ra PRIMORSKI DHEVNIK v - St€ GLASILO OSVOBODILNE FRLNtE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 201 (1291) Spedlzione gotpvini plačana in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 25. avgusta 1949 Cena 15 lir - 2.50 din .Številni komunisti llalije izražajo simpatijo do Jugoslavije le ifor v K P Italije proti tistim, ki odkrito izražajo simpatijo do prsata lita in ki na sestankih protestirajo zaradi klevet proti FLRJ - pisma italijanskih komunistov in socialistov Svilna Soeiba ščiti Namesto da bi uveljavila obstoječe zakone, hoče italijanska vlada z izrednimi zakoni naplaviti iz Sicilije kolonijo od ii cm del m cntsia solidarnostna ttM 24 (t- ■ času oriha* • v zadnjem Simu veenn)0-iV urad Taniuga v ^ih nr>u ■ 5 'ne^a pisma iz '*janski u Jln,ltaWe,v katerih Ita-Večini bivšmUn-SF in s°cialisti, po n‘ antifašj,l(.dorc' *n bivši partiza-Vaaslio ta obsojajo protijugoslo-^iftforcnia;*,0-1 pan->°' Jo vodi ko-V leh stlcni tisk v Ital-iji. izražajo italijanski VrŽer,ost • - .,- *... JiUdstvu i„°^?Ug0SlaViji' njenemu e zaupanje in svojo pri- , l*5IVu ih ..j. “ J * 1JJe 55,8 Tita t pod vodstvom mar-BP zaradi i svo^e občudovanje za k Ustvari ge> kj jp je prevzela, ^lističr,- alistižne odnose med Srt.. ‘mi m komunistjčnimi "‘vamj n,- - 11 Bomurn “ l*\ Partizan iz Foggie ... nuni,. c ■ lussic ,6> ča « ®alvatore Lacialamelli Etične nf Z. organizacijah komu-vsem\-1Je. *tab5e izvaja teror [pirati nr lStim> ki si upajo pro-j Vetam p Protijugoslovanskim Minsk? žuSanjem partijskih H50, se sklU-kazr,i- je rečeno v pi-b^Ho vsa Prisiliti nas na po-* svilni tiJ: ?ar So vedno bolj Sta.akih Pri partijskih se- ?Jt‘jo j. irražajo svojo sim- „.(arsa*a Tita. Sklenili smo !v poviti društvo prijate-k N Ugoslav‘je, katerega bo razkrinkati pred J ke nhi .iPdstvom laži in kle-.rar|i «irii„°Zbe' ki se danes z vseh Proti jugoslovanskim hx- 1 Qenri.. Pai'tije delavec iz Sestri ^ rn“jV* P‘8e: “Razkol, ki je na-ysmi - - - Si s in Informbirojem, srcu vseh nas, Ne moremo tega, ker vidimo, , - ,litr .. socializem, za kar so i- vIki--. lahko ponosni. Za na-ki nismo ie USD "‘Prosu. bolest fileti pr°letarcev h v. “ vsega ste- korake pri obnovi vaše države, ki ste ustvarili ljudsko republiko, nadaljujete vaše delo. S srcem polnim upanja in z našimi bratskimi pozdravi vam želimo, da bi v vaši dr-žavj z uspehom uresničili naš ko-munistično-socialistični ideal«. V velikem številu pisem se govori o težkočah, ki jih imajo delavci in italijanska mladina bodisi v uradnih organizmih, kakor tudi v vodstvu partije, ker izražajo željo, da bi potovali v Jugoslavijo, da se na mestu prepričajo o neutemeljenosti klevetniških obtožb, ki jih italijanski tisk dr.evno objavlja proti Jugoslaviji. Komunist iz Brescie Costanzo Sacchi i \ ■: Ko smo na partijskih sestankih odbili klevete proti maršalu Titu in KPJ ter zahtevali privolitev za potovanje v Jugoslavijo, da bi se sami prepričali o resnici, so nam žugali z izključitvijo iz partije. Vendar smo sklenili, da bomo stvorili skupino in odšli v Jugoslavijo, tudi če moskovska ((Pravda« piše, da «vi odpirate vrata za-hodrim reakcionarjem«, in čeprav nas bo vodstvo naše partije iz) lju-čilo kot »nevredne komuniste«. V pismu je nato rečeno, da je skupina komunistov in socialistov iz Brescie sklenila ustanoviti ov bor prijateljev jugoslovanske republike. PALERMO, 24. — Lahko se reče, da pomeni Scelbov režim zlato dobo za banditizem v Italiji. Policija, ki je kaj hitro pripravljena zapreti bivše partizane in demokratične borce, se kvečjemu še ukvarja s preganjanjem »nezadostnih« ženskih kopalnih oblek, pri tem pr. pušča popolno svobodo sicilskim in sardinskim banditom, ki ogrožajo ves glavni promet skozi nekatere predele. Znani sicilski bandit Giuliano je za organe javne varnosti ((nedosegljiv«, a znano je, da je pred časom neka švedska novinerka brez vseh težav prišla v njegov ((glavni štab«. Kdor pozna sicilske razmere, ta ve. da ne bi bilo nemogoče ujeti bandita Oiuliana z vso njegovo bando. Toda tukaj so «še druge stvari vmes«, zaradi katerih je temu in onemu bolj prav ,da ostane Giuliano na svobodi. Nedavni napad Giulianove tolpe, ko je izgub.lo življenje osem karabinjerjev, je le zdrezal vlado in Scelbo, da zaradi javnega mnenja kaj ukrene. V Palermo so pTispeli predstavniki notranjega ministrstva, poveljniki karabinjerjev in policije ter razni upravni funkcionarji, ki so «proučili situacijo«. Na podlagi tega »proučevanja« je notranje ministrstvo izdalo poročilo. kjer trdi, da je javna varnost že davno normalizirana po vsej Siciliji razen področja Monte-lepre ter bližnjih občin; da sredstva za borbo proti banditizmu v omenjenem področju zadostujejo in tretjič, da so banditi razvijali svojo dejavnost v zadnjem času z zahrbtnimi napad; na organe javne varnosti. Na podlagi teh ugotovitev je notranje ministrstvo izdalo nekaj u-krepov, ki se v glavnem nanašajo na imenovanje raznih oseb za vodstvo akcij proti banditom. Ven. Envera Hodže Skupina dela proti interesom albanskega lj udstva Temni nameni albanske note jugoslovanski vladi - Šovinistične težnje informbirojevskih voditeljev proti Jugoslaviji - Socialistična Jugoslavija spoštuje neodvisnost albanskega ljudstva s« V ■' Sosn' hismo ie uspeli reši. S klerikalcev, je vsa- 81 J? in vsaka laž, kj j0 sli-'■ vam, nož v naš hrbet, že napravili ogromne BEOGRAD, 24. (Tanjug). — V zadnji albanski no.ti Jugoslaviji ter v prejšnjih podobnih notah se navajajo izmišljeni podatki, ko se zatrjuje, da so jugoslovanske obmejne straže prekoračile albansko mejo. Klevete proti Jugoslaviji so postale dnevna praksa albanskih oblasti. Vsiljuje se vprašanje, da se ugotovi, kakšen je r.amen, ki ga hoče doseči albansko zunanje ministrstvo s širjenjem vesti q provokacijah s strani jugoslovanskih ob- 5» veča n teror 111 omiiii olas! sto v , Sodišča so obsodila na smrt 214 demokratov Napadi demokratične vojske v Makedoniji 24> — ((Tanjug« polj' Javlj. *a ‘^obodna Grči-’>tfj . so v Makedoniji vJs.- sde uspešno napadle H Višin. je Pri Berenesti. Pri b‘lo 10 monarhofa- k, Mrtvih • mnogo ranjenih . ,4a n l ,?‘stičnj Ufi*,. 0 bi glavni štab i HVa C"ilb v južnem Epiru ter V« ’ , V Mrtvih Imeie njegove če sod-*" ranienih' 'o Pmtr 1S.C„e na Kreti je na Proti 47 demokratom, ki da so pomagali tj. 1 . °bsodilo 2 ženski na ,druSih W kazni V n 'h. ’ n oseb na različne ® Pa jih je bilo ni P° ie vojaško sodišče d k",11212 gržkih °btož, \h ^ kal - grSklh P3‘ lj 12 obt atcrin“ več žensk. 'sttirtn. fl;,'encev- so obsodili V^eljn °Vnega k> O ekonomskih odnosih med socialističnimi državami Jioji v .'Udem medse- ^Podarstev2lifnib.!''ac|OMl- boju, ki je V po- Nih 7“. zvit VJ^Periui- nernoralen jV! °SvajanZma dobiva ta boj S Vll'°v tui‘h dežel Is tlJa*-. *°vin za- *n tičišč, za-^ih'v‘]v"UsvetaraZ”ih '':kUpin m.pena- S;>VVet V'" ?lUc Ostema izkori-v ajde zaostala dr- zgori^ravoluclonamem -^vinskih okovov, ‘°na‘-ni spremem-uničenju izko- riščevalskih odnosov med državami, v ustvaritvi socialističnih odnosov enakopravnosti, z eno besedo v požrtvovalnem revolucionarnem boju in v največjih naporih za hitrejši razvoj lastnih proizvajanih sil. 5. V izkoriščanju neke zaostale države (na primer Jugoslavije) so udeležene vse tiste države, ki so na zgornjem delu lestvice, ne glede na to, ali so z njo v odnosih blagovne menjave ali ne. Drugače povedano, če stoji Madžarska na zgornjem delu lestvice, bo vlekla ekstraprofit iz zaostale države, recimo iz Jugoslavije, toliko pač, kolikor ji pripada v svetovni menjavi, ne glede na to, če medsebojno trgujeta. Ce med dvema državama ni menjave, s tem še ni rečeno, da je prenehal med njima vsak ekonomski odnos. Nasprotno, obedve se ekonomsko povezujeta preko svetovnega trga, ki deluje univerzalno, ki posredno ali neposredno povezuje vso gospodarsko verigo in jih s tem poveza-vanjem dela medsebojno odvisne. V tem tudi je vloga svetovnega trga, zato se tudi imenuje svetovni, ker spravlja z menjavo blaga, ki postane univerzalna svetovna vrednost, vse proizvajalce — to pomeni vsa nacional- na gospodarstva v medsebojno zvezo, odnos. A ta odnos je kapitalističen, to je — izkoriščevalski. V tem je tudi vozel vsega problema; ni mogoče živeti na nebu, temveč samo tu, na zemlji. Ni mogoče prenehati s trgovino, ni mogoče prekiniti slehernih gospodarskih odnosov z Jugoslavijo in reči: «Nate, zdaj vas ne izkoriščamo, živite brez izkoriščanja!« Izkoriščanje obstoji vse dotlej, dokler se blagovna menjava razvija na temelju svetovnih cen, ne glede na to, če ima neka država neposredne trgovinske odnose z državo, ki se »odpoveduje« izkoriščanju. Takšna prekinitev odnosov pomeni samo diskriminacijo in politični pritisk z ekonomskimi ukrepi, a niti najmanj ne ublažuje izkoriščanja zaostale države. Toda o tem bomo obširneje govorili kasneje. 6. V konkretni blagovni menjavi med dvema državama so mogoči določeni popusti od svetovnega povprečka v obsegu, v katerem vsili ena drugi neke pogoje, ki odstopajo od svetovnih (cene, struktura i- dr.)- Do te mere lahko neka država potegne več koristi, kakor bi ji pripadalo po povprečku, ustvarjenem na svetovnem trgu. To se praviloma dogaja takrat, kadar ima bolj razvita in močnejša država določen ekonomski ali politični monopol in ga izkoristi proti manjši za povečanje izkoriščanja. Na primer: Hitlerjeva Nemčija pred vojno proti Jugoslaviji. So pa tudi nekatere socialistične države v neki meri izkoristile to monopolistično pravico do Jugoslavije ‘n verjetno tudi prot; drugim nerazvitim socialističnim državam, na primer proti Bolgariji. Odnos socialisličnih držav do svetovnega Irga in v zvezi s tem njihov medsebojni odnos Države socialističnega tabora so prešle znotraj svojih nacionalnih meja h graditvi socializma, k likvidaciji privatne lastnine in kapitalističnih ekonomskih zakonov, k ustvarjanju socialistične zakonitosti in socialističnih odnosov. Za podlago našemu razpravljanju bomo vzeli, kakor da so v vseh teh državah socializem že zgradili in bomo pregledali njihov odnos do «zunanjega» sveta — tako do kapitalističnega kakor tudi do socialističnega. Vsaka posamezna socialistična država je doslej prodajala določeno količino in vrsto blaga, k‘ ga je proizvedla v lastni socialistični proizvodnji, in to i kapitalističnim i socialističnim državam, v pogojih in po cenah, ki so po svojem ekonomskem bistvu enake in popolnoma ustrezajo fNadaljevanje na 4. strani), II. MILENTIJE POPOVIČ La formazione dei prezzi ca-pitalistici mondiali si verifica sulla base dell’azione anarchica della legge del valore, e cio in modo piu perfetto che all’inter-no dei limiti nazionali di un’-eco-nomia capitalistica Marx dice: «E’ nei dcmmercio mondiale che il valore delle merci si rea-lizza universalmente«. ( C. Marx: Il Capitale, libro I.) Cio signiiica che nello scambio internazionale agisce universalmente anche la stessa legge del valore; ossia: nella formazione del tasso medio mondiale del profitto e nella formazione dei prezzi di mercato, vale a dire, nella lotta di concorrenza reci-proca fra i piu diversi produtto-ri e merci, predotte singolarmen-te nelle piu svariate condizioni, l’azione anarchica della legge del valore conduce alle maggiori ine-guaglianze e al maggiore sfrutta-mento degli Stati piu debolj e meno sviluppati da parte di quel-li piu forti e piu sviluppati. Nelle condizioni deH’imperiali-smo 1’J-nfluenza dei grandi monopoli conduce ad unhneguaglian-za ancor maggiore. Ma d; cio parleremo in seguito. Per ora passeremo in rassegna i rapporti nelle condizioni della libera concorrenza .capitalistica. Circa la formazione del tasso medio del profitto e la determi-nazione dei prezzj di produzione in un dato mercato nazionale, Marx dice: »A causa della differente com-posizione organica dei capitali investiti nei vari rami della produzione; ossia: poiche capitali della stessa grandezza — data la differente parte del capitale varia-bile in un capitale complessivo di determinata grandezza — muovo-no cjuantita variabili di lavoro, essi.,.producono quantita molto dif- Sui rapporFi economici Ira gli sfaH s o c i a I i s M ferenti d; plus-valore. Ne conse-gue che i tassi del profitto nei vari rami della produzione sono molto differenti. Questi differen-ti tassi del profitto vengono ri-dotti dalla concorrenza a un generale tasso del profitto che e la media di tutti questi differenti tassi del profitto. II profitto che in conformita a questo tasso generale del profitto spetta a un capitale di determinata grandezza. — avesse pure una qualsiasi composizione organica — si chia-ma profitto medio«. (C. Marx: II Capitale, libro III). Inoltre: »Sebbene i capitalisti di diversi rami d; produzione, nella ven-dita della propria merce ricevo-no di ritorno il capitale — valore impiegato nella produzione di questa merce — essi pero con cio non raccolgono il plus-valore e, per conseguenza, nemmeno il profitto prodotto nei proprio set-tore nella produzione di questa merce, ma soltanto quella parte di plus-valore, ossia di profitto, che nella ripartizione eguale ricade su ogni parte aliquota del capitale totale delFintero plus-valore o dell’-ntero profitto, prodotto dal capitale sociale complessivo in un dato periodo di tempo e in tutti i rami della produzione«. (Idem). Cosi, nelle condizioni delTeco-nomia capitalistica non esiste soltanto lo sfruttaniento del lavoro da parte del capitale, ma ac-canto a questo sfruttamento fon- damentale vi e pure l’appropria-zione degli extra-profitti dei set-tori arretrati della produzione da parte di quelii piu sviluppati: quei settori della produzione che hanno una piu alta composizione organica del capitale, che sono tecnicamente piu attrezzati ed economicamente piu sviluppati, traggeno gli extra-profitti a spe-se di quelli arretrati che hanno una piu bassa composizione organica del capitale, che sono tecnicamente ed economicamente meno sviluppati e piu arretrati. Quanto sopra detto vale per-fettamente anche per la formazione del tasso medio mondiale del profitto e dei prezzi mondiali di mercato. Sul mercato mondiale giunge la merce prodotta sotto differenti condizioni nazionali di produzione. II suo prezzo di produzione nazionale e stabilito dal valore totale delle spese di produzione, piu il profitto medio nazionale, formatosl sulla base del tasso del profitto medio nazionale. Da questi prezzi «nazionali», ma sulla base della concorrenza mondiale, si forma sul mercato mondiale il tasso medjo del profitto ed il prezzo mondiale nella lotta di concorrenza reciproca. Appena in base ad un prezzo mondiale cosi stabilito si deter-mina quale sara la partecipazione al profitto mondiale di ogni singolo produttore-concorrente, cioe di ogni economia nazionale, senza tener conto del plus-valore prodotto alTinterno di questa economia; o, in altre parole, senza tener conto del tasso medio del profitto e della quantita di profitto dj un’economia nazionale preša singolarmente. Dato pero che -ul mercato mondiale si presentano con le proprie merci Stati con differente composizione organica del capitale, cioe Stati con attrezzatu-ra tecnica e sviluppo economico differenti, gli Stati che hanno una composizione organica del capitale superiore alla media della composizione organica mond.ale (il valore delle merci dei quali verrebbe coperlo dai prezzi sta-biliti sul mercato mondiale), traggono in dati momenti extra-profitti a spese d; quelli che hanno una piu bassa composizione organica del capitale. Inoltre in base a tali leggi che reggono l-economia capitalistica mondiale, gl; Stati sono divisi, da una parte, in Stati che sono al disopra della media, cioe quel-li, che arricniscono alle spalle degli altri; dalPaltra parte, in quel-li che, per _ la loro arretratezza, sono tributari de; primi. I rapporti capitalistici nella produzione mondiale non solo hanno pro-vocato l’arretratezza di numerosi Stati, tenendoli costantemente in tale condizione, ma aprofon-discono sempre piu questa spro-porzione. Proprio per tale ragione il com-mercio estero, ossia il prezzo mondiale, significa un mezzo di sfruttamento degli Stati arretrati, un mezzo per aumentare il profitto degli Stati progrediti, per 1’appropriazione di parte del .(Continua in 2.a pagina), La sitiiaziGiie siiiteleieilif edi! CBnsresso ^§1 ParilioGoRiunisla TRŽAŠKI DNEVNIK Conlinuazione dalla l.a pa gma) coi lavoratori piu coscienti vet j campo sindacale, le notizie ed i da-> tl Silila situazione della RepubbLca I Federctiva Popozare Jugoslava clie I compaicno sul bollettino dinfor- | mazioni eTunjug«, sui giornali eBorba», eVoce dei Lavorataris «Voce del Popolo», «Primorski dnevnik» e «Nostra Lotta« con quanto scrivono i giornali comin-formisii. i comunisli e di lavoratori det circondario delVIstria si preparlno al congresso generalizzjindo i com-piti assuntisi dai lavoratori detle fabbriche di Isola, Arrigoni ed Am-pelea, delle maestrranze delTAdria e guelle dei cantieri piranesi, dal-Vnmministrazione Acquedotti c Bo-nifiche e dai piccoii cantieri ed officine nuirittime. Attivizzino in tutto il circendario al massimo lo appavato sindacale, sviluppino le iniziative intese a rafforzare l’e-conemia della zona, aumentare la f.roduzione assecondando c raffor-zando cosi Vopera dei poteri po-polari. Ponge.no in primo piano, i lavoratori delVIstria, la lotta contro i sabotatori, gli speculatcnri ed i fan-nuli oni, allo scopo di migliorure ancora le condizioni generali del popolo, sidresempio di guanto fun-no i comunisti in Jugoslavia. II congresso esaminerd la gue-stione sindacale internacionale. I comunisti ed i lavoratori del Ter-ritorio discuta-no sin d'or a sugl i avvenimenti sindacali degli ultimi tempi in Italia, Francia, Inghilter-ra, sugli aspetti e risultati della lotta sindacale delle crganizzazioni rappresentate nella F. S. M.. Esamlnino da un punto di vista Critieo le ragioni e gli scopi del patto di amicizia e di collabora-Jo-ne, valuto dai vidklisti, tra la Cer, fr d e raz i on e Generale Jtaliana eiel Lavoro e di Sindacati Unici di Trieste. M congresso certamente fornira ni lavoratori vna chiara prcspetti-va svile lotte avvenire. I camuni-Sti orientino sin da guesto momen-to la classe operaia del Territorio dlVesame ed alla rischizione di al-czmi fondamentali problemi dei lavoratori, spiegando, ad esempio. la natura detVimnerialismc, le ¥ Tovorni nadaljujejo strojev s stavko Ali bodo bančni uradniki uradovali dopoldne in popoldne ? 29, t. m. stavka tržaških železničarskih delavcev Delavci, zaposleni v CRDA, ki so se prejšnji teden vrnili s svojih dopustov, so ponovno pričeli z agitacijo v Tovarni strojev S. Andreja. Delavci iz montažnega oddelka tudi včefaj niso delali. To se pravi, da stavka, ki jo je povzročil odpust dveh delavcev zaradi krivične obsodbe, traja že od 7. avgusta. Delavci bodo s svojo agitacijo nadaljevali toliko časa, dokler jim ne bodo priznali pravice, da smejo pisati na svoj stenčas o stvareh, i njih osebno zanimajo. Nadalje se bodo borili, da bo končno morala zmagati resnica o odpustu omenjenih dveh delavcev, k- jo je izpovedalo preko sto delavcev. Delavci drugih tovarn in podjetij izražajo stavkajočim tovarišem najširšo solidarnost. Izkazujejo jo z denarnimi podporami, ki so j?h darovali delavci iz ladjedelnice S. Marka, tovarne Kozmann, Arzenala itd. Poleg že omenjenega sindikalnega gibanja v Tovarni strojev se pojavlja na sindikalneip polju v poslednjem času vprašanje bančnih uradnikov, ki so doslej opravljali svojo službo, ibe da bi delovni čas prekinili, to se pravi od jutra pa do 2 popoldne. Ta delovni urnik je priznan s podpisom pogodbe med sindikalno stroko in pa direkcijo. Nekateri odpadniki sindikalne zveze bančn.fa uslužbencev, ki so člani njihove sindikalne organizacije FABI, pa so kot nepooblaščeni elementi sklenili z direkcijo novo pogodbo o delovnem urniku, ki predvideva ločen delovni čas. Proti takemu nezakonitemu snet postopku je sindikalna stroka K tej je prišla slovenska učiteljica, da tudi ta mati podpiše vlogo na mestno občino. Toda tašči te Slovenke ni šlo v glavo, da se sloven. ska učiteljica tako poniža in nadleguje ljudi po hišah in zbire take polise. Rekla je, da v Italiji tega ne delajo (kar za nas ni važno) in da se morajo starši sami odločiti, v katero šolo bodo vpisali svojega otroka. Mislimo, da tako stališče ne bo vplivalo na odločitev mlade slo-«...kdor zaničuje se sam, podlaga je »...kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. Njena tašča pa naj bo prepričana, da to ni nikako ponižanje slovenske učiteljice, če pomaga staršem v pravičnih zahtevah po slovenskih šolah, ker je to n3ena dolžnost. Naj si tudi zapomni, da materin iezik ni nikoli manjvreden jezile. Važno za prebivalce Nabrežine, Devina, Mavtiini Slivnega, Šenplaja in Medle vasi II! V SIIIZDII Te dni je bila zemljiška knjiga davčnih občin Nabrežina, Devin, Mavhinje, Slivno, Sempolaj in Medja vas po številnih intervencijah vendarle prenesena iz Tržiča v Trst. Končno ne bo treba našim kmetom več hoditi v Italijo, da ugotovijo zemljiškoknjižno stanje svojih zemljišč, ki so na Tržaškem ozemlju. Splovitev ladje v Miljah Danes zjutraj bodo v ladjedelnici ((Felszegi« splovili motorno ladjo «Brio», ki jo gradijo na račun neke norveške paroplovne družbe. Lzdja je dolga 56 m, široka 9.9, visoka 5.75, nosilnost 1050 ton, hitrost 11 vozlov na uro. Motorji Sulzer z jakostjo 600 konjskih sil so bili zgi-ajeni v Tovarni strojev Sv. Andreja. VII m V dveh inačicah se kaže delo slovenske šolske uprave v Trstu. Toda obe sta po svojih posledicah enaki, ker izdajata interese sloven. skega šolstva na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Ne more biti v prospeh slovenske šole, če je z nenehnim popuščanjem v borbi za slovensko šolo postala docela odvisna od svojega gospodarja in italijanske reakcije. V tej varianti je samo privesek vodeči šovinistični italijanski šolski upravi. Za svoj obstoj se ima zahvaliti samo nekemu ((demokratičnemu« principu. V drugi inačici pa je s svojim upravljanjem slovenskega šolstva postala enakovreden partner italijanskim šovinistom ter se jim je na svoj način pridružila v preganjanju slovenske šole. oziroma v današnjem primeru, proti slo. venskim demokratičnim učiteljem. V košu za smeti so opravljena njihova načela, da so pred zakonom vsi enaki, da je merodajna samo strokovna izobrazba, da so za LJUBAVNA TRAGEDIJA IZ UL. MO LIN A VENTO PRED POROTO LjaMni mmmm M ra e lei in i ieii, i mm um m 3 leta moja e zornem zairni particolari mo.nifsslazioni cone rete, quali Piano Marshall e Patto A-Uantico, le causc della crisi eco-nomioa nel mondo dccidentale ed v Trieste. Cnratterizzino, con i nuovi dect-tivi elementi, le funziorV conservv-trici e padronali della Camera del Lavoro di Trieste, soieghino Tim-portanza delTunitd sindacale e le ragioni per cui la C. d. L. restera in vita eno guesto o con altri no-mi, finche restera in vita la classe che la alimenta e la protegge. Portino, i comunisti ed i lavcra-tori politicamente esverti, un lar-po contributo alla risolurione della gravissima situazione sindacale di Trieste; lottino con la maggiore energia possibile, affinche si rico-struisca nel Territorio di Trieste il fronte sindacale classista sulla tivea della F. S. M., sen za disari-minazioni, con pieni diritti e doveri per tutti i lavoratori ed orgar.izza-Zioni, i■ndisti.nlamente, a guclsiasi nazionalitd appartengano. ndrter’-pino di guella o di quell’altra fe-de religiosa od opinione politim. purchč accettino i principi della [ lotta di classe, purche riconoscano giusti i postulati statutarj della F. S. M„ Solo cosl, i comunisti ed i veri', democrntici, avranno concorso alla' preparazione del serondo congresso del P. C. T. d. T. ed avranno‘ contribuito decisamente a far si che il congresso sia il congresso d: tutta la classe operaia, perchč ne avra intrrpretato le esigenze fon-damentali. B. P. bančnih uslužbencev E.S., v kateri so včlanjeni skoraj vsi bančni uslužbenci, protestirala, češ da krši že obstoječo in veljavno pogodbo. Bančni uradniki se bodo še nadalje borili za neprekinjen delovni čas. Kot smo izvedeli, so tržaške banke že sporočile svojim uslužbencem, da bodo s ponedeljkom pričeli uradovati dopoldne in popoldne. Tudi tržaški železničarji so pričeli z agitacijo. Vzpodbuda za sindikalno gibanje je prišla iz italijanske republike, kjer so železničarji že predložili svoje zahteve i,n so jih s sindikalno borbo tudi podprli. Tržaški železničarji bodo 29. t. m. nastopili s poldnevno stavko, da izrazijo svojo solidarnost do upravičenih zahtev italijanskih železničarskih delavcev, ki so obenem tudi njihove zahteve. Zato po slovenskem je seri m (mi pravica Sui rapporti esonomici tra gli stati socialisti Continuazione dalla prizna pag. plus-valore prodotto da lavoratori degli Stati meno progrediti. Marx diee che nel commercio eetero «....concorrono con diver-se merci che gli altri Stati pro-ducono in condizioni piu dilfi-cili, cosi che gli Stati piu progrediti vendono le proprie merci ad un prezzo maggiore' del loro valore, sebbene a piu buon mercato delle nazioni concorren-ti». (Idem); oppure: sul mercato mondiale il lavoro degli Stati piu progrediti «si realizza come lavoro di maggiore peso speci-fico... perche il lavoro che r.on viene pagato In guanto qualita-tivamente superiore, viene ven-duto come tale«. (Idem). (Continu a) Za leva po slovenskih šolah ca Tržaškem ozemlju ne diši nhi po slovenskem šovinizmu niti po .((slovanski invaziji« na italijansko ozemlje niti ni stvar slovenskega prestiža. Je bila, je jn ostane ramo naša osnovna pravica. In še za to osnovno pravico se moramo boriti korak za korakom proti italijanski- šovinistični reakciji. V šolskem okolišu ul. Donadoni je nujno potreben slovenski otroški vrtec, za katerega so starši otrok ic večkrat žaman zapravljali čas pred vrati Mianijevega in Palutanovega kabineta, da bi izposlovali potrebno dovoljenje. Za slovenski otroški vrtec ni denarja. Za letošnje šolsko leto pripravljajo starši vlogo na mestno tržaško občino, v kateri zahtevajo vsi prizadeti otvoritev otroškega vrtca v ul. Donadoni. Vlogo podpisujejo vsi Slovenci v tem okolišu, kj imajo za šolski vrtec godne otroke. V ul. Rossetti živ; mlada mati. Ker je Slovenka, hoče, da se tudi njen otrok nauči najprej slovenskega jezika, ki naj bo osnova za učenje vseh drugib jezikov, pri n«s predvsem italijanskega, kajti čim več jezikov znaš, tem več veljaš. 28-lct.ii mladenič Gradara Mario je včex'aj sedel na zatožni klopi in nervozno poslušal celo vrsto prič, ki so ga deloma obtoževale deloma pa s svojim pričanjem olajševale njegov položaj. Zadeva, -adi katere se je Gradara včeraj moral zagovarjati, je sledeča. Letos pozimi se je Gradara zaljubil na nekem plesu v Rossettiju v 26-let-no Julijo Ftirlanetto, poročeno Kramer, žensko, ki je že 7 let živela jočena od moža. Med njima je nastalo ljubavno Fazmerjo. Med tema dvema ljubimcema pa je ves čas stal v-roes tretji protagonist, mladenič Josip Biagi, kj je delal ekupaj s Furlanettivo pri podjetju SC AL A, bi izdeluje reklame jz neonske razvetljave. Se predm pa je ženska spoznala Gradaro, je bila v tesni stiki s Biagijem. To ljubimkanje z Biagijem na. eni stran; in z Gradaro na drugi se je nadaljevalo do tragične noči 19. junija t. 1., ko je Gradara razburjen in ljubosumen v trenutnem zmsde-nem stanju izstrelil tri strele proti nezvesti ljubimki na njenem domu v ul. Molino a vento in jo ubil. Sebe pa ni uspel več ubiti, ker je samokres odpovedal. Prva obtožilna priča, mati pokojnice, je prizmala. da je njena hči imela ljubavno razmerje z obtožencem, vendar pa iz razumljivih vzrokov ni omenila Biagija. Biagi ki je tuši pričal, je s svojimi dobro merjenimi besedami povedal, da je delal skupaj s pokojnico, da je bilo med njima le prijateljsko in tovariško razmerje, da sta hodila skupaj, ker sta morala napraviti isto pot zdoma na delo, skratka, da je bil njen vzori;; in nesebični prijatelj, ki je skrbel zanjo, da bi se ji Gradara ne približeval, pri teh izjavah je obiožaoec nervozno skočil pok.on.cu, zaklel ;n zakričal, da so to samo laži. Sodišče ga je zarad; tega poslalo na hodnik. Priča je še nadaljevala, kako so se po njegovem razvijali dogodki onega večera, ko je bila pokojnica ubita. Tisti večer naj bi se s pokojnico slučajno dobila v nekem baru ob devetih zvečer, potem pa da jo je spremljal domov qb 11 zvečer in to zaradi tega, ker ona ni hotela, da bi jo Gradara nadlegoval s svvojun ljubimkanjem. Priča Gašperini, ki je ono usodno noč razorožil Gradaro, je povedal, da je imel Gracigra naperjen samokres proti svoji glavi. Policijski agent, ki ga je spremljal na policijo, je povedal, da je bil obtoženec ono noč duševno pobit človek, ki ni kazal ciničnega zadovoljstva nad svojim dejanjem. Psihiater d.r. Ferri je bil včeraj zaslišan in apoznal obtoženca, da je duševno omejen, da mu manjka kritični čut in da je podvržen psihičnemu jnLntilizmu. Isto mnenje o obtožencu je dal tudi uradno imenovani psihiater, ki ga je poklicalo sodišče. Najbolj žalostno sliko včerajšnjega procesa je dala mati obtoženca. Stara osivela ž.nska, ki je na prvo Openski pevci so postali neubogljivi. Riko je rekel ume!», pevci pa so rekli: «da!» in so šli pet v Bazovico. vprašanje sodnika, kaj ve povedati, odgovorila v solzah. Povedala je, da je pokojnica ljubila njenega sina, da je celo spala pri njem doma in da sta si mislila ustvarili skupno ognjišče letos za bežič. Popoldne je spregovoril državni tožilec. V svojem govoru je priznal, da je Gradara sicer res ubil. vendar. da ne spada med ob čajne zločince, ki ubijejo iz nizkotnih in mav'evalnih namenov. Gradara soaria med ono vrsto zločincev, ki ljubijo jn ubijejo. 2enska, s ki-tero je (me; opravka, je bila bolj lahkoživa. V ljubosumnosti, ker se je čutil, da ga je izdala, je ustrelil. Obtoženca ie treba s(xiiti z usmiljenjem. na drugi strani pa je t>'e-ba priznati, da je ubil žensko, ki ie pustila 9-1 tnega otroka. Tož-lec je predlagal, naj sod šč upo te-va vse olajševalne okoliščine, med temi duševno na trojenjc, nagibe, diloo duševno omejenost. Predlagal je naj sudi.iče -zaradi umora obsodi Gradaro na 9 let in 8 m se. ev jsče. pa .5 mesecev zapora pa za ostal« kazniva dejanja, ker je brez dovoljenja imel orožje. Ro tem govoru je spregovoril za-g vornik Zennaro. Omenil je, da je bila pokojnica amoralna in neod-kritosrčna ženska, ki je igrala dvoj. no vlogo s svojima ljubimcema. Bila je v intimnih stikih z Biagijem. To je izdajalo tud, včerajšnje Biagijevo stališče na procesu, ko je z dobro umerjenimi in preračunanimi besedami povedal to, kar je hotel in mu je prijalo. Kakšen interes pa naj bi drugače imel Bia. gi, da bi varoval pokojnico na tak način pred Gradaro. Dejansko je bil Gradara zanj le nadležen ljubimec. Od treh protagonistov te drame pa je bil Gradara pravi nainež in sanjač. Jasno je iz samega procesa, da ženska ni hotela popolnoma pretrgati ljubavno razmerje z Biagijem, ker je bil njen predstojnik na delu, kjer jo je favoriziral. Do svojega sklepa pa je Gradara prišel tisto soboto, ko je videl žensko v mestu z Biagijem, medtem ko sta se zmenila za sestanek in jo je on čakal. Odvetnik je svoj zagovor zaključil s prošnjo, naj sodišče sodj milostno. Niti po tričelrturnem zasedanju je sodišče spoznalo obtoženca za krivega umora in ga z vs:mi olajševalnimi okoliščinami cbsudilo na 6 let in 4 mesece ječe, zaradi prekr. škov glede npšen'a orožja pa na 5 mesecev zapora. Poleg tega na dosmrtno izgubo državljanskih pravic, povračilo sodnih stroškov zasebni stranki. Ro prestani kazni pa bo moral Gradara prebiti še 3 leta v zdravstvenem zavodu. Predsednik sodišča dr. Zetto, tožilec Battiggi Stabile, zagovornik odvetnik Zennaro Guido, zapisnikar Molinari. apolitično in demokratično šolo. Ta demokratičnost in skrb za slovensko šolstvo sta se pokazali letos ob vlaganju prošenj za učiteljske nastavitve, ko je slovensko šolstvo vodstvo v Trsitu oviralo — da ne rečemo celo onemogočilo — nastavitev slovenskega demokratičnega učiteljstva. Vsako leto morajo vlagati učitelji prošnje za namestitev. Vsako leto isto iskanje potrebnih dokumentov po čudovito zbirokratiziranem kolesju tukajšnjih uradov. Se lanko leto je bil rok za vlaganje prošenj primeren, tako da so prizadeti lahko pravočasno poskrbeli za potrebne dokumente. Se celo to so dovolili pri šolskem odseku, da so zamudniki — ne po svoji krivdi — lahko prinesli naknadno manjkajoča izkazila. Nova civilna metla pri višji šolski upravi, nov red ...Letos ne sme biti tako. Prva skrb šolske uprave je bila, da je določila čim krajši rok za vlaganje prošenj. Vendar je bilo to le malo prehuda in so rok podaljšali do 5. julija. Ro lanski praksi so milostno dopustili. da bodo tudi letos sprejemali manjkajoče priloge k prošsnj; naknadno. Obljubili so, toda obljubiti in obljubo izpolniti je po njihovem vendar preveč ugodnosti za slovensko učiteljstvo. Saj za njih niso važna ponižanja, ki jih doživiš pri iskanju dokumentov po tržaških uradih, kjer sede običajno eksponenti italijanskega šovinizma, ki s sovraštvom do vsega, kar je slovenskega, neprikrito delajo, da tj .- če ne onemogočijo - vsaj zagrenijo neprostovoljne poti iz urada v urad. Kljub edinstveni tržaški administraciji, kjer lahko dobiš pod nekimi pogoji vse potrebne listine, so morali nekateri učitelji prositi neke dokumente celo v — Italijo. Medtem ko se Slovenci na Tržaškem ozemlju borijo korak za korakom za pravice slovenskega šolstva, se slovenska šolska uprava v Trstu diplomatsko skriva — iz stra-nu ;n zavezništva — za nekim, nepotrebnimi in za lase privlečenimi predpisi, tako da sa izogr.a nastavitvi slovenskega demokratičnega učiteljstva, ki ji je ravno tako trn v peti. kakor italijanski šovioistič. n; reakciji. SPOMINSKI DNEVI 1744 je bil rojen Gottfried J. Uer-der, nemški pisatelj. Umrl je 18. XII. 1803. 1944 je zavzel pohorski partizanski odred nemško postojanko Mariborsko kočo- PROSVETNA DRUŠTVA Načelništvo pevskega zbora iclvan Cankar« pri Sv. Jakobu vabi vse pevce in pevke na skupno vajo, ki bo danes 25. t.m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Pridite točno in vsi, ker je vaja zelo važr.a! Izlet v Kanalsko dolino Jutri zadnji dan vpisovanja Planinsko društvo Trstu organizira 27. t. m. izlet v Kanalsko dolino, in sicer na Višarje, na Lovca, na ©jsternik, v Ovčjo vas — Zajzero in k Belopeškim jezerom. Vpisovanje do 26. i. ra. v čevljarni Gec v Rojanu, trg Tra i Rivi 2. Planinci in izletniki, ne zamudite te lepe prilike! Obvestilo planincem Planinsko društvo v Postojni obvešča planince in vse delovno ljudstvo, da je ((Vojkova koča« na Nanosu odprta in oskrbovana s hrano in prenočiščem. Večje skupine prosimo, da svoj obisk poprej najavijo. PLANINSKO DRUŠTVO V POSTbJNI Nočna služba lekarn Mutua Impiegatt, trg Oberdan 2, tel. 6120; Lloyd, ul. delTOroIogio 6, tel. 6747; Zeleni križ, ul. Sette-tontane 39, tel. 90-857; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 8009. — Haraba-glia v Barkovljah, tel. 57-28 in Ni-coli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. Zaradi počitnic so do 3. septembra zaprte sledeče lekarne: Benus-si, Cassa Prov. di Malattia, Cipol-la, Godina-Patuna, Mador.na del Mare, Picciola, Pizdul-Cignola, Ra-vasini. Policisti so kupMI z ukradenim bencinom Včeraj je vojaško sodišče izročilo štiri policiste, ki so kupčevali z ukradenim bencinom, rednemu sodišču Pred vojašk.m sodiščem za določevanje narokov so bili včeraj na zatožni klopi štirje policijski agenti. Ti so svoj čas bili na policijskem motornem čolnu. Med svojim delom pa so jemali bencin in ga prodajali nekemu Edmondu M„ ki jih je vedno čakal v Milj-skem zalivu s svojo barko. Toda vsaka stvar ima svoj konec in tako se je tudi to prekupčevanje z bencinom končalo slabo za policiste. Na zatožni klopi so bili policijski agent; (Soverino A., Karl T.. Mario B. in Mario P. Predsednik sodišča kapitan Liz je odstopil zadevo rednemu sodišču. sti ni mogel takoj ustaviti kolesa. Zato je udaril naravnost v tovorni avto. Sreča je bila ta, da je An-toniselli odnesel ie manjše praske, vendar pa ne bo tako kmalu kolesaril s s-vojim kolesom, ker se je pri udarcu popolnoma razbilo. ličijo so bili medtem poklicana bratje pokojne Gizele Rustja. Poleg tega pa tudi mati. Tudi te so zaslišali, vendar niso iz ust prišle nobene take posebne izjave, na podlagi katerih naj bi policija začela kaj graditi. Sedaj pa so se obrnili tuii na ameriškega vojaka 3rov/na z Opčin glede nekaterih točk, ki so ostale nepojasnjene. Nista se še vrnila domov S Mesom se le zaletel v tovorni avto Umor v Nabrežini še veiino zavit v mecrlo Zagonetni umor iz Nabrežine je še vedno zavit v tajinstveno temo. Vsakdo je pričakoval, da bo God-nikova dajala na zaslišanju bog ve Svojci Emilija Maria in njegovega brata Josipa z železniške postaje št. 3 na Proseku so javili po-iicijit da sta oba fanta izginila pred dnevi z doma. Njun običaj je bil, da sta sama ali pa v družbi z drugimi prijatelji preiskovala kraške globeli in jame. Tisto nedeljo sta namreč bila opravljena za tako delo. Ker ju ni bilo popoldne domov ob uri, v kateri so ju domači pri- kakšne senzacionalne informacije, čakovali, se starši bojijo, da se Teh pa ni. Tudi drugo zaslišanje tega dekleta je bilo negativno. Isto tako tudi tretje. Policija .pa se je vrgla na delo in ne popusti. Na po- fantoma ni kaj zgodilo. Policiji so starši dali natančne podatke, tako telesne, kakor tudi, kako sta bila fanta oblečena. Pod železniškim nadvozom na Miramarski cesti je skušal tovorni avto TS 5914, katerega je šofiral Nello De Bernardi iz ul. Dello Scogiio 185, prehiteti tramvaj, ki je vozil v isti smeri. Ko je šofer opazil, da tramvaj zmanjšuje hitrost, ker se je bližal postajališču, je komaj še v pravem trenutku ustavil vozilo in tako preprečil, da bi se zaletel v potnike, ki so prav tedaj izstopali ali pa vstopali v tramvaj. Zadaj za tovornim avtom pa je vozil kolesar Avgust Antoniselli iz ul. Dei Mirti 5, ki pa zaradi hitro- DVOJE LAHKOATLETSKIH TEKMOVANJ V ZAGREBU > HciriltfJ(Pati*)4Uhda!)l(2ci(/id) 1CE:72 m tmfoj im’)luh ekip Atletski dvoboj med francoskim prvakom Raoingom in zagrebško Mladostjo je končan. V moštvu Racinga je več francoskih rekorderjev in reprezentativcev. Prvi dan tekmovanja so zmagali Francozi z 57:36. Tekmovanju je prisostvovalo 1.500 gledalcev. Fran. iimimiimmtiiiiKiiiiiitituHiiiiii«MiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiu (iimiuuuiuimmiiuuuiiuuuiuuuuuiiiuiiuuiiuj uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiumiiiiuiiiiiiiiuiiiiMiuuiiitli iiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiinuiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHuni življenje, kakor blisk sučeš meč SPISAL ILUSTRIRA M. "BAMBIČ «Misel, neumna misel mi je šinila v glavo!« aSinila, samo šinila! Seveda, pa ti sedi v glavi trdno kakor klop na kravjem vratu. Zakaj tačeš?« Radovan se je razhudil in razkoračil pred Iztokom. Mladi stotnik se je od srca nasmejal starčevi togoti. »Kako se ti poda, če se ijutiš! Sedi k meni!« «Ne sedein, če ne poveš!N «Vse ti povem, samo dober bodi in ne jezi se.» *Taki ste, mladeniči! Peneči lezem za teboj in te čuvam, v dolgih nočeh premišljujem in lovim tvojo sapo in tvoje sanje. Iztok, kaj misliš, da ne vem? Kpafrodit sam Epafrodit mi je razodel, ker sem ga vprašal. Vidiš, tujec, krščenec je povedal, poveš!« Iztok se je zavzel. uKaj bi ti pravil Epafrodit? Kaj neki?« a Iztok, sin Svarunov, mar te nisem cul neštetokrat ponoči, ko si jecljal in vzdihoval: ,Irena, Irena’. Ne enkrat, stokrat! Mislis, da take sanje kanejo v glavo mlademu človeku kakor piškav oreh z drevesa? In ker si molčal ti, sem se lotil Epafrodita.« aEpafrodita?« je ostrmel Iztok. «Da, njega samega, ki mi je povedal, kako te je obgovorila tista z dvora in U za v dala s pogledom. In mož je pristavil: .Posvari ga, očka! Ves Bizanc ve, da tjsbi Ireno Azbad’. Zato te svarim. Bedi vsaj toliko pameten, kot je pametna žival. Ce žival zadene streltca, zbeži, da ne prifrči druga. Tebe je tudi ranila puščica, zate ne tišči k tistemu, ki strelja, ampak beži. Razumeš?« «Torej Azbad, praviš, da ljubi Ireno?« Radovan je pretkano zapazil nemir na Iztokovem licu. Skrival ga je, zakril ga ni. Komaj je dobro povesil pest, ko je prisegal na Peruna, da je ne mara, da je Irena ničvrednica, da bi bila ljubezen do nje nejevera do doma, že se mu je rogal v srcu mogočen glas in mu klical: Laž, laž! Vendar jo ljubiš! In sr^laj, da jo ljubi Azbad, tisti njegov vrhovni poveljnik, ki ga še nikoli ni pogledal prijazno, ki nalaga najtežje na njegove rame, tisti, ki je imenoval Hilbudija pred carjem, da bi tekmeca ugonobil. Iztoku se je nenadoma zdanilo. Koliko stvari ni razumel, koliko vozlov se je zamotalo krog njega! Sedaj en sam udarec: Azbad ljubi Ireno in vse jasno. Zato še ne sme na stražo v carjevo palače! Zato še ni dosti izvežban, da bi vodil stotnijo, kadar gre carica Teodora z dvora! In on je verjel in se zato uril ponoči in podnevi. No, čakaj, jutri je napovedana velika vojaška vaja vpričo carja in carice... Radovan je motril Iztokovo lice, na katerem so podrhtavale mišice. Zaskrbele je starca in zelo se je bal. Začel je mehko in proseče: «Iztok, moj sin, ti veš, da te ljubim, kakor te more ljubiti ed;-iio še tvoj oče Svarun. Zato slu-šaj prošnjo sivega starca, ki ti želi dobro: Poskusil si vojno I £ «ro«‘w mr: 'T- — tamle izza palme sem te opazoval —, pišeš kakor učenjak, daj, vrniva se preko Donave. Poguba preti Slovenom doma brez tebe in tebi poguba tukaj brez doma. Vrniva se, sinko!« «Ne morem, ne smem, očka!« Iztok je razburjeno odgovoril. «Ne moreš, ne smeš —» Obmolknil je Radovan in vzdihnil. Vodomet je rrumel, njegovi kristali so tonili v tolmunu, oba sta zrla v skakljajoče lučce in nobeden ni mogel izpregovoriti. uNe morem, očka, sedaj pa že kar ne, ko vem, da mi dela Az-bad krivico. Počakati moram, da pokažem očitno, kaj zmore Sloven. Ne bo govoril Azbad na dvoru: Iztok je barbar, neroden vojak, ni za rabo, divjak je. Tega ne, to mi je sramota, ki je ne strpim.« uPred tisoči si dokazal v hipodromu, kaj si in kake krvi. Cernu se dokazov? Verjeli bodo Azba-du, ne tebi. On te pogubi!» uCuva me Svetovit in čuva Pe-run. Devet Svarunovih sinov je padlo v boju z Bizantinci. Bogovi se maščujejo.« «Naj se uresničijo tvoje besede!« «Ne smem domov, sem rekel. Ne smem, ker so še daleč moji smotri. Kaj mi koristi, če znam nekoliko vojevati! Treba mi je izvedeti ukan, načrtov, treba je dobiti orožja, da ga prinesem domov. Glej, sedaj služim zlate statere. Epafruditu jih dajem, on pa trguje z njimi, in zlato se množi!« cozi so zmagali v vseh disciplinah razen y skoku v daljavo, kjer je dosegel Jugoslovan Urbič dober rezultat. Dvakrat je skočil 6.91, enkrat pa 6,98. V drugem dnevu tekmovanja so zopet zmagali Francozi v vseh disciplinah razen v metu kopja (Urbič 61,92 m) in na 400 m zapreke (Bulič 56,5). Končni rezultat dvoboja je torej 106:72 za Rancing. Istočasno je bil ob tej priliki tudi troboj ženskih ekip Crvene zvezde iz Beograda, Mladosti iz Zagreba in Kladivarja iz Celja. Vse te tri ekipe so bile okrepljene z najboljšimi atletinjami iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Doseženo je bilo nekaj prav dobrih rezultatov. Zenska ekipa Mladosti je v štafeti 4x100 postavila nov državni rekord v času 51,5. Atleti-čarka Kladivarja je postavila nov slovenski rekord v skoku v daljino 5,34 m. Odličen rezultat je postavila Matejeva v metu diska 41.27 ni. Stefanovičeva je izenačila jugoslovanski rekord na 800 m v času 2:25.2, Le škoda, da je med tekmovanjem odstopila rekorderka Ca-nadi. Troboj se je končal z zmago Crvene zvezde 76. 2) Kladivar 71, 3) Mladost 65. Namen tega troboja je bil izbrati žensko reprezentanco Jugoslavije, ki bo nastopila v mednarodnih tekmah. Prvo teko srečanje bo z Italijo. Francoski plavalci povabljeni v Jugoslavijo Plavalna zveza Jugoslavije je povabila moštvo TOEC iz Toulouse., ki naj bi gostovalo od 10 - 30. septembra, in sicer y Zagrebu, nu Reki, v Rplitu in Dubrovniku, poleg tega • ***. BRA v čevljarni Gec v Rol Tra i Rivi 2. ROJSTVA, SMRTI IN *** Dne 24. avgusta 1949 se J' < stu rodilo 8 otrok, umrlo Je porok pa je bil.o 9. Cerkvene poroke: 1>test Bruno in šivilja Tefičic govec Moretti Gaetano is ka Coretti Lidia, plt-jk8* ^ Mario in bolničarka Carli elektr;čar Planinec Livio nica Kumar Bruna, pomor* nik Marconi Evgenio in Ravni Gasparina. mehasK tič Attilio in gospodinja ci Ana Isabella, uradnik k> in uradnica Daveggj* težak Kukcč Maksimih81* znarka Demio Ana Marija šolec Clemente Graziano j narca Giuriola Giuliana N Umrli so: 2 meseca S' Elvia, 58-letni Premuda ® 'letni Krasič Karel, 13"le\r Olivio, l-letna Palmeri L1. letni Giustolisi Anton, Umberto, 69-letna St®” vd. Giraldi, 45-letna rija - Giusta. 65-Ietni teo. 75-letni Orodeski Ravjjš. Lovisi, 69-letni Segalla letni Apollonio Ruggero. Polak Erminija, vd. Ffle«- MALI OCJl flA! Prodam rabljeno, še odllC , njeno zakonsko spalnico PL cer.a. Mazzi, ul. Baia® (Skedenj). 4 RADIO . JUG. CONA (Oddaja na srednjih val°v'8 ati 1259 kc) 6.30: Jptranja glasba-^ ^ čila (v. ital. in slov.)-Slasba. 12.00: Orkestra1"3 12.30: Zborovske pes®*' ,j| ročila 20.00: Samospevi za SdPatl nor. 20.30: Okno v svet. ( ka glasba. 21.00: Radijskimi* šič: ((Navaden človek«. ^ černi koncert. 23-00:^ 23 15: Poročila. 23.35- glasba. j = MHO 4 EXCELSIOR. 16.30: ((SkP*? „deU' Harrison«, Jean Blo« FENICE. Zaprt FILODRAMMATICO, ITALIA. 15.30: ((Ki.— ,, V. Cortese, Mihael Ue 'i ALABARDA. 16: «Ob >VV David O’ Selznick, L' f Cotto11' -nne Si IMFERO. 16: «Pustolovst“ 0|i'L chiara«, Stan Laurel 111 V1ALE. 16: »Zopet te Aie' KINO OB MORJU. **'„ F5/ ubija«. Douglas arvir* id on. RADIO tc». IO. 18.30: »Gospod1®1"pjt A , E. Feuillerc in M' jPL, VENEZIA. 16: «Bodal-> VITTORIA. S; mo "a od >!< ■ ■ ,rj»" 19.45: «Junaki Tihega 1 J Wayne. j GRAD SV. JUSTA. *»» pet- r zlato«,, Maurice Ch®* AUSONIA. 21.30: . J. Fontaine. vJff1 KINO V LJUDSKEM [te Pa GOSTILNA BROCCR6 gerjev zločin«. ((Malajske sence«, Marshall. SKOLJET. - na nr(,s' «itivl.ienje v jutru); - »STRSICI DNEVNIK ^pPRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • ULICA C. BATTISTI 3M/a PRITL. . TEI. 70 tekmovanje delovnih ljudi VELIKE DELOVNE OBVEZE no čast II. kongresu KP STO Istrski okrožni LO, personalni odsek, oddelek za strokovno šolstvo v Kopru. Izidi neiisi Sprli prelili 4efevsk!'eVn0 Se P0stavliujo pred • aVSkl razr^ delovne naloge, ki storilnost Bezniki tekmovanj je večjo med posa- razžarja novo miselnost in S?vi,£L^iStitoih državab pa se %nimi floi Zapos;'enimi in nezaP°' sebr.o „ d layci zaostruje. To po- »BodarJi. nastopajo velike parske krize. ‘Tl na« . t... ,**• Pa ie danes naša ljudska gič w-'l se nam ni treba prav '!Crifeft'. fzposetnosti ali celo iz-1« je človeka po človeku. De-»tf1* nas čast in ponos ter ^ slehernega »ft faod°čnosti. ustvarjalca ^ Se Prt>stovoljno delo pravi ’- 1)0 vzras^*"0 razviia- ie potreb-zaanjy delavski razred v spo- kot v ’n ne dela več za druge, tekel fret.ejd°sti, ampak zase«, je it, - ^kin. Govoreč o tekmova- »iu, dovj ufJiSfa dejal: «Prvijč v zgo- tatije u astaia m°žnost, da tekmo-^ r°radinao na široko, res v «Ei80 J^dskih množic, da priteg- Hodroči Cll)° delovnega ljudstva na mogi0 u ta!ceSa dela, kjer se bo %osobnneaviti in razviti svoje : stl> odkriti talente, za ka-kslere .narpd neusahljiv vrelec, in lsli,„ 1So®e i;n milijone je kapi- itmijurre je ivetpi- sedaj ra?a-V^’ davil in dušil. Sele '"'kžirn? a čas širokega, zares Ni«W?a t“w5asia prilik za čiativo ičkmovar.je, drzno ini-4erSo- “Idherna tvornica od ko-l>bttjJ,yrSli kapitaliste, ali jih vsaj 1 s Pristnim delavskim nad- tdtid1’ SJeberna vas, od koder la nij a * izkoriščevalca grajščaka sedaj J2eli zemljo, je sedaj in šele Ijavi*; r^šče, kjer Se mora uve- .»viti :%0 ovni človek. Sele sedaj v,0ylaV.aa hrbet, se mora dvig-S 9»ve^C*’ mora začutiti, da je e tovariša Lenina niso mrt-fcnus 6 na Papirju. Vidimo, da so teju Slavr.; temelj delavskemu raz- Prj b°rbo proti imperializmu, ta fco^®3’ kjer je ljudska oblast Vikev ji kroti ostankom izkorišče-• b>am0 z mobilizacijo vsega m ljudstva na pot nove go-■* izgradnje, na pot ustvar- v =-------- - vi . ve delWe družbene povezanosti, ne discipline, novdkirga-»Z1®’ bomo izvršili r.aloge, a Pred nas naša re- *»«, Partiia. nfiša ravblu- sr /v ^Ser8*' ^a'10 bom° izbolj-^*ke pogoje in ustvarili .,5 bodočnost delovnemu Ijlii jjp Hjdo k« naj preide beseda % *®ie za drugi kongres n,^elo i "i°ramo reči, da je že C? fedm* °bseg V vseh Sir-di' n za 25 odst. delovno , &21 v tkea izrt°!ektiv tovarne «Jakse-V'^enn f a* ščetk več kot v načrtu. Sporočamo, da se bodo v ponedeljek 29. avgusta vračati od lti.30 do 18.30 vsi oni pionirji, Vi so odpotovali 16. julija in 5. avgusta v kolonije v Slovenijo. Otroci bodo prihajali v sledeča središča, kjer naj jih čakajo starši za prevzem: 1. Avtopostaja Dekani za vasi: Dekani, Sv. Anton, Cežarji in Pobegi. 2. Na križišču v Dekanih (Bi-vio): Škofije, Ankaran, Valmarin in Sermin. 3. Lazaret: Bertoki, Prade, Sv. Tomaž in okolica. 4. Koper (Trg Brolo): Semedela, Giusterna, Skocijan, Salara. 5. Izola (Na križišču pred slovensko šalo): Izola, Sv. Jakob in okolica. 6. Portorož (Na trgu pred Ljudskim domom): Sv. Lucija, Sv. Jernej, Sičole, Parezag in okolica. 7. Marezige: Labor, Glem, Boršt, Vršič in okolica. 8. Šmarje (Križišče): Gažon, Sergaše, Pomjan, Dilici, Grintovec, Kreveljak in okolica. 9. Križišče pri Rotu: Nova vas, St. Peter, Krkavče in okolica. Starši naj pridejo na navedena zbirališča določeni dan, da bedo sprejeli svoje otroke in jih spremljali na domove. Organizacija ASIZZ naj pri tem pomaga in sodeluje. Isti dan se vrnejo tudi otroci iz bujskega okraja, ki so bili v počitniški koloniji v Krškem. bodo v drugi polovici septembra v vrstnem redu, kakor je označen na razglasni deski vsake šole. Samo licejska in učiteljska matura bosta v prvi polovici oktobra. Za popravne izpite ni potrebna nika-ka prijava; za vse nove izpite pa je treba vložiti prošnjo na koiko-vanem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo šole najkasneje do 8. septembra; samo prošnje za pripustitev k maturi je treba vložiti r.a šolsko skrbništvo tProvedito-rat) najkasneje do 31. avgusta in prošnja ni vložila že v poletnem roku. Vpisovanje v vse srednje šole se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Samo za tiste, ki bodo v septembru polagali izpite, bo rok podaljšan do 2. oktobra. m p Natečaj za vpis na enoletno šolo za Istrski okrožni ljudski odbor, oddelek za zdravstvo, razpisuje natečaj za brezplačno usposabljanje za pojdic bolniške sestre (bolničarke) v Enolctr.i notranji irlj za bolniške sestre v civilni bolnici v Izoli. Pogoji za sprejem v Enoletno notranjo šolo za bolniške sestre v Izoli so: aj spričevalo o uspešno končani osnovni šoli, JhunoViJii dmmuli! Omejilev električnega loka V zvezi z dekretom št. 1 od 19. julija 1949. ki ga je izdal komisar za proizvodnjo in uporabo električnega toka v severni Italiji in na podlagi naknadnih brzo-javnih navodil bodo občinska podjetja v Gorici in elektriška družba Julijske Benečije prekinili v goriški občini po en dan tedensko dobavo električnega toka svojim potrošntkonn, vštevši privatnike in za vse vrste potrošnje, in sicer v času od 7. do 19. ure. Od tega ukrepa so izvzete javne naprave in bolnišnice, katerim bo zajamčena čim bolj redna dobava nujno potrebnega toka. Ozemlje goriške občine so v to svrho razdelili v dve coni, od katerih je ena severno od ulic Mor.-tecucco, CaSale, IX.' avgusta, 24. maja in Vittorio Veneto. Druga cona objema navedene ulice in vse področje južno od njih, vstevši TjOČnik in Pod goro. V severni corti bodo prekinili dobavo električnega toka vsak ponedeljek v zgoraj navedenih urah, medtem ko bodo prekinili dobavo v južni coni vsak četrtek. Te ukinitve toka se uvedejo takoj. Potrošnikom, katerih napeljava bo pod napetostjo, je prepovedano rabiti tok v času zapore in bodo prekršiteljem te navedbe ukinili vso dobavo električnega toka. PRESKOČIL JE V JUGOSLAVIJO Ne samo v Slovenski Benečiji, kjer se hočejo preseliti kar cele vasi naših ljudi preko meje vedoč, da b) nravstveno spričevalo, iz$i-j bodo našli v Jugoslaviji delo, po- odr no od krajevnega ljudskega bora, kjer biva prosilka. Gojenke, ki zadostijo sprejemnim pogojem, se bodo usposabljale za poklic diplomirane bolniške sestre na stroške ljudske oblasti in bodo prejemale poleg 'hrane ir. stanovanja ves čas šolanja še redno mesečno nagrado. Prošnje za sprejem na Enoletno notranjo šolo za bolniške sestre v irr.oč in razumevanje, ampak tudi na Goriškem se često dogaja, da poskušajo ljudje skrivaj preko meje za zaslužkom. Pred dvema dnevoma je neki neznanec preskočil bodečo žico blizu severne postaje v Gorici in se javil graničarju, ki ga je odpeljal na svoje poveljstvo, od koder so ga odpremili dalje in mu nudili potrebno pomoč. FGDftUŽMSCA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74* Goriške žene na obisku v Sloveniji DeueškiiM žeiutin videmska kvestur« ni flnia dovoljenja I*o Gorenjskem in v Ijjukljani - Kolonije tržaškik otrok Z e prejšnji mesec je glavni oc-bor AF2 Slovenije povabil zastopnice slovenskih žena v Italiji, naj pridejo na izlet v Slovenijo, da si ogledajo njene naravne lepote in njen napredek. Goriške žene so z veseljem sprejele povabilo in ko so bile urejene vse formalnosti, je odšla 28. julija 10-članska delegacija čez blok pri Rdeči hiši v Jugoslavijo. Na' meji jih je prisrčno sprejela delegacija žena iz Rožne doline in jim izročila šop cvetja. Od tu so žene odšle na sedež mestnega odbora AF2 v Solkanu, kjer jih je pozdravil v imenu prebivalstva Nove Gorice predsednik MLO. Opozoril jih je na gradnjo socializma v Jugoslaviji, ki dobro napreduje kljub vsem klevetam, o čemer se bodo lahko na tem potovanju tudj same prepričale. Zastopnica žena iz Gorice sc je zahvalila za lep sprejem in obžalovala, da je z njimi samo ena žena iz Slovenske Benečije, ker videmska kvestura ni hotela izdati potnega dovoljenja drugim beneškim zastopnicam. Tudi v Solkanu so žene poklonile delegatkam lep šop cvetja, ki pa so ga te odstopile zastopnici iz Slovenske Benečije, kot najstarejši med njimi in kot edini, ki zastopa tisti del slovenskega ozemlja, ki je dandanes najbolj zatiran in mora najbolj okušati težo tujega jarma. Medtem je prisopihal vlak in žene so se odpeljale čez Jesenice proti Ljubljani. Spotoma so bežno’ občudovale velik gospodarski razmah na Gorenjskem, velike gradnje železnih tovarn na Jesenicah in Javorniku, gradnjo elektrarne v Mostah in številne nove stanovanjske bloke v Jesenicah, Kranju, Škofji Loki in drugod ob progi. Ko je prišel nekaj pred 17. uro vlak v Ljubljano, so jih že čakale na postaji zastopnice glavnega odbora AF2, jih spremile do prenočišča in se pogovorile z njimi o vtisih potovanja ter o programu za naslednji dan. Drugi dan navsezgodaj se je delegacija odpeljala v Martuljek na Gorenjskem. Tamkajšnji sindikalni dom je popolnoma zaseden od delavcev iz raznih zvezr nih republik, kj se tam odpočijejo od težkega dela in si nabirajo novih sil in zdravja. Obenem se med seboj spoznavajo in izpopolnjujejo svoje politično obzorje z medsebojno izmenjavo misli in vtisov. Zelo so zadovoljni s hrano, ki je obilna in jo prejemajo v petih dnevnih obrokih, ter tudi na splošno z vso preskrbo. V otroškem okrevališču «France Prešeren« so žene naletele tudi na tržaške otroke, ki so tam letovali. Zcne so jih dobile ravno pri obedu in vsi so bili zadovoljni ter lepo rejeni. V nekaj dneh bi morali končati svoje letovanje in se vrniti domov, pa so mnogi med njimi prosili, da bi smeli še nadalje o-stati v tem lepem gorskem letovišču. Poleg telesne vzgoje slabijo tukaj zanje tudi kulturno in otroci so se ravno tiste dni pripravljali na poslovilno prireditev ter so tudi goriškim ženam recitirali nekaj pesmi in nekaj drugih zapeli ter jih ganili s svojo otroško prosto-dušnostjo. Iz Martuljka so se žene odpravile preko Vrbe, kjer so si ogledale ‘muzej v Prešernovi rojstni hiši in se vpisale v spominsko knjigo, na Bled. Po kosilu v nekem blejskem hotelu so šle na otok in nekatere med njimi so že izbirale željo, ki jo bodo izrekle, ko bodo pozvonile na čudežni zvon. No pa jih je rešilo zadrege pri izbiri med mnogimi željami dejstvo, da zvon ni imel vrvi in se torej ni dalo zvoniti. V Lescah, ne daleč od Bleda, so obiskale v ljudski šoli 'kolonijo tržaških otrok, ki jih niso prav nič pričakovali. Tudi tu so videle, da imajo otroci dobro in tečno hrano in hodijo ob lepem vremenu vsak dan na izlete v prelepo okolico. Proti večeru so se žene ustavile v Kranju, kjer so si bežno ogledale veliko tekstilno tvornico. ki jih je zlasti zanimala zato, ker so nekatere od njih že fciie zaposlene v podgorski predilnici in poznajo delo v takem obratu. Povsod so u-gotovile, da je delo dobro organizirano in da projzvodnia naglo napreduje. Naslednji dan so si žene v Ljubljani ogledale Titove zavode «Lito-stroj« in številne tovarniške in stanovanjske objekte, ki se gradijo ali pa so že zgrajeni tam okoli. Tukaj nastaja vse od Celovške ceste pa do Seve popolnoma novo mesto, ki bo spremenilo lice vsej okolici. Prvi materinski dom v Jugoslaviji Potem ko so si goriške žene o-gledale pionirsko železnico in občudovale njene tehnične naprave, so odšle na Vič, kjer je v bivšem emigrantskem domu urejen moderen materinski dom. ki je prvi in najbolje urejen v vsej državi. Tu sprejemajo žene, ki čakajo na porod. Dom je stalno zaseden in vedno prihajajo mnogo prošnje iz vseh krejev države. 2ene porodnice dobijo tukaj vso oskrbo brezplačno. Da bi prihranili na osebju, ker primanjkuje delovnih moči, delajo mnoga dela žene same, zlasti ker jim tudi zdravniki priporočajo, da se morajo gibati. Poleg tega pa imajo dnevno predavanje o higieni, o r.egi in vzgoji otroka in o drugih koristnih stvareh, tako da pridobijo dovolj teoretičnega in praktičnega znanja. Tu so srečale žene vseh starosti in položajev. Med njimi je bila tudi preprosta žena z Dolenjskega. ki je pričakovala svojega desetega otroka. Na vprašanje gori-ških žena, kako se počuti, je dejala: «Seie sedaj občutim skrb, ki jo ima država za žene porodnice; pri vseh prejšnjih devetih porodih sva morala sama z možem preskrbeti vse potrebno in se nikdo ni zanimal za naše potrebe. «2ene o-stanejo tukaj tik do poroda, .ker so tudi bolnice in porodnišnice do kraja zasedene. Ob tej priliki so si žiene ogledale tudi kolonijo tržaških otrok na Viču, ki jo je bilo že od daleč opaziti po živahnem živ-žavu tržaških paglavčkov, katerih je tukaj letovalo -preko 200. Vej so pridobili na teži in so se ta dan baš pripravljali za bližnji odhod in zaključno prireditev, ki so jo organizirali za naslednji dar,. (Nadaljevanje sledi) Javna anketa o prišli problemih Zakaj so proti tobačni tovarni v ‘Gorici? - Nova vprašanja zaradi bencina, proste cone, ureditve poslopij na letališču in o bolnišnici na Senipelrski cesti Poročali smo že, da .-u se odločili svobodni sindikati za javno anketo o življenjskih problemih našega mesta, o katerih smo že ponovno pisali v našem listu. Med drugim so naslovili na poslanca Baresija vprašanje glede ustanovitve nove tobačne tovarne v Gorici, ki naj bi nadomestila one v Zadam in v Istri. Te dni je posl. Baresi odgovoril na vprašanje in v svojem odgovoru med drugim navedel tudi svoj razgovor z glavnim ravnateljem državnega monopola dr. Covan Petrom, ki i= izjavil, da ni mogoče postaviti nove tobačne tovarne v Gorici in je za to navedel naslednje razloge: Ce bi odprli novo tobačno tovarno v Gorici, bi jnorali zapreti enako tovarno drugje v Italiji, ker se sedaj v državi proizvaja več cigaret, kakor pa je to potrebno za potrošnjo in morajo sedaj delati stroji v omejenem obsegu, da lahko tovarne obdržijo vse delavstvo P«lina|e je fintel odreti Na goriški sodniji so imeli včeraj kot običajno predvsem opravka s skrivnimi prestopniki državne meje. Zaradi tega prekrška je prišlo pred sodnika kar 11 moških. Tena sta sled. la še dva, ki sta se morala zagovarjati zaradi žalitve organov javne varnosti. Brvi med temi je prišel pred sodnika 20-lelni Arnosti Jakob s Kopna št. 4, ki so ga tožili, da je bil preteklega avgusta pijan na u-lici in da je ob tej priliki ozmerjal neke agente javne varnosti, ki so ga pozvali, naj ne kriči. Arnosti se je bil namreč najprej spoprijel z nekimi mladeniči v ul. Favetti pred gostilno «Pri zlatem angelu« in v prepiru glasno kričal. Pri tej skupini so se zaradi vpitja ustavili razni mimoidoči in med njimi so bili tudi policisti. Ko so ga ti nagovorili in mu veleli, naj gre z njimi, se je Arnosti vrgel ne tla. pričel še glasneje vpiti in pri tem še psovati agente rekoč: «Ste vsi podleži in b0 že prišel dan maščevanja. ko vas bom drugega za drugim odrl«. Ta scena, ki je priklicala na ulico in okna vseh hiš v bližini mnoge radovedneže, se je za Arnostija zaključila z zaporom. Včeraj ga je sodnik dr. 'Luridiana obsodil na 9 mesecev in IG dni zapora ter 10.000 lir globe. ILojKKiltnsis! |{» zalUni/al Zaradi istega prestopka je kazen doletela tudi 67-letnega kmeta Ma- a?* Joie 3e naglo zakričal ln ustavil volioa. Bili sko^em trgu. Erna lnSk°tila ie TONE MI H E € senene mrvice z otrerta ‘Zcj . ITea ?rau v Tntm ~ je N* "Na’ ter izročil vniLkinji UVvedt, Tai ilajao in in lil t ' a.z bmn šel ma- tsin!11 kak • takšna je cena se-al« ............... kn*e trgu. - Ko NONO, KDAJ BOMO SU V TRST...? Je sama CT9,>- ~ 'Ko te So °!iko J,Jll *e b't» če žal, da ^nehi ‘iudje -V Trst■ Pridali so zabadali ro- a'a!i t/jujp Pwjf"la^ in nekaj ^ neka ‘ j. um iv r C**0, toda Taševalh verjetno jeziku. Tudi Čr- 'olj ki sP°kaza|a z bičem na ta je skomignila ~ se m Erna živahno menil -u. ~-Se Je. končno opogu-X 'k8: Wj n.^^pviMt« sem, dru- ztid°končati stav- iNT* 3e s's žai l°5i’ v seno in »t JO °žii dert ziad-ja bojišh — jo > ŽP nA j .. r . - , ■aw Je s ? °d daleč. Pobo-i« da tiavimi rokami po li KoT k potrpi kupj) J?010 Pr°dali seno, Si v ""H y uEo ««01, 9 vn rožičev. Pa nJS kl7ot>r0 m Sn° m h brž Kk ^<> za bonbo- - Ufi,, t jfl I , AU VKMVki- jflli .p2 tžrapila tolažbo *tk p ‘a kdaj me boste kjer so pri- vezane barke7» «F i, oblast te ne-če, mu kaj nisi še pozabila na to!» — se je počesal ded za use-si, ker je vedel, da bo moral izpolniti tudi to željo. Doma ga je čakalo delo in ni kazalo, da bi se motil s takimi neumnostmi. Na tihem se je tolažil, da bo vnuka le pozabila. «No, koliko hočete za ta voziček senu'?» — se je oglasil nenadoma nizek in debel možakar, pokrit Z okroglim, nizkim klo-bučkont, podobnim kotličku za polento. Bil je šenšal (mešetar), ki je kupoval seno za druge. — Ded je snel iz ust pipo, izpljunil tobakove sline ter dejal: uVenti ccn-one!» (Dvajset kron!). Mešetar je zamahnil z roko in se napotil k drugemu vozu. Erna se je že prestrašila, da ne bo hotel nihče kupiti sena, ko se je vrnil isti mešetar, zabodel ponovno roko v seno ter pokazal dedu 10 prstov, rekoč: «Dieci corone!» — «No!» '— je odločno odkimal ded. «Za 10 kron pa ga ne dam!« — Mešetar se je po nekajkrat vrnil, mahal z rokami, dokazoval, da je seno slabo in polno «gladeža». Ker se ded le ni hotel podati, sta se zmenila za 18 kron. Tudi Erna je dobila svojo — afliko» in jo skrbno zvezala v ogel žepnega robca. Na mestnem stolpu sta odbila «Mihec in Jakecn deset ur, ko sta se in pr,,a prebijala mimo hitečih ljudi, se umikala tramvajem in vozilo in se končno znašla pred cerkvijo sv. Antona Nemega. V bližnjem kanalu je bilo nešteto manjših in večjih čolnov, polnih različnega sadja, 0d pomaranč, limon in egiptovskih dateljev, do sončnih angurij, melon in grozdja. <:Vendrigole» (branjevke) na sosednjem Pon-terošu so vpile s hreščečimi glasovi ter hvalile svojo robo. Tržaška «mularija» se je urno sukala okoli stojnic in izmikala iz košar sadje. Eden takih c nepridipravov)) je celo pokazal Erni je?ik in ji zabrusil v obraz znano tržaško psovko za Slovence. Ded, ki se je zagnal za njim, je skoro prevrnil domačo žensko, ki je nosila na glavi poln jerbas jajec. Erna ni vedela kaj bi prej opazovala. Tudi ni imela časa izpraševali deda, ki je mirno spuščal za seboj cele oblake smrdljivega dima ter na tihem preračunaval, kako bo «obmii» onih' 18 krmi, ki jih je skrival v nedrih. Se zmenil se rti, ko se je neka «naparfimirana» gospa .prijela za nos in mu jezno zabrusila: <(Maledeta pipa!« (Prekleta pipa!) «Na, zdaj se plačavajh — je zadovoljno izgovoril ded, ko sta prispela v samo pristanišče. Kakor morske pošasti so se stiskali številni manjši in večji parniki iz vseh držav, iz vseh kontinentov in iz katerih se je valil gost dim. Škripanje dvigal se je mešalo s preklinjanjem na pol nagih nosačev (fakinov), ki so odnašali v. skladišča obilne vreče kave, sladkorja, riža, moke, mesa itd... etVidiš» — je kazal ded z roko — ata parnik je iz Grecije», ta iz Francije, oni iz Amerike, Egipta, oni tam zadaj je iz Rusi-je». — Erna je požirala sline, kimala z glavico in si poskušala zapomniti vsaj kako ime. Ves ta trušč jo je sicer zabaval, toda tudi utrudil. Sele ko so se oglasili zvonovi sv. Justa, se je spomnil ded, da prav za prav nista zaužila ničesar že od snoči. «Ben, bašta (dosti!) Zdaj greva kaj pojest, potem bova še kaj kupila in se odpravila počasi do-mov» — je odločil ded, spravil v žep že davno ugaslo pipo in potegnil za seboj vnukinjo, ki se je težko ločila od morja. Zavila sta v postransko ulico tik ob avelikem kanalu» proti znani (jostilni «Pri belem slonus, kamor co prihajali oleoličani in pa delavstvo. Sicer bi bil šel ded najraje v kako «betolo» (ljudska kuhinja, kjer se je dobilo za nekaj krajcarjev obilen kos polente z Kgoleiemr ali z «bakalajem» (polenovka). Nič zato, če so ljudje pravili, da se v abetelah» kuha konjsko meso in pa crknjeni prašiči. Le da se prištadi kak vinar. Ze na vratih jima je udaril v nos oster vonj cvrtih rib, pečenega mesa, pomešan s tobakovim dimom. Komaj sta se prerila mimo gosto zasedenih miz v kot, kjer je bilo za silo še nekaj prostora. Tu sta našla mnogo domačih voznikov iz Popeter, Sočerge in iz Rižane, ki so se živo menili o kupčiji, devkih in o vojski, ki da se pripravlja. Erna je bila srečna, da je zopet slišala domačo govorico. — Ko je ded potolkel s kosirjem po prazni steklenici, se je prikazal prepoten natakar in naštel vsa mogoča imena pripravljenih jedil, za katere ni Erna nikdar slišala. — «Ben, kaj boš iedla pitpa» — jo je vprašal ded, ki še sam ni vedel, kaj bi prav za prav naročil. Tg se je sramežljivo stisnila k dedu in mu šepnila na uho: (('Mineštro ali ka-fe». — «Ne!» — je ponosno rekel ded — «to ješ doma vsak dan. Dve goveji juhi z rižem in pol litra črnega« — je naročil natakarju in odložil klobuk. Po juhi je naročil še porcijo polenovke, dasi bi si bil najraje privoščil pečenko, toda to se ni spodobilo za kmeta in je bilo tudi dražje za nekaj vinarjev. (Nadaljevanje sledi). rego Angela iz Ločnika. Marega Angel je 22. avgusta prišel ,po o-pravku v Gorico. Pred odhodom je obiskal kaverno Verdi na istoimenskem korzu in naročil kavo. Medtem je prišel v kavarno policist in zaprosil blagajničarko, naj mu menja pet sto lir. Marega ga je z zaničljivim pogledom pomeril od pet do ušes in brez vsakršnega vzroka zcvplj nad njim v furlaiiščini: uVrzi proč tisto umazano čepico. Vi Italijani ste vsi norci. Tu v Gorici bi morali vsi poznati slovenščino, ne pa samo vašo neumno govorico«. Policist je takoj opazil, da se Marega do njega vede nespoštljivo, čeprav ni razumel, kaj mu je ta rekel. Takoj ga je aretiral in prijavil sodnim oblastem, ki so ga obsodile na 4 mesece in 20 dni zapora, toda ker ni bil v svojem življenju še kaznovan, so odredili za kazen pogojnost. (tanjeni, k«r so se «/t’nili i/. JitgBsiauIfe pn- Xema dvema, ki nista znal kriti svojega gneva nasproti policiji, je sledila cela vrsta prestopnikov meje, ki so vsi bili več časa na delu v Jugoslaviji in so se vrnili z jugoslovanskim potnim listom v Italijo na obisk k svoji družini. Vsi so pili obsojeni na 3 mesece zapora ja 16.000 lir pogojno, in sicer: 20-letni Ferrante Anton iz Areni (Chieti), ki se je vrnil v domo.vino s potnim listom 28. avgusta letos, 23-leini Cusig Rugero iz Tarč.enta. ki se je prav tako vrnil s potnim 1 ietojn na obisk J7. avgusta letos, 22-letni Meniš Rudolf jz Tarčenta. 20-letni Lanter: Silvan iz Humina in 19-letni Michelutti Elizej iz Rojale Pri Vidmu. Za vse omenjene je sodnik odredil takojšnji izpust iz zapora, če niso pridržani za kašno drugo kaznivo dejanje. Sanwmor prodajalca Časopisov Včeraj popoldne je v bolnišnici pri Rdeči hiši umrl znani prodajalec časopisov 30-letni Italo Zu-min. Itala Zumina so predvčerajšnjim zjutraj po dolgem iskanju našli nezavestnega pod klopico v Ljudskem vrtu. Pri seb; je imel prazno steklenico, kozarček in žlico, kar je pričalo, da se je mož zastrupil. Ze večkrat je Zumin, ki je bij nem, odšel od svoje matere in se po več drtj izgubil. To se je po navadi zgodilo pred dnevi, ko ga je ravnatelj neke časopisne a-gencije okregaj, ker nj bil reden v plačilu. Revež se seveda ni tistega dne več vrnil domov, ker se je bal matere. Sel je naravnost v Ljudski vrt in tam sedel na klop ter pričel premišljevati o svoji nesreči in, ker ni videl izhoda iz obupnega položaja, je sklenil, da si odvzame življenje, kar je tudi storil. brez novih odpustov. Cc bi organizirali privatno tobačno tovarno, bi ta ne mogla vzdržati -državne konkurence in bi se morala posluževati tihotapstva ter raznih drugih špekulacij, če bi hotela delovati. Iz* gradnja nove tovarne te vrste zahteva več milijard, ki bi jih lahko bolj koristno uporabiti na kakšen drug načirn. Naj navedemo danes še tri nadaljnja vprašanja, ki so bila preko sindikatov naslovljena na pristojne oblatiti. Prvo vprašanje govori o razdeljevanju bencina v okviru proste cone. Neka skupina uslužbencev v podgorski predilnici apo-zarjsi, da sre prejemajo bencina po znižanih cenah samo prevozna podjetja in lastniki privatnih avtomobilov, ajnpafc tudi številna podjetja za lastna vozila in za potrebe svojega obrata. Po drugi strani pa morajo delavci, ki ae vozijo s kamioni Tia delo ali z dela, še vedno plačevati stare prevozne cene. Ako so sedanje cene pravične in umer-jene, ali bi ne bilo mogoče dodeliti tudi tem delavcem bencin po znižani oeni, da bi se tako pocenil njihov prevoz? (To vprašanje je bilo naslovljeno na trgovsko zbornico in na urad za čeme). Drago vprašanje govori o ureditvi goričkega letališča. Skupina poškodovanih hiš tam okoli bi se dala popraviti, kakor je bilo praktično .pokazano z ureditvijo letalskega kluba. Prav tako bi sc dalo urediti tudi druge zgradbe, v katerih bi lahko uredili kakšen zavod ali pa jih spremenili v stanovanja, kar bi ne bilo posebno težko, ker se da tudi voda napeljati z malimi stroški. Tako bi lahko nastala tukaj posebna nova naselbina. To vprašanje je bilo naslovljeno na občinsko upravo. Tretje vprašanje govori o bolnišnici na Sempetrski cesti, ki že toliko mesecev moti geriško stavbarstvo. To orjaško poslopje vsekakor ne more ostati še naprej neizkoriščeno ter se ne moremo zadovoljiti samo z proučevanjem raznih komisij na mestu, ki pa ne pridejo do pozitivnih zaključkov. Zato javnost zahteva, da jo poučijo, kako stoje sitvari v tej zadevi in kaj se namerava ukreniti. Pri tem se omenja predlog, ki ga je italijanski krajevni tisk že pred časom obravnaval in po katerem naj bi urei.fl v tem poslopju zavod za pohabljene otroke, če se ga ne namerava -preurediti v bolnišnico. To vprašanje je bilo poslano na oae-rekturo, občini, vodstvu civilne bolnišnice in zdravniškemu kolegiju. Jamije Smrtna nesreča invalida Predvčerajšnjim popmaue med 15. in IS. uro se je peljal 37-letui Fraudolič Franc iz Jamelj št. 44, ki mu manjka lev« noga, s svojim invalidskim vozičkom po cesti v Sti-vanu v smeri proti Trstu. Ker je i)a klancu začel voziček prenaglo teči, se je Frandolič verjetno zbal, da kam ne prileti in je morda preveč naglo zavrl vozilo. Lahko da mu tudi krmilo .ni dobro delovalo, ali Pa je nenadoma prekrižal njegovo pot kakšen avto. Dejstvo je, da je voziček krenil na stran in priletel z vso silo ob cestni rob, kjer se je razbil. Bližnji orožniki so takoj priskočili na pomoč ponesrečencu, ki je ležal na tleh nezavesten in ves krvav. Telefonsko so poklicali rešilni voz Rdečega kriza, ki ga je odpeljal v tržiško bolnico. Tam so ugotovili, da ima Frandolič prebito lobanjo in so ga držali skoro eno uro v operacijski dvorani. Nato so zdravniki izjavili, da m.u ne morejo več rešiti življenja in so ga odpremili domov y Jamije. K8NO tekme VERDI, i?; »Kolesarska okrog Francije«. VITTORIA. 17: Zaprto zaradi popravila. CENTRALE. 17: «Tatovi z rumenimi rokavicami«, J. Payne. MODERNO. 17: ((Copacabana«, C. Miranda. EDEN. 17: »Dolina maščevanja«, B. Crabbe. MiLENTIJE POPOVIČ Oekon omskiti o dnoslli mei ISO Gial ist ičkiir državami Oholi* ik\j5u. (Nadaljevanje s 1. strani) ekonomskemu bistvu kapitalističnega svetovnega trga. Bistvo je v tem, da so trgovale po svetovnih cenah. Prav tako je sleherna socialistična država kupovala določene vrste blaga za svoje potrebe ob enakih pogojih kapitalističnega trga. Na ta način se je menjava blaga med socialističnimi državami osnovala na kapitalističnih načelih trgovanja po svetovnih cenah: ekonomsko -vsebino te menjave so odrejala kapitalistična načela trgovanja. Kaj pa to pomeni? Ker vrste blaga niso samo uporabne vrednosti, to je predmeti, namenjeni za uporabo, ampak vsebujejo določene odnose med ljudmi (to je: ker svetovna menjava blaga, v kateri postane blagovna vrednost univerzalna, obenem odreja tudi odnose med ljudmi, vzeto v svetovnem razmerju — med državami oziroma nacionalnimi gospodarstvi), zato blagovna menjava odreja obenem tudi mesto posameznih nacionalnih gospodarstev v svetovni ekonomiki kakor tudi ekonomsko vsebino odnosov med socialističnimi državami, odreja mesto vsake socialistične države v socialističnem taboru. Vsebina teh odnosov je bila, žal, kapitalistična. Blagovne vrednosti, ki jih je producirala neka socialistična država pri takšnih pogojih menjave, «postanejo univerzalne« v smislu, v katerem je Marx ta izraz uporabljal; ko se znajdejo na kapitalističnem svetovnem trgu, zgube svoj socialistični izvor proizvodnje, izenačujejo se z blagom vseh nacionalnih proizvajalcev, ne glede na njihov izvor proizvodnje, ne glede na notranje odnose v proizvodnji, v kateri so proizvedene. Blagovne vrednosti se podredijo kapitalističnim zakonom trga in imajo vse značilnosti blaga v kapitalističnem smislu. Prav tako ima blagovna menjava med socialističnimi državami vse značilnosti kapitalističnega svetovnega trga. Toda to še ni vse. Taki ekonomski odnosi med socialističnimi državami pomenijo, da je sleherna izmed njih samo eden od Činiteljev oziroma eden izmed nacionalnih proizvajalcev svetovnega trga, da se vključuje v ta trg in se hote ali nehote, podreja kapitalističnim zakonom; to pomeni dalje, da prihajajo posamezna socialistična gospodarstva v medsebojne odnose s posredovanjem svetovnega kapitalističnega trga, pod kapitalistično ekonomsko zakonitostjo. To pomeni dalje, da jih ta trg ni razdelil v skupine po tem, ali so in koliko so socialistične (to bi bilo socialistično načelo!), temveč po tem, ali so razvite ali zaostale, ali jim gre mesto med onimi, ki jim je bila zgodovina milostljiva in jih •je postavila za obloženo mizo, v vrsto razvitih in s tem v vrsto izkoriščevalskih; ali pa jim je bila mačeha in jih je odrinila od mize, v vrsto zaostalih, ki jih je treba zaradi tega izkoriščati. Pri tem je treba računati na ZSSR, ki si je osvojila pravico tehnično in industrijsko razvite države s herojskimi napori v graditvi socializma in ki je dala velikanske žrtve za stvar vsega človeštva, a je tudi nesposredno osvobodila celo vrsto držav. To pa spet ne pomeni, da si je pridobila pravico do izkoriščanja novih, zaostalih socialističnih držav. In tako — po želji ali ne — vsekakor po krivdi vodij komunističnih partij teh držav se dele v današnji situaciji socialistične države na tiste, ki izkoriščajo, in one, ki so izkoriščane. In vse dotlej, dokler bodo obstajali današnji odnosi menjave, bo trajalo tudi izkoriščanje. Ker današnji odnosi uzakonjajo razvitim socialističnim državam kapitalistično pravico do izkoriščanja, tedaj je vsekakor ne samo nesocialistično, temveč tudi nemoralno, celo z vidika navadne meščanske morale, kričati na zaostalo državo, ki se, ko ne dobi od nikoder pomoči, z lastnimi močmi bojuje, da ne bi bila izkoriščana, da bi odpravila in zbrisala krivico, ki ji jo je storila zgodovina kapitalizma. Tako je povsem razumljivo, da se nekateri napredni intelektualci iz kapitalističnih držav, ki drugače niso bili neposredno zainteresirani na ekstraprofitu, iskreno veselili naporov Jugoslavije, da bi se dokončno otresla stoletne zaostalosti, medtem ko so se nekateri «komunisti», državni in gospodarski funkcionarji socialističnih držav, ki so podedovali od kapitalizma posvečeno pravico, izkoriščati zaostale, upirali našim načrtom zaradi tega, ker so baje avanturistični (beri: «Ne razumemo jih, ker smo oportunisti!«), ker vodijo v avtarkijo (beri: «Hočejo nam vzeti pravico do izkoriščanja!«), ker razvijajo isto vejo proizvodnje, kakor jo ima njihova država (beri: «In mi ne bomo imeli monopola takšne industrijske proizvodnje v socialističnem taboru!«). Res, za takšne komuniste in revolucionarje povsem ustreza izraz — oprostite komunisti in revolucionarji! In dalje: svetovni trg je rezervoar, v katerega se zlivajo profiti raznih držav in tvorijo količino svetovnega profita, Zaradi porazdelitve na osnovi svetovne povprečne profitne mere in svetovne cene izgubljajo nerazvite države del svoje presežne vrednosti, svojega profita, a prisvajajo si ga bolj razvite, med njimi tudi socialistične države. To razdeljevanje se izvaja v zvitem, zahrbtnem in nemoralnem boju med državami. Krivo je vseh medsebojnih spopadov ma svetovnem trgu: v posebno zaostrenih pogojih pripelje, kakor je znano, tudi do vojnih spopadov. V svojih medsebojnih odnosih tudi socialistične države niso izven njih. Prav nasprotno je, vsaka od njih se bije za svoj delež, nerazvita za to, da bi jo čim manj izkoriščali, a razvita, da bi si prisvojila čim več tujega dela. Tako stopajo s posredovanjem svetovnega trga, pri današnjem stanju teh odnosov, v medsebojni boj na ekonomskem področju kakor tudi v boj med razvitimi in nerazvitimi državami. To pomeni, da so v današnjih pogojih menjave protislovja na ekonomskem terenu ne samo mogoč, ampak celo neizbežen pojav. Zgodovina kaže glede na zunanje trgovinske odnose, da je graditev socializma (ekonomsko rečeno: industrializacija. ker brez nje ni in ne more biti zmage socializma v naši državi, kakor je ni bilo niti v ZSSR) naletela na enak odpor tako pri socialističnih kakor tudi pri kapitalističnih državah, a po resoluciji Informbiroja še celo na večji odpor pri socialističnih državah. Torej se del socialistične akumulacije nerazviti državi, ki gradi socializem, pri današnjih odnosih odvzame in preide v fond akumulacije bolj razvite socialistične države. Ne prisvaja pa si ga kapitalistični razred te druge razvite države, ker ga nima, ampak preide v njen fond socialistične akumulacije. Kljub temu se postavlja vprašanje: zakaj? V kakšnem imenu? Po kakšnem socialističnem načelu? In če se že odvzema, zakaj se to ne postav; jasno in odkrito? Ce je treba pomagati, recimo ZSSR, zakaj ne bi tega povedali odkrito in bi sporazumno določili vsoto? Zakaj neki bi navadno izkoriščanje nerazvitih zakrivali s hinavskimi frazami o pomoči, «internaciolanizmu», ((osvoboditvi«, «napakah» itd. in temu podobno. In dalje: V kakšnem soglasju je to z enim od temeljnih leninističnih načel: pomoč razvitih držav zaostalim? Toda o tem bomo govorili pozneje. S pomočjo svetovnega trga so se kapitalistični odnosi obdržali in do danes suvereno vladajo med socialističnimi državami. Priče smo, da niso to samo čisti ekonomski kapitalistični odnosi, ampak so jih po neizbežni logiki stvari spremljali ih jih še spremljajo tudi ustrezni politični, .atributi iz bolne in umazane preteklosti in sedanjosti kapitalizma (kakor so diskriminacija, ekonomski pritisk, provokacije in drugo). To pomeni, da takšni odnosi ne samo da niso ((vzpodbuda za vse močnejše zbliževanje socialističnih držav«, (Tito, govor na slavnostni seji slovenske Akademije znanosti in umetnosti, 16. XI. 1948.), ampak neposredno razbijajo in dejansko ogrožajo iiotranjo enotnost socialističnega sveta. Namesto da bi se napori komunistov usmerjali k ustvarjanju enega sveta, ki bi v njem vladali socialistični odnosi (to je danes v bistvu glavna interna-cionalistična dolžnost komunistov ob sočasni nepomirljivi borbi proti imperializmu), namesto graditve svetovnega socialističnega sistema držav, s čimer bi se, prvič, omogočil vsestranski razmah proizvojalnih sil socializma, a drugič, odprle bi se še širše perspektive delovnim množicam, v kapitalističnih državah še posebno v majhnih, zaostalih državah in kolonijah, pa v tistih državah, v katerih ima, kakor n. pr. v Franciji in Italiji, revolucionarno demokratično gibanje bogate izkušnje in močno oporo v množicah, okrepilo bi se revolucionarno gibanje množic, približal bi se zlom kapitalizma, — namesto vsega tega pa medsebojni boj, umazanije, diskriminacija, špijonaža in zahrbtnosti vseh vrst, ekonomsko prisiljevanje, najnavadnejša in najvulgar-nejša kapitalistična konkurenca, dušitev proizvajalnih sil socializma, pojav in porast revizionizma, oportunizma, šovinizma itd. itd. Povsem jasno je, da lahko takšni ekonomski odnosi med socialističnimi državami kakor tudi metode, ki jih spremljajo, samo razbijajo revolucionarno gibanje in koristijo imperializmu. Za to so odgovorni mnogi voditelji komunističnih partij socialističnih držav, a predvsem voditelji VKP (b). O nekaterih oblikah in pojavih v ekonomskih odnosih med socialističnimi državami Izkoriščanje majhnih in zaostalih držav s strani velikih in razvitih temelji na neekvivalentni blagovni menjavi. To, kal/or smo videli, prav tako velja za odnose med socialističnimi državami. Kapitalizem pa je ustvaril cel arzenal oblik in načinov, s katerimi to izkoriščanje venomer krepi in zaostruje. Ta arzenal se izkorišča tudi v odnosih med socialističnimi državami. Nekatere izmed teh oblik bomo, da izpopolnimo podobo o celotnosti teh odnosov, analizirali in prikazali. Mešane družbe,ustanovljene med socialističnimi državami, so v tem pogledu zelo zanimive. Da vzamemo primer: dve državi A in B, od katerih je A močnejša in bolj razvita, B pa manjša in bolj zaostala, se dogovorita, da bosta ustanovili mešano podjetje za izkoriščanje gozdov, in sicer na ozemlju države B in z uporabljanjem delovne sile države B. Osnovno ekonomsko načelo, na katerem je mešana družba osnovana, je: vsaka od držav vloži vanj 50% kapitala, a ustvarjeni dobiček se prav tako deli po 50% vsalai. Kapaciteta letne proizvodnje je na primer 750.000 kubičnih metrov mehkega rezanega gradbenega lesa. Podatki, ki so vzeti za ta primer, so približni in v osnovi ustrezajo proizvodnji v nekaterih podjetjih predvojne Jugoslavije, z izjemo, da je gozdna taksa 16 din, to je okoli 1% svetovne proizvodne cene, drugačna. (V Jugoslaviji so plačevali kapitalisti državi v imenu gozdne takse 7—7,5%, to pa pomeni, da je renta na gozd, ki so jo kapitalisti plačevali državi, znašMa 7—7,5%. Bila Pa je renta dejansko tudi večja, ker kapitalisti prav gotovo niso plačali državi polnega zneska). (Nadaljevanje sledi) 4 P O DARSTL, F/AMNCjJ 1 TRGOVINA » INDUSTRIJA • PROMET o Kritizirajo Mednarodni monetarni ioni in Mednarodno banko Ameriški tednik «U. S. News e World report»»m priznava, da vlada glede obeh ustanov, nastalih na podlagi sporazumov v Bretton Woodsu leta 1944 neraz-položenje v inozemstvu. (Mednarodni monetarni fond je bil ustanovljen z namenom, dajati kratkoročna posojila za izravnavo primanjkljajev trgovinske bilance, Mednarodna banka za obnovo in razvoj pa naj bi dajala srednjeročna posojila za investicije do skupnega najvišjega zneska S milijard lir t. j. osnovna glavnica - op. ur). Izpolnila da nista svojih nalog, ker so šla a-meriška posojila Angliji, Marshallov plan ter načrt Trumanove ečetrte točke« (razvoj kolonij) mimo njiju. Predsednik E. R. Black zdaj meni, da banka -ne misli v prihodnji krajši dobi podeliti več kakor 100 milijonov dolarjev posojil, Fond pa je v poslovnem letu, ki je poteklo 1. maja. t. I. posredoval vsega skupaj 108 milijonov dolarjev posojil. Od ustanovitve (v 1946) dalje je banka podelila skupno 650 milijonov dolarjev posojil (525 milijonov evropskim in 125 milijonov južno- ameriškim državam). Fond pa je v is.tem času prodal vsega 708 milijonov dolarjev v zameno za domače valute držav, največ pač Angliji - 300 milijonov dolarjev. Glavnica fonda znaša 8 milijard, banke pa 8,3 milijarde dolarjev. Ta velika sredstva leže neizkoriščena, zato so v krogih gospodarskega in socialnega sveta OZN napadli tako stanje, češ Mednarodna banka dela vse prečeč po trgovcih načelih. Oba zavoda ugovarjata, da še ni prišel njun «čas» in še ni ugodnih pogojev za delo. Banka meni, da more dajati le «produktivne» kredite, vseeno pa nasprotuje, da bi mesto nje ustvaril OZN drugo ustanovo. Fond pa poudarja, da ni bil ustanovljen zato, da -bi reševal povojne krize, na noben način pa ne bo interveniral, dokler obstaja Marshallov plan. Ameriški list sicer ne odobrava takega stališča ter meni, da je potrebna reforma statutov, o-beh ustanov, češ da ju le-ti «oe-žejo» ter da bodo zastopniki ZDA na septembrskem letnem zborovanju obeh ustanov baje nekaj takega predlagali. To pa pomeni le izgovor, saj imajo ZDA v obeh BMsm m unsm 11 llllllllllllllillllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllll|lllllllllllllllllilllllllilillllllllllllllillllllllllll!illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllll||l||lllll|llllllllllllllllll!lllllillllllllllllll! V Jugoslaviji živi več narodnih manjšin in sicer: Albanci ali Siptarji, Turki, Italijani, Madžari, Romuni, Cehi, Slovaki, Nemci, Rusini, Vlahi in Bolgari. Narodne manjšine so prišle na jttgoslovan-/ sko ozemlje v teku zgodovine, nekatere preje, druge pozneje in so v stalnem stiku z jugoslovanskimi narodi. V zgodovini so skušali razni zavojevalci ustanoviti in utrditi svojo nadvlado nad ozemljem Sedanje Jugoslavije s tem, da so izzivali spore med Jugoslovani in njihovimi narodnostnimi manjšinami. Med drugo svetovno vojno so Nemci, Italijani, Madžari in Bolgari skušali sistematično uničiti vse vezi med Jugoslovani jn jugoslovanskimi narodnimi manjšinami s ciljem, da bi ustvarili nepremostljiv prepad med njimi, ki sa doslej skozi stoletja složno , L 4 (KI --.J. .'•3fc5. •«•••: ■A\VA.V$& a 4 m. ‘i SIPTARSKA FOLKLORNA SKUPINA NA FESTIVALU V PRIŠTINI. V SKUPINI SO POLEG MLADINK SIPTARSKI MLADINCI Z ZNAČILNIM BELIM POKRIVALOM IMENOVANIM KECA. delali in se med seboj podpirali. Bilo je v narodnoosvobodilni borbi, ki so se jo udeležili tudi pripadniki jugoslovanskih narodnih manjšin, ki so uvideli, da je nova Jugoslavija zmožna ustvariti skupnost narodov z enakimi pravicami .-e glede na raso, narodnost ali vero. Pravice narodnih manjšin do politične svobode, do gospodarskega in kulturnega dviga so bile jasno izražene in zajamčene v ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije, v republiških ustavah in drugih zakonih. Pripadniki narodnih manjšin se udeležujejo dela v organih ljudske oblasti enako kakor Jugoslovani. Pripadniki narodnih manjšin so člani republiških vlad, poslanci jugoslovanske narodne skupščine in skupščine narodnosti, častniki jugoslovanske vojske, visoki uradniki v raznih panogah gospo- darstva itd. Na volitvah 11. novembra 1945 je bilo izvoljenih v ljudsko skupščino 8 Siptarov, 4 Madžari, 2 Bolgara, 2 Slovaka, 5 Vlahov, 1 Italijan in 1 Turek, medtem ko je bilo izvoljenih v skupščino narodnosti 10 Siptarov, 2 Madžara, 2 Turka, 2 Vlaha, 1 Romun, 1 Rusin in 1 Slovak. v' ljudski skupščini Srbije je 43 pripadnikov narodnih manjšin, v ljudski skupščini Makedonije 35, v ljudski skupščini avtonomne pokrajine Vojvodine 77 in v skupščini avtonomne pokrajine Kosovo-Metohija (Kosmet) 182 pripadnikov narodnih manjšin. Kulturni napredek Siptarov Siptarji, jugoslovanski državljani, prebivajo v glavnem v avtonomni pokrajini Kosovo in Metohija, Makedoniji, Srbiji in deloma V Crni gori. Rred vojno so bili ena najbolj zaostalih narodnih manjšin v Jugoslaviji. Bili so brez pravic in so jih izkoriščali kot ceneno delovno silo. Albanci so po vsej držav; iskali zaslužka, da so si mogli zaslužiti boren kruh za sebe in družino. Nihče se ni brigal za njihovo vzgojo in izobrazbo niti so bili časopisi in knjige v njihovem jeziku, ter niso imeli niti ene osnovne šole, kaj šele kako srednjo. Po osvoboditvi je šiptarske množice enako kakor vsa ostale narode v Jugoslaviji prevzelo gibanje za kulturni dvig in napredek. Zvezna vlada kakor tudi vlade L-'. Srbije, Makedonije in Črne gore so stavila na razpolago velika sredstva, da so se ustanovile albanske šole. V šolskem letu 1947-48 je bilo že 471 šiptar- skih ljudskih šol z 57.578 učenci, 26 srednjih šol z 1.683 učenci in 1 zavod z 142 učenci. Prvi šip-tarski abecednik so natisnili in razdelili šolam in tečajem za nepismene in čez 30 tisoč Siptarov se je tako naučilo pisati in čitati. Prednje podatke je podal na nedavnem zasedanju ljudske skupščine za Kosovo jh Metohijo Diavid Nimani, šiptarski poverjenik za vzgojo v Kosmetu. Ko je govoril o velikem kulturnem dvigu šiptarske manjšine je z navdušenjem poudaril, da bo načrt šiptarskih šol v letu 1951 prekoračen najmanj za 101 odstotek stanja iz letošnjega leta. Ogromen kulturn; razvoj Siptarov je opaziti tudi v založništvu knjig in javnih publikacij. V letu 1947 so izdali knjig v šiptar-skem jeziku okoli 60 tisoč izvodov. V letošnjem letu je pa naklada dosegla že do sedaj 150 tisoč izvodov. Siptarji imajo 5 časopisov in revij. Po izjavi predsednika izvršilnega odbora avtonomne pokrajine pokrajine Kosova in Metohija Fadila Hodže so v lanskem letu razdelili čez 218 lisoč izvodov glavnega šiptarskega časopisa ((Rilindja«. Poleg tega deluje tudi šiptarsko gledališče v Prištini, glavnem mestu pokrajine, in poleg njih je bilo ustanovljeno nešteto kultur-no-umetniških društev, ki prirejajo kulturne prireditve po najbolj oddaljenih krajih in na festivalih, ki izražajo narodno šiptarsko kulturo ljudstva tega kraja. Emancipacija Turkov v Makedoniji Turki, ki so prišli v Makedonijo za časa turškega cesarstva, so do najnovejših časov živeli kot v srednjem veku. Prepuščeni u-sodi, pozabljeni v svojih nazadnjaških tradicijah so se pogrezali v temo neznanja. V želji, da se tudi njihovo življenje izboljša, je Jugoslavija omogočila tudi turški manjšini kulturni dvig in napredek. Danes ima turška narodna manjšina, ki živi v Makedoniji na vzhodni obali Vardarja od Skopja vse do grške meje, in jih je okoli 280.000, 104 osnovne šole z nekaj tisoč učencev. V šolah je pouk v turškem jeziku. Tudi Turki imajo nekaj kulturno umetniških skupin. V gledališču v Skopju so nedavno uprizorili igro «Hadžier», ki jo je spisal turški pisatelj v Jugoslaviji. Vsebina te drame je borba turških žena proti običajem, da se dekleta za možitev kot blago za denar kupujejp. Nastop mlade turške igralke Ildije Ahmedove, prvega turškega dekleta v Jugoslaviji, ki je nastopila kot igralka, je vzbudil med turško manjšino, zlasti pa med turškimi ženami izredno zanimanje. Zelo vajen problem, ki je skupen šiptarski in turški narodni manjšini je odstranitev tako imenovane «feredže», s kater0 so si muslimanske žene že stoletja pokrivale obraz. Da bi se mogle čim preje rešiti iz zaostalosti in zapostavljenosti, jim je ljudska o-blast zagotovila enake pravice z možmi na vseh področjih politič-jih političnega in gospodarskega življenja. Napredne Turkinje in Siptarke delujejo v svojih organizacijah in so začele veliko gibanje v tej smeri. Danes je že popolnoma vsakdanji pojav videti Siptarko ali Turkinjo razkrito v javnosti. Sole imajo v tej zadevi ogromen pomen ir. vpliv. V mešanih razredih se učijo skup- ?SA: • SIPTARSKE ZENE Z ODKRITIMI OBRAZI NA SPREHODU SKUPNO Z MOŠKIMI NA ULICI V PRIZRENU (KOSMET). no dečki in deklice ir, se tako navezujejo tovarištva, ki bodo služila za naprej muslimanskim ženam za uničenje tisočletnega suženjstva. Dosledna demokratična politika, ki jo vodi Jugoslavija do narodnih manjšin, izhaja iz njene nove družbene stvarnosti, ki so jo dosegli v narodnoosvobodilni vojni. Svojo mladino uče, da se borba za svobodo svojega naroda ne more ločiti od borbe za svobodo in enakopravnost vseh narodov sveta. lllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!IIIIIMII!lllllllllll!IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllinillllllllM!llllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllll Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM edje, ni In in Skratka, vse kaže, da avstrijski absolutizem sikuša pomagati svojim najbolj ogorčenim nasprotnikom s tem, da z nesmiselno ekonomsko politiko rahlja vezi, ki vežejo Trst z njegovim zaledjem, in to prav v trenutku, ko jih razvoj trgovine čedalje utrjuje. In prav v tem času, to je med 1859 in 1866, se porodi, kakor smo videli separatistična propaganda v Julijski krajini. Ljudje kakor Valussi, Oombi, Bonfiglio in drugi radi tolmačijo razna ekonomska dejstva in številke trgovskih statistik tako, kakor se sklada z njihovimi željami. Opazovalec, posebno pristranski opazovalec, lahko pride morda do iluzije, da se ekonomske vezi, ki vežejo Trst z Avstrijo, polagoma rahljajo in da se vezi, ki vežejo Trst z Italijo, čedalje bolj krepijo. Z dobršnim delom že omenjene brošure «Trst in Istra ter njene pravice v italijanskem vprašanju« hoče Valussi dokazati, da niti interesni razlogi ne govorijo več za to, naj bi Trst ostal združen z Avstrijo In priznati je treba, da se njegovo dokazovanje oslanja na večidel točne statistične podatke. Bonfiglio pa zaključuje svojo temeljitejšo in tudi obširnejšo knjigo ((Italija in Nemška zveza«, v kateri obravnava petletje, ki je sledilo onemu* ki ga je obdelal Valussi (1360 1864), s trditvijo, da je Trst izrazito italijanska luka. Bonfiglio pride do te svoje trditve na podlagi primerjave, ki je napravil med cvetočimi trgovskimi izmenjavami z Italijo ter med takratnimi dejansko mnogo šibkejšimi in nestalnejšimi izmenjavami z Nemško zvezo. Kdor danes bere te in druge podobne publikacije, je osupel predvsem zaradi nekega prav posebno čudnega ndsprotja. Prav v tistih letih, ko se razni propagandisti ekonomskega iredentizma prizadevajo dokazovati, da so vezi med Trstom in njegovim neitaHjan-skim zaledjem zrahljane in da se čedalje bolj razvijajo ekonomski odnosi med Trstom in Italijo, prav v tistih letih dozoreva kriza, ki bo privedla do današnjega ekonomskega stanja, ki je v absolutnem nasprotju s tistimi predvidevanji. Vzroki tega pojava pa niso bili niti takrat tako skriti, da bi lahko ušli analizi manj pristranih opazovalcev. Najtrdnejša postavka v Valussijevem in Bonfiglievem dokazovanju, da je Trst italijanska luka, je bila v neravnovesju med kopnim uvozom in pomorskim izvozom, to je v omrtvelosti trgovinskih izme- njav med tržaškim zaledjem m prekomorskimi deželami. «To je zanimiv pojav« — pravi Valussi — «da uvoz iz notranjosti avstrijskega cesarstva predstavlja povprečno samo tretjino pomorskega izvoza«. Te da ta postavka je trdna samo do neke mere, V 1. 1857 je bil res ne samo iizvoz iz avstrijskega cesarstva, ampak ves kopni uvoz skozi Trst na sploh, dejansko malo'nad tretjino pomorskega izvoza (78 milijonov kron proti 182 milijonom). Toda tukaj bi bila lahko samo letnica 1857 povedala marsikaj. Leto 1857. je namreč, kakor rečeno, leto prve in kasne železniške povezave Trsta z notranjostjo monarhije, ko je bila dograjena južna železnica (Avstrija je to progo prepuščala večidel v jnonopolsko izkoriščanje neki družbi francoskih kapitalistov). Toda že leta 1861., ko izide Valussijeva brošura, njegova postavka več ne drži. Kopni uvoz se je bil že začel krepiti in se približevati pomorskemu izvozu. Leta 1861. znaša kopni uvoz 124 milijonov kron proti 172 milijonom, to je ne več tretjine, ampak skoraj tri četrtine pomorskega izvoza. V dobi pol stoletja se trgovina na kopnem osemkrat poveča, jnedtem ko se v tisti dobi 53 let (1857— 1910) pomorski uvoz in izvoz komaj potroji. Dandanes dosegajo skupne trgovinske izmenjave v Trstu vrednost okoli 2 in pol milijard kron letno. Ti 2 in pol milijardi danes lahko točneje nego v prejšnjih časih razdelimo med dve.ma velikima tokovoma, ki tvorita jedro današnje tržaške trgovine, to je med kopnim uvozom in pomorskim izvozom, odnosno, med industrijskimi ali industrializiranimi proizvodi, ki jih tržaško zaledje uvaža v Trst za sredozemske in prekooceanske dežele, ter med pomorskim uvozom in kopnim izvozom odnosno med surovinami, ki jih te dežele izvažajo v tržaško zaledje za njegovo uporabo in za njegovo industrijo. V letu 1910 je kopni uvoz in pomorski izvoz skozi Trst predstavljal v. zaokroženih številkah vrednost 1.356 milijonov, kopni izvoz in pomorski izvoz pa 1.222 milijonov. V tem letu sta bili Avstroogrska in Bosna (to je zaledje avstrijske države) udeleženi-pri kopni uvozni trgovini s 4/5 celotne vsote, uvoz iz notranjosti države in iz Nemčije pa je dosegal vrednost 614 milijonov od skupnih 640 milijonov. Danes torej Valussi ne bi mogel več reči, da glede na minimalno količino proizvodov, uvoženih iz Nemčije io Avstrije, Trst ne bi imel nobene koristi od tega, da bi bil združen z eno ali drugo teh držav. (Op. c., stran 29). (Nadaljevanje sledi.) ustanovah odločilen vpU“ ločilnih organih imajo -31 odst. glasov!) in z VeUko*i tanijo ter ostalimi prip°d”^A larskega in funtovega absolutno večino. Obe 'jS ^ j sta pač poslovali kakor so ivashingtonski krogi. Švicarska vest o tržaškem Iran# uNeue Zuericher Zeitun3» tj roča iz Trsta poleg vesti, Kij , že objavila ANSA, da bo pravljene težave glede nja stroškov avstrijskega - „ ta z dobavo 40.000 m3 avsti . - ■ -]tfp račun prista14t ga lesa za račun-uslug (les pa se dobavi l 4 tudi to, da bodo na ta tiacin ^ krili tudi plačevanje broj italijanskih kakor disi na itauja&smn ,VT’jjoM l ladjah dežel, ki pripadajo A funta šterlinga. Doslej so se- rec brodnine plačevale ®^ ^1 jih odn. v funtih, ki P® -del izvirali iz nekontroliran ^ rov. Britanski finančni do torej še naprej trdo vali finančne operacije s 1“ Lij C«*o/}nein*vi7/«i S** ■» s Sredozemlju, kar močno tudi tržaški Poročajo o neprestanem Jdl tranzitni trS?Ž “prestane nju položaja funta. Na d VA borzi so zabeležili pri KM britanskih državnih PaP*rJw,( tečaj 70 centov t. j. 2,8 j®® dolar. Podobna, slaba vest je Avstrija ne bo obnovila P Z družbo «Gaslini» glede P®1^ vanja semenskega olja. 5» ■ > I k) # »b "t. sv r,- ur- -tildi#'1’ ski bi se bili namreč tuai r 1(l41 vali iz računa pristaniških Ustavljajo demoni#1 nemških tvarnit iz Berlina: ((Zavezniške ((II Sole« z dne 6. t. ni- P°A- ',0)a. oblasti zapadno- nemških r ^ čij bodo pregledale načrt montiranje nemške industPrJl osnovi novega načrta za sko oborožitev. Jeklarne 1 - chumu, kjer so stotine _de^g $ pripravljale razstavljanje, - . prejele nalog, da ustavijo de j tiranje Novi zavezniški u so posledica obiska treh ® > skih vojaških šefov v i furtu». f Vest je večini tiska ušla-, j shallizirani» del pa jo molčal. Usoda obratov J v Savoni Poročajo, ds je spor me^^g!sf j vo obrata in tvorniškith jA skim odborom prerasel v Aenm nje, ki zadeva splošne 1 mesta Savona. Direkcija vztraja na odpustu 1°0