41. štev.
V Kranju, 11. oktobra 1902.
III. leto.
G0R6JC6C
Mtioningospoiaiddlid. ^
Vabilo na naročbo.
«GORENJEC> stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Našim državnim poslancem!
Dopis.
Na slovenskem Štajerskem in v obmejnih naših krajih — o Koroški sploh ni govora — naše meščanstvo le počasi raste, da, v nekaterih krajih celo pojenjuje. Dokler tudi v ttth deželah nimamo večine meščanstva pod domačo streho, toliko časa ni mislitina rešitev naše narodnosti. In tudi ni misliti na to, da bi imeli naši poslanci na Dunaju kaj vpliva. Naj tudi narodnostni boji hkrati prenehajo, tedaj bo ostala še vedno naša revščina, kajti socijalna smer je v Avstriji še v povojih. Meščanstvo bo [poleg plemstva kmetskih posestev in zastopnikov katoliške cerkve še dlje časa merodajno v državnem vodstvu. In zlasti pri nas Slovencih bo tudi meščanstvo odločevalo v vseh vprašanjih, bodisi gospodarskih, so-cijalnih ali duševnih, saj se šele komaj zaveda svojega gospodarskega in drugega stališča, dočim so meščani na Češkem in Nemci v nekaterih krajih spodnjega Štajerja ter Nižjeavstrijske že politično in gospodarsko dovolj zreli.
V pridobitvi meščanstva za slovensko narodnost je najboljši pijonir justični uradnik. Ako je ta slovenskega narodnega mišljenja, potem se podajajo tudi drugi. On je v manjših mestih merodajen v družabnem življenju, v jezikovnem oziru pa uradovanju kaže pot. A tudi v večjih mestih ga upoštevajo. V njegovi navzočnosti se največji sovražnik naše narodnosti ne upa delati propagande za svoje odpadništvo, in pravi Nemec ali Italijan sta tudi mirnejša.
Na tega važnega činitelja v našem življenju naši poslanci, zlasti pa štajerski, skoro popolnoma pozabljajo. Vse drugo bi se lahko odstavilo iz njihovega načrta, in nastavljanje slovensko-narodnih justičnih uradnikov bi morala biti njih jutranja in večerna molitev. Justično ministrstvo namenoma prestavlja štajerske slovenske rojake na Kranjsko, kranjskega Slovenca pa U tedaj na Štajarsko, če mu je prej preiskalo jetra in obisti ter našlo, da ne bo kalil vode. Toliko poslancev bi tekom toliko in toliko let za kulisami vendarle spravilo nekaj naših mož na mesta slovenskega Štajerja. Interpelacije
so v našem parlamantu le bob ob stano. Ministri se teh klerikalnih papirnatih bomb prav nič ne ustrašijo, ker vedo, da so le pesek v oči častitim volilcem. Dokler je katoliška duhovščina tako močna v vladah, kakor v Cis-litvaniji, dosežejo naši klerikalni poslanci le toliko, kar je vodečim duhovnim in posvetnim klerikalcem katoliške Avstriji prav. Ti pa se za narodnost malega slovenskega naroda prav nič ne brigajo, nemški klerikalci srčno žele, da Nemci dobe več zemlje na slovenskem jugu za mlado nemštvo, italijanski pa za lačne polentarje. Pošten duhovnik ali posvetni slovenski klerikalec bi še ne smel prevzeti poslanstva, ker mora že naprej vedeti, da ne more za rešitev slovenske narodnosti storiti nič vspešnega, da ima zvezane roke in da mora vklenjen hoditi z drugo klerikalno armado. Konec...
,,Uzorno" občinsko gospodarstvo v Cerkljah.
Izpod sv. Štefana pri Cerkljah.
Preteklo nedeljo, dne 28. m. m. sem bil na bir-movanju v Cerkljah. Ob tej priliki s*m se sešel v gostilni z nekaterimi možmi ondotne župnije in zvedel sem mnogo, prav mnogo zanimivega o tamošnjem županstvu, o reviziji občinskih računov, ki se je vršila dne 23. in 24. septembra.
Potrebno je, da tudi širši svet zve, kako vzorno se je gospodarilo z občinskim premoženjem v Cerkljah na klerikalni podlagi pod vodstvom Podjedovega profesorja, ki je za vse bolj sposoben, le učenje mladine mu presneto malo diši. (V Seretu je sedaj! opomba pisatelja.)
O božiču lanskega leta je bilo oklicano pred cerkvijo v Cerkljah, da so občinski računi za leto 1901 dokončani in tekom osmih dni vsakomur izpostavljeni na pregled. Med tem časom je nekaj mož iz radovednosti res šlo gledat v občinsko pisarno, kaj vse so namazali ti spoštovani občinski možje na papir. In kaj vse so ondi našli vpisanega med občinskimi računi? Tega se pač ni nihče nadejal. Ob sebi se razume, da so tudi takoj odposlali pritožbo na deželni odbor.
Deželni odbor je poslal dne 23. in 24. m. m. svojega odposlanca, g. dr. Zbašnika, da se prepriča o vsebini občinskih računov za leto 1901. Župan jo je ta čas menda kar proč popihal, svetovalci so bili pričujoči. Seveda brez naivnega Karuzmana revizija ni minula. Ko se predloži račun, so povabljeni ondotni kmetovalci naj-poprej i kopštatirali, da ta račun ni tista tiskovina, oziroma-.pola, ki je bila razstavljena zgoraj omenjeni čas pri županstvu v obliki občinskih računov. Županov namestnik je takoj priznal, da je bilo tam res «pre-
402
visoko vzeto«. Ker se je pritožba glasila za neko občinsko pot, ki se je gradila na obč. troške in v računu je stalo kot že porabljeno 400 kron, dalje v proračunu za tekoče leto za ravnotisto pot zopet 600 kron (torej dvakrat!), se je hotel g. revizor prepričali, kako se glase pobotnice. Tukaj se je pokazalo, da je občinski pisar kar sam napravil večino pobotnic, eno za okrog 200 kron tudi kar sam podpisal brez dotič-nega prejemnika.
Najbolj imenitno — kakor se mi je zdelo — je bilo to od omenjene poti. V občinskem računu za leto 1901 je bila ta pot vpisana kot le dograjena in izplačana; v resnici pa se omenjeno leto ni delalo prav ničesar, kakor edino le, da je Peter Jagodic prevlekel preko nekega grabna par borovcev, kar pa je vse skupaj veljalo samo 5 (reci: pet) kronic. To je bilo vse delo za leto 1901. Dokaz temu so bile pobotnice, ki so se glasile za tekoče leto 1902. In tudi teh pobotnic — kakor je bilo razvidno — je manjkalo za pokritje že prej za leto 1901 navedenih 400 kron nič več kakor za 47 kron. Diplome za častne občane cerkljanske so veljale davkoplačevalce 200 kron. To je moralo biti plačano. In kolibo kmetov, ki še toliko ne premorejo, da si kupijo soli, je plačalo ta znesek. Taka in še mnogo tem enaka dela med občinskimi računi gotovo niso napravila na revizorja deželnega odbora, g. dr. Zbašnika, najboljšega utiša. Zapomnil si bo dobro, kaki mojstri o sklepanju občinskih računov so cerkljanski odborniki.
Pregledujoč ubožni zaklad, našel se je zopet primanjkljaj, in sicer precej znaten — okrog 185 kron. Ker se je gospod dr. Zbašnik izjavil, da mora o tem primanjkljaju govoriti z g. županom samim, je moral toliko časa čakati župana, da je prišel. Ko je župan prišel, ni vedel odgovoriti drugega, kokor: «Jaz tega ne  zastopim   in ne  znam;   drugi odpirajo
pošto, in tako se lahko razmeče denar.»--
Pozneje, ko se je vročina malo polegla, se je občinski pisar razkoračil in zmerjal kmete, ki so bili zraven, češ, da jih bo tožil, ako se še kateri pritoži, zakaj, ako se spravljajo na dan take poštenosti, kakor so zgoraj navedene, tedaj se s tem krade čast možem, ki so pri občinski upravi, največ pa pisarju, t. j. «fantu z bir-tohom in s peresom za klobukom, ki dremlje* (tako se je namreč izjavil župan v občinski pisarni) in ki —
PODLISTEK.
Benetke.
m.
Bila je ura dvanajst, ko sem stopil na beneška tla. Želodec se je oglasil ter neizprosno zahteval svoj delež. Ni čuda! Nad šest ur se je neprestano gugal v vednem strahu, da mu odpovedo zdajinzdaj moči. V najbližnjem hotelu sem si privezal dušo, potem pa je bilo treba poiskati prenočišča. To ni šlo tako gladko, kajti bližnji hoteli so bili vsi oddani. Precej časa sva stikala s prijateljem po ozkih in zaduhlih ulicah, predno sva dobila v privatni hiši neke Hrvatice prenočišče. Ko je bilo vse oskrbljeno, pa hajd v biser benečanski — cerkev sv. Marka. Že zunajščina te mogočne katedrale napravi na gledalca vsled mnogobrojnih kipov, človeških glav, živalskih okraskov, stolpičev i. t. d. prav ugoden vtisk. V svoji celoti spominja nas orientalskega razkošja, polna zlata, marmorja in mozaika. To je večstoletno delo žilavega in energičnega ljudstva. Dolga je nad 76, široka pa 52 metrov. Pred cerkvijo stoje trije visoki drogi iz cipresnega lesa, na katerih so nekdaj vihrale zastave republiki podložnih kraljestev: Cipra, Krete in Moreje. Nad cerkvenimi vrati so štirje bronasti, nekdaj pozlačeni konji. Pravijo, da so umotvor nekega grškega umetnika, namenjeni za Neronov slavolok. Kon-
kakor je dr. Žlindrovič rekel — žre in zopet žre na občinske troške. Pa saj tako dela tudi njegov vedno žejni oče, ki pomagapopijati zapravljenim posestnikom zadnji krajcar in jim oprošča sinove vojaščine, dokler pač čuti kaj okroglega. Kadar pa zmanjka tistega, tedaj pravi, da «frajenga» nič več ne pomaga. Posestnik.
V Kranju, 11. oktobra.
Državni zbor. Kakor poročajo te dni razni listi, je sklican državni zbor na dan 16. t. m.
Nagodbena pogajanja se še vedno nadaljujejo. Nasprotstva so še vedno jako velika in govorilo se je celo, da mislita oba ministrska predsednika podati ostavko. Kôrber zahteva večje koncesije, kakor jih more dovoliti Szell, zato je položaj iznova kritičen. Cesar mora zopet posredovati.
Umrl je na Goriškem dr. Jožef Pavlica, eden naj-strastnejših in najbolj zagrizenih klerikalcev. Večkrat se je tudi vtikal v naše kranjske razmere.
V Macedoniji se pojavljajo zopet hudi nemiri. Bilo je že več prask s turškimi četami in požganin je tudi že mnogo macedonskih vasi.
f Emil Zola. Pogreb tega neprekosljivega pisatelja je bil minulo nedeljo v Parizu. Udeležilo se ga je okoli 100.000 ljudi. Na grobu sta govorila naučni minister in Anatol France. Tudi Dreyfus je bil navzoč. Vseh Zolovih knjig se je prodalo okoli 2,300.000.
O Burih. Dne 6. t. m. so dospeli generali Botha, Dewet in Delarej v Bruselj, kjer so bili prav prisrčno sprejeti. — Dne 17. t. m. jih bo sprejel v Berolinu nemški cesar Viljem. Generali prosijo pomoči za poravnavo vojne škode.
Dopisi.
Iz Križev pri Tržiču. (Nekaj besedi župniku P o rent i.) Zvedel sem, da ste v svoji vsemogočnosti meni prepovedali še nadalje hoditi pet na kor in to z opazko, da na koru ni prostora za take ljudi, ki lažejo. To je po vašem vzrok, dober, čeprav iz trte izvit, da nisem vreden te velike milosti, da bi smel še nadalje peti na koru v čast božjo, vam pa — v jezo. Vendar pa zelo obžalujem, gospod župnik, da vam nisem mogel napraviti tega veselja, da bi se vam bila obnesla ta vaša brca, kajti izostal sem že prej od petja, predno sem
stantin Veliki jih je poslal v Bizanc. Ko so dobili Benečani pod Enricom Dandolo Carigrad v svojo pest, odvedli so konje v Benetke. Leta 1797 se je polastil Napoleon Benetk in poleg drugih umotvorov tudi konj. Poslal jih je v Pariz. Tu so jim do dobrega ustrojili kožo, to se pravi: slekli jim zlato ter pustili bronasto. Leta 1815 jih dobe po prizadevanju avstrijskega cesarja Franca I. zopet nazaj.
Tajinstven polumrak objame človeka, ko stopi v cerkev. Vsakdo kar ostrmi, ko zagleda široke oboke in oproge, ki se v drznih, visokih lokih spenjajo v višine. Velikanski stebri drže visoke loke in čez nje se vspenja pet ogromnih kupol. Stene pa krase dragoceni mozaiki, reliefi, blesteče starinske slike, marmornati stebri in sarkofagi. Na oltarjih in stenah je zlata, srebra, brona in marmorja na milijone.
Poleg katedrale stoji palača dožev, ena najznamenitejših italijanskih palač, zidana v gotiškem slogu. Usoda doževe palače je precej slična cerkvi sv. Marka. Nekako v istem času ste se pričeli staviti. Večkrat sta pogoreli, pa bili vselej še lepše obnovljeni. Notranjščina te kolosalne stavbe je določena dandanes galeriji slik in kipov, muzeju in Markovi biblioteki (Biblioteca Marciana), ki šteje nad 350.000 tiskanih del ter 10.000 rokopisov. Vsa slavna dela, katera so izvršili nekdaj Benečani, naslikana so tu po stenah. Globoko pod palačo, da se niso
izvedel to vašo najvišjo voljo. Ako pa sem pel za birmo, sem to storil iz prijaznosti gospodu pevovodju in nad-učitelju Jezeršeku na njegovo prošnjo. Predrznem pa se vendar vam tukaj staviti ponižno vprašanje: Zakaj sem lažni*:?  Nu tlnn z besedo, na dan z dokazi!   Le troje reči vas je mo^lo dovesti do tega, da me dolžite laži: 1.) Bil sem nekdaj član društva v Krizah, a sem izstopil. Zakaj!? Kersejedruštvosumoizpremeniio. Jaz odobravam vsako društvo, ki širi omiko, naj bo na katerikoli podlagi hoče. Ravno omike potrebujemo v Krizah. Bili so časi. ko so se v društvu bralo Jurčičeve povesti in druge, igrale igre itd. Sploh je društvo skrbelo za omiko in pošteno razvedrilo duha.   A zdaj!   Društvo sicer prireja igre, a to je tudi vse.   Obenem pa je društvo vzrok mnogih razprtij v vasi.   Zakaj?   Zato, ker se članom vcepljajo politične strasti, zanemarja pa se edini pravi namen društva, namreč omika ljudstva. Ali morete reči, gospod župnik, da le količkaj diše sedanji društveniki po kaki oliki. Jaz sem se upil temu delovanju v društvu in sem izostal; saj se mi je delalo od vseh strani nasproti.   Jaz sem vas pustil vse v miru.  Kaj pa vaši društveniki! Govorili so, da sem bil jaz ovira, da društvo ni napredovalo, a zdaj — napreduje.   Ha, ha, lep napredek, kolik korak naprej.   Ubogi Anton Bonaventura! Kako ste ga <nafarbali»!   Društveni mladeniči ne pojo nesramnih pesmi,   ne  razgrajajo po noči,   ne žga-njarijo i. t. d. Gospod župnik, to so laži, težke laži, ki ste jih naložili na pleča ubogega Bonaventura. In potem pravite, da sem jaz lažnik! Pometite prej pred svojim pragom, potem se brigajte za nas brezverce, kakor nas imenujete.   Skrbite,   da  bodo vaši katoliški člani bolje živeli kakor mi.   Zakaj ste zanje slepi, ko posedajo po gostilnah za mašo; zakaj nočete videti, ko igrajo karte za večernico v društvu poleg cerkve i%i kolnejo kot huzarji?  Zakaj hodijo zjutraj ob petih od sobotnega krokanja domov?  Zakaj so jim žganje, ples in dekleta ljubši, nego vse vaše postave?   Kaj to predsedniku mar, da le člani tako brcajo, kot vi hočete, so pa dobri!   Gospod župnik,  ali ste pozabili svetopisemski izrek: Izderi poprej bruno iz svojega očesa, potem glej, da izdereš pezdir iz očesa svojega brata!!! Pomislite malo, mogoče vam pride na misel!   2.) Morebiti me pa dolžite, da širim o vas laži. O, le povejte, kaj sem govoril jaz! Da imate radi denarce! O gospod, o tem govori cela fara, a jaz nisem razširil teh govoric. Veste, kdo je to storil!? Hočete morebiti, da vam povem na ušesa? Vi sami! Da, da, vi sami ste krivi, da ljudstvo govori: Naš Fronc imajo radi tolarje, da ne
slišali vzdihi ubogih jetnikov, so takozvani Pozzi, ječe za veleizdajice in državne zločince. Male celice, v katerih se človek niti stegniti ne more, imajo nizka vratica, vrhuteh pa malo odprtino, skozi katero so dajali jetnikom slabega kruha in smrdeče vode.
Na palačo so prizidane ječe za navadne zločince (Prigioni), zloglasne radi svinčene strehe, pod katero so ubogi zločinci vsled silne vročine kar noreli. Obe stavbi veže krasni obločni mostič, imenovan most vzdihov (Ponte dei Sospiri). Dva hodnika ima, enega za navadne, drugega za politične zločince. Tisti revež, ki je bil prepeljan iz Prigione pred svet desetorice, je bil izgubljen za ta svet. Izdihnil je na silovit način v kamenitih kleteh Pozzi-a.
Ob doževi palači se pričenja največji trg ob morju, kar jih premorejo Benetke, to je slovansko obrežje (Riva degli Schiavoni) s spomenikom kralja Viktorja Emanuela. Tu so bili nekdaj nastanjeni slovanski bataljoni, hrabri Slovenci in Hrvatje, katere so najemali Benečani, vsled bogastva pomehkuženi, da so se bojevali in prelivali kri za njihovo čast in slavo.
Že se je večerilo, ko sem prišel na najlepši trg Benetk — ljudje, ki so že obhodili mnogo sveta, trde, da je najlepši trg na svetu — Markov trg. Ogromen
403
rečem z grdo besedo, kakor ljudje govore, da ste grabež in skopuh. Jaz nisem kriv, da ljudstvo govori, da vi iz gole lakomnosti opravljate še kaplansko službo, ko smo imeli včasih vendar dva duhovna i. t. d.   Bali  so se vas v Krizah, ker v Sori vas niso hvalili, a hvalijo vas tudi tukaj ne; še ti ne, ki jih imate na svoji strani. Morebiti govore tudi kaj druzega o vas, a ne po moji krivdi. Kaj morem jaz zato, ako se n. pr. ljudem čudno zdi, da nekdanji «vaš fant* nima nobene veljave več v farovžu, odkar ste nekdanjo kravjo deklo gostilničarja Benka povzdignili v častiti slan farovške kuharice. Je že tako!   Kdor visoko leta, nizko pade, jaz n. pr. v liberalno blato; kdor se pa ponižuje, bo povišan, kakor nekdanja kravja dekla v častito dostojanstvo farovške kuharice.   Zakaj  ste odstavili torej od kuhe «vašega fanta*, kakor ste izvolili sami imenovati vašega kuharja in hlapca, katerega ste prej sami hvalili in o katerem je vse govorilo,  kako dobro  huha  farovški <fant». Zakaj ste storili to, da ljudje delajo neumestne opazke o vas kakor n. pr.: da iz nežnih rok vse bolje diši i. t. d. Jaz vam nisem rekel,  da to storite, torej nisem jaz kriv!   Ni  še dolgo, kar je neki odbornik vašega društva govoril o vašem spravljanju na kupe, jaz pa sem pristavil na njegove besede: Vidite, in župnik nima žene in ne otrok.   Veste, kaj mi je odgovoril: «Otrok nima, ženo pa ima!» To so bile besede odbornika katoliškega društva v Krizah, spremljane s smehom.   To je sodba vaših kimovcev, kaj naj potem rečemo mi, ki nas imenujete brezverce. Jaz sem vas pustil na miru, pustite še vi mene.   Zakaj govorite proti ljudem, da nimam vere? Ali res mislite, da smo vsi brezverci,  ki ne ližemo podplatov župniku, ki je prišel morebiti ravno iz hleva z umazanimi črevlji.   V prihodnje premislite besede, ki vam lete iz ust, ali pa opustite pridige o obrekovanju in o kraji dobrega imena. 3.) Morebiti pa me imate za lažnika zato, ker berem »Slovenski Narod* in »Gorenjca*. No, potem se vam ne čudim. Saj je vsak lažnik, lump, brezverec in nič vreden človek, naj živi še tako dobro, kdor ni vaših misli. V pridigah naglašate, da se Križanom ponujajo «Narod* in drugi časopisi.  Malo manjka, da z imenom ne poveste, kdo to dela. A verujte, vašim članom ga ne ponuja nihče, saj imate komaj 6—7 udov, ki hodijo brat v društvo, drugi vaši člani ne bero niti vaših časopisov. Da pa berem jaz «Slovenski Narod* in •Gorenjca*, to vam nič mari. Berem pa tudi »Slovenca*. A ne pravim to zato, da bi se vam prikupil, Bog obvaruj! Kako me vi sodite, to meni malo mar. A berem oboje po starem pregovoru: Kdor hoče, da resnico prav
prostor, podolgast četverokotnik z lepimi sivimi in belimi kamenitimi ploščami tlakovan, kakor pri nas le v najlepših cerkvah. Na vseh straneh ga oklepajo prekrasne palače. Na vshodu fantastična Markova cerkev, ki žari v zlatu in marmorju od poljubov pravkar zahajajočih sončnih žarkov, na jugu in severu trinadstropne proku-racije, katere veže na zahodu Nuova Ala — same razkošne stavbe. Le na vshodni strani poleg kraljeve palače moti oko velik z deskami ograjen prostor z ogromnim kupom zdrobljenega kamenja in opeke — razvalina Gampanila.
Od vseh strani se gnete in drvi množica elegantnega občinstva. Kar zažare električne žarnice in obločnice, iz srede trga pa zadone bujni akordi znamenitega italijanskega komponista, katere proizvaja mojstrsko izvežbana mestna godba. Krasna godba, mogočne palače ob električnem svitu, elegantno občinstvo, nad vsem pa silen nebeški obok posut z milijoni zvezd, učinkovalo je name s tako silo, da sem pozabil za trenotek na vse, dom in Benetke, misleč, da živim v bajnih časih kalifa Harun al Rašid. in njegovih orijentalsko fantastičnih bajk: «tisoč in ena noč* Iz te prijetne omotice me vzdrami glas prijatelja, vabeč na vožnjo po kanalu. Le nerad sem se ločil od tega čarobnega kraja. _
404
spozna, mora čuti dva zvona. Niso same laži v »Narodu* in »Gorenjcu*, če ta dva lista trdita, da nimate vsi duhovni ljubezni do naroda; to dokazujete sami. Veste kaj govore v Krizah. Imeli ste menda zidarje, in računali so vam po 1 gld. 40 kr. A niste bili zadovoljni, češ, v Sori sem jih dobil po goldinarju. To govore po vasi. Ali je resnica, ne vem; govorili pa so menda zidarji sami, katere ste vendar potem plačali. Torej za delavca, ki dela v potu svojega obraza cel dan, je to preveč, vam pa ne bo preveč na Vseh svetih dan spraviti v žep lepo število kron za nekaj očenašev, katere zmolite v dveh urah, pa še s pomočjo drugih. Ali je to ljubezen katoliškega duhovna do delavca, do svojega, smem reči, beraškega ljudstva. Ali je to ljubezen svečenika in namestnika Kristusovega, ki se je odrekel svetu v čast božjo in v srečo in blagor ljudstva. In potem pravite, da vera peša! Kdo je temu kriv!? O verjemite, tudi v Krizah nimate več samih otvezenih voličkov, tudi v Krizah se dani. Da, da, dani se, a to ni zasluga »Gorenjca* in »Slovenskega Naroda*, saj v Krizah se bore malo bereta. Dani se po zaslugi — vaši! Vaši mastni računi pri pogrebih, vaše oblastno postopanje z ljudmi i. t. d. so ono berilo, ki ljudem odpira oči, ki jim kaže vašo neskončno ljubezen v — pravi luči. Imate v naši vasi še več kakor liberalce, imate socijalne demokrate, ki pa niti brati — ne znajo. Odkod to!? Prašajte svojo vest! Toliko v pojasnilo, da se razumemo in pojasnimo, kdo da laže. Penzijoniran basist.
Iz Škofje Loke. (Seja občinskega odbora.) Občinski odbor je imel v petek, dne 3. oktobra t. 1., svojo sejo. Radi važnosti druge točke dnevnega reda sta se udeležila seje na županovo povabilo tudi gospoda deželni poslanec Ciril Pire in odvetnik dr. Karol Triller.
Gospod župan Lovro Sušnik pozdravi omenjena gospoda, predstavi ju občinskemu odboru in se jima s toplimi besedami zahvali za udeležbo. Spominja se dalje v vznesenih besedah pokojnega gosp. mestnega župnika Feliksa Zavodnika, čegar truplo so ravno danes izročili materi zemlji in priporoča blagega duhovnika vsem na-vzočnikom v blag spomin. Občinski odborniki se dvignejo v znak sožalja raz sedeže, kar se zabeleži v zapisniku.
Prva točka dnevnega reda je: najetje posojila, da se poplačajo računi za hidrante. Župan poroča, da je vodovodna tvrdka Kramer-Sprinar-Hertlein doposlala račun za hidrante v znesku 2655*25 K in račun za svoječasno izdelani vodovodni načrt v znesku 1200 K ter priložila dve menici, ki zapadeta 22. januarja 1903. Sklene se za plačilo teh menic najeti posojilo ter poprašati tukajšnjo okrajno hranilnico in posojilnico, pod kakšnimi pogoji bi se isto dobilo.
Druga in najvažnejša točka te seje je: Zgradba železnice Trata - Kamnitnik. Župan poroča, da se bo vršil dne 14. t. m. politični komisijonalni ogled radi naprave normalnotirne dovlačne železnice (Schleppbahn), katero hoče graditi tvrdka Gross & Comp. za prevažanje kamenja od Kamnitnika do Trate. Če bi se proga ugodno izpeljala, bi se pozneje to železnico lahko uporabljalo za tovorni in osobni promet med mestom in škofjeloško postajo. Po predloženih načrtih bi pa nameravana železnica v tem pogledu ne imela za Loko nikacega pomena. Dolžnost je občinskega odbora, da izposluje, če mogoče, ugodnejšo traso in zato je pred vsem potrebno, da se glede tega vprašanja sestavi nekaka spomenica, ki naj se predloži c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Nato povzame besedo g. dr. K. Triller, ki pojasni vso zadevo v daljšem korenitem govoru. Ni sicer mnogo upanja, da bi se to za Škofjo Loko prevažno vprašanje rešilo ugodno, kajti tvrdka bo pač hotela graditi železnico tako, kakor bo zanjo najprikladneje, a občinski odbor vendar ne sme opustiti nobenega koraka, da ne zamudi te zadnje prilike, ko je še nekaj upanja, da se morda vendarle uresniči vroča želja prebivalstva in se zveze mesto potom tira z oddaljenim kolodvorom. Tudi v najugodnejšem slučaju mora biti občina pripravljena na žrtve. Pridobiti je treba vse odločilne faktorje in predvsem seveda tvrdko samo.
G. C. P i r c pritrja tem besedam in le še nasvetuje, da naj se po tehničnem izvedencu da napraviti skica za ugodnejšo traso, da bo o tej sploh mogoče govoriti pri političnem obhodu. — Tudi gospoda občinska svetovalca dr. A. Arko in notar N. Lenček sta tistega mnenja. Ko še g. dr. Triller izjavi, da je rade volje pripravljen sestaviti spomenico, sprejme občinski odbor soglasno vse nasvetovane predloge.
Zadnja točka dnevnega reda je prošnja Frančiška Sušnika in tovarišev, tičoča se dovolitve prispevka za zgradbo mostu, oziroma brvi »Na Studencu*. — Na predlog občinskega svetnika Avgusta Sušnika se sklene, da se, predno se dalje sklepa o prošnji, predložita načrt in proračun.
Ker drugih točk ni bilo na dnevnem redu, zaključi župan Lovro Sušnik ob polsedmih zvečer sejo.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Cenjene naročnike ..Gorenjca", katerim je potekla koncem minulega meseca četrtletna naročnina, prosimo uljudno, da kar najpreje ponove nadaljno naročitev, da jim pošiljanje lista ne prestane. Priložene so poštne nakaznice.
Osebne vesti. Absolvirani učiteljski kandidat gosp. Julij Cenčič je imenovan začasnim učiteljem na štiri-razredni deški šoli v Kamniku. — G. Josip Armič, šolski voditelj v Sorici, je imenovan učiteljem na Štajerskem.
Oton knez Windischgratz se je pripeljal v četrtek zjutraj z brzovlakom v Ljubljano, potem pa se je odpeljal na lov na Gorenjsko.
Umrl je 6. t. m. v svojem rojstnem kraju v Knežaku g. Viktor Cesnik, bivši c. kr. davčni oficijal v Radovljici, star šele 39 let. Pokojnik je bil odločen narodnjak. Naj v miru počiva!
Papež Leon XIII. proti nuj skaj očim duhovnikom. Papež Leon XIII. je dal škofu Lacroixu v Montiersu (Tarantaise) navodila glede vedenja duhovnikov v politiki. Škof je ta navodila ponovil v svojem pastirskem pismu, v katerem so tudi naslednji stavki: Duhovnikova dolžnost je, skrbeti za duše vernikov, zato mora stati duhovnik izven strank in nad njimi. Kot državljan ima pravico in dolžnost, glasovati za onega volilnega kandidata, katerega smatra sposobnim in pripravnim, najbolje zastopati vero in domovino. Izkušnja uči opetovano, da se duhovnik izpostalja slabemu po vračanju in maščevalnosti, ako zlorablja svoj vpliv za kako politično stranko. Zato stori najboljše, ako se ne obesi na nobeno parlamentarnih strank. Po volitvi se duhovnik ne sme prištevati niti k zmagalcem, niti k premagancem. Za vse farne otroke mora ostati ljubljeni in češčeni dušni pastir, katerega poiščejo radi v žalostnih urah, mili oče, ki tolaži žalujoče, zvesti prijatelj, ki je pripravljen vedno pomagati vsakomur. S tem bo vpliv duhovnikov vedno le rastel. Z največjo skrbnostjo naj se duhovniki izogibljejo zlo-rabljenju pridižnice proti komurkoli. Najmanjše namigavanje na boj strank bi se moglo tolmačiti napačno, napraviti duhovniku sovražnike ter nakopati sitnosti celo pri posvetnih oblastvih. Seveda se mora duhovnik izogibati najstrožje tudi vsaki zlorabi izpovednice ter v njej nikdar ne sme izrabljati svojega vpliva. Onih, ki so po svojem prepričanju volili drugače kakor duhovnik, ne sme izpovednik kaznovati na nikak način ali kazati jim svojo nevoljo. Tudi pri političnih listih ne sme sodelovati duhovnik, niti pod pseudonimomv Ako kak list napade duhovnika, naj ne odgovarja, ne da bi prej vprašal svojega škofa. Duhovniški časti nasprotuje, širiti bojevite liste ter agitirati za politične kandidate!* — Škoda, da nimamo na Kranjskem za škofa kakega Lacroix-a! Dela bi imel čez glavo, da bi napodil iz svetišč različne božje namestnike, ki delajo ravno nasprotno, kar zahteva papež. In kaj bi počeli potem tisti Kobiarji, Potokarji in jednaka druščina? Še v politične liste bi ne smeli pisati, kaj šele take časnike izdajati!  Mi skromni liberalci bi
bili že veseli, ko bi se ubranila vsaj zloraba pridižniee in izpovednice. V liste naj že pišejo v božjem imenu, tako saj včasih skrbe za zabavo.
Iz šenčurske okolice. Dne 15. avgusta 1.1. je priredil Jože Kristane iz Srednje vasi, občina Šenčur, romarski vlak na Sv. Višarje. Odkod in na kakšen način je dobil za to koncesijo, nam je uganjka. Govori se pa, da s pomočjo županstva občine Šenčur. Ce je to res, je pobožni Kristane zlorabil župana v svoje sebične namene. Govori se dalje tudi, da je s tem podjetjem precej zaslužil. Da bi bil plačal od tega kaj davka, kakor ga moramo noč in dan se trudeči kmetje, se ne čuje. Čuditi se pa moramo, kako je mogoče katoliškemu krojaču prirejati romarsko vlake, ker je to postavno dovoljeno le koncesijoniranim in obdavčenim tvrdkam. Slavno okrajno glavarstvo prosimo, da čuva pravice davkoplačevalcev in pokliče smelega krojača na odgovor.
Uboj v Cerkljah. Minulo soboto zvečer je popivalo več fantov v neki cerkljanski gostilni. Po pijači sta šla dva fanta, Šter in Aleš Kimovec, klicat druge na ko-rajžo in Šter je privezal prijatelju na volovsko žilo »šte-selje», da bo imel v rokah kako orožje. Prišlo je do tepeža, in Aleš Kimovec je po neprevidnosti, kajti udarec je bil namenjen nekomu drugemu, udaril svojega prijatelja tako nesrečno, da je fant umrl. — Danes se je Aleš Kimovec sam prijavil sodišču.
Iz Cerkljan se nam poroča, da se kapelan Kos silno repenči nad našim listom, ker ga ta včasih malo okrca. Pred kratkim se je znosil nad družino nekega naročnika ob času, ko ni bilo doma gospodarja, ki bi mu bil že pokazal in sicer tako, kakor mu je pokazal v družbi z Menartovim Janezom, ker je Kos znal tako imenitno voditi račune v hranilnici. Kos je torej hitro dokončal svojo slavo pri hranilnici, dobil bo plavo polo.
— V kratkem času sta bila v naši fari dva uboja. Dva so torej ubili. Čudno je, da jih niso še več, ker so naši fantje tako podivjani. Komaj dopolni 14. leto, že gre «inač'vat» in to se našim klerikalnim starišem posebno dobro zdi. Če bolj rjovejc in razsajajo ponoči fc bolj se jim dopada. Kar je nas trezno mislečih, pa tega ne odobravamo in želimo — ker županstvo noče ukreniti potrebnega — ter tudi prosimo, da bi se naše orožništvo potrojilo, in sicer na županske stroške. To bi bilo umestno.
Skof v Cerkljah. In odprl je Koblar svoja velika usta ter zatrobil na svoji trobenti, imenovani »Slovenski List», sledeče;
«Iz Cerkljan se nam piše: Dva dni so premilostni gospod knezoškof bivali v naši župniji. Domača vas je bila okinčana z zastavami, samo boter Hribar prijatelju Strossmaverju niso privoščili zastave. Vas je bila tudi razsvetljena, na Krvavem in na sosednjib vrhovih so pa mogočno plapolali kresovi. Vse domače prebivalstvo je Pn-milostljivega povsod spoštljivo pozdravljalo. V soboto zvečer mu je podoknico napravilo šest gospodov učiteljev, ki so zapeli nekaj pesem, v nedeljo zvečer je pa pred župniščem godla kamniška meščanska godba. Sicer je pisal kranjski Pire, da vsi škofa pozdravljajo pod krinko hinavstva in klečeplaztva, vendar o onih učiteljih, ki so škofu s tolikim navdušenjem prepevali, menda to ne bo obveljalo. Podpisali so sicer vsi na konferenci znano «ne umnost», a to so značaji, odkriti kot vrh Grintovca, kadar je brez megle in prav nobenega nismo opazili, da bi bil pel pod krinko. Pire je torej z omenjeno trditvijo tudi učiteljem iz Cerkljan, Smlednika i. t. d. storil nekoliko krivice. «Gorenjec» je odkritosrčen in krinke nima rad. Tudi višjim pokaže, kaj ima na srcu, in to je prav.» «Gorenjec» je v 34. številki z dne 13. septembra t. 1. pisal v podlistku med drugim tudi to, kakšen razloček pri vsprejemanju škofa je med nekdaj in zdaj. Nekdaj so posamezniki in društva tekmovali med seboj, kdo ga bo vsprejel bolj prisrčno, zdaj se stori vse le na prigovarjanje in agitiranje od strane duhovščine. Kako živo smo zadeli s to trditvijo, kaže gorenji izbruh Koblar-jevega glasila. Če bi se »resnicoljubni* Koblar ne kregal tako z božjo hčerko — resnico, moral bi pritrditi, da smo pisali golo istino. Mi, ki prav dobro poznamo poštenjaka Koblarja, vemo, da tega ne bo storil, pač pa ga poživljamo za pričo, da naj nam pove, kdo je bil tisti duhovnik, ki se je s škofom pripeljal v neko vas blizu Cerkljan ter se ondi jezil, ker ni bilo nikakega vsprejema. Svetujemo mu, naj se prime za nos, pa bo imel pravega.
— Kar se tiče učiteljev-pevcev, je vsa zadeva nekoliko drugača.   En učitelj je organist.  On je naprosil svoje
405
tovariše, naj mu pomagajo pri petju, in so storili to uslugo prijatelju, ne — škofu. V zahvalo, da so s svojim petjem napravili škofu in njegovim kričačem par prijetnih trenutkov, se jim zdaj rogajo ter jih hočejo politično izkoriščevati. Mi smo tudi mnenja, da so šli tu učitelji predaleč, kajti v takih slučajih se ne gre za uslugo, ampak za princip. Če so pri maši dobri cerkveni pevci, pa bi ne bili pri škofovupodoknici!? Upamo, da jim bo ta zahvala donela še dolgo po ušesih.
Maščeval se je dne 5. t. m. delavec Jakob Kumer v gostilni Marije Mlekuž na Polju v radovljiškem okraju nad delavcem Antonom Jeršičem s tem, da mu je vrgel kozarec v glavo, a ga je le neznatno poškodoval. Potem je vzel iz žepa svoj nož in sunil ž njim Jeršiča v desne prsi smrtnonevarno tako, da se je Jeršič zgrudil na tla. Kumra so zaprli. Izgovarja se, da se je nad Jeršičem maščeval vsled tega, ker ga je slednji pred dvema mesecema napadel.
Nesreča v tovarni na Jesenicah. Pomožni delavec Jakob Šorli, doma iz Podmelca na Primorskem, je dne 2. t. m. pomagal pri prevažanju železne omare, težke okoli 1500 kg, iz vlivarne. Voziček, na katerem je ležalo težko breme, je skočil iz tira in se nagnil, omara pa je padla na nesrečnega delavca. Ta se je hotel naglim skokom rešiti, a je s čevljem obvisel na nekem klinu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer pa je črez tri ure vsled hudih poškodeb umrl.
Pri sekanju drevja se je ubil v gozdu dne 4. t. m. 35 let stari posestnikov sin Janez Ancelj z Dovjega.
S sekiro se je vsekala v roko umobolna, 72 let stara kajžarica Jera Pečar iz Podkorena pri Kranjski gori tako močno, da so jo morali prepeljati v deželno bolnico.
Iz Železnikov nam pišejo: Mrtvega so našli dne 6. t. m. Petra Tolarja iz Vrtovč na senožetik poleg Železnikov. — V Železnikih je bil dne 8. t. m. prvi sodno-uradni dan.
Sneg je te dni po gorah zapadel nad čevelj visoko. Na Kranjskem sploh.
Novi deželni dvorec je že v toliko dovršen, da so se uradi preselili tja. Prihodnji deželni zbor bode tudi že lahko zboroval v njem.
Nesreča. Minulo soboto je padel 54 let stari Janez Kodela iz Vrhpolja pri Vipavi tako nesrečno raz konja, da je takoj obležal mrtev.
Križem sveta.
Nečloveškega očeta, nekega delavca Franca Rei-senbichlerja, ki je imel v svoji sobi štiriletnega dečka priklenjenega na pasji verigi pri neki omari, so zaprli v Kohlštatu blizu Ebensee. fiimogredoči ljudje so te dni slišali jok in stok nesrečnega otroka in so poklicali brata Reisenbichlerja, ki je šiloma vdrl v vlažno, temno sobo in ondi rešel ubogega dečka verig.
Strašen rodbinski dogodek se je pripetil minuli ponedeljek na Dunaju. Restavrater Ivan Forchtgott je ponoči ustrelil svojo ženo in troje otrok, potem pa še samega sebe. Zdravniki so izjavili, da so žena in otroci bili umorjeni v spanju. Na tleh so našli dva samokresa. Sodi se, da se je F6 rchtgott zbal denarne katastrofe pri svojem obrtu.
Gospodarske stvari.
Novi bankovci po 100 kron se začno izdajati z 20. oktobrom. Dolgi bodo 16*5 in visoki 11 cm. Na eni strani je besedilo nemško, le vrednost denarja je označena v osmih deželnih jezikih, na drugi strani se šopiri zgolj blažena madjarščina. Tisek je zelen na rdečkastorujavi podlagi. Stari bankovci po 100 goldinarjev ostanejo v veljavi do 30. aprila 1904, do 31. oktobra 1904 jih je mogoče izmenjati, po tem roku pa le še potom prošnje z dovoljenjem generalnega sveta avstro-ogrske banke do 31. oktobra 1910.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu septembru 1902 je 101 stranka vložila 35.518-38 kron, 71 strank je vzdignilo 18.637-80K, 13 strankam se je izplačalo posojil K 18.700--. Stanje vlog K 537.513-97. Stanje posojil K 278.069-40. Denarni promet 87.334*31 kron,
400
Grozdna in sadna razstava v Krškem. Obiskovalci grozdne in sadne razstave v Krškem, katera se bode vršila dne 12. in 13. t. m., se opozarjajo, da se bode razstavljeno grozdje prodajalo in na željo oskrbela tudi odprava s pošto ali železnico.
Dobavni razpis za male obrtnike. Trgovski in obrniški zbortnici v Ljubljani se naznanja, da namerava c. kr. ministrstvo za domobrambo potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnih predmetov nabaviti pri malih obrtnikih. Dobave se sme udeležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostranski državni polovici, in sicer samostojno ali kot ud obrtne zadruge. Predmeti, ki jih je nabaviti so: bluze, hlače, ulanke, životni opasniki, črevlji različne velikosti, usnjeni pasi z zapono, različni jermeni, tornistre, uzde, taške i. t. d. Kolekovane ponudbe po predpisanem uzorcu morajo najkasneje do 18. novembra 1902 12. ure opoludne dospeti na c. kr. ministrstvo za domobrambo na Dunaju. Uzorci predmetov, katere je nabaviti, se lahko vpogledajo, za čevlje tudi lahko kupijo pri glavnem skladišču vojne oprave na Dunaju. Razglasi z natančneji pogoji, zaznamek predmetov, se lahko pogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, katera na zahtevanjc razglas tudi vpošlje.
Tedenski sejem v Kranju dne 6, t. m.
Prignalo seje 200 glav goveje živine, 4 teleta, 182 prašičev, — ovac, 26 kozlov, 136 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7*30, prosa K 6 50, ovsa K 6'—, rži K O-—, ajde K 7*—, ječmena K 0—, krompirja K 1'80, iižola: ribniški K 9-50, koks K 1050, zelen K T— do 7*50.
______ lf.0-4
Ueč tisoč
gozdnih rastlin malin
z lepimi Koreninicami iz = okolice jezerskega se kupi.
Ponudb« gaj se naslov« na UKarja Gabrijela Piccolija V Ijnbljani. im-i
G&<g> (gSB Csfr^ __j
Diljcrr) ¥o$qa\
knjigovez v Kranju, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak
priporoča svojo
ttajVtfjo Knjigoveznico na Gorenjem
opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najfinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah. 100—2
1   Gričar & Mejač 1
Ljubljana, Prešernove ulice 9
! Velika zaloga zgotovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
;]    konfekcije za dame. •j$ <
%        Solidno blago po čudovito nizkih cenah ;
dŠ ■ . ... • <
>j     Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.    154 —3 {
Otrobi kJojici^i
49—14
se dobivajo po sledečih cenah:
4-40, 5-50, 6-50, 7*50, 8'—, 9'—, 10'—, 12'—, 14._  16-—, 18'— 20'— gld.
GatattterijsKo blago na drobno in na debelo.
ALBIN RANT v Kranju
pod mestom.
Iz prve roke se oddaja za polovično ceno: <Sloveniki Narod* 164-1 •Slovenec.
«Laibaoher Zeitung*
pri L. Rebolju, hotel cNova pošta* v Kranju.
51. Šolskim Vodstvom
na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila
šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju
MATIJA AŽMAN
mizar za stavbe in pohištvo v   Kranju   S t. 123
v lastni hiši
naznanja slavnemu p. n. občinstvu, da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je spopolnil z najnovejšimi, modernimi
stroji, katere goni elektrika. Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko   ._ spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so- ^ 157—3   lidno in po najnižjih cenah. )§t
¥99999*
407
Loterijska srečka da« 4. oktobra 1.1.
Trst:      41 70     35     31 30
Hiša
obstoječa iz hleva, svinjaka, poda kozolca, za 13 mernikov posetve njiv, vrta, iz katerega se redi lahko dvoje govedi, se odda s 1. januarjem pod prav ugodnimi pogoji v najem. 1(>8—1 Natančneje se izve v gradu Prevola pri Kranju.
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konjev krave, telioev vole.praüfie, ovc« i. t. d.
obdriati zdrave,močae, jeiče in debel* če se jim pri-meSuje h krasi
živinski prašek
iz lekarne Plccoll ,pri Angelju', Ivjvi.t)ljaim*m
Dunajska cesta. En zavoj V« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velike* povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem praha; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izboruo zdravile, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati.
Z odličnim spoštovanjem       And. Kocjančit Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. IL 162—t
ZahVala.
Vsem čast. gostom, prijateljem in znancem se zahvaljujem za meni izkazano naklonjenost in prosim taisto izkazati tudi mojemu nasledniku gospodu Lovrencu Rebolju.
Pri odhodu kličem vsem: „Z Bogom!4
165-1
Fr. Ks. Sajovic
sedaj Tacen-Vižmarje.
priporočilo.
Uljudno naznanjam, da sem kupil od gosp. Franca Ks. Sajovica hotel ,Nova pošta1 ter
prosim slavno občinstvo, da me blagovoli podpirati v mojem novem podjetju. Potrudil se bodem z dobro kuhinjo in dobro pijačo pridobiti za-dovoljnost p. n. gostov. Vodil bodem tudi naprej fijakarijo ter se priporočam v potrebi v naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Iiovrenc Rebolj
posestnik hotela „Nova pošta" v Kranju.
408'
T
i
Priznano najboljše
oljnate barve
»mlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po linosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-19
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
o
O.
E
D
OB
O CT B O
149-4 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
»padajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
tonanja^juroiila te it-
■gtjtjt toCno in po najnitjih
teti m razpošiljajo zastonj in fraokovano.
»j
«4*
»o
klinaste peci, štedilnike, fton^z
%><x bcpeii, úakot, tudi 'ftipe, va&& in
v  v$&h  úatvan, ttpc&n¿ in cine -priporoča -ptva in najveíya
tovarna
76—21 t> Zyubtyani.
R. LANG, LJubljana (KoIIzeJ)
tovarna sa modrooe na pereaa in posteljno opravo, salog* pohištva,
pnporota vaake vrat«
modrecev, posteljne ulooe, zrcal, podrt, otročjih vozittov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) li sobno opravo 60—J&
po najnižjih cenah.
Cenike a 300 podobami posije-zastonj in poštnine prosto.
Razpošiljanje točno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_2a
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cecfiu pri Prostjevu in Smictiow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—3B
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, leitvo i. t. d., kmetijsko orodje in Peronosporsr brizgalnice. — Roba solidna elegantna in cene« Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
409
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu »Gorenjca*.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežja na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna^ vrata, balkoni, verande, etblpne
i
križe, Štedilnike i. t. d.
81-20
Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga •trešnega laka, tesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba strani** in kopalnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—11
JL Sirtori
ključaničarstvo in trgovina z železnim* ▼ Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle.....po K 103*—
roke
ll^-
viake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijike posode i. t. d.   i. t. d. 112-12
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupa blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. HKLAUC
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-22
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto
rssSSSStt
ii mm i
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJHG
Oelju, Graška cesta. štev. 123 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
pm** Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo.
* Bogata isber vsakovrstnih nagrobnih kriiev. *
m
mm
uma
cd
cd
V _
3. mm
"S 3
o
s <
1 o
2 w
i
k
m
s
|,
c
n<
o
cd
410
Pri
ure, zlatnino
in srebrnino
po Jako nizkih cenah
priporoča
H. SDTTNER, urar
v Kranju. 73-17 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 E.
Rezervni zaklad: nad 36.000 E.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4/2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—88
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 97—15
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
Raznovrstnih = 1 oblek-
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—37 v zalogi.
Ne skisanim filistrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NnVIHflNCE'
spisal Rado Murnik.
Velika 8°. Str. 229.
VlSICl > 1 M \ t k t
Indijanci.  — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Zužamaža. — Cačkočikar pa Križkrai. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—15
Cena K 2*50, po pošti K 2*70. Založništvo L* Schmrentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
(Vellacher Sauerbrunnen) 3—20 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
bhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejemati za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane ta celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti lup ne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina ]je, oznanila, sploh vee upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Isdaja in zalaga konaorcjj «Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Larnpret v Kranju.
18