Ma svitlobo dane t kmetijske družbe Tečaj V. srèdo 9. rozniga cveta 1847. List »3 Vprašanje« Kadar pa krava od t ali pa tudi od ka (Sonet.) kiga druziga zeliša začne kervavo molsti, daj o suhim prod kup milo gled Ko z ljutim morjem ladja se vojskuj Po soncu noč in dan jetnik zdihuje jagodnig k u h a t krava ; e 1 i kuh nabrati in ga dob j a g o d dó naj potem 5 popije in ozdravěla bo. — Jagodno zeliše se ne ajde v jeci njega sleda da pa tudi posušit v tup to lei in potem Vesel pozdravi romar dom soseda, Zad kteriga se mu njegov vzdiguje$ Sladkost pocitka kmet si obetuje, Ko se budi na nebu zvezdic čeda. Zakaj člověka merzel pot oblije, Ko cuti, de bo kmalo ura bila, Ki ga popelje v věčno domovino ? Kjer ni vročine, burja kjer ne brije, Kjer bolnim sercam teče vir zdravila Počitik trudnimu bo dan v lastino? S k trobi zmešano živinčetu podat in o molze; kmali bo kerv ki molza pregnana Se nekaj od odstavit jaiija telét. Ko sim bral 20. list kmetijskih novic, sim si namenil, bolj ubogim živinorednikam povedati: ? je naPivki s. f. nekiga pridniga kmetiča skušnja učila, de se tele za rejo odločeno zgodaj od sesanja tako odstavi, de ne terpí ne tele ne V c krava. Ko je tele tedne sesalo „ se teletu Opoitiiiij kmetovaveam ! namesto sesati pomolženiga mleka iz skledice piti dajé. Mléko iz sklede piti, se tele kmalo brez sile Kmetovavci! poletje je prišlo in ž njim vro- nja tako naučí: Skledica z mlekam se teletu poka cina, de se čelo potí. Tudi vaša živinica bo mogla V prestati mnogo tezav, ki jih vroče vřeme sabo ze; kadar tele začné mléko vohati, se skledica po pn vzdiçrne, de se teleta gobec mleka dotakne, in tele Ne pozabíte, de je v tem času h laď na začne gobčik lizati. Tako se tele kmalo nauči mléko piti. Ko živinče skozi dice pije, se naučí drugo jesti in piti tako, de se in krava pelje. voda vam in vaši živini nar veči dobrota. Ne pu štite je tedej žejo terpeti, sicer jo bojo mnoge bolezni napadle in hudi vrančni prisad jo bo umo- za naprej tele lahko brez mleka redi ril. Dajte ji veckrat na dan piti, kopajte jo ali tednov mleko iz skle po liv a j te z merzlo vodo, kadar ni ravno spo têna! Odperajte hleve, de ne bodo soparcni: hlad tele, kakor tele kravo pozabi. J. Přístavek vrednistva. in voda je poleti nar veči želi pohlevniga dežjá. dar božii! Se zemlja Čudno el Kdaj de je čas tele odstaviti, so častiti gosp. K—c v listu práv lepo podučili in se pri tem poduku po skušnjah poterjenih natornih postav —«—- deržali. Tudi ravnilo , ki so ga v današnjim listu pa vunder resnično, de krave od častiti gosp. J. na znanje dali, se nemore zavreči. Pomocek zoper kervavo mleko se od ravno tega zel de ci h jag od kervavo molzej tudi dra vit ? daj pade Sploh pa je za take teleta, ki si jih kmetovavec za pleme obderží, nar boljši če skozi šest ted Tir oljs kili planinah je to sredstvo zoper kervavo nov sesajo, de tisto moč in krepost zadobíjo ktero jim ie edino materno mleko, brez de bi se molzo dobro znano, kteriga zdravilno moc nam tudi y gosp. profesor Dr. We i den ke lier poterdi. „Nisim v kaki posodi skadílo in omerznilo homeopatikar pravij j gosp . r-----------i-----r tovo je, de zeliše rudečih jagod dati profesor — pa go- zamore. Na Švajcarskim, kjer je govedoreja d kervavo molzo pri kravah ť9* fe" - t* u r t*j v/ ^ a , Ujvi f^ » vjm. di, pa tudi na nar višji stopnji, imajo navado, teleta za pleme Ogibati se je tedej tacih pašinj, kjer veliko •! rv ^ _ J _ ^ J J____1 _ • • 1 V i I • še le v 10 ali i2 tednih odstaviti« kér vedo' ? de dečih jagod raste, de živina povzitiga za mladino sploh ni boljšiga živiža od materniga mleka. Nar imenitniši nemški živinorednikHazzi bilniga zeliša ne zboli in kervavo ne molze. pa pravi, de je 6 tednov dovelj, in ta svèttudi 90 mi podpišemo. Če se pa zavoljo posebnih okoljšin namolženo mléko teletu piti daje, naj bo živinored-nikam tole priporočeno: de tele potřebuje v per vim te dnu vsaki dan pol drugi bokal, v drugim tednu pol tretji bokal, in v tr e tj im in če ter ti m pa tri bokale i. t. n. Kadar se krava molze, naj se tudi teletu mleka piti daje, torej tri krat 11a dan. l9asja stekljína* (Dalje.) Kako dolgo neki ste kel pes pri ž i v-Ijenji ostane? — Stekel pes, to je, taki, pri kterim so se že vse znamnja stekljine pokazale, cerkne že večidel tretji dan; malo jih preživi četerti, peti ali šesti dan. Delj časa stekljína nikdar ne terpi; torej štejejo zdravniki stekijíno k nar nag lej šini smertnim boleznim. Je pa stekel pès kakiga člověka ali psa, k onj a, kravo ali kako drugo žival ugriznil, ugriz- njena stvar ne steče berž, ampak še le čez več dni ali čez več tednov. Nekdaj so mislili, de seto zgodi le ali 9. uro, 9. dan, 9. teden, 9. inesec, ali 9. leto, in so se de ve ti ce grozno bali in se veselili, če je devet i ca srečno pretêkla. Pa vse to je prazna vraža, neumna neža. Kar so se zacelí zdravniki s to boleznijo pečati, njeno natoro in njeni tek opazovati, so vse babje kvante v nič prišle. VBerolinu živi neki slavni zdravnik, Hert-wig po imenu, ki je z nar veči natanjčnostjo in skozi več let 300 steklili psov in silno množico druge stekle živali zapazoval, in ta nam je razo-del, kar so tudi druge skušnje poterdile, sledeče resnice : Pasja stekljína se člověka nar težeje prime; med dvajsetimi ugriznjenimi človeki bo ko-mej eniga stekljína popadla. Bogií naj bo zahva-Ijeno, de je taka! Le pri malo kterim člověku se stekljína kmalo po ugrizku vname ; večidel še le v 10 ali 14 dnevih, ali clo v 3, 4, 5 tednih; malo- kdaj v toliko m es ci h. K ar rajši stekó ugrizn jeni p s i, v o 1 k o v i, m a č-ke, le sice. Navadni čas, v kterim ugriznjeni psi stekó, je od 18. do 50. dneva po ugrizku; včasih pa tudi poprej ali pozneje. Ugriznjeni konji, goveda, ovce in koze stekó večidel do 6. tedna; prešiči pa poprej. Zató je od našiga Cesarja postava dana, de ugriznjeni člověk in ugriznjena živina se mora skozi 6 tednov ozdravljati in pod gosposkino prežo ali skerbnostjo biti. Zares steklimu psu ni nič več ne véntati, ne pomagati; čamast člověk in bébast bi bil, ki bi se v nevarnost deval in ga zdravil. Sej še po steklimu psu ugriznjeniga zdraviti niso do zdaj nobene prave pomoći znašli. Res je , in rés bo, de steklimu psu ni ne ventati, ne v en to va ti. Stek-ljinske stopnje ni gledati nič. Tudi tiha je nevarna. Lejte, stekel pès se pobere od doma, pretakne vse straní po ptujim, pa pride pameten domu; meniš, zdrav je, nič mu ne dé, ga bóžaš; pa stekel je, ima le kratke jasne prelegleje, in svojiga go-spodarja popade in šavsne te, ki si nisi nié svest, ostékli te; tako le ti verne za tvojo nemarnost. Kaj še? so psi vlačugarji, ki so se potepali cele dni, se donní vernili, na lov gonit šli s svojim gosp oda rj em : pa sredi med gonjo jih je steklota napadla, in kmalo so poginili. Ne dajaj se mamiti, ne upaj nobenimu potuhnjenimu psu, ne zdravi ga, ne daj ga zdraviti, ne štej ga zdraviga; še tako prijazna tuta naj bo. \(Dalje sledi.) Velki zbor c. k. Ljubljanske kmetijske družbe 20. dan veliciga travna. (Dalje.) ^ : Od srenjskih drevesnih sadiš ali vertnih sol po soseskah, ktere je lani kmetijska družba zopet ustanoviti želela, je bilo povedano, de se ne dajo napraviti, kér je těžko vse kmete ene srenje ali soseske pod en klobuk spraviti, de bi jih z združeno pomočjo napravili, in kér so take prosto ležeče sađiša preveč malopridnimu poškodovanju podveržene. Odborstvo kmetijske družbe se je s pomočjo dobrovoljnih in za občni prid vnetih gospodov veliko prizadevalo, nektere srenj-ske drevesne sadiša napraviti, pa vse prizadevanje je bilo zastonj ; kmetje so rekli : siborajivsak sebi tako vert no šolo napravil in sam sebi mlade dre-vesca red il in jih čepil, namesto de bi se na ob-č in ski m zemljišu za drevje vpiral, na zadnje pa za vso skerb še drevesca ne dobil. Če je taka, bi bilo zares vse prizadevanje in vsi stroški zastonj — in kme-tijsko družbo je veselilo slišati, de so pridni kmetje sploh sklenili, na svojim last nim zemljišu pripravni prostor za rej o mladih drevesc odločiti, peške sejati, iz njih prirejene divjake z žlaht-nimi cepiči cepiti in takó ceno svojiga zemljiša povik šat i in sebi in svojim otrokam velik dobi-ček nakloniti, ki ga pridna sadjoreja vsakterimu kmetovavcu gotovo prinese. Zlahtne cepiče bojo pa kmetovavci lahko iz vertov kmetijskih družb na Sta-jarskim, Koroškim in Krajnskim, ali pa iz vertov druzih sadjorejcov dobivali, ktere bomo po sadnih razstavah nar lože zvedili. Zavoljo daril za plemenivne bike je bilo sklenje- no, naj bi dozdanje postave še tri leta pri starim ostale; le kar plačilo za pušanje plemenivniga bika vtiče, naj kmetijska družba Cesarja prosi, de bojo dovolili, to plačilo povikšati in sicer za toliko, kolikor je v vsa kim kraji na va dno. Kmetijska družba bo to prošnjo pred deželno poglavarstvo položila in upati je, de bo že za prihodnje leto dovoljena. Nava dno plačilo za pušanje, in pa 50 goldinarjev v svitlih tolarjih za dařilo, je pa lep denár, ki trud kmetovavcu obilno poplačai . ■ , (Dalje sledi.) (Dalje.) . Naša zemlja se ne oberne samo v vsacih 24 urah po enkrat, de je takó noč in dan, ampak ona ima tudi svoj tek okoli sonca v grozno velikim kolobárji ali krogu. Od nas do sonca je 20 milijonov milj, in od sonca na uni kraj do kolobarja tudi 20 milijonov, tedej je srednja in skozna méra kolabarja 40 milijonov milj. Zemlja potřebuje svoj tek v tem kolobárji dokončati 3G5 dni, pa tudi še 5 ur, 49 minut in nekaj sekund; to je eno léto. Tistih 5 ur, in 49 minut veržejo od štirih lét vkup in pripišejo v pratiko en dan več, in to je, kar p restop no léto imenujemo. Kér pa takó preveč v rajtingo vzamejo, zakaj štirikrat po 6 ur bi bilo še le cel dan, izpusté vsacih 400 lét po enkrat prestopno léto. Ako bi se 0 sv. Jožefu ali 0 sv. Matevžu zemlja od izlioda do zahoda čez sredo přeřezala, bi dobili dve enako veliki polkrogli, eno s ever no in eno južno; ob tacih časih gré sonce gori in doli ravno čez sredo zemlje, torej sta tačas po celim svetu 110c in dan enako velika. Naj se potegne ob takim času od izhoda do zahoda čez sredo zemlje in okoli nje kolobár, kakor ga učeni pa le v mislih 11a zemlji in na nebu potegnejo, pravijo tacimu kolobárju: vravnovár, (Aequator). líčeni ga drago pripravo za prebleko in prespavanje y v veči razdelé v 360 grádov ali stopov, en grad v 60 minut, družbi ljudi in minuto v 60 sekund y eel grád ima 15 milj y dolgosti. y seboj vzeti, ni ravno lahka Ni davnej kar smo brali, de Anglezi in pripravna rec. sanjajo, nekiga Ko bi se od severniga tečaja na južniga čez našo sercniga m uceniga o* » lavo kolobár potegnil, bi tudi razplatil zemljo v dve enaki polkrogli, in sicer v juterno in vecerno; tak kolobár se imenuje poldanik (Meridian); zakaj vsi, ki se proti severju ali proti jugu pod njim znajdejo, imajo z nami ob enacim času poldan in polnoč. Kolobár vrav-novár je le eden, poldanikov se pa lahko na tav- zakaj vsak kraj proti jutru in večeru Tudi poldanik razdelé, kakor vsak kapitána, ki je že dvakrat brez de bi bil kaj opravil, nazaj přišel, v tretje tjé poslali, pa zavoljo zlo nadležnih sněžnic ali ledenic, ne več poleti in čez dan, ampak pozimi in tedej ponoči, in takó upajo s kapitánam vřed, de se bo dalo tjé priti. Bog jim daj sreco y saj že zavoljo veciga spoznanja in učenosti ! (Dalje sledí.) zente potegne, Slovensciiia iia Koroskini. ima svojga drugi kolobár lastniga. y v 360 grádov. i. t. d. Kdor ima z Kolobár z e m e 1 j n i g a t é k a pa, v kteriga sredi sonce odam opraviti, mora neobhodno nje gov jezik dobro znati, da se more z ljudmí pogovarjati stojí, je imenovan: kolobár dvanajsterih nebeskih kakor je potreba. Nar potrebniši je pa to duhovnika y znaminj y ' ----- —— ----—J------- ----------------------JV J»«"^««. J)V/UVWlllOl jv M. IU UUllUlUinUMI, ni pokončen, ampak tudi nekoliko nagnjen, ker se z ljudstvam vseskozi pečajo; zató vsaki pameten nekoliko nagnjena od in sicer tako , de polovica ga je srede sonca, ali od vravnovárja proti severju y druga vaditi bo prav i seboj nekak lirup na jasnim nebu. ? m n Spet zagledaj o ze svetlobo ognja "S enj gôri više I" zaženu z enim in in j ečnejši prihaja, kteri pa pravičnost oj jezik ljub oj materinski jezik zametuje, gré rakovo pot glasam, skocijo vsi po koncu, deró eni po cesti i eni skozi gojzd proti Vagensperškim gradu TD Slovenski bo fr> Ojer je se mora pa posebno svojega nekdaj naš sloveči Valvazor stanoval) in najdejo graj- jezika dobro naučiti, da bode vreden dušni pasti med sko pristavo ze ob vsih stranćh v plaménu. Silno vpitje To je njemu tako potrebno, kakor zalostno bitje na plat zvonóv per farni cerkvi v Smart n u oda, da živi; ptičici perute, da leti; in kakor nam in zmirej veči in veči svetloba ognja na nebu; vse to ■■■■■ ' M hHAHMMM ' ■■■■i HHHi ' HM' ■H^^^H^Pa svojim Ijudstvam ribi ^ ak, da se oddihujemo. Slovenščine potřebuje skoro je sicer obilno ljudi iz obližja na pomoč perklicalo. pri vsih svojih opravilih, po slovensko mora besedo bozjo njih pomoc je prišla ze prepozno, tudi je vode manjkalo oznanovati, po slovensko keršanski nauk razlagati v šoli za gašenje; in silni ogenj se je čez strehe in odre, ki in v cerkvi, po slovensko opominjati v spovednici, po slo- jih je bila huda suša in vročina ko poper presušila , vensko se mora pogovarjati s svojimi ovčicami. Beseda takó naglo valil in razširil, de skorej nič ni bilo mo mu mora gladko teči, da se vidi, kako njemu od serca goce oteti. Hlapci in dékle iz spanja nanaglama zbu (rrfi kar govori: L k iz serca pride, k sercu jeni in prestraseni, so sicer svoje življenje oteli, pa gre. Tako gladko in sladko ki se ie slovenščine dobro navadil bode govoril pa le tišti j svoje obleke že niso mogli vse oteti; tudi lOgovéd niso mogli » več iz hlevov izleči. Vsi hlevi-z gnojem in vse Na veliki binkoštni praznik je sveti Duh apostelj- seníce s kermo vred so do zidu ? vsi kozelci do tal po- nam mno dai dodelil in tudi ta cudež nad njimi cr oréli; tudi vsi vozovi, vse orodje za kinetíjo, cele storil, da so različne jezike orili, kterih se niso učili i skladance desk so zgoréle. Le sam grad s svinjaki z da so različnim odam lahko sveto vero oznanovali. drevárnieo in sušivnico, ki je na uni straní céste in z Božja volja je zató, da se vsakemu ljudstvu sveta vera opekami pokrit, je nepoškodovan ostal. v njegovim materinskim jeziku razlaga, kteriga zastopi Škoda tesra ognja je ----- velika, in bo zavarsťv*o Graške ne razumi. Zató mora in Milanske družbe zlo přijela. Nekteri pravijo in ne v kakim ptujim, kteriga duhovnik v Sloveníi slovensko dobro znati." „Poglejmo na druge slovenske rodove, karkoli jih živi pod milim našim Cesarjem Ferdinandam, vse svoje verne narode po očetovo ljubi ; vsi svoj jezik na unim svetu. ? de je bilo nalaš zažíráno. Hudo kteri bija spremisljeniga zaziganja je strasna; tudi kazin za tako hudobijo bo strašna, če ne že na tem, gotovo pa J. B. Poglejmo na poglej- ? izobražujejo in za srečo naroda skerbijo. brate svoje verle Cehove, Moravane in Slovake mo na svoje junaške sosede Horvate, Slavonce, Dalmatince in Serblje, vsi se izobražujejo, ali bodemo sami mi Slovenci zaostali? — Ali bi samo mi bistre glave in dobrega žlahtnega Postavljenje Presvitli Cesar so po vikšim sklepu od 29. veli ciga travna našiga visokočastitljiviga rojaka tarja Andrej a Gollmayerja 7 fS ? t P p. doh-ri c. k d serca ne imeli? To ne sme biti." » po ski iz volili r> se „Slav a je pri nas se doma, Ki Slavencam lepo ime da." Terdno danes sklenimo, svoj je ITrno^ kaj noviga? (Letina) se povsod pràv vesela kaže; od vsih ga skerbno vaditi in, kjerkoli voriti." iskreno ljubiti, deželá slisimo , de polje pràv lepo stoji. na Tiroljskim) prilozno, v njem go t V , (Rudeci sneg ki ga je silni r> Zató še enkrat ponovim: Veselo je izpraševanje jug letas 31. Susca v Pustersko dolino pergnal, ni bil v slovenščini, pràv imeniten in potreben je nauk v na nic druziga, kot navadni sneg, zmesan z rude či m šim milim jeziku. Zató se v imenu svojih tovaršev iskreno vihar ondi praha m afrikanske pušave Sahare, kteriga je hud vzdignil in proti tištim delu sveta nesel kjer --------- J---------- «----- --- » ------------------------ v ----- ------VIIIU1 VJ 1114 1 > /iVtl^ n 11 111 Uli 11*311 111 UI^IU OVC/ld lltOtl y AJ^l zahvalim vsim ,pričejočim gospodam , kteri slovenstvo Tirolje ležé. Učeni možje so imeli priložnost, snežni ljubite in ste današnje izpraševanje obiskali in poca prah afrikanskimu po kemijsko primeriti still ; hvala Vam in vsim, ki se za srećo nasiga naroda edine obstojné dele so v obéh našli! tru dij o. ? in banaške Tnrsiee......... Sorsice......... Heci........... Ječmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa ........... Vrednik Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.