PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 95 (1486) Jubilejna številka ob petletnici 'Primorskega dnevnika' Naše uredništvo pripravlja ob priliki pete obletnice izhaja; nja (Primorskega dnevnika« posebno jubilejno Številko. Prosimo vse sodelavce in čitatelje, naj s svojim sodelovanjem prispevajo, da bo naSa jubilejna številka tim popolneje pregled petletne borbe in dela naprednega gibanja na Primorskem in v Trstu. UREDNIŠTVO Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 7. maja 1950 Danes 6 strani - Cena 20 lir Vprašanje taktike ali pomanjkanje poguma I Jasno in odkrito aneksioni-*^o stališče glede Tržaške- ki ga glede takega do-F»?0« vprašanja lahko bur-EJptja izvaja na javno mne- Kpiin tud*ne JTe napraviti drugega, nego dg stalno provocirati po Jpoaziji' da zavzema vedno 5 nacionalistično stališče v Bfcuiu, da bi tolkla italijan- fbttržoazžjo na njenem last-3 terenu in z njenim last-orožjem. i.^loga takega poizkusa je '"ho absurdna, ker KPl ne s taJcim postopanjem ni-uspeia tolč I buržoazije, tj' prispevala, da se lan v 1 tolče italijanski de-razred. Delavski razred .a svoje stališče in svoje ci-' ■ ot teh ciljev nikoli ne bo ta ap doseči. že se bo boril bras ■ stJ°jega razrednega so-r«*TM Italiianski delavski lijana. prau dobro ve, da ita-tržjra buržoazija pogreva itin vprašanje, ker jo k 50 ’* s*lijo razredni interesi >n n vania in izkoriščanja. iz ljubezni ali iah!eT.40 H Pni srcu interesi 11». a[,lnia italijanskega delov-“« ljudstva. t*,®? to drži- Jz kakšnega n,e sprejme KPJ te H^ali S!**^no Pravilne »tisti m ega delavskega raz to * pa hoče za vsako ce-k rePričati delovno ljudstvu. >:? njena dolžnost podpictt . -dnsko buržoaziio •> tej , t nacionalistični, štirim • 1 J h imperialistični gon UT |P‘n šanje taktike, ali p a ne i, ® enostavni oportunizem tr^^njkanje poguma » % ‘ KPl? Odgovor je "no-jie |^p nacionalistično stali K lija V Blede tržaškega vpra 'e s * bilo vprašanje Peku-Sj 'O tedaj, če bi bilo to V*it res življenjsko vpra Jprilj ltalijanskega ljudstva, i 0tin-C* °d čiaar rešitve bt |*en sam obstoj itali-S„ ?a ljudstva kot svobod. Jtij te neodvisnega naroda. SjtKj?0 je samo italijanska S,, ‘‘Ja tista, ki skuša pri-t °®co vprašanje kot rštltj ko vprašanje za itali-fJe "aJod' doc im je to vjrra-dejansko življenjsko ^ ' V ' ■ ia° sam° Za to burioa-Cf. z n\ene razredne intd-{atij® nJ,eteo žejo po gospo-Nju' > ekspanziji in izkori-frv0ih deiel in drugih b? ^au\Tlallstiinn 2a«ri:e' ZW^1Hske buržoazije -1 je KPj prostovoljna l\ , ne gane italijan- ^ Sg£* mdstva- Dt'- .. ^tera ni nikoli srna- '“Sanja kot življenj- ^mtanK in dosledno de. v °,>faWče KPl v tem Ig,, padpr,. naletelo na pol- Uto e0a Tar ll*liianskega de- »a < 9loboltr,r To ni sam0 ,Je tud, Prepričanje, pač b j*,r*tir?aJe ie*° Poučno bij. TJaOt* v~ini kako skuiu-%, tedar^ dnUn/ormlsfi od-^ jim ga za-n°lic K*1- Trča- *;.Padia je be-* J izrecno zago- varja priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Kako skušajo tržaški kom-informisti nevtralizirati ta udarec? Na zelo žalosten način, ki je razen tega tudi nepošten in žaljiv Za italijansko Ijgdstvo. Eden od njih (ki so mu očitno to položili na Jezik,. llcer ne bi mogel nikoli prevzeti odgovornosti za tako težke izjave), t. j. dolinski kominjormistični župan, je skušal obrazložiti to stališče KPl zatrjujoč, da £7re sa taktično potezo, ki jo je pripisati dejstvu, da je italijansko ljudstvo prepojeno z nacionalizmom. To je višek Tržaški kominjormisti so tako nesramni, da zvračajo oa-govornost za oportunistično, nacionalistično in šovinistično politiko KPl na italijansko ljudstvo, ki da je prepojeno z nacionalizmom. Ni italijansko ljudstvo tisto, ki je prepojeno z nacionalizmom, pač pa je vodstvo KPl tisto, ki je prepojeno z oportunizmom buržoazne parlamentarne legalnosti in s kapitulantskim duhom; in kadar avantgarda delavskega razreda boleha na tako hudi bolezni, so vsi oportunistični odkloni ne samo mogoči, pač pa neizbežni. Sicer pa tudi če bi bilo italijansko ljudstvo dejansko prepojeno z nacionalizmom, ni dolžnost KPJ ta, da se ukloni pred vplivom, ki ga razredni sovražnik izvaja na delavske množice, pač pa dolžnost odločne borbe proti temu vplivu, da lahko kali delavski razred, ki naj bo kos svoji nalogi tako glede b&rbenosti kakor glede požrtvovalnega duha in vdanosti stvari za izkoriščano in zatirano človeštvo. Teh lastnosti ne primanjkuje torej italijanskemu ljudstvu, pač pa je njih pomanjkanje zelo vidno pri komin-formistih, in oni so tisti, ki bi morali moliti «mea culpa»! 31 gospodarskega sveta LH Slovenije LJUBLJANA, 6. — Prezidij Ljudske skupščine LR Sloveni, je jie izdal ukaz, na podlagi katerega se ustanavlja gospodarski svet za Slovenijo. Sestavljali ga bodo predsedniki odsekov za industrijo, notranjo trgovino, poljedelstvo, gozdove, energetsko in ekstraktivno industrijo ter za krajevno gospodarstvo Predsednik novega gospodarskega sveta je pod predsednik vtade RL Slovenije Kraigher. Reoraanizactia vlade v LR Hrvatski BEOGRAD, 6. — V okviru reorganizacije celokupne jugoslovanske državne uprave od-rnesno decentralizacije gospodarskega vodstva, je prezidij Sabora LR Hrvatske izdal ukaz o reorganizaciji hrvatske vlade. S tem ukazom so ukinjena ministrstva industrije, lesne indu. strije in komunalnih zadev ter so osnovana ministrstvo državnih kmetijskih posestev, ministrstvo za prosveto in kulturo in sveti za predelovalno industrijo, kmetijstvo in gozdarstvo, za promet z blagom, za krajevno gospodarstvo, za energetiko in ekstrgktivno industrijo. V zvezi s tem so izvršene zamenjave v sestavi vlade. za Jugoslavijo PARIZ, 6. — Med naprednimi francoskimi mladinci je veliko zanimanje za udeležbo na mladinskih gradbiščih v Jugoslaviji. V zvezi s pozivom nacionalnega komiteta za pošiljanje mladinskih briggd v Jugoslavijo, ki je bil ustanovljen pred mesecem dni in ki je pozval francoske mladince, naj gredo na prostovoljno delo v Jugoslavijo in naj se tam prepričajo o pravem stanju stvari, je sinoči okoli 200 mladincev in mladink pariške oblasti imelo konferenco, na kateri so razpravljali o organiziranju potovanja mladine v Jugoslavijo ter sestavili odbor za pariško oblast, ki bo vodil vse priprave. Mladinci so tudi sklenili, da bodo v vsakem večjem podjetju ustanovili pododbor delavske in intelektualne mladine, ki bo zbiral mladince, ki želijo iti v Jugoslavijo. Podobne konference bodo tudi v drugih francoskih mestih. NEW YORK, 6. — Hud ve ter je zajel danes vse središče ZDA od Kansasa do Wl-skonslna. Veter je zahteval trt mrtve in sto ranjenih. Povzročil Je nekaj milijonov dolarjev škode. V Kansasu Je veter dosegel brzino 150 km na' uro. Samo v Kansasu so našteli 50 ranjenih. V Pitts-burgu v Pensilvaniji je strela udarila v tramvaj In ranila 23 osep. Iz vseh krajev Jugoslavije štafete z voščili tov. Titu Novi uspehi pri tekmovanju na čast volitev in X. maja - V juniju bodo po vsej Jugoslaviji organizirali „Teden otroka64 • Veliki uspehi pomladanske setve - Kongres jugoslovanskih umetnikov v Beogradu (Od našega poročevalca) BEOGRAD, 6. — V Zagrebu se je začela letna konferenca centralne zveze hrvatskih kmetijskih zadrug. Navzočih je preko 1000 delegatov, predstavnikov ljudske vlade in množičnih organizacij. / Letos je državi^ določila 1700 milijonov dinarjev za dvig zadrug. Današnji beograjski tisk objavlja poročila o rezultatih spomladanske setve, ki se po vsej državi bliža koncu. Listi posebno poudarjajo, dp je v pokrajini Vojvodini, žitnici Jugoslavije, po nepopolnih podatkih do sedaj posejanih več ko 4 petine zemlje. Pri tekmovanju na čast parlamentarnih volitev in na čast 1. maja so člani Ljudske fronte v Beogradu začeli letos prostovoljne akcije mnogo prej kakor prejšnja leta in že do sedaj so dali preko pol milijona prostovoljnih delovnih ur. Za prostovoljno delo se je prijavilo preko 70.000 članov Ljudske fronte ki so se obvezali da bodo med letom delali pri urejevanju in olepševanju svojega mesta preko sedem milijonov prostovoljnih delovnih ur. Prvikrat gradijo frontovci letos samostojno brez pomoči poklicnih delavcev veliko število objektov za društvene potrebe, kakor n. pr. domove kulture, dvorane za konference in prireditve, fizkulturna igrišča. Za. radi tega je mestni odbor Ljudske fronte otvoril večje število tečajev, na katerih dobivajo člani delovnih brigad strokovno znanje zidarjev, tesarjev in drugih gradbenih delavcev. Pretekli mesec je položilo izpit na teh tečajih preko 500 Beograjčanov faznih poklicev. M Beogradu se je začel drugi kongres jugoslovanskih umetnikov ob udeležbi 170 delegatov iz vse države. Od 10. maja do 10. septembra bodo po vsej Jugoslaviji volitve v odbore AFZ in za delegatke za III. kongres, ki bo v oktobru. Za 16. maja je sklicano sedmo redno zasedanje Ljudske skupščine LR Hrvatske. Prvi teden meseca junija bo Po vsej Jugoslaviji posvečen skrbi za najmlajše državljane. V okviru «Dečjega tedna« bodo organizacije žena, mladine in zdravstveno - socialne ter kulturno - prosvetne ustanove odprle nove dečje zdravstveno-socialne in zabavne ustanove ter ustanove za zdravstveno poučevanje žena, mater, posebno na vasi. Ministrstvo za poljedelstvo LR Makedonije bo v omenjenem tednu odprlo 150 otroških zavetišč za članice kmetijskih obdelovalnih zadrug. Ministrstvo prosvete Bosne in Hercegovine tiska za one dni, ki bodo posvečeni otrokom, zbirke izbranih umetniških otroških pripovedk in pesmi ter bibliografijo otroške literature. V glavnem mestu republike bodo odprli izložbo otroških knjig. Delavci krajevnih industrijskih podjetij Bosne in Hercegovine so pripravili za Dečji teden okoli 200.000 igrač. Posamezna podjetja in ustanove bodo odprla okoli 40 čevljarskih in kro. jaških delavnic, ki bodo delale izključno za potrebe otrok. Po vsej Jugoslaviji so se končale priprave za veliko Titovo štafeto, ki jo vsako leto prire. dine bodo ponesli svoj pozdrav dijo na čast rojstnemu dnevu maršala Tita. Od najbolj oddaljenih krajev Jugoslavije so že odpotovale iz vseh renublik Jugoslavije štafete s pozdravi maršalu Titu. Te štafete se bodo 25. maia. na dan rojstnega dne maršala Tita, zbrale v Beogradu. Pozdrav slovenskega ljudstva bo štafeta ponesla z najvišjega vrha Jugoslavije: Triglava. Tej glavni štafeti se bodo pridružile štafete Slovenske Koroške in jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Iz LR Makedonije potuje glavna štafeta iz rudnika svinca v Zletovu, ki je najboljši rudnik v republiki. 15 tisoč makedonskih fizkulturnikov bo preteklo 950 km, da dospejo v Beograd. V avtonomni pokrajini Vojvodini sodeluje pri tej veliki manifestaciji nad 40 tisoč fizkulturnikov. Iz Vojvodine potuje tudi štafeta na konjih in šta. feta na kolesih. Colnarii Vojvo- po Donavi. Iz Crne gore potuje glavna štafeta iz bogatega rudnika svinca v Suplji steni. Tej štafeti se bodo pridružile številne druge št.afete iz tovarn in kmečkih obdelovalnih zadrug. Iz Hrvatske potuje glavna štafeta iz Podgore, kjer je bila med vojno ustanovljena prva pomorska edinjca nove Jugoslavije. Pridružilo se ji bo 68 drugih štafet na 3800 km dolgi po. ti. Konjeniki s Hrvatske bodo letos prvikrat organizirali štafeto na konjih, ki bo odpotovala iz Kumrovca, rojstne vasi maršala Tita. Fizkulturniki iz Dalmacije so organizirali pomorsko štafeto, pri kateri sodelujejo plavači in veslači Dalmacije ob vsej jugoslovanski obali na Jadranu v dolžini 490 morskih milj. Zadnje dni aprila je odšla tudi štafeta obmejnih stražnikov iz vseh obmejnih krajev. B. STANISAVLJEVIC. Kaotično stanje v bolgarskih vaseh Vlada in partija zvračata odgovornost na ministrstvo za poljedelstvo zaradi kršenja načela prostovoljnosti pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug - Člani ministrstva kaznovani SOFIJA. 6. — Centralni komite Komunistične partije Bolgarske in vlada zvračata odgovornost na ministrstvo za poljedelstvo zaradi kršenja načela prostovoljnosti pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug. Na podlagi poročil bolgarske ga CK KP in vlade so objavili skupni sklep, s katerim se postavljajo izven veljav« načrt o razvoju kmečkih obdelovalnih zadrug y letu 1950 in direktive ministrstva za poljedelstvo kot ((nepravilne, škodljive ter proti liniji vlade in partije«. V sklepu se obtožujejo voditelji ministrstva za poljedelstvo, ki so ukazovali okrožnim in okrajnim odborom, ((koliko kmetijskih obdelovalnih zadrug morajo ustanoviti in koliko kmetov morajo zbrati y obstoječe zadruge«. Centralni komite in vlada dalje javljata, da ministrstvo za poljedelstvo ne pozna dobro razmer v raznih krajih države«, in opozarja, da partija in Vlada «nista napravila nobenega načrta za ustanavljanje kmečkih obdelovalnih Demonstracije proti Achesonu pripravljajo v Parizu Ameriški imperialisti zahtevajo od zahodnih držav vedno večjo oborožitev - Nadaljuje se polemika zaradi nemških vojnih ujetnikov - Grotevvohl Ulbricht in Pieck v Moskvi? LONDON, 6. — V nedeljo in ponedeljek bo Dean Acheson imel razgovore v Parizu, pozneje pa v Londonu. To so pripravljalni razgovori za sestanek treh ministrov zahodnih držav v Londonu ter za sestanek članov atlantskega pakta. Vsi razgovori pa spadajo v okvir mrzle vojne, ki jo ZDA vodijo v svetu. Med vprašanji, ki bodo na dnevnem redu, bo nedvomno najvažnejše nemško vprašanje, kateremu daje posebno Francija posebno važnost. Govori se. da mislijo ZDA napraviti konec okupacijskemu režimu v Nemčiji, čeprav hi vojaštvo še vedno ostalo * Nemčiji zaradi ((mednarodne varnosti«. »Times« piše, da so v ZDA prišli do zaključka, da mora mrzla vojna ostati staini sestavni del ameriške politike, ki naj pripomore k ustvaritvi take evropske gospodarske in vojaške sile, «ki bi bila pripravljena za vsak primer« Zato da sodelujejo pri tej a-meriški napadalni imperialistični politiki, v katero so vprežene, da bodo morale za-hodno-evropske države nositi vedt^o nova in nova bremena za oboroževanje in se seveda odpovedati vsaki možnosti za gospodarsko obnovo. Jasno je, da sg evropske države temu na en ali drugi način upirajo. Francija je še posebno'zaskrbljena zaradi obnavljanja nemške vojaške sile. Zavezniška komisija v Nemčiji pa sedaj preučuje protestno «belo knjigo« nemške zahodne vlade glede Posarja. Predvideva se, da bodo o tem razpravljali tudi na- londonski konferenci. V nemških krogih izjavljajo, da v noti, ki jo je podpisal Adenauer, protestirajo proti konvenciji med Francijo in Posarjem. Bela knjiga predlaga ustanovitev mednarodne obla- Na Finskem se zaostruje stavkovno gi banj e HELSINKI, 6. — Opolnoči bodo vsi finski železničarji pričeli stavkati v znak solidarnosti s strojevodji in kurjači, ki stavkajo že 4 dni. To vest je objavil sindikat finskih železničarjev. Tako se bo kljub vladnemu ukazu o mobilizaciji stavka še naprej razširila. Na današnjih sestankih se je izkazalo, da sta bodisi sindikat in država ostala pri pogajanjih na svojih stališčih. Po vladni odredbi o mobilizaciji je danes prišlo na delo komaj 1000 kurjačev in strojevodij, ki pa so se uprli da bi zakurili lokomotive. Finska vlada je sinoči odgo-dila vprašanje zaupnice. Potem ko je dobila v parlamentu zagotovilo štirih strank, da jo bodo podprle. Mislijo, da bo vlada zahtevala formalno zaupnico prihodnji teden. Sindikalna zveza pa medtem pripravlja vse potrebno za splošno stavko, ki bo izbruhnila v ponedeljek. Pogajanja med delodajalci in sin. dikgti so ostala brezuspešna, ker so sindikalni predstavniki odbili ponudbo delodajalcev, da bi povišali dosedanje mezde za 10 odst. Sindikalisti so namreč zahtevali povišanje mezd od 15 do 20 odst. Stavkovni val v Argentini BUENOS AIRES, 6. — Danes je izbruhnila nova stavka, ki js zajela sindikat pristaniških delavcev, včlanjen v argentinski splošni zvezi dela. Delavci tega sindikata, ki so prekinili z delom, so tako povišali število stav. kajočih na pol milijona. Pristaniški delavci so sklenili, da prekinejo z delom do 10. maja zaradi tega, ker delodajalci niso hoteli ugoditi njihovim zahtevam, da bi Jim povišali mezde. Na drugi strani je tudi stavka delavcev, zaposlenih v hladilnicah, popolna in je zajela 120 tisoč delavcev. Za enkrat ni upanja, da bi se stavka nehala. Kar se tiče stavke delavcev prehrambene industrije, ki je zajela 250 tisoč delavcev, je treba omeniti, da Je oblast zapovedala sindikatu, naj se delavci spet vrnejo na delo v ponedeljek. sti za Posarje po vzorcu one za Porurje, ter uvedbo posebnega carinskega režima med Loreno, Posarjem in južno Nemčijo, kakor je bil oni, ki je obstajal od !eta 1920 do 1925 v Posarju na podlagi versajske pogodbe. Dalje, zahteva, naj se priznajo suverene pravice zahodne Nemčij« nad Posarjem. Eventuelni posebni politični režim v Posarju, ki bi to ločil od Nemčije, pa naj bi se uvedel edino le na podlagi plebiscita. V okvir mrzle vojne spada •nedvomno tudi zadeva z letalom «Privat«er», ki pa se je sedaj polegla, ker v Washingto-nu izjavljajo da «smatrajo incident za zaključen«. Obe vladi, ameriška in sovjetska, pa ostajata na svojih pozicijah. Tudi zadeva o nemških ujetnikih v Sovjetski zvezi, je u\ • gnila mnogo razburjenja. Sovjetsko uradno glasilo y vzhodni Nemčiji obtožuje 'zahodne države, da namenoma držijo v tajnosti število Nemcev, ki so padli na zahodni fronti, zalo da se poslužujejo te skrivnosti kot »umazanega propagandističnega orožja« proti Sovjetski zvezi. List skuša med vrsticami prikazati, da SQ tisoči ujetnikov, o katerih usoda ni znana, izginili na Zahodu in ne na Vzhodu. Poročilo Zveze 2a pocjporo vojnim ujetnikom nemške socialdemokratske strank« tiskano nocoj v Hannovru, trdi, da je v Sovjetski zvezi okrog’30n tisoč nemških ujetnikov in vsaj 200 tisoč civilnih internirancev. Ta organizacija meni, sindikalne organizacije. Stavka je napove, dana proti odpustitvi 147 delavcev iz neke tovarne. Tudi politične stranke so se izrekle za stavko. V zgornji Italiji, v Ro-magniji je nekaj sto brezposelnih poljedelskih delavcev hotelo zasesti zemljišča nekega velikega podjetja To podjetje namreč poseduje 20 tisoč hektarov zemljišča ki se razteza okrog Messole vzhodno od Ferrare. Orožniki so delavec takoj razgnali. Ti pa so fe usm 11-; k n : iiiiil kt-m-lu, kjer so izsuševalna dela in tam začeli s tako imenovano obrnjeno stavko. Orožniki so aretirali nekaj delavcev. Dan S3vjeis'iega liana MOSKVA, 5. — Jutri bedo v SZ praznovali dan sovjetskega tiska. V Sovjetski zvezi Izhaja sedaj več kakor 7.700 dnevnikov in več kot 1400 revij. Leta 1949 je znašala naklada dnevnikov in revij 33 milijonov 500 tisoč izvodov. Od 1918 leta pa do danes je v Sovjetski zvezi izšlo 961 tisoč knjig, v skupni nakladi 12 milijard in pol izvodov. 1949. leta je izšlo 42 tisoč knjig v skupni nakladi 683 milijonov izvodov. Izšla je četrta Izdaja 27 zvezkov Leninovih del in 12 zvezkov Stalinovih del, lISGllI v Stockholmu STOCKHOLM, 6. — Pesem «Deutschland ueber alles« je včeraj odmevala na stadionu v Stok. holmu, kjer je nemško nogometno moštvo »BtrllnerSportverein« odigralo prijateljsko tekmo z domačim švedskim nogometnim moštvom. Zaradi protestov proti tej pesmi so organizatorji tekme odklonili vsakršno odgovornost. Krivda za ta incident pa j© padla na nameščenca pri gramofonu, ki po njegovih izjavah ni imel na razpolago druge »bolj prijetne« nemške pesmi, kot himno «Deut-schland ueber alles«. Tekme za Davisov pokal ZAGREB, 8. — Jugoslovanska teniška igralca Palada in Mi-lojkovič sta premagala Avstrij. ca Redda Huberja v dublu. Tako vod; Jugoslavija s 3 : 0 proti Avstriji. S tem si je zagotovila mesto v drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal. Belgijski teniški igralec Filip Waschen je premagal teniškega igralca Pentia Forsmana. S tem je Belgija dobila eno točko in vodi 1 : 0 s Finsko. Holandca Van Svol in Rinkel sta premagala Šveda Bcrgelina in Johansona v dublu. Tako vodi Švedska z 1 : 0 proti Holandski. V Eastburnu sta Italija in Anglija dobili danes I točko v, singlu. Po prvem dnevu teniškega srečanja s Švedsko vodi HtL landska z 2 : 0. Od dneva OB USTANAVLJANJU OSREDNJE MLEKARNE V TRSTU do dneva Kot srno včeraj obljubili, objavljamo (janes fotografijo urednika tednika «Lg Voce di Triesien tov. Vladimirja Kenda, ki so ga pred nekaj dnevi histerične kominformistke, ki jih je poslal. Vidali in uredniki listov m, ki gleda z odprtimi očmi ck og se be. verjel! Zato tudi njihovi članki v zadnji «Demokjariji» o «dobr ceni« ter do ge toda usaj za dv-> leti zapoznele spomenice Varnostnemu svetu, ki so v tako kričečem protislovju z njihovo kritiko kominformistov. ve bo do nikogar prevarili. k.er so preveč očitno na prav komin-formistični liniji, ki jo tako vneto kritizira-o, a jo v isti sapi dejansko podriraio s čimer podpirajo tudi kominformjstič ni cilj priključitve Tržaškega o zemlja k Italiji prav v tren-t ku najhujše fašistične, klnof i-šistične in kominformiiličn > gonje proti ljudski oblasti v istrskem okrožju in v Jugoslaviji, Kmečko zborovanje v Dolini Kmečka zveza vabi vse člane in kmetovalce vasi dolinske in miljske občine na zborovanje, ki bo danes v Dolini (dvorana Jercog), z začetkom ob 9. uri- Vabimo tudi kmečke gospodinje, ki so prizadete predvsem z nameravano ustanovitvijo osrednje mlekarne, oziroma s prodajo mleka v bodoče. Na zborovanju bodo obravnavali gospodarsko kmečke probleme splošnega in lokalnega značaja Predvsem pa bodo obravnavana sledeča vprašanja: 1. Kmečko gospodarski problemi v dolinsko - miljskem o-kraju. 2. Razprava o nameravani ustanovitvi centralne mlekarne. 3. Ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. 4. Dvolastninska vprašanja. 5. Vprašanja skupne zaščite kmečkih interesov V pogledu prisilnih razlastitev zemljišč, kakor tudi o povzročenih škodah itd- Zborovanja se bodo udeležili tudi predstavniki in strokovnjaki Kmečke zveze. Da bo udeležba čim popolnejša in da bo omogočeno tudi bolj oddaljenim članom in kmetovalcem udeležiti se tega važnega zborovanja Kmečke zveze, bo v ta namen vozil poseben avtobus z odhodom točno ob 8. uri iz Plavij preko Stramar-ja, za udeležence iz Ricmanj in Boršta pa izpred dvorane v Borštu ob 8.30. Priporočamo točnost in polno udeležbo ! TAJNIŠTVO KZ glavni občinski tajnik ter še dva občinska odbornika ir.' sicer Agacci in Venier. O predmetu se bodo še pogovorili na prihodnji seji. Na dnevnem redu je bilo nato razpravljanje o izpremembi pravilnika o postopanju z začasnimi uslužbenci pokrajine, ki so bili sprejeti V službo po 1. oktobru 1948. Odbor je nato sklenil, da se nakaže potrebno pomoč otroškemu zavetišču «Marianum» na Opčinah. Institut mora namreč obleči 41 gojencev. Končr.o je odbor razpravljal še o neka. terih prizivih glede trgovskih licenc. dreju večjo količino lesa, namenjenega v Bejrut. «Skopje» (3119 ton, Reka) je razložila v stari luki tovor pomaranč, nakar je po kratkem bivanju od. plula v Benetke z ostalim tovorom bombaža TRŽAŠKE LADJE: «Fanny Brunner« (2366 ton, (7176 ton, Genova, «Navigazio-ne Alta Italia«) je izkrcala v glavnem bombaž in razno blago. «S. Antonio« (1241 ton, Genova) je naložila tovor lesa. :IŠCE za Tržaškn »zemlji* 20. «h Danes 7. t. m. ob gostovanje v PIRANU z igro Lillian Hellmao£"'e Kobilic H* torek 9. t. m. ob 20. M"1 gostovanje v KOPRU igro Lillian Hellmanove Kobilice ŠPORTNO DRUŠTVO BAZOVICA priredi danes, v nedeljo T- t® javni ples. Vabljeni vsi. ' KINO STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN OPENSKEM STRELISCU Strelske vaje s puškami se bodo vršile na bazoviškem strelišču od 8. do 14. maja 1950, od 6.30 do 18-00 ure dnevno. Strelske vaje s puškami se bodo vršile na openskem strelišču od 8. do 11. maja od 6.30 do 18.00 ure dnevno. Strelske vaje s strojnimi puškami se bodo vršile r.a openskem strblišču od 12. do 13. maja od 6.30 do 18.00 ure dnevno. Rcssetti. 16.00: Makario: ((Sanja«* klepetulja«, revija. <..»»( Excelsior. 15.00: «Matadora» VVilliams. , Fenice. 16.30: «Južnjak s Sev«« > Red Shelton. „,.„hiite Filodrammatico. 14.30: «PreDJ obroč«! ♦ 13.30: «Srnic8», G. Nove grobnice na pokopališču pri Sv. Ani t. m. na sedežu sindikata. TeCaj ia alpioisliane plezanje PDT v CiiPšeici V nedeljo dne 7. t. m. se Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani spordča, da bo v nakrajšem času pripravlje-i r.a za nove pokope grobnica XXXVII na oddelku II za desetletno uporabo, kjer so po-I smrtni ostanki pokopanih od | 1. aprila do 9. maja 1940. I Kdor bi hotel prenesti po-i smrtne ostanke v drug grob, se I mora obrniti do 17. maja na odsek za pokopališča v Ul. Tea- vsakega vidika zaenkrat proti j . Glinščiči tečai za alpi-1 tr° St. 5, III., soba 43. Isto ve-ustanovitvi osrednjega mlečne- ; _ , . ... :______lin tudi za odstranitev nasrob- i nistično plezanje, ki ga priredi | tudi za odstranitev nagrob • . - , , „ rr-c-ti« I plosc in drugih pogrebnih Planinsko društvo v Trstu. Zbi. | znakw katere se mQra dQ te_ od- j r- m . . , , . . ... blago, v glavneht sladka vina D. Tnpcovich) ie po daljšem (n ^ ((BarIetta)) (3800 ton, Pes ga je ugriznil V glavno bolnišnico je včeraj prišel na zdravljenje 9-letni Bonazza Luciano iz Ul. Moro-sini 28, katerega je v petek popoldne ugriznil neki potepuški pes. Dečko se bo moral zdraviti okrog 7 dr.i, da bo rana zopet zaceljena. bivanju odplula z raznim blagom. «Isonzo» (5441 ton. Trst Tržaški Lloyd) je pred odhodom v Afriko vkrcala razno blago. «Portorose» (7151 ton, Tržaški Lloyd) je vkrcal.a razno blago, med drugim večjo količino tiskovnega papirja, name njenega v Afriko. ITALIJANSKE LADJE : «Belluno» (1885 ton, Benetke, ((Adriatica«) jc izkrcala razno blago in nato naložila 1250 ton, avstrijskega solitra, namenjenega v Aleksandrijo «Albatros» (3975 ton, Neapelj) je vkrcala tovor lesa, namenjenega v Egipt. «Atheling» (6000 ton, Neapelj) je razložila ob silosu tovor žita. »Pontinia« (2800 ton Neapelj) je naložila tovor lesa za Aleksandrijo. «Timavo» (4000 ton, Neapelj) je vkrcala razno blago in po daljšem bivanju zapustila našo luko. «Na-zario Sauro« (7176 ton, Benetke, «Navigazione Libera Giu-liana«) je naložila razno blago. »Sarga« (1500 ton, Genova) je naložila tovor lesa, namenjenega v Palestino. «Remo» (9000 ton, Genova) nekdanja last Tržaške svobodne plovbe, ki je bila med vojno zaplenjena v \vstraliji, je izkrcala manjšo količino bombaža in jute. «La-tnone« (3500 ton, Ravenna) je naložila tovor lesa in tiskarskega papirja, namenjenega v Palestino. «Atlantico» (7207 ton, Benetke) je naložila razno blago. «Anna Capano« (5000 ton, Torre del Greco) je vkrcala to. vor lesa, namenjenega v Grčijo. «P. Andal6» (2800 ton, Neapelj) je vkrcala tovor lesa, namenjenega v Palestino. «Otran-:o» (2500 ton, Rim) je izkrcala razno blago iz Grčije, nakar je naložila tovor lesa za Turčijo. V Stari luki: «Monginevro» Bari) je izkretla in vkrcala razno blago ter je odplula v Grčijo in Turčijo. V luko pri Sv. Andreju je nadalje priplula švedska ladja «Wilford» (6300 ton, Toens-berg), ki je razložila tovor žita. Izraelska ladja «Nakhsohn»* (3800 ton, Haifa), ki je prispela iz arzenala, kjer je bila delj časa zaradi poprpvila, je naložila razno blago med drugim večjo količino pohištva židovskih izseljencev in je odplula v Haifo. Grška ladja «Tinos» (2000 ton, Pirej, Nep Lines) je po dopolnitvi tovora lesa odplula v Grčijo. ANGLEŠKA LADJA: »Britannia« (2000 ton, Malta) je izkrcala ob pomolu 5 v luki pri Sv. Andreju manjšo količino blaga in natovorila les za Lgvant. AMERIŠKE LADJE : «Mobilian» (7600 ton, «Mo-bile«) je razložila razno blago ameriškega izvora, predvsem moko in mast za Avstrijo; nato je odplula prazna v ZDA. «Exilona» (8.000 ton New York, American Export Lines) je izkrcala razno blago in odplula v ZDA. «Mormacmoon» (9000 ton New York Moore Mc COr-nack Lines). «Sylvia Lykes» (8000 ton Netv Orleans La) je razložila v luki pri Sv. Andreju razno blago in odplula v ZDA. »Garden State« (7500 ton. New York) je izkrcala razno blago ameriškega izvora. «Noonday» (7600 ton, Mobile) je izkrcala ob hang. 64 razno blago. «Yan-kee Pioneer« (6800 ton, New York) je izkrcala ob hangarju 61 razno blago in po večdnevnem bivanju odplula v ZDA. D. ga zbirališča. Dr. UBLAK j nanuisKi I ranje v Klunovem mlinu; „ ... _i* • hod v skale ob 9. uri. i iaSt občine Današnji noooninini SPOrBd | Mladi Planinci naj prinesejo nogometno prvenstvo j s seboj le plezalnike oziroma i ga roka dvigniti sicer ostanejo Za STO-ja bodo danes odigrane šti- j telovadne čevlje, gumijaste (deri tekme in sicer: Na igrišču i loma zadostujejo tudi gorski «Prvi maj« ob 16 Moutcb llo - j čevlji z gumijastimi podplati). Brtonigla; na igrišču na Opči- j V poštev pridejo seveda le nah ob 16 Opčine - Umag; na j planinci stari najmanj 17 let. igrišču v Kopru ob 16 Aurora. ! Dobrodošli pa so tudi prijatelji Piran; na igrišču v Novem gra- j jn znanci, naklonjeni Planin-du ob 16 Novi grad - Sv. Ivan. ■ skemu društvu. Za prvenstvo mladincev: Na igrišču na Opčinah: ob 9 Polet -Prosek; ob 10.30 Skedenj - Dinamo; ob 12.30 Dijaki - Opčine; ob 14.30 Koštalunga . Bazovica. Na igrišču «Prvi maj« ob 14.30 Sv. Ivan - Montebello. Poskus samomora Včeraj ob 18.10 so v bolnišnico sprejeli 38-letnega Benotta Antona iz Ul Udine 39. Zdravniki se o njegovem star.ju niso hoteli izjaviti, ker je zelo resno. Nesrečnik je namreč iz sa. momorilnih namenov popil večjo količino solne kisline ter r.e govori. V bolnišnico so ga pripeljali z avtomobilom Rdgčega križa, spremljal pa ga je njegov znanec Lovrič Ivan iz Ul. Udine 32. Slednji je povedal, da je Benotta pol ure tega r.ašel v ttakem stanju njegov sostanovalec Severini. Prometna nesreča Včeraj ob 9.40 dopoldne se je ria Ul- B'abio Severo in to v višini poslopja, ki ga imenujejo «Hiša za novoporočence« dogodila prometna r.esreča, ki je na srečo zahtevala le lažje poškodbe. Nesreča se je dogodila 28-letnemu Petru Palazzu, ki se je s svojim motociklom zaletel v neki kamionček civilne policije. Z istim kamiončkom so ga nato prepeljali v tržaško glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč ter ga potolažili, češ da bo v 4 dr.eh zopet zdrav. OBVESTILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu sklicuje redni občni zbor združenja za nedeljo, 14. maja 1950 ob 9. uri dopoldne v prostorih Cinema Belvedere v Ulici Udine št. 19 Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razrešnica dosedanjemu odboru. 4. Volitve izvršilnega, uprav, nega in nadzornega odbora. 5. Smernice za bodoče delovanje in slučajnosti. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen eno uro pozneje, t. j. ob 10. uri dopoldne, ob vsakem številu navzočih. Člani se lahko dajo zastopati po drugih članih, a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo; vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. Upravni odbor. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 6. maja 1950 se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 8, umrlo pa je 6 oseb. Poročili so se: publicist Albert Ernest Embleton in dijakinja Silvana Fabris, trgovec Frank William Hoyle ir.- gospodinja Aleida Karolina Pigeand, maršal CP Anton Losetti in go. spodinja Angela Trampuž, železničar Gino Giuriati in bolničarka Virgilija Maisani, elektri-cist Viktor Taddeo in gospodinja Rosa Nemon, delavec Sal-vatore Lanzolla in knjigovezka Marc,ella Panizut, vojak angleške vojske Joseph Highcock ir. gospodinja Gelsomina Bale-strucci, slaščičar Luciano Ha-ger in slaščičarka Ervina Ros-set. Umrli so: 81-letni Matija Fle-go, 55-letna Marija Lovrenčič por. Godarin, 44-letni Peter Kalin. 83-letna Karolina Zok vd. Bi si, 79-letna Margarita Curto vd. Cerdon, 82-letna Gio-seffa Čepar vd. Abram. Alabarda, Pečk, J. Wyman. -njaj Garibaldi. 14.00: »Velika St01 1 Dennis, 0’Keefe. Ideale. 16.00: »Večna harmonij' Paul Muni. . vW, Impero. 14.00: »K vragu, s*'1 Miša Auer. Italia. 14.30: «Velika grW?lj Dennis. 0’Keefe. , iac- Viale. 14.30: «Rdeči sokol« ' ques Sernas in Tamara Le • Vittorio Veneto. «Povrni se mov, Lassi«. Tehnikolor. «Strast ciganke«' hermt' «Ob moriu». 14.30: «Pot ‘•“■'.»jeti-Marconi. 14.30: «Legija odsoj Venezia. »Toto Vera Carmi. v levjem brl°* Vittoria. 14.00: «Carovnik Sv. Vid. Toto. 16.00: «Strah v MIHELI JOŽE mizar T R S t Ul. Poloniošt št. 3 KrojašK* delavnih ilHII!l!llllllllllll!|l|llllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||i||||||||||l|||||||||l|||lllllllllllllilllill|ll|lll|l|l|lll.|i|||||||l|l|llllll!lllllllllllllllllllllll Z nekim občutkom nezaupanja sprejemamo Evropejci tisto glasbo, ki je v začetku tega stoletja nastopila v Severni A-meriki zmagoslavno pot z naslovom simfonični jazz. In vendar je to prava «ameriška glasba», ki je nastala 'ako, da je prevzela elemente pesmi, ki so jih peli zamorski sužnji na velikih ameriških plantažah. Te pesmi (nnegro spiritual songs»), divji ritem njihovih plesov, značilne kontrapunktič-ne improvizacije k melodijam in stalno naglaianje ritmične baze, so rodile pojem jazza, ki je postopoma postal sinonim e.ameriške glasben, nekakšen a-merikanski folklor. Amerika, Koncert Gershwinovih skladb • j i. ... zemlja skrajne mehanizacije in 5e|a na predsedstvu cone fconfcurene„e tekme, v kateri V Bredo 3. t. m. je bila na predsedstvu cone seja upravnega odbora cone, ki jo je vodil predsednik dr. Palutan. Najprej je odbor razpravljal o bodočem načrtu tržaške občine glede postopanja do svojih upokojencev, ki so nastopili službo po 1. juliju 1923. Vsled tega so bili na to sejo povabljeni tudi občinski odbornik Cumbat, se notranje človekovo občutje povsem utaplja, je bila kakor porojena za to. Originalnost sinkopnranega ritma je sicer pritegnila tudi nekatere evropske skladatelje (Stravinski, Hindemith, Milhaud, Tansman), vendar le mimogrede. Pač pa je Amerika rodila vrsto glasbenikov, ki so začeli simfonično obdelovati posamezne elemente jazza (bodisi ritmične, bodisi barvne). Med njimi (Copland, Pomeli, Grant Stili, itd.) je posebno znan pred 13-leti umrli George Gershuiin, katerega skladbam je bil posvečen petkov simfonični koncert Tržaške filharmonije. Noben iskren poslušalec tega koncerta ne more zanikati velike originalnosti in sveže in-vencije, Gershivinovih del. Porojena so bila pač v povsem drugem okolju, ki nam je tuje in ne moremo že v naprej zavreči njegove glasbe zato, ker v precejšnji meri temelji ravno na elementih jazza. Znana in Često izvajana sRapsodie in blues za klavir in orkester kaže veliko skladateljevo tehnično znanje in muzikalni čut. Spretno so v njej uporabljeni moderni inštrumenti, ki jih preje ni bilo zaslediti v orkestralnih partiturah, kakor n. pr. saksofon. V te] rapsodiji je Gershwinov namen izraziti neutešenost modernega člove- ka, hi V kaotičnem vsakdanjem Življenju zaman skuša najti u-miritve. Elemente španske narodne motivike je skladatelj izkoristil v ((Kubanski uverturi)), ki pa obenem z orkestralno suito «Medley» ne predstavlja ravno muzikalno visoko vredno delo in bi ju prej lahko uvrstili med lahko orkestralno glasbo. Delo, s katerim se je Gershuiin ie najbolj približal našemu pojmovanju simfonične glasbe, je koncert za klavir in orkester p f-molu. Odlikuje ga velika dinamična razgibanost in pestrost harmonije, vpliv jazza je le bežen, pač pa se čuti v njem vpliv romantike. Glasba opere «Po rgy and Bess» mora kot scenična glasba bržkone ugodno učinkovati, kot orkestialna suita pa je nekam revna, podobna nekakemu operetnemu potpuriju. Zanimivo pa so v njej uporabljani motivi megro spirtual songs» (črnske duhovne pesmi). Pri koncertu sta sodelovala dva mlada ameriška umetnika. Pri orkestru, ki ga je solidno vodil Chauncey Kelley, smo včasih čutili, da ta vrsta simfonične glasbe še ne «ležia po polnoma, dasi o kakšni nepripravljenosti ne moremo govoriti. Prepričal pa nas je stoodstotno pliamst Earl Wild, ki je izvajal solistični del pri koncertu in rapsodiji. Njegova tehnično precizna in muzikalno poglobljena klavirska igra je brezhibna. Naravnost občudovali smo briljantnost pasaž in krasno podajanje dinamičnih efektov. Se v večji meri pa so odlike njegove igre prišle do veljave pri dodatkih, zlasti pri znani Lisztovi koncertni predelavi Paganinijeve-ga ((Zvončka«. Tega odličnega pianista bi želeli ponovno slišati na samostojnem konceitu z resnejšim sporedom. Oba umetnika kakor tudi vrli tržaški simfonični orkester so želi obilo odobravanja s strani poslušalstva, ki je bilo tokrat nekam bolj pestro izbrano deloma tudi iz posameznikov ki jih sicer ni videti med običajnimi obiskovalci koncertov. CEPLJENJE OTROK PROTI DAVICI IN KOZAM Občinski higienski urad v Trstu sporoča, da se je pričelo spomladansko cepljenje otrok proti kozam in davici, ki bo trajalo do 31. t. m. Cepljeni mo. rajo biti vsi otroci rojeni v letu 1948 in v prvem trimesečju 1949 (na splošno vsi otroci, ki so dopolnili 1. leto starosti) ter oni otroci, ki so bili rojeni pred navedenim rokom in niso bili do sedaj cepljeni iz kakršnega koli razloga. Cepljenje ie obvezno in se vrši dnevno od 16 do 17 v prostorih higienskega urada v Ul. Cavana 18, vhod z Ul. Duca d’Aosta. mi RADIO I! JUG0SL.C0NE TRSTA TRST Ul. (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 7. 5. 1956. 7.00: Jutranja glasba. 7.15: Po-v italijanšči.u in objava ročUa sporeda. 7.30: Napoved časa* — porričila v slovenščini. 7.45: Ju-iranja glasba. 8.15: Iz slovanske orkestralne sklaabe. 9,00: Kmetijska ui(slov.). 9.30: Kmetijska ura (ital.). 10.00. Folklorna glasba. 10.45: Našim ženam (slov.). 11.15: Pesier solis.čm sp^reo. 11.45: Oddaja za Rujščino (hrv.). 12 00 Glasba po željah (slov.). 12.45: Poročila v italijanšč ni. 13.03- Napoved časa — poročita v slovenščini. 13.15: Mladinske skladbe. 13,30: Pionirska ura (slov.). 14.00: Glasba po željah (ital.). 17.00: Odaaja za podeželje (nastopi pevski zbor iz Peči pri Conci), 18.30: Lahka glasba. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Giaspcna medigra. 19.15: PoročPa v iuilijanščini. M 30: Poročna v slovenščini. 19.45: Nekaj Chopinovih skladb. 20.00: Poje- zagrebški vokalni kvintet. 20.20: Simfonični plesi. 20.45; Politični pregled (ital.). 21.00. Odlomki iz Verdijevih oper. 22.00: Športni pregleu (ital.). 22.10- Lahka in plesna glasba. 23,0o- Zaonja poročila v italijanščini. 23 05: Zadnja pc-iočila v slovenščini. 23 10-Objava sporeda. 23.15: Večerne melodije. 23 30: Zaključek Valdir‘v0 oble*6 Izdeluje moške oble« p ženske plašče. Obr**T popravlja po izredn® kih eer.ah. IZLETI V MESECU MAIU 28. MAJA IZLET v POSTOJNO 28. in 29. MAJA dvodnevni IZLET v LJUBLJANO 28. in 29. MAJA dvodnevni IZLET v MARIBOR m CELJE 28. in 29. MAJA dvodnevni IZLET na BLED Vpisovanje do 10. maja pri vseh potovalnih uradih in pri «Adria-Express» — Ulica F. Severo 5, telefon 29-243. LJUBLJANA, MARIBOR in rel. postaja AJDOViUINA (Oddaja na valili 327,1; 188.9, 212.4; 202,1 m.) DNE 7. V. 1950. 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 9.00: Tako žive in delajo... 9.30: Pol ure po željah pionirjev 10.00: Dopoldanski koncert. Dela P L Čajkovskega 1100: Govorna oddaja, 11.20; Danilo Bučar: Ni slajšega, kot je medena pogača, ni lepšega kakor Je pesem domača (kako zapisujemo narodne pesmi). 12.00: Igra orkester mariborske radijske postaje 12.30: Napoved časa In poročila. 12.40: Veseli zveki. 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane: Nekaj slovenskih narodnih pripovednih pesmi (po ljudskih motivih). 13.30: Želeli ste — poslušajte! 15.00: Napoved časa in poročila. 15.30: Oddaja za podeželje. 18.30: Popularni koncert. 19.00: Napoved in poročila. 19.15: Pisan zabavni spored. 20.00: Oddaja za zamejstvo. 20.20: Iz opernega sveta, 21.00: Fizkulturna poročila. 21.10: Plesna glasba. 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.15: Lahek nočni koncert. 23.30; Najnovejša poročila. TKIUIVIIVIA ČEVLJEV T H S l‘ UL. sbttkfontanb 3 1 Adua 14.00: Dietricb. Armonia. 14.00: ((Gospa v linu«, B. Grable. Ra(t, Azzurro. 14.00: «Vohuni», "m. Belvedere. 14.00: »Lepotice » pališču«. rfnU>. Lumiere. 14.00: «Zaseda na Tehnikolor. cev«. Dick Powell. . fja- Massimo. 14.30: «Drevorea mitigo«, Joan Cravvford. Novo Cine. 14.30: «Na Tahitija«, 0„iind3* Odeon. 14.30: «Johnny Be‘i"ve«. Radio. 14.30: «Pesem PuSC‘* Tehnikolor. , mer- Savona. 14.00: «Hči moja«, b tad Lamargue. Spalnice, ter drugo poh»® domačega Pr0' izvoda dobite' v Ulici Vasari ** 6 CLNE ugov m Mizarji podjetniki kmetovalci L)e da ’C na' a..vi1 enega najnizkotnejšrii ^ '-'nov. V noč' od 23. na 24. v So zažgali sedež DFS v h,‘A Petru Slovenov. Ob za- !ubku je rečeno, da je to nov a? Porajanja neofašizina ob W}r, . - - - POri De Gasperijeve vlade. it. lePak je bil razobešen na j^Žu organizacije, ker pa vse- tamkajšnjemu brigadirju J “ila po volji, je rekel, da ga j: aio sneti, ker ni bil nalep- s pristankom občinske Prave. Brigadir je lepak za- plenil ter ga vrnil čez dobre pol ure. D0 tukaj je vse Jasno, vse «naravno» m ničesar takega, kar bi ne bilo mogoče razložiti z zdravim človeškim razumom. Qd tu dalje pa nastii.i zmešnjava — stvar, ki je ni mogoče razvozlati, če človeku ne priskoči na pomoč fantazija. Rekli smo, da je brigadir lepak vrnil, čez nekaj dni pa ga je mož spet imel na svoji pisalni mizi, ker ga je rabil kot osnovo za ovadbo proti vo-diteljejn DFS. Lepak je brigadir priložil v originalu ovadbi in sedaj je vse skupa-i na ok*-ai. nem sodišču. Čeprav vemo, da nam brigadir na naše vprašanje ne bo odgovoril, kljub temu ga vprašamo in apeliramo na njegovo poštenost, naj nam pojasni, kako je lepak prišel njemu v roke. Ce je dobil noge, bi ga bilo vredno fotografirati in objaviti ter bi se v zvezi s tem populariziralo tudi brigadirjevo ime. Ce pa ni tako, naj brigadir pove, kako je prišel v posest tega lepaka, pove naj, kako je to napravil, kajti vsekakor je za kaj takega potrebna precejšnja mera inteligentnost: in iznajdljivosti Obstajata dve možnosti, ki jih je uporabil brigadir, da je prišel do omenjfenega lepaka, in sicer prvič, ali mu ga je prinesel kdo od članov Fronte, kar je popolnoma nemogoče, in drugič, ali se je brigadir poslu-žil svoje iznajdljivosti in inteligence ter se sam priplazil v sedež organizacije, kjer je poiskal med predali omenjeni lepak. Naj bo kakor koli, dejstvo je samo eno, da se tukaj kršijo osnovne postave glede nedotakljivosti sedeža političnih organizacij Oblasti delajo s sedežem napredne slovenske organizacije kakor svinja z mehom, ne spoštujejo najosnovnejših pravic o njeni legalnosti, ne jamčijo svobodnega političnega udejstvovanja in agitiranja, ne spoštujejo svobode tiskane besede itd. itd. Vprašamo jih, kje je tukaj demokracija, kje je tukaj svoboda, ki jo poveličuje m do nebes povzdiguje sedanji Scelbov režim. ' Svoboda je, toda samo za ti-I ste, ki sedijo na krmilu oblasti in za one, ki jim je osnova in | cilj življenja izkoriščanje, pa naj ima to izkoriščanje za cilj obubožanje delovnih slojev prebivalstva, ali pa naj zasleduje izkoriščanje raznarodovanja slovenskega prebivalstva. Za vse tiste pa, ki niso na oblast; in ki nimajo za življenje niti najosnovnejše materialne osnove, za tiste ni svobode, zanje je samo jarem in garanje, prezir in zmerjanje s s’ciavi. Taka je sVoboda za delovno ljudstvo v naši republiki, taka je predvsem svoboda za Slovence v Italiji. Vse to preganjanje slovenskega ljudstva daje pravi okvir protislovanske politike vladnih krogov v goriški in videmski pokrajini. Ce vladni mogotci mislijo, da bodo na -tak način prestrašil; slovensko ljudstvo se zelo motijo, petem jim lahko takoj povemo, da ta njihova naivnost izvira iz dejstva, da niso videli, kako se je znalo boriti v narodno-osvobodilni borbi, ko je šlo prav tako kakor danes, za narodni obstoj in očuvanje narodne svobode. Natečaj za podtajnike civilne uprave Goriška prefektura sporoča: Uradni list št. 87 z dne 14. aprila 1950 objavlja med drugim ministrski odlok z dne 20. februarja t. 1., ki napoveduje javni r.atečaj z izpiti za 70 službenih mest podtajnika notranje civilne uprave. Natečaja se lahko udeležijo samo oni ki so dokončali pravno fakulteto na eni izmed univerz republike ali pa so dosegli doktorat v političnih vedah pri inštitutu «Cesare Alfieri« v Firencah. Prošnje na kolkovanem papirju za 32 lir s . potrebnimi dokumenti je predložiti prefekturi pokrajine, kjer biva kandidat najkasneje do 13. junija t. 1. Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na prefekturo — «Ufficio di gabi-netto». Osmi maj delovni dan Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da 8. maj ni več vključen med praznike. Za torej bodo na ta dan vse trgovine poslovale z običajnim urnikom. Zanemarjene vodnjake j e treba p opraviti Električno razsvetljavo na glavno cesto V Oslavju je glede vode precei na slabem. Vodovoda nimajo, prav tako na Je samo nekaj vodnjakov, ki pa na poletje ne zmorejo potreb prebivalstva. Zaradi tega je primorano, da se poslužuje drugih poti, celo te, da hodijo Po vodo v Sočo. Ker pa je v vasi vseeno nekaj možnosti, da se temu stanju vsaj delno odpomore, je treba te možnosti izkoristiti. V Oslavju sta namreč še dva vodnjaka, ki sta že izza prve svetovne vojne zanemarjena in zaradi tega v takem stanju, da sta neuporabna. Ort odbčinskega urada so izvedenci že štirikrat prišli pregledat, kako je s stvarjo toda vedno so odšli ne da bi kaj pametnega ukrenili. Nujno bi bilo, da bi vodnjake očistili in popravili vodne črpalke. S tem bi bilo vsaj delno pomagano krizi z vodo, ki predstavlja v Oslavju važno vprašanje Poleg tega vprašanja pa prevladuje splošno prepričanje, ki je popolnoma pravilno, da je treba po glavni cesti na peljati cestno razsvetljavo. Razsvetljava je zlasti potrebna zaradi nevarnih ovinkov. Z razsvetljavo pa bi se dalo odstraniti marsikatero nevarnost ali skrb Ker je bila pot zelo slaba in ker npiasti niso priskočile s potrebnimi sredstvi na pomoč, so prebivalci sklenili, da bodo pot, ki jo po domače imenujejo «na borjaču» sami popravili. Voljo so pokazali, toda kmalu so se pojavile težave s prevozom potrebnega materiala. Da bi delo ne ostalo na mrtvi točki so odločili, naj gre predsednik DFS na občino, kjer je tudi dejanko dosegel, da so jim dali potrebno pomoč. Prepričani smo, da bodo oblasti odprle oči in ušesa tudi za zgornje zahteve in popravile oba vodnjaka, zlasti ker se bliža poletna suša, prav Iak° pa bodo poskrbele, da bodo poskrbele za električno razsvetljavo po glavni cesti Nocoj plesvStandražu Mladina iz >Standreža priredi danes 7. t. m. ples r.a prostem na prostoru pri cerkvi. Igral bo orkester iz Gorice, in sicer od 19.30 do polnoči. Vabljeni vsi. VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi: Proti Trstu: 6 18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski, skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 19.18, 22.15 23.29. Proti Vidmu: 5.14, 5.59, 6.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14 in 22.16. Prihodi: Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12 in 22.14. Iz Vidma: 6.15, 7.31, 9.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11 in 22.37. NOV VOZNI RED KI STOPI V VELJAVO Z DNE 14. MAJA 1950 Odhodi: Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32 in 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak), 5.45, 6.37, 8.11, 12.33, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. Prihodi: Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 28.29. IZ TERSKE SLOVENIJE Novi otroški vrtci za raznarodovanje naših otrok Italijanske šolske oblasti z veliko prizadevnostjo in skrbnostjo hitijo z ustanavljanjem osnovnih šolskih inštitucij med terskimi odnosno beneškimi Slovenci, in to, iz enostavnega razloga, ker vidijo, da se je življenje tamkajšnjega ljudstva politično razgibalo ravno v nasprotnih smereh kot sj. oni želijo in zaradi tega skušajo razvoj prehiteti in popraviti, kar sc zamudili. V nedeljo 23. aprila sta bila v Terski Sloveniji ustanovljena dva otroška vrtca, in sicer eden na Brdu in drugi v Teru, torej V dveh glavnih vaseh tamkajšnjega okoliša. Da bi dogodku dali dovolj poudarka so pripravili, da je pri otvoritvi bil prisotem tudi sam videmski šolski skrbnik z drugim; šolskimi osebnostni, kf so prisotvo-vslo poteku teh ceremonij. Zg prej so nabirali po vaseh darove za nakup zastave, ki je bila blagoslovljena. Z raznimi. nagovori so skušali utrditi zavest «italianissimega «kraja Brdo z zgolj slovenskim prebivalstvom. Ko so tukaj opravili svoje delo so šli v vas Ter, ki leži ob istoimenski reki, kjer je ceremonija dosegla svoj višek. Nekateri reakcionarni listi so poročali, da so domači fantje marljivo nabirali prispevke za nakup nove zastave. Napravili sq celo «akademijoj>, pri kateri so peli otroci in mladeniči. Sledil; so govori, med katerim; je bil tudi govor šol- skega skrbnika, ki so navduševali domačine, same Slovence, v italijanščini ter jih pozivali v borbo za obrambo italijan* stva in italijanske miselnosti. Vso to. navlako in prisiljeno zunanjost, ki ne doseže notranjih čustev, je ljudstvo gledalo topo s pogledom človeka, ki se ga ta stvar niti najmanj ne tiče. Terski Slovenc; se prav do-bro zavedajo, da otvoritev teh dveh otroških vrtcev ni bila storjena iz nobenih nagibov, pr; katerih naj bi imeli koristi, m sicer narodne koristi tamkajšnji prebivalci, ampak so šolske videmske oblasti ustanovile vrtec v Brdu in v Teru samo zato, da bi napravile iz izključno slovenskih otrok janičarje, to se pravi najzagrize-nejše sovražnike svojih očetov in mater. . 'Zato bodo beneški Slovenci nadaljevali svc\jo pravično borbo, ki ni samo borba proti zatiralcu, ampak tudi edina pot za izhod iz stanja, ki ga je povzročila V teh krajih protiljud-ska italijanska oblast. Slovenski starši ne bodo nikoli dopustili, da bi se njihovi otroci potujčevali v otroških vrtcih, kjer bodo nameščeni ljudje, ki so to mesto dosegli samo zato, ker so se na svoji življenjski poti že izkazali za zagrizene sovražnike Slovencev- Njim gre samo prezir in sovraštvo kakršno nosi v sebj lahko samo človek, ki v življenju nikoli ni okusil sadu svobode, ampak je bil vedno teptan in zaničevan. Aretirani razpečevalci ponarejenega denarja in kokaina briški sleparji so bili v sveži z milanskimi . Gl 'asa Dr>ška Policij ^terih Nt, .a je že dalj Zasledovala delovanje ne-elementov dvomljive Se ,en°sIš v našem mestu, ki so \bavil; s proizvodnjo in pro- ii) jj. ®onarejenega kokaina. Ti kbri: iz Poleg tega tudi v zvezi s Ja i‘kan« Ponarejenega denar, foiir,;! ilana- Tega delovanja je ‘J® sumničila 50-letnega l(ttj. a ^avla in 27-letnega Paoli^8 Al°iZa, °ba doma iz Golš tiler ®5-letnega Alberghini-ruiblasa iz Koprive. ttjj0 dojg°trajni in natančni 1 .;3vi je policija ugotovila, l a se lanskega oktobra se-Ij, v gostilni Tuiusa Alojzija <^'JPrivi, Tomassia Cipriano til ' a°a in Alberghini, ki je -P^edovalec Široka in •l|u *'ia, je izročil Tomasih,.. 0 g kokaina, za ka- lil g kokaina, za < Je prejel 1.750.000 lir v SljaV(:ih PO 5000 lir. Po iz-[tvji VJ blaga je Tomassia ugo- je kokain ponarejen. Vil- d- lst0 ^^[•“čaranje je doživel tudi tsttj *nini, ki je nekaj časa po ''čil*>aZil da niu je Tomassia V s.athe ponarejene bun- Nl's’i m Je Alberghini spo-. pep^D^rstvo, je denar, ki ga '''p.. za posredovanje, in “000 lir, takoj vrnil To- *b j,' ga ie nekaj dni po-v Trstu Siroku z na-'šlte 1 naj mu preskrbi ame- |lettija. Paoletti pa se lv°ril, da je ponarejen l2takr.-il v nekem skriva-j,, Gnanih tatov ,'bh, na6 lV H - - p-r*^ela od Široka in Pao-j’vvv^J’5t)00 ljr v p0narejenih kjSde prijave m**radavka za 19501. ^ini*tr8tY° L 194« 61347 Z dne 28' ti, 9 ,jd odredilo v zvezi z n«le ° do 40000 lir za bavif-0rliave dohodninske-ctostr Ka d« — _____ IZPRED SODIŠČA Epiloq promelne nesreče v Ločniku Pretekli petek popoldne so na goriškem kazenskem sodišču zaključili z razpravo proti šoferjema Bressanu Rinu ir.' Pin-taju Emilu, ki je bila pred časom odložena. Kakor smo že poročali, sta bila Brešan in Pintar obtožena namernega umora De Colle Angela in Germana Bregarzta ter prizadejanja telesnih poškodb štirim drugim delavcem. Februarja meseca lanskega leta sta namreč oba obtoženca vozila vsak svoj kamion iz Fare proti Gorici. Na obeh kamionih je bilo več delavcev, ki so se vračali z dela domov v Gorico, Na cesti pri Ločniku pa je hotel Pinta, ki je vozil za Brešanom, prehiteti prvega, in ker se mu Brešan r.i utegnil umakniti, sta kamiona trčila in ostala precej poškodovana. Iz obeh vozil so ob močnem sunku zleteli delavci, od katerih sta ostala dva. in sicer De Colle Angel in German Bregar.t smrtno ranjena. .Sodišče je po zagovoru odv. Devetaga in Poiluccija iz Trsta, ki sta zagovarjala prvi Pintarja in drugi Brešana, spo znalo obtoženca za kriva smrti dveh delavcev in poškodb drugih im ju obsodilo vsakega na 1 leto zapora in 48 tisoč lir globe. Brešanu pa so še posebej naložili 2000 lir globe zaradi kršitve prometnega pravilnika da se zamudniki KINO VERDI. 15: «Zlata zapreka«, Berrnet. VITTORIA. 15: «Dobrodošli častiti«, A. Fabrizi. CENTRALE. 15: «D’Artagnanov sin«, M. Canale. MODERNO. 14.30: «Guarany» M. Lotti. l>41^tevaukasnele prijave ni 5t ,°ži gi0K' Preiskave in da st b Ost V 2r-esku 1000 lir EDEN. 14.30: »Kapitan Casano-ali Primerih. 1 va», A. de Cordova. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 * OKRAJIH) SIAU OSNOVALA KMETIJSKE KOMISIJE s širohim področjem dela u prid našim Kmetovalcem Naša množična organizacija SIAU je čutila že več časa potrebo, da izbere iz svoje sredine Ijuoi Z nalogo, da organizirajo na vseh bazah SIAU kjnetijske aktive, ki naj kolikor mogoče pomagajo našemu kmetu do gospodarskega uspeha. Ni treba izrecno poudarjati, da je ravno naš kmet v zadnjih desetletjih gospodarsko močno zaostal. Po eni strani so bile krive socialne razmere, ker se kapitalisti, veleposestniki, trgovci in tako dalje niso zanimali za njegov prospeh. Nasprotno, mirno so gledali in dopuščali njegovo zaostalost, ker je ravno ta pomenila zanje večjo korist. Po drugi strani so bile krive narodnostne prilike, kajti zavedati- se moramo, da je Istro ske-ro vse zadnje stoletje obvladovala italijanska liberalna meščanska stranka, ki iz golega narodnostnega sovraštva do slovenskega in hrvatdkega kmeta ni dopuščala, da bi se ta gospodarsko, politično in socialno dvignil. SIAU kot politična organizacija je zaradi tega sklenila, da hoče vzporedno z ljudsko oblastjo skrbeti za dvig našega kmeta s kmetijskimi kojnisija-mi. Te tvorijo 3 do 7 članov, kolikor jih je pač potrebno gle- STRUNJAN Tovariš urednik, popravite, predno priobčite moj dopis Med dopisi, ki jih prejemamo, smo te dni dobil; tud: enega cd naših najmlajših iz Strunjana. Pisan je s tistimi velikimi črkami, s katerimi -je naš mali dopisnik hotel prav tako jasno povedati nekaj vtisov iz ohiskov, kot jih je občutil. Ko piše v imenu vseh pionirjev osnovne šole v Strunjanu, pristavlja še, naj urednik poprav) dopis prej kot ga bo priobčil. Urednik pa je imel malo dela s popravljanjem. Ugotovil je eno: Svet, ki ga pomagajo graditi danes tudi naši najmlajši, se je zares odprl vsem. Dokaz je prav ta dopis, katerim so hoteli pionirji iz Strunjana pokazati v našem listu svoje dello za skupnost. Na j bj tudi po drugih osnovnih šolah zbirali take dopise in jih pošiljali na uredništva vseh časopisov, posebno pa mladinskih. Pionirji osnovne slovenske šole Strunjan smo obiskali ;a uod gluhonemih v Porloro.u, Ze dalj iasa smo želeli obiskati te nflie bratce Nismo Pa hoteli iti praznih, rok. Organizirali smo sg v tri skup ne in odšli po vasi, kjer so nam ljudje rade volje dajali darila in denar Nabrali smo poleg živela tudi 2.500 dinarjev V sporazumu z učiteljico smo od oiili 1.000 dinirjeu za otroške lasli v Kopru, ostalih 1.500 dinarjev na smo nesli v zavod. Da je bil naš obisk še Prisrčne jši, so nam žene spekle večje število sladkih kruhkov in šest velikih kolačev Vsi veseli smo nate odšli na obi'k z zavestjo, da bomo gluhoneme otroke z našim darilom de na obseg baze. Člani te komisije bodo zbirali okoli sebe najbolj zavedne in sposobne poljedelce, ki bodo gledali v prvi vrst; na to, da bo zemlja pravilno obdelana m da se ne bo pripetilo tako, kot nekje v Sečjolah, ko še do danes niso opravili potrebnega dela v vinogradih. Ta komisija bo tudi nadzirala, da bo pravilno izvršen setveni plan, da bodo kmetje dovoljno uporabljal; prikladna umetna gnojila, da se bodo opremili s tehničnimi pripomočki in da bodo zlasti pazili na to, da ne bodo za poljedelsko delo važni predmeti ostali v skladiščih, namesto da bi jih prodali kmetom, ki zaradi pomanjkanja teh ne morejo ob-1 delati zemlje take intenzivno, kakor bi j0 sicer, če bi imeli te predmete n a razpolago. Člani komisije in z njiimi sodelujoči aktivj bodo skrbeli za dobre -strokovne predavatelje, ki bodo poznali težnje in potrebe 'toneta, toda tudi zahteve zemlje. S tem v zvez; bo komisija gledala tudi za pravočasno spravljanje pridelkov, da se ne bo dogajalo, da bodo gnili stoti in stoti dragocenih produktov morda samo zaradi slabe organizacije delovne sile. Za pridobitev čim več delovnih imeči pa se bo komisija zavzemala za ustanovitev otroških vrtcev tudj po posameznih vaseh. V tem pogledu bo navezala SIAU stike in sodelovala v prvi vrsti z OKrajnimi LO. Ustanavljanje otroških vrtcev in jasi; bo zlasti važno v krajih, kjer obstajajo delovne zadruge. Kmet mora dobiti tudi za dostno strokovno naobrazbo. Pogoj za to je ta, da mora pri' joti sam za strokovne liste, strokovne knjige in podobno. Iz tega razloga bo treba še bolj pospeševati večerne tečaje, da ne govorimo o tem, da bo treba zatreti nepismenost, da si osvoji kmet čim popolnejšo izobrazbo. Kmetijske komisije bodo nadnje pazile na to, da bodo nabavne in prodajne zadruge vršile ne samo trgovsko posredovanje, ki naj ima samo ta natnen, da bodo pri tem nekaj zaslužile. Te zadruge morajo gledati na to, da koristijo čim več kmetu in skupnosti; posebno še, da razširijo svoje delovanje kolikor dopuščajo krajevne razmere, na ustanovitev krojaških, mizarskih, čevljarskih, kovaških zadrug in podobno, ki jih kmetje posebno potrebujejo-Glede na delno vključitev kmetov v delovne zadruge bodo komisije delale na tem, da bodo ustvarile med zadrugami ter kmeti, ki so ostali izven njih tovariško sodelovanje in onemogočile vsak spor med njimi Kmetje naj pridejo do spoznanja, da so bile vselej ravno zadruge tiste ustanove, ki so pomagale kmetu, ki so ga obvarovale pred izkoriščanjem in v katere mora imeti zlasti danes največje zaupanje. Zadruge tako lepih pro- 1 morai° seveda doseči syojo popolnost, kar bo povzročilo, da bodo kmetje, čim bodo videli prave koristi v* zadružništvu, vstopili vanje. Za dosego tega uspeha bodo komisije pomagale povsod tam, kjer bo šlo za ustanovitev novega zadružnega doma. V tem okviru bodo organizirale poseben odbor in izrabile vse krajevne vire, da bodo postavili najvažnejšo cs-novo za nadaljnje zadružno kmetsko delo. Isto velja tudi za gradnjo skladišč, novih hlevov, k: bodo vzpodbudno vplivali tudi na kmetijsko gospodarstvo’ kmetov. Pobuda, ki jo je z ustanovitvijo kmetijskih komisij dal okrajni odbor SIAU, je vsekakor za razvoj in napredek našega kmetijstva važna. V kratkem nam navedeni delovni na-etr teh kojnisij kaže, da hoče SIAU tudi strokovno mobilizirati naše vasi ter kmetom in zadrugam zagotoviti najvažnejše, in sicer gospodarski uspeh. Zadnjo sredo se je Po iniciativi imenovanega odbora sestalo 11 strokovnjakov, ki so se zaenkrat obvezali, da bodo dvakrat na mesec imeli po vaseh predavanja iz tega ali onega gospodarskega področja. Pozdravljamo ta sklep in smo prepričani, da bo rodil velike uspehe, razvesili. Največ smo se vstavili v prvem razredu, kjer smo občudovali močno voljo učitelja in učencev, ki se hočejo čimveč naučiti. Učitelji so zelo dobri in si prizadevajo, da so učne ure privlačne, da je tako učencem pouk pravo veselje. Ob odhodu smo obljubili, da jih bomo še obiskali. Vsem pionirjem jn organizacijam pa kličemo: Obiščite te naše male nesrečne bratce! Pred nekaj dnevi smo obiskali tudi tovarno «Arrigoni» v Izoli■ Ogledali smo si rse stroje in videli kako delajo iz pločevine škatle, v katere vlagajo očiščene ribe in jih nato zalijejo z oljem. Vse to delo opravljajo stroji. Naj-pridnejši delavki smo dan vali knjigo m šopek cvetja. Tako smo praktično videli vse, kar se v šoli učimo To nam bo služilo na življenjski poti. ki je pred nami. Obiskali smo nadalje otroške jasli v Kopru. Res kot pravi palčki so. Imajo mcjhnz mizice, stolčke, jsosteljice in mnogo igrač Fridne neg i alfa. zelo skrbijo za malčke, da so zdravi in veseli. Pokazali so nam tudi sobo, kjer spijo najmlajši. Ni:mg ih hotel, buditi, zato smo šli r očasi n za j Vsem malčkom smo nesli za darilo kekse, čokolado in bonbončke. Bili smo veseli, ko smo videli male otroke tako snažne in v štorih. Tako je življenje pri nas Trudimo se, da bi z našimi malmi močmi dosegli čim večje uspehe. Zorka IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Sergaš Franc iz Sečjol št. 837 je izgubil listnico z osebno izkaznico in drugimi dokumenti ter nekaj denarja. Prosi najditelja, da bi najdeno vrnil r.a podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. IZGUBLJENA EVIDENČNA TABLICA Tovorni avto Kmetnaproze v Pobegih je izgubil ne potu iz Kopra v Pobege evidenčno tablico z označko STT 1314, kakor tudi lučko- Sv. Tomaž - Bertoki Gradnja zadružnega doma Na množičnem sestanku sektorja Sv. Tomaž-Bertoki, na katerem je bilo prisotnih okoli 200 oseb iz Bertokov, Sermina, Skocijana in Sv. Tomaža, smo se pri reševanju raznih domačih gospodarskih vprašanj dotaknili tudi vprašanja gradnje našega zadružnega doma. Pregledali smo najpreje zapiske o tem, kako se je udeleževalo ljudstvo prostovoljnega dela pri zadružnem domu in dognali sledeče: Kot prvo se je izkazalo pri udarniškem delu ljudstvo iz Bertokov, nato sledi ljudstvo iz Skocijana, na tretjem mestu je Sermin in končno Sv. Tomaž. Kazalo je, kot da Sv. Tomaž sploh ni več v naši ceni odnosno, da je dezertiral iz Ljudske fronte. Toda kot se ju pokazalo na tem sestanku, se zdi, da smo se zmotili. Ko je tov. Brajnik obrazložil pomen in važnost zadružnega doma, se je ljudstvo iz Sv. Tomaža oglasilo, da bo do konca leta 1950 napravilo še več prostpvoljnih Ur kot druge baze. Pri pregledu gradnje zadružnega doma smo ugotovili, da i-ma nase ljudstvo železno voljo in je odločano, da si bo čim prej zgradilo to tako potrebno poslopje. Pri tem je prišlo do naslednjih sklepov: - Prebivalci sektorja Sv. Tomaž-Bertoki bodo dali vse sile za to, da bo zadružni dom zgrajen v najkraišem času. Ljudje se zavedajo, da bo zgrajeni zadružni dom tisto gospodarsko središče, ki bo prinašalo tudi materialne koristi, ki ne bedo šle več v žep posameznikov in izkoriščevalcev ampak-za izboljšanje življenja ljudstvu na v.. Zato napovedujemo tekmovanje graditeljem zadružnega doma v Škofijah (blok), ki gradijo zadružni dom približno e-nake velikosti kot mi, T0 zaradi tega. ker bomo s tem še bolj utrdili pridobitve ljudske POBEGI-ČEŽARJi Za socialistično preobrazbo vasi Razvoj In delo kmetske nabavno - prodajne zadruge [oblasti, ki je danes v žuljavih Kmetnaproza prosi poštenega I rokah delavskega razreda.'ki z 'naglimi koraki napreduje po poti v socializem. najditelja, da izroči najdeno tablico in lučko proti nagradi na mestni postaji NZ v Kopru, oziroma pri podružnici Primorskega dnevnika Obvezujemo se, da bomo pri nas prej dokončali gradnjo, kakor pa v Škofijah. Člani kmetijske nabavno-prodajne zadruge iz Sv. Antona. Cežarjev in Pobegov so i-meli v nedeljo 30. aprila v dvorani Konsumnega društva v Pobegih II. redni letni občni zbor. na katerem so člani upravnega in nadzornega odbora podali poročila o delovanju zadruge v letu 1949. Občnemu zboru je prisostvoval tudi član Zadružne poslovne zveze iz Kopra. tov. Kancler Vili. Iz poročila upravnega odbora, ki ga je pedal tov. Jakomin Viktor, je bilo razvidno, kaj vse je zadruga napravila v preteklem letu. Navedli bomo samo nekaj najbolj značilnih »ri-merov. Zadruga je nabavila dva tovorna avtomobila, zgradila svinjak in kupila 25 plemenskih svinj. Precejšen znesek je dala za podporo Dijaški matici in v druge dobrodelne namene. Upravni odbor je imel v načrtu tudi nabavo traktorja in enega para volov, kar pa ni mogel izvršiti, ker traktorja ni bilo mogoče dobiti, volov pa zaradi pomanjkanja krme. Iz poročila nadzornega odbora je bilo razvidno, da je bilo poslovanje zadruge v minulem letu brezhibno in pošteno, kar pomeni, da so se člani upravnega odbora trudili, da bi bilo delo čim bolj uspešno. Poročilo o dohodkih in izdatkih zadruge v preteklem letu je podal tpv. Koterle Esperij. Članom je do potankosti obrazložil, komu in zakaj je zadruga določene zneske izdala ali prejela. Cisti dobiček kakor ga navaja poročilo za leto 1949 znaša 209.503 din. Po temeljitem razgovoru so člani soglasno odobrili, da se 132.500 din razdeli na sledeči način: 62.500 din za rezervni sklad, 60.000 din se razdeli kot nagrade najboljšim članom zadruge, ki so se odlikovali po količini ali kakovo- sti blaga, katerega so izročili zadrugi, 10.000 din, pa se razdeli med najboljše uslužbence. Vsi prisotni člani so odobrili predlog tov. Pečariča, naj bi to zadevo rešila posebna komisija, v kateri bi bili zastopani člani iz vseh treh vasi. Na zborovanju so prišla na vrsto številna vprašanja, ki jih bo morala zadruga v tekočem letu izvršiti. Zlasti so bili člani zadovoljni, ko je tov. Pečarič Srečko predlagal, da bi zadruga pripomogla najrevnejšim članom kmečke delovne zadruge, da si bodo lahko popravili svoje hiše. V tekočem letu bo zadruga izvršila naslednja dela: nabavila bo potrebni gradbeni material za dograditev skladišča, zgradila novo garažo za tovorni avtomobil in popravila kruš-šno peč pri Cezarjih. Člani bodo vložili vse sile za dokončno dograditev zadružnega doma. Poleg tega ima zadruga v načrtu še druga manjša izbolj-ševalna dela, Ker ima vas Sv. Anton sedaj svoj krajevni LO, se bodo odcepili od članov KLO Cežarji-Pobegi in sami ustanovili svojo zadrugo. Tovariš Pečarič Srečko je ob zaključku občnega zbora dejal: «Res je. da samo dosegli y teh dveh letih lepe uspehe in smo lahko zadovoljni. Zgodilo bi se pa lahko, da bj’zadruga poslovala tudi z izgubo, toda zaradi tega bi nP propadla, ker naše zadružništvo temelji na socialističnih načelih. Želel bi, da bi se zaradi doseženih uspehov ne uspavali, marveč -e bolj odločno in še bolj trdno poprijeli za delo. To bo porok, da bo naša zadruga postala trdni temelj za socialistično preobrazbo vasi«. Po zborovanju So bili zborovalci deležni dobrega kosila in kozarca vina. Praznik 1. maja so proslavili v Beogradu med drugim tudi z veliko kolesarsko dirko, katero so organizirali na progi Beograd -Subotica . Borovo - Beograd kot «Kolesarsko dirko 1. maja«. Celotna proga je bila dolga 450 km in razdeljena v tri etape: Beograd - Subotica, Supotica . Borovo in Borovo - Beograd Te pomembne športne tekme so se udeležili tudi kolesarji sindikalnega športnega društva «Prcleter» iz Kopra in «Velo kluba« iz Trsta. Za «Proleterja» je tekmovalo 8 kolesarjev: Colja Boris. Della Santa Silverij, Brajko Innocente-, «mali» Grio, Sellier Pio, Daneu Jože, Gardoš Attilio in Pohlen Argij. V ekipi «Velo kluba« pa so bili Fontanot Renato, Rinaldi Valter, Kuret Karel, in Schlausero Mondo. Ostali dirkači so bili najboljši kolesarji iz Jugoslavije, tako da je bilo vsega skupaj 78 tekmovalcev. Glede na sodelovanje dirkačev s Tržaškega ozemlja je vladalo v jugoslovanskih in mednarodnih športnih krogih za to tekmo največje zanimanje Prva etapa, ki se je pričela s startom v Beogradu in končala v Subotici, je znašala 175 km. Prvi je prišel na cilj Fontanot. Ta del prože je bil za vse tekmovalce zelo ugoden, ker so vozili ves čas po krasni, široki in asfaltirani cesti. Zaradi tega so to progo skoro vsi tekmovalci vozili skupaj v eni gruči in so prihajali na cilj v kratkih presledkih. Saj so Kolesarji Proleterja iz Kopra priborili zmago na dirki v Beogradu Fontanotu že po dobri minuti sledili Poredski, Colja in ostali. Omenimo, da je športnike pričakovala v Subotici na cilju številna množica ljudstva, ki jih je sprejela z velikim navdušenjem. To je bil prvi dan tekmovanja v soboto, dne 29. apriJ? Naslednji dan 30. aprila ob 13. uri je bil v Subotici start proti Borovu, Ta del proge je znašal vsega 156 km. V nasprotju s prejšnjim dnem je vozil drugi del tekmovalne proge po navadni podeželski cesti z gostim prahom, ostrimi kamni, luknjami in ostrimi ovinki po raznih vaseh. Ta-koj po startu so se dirkači kmalu razstresli, tak0 da se je vlekla kača kolesarjev skoro 14 km. Fontanot se je tudi v drugem delu proge držal na čelu dirkačev, ko ge je moral zaradi defekta na kolesu ustaviti. Zgubil je dragocene tri do 4 minute, ki jih ni mogel več nadoknaditi. Kakor hitro so ostali dirkači to opazili, so se vrgli z največjo silo v dir. Posebno je izkoristila Fontanoto-vo smolo ftetvorica: Colja, Pnred-ski, Polak in Varga. Med potoma so pridobili še nekaj minut in , tako vidimo v Borovem prvega na cilju Coljo, za njim Poredske-ga, Polaka in Vargo Kot pri odhodu, v Subotici, tako jih je sprejela tudi v Borovem ogromna množica ljudstva, predstavniki množičnih organizacij godba in tako dalje. Na dan 1. maja je bil tretji dan tekme. Cesta iz Borova do točke, kjer se priključi na avtomobilsko cesto Zagreb . Beograd je bila prav tako v slabem stanju, tako d« je mnogo dirkačev zaostalo Za vztrajnost in tekmovalni duh ekipe Proleterja je pomembno, da so se kljub vsem nevšečnostim držali še vedno zelo dobro in niso klonili Na točki, kjer preide navadna cesta na više speljano avtomobilsko cesto, so morali svoja kolesa enostavno nositi na rami. Avtocesta je bila zopet gladka kot jajce,tako da so se «Pro-leterci« držali tudi ves čas na prvih mestih. Imeli so preluknjana kolesa, pokvarjene zavore, postiti nadaljnje tekmovanje. V Beo-so Edino le Pohlen je moral zaradi bolečin v želodcu odstopiti drugi dan, tik pred ciljem pri Beogradu pa je težko padel Gar-dos, tako da je bil prisiljen opustiti nadaljno tekmovanje. V Beo- gradu je zopet sprintala čt-lvori-ca Colja, Poredski, Polak in Varga, pri čemei je prevozil Pored-skl cilj za »koniski rep« pred Coljo. Po vrstnem redu so dosegli posamezni dirkači sledeče uspehe: na prvem mestu je bil hrvatski dirkač Poredski s časom 13,39,44. Na drugem mestu Colja z istim časom 13,39,44. Tretje mesto je zasedel Varga in četrto mesto Polak iz Slovenije s časom zmagovalca. Na to so bili zaporedoma Fontanot, Della Santo. Bratko, Rinaldi, Kuret Prva med ekipami se Je plasirala tekmovalna skupina «Prole-lerja«, druga ie bila ekipa Slovenije in tretja iz Trsta. Za svoj uspeh je prejel Colja pokal II. nagrade posameznikov in v Borovu še poseben etapni po. kal. Ekipa «Pro!elerja» je dobila dva srebrna pokala, in sicer enega od glavnega odbora Sindikatov Jugoslavije in drugega od Jugoslovanskega saveza kolesarstva. Ekipa iz Trsta je prejela isto tako lep pokal. Velike simpatije si je pridobil tudi «Mali» Grio, ki ga poznajo že vsi športniki Beograda, V Beogradu je bil na cilju prav tako izredno lep sprejem. Vsi kolesarji iz Kopra in Trsta so bili deležni izredne pozornosti. Vožnja, prenočišča, prehrana, vse to Je bilo prvovrstno. Tudi s to tekmo so si utrdili naši kolesarji, zlasti «Proleterci» sloves dirkačev mednarodnega kova, PRIMORSKI DNEVNIK it_____________________ / / POLITIČNO KULTURNO IN VZGOJNO DELO NAŠE ORGANIZACIJE V prvomajskem so naše žene tekmovale tekmovanja tudi v dopisništvu Ena izmed najvažnejših nalog napredne ženske organizacije, ki postavlja svoje cilje v skladu s cilji resnične demokracije, na katerih sloni mir irj napredek človeštva, je vzgoja ženskih množic, nenehen dvig njihove politične ravni in poglabljanja njihove srčne irj umstvene kulture. Naša ženska organizacija je k tej nalogi pristopila že od vsega početka in v vseh obdobjih svojega razvoja in to tako, da so ženske vselej čutile njen blagodejni vpliv ter so se zaradi tega še bolj navezale nanjo. Omogočila jim je, da so se razgledale tudi preko domačega praga, da so spoznale, da so tudi one v javnem življenju odločujoči čini-telj in kako se v tem življenju krešejo sile napredka in pro-svetljenosti s silami teme in r.azadnjaštva. V rtsštetih primerih jih je iztrgala iz oklepa teh temnih sil, ki so jim vsiljevale tisoč predsodkov, u-stvarjale občutek manjvrednosti in jih fizično in duhovno zasužnjevale. Vključevale so se v narodnoosvobodilno borbo iz nekega globokega notranjega nagiba proti narodnemu in socialnemu zatiranju za zmago pravice, ki mora biti enafa tako • za posameznike. kot za narode, in raso niti pomislile na to, kaj vse bo ta borba dala tudi njim samim. Naravno pa je, da je narodnoosvobodilna borba, ki je bila zaradi svojega vseskozi naprednega značaja in zaradi svojih svetlih ciljev tudi veliko kulturno dejanje, preoblikovala žensko duševnost tudi v smeri razvoja in dviga njene politično kulturne ravni. Tako razgledane žene niso mogle zapasti političnemu vplivu sovražne propagande, ki se je, računajoč z njihovo nevednostjo, najraje posluževala prav njih. Temu je služilo tisoče in tisoče sestankov, na katerih so se razpravljala vsa najosnovnejša in najbistvenejša vprašanja narodnoosvobodilne borbe irj ljudske revolucije. Temu je služila poleg {(Primorskega poročevelca« in ((Partizanskega dnevnika)) tudi «Slovenka», ki je izhajala tako kot prva dva v hribih in je bila pokrajinsko glasilo žena iz vse Primorske. Iz njenih listov je razvidno, kako so jo žene vzljubile zaradi tega, ker jim je znala približati v njim dostopni obliki narodno ljudsko osvobodilno borbo samo kot tudi težnje, delovnega ljudstva, ki so v njej našle svoj izraz. Tudi najrazličnejši tečaji, prirejeni že med borbo in v takih okoliščinah, ki si jih danes težko zamišljamo, so služili temu edinemu namenu razširjanja kulture in prosvetljčnosti S tem načinom dela in po tej poti je naša organizacija nadaljevala tudi po vojni v izpremenjenih pogojih. Ti so ji dali tudi možnosti in tu mislimo predvsem na jugoslovansko področje Tržaškega ozemlja, da je svoje delo izpolnila, ker je tam ljudska oblast, ki ji vsestransko pomaga. Na Tržaškem te pomoči nima, toda kljub temu je storila mnogo na kulturno političnem polju pri prosvetljevanju žena. To je dosegla z ožjimi in množičnimi sestanki, na katerih se navajajo žen« na presojanje sodobnih vprašanj, z uvajanjem žena v sistematično delo in s širjenjem demokratičnega tiska. Tudi to vzgojno delo organizacije je bilo v začetku ko-, minformistične gonje obrekovanja nove socialistično stvarnosti v Jugoslaviji in ljudske oblasti v Istrskem okrožju odločilnega pomena, da so žene že tedaj v tako velikem številu izbrale pot resnice in dosledne revolucionarne borbe. V enem delu ženska orga-nizazacija v tem ni uspela, kar je tudi razumljivo. Tempo naše borbe se je razvijal izredno hitro. Dogodilo se je zaradi tega, da so v vodstvo organizacije prišli razni elementi, ki kljub možnostim, ki so jim bile dane in ki jiim jih je prožila že borba za resnično demokra-tizatijo sama po sebi, niso storili veliko za lastno vzgojo, za poglabljanje lastne kulture in politične razgledanosti, toliko manj, ali bolje rečeno, nič, niso storili za vzgojo drugih-Tu so tiste korenine, pri katerih lahko iščemo razloga za izpade v Skednju ob priliki konference OF in zp vse druge, kjer so nekatere žene zapadle v šovinistični bes in pozabile na vse, kar mora biti vsaki ženi in materi sveto zaradi vzgoje lastnih otrok ir> njihove bodočnosti. Toda čas, ko se bodo take žene zgrozile nad lastnim početjem, ni več daleč. Tedaj bodo izrekle svojo obsodbo nad onimi, ki odgovarjajo, in bodo šele znale oceniti politično kulturno in vzgojno delo res napredne in borbene naše ženske organizacije. '■ry '' :.w Njen zadnji 1. maj Uprl se je ob lopato in se zazrl čez stadion kjer je vse dni udarniško delal. Kot filmski trak so mu po glavi nenehno begale razne misli in govoril je sam s seboj: Ze v enem letu tak napredek. Kaj vse zmore človeška vztrajnost«. Zagledal se je na športni prostor, kjer običajno igrajo košarko. Tam je mrgolelo telovadcev, ki so se v vežbah vrstili drug za drugim. Žilavi mladi fantje in možje še kar dobro izvajajo svoje vaje, tudi dekleta ne zaostajajo za njimi, skupno bodo nastopili na dan I- maja. Pridno vadijo tudi pionirčki, naši najmlajši nam hočejo pokazati, kaj znajo. Sam pri sebi si je rekel: vTeh ne straši propaganda, ki se tako. uporno širi, da bodo napadali z bombami na dan I. maja. Se bolj se zgoščajo vrste naše mladine. Smejejo se, če jim kdo omenja bombe, kaj nas bodo Strašili z bombami. Na Ul. Carducci in Ul. Ginnastica so tudi padale na ljudi, pa sc niso prestrašili«. *“ Tako je premišljeval. Pogled mu je uhajal na ljudi, ki so neutrudljiv o delali na stadionu. To je sila! Uzrl je vrsto žena, ki je čepeč pobirala na samen telovadišču kamenčke in steklene drobce. Med njimi je zagledal ženico od katere ni mogel odvrniti pogleda. ((Saj ni mogoče!« si je mislil, ((kakšna podobnost!« Spominjala ga je na neko drugo, ki pa je bila za spoznanje le malo bolj drobna. Leto 1944, da n pred 1. majem, celih šest let je že od tedaj minulo. Vračali so se tja čez tolminske hribe iz akcije v brigado. Trudno so že prestavljali noge, glad jih je moril in zeblo jih je. Osem jih je bilo in vodil jih je Rado. Tolažil jih je: ((Kar korajžno, fantje, fantje, še malo, pa se boste lahko odpočili do jutri zjutraj. Usta-ihli se bomo pri šmarnici«. Tako so imenovali ženico, ki je prebivala v koči tam v tolminskih hribih. Za njo so vsi partizani bili snjeni sinovi«. Tudi sama je imela enega, pa je bil daleč, tam nekje na Kočevskem. Vsak partizan je pri njej vedno našel, kar je rabil Pletla je nogavice iz stare in nove volne, kar jo je bilo Pri hiši. Vse stare cunje je porabila za copate in še celo iz prtov in rjuh je partizanom šivala perilo. Vedno je delala. Njena koča je bila prijeten dom vsakemu, ki ga je pot zanesla mimo. «Sinko moj« ga je nagovarjala, ((preobleci se in preobuj, saj si ves moker. Usedi se, pripravila ti bom takoj toplega mleka, saj imam kravico, da lahko vsaj moje drage fante za silo prehranim. Taka je bila stara Jerinova mama. Rado je to spotoma pripovedoval svojim fantom in postalo nam je mahoma toplo pri srcu. Tudi trudnost nas je minula. Veseli smo bili, da se bližamo toplemu ognjišču drage starke, ki nam jo je tako lepo opisal Rado. In res se je kmalu pred nami odprl pogled na malo jaso, na kateri je slonela njena domačija. Medlo so se svetlikala njena okna v temno noč. Ustavili smo se prednjo in narahlo potrkali na mata. Kmalu je stopila pred nas z le-ščerbo v rokah in smehljajoč rekla: ((Čakala sem vas, kar naprej ljubi moji sinovi«. Sredi izbe je bila z belim prtom pregrajena miza in na njej v preprosti stekleni vazi šopek prvega pomladnega cvetja. «Kaj to pomeni mamica?«, jo je vprašal Rado in pokazal na mizo. Hudomušno nas je pogledala in rekla: ((Saj je vendar danes 1. maj, naš. največji praznik«. Prpmerila nas je od pete do glave in nato pokazala na luknjo v nogavici tovariša Branka. ((Sezuj se«, mu je rekla in vzela iz predala nove, čiste nogavice in mu jih dala. Vse po vrsti nas je še enkrat premerila in za vsakega kaj našla. To je bila res «zlata mamica partizanov«. Ko smo se vsi lepo umili in preoblekli, smo se slavnostno usedli za mizo. Nosila je nanjo jedila, ki so se nam zdela taka kot za ohcet. Se dobrodišeča (Rijat je bila vmes, jajca in prekajeno meso. Veselo je prasketal ogenj v ognjišču in vsak izmed nas je moral mamici pripovedovati svojo zgodbo in od kod je doma. Vsakega je z zanimanjem poslušala. Za vsakega je našla primerno besedo. Ko smo povečerjali in popili vsak kozarček sadjevca, je mamica vstala in rekla: ((Sinovi moji, moji ljubi fantje, morda se nikdar več ne vidimo, to Vam rečem jaz, stara ženica, bo- dite vztrajni in hrabri, saj ste že toliko prestali. Nadaljujte po tej poti vedno naprej. Nič naj vas ne moti, čeprav je ta trnjeva in težka, bo pa toliko lepše, ko ji pridete na konec. Naj nihče ne omaga! Naj pride kar koli, ne klonite nikdar. Imela je solzne oči, ko je končala in se globoko zamislila. Tudi mi smo imeli rosne oči:. Zjutraj smo se rano prebudili in pripravili na odhod. Težko nam je bilo slovo. Težile so nas slutnje, da jo nikdar več ne bomo videli. In res je bilo tako. Nekaj dni zatem so se pripodili v hribe domobranci in jo izvlekli, kot smo pozneje izvedeli, iz koče ter jo med suvanjem in pljuvanjem odpeljali v dolino, v Župnišče, kjer je bil domobranski štab. Od tam se ni več vrnila. Zupniška vrata so se za njo zaprla in nikdar nismo mogli zvedeti, kakšen je bil njen konec. Le to smo vedeli, da je ni več. Prekleti izdajalci! Nikdar ne morem pozabiti nje in njenega zadnjega 1. maja. Take so bile njegove misli, ko je zrl na vrvenje pred seboj ter je tudi sam krepko in odločno zasadil v zemljo lopato. M. P. Pocded m(BB0TH (j ) 111111 n i ■ i n) 111 n 11111 u H i111 <11111111II- Moja vsakdanja pot je v Rojan, ker tam so nižje cene kot na Greti, in tako prihranim kakšno liro, ker so tako redke in jih je tako malo. Nazaj grede si ogledujem gozd na griču in za njim hrib, tako znan nam Tržačanom in po naše imenovan ■ Trstenik. Krstili so 0a Monte Radio, potem ko so postavili antene in oddajno postajo. Ko se napotiš zvečer proti Trsteniku, opaziš že od daleč signalno belo luč, ki se vžiga in ugaša zaradi tega, da ne zadenejo zrakoplovi v antene. Više je openski obelisk in mimo njega vozi openski tramvaj. Doli pod tramvajem je strma pot Skalasanta. ki pelje do Rojana. To opazujem s prostim očesom naj si bo na levo ali na desno. Posebno sedaj, ko nastaja pomlad, vidim, kako zelenijo in cveto mahdelj-nova drevesa vse na okrog Piščancev in Skalasante. Grem više proti domu. Se precej moram hoditi v reber, imamo še precej prometa, odkar so vpeljali avtobusno progo, ki je speljana do tako imenovane arumene hiše«. So še drugi avtobusi, ki vozijo dnevno v Nabrežino, na Kontovel in Prosek. S temi. se največ vozijo naše mlekarice, ki nosijo mleko tržaški gospodi, da se preživljajo. Po opravljenem poslu dospejo na isto mesto, da se odpeljejo domov. To je njih vsakdanje delo. Tu pri nas na Greti je kakor na vasi. Tu so različne hiše, majhne in srednje, velikih je malo. Sedaj v novejšem Času so Američani sezidali majhno naselje, v.anj so se vselili esuli. Ti so pa bili malo GIZELA DELA ZA PETLETKO V Tovarni verig v Lescah pri | Vsak dan je očetu prinašpla Bledu dela elektrovarilka Gi- kosilo v^ tovarno. Ko ^je oče je-zela Beravseva že sedemindvajset let. Ko je prišla v tovarno, je bila ta last delniške družbe ki so ji delavci .pomenili samo kapital, iz katerega je kovala dobiček- Njen oče je bil mojster v tovarni. Ob večerih se del, je hodila po delavnici in z začudenjem in občudovanjem ogledovale stroje in kupe že-lezja. Oče ji je večkrat dejal: «Gizela, škoda d.a nisi fant. skupaj bi delala.« Pa je kljub temu prišla v to- SlCi V luvaini. —----- -- j. tx ittjuu "-mu - • - J je vračal domov utrujen in zlo-1 varno. Drugače pač ni šlo. Dru. | voljen. Posebno slabe volje je ; ž;na je vedno težje živela. Gi-1 bil ob sobotah, ko je prinesel J zejj je bilo trinajst let in mo- j tedenski zaslužek. Vrgel je ovoj | raja se je ozreti po zaslužku. | tio mirn in rekel ženi: «Tu Za to pa je bilo največ izgle- na mizo in rekel ženi: «Tu imaš ta drobiž, dobro preračunaj, da poplačaš vsaj najbolj nujne dolgove.« Mati je vedno dobro preračunala in varčevala, kljub temu pa je še vedno ostal pre- cejšen dolg pri štacunarju. pe- j la je sprejeta. dov v tovarni in oče jo je odvedel s seboj. Sprva je niso hoteli sprejeti. Zdela sem ji premlada. Gizela pa se je moško zlagala za nekaj let. Trdila je, da je starejša, kakor kaže. Bi- ku, mesarju. Gizela je bila v kopici otrok najstarejša. POSTALA JE DOBER DELAVEC Zaslužek je bil tako skromen, da se bridko nasmehne, kadar se spomni tistih dni. Delo je bilo težko, naporno za dekle, ki je bil še napol otrok. Delala je pod očetovim nadzorstvom, ki je bil strog mojster. Ni trpel, da bi pri delu zaostajala za drugimi. Pa tudi sama tega r.-i hotela. Potrudila se je, da je v vsem posnemala očeta. Vzljubila je svoje delo, ki ji je postalo vsa radost njene revne mladosti. In nekoč zvečer, ko sta se z očetom trudna vrnila domov je oče, ki je bil v tovarni trd in redkobeseden, vzel med svoje velike dlani njeno malo, zamazano, žuljavo roko ter jo pohvalil, da je dober delavec in da bo doživela še dneve, ko bo njeno delo tudi nekaj vredno. GIZELA — UDARNICA Postala je elektrovarilka. Minevala so leta. Tisoče in tisoče metrov verig je zvarila v tem času. 'Njene roke so od težkega dela čisto otrdele. A PRVA MED DELAVCI VARILCI V SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI — saj dela s takšnim veseljem. | Vsak zase je trdno sklenil Kajti besede njenega očeta so se izpolnile: Gizela je med najboljšimi delavci v tovarni. Več. kratna udarnica je. Vsi jo spoštujejo in cenijo njer.o delo. BITKA ZA PLAN ’ Ko so v tovarni objavili koliko je še potrebno do izpolnitve petletnega plana delavcev, ki so stalno presegali norme, je bilo poleg imena najboljšega varilca Jožeta Tonejca tudi ime varilke Gizele Beravseve. Takrat se je začela bitka. Začela se je velika tekma med Gizelo in Jožetom. Vsi delavci so govorili o njiju, o njunem delu. Onadva pa sta molčala in vsak na svojem mestu pridno delala. Niti besedice nista med delom spregovorila, leZKega ueia ciaiu ----------- ---------- ----- ——- ——■> Gizela danes tega nič ne čuti, | kakor da sta hudo skregana. da bo prvi izpolnil petletni plan 29. novembra 1949 dve uri pred Tonejcem je Gizela izpolnila svoj plan. Bila je prva med delavci-varilci v državi, ki je izpolnila petletni plan. Na svečani konferenci, ko so bile razdeljene nagrade, je Gi zela stopila k Tonejcu, mu pro žila roko in rekla: «Saj se ne jeziš name, kaj ne? Glavno je, da sva oba u-spela. Tista majhna razlika času nič ne pomeni. Tvoje delo je težje od mojega, ker ti variš težje in večje verige.« Danes dela Gizela za drugo petletko. Izračunala je že, kdaj bo izpolnila svoj drugi petletni plan. Prepričana je, da bo u-spela, saj ji pri delu vsi tovariško pomagajo, kakor tudi sama pomaga drugim TAK JE BIL LETOS NAS 1. MAJ ^lzeia aar.es reg* m ................................... n..- — - ......................................... —’..............................— ............... £. 9.--r-a-s jrar« at rs-*« ss as .tstr-sr astrsi - I ■ ■ H ■■ II III Schwaiffstrigkh, ker je n de e ed reveži: «7. nami hn mnrala.it ie od- nosil laz nabasano Schwaif(- '»iCiOCCCCOC Jrugo jutro je bil Marks jlffing izginil. Noč ga Je po-ala in še svojega plačila ni iteva!. Prišla je pomlad in pozabili o kaj hitro na Jeremijevega la. Na polju se je delalo, prav idni smo bili in časa nismo eli, da bi mislili na nekaj ugega. Tudi Agata Je bila pri akem delu, vesela in dobre lje, da smo jo gospodar in užina vsak dan še rajši ime- li. Med njo in Jurijem nisem opazil ničesar, ker sem vedel naprej, da si bo fant take in enake muhe iztrebil iz glave. Bilo Je okrog binkošti in prav lepo je sijalo sonce. Stal sem pred hišo in, ko sem pogledal proti Debeljakovi brvi, sta sto-pala po nji dva loška biriča, vsak z dolgo sulico na rami. Pred njima je korakal grajski Ječar Mihol Schwaiffstrigkh. Prav gotovo se nisem motil: Schvvaiffstrigkh, ker je nosil na hrbtu veliko bisago, katere ni nikdar puščal doma, kadar je nosil pečate po dolini. Napadla me je nemirna slutnja, da prihajajo ti trije k nam in da ne prinašajo nič dobrega s sabo. V veži sta odložila hlapca svoji sulici ter ju prislonila k steni. Schvvaiffstrigkh pa je veselo spregovoril: ujesti nam boš dal, Izidor smo res lačni! Ta .Flekte’ nas je na vse jutro spodil iz postelje, da smo morali odriniti, ne da bi bili kaj zaužili.« Hlapca sta molčala. Čudno pa se mi je videlo kako sta ta človeka upirala oči v našo Agato, prav kot bi se bala, da bi jima kam ne odfrčala. Ce je vmes birič, tedaj ni veselja v kmečki družbi. Zatorej se Je med jedjo le malo govorilo. Pač sem vprašal Mi-hola po loških novicah. Malo se Je zamislil, potem pa je počasi odgovoril: de čez teden dni novi naš gospod škof, Joannes Franciscus, ki je ravnokar prevzel vlado. Pregledati hoče svoja loška posestva in glavarju bi kar privoščil, da bi ne bilo vse v redu. Pa kako hoče biti vse v, redu, ko vera, da spravlja ta hudič v svojo malho, kar le more!« Ko smo pojužinali, je odšla družina po opravkih in ž njo tudi grajska hlapca. Zdelo se mi je, da jima je Schwaiff-strigkh nekaj pokimal, nakar sta se hitro vzdignila. Pri oknu sem videl, da sta z družino, ki je odhajala z Agato na polje, hodila tudi biriča in da sta imela pri sebi dolgi svoji helebardi. Mihol je hotel nekaj z mano govoriti. Pričel je: «Kako je? Si kaj prida pridelal lansko leto?« Odgovoril sem, da ne preveč, da letina ni posebna ji bisagi ter jo položil predme na mizo. «V mestu smo reveži, mi ne orjemo in ne sejemo in tudi ne žanjemo.« Takrat sem že vedel, da mi ima nekaj posebnega povedati in da to, kar je govoril, ni bilo še tisto, kar je hotel povedati. Bai sem se, da bo kaj hudega. Spet je pričel: «Čudni časi so. Pregrehe se gode in gorje nam, če bi na gradu pravice ne bilo!« Resno je gledal in nekako mimogrede je še omenil. »Svinj sko gnjat bi kupil, če bi se dobila kje tod, in nekaj moke. Bog ve, da sem Je potreben!« Vedno dajati in le dajati — tega se naveliča najimovitejši gospodar! Schsvaiffstrigkh je opazil, da mi njegove besede niso všeč, in se ni dotaknil prejšnje zahteve. Pri oknu je pogledal ter spregovoril: «C as bo, da se odpravimo, če hočemo priti v Loko še pri dne- «Pa je že kaj ostalo,« me je I vu. — Agato pokliči!« so se mi šibila kolena. 11Z nami bo morala,« je od' govoril Mihol suhotno. «Na gradu jo hočejo imeti — pa mislim, da ne bo nič hudega.« V strahu sem pograbi! Schvvaiffstrigkhovo bisago, drl ž njo na kaščo ter jo napolnil z vsem, kar je poprej hotel imeti. Prosil sem in mož mi je tudi obljubil, da bo z dekletom v ječi človeško ravnal. Jurija sem poslal po Agato. Z njo je pridrla v hišo vsa družina in, ko se je izvedelo, da hočejo Agato odpeljati, je vse jokalo. Samo deklica je bila mirna in Se tedaj, ko so ji hlapci zvezali roke, ni izgubila poguma. Deklam je dajala ukaze, da naj ne pozabijo na to in ono, da naj ne porabijo preveč masla, da naj skrbe, da bodo Jurijeve in moje reči o pravem času oprane in pripravljene. Zase je le malo skrbela. Ne- j in to Je nosil Jurij, dočim sem nosil jaz nabasano Schivaiff-strigkhovo bisago. Spremljala sva jo do Loke, ker mlado dekle ne moremo puščati v rokah surovih hlapcev, ki v samoti in v mraku niso v obnašanju iz birčni II časa. Lepega dne so jih vse skupaj poslali na Opčine barake, in sedaj počasi prih«' jajo ameriške družine. Tu, kjer stanujem, je tako imenovani ((kulturni krožek*, ki pa ne zasluži tega imena-Tu se uganja vidalijevska ptU paganda, plujejo in blatijo J*' goslavijo in nas, babičane, k nam pravijo, pravo gnezdo sa vinističnega strupa je. je, ko smo bili še edini, je * lo veliko takih, ki jaso blizu prišli, ker niso nas. Naša borba jim ni ! blizu. _ Malo naprej je velike 15 ' Pravijo, da je cerkev, P® malo podobna cerkvi, _ neški kapucinarji, ki tam šujejo, mrzijo vse, kar je s vensko. . t Dobro se spominjam, ha] govorili domačini,, stari larji, kgko so bili samo gospbdarji na svojih jah. Obdelovali so tiste koščke zemlje. Redili s° PJ* šiče, krave in tudi vole za iP važanje v luko. Takrat ni nobenega tujca in vsi so vorili slovensko. Sedaj ie drugače. Iz Italije je prišla * liko železničarjev in družin. čtj Pri svetilniku se nam odP1 lep razgled na Kontovel, sek vse do Barkovelj, Mir® ra in tja dalje. Tu vidiš morje vse do tja, kakor s* jo tvoje oči, in si misliš, K lepa je vsa obala. Ljubimo iz vsega srca. Borili sin0 ,. za njo. Naši partizani so P° da bi nam bilo ob njej lepše živeti, da bi nas n več ne preganjal na naši l Iji. Tudi za bratstvo med ^ Šim in italijanskim diloomr ljudstvom so se borili. Stfoj* Uidi 'Ui. (iti [dačito1 Dr. R. 1 1 X 4« O ZOBOZDRAVNIK izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuki* in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 1' (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci lil TRGOVINA EM Ogle/fe Vasari Koder smo hodili, so prihali ljudje iz koč in vsi so povpraševali: «Jezus — kaj je nare dila?« Sramota je hodila z nami in le malo smo govorili na tem žalostnem izprehodu. Moledovat sem pri Schvvaiff-strigkhu, da naj z Agato lepo ravna in da naj ji v Ječi ne napravlja posebnih težav. Obljublja! mi je in ponavljal: ((Izidor, ne delaj si skrbi! Kaj mora biti? Kaka malenkost, kaka lažniva čenčarija poljanskih babnic. Ce bi bilo kaj hujšega, veruj mi, da bi mi ne bilo ostalo neznano, ker mi gospod glavar vse pove, kar je imenitnej-šega.M Nadaljevanje sledi GRADBENIK ^ SPHEJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA uBIAmA OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJ^g VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAC TUDI CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Fran ičišk* 20. HEPplIl "O V II L U Ulil za vezenje, krpanje, obšivu11^,.«. B. U. pn krpanje, obšiv0**^^*-kenj, prišitke gumbov, čipk®' bref kaste šive. Ta dela se ilvt zglsiti!. okvira. Pouk za vezenje br ŠIVALNI STROJI na itlrt“ že. tok za čevljarje in kro ^ PRODAJA NADOMES'^1 jb0!i- LOV - RADIOAPAHATI nal šlh znamk g NA------------- 1'RZIC, Battisti št. 12, tel. 65-33 TRST, Ul UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 “*me" v Mrfm'^^to^^rgo^k^eo^m^čno-uVivni too! osmrtnice 90 lir. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477 Cene oglasov. Za vsak ^ ^ ^ ^ Q(!lasov pQ ,0 „ln Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-II-, Tel. 11-32- Koper, ul. Bat s a- , e . NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur: cona B: Izvod 9, mesečno 70 din: FLRJ: uvod Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založniško tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega „zo.Z. Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račka pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega t s