Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Dir.. St. 36. Leto XIX. - Kranj, 7. septembra 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmmjerjev trg štev. 1. Telefon št. 73. »Gorenjec*1 izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankt-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca": celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. fDtn. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredimo naše občine Popravimo ljudstvu storjene krivice Ko mi prinašamo krivice, ki jih je napravil našemu ljudstvu režim Kramar-Pucelj-Marušič, ne sinemo pozabiti dejstva, da so se ti politiki dobro zavedali, da med našim ljudstvom ne pomenijo skoraj nič. Da bi si pridobili vsaj videz politične moči in da bi se s silo utrdili na svojih mestih, so seveda posegali po sredstvih, katerih bi se vsak politik, ki med narodom količkaj pomeni, sramoval. Že iz tega pojasnila bo menda dovolj jasno, zakaj se niso bali ti naši oblastniki metod, po katerih so vodili volitve v naše občine. Najpreje lahko na prste preštejemo vse one občine, katere so bile komasirane po volji ljudstva. Saj ga ni bilo kraja, kjer bi ljudstvo samo odločalo o mejah občine. S tem ne maramo reči. da bi ne bil prav nihče vprašan o iem vprašanju. To so pač bili slučaji. Povdariti pa moramo takoj, da so to bili taki volilei, katerih narod pod nobenim pogojem ne upošteva in jih ne smatra za zaupanja vredne. Pri tem moramo opozoriti na dejstvo, da to nezaupanje po veliki večini ne sloni zgolj na političnih vprašanjih in na politični opredeljenosti posameznega volilen, ampak na posebni lastnostih dotičnili volilcev. Vedeti je namreč treba in to tudi povdnr jamo-, da zna ljudstvo ceniti poštenega političnega nasprotnika in tudi njegova mnenja upošteva, ker ve. kdaj prihajajo iz ust poštenjaka, pa čeprav je ta politični nasprotnik. Pri komasacijah pa niso odločali taki politični nasprotniki, katere bi narod cenil radi njihove poštenosti, ampak so odločali po veliki večini sami taki tipi, kateri so se mogli ponašati zgolj z ova-duštvom in podobnimi sredstvi, ^e(leti je nadalje še to. da je bila celo politični oblasti v veliki meri odvzeta moč in vpliv, da bi vsaj ta sama izvedla komasacijo po svojih vidikih, ki so bili oprti na izkušnje iz politično upravnega vidika. Komasacija ni bila izročena niti ljudstvu niti oblasti, ampak zgolj režimskim političnim osebnostim. Ti politični činitelji pa so bili večinoma sami taki. kateri se pač ne morejo ponašati v. zaupanjem ljudstva in zato ni čudno, če ti činitelji niso iskali pri komasaciji koristi naroda, ampak zgolj strankarske ali pa celo lastne. Tako je bil storjen zločin nad narodom in ker je bil to zločin nad narodom, je bil tudi zločin proti državi. V tej zvezi ne smemo pozabiti nadalje še važnega dejstva, ki obstoja v tem. da se niti protesti niso mogli uveljaviti, nasprotno da je bil vsakdo, ki bi se akciji takratnih političnih zaveznikov količkaj upiral, takoj proglašen /a proti-državnega elementa. Pri komasaciji tedaj ni vladalo načelo svobode, ampak načelo prostega nasilja in zavednih krivic. Pa se nadalje spomnimo tudi na to. kako so se volitve pripravljale. Pri leni seveda ne bomo mogli opisati vseh volilnih trikov, ki so jih porabili za dosego svojega namena. Res pa je. da so imeli vsakega volilca pod najbolj io"no evidenco, za vsakega volilca se je poiskalo tudi sredstvo, s katerim se ga je sililo na volitve. To je bilo tajnih nami iravanj in javnih groženj! Pa če je bil to vpliv na posameznega volilca, koliko je bilo še hujše z vlaganjem kandidatnih list! Kdorkoli je obiral podpise, ta bo pač dobro zapomnil ta čas, ko so povsod za njim lazili ovaduhi in še pred zbiranjem podpisov vplivali na vsakega posameznega volilca in ga z grožnjami odvračali od !e-ga. da bi podpisal opozicijsko kandidatno listo. In kake so bile težave pri vlaganju liste same! PraV malo je bilo slučajev, kjer bi bila lista takoj potrjena, kajti vedno so se našle napake, katere bi vsak pošteniak nikakor ne smatral za napake. Vsega tega niso krivi uradi, ampak JNS. Pomislimo nadalje tudi to, da opoziciji ni bilo dovoljeno nobeno zbiranje podpisov na enem samem mestu, kamor bi se moglo sklicati volilne upravičence. Na ta način so režimovci siee • smeli zbirati podpise, ne pa ostali volilei. Saj se vsakdo lahko spomni, da je bil že za petami ovaduh, čim se je zbralo radi zbiranja podpisov na enem km ju dvoje ali troje oseb, ki so bili seveda kaznovani pod pretvezo nelegalnega zbiranja in političnega združevanja in zborovanja. Kako naj potemtakem vo-lilslvo upliva na meje občin, če ni imelo pravice posluževati se za izvedbo po zakonu določenih formalnosti enakih sredstev, kakor pa režimovci! Kjer pa ni upoštevana volja po zakonu, tam ni prav nič čudnega, če se volilstvo čuti v dno duše užaljeno in da je bil pri njem tako obsovražen režim naših liberalnih in samostojnih režimovcev, ki so jih radi tega, da nastanejo razprtije, podpirali najbolj temni razruševalni elementi. a V tej zvezi moramo omeniti še neko posebnost teh svojevrstnih oblastnikov. Prav iz njihovih krogov nam je znana krilatica, po kateri zmeraj nekaj ostane. Ta misel je bila izvedena na ta način, da so s strašen jem, s protiljudsko razmejitvijo občin, s podeljevanjem mest računali na to, da bodo če že ne morda predobili nekaj volilcev. jih bodo pa s straho vanj eni vsaj mnogo odbili in jim preprečili udeležbo. Z drugimi besedami povedano so ti režimovci storili prav vse. da so odpravili enakopravnost volilnih upravičencev. Lahko danes že tudi povemo, da so se pri volitvah vršili tudi veliki falzifikati in da samo radi njih že je na mestih županov mnogo mož. kateri sami prav dobr> vedo, da je bila številka glasov za nasprotno listo večja, kot pa za listo, na kateri trdijo, da so bili sami izvoljeni. V ostalem pa je to splošno znano dejstvo celo iz uradnega poročila, kajti u-pravno sodišče v Celju je moralo mnogim občinam celo v takih političnih razmerah ugoditi. In koliko je na občin, za katere je natančno znano, da se ni moglo iti na upravno sodišče radi posebnih metod prejšnjega režima! Nemogoče je samo v enem članku popisati vse slučaje malverzaci j. ki jih je nad nnrodom vršila stranka INS. Pa bo menda že i/ teb podatkov razvidno, da na mesta sedanjih odborov ne spada ravno preveč teh odborov, ki so dandanes, ampak da je treba pristopiti k rešitvi tega vprašanja če že ne radi drugega, pa vsaj radi komasacij občin v tem smislu, da bodo posamezne vasi zadovoljne z določitvijo meja. Popravimo ljudstvu storjene krivice! Kmetijske stanovske organizacije Dajte nam kmečko zvezo. Dokler ni začela pri nas paše vat i Pucelj-Kramar-Marušičeva JNS, so bili |>ri nas organizirani skoroda vsi stanovi. Res je sicer, da so bile nekatere organizacije razrednobojne, kajti te so nastale pod vplivom Slovencem nič kaj posebno priljubljenega marksizma, ki ni zrastel na našem zelniku in ki je tuj starodavni slovenski poštenosti. Značil-no pa je. da režim, ki je trdil, da je zbral pod svoje okrilje vse državno-tvorne elemente, da je pustil vse izrazito razrednobojne marksistične organizacije; popolnoma na miru. šel pa je raz- bijati vse one organizacije, ki so slonele na katoliški in na slovenski podlagi. Rešpektiran je bil narodni in neslovnn-ski marksizem in razrednobojne organizacije, uničeno pa je bila Prosvetna zveza. Kmečka zveza in druge organizacije, ki še malo niso bile niti razrednobojne niti pa na kaki internacionalni podlagi, najmanj pa politične. Pa. če mi danes grajamo to veliko razdiralno delo naših protislovensko in proti katoliško usmerjenih JNSarjev liberalno samostojnega režima, je treba pa sedaj popraviti krivico, ki jo je ta režim storil slovenskemu narodu. Zaenkrat imamo že povrnjeno našo prosvetno zvezo, katera je že začela z delovanjem. Nimamo pa še stanovske in strokovne organizacije vsega življa, ki živi v pretežni meri od dela žuljavih rok na kmetih. Edino stanovsko in pošteno organizacijo našega kmečkega življa — Kmečko zvezo — nam je uničil ..ljudski ban", kakor so ga nam vsiljevali samostojneži, člani JNS. „Ljud-ski ban'" in uničevalec ljudskih organizacij, kajne, kako gre to skupaj!? Tako je kmet preživel najbolj burno dobo ne samo političnega, ampak tudi gospodarskega značaja — krize — brez kake svoje organizacije, katero mu je lel v času najhujše stiske uničit oni član samostojne kmetijske stranke, ki se ga nam je hotelo vsiliti kot ljudskega bana. In danes naj bi še menda kdo capljal za njim na kmetih samih? Pa pustimo to na miru, kako bo šel v pozabljen je .Jjudski ban", razun njegovih razdiralnih del. Danes je čas. da se ta krivica, ki je bila prizadeta našemu kmečkemu živi ju, činipreje popravi. Sramota je namreč, da je danes vsak stan. ki številčno in tudi kot davkoplačevalec skoraj nič ne pomeni, lahko organiziran, da lahko varuje svoje interese, med tem ko kmečki stan in ves ži-velj. ki se preživlja z oblikovanjem naše grude, ne sme imeti svojega zastopstva. Nam je naravnost nepojmljivo, kako naj se vodi državna gospodarska politika, ki naj odgovarja gospodarski strukturi države, če se naj odstrani oni stan. ki je v največji meri posestnik državnega ozemlja. Saj bi bil pod takim vladanjem, kot so ga pri nas uvedli samostojni kmetje, pa čeprav včasih u-darijo na boben kmečke pravde pod firmo Matije Gubca. naš kmet potisnjen na dosti slabšo stopnjo, kot pa je bil v dobi graščakov. ko so kmeta vsaj urbarji varovali pred nasiljem plemstva. Danes ga ne varuje niti oni del politikov, ki si nadeva firmo samostojnih kmetov, katero ime so si kot nekdanji podeželski liberalci nadejali radi slepila in radi tega. da razdvoje kmečke vrste. Prav gotovo je, da je naš kmečki živel j, pa naj bo to posestnik ali njegova družina, k družini trajno pripadajoči delavci in ves ostali kmečki živel j, lahko užaljen prav do dna duše nad takim postopanjem bivših oblastnikov. Če kdaj. je bila potrebna kmečkemu stanu kmečka zveza zadnja leta, in če je kdo hotel ponižati kmečki stan in ga spraviti v svojo odvisnost, ki pa ni v prid kmečkemu stanu, je tedaj zadel prejšnji režim pravi čas. da si je poizkušal rodrediti neodvisni kmečki stan z nasi-jem s tem, da mu uniči njegovo stanovsko zastopstvo in ga tako trajno podjarmi. Mi pa smo mnenja, da je kmečki stan enakopraven z drugimi stanovi in da mu že zato pripada primerno stanovsko zastopstvo. Pri tem ne mislimo na to, da bi uganjali kako demagogijo s tem, da je ta stan najjačji in najštevilnejši v državi, še manj mislimo na to, naj bi to bila razrednobojna organizacija po vzoru kakih marsistov. niti ne mislim, da bi naj bila ta organizacija političnega značaja, pač pa naj bo taka, da bo znala braniti kmečke interese kot enakopravnega činitelja v državi in kot stanu, ki se zaveda, da je tvorec države in kot tak soodgovoren tudi za prospe-vanje drugih stanov. Kot taka organizacija nepolitičnega značaja pa mora imeti seveda tudi možnost, da se uveljavlja na vseh poljih, ki omogočajo večji kulturni in gospodarski razmah tega stanu. Mnenja smo tedaj, da je obsoditi razdiralno delo prejšnjega protiljudskega režima naših demokratov in samostoj-nežev in da je treba ustvariti tako podlago, da se bo omogočil tudi našemu kmečkemu življu razmah, ki je vreden slovenskega oratarja in kar je tudi v prid države in tudi drugih stanov, kateri stoje na načelu enakopravnosti stanov in medsebojne odgovornosti in da to načelo smatrajo tudi za temelj mirnega sožitja v državi in je to smernica tudi za gospodarsko politiko v državnem gospodarstvu samem. Daleč pa smo proti temu, da bi v tej organizaciji, ki naj združuje in ščiti našega kmeta, da bi se naj tu naselilo kako razrednobo j-no razpoloženje, kakršnega so prejšnji režimi ščitili pri drugih organizacijah, ki so jih mogli porabljati tudi kot politični privesek za svoje proti ljduskemu demokratizmu naperjenimi mani ram i. Rana med učitelji Zadnji teden v avgustu je zagrebški časopis ..Hrvatska straža" prinesla zanimiv, poučen in zelo dober članek z naslovom: Poklicna politika v UJU. Napisal ga je Stjepan Bosanac, ki je kot rektor zagrebške Visoke pedagoške šole med najmerodajnejšimi in najkompetentnejši-ini strokovnjaki na šolskem polju. Saj ima vsak dan posla in stika z učitelji ljudskih šol, ki jih njegov visoki šolski zavod pripravlja za učitelje meščanskih šol in za učiteljišča. Da zato dobro pozna učiteljevo dušo, njegove dobre in slabe strani ter težkoče, mu nikakor ne moremo odrekati. Da je članek napisal kot strokovnjak in ne kot politik, je. spet res, ker on politik ni. kar razodeva tudi stil samegu spisa v originalu, ki je zelo obširen. Kot prijatelj svojih gojencev je razrvanim učiteljskim vrstam želel samo dobro. Zato je pokazal na žgočo rano v tem stanu, ki je rastla in pekla posebno zadnjih (> let. Prav je, ako tudi slovenska javnost spozna in izve zanj. Saj nam članek kot z. reflektorjem jasno posveti v razmere, ki so še v polpreteklih dneh vladale sem in tja med jugoslovanskimi učitelji po veliki naši državi. In ako je članek napisan v prav po učiteljskem kongresu koncem avgusta v Sarajevu, hoče biti brez dvoma istočasno tudi luč nu pragu pred vstopom v novo šolsko leto. K luči pa pridemo, uko smo prej dobro razgrebli temo in izkopali njene spake in vrage. Deklaracija ali izjava na omenjenem letošnjem kongresu jugosl. učiteljstva se na kratko reproducirá nu glasi takole, kar se tiče patriotizma in nacionalizma: Nikomur ne dovolimo, da si nacionalizem vzame v zakup in da ga drugim odseka. Obsojamo nacionalno sum-ničenjc in denunciranje smatramo kot negativno delo. destruktivno in nemoralno. Brez. kompromisov obsojamo vsaki nacionalizem, ki se gradi z. brutalno silo. Naš nacionalizem moni sloneti na etičnih temeljili in nn nespornem poštenju. Konec deklaracije pa je tale: V vsakem posamezniku je treba dvigniti čut odgovornosti v javnem in poklicnem delu, na odločujoče mesto pa postaviti samo take, ki so nesporno pošteni. Grozne stvari, strašna odkritja, izrečena od učiteljev samih pred zastopniki iz vse države! Ker so izjavo tako definirali, so morali imeti zelo tehtnih dokazov o nerednosti redkih pokvarjenih tovarišev. Vsaka beseda je važna v tej deklaraciji, zato jo atializirajmo, poglejmo bližje! V učiteljskih vrstah so bili posamezniki, ki so v zakup jemali nacionalizem, a odrekali ga tovarišem drugučnega mišljenja. Te svoje tovariše so zaradi nacionalizma sumničili in jih denuncirali oblastem kot sovražnike državnega reda. Med njimi so 1 >i 1 i nacionalisti, ki so nacionalizem gradili z. brutalno silo in nespornim nepoštenjem. In da so bili po nekod na odločujočih mestih ljudje sumljivega poštenja, končno dedi tudi iz te izjave. Kakor naj bo ta svečano dana deklaracija vodnica za bodočnost, tako je istočasno težka, ali pravična in potrebna obsodba negativnih nemoralnih, nepoštenih in destruktivnih učiteljev, ki se uiso pomišljali denuncirati državni oblasti svojih tovarišev drugega političnega in svetovnonazorskega mišljenja. Hvala Bogu, da je bila grupa takih pokvarjenih učiteljev v veliki manjšini v primeri z ogromno večino, ki je v svoji biti ostala moralno visoka, poštena. Žalostno pa je, da so ti posamezniki mogli vendar tako dolgo strahovati številni učiteljski stan in na tako umazan način. Čast pa v isti sapi učiteljski organizaciji, ker je končno vendarle enkrat našla toliko moralne sile, da je odločno ožigosala nedostojne tovariše. Državna oblast ne bo mogla iti preko te ugotovitve. Sigurno bo znala dati in bo tudi dala popolno zadoščenje užaljeni pravici s tem. da bo vsak posamezni slučaj krivice in nepoštenja pravično preiskala, potem pa iz učiteljske službe vrgla vsakogar, komur se ta veliki greh dokaže. Na važnih in odlučujočih mestih pa taki učiteljj ne bi smeli ostati niti trenutka. Stran 2 »GORENJEC« Štev. 36 ker nimajo najosnovnejše lastnosti, ki se zahteva od učitelja — moralne značajnosti. Po tem nas g. Bosanac vodi do 22. točke na kongresu sprejete resolucije! Točka govori o 3E Pazite, da ne pozabite. izvenšolskem prosvetnem delu naših učiteljev, kjer so isti v /inislu svojega sklepa doživeli razočaranje, radi česar je učiteljevo delo treba osvoboditi nezdravih vplivov. Stvar bomo lažje razumeli, ako prej malo pobrskamo po zakonu o ljudskih šolah. Po zakonu je prva naloga ljudskih Sol ta, da otroke pripravljajo za moralne, vdane in aktivne člane v narodu, državi in družbi. Druga dolžnost ljudske šole pa je, da neposredno in posredno širi prosveto tudi v narodu v sodelovanju z. drugimi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami. In kjer zakon govori o učiteljevih dolžnostih, je prvih K) točk posvečenih spet šolskemu delu: šele II.. torej zadnja, pa govori o tem, da mora učitelj delati tudi za ljudsko prosveto. Zakon je jasen obakrat, pri nalogah ljudske šole in pri dolžnostih učiteljskih dolžnostih. Učitelju je prva in glavna dolžnost delo v šoli in priprava ter izpopolnjevanje zanj. Vsak učitelj pa bo delal tudi zunaj šole, med ljudstvom, ne samo zaradi zakona, ampak v prvi vrsti iz svojih notranjih, duhovnih potreb. Prvo je šola, društva so šele drugo. Zato izvenšolsko uclejstvovanje učitelja ne sme nikakor ovirati pri pouku, kaj šele, du bi morda zato razred zanemarjal. Kdor na vso moč dela V razredu za čim boljši uspeh, naj ve, da s tem vrši prvenstveni posel za narodno prosveto. spričo katerega je vsako drugo zaposle-nje sekundarnega pomena. Ako so učitelji mesto priznanja za izvenšolsko delo želi razočaranja, kot pravijo \ re-zoluciji, jim radi verjamemo in prav nič ne dvomimo v ta iskreno izrečeni sklep. Razočarani so bili. ker se niso obvarovali nezdravih zunanjih vplivov. Ti so cesto od njih zahtevali tako delo za ljudsko prosveto, ki ni v skladu z zgoraj omenjenimi zakonskimi načeli in paragrafi. Še slabše je to. ker se je poučevanje začelo smatrati za manj vreden del učiteljskega poklica. za glavni udejstvovanje izven šoie. ki se je tudi sklnžbeno ocenjevalo. (Dalje prihodnjič). Slovenski delavci na sv. Joštu Prelepi delavski dan Predzadnja nedelja je bila pravi delavski praznik, katerega So delavci preživeli nu sv. Joštu, kjer je narod vzgaja! v socialnih vprašanjih naš nepozabni Krek. Ta dan so se zgrnile na to prelepo goro množice delavstva ki so šle v tisoče. Nekateri jih cenijo kar na M)00. To delavstvo je ob tej priliki dokazalo, da hoče ostati zvesto svojemu narodu. cerkvi in naukom, ki jih je med preprostim narodom širil Krek. Slavje delavnega ljudstva se je začelo že v soboto, ko je na gori žažarel velik kres. Ta kres je bil viden po vsej Gorenjski in je na svečanost vabil prav vse delavne sloje. Delav- šiti zlasti zlorabe po tujem kapitalu. Delavski boj mora iti zu tem ciljem, da se zopet uvede harmonija med vsemi stanovi in se izrabljanje onemogoči. G. Pestotnik kot zastopnik kranjske skupine je poveličeval tabor delavstva na sv. Joštu s tabori, ki so se vršili prejšnja leta na tej gori in drugod po navodilih Kreka. Prav lep prizor je bil, ko je odmolila ogromna množica med opoldanskim zvonenjem delavsko molitev. To molitev je začel preprost delavec in njemu je sledila vsa navzoča množica. Prizori v zvezi z molitvijo so dokazali, da je delavstvo z molitvijo najtrdneje povezano. Sledili so še najrazličnejši govorniki, ki so prinašali prelepe pozdrave delavcev iz oddaljenih krajev in jih tudi pošiljali iz tegu prelepega kraja sv. Jošta. Po vseh teh slov estnostih je zaorila na gori še delavska pesem in za slovo je še enkrat sklical vso to veliko množico cerkveni zvon k skupnim lavretanskim litanijam, med katerimi je prepevala vsa navzoča množica. Po tej prelepi delavski nedelji se je množica podala zopet v dolino in na delo za lepšo bodočnost delavskega stanu pod krščanskim praporom iir skupno z ostalimi stanovi trpečega slovenskega naroda. Tedenske novice da bo največja obrtna razstava na Gorenjskem Teden rdečega križa od 15. do zaključno 21. septembra 1935. leta Prometno ministrstvo sporoča: Na podlagi Zakona o Rdečem Križu so pošiljatelji v navedenem tednu dolžni za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu razen rednih poštnih pristojbin plačati še posebno pristojbino 50 par v korist Društva Rdečega Križa, katera se kot posebna znamka lepi na sami pošiljki. Ta znamka se more kupiti pri poštnih uradih in pri vseh prodajalcih poštnih vrednotoie. Ako pošiljatelj ne bo nalepil na omenjene pošiljke to posebno znamko, lahko prejemnik stvo je iz Kranja skupno odšlo na goro pod vodstvom svojih godb iz Jesenic in Cerkelj. Sveto mašo je opravil na prostem škofjeloški kaplan g. Demšar, ki je imel na navzoče tudi primeren nagovor o predmetu ..Krščansko delavstvo — prevažen faktor pri preureditvi človeške družbe'* in razložil pomen svetopisemskih besedi „Odpri se!" Med sv. mašo je bilo zopet ljudsko petje znanih cerkvenih pesmi, ki smo jih peli ob priliki evharističnega kongresa. Vmes je igrala primerne komade tudi godba. Cerkveni nagovor, velika prisotnost duha navzočih v zvezi s pesmimi in opravilom sv. maše so dokazali, da tudi vsa beda ni mogla streti delavskega duha do vere, kajti ta delavstvo prešinja in ga vzdržuje v teškem boju bolj. kot pa vsa druga nadomestilnu sredstva, ki so si jih zmislili razni zapeljivci delavstva v boju proti veri. Po sv. maši se je vršilo delavsko zborovanje. Značilno je. da se je to zborovanje zopet vršilo pri znanem križu, ki je že kar simbol zborovanj na sv. Joštu. Strokovni tajnik Joško Rozman je otvoril zborovanje in podal takoj besedo g. Petru Lom-bardu. Tu je povdarjal pomen poštene delavske borbe, ki pa mora iti za ciljem priboriti pravice vsemu delavskemu starin. Za dosego tega cilja mora vladati med delavstvom predvsem enotnost, organizacija mora zajeti vsa delavna področja v Sloveniji in delavstvo re- v Kranju v Majdičevem i mlinu plača dotično pristojbino^ sicer se bo pošiljka vrnila predajnemu uradu kot nevročljiva. Isto pristojbino 50 par bodo morali plačati pri predaji pošiljatelji priporočenih pisem in dopisnic, paketov (navadnih in vrednostnih) in brzojavk v notranjem prometu. Za pošiljke- v inozemstvo ta pristojbina ni obvezna, veadar so pošiljateljem priporoča, da jo z ozirom na cilj Društva Rdečega Križa tudi za pošiljke plačajo. Jadranska straža Od 6,—8. septembra se vrši v Ljubljani kongres Jadranske straže. Ta naša nacijonalna in patrijotična organizacija vzbuja smisel za na- SjDHSjnHBBntEK še morje. Za t:' cilj se je posebno odlikovala Slovenija. \ organizaciji mladine Slovenije prednjači. \li Slovenci se pač globoko zavedamo pomena Jadrana za državno in gospodarsko neodvisnost. Program kongresa je sledeči: Petek 6. IX. rojstni dan \j. Vel. Kralja Petra II.): Dopoldne: Povorka JS. razvitje zastav, skupni pevski nastop združenih pomladkov. Popoldne: Velika akademija združenih podmladkov. Zvečer: Predkonferenca. Ob 20. družabni Sobota 7. IX.: Dopoidne: Predkonferenca. Popoldne: Delo v sekcijah. Zvečer: Predavanje ..Slovenija in Jadran". Prenos po radiju. Nedelja S. IX.: Dopoldne: Glavna skupščina. Popoldne: Seja glavnega odbora. Zvečer: Razhod delegatov. Pojasnilo. /. ozirom na našo notico v zadnji številki Gorenjca glede odklonitve prošnje za podporo pri mestni občini Kranj za dijaški zavod v Kranju smo dobili od gotove strani pojasnilo, da g. direktor dr. Simon Dolar ni bil navzoč pri dotični proračunski) seji in tudi ni vedel za to, da je dijaški zavod vložil kako tozadevno prošnjo. Pripominjamo, da nam tega pojasnila ni poslalo predsedništvo mestne občine, od koder bi morda kdo tako pojasnilo pričakoval. i 8 od I 29. sept. 1935 do 7.oktob.1935. SIS Gorenjci nosilo TIVAR-ieve obleke, ker so dobre in poceni X I v A R 13 L* E5 1C Lavtižai Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest lz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) ..Da Lenco in Rotijo" — je pritrdil Balant. ..Prišel sem naznanjat in prosit, da bi osvobodili deklici iz roparskih rok.'' ». Graščak in Gašper sta razmišljevala. kako naj bi se to izvršilo. Ko je bil graščak še vedno tiho. je vzplamtela v Gašperju viteška zavest. Velika misel mu je prišla v glavo. Dal mu jo je Bog, zato jo je hotel izvršiti na vsak način. Ponosno 6e je zravnal kakor bi bil postal za eno glavo večji ter rekel odločno: „Ko sem bil proglašen v kriški cerkvi za viteza, sem obljubil pred altarjem, da bom branil nedolžne in zatirane, vdove in sirote. Obljubil sem, da bom ženskemu spolu izkazoval posebno spoštovanje, ter branil njegovo poštenje in nedolžnost. Zdaj je prišel tisti čas. Zdaj imam priliko, da izvršim v dejanju to obljubo. Izvršil jo bom. naj pride karkoli hoče. Nobene nevarnosti se ne bojim, dokler se pretaka kri po mojih žilah." Oče Jurij je popolnoma odobraval trdni Gašperjev sklep. Četudi je videl, da gre Gašper v opasen boj, si je vendar štel v čast, da ima take značajnega sina. K pogovoru sta prišli tudi grofinja Agneza in mlada kontesa Frančiška. Ženska rahločutnost se je ustavljala hudi misli, da bi se Gašper boril s TurRi, toda po drugi strani je uvidela Agneza strašno stanje uropanih deklic. ..Nekdo jima mora pomagati" — je pripomnila. ..In če si vprav ti njun rešitelj, naj te podpira Bog v pravičnem boju zoper turško silovitost." „Vedeti moram" — je rekel Gašper Balantu — -kje sta dekleti in kdaj bo na j ugodni j i čas za napad."* „Za to bom jaz skrbel, presvetli gospod vitez" — je dejal Balant. ..Imam že zasnovan načrt, kako se bo to vršilo, toda brez vaše pomoči ne morem nič storiti. Jaz sem ubog prosjak. ki nimam drugega kakor sočutje z reveži in trdno voljo, pomgaati jim po svoji moči. Vem, da s Turki ni dobro črešenj zobati, vendar se mi nudi nek način, ki bi znal dovesti do oprostitve nedolžnih žrtev." „In ta način hi bil?" — je vprašal vitez. „Seznanil sem se danes z nekim turškim vojakom, ki govori hrvatski." „S turškim vojakom?" — se je začudil Gašper. .,Da, z vojakom, ki Turki ne marajo zanj. Zaničujejo ga, ker je kristjan in hrvaške narodnosti. Ta mi je povedal, kje imajo zaprti dekliei. Hiša mi je dobro .mana, toda zastražena je tak« močno, da ni mogoče priti do nje. Povedal mi je še več. Turki bodo jtitri ves dan tukaj, pojutrišnjem zjutraj zapustijo Križe in gredo naprej na Gorenjsko, Jutri imam dovolj časa za poizvedovanje, zvečer vam pridem poročat, kako sem opravil. Dostaviti pa moram, da Turki niso uropali samo Lence in Rotije, temveč so pripeljali s sabo še neko drugo mladenko, ki so jo ugrabili v tukajšnji okolici." ,.Torej imajo tri?" — je vprašal vite/. „Da. tri." ..Kako pa to" — je poizvedoval Gašper — „da so med turškimi mohamedanskimi roparji tudi katoliški Hrvatje? Ti so bržkone janičarji." „Da, janičarji. ki so se pridružili Turkom ter se celo odpovedali krščanstvu. So menda še hujši kakor pravi Turki. Veliko pa jih ni šlo prostovoljno in tudi niso hoteli zatajiti svoje vere. Izmed teh je vojak, ki mi je to pripovedoval." "Ali se zaneseš nanj?" — je vprašal graščak Balanta. ..Iz njegovega vedenja sklepam, da nima zahrbtnih misli, temveč da je pošten človek" — je odvrnil Balant. „Jutri pridi pravočasno povedat, kako in kaj" — mu je naročal Gašper. Balant je zapustil precej pozno Gutenberg in težko hodil v temi. Ko je prišel v gozd, kjer je bil njegov tovariš Koširjev Tine na straži, mu je naročil, naj vztraja tukaj do jutra. On sam je zelo utrujen in gre v Snično. da se v svoji bajti odpočije po današnjih naporih. Dan pred odhodom Turkov je porabil Balant v temeljitem preiskovanju. Vse je premislil, da bi mu ne hodila kaka stvar navzkriž. Zvečer sta imela na varnem kraju zopet sestanek z onim Hrvatom, ki je Balanta že poprej o marsičem poučil. Zdaj je dobil od njega še več drugih podatkov. Hrvat mu je povedal sledeče: „Turki bode odšli jutri precej zgodaj iz Križev. Tromba jih bo vzbudila iz spanja in jim naznanila čas molitve. Iz tabora se bo slišal klic: „La ilaha illa Allahu!" Po zajutrku bodo podirali šotore in jih nakladali na vozove. Pripravljeni za odhod bodo zažgali hiše in odšli ropat drugam. Ker Bistrica ni velika voda, jo bodo lahko prebredli in nadaljevali pot v zgornje kraje. Štev. .36 »GORENJEC« Stran 3 KRANJ Vabilo na pivo veliko razstavo vseh malih živali, katero priredi drnš'vo »Gorenjski rejec malih živali v Kranju", skupno z Obrtniško razstavo, katera se vrši od 29. 9. do 7. 10. v Majdičevem mlinu. Delokrog društva se raste-za na celo Gorenjsko. Rejci — prijatelji vseh malih živali, pristopite kot člani, prijavite za razstavo svoje najboljše čistokrvne živali. Prijave sprejema tajništvo najkasneje do 20. 9. t. I. kjer se dobe vsa pojasnila. — Gorenjski rejec malih živali v Kranju, Huje 13. Vrni pošteno! V nedeljo zvečer je bila ukradena pri hotelu ..Stara pošta" osebi, ki je i/-topila iz autobusa, večja stekleni';, vina. Osebo je nekdo opazil in je znana. Odškodnino naj dotična oseba odda na upravo ..Gorenjca", ker bomo v drugem slučaju osebo izročili sodišču. Dekliški vzgojni zavod Marijan išče v Kranju bo tudi za nastopno šolsko leto 1935-36 sprejemal gimnazijske- učenke. Od drž. gimnazije je oddaljen le nekaj minut. Sprejema telesno zdrave, nravno nepokvarjene in dobro vzgojene učenke in jim nudi skrbno nadzorstvo, zračno in solrjčno stanovanje z velikim vrtom, dobro in tečno hrano in vso oskrbo. Zavod vodijo šolske sesire in vzgajajo poverjeno jim žensko mladino po krščanskih vzgojnih načelih. V hiši je tudi kapela z Najsvetejšim in z vsakdanjo sv. mašo. ki pa za dijakinje ni obvezna. Za pojasnila o sprejemu se je ustno ali pismeno obrniti na vodstvo Marijanišča, Kranj Kobiarjeva ulica. Glasbeni pouk — igranje na glasovir, gosli in citre nudi absolventinja preškega konser-vatorija in pedagoške šole Ravnikova Minka. Stan.: Zupnišče, II. nadstropje. Gostilna Lnkner vabi na vaško žegna-nje za to nedeljo dne 8. t. m. Pomembno slavje kranjske tvrdke. Te dni slavi 30 letnico obstoja ne le sirom Gorenjske, ampak daleč po državi znana tvrd-ka Franc Crobath iz Kranja. Tvrdko je ustanovil Franc Crobath in se po njegovem imenu po domače imenuje tvrdka kar lepo „Pri France! j nu". Franc Crobath je član znane plemiške družine, ki je znana že od leta 1500. Rojen je bil v Stražišču v hiši, ki je bila znana tudi radi tega, ker je hranila velike umetniške vrednote v obliki siik. ki pa jih je žal uničil požar. Rodbina Crobathovih je igrala tudi v kranjski zgodovini veliko vlogo. Poleg Franca Crobatha sta znana tudi oba njegova brata, od katerih je eden znan kot gvardijan Frančiškanskega reda, drugi pa kot bogoslovni profesor v Gorici. Frane Crobath je začel delo že s 14. leti kot učenec pri tvrdki Pečnik v Kranju, odšel nato v Maribor, kasneje v Ljubljano k znani tvrdki Souvan. Ko je bil v stroki dovolj podkovan, si je kupil !. !SS5. v Kranju hišo. ki je danes sedež tvrdke. Ob tej priliki si je nakopal dolgove. Te je začel naglo odplačevati, ker je' znal izrabiti takratne razmere, ki so radi poslovali zve/ Klanja opaziti tukih, ki bi radi sedeli vedno na najvišjih mestih. Ne zamerimo onim, ki celi dan trdo delajo, drugače pa je s tistimi, ki od dolgega časa semtertju polfujkujejo. Najbrže imajo preveč »drugih" skrbi. Še nekaj o povodnih kosih. Čitateljem notic iz. našega kraju — seveda onim iz napredne" vrste — gre silno na živce, ker smo zadnjič mulo bolj trdo pobožali ono neprijetno in deli-katno zadevico o ..povodnih kosih". Ti edino ..pravi" nacionalni gromovniki bi se sedaj seveda radi opruvičili in spravili krivdo na druge, zraven pa groze, da sedaj ne bo pomugulo drugo sredstvu — namreč zeper ..klerikalce" — kakor kol, ker »kol je vedno ..nabasan" puška pa ne". Oni gospodje bi seveda radi videli, da bi vse, kar se zgodi, ostalo kar pod toplo O-dejo; mi pa smo mnenja, da je bolje, če se tudi širše občinstvo malo pozabava s takimi zgodbicami. Naj gospodje le ohranijo mirno kri. saj mi ne bomo ničesar pozabili, tudi onih dogodkov iz prejšnjih let tre. Obvestilo. Tukajšnji župni urad je prejel od g. šolskega upravitelja in občinskega tajnika sledeči dopis, kar je bilo potom župnega urada javljeno tudi organistu: „V torek, dne 3. sept. bo šolska sv. maša; organista se pri sv. maši zaradi štedenja odklanja". To je vzgojna misel in pa slovenščina na posebno razumljiv način povclarjena in si jo mi sami samo iz tega dopisa ne znamo razlagati. Morda bi to vedel pisec vrstic? LEŠE Slovo. Sinovi Don Boska se poslavljajo. Kako hitro minejo počitnice našim salezijancenr, občutimo tudi mi. Salezijance imamo radi zaradi njih prijaznosti, lepih govorov in nad vse lepega petja v cerkvi. Kako priljubljeni so, se vidi iz tega, da je vsako nedeljo cerkev nabito polna in tudi popoldne. Tudi veliko obiskov v njihovem počitniškem domu priča to. Težko se poslavljamo od njih, toda upamo, da nam ljubi Bog da dočakati veselo svidenje drugo leto. Nova cesta. Iz Leš proti Brez jam se dela sedaj nova cesta, oziroma stara popravlja. Zelo je bila potrebna popravila, še bolj pa brezposelni zaslužka, ako ravno samo po 2.50 Din na uro. Vozniki, ki so vozili kamenje, so pa zaslužili prav dobro. Ako je to res, da so prvi zaslužili po 100 Din dnevno, je kar dobro, ker vozniki, ki so vozili primankljaj kamenja, so dobili po 60 Din dnevno. Za vožnjo gramoza pa je nakazano po 25 Din dnevno. Ta razlika je sicer čudna in bi jo kazalo spraviti v sklad, vendar pa je priznati, da zaslužka je pa le nekaj. Naši kulturni spomeniki Starološki kaplan Janez Veider: Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve. Cvngrobška božja pot se je morala že kaj kmalu priljubiti vernikom. Cerkvica je postala premajhna. Zato so je za polovico podaljšali in za prav toliko povišali, širina pa je ostala ista in je segala nekako do polovice sedanje širine cerkve. To se je zgodilo še v 14. stol. Prva romanska cerkvica, vsaj iz srede 15. st. je bila majhna. Dolga je bila samo 8 m in prav toliko široka, visoka pa 3 m. Med sedanjim stranskim oltarjem sv. Martina in prižnico je stul veliki altur. Nahajal se je v romunski ap-sidi t. j. okrogli kapelici, ki je bila priziclana kvadratičnemu prostoru za vernike. Strop je bil lesen. Severna stena je bila brez oken in vsa poslikana s prej popisanimi še ohranjenimi slikami iz .Marijinega življenju. Poslikana je bila sprednja stena in nuujo prislonjena apsida z velikim altarjem. Južna stena je imela majhna romanska okenca, ki pa se kakor tudi apsida niso ohranili. Kakšna je bila prvotna Marijina milostna podoba v tej cerkvi, žal ne vemo, ker se nam ni ohranila. \'hod je noral biti v pročelju, zvonik je bil najbrže lesen, pri-slohjen na streho, To jo bila vsekakor ljubka cerkvica, ki se j<- ljudstvu zelo priljubila, Zalo ni čuda, da je kmalu postala premajhna. Prebivalstvo se je namreč povečalo, ko je frei-sinški škof Frniho 12S3. v okolico Crngroba (Bitnje, Dorfarje) naselil med redko naseljene Slovence tirolske Pustertalce. Tudi ti so gotovo vzljubil* crngrobiko božjo pot. Zato so okrog leta 1330. dosedanji cerkvici odstranili pročelje ter podaljšali njeno ladjo /a polovico, .t j. za tisto dolžino, kot jo ima ladja še danes, širjava je ostala še ista, pač pa so njeno višino za polovico povišali. Tudi sedanja ladja je imela raven lesen stroj). Apsida z velikim altarjem je ostala stara, kakor tudi obe krajni steni ladje, le da so jo podalšnli do novega pročelja. Temu pročelju so prizidali ob vogalu proti Loki zvonik, čigar sklepni kameniti rob je sedaj viden pod lopo. Prav tako se dobro vidi pod l"po pročelje te druge cerkve. Oproš^ čen je iz ometa njen zgodnjegotski kamenit portal, ki je imel ob krajeh po eno okence. Desno se je k sreči tudi ohranilo in je sedaj vidno. Je zelo lepo to okence, okrašeno z mar-morirano slikarijo in lepim zgodnjegotskim kamenitim krogovičevjem. V okencu je viden tudi najstarejši romarski podpis, ki v latinskem jeziku pravi, du sta 1410. tu bila Friderik z. Gabrielom iz Kranja. Še eno izredno zanimivost ima pročelje druge cerkve: cel ciklus prekrasnih slik iz Kristusovega življenja. Razvrščene so v trikotu, ki se začne kmalu od tal in se končajo v ostrem kotu nu vrhu pročelja, ki pa je sedaj že pod cerkveno streho vsled pozneje prizidune sedanje lope. Slike so edinstvene v naših krajih. Izvršil jih je kmalu po letu 1350. neznan italijanski mojster pod močnim vplivom slavnega slikarja Giotto, ki je par desetletij preje umrl. Slike so sorazmerno dobro ohranjene. Barve so odlične, osebe plemenite, nad vse krasni pa so obrazi. Vsaka slika je od druge ločena po lepem slikanem okvirju, ki posnema mozaik. Začno se slike v vrhnem kotu pročelju, ki je kot omenjeno seda i viden le v podstrešju. Tu je najprej slika zadnje Večerje. Kristus sedi prav na vrhu, le žal da se njegova glava ni ohranila. Odet je kot pri ostalih slikah — belo oblačilo. (Dalje prihodnjič). GASILSTVO Sodobna gasilska služba. Tako je naslov lični, zelo poučni in koristni knjigi, ki je pravkar izšla. Spisal jo je bivši poveljnik ljubljanskih poklicnih gasilcev Janez Furlan. Knjiga vsebuje vse, kar mora vsak današnji gasilec znati, zato je neobhodno potrebno, da si jo nabavijo vsi gasilci. Knjigo sta odobrila ministrstvo za telesno vzgojo in pa „Vatrogasni savez Jugoslavije" ter jo toplo priporočila vsem gasilskim četam. Knjiga ki je bogato ilustrirana in vezana v platno, stane 60 Din. Kdor naroči nad 5 knjig skupaj, dobi eno brezplačno. Naroča se na n&dov: Janez Furlan, Ljubljana, Poljanski nasip 16. Gospodarstvo Pozor obrtniki! Obrtnike opozarjamo na pridobninski davek! Te dni bodo pri vseh občinah razgrneni predlogi davčne uprave za pridobnino za davčno leto 1935. Obrtniki naj ne zamudijo prilike in se osebno prepričajo, kako jih je davčna uprava ocenila, da bodo mogli pravočasno pripraviti vse podatke in jih osebno zagovur jati o priliki zasedanja davčnih odborov, ki sledi takoj, ko poteče rok javne ruzgrnitve predlogov. Zimska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto zimske šole, ki traja dve zimi po pet mesecev, začetkom novembra 1935. Vsi učenci stanujejo na zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nudurjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje, kolkovane z Din 5.— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. oktobra 1935. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo starišev odnostno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava starišev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflekti-rajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, du bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu spre jeto podporo iz juvnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Zahvala Za premnoge dokaze globokega sočutja ob tragični smrti našega nepozabnega sina, soproga, brata, očeta in strica gospoda Erlah Franc-a posestnika smo prejeli toliko dokazov iskrenega in globokega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej, zato izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so Čutili v težkih dnevih z nami. Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, dalje Dr. Pancetu, sosedom, sorodnikom, Erijateljem in znaneem, ki so denarno pomagali ob prevozu trupla iz jubljane na domače pokopališče, dalje domačim pevcem za ganljivo petje ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so darovali vence in cvetje, s katerim so obsuli krsto našega očka v slovo. Vsem Bog plačaj! KOVOR, 3. sept. 1935. Žalujoči ostali. Stran 4 ► GORENJEC* Ste v 36 Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šoia. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah pro-slca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za bunovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. V prošnji za sprejem je navesti, če je sreski kmetijski odbor že naprošen za podporo, oziroma je priložiti odborovo izka/ilo o višini prispevka. Rrosveta Naše prosvetno delovanje Naša prosvetna društva na deželi in \ mestih so nu prosvetnem polju kakor tudi glede vzgoje našega ljudstva zelo veliko storila. To so neprecenljive zasluge za naš narod, kateri bi bil danes brez teh društev plen neslovensko orijentiranih izkoriščevalcev. Tako pa so prosvetna društva vzgojila med narodom značaje, ki niso klonili ne pod pritiskom germanske sol-duteske, pu tudi v naši državi ne pod pritiskom neljudskih režimov. Razumljivo je, da je vse to delo treba sedaj, ko so društva obnovljena, nadaljevati in še spopolnjev ati, zlasti še, ker so bila sedaj izgubljena tako dragocena leta. Mnenja pa smo. da delovanje prosvetnih društev samo s tem programom in načinom še ni dovolj popolno. To sicer vedo tudi po- samezni funkcionarji v teh društvih, kateri sami iščejo navodil zu razširjenje običajnega delokrogn, ki je obsegal igre, predavanja, deklamaoije, zabavne in družabne večere s prav pestrimi programskimi točkami. Vse to bo seveda še nadalje moralo ostati v načrtih društev, ker je koristno in tudi ljudem ugaja. Vse to so same točke, s katerimi društvo hoče na narod vplivali v vzgojnem in nprosvetnem smislu. Pa se tudi društvi) lahko marsikaj uči med ljudmi. \ tej z\ezi je namreč treba vedeti, da je tudi izven delavnega območja društvenega odbora nu vasi polno kulturnih vrednot, ki so razi rešene in deloma celo prezirane. Prosvetna društvu bi morala imeti pregled nad vsemi kulturnimi dobrinami, ki so med narodom. V tej zvezi bi bilo prav. da posamezna društva prouče v svojem območju vse kulturne spomenike, ki so skupna last. ali pa tudi last posameznika. Te kulturne vrednote je treba varovati, da se ne porazgube in uničijo. V tej zvezi pomislimo sa- mo na vrednost slik na raznih vaških spomenikih, stavbah, drevesih in nu drugih najrazličnejših mestih. Pomislimo na prekrasne slike, ki se še tu in tam najdejo po naših kmečkih domovih in ki polagoma zginjajo morda le zu par dinarjev iz področja tega prosvetnega društvu ali pa jih lastnik celo sam prezira, skrije kam v kot v postrešje ali pa jih prepusti nu razpolago otrokom, ki seveda delo kaj kmalu uničijo. Koliko je po naših naseljih takih vrednot, ki so čisto prezrte! Pa jih mora nekdo imeti v evidenci! Vsi ti spomeniki so sestavni del naše vaške kulture, katero je treba temeljito poznati in vrednote tudi hraniti. Nič ne tisiljujmo preje kakih kulturnih nadomestkov, dokler ne poznamo dovolj lastnih in dokler niso te dobrine ohranjene in dobro vzdrževane! V ta namen je treba skrbeti tudi za primerna sredstva, katera naj si preskrbi društvo ali samo, ali pa potom zvez pri krajevnih in drugih oblasteh. O zadevi bomo še pisali. 1 Ob 50. letnem slavljenju obstoja tvrdke zahvaljujemo se vsem cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem za dosedanje zaupanje in naklonjenost ter se za nadalje toplo priporočamo. Ob tem slavju nudimo ugodni nakup v detaljni 1885 50 lef 1935 J prodaji od 9. do 23. septembra razne manufakture, perila, konfekcije po izredno znižanih cenah. SLABA OBUTEV ŠKODI ! Če nosite v deževnem času Slabo Obutev, .je gotovo to kvarno za Vaše zdravje. Vsako obuvalo mora biti tako. da noga more dihati in ua človeka še tako naporna pot ne utrudi. Čevlji lahki in težki, kupljeni v domaČi trgovini Franc Strniša-Kranj so najboljši. Kdor enkrat kupi pri nas, ostane naš stalni prijatelj. Vsa popravila se izvršijo solidno in hitro. Ženini in neveste vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem 6. Rangus, Kranj m H L I O G L H S I Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane. modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Važno! Modroce! Otomane. spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno Jenko Alojzij dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca) Več dijakov (dijakinj) sprejmem na hrano. Naslov v upravi lista. Starinsko pohištvo različnih slogov v dobrem stanju Vam nudi po nizki ceni mizarstvo Pollak. Kranj. Iščem hišnika-(co) naslov v upravi. Vajenca sprejmem takoj. Ostalo po dogovoru. Jernej Legat, kolar. Nuklo. Sobico, prazno, suho (podstrešno) iščem. I\>-nudbe na Slabe Ludvik, krojač. Kranj. Usnjarska in Čevljarska zadruga uno r. j o. z;, v Jr^iču priporoča 3ledeče lastne najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine. očal. toplomerov, „Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Cbromu itd. — V Vašem interesu je. da si pred nakupom ogledate res ■»•eliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro. Če grmi ai' če se bliska Moj fantič vendarle vriska, pa zakaj bi ne, saj se zanaša na Hubertus plašč, kateni ga bo varoval mokrote in prehlada. Kupil ga ]e pri Albin-u Jazbec-u v Kranju v največji trgovini z izgo-tovljenimi oblekami na Gorenjskem, o kateri je znano, da se najcenejše kupi. KLOBUKI v veliki izberi-cene brez konkurence. Raznovrstno blago za obleke na izbero, srajce, zimsko perilo itd. Se priporoča A. Jazbec - Kranj Prodam trgovski inventar (visoka stelnžu. pult, posoda za petrolej), vse zelo dobro ohranjeno, ter mali pisalni stroj. Naslov v upravi, Trgovski iokal v kranju. na prometnem kraju oddam, takoj, za vsako obit. Naslov v upravi ..(lorenjcu". Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Soba opremljena ali prazna se odda s t"), sept. dvema osebama. Isto turu se oddu takoj velik suh lokal, primeren zu vsakovrstno obrt. Terezija l.ukež. Mestni trg 17. Kranj- II (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odeovarja Kari Eržen v Kranju. Tisko Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.