Političen list za slovenski národ. Po poflti prejetnan velia: Za celo leto predplačan lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljils Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. iaitev. dO. V Ljubljani, v petek 19. aprila 1889. Letiiilí XVII. „Viroilni List" o verski šoli. Glasilo dalmatinske narodne stranke, v Zadru izhajajoči „Narodni List", piše z ozirom na Liech-tensteinov šolski načrt: „Ne bodemo se spuščali sedaj v podrobnosti o verski šoli in hočemo s svojega narodnostnega stališča le splošno povedati svojo misel o tem predmetu. Reči moramo s poljskim poslancem Bobrzyn-skira: Tudi mi smo v cerkvi našli mogočno varstvo svoje narodnosti in hočemo hoditi vedno v sporaz u m 1 j en j i s cerkvijo. Naš liberalizem se ne more strinjati z onim „nemških liberalcev", in tudi nam ni treba, da bi se po tujem vzoru ločili v „liberalno" in „klerikalno" stranko. Med našimi rodoljubi svetnega in duhovniškega stanu je bilo doslej najboljše sporazumljenje. Mi uočemo in ne moremo odločiti, v koliki meri naj duhovščina vpliva in nadzoruje našo šolo. Čislamo pridobitve prave vednosti in pogoje prave omike in akoravno nam je vednost dobro sredstvo v boji za narodni obstanek, vendar ne mislimo, da bi morali naše šole popolnoma odvzeti vplivu in nadzorstvu duhovščine. Naša misel je, da mora imeti krščanski nauk spodobno mesto v šoli in da se tudi poduk v drugih predmetih vjema z načeli krščanskega iiauka. To odločno trdimo: med cerkvijo in šolo ne sme biti nasprotja. Učitelj ne sme v šoli pred otroci onemu nasprotovati, kar duhovnik v cerkvi z leče oznanja. Duhovnik in učitelj sta na deželi dve moralni moči, ki morete biti v besedi in dejanji narodu vzgled. Ako hoče jeden teh dveh razrušiti, kar drugi zida, neizogibljivo je pohujšanje v narodu. Šolsko vpra-šauje, posebno naše ljudske šole, mora se rešiti s tega stališča, ako hočejo sploh to vpiašanje z vspe-hom rešiti. Ako se šola ne vjema s cerkvijo, posebno na deželi, kjer ni druzih podpor moriili, niti virov omike, nastalo bi hudo nasprotje, in oba dela, cerkev iu šola, bi zgubila na svoji veljavi, ali pa bi zmagal močnejši. Pri nas bi bil ta močnejši cerkev, šole in učitelji bili bi pri nas nemogoči. Verski čut naroda gotovo ne slabi države, nasprotno. Posebno kar se tiče Dalmacije, smemo na to opozoriti, da se je Dalmacija v začetku tega stoletja rada z Avstrijo združila in da je bilo združenje v prvi vrsti zasluga duhovnikov, ki so z vso močjo svoje veljave borili se proti brezverskim francoskim Jakobincem. To se jo takrat zgodilo, ko je baron Ru-kavina izbral narod pod hrvatsko zastavo." Govor drž. poslanca Nukljcja v državnem zboru dne 26. marca 1889. (Dalje.) Tudi sovraštvo zoper Nemce se dotičnemu profesorju predbaciva. Mi smo po Vaših opisovanjih v kranjskem deželnem zboru izredni fanatiki in v tem slepem ro-vanji zoper Nemštvo smo srečno došli do tega, da ni samo na vseh štirirazrednicah dežele nemščina obligatni učni predmet, marveč da iz deželnih sredstev še poseben znesek celo vrsto let dovoljujemo za nagrade neobligatnega nemškega pouka na dve- in trirazrednicah! (Čujte! čujte! na desnici.) Priznali mi bodete, da je to govoreč dokaz za naš narodni fanatizem. Dotični okrajni šolski nadzornik, o katerem se je tukaj govorilo, je tri leta posloval v gorenjskem okraji, v katerem je živahno občevanje s tujci, tedaj v okraji, kjer je nemščina praktična potreba za g o tove kroge tamošnjega prebivalstva. In kaj je storil? Ko je prišel tje, našel je eno samo enorazred-nico z neobligatnim nemškim poukom. Njegovi ini-cijativi se mora pripisati, da se je v treh letih na dveh nadaljnih ljudskih dvorazrednicah uvel nemški pouk, poleg tega pa še na enorazrednici v Lescah. Konečno, gospoda moja, se mora pa tudi nekaj važnosti pripisovati izjivam predstojnega oblastva o uradnem delovanji tegi moža. Preskrbel sem si o tem mnogo listin, saj mi je bilo to tudi mogoče. Navedel bodem tii le eno, dekret, s katerim se je odpustil in ki ga mu je napravil dne 10. januarija 1889 okrajni glavar in predsednik okrajnega šolskega sveta radoljškega. Sklicujem se tü na Nj. ekscelencijo gospoda barona Schwegla, on dotičnemu državnemu opravniku gotovo ne bode odrekal spričevala, da je sposoben uradnik in da ne spada k našim narodnim pristašem. In kaj piše ta okrajni glavar? Pravi (čita): „Tem povodom se spominjam Vašega triletnega požrtvovalnega delovanja v tem okraji, priznavam z zadovoljnostjo Vaš izpodbujajoči in pospešujoči vpliv na okrajno šolstvo ter se Vam kot predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta zahvaljujem za izvrstno vodilno delovanje v tej korpora-ciji nič manj, nego za živahno in taktno sodelovanje pri izvrševanju okrajnosvetnih sklepov. Pije-teta za Nj. veličanstvo iu Nj. najvišjo vlado, modro podredjenje nasproti postavnim iu upravnim na-redbam, splošnja izobražba, znanje vseh podrobnostij pouka, človekoljubno in objektivno razsojevanje, vse to označuje Vaše temeljito delovanje!" (Čujte! Čujte! na desnici.) Gospod poslanec Dumreicher ima prav, če pravi, Nj. ekscelencija naučui minister ni nepogojno navezan na predloge deželnega šolskega sveta. Radovoljno se postavim na to stališče ter pravim : V slučaji, ko bi deželni šolski svet ne bil predlagal tega opravnika, bilo bi popolnoma v redu, ko bi ga bil imenoval naučni minister na podlagi takih izjav in mnogoletnega v resnici zaslužnega in znanstvenega njegovega delovanja tudi proti predlogu deželnega šolskega sveta. (Prav dobro! na desnici.) Tudi okrajni šolski nadzornik za Kočevje je bil napaden. Umevam to. Posebno nemškemu „šulferajnu" ne more biti ljubo, da se v zadnjem času ui posrečilo njegovo delovanje v Kočevji. Tolikokrat čujemo o tem društvu, da si stavi edino le nalog, braniti nemške otroke pred poslovanjenjem. Priznati moram, ko bi bilo res, da bi bil jaz prvi, LISTEK. Spokorjeni grešnik. (Ruska pravljica, zapisal grof Lev Tolstoj, prevel A. S.) In reče Jezusu: „Gospod, spomni se me, ko prideš v svojo kraljestvo." — In Jezus mu odgovori: „Amen, povem ti, še danes boš z menoj v raji." (Luk. 23., 42. - 43) Živel je neki človek na svetu sedem let. Ko pride smrt, razjoče se v poslednjem trenotji, rekoč: „Gospod, odpusti mi, kakor si odpustil onemu razbojniku na križi." Jedva to izpregovorivši izdihne svojo dušo. Grešnikova duša je imela zaupanje v Boga, zaupala je v njegovo milost, ter pride pred nebeška vrata. Grešnik jame trkati in prositi, naj ga spuste v nebeško kraljestvo. Hkrati oglasi se znotraj glas: „Kak človek trka na nebeška vrata? In kaka dejanja je izvrševal v svojem življenji?" Odgovori mu glas spremljevalčev, ter našteje vsa hudobna dejanja in pregrešne čine tega človeka. Glas znotraj se oglasi: „Grešniki ne mogo priti T nebeško kraljestvo. Poberi se odtodi!" človek pa pravi: „Gospod, glas tvoj čujem, toda obličja tvojega ne vidim in ne poznam tvojega imena." Glas mu odgovori: „Jaz sem — apostelj Peter." In grešnik de na to: „Usmili se me, apostelj Peter, spomni se človeške slabosti in božjega usmiljenja. Nisi bil li Kristov učenec, ali nisi čul iz njegovih ust njegovih naukov in nisi li videl njegovega vzglednega življenja ? In ko je bila duša njegova žalostna in potrta in prosivši te trikrat, da bi bedi!, spomni se, da si zaspal, kajti oči tvoje zmogel je spanec, in On te je trikrat našel, ko si spal. Istotako učinil sem i jaz. Spomni se pa tuči, kako si mu obljukoval, da ga nikoli ne boš zapustil, a vendar si ga zatajil trikrat, ko so ga vedli h Kajfežu. — Istotako i jaz. Iu se li še spominjaš, kako je zapel petelin trikrat, ti si pa šel ven in točil grenke solze. Istotako i jaz. — Me li les ne pustiš notri?" Glas notri utihne Grešnik se pa ne gane z mesta, in zopet jame trkati in prositi, naj ga puste notri. In oglasi se zopei drug glas ter vpraša: „Kateri človek je ta in kako je živel na zemlji?" Odgovori mu na t< spremljevalčev glas ter znova našteje vse grešnikove hudobije, a ni jednega dobrega dejanja. Zatorej se glas zopet oglasi: „Poberi se odtodi, taki grešuiki ne morejo z nami živeti v raji!" Na to de grešnik: „Gospod, glas tvoj slišim, tvojega obličja pa ne vidim in ne poznam tvojega imena." Glas mu pravi: „Jaz sem — kralj in prerok David." Grešnik ne obupa, ni izgubil še mideje in ni šel od vrat ter znova pričel: „Usmili se me, kralj David, in spomni se človeške slabosti in božje milosti. Imel si vse: kraljestvo in slavo, bogastvo, žene in deco, toda ugledavši s strehe siromakovo ženo, prešinil te je greh, vzel si Urijevo ženo, njega si pa ugonobil z mečem Amonitov. Ti bogataš, ugrabil si revčku poslednjo ovco in pogubil njega. — Vse to storil sem tudi sam. Iu spomni se dalje, ko si se pokoril, rekei si: .Priznam svojo krivdo iu svoje pregrehe.' Istotako i jaz. — Me li ne moreš pustiti notri?" Znotraj utihne. Grešnik postoji malo časa, a zopet začne znova trkati in prositi v nebeško kraljestvo. Tu se čuje tretji glas: „Kdo je ta človek, in kako se je vedel v svojem življenji na svetu?" ki bi odobraval to postopauje; toda pri teru menda niso izključene gotove izjeme. Tako se je v najnovejšem času poskusilo, ustanoviti novo šolsko okolišče v občini Trava. Vršila se je komisijska preiskava, naznanilo se je prebivalcem v Travi, da je „šulferajn" pripravljeu dati darilo 1300 gld. pod tem pogojem, da v šoli uvedejo nemški jezikovni pouk. Gospoda moja! Kdor pozni razmere v Travi, tega oddaljenega in visoko gori v gorovji ležečega kraja, kakor tudi njegovo revščino, ta ve, kakov je znesek 1300 gld., in ta bo moral spoštovati može, ki se niso udali skušujavi. Trava ima, pač da po repertoriji, 141 Nemcev, toda 540 Slovencev (Čujte! na desnici), in vsa čast pred temi možmi, ki so odkritosrčno rekli: Mi ne potrebujemo „šulferajno-vega" darila, mi nočemo nemškega pouka, mi hočemo imeti dvojezični pouk. Sedaj se je pa s strani „šulferajna", ali vsaj s strani strankarskega časopisja predbacivalo dotičnemu okrajnemu šoiskemu nadzorniku, da je vplival na ljudi. On to odločno taji, toda ko bi bil to tudi storil, zaslužil bi z moje strani popolno priznanje s pedagogičnega stališča. Tretja okoliščina je gospoda predgovornika jako neprijetno dirnola; razburila ga je tako, da je imel pogum, celo iz tega, ker naša kakor vsaka druga narodnost podpira revno šolsko mladež, kovati orožje zoper nas. Trdil je: „Zavržljiva agitacija s strani narodne stranke, slabost vlade nasproti tem naporom." Nadaljuje: „Iz najnižjih slojev se dobiva naraščaj za srednje šole." (Poslanec Jahn: Jako demokratično !) Tako govori gospod poslanec celovške trgovinske zbornice. Moj odgovor na to more biti kratek. Pozuam srednje šole na Kranjskem, na katerih sem služil celih sedem let, poznam tudi kulturno zgodovino svoje dežele ter odgovarjam tedaj gospodu poslancu, ki ne pozmi vseh teh stvari, nastopno: Dežela naša je demokratična, naše ljudstvo je pravo kmetsko ljudstvo, veliko posestvo na Kranjskem ne pomeni veliko, ker je gospodarski propalo, do živahnejšega razvoja mest zaradi neugodnosti razmer iu vladne krivde nismo dospeli, vsa naša nada, vsa naša prihodnjost ima svoje korenine v našem čvrstem, nadarjenem kmetskem stanu. Vsakdo, kdor pozna naše razmere, priznati mora, da kmetska mladež na naših srednjih šolah mnogo prekosuje mestno. (Prav res! na desnici.) Pogleda naj vendar gospod poslanec Dumreicher malo natančneje našo kulturno zgodovino! Cela vrsta slavnih imen je iz Kranjske. Oni duševni velikani, ki so dospeli do evropske slave, iz katerih slojev so izvirali? Naš matematik Vega je kmetski sin; oni Kopitar, kateremu je dal Jakob Grimm častni pridevek „mon-strum scientiarum" in ki počiva pod dunajskimi arkadami, bil je tudi takov kmetski dečko. Naš Doliuar, Miklošič, štajerski Slovenec, vsi so bili oni kmetski otroci, katerim bi gospod poslanec baron Dumreicher v modrosti svoje naučne politike najraje pred nosom zaprl vrata. (Veselost in odobravanje na desnici.) In, gospoda moja, postal bi lahko oseben, navedel bi Vam lahko moža, katerega zibeljka je stala v slovenski kmetski koči, ki sedi na Vaši strani, je član Vašega kluba, ki je napravil orjaški pot od slovenskega kmetskega dečka do najvišjih zaupnih iu častnih služb države; tega ne storim, akoravno je po mojem mnenji mož duševno previsok, da bi mogel misliti, razžaljen bo le količkaj vsled opomina na njegovo kmetsko rojstvo. No, gospoda moja, sedaj preidem k drugi točki, ki na-me posebno razvedrilno vpliva. Tu nam je gospod poslanec baron Dumreicher tako lepo slikal način našega narodnega postopanja, liekel je: prva postojanka je Kranjska; Kranjska je pridobljena, sedaj pa s preostatkom umetno vzrejene narodno inteligence na Spodnje Štajersko. To je druga postojanka. Pravi namreč: „Rovanje na južnem Štajerskem", potem pa nadaljuje (čita): »Skušali so v mesta in trge samo uarodno misleče lajike iz Kranjske presaditi ter tako nemško lice teh kulturnih krajev itd. od znotraj na zunaj razrušiti." Gospoda moja! Načrt bi bil izredno prebrisan; vse priznanje strategičnim zmožnostim gospoda poslanca barona Dumreicherja. Samo, gospoda moja, obžalujem, da je to v najostrejšem protislovji z de-janjskimi okoliščinami, da je — naravnost neresnično ! Pokazal bom to z vzgledi. Vzemite priprosto — pred vsem so se navajali pravniki — notarje. Okolišče celjskega okrožnega sodišča, ki obsega celi južni slovenski Štajer, ima šestindvajset sistemizo-vanih notarskih mest. Po teoriji gospoda poslanca barona Dumreicherja bi morali misliti, da je velik odstotni del kranjskih Slovencev mej temi štajerskimi notarji. V resnici pa sta — navajam po najnovejšem statusu — od šestindvajset služb dve izpraznjeni, na dveh sta nastavljena Korošca, na jedenindvajsetih Štajerci, in izmed vseh je le jeden Kranjec (Čujte! Čujte! na desnici) in celo ta drži z nemške stranko. (Živahna veselost na desnici.) Sedaj pa sulico obrnimo in poglejmo notarske službe na Kranjskem. V ljubljanskem okolišči je 20, v novomeškem 13, skupaj 33 notarskih služb, izmed katerih sta dve izpraznjeni; potem imamo jednega Korošca, jednega Istrijana, 12 Kranjcev in 17 Štajercev (Čujte! Čujte! na desnici), tedaj nič manj kakor 17 notarjev s Štajerskega nasproti 12 domačinom. Isto velja o učiteljih na srednjih šolah. Gospodu poslancu baronu Dumreicherju, če želi, di'im na razpolaganje jeden iztis avstrijskega profesorskega ioledarja za šolsko leto 1888'1889. Tam je povedana rojstna dežela in rojstni kraj vsakega posameznika. Na vseh južno-štajerskih srednjih šolah )odučujeta dva učitelja iz Kranjske, (čujte! na de snici.) Na Kranjskem pa najdemo iz Štajerske tri gimnazijske ravnatelje in dvajset profesorjev in su-plentov. Nasproti takim dejanjskim okoliščinam se čudim, da poslancu baronu Dumreicherju tako ugaja izrek Royer-Collardov. Svarim ga, naj ga ne navaja prevečkrat; pripetilo bi se lahko, da bi dobro ime njegove poštenosti, mogoče tudi njegove naebraže-nosti — saj sta po tej teoriji v tako tesni zvezi — odločno izgubilo vsako veljavo.(Prav dobro! Izvrstno na desnici.) (Dalje sledi.) Odgovori mu spremljevalčev glas in v tretje našteje vse njegove hudobne čine, dobrega ni jednega. Glas znotraj de: „Idi odtodi! Grešniki ne morejo iti v nebeško kraljestvo." Grešnik odgovori: „Glas tvoj slišim, toda obličja tvojega ne vidim in ne poznam tvojega imena." Notri oglasi se glas: „Janez Bogoslovec sem, ljubljenec Gospodov." In glej! Grešnika prešine nepopisna radost in reče: „Ti vsaj me ne bodeš pustil stati pred vrati; Peter in David spustila me bosta zaradi tega, ker poznata človeške slabosti in božje usmiljenje. In ti me boš pa spustil notri zaradi tega, ker si poln ljubezni. Nisi li zapisal v svojo knjigo, da Bog je ljubezen in kdor ne ljubi, ne pozna Boga? Nisi li svoje dni oznanjal ljudem: Bratje ljubite se med seboj ? Kako bi mogel sovražiti zdaj mene in poditi od nebeških vrat? Prekliči torej, kar si oznanjeval sam ali pa mi izkaži ljubezen svojo in me spusti v nebeško kraljestvo." Id odpro se na stežaj nebeška vrata, sv. Janez evangelist, ljubljenec Gospodov, objame spokorjenega grešnika in ga spusti v večno življenje. Politični pregled. V Ljub lj a n i. 19. aprila. Notranje dežele. Kolikor bolj se bliža katoliški shod, tem večje zanimanje zanj se vsestranski opazuje. Kar se tiče raznih trditev liberalnih listov o prepovedi obravnavnega predmeta „rimsko vprašanje in posvetna oblast papeževa", treba je pred vsem naglašati, da celü knez Bismarck ni tako strogo postopal nasproti dotičnemu odločnemu sklepu frsiburškega katoliškega shoda, kakor bi to radi imeli židovski in krščeni liberalci od naše avstrijske viade. Bismarck sicer res ni priznaval temu sklepu političnega pomena, vendar pa ni oviral katoliškega shoda. Iz Reke se s predvčerajšnjim dnem poroča: Vojvodinja Klementina Koburika je danes semkaj došla ter se nastanila pri nadvojvodi Josipu. — Danes ponoči je divjal silen vihar. Obližnje gorovje je s snegom pokrito. „Wiener-Zeitung" je objavila naredbo domobranskega ministerstva z dne 15. aprila 1889 v izvršitev postave z dne 11. aprila 1889 glede uvedbe nove orožne postave. IV oddelek te naredbe govori o olajšavah pri vojaški službi, in sicer za duhovnike, gojence učiteljišč, 8 olajšavah iz družinskih ozirov, o kakovosti prošerj in stalnem odpusta iz družinskih ozirov. V. oddelik obsega olajšave za enoletne prostovoljce. § 65. Kavi v 5. odstavku: „V prošnjah se mora navesti, v k a- erem jeziku hoče aspira nt napraviti z p i t." li § 06. posnamemo odstavek 3., ki določuje: „I z p i t s e p o p r o s t i volji aspirantovi apravi v jeziku (glavuem jeziku), ki e na javnih srednjih šolah avstro-ogerske monarhije postavno uveden kot učni jezik." — „Jezikovni izpit sega dva jezika; glavni in kakov drugjezik. Kot drugijezik velja po ) r o s t i volji aspirantovi ali kakov drug deželni jezik avstro-ogerske monarhije, ali pa eden izmed tujih ezikov: francoščine,angleščine, latinščine." Ostali predmeti izpita so: zemljepisje, zgodovina, naravoslovje, lizika, kemija in matematika. Hrvatski ban se je iz Budimpešte povrnil v Zagreb. Mudil se je v ogerski prestolnici v zadevi hrvatske regnikolarne deputacije. Ogerska regniko-larna deputacija se bo sešia takoj po Veliki noči. Hrvatsko poročilo se sedaj prevaja v madjarščino ter je bo potem izročil predsednik hrvatske regnikolarne deputacije, Vukotinovič. Poročevalec ogerska regnikolarne deputacije, dr. Falk, skoraj gotovo zaradi proračunske razprave v ogerskem državnem zboru in delegacij ne bo pred avgustom sestavil poročila, takó da se še v jesenskem zasedanji ne bodo mogli v hrvatskem saboru predložiti dogovori deputacije Ogerski domobranski minister je naznanil občinskim uradom, da se mora nabor vršiti v dobi od dne 10. do 20. maja. Pozovejo naj se k naboru letniki 1868, 1867 in 1866. Ako bi bilo treba, vrše naj se nabori tudi ob nedeljah (!), samó da se končajo do dné 20. maja. Tnanje države. O prihodu srbske kraljice-matere Natalije v Belgrad se z nova poroča iz zanesljivega vira: Kra-ica bo prišla v Belgrad dne 1. maja st. st. Sprejeli jo bodo slovesno. Za nekaj dni se bo nastanila v belgrajskem kraljevskem kouaku, potem pa si bo najela vilo „Simič" pri Topšiderju in jo morda tudi kupila. Vest, da bo došla kraljica, sprejela se je v Belgradu vsestranski z velikim veseljem. — Srbski uradni krogi pravijo, da bi morala Bolgarija vendar pomisliti na posledico svojega postopanja glede trgovinske pogodbe, ki bi še bolj utrdila vzajemno prijateljsko razmerje. Rusko veleposlaništvo v Carjigradu je naznanilo Turčiji, da so si nihilisti v turški prestoluici poiskali zavetja; sklenili so tukaj zaroto, da bi umorili carja. Turškemu redarstvu se je zaukazalo, naj preišče zadevo in tudi zgrabi, ako treba, sumljive osebe. Slednje se je minoli petek zgodilo z nekim Karolom Mayerjem. Preiskava je pokazala, da so prijeli pravega ptička; neki ruski agent je v njem spoznal člana ruskega nihilistiškega osrednjega odbora v Peterburgu. Začetkom je mož tajil, da je on ta nihilist, konečno je pa priznal celo, da je dejanj-ski vdeležen pri nihilistiški zaroti, ki namerava umoriti carja mej grškimi velikonočnimi prazniki. Ma-yerja so v spremstvu ruskih redarjev poslali v Odeso. Ravnateljski sovet nemško - vzhodno afriške družbe je imel dne 16. t. m. sejo, v kateri se je namestu odstopivšega Schroderja volil za člana v ravnateljski sovet državni poslanec grof Housbroch, za ravnatelja pa konzul Vohsen namestu Petersa. Sklenile so se nekatere premembe pravil. Od vlade so bili navzoči tajna svetnika v ministerstvu zunanjih zadev Krauel in dr. Kayser, od mornaričnega ministerstva pa Botticher. — Govorilo se je, da bo Salisbury obiskal kneza Bismarcka. „Standard" to vest preklicuje. Francosko državno sodišče je predvčeraj zaslišalo generala Saussier-ja, pariškega poveljnika. Nasproti razširjenim vestem se dosedaj pri Cassa-gnacu in generalu Dubarailu niso se vršile hišne preiskave, pač pa pri anarhistih Morphyu in Sou-deyu, ki sta oba odsotna. Pri Morphyu so vse papirje zaplenili. Tudi po deželi so se vršile hišne preiskave. V „Osservatore Romano" objavlja oni italijanski „prelat", ki je izdal znano knjigo o rimskem vprašanji, preklic, v katerem priznava resnico načel, izraženih v papeževem pismu do brescijskega škofa, ter preklicuje vse, kar je zavrgel sv. Oče. — Kolika razdivjanost je sedaj v „italijanski prestolnici", v Rimu, kaže nam nastopno: Minole dni je profesor Ouierici s plakati po cestah oznanil, da bo v uradniškem društvu predaval „o duhu in srcu zgodovinskega Jezusa, modrega zakonodajalca in pravega demokrata". Ze to naznanilo samo na sebi je bilo sramota, veliko bolj pa še predavanje samo. Tekoči, veliki teden se predstavlja v nekem rimskem gledališči igra „Judež", v njej pa oseba Odrešeni-kova na ostudeu način. Kraseu napredek „združene Italije"! — Vojno ministerstvo je sklenilo opustiti Vetterlijevo puško ter uvesti Mannlicherjevo ali pa Tua-puško. Rumunska zbornica je, kakor znano, s 110 proti 51 glasovom potrdila postavo o kreditu 15 milijonov za utrjevanje „Agence Roumaine" pravi k temu, da je to glasovanje najboljši odgovor na razprave onega dela inozemskih listov, ki je obdolževal ministerstvo Catargijevo, da ga ima ruska politika „na vrvici." Predvčeraj je zbornica pretrgala zasedanje. Po velikonočnih počitnicah se bo lopet dne 24. t. m. sešla, da reši državni proračun. Izvirni dopisi. Iz Moravč, dne 16. aprila. Pred kratkim je bila objavljena zdravstvena postava za Kranjsko z dni 29. aprila 1888, katero je tudi „Slovenec" veselo pozdravil; za naše kraje pa ta postava nima bistvenih prememb. Naši ljudje ne bodo deležni dobrot njenih, da bi namreč blizu in hitro dobili zdravniško pomoč, ker so preoddaljeni. V uašem okraji bosta sicer sedaj dva okrožna zdravnika, toda vkljub še toliki vestnosti dvomim, če bosta kos svojim dolžnostim, ker je sedež obema odločen preblizu skupaj (Kamnik in Prevoje), dočim jo druga strau (moravška dolina, Črni Graben, Peče, Sv. Helena, Ribiče in vasi ob Savi) brez adravnika. Mislim tedaj, da mi nihče ne bo očital, da govorim „za domači kraj", če si drznem sprožiti misel, naj se v kamniškem okraji ustanovi še eno zdravstveno okrožje s sedežem v Moravčah, ker pri obstoječih razmerah (zaradi sodišča na Brdu) v Prevojah sodnik mora biti. Okrožje bo dosti veliko, in pota za oba zdravnika (prevojskega in morav-škega) še pretežavna, ker so hribovita, tako da iz Prevoj, ako bo samo tam zdravnik, bo zdravniška pomoč večinoma prepozna. Priporočal bi zato, da se naše občine obrnejo s prošnjami na merodajno mesto, in naš gospod poslanec jih bo gotovo rado-voljno podpiral, ker so popolnoma opravičene. Komur so znane tukajšnje razmere, morebiti se bo čudil, če povem, da imamo tudi tukaj v Moravčah moški pevski zbor, sestavljen iz kmet-skih mladeničev pod izkušenim vodstvom za petje vnetega gospoda učitelja Tomana. Cvetno nedeljo je prvič javno nastopil pri cerkvenem sprevodu s pesmijo „Gloria, laus." Ljudstvo, ki na kmetih ni vajeno slišati moško čveteroglasno petje, je bilo veselo osupnjeno nad močnim pevskim zborom; pa tudi izvedenec v petji, ko bi bil slišal naše vrle pevce, moral bi priznati, da so izvršili vse izboruo in precizno: besede s>> izgovarjali razločno (kar je za novince posebno pri latinskih pesmih težavno), in peli z občutkom. Ker vimo, da „lepe pesmi glas sega v deveto vas" ter da lepa pesem srce blaži, zato radostno pozdravljamo naš mladi pevski zbor in mu kličemo: Le čvrsto naprej Bogu v čast in vsem drugim v pošteno razvedrilo! Kakor je že „Slovenec" poročal, umrl je pri Sv. Križu (tukajšnji podružnici) vpokojeni živeči duhovnik č. g. Jožef Vode. Pogreb, katerega sta se vdeležila tudi sosedna gospoda župnika iz Dola in od Sv. Helene, je bil cvetno nedeljo popoludne po službi božji. Tudi tukaj so naši pevci zapeli dve pesmi („Blagor mu" in „Usliši nas") v splošno za-dovoljnost. Včerajšnji so men j, ki je vsako leto tukaj veliki ponedeljek, je bil prav dobro obiskan; tudi kupčija je bila zelo živahna tako za živino, kakor za drugo blago; samo okolo dveh popoludne je naenkrat storil dež konec kupčiji. Med dežjem je padlo tudi nekoliko ledenih zrn, ki pa niso škode naredili. Bog daj, da bi bila toča a tem za letos opravila, ker ljudje še zdaj bridko občutijo škodo, ki jo je pred osmimi leti po nekaterih tukajšnjih krajih napravila. Iz Rudolfovega, 17. aprila. Da izpolnim svojo obljubo ter Vam večkrat kaj poročam iz naših od vsega sveta odrezanih ter dokaj tužnih krajev, pošljem Vam danes ta dopis, kateri blagovolite v predale Vašega cenjenega lista sprejeti; nikakor bi si pa ne želel, da ga sprejme vedno odprto žrelo papirnega koša. Včeraj smo imeli pri nas sejo novega občinskega sveta; na dnevnem redu je bila volitev župana. Dokaj prahu se je dvigalo po predalih slovenskih časopisov pred volitvami v naš mestni za-stop, veliko se je pričakovalo, da se premeni; a sedaj, ko nam je izid volitve župana znan, namreč voljen je stari župan gosp. dr. P o z n i k, mislim si nekako, da ni bilo treba toliko vrišča. Istiaito je, da so nekateri gospodje nameravali priti v našo sicer „borno" mestno hišico ter razpolagati o „boljši" bodočnosti naše „metropole" dolenjske; sedaj pa smo preverjeni, da bode ostalo vse pri „starem", razven nekaterih gospodov, kateri niso več v občinskem svetu. Vendar pa prepustimo vse »boljši" bodočnosti ter pričakujmo vse najboljše. V prvi vrsti bi pa želeli, da bi novi občinski svet svojo pozornost obrnil na dobro pitno vodo, ker Krka poleti ne ugaja. Sicer se pri nas še jako veliko pogreša, pa kaj hočemo, kjer denarja ni, vojska ga ne vzame. Ljudje, posebno naši kmetovalci, zelo po denarju tarnajo, ker se poljski pridelki in vino nič dobro ne izpečavajo. Največja napaka naših Dolenjcev pa je, da se obilo preradi tožujejo; za vsako malonkost pride v mesto in si išče zagovornika. Ubogo ljudstvo pa propada od dni do dni; pa tudi ni čudo! Namesto da bi kmetje pridno delali, čakajo v mestu, kdaj je sodnijska „uradna ura", ker imajo tožiti tega in onega, ker jih je baje „špo-tal" itd., da se le čas trati, denar zapravi in še svojemu bližnjemu škoduje. V istini se naši kmetje le preradi tožijo. Po vednem deževji pričelo je danes zjutraj pri nas snežiti in bati se je, da bode pali sneg obilo škode naredil, posebno, ako se hitro zjasni in po-mrzne, ker trta ima že skoro listje in tudi drevje je že dokaj pognalo; vendar pa, hvala Bogu, da je dolga zima zadržavala razvoj na polju in vinogradih, ker bi sedaj gotovo škoda večja bila. —r. Od sv. Kunigunde na Pohorji, dne 16. aprila. Praznovala se je prva stoletnica župnije Bogu v zahvalo s sv. misijouom od tihe nedelje 9 dni. Vodila sta pobožnost preč. gg. oo. jezuita Pr. Doljak in Janez Stare. Ves čas pa sta pomagala izpovedovati g. o. Kapistrau, kapucin iz Celja, in č. g. Anton Belšak, nekdaj tukajšnji, sedaj radgonski župnik. Otroci 60 opravili prvi, potem stan za stanom. Vse se je misijonskih naukov in sv. zakramentov goreče vdeležilo razven kacih dveh ali treh, ki še znabiti pridejo. Vsak dan porosilo je svet toliko, da za delo ni bilo; zato je bilo vse v cerkvi, a deli ni zamudil zato nihče trohice. 1600 vernih prejelo je presv. Gospodovo Telo. Gospod, podeli milostno tej duhovni setvi stanovito rast! Preč. gg. vodjem in pomočnikom pa njih trud in ljubezen stoterno povrni! Anton Slatinšek, župnik. Iz Zagreba, 15. aprila. 11., 12. in 13. marca proslavilo se je v Požegi na slovesen način osvobo-jenje Slavonije od Turkov. Ravno 12. marca je bilo namreč dvesto let, odkar je glasoviti junak franči škan Luka Imbrišinovič pregnal z malo četo Turke iz Požege in okolice. Zahvalni Požegani bodo postavili svojemu rojaku tudi spomenik ter nabirajo zanj prinose. Bog daj, da bi se delo dobro uspelo Pri vsem slavju, ki ga je Požega slavila, pa je ostala zemlja molčala. Čuden je ta pojav pri nas in je li zares zavladalo tako mrtvilo v našej kraljevini, da tako važen čin, kakor je osvobojenje zemlje od tako težkega jarma, kakor je bil turški, slavi samo jedno mesto? Žalostno je to in pa tudi najboljši dokaz, da so naši odnošaji nezdravi in da imamo vsakoršne obzire proti svojim zaveznikom prek Drave, ki morda ne bi radi gledali, da se pri nas preveč svečano slavi ta zgodovinski čin. Saj so tudi oni čisto skromno proslavili osvobojenje, ali, kakor so oni rekli, revindikacijo Budima; kajti kot stari in debeli prijatelji Turkom ne smejo jih s takim ravnanjem žaliti. Kar pa ni lepo prek Drave, to velja tudi na tej strani, zatorej se glavni grad Slavonije ni niti ganil, da vsaj natihoma proslavi to dvestoletnico. Sploh pa je narod vsled naše nesrečne politike izgubil tudi že smisel za marsikaj, kar ga je prej spodbujalo na narodni ponos; narod je postal namreč apatičen. Treba je torej voditeljem in nositeljem hrvatske ideje narod obvarovati, da se ne pogrezne popolnoma v nehajstvo, Kar se dii preprečiti s takimi svečanostmi, kakoršna je bila po-žežka. Tudi naša akademija bode proslavila na tihem ta historični dogodjaj, namreč v javnej sednici, v katerej bode čital razpravo o tem činu akademik T. Smiciklas. Ravno tako bode akademija proslavila letos petstoletnico kosovske bitke ter bode o tej ža-lostnej zgodi čital razpravo dr. Fr. Rački s stališča naučilo-historičnega, a dr. Maretio s stališča narodne predaje. Te dve razpravi bode dala akademija tiskati, da se razširijo mej narodom. Na Kosovskem polju so se borili poleg Srbov tudi Hrvati in po strašnem porazu obeh vojsk nastopili so žalostni dnevi za oba naroda, kajti Turkom je bil odprt pot dalje na zapad, dokler niso tudi velik del hrvatskega naroda podjarmili. Z osvobojenjem Hrvatske in Slavonije pa je začela rasti nada tudi Srbom, da se osvobode, kar se jim je tudi posrečilo. Vredno je tedaj, da se taki znameniti dogodjaji čim svečaneje proslavijo! Dnevne novice. (Lokalna železnica Ljubljana-Kamnik.) Koncesijo za zgradbo kamniške železnice sta podjetnika Oskar baron L a za rini in Al. Prašni k ar dobila dne 14. t. m. (Lloyd in delavci.) Iz Trsta se nam poroča: V torek zjutraj je prišlo okoli 970 delavcev v lloy-dov arBenal zopet na delo; vsak je prinesel delavske mkvice v znamenje, da sprejme novi delavski red. )o jednajste ure so delali, potem pa so jeden za drugim zapustili arsenal. Uradniki so jih vprašali, zakaj delo zapuščajo; oni so odgovarjali, da se boje maščevanja onih, ki niso prišli na delo. Ostalo je )ri delu le okoli trideset tesarjev, ki so na vprašanja, zakaj ne posnemajo tovarišev, odgovorili, da rajši delajo, kakor da bi glada poginili. Upraviteljev namestnik je poklical šest delavcev ter jim sporočil, naj naznanijo tovarišem, da bode le še v sredo dovoljen vhod v arsenal starim delavcem, ako sprejmejo novi red. Ako število delavcev ne bo zadostovalo, bode uprava razpisala mesta za delavce raznih vrst. — V ponedeljek je bil že po mestu razglašen razpis za delavce, ki morajo biti čvrstega zdravja, lepega vedenja, prosti vojaščine, ali imeti odpustni list, delavsko knjižico in krstni list. Tukajšnji italijanski listi so že začeli grajati delavce. Kje je doslednost? Pa saj poznate židovske in renegatske pisače! (Sneg v Trstu) dne 17. aprila ni, kar si bodi. Tržaški naš dopisnik piše: Star mož mi je pravil, da takega še ne pomni. Burja je pač brila, a suega o tem času ni bilo. V torek zvečer je deževalo, ponoči je burja brila, zjutraj pa so bili vsi hribje okoli Trsta skoro do vznožja beli snega in dopolu-dne je še v mestu sneg naletaval. Včeraj pa je bilo zopet lepo pomladansko vreme. (Ustanova za umetnike.) C. kr. naučno mini-sterstvo razpisuje ustanove za samostalno delujoče umetnike, pesnike, skladatelje ali obrazivne umetnike. V prošnjah, ki se morajo vložiti pri deželni vladi najpozneje do 31. maja t. 1., morajo prosilci opisati svoje razmere in nauke, način, kako mislijo podporo porabiti za nadaljevanje izobrazbe, in priložiti z imenom umetniški izdelek na ogled. (C. kr. gimnazija v Mariboru) dobi novo poslopje v kakih dveh letih na vogalu gosposke in meščanske ulice. Dotični prostor so že premerili in je upanje, da se zidanje kmalu prične. Tako poroča „Slov. Gospodar". (Nemška zmaga.) V Konjicah so bile te dni volitve v občinski zastop in je nemška stranka zmagala z večino 10 glasov. Celjska .Deutsche Wacht" piše, da je vsakdo izmed nemške stranke storil več, kakor svojo dolžnost. S tem je vse povedano. (Mesto Maribor) je v mesecu marcu dobilo od slovenskih kmetov tržnine 1499 gld. 67 kr., od novega leta že 4838 gld. 27 kr. To je lep denar za mestno blagajnico. (Za sirotišnico v Kočevji) je daroval ministerski predsednik grof Taaffe 300 gld. (Pevski večer.) O velikonočnem času zborovali bodejo v Ljubljani delegati vseh slovenskih učiteljskih društev. Tem povodom sklenil je čitalnični pevski zbor prirediti odposlanim delegatom na čast „pevski večer" v čitalničnej restavraciji dne 22. aprila t. 1., pri katerem bode sodelovala tudi godba domačega pešpolka. Ker obeta biti ta večer jako zabaven, opozarjamo vse prijatelje petja, godbe in zabave na to veselico. (Premembe pri sodništvu.) Imenovani so: Sodniški pristav v Radovljici Fr. Andolšek sodnikom v Ložu; pristav okr. sodišča v Št. Vidu Z. Gal-vagni pristavom pri okrožnem sodišči v Ljubnem; avskultanta dr. H. Mihurko pristavom v Kirch-bachu in A. Haider v Št. Vidu; premeščeni so: Okr. sodnik Gregor Žeriov iz Loža v Tržič in J. Püchler iz Tržiča v Žužemberk. Dalje so imenovani: Ant. Frass v Pliberku in dr. M. Bouvier v Velikovci pristavoma pri deželnem sodišči v Celovci; okr. sodništva pristavi so imenovani avskultanti: Alojzij Dekleva za Kozje, Josip Stifter za Marenberg, Emil Mertlič za Velikovec in J. Ste-pišnek extra statum za Celje; premeščen je pristav R. Bra tuš iz Kozjega v Pliberk. („Dolenjski Sokol") bode imel s sodelovanjem „Dolenjskega pevskega društva" dne 9. in 10. jun. t. 1. (binkoštno nedeljo in ponedeljek) blagoslovljenje društvene zastave. Ker si „Dolenjski Sokol" laska, da gotovo ni zadnji mej slovenskimi društvi, vstrajno stoječ na braniku za pravice tožna Dolenjske in vzbujajoč narodno njeno zavest, in ker bode z omenjeno slavnostjo zvezano tudi odkritje plošče na domu F. Metelka, slovenskega velikega umnika, (v čarobnem kraji blizu Škocijana), v spomin stoletnice njegovega Tojstva, usoja se tedaj odbor vso rodoljube vabiti k tej slovesnosti nadejajoč se, da se jih bode prav mnogo vdeležilo. Na svidenje torej 9. junija v glavnem mestu Dolenjske! (Na Dobrni) je cvetno nedeljo dopoludne bliskalo in grmelo, kakor o sv. Jakobu. Med dežjem je padala solika in pozneje sneg. („Savinjski Sokol") ima v ponedeljek dne 22. aprila redni občni zbor ob 4. uri popoludue v mo-zirski čitalnici. Zvečer je zabava v prostorih gospoda Kolenca. (Podružnica sv. ('¡rila in Metoda) v Šaleški dolini ima v sredo dne 24. t. m. v Šoštanji ob 3. uri popoludue v prostorih g. Fr. liajšterja občni zbor. Poberala se bode letnina in volilo novo načel-ništvo. (Tretja avstro-ogerska vzhodna karavana) je srečno priplula čez morje, obiskala Aleksandrijo, Kairo, Kamel, Nazaret, Tiberijo itd. ter prišla v Jeruzalem, kjer ostane velikonočne dni. Iz Jeruzalema se vrne dne 24. aprila in pride v Trst dne 2. maja. Prihodnja karavana pojde o Božiči. (Izueverjenje.) Tajnik občine v Skomrah na Pohorji, ki je vedno gorela za nemštvo, je poleg drugih tudi občino ogoljufal za 148 gld. 14 kr. Okrajno sodišče v Celji ga je obsodilo na deset mesecev težke ječe. (Pomorska eskadra), in sicer oklopnice „Cesar Maks", „Don Juan d' Austria", „Princ Eugen", „Nadvojvoda Albreht" in jedna topnjača, priplule so včeraj popoludne ob 2. uri iz Pulja v Trst ter sa zasidrale v miljski luki. Poveljnik je kontre-admiral baron Spaun. (Hranilno in posojilno društvo v Ptuji) nam je poslalo računski sklep za miuolo leto. Koncem leta je imelo društvo 2005 udov, deležev 32.275 gl., hranilnih vlog 209.325 gl., izposojenih 253.668 gl., obresti 13.010 gl, za dobre namene se je izplačalo 251 gl., čisti dobiček 2221 gl. 62 kr., promet je znesel 457.934 gl. 97 kr. Telegrami. Berolin, 18. aprila. Cesar je imenoval grofa Herberta Bismarcka za tajnega svetnika, Holstein - Kranel-a za pooblaščenca pri Samoa-konferenci, ki se bo najbrže sešla dne 29. aprila. Odgovor na včerajšnje odprto pismo v „Slov. Narodu" vele-spošt. g. vredniku „Obrtnika*' ad personam! Ker ste me počastili z odprtim pismom, dolžnost mi je, da se Vam na tej časti zahvalim jednakim načinom ter pojasnim svoje stališče glede shoda vo-lilcev II. razreda. Mnogim politikom je priljubljeno in, žal, pre-hvaležno sredstvo: nasprotniku podtakniti bedasta načela in tako ustvarjeni fantom pobijati in uničiti. .Jednaka je z Vašim „odprtim pismom", v katerem me natolcnjete, da sem govoril proti Vaši osebi. Ni mi bila čast, do ponedeljka večer Vas osebno poznati, niti nisem imel prilike, povpraševati po „odprti knjigi Vašega delovanja v javnosti." V poročilu o volilnem shodu II. razreda (glej („Slovenec" št. 87) nisem poročal, da Vi kažeta „animoznost proti duhovniškemu stanu v obče", ker sem Vas smatral tedaj in Vas smatram še danes le kot govornika neke politične stranke, ki se skriva za obrtno društvo, kateri Vi v tem slučaji vede ali nevede poberate kostanj iz žrjavice. Pili ste po moji misli le orodje opravičenih in neopravičenih vo-lilcev II. razreda. Takoj po shodu sera rekel še v mestni dvorani dvema odličuima mestnima gg. odbornikoma: Zakaj ta gospod, namreč Vi, ne kaudidujete v občinski zastop, ki mirno in dobro zagovarja obrtniški stan in je šel, žal, danes na led neki stranki, ki ima blagor obrtnikov le na jeziku. Isto sem pouovil isti večer v zasebni družbi. Dalje so Vam drugi govorniki pri shodu pred mano ovrgli in razveljavili vse ugovore in pomisleke proti dosedanjemu g. mestnemu odborniku, ki jo v odseku in plenumu vestno zvrševal svojo dolžnost, a Vi sto skušali še vedno prodreti z nalogom, ki ga Vam je dala dotična stranka; le vsled tega sem se oglasil in trdil, da smatram uasprotstvo kot animoznost, a ne od Vaše osebe. Iz tega moreto sklepati, da tudi jaz ne gojim animoznosti niti proti Vaši osebi, niti proti obrtniškemu stanu v obče, a nasprotoval bodem vedno in povsod brez „hinavščine" vsem protivnikom, katere vodi v javnem življenji v prvi vrsti osebna korist. Ako ste starejši od mene, to, spoštovani gospod, ni Vaša zasluga, a srčno me bode veselilo, da obile skušnjo iz „mladostnih svojih ,Drang- u. Flegcl-jahre' " porabite in izkoristite na blagor obrtniškemu stanu, katerega ne tlači ljubljanski mestni zastop, pač pa kruta koukurencija velikega kapitala, in no služite kot orodje politični stranki, ki v „politični soparici" vabi obrtnike na svojo stran. Sklicevali ste se na faktum, da jo mostni zastop oddal mizarska dela za mestno šolo Tonniesovi tovarni, kapitalistu, in ne konzorciju ljubljanskih mizarjev. Tovarna je ponujala delo za 5002 gl. 68 kr., konzorcij pa za 5491 gl. 15 kr., torej je bila g. Tiinniesa ponudba za 488 gld. 47 kr. cenejša. Jaz sam sem odločen nasprotnik izsesavanju velikega kapitala, a v tem slučaji bi se pomišljal, za kateri predlog bi glasoval, ker je bila oddaja del dvakrat javno razpisana in je pri primerno nizki svoti razločka malone za 500 gld. Kaj pa, ko bi ostali ljubljanski volilci obrnili sulico in zahtevali, da odložš mandate oni odborniki, ki bi brevi manu obremenili mestno blagajnico za nekaj stotakov? Ako je gospodar kravo prodal pod ceno, ali naj še tele? Sapienti sat! Sploh pa je moja nemerodajna misel, da sta gg. mestna odbornika, zdravnik in duhovnik, proti katerima je bila naperjena vsa agitacija in ki dobro poznata obilnost v boljših hišah in revščino v bornih stanovanjih, glasovala po svojem prepričanji. Konečno Vam. g. vrednik, odkritosrčno želim mnogo sreče pri Vašem potegovanji za obrtniški stan in Vam verujem, da bodete, ne oziraje se na osebno korist, spolnjevali svojo dolžnost. Ljubljana, 19. aprila 1SS9. Vrednik „Slovenca". Vroiueiisk« sporočilo. e ci C Cas Stanje Veter Vreme « t opazovanja zralcomera v mm toplomera po Celziju \ Mok na 24 »h; 18 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 733-1 732-5 734-5 -1-4 88 3-6 brezv. si. jzap n megla jasno •1 000 Srednja temperatura 3-7°, in .rti" pod noruialoiu. Tržne cene v Ljubljani dud 17. aprila. gl; kr. *—"**—-J gl nr.l Pšenica, hktl. . . . 5 85 Špeli povojen, kgr. . _ 70 i Rež, „ . . . 4 71 Surovo maslo, „ _ 80 Ječmen, „ ... 4 87 Jajce, jedno „ _ 2! 9V?8...... 2 ¡10 Mleko, liter. . . , _ Ajda. „ ... 4 07 Goveje meso, kgr. . — 54 Proso, „ ... 4 87 Telečje „ „ . — 52 Koruza, „ ... 4 50 Svinjsko „ „ . _ 50 Krompir, „ ... 0 07 Koštrunovo „ „ _ 34 Ijcča, „ ... 12 — Pišanec..... _ 60 Grah, „ . . . 13 — Golob ..... _ 10 Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . — 94 Slama, „ „ . . 2 32 Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 80 Speh svež, „ 54 „ mehka, „ „ 4 50 XXXXXXXXXXXXXXXXXX X Brata Eberl, x X izdelovalca oljnatih barv, flrncžcv, lakov JC K & K X * X K X X in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X ELi_jg ■■ E® I jstias», S za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na dožeii kot iT znano reelno fino delo in najnižje cene. H Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem ?T lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše (8) * — Odlikovan: 1873, 1X81. ►E3- Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— iia l>unaji TIX., ZieglcrgaHse 27. Zastopnik Frane Jtriickiier. Proti gotovi naročbi se n a j t o č n e j e i z v r š n j e j o vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna uoroljuatili barv, firneža in laka~w I rp JS iT - s i ~ S 6-1 S ►Pisarna in zaloga •■ C ► a _ 'S" I lil > 1 j «,11 i . <5 i n .Solwlii drevored