Gospodarske stvari. Oranj«. Že se zopet 7zdiguje pod eiaje nebo mili škorjaBČek prepe^aje: nOrji, orji, orji." Čaa orat7e je Ieto8 prej priael, ko druga leta, ker je aam zima tako mila bila. OraBJe je sicer aajteža^aejše delo kraetO7al6e7o, pa tudi aajimeaitaejae, ker je od pra^e orat^e obilaejši ali pičlejši pridelek Rkoraj 7ea od^iaea. Toraj hočemo tukaj aekoliko besed o pra^eai oraaji sprego^oriti. Maogo jih je Basib kmeto^alce^, ki 87oje polje vse preplitvo orjejo, ia sicer tudi takrat, kedar jedao ia isto silje pose^ajo, 78akokrat jedaako plitvo, da bi si tudi zemlja globokejae oraaje pripnščala. Oboje pa ima škodljive aasledke. Vedao ae le aajgorBJejše plaati prati s plngom preobračajo ia z braao vzrabljajo in tako jediao le te po8ejaBim rastliaam 7 ži^ež pristopae store. Globokejie plasti pa ostajajo vedao aeporabljeae. Pa tudi lepo proapevaaje takib raatlia, kterih korefliae globokeje aezajo ia iz ajib 87oj ži7ež 7lečejo, je 8 takim oraajem zabraajcao ia Bemogoče Barejeao, ali 7saj zelo zrnaBJaaao ia oslabljeao. Da 86 te ia jedaake aapake zabraaijo \n odstraaijo, je treba primerBejiega oraaja. Ia 7 tak poduk je ta sesta^ek uameajeB. Za posejate^ 7ečega dela ailja se zemlja po 7ečkratBem oiaflji pripravlja. Od tega ra^aila se le takrat odatopi, 6e aektere rastliBe maaj rahlo zemljo zahte^ajo, t. j. kakor akuaaja kaže, tudi že po jedeakiataeai oraaji dobro proepe^ajo, ali pa po drugih, b. pr. okopa7Bih sadežib že tako 7zrahijaao zemljo aajdejo, da 7 nji lepo raatejo. Pri takem jednokratnem oranji se mora njiva prvokrat že globoko preorati, da svoj giavni namen oranja doseže, t. j. da se prst popolnoma spreobrne b pomočjo plužne dilje ali odkladnice, in tako zgornja plaat prsti, ktero je poslednji sadež že do cela izsesal, podorje in na njeno mesto spodnja prst, ki še od korenin ni izsesana, na vi b spravi, ker le v ti more naslednji sadež reč brane najti, in tako tndi lepie rasti in pro8pevati. Tako globoko obdelovanje zemljo je pri jedenkratnem oranji tudi takrat potrebno, če «e deteljišče ali pa travnik podarja. Samo jedenkrat se pogosto orje polje, kedar pšenico v prejšnjo deteljišče Bejejo, in sicer deloma zato, ker podorana deteljna strn zemljo izdatno in bistveno vzrahlja. Za večkratno ponovljeno oranje Be glede globokosti vsakokratnega oranja dajo sledeča ravnila postaviti: 1. Kdor polje po dvakrat orje, prvokrat bolj plitvo zemljo preobrne, ker podorana strn tako pod le plitvo plaat zemlje pride in tako prej sprbni, ker more zrak bolj do nje. Dragokrat pa mora globoko brazdo potegniti, da se prst popolnoma preobrne in nova še neizsesana plast prsti na povtije pride. Samo po sebi je umevno, da se mora ta plast zemlje z brano, valjarjem in tudi z razruinikom, če je kteri pri rokab, dobro razdrobiti. Dvakratno oranje zadostuje tudi pri preoranji deteljišča. Pravilo, da se mora po detelji jcdenkrat ali pa trikrat orati, ker pri drugem oranji deteljna strn zopet na vrb pride, toraj ne velja. To se bode le takrat zgodilo, 5e 8e pri pddaranji deteljišča pri prvem in drugem oranji jednako globoko orje. Ako se pa orač gori navedenega pravila drži, in prvikrat plitvo, drugikrat pa globoko orje, tako se pri drugem oranji deteljna strn, kakor ae pravi, podorje in ne pride na površje, ampak ostaja v 8redi one prstne plasti, ki se ima od pluga preobrniti. Od tega ravnila se odstopi, ko se za jara žita prvikrat jeseni orje in še le spomladi drugikrat V tem slučaji se prvikrat popolnoma globoko orje, da se na vrh vržena nova prstna plast po zimskcm mrazu dobro vzrahlja in po vplivanji zraka organičui njeni delki sprhnijo, mineralični pa se razkrojijo. Drugikrat se pa le bolj plitvo orje, ker bi sicer nova rodovitna prst zopet na spod prišla in bi se tako vspesna rast posejanih rastlin zabranjevala in zadrževala. (Koncc prih.) Navod o hmeljariji. Spisal Janez Hansenbicbler. Tiskala nNarodna tiskarnau v Ljubljani. Založil pigatelj. Tej priprosto a zanimljivo pisanej knjigi je namen, našega poljedelca pridobiti za hmeljartitvo ter podučiti ga, kako je ravnati 8 to rastlino. Pisatelj trdi, da hmelj t slabih letih trikrat toliko vrže, kakor psenica v dobrib. V Savinjskej dolini začel je 8 hmeljem 1. 1862 knez Salm, a sedaj obdeluje uže 14 oral. Vsi slovenski posestniki v Savinskej dolini pridelajo na leto do 200 meterskih centov hmelja in skupijo po 30.000 fl. in Se ve6. Pisatelj trdi, da bi jednako Savinjskej dolini tudi Savsko in Dravsko polje 8odilo za braelj. Kdor boče o hnieljarstvu kaj več poizvedeti, obrne se naj do: nJužoostajerskega bmeljarskega društva" v Žalci, Sacbsenfeld bei Cilli. Sejmi na Koroškem tibi četrtek v Cobercab, 14. marca pri št. Andreji, 17. v Pusarnici, 20. v Grebenji; na Kranjskem 14. av. Vid pri Ipavi, 17. Mengš, Žužemberk, Loka, 18. Krlko, 20. Ilj; na Hrvatskem; 15. Novska, 19. Krapina; Grubišno polje, Otok in Samobor.