
NEDELJA, 23. marca 1958 TRST POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Izvle- | ček iz slovenske folklore; 9.00 ' Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Priljubljene me- -Indije, 1145 Dve uverturi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, ‘ kdaj, zakaj... Kronika sedmih un. v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.45 S stadiona v Pratru na Dunaju, prenos nogometne tekme Avstrija-Italija; reporter Mitja \ Volčič; 16.45 Skradbe Fritza Kreis-lerja; 17.00 Moliere: »Ljudomrznik«, komedija v 5 dejanjih; igra. o člani SNG; 18.45 Mendelssohn-Trio št. 1 v d-molu op. 49; 19.15 Folklorni orkester Srečka Draži la; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Gianni Saired s svojim ansamblom; 21.20 Rahmaninov: Koncert št. 3 v d-molu op. 30; 21.55 Na orgle Hammond igra Virginie Morgan; 22.00 Nedelja v športu. 2210 V svetu jazza; 22.35 Melodije iz revij; 23.00 Chopinovi valčki in mazurke.
T H S T I.
13.20 Glasbeni album; 14.30 Ritmi io popevke; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Koncert jazza KOPER 297 m. tli* kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 1330, 15.00.
Poročila e ital.: 6.30,	12.30,
17.15, 19.13, 22.30.
6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00-8.10 Prenos RL;
8.10 Narodna glasba; 8.30 «lz naših volišč«; 8.40 Narodna glasba;
9.00-9.30 Prenos RL; 9.40-10.10 Prenos RL; 10.10 Zabavna glasba; 10.30 Sosedni kraji in ljudje;
11.00-11.30 Prenos RL; 11.40 Zabavna glasba; 13.00-14.10 Prenos RL; 14.10 Glasba po željah; 15.15 Domače popevke; 16.00-19.00 Pre. nos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30. 22.15 Prenos RL; 22.15 Pleana glasba.
SLOVENIJA 327.1 m. 262.1 m, 212.4 M Poročila: 3.00. 6.00, 7.00, 8.00, '0.00,	13.00.	15.00,	17.00,	19.30,
»2.00.
3.00	Budnica; 5.10-7.00 Spored partizanskih pesmi in koračnic;
, 7.15 Radovan Gobec: Svobodna zemlja; 7.33 Vesele melodije; 8.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji;
9.10 Domača zabavna glasba;
10.10 Se pomnite, tovariši: Zene pripovedujejo; 10.40 Mati koncert pihalne godbe; 11.10 Orke-s*er radia Ljubljana Igra popularne skladbe domačih avtorjev;
12.10 Vedri zvoki; 13.15 Za našo vas; 14.10 Naši poslušalci Cesti, tajo tn pozdravljajo; 16.1o Popoldanski orkestralni spored; 17.10 Zabavni intermezzo; 17.30 Radijska igra — Milivoj Gažl-Juraj Pad jen- Očetova njiva; 18.15
1 Glasbena medigra; 18.30 Naši najboljši sboci P°jo; 20.00 »Pokaži, kaj znaš«; 21.30 Zabavne melodije- 22.15 Plesna glasba.
Hotel je prenočiti v avtu toda končal je v zaporu
Prizivno sodišče potrdilo obsodbo majorja Preklic zastarele tožbe zaradi razžalitve časti
DR. SONJA
bo odstotna od 1. do 22. april:
Sestanek FIOM
Dogodki tedna
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI
opravljajo kot moški. Prav zaradi tega je upravičena zahteva sindikatov in delavk, da se izenačijo plače delavk s plačami moške delovne žile.
To vprašanje je v Trstu zelo občuteno, kar nam potrjujejo naslednji podatki. Od skupnega števila 18.224 zaposlenih žensk, je v Trstu približno 13.000 delavk, ki prejemajo za 17 odstotkov nižjo plačo kot moški, kar p omeni da dobivajo skupno povprečno 130 lir na uro, oziroma 26 tisoč lir mesečno. Ce napravimo potrebne račune, lahko ugotovimo, da omenjeno število delavk v Trstu dobi letno približno 690 milijonov lir manj plače kot bi dobivale, če bi bile plače izenačene. Glede na splošne gospodarske razmere v Trstu je ta vsota zelo velika in negativno vpliva na ekonomsko stanje družin in na splošno gospodarstvo.
Promet pristanišča
Pomorski promet tržaškega pristanišča je v februarju dosegel 389.000 ton in je bil za 4,2 odst. višji kot v istejn mesecu lanskega leta. Železniški promet pa se je znt-žal za 5,6 odst. in je dosegel
246.000	ton. Zanimivo je tudi, da se je v istem mesecu izboljšala struktura blaga, katero so odpeljali iz prieta-nišča, saj je med tem blagom le 42,5 odst. masovnega blaga. Prav obratno pa je s prihodi, kjer so zabeležili rekordni obseg masovnega bla-I 0<t, ki je znašalo kar 96 odst.
Intervencij« tržaških delavk na vsedržavnem kongresu CGIL
Pefed dnevi je bil v Rimu vseprfnvni kongres, ki ga je orgn negirala CGIL in na katerim so razpravljali o sindikalni borbi za socialno in ekonomsko enakopravnost de-lavjtT Iz Trsta se je udeležila kotjf/resa tričlanska delegacija Delavske zbornice CGIL, ki jo je vodil član izvršnega odBora tovariš Ulieni.
Kakor poročajo, je bila diskusija zelo zanimiva; osi de-legSl, oziroma delekatke pa mo l-t največjim zanimanjem pomuBolt poročilo delavke iz tovarne Modiano, ki je poro-čala d razmerah tržaških delavk in njihovih vprašanjih. V Trstu je po uradnih podatkih 18.224 delavk, od katerih fe približno 250 zaposlenih v konopljarni, 200 v podjetju Stock, 100 v pivovarni Dreher, 300 pri podjetju Gemel in Beltrame, 150 pri podjetju Modiano itd. V trgovini je zaposlenih 5.085 delavk, v javnih službah pa 7.265 uslužbenk.
Zelo zgovoren in značilen je primer v konopljarni, kjer je vodstvo ukinilo nočno izmeno, ker delavke ne smejo delati pdnoči, moška delovna sila pa se ni izkazala pri nekaterih delih, za katera je pa& najbolj sposobna in primerna ženska delovna sila. To dokazuje, da so nekatera dele, ki jih delavke prav tako dobro, včasih pa še bolje
ZAH VA
Ob iagubi naše očeta in starega 1
OD VČERAJ DO DANES
ZAHVALA
Vsem. ki »o z nami sočustvovali °b gubi našega nepozabnega očeta
CTiionH"(^fpvn7V
23. m »rta 195$
odki tedna
Viljem Nanut kandidira za PSI
^^čneVns^lnJtaU}anSki, T
i	stranke	so v skladu
v	od“os»	do manjšin
u.	Predlagati na sesfah-
da Vii^m Na-1 fcondidira poleg pokrajin-
21-lntni Bruno Perion, 27-letni Giordano Jurich m je neki L. B. Vri razen zadnjega so prejeli zaporne kazni. V zaporu je te neka skupina tatiče«, ki so se hoteli specializirati v drobnih tatvinah, n en. dar svoje vajeniške dobe niso prestali na svobodi. Policija je s tem akcijami napravila nekoliko reda.
Livarna SAFOG
Ravnateljstvo SAFOG je te dni sporočilo, da namerava znižati tedenski delovni čas nadaljnjim 40 delavcem. Tako bi se število delavcev, ki delajo po 24 ur tedensko, povečalo na 71. število delavcev, ki delajo po 40 ur tedensko, pa na 258 delavcev. Kriza v podjetju je tako huda, ker podjetje nima naročil.
dikouJ0*^0 Psl Sem'■ -< sin~ lov. ,ta Grassija in Boscaro-
*liln'L, ,.(a-na listi PSl v dem ^M °kT<,i7u Gorica, V.-ni Siin, lluno- Vsi demokratični l,- n.c‘.\ kakor tudi vsi ti-»edari,da se tudi na lahu	vsedržavnih	volitvah
Vic.0: UVe^avljajo naše pra-irehe \ pT'kazu.jejo naše po-• bodo ’	•	*
Prav ’
ob tej možnosti
“enea	glasovali	za Šlo-
tvoin' „ tern bodo opravili harodno dolžnost.
dodava invalidskega dne
lian *r.edo so v Gorici proslav-PrUiki ki dan. Ob tej stoorf.. *° obdarili nekatere tiik 0 e invalide. Predsed-lii^jj^°krajinskega odbora povor , ; Borzi pa je imel kani 'j , katerem je s števil-ln kazal, da se ie števi-
»esreč
t)ečar'"; na delu izredno polili i?« Beta 2955 so zabele-fcaterifc	nesreče, od
Pik. ,lh je bilo 4868 smrt-
Proce5 proti t(dpi mladeničev
noriškem sodiščem so *o j,j[. uPtni mladeničev, ki ^rziioti-na Olasu s svojo pre-so rta debelo Dofcrn.i-- ?_ trgovine v noči
v trgovine v naši ‘«n« , Vsi so prejeli zasiti, fitnri ?Crne kazni. Med ude-H >*{e^ nočnih pohodov so "etni Angelo Tessari,
h
#)fya, smrti in poroke
v 0o°toki °Wini se je od UtnJ1 marca 1958 rodilo * bil/ oseb, poroke pa
nobeno. .
S g£Y.AL,Ezip Basso, Mau-toiiii c, “Soi, Fulvio Braga-
Vsuob^Sio Fior, Sergio But-g;' "“Jdfizio Bano Gerar-1 uriiil!	• Maria Furlan,
r\, „ Luongo, Patrizia Mo V ibtijil Battisti, Leo-l ®'bert5(^Don, Ines Panizzi, b’ Vii?; aBrftreili, Anna Danel-jp «8san c'° Collenz	Renata
k,v»ro '*?lta Arbulia, Grazia *i°rella Loppel. Darij
*vetaj.‘l?rella Loppel, Darij c? Farn	Cernic,	Ma-
t' Adriana Boemo. ?T.lsa. oJ, 87*letna gospodinja « '“> Uni Por- Fantuzzi; 61-
“Pok
!otPy-“a^i5°ienec Ettore No-!* .Gre,,; ni dr- Adalberto lM*eUo- ’ en°letna Rosanna da‘fih n„72detl>i ut
aa gospo-
pJviietni,, upokojenec c -p, avIln; 54-letna gospo-Kp*11'' 6t-?nora Bipizer por.
n
,vira'’p.8®-letna :taa '-TOO
upokojenka tm.a UpolL ,r°i- Mrak; yl' »in 1; 81d^enka Fpde Can’ tj,' a Spe*?1® gospodinja E-
Virefn : ’2-letna gospo-h 3a.u?_ al,'Saric por,
u 'Ul* r><) , ^oiiigarit pur
fenka L,‘Chi 70-letna upo-
Por n: Tl-lit81" Ruzzier r°i-Sl£6rt
tj’ 12 deK ki,uhar Elio Demar-B- Stta,r. ‘ , 2 Maria Elisabet-Ma ‘.to DoitiI	Vlttorib
i»Šk a Tram ‘ ln tkalk* Anna Kj*s» uP“s: rodofi cir vo-4j> in * ,tva Ginvanni "ik	Leonar-
'Vano »’ manoni straž-\ ^"miL?cchi in sospo-
Ve?rufZ'': -meha' nja Angel- ~1;va	e°'
a Trampuš.
Seja obi
IZ STEVERJANA
Vaščani obiskali klet v Dobrovem
Na Jožefovo je veliko Število Steverjancev obiskalo zadružno klet v Dobrovem. Ker
so bili vsi vinogradniki, »o se zelo živo zanimali za njeno moderno delovanje. Predstavniki zadružne kleti »o obiskovalcem razkazali prav vse in jih podrobno seznanili z delo-vanjem te kleti, ki ni znana aamo po Jugoslaviji, ampak tudi po Italiji, Franciji, Nemčiji, Angliji in celo v Ameriki, saj prihajajo kupci vseh navedenih držav po vino, ki ga zelo cenijo.
Ko so se obiskovalci vračali, so pričeli razmišljati o preteklosti zadružne misli v Brdih. 2e pod fašizmom so u-stanovili majhno zadružno klet v Foljani, ki je bila za sedanje pojme bolj primitivna, ki pa je vendarle pomagala razvijati briško vinograd-
nidtvo. Sedaj imajo Brici mo-
AlHinro V f nelei* iderno kIet- v k*tero lahko • uUlfUla V UUlUI j spravijo ves svoj pridelek in ga prodajajo tudi po zelo visoki ceni.
Pot, ki so jo ubrali v jugoslovanskih Brdih, lahko služi za vzgled tudi našim vinogradnikom, ki se vsak po svoje ubadajo z večjim ali manjšim uspehom, da bi pridelali čimboljššo kapljico in jo potem čimbolje prodali Kot so se vinogradniki združili v Brdih so se tudi po ostalih delih Italije, da bi lahko konkurirali na tržišču in da bi imeli kvalitetno vino. Marsikje so spoznali pomen sodelovanja na tem področju, le pri nas, kaže, to spoznanje še ni dobilo domovinske pravice. Kolikšna škoda za naše gospodarstvo.
V petek je bila seja občinskega odbora, na kateri so govorili o političnih volitvah in o bližnji seji občinskega sveta. Občina bo v mestu in okolici namestila JO velikih propagandnih tabel, na katerih bodo politične stranke lahko lepile svoj« lepake. Na prihodnji seji odbora bodo na podlagi prejetih prošenj določili prostora na tablah, ki pri-padajb strankam. Razpravljali so tudi o pravilniku, ki določa službeni položaj občinskih uslužbencev, ter sklenili vprašanje dokončno spraviti z dnevnega reda na seji občinskega rveta. ki bo v sredo 26. marca ob 18. uri.
Iz poročila predsednika trgovinske zbornice
Ladjedelnica v Tržiču gradi samo cisterne
Lani so pričeli graditi cistern za 105.056 ton
Predsednik trgovinske zbornice Depicolzuane je v svojem poročilu o gospodarskem razvoju naše pokrajine v letu 1957. ki ga je prebral v dvorani trgovinske zbornice pred nagrajevanjem delavcev in podjetij navedel nekaj zanimivih številk o delovanju trži-ške ladjedelnice v preteklih letih.
Govornik je poudaril, da je bila gradnja ladij normalna, le gradnja potniških ladij je doživela krizo. Ladjedelnica je zgradila dosti ladij, vendar so bile same cisterne.
Leta 1952 so v ladjedelnici GRDA
a) pričeli graditi za 18.800 ton cistern,
b) splavili cistern za 38.158 ton,
c) izročili cistern za 19.358 ton;
Leta 1956:
a) pričeli graditi cistern za 72.736 ton,
b) splavili cistern za 75.040 ton,
c) izročili cistern za 58.192 ton;
Leta 1957:
a) pričeli graditi cistern za 105.096 ton.
b) splavili cistern za 72.736 ton,
c) izročili cistern za 55.470 ton.
Kakor se vidi iz goraj navedenega poročila, se je tržiška ladjedelnica, lahko bi rekli,
volili 24. in 25. marca novo potranjo komisijo. Predložene so bile štiri kandidatne liste od katerih je lista FJOT, ki zajema vse težnje delavcev tega podjetja, na prvem mestu. Delavci in delavke bodo glasovali za to listo, ker so kandidati te liste, kakor tudi njen program, najbolj zanesljivo jamstvo, da bo nova notranja komisija delavski predstavniški .organ, ki bi uspel uresničiti 'težnje, Jci se morajo čimprej uresničiti zaradi materialnih potreb zaposlenih o-seb.
Med velikimi .industrijskimi podjetji v naši pokrajini, kakor so CRDA SAFOG SEL-VEG, SOLVAY itd. so delodajalci razdelili razne nagrade in izboljšali mezde. Ravnateljstvo Tržaške predilnice pa se kljub dveletnim zahtevam delavcem ni odločila posnemati vzgled svojih sovrstnikov po drugih podjetjih. Tudi nekatere tekatilne tovarne v Italiji so v preteklem letu povišal« mezde in izplačale proizvodno nagrado, samo Toniel-la in njegovi tega niso napravili.
Zaradi takega stanja je notranja komisija ravnala pravilno, ko je 25. oktobra 1957 in januarja 1958 predložila celo vrstb zahtev, s katerimi se strinja FlOT kakor tudi ostale sindikalne organizacije.
Te zahtev« so; zagotoviti delavcem in dtlavkam, ki delajo na akord vsaj 8 odst., upoštevajoč visoko stopnjo proizvodnosti; zboljšati nagrado ob koncu leta -delavkam, ki delajo na akord; zboljšati darilni paket blaga; ravnateljstvo naj prispeva za vzdrževanje menze; vsem delavcem naj »e izplača proizvodna nagrada; e-den ali dva člana notranje komisij« naj bosta oproščena de. la, da bosta lahko opravljala’ delo notranje komisije v tako obsežnem podjetju, kjer
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiimiittiiritiiitiiiiitiiiflualiiiifiifiiiiiiiitiiiitiiHiimiiiimmmiiiiiiiHiiiimimiiiiiitiiiiiHimmmiiiHHiMHiiHtiiuuiti111!1
V tekstilni tovarni v Podgori	Volilni	zborovanji
Jutri in pojutrišnjem volitve Danes dopoldne bosta v Go-
9	rici dve volilni zborovanji.
notranje komisije ^r&*t« a s
lV WWIIIIWI|V	vorjl v kino dvoram Moderno
o volilnem	programu stranke
Zakaj	bomo	glasovali	za	listo	FI0T	I se okrepijo	italijanske levičar-
ske stranke.
Delavci in	delavke	podgor-1 dela	3.000	delavk in delavcev.	Za Krščansko demokracije
ske tekstilne	tovarne	bodo iz-1 Ravnateljstvo je	že zavrnilo	bo govoril	notranji minister
'	‘	Tambroni.
Globe v februarju
V februarju so mestni stražniki prisodili sledeče globe: eno globo je prisodila prometna policija, 76 glob so dali zaradi kršitve prometnega pravilnika, 7 zaradi kršitve pravilnika mestne policije, 5 zaradi kršitve pravilnika poljskih stražnikov, enega lastnika psov in enega, ker je prekršil gradbeni pravilnik.
 «»------
Darovi
Družina Carja Valentinuzti je darovala v spomin pokojnega dr, Adalberta de Grassija 1.000 lir za inštitut Con-tavalle, 1.000 lir pa za reyeže župnije sv. Ignacija. .
 «»-------
Danes ob 10.15 bodo predvajali v kinu Centrale za člane CUC zaidnji film iz cikla «westemov», in sicer Howar-da Hawksa «Rdeča reka« (Red River).
Na turinvki univerzi je promoviral iz medicine naš goriški rojak JOZt ERŽEN Prijatelji in znaneI mu it srca čestitajo.
te zahteve, sedaj pa so na vrsti delavci in delavke, da s svojim glasom okrepijo vpliv notranje komisije in izvolijo vanjo take ljudi, ki se bodo borili, da bo ravnateljstvo predložene zahteve pričelo sprejemati.
Zadnja pot Marcela Culota
Ob velikem številu vaščanov so v petek pokopali na štan-dreškem pokopališču Marcela Culota, ki je izdihnil zaradi posledic prometne nesreče, ki se je pripetila na Jožefovo pri podvozu v Podgori. Standreski pevci »o se od pokojnika, ki je bi poznan ne le v Standre-žu, ampak tudi po okolici, poslovili z žalostinkami na njegovem domu ter pri odprtem grobu. Zapustil je ženo in tri otroke. Ob hudi izgubi, ki jo bo družina toliko bolj občutila Ker je izgubila nadvse pridnega očeta, izrekamo naše sožalje.
Karlo Legiša in Rudolf Lutman iz Gorice, ki sta bila odlikovana za svoje 30-letno delo v podjetju G. Brunnsch-■vveiller et Corap. v Gorici
preusmerila na gradnjo predvsem ladij-cistern. Ta pojav je razveseljiv samo v toliko, v kolikor je tonaža naročenih ladij in tistih, ki so v gradnji, precej visoka. Negativna stran gradnje cistern pa je v tem, da se te ladje gradijo razmeroma naglo, ker ni treba notranje opreme, kabin in drugega. Za delavce CRDA in za podjetje bi bilo veliko bolje, če bi se ravnateljstvo pobrigalo, da bi ladjedelnica gradila tudi potniške ladje, pri katerih ne bi bili zaposleni samo kovinarji, ampak tudi mizarji, električarji in drugi delavci, ki so neobhodno potrebni pri urejanju potniških ladij.
 «»-------
Poroka v Štandrežu
Slovenci imamo lep pregovor, ki pravi: «Dolga ljubezen, gvisna bolezen«. Morda za katere kraje ta pregovor velja. Naša rojaka Štefanija Lutman in Franc Roban sta na Jožefovo dokazala, da v Standre-žu ta pregovor ne velja. V vaški cerkvi sta si namreč obljubila večno zvestobo v spremstvu številnega občinstva, ki je hotelo prisostvovati temu veselemu dogodku.
Ce je vsa vas s tolikšnim veseljem sprejela ta dogodek, sta zato pripomogla oba novo-poročenca, ki sta splošno cenjena. Štefanija je iz zavedne družine. Več let je pela v domačem pevskem zboru. Tudi Franc je bil zvest član pevskega in prosvetnega društva, vedno vesel in povsod zaželen.
Cisoda ju je združila, kot da
bi vedela, da v kmečki hiši ni 'življenja brez pridne gospodinje.
Čestitkam vseh vaščanov se ob tem dogodku pridružuje tudi uredništvo našega lista.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj so na gorišken, letališču zabeležili najnižjo temperaturo —1,8 ob 6 un, najvišjo 8 ob 15, uri.
  «»-----
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel 2972; samo dopoldne pa lekarna Alesam, Ul. Carducci 12, tel. 2268.
Kino v Tržiču
EXCELSIOR. 14.00:	«ženska
usode«, G. Pečk, L. Bacall. Cinemascope, techmcolor.
AZZURRO. 14.00:	«Slamnati
mož«. P. Germi, L. Della Noce.
PRINCIPE. 14.00: «Lazzarella», A. Panuro, G. Girotti, Tina Pica, D. Modugno.
——«»----
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: »Zenska usode«, cinfemascope v barvah, Gregorja Pečk in Lauren Bacall.
VERDI. 14.30: »Pal Joey», cinemascope v barvah, Frank Sinatra, Rita Hayworth in Kim Novak.
V UTORI A. 15.00: »Velik« ljubezen Elizabete Barrctt«, cL nemascope v barvah, Jenni-fer Jones in John Jellegood.
CENTRALE. 15.00: »Napad tisoč puščic«, technicoler, George Montgomery in Bill Williams.
MODERNO. 15.00: »Gusarji velike reke«.
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega in nepozabnega
Marcela Culota
in ga spremili na njegovi zad. nji poti. Posebno se zahvaljujemo Vsem darovalcem cvetjš.
Zena ln otroci Culot, tast In tašča Brajnik
Standrež, 23. marca 1958.
Danes v Trstu
KCSARKA Stock - Motornorini, Prva serija, v Športni palači na Mo.n-tebellu ob 18. uri;
Stock - Haiti Trst, Prva skupina. v predtekmi k srečanju Stock-Motomorini.
SABLJANJE Velika nacionalna nagrada mladincev v ženskem floretu -finale, v telovadnici Gimas':-ca ob 9. uri.
NOGOMET Triestina - Verona, juniorjl. stadion pri Sv. Soboti ob 12,30;
CRDA - Sant’Anna - diletanti, igrišče S. Giovanm ob 10.30;
Fortitudo - Cava Romana, diletanti, igrišče v Miljah ob 13. uri;
Istria - Amoco, diletanti, i-grišče pri Sv. Alojziju ob 15. uri;
Libertas - Ronchi, diletant', igrišče v Ul. Flavia cb 15. uri: Edera - San Giovanni, dilc ‘anti, igrišče Ponziane ob 15. uri.
ATLETIKA Absolutno deželno prvenstvo v krosu za moške in ženske. Organizira FIDAL. 7ačetek ob 10. uri na občinskem stadionu.
HOKEJ NA TRAVI CUS Trieste - Polisportiva Trieste, državno prvenstvo skup. D. Igrišče v Ul. Flavia ob 10. uri;
Polisportiva Trieste • Cus Da Vinci, prvenstvo juniorjev. i-grišče v Ul. Flavia ob 8.30.
ODBOJKA CRDA . Fiamma Venezia moška B serija, v telovadnici v Miljah ob 10,30;
Vigili del Fuoco (gasilci) Trst • Villaggio sereno Trst, igrišče VIS ob 9. uri.
KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14,30. Glavna dirka za nagrado Armonie. lir 360.000, 2080 m in ena dirka Totip.
Danes na Dunaju: Avstrija - Italija
Foni je sestavil moštvo: David zveza, Petris krilo
Prenos po radiu ob 14,45, po televiziji ob 15. uri
Intcr - Švedska 3:3
DUNAJ, 22. — Italijanski nogometni reprezentanti so danes dopoldne imeli na stadionu v Praterju kratek kondicijski trening, po katerem je selektor dr. Foni objavil sestavo reprezentance, ki bo naslednja:
Bugatti; Corradi, Garzena: Emoli, Ferrario, Moro; Mon-tuori, Boniperti, Firmani, David, Petris.
Za zam-njavo Stacchinija z Davidom se je dr. Foni od-
ločil zaradi težkega terena, na katerem se bo fizično močnei
AVSTRIJA
Schmied Kollmann Stotz Swoboda Hanappi	Koller
Hof	Koerner
Kozliček Buzek Hammerl
Petris Firmani Montuori David	Boniperti
Moro	Emoli
Garzena Ferrario Corradi Bugatti
ITALIJA
ši David bolje znašel, delno pa najbrž tudi zato, ker je David krilec in bo bolje služil v obrambi kot pa bi v pr -meru potrebe služil Stacchini. Dr. Foni je izjavil, da so V3i igralci v odlični fizični kon-
diciji in da upa, da bo jutrišnja tekma nudila dober in lep nogomet.
Tudi danes je bila temperatura na Dunaju zelo nizka, zjutiaj pa je tudi snežilo. Kljub temu je avstrijska nogometna zveza že včeraj zagotovila. da bo tekma odigrana v vsakem vremenu. Italijan ski voditelji in igralci so dali razumeli, da jim je ljubši mraz kot pa odjuga, ki bi že itak težek teren še bolj otežkočila.
Ves avstrijski tisk je pobt vesti in člankov o tekmi sami, o obeh reprezentancah in c posameznih igralcih. Za avstrijsko reprezentanco menijo da je najboljša, kar jih tre nutno zmore Avstrija,
Za tekmo, ki se bo začela ob 15. uri in ki jo do sodil belgijski sodnik Versyp, vlada velikansko zanimanje in vstopnice za Prater so razprodane. Tekmo bOdo prenašale avstri' ske in italijanske radijske po. staje z začetkom ob 14.45, televizijski prenos pa se bo za čel ob 15. uri.
llllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIirilUMItllllllllllllllllllllllllllltIfllllllltlllllltlllllMIimiflllllllllllllllHIIIIIIIIIItlllllllllHIIIMIIIIIIIIIIII
Odločitev predsednika FIGC dr. Pasgualeja
Samo zmagovalec B lige bo napredoval v A ligo
Drugoplasirana enajstorica B lige bo odigrala kvalifikacijski tekmi s predzadnjo iz A lige - Nobeno nazadovanje iz B lige - V C ligi dve skupini po 18 klubov
MILAN, 22. — Predsednik! italijanske nogometne zveze FIGC dr. Giuseppe Pasquale, ‘ j> danes depozitiral na sede-! žu zveze svojo razsodbo o organizaciji nogometnega prven. stva za leto 1958-59 in o nazadovanjih oz. napredovanjih med tremi glavnimi italijanskimi ligami za sezono 1951-58 ln 1958-59. Razsodba vsebuje naslednje odločitve, proti katerim ni priziva:
1. PRAVILNIK NOGOMETNE ZVEZE:
A liga: 1* klubov
B liga: 20 klubov
C liga: dve skupini po 18 klubov.
2. NAPREDOVANJA IN NA ZADOVANJA:
a) Sezona 1957—58. Na zaključku sezone 1957-58 bo zad-nje-plasirana enajstorica A V-ge nazadovala v B ligo, prvo-plasirana v B ligi pa bo napredovala v A ligo. Razen tega bosta 17. plasirana enaj-storica A lige in drugoplasi-raina enajstorica B lige odigrali medsebojna kvalifikacij, ska srečanja: zmagovalna e-najstorica preide v A ligo. poražena pa v B ligo. Prvi dve plasirani enajstorici iz C lige bosta napredovali v B ligo, iz B lige pa ne bo v C ligo nazadovala nobena enajstorica.
Število 36 enljstoric, ki jo predvideno za dve skupini C lige, bo dopolnjeno z napredovanjem 20 enajstoric iz med-deželne zveze na način, ki ga bo določil svet nogometnih zvez.
b) Kvalifikacija med 17. pla sirano enajstorico A lige in drugoplasirano enajstorico U lige:
Izkušnje iz preteklosti učijo da je najboljša oblika, ki omogoča najpravilnejši športni po tek tekmovanja in omejuje na minimum vpliv priložnostnih okoliščin, ona, ki predvideva dve tekmi na nevtralnih igriščih. Zaradi tega bosta 17. pla. sirana enajstorica A lige in drugoplasirana enajstorica B lige po zaključku sezone 1957-1958 odikrali dve kvalifikacijski tekmi v dveh različnih krajih, ki ju bo kasneje do-
ločil svet nogometnih zvez.
Prva kvalifikacijska tekma bo odigrana prvo nedeljo takoj po zaključku prvenstva, druga pa štiri dni pozneje. Kvocient v golih ne bo veljal. V primeru enakega števila točk, bo naslednjo nedeljo, t. j. tri dni po drugi tekmi, odigrana tretja in dokončna kvalifikacijska tekma po pravilniku prvenstva in turnirjev. Z inkasom'teketn'bo razpolagal samo svet zvez.
c) Sezona 1958-59.
Po zaključku sezone 1958-59 bosta zadnji dve enajstorici A lige nazadovali v B ligo, prvi dve iz B lige pa bosta napredovali v A ligo. Zadnji dve iz B lige bosta nazadovali v C ligo. Zmagovalca obeh skupim C lige bosta napredovala v B ligo. Napredovanje oz. nazadovanje v oz. iz C lige in iz oz. v meddeželno zvezo bodo določena sporazumno s predstavniki meddeželne zve-
TENIS
Uspeh Panajotoviča in Plečeviea v Egiptu
ALEKSANDRIJA (Egipt), 22. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Aleksandriji sta mlada jugoslovanska tenisarja Panajotovič in Plecevič dosegla velik uspeh v igrah dvojic. V polfinalu sta premagala eno najboljših evropskih dvojic Pietrangeh-Merlo (Italija) s 3:6, 7:5, 7:5.
DIRKA V SEBRINGU
Moss in Brooks odstopila po 5 urah
SEBRING. 22. - Danes ob 16. un po italijanskem času «e je začela 12-urna avtomobilska dirka v Sebringu. Sta-rta-lo ie 65. dirkačev. Mezi prvo In drugo uro je Mas, ki vou z avtom Aston Martin, ponov-
no izboljša! rekord enega Vrn ga s časom 3’20"8. Po 4 urah vožnje sta vodila Moss m Brooks z Aston Martin z 68 krogi pred Hillom in Collinsom s Ferrari, Haivthornom in Von Tripsom s Ferrari itd.
Po 5 urah vožnje s(a se morala zaradi okvar Moss ;r. Brooks dvakrat ustaviti, ko.tč. no na sta cfdstopiia.
Pu 5 ugah vožnje voditi Hill in Collins s Ferrari pred še tremi Ferrari.
ATLETIKA
SVDNEV. 22. — 23-letna Avstralka Marlene Matthews> je dosegla nov svetovni rekord / teku na 220 yardov s časom 23”4, S tem rezultatom je za 1/10 sekunde izboljšala star rekord.
MILAN. 22. — Nogometna tekma med Interjem in reprezentanco Švedske, ki trenira v Italiji, se je končala neodločeno 3:3 (0:1). Pred 6000 gledalci sta enajstorici nastopili v naslednjih postavah:
Inter: Ghezzi; Fongaro. Ta-gliavini; Vincenzi, Masiero, In. vernizzi:	Bicicli, Angelih'',
Pandolfini, Lorenzi, Tinazzi.
Švedska: Svensson:	Oberg.
Johmsson; Pergmark, BOrjea-son. Parling; Selmosson, Gren, Skoglund, Simmonsson, Ham-rin.
Genoa-AIK 3:0
GENOVA. 22. — V pt.lafflj. ski nogometni tekmi je Gensa premagala A1K iz Stockholma s 3:0 (1:0). Gole so dosegli: v prvem polčasu v 30’ Prignani. v drugem polčasu v 1’ in v 20’ Barison. Koti 5:3 za AIK, gledalcev 2000.
BOKS
NEW YORK, 22. — Ameriški boksar srednjelahke kat. Vir-gil Akins je včeraj zvečer v Madison Square Gardenu premagal s tehničnim K. O. v šesti rundi Kubanca Lsaaca Logaria. Akins se je s to zmago kvalificiral za finalno borbo za svetovno prvenstvo kategorije, v kateri se bo pomeril z rojakom Vinceom Martt-nezom.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Traf
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 23. t. m. ob 16. uri Titanus barvni film.
VRNI SE
(Torna) AMEDEO NAZZARI.
J. SANSON
Kino v Križu
Danes 23. t. m. ob 19. uri
Dekle z dežele
(La ragazza di campagna)
GRACE KELLY, BING CROSBY, W. HOLDEN
i
jmejmCjtiinah
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film cinemascope:
V ponedeljek, 24. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
'VIADIMIR BARTOL
ALA
j. Strigi _	   UHaMMMMMMI*	II«	Ml««	n	M
in od neznanske sladkosti in veeela Je bila, da
birtveJr nih6* ne vidl- Tod» v domiA1j*Ji za?le'
lot	Mohameda,	ki ga je vlekel konj priveeanefa na
O0*' i* stisnila obraze* v blazino in zaihtela. In
taspala.
,kJr°z°\of'°	n*ko® *leda]a’priwVr, kt & J« navdal s čud-
Sinovi«	navadi »e Je bila potikala po vrtovih in rila
tarifno ’ ko je nenadoma zaslišala. izza nekega grmiča
lt> a Sara i, ,j®- Tiho se je približala kraju. V travi sta
Vedrin ->	' .°Pljenec Mustafa in počela stvari, o katerih
Jj, ^ifl , eovorlln Anam- —.1 — 1 . — .1... 9-M.wA«tln Irt to
^■st i* zb*>V?rlla APama PD svojem pouku. Zamrazilo jo Je. Rvm,° Dih	toda neka nevidna moč jo J« priklenila na
vilii Ce- Vse rt zastal. vendar pogleda ni mogla odvrniti od ^ odhod je ostala tam, da sč nista onadva pripra-bi ji&raševala
!?e bii0 tJ? J6, ali naj. zaupa fylirjam, kar je videla, da %i Q že nu imet1 SP^ skrivnosti pred njo. Toda ali ni bo bo muni izdala? N«, »daj je ne »me več zatožiti!
. Ih	’ da nl ničesar fcdJla. Saj Je bila vse to sa-
ie » odkrila.
\ 'k° Sari ^*:em zares molčala, ji j« prijetno odleglo. Spet r^lrn° P°8ledala v oči. Bilo Ji je, kot da je • svo-Poravnala svoj stari dolg, ki ga je imela 2 njo.
ČETRTO POGLAVJE
Ibn Tahir je medtem na gradu doživljal svoj veliki življenjski preobrat. Nekaj dni po njegovem prihodu se mu je še vse vrtelo in meglilo pred očmi, kakor bi ga bil nekdo lopnil s težkim batom po glavi. Toda zmerom hitreje se je uvajal v novi red. Ko je minilo prvih štirinajst dni, ni bil samo med najboljšimi učenci, marveč Je postal tudi strasten in goreč privrženec izmailskega nauka. Njegov obraz se Je močno izpre-rnenil. Mehkoba in okroglina njegovih lic sta izginili. Upadla so mu in njegov izraz je bil oster in odločen. Videti je bil za celo desetletje starejši, kot preden je bil prišel.
Medtem se je bil dodobra seznanil s svojimi tovariši, predstojniki in s celotnim šolskim redom.
Stotnik Minučeher jih ni vzgajal samo v vojaških spretnostih, marveč jih je učil tudi zemljepis. Pojezdil je z njimi iz gradu tako daleč proti jugu, da so zagledali, če so se obrnili proti izhodni točki, iznad obrobnih gora vrh Demavenda. Tega si je izbral za izhodišče svojim razlagam. Ko je še služil v sultanovi vojski, je bil nekajkrat prepotoval celo cesarstvo. Zdaj je narisal na velikanski kos pergamenta vsa večja gorovja, vsa važnejša mesta in tržišča ter vse vojaške in karavanske poti. Razgrnil je zemljevid pred učenci na tla, določal po Dema-vendu nebesno smer in jim začel objasnjevati lego posameznih zemljepisnih točk in križišč. V svoja razlaganja je vpletal spomine iz svojega vojaškega življenja, da je poživil pouk in povečal vnemo poslušalcev. Vsakogar naloga je bila, da je točno določil razdaljo, lego in smer svojega rojstnega kraja. Zaradi tega so bile te ure med najbolj priljubljenimi.
Posebne vrste je bil nov predmet, ki ga je poučeval Al Ha-kim. Prejšnje čase se je bil ta mož veliko kretal po dvorih na Zapadu. Poznal je dvorsko življenje v Bizancu, v Kairu, pa tudi v Bagdadu. Obiskal je mnoge mogočne kneze in videl številna ljudstva, katerih navade in običaje je bil dobro proučil.
Zdaj je stmil vse te izkušnje v poseben nauk, ki ga je posredoval svojim učencem. Učil jih je, kako se pozdravljajo Grki, Judje, Armenci in Arabci, kakšne so njihove šege, kako jedo, pijejo in se vesele ln s čim se ukvarjajo, da se prežive. Pokazal jim je, kako moraš stopiti pred tega ali onega kneza, kaj zahteva ceremonial pri posameznih vladarjih in na raznih dvorih, ter jim podal osnove grškega, judovskega in armenskega jezika. Pri tem je sam nastopal kot kakšen grški traged, igral zdaj vzvišenega kneza, potem ponižno prosečega moža, stopal zdaj vzravnano in ponosno, nato pa padal na obraz, se priklanjal pred praznim prostorom ln se smehljal na pol prijazno na pol zvijačno. Učenci so ga morali oponašati, igrati z njim in se pozdravljati v tujih jezikih. Marsikdaj je prekinil pouk vesel smeh, ki se mu je rade volje pridružil tudi učeni Grk.
Dai Ibrahim Je poleg dogmatike in arabske slovnice razlagal tudi koran ter učil algebro in ostale računske nauke. Ibn Tahir je kmalu začutil do njega pravo strahospoštovanje. Zdelo se mu je, kot da bi dai Ibrahim vse vedel. Ko je tolmačil koran, se je spuščal tudi v modroslovna razglabljanja, govoril je o drugih verstvih, prikazal učencem osnove krščanstva, židovstva in poleg raznih poganstev tudi skrivnostni indijski nauk, ki ga je bil oznanjal Budha. Podrobno je obrazložil, zakaj so vsa ta verstva zmotna in dokazoval, koliko pravilnejši je Prerokov nauk, čigar najpravovemejši izraz da Je vprav izmailstvo. Vsa ta razglabljanja je ob zaključku strnil v jasne stavke, ki so jih morali učenci zapisati in se jih potem naučiti na izust...
Dal Abu Soraka je prišel nekoč k svoji uri z debelim papirnatim zavojem v roki. Previdno ga je odmotal, kot da bi hranil v njem skrivnostno dragocenost, in potegnil iz njega šop skrbno popisanih pergamentnih pol. Položil jih je predse na preprogo in spustil nanje svojo težko roko. Dejal je:
»Danes vas začnem učiti življenjepis Našega gospoda. Slišali boste o njegovem trpljenju, o njegovih bojih in o velikih
žrtvah, ki jih je doprinesel za izmailsko stvar. Ta šop listov, ki leži zdaj pred mano, je plod njegovega neutrudnega dela, vse to je njegova roka sama skrbno napisala za vas, da bi s* iz njegovega življenja naučili, kako se je treba znati žrtvovati za pravično stvar. Zato si boste vse, kar boste slišali, skrbno pribeležili in se potem dobro naučili. Glejte, plod njegove skrbi za vas!»
Učenci so vstali in se približali spiskom, ki so ležali pred daijem. S tihim občudovanjem so gledali krasno popisane liste, ki so šume drseli skozi učiteljeve prste. Sulejman je stegnil roko, da bi si enega pobliže ogledal. Toda Abu Soraka je naglo razprostrl dlani nad njim, kakor bi ga hotel obvarovati pred oskrumbo.
Učenci so se polagoma vrnili na svoja mesta. Dai jih je začel s svečanim glasom uvajati v življenje in v dejanja njihovega vrhovnega poglavarja. Najprej jim je hotel podati samo kratek obris zunanjih dogodkov, da bi pozneje tem laže prešel na podrobnosti, ki so bile zapisane na polah pred njim. Slišali so, da je bil Seiduna, njihov poglavar, rojen pred šestdesetimi leti v Tušu, da mu je bilo ime Hasan in da mu je bil oče Ali iz slavne arabske rodovine Saba Homairi. V zgodnji mladosti Je bil spoznal nekaj izmailskih učiteljev in misijonarjev in takoj začutil daljno pravilnost njihovega nauka. Njegov oče je bil tudi sam prikrit alijevec. Da pa ne bi zbudil suma, je poslal mladega Hasana v Nišapur k sunitskemu re-fiku Muvafiku Edinu. Tam se je Hasan seznanil s sedanjim velikim vezirjem Nizamom al Mulkom in z zvezdoslovcem ln matematikom Omarjem al Hajamijem. Bila sta mu sošolca in vsi trije so sklenili, ko so dodobra spoznali lažnivost sune in praznoto njenih predstavnikov, da bodo vse svoje življenje posvetili izmailstvu. Zaobljubili so se, da bo tisti, ki bo prej dosegel v javnem življenju uspeh, pomagal ostalima dvema naprej, da bi tem laže delovali za pravi nauk.
J Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 23. marca 1958
Leto XIV. - Št. 71 (3916)
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 - Gorica 33-82 Počtnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON »3-*®* IN 94-S38 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel	NAROČNINA:	mesečna «0 lir vnaprej, četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 »G
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S Pellico 1-Ii., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: /a vsak mm	1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — PoStni tekoči račun: Založništvo trzaSK s
viSine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru.	Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-938, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani #0-	-
Po Černejevem obisku pri Pelli
Negativne posledice Pellove odklonitve 80 milijard lir za volilno propagando
Minister za zunajo trgovino Carli zagovarja gospodarsko sodelovanje s socialističnimi državami
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Jugoslovanski veleposlanik dr. Darko Čeme j, ki je včeraj po naročilu jugoslovanske vlade obiskal zunanjega ministra Pello in mu obrazložil jugoslovansko stftlisče do postavljanja izstrelisč za atomske izstrelke v Italiji, je ob tej priliki Pelli povedal tudi, da ima Jugoslavija na- ———-——	.	..
men predložiti ustanovitev ™jnost tesnih trgovinskih od-
nosov s socialističnimi državami.
Medtem pa vodstva strank nadaljujejo s sestavljanjem kandidatnih list. Predvideva se, da bo kandidatov vseh strank nič manj kot 6.000! Glede stroškov za volilno propagando pa so predvidevanja naslednja:
država 14 milijard, demokristjaini 14 milijard,
Lauro 10 milijard,
Kri 5 do 3 milijard,
PLI 4 milijarde,
PSI 4 milijarde,
MSI 3 milijarde in PSDI 3 milijarde.
Računa se. da bo potrošeno za voli-nf' kampanjo m za vo-lli.vah do
to. ker je izsilila, da bodo volitve v oba doma istočasno. Seveda je treba k gornjim številkam dodati še strosice posameznih kandidatov. Nekdo je zračunal, da bo vsak kandidat osebno potrošil še okrog 1 milijon lir. Seveda Vsi kandidati ne pridejo V poštev pač pa ;,e trdi, da je takih milijonskih kandidatov najmanj 1000.
Kot vsako nedeljo bo Nenni tudi jutri objavil svoj uvodni članek v glasilu svoje stranke. V njem poudarja, da poslanci in senatorji bivšega parlamenta niso izpolniT' pričakovanj, ker so potrošili dosti sit, da bi odrinili PSI in tako onemogočili tisto zbližanje, ki bi lahko dovolilo naglo odobritev cele vrste zakonskih osnutkov, ki so jih pustili novemu parlamentu.
Nenni poudarja nadalje, d?, bo prišlo po prihodnjih vo-«preureditve» Kr-
litve okrog 80 milijard lir. I ščanske demokracije, tako da Vlada se hvali, da bo prihra- bo skrčena na njeno stvarno nila okrog 7 milijard samo za-J moč, »brez dodatka strahu*,
kot se to dogaja sedaj. Druga volilna perspektiva pa je uspeh socialistov.
Danes je bilo vloženih nadaljnjih 15 volilnih znakov, tako da je zadnji vpisan v notranjem ministrstvu pod številko 46. Med temi so znaki liberalne 9tranke in Covellije-ve monarhistične stranke. Sledi vrsta znakov vseh mogočih organizacij kot na primer: Združenje demokratičnih u-pravnikov, zveza malih trgovcev, Zveza bojevnikov, nepolitično gibanje vojnih povratnikov. laburistična radikalna stranka itd.
V zvezi z objavljanjem volilnih rezultatov 26. in 27. maja se je izvedelo, da bodo izide s pomočjo telefonskih zvez zbirale prefekture, ki jih bodo sporočale notranjemu ministrstvu, ki jih bo sproti objavljalo in razdelilo tisku. Ti podatki bodo zgolj informativnega značaja in le začasni.
A. P.
Pripravljanje konference o severnoafriški zvezi
Razgovori predstavnikov stranke Neodestur in Istiklal s predstavniki Alžircev
RABAT, 22. — Tunizija, Maroko in predstavniki alžirske narodnoosvobodilne fronte pripravljajo konferenco, katere naloga bo pripraviti načrt za severnoafriško zvezo, kakor jo je svoj čas predlagal Burgiba in nedavno maroški kralj Mohamed. Konferenca bo baje 12. aprila v Tangerju. Sedaj se v ta namen ra/govarjajo v Kairu voditelji alžirske narodnoosvobodilne fronte s predstavniki maroške stranke Istiklal v Tunisu pa s predstavniki tuniške stranke Neodestur. Konferenca bo nekaj dni pred konferenco predstavni kov neodvisnih afriških držav, ki bo v državi Gana.
Medtem pa pošiljajo francoske vojaške oblasti ojačenja v Alžir iz Maroka, kjer imajo svoje posadke. Ko se bodo zaključile te operacije, bo v Maroku ostalo še 30.000 pripadnikov vojske, 15.000 pripadnikov letalstva in 4000 pripadnikov mornarice.
V Parizu pa je francoska skupščina preteklo noč odobrila s 308 glasovi proti 206 celotni načrt zakona za revizijo ustave. Ker ni bilo pri glasovanju potrebne dvotretjinske večine, mora o reformi ponovno glasovati republiški
iiMiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiHiiimiiiininniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiHniMiiinHHiiiinmHiinnnnnniniiiiniininiiiiiiitiiiNiiiHiiiiiiniiiiiiiiiititiiiinimiiiiittiHiiiiiinnninima
Dul leso v sporazum s Čangkajškom
za	dobavljanje^orožja	in
Ameriško sedmo brodovje križari okoli Sumatre - Indonezijska vlada zavrnila ameriško zahtevo za izkrcanje v Pakan Baru
b rezatomske ga področja v Italiji in na Balkanu. Kot je bilo že včeraj sporočeno, je Pel la odgovoril Cerneju, da v tem pogledu intervencije tujih držav ne pridejo v poštev, češ da so izstre-lišča notranja obrambna zadeva italijanske vlade.
S takim stališčem je Pella nedvoumno pokazal odločnost svoje vlade, da bo nadaljevala z izvajanjem načrtov NATO za atomska oporišča. Tako stališče pa bo imelo svoje nujne posledice, ki jih trenutno še ni mogoče predvideti. Vsekakor pa se bo položaj v tem delu Evrope poslabšal, v prvi vrsti že zaradi negativnega odgovora samega, nato pa še v večji meri, ko bo klerikalna vlada atomska oporišča zgradila. Nadaljnja posledica ita- i lijanske odklonitve pa bo a-tomska oborožitev vseh držav na Balkanu.
Hkrati se je tudi zvedelo, da je Pella dal navodila svojemu veleposlaniku v Wa-shingtonu, Brosiu, naj obrazloži v ameriškem zunanjem ministrstvu zaskrbljenost italijanske vlade zaradi preveč hitrega napredovanja akcij za mednarodno pomiritev, ki je za demokristjansko stranko pred letošnjimi majskimi volitvami sovražnik štev. 1. Demokristjansko vodstvo je namreč prepričano, da pomiritev koristi samo levičarskim strankam. Brosio naj bi pri tem v Washingtonu v prvi vrsti poudaril, naj vlada ZDA italijanski vladi omogoči, da bi se udeležila pripravljalnega sestanka zunanjih ministrov pred sestankom najvišjih. Ce pa tudi ta udeležba ne bi bila možna, naj bi ameriška vlada ukrenila kar koli. da Italija ne bi ostala izolirana.
Mnogo bolj razgledan in razumnejši je minister za zunanjo trgovino Carli. V nekem intervjuju je med drugim izjavil ,da se bo ameriška gospodarska kriza brez dvoma poznala tudi v Evropi in v It&.iji, Dejal je dalje, da se to Italija izognila gospodarski krizi, če bo nadaljevala s podjetnostjo in z razvojem svobodne iniciative. Na mednarodnem področju pa se bo izognila krizi, če bo vodila pravilno izvozno politiko. Dejal je. da mora Italija vztrajati pri iskanju novih tržišč za svoj izvoz na vse strani, zlasti pa v smeri tistih držav, v katerih razvojni proces ni podvržen pojavom krize, t. j. v smeri držav evropskega Vzhoda in v smeri Kitajske.
Poudaril je dalje, da se je ital jsmski izvoz v te države zvišal za 97.86 odstotkov Dejal je še, da te države niso podvržene nihanju konjunkture kot se to dogaja na Zahodu.
Zelja verjetno je, da bo ta Izjava vzbudila v vladnih krogih neugodno reakcijo. V prvi vrsti gre za edinega nedemo-kristjanskega ministra, ki bo kandidiral na liberalni listi, kar pa še nikakor ne pomeni, da -so liberalci enakega mnenja kot Carli. Nadalje se poudarja, da se je zgodilo prvič, da je neki minister poudaril
tiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiilMiiMiMiaiiiiiiiiMitaiiiiicitiitvciiMiiiiiitiitttittniMiiaiaitftitiviviMiMtaitiiaiaaikiMaiaiiMgaiiMMtiivviMiMtiMitiMiiiittvivvtictitiiiiiaiiiiugiiaiiaiiMiiaiiitiMiMiiiiiMiiMiiiaiiMMMiaiiiiiiMiiRtnvittttiiiMVMMiMiivtMiiiitikaMMtkvttiivMtMMaauatMaMittMMMtatvaMtMVMtVMMVtMVMMMttMttttttitvM
DJAKARTA, 22. — Indonezijski list »Bintang Timur* piše, da se je ameriški državni tajnik Dulles med svojim obiskom v Tajpehu sestal z uporniškim voditeljem polk. Sumualom ter se z njim sporazumel o dobavljanju orožja indonezijskim upornikom. Dulles se je sporazumel s čangkajskovim zunanjim ministrom, kateremu je obljubil, da bodo ZDA pošiljale na For-mozo večjo pomoč, če se bo od tu pošiljalo orožje indonezijskim upornikom. g, je imei ob tej priložnosti
Zvedelo se je tudi, da križarijo sedaj ob obali Sumatre vojne ladje ameriškega VII. brodovja, češ da so pripravljene, da pridejo na pomoč ameriškim državljanom na tem otoku. Tudi britanske vojne ladje, ki so v Singapuru, so pripravljene, da »pridejo na pomoč angleškim državljanom*.
Medtem je indonezijski zunanji minister Subandrio izjavil. da je orožje, ki so ga upornikom spustili 9 padali, ameriškega izvora in da prihaja iz Tailandije. Poročajo, da je indonezijska vojska zaplenila precejšnjo količino o-rožja, ki so ga spustili s padali na Sumatro. Indonezijska vlada je zavrnila zahtevo ZDA. naj bi dovolila, da bi poslali padalce, helikopterje in vojne ladje na področje Pakan Baru, »da zaščitijo a-meriške industrijske naprave ter da evakuirajo ameriške in tuje državljane na tem področju*.
Radio Medan poroča, da so indonezijske vladne čete ponovno zavzele mesto Prabat 200 kilometrov jugovzhodno od Medana. . Uporniške čete so zbežale, ne da bi sprejele borbo.
Sovjetski poslanik v Indoneziji Zukov pa je danes uradno izročil ministru indonezijske mornarice 10 sovjetskih
ladij, ki jih je kupila indonezijska vlada. V govoru, ki
je poslanik izjavil, da je izročitev teh ladij prvi korak v okviru gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema državama.
cKrasnaja zvezda> o potrebi nadzorstva nad Luno
MOSKVA, 22. — Glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva «Krasnaja zvezda* objavlja članek sovjetskega znanstvenika Ribkina, ki pravi: »Nagel napreaek, ki se je dosegel v zvezi s poleti v kozmičnem prostoru, bo kmalu omogočil, da se dosežejo Luna in asteroidi okoli Zemlje. Iz tega izhaja zaključek, da je treba Luno in te asteroide, ki so relativno blizu Zemlje, podvreči mednarodnemu nadzorstvu.*
Ribkin pravi dalje, da je to nadzorstvo potrebno zato, da se prepreči, «da bi se sile reakcionarnega kapitalizma posluževale teh nebesnih teles v napadalne namene*.
Sovjetski astronom Kukar-kin piše o drugem sovjetskem sputniku, da je preletel že 90 milijonov kilometrov, in pravi, da bi sovjetsko reakcijsko letalo »TU-104* potrebovalo 11 let in pol neprestanega leta, da bi lahko preletelo to razdaljo. Avtomobil pa bi potre-
boval 100 let in bi porabil 15 milijonov litrov bencina. Ku-karkin pravi, da je drugi sputnik letel več kot 700-krat nad Moskvo.
Iz Cape Canaverala poročajo, da nameravajo prihodnji teden izstreliti drugi umetni satelit, ki ga pripravlja vojska.
Sovjetsko pojasnilo o konferenci
MOSKVA, 22. — Predstavnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da ni nič res, da je Gromiko izjavil, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena upoštevati predlog, naj bi odložili sklicanje konference zunanjih ministrov in konference na najvišji stopnji. Dodal je, da Gromiko ni nikoli izjavil kaj takega, ter da je SZ še vedno mnenja, naj bi konferenca zunanjih ministrov bila aprila, konferenca najvišjih pa junija.
Sirski tisk o položaju v Saudovi Arabiji
DAMASK, 22. — Sirski list «A1 Hadara* piše, da se je v Saudovi Arabiji dinastična kriza zaostrila. Kralj Saud je najprej nameraval odstopiti in prepustiti prestol svojemu bratu Mohamedu. Toda ameriški poslanik ga je spodbujal, naj nadaljuje borbo proti Združeni arabski republiki, in se je zaradi tega premislil. List dodaja, da je Saudova Arabija razdeljena sedaj na dva tabora. Eden je zvest Mohamedu, drugi pa Feisalu,
ki je še vedno v hišnem zaporu. Tajni odpor zavzema vedno večji obseg in bi utegnil prisiliti kralja, da odstopi, Kraljevi rablji neprestano obglavljajo nasprotnike, se-čejo jim roke, trgajo jim nohte in oči, toda odpor ljudstva se vsak dan veča. Kljub grozodejstvom se neposlušnost veča in ljudstvo redno posluša radijske oddaje iz Damaska ter pomaga tajnim odpornikom.
Medtem pa je sirski notranji minister Serraj položil danes sirskemu zakladu tri čeke, ki mu jih je izročil kralj Saud da bi preprečil sirsko-egiptovsko združitev in umoril Naserja. Sirski listi pišejo, da gre za znesek 1,900.000 šterlingov.
 «»------
Townsendova delitev sveta
SETE (Južna Francija), 22. — Danes je iz Alžira prišel v Sete polk Peter Towsend, ki je pred 17 meseci odšel na potovanje okoli sveta z majhnim kamiončkom. Na tiskovni konferenci je med drugim izjavil: »Moje potovanje okoli sveta me je prepričalo, da se svet lahko razdeli na tri velike kategorije: norci, tisti, ki bodo kmalu postali norci, in modri. Med zadnjimi so predvsem primitivni narodi.*
Towsend je prepotoval okoli 90.000 kilometrov in je posnel številne fotografije ter si nabral mnogo podatkov. Izjavil je, da namerava napisati knjigo.
 «»------
NEW VORK, 22. — Po enotedenskem obisku v SZ se je vrnil v Nevv York znani ameriški komični igralec Eob Hope.
svet, ki bo verjetno spremenil predloženi načrt. Zelo verjetno bodo morali o reviziji ustave in o volilni reformi razpisati referendum, če bo Gaillard vztrajal pri sedanjem načrtu.
Pozneje pa so iz Rabata sporočili, da so predstavniki Istiklala in Neodesturja. ki so se razgovarjali v Tunisu 19., 20., 21. in 22. marca, objavili nocoj skupno izjavo, v kateri ugotavljajo popolno enakost pogledov glede severnoafriškif vprašanj, posebno pa glede alžirske neodvisnosti. Sklenili so, da bodo za 27. aprila sklicali v Tangerju kongres predstavnikov Istiklala, Neodesturja in alžirske nerodnoosvo. bodilne fronte, ki naj postavi temelje za združitev arabskega Magreba in najde sredstva za uresničenje tega načrta.
Še vedno mraz in sneg
Tudi danes je snežilo v raznih krajih Italije. Po včerajšnjem pomladanskem dnevu je danes v Foggi in na Gargan-skem polotoku spet prava zima. Pritisnil je hud mraz in začelo je tudi snežiti. Z Apeninov r* Piha močan veter. Morje je zelo razburkano. Snežilo je tudi v Cosenzi in v gorovju Sila. O novem mrazu poročajo tudi iz Barija in -z Pescare, kjer divja močan snežni vihar. Izreden mraz pa je v Zgornjem Poadižju, kjer divjajo snežni viharji. V nekaterih krajih je bilo danes celo 20 pod ničlo. Na vseh vrhovih je zapadel svež sneg.
V Budimpešti je včeraj padlo 5 milijonov kubičnih metrov snega (polovica sne-ga, ki ga je padlo vso zimo). Promet je zelo otežikočen in ponekod je pritisnil hua mraz.
Včeraj je snežilo tudi v Pragi, kjer je bil več ur prekinjen promet. Se vedno sneži na Češkem in Moravskem; napovedujejo, da bo mraz trajal do srede aprila.
Močan snežni vihar je bil dane* tudi na Dunaju, kjer kaže termometer od 8 do 10 pod ničlo. Severni veter je prinesel mraz v vso Avstrijo; predvidevajo, da bo slabo vre. me trajalo še tri ali štiri dni.
Parlamentarne volitve v
11 milijonov m 337 tisoč volivcev bo izvolilo 301 poslanca v zvezni svet, 216 poslancev v zbor proizvajalcev, v republiške svete 810, v republiške zbore proizvajalcev pa 541 poslancev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Jutri bodo v Jugoslaviji četrte povojne parlamentarne volitve. Jugoslovanski volivci bodo izvolili poslance za zvezni svet in republiške svete, 26. marca pa za svete proizvajalcev. Od 306 kandidatov za zvezni svet bo izbran 301 poslanec, a od 971 kandidatov za republiške svete 810 poslancev; v zvezni zbor proizvajalcev 216, republiški pa 541 poslancev. Volilno pravico na sedanjih volitvah ima 11,337.000 volivcev, med njimi je 5,930.000 žensk. Nekateri volivci so že oddali svoj glas, kajti volitve so se dejansko začele že 16. marca, ko so začeli voliti pripadniki vojske, člani in nameščenci jugoslovanskih diplomatskih zastopstev v inozemstvu ter osebje rečnih in morskih ladij izven jugoslovanskih teritorialnih voda.
V volilni kampanji, ki se je začela takoj po razpustitvi skupščine, je bilo nad 40.000 sestankov, zborov volivcev in skoraj prav toliko raznih predvolilnih predavanj in zborovanj. Na vseh teh sestankih so volivci razpravljali o jugoslovanski notranji m zunanji politiki ter o domačih vprašanjih. V diskusiji so prevladovala vprašanja nadaljnje izpopolnitve delavske in družbene samouprave, komunalnega sistema in nadaljnjega razvoja jugoslovanskega gospodarstva, posebno kmetijstva, prometa in trgovine ter vprašanje življenjske ravni. Zanimanje molivcev za ta vprašanja je prišlo posebno do izraza na velikih predvolilnih zborovanjih, na katerih so govorili najvišji jugoslovanski zastopniki, zlasti na zborovanju 16. marca v Beogradu, na katerem je govoril predsednik Tito.
Jutrišnje volitve pričakujejo prebivalci Jugoslavije v prazničnem razpoloženju. Vsa mesta so okrašena z zastavami. Na prometnih krajih so razstavljeni grafikoni in slike, ki prikazujejo dosedanje uspehe pri socialistični gradnji, posebno lepo so okrašena volišča, katerih je okrog 35.000. Prvi rezultati volitev bodo znani jutri zvečer, ker bodo volilne komisije začele šteti glasove takoj po končanih volitvah po 19 uri.
Glede na veliko zanimanje v predvolilni kampanji se pri-
čakuje velika udeležb* na volitvah. Udeležbo lahko zmanjša v nekaterih krajih samo sneg, ki razen v Primorju nenehoma pada od včeraj zjutraj v vseh krajih Jugoslavije. Snežilo je tudi na nekaterih dalmatinskih otokih, česar ne pomnijo v tem letnem času. Sneg je v mnogih krajih prekinil cestni promet. V Beogradu sneži od včeraj popoldne neprenehoma. Zaradi snežnega viharja je bilo danes zaprto tudi beograjsko letališče.
b. a
—m—
Hammarskjoeid odpotoval v Moskvo
NEW YORK, 22. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeid je danes odpotoval z letalom iz
HItlltMIIIIIIMimillltIMMIIimilllMIIIIfllHIinmnillllMllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilMIIII, Hilli,,
Filmski producent Todd
zgubil življenje pri letalski nesreči
Skupno z njim sla umrla tudi scenograf Cohn in pilot
GRANTS (Nova Mehika), 22. — Znani filmski produk-ter Mike Todd je danes zgubil življenje akupno z drugima dvema potnikoma v njegovem letalu, ki se je ponesrečilo. Z njim sta bila v letalu še scenograf Art Cohn in pilot Venner. Letalo je odpotovalo sinoči iz Burbanka v Kaliforniji in je bilo namenjeno v New York. Todd se je imel v New Yorku udeležiti kosila, ki so ga organizirali za jutri njemu na čast in katerega bi se udeležile številne osebnosti filmskega in gledališkega sveta. Prav te dni Je imel znameniti produkter velik uspeh s predvajanjem njegovega filma «South Pacific*, ki so ga vrteli po njegovi me. todi «Todd-AO».
Mike Todd se je februarja 1957 poročil z znano angleško filmsko igralko Elisabeth Tay-lo*r. To je bila njegova tret-
(Nadaljevanje z 2. strani)
sme vedeti, da ni to ljudožerci, kot je to nekoč omen’l Hruičev. Dokler bodo imr>t besedo razni Dullest, bo seveda vsako sporazume umije mnogo težje. V Moskvi se tega zavedajo. Zato pa bolj realistično presojajo položaj in temu ustrežno postavljajo predloge.
Na Zahodu se sedaj posvetujejo: napovedujejo, da bodo v kratkem predlaguli Moskvi, naj bi se v Washingtonu sestali «odposlanci» zahodnih velesil, ki naj bi pripravili sestanek zunanjih ministrov, kateremu raj bi sledila konferenca najvišjih. Toda tri zahodne sile si še niso edine med seboj. ZDA in Velika Britanija so za konferenco šestih udeležencev, t. j. treh na vsaki strani Francija pa podpira sovjetski predlog da se vključita tudi Italija in Romunija. Tudi glede dnevnega reda si ni-o še edini. VVashing-ton »ztraja, da bi morali na konferenci na vsak način ana-lizirati položaj v Vzhodni Evropi čeprav se zaveda, da to ni mogoče. ZDA 'n Francija hočejo obravnavati tudi nemško vprašanje, čeprav odklanjajo vsako verzijo načrta Rapuckega. Velika Britanija bi morda bila naklonjena nenapadalnemu paktu med državami NATO in varšavskega pakta. V Londonu so vedno bolj prepričani, da bi bilo bolje omejiti se v pogajanjih na predloge, o katerih je sporazum mogoč. In v tem smislu pritiskajo tudi na Wa-thingto n.
* * *
Medtem pa Sovjetska zveza podkrepijo svoje argumente S novimi jedrskimi eksplozi-
jami, dočim napovedujejo A-meričani nove poizkuse za prihodnji mesec. Na obeh straneh izjavljajo, da se ne bodo dali ustrahovati in da so vedno pripravljeni, na napad odgovoriti s slrahovitim po-vračilcm.
Ameriški mornarici je pre-	nonemike	vlade	glede konfe-
tekli teden končno uspelo iz- i	rence	najvišjih	morda spremi-
7 dni v svetu
streliti sctelit »Vanguard*, ki nj„. To se je dalo sklepati ie sicer majhen kakor citrona, je pa zaradi tega sfrtaI
mnog i više kakor dva sovjetska satelita. S tem je dosedanji izid tekme s sateliti med obema velikanoma t:2. Pri analizi tega rezultata pa opazimo, da v 7.DA še vedno čutijo, da zaostajajo za SZ, ker sta bila oba sovjetska satelita mnogo težja. Poleg tega poročajo iz SZ, da bo njihov naslednji sputnik težak kar 5 a t 6 ton dn da bo morda obletel Mesec. Zato se v ZDA še ne morejo potolažiti in si obetajo, da bodo morda vendarle uspeli dohiteti SZ. Nikakor jim ne gre v glavo, da bi se morali pogajati »s položaja šibkejšega*, kakor pravijo. V njihovih vojaških krogih ie. govorijo, da mora biti njihov cilj nadzorstvo nad Luno in da se nikakor ne sme dovoliti, da bi »ena sama država gospodovala nad tem satelitom*. Spričo takšne logike je pač razumljivo, da bo po-treono še dokaj potrpežljivosti, preden se bodo prepričali, da taka politika vodi samo v pogubo...
Atomsko oboroževanje Zahodne Nemčije
Zadnjo nedeljo smo pisali ,o znakih, da sc stališče zahod-
po izjavah nekaterih uradnih predstavnikov v Bonnu. Toda debata v Bundestagu, ki se ni .še zaključila, je pokazala, da so se spet premislili in to verjetno na nafnig iz Wa-shingtona. Kancler Adenauer je jasno povedal, da se bo zahodnonemška vojska oborožila z atomskim orožjem, »če bo NATO mnenja, da je to potrebno*. Obrambni minister Strauss je imel celo tak govor, ki je spominjal na govor nacističnega ministra Goebbelsa. Govoril je o križarski vojni proti komunizmu in podobno. Socialdemokratski poslanci so opozarjali, da se je med debato zdelo, kakor da poslušajo debato pred 25 leti. ko si je Hitler prilastil oblast odločanja brez parlamenta.
Sovjetski poslanik Smirnov je pred začetkom debate izročil Adenauerju spomenico, s katero sovjetska vlado predlaga sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama. Toda ta predlog je bonnska vlada zavrnila in ponavlja, da je treba o tem govoriti na konferenci najvišjih, in sicer v okviru dosedanjih zahodnih zahtev. Gre torej spet za ko-
Za neatomsko področje na Balkanu in v Italiji
Jugoslovanska t lada je izročila italijanski vlad i spomenico, v kateri izjavlja, da ne more mirno gledati, da v Italiji zgradijo raketna oporišča. Ta izstrelišča bi bila usmerjena proti Jugoslaviji, s čimer bi ta bila ogrožena. Jugoslavija poudarja, da nasprotuje raketnim oporiščem na splošno, še posebno pa na o-zemlju sosednih držav. Zato predlaga, naj se sklene sporazum, na podlagi katerega naj bi prepovedali atomsko o-rož;* in raketna oporišča na ozemlju Jugoslavije, Grčije, Albanije, Romunije, Madžarske, Bolgarije in Italije. V Rimu osorno odgovarjajo, da pomeni ta protest vmešavanje v notranje zadeve Italije. V Beogradu pa poudarjajo, da je vprašanje atomskega orožja in raketnih oporišč stvar vsega sveta, posebno pa tistih držav, ki so neposredno ogrožene.
S to svojo pobudo je Jugoslavija praktično predlagala razširitev neatomskega področja, ki ga predlaga načrt Rapackega. Miroljubni svet je to pobudo, ki jo je omenil tudi maršal Tito v svojem ne-
ordinirano akcijo, katere na- j deljskem govoru, »prejel z men je, sklicanje konference odobravanjem. Zato je upati, čim bolj zavlačevati,	Ida bo to svarilo poleg že to-
liko drugih nov prispevek v
prizadevanjih, da se svet reši pogube, dokler je še čas.
«Atlantizacija> alžirske vojne
V Franciji se Gaillard vzdržuje na oblasti ne zaradi te ga, ker naj bi se večina v skupščini strinjala z njegovo politiko, pač pa zaradi tega, ker... se ne strinja. Ta večina, ki je desničarska (tudi socialisti vodijo povsem desničarsko zunanjo politiko) se namreč boji, da bi z novo krizo prišlo do hujšega. V zadnjem času se mnogo govori o motnosti, da se general De Gaulle povrne na oblast. To pa bi pomenilo desničarsko diktaturo, ki si je ne želijo niti desničarji sami. Konservativci venomer izsiljujejo Gaillarda, naj zaostri boje v Alžiru in naj bo nepopustljiv do Burgibe. Burgiba je ob obletnici tunizijske neodvisnosti imel zelo zmeren govor. Vendar pa je opozoril ž ranči-jo, da si bodo narodi Severne Afrike priborili popolno svobodo brez Francije ali tudi proti njej. Burgiba je precej popustil v svojih zahtevah, zaradi tega ker realistično presoja položaj. Toda pr.šel bo čas, ko mu ljudstvo ne bo dovolilo nadaljnjega popuščanja. In tedaj bo morala Francija obračunavati z ljudstvom samim, kakor se dogaja v Alžiru. Da bi se rešil iz zagate misli Gaillard predlagati tako imenovano atlantizacijo alžirske vojne. To pomeni, da bi morale članice NATO pomagati Franciji pri njeni kolonialni vojni, češ da gre za
obrambo spred komunističnim prodiranjem».
To bi praktično pomznilo a-meriški poseg v alžirsko vojno. Toda malo verjetnosti je, da bodo vse države članice NATO pristale na kaj takega. Grčija, ki se bori za neodvisnost Cipra, prav gotovo ne. Prav tako tudi ne Turčija, ki je muslimanska država. Na Norveškem so na oblasti laburisti, ki so protikoloniali-stično usmerjeni. Italija pa i-ma svoje interese v Tuniziji, Maroku in Libiji. Zato ni druge rešitve izven neodvisnosti Alžira. Tako poudarja skupina francoskih docentov, ki je nedavno objavila poziv vladi, naj se končno odloči in Alžiru to neodvisnost prizna.
New Yorka v Moskvo, . bo prispel v nedeljo. M* P v jo »e bo ustavil nekaj Stockholmu in Helsinkih. Fj* odhodom je izjavil, da sp njegovo potovanje v o obiskov v vseh prestolnica« , žav članic OZN. Razgova«*. se bo o raznih vprašanj ime sebno pa o razorožitvi in Srt njem vzhodu.	.	.,
Ob 22.30 je Hammarskjoe prispel v Kopenhagen. Ul ^ je, da bo ostal v Moskvi ali štiri dni ter da ni D ^ nega sporeda za njegove1 govore ▼ Moskvi. P«*** pa se bo razgovarjal # rst žitvi.
 «»-—-
RIM, 22. — V pristojnih kj* gih zanikujejo, da je J ska vlada dovolila bivsegu gentinskemu predsedniku ronu vizum za prihod lijo.
Ameriško orožje
indonezijskim
upornikom
Omeniti bi bilo treba še marsikateri drug dogodek na svetu. Toda prostor nam ne dopušča. Zato bomo našteli nekatere le z nekaj besedami. V Indoneziji se nadaljuje akcija vladnih čet proti upornikom na Sumatri. Toda nekaterim se zdi, da je tu lepa priložnost, da iz Sumatre napravijo novo Španijo. Tako se je Dulles po manilski konferenci v Tajpehu dogovoril s Čangkajškom, da mu bodo ZDA dobavljale več orožja, zato da ga bo pošiljal upornikom na Sumatro. Tako se je tudi zgodilo. Orožje so Cangkajškova letala spuščala s padali.
ja poroka, prav tako kakor je bila tudi za Elizabeth Tay-lor to tretja poroka.
Toddova žena je imela tudi odpotovati z njim, a je zadnji trenutek ostala doma zaradi prehlada. Letalo je treščilo na tla v goratem predelu v višini 2000 metrov, 55 km od Grantsa.
Z letališča Grants so opazili močan blisk v razdalji kakih 30 kilometrov, ko je letalo treščilo na tir. in eksplodiralo.
Pozneje so trupla ponesrečencev potegnili iz razbitega in na pol zgorelega letala. V trenutku nesreče je letalo vodil Toddov privatni pilot Bill Vernon, ki je med drugo svetovno vojno služil v ameriškem letalstvu.
Neki inšpektor civilnega letalstva, ki je odšel na kraj nesreče, je izjavil, da je letalo treščilo s sprednjim delom na neko goliča /o blizu nekega potoka. Razbitine so razpršene v razdalji 200 metrov naokoli, trup letala pa je uničil požar. Predstavnik civilnega letalstva je izjavil da se je na krilih nabrala gosta plast iedu, in je izrekel tudi domnevo, da se je desni motor pokvaril.
V Grantsu trdijo, da sta v letalu bila dva pilota, toda rc. sevalne skupine so našle sa mo tri trupia.
Toddova žena je nesrečo zvedela po radiu in se je one-svetila, tako da so morali poklicati zdravnika.
Todd se je rodil v Minneapo-lisu. Njegovi starši so bili Po ljaki, ki so se preselili v ZDA. Ni znamo točno, kdaj se je rodil, ker je babica pozabila napisati datum na rojstnem listu. Imel je približno okoli 50 let. Njegovo pravo ime je bilo Avrom Hirsch Goldbogeo.
Leta 1918 so se njegovi star. ši. ki so imeli osem otrok, preselili v Chicago, kjer je njegov oče, ki je bil rabin, vodil majhno sinagogo.
Todd je to ime prevzel s svojim 19. letom. Gledališko se je začel udejstvovati leta 1933. Pozneje pa se je lotil filmske dejavnosti. Njegov film »Pot okoli sveta v 80 dneh* je lansko leto doDil O-scarja.
Art Cohn pa je imel 49 let. Zelo mlad se je začel ukvarjati s časnikarstvom posebno kot športni časnikar. Leta 1949 ie začel pisati filmske scenarije. Prvi scenarij je bil za film »Nocoj sem dobil tudi jaz*, ki je dobil nagrado kritike na festivalu v Cannesu. Njegov zadnji scenarij je bil za film »Na svidenje. Rim*. V zadnjem času je Cohn pisal s.-enarij za film »Don Kihot*, ki ga je mislil vrteti Mike Todd,
TRST UL Cicerone 8
-UVAŽA?
Vsakovrsten les, drva 18 kurjavo, gradbeni material j
Telefon 38-136 37-725
Telegr.: Impexport Trieste
-IZVAŽA:
tekstil, kolonialno blaga in raznovrstne stroj11
KMETJE VRTNARJI
Za vsako vašo po* trebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna ®e'L1ja najboljših inozemskih krajev in semena lastnega Prl_-aji-ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna m ®g£ti
ska gnojila ter vsakovrstno o rodje in »troje vsake ve,
gv£»
m
i
Tvrdka LORENZI
TRST. UL S. Lazzaro 17, telefon 24-24*
Uvaža:
KOLESA.
LAMBRETE,
VESPE,
AVTOMOBILE
MOTORJE vse po 'iredB“-n. nizkih <*“*
PRIZNANO MEDNARODNO MHMO PODJETJE
eORIZIAN*
LA
GORICA - Ul Uuc« lJ Aosta U . tel 2M*
tiU
UlL*
 	m.A(i*
PHEVZt MAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA
 	,,»tl®
Posebni pogoji za premi blaga » J u « ° *
MOTO
PARILIA
TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 10.
ME
alebe00,
960#
Motorji iPARILLAa, *NSU» »MOTOBi*
Bogata Izbira koles In nado®**1
SPECIALNE CENE ZA IZVOZ
itnll*
d«'«*
Ribarič Ivan
EXPORT
1MPOHT ♦
VSEH VRST LESA IN TRDlH^l
TRST — ULICA P. CRISP1 14 — TEL ULICA DELLE MtLIZlE 1« — T*',~
»J-**3