13. številka.
. . . »BUInOBT" '"■j" P8 trikrat na tadoa t iaattk ta-ob torkih, 6«lPtklh
*«»»>«»tiafc»». Zjntrsuj® iadanje is-
"-»J* ov/ K nri rjotraj, veAorao pa ob 7. art Toier. — Obojno iadaaj« itu«:
■ J—. AvatrlJ. t. 1.50
tU mi« ... S.— . , 4 to
•• p«« i«. ..:«.-: \ : v~
. . i is.- * ;	_
J« pl«6.v«tl aapraj M aaraiba tws prllfliea« ■•radat«« aa afrava aa
•Ura.
številk« ae dobivaj v m o.
delnicah tobaka r 1 r*tu p„ a a*«, iiTott Trata po S bt2.
Iljo 30. Jmbui
(▼ Trat«. T ••bolo neto dne 90. jaDnvsrja 1898.)
Tečaj XXIII.
Sla«ilo ilovtntkte« palltlAaaga Oaltva aa P rim
Oflaai a« rađane p« tarifu t petita; «» aailor« ■ debeliai Arkaal m plač* . prostor, kolikor obaega navadnih rr« PoaUna. oanrtnioa in javno j«hvala, ®aAi oglaai itd. ao raAnotti't p«j ^od o
Vsi lopiii oaj »a poiiljajo uradni«* ulica Caaeriaa At. 19. Vaako ni »u ra* biti frankovttno ker nefrankoTtn«
tprn)ema)o. P.nfcopiH r- vr«Afti«,
5,c7«;fEino, roftiaiaacij« m ogi&a« »pr« )*mm upravniitvo alioh Moiioo pl«> oolo bAt. S, II. nadBt. Naročnino in oglaa< je plačevati loco Trat. Odprte reklaaaa Oij« to proata poštnine,
• raka.
Javni shod v Rojanu se ne bode vršil jutri radi nepredvid-jenih zaprek.
_PredsedniStvo pol, dr.,Edinost*.
Za pomoč vinogradnikom v Istri.
IltferpeUicya poslanca Komparda $u tovarišev, stavljena do visoke vlade v deželnem zboru Istrskem dne 27. januvarja 1898.
Ko se je v Avstriji prikazala trti« ni (phi-lo^tora), izdal se je v ten obzira iikon od dne 3. Aprila 1875. Ta zakon aalafa poaeatnikon vine-gradov dolžnost, da takoj, ko so sapaiili trtno ni, to" objave občinskemu načelniku, kateri je zopet dolžan to naznaniti okrajnemu glavarstva. Okrajno glavarstvo mora zankazati takoj, da se ssmljivi vinogradi pregledajo po svedaneih. Okr. glavarstvo iaa tedaj prepovedati izvažanje trt in je dolino strogo nadzoruvati, da se izvedejo vse naredbe glede odprave ikode.
C. kr. ministerstvo poljedelstva je zankazalo Jf naredbo od dne 23. sav. 1881. it. 10.257, da se imajo povsod! v vinorodnih občinah sestaviti lokalne bomioij?, ki uauiaju oui * reuiu uutiai a
c. kr. okrajnim glavarstvom ter nadzorevati kul-tnrno stanje vinogradov.
Zakon od dne 8. okt. 1891., It. 150 dri. z., nvršča oknženje po trtni nil v elementarne nezgod* tnraj	taka škoda v zaksn od 6. junija 1888., ki določa odpisovanja davka, ter je bil popolnjen zakonom od 26. junija 1894., kjer volja odpis davkov od okuženih vinogradov ne la za eno leto, ampak dokler posestnik trpi škodo (povprečno za 10 let).
Ali ne samo odpis davkov, ampak zakon od 88. aarca 1892. it. 61 drl zak., daje poljedel-ikean ministru pravico, da sme dovoliti brezobrestna državna posojila v namen, da se obnovijo uničeni vinogradi. Prošnje sa taka brezobrestna posojila nasloviti se imajo na okrajno glavarstvo pojedino ali sknpno cHe davčne občine. Pogoj, dh država dovoli posojilo, je ta, da tudi dežela dovoli enake posojilo, kakor država. Vsled tega bi se moral izreči najprej deželni odbor; aJi sploh dttVoll in kako brezobrestno posojilo.
Skoro vse avstrijske vinorodna pokrajine ao vitvarile zakone v »lajšavo posestnikom poškodovanih vinogradov.
Istra je eminentno vinorodna pokrajiaa, katere vinogradi ho v nekaterih okrajih že uuičeui, v drugih silno oknženi. V straha moramo biti, da bode koperski okraj uničen v malo letih Globoko moramo obžalovati v takih razmerah, ko kmat popada vsaki dan, da se ne ganejo niti cea. kr. oblasti, niti deželni odbor, da bi kaj storili r nre-prečenje propadanja kmetskega stanu.
O.-tfbito treba pordariti tn brezbrižnost, ki jo kaže v tem obzira c. kr. okr. giavar v Kopru, kateri okraj je dobro poznan prvopodpisaneau. V tem okraju ni zn no, da-li so se ali se niso ustanovile po zakonu ukazaae lokalne komisije ?1 Znano pa je, da tudi ča ao se ustanovil«;, c. kr. glavarstvo ni pazilo prav nič, da-li kaj delujejo in kako dtlujfjo, splob, da ni bilo od strani okr. glavarstva nobenega nadzorstva in nobene brige. Gosp. okr. glavar ima menda časa za vsakovrstne politične mahinacije, le za pravi napredek iu blagor ljudstva ga nima. Tako n. pr. so v Doliaaki žu-
paniji okaJene, deloma i uoiiene v,*e davčna ob-čina. Kaetje-vinogradsiki s<j prosili pomoći aa vue ■trani, njih prošnje so hodile od oklasti do oblasti, a anogo počasneje, nego trtna ns. Iatotako so prosili poaoči — brezobreatnega posojila — prebivalci iz Šiaarij (Monte) v občini Porajan, a ie danes ni mkake rešitve. Vsled tega stavijo niže podpisani sledeči vprašanji :
1)	Ker deželni odbor ni ie ukrenil ničesar, da li kani prispevati k državnemu brezobrestnemu posojilu po trtni asi oškodovanim vinogradnikom, ni li via. c. kr. minist. ^poljedelstva voljna dati brezobrestna posojila prosileem, brez ozira na deželni odbor?
2)	Ali je vis. c. kr. ainisterstvu poljedelstva poznana brezbrižnost nekaterih okrajnih glavarjev v tea obziru, in misli li storiti primerne korake, da bodo isti faktično skrbeli, da zakoni in naredba preidejo v delo in življenje?
Za jezikovno ravnopravnost v Istri!
Interpelacija slovensko-hrvatskih poslancev na visoko c. kr. vlado, stavljena v sgi deželnega zbora istrskega dne 27. januvarja 1898.
narodnosti porabo svojega jezika v vseh javnih poalovih. Iz tega sledi, da morajo vršitelji teh zakonov ohievat! s javniai uradi v onem jezika, katerega govori oni narod, čegar predstavitelj je dotični urad.
Faktum je, da sofupaaijeDelina,Dekani, Klanec in Psmjan čisto slovenske; da te županije predstavljajo uradne čisto slovensko ljudstvo. t
Faktum je, da se ces. kr. okr. glavar v t Kopru — dasi so to sklenili dotični odborniki in da so županstva prosila, da se jim dopiauje slovenski — ne ozira ne na te sklepe in ne na te prošnje ter dopisuje vedno la neaiki ali italijanski. Vsled tega stavljajo podpisani nastopni vpraianji:
I.	Ali je poznano vi*, c. kr. vladi neustavno in nezakonito postopanje c. kr. okrajnega glavarja v Kopra glede jezika, v katerem občaje s sloven-skimi županstvi ?
II.	In ako ji je poznano, kani-li ista visoka e. kr. vlada odrediti potrebno, da bode c. kr. okr. glavar v Kopru dopisoval slovenskim županijamle v slovenskem jeziku?
Politlftke vesti.
V TRSTU, da« 39. jaaavarja 1898.
T deželnem zboru Kranjskem je stavil
posl. dr Žitnik nujui predlog, da se Njegovemu Veličanstvu povodom jubileja predloži udanostna adresa ter da se izvoli odsek 9 Členov, ki naj sestav: t« adreso. (Jtemeljevaje ta svoj predlog v krasnem govoru je slikal dr. Žitnik delovanje cesarjevo tekom petdesetih let njegovega vladanja, povdarjaje zlasti, da je cesar Franc Jožef poleg Marije Terezijo in Jožefa II. najpopularnejši vladar iz habsbarike rodovine, in da imamo sosebno Slovenci preobilt vzrokov, biti cesarjn hvaležni Dasi je prostora za vse narode v Avstriji, je narodnostni prepir zopat vzplamtel. Dogodbe v parlamentu so znane. Govornik je na kratko pojasnil borbe v parlamentu in je rekel, da tisti, ki solze pretaka radi dogodb, naj jih pretaka nad obstrnkcijo. Prepričan sem, da je užalostilo samega cesarja, kar se je zgodilo. Mi želimo, da se omogoči zopet parlamentarno delovanje, in da se pogodba z
Ogerako sklene ustavnim potom. Sprava m»j narod je potrebna, a je le mogoča na podlngi jedna-kopravnosti iu relativne svobode, a podlaga in pogoj obstanka Avstrije je ljubezen narodov do cesarja, katerega naj Bog se dslgo časa ohrani.
Predlogu sta se pridružila tudi posl. Tavčar v imenu narodae stranke, in posl dr. 8 c h w e g e 1 v imenu veleposestnikov.
Novi položaj. V^istea zaislu kakor mlado-češki „Narodni Listy* piše tudi staročeika .Politika", da je voditelj neaikih koniervativcev, dr. Ebenhoch, se svojia govorom v dež. zboru Gore-uje-Avstrijskam slo esno proglasil odpad svoje stranke od dosedanje večine. Ubil pa j<s s tem program svoje lastne stranke. Kakor mi, tako meni tndi „Politika", da Slovano« rfe tveba, da bi si jemali posebno k srcu ta odpad. Pra«ki list meni, da je cel6 dobro, da je prišlo tako. Sadaj stejt vas nemštvo — od SchOnererja pa do Ebenhocha v jedni bojni črti proti nam in tako pride gotovo sadnji odločilni dokaz, da nemško nadtladje v Avstriji ni več mogoče. Dosedanja večina par lamanta sicer ne obstoji več, ali tali druge večine in je n* bode. Za nas je merodavno dejstvo, tudi če ae jim pridružijo še Italijani, rraaai list zaključuje s pozivom do Čehov, naj ostanejo zvesti sebi in svojim prijateljem. Tako pridemo do svoje pravice, naj se še tako mauži število naših nasprotnikov.
Tea izvajanjem praškega lista aoglo b! se pridodati ie par opazk. aPolitik* je beležila številke de dokaže, da se nam ni bati italijansko-neaike alijance. Ali važneja ie oziroaa neugod-neja za to alijanco je moralna stran. Ali more priti taka alijaaca do potrebae skladnosti. V sovražtvu do Slovanov so Že jedini, ali kjer se nehuje to sovražtvo, začenja ss sovražtvo med njimi samimi. SchOaerer in Ebenhoch — trd konservativec in ]ital. liberalec, ki noče čestitati^papežu, ker ja obožavatelj papeža aovražn« Ittlije — sagovorniki verske in m avne vzgoje pa propovedniki materijalizma iti .svobode" po židsvskoliberalnih nazorih — sami ljudje torej, med katerimi ležijo oceani radik v nazorih : ti Ijndjs da bi aogli ustvariti trajno, kompaktno večino ? Ne, ta družba ne bi ostala dolgo skupaj; razida se kmalu. Oni pa, katere bode glava bolela po taki tovariiji, bodo Ebenhoch in tovariši I Zato pa kličemo tudi mi s praško .Politiko": nič malodušnosti I
Položaj na ČeSkem. Agitacija duaajskih dijake? v prilog nemškia dijakoa v Pragi aada-Ijuje a parno silo. In menda ne brez uspeha, kajti glasi ae, da se skoro razveljavi prepoved nošenja društvenih znakov, Včeraj je bil zopet shod na politehniki v Pragi. Protsstovali so seveda najslo-vesneje proti kršenju .svetih pravic akademiških". Po takem ai moramo misliti torej, da fičuvanje, izzivanje in žaljenje drugih narodnosti in mirnih meščanov, spada tndi aej te „svete pravice".
Na tea shodu pa je bilo poskrbljeno tudi za zabavo. Na ta shod je prišla namreč zopet tudi žaba, ki je samosvestno dvigala svojo drobno nožico, da podkujejo tudi njo, ko že kujejo nemško-nacijonalnega vranca. Neko bahatostjo, ki mora vzbujati le smeh, pripovedujejo namreč italijanski listi, da je prišlo na shod tudi več italijanskih dijakov. In celo govoril da je neki Tržačan; puro sangue seveda, saj mu je ime — Petrič. — Vipre.
jel. »ti ar d.e i .t«-;pel^esji. Ji-ilna j* bil* na»"njeiia ministru t\iiik8, tiru.-ii hKadf»i?kemu senatu. V
To pa Se ni v?«e, kajti vlada se ne n*tavi pri teua, auipik pustu vi gotovo ti duo mejo napredu-
prvi zahtevajo n--j tw takoj cdpravi dotičaa prepo „ joče m n — panslavizmu. (!!!) Skuš !a bode napra-?ed; t urugi p-, iautevaj«, da t>e akad^miški senat > viti lam.h iul za Siljenje. italijanakuga jezika, po-pudiuži resoluciji akade«isfc*ga seuata nemškega ■ stavili ua čelo istim (šolam) učsteljstvo — ne vseučilišča v Pra«i.	i slovensko". (!)
Utudni >.bor Oe.«ki j« in»fl včeraj zopet aejo.	Te imate torej ono libeialno Italijo !
Prt*duo i-šeino dalj", moramo pripomuiti hitro, da n*m«*i |0«l.tiici ui-t. izn-sili d'» seda; ui jedne ni drug' Krožnj.- »>r: ost*vni deželnega zbora, a todi z obatiukiti ' ni«o se pričeli. To pa je jala ie vzim,..tti evoi, i u-tuš-vj u-»iiijonnlnih glasilih, ki ue mrtj> um či, . •.• j iU u = poslanci tratijo zlati ca^ v deželnem zboru, mesto da bi ga izkoriščali za agitacija med ljudstvom
V včorajšnji seji je prišel v/lic svoji« sivim lasem sarajno bojeviti nem&kt poslanec Nitsche na čudno misel, de je predlagal, naj bi ae nastavili v deželne« zboru tolmači, ki naj bi tolmačili Nemcem češke govore, Čehom pa nemlke. Meta je bila zaslužena zahvala za to origiualne idejo: smeha je bilo dovolj.
Po tem vetelea intermezzn je prijavil dež. marftal, da se bo4e po dovršenem dnevnem reda vršila volitev v odo komisije, ki se ima posvetovati ; o uredbi jezikovnega v (»rajanja in o predlogu poal. .
8 it m, da je upregla ves d-žavni aparat proti .si.jeiiiU \*nslavizmaa, je potrdila le pred svetom, da je 3i"vt-ncev v Bea-čiji, JSlosencev, ki ra>i; fi<taj" sl'ivpns^e knjige, ki italijanski niti čitati ne znajo, in med katerimi t e a še le usta-»»ovijati t".»d v\ šujenje italjai^kega jezika l Mi Hvstrijski Slovani vemo le predobro, kaj da pome-iija ta noj »proti širjenju panslavizma*. Koliko grdih činov se skriva pod to krinko, koliko grdega, brutalnega nasilja, koliko atentatov na tujo naredno lastil Pod zastave »boja proti širjenju panslavizma" se skriva najgnusnisi lov na človeške duše in se odreka narodom prepotrebni duševni krnh in se jim uničuje eksistenca ! In da je ironija popolna, le oni narodi, ki si nsdevljejo tako krinko, da skrivajo pod njo svoja grda dejanja, navadno imennjejo — liberalne In civilizovane.
Tudi Italija je taka .liberalna in civilizovana država", ki pod krinke liberalizma vrši najhuja nasilja I Da, ie več rečemo lahko t Vse stvaratvo
Scblesingerja za odpravo jezikovn'h naredeb.
Ko so se potrdile nekatere volitve — med ; je iz rok Boga — torej tndi narodi. Kdor hoče istimi tudi Wolfova — ia s.» se rošila eekatera j nasiljem rušiti red božjega stvarstva, ta se pre-goapodarska vprašanja, ki so bila na dnevnem \ greša proti božji naravi in proti Bogn samemu, redu, to izjavili nemški poslanci, da se ne udeleže f Ali kakor uavlašč imajo sedaj v Italiji izgre-volitve v poprej omenjeno komisijo in se tudi ne ! do? na vaeh koncih in krajih, ker »imajo — kruha 1 bodo udeleževali razprav v istej. Z drugimi bese« \ Ne, ni ga božjega blagoslova na tej Jiberaloi in dami: Neaci se niti pogajati nečejo v dosego i civilizovani Italiji* I
znosljivejih medsebojnih razmer. Oni hečej« vladati, ( V Italiji se temni obzorje. Notranji nemiri oni zahtevajo, da se jim Slovani uklonijo brezpo- \ — naravna posledica velike mizerije — se širijo gojno 11 Oni hočejo le boj, boj, hej — • mi, ako j vedno bolj in so menda zadobili Že jako resen imamo še kaj krvi iu zdravih aiftie v sebi, mo- i značaj. Dokazom resnoati položaja moramo smatrati ramo vsprejeti ta boj ter ga izvojevati, da bode { dejstvo, da je vlada odredila potrebno, da se tudi častno za naš narod.	j vojska pripravi ia vse slučaje. Italijanska vlada
Slednjič so predložili nemški poslanci inter- j je odredila namreč, da se je pozval na aktivno pelacijo, v kateri so ponevili stare Želje svoje, t službo razred od leta 1874. oziroma kličejo vlado ua odgovor, zakaj niso že j Seveda je tndi ljudij, ki trde, da so notranji uresničene te njih želje?! Sosebno jih peče, zakaj 1 nemiri ie pretveza, ter da se sedanja oboroževanja
—-J-	j i; y8t0klI< iuiijaMki politični krogi da smatrajo
Deželni zbor Ni^je-Avstrjjeki. Ta deželni	j namreč sedanje razmere med Anglijo in Rusijo
ibor ima protiliberalno večino. Ali tndi tu so m	j tako napetim, da se lahko izcimi boj. Zato hoče
protiliberalci zvezali z liberalci preti — pravici,	f biti Italija pozorna. Za sedaj odpošlje v kitajsko
Tudi tu se je voprejela resolucija, ki zahteva, da	i vedovje i« jedno vojno ladijo, ali pripravljena bede
se vzkrati Cehom ona mrva praviee, ki so jo do-	\ jedna cela eskadra, da odpljnje na prvi migljaj.
bili z jezikovnimi naredbami. V nadomestilo pa	i	—_
naj se nemški jeiik proglasi državnim jesikom?	j Rftlllda« veitl*
Ali so ti gospodje res prespali zadaja leta	f Namestnik grof 8o8ss se je odpeljal včeraj
prerojeuja Slovanov F t Ali pa so tako — malo	\ v Pulj in se povrne danes,
patrijotični, da bočeje razvneti bejev, kakoršaim se	! Ženski podrainloi sv. Cirila in Metoda v Ko-
danes niti ne dajo preračuniti dimenzije.	[ janu je darovala gospa Ana Dolinar 1 kroni Bof
Civilizovana in liberalna Italija I .H	! povrni 1
Piccolo della sera* od dne 97. t. m. donaia sle-	j Za podružnloo družbe sv. Cirila ia Metoda deči članek: „Proti panslavistiškemu navala na n* Greti je daroval g. Anton Ščuka 1 gld.
gornjo Furlanijo. (1) Pišejo nam iz Vidma 26.	; Poroka. Jutri se bode vršila poroka gospo-
t m.: List „Nazione* iz Florencije, je prinesel	j ličine Virginje Čo ta r a gospodom Franom Članek, doposlan iz Čedada (Ctvidale). V tem članka Ver s a. Noroporočencama iskrene naše čestitke !
so spisane neznosne razmere, v katerih se nahaja	> »Svoti Idejall*. Današnji „Piccole* javlja, da gornji del Furlanijo, kjer se eknža na vse mogočo j« došle g. Vsaeaiana maogo čestitk na njega gla-
načine in z vsemi sredstvi, kako bi razširili slo-	; "oviti interpelaciji. Kakor vsikdar, je jake mar-
vanstro. Naredši načine, po katerih ae vrši ta	[ kantaa v svoji brzojavki tista zloglasen .Seitinella
agitacija, navaja člankar todi sredstva, kako je	| Frinli*, ki je ravnokar dobila občutno lekcijo mogoče zaustaviti to agitacijo. Svetuje namreč, naj od nemških porotnikov dunajskih. „Sentinella" br-se začue protivna agitacija po načinu prej ome- pojavlja namreč Veneziaan: „Pozdravljamo v Vas
njene agitacije, te je, naj se delijo razne knjige,	j: prvaka, ki te je v svojem govoru neustrašeno dr-
pisane v čisti in sami italijanščini ia to v ogromnem	\ n s i i h svetih i d e j a 1 o v.* številu in brezplačno. Drugi ljadje pravijo, da je bil rečeni govor
Kolikor je zoano, hhko zagotovim gosp.	, le pojov Dreyfusizma, a „Sentinella pripoznava, da
dopisnika, da je na živo prizadevanje tamsšnje iol-	: so bili v tem pojavn izraženi „sveti idejali" iz-»ke oblasti ter poslancev, že ukrenjeno od slav. vlade, — katera se že dlje čaaa zanima za to stvar, — kar treba, da se zaustavi to širjenje. (1)
Slav. vlada je uatanovila v Sv. Petru--
na tamošnji višji normalki knjižnico, ki bode brez-plaino posojevala knjige.
i vestnih politikov na Primorskem. Zabeležimo torej to pripoznanje, kajti preznačilna ilustracija je to i tiate nesrečne politike, ki je srečno dovela tako daloč, da stoji na cesti javuega življenja primorskega kakor reven berač ta lojalni in notri do ko-.	i »ti diaastični živelj slsvsnski: brez vsakega npliva,
Minolega poletja je vlada sklicala učiteljsko brez varstva, izročen na milost in nemilost nosi-posvetovanje katerega sa 9e udeležili vsi tamošnji teljem „svetik idsjalov« in izpostavljen lasmebu in vojasKi (r) učitelji. Te dni, sprejemsi predloge šol- proganjanjen, pravi tujec na laatni zemlji. ,Sen-
8 Z ' JVM^"10 "UĆn# "i,,i9terdtT0' n»j	• »idejalib". V kolikor so idejali
se posije mej benečauske Slovenc« 1000 različnih res nedos.žni, ima prav .Sentisolla«, kajti nje ide-
nl^n nm m ^ ,j0d9tve - brez-	-o neiivedljivi, dokler so t. tla - avstrijska
placno (! 11). Med te knjige je všteti 300 molitve-	tla I!
nikov ki morajo nadomestiti one slovenske, katere	šs lepie ! C. kr. gozdarski urad v Motovunu
b,0YeQCeai O druib* «v.Mohora v Celovca,	razpisuje prodajo raznega les,, nahajajočega se v
nje»xf. področju. Očka ,Oservatk»re" iaaa d ti^ai o<la- št. izključljivov l a i k e m j e -aiku' Ni li to —ie lep^e ? ! Z* fiuačno oblastjo, s« gosdarsk* oolast! Torej na PrimofKkeir. j« tako, da Slovencem ui treba vedeti uiti o razpisanih službah, niti o lesa, ki se prodaja iz držtvnih goz lov 1 Drngi s? ue brigajo zanj in SI »retec uaj se ne brigta za take stvari! L^ n*kje gi poznajo, lam pi pvav dobrot T»m pa m ir* hiti točen, zelo točen, fUo n?, mu je knsnlu z i p ; inai gospod davkar se svojim naukom o dolini točn >stl iu plačevanju davkov I
Seve ia ako državni uradi ptrInja -ijo t ikimi izgledi v preziranju v »akoaib zajstn-en? jednako-pravno3ti, ako državas oblasti bain • vtbujajo med Neslovani domnevanj*, da Slorano nn tre^a privoliti ničesar v narodaem in jezihčvnem pogleda, potem seveda bi bili aaši sodeželmi Italijanko nerodnosti pravi tepci, ako bi biti drugačni, nego sol Postopanje gozdarske oblasti se nam praV za prav vidi še lepše nego ono slavne fiiančno oblasti I
Prav je imel vSlovenec<> : mi Slovenci pridemo do svojih pravic le po trdem boju. Zato pa I boj za naša pvava, boj na vsaki način t
V popolnonjo. V poročila o II. seji deiHaega^ zbora istrskega je po pomoti izostalo ime g pod. Slavoja Jenka pod predlegom za Čestitko papežu Levu XIH Beleš'mo torej tu, da je tudt rečeni gosp. poslanec podpisal dotični predlog.
Krilom domovino. Meteor videli so da* 86. t. m. ob >^11 po noči v Št. Vidn pri Ljubljani. Bil je velik za klobuk ter se je iskril v zeleni luči. — 90.000 gld. podarila je velika dobrotnie* krškega mnsta, gospa udova Hočevarjeva, župan* otvu s pogojem, da ae postavi o priliki petle^efc letnice vladanja Nj. Veličanstva tamkaj javna bolnica. — Odbor gasilnega društva v Beli Peči na Gorenjskem je skleeil, ne najeti več češke golba o priliki veael c ia tako tadi ne na veselici dno 29. t. m. „Slov. Narodu" poročajo, da so to veot donesle „Freie Stimmen' iz Celovca. Mi pa pristavljamo : Kranjcem se stemne zopet vremena — če pojde tako naprej. — Goriškemu trgovca MnMn i« Kilfi nkradeno 700 vi. hlaara. Zaprtih jO že več oseb. — V Pevmi, kjer žnpnikujs preč. g. Budin, ki je zmagal nad „Corrieromu in ,3en-tinello", razsvetlili so tamošnji iupljani vso va>. Veselje je bilo sploino. Vsa vas bila je odičena zastavami. Po vrhovih brijskrh gričev a? z^etill kresove v proslavo zmage praviee. — V H o č a k pri Mariboru je bilo izvoljenih o zadniih občinskik volitvah 7 Slovencev in 5 nemslicUrjcr. P.ibcdejii odpade morda Še teh 5. — V B o č n i pri Gornjem gradu na Štajerskem snujejo posojilnico.
Čarovniika predstava v „Slov. Čitalnici". Kakor je razvidno iz poziva na drupein mesta, priredi gosp. prof. Vaclav Horky jutri, v nedeljo zvečer čarovniško predstavo v slov. čitalnici. Gosp. j profesor — sin bratskega nam naroda češkega — je priredil sličao predstavo tudi v goriški čitalnioi in posnemamo iz zadnje ,Soče*, da je uprav is-nenadil občinstvo se svojimi izvajanji. Priporočamo torej občinstvu, da se v velikem številu udeleži te predstave.
Voliki ploo slovanskih trgovskih pomočnikov bode dne 6. februvarja v redutni dvorani gledališča .Politeama Bossetti". Osobito opozarjamo naie trgov-ke kroge — in poleg istih seveda tndi vso ostalo Slevcnce — naj nikar no zabijo te slav-noati uprav osega sloja med na$i>i življem, katerega smo zanemarjali vse preveč do d&nAinjik d n i j.
Vstopnice na ples se prodajajo t kavfjrnak Commercio in Tedesco, v prodajalnici gosp. Antona Žitka, Via Stadion #t. 1. pri Antonu Vatovcu via Giulia št. 7, pri Žgur Fabiann via Ghega, pri Sušinu via Giulia in pri Škriu na trgu Btrriera (v prodajala^ ci Štrekeljnovi). Na večer plesa pa se bodo prodajale samo na blagajni.
R-dni občni zbor bode imelo v oedeljo dno 6. febr. pogrebno društvo .Arimatej* v Barkovljak v .Navodnam domu* ob lyi uri pop. z običajnim dnevnim redom.	ODBOR.
Hrvatska čitaonica .Danica' v Lovranu priredi v torek doe 1. februvarja zabavo s plesom f dvorani .Persicb* v Lovranu. U«topnin* 1 krono za oaebo, a kroni za dinžiuo. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Za« eetek ob 6. tri zvečer.
Nova plovitvena črta v žavlje. Z jatrša,ira dnem, 30. i^uuvnrj^ 1897, prične novi painik ,Zaulr* HVujr, v ,cnte medtiTr.itom in Željami po nastopnem vozaču reda :
Ob delavnikih I. pot tja, Trat odhod 6 30 predp., Sv. M-trka 6 50, Skedenj 7.00, Sv. Sobota 7.10, Žavlje 7.H0. Nazaj Milje odhod 7.30 prdp., Sv. Soi.ota 7.4o, Š'teienj 7.50, Sr. Mirka 8.00, Tr*t prihod 8.20. II. pot tja Trst olhod 9.00 predp. Sv. Al ar k a 9.20, Skedenj 9.30, Sv. Sobota 9.40, Žavlje 9.50. N a|ta j, Milje odbol 10.00 predA,. Sv. S Uu 10.10, Skedenj 10.20, Sv. Matku 10 30, Trt prihod 10.50 III. pot tja, Trat oiuod 11.15 piedp. Sv. Mark* 11.35, Skedenj 11.45, Sv. Sobota 11.55, Žavlje 12.05 po^. Nazaj, Milje odhod 12.15 pop. SSob ,ta 12.25, Škedenj 12.35, Sv. Marka 12.45, Trat prihod 1.05 IV. p o t tja Trst odhod 8.00 pop. Sv. Marka 3.20, Skedenj 3.30, Sv. Sobota 3.40, Žavlje 3.50. Nazaj Milje odhod 4.00, pop. Sv. Sobota 410, Skedenj 4.20, S*. Marka 4.30, Trst prihod 4.50.
Ob praznikih I. II. HI. pot ista. IV. pot tja Trst odbod 2.30 pop. Sv. Marka 2.50, Skedenj 3.00, Sv. Sobota ».10, Žavlje 3.20 Nazaj Milje odhod 3.30 pop. Trst 4.00, V. p o t tja Trst odhod 4.15 pop. Skedenj 4.35, Sv. S ibota 4.45, Žavlje 4 55. Naiaj Skedenj odhod 5.16 pop. Trst prihod 5.35. Pot tja konča v Žavljah. Voznina brez razločka: I Razred 15 novč. — III. razred. 10 nvč. Za nkrcanje blaga in za in* formacije naj se povpraia na parnikn .Zanle" (Rive della Sanita).
Iz ov. Ivana nam piiejo: la vseh krajev nale lepe domovine Vam prihajajo vesela in lepa poročila o veselicah, plesih, koncertih itd. nas pa je letos Bog hudo kaznoval. V teku prvega meseca t. 1. zgubili smo štiri vrle narodne možake. Za Gaspeičičem je odlel v večnost vrli pevec in odbornik „Bralnega društva", Gropajc mož, v naj-lepii možki dobi. Bilo mu je če-le 42 let. V Četrtek smo izgubili sopet straro korenino, cerkvenega starešino I. M. Hrovatina. Kaj da je bil pokojni svojemu kraju, pričal je včeraj veličasten sprevod. Na mrtvačkem vosu videli smo mnogo lepih vencev, vsi se aloveaskiiai napisi in naroda ie je nabralo (dasi je bil delavni dan) neitevilno. Tako je pokazalo občinstvo kako rado je imelo pokojuika, a mi mu kličemo : Večnaja pamjat I
Iz av. Kriia na Vipavskem nam pišejo.- Dne S8. t. m. smo imeli redni ebč. zbor .Vzajemno podp. društva za zavarovanje goveje živine." Poldrago sto udov je do tega dneva vplačalo uduino 1 g). V načelstvo so voljeni: Petsr Medvešček podpredsednikom, Šinigoj tajnikom, Štefan Batič blagajnikom in sledeči odborniki: Belja Karol za Male Žablje, Kravos Janez aa Cesto, Jernej Simonič za Plače, Palek Janei za Dobra vi je, Palek Andrej aa Velike Žablje. Nadzorniki ao voljeni: Filip Trpin, Ivan Kodre in Joief Volk. Drnštvenimi ogledniki: Anton Zvonik, iivinozdravnik za vso občino, Anton Valič za Plače, Anton Stopar za Dobr&vlje, Alojžij Novak za M. Žablje, G. župana T. Mrevlje se je naprosilo, da ostane društvena pisarna v občinski pisarni. Odbor je pooblaščen, da atopi v dogovor z .Zavezo", da priskrbi knjige in tiskovine ter ^da nalaga denar obrestonosno, kjer koli hoče.
Iz Št. Petra na Pivki nam pišejo: KraŠevci ao bili nekdaj jako na glasa kakor zavedni Slovenci. To je bilo menda nekdaj, zdaj pa ni več tako, vsaj v St. Petru ne. Nobenega narodnega drnštva ni. Čitalnica je bila pa je nmrla, podružnica av. Cirila in Metoda pa že dolgo Bpi. Odkar seje bil zaiieael tUi nesrečni narodni prepir, j« počelo tukaj pešati narodno gibanje, in nemškutarenje je v najlepšem cvetja.
Tukajšnja požarna bramba je hvale vredno društvo. Na Sve*e tri kralje je priredilo aabavo s tombolo in plenom v dobrodelen namen. Vzlic slabemu vremenu je bilo mnogo obiskovalcev, posebno pa iz boljših krogov. Na tomboli ao se počele klicati številke v slovenskem jeziku, kar se meiida v St. Petru umeje samo ob nebi. Ali glej 1 Neki gospod (nadzornik gasilcev je b I menda), je vstal ter je zarežal nad ubogim gasilcem, ki je imei nalogo klicati številke: Mar n* vi lite, daje tukaj tudi gospodov, ki ne umejo slovanskega? Kličite to rt j tudi nemško 1 Gospoda nadzornika želja se je »polnila in samozavestno je korakal ta na svoj sedež. Nemca pa (bila uta prisotna dva
ara laika železniške postaje, ki pa rasuai^ta tnli slovensko) torej ta dva Nfmca sta ae zanič!j vo nasmejala ponižnemu Slovencu. — Ta gospod nadzornik iaa pa tudi dar božji in zna držati lepe govorance. Le to slabo lastnost las, da v svojih govorih rabi rad nemške izraze. Koje namreč plesale*« in plesalkam razlagal službenik gaaileev, imenoval je med drugimi: cevi, pridodal pa: po dom«če šlauki, helmt, tthersvungi it !, misleči, da na Ki as« ne po?nnmo slovenskih izrazov zh gasilno orodje.
Pred pustom srao, in ljudje «e radi zabavajo. Zato t,, sklenili železniški ura Iniki nr.s * ;o-tftje prirediti plesno zabavo. V kat-r»m jezika naj bi izdali pozive P V odboru je namreč neki lahonček, ki noče ničesar čuti o slovenskem jeziku. Pozive sao dobili danes. Tiskani so v nemlkea in slo venskem jeaikn; plesni red se ve le v nemškem. (V vsem St. Peterske:n okraja ao 8 Neaci in 2 Laha). — Torej lahonček j« bil vendar toliko milostljiv, da ja dopustil tiskati pozive tudi v slovenskem jezika, povabil je torej tndi Slovence aa ples; plesati se vč ti ne bodo smeli, ker plesni red je le- za Nomce. Ker ai Slovenci nečemo ni-kake milosti, ne od lahončkov, ne od tevtončkev, sst6 ostanemo rajše doma ali pa bomo plesali kje dragje.
Oujris, da namernjejo pr.rediti zabavo v prid
družbe av. Cirila in Meteda. Tjekaj pa moraao vsi t
Izpred sodiefia. Suknja gaje isdaia. Včeraj ae je vrlila rasprava aa sodišču proti Ant. Taabaretu iz Poatojne. V noči od 1. do 2. t. a. je bil odaesel is krčme v ul ci Cavazzeai štev. 8 jedno steklenico žganja. V nagliei in v strahu, da bi ga kdo zasačil, pozabil je aa sukajo. Pred sodiščem je vse tajil. Priče pa so potrdile, da j« najdena suknja v istmi njegova lastnina. Obsojen je bil na 4 mescce ječe.
Radi žaljenja N j e g. Ve I i č a n 11 v a. SOlatni Ivan Kovači«, lastnik geatlae v Aleksin-diiji, je bil te dai zatožen, da je žalil Njeg. Veličanstvo. Ker ni bilo dovoli dokazov, ga je sodišče oprostilo. Državni pravdnik je sahteval, da se ga obdrii v ječi in da se preiakovanje ie nadaljsje. Is spisov in potrdila avstr. konzula v Alekiandrijl izhaja tndi, da je Grk, ki je ovadil Kovačića, jako nevoščljiv zadnjeaa, ker poslednjeau krčma dobro gre, njemu pa ae.
Radi ne p azn osti na otroka. Marija Stranka, stanujoča v ulici Fabbio Severo, obsojena je bila te dni na 7 dnij sapora. Vzrok je bil ta, da je dse 14. dec. pustila svojo 2 in pol letno hčerko Berto samo doma. Otrok se je približal ognju. Vžgala se mu je obleka in po dveh dnek je umrl v velikih bolečinah. Nesrečna mati ni mogla ničesar reči v svoje opravičenje; ampak rekla je jokaje samo to, da bi ona rada dala avole Življenje aa rešitev otroka.
Noorefta na železnici. V četrtek trčil je vlak pri itaciji Termini blisu Rima ob neko maiino. Jedna mašina in jeden voz sta bila zdrobljena. Več ali maaj težko poškodovanih je 95 oseb.
Ljubljančani Trata mora smatrati saaega sebe oai Fran Vedova, italijanski podanik iz Vidma, katerega je dal aretirati g. Titz, in ki seje vrnil v Trst, čeravno je b«l že enkrat iagnan od tn.
Pretep v Gradou. Med slovanskimi vseuči-liščniki na eni strani in med nemškimi vseuči-liičniki na drugi strani prišlo je v noči od 26. do 27. t m. do pretepa. Še le policija je aogla narediti mir.
Najsevarnejfti obljudeni koa zemlje je vas Upervinik. na zahodni obšli Gi6n!andij», kjer živi nekaj nad 80 pribivalcev. Bavijo se samo z lovom rib, ptic ia medvedov. Meso teh živalij jedo kar surovo. Posebno v slast jim gre slanina morskih psov. Zima traja tam 9 mesecev, 3 mesece pa poletje. Po leti se tavijajo prebivalci Upervinika v ribje m-hnrje, ki so tanki kaker papir. O umivanji po z mi nimajo ti Ijndje pojma. Od dima svetilk, ki so napolnjene z mastjo morskega psa, so tako okajeni, da voda sploh ne more niti do kože, zlasti, ker se kopljejo le poleti, in še takrat redkokedaj.
74 kgr. tehta kos čistsga zlata, katerega
so na.*li t» dni ii* <*tepi Mmminnk v runki Sibiriji.
Na ponavljajoča praianja javljamo slavnenu občinstvu, da se dobiva sedaj Wilhelmov proti-rev<«atični krilntilni čaj ii lekarne Frena Wil-
h^l na v N .n^i ch i "<p 'dtije A Mr ,k», v-led odredbe vjj, c. kr. ,tinut 'nt v*, za notrinj** za! od 17. ieceabri 1894 p ,<\ nvobi Fsn Wil-helmov odvajajoč čaj, v vseh lekarnah po 1 paket.
n S,ooo kron inaia gUrni dtbiUk lotarijo ia
spomenik princu Kugenu. Opozarjamo nafte častite bralce da kod® žrebanje dat 11. febrararji t. L
Nainov	ireutJu
Pulj 9. (I/.-intn pore ..,.) Zd vjanos'. galerij in večine prek-mla je v d.iiisuji seji v*< do-* Janje ./.grede v	■■.-t\ .n fa Gofis-a. N;. iin a-ui rf.vče na & .1 V uiosuaat m.-sr«ii t-. :i« telji in učtt- »hc v n*«"!oč»-ost predsednikov de« žein^srs in nkriinega sv*ta. <TMnikin< je njstrn iiHi.Rital deteln* iolsiki »vet ter je stavil odurni nitim pr^at g Nujnost, tega prediog« odklon jena z glasovi man Sine. Po^l B^rt »ii je pri-dUgal iinl jart^ki kakur ediu, razprav nt jeaik. Mnndič je hotel govoriti o braUvščinttb. Na galerijah nečuveno ra«gr«ja»je in ostudno psovanje.
Predsednik navidezno opominjal, poslušalci pa so še huje razgrajali. Ukazal je sprazniti gornjo galerijo. Pivdsednik in »ečina so zapnUiii zbornico. Maajiina, graf Goess in Fabisnl so ostali notri. Po neujosnem vriiču, žvižganju iu pso*«nju tulila je zfr-rnja »alerija dvakrat pes^m .Nella pstrija de Roeaetti- in pljuvala v zboraico.
O nauljevanju seje je začel posl. Mandid zop-fc govoriti. Zaaolklo bučeuje slišalo se je od razgrajulcev nkritih aa gornji galeriji, kajti nikdo ni bil odšel z galerije. Na spodnji galeriji se jo vedlo občinstvo skrajno nedostojno, posebno pa — dane. Predsednik je zabranil Mandidu prečitati predlog in mn je odvsel besedo Pupred skriti razgrajalci no se prikazali poiea, kar je vzbudilo splošno veselost.
Laginja je protestiral proti neprestanemu odpiranju vrat spodnje galerije. Koncem seje seja ponavljalo tnlunje izzivajoče pesmi. Demonstracije začenjajo tndi na ulic*. Prihodnja seja v torek
Gorica 20 Pogajanja med tiovenskimi ia italijanskimi dež poslanci so »e razbila.
FRAN UMOV
odvajajoči 5aj
od
FRANA WILHELM
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnje Avstrijsko).
doviva se v vseh lekarnah po 1 gld. av velj. paket.
Vabilo na predstavo,
ki jo priredim
v nedeljo dne 30. januvarja
v dvorani .Slovanske čitalnicea v Trstu
Via 8. Francesco st. 2 Predstavljalo ao bode t
Večer v deželi tanj.
Izvirno po gosp. prof. Vaclavu Horkj is Prage.
ZaSetek ob 7 V« «večer.
Ustopnina zh o-«ebo 20 nv., sedeži prvo vrste 20, sedr-Zi druge vrste 10 nvč. Na obilno udeleibo uljudno rabi prof. VAeiav Horky,
ZAHVALA.
Gosp. I v a u S 1 a v e o iz Kranjevasi, Sridaj
v službi pri avsirijakoji L:oy.lu v Trstu, blagovolil je tukajšnji cerkvi podariti 2 lepi posodi umetnik cvfttlie še pre«<-j velike vrednost:. Za ta velikodušni dar se na u p^dpigmno pn*in*uo 7.«bvaljuje.
Cerkveno oskrbništvo v Kfajmvasi : Andrej Zlobec. Anton Goia^^hl, starešini.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohištvo in tupecnrije, naj ne zamudijo obiskati zalogo
Viljeima Dalla Torre
v uliei (Jordaiuoii
(blizo trga S. Giovanui), kjer najilejo dobiček na vaom
Via Cordaiuolj 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREČO ViaCorMiZ.
C. KLEMT
TOVARNA ZA ZATVOHN1CS
(J al (luni en)
BRAUNAU na Bavarskem
priporoča svoja ti krat no odlikovana »uvovrbtna lesena zastirala (Rouleuui), zatvornicc ia obokalo« na valjček. — Cenik gratis, Agentje
za privatne odjemalce se iščejo.
8t. 63,
Razpis službe.
V obCini Nabrali tli se razpisuje sluiba občinskega redarja, Letna plača 300 gld. in stanovanje prosto. Drugi pogoji se poizvedo pri podpisanem 4upan*tvu.
Prosilci naj svoje redno opremljene prošnje uložijo pri Županstvu v Nabrežini do dne 25. februvarja t. 1.
Županstvo Nabrežina.
dne 25. januvarja 1898.
župan: Tance.
Spiritus alimpla oompodtua
ALOOFON
jedino sredstvo proti zobobolN, revmatlč. glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nč.
ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai due Mori) Plazza grande TRST.
Paziti na ponarejanje
Aite & Zadnik
TRST Via Nuova na vogala via S. laziare TRST
priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v uestu, okolici in na deželi bogato zalogo ma nifakturnega blaga Dobiva se najnovejše blago za jesensko-zimsko 9ezono, za moške, ženske in deco Bogat izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele. volnenih in svilnatih rut najnovejSe mode. Razne drobnarije č'pke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stoit za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska druitva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zantevanje takoj. PoSi-Ijatev poštnine prosto.	■
Držeč se narodnega gesla: Svoji k svojim 1 ■ ostajeva udana Aite Zadnik I
■otografični aparati Š&^EiaS
po tovarniških cenah. Dobiva se t drogeriji Artura Fazzinl, Stadion H2, telefon fil9.__
,yp in vse potrebščine za slikarje. BoTivajl^^r ■O drogeriji Artura Faitinl,Stafciion 22, telefon f>19.
Zdravilni predmeti
Artura Fazzlal, Stadion 22, telefon 51R.
Mopcalo na]bo|j imenitna, dofciva'«e v drogeriji Ar-ITI a I oaia tura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519.
pristno dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, Vin
Naznanilo!!
Podpisani naznanjam, da imam lastno aalogo in delavnico različnega obuvala v hifii ljudske Sole nasproti cerkve sv. Petra po domaČe „pri Ptpatu Kraievcu". Postrezam z ▼so točnostjo in po najnižjih cenah.
Sprejemam in izvršujem vsako naročbo na drobno in na debelo. Udani
Josip Stantlč.
Pravi trpotčev aok je jedino oni, katerise pripravlja v lekarni kZrinj-0 k e m u, H. Brodjovin, Zagreb, Z r i n j n k i t r g š t e v. 20
T rpotiev aok aeproseftao deluje pri ▼ •oh prehlanjenjih »o pni h organov, ter
ie najbolje aredatvo za prani katar, ka-• Ij, praobol, hripavost in vratno bol. Tudi laatarani kiitlf*« ■ tem zdravil o m v najkrajšem f a i u da odpraviti; bolniki dobijotek zajelo, lahko spijo in na ta n a£ iu hitro okrevajo. — Izmed mnogih sah val a pom injam tukaj samo ono:
„Veleoenjeni gospod lekarnikl
Poiljite mi io tri ateklenie« Va-Sega isvratno delujočega trpotČevega soka; potrebujem jih ia moje p o-znanca. Jaz a« m od dveh ateklenie od neinosnuga kalija popolnoma ozdra-val. Hvala V in. Priporočil bodem ta ■ dravilni aok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Auaim. Na Dunaj n, SO m area 1897."
Pazi naj s« .torej, dajenavsnki steklenici vaatvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinj akega, kajti m^o jo oni pravi trpotfteveok, kateri tovaratveno znamko nosi. — Cena stekleni oi a to finim o pilom j e 76 n č. — Ra z p o š i 1 j a s e vsaki dan p o i t o m na vsa mesta in a i o e r proti predplačilu (priračunavii 20 ni. ta ca moto k) ali pa po poitnem povzetju. - Ceniki raanovrstnih domaČih pre< akuianih adravil raspoiiljajo ae na zahtevo zastonj in poAtnine prost o. Le-karnak Zrlnjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zr injake ga trg ite v. 20.
Filijalka vzajemno zavarovalne banke „S 1 a-v i j e* v Trstu
iAČe agentov
za Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion štev.* 5, I nadstropje.
Zaloga pohištva
tvrdke Aleksandro Levi M in z i Trat. Via Riborge, 21 ia Plazza Veochla it. 2 Zaioga pohištva iu tapetarij vseh slogov, lastnega ia-delka. Bogato akladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Ne ■ahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se pamik, ali na železniško postno, ne da bi za to računi! stroške.
•JK4L2

iT«—HI	a nyrw —	:
KOS8« HA1CUT ACTURING COMPANTV 7, Rad Lion Court, London, B.O»
■ sesa notu«.*««

AAtAAAs
pl i- A t >	
	

W laasaaa {Cpacatm njn ArcTpajc***) r npenop> ichom nncM>. 0a» ja A°6p* npH^MK* •» csaaora a» a o Se ao iipjo jeariinor, Aortpor h ejeriirrite •ara bojh Har.1e.4a a«o aaje oa eaaor Mara. Obomp htj nem » «a«4i pasa* jep caapuieno *o6po p»A« »oje mh «a rpa roA"«e rapaHTrjajae • •pihano eae nosne, aao arnan naje »040bo.».aH Onaj c»t neMoaa ■ar a« K7RMTH nenoA 5 A/aaTa, mcVttiim mu ra n podaje no aa 30 Asst^k rji 16 aopnava n njakano n»pn«y m aonrrapMny *» taera n uiajMMS ra caiROM« SaaajiaTNO Oaaj eat ♦i6paKrjeuo j 2 ne-imnne aa myiu«* S" mtneut a j*A<«a je ueak M« •aipsarjcMO h jpj re apcTe caToaa, a.i»ra# i «f**paa ■ uiaAeau aa aasvca esasoac aam n.iraTpoaaa nrno«HHi„
Bar
EiiJig^SiiffiE'ISi^iilSSSgESSii^
Tropinsko žganje,
Stadion 22. telefon .M9.
Sta
M
ficf Oprla sadje, Mostarda, gorčično Benie (zenf) bo-UOiai Ua sanake slive, garantirane, kin^Ski Čaj I vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, te-
ltjfnn
i
'krfimpriip	gobe. Črnila Leonhardi. Dobi-
«aa iiaiaci IJC, vj«jo se v drogeriji Artura Faizlitl,
Stadion 22, telefon 519.
Rlim J)rttri Jamnjkl1'	in maraakin iz Zadra.
■ BUII1 niva »e v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion trfefon 519.
Ulica D nota Stev. 9.
b	Mestna hranilnica ljubljanska
|	obrestuje tudi nadalj e hranilne uloge
| po 4°
I	brez odbitka novega rentnega davka.
>
& j
0 C
1
s
1
iicas flfiiavBi
ustanovljena leta 1869
i "
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in Yeeh mehaničnih del. Pela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obra-nijena kakor tudi šivalno stroje. Abonenient za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota štev. 9.
!
'Viretim znahu SIDRI.^^
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Riehterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano imvrttno, deMine Maieče mamilo, i^iva ee po 40 n«^ 70 a«, in 1 gld. po vseh lo-karnak. Zahteva naj so to
eploino priljubljeno domače sredstvo
vedlo le v originalnih steklenicah i varstveno znamko
is- Rioiitarjevfl le kane ter name previdnostno samo steklenice s to varstreno ika kakor originalni iadelek
Wt4t«r)wa hlarna pri zlatn tam i PrajL
sair^^ii

Predzanji ledeni
Srečke spomenika pirmoa Evgena
Glavni dobitek :
75.000 KRON.	po so „ć.|
priporočajo: 6laaappe BolefUo, Alea. Levi. Masdel a,C., II Mercurlo Trieatlno. Ig. Naumann, M. Nlgrla, Enr. SchifTmann. f
OOfJOCOC^Of?OC|

Tiskarna Gutenberg
flljalka oo». kralj, untverMitetno (Ki. »rno „mtyrii."
13 Sack8tra888 — GFAĐEC — Sackstrasse 13
TOVAKNA ZA OBRTNE I\ COsTO-KNJIGE
sintem .Patent Worknnwin Cliicago" Raztrirni zavod — Knji^ove^tvo.
priporoiuje s« za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov csnlkev, račenev. memorandav, okrožnic, papirja za liste In zavitkev z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — I3oguta zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldl-Cantl, Faktur« Debltoren. Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale, Journalov, Prima-nate, odpravnik, »enjičaiK časo-zapadllh Ia knjig za koplrnoje, kakor tudi vneh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (ćrtunegs papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje sklodlc Iz cinka za kopiranje itd. Za nar«čbe in nadaljnja pajaanila obrniti a« je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Acque 5
O
B

i	kw.nHorcii iih-'a .Kdiuoat". Izdavatelj in odgovorni ureduik: Frao Godnlk. — Tiskarna Doleac v Tratu.