Uredništvo in npravništuo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo ta petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
12 K 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aU oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne
petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 91.
Maribor, dne 9 avgusta 1912
Letnik IV.
Slomšekova slavnost = ORLOV =
v nedeljo, dne 11. avguste 1012 v Št. Jurju ob južni železnici.
V s p o r e 'd :
1.	Sprejem gostov na kolodvoru (prihod vlakov: iz
Celja 9.55, iz Maribora 10);
2.	ob 5411. uri: pridiga in sv, maša (pridiguje orga-
nizator mladine, (vlČ. gosp. dr. J. H o itti j e c);
3.	ob 3412. uri: svečano zborovanje štajerskega Orla
v dvorani Katoliškega Doma;
4.	ob 'Al,, uri: obed v določenih' gostilnah;
5.	po večernicah: nastop in telovadba Štajerskih in
kranjskih Orlov na travniku posestnika F, Geržina;
6.	ljudska veselica, govori, godba, petje in druge za-
bave*
________Vs t o p n i n a 30 vinarjev.
Kaj pravijo spomini?
Ni posebno praktično in umestno za človeka, ki živi ip dela v javnosti, da bi se ukvarjal s spomini. Na vseh koncih in krajih čaka in kliče človeka toliko dela, da mu ne preostaja nič Časa, vglabljati se v spomine, 'Kar je bilo, je bilo; fekrbimo, da bomo trenutni položaj izkoristili v; 'naše dobro, v prid ljudstva. Pustimo preteklost, skrbimo za bodočnost! lo so zdrava, praktična načela. Včasih se pa človeku vendar zahoče, da obstoji in se nekoliko oddahne, Njegofv pogled, vprt vedno v zastrto prihodnjost, postane utrujen, njegov duh, hiteč vedno naprej in snujoč vedno novo načrte,, “zahrepeni po oddihu. In ko človek tako odmakne svoj pogled' od bodočnosti in äe-do zia nekaj trenutkov na kamen ob cesti, po kateri ga vodi njegov korak vedno naprej, se, mu ukrade pogled nazaj v preteklost. Kakor, bi Čaral čarovnik,
ti tvoji spomini pbu'đe sliko za sliko in mirno ter br©z strasti motriš eno In drugo. In ni brez prida, če človek malo razbrskaj po svojih spominih. Marsikaj prijetnega, marsikaj poučnega razbere iz svojih spominov. Zlasti če srečamo v duhu raznoliko množicopolitičnih spominov in še pri njih nekoliko pomudimo, nam povedo mnogo. Povedo nam v prvi vrsti, da so naši politični nasprotniki od nekdaj taki, kajkor so sedaj. Skrivali so se mogoče pod “drugimi firmami, imeli so drugačne, dostojnoj,še manire, posluževali so se drugajčnih bojnih sredstev, bili večji mojstri v svetohlinstvu, toda Če jih izluščite, najdete vedno i-sto '•zrno. O,d srda do nas in do idej, ki jih zastopamo, razgrizeno lice vam zija nasproti, Ce bi bili slišali govor, ki ga je imel pred tednom “dni na slavnostnem zborovanju ,„Zarje“ v Ljubljani gospod iur. Hodžar, “hi naše trditve brez ovinkov priznali'.
Gospod Hođžar je vzbujal spomine. V svojem govoru, v katerem je razgrnil pred nami serijo slik, ki so v tesni zivezi z desetletnico „(Zarje“, se je moral dotakniti tudi njenih nasprotnikov. Poglejte jih:, iste, ali vsaj do pičice podobne prikazni, kot ope, ki vas oblajajo danes, če stopate nevstrašeno z,a zastat-vo, katera nosi na belo-modro-rudečem polju križ.
Bilo 'je okrog 1’eta 1890. ^(Slovenec“ je pozval akadem,ično druŠUvo „Triglav“' v Gradcu, naj se pre-osnuje na katoliško-narodni podlagi. i„|THglav“ je pa to zavrnil s, pripombo, da smatra to za nepotrebno. Ge je kdo (takrat rekel „(Triglavu“ i da 'je Liberalno društvo, prepojeno z nauki brezverskega svobodomiselstva, so ga hoteli linčati. Očitati 'komu, da je liberalizem istoveten a jprotiverstvom, da so liberarci nasprotniki katolicizma ter pribiti, da je bila skoro vsa naša takratna inteligenca prepojena s tem liberalizmom, je bil smrten greh in vse se 'je zgražjalo najti „razdiralcem, sloge in edinosti.;“ Poglejte jih 'danes: Nebroj jih še tlači slovensko zemfljo, ki pravijo, da so dobri i katoliki, da; 'nimajo ničesar proti cerkvi; kadar je pa treba to pok alzati ^dejanju, pravijo kot nekdaj „Triglav“, da „ni potrebno“, ali pa gredo celo naravnost v zbor svobodomiselstva. 'Se čelo naši liberalpi pristnejšega in robatejšega, kov,a, katerim je krščanstvo „strup iz Judeje“, cerkveni' i obredi „pa-ganskli pomp'“, včasih svetohlinsko zavijejo oči in
vzamejo v zakup krščanstvo, ' Hinavščina- nekdaj — hinavščina sedaj.
Bilo je leta (1897. Iz „Triglava“ so izključili za vedno krščansko mislečega akademika, ki ( je ) svoje prepričanje tudi javno izpovedal. VOČitati „(Triglavu“, da je protikrščansko društvo, je bilo seveda prepovedano. Vzgledov iz sedanjosti: nebroj. Slepljenje in zavajanje javnosti je v programu liberalcev 1 od nekdaj in bo ostalo vedno,
V Gradcu, je „Zarja“' leta 1899 , ustanovila kr-ščansko-socialno društvo „Naprej.“ Ko se je društvo utrdilo, so se vtihotapili vanj liberarci in ga osvojili. Društvo, ki je 'bilo velikega pomena za graške Slovence, je vsled tega razpadlo. Kako skušajo liberalci sedaj mnogokje „po ovinkih“ na nepošten način priti do oblasti, je' znano. Koliko podjetij, koliko naprav so s tem že uničili po širni Sloveniji f nam ni treba naštevati. Vsaka; pokrajina govori cele knjige: ■V razdiralnem delu so liberalci veliki.
Dr. Mahniča in vse, ki so se drznili v tistih letih, stopiti kvarljivemu liberalizmu na prste, so lč ber,alci psovali in izkričali ! za največje škodljivce slovenskega lju'đstva. Kako psujejo, Matijo, obrekujejo, lažejo v svojih listih dandanes, vemo vri. Ce se 'ti ne gabi, vzemi v roke „Slovenski Narod“, „Narodni List“, ,„Dan“, „„Štajerca“ in celo kopico drugih in imel boš dovolj, V psovanju, natolcevanju, denunciranju in 'v drugih takih lepih lastnostih ,sfo bili liberalci nedosegljivi nekdaj1 in so sedaj.
Končajmo! Se mnogo bi nam povedali spomini, toda naj že to zadostuje. Liberalci so vedno in povsod enaki. Kakor so bili ogabni nekdaj, taki so zdaj. Naš boj jim mora veljati na 'vsej črti in brez pardon a.
Spekuliranje na borzah
narašča.
Spekuliranje na borzah prihaja ved,no bolj v širše ljudske kroge. Draginja in hrepenenje po zabavah še zdatno pospešjujete prizadevanje obogateti na hiter in lahek ’način. Tudi zakotne banke in nasveti raznih velikih bank povzročujejo, dia se igran-
Jr*OJL>JL,
♦	«»r«»
Žrtev slabe vzgoje.
Povest iz sedanjega časa.
Al, Leben,
V krasni Savinjski dolini, (ne “ daleč od f trga Ž, . , . stoji na prijaznem holmčkiu priprosta kmečka hišica,. “Že njena zunanjost pričaj, da st/anujejo tukaj pridni in pobožni ljudje; kajti vsepovsod vidiš iiajvečjo snago in najlepši red. Prav razkošno pa je okinč'ana mala] kapelica, ki je prizidana hramu.
Kmet Gostinšek, Vzgledea in pobožen starček, vodi zelo vspešno s svojo skrbno ženo in svojim vrlim sinom gospodarstvo. Sleherni dan imajo dela čez glavo, nikoli pa ne pozabijo svoja dela Mačeti z Bogom ter jih z Bogom tudi dokončati, dobro vedoč, da je na božjem blagoslovu vse ležeče.
Bilo je neke nedelje popoldan. Stari Gostinšek je sedel v sobi pri mizi globoko zamišljen. Premišljeval je današnfo župnikovo pridigo, v kateri je pridigar živo slikal žalostne razmere, ki vladajo svet v današnji dobi. ter njih posledice,
„[Hvala Bogu“, reče stari možek sam pri sebi, „da ne bom več dolgo tlačil zemlje v tej solzni dolini., Res je, da se bodo morali ljudje pokoriti' za svoje pregrehe, pa če botto le hoteli priznati potem svoje hudobije ?“
Tako je vzdihoval starec, ko je Vstopil domači trgovec 'Jagodič v sobo.
Ta mož, vzgled poštenosti in dobrodušnosti, dobrega, starega kmeta posebno čisla in prihaja Čestokrat z ondotnim gospodtom župnikom Kosom k!| njemu, da se v, tej pošteni družbi v prijateljskih pogovorih nekoliko razvedri.
i„Bodi mi pozdravljen, stari prijatelj'“, nagovori došlee kaneta. „No, zakaj pa danes, tako nevoljen, tako otožen?“
JA Ji. kdo naj ne bo otožen, če sedanji razburkani Čas natančno opa(zuje ' in pazljivo trazmotrlva“, je vzdihgil starec, „jlmam že 79i let na hrbtu in torej
nekaj pomnim;: pa odkritosrčno rečem, ljudje so- od leta do leta slabejši in sporedno z> ljudmi tudi časi. Ne da se vtajiti, 'da so se včasih tudi godile strahovite reči, toda vedno je Še ostalo upanje na boljše, a sedaj , . .“
„No, kaj pa sedaj?“ prekine trgovec kmeta.
„tSedai, pa je že umrlo tudi vsako upanje. — V prejšnjih čarih, ko je Bog kaznoval ljudi' 'z vojsko, ali kugo ali lakoto, so se ljudje spokorili ter vrnili vsa} za, nekoliko časa k Bogu nazaj, sedaj pa je celi svet podoba Sodome in Gomore in jaz ‘dvomim, in zrem z velikim nezaupanjem v kako boljšo bodočnost, četudi bi Bog poslal čez narode Kugp in lakoto in vojtfae, kar se itak že uresniičuje.“
„Človek ne sme takoj obupati“, tolaži trgovec svojega prijatelja, .„[človek mora vedno V svojem srcu gojiti upanje pa boljše čase. Ali ne veš, da je hotel Bog zavoljo malo pravičnih tudi mestoma Sortomi in Gomori prizanesti? In nekaj dobrih ljudi' je Še'vendar med nami. In vedno (je še isti uslmiljeni Bog — Vojske se nam po mojem; mnenju ni trebia bati, kuga nas menria tudi ne bo obiskala in , .
„. . . Stiska in beda bo tnalstalaj“;, 'seže vmes Gostinšek, j„{Saj že sedaj tlači strahovita stiska ne samo kmečko ljudstvo, ampak tudi meščane. Gotova resnic'a je, kar je deines gospod župnik rekel; (v pridigi: Daši fio zabavališča dandanes bolj napolnjena, kakor nekdaj, in je zapravljivost pri tem večja kakor nekdaj, itajko da bi človek utegnil misliti, ljudje tičijo v bogatstvu do glave, se mi to dozdeva tako kakor slednji vzdihljaji, umirajočega,, ki postai}a-jo tjudi sil-nejši, kakor so bili v zdravih (dneh,]“
Ko se naša znanca tako pomenkujeta, vstopi v sobo župnik.
Pobožen, častitljiv duhovnik, kakor prihajajo v blagor človeštva iz materinskih ‘rok ' katoliške cerkve. Priprost v svojem nastopu, ponižen ip ob eoem veličasten v službi pred Bogom, “ Ijubeznjiv, pa tudi resen v občevanju z ljudmi, priljuden ( in i »vesel v družbi, pridobil sv je tjakoj spočetka; ljubezen in zaupanje svojih župljanov, kojih dušni pastir je že nad dvajset let. Starost 'je začelaj sleep že pripogibati po-
božnega dušnega pastirja, to’d(a vkljub temu je mla-
dosten njegov duh in ognjevit njegov pogum,
S pozdravom „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ se je približal “prijateljema, ki danes radi resnega pogovora nista bila tako živahna kakor drugekrati.
Pa tudi srce starega duhovnika jo danes prevevala velika otožnost; tudi on salm, ki je sicer še vsikdar Iznal vsakogar potolažiti in razvedriti, tudi on je bil danes silno zamišljen in nenavadno kratko-beseden.
stol':
Konečno le prične kmet, “ ponujajoč župniku
„(Danes 'pa ste, častivredni, [gotovo zelo zmu-čeni. Zjutraj rano ste bili že v, spovednici, potem ste imeli sv. opravilo in popoldan ste morali v tem ria-bem vremenu še k bolniku!“
„[Vsak stan“J, pripomni trgovec, „Ima dv.oje težave, mislim pa, da nobeden ne toliko, kakor duhovski stan. Duhovnik mora iti po' dnevru in po noči, v nevihti in vetru, v vročini in mrazu, v 'dežju in snegu gologlav z Najsvietejšim velikokrat po več ur da-leč k bolpiku, kjer mora čestokrat dihati va-se okm žen zrak; da, to je v resnici težaven poklic,“'
„(Zlato pa je tudi radost velika,“,* * 5 reče župnik, „/Katero občuti duhovnik, Če mu j,e Bog podelil milost, da je poučil kakega nevedneža, da je koga pripeljal zopet na pravo pot, ojunačil majosrčneža, če so njegove 'tolažilne besed© olajšale trpljenje ljudstva in njegov sivet jim pomagal in njegova {pomoß izbrisala grenke solze. O, tedaj občuti duhovnik, kako rajsko prijetnp je: tolažiti, pomagati, dati — kako resnične so besede Z'veličarjeve : Moje breme je lahko in moj jarem je sladek ! — “Toda v duhovniškem stanu 'se najdejo težave, kakoršnih drug človek niti ne more občutiti. In eno tako, največjo v svojem življenju, sem moral danea prestoli.“
„(Za božjo voljo, kaj pa se vam je 'danes pripetilo ‘tako strašnega, gospod župnik?“ vprašluje kmet ves začuden.
„Razkrijte nlam svojo bol“, sili trgovec, ,Jn če sva v stanu vam kaj svetovati, pomagati, vas tola-
je na borzah viedno bolj širi. Se le öe se zgodi, da padejo kurzi, ali pa če pride do kakega poloma, sle vidi, k(ako razširjena je igra na borzah v takih ljudskih krogih, ki v to nikakor niso vsposobljeni. Po-siebno visoko je število malih obrtnikov in malih varčevalcev,, ki se pečajo z borznimi špekulacijami. Ker mnogo ljudi nima nobenega pojma, o finančnih operacijah, o njihovem izvoru in posledicah, iiščejo sveta in pomoči pri organiziranih igralcih po poklicu, pri zasebnih bankirjih in tudi pri filijalkah velikih bank. Večje banke so si ustanovile velikansko število podružnic, kar jim daje gospodarski vpliv, a jim nalaga tudi mnogo odgovornosti, kajti zaupanje ljudstva na solidnost bančnega obrata in rta zanesljivost fi-nančno-tehničnih nasvetov je še vedno 'zelo veliko, Mali varčevalec vloži tudi s) voj e zadnje groše v dobiček obetajoče pajpirje, ker se zanese na 'nasvet — bankirja ali ravnatelja lilij alke. 'Zakaj, pa ne priporočajo bančne filijalke občinstvu! nakupa državnih papirjev, ki pri sedanji nizki ceni obetajo vendar le dobro obrestovan je. Ker postaja vodilnim bančnim krogom že tesno pri srcu radii trenutka, ko se širšii sloji ne bodo več dali vloviti od- visokih dividendnih vrednot. Potem se ne bo da|o nič več zadržati in preprečiti. Polom enega podjetja bo potegnil še več trru-gih podjetij seboj. Pa pa je mogoč tudi ta(k konec, tega ne pomislijo banke. „Le naprej!“ je njihovo geslo in pri tem dosegajo kurzi višimo, kot se ne more trajno držati.
Umevno, da pospešuje vsaka banka druge akcije in druga podjetja. Vsem znana tajjnost je, da dar jajo filijalke pojasnila po direktivah, ki so jih dobile od centrale. .Ljudstvo se tako preparira in se utrdi v njem tako mnenje, kakor to oidgovarja interesom banke. Ker pa ‘je med velikimi bančnimi skupinami mnogo interesnih razlik in celo nasprotstev, je tudi vplivanje na odjemalce vsikdar- zelo različno in v, marsičem si nasprotujoče. Veliki, denarni mogotci smatrajo občinstvo za nepotrebno navlako,, ki se jo lahko izrabi, kakorkoli treba za „kanonenfuter,“ Dokler je ves gospodarski razvoj še krepak, še ni čuti kvarljivih 'posledic tega ' ravnanja 1 in izkoriščanjja. Toda kaj pa potem, če bi prišlo do krize, dq nestalnosti, ah celo do padca kurzov ? ’Jasno je, da bi v takih slučajih mali mož, ki he je spustil v špekulacije na borzi, ne mogel zadostiti dolžnostim, katere si je naložil. V takih slučajih celo velekapital ne zamore zabraniti padca kurzovl Skoda, 'ki bi zadela celokupno narodno gospodarstvo vsled špekuliranja manj denarnih krogov na borzi, bi bila veliko večja, kot si jo predstavljamo. Marsikatera trgovina ali obrt, ki se sedaj vsled splošnega ugodnega: trgovinskega položaja za silo še vzdržuje, bi šla visled krize rakom žvižgat. V prvi vrsti bi trpelo Škodo občinstvo, ki se spušča v borzno igro. Potem pa tudi banke same, na katerih se bo kaznovalo, ker zasledujejo Te trenutno gospodarsko politiko.
Cim bolj bi bila prizadeta trgovina in obrt ud splošnega gospodarskega nazadovanja, tem bolj bito občutili denarni zavodi. Bankle storijo v lastnem interesu dobro, če vplivajo pomirjevalno in Zaviralno na strast borznih igralcev. V slučaju jpaidca kurzov ah poloma sedanjega stanja* borz bo zlo neizmerno.
Shodi.
Bočna.
V nedeljo po rani maši smo se zbrali pred staro šolo v prav lepem Številu, Ha bi slišali poročilo
žiti, tedaj se 'smelo zanesite na najino prijateljstvo! Vi veste, da se odkritosrčni prijatelji ne strašijo nobenih žrtev.“
„.Hočem vama torej pripovedovati celi dogodek, ki sem ga ‘danes doživel“, prične častitljivi duhovni starček z mirnim glasom. „fJedva sem danes dokončal božjo službo, ko prihiti skoro brez sape županova hčerka ter me prosi, npj nemudoma priden*! k njim. Rekla mi je, da) se je priklatila od nekod neka beraška sodrga ter se naselila v njihovem Skednju, in Ha je mož, poglavar te beraške družbe, že blizu smrti in se strahovito obnaša. — Hitel šem tje. A kako pretresljiv prizor se mi nufcM. iTIam v kotu na tleh je ležalo majhno dete, odeto z raztrganimi 'capar mi ter je kričalo na vso moč. Pri njem sta stala dva fantiča, ki sta se ruvala in tepla 'za košček kruha*; na levi strani ' pri' vhodu ( je ležal n,a trohici slame mož z divjim, razdrtim obrazom; 'držal se je krčevito za glavo z obema rokama. Živa slika obupanca! In poleg njega je stala žena srednjih let. Jokala je, a bolj iz milosrčnosti, nego iz sočutja. Mož, dasiravno božji sodbi tako blizu, je ravnokar bruhal take. kletve iz svojih ust, da me je bilo strafe in groza. In ko sem stopil k njemu, pogledal me 'je z divjimi in besnimi očmi, ter je naglo obrnil oblraz na 'drugo str|an, zakaj zagledal je v meni duhovnika. Nisem se prav nič zmenil za v0e> to ter sem se vsedel zrajven njega na tla. Nagovoril sem ga prijateljsko z ljubeznjivimi besedami ter ga prijel za že precej hladno roko; toda mož me je skušal poriniti 'od sebe. — Spoznal pa sem, brž, dai je tu čas 'drag in sem ga opomfeil na-spoved, a komaj sem spregovoril to besedo, ' pokazal je z roko proti vratom ter kričal grozovito preklinj ar joč: ..proč od mene — ne mučite mie!“ — Jaz pa se nisem niti ganil proč od njega, (temveč sem gaf prisrčno opomnil na njegovb rdušno nevarnost, predočil sem mu neskončno usmiljenje božje "do grešnikov in vzel sem iz žepa sveto razpelo, držal mu g)a nasproti
državnega poslanca gospoda dr. V e r s t o v Š e k a. Shodu je predsedoval gospod Štiglic, ki je pozdravil gospoda poslanca. Poročilo o 'državnem zboru je bilo jako zanimivo.
Volilci so se gospodu poslancu zlasti pritoževali radi osebno-dohodninskega 'davka, ki se nalaga celo kmetom, ki se že komaj držijo na grudi, Bečani so se zahvalili gospodu poslancu za njegovo delovanje in ga prosili, 'da zastali tudi zanaprej svoje moči v prid kmečkega ljudstva.
'	Šmartno ob Dreti.
Pri mas se je v političnem bziru marsikaj predrugačilo, odkar imamo vrlega zalstopnikai ( gospoda dr. Karol VerstoySeka v državnem zboru. Poprej se nikdo ni zanimal za javna vprašajnja, ni bilo, 'pravih, shode/,,; sedaj pa nas obišče skoro vsaiko leto naš poslanec.
Veliko zanimanje najbolj spričuje 'lepa udelež-bai pri shodu zadnjo nedeljo. Predsedoval Je I kmet Brezovnik. Poslfaneo dr. Verstovšek je govoril o ljudski zbornici in njenem delovanju ( in opozarjal na nekatere zakone, 'ki jih je sklenila zbornica..
Kakor povsod v okraju, so se tudi tufca§ hudo pritoževali davkoplačevalci 'radi hudega pritiska od strani davkarske oblasti, Mnogo navzočih je izrazilo gospodu poslancu svoje želje. .Shod se je vršil v naj-lepšem redu.
Veternik.
Zadnjo nddeljo dne 4, t. m. se je Vršil prvi politični shod ma, Veterniku v gostilni gospoda Mihaje-Ia Gorišeka, Ker je občina zelo hribovita, ima silne strmine ter je 'malo obljudena, se ' prebivalstvo navadno ni udeleževalo političnih shodov v okolici,. In vsled tega je bila misel poslanca gospoda dr, Jankoviča zelo srečna, da se je podal vi njihoivo sredino. Obisk je bil zelo razveseljiv. Prišlpt sta oba. župana občin 'Veternik in Mrčnasela, gospoda Kunej in Bračun, in veliko število, gospodarjev. Prišli so pa .indi iz Kozjega, Koprivnice in Križev,
Zborovanje je otvoril s prisrčnimi besedami g. dekan Tomažič, n.a kar je poslanec 'gospod dr. Fr. Jankovič v, poljudni besedi v ( dolgem govoru razlagal dogodke v deželnem in državnem zboru, govoril o razmerju socialnih demokrajtOv 'do kmečkega prebivalstva in o krajevnih razmerah.
Po zaifcljučnih navdušeVainih besedah gospoda dekana Tomažiča in po daljšem razgovoru, s posameznimi kmetovalci se je končalo to pomembno zborovanje, ki bo gotovo rodilo prav dober ivispeh v vsakem oziru,
Ljudske knjižnice in ponemčevanje koroških Slovencev.
Naprošjeni priobčujemo :
Mnogoteri so vzroki ponemčevanja koroških Slovencev ter se, strinjajo z onim v drugih slovenskih (deželah. Glavni činitelji pa so gotovo uradniki, podpirani od raznih ! ponemčevalnih društev, kakor Schulvereipa, 'Südmarke, ki so ob vsakem migljajo rade voljno na razpolago. Dokler je uradništvo čilo vezano na mesta, Še ni 'moglo slovenskemu kmečkemu ljudstvu toliko škodovati. Toda ko je prodrlo tudi v vise manjše kraje slovenskega ozemlja, kakor n. pr. ravno učiteljstvo, in ko 'je postalo pridno delavstvo Südmarke in Schulvereina, je .začelo cveteti ponemčevanje tudi po kmetih skoraj vi vsaki vasi. 'Go-
proseč, naj pogleda sveti križ 1 in naj pomisli1, kako Izveličar na- njem izteguje svoje roke, da bi objel vse, tudi največje grešnike,, ki se s skesanim srcem vrnejo k njemu zopet nazaj; 'saj on tudi od njega nič drugega ne Zahteva, kakor kesanje nalil storjenimi grehi. — Toda nesrečnež je preklinjal naprej ter kričal na ves glas: „Proč od mene, jaz šem izgu—“ V tem trenutku se je vlil potok krvi iz njegovih ust in nesrečnež je z napol odprtimi očmi, z grozovito zasukanimi tudi izdihnil1!“
„Kdo pa je bil ta Človek in odkod se je priklar til semkaj ?“ je vprašal trgovec.
„To je bilo tudi moje prvo vprašanje, s katerim sem se obrnil do žene, ki je globoko pretresena gledala ves ta prizor ter slišala strašne besede umirai-jočegaj“, odgovarjal je župnik. „fPrJpoveSdovala mi je, da je bil pokojnik edini sin bogatih starišev, ki so ga čez mero ljubili in mu visled tega v mladih letih spregledali marsikatero malopridno dejanje. Ko je bil štirinajst let star, mu je umrl oče in slabotna mati je v svoji slepi ljubezni sedaj še bolj zanemarjala njegovo vzgojo ; Hala mu je v vsem prav, božala in zagovarjala ga je, če ga je kdo radi kakega hudobnega dejanja nažgal. Tlako ga je zaslepljena, mati polagoma vzgojila do zrelega hudobneža. Toda kmalu je morala 'občutiti žalostne posledice . svoje neumne prizanesljivosti; začel jo je zaničevati vedno bolj in bolj in včasih jo je tudi pretepal. |Nekoč je zgrabil Celo za nož, vrgel nesrečno mater na tla, Ji pokleknil naj prsi in brezdvomno bi bila mati takrat postala žrtev sinove jeze, ako ne bi prišli še pravočasno domači na pomoč ter mu iztrgali nevarno orožje iz roke. Mati, ki je morala toliko bridkih ur prestati, je naglo hirala) ter je kmalu umrla. — Sedaj je postal on posestnik vsega, precej obsežnega imetja. To veliko bogatstvo je preslepilo mene nesrečnico, da sem ga žalibog vzela pred dvanajstimi leti, ‘dajsi sem po-
Sitil'niČarji, večji posestniki', ki so postali pq Vplivu tega uratfništva zagrizeni pristaši Nemcev, pridobili so zopet od njih odvisne manjše posestnike in rokodelce. Ni pač Skoraj najti občine, kjer bi se v) večji ali manjši meri to ne pojavilo, tako da je slovensko ozemlje z imenovanimi društvi že prenapolnjeno. In treba nam je samo pogledati .„Freie Stimmen“, katere nas o tem natančno pouče, koliko judeževih grošev se nabere širom slovenske zemlje, posebno 1 Koroške,! Ni čuda torej, ako se toži, da so koroški Slovenci brez idealov! Li to dejsttvo ne mora pretresti vsakega izven-korefekega Slovenca?
Edino 13. inajnik je dal Schulvereinu toliko dohodkov, da ‘je glavno vodstvo* Schulvereina izreklo odseku za Koroško posebno pohvalo, kajti Koroška je bila izmed vseh dežel najpožrtvovalnejša! In kdo je -činitelj vsega tega 'delovanja ? Nemško, mislečo učiteljstvo, katero lahko deluje v vsa|ki slovenski vasici, kajti že Čez 50 % učiteljev, ki so nameščeni po slovenskih krajih, niti slovenski razume ne, ker so trdi Nemci, vrhutega ima vse nemšlko misleče liči tel j siko izvrstno oporo v raznih obrambnih društvih, slovenski učitelji' pa morajo službovati med — NemcL
Skoraj na vsaki vaški šoli vidiš tablico: Süd-märküsche Bücherei, v vsaki gostilni nabiralnik — Südmarke ali Schulvereina. 'Skoraj [vsaki1 ( šoli ' po slovenskem delu Koroške priskoči Schulverein z denarci na pomoč. 'Mladinske, šolske knjižnice imajo knjige od Schulvereina in Südmarke ali drugih nemških rodoljubov; ljudske knjižnice se spopolnjujejo na, isti' način.
Ni Čuda torej, ,ako nemški živelj venomer vztrajno napreduje, kajti Slovenci se nas malo spominjajo v tem oziru. Ni čuda tudi, ako marsikateri Šolski svet ali občina v boju n app am Nemcu obnemaga, kajti — denar je sveta vladar — : in tega1 jim manjka. Vzorno gospodarstvo je velike vrednosti in vdoren gospodar je ugleden. To se pa lahko uredi s pomočjo društvenega denarja, ki ga vsako leto darujeta Südmarka in Schulverein ; od slovenske strafai se pač ne more pričakovati zadostne gmotne feodpore. Tudi nemški denarni zavodi se spominjajo vsako leto knjižnic in šol.
Najše ljudstvo skozi leta in ' leta hlapčujoče, sad slabih šol — ne pozna značajnosti. (Sploh tega pregreška ne prišteva grehom, kajti probujeno je še vse premalo narodno in kljub Vsemu „fortschrittlich Elementu“ zelo nazadnjaško.
Ako se hočemo uspešno bojevati proti takemju delovanju, treba se nam1 je posluževati istih sredstev, treba nam je dušne hrane, katero Črpa naše ljudstvo do sedaj skoraj edino-Ie iz sedaj izhajajočih nem-škutarskih čajsopisiov in nemških knjig, treba nam je knjižnic, ki naj bi popravile deloma to, kar so zakrivile slabe (šole, ter zboljšale skaženi okus ljudstva glede berila. Ne samo v vsakem ogroženem kraiju naj bi bile male knjižnice, ne, tudi v varnih slovenskih krajih Koroške (kolikor se more o teh govoriti) se rabijo 'Še tembolj, kajti tam, čuti ljudstvo potrebo iz-obraizbe potom knjižnic in od. tam tudi prihajajo o-ži vi j a joči žarki v ogrožene kraje.
Kar se tiče knjižnic, smo 'koroški Slovenci zelo na slabem in še ie obstoječe so z; malimi izjemar mi nezadostne. Primanjkuje pai nam sredstev, knjižnice izpopolniti ali ustanoviti. Obračamo se torej do slovenske 'javnosti, do Slovencev po Štajerskem, na Kranjskem,, Primorskem, do Slovencev, katerim ni. daina prilika poseči v narodni boj, kakor se bije pri nas ter jih prosimo pomoči, V vsaki domači knjižni-
znala njegovo brezverno In nenravno življenje. S-početka je Šlo precej dobro, zakaj ljubil me je strastno ip tako sem shajala z njim ter bijja še 'dokaj zadovoljna. A kmalu je zašel med druge tovariše. Ti so ga pikali in norčevali se iz njega, češ, da se je tako naglo poboljšal. In tako se je vdal 'docela lenobi in pijančevanju. Skušala sem ga z vsemi možnimi sredstvi odvrniti od tega pogubonosnega pota, in večkrat sem ga s solznimi očmi prosila ter opozarjala na nesrečni konec njegovega življenja; a nič mi pomagalo. S,e zmerjal' me je na prav surov rtačln. In ko je nekoč silno grdo ravnal z menoj, pustila sem ga popolnoma pri miru in nisem se več brigala/ zanj. — Naglo, naglo je ginilo premoženje. Končno se je pridružil 'socialdemokratom, tem zagrizenim sovražnikom cerkve in države, Radi raznih zločinov so ga dali slednjič pod ključ. Besnel je in preklinjal vse, kar je kristjanu svetega. Od tistega Časa, ko je bil prišel iz ječe, kjer se ni popolnoma nič poboljšal, tavamo po svetu okrog kot berači in danes ga je slabost treščila na tla. — Tako ste ga našli tukaj razdvojenega sz Bogom, s samim seboj in s celim svetom kot nesrečno žrtev slabe vz,go{e in zapeljivosti, Žena ie zakrila obraz z rokami ter jokala i'n vzdihovala: „(Oh, kaj bo sedaj z menoj in z mojimi tremi otroki.“ Tolažil sem revo, obupano in. nesrečno ženo; opomnil sem jo, naj se vrne nazaj k neskončno usmiljenemu Bogu. naj zaupa vanj in moli k njemu, kar mi je tuffi resno obljubila,.. Toda besede: Kaj bo s/edaj z menoj in mojimi tremi 'otroki?, so mi segle ’do srca. Premišljeval sem, kaj vse lahko postane iz teh treh otrok, ki krijejo v sebi toliko nagibov do slabega,, ar ko 'zrasejo brez verske vzgoje, kakor njihov nesrečni toče, pa ravno toliko zmožnosti do ofobrega, ako bi imeli krščansko vzgojo. Žalosten konec očeta teh o-trek in pa nemožnost, pomagati jim/, jih rešiti, to Je, kar mi danes tako mučno teži srce.“
(Konec prih.)
ci izobraženega Slovenca se bo našlo nekaj knjig, ki bi jih lahko pogrešal, zatiranim Slovencem po Koroškem pa bi z njimi veliko koristil. Prosimo vse rodoljube, posebno cenjene gospode uradnike, uöitelje, duhovnike, kakor sploh Vsakega zavednega Slovenca, kakor slovenska društva, vsakega rodoljuba, kar teremu je za bodočnost koroških Slovjencev, naj pregleda knjižnico ter se nas spomni s kako knjigo. Sila (je velika — pomoč redka !
Knjige sprejema 'društvo „Gorotan“ 1 (društvo slovenskih učiteljev in akademikov), Sv. Peter pri Vaši n j ah, pošta Velikovec, Koroško,
Odbor.
* *
*
(Opozarjamo samo, naj se pri izberi in razdelitvi knjig strogo pazi na to, da med ljudstvo ne bo prišlo slabo čtivo, S knjigami nekaterih naših svobodomiselnih pisateljev, ki teptajo vsako moralo v blato in jitn ni nobeno 'Čustvo, nobena misel, nobeno prepričanje sveto, bi se več škodovalo kakor koristilo, ker bi se skvarilo do sedaj ' Ipo.1 večini j pošteno ljudstvo. Tudi kdor bi hotel tem potom razširjati med koroškimi Slovenci kake negodne in pogubne liberalne nauke, bi grdo greši! nad ‘koroškim slovenstvom. V tem oziru kličemo vsem, ki bi radi zadostili' svoji liberalni strasti na Korotanu: Roke proč od slovenskih Korošcev! 'Op, ur.)
Proces proti Jukiču in tovarišem.
Zagreb, 7. avgusta.
Deveti dan razprave.
V današnji razpravi sta podala oba psihijatra, dr. Žirovič in dr, Lang kot izvedenca svoje mnenje o duševnem stanju Jakičevem.
Dr, Žirovič je obširno izvajal, da je Jjukič sicer abnormalen človek, jako psihopatičnega značaja ter tudi hereditarno obremenjen, toda ni duševno bolan in se mu ne more na noben način odrekati od* gorvprnosti za njegov čin.
Z ozirom na ta izvajanja je prišlo med4 izvedencem in braniteljem dr. Prebegom dq ostre kontroverze, Dr. Prebeg je zahteval, naj izvedenec pove, ajli je preiskal Jukiča glede na razne duševne in telesne znake paranoie,*
Izvedenec je jako ostro zavrnil to vprašanje in je označil za veksacijo, proti čemur je odločno protestiral branitelj dr, Prebeg,. Končno je izvedenec le moral odgovoriti na vprašanje in priznati, da ni preiskal 'Jukiča z ozirom na znake paranoie. Izgovarjal pa 'se je, dat se po obstoječih principih izvrši takla preiskava le tedaj, če obstoji sum paranoio; tega suma pa nihče ni izrekel,
Nato je izjavil branitelj dr. Prebeg, rda se mu zdi čudno, kako je mogoče, da dr. Žirovič, kot voditelj stenjevske deželne bolnišnice, potemtakem deželni uradnik, ki je neposredno podložen Čuvaju, v tem procesu fungira kot izvedenec'
Njegovo danes podano izvedeniško mnenje je le Še bolj utrdilo tehtne pomisleke proti njemu. Končno je izjavil branitelj, da si z ozirom na podano izvedeniško mnenje pridrži ničnostno pritožbo.
Potem je čital hranitelj dr. Prebeg iz knjige: „Die Klinik“ obširno 'razpravo 1 o preiskavi paranoikov, ki jo je spisal priznani strokovnjak prof, Mendel, ter je nato povpraševal izvedenca, če se je zanimal tudi za' to, kako je 'Jukič živel, |ka.j je delali, kaka je njegova pisava, v kakem razpoloženju Je bil pred atentatom, kaj je z rjazličnimi predstavami, ki jih je imel, kakor n. pr., da je zaročen, da mu raste kost pod jezikom itd.
Izvedenec je priznal, da po vsem tem ni povpraševal.
Branitelj 'dr. Popovlič: Ali ste si dali pripovedovati od 'Jukiča, kako je izvršil atentat?
Izvedenec: Ne! Kar stoji o tem v aktih, mj je popolnoma zadostovalo ! (Olio ! pri braniteljih.)
Branitelj:. Ali smatrate Jukiča za simulanta?
Izvedenec: Ne!
Branitelj:	Ali je bil Jukič tedaj, ko je izvršil
atentat,, pijap ?
Izvedenec: Tisti dan je sicer pil mnogo, a pijan ni bil popolnoma. Se-le pozneje, pri begu, je že morda nanj deloval alkohol.
Branitelj: Ali je zdravstveno stanje Jukičevo, kakor ga omenja vojaiško spričevalo, ozdravljivo?
Izvedenec: Ne! Narobe! 'Mogoče je, da se še poslabša.
Branitelj je nato izvedencem iz dela priznane* ga| strokovnjaka dr. Schafferja čital celo vrsto vprašanj, ki jih ta znameniti učenjak smatra za nujno potrebna za preizkušenje duševnega stanja.
Izre'denecf je moral priznati, da ni stavil Jukiču niti enega, te h -1 e vprar /	San j.
Branitelj dr. Prebeg:	Ali se vami ne zdi znar
menje moralne slabosti, dia hoče kdo koga usmrtiti vzlic temu, da mu je bil ta namen preprečen? Srd sam vendar ni mogel dovesti Jukiča do atentata? In tudi jaz morda sovralžim Čuvaja iz celega svojega srca, toda ga vendar ne mislim usmrtiti!
Izvedenec: 'Da mora moriti, je bila Jukjčeva fiksna ideja.
Branitelj: Ali ste čitali Jukičeve pesmi?
Izvedenec: Ne! Prečita! sem eno in sem vedel dovolj, da je namreč pesniški norec, kakor jih mnogo leta po svetu.
Branitelj : Ali ne smatrate za ' abnormalnost, da je Jukič celemu svetu pripovedoval o atenitatu?
Izvedenec: To je bila neumnost oli njega,
Branitelj: Ali je tako malo vredno upoštevanja dejstvo, da je skoraj cela rodbina Jukičeva umoool-na? 'Ali v api ni znano, da stoji celp v formulai* jih zavarovalnih pogodb, da mora navesti, ali je kdo od zavarovančeve rodbine duševno bolan?
Izvedenec: 'Tega ne vem!
Po opoldanskem premoru je podal svoje mnenje drugi psihijater-izveci'enec dr. Lang. Izjavil je, da je Jukičevo duševno stanje abnormalno. Jukič je človek, ki je bil nevaren vsem, ki niso mislili in delali tako, kakor on. Njegov živčni sistem je sicer defekten, Ivendar pja ni niti pomisliti, da bi bil duševno bolan in je torej popolnoma odgovoren za svoj čin.
Nato je branitelj dr. Prebeg stavil na dr. Langa ista vprašanja, kakor na prejšnjega / izvedenca.
Odgovarjal je dr. Lang istotako, kakor dr. Žirovič.
Blamirani i z Jv e d e n p L
Med drugim ' je prišlo do jako interesantnega dogodka. Že ko je brtanitelj dr. Popovič stavil ‘prvemu izvedencu dr.žiroviču vprašanje, ali je tudi o-pjazoval Jukičeve oči, in je ta odgovoril, da ne, je bilo slišati iz občinstva, kjer so bili navzoči mnogoštevilni zdravniki, klice: To je jako čudno!
Ko pa tudi drugi izvedenec dr, Lafng ni omenil v svojem mnenju, da bi bil opazoval Jukičeve o-či, je vstal med občinstvom očesni zdrsov,nik dr, iTka-lič in z besedami: „Vprašajte ga, ali je opazoval Jakičeve oči?! Brez tega opazovanja je vsaka diagnoza nemogoča, kriva!“ hitel proti braniteljški klopi.
V	dvorani - «je nastalo splošno razburjenje in predsednik je komaj in komaj napravil mir v ter zagrozil dr. 'Hvaliču, da ga bo dal odstraniti in ga je ostro pokaral.
V	'vseh zagrebških krogih vlada velikansko o-gorčenje nad znanstveno popolnoma pogrešanim in kar očividno za ta slučaj posebej prikrojenim mnenjem obeh psihijattrov.
* *
Zagrebi, 8. avgusta.
Deseti dan razprave.
Izpolnil ga je državni pravdnik dr. Markovič s svojim obtoževalnim govorom. Slikal je atentat na Čuvaja in opisoval, kako je bil od 4kroglje zadet banski svetnik Hervoics in policist Božaln, Ko je rekel, da slika vse tako, kot so to priznali obtoženci sami, je nastalo med4 obtoženci silno ogorčenje ib culi so se glasovi protesta. !H sklepu svojih izvajanj je prišel držalvni pravdnik ' na krivdo Vsakega posameznega obtoženca. Svojo obtožnico vzdržuje pravdnik v polnem obsegu. Ko je govoril o obtožencu Bubliču in njegovi < krivdi, skoči ta ves j razburjen kvišku ter prosi predsednika, da vsled srčne hibe, ki jo ima, ne more nadalje poslušati izvajanj državnega prav-dnika ter prosi, da sme zapustiti dvorano. ‘Predsednik mu to do/voli.
Državni pravdnik zafhteva obsodbo Jukiča radi hudodelstva zavratnega umora, radi hudodelstva javnega nasilstva, kakor tudi radi prestopka zoper javno varnost ter se naj ga obsodi na smrt. Glede obtožencev Cvijiča, Cesareca, Bubliča, Neidhiardta in Horvatiča,, ki so vedeli za Jukičevo namero, predlaga težko ječo od 10 do 20 let; glede nadaljnih pet obtožencev predlaga kazen težke ječe do '5 let.
Prihtodnja razprava jutri dne 0. it. m.
Govorijo branitelji.
Politični pregled.
Turčija.
Abdul Hamid in Albanci.
Neki član vlačite izjavlja, dai so, neresnične vesti, ki trdijo, da zahtevajo Albanci | povratek Abdul Harnida na prestol. Ta vest je nastala vsled poročila kosovskega dalija, ki je demisijoniral. |Ce bi Albanci res kaj tajkega zahtevali, hi 'vlada prekinila pogajanja, z njimi. Južni Albanci imajo nekatere nenavadne z'ahteve, fali nihče ni govoril o bivšem sultanu. Vlada je naznanila voditeljem albanskih vstat-Šev, da „želi mirno pogajanje, toda če ostane ta trud brez vspeba,, bo nastopila z vojaiško silo.
Po zadnjih vesteh se Albanci vračajo ‘domov.
Raznoterosti.
Cerkvena berila za lavantinsko Škofijo bodo skoraj öotiskana, ' Knjiga bo obsegala liste in evangelije za nedelje in zapovedane praznike celega leta in za vse dni sv. postnega časa, nadalje liste in pa evangelije za odpravljene primke, ki se naj berejo po naročilu škofijske sinode z leta I960 (Actiones et constitutione,-i \ Synodi diocesana® Lavantinae anno 1900 instituta®. Marburgi, 1001, Pag. '241), in za godove svetnikov, ki se slavijo v lavantinski škofiji. V knjigi se nahaja tudi trpljenje Kristusovo po spi-sh vseh štirih evangelistov, sprejeta so Ivanjo sinodalna berila in na koncu najdeš običajne molitve pred pridigo in po pridigi. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da so se pri redakciji knjige upoštevaje vse želje, ki so jih čč. gg. dušni pastirji že večkrat izrazili na, pastoralnih konferencajh. 'Jeziku se je posvetila posebna skrb in pozornost, “kar je stalo mnogo časa in truda f in zato j,e upati, da bode knjiga ugajaja tudi v tem oziru. CÖ. gg. dušni pastirji bodo gotova 'z veseljem segli' po novih perikopah, ko se bodo razposlale naroča valna pole.
Iz sodne službe. Auskultant dr. Fr. KovČa v Celju je imenovan sodnikom v Ilirsko Bistrico na Notranjskem.
Delitev okrajnega, orožniškega poveljstva v Celju. Namestnija je odredila, da se ustdhtyi za sodne okraje Vransko-Gornjigrad ' posebno orožniško poveljstvo v Mozirju, ki bo pa podrejeno celjskemu. To obsega zdaj še vedno okraje: Celje, LajšjVo in pa Šmarje.
Evharistični kongres. (Vožnjai.) Udeleženci evharističnega kongresa imajo pravico do znižane vozne cene na vseh železnicah, ki pridejo 'za našo škofijo v poštev, razun na progi Rogatec—Grobelno, jKo-njice—Poljčane ter Slov,. Bistrica do koldvorai Slov. Bistrice, Na teh se ni dovolila 'olajšava; ravnotako ne na progi Au—Seewiesen—Kapfenberg za tiste, ki grejo iz Marijinega Celja po tej progi nta južno žel. Znižane cene so pa tedaj ' nat progah: Ljutomer— Spilfeld, Središče—Pragarskov Brežice—Zidanmost, Celje—Spodnji Dravograd, Spodnji .Dravograd—Maribor, Tlrbovlje—Dunaj. Kdor, gre iz Dunaja v. Mar. Celje, ima tudi na tej progi, namreč Dunaj—St. Pölten ter St, Pölten—Marijino Celje znižane cene. Nekaj Solčavanov gre čez planine v Železno Kapljo; ti imajo seveda tudi od tam znižane cene ! po ( državni železnici na Dunaj. 'Znižalnje obstoji v slecitečem: za vožnjo v I. razredu ! brzovlaka se plača cela karta I. razreda osebnega vlaka, za vožnjo v II. razredu brzovlaka se plača cela karta IL razreda osebnega vlaka, za (vožnjo v III. razredu brzovlaka se plača polovična karta III. razreda brzovlaka, za vožnjo v I. razredu osebnega vlaka se plača, polovična karta I. razreda brzovlaka, za vožnjo v, II, razredu osebnega vlaka še plača polovična karta II. razreda brzovlaka, za vožnjo v III. razredu osebnega! vlaka se plača, polovična karta III. pazreafa osebnega vraka. Kdor se tedaj vozi v III. razredu brzovlaka ali f pa osebnega vlaka ' 'plača samo polovico navadne cene. Iz Maribora na Dunaj stane torej lil, razred brzovlaka 7 K 50 h, III. razred osebnega vlaka pa 5 K 75 h. Kdor se 'vozi po tej progi nazaj, plača ravno toliko tudi nazaj. Kdor se bo pa poslužil za| vožnjo na Dunaj posebnega vlaka, ki bo sprejemal udeležence na vseh postajah od Tlrbovlj 'do Spilieldja, pa plašča polovico vozne cene 1 za III. razred osebnega vlaka za vožnjo na Dunaj iin nazaj pri blagajniku škofijskega odbora v Mariboru; iz 'Dunaja nazaj pa ne gre poseben vlak, ampak se vsak lahko pelja. s poljubnim osebnim vlakom ali z brzovlakom z 'doplačilom za brzovlak. Kdor pja, bo šel iz Dunaja Še v Marijino Celje, plača iz Dunaja y Sit. Pölten za III. razred brzovlaka 1 K 65 h, za III, razred osebnega vlaka 1 K '25 h. Iz St. Poltena tv Marijino Celje bo pa šel vshke pol ure en vlak, za katerega) ba plača-ii v III. razredu 2 K 15 h. Da zadnja železnica je električna in '.ima kraisne vozove» za rajzgledi po romantičnem planinskem svetu. To romanje v Marijino Celje se bo vršilo 'dne 16, septembra. Na večer ali noč tega dne ba še menda mogoče priti po isti ceni iz Marijinega Celja na Dunaj nazaj nekateri pa bodo dne 16. septembra v Marijinem Celju prenočili in se 'potem peljali nat Dunaj ali pa grejo iz Marijinega Celja, peš ali z naročenim vozom okoli šest ur do postaje Au-Seewiesen. Od te poslaje do Kapfen-berga pri Brucku na Muri1 više Gradca je plačati za IIP razred 1 K 20 h. — f Za vse te vozne olajšave pa je potrebna železniška legitimacija, ki se dobi pri škofijidkem odboru za 35 h. Brez te b(o mora! vsajk plačati celo voznino. Samo oni, ki stopijo neposredno v posebni vlak na, progi TrbdvJje—Spilfeid, ( ne potrebujejo legitimacije. Toda tudi tem je svetovati, da si jo oskrbijol za slučaj, 'da posebni vlak zamudijo. Legitimacijo morajo torej imeti tudi tisti, ki še vozijo do posebnega vlaka na progah Ljutomer—SpilfellJ, Središče—Pragarsko, Brežice—Ziidajnmost, Vlelejnje— Celje, Velenje—Spojdnji-Dxtat\jogra(d—Maribor. Posebni vlak bo vozil tako, 'da pride dne 11. 'septembra o-koli poldneva na Dunaj. Na spodnještajerskih postajah bo tedaj sprejemal udeležence na vse zgodu j, to je predno pridejo jutranji vlaki stranskih prog. — Prednost posebnega vlaka obstoji v- tem, da, se udeležencem bolj gotovo i in lahko oc&ažejo stanovanja. Odbor bo sicer skrbel, da 'bo tudi ob drugih vijakih čakal kak voditelj Lavantince,. ki morajo pri izstopu na Dunaju imeti že pripete znake, da jih voditelj fee lahko 'spozna; vendar za vsak vlak ne bo mogoče dobiti voditelja. Ako tedaj kaka skupina pride z drugim viakiom 'in hoče na vsak način imeti od odbora voditelja., naj to pravočasno naznani. — Ravnokar smo dobili 'od južne železnice sledeči odgovor na) tozadevna vprašanja. Kdor bo šel iz Dunaja v Marijino Celje, bo imel na tej progi, Dunaj—Mar. Celje, vozne olajšave 'z železniško legitimacijo. ;Ce I pa bo kdo Šel iz Mar. Celja čez Au-Seewiesen in Kapfenberg domov, ' bo moral plačati od Au-Seewiesen do doma celo karto brez vsakega znižanja kljub železniški legitimaciji. Vozno ceno znižajo namreč le za direktno vožnjo od 'doma na Dunaj-, in nazaj. Bolj po ceni in v krajšem času bo prišel vsak LaVantinec iz Mar. Celja.' domov, Če se peljat iz M,s}r. Celja nazaj na Diunaj in od tam po »znižani ceni domov, Kdor se bo vozil na. Dunaj s posebnim vlakom, bo plačal že nar prej tudi vožnjo iz Dunaja nazaj; temu torej že ra-clrtega; najbolj kaže, da gre iz, 'Mar. Celja na Dunaj nazaj. Romarska vožnja iz Dunaja, v Mar. Celje bo trajala. le Štiri in pol ure, ker bodo i vozili posebni vlaki, ki bodo stali samo ba izvanredno'epih mestih.
Vsak, ki hoče imeti stanovanje v skupnih dvoranah, kjer jih ho prenočevalo od* 20 do 60 oseb, bo moral na dan plakati 1 K za prenočišče. V teh prostorih se sme prenočiti ou4 dne 11. septembra zvečer do dne Ì/6. septembra zjutraj. Dobila se bo tudi skupna hrana po znižani ceni od dne 12. septembra do dne 15. septembra zvečer, (Celodnevna hrana stane vsak •dan 1 K 50 h, Kdor torej želi skupno stanovar nje in skupno priprosto hrano, mora plačati 2 K 50 na dan. 'Udeležencem Lavantinske ( Škofije hočemo priskrbeti skupna prenočišča in skupno hrano za 4 dni, kar stane 'za osebo 10 K. Ker moramo ves denar takoj odposlati na Dunaj vsaj do dne dne 18. t. m., sicer ne dobimo nič, opozarjamo gospode duhovnike, naj gospodu dr. Jos. Somreku 'v Mariboru takoj po poštni nakjaznici ! pošljejo tolikokrat po 10 K, koliko oseb želi skupno stanovanje in skupno hrano. Zaradi stanovajnj naj tudi povsod 'pripomnijo, koliko je žen in kolika mož, (Zadeva je nujn4 kdor se takoj ne oglasi, nič ne dobi.
Štajerski pododbor Slovenske dijaške zveze ima svoj letošnji občni zbor dne 15'. t. m. (Veliki šmaren) v St. liju v Slov. goricah, dopoldne ob pol
10.	uri. Na dneivnem redu je pozdrav, referat, poročilo odtoorovo, volitev novega odbora in slučajnosti. Akademike, bogoslovce in dijake vabi in poziva odbor, da se prav 'mnogoštevilno udeleže občnega/ zbora in popoldanske ljudske veselice pri obmejnih bratih, da pokažemo na časten način smisel in dobro voljo za n ar deta o delo. Igr aldi, taimburaši in Oni dijaki, ki tudi sicer nastopajo, imfrjo priti v St. Ilj dne 14. avgusta popoldan, da se zamorejo vršiti redno vaje. — 'Odbor.
Stroški boja i proti „klerikalizmu“ na Francoskem, Koliko velja antiklerikalizem samo na f polju francoskega ! Šolstva, je pred nekaj Časom izračunal znani Škof Tbuchet v Orleansu. Leta 1881 je pričel z bojem proti verski šoli Jules Ferry. Od leta/ 1871 do 1881 je znašal naučni budget letno, okoli 92 milijonov frankov; leta 1900 pa 865,000.000 frankov, K temu pa se mora računati tudi stroške za nov|e šolske zgradbe, ki zgorajšnji skoti niso prišteti in ki so znašali od leta 1881 cfo 1900 ogromno svoto 1 milijardo 400 milijonov frankov. Država je torej izdaila v letih 1881 do 1900 za šolstvo 7 milijard frankov več! Te Številke se ni upajl ovreči niti najbolj (umazani antiklerikale francoski list „Lanterne.“ To tudi ni mogel, ker so navedene številke oficijelne. Navedena svota hi naložena po 3 odstotke prinašala na leto —
210,000,000 frankov obresti, kar bi zadostovale za starostno zavarovanje delavcev in kmetov. Od „znamenite milijarde“, s katero se je nespametno ljudstvo hujskalo proti redovom in kongregacijam (ki so kot znano, na sivoje stroške vzdrževale šole), f pa/ ni šel doslej niti en Vinar1 za ljudstvu • zavarovanje. [Nar sprotno pa smejo sedaj delavci in kmetje pošteno plačevati sovraštvo prostozidarjev proti veri. Z vso pr ar vico konstatira škof 'Tiouchet h koncu svojih izvajanj sarkastično: JTo se pravi plačevati nekoliko; drago veselje, dai se ne sreča več na cestah nobenega onih ljubih šolskih bratov z neokretnimi čevlji i'n ponošenimi klobuki, ki pa so dobro poučevali in niso mnogo veljali.“ — Francozi bi sl teh 7,000,000,000 frankov, ki jih je veljal antiklerikalizem do leta 1000, — pač lahko prihranili, ne da bi jim bilo treba kopčno celo prepoznavati, da se število analfabetov na Francoskem vedno bolj množi.
Koliko je katoliških vseučilišč? 'Amerika jih ima največ, namreč devet, la so bila večinoma vsta ustanovljena v zadnjih desetletjih in sicer s prostovoljnimi doneski zglednih in zavednih katoličanov, V Ameriki najbolj slovi vseučilišče v Washingtonu.
—	Azija ima katoliško vseučilišče v, Beirutu. — N,a Japonskem ustanavljajo jezuitje v Tokio visoko Šolo.
—	V Evropi slovi vseučilišče v Freiburgu; Francija jih premore pet, pa niso popolnoma in/v vsem na vrhuncu; najboljša visoka Šiola je v mestu Lille. Najslavnejša katoliška univerza je birez dvoma v belgijskem mestu Löwen (Lovinj).
Protialkoholni pouk na učiteljiščih. Minister za pouk i in bogočastje je v sporazumu 1 z ministrstvom za notranje zadeve poslal vsem deželnim Šolskim svetom sledeči odlok: ;„Ker je zelo važno, da so bodoči učitelji o škodljivih vplivih alkohola in q bistvu protialkoholnega gibanja dobro poučeni, odrejam, 'da naj se temu predmetu odslej posveti večja pozornost, in sicer naj se to zgodi pri pouku o somatologiji in šolski higijeni. Deželni šolski svet naj torej docente za omenjene šolske predmete I na ženskih in moških učiteljiščih o tem na primeren n#ßin obvesti. Za informacijo, kako in v koliki meri naj se ta pouk vrši, naj služi sledeče pojasnilo. Razlagajo naj se: 1. Fi-ziologični učinki alkohola na človeški organizem; 2, kvarni vplivi na centralno živčevje; 8, pešanje duševnih in telesnih moči in delozmožnolsti ;	4. patolo-
gični učinki alkohola na človeški organizem; 1 5. ar kutno zastrupljenje z alkoholom, kronična zloraba alkohola, oškodJoVanje organov in celic, 'degeneracija najvažnejših organov: jeter, obisti, srca; 6. psihične poškodbe, delirium, smrt; >7. socialne nevarnosti alkoholizma: i pešanje delovnih moči, (veliko ' število nesreč,, propad blagostanja in družinskega življenja;
8.	bolezen na duhu, pregrehe, degeneracija potomstva; 9. gospodarski pomen alkohola kot hraniva: minimalna hranilna vrednost pri relativno zelo visoki ceni.“
Somišljeniki, agitirajte za „Stražo“.
Štajersko«
Mariborske novice.
Prošnja, f-Slovensko katoliško 'izobraževalno društvo v Studencih pri 'Mariboru je sklenilo ustanoviti tamburaški odsek. Za razvoj društva je to vele-važno in ker je društvo velikega pomena za 'studeni ške Slovence, je to odličnega pomena | za to našo narodno postojanko sploh. Obračamo se zato na vse rodoljube, da na(m priskočijo na pomoč i in s prostovoljnimi doneski pomagajo nabaviti tamburaška godala. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Naslovi se naj pošiljatve na gospoda Antona Pušnika, društvenega blagajnika, v Studencih ‘pri Mariboru, Sosteričeva ulica, Društvo je tudi pooblastilo gospoda tajnika Slamovšeka, da nabira darove. Naj bi prošnje gospoda Slamovšeka ne ostale nevslišane pri nikomur, na katerega se 'bo osebno obrnil. Vßak naj seže globoko v žep in naj pomaga studenškim Slovencem. Opozarjamo društva, ki imajo dobro ohranjene tamburice za' zbor,1 a jih p e rabijo, Ida nam to javijo, ker bi društvo na ta način ceneje prišli do instrumentov. Prosimo! — Odbor,
Zrakoplovni polet v Mariboru. Prihodnji zrakoplovni polet v Mariboru je določen na dne 15, avgusta- Sedeži so že razprodani. iNadaljni poleti se bodo vršili' baje dne 17., morebiti tudi dne 20, ali pa 21. i. m.
Goljufije z voznimi listki na južni železnici — Ljubljanski listi poročajo: Pred f kratkim so prišli nadzorovalni organi južne železnice na sled velikim sleparijam, ki so jih izvrševali sprevodniki' ( s tem, da so ponairejali stare, ' že rabljene „bianko karte1“, ki se sproti pišejo. Dokazalo se je, da 'so take karte iz ene proge, do sedaj še neznano kako,, zašle v roke sprevodnikom druge proge. jTi so zbrisali imena postaj in ceno, ki je bila prvotno pravilno označena, in ,so porabili te karte za svoje potnike j in j izpolnili karte z imeni postu/j, od koder in do kamor se je ta potnik peljal. S tem so si seveda pridobili voznino, ki jo je potnik plačal. Te goljufije so se vršile na, progah] južne železnice Dunaj—Tlrst, na ogrski progi Nabrežina—Krmin, Obtoženi so sprevodniki v Mariboru Tomschitz; in Keuschlßr in „Packmeister“ Kotnik, Pri obravnavi, ki se je vršila dne 5. t. m. pred ljubljanskim okrajnim sodiščem in, sicer v nemškem jeziku, ker so obtoženci, posebno Tiomschitz, zagrizeni gNemci“, je Tomschitz krivdo deloma priznal. ITrdil pa je, da je izvršil goljufijo le v enem slučaju , in to le za to, ker se je odpeljal v službo brez! denarja, pkjer malo zasluži in živi v izredno skromnih razmerah. Svoto, ki si jo je pridobil Tom-schitz s ponarejeno karto, pa je nameraval, kakor trdi, sam pozneje poravnati z napitnino, ki jo dobi med vožnjo od potnikov. Drugi obtoženec Keuschler nagaja, da njegova prva izpoved ni pravilna, ker je on kot priznano od nabave bolj omejen' Človek in se podebno razburi, Če ima oprafviti z oblastmi. Prizna, da je prejel oid Tpmačhitza 20 K, to je pa le delna svota napitnine, ki je njemu pripadala. 'Obtoženec Kotnik pa zanika vsako krfvjdo, ker on sploh' ni bil v zvezi s Tomsohitzem in pi imel s kartami nobenega posla. Kot pričo je zaslišal nato sodnik kontrolorja južne železnice v Gradcu dr. Maksa Laserja, ki je konstajiral že omenjeno goljufijo; in sicer na podlagi uradnih podatkov? in uradnih preiskav in poizvedovanja- Najto je bilo predlaganih še več prič iz Celja ip Maribora*, vsied česar je sodnik preložil obravnavo na nedoločen: čas.
Celjske novice.
Umrla je v graški bolnišnici Metna hčerka tukajšnjega gostilničarja in mešarja Ljudevita Koser-ja, Ljudmila Koser,
Pazite na otroke! Otroci Jože, Jožefe in Mat. Irbovši v celjski okolici so bili te dni sa/mi doma. Splezali so po lestvi na domač kozolec, 61etnemu Jožetu se je na lestvi zvrtelo v glavi' in je (p4del v globočino. Zadobil je hude notranje poškodbe in so ga morali spraviti v bolnišnico.
Plačila je ustavil celjski nemški trgovec Frid. •Jakovitsch.
Konkurz. O Lindauerjevem konkurzu se po Celju zadnje čase malo sliši. Nemški listi o njem popolnoma molčijo. Resnica pa je, da bodo vsied tega konlturza trpeli razni nemški denarni zavodi in posamezni nemški magnatje ogromno Škodo, Stavbeno tvrdko je, kakor se sliši, prevzela Lindr/ierjeva žena in obrat gre lepo mirno naprej. Saj v našem Celju je vse mogoče!
Ormožke novice.
Shod. Mladeniška in Dekliškaj zveza im alt a v nedeljo dne 11. t. m. svoj redni mesečni shod. Pridite vsil
Ormož. V četrtek dne 1. t. m. je vi 'Hrdstovš-kem vrhu blizu Ormoža udarila strela v Skedenj L, Hecla in ga zažgala, V Skednju so se nahajale dve hčerki gori imenovanega Hecla i v Starosti 11 ln 13 let in stara mati' Jožefa Hecl. 'Strela je obe deklice usmrtila in so bile ■ pri priči mrtve, med tem ko se stari materi ni nič zgodilo. Da ne bi že mr.tve deklice zgorele, je hotela stari mati obe rešiti in spraviti na prosto, a je pri tem zadobila na obeh rokah hude opekline, vsl'ed katerih so jo morali 'odpeljati v mariborsko bolnišnico. Tak,e nesreče '; nas Bog obvaruj!	L
Št. Iijske novice.
Slomšekova slavnost. Na Veliki Šmaren dne 15, avgusta priredi štajerski pododbor Slovenske dijaške zveze pri nas ljudsko veselico ‘z igro. „Repo-štev.“ Ob enem se vrši (tu Slomšekova slavnost s slavnostnim govorom. Med posameznimi točkami pa svira dijaški tamburaški zbor. Pri prosti zabafà bo tamburanje, petje, Šaljiva, pošta, vojska s konfeti in s korijandoli, govori itd. Prijatelje prave, neprisiljene in poštene zabave vabi k mnogoštevilni udeležbi — odbor.
Dragi kraji.
Sv. Areh. Velika planinska veselica se vrši v nedeljo dne 8, septembra, povodom blagoslovljen j a nove stavbe „Vda Planinka“ pri Sjv. Arehtu, na. Pohorju poleg Ruške koče. Priprave sto v (najboljšem teku, vsied tega pričakujemo, da vsi prijatelji Pohorja in Podravske podružnice 'Slovenskega planinskega društva enoglasno sprejmejo geslo: V nedeljo dne S. septembra vse kar leze in (gre, pridi na Pohorje!
Dobrna. Topliška uprava se kaj rada hvali z udobnostmi, katere nudijo toplice gostom. Pa lastna hvala kaj rajda smrdi, kakor f na primer naš: auto! Njegov sloves je jako dvomljiv. Vsak čas se kje ob potu, ali pa v kaki njivi ustavi. Po več 'dni ga potem krpajo. Pravijo, da je le ena* londonska tovarna zmožna, to naše kljusje na noge postaviti. Danes dne 6. t. m. se je para pri Novicerkvi v stran zaletela in gospodična Greti Haas je padla V neko njiko. K sreči poškodbe niso prehude. Vsekako pa je tak auto jako vabljivo sredstvo kakega bolnika v toplice spraviti. Potem pa še nekaj:	kaka so promenadna pota
po lepih topliških gozdih. Sram maj bo topliško upravo nad tako nemarnostjo! Ip uslužbenci! Neka slovenska .gospa je rekla: Mene že ne vidite več na Dobrni! j Kako prijazno je domače ljudstvo in kako lep in zdrav je kraj — a toplice in tam gospodujoča klika, to pa je neznosno. Za drag denar 'se lahko drugod zdravim! Ce hočete, gospodje, res tako nobel biti, kakor se nosite, se pa morate poprej manir naučiti in vljudnosti. 'Slovanski gostje pa naj odložijo svojo ponižnost in naj zahtevajo na primer slovanske Časnike, slovanske godbene komade itd.
Dobrna. Pred kratkim ste Čisto prav poročali, kako je naš auto, ali ker se tujk lahko izognemo, sa-modrč, muhast. Ta para se namreč za svojega vodjo ali šoferja, ki je pa res neroden, malo zmeni. Danes je, kakor kak-nagajiv osliček, kar stresel iz svojega hrbta gdč, Greti Haas. Tam blizu nove Cerkve je obtičal, ruknil in pometal potnike raz sebe,. Ne vem, če je gospod deželni odbornik, kateremu so izročene toplice v skrb, nad tem samodrčem tako jezen, kakor o-ni potniki, ki morajo neprostovoljno Zapuščati ta de-želpi voz, Lani, ko samodrč ni bil deželni, je šlo vse lepo v redu; letos je pa smola, katera se štajerske dežele tako usodno drži, se prijela tudi našega samo-drča. Lepe so res razmere pri nas! Vse je zahirano: stavbo se morajo vsako leto popravljati, voda po deževju je kalna in električna razsvetljava nagaja kakor samodrč. In vendar se trobi v svet, da je vse v najboljšem stanu. Pred kratkim smo imeli komisijo,
d.a se (Določi zdraviliško okrožje, Nemec pravi „Kurrayon“, Domačini so protestirali proti razširjenju okoliša, kakor ga je predložil deželni odbor. Tudi druge določbe so naravnost krivične. Ce n. pr, kak sorodnik ali prijatelj obišče svojce na Dobrni, bi moral, če pre -noči 4 noči, prispevati za zdraviliško in godbeno tak. so, Topliška uprava se sklicuje na to, da imajo domačini veliko dobrega od toplic. Pa glej! Vsi domačini so izjavili, da so jim toplice le v škodo. Pravijo, da imamo šetališče, toda tako, da se Bogu usmili, ker po naših promenadah si lahko roke in noge polomiš. In topliška uprava je na tako slabem glasu, da gostje kar toplice zapuščajo. Da se ne morejo topličarji pritožiti, je že poskrbljeno. Ravnatelj je obenem — delj čas« — edini zdravnik. Zdaj se pa pritoži, če imaš korajžo, — Gospod dvorni svetnik P, Končnik je tukaj zbolel baje na šenu. Tudi lastnik graščine „Do-brnca“ ali Guttenegg, g, Hugo Miethke, je neyarno obolel, — V nedeljo, dne 11. t, m., je v tukajšnjih toplicah velika tombola v prid požarni hrambi. Domačini se ne udeležijo te prireditve, ker diši skozinskoz po Siidmarki. — Za naše otroke se nihče izmed tujcev več ne zmeni. Pod ravnateljem Kumpfem so topličarji vsako leto darovali za domače otroke. Sicer bomo že mi skrbeli za otroke in morebiti kak slovenski gost, pa značilno je, kako ti gospodje gospodarijo,
Sv. Frančišek na Stražah. Katoliško bralno in izobraževalno društvo uljudno vabi Vse farane na I. redni občni zbor, ki se tvrši v nedeljo dne 11. t. m. v društveni sobi. Na sporedu je: | poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, volitev novega odbora in slučajnosti.
Sv. Frančišek na 'Stražah. Velečastiti gospod dr. Avguštin Stegenšek, profesor bogoslovja: v 'Mariboru, ; je izobraževalnemu društvu ( postal lep dair 12 K, iza( kar se mu najiskrenejše zahvaljujemo. — Odbor.
Solčava. Na praznik Marijinega vnebovzetja, dpe 15. avgusta/ bo pri n,ais ob zaključku tridnevnice na, čast najsv. Rešnjemu telesu slovesni sprejem mladeničev v Marijino družbo. Pri tej priliki govori gospod prof. dr, Hohnjec. Pridite v obilnem številu poslušat znanega govornika.
Vransko. V nedeljo dne 1. septembra je na Greti velik mladinski shod. Govorita gospod4 poslanec dr. Korošec in gospod prof. dr. Hohnjec.1 Mladina, pridi! Opozarjamo že danes na to (zborovanje, dane
bodo bližnja Uruštvja ta dan priredila kakih slavnor sti ali veselic.
Frankolovo. Ob priliki primicije, ki se je vršila v nedeljo pri nas, so tukajšnji fantje stavili vipok mlaj. (Pri tem je pomagal {tudi kmečki sin Alojzij Brišer. 'Mlaj se je naenkrat podrl in zadel Brišer ja po glavi* Z rano na glavi in s krvjo oblit se je Brišer nezavesten zgrudil na tla,
Šmarje pri Jelšah. Nek zlikovec je v eni zadnjih noči vlomil v vinsko klet posestnika Guncerja, ter ukradel okrog 80 1 vina.
Šmartno pri Celju, Tukaj je umrl veleposestnik Franc Ramšak v 67. letu starosti.
Sevnica ob Savi. ‘Umrl je pri nasi inženir Ant. Smreker v 84. letu starosti. Pokojni se je čutil trdega Nemca.
Sv. Ema. {Tukaj se vrši prihodnjo nedeljo dne
11.	t. m. političen shod zjutraj po sv. maši. Govori državni in deželni poslanec gospod dr, Jankojvič. Volilci pa shod! Tudi drugi pridite!
Smarjeta pri Rimskih toplicah. Tukajšnje bralno 'društvo priredi v nedeljo dne 18. t. m., popoldne ob 'AS. uri, Pa vrtu gostilne Fernovšek t gledališko predstavo. Morebitni čisti dobiček je namenjen za nakup gledališkega odra. Prijatelji zabave, pridite! — Odbor,-
Sv. Lenart nad Laškim. Nova občina je izgubila svojega prvega župana. Mož Ferdinand Tirupej je bil pravi Slovenec, vnet za vse dobro, sveto, in lepo. Bil je globokega verskega prepričanja in je dal v cerkvi in v življenju vsem najlepši zgled. Ljubil je lepoto hiše božje, lepe cerkvene slovesnosti, red v cerkvi in občini, zato je vžival med nami največje spoštovanje. Kdor bi o njem 1 kaj slabega ziniti mogel, mora biti res sam slab in malovreden. (V, kna>-menje, da smo ga spoštovali in najbolj visoko cenili, je, da smo mu izročili vse časti, kar jih imamo, izvolili smo ga za cerkvenega ključarja in župana. A šel si v drugi, boljši svet. Vživaj mir, |naj blišči tvoj značaj, pist in neomadeževjan v večni slavi in naj venča večni Bog tvojo dobro srce in tvojo lepo dušo; na veselo svidenje z Bogom.
Šmartno pri Velenju. Dekliška zveza je svoje zborovanje preložila na nedeljo dne 11. t. m. Vsa dekleta brez izjeme ste povabljena. Pridite (gotovo. Na .svidenje v Društvenem domu!
Zreče. Naš tamburaški zbor priredi v nedeljo, dne ‘18. t. m. veselico. Predstavljala se bo igra „Čašica, kave“ in šaljivi, prizor „Kmet in fotograf,“1! Vsi prijatelji in prijateljice poštene zabave so uljudno povabljeni.
Makole. V torek dne 6. t. mi. je prišla nad Makole nevihta s točo med dežjem. 'Škode hvala Bogu ni posebne. V Varožu je strela udarila v hišo Sodi-novo in omamila Štiri osebe, med' tem ko je eden bežal k sosedu klicat na pomoč, Omamljene! so že rešeni.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Caf Maks je šent-lenartski podružnici „Slovenske Strajže“ daroval prvi dvekronski novec. Mladeniči, posnemajte svojega tovariša!
Gornja Radgona. Mladeniška zveza bo 'imela v nedeljo dne 11. . m. popoldne po večernicah v pro-štorih bralnega društva svoj mesečni poučni shod. Ker se bo obravnavalo o stvareh,, ki so za vsakega mladeniča velikega pomena, se pričaikuje, da se bodo mladeniči tega važnega sestankail polnoštevilno udeležili.	;
Središče. Čebelarska podružnica za iOrmož in okolico priredi v nedeljo dne 11, t. m. iv prostorih središke šole čebelarsko poučno zborovanje, . Predavat pride znani strokovnjak, čebelarski potovalni u-čitelj gospod J. 'Jurančič. {Vsak vedoželjen čebelar in Vsak prijatelj čebelic in slajdkega medu ' bo I gotovo prišel na to zborovanje. Pričakuje se prav obilne u-deležbe.
Središče. Povodom f mladeniškega shoda pri Sv. Tomažu je daroval poslanec gospod M. Brenčič središlkemu Orlu 10 K, za kar se mu odsek prav prisrčno zahvaljuje in se priporoča tudi drugim dobrotnikom v podporo. Na zc?ar !
Središče. Na nesramen način\ udriha ’ zadnji „(Narodni List1“’ f po našem častivrednem gospodu kaplanu. Odkar smo si ustanovili pevski zbor, podtikajo liberalci nam dekletom in gospodu kaplanu, razne nedostojne reči, ki bi se zamogle zgoditi le v družbi kakih nesramnih liberalcev. Me smo in ostanemo poštena dekleta, vsa čast tudi častitemu gospodu pevovodju; dokler nas vodi zafaest, da smo pred Bogom čiste in poštene, se ne vstrašimo sodbe umazanih liberalcev. Do polnoči še nktoo imele nikdar petja. Ce pa nas je dopisnik videl, ga pa vprajŠamo, kaj je vendar on delal ob tako pozni uri zunaj ? Me hodimo in hočemo hoditi po poštenem potu, in delovati satina pri krščanskih društvih, z liberalci pa nočemo nič imeti. Vsa naša krščanska; društva so sklenila, da ne delujejo pri nobenem nasprotnem, bodisi pevskem ali kakem drugem; ■ liberalnem , drušlfvu, Torej smo čisto ločeni ter vas pustimo popolnoma v miru, dajte tudi vi nam mir in se prav nič ne brigajte za nas, Mi smo mi — vi pa ste naše smeti, kakor smo vam že enkrat povedali.
Svetinje pri 'Ormožu. SlpmŠekovo slavnost priredita svetinjski mladinski zvezi dne 15. avgusta na vrtu gospoda Mat. Pihlarja s sledečim vsporettom: 1. Predgovor. 2. Igra: „Fabiola in Neža.“ 3. Slav-n 06: ft ni govor. 4. „Antonu Martinu Slomšeku“, drar matičen prizor. 15. Prosta zabava a različnim vspo-
redom. Pridite polnoštevilno! Na veselo svidenje dne 1;>- avgusta !	.[
Haloze. Točpi Pretečeni torek se je vsipala toča pq haložan škili gori dah. Trgatev je za več let u-ničena. Ravno ta. dan je tudi grofzno razsajala v Zavrču. Tudi tukaj so gorice za več let uničene.
Sv. Križ tik 'Slatine. Opozarjamo že naprej na shod S. K. Z., ki se vrši v neGeljd {dne 1, septembra. Govoril bo državni poslianed f gospod dr. Junto v ič
Sevnica ob Savi'. 'Zborovanje ( S. K. Z, bomo imeli prihodnji mesec. Shod se vrši v nedeljo dne S, septembra. Poročat pride poslanec gospod tir, Jan kovič.
Podsreda. V nedeljo dne 18, t, m., ob 3. uri popoldne, se vrši v proslavo stoletnega “obstanka šole v Podsredi velika slavnost, Vspored bo zelo zanimiv, Slavnost de vrši pri ugodnem vremenu i na šolskem ofvorišču, v slučaju slabega vremena C pa V Šolskih prostorih. [Vstopnina prostovoljna. Prijatelji šolske mladine, pridite !
Zabukovje. V nedeljo dne 25, t. m. se Vrši pri nas zborovanje S, K. Z. Govorit pride poslanec dr. Jankovič.
Koroško.
Velik konkurz. Tovarna za papir in celulozo na Reberci pri Železni Kapli .(imejitelja tvrdke Emil in Teodor Hamburger) je v konkurzu. Tovarna je baje obremenjena s 700,000 K hipotečnih dolgov.
Ponesrečil na železnici. V Beljaku se je pretečeno soboto ponesrečil gin upokojenega železniškega čuvaja Franca Pajmana v Studencih pri Mariboru, Martin Pajman. Prišel je pod vlak, kjer ga je grozno razmesarilo.
„Bisernica“, prvo koroško tamburaško društvo v Celovcu, vabi na vrtno veselico, katero priredi v nedeljo dne 11, t. m, v hotelu Trabesinger. Vstopnina 30 .vin,, za vojake 20 vin. Z'ačetek popoldne ob 3. ur j. V šluča.u neugodnega vremena se vrši veselica V dvoranah. ►— Odbor,
Primorsko.
Polom v Pulju.
J e -1 i občina Puljska insolvent n a ?
V „Polaer Tagblattu“ čitamo:
Pod tem naslovom smo priobčili dne 25, julija-članek, v katerem smo dokazali, da so izginile velike svote na, Škodo cerkvenih bratovščin in konfraterni-tet, katerih uprava je bila poverjena občinskemu uradu v Puli, „Giornaletto“ je sìéer dal naslednjega dne nekak odgovor ha to, ali ta odgovor je bil le vrsta psovk, s kakršnimi se ta list odlikuje. Namen našemu članku ni bil, da bi otvorili kako sporno vprašapje, marveč smo hoteli priobčiti resnično dejansko stanje. A Če „Giornaletto“ smatra pravno zahtevo za „vigliaccheria“, daja s tem sebi najslabše spričevalo glede poštenja in morale. Sicer pa ponavljamo dejstvo, da se je občina puljska s svojim dopisom od 12, j. 1912, št, 14.856 proglasila insolventno za poplačanje zau-stalih obresti in rent,
Razun tega obremenjamo razpuščeno občinsko u-pravo Še s sledečimi obdolžitvami :
1.	Uprava premoženja bratovščin in konfrater. nitet je bila v zadnjih desetih letih pomanjkljiva in protipostavna,
2.	Obračuni, ki so prihajali deželnemu odboru v pregled in presojo, vsebujejo postavke kakor izpla-čane strankam, dočim niso dobile štrapk’e niti vinarja, Na ta način so bili zakladi, določeni za dobrodelne namene, oškodovani za mnpgo stotin kron.
3.	Dajala so se privatnici osebam visoka posojila brez zadostnega hipotekarnega jamstva. Nekatere bratovščine so izgubile na ta način na tisoče.
4.	Odpisovale so se kakor neiztirljive tirjatve, ne da bi bili poprej zahtevali informacij pri dotični krajni občini in župniji. Tako se je godilo, da so se odpisovale tudi iztirljive tirjatve,
5.	Upravni stroški so previsoko zaračunjeni.
6.	Slednjič navajamo še okolnost, da so dotične občinske uprave in župnije svojedobno, dolgo pred občinsko krizo, opozorile na vse te nepravilnosti, da pa niso dobile nikakega odgovora, niti se ni ustreglo njihovim pravnim zahtevam,
Mi moremo za svoje zahteve vsak Čas podati popoln dokaz na podlagi dokumentov.
Narodno gospodarstvo.
Hmelj. Žatec, dne 1, avgusta. V pretečem po-ročilni dobi je bilo na tukajšnjem hmeljskem trgu precej živahno popraševanje za hmelj, vsled česar se je precej partij 'hmelja poprodaio, oziroma pokupilo Cene niso padale in so se gibale med 170 K do 200 K za hmelj dobro srednje kakovosti, Zialoga se jo že precej skrčila in bd lanskegiaj hmeljskega pridelka je še komaj kakih 500 metersfkih stoto/v, Tudi po tujem hmelju se je precej popraiševalo. Poprodalo se ga je precej partij, cene so bile med 120 'K do 140 K per 50 kg, Na tukajšnji trg je prišlo že nekaj partij ogrskega hmelja, kateri' pa nima nobenega kupca. Vremenske razmere bo bile tudi v tej poročilni dobi za. razvoj hmeljskih nasadov zelo ugodne, vsled česar je stanje hmelja zelo povoljno. Po nekod je že hmelj tako daleč dozorel, da je pričakovati v osmih dneh pričetek obiranja. Splošno se pa prične hmeljska trga-
tev v sredi tega meseca in je pričakovati, da bo žetev glede kakovosti in tudi množine izpadla zelo povoljno. ,V žatečkem hmeljskem okolišču se bo (pridelalo 160.000 do 170,000 stotov hmelja, /tudi ni izključeno, da se ga bo pridelalo do 200.000 stotov, N(aša štajerska dežela bo imela srednjo žetev. Stanje hmelja v Savinjski dolini je zelo ugodno.
Vinarske zadruge*
Dasravno se o vinarskih zadrugah piše, razpravlja in premišljuje, vendar je to še vse premalo z ozirom na važnost tega vprašanja, ki je velikemu delu naših vinogradnikov še ’tuje. Med najstarejše zadruge štejemo vinarske. Seveda so se ustanovile v drugih deželah in med drugimi narodi prej nego pri nas. Ali nekatere, ki so se pri n)aE( za tem ustanovile, so zapadle ra\ni in nečastni smrti ter s tem le še bolj zbegale že itak nezaupnega in nepoučenega {vinogradnika* Danes pa je premaganih v zadružništvu veliko zaprek in odpravljenih veliko predsodkov, in med drugimi zadrugami je razcvelo po lepi vinorodni vipavski dolini na Goriškem že lepo šitevilo vinarskih zadrug, ki vrlo 'delujejo, se razvijajo in se krepe, Ker so ustanovljene na zdravi podlagi, zagotovljen jim je napredek in obstoj. Take zadruge so zdaj v Dornbergu, Dobravljah, v Selu in Šempasu, Sila in potreba, pa bo prisilila in prižugala tudi Še drugod, oziromp, vse občine, da si bodo ustanovile vsaka svojo vinarsko zadrugo, kjerkoli je trta glavni ali vsaj važni vir kmetovalčevih dohodkov.
Dandanes je pri vseolbčem napredku in omiki tudi (vinski kupec ' in vinopivec i finejši in bolj izbirčen, on ne mara več vsake gorjupe godlje in vsakega zaduhlega kurnika, temveč zahtevia čisto, dišečo, milo tekočino, kakršna se da lepo, napraviti iz naših žlahtnih jagod po novem sistemu. To se pa da lahko doseči v večjih kleteh in zalogah — v vinarskih zadrugah, katere lažje skrbe tudi za potrebno reklamo po časopisih ali pa po plačanem 'potujočem, agentu. Revež in mali producent dandanes niti ne moreta že spraviti svoje male množine pridelka v denar. To vidimo celo letos. Lanska leto je bila v Avstriji in tudi izven nje splošna slaba vinska letina. Neki priznani vinski veletržec se je izrafzil, da če letos, t. j. lansko leto, ne bo mogel 'kmet prodati vina, naj kjar trte poreže.
In vendar se dobe še sedaj vinogradniki, ki ne morejo ugodno prodati lanskega vinskega! pridelka; cena je celo vpadla in povprašetvalci iso potihnili. Seveda je upanje naobilnejši letdšnji pridelek; ; pitje piva, (vkljub novemu > vinskemu zakonu podelavanje vina po fabrikah in Še kak drugi vzrok so kriv. tej oseki v cenah še sedaj na prodaj ponujanemu vinu po zasebnih kmečkih kleteh. Ako se pa zgodi to že celo po takih letinah, kakor sta bili oni 1910 in 1911, kaj se utegne šele pripetiti, oziroma za koliko naj upade cena in povpraševanje po vinu ‘v dobrih in bogatih letinah. IZatte ne kaže res nič drugega, ne-g p da se naš vinogradnik organizira in združi čim-prej. Njegova organizacija bodi V produktivnih vinarskih zadrugah.
Pri vsaki vinarski zaürugi je poglavitna stvar zdrava, reelna podlaga. iVažni momenti in temeljna pravila, ki so se v dolgih skušnjah obnesli in na kar terih mora to podjetje sloneti, če hočemo, da bo vsr pev.alo, bi bili sledeči:
1.	Sprva in dokler je Zadruga ubožnejša, ni misliti na lastno klet ali hram, zato naj se naj-t boljšjo klet v občini vzame v najem, potrebno posodo pa naj se Izposodi pri zadružnikih in le kaj malega vkupi. Čuvajmo se dolgovi
2.	Na čelu zadruge f paj bo odbor, ki je vešč svoji nalogi i in ve, ; kaj je požrtvovalnost. Na (kako posebno plačo se zlasti sprva ne more niti misliti.
3.	Vsaki član naj se zaveže, d!a da grozdje zadrugi. S tem je izključena vsaka, sleparija, kar pa pri moštu ni. Tudi se da v prvem šlučaju mošt pravilnejše povreti itd.
4.	'Kakor so zavarovalne živinorejske zadruge velikega pomena le za manjše Živinorejce, tako naj se ustanavljajo vinarske zadruge v prvi vrsti le za ujbožnejše vinogradnike. Bogati si znajo pomagati že brez zadrug!
5.	Clani-zadrlužniki inorajo zadrugi zaupati in čuvati se je trebja notranjih prepirov in nesporajzum-ljenj. Skrbi naj se, da bodo zjadružnikj strokovnq in duševno v omiki in znanju napredovali. Zjanikerne-že naj se izključuje, ker sicer vse razderejo.
6.	Zajdruga naj izdelava vino sicer po izboljšanem sistemu, a vendar tako, da ostane vinu obilježje dotičnega kraja, Vino pa naj bo naravno, prav takšno, kakor zahteva vinski zakon — brez r kakih dodatkov.
7.	Ceno vinu naj določa odbor, oziroma pred-sečnik, .od časa do časa po svoji previdnosti. (Najbolje je, da se vino, ko se je učistilo,, čimprej proda. Da bi 'kupovala zadruga vino drugje in potem prodajala, ne kaže, ker je to nevarna špekulacija in ni v interesu zadružnikov,
8.	Zadruga naj daja svojim zadružnikom predujma na njihov pridelek, konečno plačilo pa naj sie jim da vsako leto šele potem, ko zadruga, vino proda in račune sklene.
Take ip enake zahteve se same pokažejo pri delovanju in snovanju :	Pojdite torej na delo in vi-
deli boste zadovoljive vspehe!
Po „.Primorskem Gospodarju,“
P. n* naročnikom,
ki še niso poravnali lanske naročnine, smo napravili na ovitku današnje številke rudeč križ. Upamo, da bodo sedaj storili svojo dolžnost. Če bi se bila kje vrinila neljuba pomota, prosimo, da se nam oprosti in se nas o tem obvesti.
Turška tragedija.
(Ui por m l a 'd o i n, r k o v.
Kakor smo zadnjič označili, se bo iz mladoiur-ške komedije razvila najbrže turškat rjugeclija — meščanska vojska, Glasom poročil se namerava in,lado-turški komite s siilo in orožjem upreti vladi, Djemal Bei, orožniški poveljnik v Olir idi, je odšel s svojim oddelkom v bribe, da da, znamenje za spiombi upor. Niazi Bei iz Rezne, kateri ’je svoječasno dal znamenje za upor proti prejšnjemu sultanu Abdul Hamiclu, in Cyub Sabri Bei iz Obrade zbirata zopet svoje čete, da izdasta oklic, za splošni upor.
Vodja mladoturkov, Džavid Bei, 'je izjavil poročevalcu .JDially Chronicle“ sledeče: cJKer se sultan brani sprejeti v avdijenci zborničnega predsednika, je oskrunil f dostojnost. Komite se bo uprl vsakemu pritisku od zunaj in bo, če bo treba, prestavil parliament v kako drugo mesto, bržčas v Komo,“
Med častniki v Solunu vlada močno protivladno gibanje. 140 častnikov je imelo zborovanje, ter je odposlalo protestno noto na sultana. Ker je zbornica razpuščena, nimajo nobenega z|aupanja več do novega kabineta. Končno želijo, ) da 'izda ' dultan irade, vsled katerega se zopet otvori parlament; ce se ne ugodi tej zahtevi, je katastrofa neizogibna,
Mladoturški komite je naziranja, da je sedanje ministrstvo iieparlamentarično ip nekonstituciomelno, ker mu. je izrekla komora, nezaupnico. Zato nameravajo sestaviti lasten protikabinet.
Nad 'Solunom je proglašeno obsedno stanje. Sedež mladoturškega protiministrstva bo baje mesto Adrianopel.
V »-j s k a med Bolgarijo in T u r -I	č i j o ?
V belgnajjskih političnih krogih je ugotovljeno, da bo napovedjala Bolgarija f Turčiji vojsko. Vsled neprestanega klanja imaceldonskih Bolgarov bo k temu usodeplnemu koraku prisiljena,. V bolgarskih krogih je dosegla razdraženost javnega mnenja svoj višek. Komite revolucionarjev, kateremu so S8 pridružili še nacionalisti, zahteva kategorično od bolgarske Vlade,. da naj odpošlje čete proti Solunu, ali pa naj demisijonira. Položaj je skrajno nevaren in napet.
Spor med Turčijo in C r n o g o r o je vsled posredovanja Rusije začasno poravnjan, ’	;
Stroj za izdelovanje steklenic.
Iznajdba stroja za izdelovanje steklenic Amerikanca Owensa je povročila v vseh državah veliko pozornost. Izdelovanje steklenic, kakršno je bilo doslej v navadi, naj bi se popolnoma opustilo in nadomestilo z izdelovanjem na stroju. Stroj proizvaja v 24 urah 30.000 steklenic za pivo ali vino. Gotovo je to izreden napredek in pomenja za dosedanje proizvajanje velik preobrat. V Ameriki se je že izvršil ta preobrat. Stroj rabijo že v mnogih obratih in sicer delajo že v 17 steklarskih obratih s 109 stroji. Razentega je naročenih še 12 strojev, tako da bo v najkrajšem času proizvajalo 121 strojev ogromne množine steklenic.
Tndi napredek v produkciji je v Ameriki izdaten. V steklarni American Bottle Co., Newark, so izdelali od 1. avgusta 1910 do 1. junija 1911 na stroju 51,782 576 ducatov steklenic. Ta preobrat je povzročil veliko brezposelnost med steklarji, ker je upeljava stroja popolnoma preobrazila dosedanje izdelovanje. Od 242 ameriških steklarn je vzdržalo obrat v septembru, oktobrn in novembru 1911 le 180 steklarn, 62 obratov je popolnoma počivalo. Zato je bila brezposelnost steklarskih delavcev ogromna. Od 8201 organiziranih izdelovateljev steklenic je bilo v septembru, oktobru in novembru 1911 popolnoma brezposelnih 1651 delavcev, velik del ostalih delavcev pa deloma. Organizacija je izdala ogromne svote za podpore. Dohodci organizacije so znašali v istem času 77.145 dolarjev. Ogromni deficit 57,700 dolarjev je izdala organizacija skoraj le kot podpore brezposelnim
V Evropi, posebno v Nemčiji, kjer je produkcija steklenic zelo velika, se ta preobrat še ni izvršil, čeprav je „ring“ (kapitalistična zveza) steklarskih industrialcev kupil Owensov patent za dvanajst miljonov mark. Da še niso upe-ljsli ti industrijalci novega stroja iz obzirnosti in človekoljubnosti do delavstva, to je samo po sebi nmljivo, ker kapitalistični družabni red ne pozna nobenih obzirov do delavstva. V Nemčiji so postavili prvi stroj za izdelovanje steklenic po Owensovem patentu v juliju 19' 8 v steklarni Sinzig bo Renu. Družba Apollinarisbrunnen je zgradila posebno tovarno, v kateri izdelujejo steklenice zgolj na Owensovem stroju. V ostalih obratih stroja še niso mučno upeljali, le 15 Owensovih strojev je doslej postavljenih. Zelo obširna Hey-jeva steklarna v Gerresheimn ima 5 strojev, v Oldenburgu in Nienbnrgu sta po dva; izrecno pa moramo povdarjati, da v posameznih obratih ti stroji po vec mesecev ne delajo.
Kako je mogoča ta Bilna razlika iced nemškim in ameriškim proizvajnnjem ? Prvič so mezde delavcev steklenic v Amer ki tri- do štirikrat višje kakor na Nemškem, torej se ameriškemu kapital zem upeijava stroja mnogo bolje-rentira kakor nemškemu. Znano je vendar, da ima kapita
ližem le tedaj interes za upeljaovo strojev, ako se znižajo proizvajalni stroški. Drugi vzrok, da se Owensovi stroji niso se tako razširili v Evropi je ta, da so steklenice izdelane na strojih mnogo manj trpežne, kakor steklenice ročnega dela. Steklenice, izdelane na strojih, nimajo veliko odporne sile proti močno šnmečim pijačam in takim, ki imajo veliko ogljikove kisline. Tovarnarji so pa prisiljeni, da izdelujejo le take steklenice, ki odgovarjajo vsem zahtevam, posebno pijače z ogljikovo kislino potrebujejo močne steklediee. Pijače, ki se pridelujejo in izvažajo v Evropi, kako vino, pivo in naravne mineralne vode, leže precej dolgo po skladiščih. Ako napolni na primer vinski trgovec miljon stekla nie z vinom, ki čaka dostikrat po pet let, da ga razpeča, in če poči vsako leto nekaj tisoč steklenic, tedaj ima prav občutno izgubo. Izguba pri steklenicah seveda ni tako velika, pač pa pri vinu. ki je tem dražje, čim starejše je. V Ameriki nimajo pijač, ki bi imele toliko ogljihove kisline, tudi ne leže tako dolgo po skladiščih, ni treba torej, da bi bile steklenice tako močne.
Po Avstrijskem in v Nemčiji iščejo po vseh steklarnah delavce, ki so spretni izdelovatelji steklenic. Seveda bi tovarnarji raje izdelovali steklenice na strojih, ako bi steklenice, izdelane na Owensovih strojih, odgovarjale vsem zahtevam. V onih tovarnah, kjer že izdelujejo na ta način steklenice, leže v velikih kupih nagromadene v skladiščih, ne morejo jih prodati, medtem ko steklenice ročnega dela spravijo lehko v denar. Gotovo bodo odpravili tudi to zapreko in Owensovi stroji bodo delali tudi v Evropi. Kemična sesta vina steklene mase, kakršna je sedaj v rabi, ne prenaša hitrega predelovalnega procesa kakor je običajen pri Owensovem strojn. Stekleno maso je treba predelovati enakomerno, ohlajati se mora predvsem počasi, le na ta način dosežejo trpežnost, ki je glavni pogoj steklenine.
Razgled po svetu.
Grozna nesreča v rudniku. [Včeraj vi Četrtek 8, t. m. je bila v rudniku „Lothringen“ v BocLujnu na Nemškem grozna eksplozija- V rudniku je bilo 650 rudarjev, od4 teh je prišlo iz rudnika nepoškodovanih samo 65, izvlekli so pa 50 mrtvecev, ! kateri so bili grozrio razmesarjeni, in 30 'ranjencev. Usoda ostalih rudarjev še ni znana. Razmerje med številom mrtvecev in ranjencev je dokaz, čiai se je pripetila grozna katastrofa. V celem, okraju vlada, grozno razburjenje. Pred vhodom v rudnik čakajo nestrpno žene in otroci rudarjev i na nadaljnja poročila iz rudnika.. Podrobnosti manjkajo..
Zločin mažarskega želfezpi^Jkegaj uradnika. V. nedeljo dne 4. t. m. zvečer se j,e v Budimpešti 'dogodil zločin, ki je mogoč samo v kulturni, Mažarski, Z večernim vlakom se je pripeljala! m Budimpešto! neka mlada Dunajčanka, ki' je bila namenjena na1 južno Ogrsko kot odgojiteljica. Ker je zamudila vlak, je go-tožila svojo nezgodo nekemu, železniškemu uradniku. Tia ji je odprl v vozu, stoječem na postaji, kupe I. razreda*, češ, da naj tamkaj prenočuje. Po noči je p,a prišel 'dotični uradnik v kupe s tremi' 'deltejvci ter je Dnriajčapko posilil. Nato jo je prepustil 'delavcem, ki so jo tudi zlorabili. Zjutraj je dekjle kakor blazno begalo po ulicah in pripoveliafvaliai o. zločinu. Policija je uvedla preiskAvo, vendar pa se ji do sedaj Še ni posrečilo izslediti zverinskega železniškega. ! uradnika.
Linčanje zamorcev. V Rome v Virginiji sta 2 Črnca umorila nekega Evropejca, vsled česar ju je obsodilo ljudstvo v. strašno smrt. Množica ju 'Je pograbila, zavlekla na železniški tir, ju privezala, na tračnice in gledala, kako ju je razmesaril po tiru vozeči1 vlak. Drugih ö zamorcev, ki so bili baje sokrivi umora, je množica napadla s palicami in jih pretepala tako dolgo, da so obležali mrtvi na tleh. Vsled teh grozodejstev grozi v Virginiji splošna vstaja zamorcev.
Angleški kralj med delavstvom. Pred dnevi sta angleški kralj in kraljic,a; posedla, nek! premogovnik v Walesu. Delavci so navdušeno pozdravljali kraljevsko dvojico, ki je posetila tudi neko delavsko kočo. Kralj se je pustil tv koči informirati o materijelnih razmerah delavske družine, med tem ko se je kraljica zanimala za gospodinjstvo. Kraljica je izpila tudi čašo čaja, ki ga je skuhala delavčeva žena. Delavska obitelj se je čudila, da pije kraljica Čaj brez — sladkorja, Pri odhodu ! je delavčeva žena 1 zaprosila kraljico, naj sprejme v spomin nek stoletni vrč in kraljica je radodtna sprejela ponujeni dar.
Vzrok „Tjitanicove“ katastrofe. Zofkaj je ponesrečil morski velikan „Titanic“ ? (Angleška kraljevska komisija je preiskala vso stvar in podala o. nesreči poročilo, ki izvaja, da je laflja ponesrečila, ker so prehitro vozili, ko se je ladfija bližala, ledenim goram. Kapitanu Smithu ni' bilo ukazano, da mora tako hitro voziti _(?!). Njegova navodila; so bila primerna, razmeram, dasi bi bilo boljOj Če bi se. bilo več naročilo za slučaj, ko bi „Titanic“ naletel na ledene gore v morju. Dokazano je, da se po noči skozi led ne sme hitro voziti, ai kljub temin se kapitan Smith ne more grajati. Napravil je obžalovanja vredno napa-kp, ni pa malomarno postopal. Priprave za izpustitev rešilnih čolnov ob nevarnosti v morje nisey bile zadostne. Tudi se ni vadilo, kako izpuščati rešilne Čolne v morje. Komisija priporoča trgovinskemu uradu, 'da naj ukaže, naj se obvezno vadi izpuščanje rešilnih čolnov v morje. Potniki in moštvo je bilo dobro disciplinirano, organizacija bi bila lathko boljša. Luči, ki so jih videli na „Californiji“, so bile inči „Titanica.“ Kapitan „Californije“ bi se bil lahko brez nevarnosti pripeljal na kraj nesreče in bi bil, Tahko rešil več ljudi. Na „Tjtaniou“ se na; ledenike ni do-
volj pazilo. Komisija priporoča trgovinskemu uradu nove predpise o številu rešilnih Čolnov;, ki naj se določi po Številu potnikov in ne po tem, koliko ton da obsega ladija. S čolni se mora takoj vaditi, ko se ladij a odpelje, med vožnjo pa vsaj enkrat vsak teden. Priporoča se tudi mednarodna konferenca,, ki naj bi se kmcjju pečala z važnim vprašanjem, kako urediti vožnjo n®, morju, kjer grozi nevarnost ledenikov.
Dolgost človeškega življenja i v teku stoletij. Francoski znanstvenik Ur. Legrand je izdal znamenito delo, ki je plod temeljitega, raziskavam j a o higi-jeniČnemi napredku in njegovih posledicah. Našel je, da( se je zvišala v zadnjih 400 letih povprečna življenjska dtarost, šte’vilo zemljanov z visoiko starostjo je dandanes mnogo večje, kakor v prejšnjih časih1, V petnajstem in šestnajstem stoletju je dočakato od vsakih 1000 ljudi povprečno 582 šestdeseto leto, V, XVII. stoletju, je naraslo to število že n,a 65S, V XVIII. stoletju na 718, v XIX. stoletju na 757 in iv XX. stoletju na 806. Število ljudi, ki so bili stari 80 let, znaša v XV- in XVI. stoletju povprečno 118 na 1000, v XVII. stoletju že 134, v XVII. stoletju 194, v XIX. stoletju je napredek neznaten, Število naraste na 201, V XX. stoletju pa 225. Legrand je dalje našel, da ži|ve ženske delj kakor moški. Tako so na primer že našteli v Združenih državah severoamerišfcib leta 1890 3891 oseb, kil so bile stare po 100 let ; od teh je bilo moških 1389, ženskih pa 2385, (Na Nemškem je bilo leta 1855 2081 moških, ki so bili stani nad 90 jet, ženskih pa 3567, (Število ženskj (v starosti od 95 do 100 let je še enkrat večje, kakor število moških iste starosti, ženskih je namreč 641, moških pa 306, Iz meke angleške statistike je razvidno,, da dočakajo še zlasti one žene visoko» starost, ki so imele mnogo o-trok. (Znana Rumunka Klavdija je umrla v starosti 115 let in je imela 25 otrojk; leta 1909 1 je umrla v francoskem okraju Aisne skoraj lOOletna, starka;, ki je bila mati 26 otrok. Na 'Angleškem je od leta 1881 do 1900 narasla povprečna i življenjska) / starost pri moških za 14 let, pri ženskah pa za 16 let, na Francoskem v isti dobi pri moških' za 10, pri ženskih za 11 let, Legrand je tudi raziskoval, v katerih poklicih dočakajo ljudje .najvišjo starost. (Našel je, da dočat-kajo pri takozvanih svobodnih poklicih najvilšjb stay-rost 'duhovniki, tem slede po vrsti državniki, učenja-ki, oficirji, pisatelji in umetniki.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd- milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „M an era“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Zlat zaklad na reveževem vrtu. Iz Petrograda poročajo, da vlada med prebivalstvom v okolici Je-niseja mrzlična razburjenost. Nek ubog 'delavec, ki je živel v veliki revščini, po 'imenu Tjimofijev, je kopal v svojem vrtu ter naenkrat zagledalr v svitu solne,a nekaj bleSk'etati v zemlji. Kopal je in kopal (Kalje ter izkopal na dan plast zlata. Strokovnjaki so takoj konstatirali, da je delavec izsledil žilo zlata, kältere vrednost je za enkrat nepreraičunljiva. Timo-fijeva družina in njeni ubogi sosedje se nahajajo sedaj N veliki ekstazi, kajti čez noč so postali bogati ljudje.
Direktorij za prihodnji teden y Lavant. škofiji.
12.	Fer. 2 S Cfsrae V. dupl c a. Invit. Hym. et $. de Coi. Ant. Pa. et. t. de Fcr. rei. ppr. le. Com. Oet. in L. (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi.) et M. Gl. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer ) a cap. de seq (in P. L ) com praec., Oet. et S Hippolyti M (Ant. et t. e Laud., Or. in P. L.) Compì, de Fer.
13.	Fer. 3 S. Ca «stani Ep. M. Dupl. c. r oia. ut heri (etiam in Laud, et Hor.) et in Dir. not. In 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. a c»p. de Coi.) com. Oet. (e 1. Vesp. Fest.) et S. Eusebii C Compì, de Fer
14.	Fer. 4. Vigil, (ieinn.) de 5. die infr. Ost. sem. e. r. oia. ut in Fest, et ppr. le. 9 L. hom. et com. Vig. ac simpl. in L (et Hor. Ps. de Dom) et M. (fest) Gl. (Cr.) uit. Ev. Vig. Vesp. de seq. (ppr. Ie.) sine com. Ad Compì, (de Dom.) et per crastin. Hym. term. lese . . qui natus. (Jr*s proh.omnes Miss, voi et de Req., etiam praes. corpore.
15	Fer. 5. Assumptio B U. V dupl. 1. el. c. Oet. e a. oia.
ut ppr. le. (Ad Land, et Hor. Ps. de Dom), et in Dir. (omitt. imper.) In 2. Vesp. (ppr. le.) com. seq (in P. L.) Compì de Dom.
16	Fer. 6. S. Rochi C. dupl. c. a oia. ut Fer, 2. praec. et in
Dir. not. — Vesp. (Ant. et. Ps. de Fer)a cap.iuxta Dir. Compì, de Dom.
17	Sabb. Oct. S. Lsurentii M. dupl. e. r. oia. nt in Fest, et
ppr. le. et in Dir. . . eom. praec.. Dona, et ri. Helenas Imp. Vid. (in P. L., h. a. simpl ) tant. Compì, de Dona.
18	»J- Dom. 12. p. Pent, et 3. Ang. S. Ioacbim Patr. B,
H.	V. dupl 2. el. e. a. oia. ut ppr. le. 9. L. hom. et eom. Doro, et S Helenae Imp. Vid. sc S. Agapiti M. in L. (et Hor. Ps. de Dom.) et M. iuxtra Dir. (omitt. imper.) In 2. Vesp (ppr. lc.) com. seq. (in P. L.), Dom. (ppr. lc.) et S Helenae Imp. Vid. Compì, de Dom.
Ljudska Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegiatpovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr.
obnestuje
Hranilne vloge po 47»°/o brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjžžoiee dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči radan in jih obrestnje od dne vložitve do dne dviga.
unaduje
vsak torek in petek dopoldne. Prom j e s« sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. de 12. ter od 3. do 6. are pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj peitno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
pooojuje
na zemljišča po 5% do 5l/i°/«i 1 amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k'leke.
1 Ne pozabite		
	Volno, sukno (štole), cajge, modno	Sl
o	periino blago, preproge, odeje, koce,	©
V9 m	platno in vse manufakturno blago	M
w S	kupite najbolje in najceneje v domači	e 1
e M«	trgovini	mA ©
		j*
a « a	M. E. Sepec,	E o
	Maribor.	
—	Grajski trg. ioae* Burgplat».	
Ni treba si glavo treti ! "»s
H Najboljše špecerijsko blago,
■jjj zanesljiva kaljiva vsakovrstna
S semena
g voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri H	staroznani tvrdki
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru
I	Koroška cesta štev. 5	i
priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo =====
raznovrstnih križev
stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi za
poljske
lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - -
véWSST Istotako ima v zalogi molitvenike najboljše vsebine, rožne vence priproste in fine, velike stenske podobe v okvirjih in brez okvirjev, najnovejše obhajilne podobe, male podobice, škapulirie, svetinjice, vel»ke in male in druge nabožne reči.
Slovenci pozori
Pristna srebrna nra K 7' Pristna srebr. ura ženska K7'
Kdor hoče, da imajo njegovi inserati vspeh, inserirà v »Straži« !
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Graška cesta. 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, fimiza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, detelj na, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Trgovina s špecerijskim blagom
Pozor Slovenci ! j Trgovina z moko io detel, pridelki
Naa drobno !
Točna ira. solid.ro.a. postrežloal Na debelo !
E
v
•o
O >
1/3 4)
na a
OJ o J4
Pristna srebrna verižicaK 2'—
Pristna srebrna verižica____
damska K 3 40
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! 'Budilke! Uhane!
Urar, očalar in zlatar
Bureš
Tegethofova cesta it. 39.
« •
Edina štajerska narodna steklarska
Ma debelo!	triJOlfinšiš	Ma drobno8
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča [po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste [posode, svetilk, og edal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
I Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
fllilan Hočevar Celje
tik farne cerkve.
Darujte za Slov
11 Jv	Prevzamem vsa dela
M cekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Gospodska ulica 5
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Katoličani ! Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla" za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, biuzk itd, za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- m modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke ! Delo solidno in vestnoj! Postrežba točna!
TmmmmSmmi v »Narodnem domu«
I PgOlfin® V Spod. Dravogradu — na lepem prostori, na ugodnem kraju — se da takoj v najem. Vpračanja na posojilnico v Spoenjem Dravogradu, Koroškem. 175
Le pristna s to le 61
varstveno znamko
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenka 72 h.
B£- A. THIER,ItYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri jn-iluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, .pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu m ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.'
mSi
8?

tP
kj
ICH DIEN
dedmy pravy balsam z lék. U anđela straže
AJhierryimv Pregrade
uRogacky-Slatiny
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah. poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi — operacijo nepotrebno. Zdravilnega ličinka tudi pr' starih ranah i. t. d. 2.dozi staneta 3'60 K.
Naredi se: Lekarna k angelju variltu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni VT. A. König.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul-ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kakovosti, najboljše vrste se dobijo v Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc CiMf
Rosler-jeva
voda za zobe
Velika zaloga ur, drapce-«osU, srebrnine In optičnih stvari po vsaki eeni.
flit n ibroki! Illusi!, uniti listili SransfoBS ail 20 de 200 K. Ni Vlasta reinont.-nra K 8‘60 Pristna srebrna ura	„	T—
Original omega ura	„	18’ ~
Kuhinjska ura	i°—
Bndiljka, niklasta	3'—
Poročni prstani	s	2,—•
Srebrne verižic	j	3—
— Večletna jamstvi —
najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dopisnice :
Savinjskih alp, papirnate čaše in iz aluminija, se - - dobivajo pri tvrdki
Goričct & Leskovšek Celje, Graška cesta 7.
- Za vrtne veselice:
f lampijone, konfeti, serpentine I karte za tombolo, papirnate I - - krožnike, servijete itd. - -Zaloga raznega papirja.----
1
Zvezna trgovina
Goričar & Leskovšek Celje, Rotovška ulica št' 2.
Hotel TraMigar
v Celovcu
Velikovška cesta it. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. "HPg1
Lojzka in Pepca Leon.
V najstarejši narodni manufakturni
trgovini se vsi ed smrti gospoda
Karola Vanic, Celje
X Narodni dom X
prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zelo znižani ceni!
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
Graška ulica št. 22.
debelo!	Hi
Istotam se kupi vsaka množina želoda in deteljnega semena domače detelje.
Nasi. Dietinger
leod. FehrenM
urar In očalar 447 Maribor, Saspotka altea 2»
žl&iais« ta «retta*. Hm
za ženske in snkno za možke obleke zadnje mode razpošilja :najceneje
tajpcšilJaSitaJ
Itermecki v Celju št. 301.
Vzor« na zahtevo poštnine prosto.
KXXXXMMXXHKXS
Svoji k svojim i
Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina
afael Salmič
v Celju, Nerodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
ÜP” Naj nižje cene! postrežba točna! ~ŠB8fr lAall dobiček! Dobro ime!
Razpošiljanje blaga po rseh delih tveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvainih p* «-m sem prejel vsled dobre in postene postrežbe.
mi im im Mirin
lnseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, zato poslužite se ugodne prilike.
XXXXXKXXXX
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list,1 ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
Naše zelo moderno opremljeno specialno tovarniško podjetje stoji že
nad 40 let i a čelu
tovarn za stiskalnice in je v strokovnjaških krogih
na najboljšem glasu.
Zahtevajte specialni cenik št. 451a o stiskalnicah za vino in sadje, kompletnic moštarnic, hidra viških preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd.
nad 700 kolajn in prvih daril itd.
PH. MAYPARTH & Co.
Specialna tovarna za izdelovanje strojev, ki se rabijo pri pridelovanju vina 1500 delavcev, in sadjevca. Wien II», Taborstr. 71. Zastopniki se iščejo.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek, Celje
Poljska ulica št. 14»
Se priporoča zadrugam, občinajm, korporacijam in zasebnikom zla cenjena napočila:, namreč za navadne, kakor tudi um/etno izdelane železne ograje, kar kor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi' premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo (Stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Podružnica Ljubljanske
ffj Delniški kapital
Kreditne Banke
Centrala: Ljubljana* Podružnice: Spljet, Celovec,
Trst, Sarajevo, Gorica.
Celju.
8 milijon kron.
Rezervni zaklad čez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek plačuje banka iz svojega.