Kako je nastal daljnogled
Bilo je 1. 1602. Otroci urarja in izdelovalca naočnikov Caharije Jansena, ' . ki je stanoval v malem holandskem mestecu Middelburgu, so se nekoč igrali s steklenimi lečami, ki jih je izdeloval njihov oče v svoji delavnici. Izpostav« ljali so jjh solnčnim žarkom in poskušali s posebno veliko lečo celo zažgati ¦ košček papirja. Najstarejši deček se je pa zabaval s tem, da je opazoval
skozi različna stekla na koncu ceste stoječi cerkveni stolp. Ko je vsakega posebej preizkusil, je vzel tudi po dve stekli skupaj. In kaj je nenadoma opazil? Ko je staknil dvoje stekel in pogledal skozi. je videl, da je postal stolp na mah veliko večji; tako blizu se mu je videl, da bi ga skoro Iahko objel z obema rokama. Presenečen je poklical svoje sestrice in jih opozoril na ta nenavaden pojav. Slučajno je vstopil v tem trenutku v sobo njihov oče. Opazil je napeto pozornost otrok. Tudi on je pogledail skozi stekla in videl vse predmete veliko bližje in večje kakor s prostim očesom. Natančno si je ogledal stekla, izbral v delavnici boljše leče in jih nataknil na dve stojali, ki ju je lahko premikal sem in tja. V čudežni jasnosti so se prikazali oddaljeni predmeti čisto blizu; prostor med obema lečama je ovil s črnim papirjem, s tem je učinek še povečal. Po dolgotrajnih poskusih je prišel končno na misel, da bi namestil obe leči v temni cevki iz lepenke.. Na ta način je iznašel daljnogled.