ten). 43
V flubljuni, 28. fet>eunc|u 1936
leto 1,
Pnd vojaške diktaturo
aa laponskem
U prestolnici mit - Zagonetne vedenje armade - Cenzura
London, 28. (ebr. AA. Iz Tokia javljajo, da še niso potrjene ves(i, da je Arakij proglasil vojaško dikitauro. Zaenkrat še ni mogoča nikaka zveza z japonsko prestolico, ker so vse telefonske in telegrafske zveze prekinjene. V ruskih krogih v Šanghaju trdijo, da je prispela kratka vest iz Tokia, da se je položaj zelo poslabšal ter da je postal kritičen.
Lonodn, 28. iebr. AA. Po vesteh ki jih je dobil dop:'snik med tujimi diplomati, ki pa še niso po*r)eac, izgleda, da je bila danes zjutraj proglašena vojaška diktatura generala Arakija, ki jc bil rofni minister od leta 1931 do 1934.
Tokio, 28. febr. o. Ponoči je bil v vsej prestolnici vzpostavljen absoluten red in mir in se je vršilo normalno nočno življenje, ki ga japonska metropola pozna v tako bujnem obsegu. Vsa gledališča, zabavišča in kinematografi so obratovali, le da so pred njimi in pred javnimi stavbami bile postavljene močne vojaške straže. Vsa javna zborovanja so pa najstrožje prepovedana, prav tako tudi prodajanje orožja; iziti so smeli danes samo tisti listi, ki jim je vlada lo izrečno dovolila. Cenzura jc silno stroga. Ponoči so sc vršile kar naprej konferencc
med političnimi voditelji in med predstavniki dvora glede sestave nove vlade. Važna je pri tem bila konferenca generalov, na kateri so razpravljali o rešitvi kritičnega položaja. Na tej konferenci so bili navzočni princi, cesarski svetniki, vojni svetniki in člani cesarske vlade. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da je najbolj verjetno, da bo nova vlada izrazito vojaška vlada s fašistovskimi tendencami, v kateri bodo sodelovali tudi poborniki vseazij-skega gibanja. Torej bo njen značaj doccla napadalen v smislu dosedanje vojaške politike, ki jo jc Japonska zasledovala na Kitajskem in v Aziji. Med nadaljnjimi razlogi, ki se navajajo za izbruh revolucije, so poleg onih, katere smo navedli že včeraj, tudi razprava proti polkovniku Ajzave, ki je ubil 1. 1935 generala Magato, ki je podpiral mlado častniško fašislovsko strujo. Razprava proti temu polkovniku je zelo razburila duhove ter jc kazalo, da bo polkovnik lc malo kaznovan. Drugi razlog je tudi bil nasprotovanje vojaških krogov proti nauku prof. Minobea, ki je skušal znanstveno dokazati, da japonski cesar in njegova rodbina nista božjega izvora. Zato so fašisti nanj naredili tudi
atentat. Tretji razlog pa je bil v naraščajočih porazih japonskih obmejnih čet, ki so sc spuščale v prakse z Mongoli in z rdečimi četami. Te so vojaški krogi pripisovali vladi, ki ni hotela dati kreditov za ojačenja in za oborožitev.
Tokio, 27. februarja. AA. (Havas). Po pogajanjih z zastopniki rednih vojaških oblasti, ki so jih prepričali, da jc v korist ugleda domovine in v njihovo lastno korist, če se pokore, so uporniki sklenili, da sc jutri vrnejo v svoje vojašnice. Podrobnosti.	#
Tokio, 27. februarja. AA. (Havas). Danes se je v Sibauru v tokijskem zalivu izkrcal oddelek pomorskih strelcev. Zdi se, da bo vlada zbrala okoli prestolnice več oddelkov pomorskih sil.
Tokio, 27. februarja. AA. (Reuter.) Uradno poročajo, da se bodo uporniške enote jutri ob 8 zjutraj vrnile v svoje ^pjašnice.
Tokio, 27. februarja. AA. (Havas.) Danes so člani tukajšnjega diplomatskega zbora obiskali zunanjega ministra in mu izrekli sožalje svojih vlad Ob smrti predsednika vlade in drugih visokih osebnost.
v*:./'
Politični hokey na ledu, ali: obramba pred golom je premočna. (Dic Brennesscl.)
Nova velika ptostovoljnn armada zbrana
Neguš zanika tresti e pegajaajili
Addis Abcba, 28. febr. o. Cesar Haile Scla-sie zanikuje v uradni izjavi vesti, ki so se raznesle po svetovnem tisku, češ, da je Abcsinija pripravljena po posredovanju Anglije pogaja tj se za mir. To vesti ne odgovarjajo icsniei. Pač pa je res, da jo abesinska delegacija v Ženevi dobila polnomočje za vse korake, ki se ji zdijo potrebni za to, da zavaruje abesinske koristi in državni ugled. Delegacija je dobila stroga navodila glede slehernega poskusa, ki bi šel za tem, da jo pridobi /a laka mirovna pogajanja. Zlasti so ta uavodila ločna, kolikor sc tiče italijanskih zastopnikov.
V isti izjavi eesar najodločneje zavrača vsa namigavanja, ki jih širijo njegovi politični in osebni nasprotniki, da bi bil pripravljen sprejeti kakršenkoli predlog, ki gre zb tem, da bi odstopil kaj od abesinskega ozemlja katerikoli drugi državi. Kot odgovor na taka natolcevanja se je prav včeraj končala sestava nove pro-
stovoljske armade, ki bo takoj odšla na fronto Te prostovoljske čete bodo ojačile Ironto od eritrejske do somaljske meje, središče te vojske pa bo v provinci Balin nu južni fronti.
Po poročilih s severne fronte je 10 sovražnih letal več ur bombardiralo abesinske vasi v bližini ceste iz Valdije v Kareni, število žrtev tega letalskega napada še ni znano, verjetno pa jc, da ni posebno veliko, ker se je abesinsko prebivalstvo letalskih napadov žc navadilo in si zna dobro pomagati in poiskati primernega zavetišča.
Po vesteh inozemskih poročevalcev iz Addis Abebc ni razpoloženje v abesinski prestolici niti malo potrto in obupavajoče, temveč vsi vodilni krogi, predvsem vojaški, gledajo z velikimi uadaiui na začetek bojev, ko bo nehala deževna doba, med katero bodo abesiusko armado čisto reorganizirali.
Iz Belguuta
Italija immtfiln
pomorske konferenco
London, 28. febr. Včeraj popoldne se je vršil sestanek med angleško in italijansko delegacijo na pomorski konferenci. Z angleške strani so prisostvovali sestanku zunanji minister Eden, prvi lord admiralitete Monsel, italijanski poslanik Grandi in admiral Bfscio. V začetku razgovora so bile na programu tehnične težkoče, ki so se pojavile glede vprašanja o gradnji vojnih ladij in o številu križark. Med razgovori so pa italijanski delegati izjavili, da trenutno ni zanje važno nobeno vprašanje, češ, da po naročilu svoje vlade ne morejo podpisati nobenega sporazuma zaradi okoliščin, v katere je bila Italija potisnjena. Italija ne more sodelovati zaradi ekonomskega pritiska, ki ga na njo vrši Društvo narodov, pri nikakem poskusu za organizacijo
kolektivne varnosti, dokler ne dobi zadoščenja za krivice, ki jih je zadnje mesece morala pretrpeti.
Politični krogi smatrajo, da se je Italija s tem deijanjem dokončno izločila iz evropske skupnosti ter je jasno, da spričo sedanjega položaja ne more biti govora o organizaciji evropskega miru, pri kateri ne bi sodelovala Italija. Zatrjuje se tudi, da je to italijansko vedenje rezultat zadnjih tajnih razgovorov med nemško in italijansko vlado. Zaradi tega so včeraj povabili v zunanje ministrstvo londonskega nemškega poslanika, kjer mu je zunanji minister Edeni v daljšem razgovoru pojasnil angleško stališče glede pomorskega oboroževanja.
Italija formelno še ni zapustila konlcrcncc. Eden od članov delegacije je izjavil, da bo imela še razgovor s francosko delegacijo.
Dežnimi pcvcučun v ntuelu sprejet
Belgrad, 28. febr. m. Včerajšnja skupščinska »eja, na kateri je bila razprava o državnem proračunu v načelu, se je pričela ob 11 dopoldne. Ker je večina skupščinske opozicije odšla že pri prejšnjih razpravah iz dvorane, so na današnji seji prisostvovali samo člani poslanskega kluba JRZ in kluba skupščinske večine, od opozicije pa nedavno ustanovljeni Narodni kmetski klub.
Po običajnih formalnostih je prvi nastopil Voja Janjič v imenu kluba JRZ. Povdaril je med drugim, da jc ena najvažnejših osnov, na kateri sodelujeta vlada in opozicija, državni proračun, ali vsaj moralo hi tako biti. Povdarja tudi velike gospodarske in finančne težave, povsod na svetu, v Ameriki, Angliji in Franciji. Tako pravi med drugim, da nihče ne bi mogel verjeti, kako bo dežela dolarjev zabredla v tak položaj, kakršen je danes tam. Voja Janjič povdarja, da je to prvi proračun, po katerem so znižani davki, a se zvišuje kupna cena za tobak in so dane tudi druge olajšave.
Zelo ostro nastopa v svojem govoru tudi proti opoziciji, ki se je to pot pošteno vštela. Opozicija »p je skrhala in obstrukcija razblinila. Voja Janjič noče biti nikak zagovornik dr. Milana Stojadino-viča, pač pa poudarja, da je vsakemu lahko znano, da je Stojadinovie priznan finančni strokovnjak, ki ga upoštevajo tudi v inozemstvu, kar je razvidno tudi iz zjave francoskega ministra Poincareja leta 1926. Peča se tudi z vladno politiko, ki jo vodi naprarn cerkvi in veri in izjavlja, da se je vladi dr. Stojadinoviča posrečilo skleniti sporazum s katoliško cerkvijo. Obžaluje tudi, da smo spremenili zakone za vse vere v naši državi,^ samo ne za rimeko-kaloliško, ki je druga najrazširjenejša vera v državi. To, pravi, da ni bilo modro. V naši državi je 13 ver in je treba zaradi tega postopali z vso previdnostjo, ker so to zelo občutljive stvari. Treba ie postopati napram vsem pravično in ena-
kopravno. Če je v državi verski red in mir, j>oteni se lahko računa tudi s političnim mirom. Zavzel se je v svojem govoru tudi za duhovnike, ki prejemajo tako malenkostne plače za svoje naporno delo, da morajo pri vsem tem še stradati.
Voja Janjič je svoj govor zaključil z izjavo, da bo glasoval za proračun. Za njim je nastopil član Narodnega kmetskega kluba Vojislav Djordjevič, ki je zelo ostro napadel ojx>zicijo in njeno taktiko. Ta med drugim zahteva, da se reducirajo krediti v ministrstvih in tudi v banovinah.
Na pojx>ldanski razpravi je imel poslanec Sušič (JRZ) skoro triurni govor, na koncu katerega je dejal:	Metode, katerih se poslužujemo, so metode
l>ravih parlamentarcev, medtem, ko so one, katerih se |)os!užuje opozicija, zelo slične vsem tistim, ki jih rabijo fašistični režimi.
Govoril je še Dragutin Jankovič, nakar je predsednik skupščne izjavil, da je razprava v načelu končana, ter odredil poimensko glasovanje. Izid tega glasovanja, ki je bil sporočen jiozno zvečer, je sledeč: glasovalo je 179 jx>slancev, 169 za proračun, 10 pa proti.
Kcnlieuo darilc za Pianini
Kakor smo ie poročali, jc Nj. Vel. kralj Peter II. blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad prireditvijo v Planici. Sedaj je kralj poklonil prirediteljem tudi krasno prehodno darilo, za katerega se bo tekmovalo pod naslovom »Kraljevo darilo«. Odbor je takoj izdelal propozicijc za to tekmovanje (er jih predložil v odobritev maršalatu dvora.
S poklonitvijo tega darila jc dal kralj prireditvi na Planici poseben pomen in bo s teni prireditev ogromno pridobila.
Belgrad, 28. febr. m. Za dane* popoldne jc sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bodo posamezni ministri poročali o svojih resornih zadevah.
Beograd, 28. febr. m. Včerajšnje glasovanje v skupščini ob priliki sprejetja državnega proračuna v načelu in pri čemer se je pokazalo, da ima vlada solidno večino, je bilo sinoči predmet razgovorov v vseh tukajšnjih političnih krogih. Ugotovilo sc jc ob tej priliki, da se je skupščinska opozicija v nasprotju s kluboma JRZ in skupščinske večine razcepila zopet v drobce in to radi osebnega sovraštva proti predsedniku Čiriču in predsedniku vlade dr. Stojadinoviču.
I ako se je del opozicije, narodni kmetski klub, udeležil debate ter poslal na govorniški oder v skupščini svoja najmočnejša člana Djordjeviča in Jankoviča, ki sta bila v svoji kritiki predloženega proračuna zelo zmerna, stvarna in dostojna.
Že to dejstvo, da se ta klub ni hotel solidarizirati z ostalimi klubi ter se abstinirati od skupščinske debate, je najboljši dokaz, da med opozi-cionalnimi klubi ni ničesar idejno skupnega, kar bi jih družilo, temveč zgolj osebno sovraštvo in užaljeno samoljubje, da so nekateri vodilni ljudje iz prejšnjih režimov postavljeni na mesto, kamor jx> svojih nesrečnih eksperimentih spadajo.
Sinoči se jfc v razgovoru med posameznimi skupščinskimi opozicionalnimi |X>slanci moglo ugotoviti veliko nerazpoloženje proti Bošku Jevtiču. Izjavljali so ti jx>slanci, da je on voditelj akcije, da se skupščinska 0|x>zicija abstinira od debate. l'i poslanci se šele sedaj prav zavedajo svojega jx>-raza, ki so ga doživeli na vsej črti ter sedaj delajo odgovornega za to Bogoljuba Jevtiča, za katerega so izjavili, da mora vsaka akcija, ki jo on začne, propasti.
Dokaz, da je med temi krogi vedno večje nerazpoloženje proti Jevtiču, je tudi to, da se nekateri člani opozicionalnih klubov, zlasti neodvisnega kluba, niso pokorili sklef>om svojih klubov ter so šli v dvorano, in da, je poslanec Sima Budimir celo glasoval za proračun.
Na dražbo
Sofija, 28. februarja m. Bolgarska vlada ljo 27. marca prodala na javni licitaciji V6e premičnine bivših političnih strank.
Švedski hinuv tanjen v Rušili
Moskva, 28. februarja, o. Profesor Olive-cronii, znani švedski kirurg, ki ga je sovjetska vlada nujno jjoklicala iz Stockholma v Moskvo, da bi operiral generalnega tajnika sovjetskega osrednjega izvršnega odbora Akulova, je bil včeraj na poti od švedske meje proti Moskvi v vlaku ranjen. Nezgoda slavnega švedskega kirurga ni pojasnjena. Polofieielni krogi izjavljajo, da gre pri tem za misterijo/en napad neznanih elementov. Po privatnih vesteh je zelo verjetno, da je napad na zdravnika, ki naj bi pomagal enemu najvažnejših članov sovjetske vlade, ki vrši prav za prav funkcijo rdečega državnega tožilca, izraz podtalnega nezadovoljstva. ki vre v Rusiji proti boljševiški vladi. Akulov se jc jionesrečil pri neki železniški nezgodi. Namesto generalnega tajnika osrednjega izvršnega odbora jc prišel junija b.nskega leta. Pred njim jc bil na tem važnem političnem mestu Jenkidze. Moskovski krogi so zaradi napada na inozemskega doktorja zelo vznemirjeni, ker se zavedajo, da ta napad ni nekaj slučajnega.
Z zvezi z nenadnim odhodom švedskega profesorja za možgansko bolezen kirurga Olivecrone v Moskvo, so se pojavili glasovi, da gre za tež.ko možgansko bolezen enega izmed vodilnih sovjetskih državnikov. Sovjetski poslanik v Stockholmu gospa Kolontajeva je na te vesti izjavila, da gre le za nujno pomoč njenemu osebnemu prijatelju. Vendar je švedska javnost še vedno prepričana, da je bolan kak odličnik, ker je to drugi slučaj, da so v Moskvo pozvali švedskega zdravnika za možganske bolezni. Svoječasno jc bil k Leninu oozvan švedski zdravnik Heu6chel.
Sovjetske Ictalstue -pum na svetu
Pariz, 28. febr. Pri včerajšnijem glasovanj« glede sprejema sovjetsko-franicoskega pakta je francoska zbornica sprejela pakt s 353 proti 164 glasovom. Ob tej priliki so govorili različni govorniki, ki so z vsemi silami slavili važnost trenutka, ko se je meščanska Francija zvezala z boljševiki. Med drugimi je govoril tudi letalski minister Picrre Cotex, ki jc z navdušenimi besedami proslavljal letalsko vojno silo, ki jo jx>zna iz lastne skušnje, ko je 1. 1934 obiskal Moskvo in si natančno ogledal vse boljševiške letalske naprave. Po njegovem pre-pričanju je sovjetsko letalstvo danes na svetu najbolje organizirano in tehnično na višku. Poleg šolskih aparatov in jx>leg vseh različnih tipov vojnih letal razpolaga sovjetska Rusija s 3000 prvovrstnimi civilnimi avijoni, ki so zgrajeni vsi zadnje leto in predstavljajo višek v letalski tehniki. Zato je za r ranči jo samo koristno, ee se je zvezala s tako vojaško silo.
Aretirani nrljnfeffi Uetteva
Iz Sofije: Sofijska policija je aretirala 6 rezervnih oficirjev, prijateljev Damjana Velčeva, ki je bil, kakor znano, nedavno pred voj. sodiščem obsojen na smrt. Aretirane rezervne oficirje je policija internirala v notranjosti Bolgarije. Med njimi sc nahaja tudi rezervni oficir in bivši bolgarski vojni ataše v Parizu podpolkovnik Stojčev.
9 cika kriza
Atene, 28. febr. V sredo popoldne so se sestali vsi šefi političnih strank v zunanjem ministrstvu, kjer jim je predsednik vlade Demerzis podal poročilo o notranji in zunanji politiki Grčije.
Na sestanku se druge zadeve niso obravnavale. Za prihodnji teden pričakujejo, da se bo sestavila nova vlada, kajti za ponedeljek je sklican parlament, katerega bo otvoril kralj s prestolno besedo.
V	sredo pa se bo izvolilo skupščinsko predsedstvo. Za volitev predsedstva so se antivenizelistične skupine združile in predlagajo za predsednika Vozi-kisa, bivšega predsednika skupščine. Prav tako so venizelisti postavili svojega kandidata. Ker pa nobena teh skupin nima absolutne večine, bodo odločevali komunistični glasovi. Zdi se, da bodo ti svoje glasove oddali za venizelističnega kandidata. Zato tudi mislijo, da bo kralj Jurij potem poveril mandat za sestavo vlade šefu liberalov Sofulisu.
Pomota
Iz Madrida. Volivni odbor je ugotovil napako v izidu volitev. Sedaj jc napaka |x>pravljena in bivši minister pravosodja, liberalni demokrat Alvarez Valdes je bil proglašen za izvoljenega |:>oslanc3 okrožja.
Žel. nešteta
Iz Londona. Lokomotivi brzega vlaka London-Aberdeen je eksplodiral kotel. Mehanika je ubilo: eksplozija ga je vrgla 70 m daleč. Gavnemu kurjaču se je vzlic dobljenim opeklinam jx>srečilo vlak usta-
Pavlov unul
Iz Moskve. Umrl je prof. Pavlov, glasoviti ruski učenjak in psihiater svetovnega slovesa. Dosegel je starost 87 let. Bil je eden izmed največjih učenjakov še v dobi carske Rusije. Ruska akademija znanosti ga je bila izvolila za svojega člana. Leta 1904 je pa dobil Nobelovo nagrado za medicino.
Hudarji gladiijtic
Iz Varšave. Dvatisoč rudarjev stavka že šesf dni z gladovno stavko-v Sosnovicah. Otroci stav-kujočih rudarjev so danes v sprevodu manifestirali po mestnih ulicah.
Kontni Eezultnt
Iz Madrida. Po končnih volilnih rezultatih b< španski parlament izgledal takole: desnica 135 mandatov, centrum 64 mandatov, levica pa 251 mandatom.
Vprašanje marib. muzeja rešeno
V mariborskem gradu se namestita muzej in Studijska knjižnica.
Maribor, 28. februarja.
Sinoči je imel mestni gradbeni odbor, ki je razpravljal o vprašanjih, o katerih bo sklepal danes mesim svet. Med temi je gotovo eno najvažnejših vprašanj mariborskega gradu, ki bo mariborsko javnost tudi najboj zanimalo. Saj je redko-katero vprašanje mariborsko javnost tako razgibalo, kakor ravno grajski problemi. Ko ga je začela mestna občina pod bivšim režimom kupovati, da bi se poslopje preuredilo v mariborski rotovž, je javno mnenje take načrte zavračalo. Potem, ko so prišli na dan nezaslišani pogoji, ki jih je zahtevala ta kupčija, je zavladalo v Mariboru splošno ogorčenje, ki ga niso mogle pomiriti prizadevanja takratnih voditeljev mestne občine, da bi grajsko kupčijo prikazali v ugodnejši luči. Zaradi splošnega odpora mariborskih davkoplačevalcev, ki jim pač ni bilo vseeno, da bi se poleg 4 milijonov, ki so jih dali za grad, žrtvovali še 10 do 15 milijonov za preureditev v magistralne prostore, ni potem prišlo do preureditve in sedanja občinska uprava je našla grajsko poslopje
v takem stanju, kakor je bilo pri kupčiji — to je vso razdrapano in potrebno nujnega popravila, da se ohrani pred razpadom. Gradbeni urad je dobil nalog, da izdela načrte za čim smiselnejšo uporabo grajskega poslopja. Predložil je veb načrtov, od katerih so pa štirje bolj idejnega značaja in bi vsak stal občino 3 do 5 milijonov Din. Te načrte je gradbeni odsek izločil ter je sklenil predložiti mestnemu svetu peti načrt, ki predvideva preureditev gradu v mariborski muzej in študijsko kjižnico. V te svrhe naj bi služili prostori bastija, loggia, bivše stanovanje trgovca Berdajsa in prostori v mezzaninu proti Trgu Svobode. Pritličje bi se dalo uporabljati za trgovske lokale. Grajska dvorana se rezervira za potrebe mestnega sveta, Ta način izrabe gradu je gotovo najprimernejši. Ohranila se bo zgodovina vrednosti gradu, obenem pa se bo uporabil v najprimernejše namene, za katere je še edino primeren. Tudi preureditve same ne bodo zahtevale izrednih gmotnih žrtev, ker je treba notranje prostore samo prebeliti ter napraviti nekatere nove zveze med njimi, dočim je zunanjost že itak potrebna temeljite prenovitve.
Se enkrat Ga-Pa
Ravno tako je snoči predaval v pritličju restavracije Zvezde predsednik smučarskega kluba »Ljubljane« g. Ante Gnidovec in podajal obračun četrtih zimskih olimpijskih iger. Večer je bil namenjen članom, tekmovalcem SK Ljubljane. Za predavanje je vladalo veliko zanimanje, ker je bilo videti številnega navzočega občinstva.
Ga-Pa je še vedno aktualen, še vedno vise slike naših tekmovalcev po ljubljanskih izložbah in še vedno mimoidoči z velikim zanimanjem komentirajo uspehe naših tekmovalcev. G. Gnidovec, ki je eden naših najidealnejših športnih delavcev in ki je kumoval skoraj vsem našim uspehom na polju smučarstva, pa je predavanje o Gu-Pa vzel s svoje strani.
• Ni ponavljal rezultatov, ki jih je prinašalo za časa iger dnevno časopisje, ampak je podal popolnoma strokovno kritiko in primerjal uspehe, ki smo jih dosegli leta 1927. Približno leta 1927. se je začelo pri nas sistematsko delo. Do tedaj smo poznali samo teke na 18 in 50 km, vse drugo nam je bilo skoraj špansku vas. Pri teku na 18 km je g. Gnidovec podal zanimivo primerjavo med najboljšim slovenskim tekmovalcem Janšo, ki je ostal na drugih olimpijskih igrah v Sant Moritzu za zmagovalcem v tem teku Grottumsbraatcn 24 min., letos pa je naš najboljši tekmovalec ostal za zmagovalcem Švedom Lars.sonom dobih 8 min. Zu najboljšim srednje-evropejeem Donthom je ostal Janša leta 1928. za 14 minut, Klančnik pa letos za 4 minute. Ista slika se nam pokaže pri vztrajnostnem teku na 50 km. Smole je bil letos za zmagovalcem Viklundom 17 min., in eno in pol minute za najboljšim srednje Evropejcem. Leta 1928. se nam pa pokaže ta-le slika: Janša je ostal zu zmagovalcem Hedlundom celih 62 minut in najboljši srednje Evropejec Nemcc Wahl pa je bil pred njim 22 min. To je statistična
Razdelitev nagrad ASK
Snoči je priredil Akademski športni klub »vojim tekmovalcem intimen prijateljski večer in ob tej priliki razdelil zmagovalcem na tekmah za prvenstvo ASK darila, ki so si jih priborili.
To intimno slavje so s svojim visokim obiskom počastili dan dravske banovine dr. Marko Natlačen z gospo soprogo Ni jo Natlačenovo, podban g. dr. Stanko Majcen, predsednik ljubljanskega apelacijskega sodišča g. dr. Vladimir Golja, zastopnik ljubljanskega župana odvetnik g. dr. Kamušič, dalje minister na razpoloženju g. dr. Kulovec in še mnogi drugi odlični predstavniki našega javnega življenja.
Večer je oficielno otvoril predsednik AŠK g. Jože Dobovšek, ki je pozdravil vse odlične
firedstavnikc, pojasnil pomen večera in raz.de-il vsem zmagovalcem številna darilu, ki so si jih priborili na smučarskih tekmah na Črnem vrhu. Največjega zanimanja, je bil deležen zmagovalec g. Karli Dolenc, ki si je s svojo zmago v alpski kombinaciji priboril 8000 din vreden pozlačen pokal, krasno stalno prehodno darilo za vsakoletnega zmagovalca na tekmah ASK.
»Slovenčevo prehodno darilo*. kip zmagovalca, je dobil akademik Drmota Ivan; dalje so bili obdaiovani z nagradami še drugi tekmovalci, ki so uspešno nastopali ua prvenstvu ASK. Za prvenstvo jugoslovanskih univerz, ki se bo v kratkem vršilo na Zelenici, je ASK postavil sledečo reprezentanco: Dolenc, Bronet, Drmota, Šorli in Pogačnik.
V	teku večera je akademik Boris Pogačnik pokazal na težave slovenskega katoliškega študenta, ki še do danes nima doma. kjer bi si lahko privoščil majhen oddih: apeliral je na navzoče, da bodo priskočili na pomoč, kadar bodo študentje prišli s konkretno prošnjo za
?postavitev počitniškega doma slovenskih kato-iških študentov. Večer je potekel v izredno epem in prijateljskem razpoloženju.
Učiteljska imenovanja
Minister prosvete je nastavil 300 učiteljskih kandidatov za učitelje. V dravski banovini so nastavljeni:
Rudolf Vreže. Koprivna (okraj Dravograd): Stanislav Bndja, Vel. Poljana (Kočevje); Viktor Čurman, Selcu pri Škofji Loki; Frauc Fuger, Kolovrat, okruj Litija; Fran Golob, Pertoča, okraj Mur. Sobota; Marjan Jarc, Cankova, okr. Mur. Sobota; Alojzij Kofljač, Prihova, okraj Kpnjicc; Ivan Kuhar, šafarsko, okraj Ljutomer; Pavle Kveder, Primskofo, okraj Litija; Fran Lah, Bučka, okr. Krško; Miroslav Lebec, Nara-polje, okr. Ptuj; F'dvard Mihelič, Vrh pri Sv Urbanu, okraj Ptuj; Pavle Otič, Pišece, okr. Brežice; Alojzij Pihler, Sv. Urban, okr. Ptuj; \nton Pip, Sv. Duh na Ostrem vrhu. okr. Maribor, levi breg; Ivan Švare, Sv. Miklavž, okr. Laško; Feliks Stanič, Sv. Bolfenk v Slov. gor., okr. Ptuj: Rudolf Sušnik, Unec, okr. Logatec; Stanislav šunian, Turnišče, okr. Dol. Lendava; Mihael Veršič, Veržej, okr. Ljutomer; Franc Vidmar, Sovodnja, okr. Škofja Loka: Ljubomir Toroš, Sv. Urban, okr. Ptuj in Rudolf Zajec, Gr-linci, okraj Mur. Sobota.
Naročajte »Slovenski dom“
slika v tekili na 18 in 50 km, ki nam popolnoma jasno pokaže v številkah, kakšen ogromen napredek je napravilo smučurstvo pri nas v teku 8 let. Te številke popolnoma jasno dokazujejo. da je delo teh osmih tet dalo take rezultate, da smo z njimi nad vse zudovoljni. 'Pake primerjave z drugimi panogami žal ni mogoče napraviti, ker takrat drugih panog skoraj poznali nismo.
Dalj časa se je predavatelj zadržal tudi pri skokih. To je disciplina, v kateri smo se po zunanjem vidu nekako najslabše odrezali. I’a tudi to mišljenje je predavatelj ovrgel, kajti od 28 narodov je startalo v skokih samo 15 narodnosti in tudi od teh 15 narodnosti je komaj 9 narodov postavilo celo ekipo na sturt. ’1 udi v tem se je videl napredek, čeprav ne v mestih, ki so jih dosegli naši tekmovalci, ampak v tein, da so pokazali napredek v stilu in, da nihče od tekmovalcev ni padel Nadalje je predavatelj še omenil odlično organizacijo v vseli tekmovanjih, ob koncu je pa še omenil, da so različne govorice, ki krožijo po Ljubljani, češ, da so se naši tekmovalci obnašali nepravilno, popolnoma zavrnil. Tudi o publiki in nemškem časopisju je povedal to, la je izključno poznala le domače tekmovalce in predvsem navijala samo za nje.
Prognoze za naše delo v bodoče moramo iskati v tem, kako smo delali do sedaj. Teh 8 let hitrega razvoja smučarstva pri nas je jasno pokazalo, da smo na pravem potu, manjka aam samo še večja in bolj sistematična organi-ac-ija, ki bo omogočila, da se bo pri prihodnjih izbirnih tekmah naša reprezentanca izbrala iz večjega števila tekmovalcev.
Prvenstvo LZSP preloženo
Ljubljanska zimskošportna podzveza prelaga svoje prvenstvo v Planici na 7. in 8. marca t. I.
Občinske volitve
Kakor znano, je ban dr. Marko Natlačen razrešil dolžnosti več občinskih uprav, ker so bile pri pregledu ugotovljene nerednosti v poslovanju.
V	teh občinah so bile nato razpisane nove občinske volitve. V nekaterih občinah pa so bili z ministrsko uredbo izločeni ali priključeni nekateri kraji in se zato v občinah s spremenjenim področjem istotako vrše občinske volitve. Zadnji službeni listi razpisujejo občinske volitve v sledečih občinah:
Za občino Vitanje dne 29. maica t. 1.
Za občino Št. Vid nad Ljubljano dne 29. marca t. 1.
Za občino Dobrna dne 29. marca t. 1.
Za občino Ihan dne 29. marca t. 1.
Za občini Radvanje in Studenci dne 29. marca f. 1.
Za občino Št. Jernej dne 29. marca t. 1.
Za občino Ribnica dne 5. aprila t. 1.
Drobiž iz domovine
Potopljena vojna ladja
V svetovni vojni se je tudi na Donavi bilo več bitk	med	obrežnim topništvom	in med	tujimi
vojnimi	ladjami. Pri tem je bilo	seveda	potop-
ljenih več_ ladij. Te dni pa je neki ribič, ko je lovil ribej zapazil v Donavi potopljeno vojno ladjo. Dimnik ladje je iz neznanega vzroka prilezel iznad vode. O najdbi so bile obveščene tudi oblasti,	ki so	kmalu ugotovile, da	gre za	veliko
oklopno	liojno	ladjo bivše avstro-ogrske donavske
vojne mornarice. Ugotovili so tudi, da je bila ta ladja potojiljena pred 18 leti in je bila največja vojna ladja, ki je kdaj plula po Donavi. S prvimi raziskavanji so ugotovili, da je ladja v nolruiijosti Se vsa lepo ohranjona, ker je bila obila z debelini jeklenim oklepom. Sedaj čakajo samo, da se Donava zniža na svojo normalo, nakar bodo poskušali potegniti ladjo ven, seveda, če se bo pokazalo, da se lo splača. Nadalje mislijo tudi začeti z dviganjem drugih potopljenih ladij, kajti znano je, da leži na dnu Donave do ‘20 vojnih ladij in okrog 340 vlačilcev. Dalje nameravajo dvigati tudi z dna Save dele železnega mostu, ki je vezal Bel-grad z Zemunom in ki je bil bombardiran ob pričetku vojne.
Otroka iščeta mater
V Hrvatsko Kostanjevico sta pred dvema dnevoma prišla v tamkajšnji hotel dva neobičajna potnika in zaprosila za prenočišče. Bila sta to dva mlada bralca v starosti 13 in tl let. Seveda sla radi svoje mladosti poslala vsem gostom sumljiva, pa so ju začeli spraševati, odkod sta in zakaj po-Uijela na tako nenavaden način. Bratca sla se izgovarjala, da gresta k svoji teli v Prnjavor in da nista samovoljno odšla od doma. Gostje jima pa teh izgovorov niso verjeli. Izpraševali so dalje in navsezadnje sta dečka s solzami v očeh povedala, da iščeta svojo mater, ki jo je. bil njun oče pred dvema letoma nagnal iz hiše, da se je mogla k njemu vseliti priležnica. Sedaj je tudi njiju oče pognal od doma in seveda nimata iti drugam, kakor k svoji materi, ki biva pri teti. v Prnjavoru. Gostom sta se dečka zasmilila, pa so jima plačali večerjo in prenočišče, dali zašiti obleko in zbrali večjo vsoto denarja, da bosla mogla naprej k svoji materi. Vso zadevo so pa prijavili oblastem.
Oropani skopuh
V	Novem Sadu je bil znan glas, ki jc pripovedoval, da ima neki starec v ulici Janka Sibinja-nina doma spravljenega precej denarja. Poznan je bil kot velik skopuh. Pred tremi meseci sta se pojavila zvečer pri njem nenadno dva neznanca in še preden se je starec zavedel, je skočil eden od neznacev pred njega, mu nastavil na prsa revolver in zahteval denar. Te trenutke je izrabil drugi neznanec, ki jc naglo prebrskal vse stanovanje in na svojo srečo našel 40 tisoč gotovine. Cim je neznancema plen padel v roke, sta pobeg-
nila. Oropani starec radi preslanega strahu dolgo ni prišel k sebi, še bOlj	pa	ga je	trlo dejstvo,	da
je prišel ob ves priliranjeni	denar. V svoji žalosti
se je tako razbolel, da je brez miru taval po mestu in vsakega znanca, ki ga je srečal, napadel z obdol-žitvijo, češ da je ropar. Ves ta čas pa je policija iskala pravega roparja. Slučajno je aretirala nekega trgovca, ki je imel s policijo že večkrat opravka radi svojih dolgih prstov. Ko mu je policija pretipavala obisti, je ugotovila, da ima v rokah dolgo iskanega roparja. Aretirani je sicer izdal prava roparja, ki ju je pa sam najel iz previdnosti, da bi ga policija takoj ne prijela kol svojega starega znanca. Da sta od njega najeta roparja tako hitro našla denar, je bila trgovčeva zasluga, ki je stanovanje svoje žrtve prav dobro poznal. Po njegovih izpovedih je policija aretirala vso družbo.
Žrtev pustnega veselja
Kroniku zagrebške pustne noči beleži dolgo vrsto krvavih pretepov in napadov, ki so se vsi dogodili po gostilnah. Najtežja nesreča se je dogodila v Dručanih. Neki kmet je prišel zvečer v gostilno iskat svojega sina. Zc na pragu je vprašal skupino nekih funtov po svojem sinu, pa so mu ti odgovorili,	da	ga v	tej gostilni	ni.
Kmet se je nato obrnil	in	odšel	iz gostilne,	še
predno je stopil na cesto, pa se je vanj zaletel neki mladi fant in ga brez povodu z nožem suni! v hrbet, da se je zrušil in obležal na tleh v krvi. Nesrečnega kmeta so prepeljali v bolnišnico, vendar je njegovo stanje zelo težko.
Obč. volitve v Baški
Preteklo nedeljo so se v Baški na otoku Krku vršile občinske volitve. Vloženi sta bili dve listi, lista HSS in Ljotičeva lista. I1SS je dobila skoro vse glasove, l, j. 656. a Ljotičevci samo 41. Isti dan so se volitve vršile tudi v Buški Drugi in Stari Baški, kjer sta bili istotako postavljeni dve listi. Za listo FISS je bilo oddanih 253 glasov, a za Jevtičevce 5 glasovi. V vseli občinah so Mačkovci dobili vsa odborniška mestu.
\ov župan v Varaždinu
Ban savske banovine je izdal odlok, s katerim je v Varaždinu postavil novega mestnega župana, in sicer mestnega advQkata dr. Miljkoviča. Novi župan je sin tamkajšnjega trgovca, ki je bil že večkrat poslanec na listah hrvatske stranke prava. Župan sam je eden iztned vodilnih članov KDK koalicije. Z njim vred je bilo imenovanih 18 občinskih svetnikov, med katerimi je nekaj državnih uradnikov in ljudi, ki so bili pripadniki Hrvatske seljačke stranke. Ti odborniki so bili imenovani na mesta onih, ki so v januarju podali ostavko na svoj položaj.
Ljubljanski mestni proračun
Razpoložen je ljubljanski občinski proračun, katerega višina je v rednih dohodkih in izdatkih tako mestne uprave kot podjetij določena na 103,759.657 Din. Izredni proračun pa znaša v dohodkih in izdatkih 7,523.374 Din. — Novi proračun je sestavljen po navodilih finančnega ministrstva slično kot državni proračun za 1936-37 skupno za upravo in podjetja.
Če bi hoteli dobiti pravo sliko višine mestnega proračuna v primeri s prejšnjim proračunom, je
potrebno izločiti izdatke podjetij od uprave. Lanski proračuni, torej za 1935-36, je znašal v dohodkih in izdatkih 45.6 milijonov dinarjev za mestni zaklad brez podjetij. V primeri z lanskim proračunom izkazuje letošnji proračun mestnega zaklada vsoto 57.8 milijonov Din. To povišanje v primeri s sedaj veljavnim proračunom pa je pripisovati v prvi vrsti lanski inkorporaciji okoliških občin oziroma delov teh občin k Ljubljani, deloma pa je povečanje proračuna pripisovati novim nujnim potrebam našega mesta.
Atentat na Batine izložbe
Trije hudi čevljarski pomočniki pred sodnijo.
Maribor, 28. februarja. •
Danes dopoldne se je vršila v Mariboru zanimiva sodna razprava, pri kateri so se pred malini senatom zagovarjali trije čevljarski pomočniki: France Ftirst, Ludvik Ozimič in Rudolf Turk. Vsi trije so obtoženi, da so v noči na 30. oktobra 1935 s kamenjem razbili izložbene šipe na trgovini tovarne čevljev Bafa na Aleksandrovi cesti
Celjske novice
Celje, dne 27. februarja.
Krvava kronika
\ Že dolgo časa ni bila krvava kronika v Celju ter njegovi bližnji in daljnji okolici tako bogata, kakor je zadnji čas. Skoraj ne mine dan, da bi ne zaznamovali vsaj enega krvavega dogodka, če ne celo več. Do sedaj smo poročali večinoma o krvavih pokoljih in pobojih iz drugih krajev, prav zadnje dni se je pa središče krvavih 'dogodkov preneslo prav' v Celje samo in v njegovo neposredno bližino. Zaznamovali smo že dva krvava napada, ki sla bila izvršena na pustno nedeljo, danes zaznamujemo zopet dva žalostna podobna slučaja.
Ko je šel na pepelnico okrog 23. ure 33 letni brezposelni zidar Okorn Ivan, stanujoč na Lavi, iz Lokrovca domov, so ga na poti nenadoma napadli štirje neznani moški s koli in mu preklali lobanjo.
Drugi slučaj se je dogodil v gozdu nad mestnim parkom na pepelnico opoldne. Tu je sedel na klopi 27 letni brezposelni elektrotehnik Berkoč Emil in si z levo roko podpiral glavo. Nenadoma je počil strel, ki je zadel Berkoča v roko. Krogla je iz revolverja kalibra 8 mm in je obtičala Ber-koču v roki.
Žrtve
nesreč
Vrbovšek Ivan, 71 letni brezposelni delavec brez stalnega bivališča je pred dnevi padel na neki gozdni poti in si poškodoval levo stran prsnega koša. — Jevšinek Franc, 47 letni delavec pri Adamu Kinclu v Sv. Juriju ob juž. žel. je 24. t. m. ponoči doma padel s kozolca in se hudo poškodoval po glavi, nogah in hrbtu. — Praznik Mariju, 31 let stara žena delavca v Celju, se je v sredo doma pri delu vsekala globoko v levo roko. — Moravjof Štefka, 3 letna hčerka brezposelnega delavca v Bukovžlaku se je v sredo doma igrala z otroki na postelji. Med igranjem ji je en otrok stopil na desno roko in ji jo zlomil.
*
Razne prosvetne prireditve v mesecu marcu. Celjani se na prosvetnem polju gibljejo prav živahno. Saj ne mine teden, da ne bi zaznamovali kakega prosvetnega programa ali gledališke predstave. V mesecu marcu so na programu, kolikor ie nam dosedaj znano, sledeče prireditve: V ne-
deljo dne 8. marca bo gledališka družina vprizorila na odru Ljudske posojilnice Jalenovo dramo »Bratje«. — Takoj nato bo v ponedeljek dne 9. marca na prosvetnem večeru KPD predavanje o stanovski državi, ki bo prav gotovo našlo med Celjani mnogo zanimanja. — Na praznik sv. Jožefa bo moška katoliška mladina priredila akademijo, na praznik Marijinega Oznanenja pa bo običajna vsakoletna proslava. Obe zadnji prireditvi bosta združeni z obširnejšim programom.
Regulacija na Sp. Hudinji
Na prošnjo nekaterih prizadetih posestnikov na Sp. Hudinji je bila pred kratkim komisija mestnega poglavarstva na terenu, ki si je ogledala jarek, ki je služil nekdaj kot pomožni odvajalni jarek, kadar je Hudinja prestopila bregove. Prizadeti posestniki so izrazili željo, naj se jarek zasuje in so izjavili, da so pripravljeni prispevati po svojih močeh k izgraditvi novega jarka, ki bo dolg okrog 600 m. S tem bodo odpadle vse dosedanje res upravičene pritožbe tamkajšnjega prebivalstva. Kolikor smo informirani, se bo z delom kmalu pričelo in bo do spomladi že dovršeno.
Razna zborovanja. V nedeljo bo v hotelu Evrope v Celju zborovanje bivših Maistrovih in drugih dobrovoljcev s ciljem, ustanoviti enotno dobro-voljsko organizacijo. Prispeli bodo delegati iz raznih mest Jugoslavije. — V četrtek, dne 5. marca bosta pa redni letni skupščini Združenja trgovcev za mesto Celje in Državne krajevne zaščite dece in mladine,
V	brivnici
Brivec prišlecu: »Klanjam se! Sluga pokorni! Prosim,odložite! Trenutek! Sedite, izvolite! Kaj ne, krasen zimski dan! Kako se počutite? Prosim, napravite se najudobneje! Kako želi cenjeni gospod, da ga ostrižem?«
Došli (suho): »Molče...!«
Med zakonskimi možmi
Mirko: »Ne vem, kaj bi kupil ženi za god.«
Stanko: »Vprašaj žen o.«
Mirko: »Toliko denarja pa, žal, nimam.«
ter povzročili 20.300. Din škode. Obtožnica opisuj« dejanje:
Dne 29. oktobra se je vršil v Gambrinovi dvorani shod čevljarskih mojstrov proti Bafi. Med zborovalci je vladalo splošno ogorčenje, ki je umevno, saj dela Bafa čevljarjem največjo konkurenco. Po zborovanju so se udeleženci mirno razšli. Skupina se je podala v Jadransko klet na Aleksandrovi cesti in mod njimi so bili tudi vsi trije obtoženci. Popili so tani več litrov vina ter se okrog polnoči podali domov po Aleksandrovi cesti. V bližini Cankarjeve ulice jih je srečal policijski stražnik, ki je prepoznal Fttrsta in Turka ter videl, kako Turk nekaj pobira po tleh. Kmalu nato so zažvenketale izložbene šipe na Bafini trgovini in nekateri pasanti so videli neznane osebe, ki so hušknile izpred trgovine v temno Prešernovo ulico ter izginile. Stražniki so jih zasledovali, pa jih niso mogli dohiteti. Policija je potem prijela omenjene tri obtožence, proti katerim govori mnogo dejstev, dasi vsi trije krivdo odločno tajijo. Razprava v času poročila še traja ter bomo sodbo objavili jutri.
Mazurka
>Mazurka< v Unjonu je film kriminalne vsebine, katero je pa Willy Forst znal tako sijajno podati, da smemo film po pravici smatrati za resnično filmsko umetnino. Sicer se v tem filmu poslužuje zaradi vsebine same nekoliko bolj lahkih in cenejših sredstev, je pa vendar umetniško prekosil oba svoja prejšnja filma. Tako stopa Willy Forst med prve internacionalne režijske mojstre.
Ker je njegova izrečna želja, da se o vsebini filma po časopisih ne razpravlja, jo tudi mi zamolčimo. Pa naj publika občuduje mojstra takrat, ko film gleda!
Pola Negri, glavna^ nosilka dejanja, je kljub letom, saj jo poznamo še iz nemih filmov, izborna igralka. Njena igra je neprisiljena in prepričevalna. Do solz nas zna ganili. Mlada Ingeborg Theek, nova pridobitev Cine Allianz produkcije, se zdi, da v svojih finih, nežnih gestah hoče posnemati Greto Garbo. Tudi moške vloge, dasi manjše, so prvovrstne.
Film je umetniško sijajen; ni pa namenjen otrokom, marveč le zrelim ljudem. Nerodna slovenska reklama zanj, ki je po obliki in načinu predvajanja docela v stilu Maarove reklamne morije, naj pa rajši odpude. Vsaj reakcija pri občinstvu govori za to.
Skoki v naravi. Grozovita zima v Ameriki menda še ni ponehala. Iz osebnega pisma povzamemo, koliko so ljudje trpeli zastran mraza. — Pri nas milo vreme in moča — skoraj vso zimo. — Na Jutrovem, v Palestini pa silna suša. Običajne padavine so letos izostale. Ljudje v Jeruzalemu so v procesijah prosili blagodejnega dežja. — V Abe-siniji pa je bila večkrat deževna doba, še preden je nastopil čas, ko navadno lije.
So čuvstva, ki jih prej izdamo pred drugimi, ■‘ikor pred samim seboj.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 28, februarja: Leander. Jutri, sobota, 29. februarja: Roman.
Lekarne: Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyr-s-!Va cesta 41, Trnkoczy, Mestni trg 4 in Ustar, Sc^nburgova ulica 7.
Kaj ho danes
Verandna dvorana hotela Union: ob 20. uri: Prosvetni večer. Predava prior Valerijan Učak o organiziranem delu usmiljenja.
Hubadova pevska dvorana: ob 20. uri: Intimen koncert pod naslovom: »Bolgarska pesem«.
Jakopičev paviljon: Razstava bolgarske grafike.
Salezijanski mlad. dom, Kodeljevo: ob 20. uri: sestanek fantovske kongregacije. Predava urednik Fr. Terseglav o japonski zunanji in notranji politiki.
Prosvetno društvo Ljubljana-mesto: ob 20. uri: redni sestanek za moške člane.
Veliko zanimanje vlada pri nas za naše brate Bolgare. Kdor hoče vsaj deloma spoznati bolgarsko glasbo, naj poseti nocojšnji intimni koncert Glasbene Matice, ki je posvečen bolgarski glasbi. Intimni koncert je ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din — so v predprodaji v Matični knjigarni.
Najaktualnejši socijalni problem
jo gotovo dobrodelnost. V sedanji vsesplošni sti-'ski ima dobrodelnost dvojni pomen. Vsakdanja javnost sploh ne opaža, kako n e ob h od no so potrebne nekatere socialne ustanove, ki se — ne da bi iskale kakega priznanja in pohvale — brigajo za najbednejše, ki bi bili sicer izpostavljeni ulici, beračenju in nadlegovanju meščanov. Pomembnost teh ustanov bi čutilo meščanstvo Sele, ko teh ustanov ne bi bilo. Dolžnost vsakega, ki kaj zmore, bi bila, da te ustanove podpira bodisi z delom, bodisi a prispevki. Glavno dobrodelno delo je pri nas organizirano v Vincencijevih, deloma pa tudi po Elizabetnih konferencah. O organizaciji teh del usmiljenja bo predaval danes na XIX. prosvetnem večeru ob 20 v verandni dvorani hotela Union g. prior Valerijan Učak. Dober poznavalec razmer, o katerih bo predaval, zraven pa odličen predavatelj nam jamčita, da bo predavanje vseskozi zanimivo'in aktualno. Predavanje pa bodo pojasnjevale ekioptične slike. Namen predavanja je, seznaniti čim širše sloje z delom organiziranega dobrodelja in pridobiti za to delo čim več novih sodelavcev.
Bežigrajska šola
Mescca aprila leta 1934 so zapeli za Bežigradom, kjer stoji danes že mogočno poslopje, krampi in lopate, da uresničijo velik načrt inž. Vlada Mušiča za novo, največjo, najlepšo in najmodernejšo ljubljansko ljudsko šolo.
Nova šola
strankarsko sredstvo
Kaj je lepšega, kot slovenska narodna pesem?
Kdor se hoče naslajati na teh večno lepih melodijah, naj poseti jubilejni koncert Ljubljanskega Zvona v ponedeljek, dne 2. marca 1936 ob 20. uri v Filharmonični dvorani. 18, večinoma znanih melodij v interesantni priredbi naših najboljših har-rnonizatorjev je na sporedu. Nujno potrebno pa je, <|a si vsak obiskovalec že preje kupi spored in prebere uvod in razlago posameznih točk s,poreda. Predprodaja v Matični knjigarni.
Violinski koncert. Prvi letošnji violinski koncert nam priredi v petek, dne 6. marca naš najodličnejši violinist prof. Karlo Rupel. Izšolal se je v Ljubljani pri prof. Šlaisu, nadaljeval svoje študije v Pisku pri najslavnejšem violinskem pedagogu prof.
O. Ševčiku ter jih končal v Parizu, kjer je bival tri leta. Danes je priznan umetnik-violinist in nie-govi koncerti so tako po odlični umetniški izvedbi kakor tudi po sijajni se^lavi sporeda zanimivost prve vrste. Zato toplo priporočamo obisk konccrta, ki bo v petek, dne 6. marca ob 20. uri v Filharmo-nični dvorani.
Velesejem v Milanu. V Milanu se bo vršil letos mednarodni velesejem od 12. do 27. aprila. Tudi letos se oficielno udeleži te gospodarske prireditve naša država, ki ima, kakor znano, na veleseimskih prostorih svoj paviljon. Razetavljalci, ki se hočejo adeležiti velesejma z vzorci, naj se obrncio na: Trgovinski muzej, Belgrad, Miloša Velikog 29.
OBČINSKI PRORAČUN RAZPOLOŽEN
Po določbi § 117. zakona o mestnih občinah, razglaša mestno poglavarstvo v Ljubljani, da so proračuni mestne občine ljubljanske, podjetij in 'fondov za leto 1936-37 dogotovljeni in bodo od 28. februarja t. 1. skozi pet dni v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu razgrnjeni občinstvu na občni vpogled.
Vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, ima pravico staviti k predlogu proračunov svoje pripombe. Te pripombe je predložiti v istem roku na predsednika mestne občine ljubljanske.
Mestno poglvarstvo v Ljubljani. Dr. Adlešič s. r.
NOV VLAK
Pričenši od 1. marca dalje vozi na progi Slo-Knjgradec—Dravograd—Meža nov potniški vlak In bo odhajal iz Slovenjgradca ob 5.28 in prihajal r Dravograd-Mežo ob 5.55, kjer bo imel zvezo na potniški vlak proti Mariboru.
*
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20. uri Petek, 28. februarja: Zaprto.
Sobota, 29. februarja: Goljemanov. Izven. Cene od
20 Din navzdol.
Nedelja, 1. marca ob 15. uri: Uboga Ančka. Izven.
Globoko znižane cene od 10 Din navzdol.
Ob 20. uri: Družinski oče. Izven. Znižane cene. /
OPERA
Petek, 28. februarja ob 15. uri: Kraljičin ljubljenec.
Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Din. Sobota, 29. februarja: Katarina Izmajlova. Izven.
Znižane cene.
Nedelja, 1. marca ob 15. uri: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ob 20. uri: Apropos, kaj dela Andula? Izven.
Znižane cene.
Drama
Iz bolgarske literature je uprizorila naša drama pr«d dvema sezonama dramo Goljemanov, ki jo je napisal bolgarski avtor Kostov. Drama je imela pri prvi uprizoritvi na slovenskem odru jako lep uspeh. V soboto, dne 29. februarja jo ponovi naša drama in sicer kot zaključek bolgarskega tedna, ki ga je v mesecu februarju priredila v Ljubljani bol-garsko-jugoslovanska liga. Predstava je izven in veljajo cene od 20 Din navzdol.
Mladinska igra Uboga Ančka se uprizori poslednjič v letošnji sezoni v nedeljo, dne 1. marca ob 15. uri popoldne po izredno nizkih cenah od 10 Din navzdol. Na to predstavo opozarjamo predvsem mladino ljubljanskih osnovnih šol.
Zanimivo je, kako je prišlo do sklepa, da se postavi za Bežigradom nova osnovna šola. Bila je tedaj Ljubljana tik pred občinskimi volitvami. In razmere so kazale, da bo treba Bežigrajčane zadovoljiti in jih pridobiti za tedanjo občinsko upravo. Takratni župan je storil to s tem, da je ugodil že stari bežigrajski zahtevi po zgradbi nove šole. Stvar je imela vse znake politične konjunkturne zadeve. Vidi se to zlasti iz proračuna: Ko so šolo začeli zidati, prav za prav sploh ni bilo kritja za predvidene izdatke. Milijonski stroški naj bi se krili iz prihrankov občinskega proračuna. Prihranki so sicer res bili — vendar samo na — papirju. In tako se je moralo iskati kritje iz postavk mestnega proračuna, kjer se je pač moglo kaj najti. Plačalo se je iz rednega mestnega proračuna do sedaj za to šolo dva in pol milijona dinarjev. 2e uprava, ki je prevzela občinsko upravljanje za dr. Pucem, je uvidela, da je treba poskrbeti za sredstva, ki bodo omogočila nemoteno nadaljno gradnjo šole. Občina je zaradi tega zaprosila za petmilijonsko posojilo pri SUZOR-ju. Odobritev tega je načelno sklenjena, sedanja občinska uprava pa ima tudi zagotovilo, da bo denar izplačan. Tako bo sedanja občinska uprava nadaljevala in končala zidavo, ki je sicer velepotrebna, ki pa ima svoj začetek izključno v politični konjunkturi tedanje občinske uprave. Či-tali smo že, kako so v Mariboru zidali za časa vladanja JNS na občinsko breme šole, za katere ni bilo niti proračuna. Približno enako je bilo gospodarstvo tudi v Ljubljani, kjer so začeli zidati največjo šolo brez vsakih sredstev. Upajmo pa, da se bo sedanji občinski upravi posrečilo popraviti to, kar so zavozili prej, ko jim je bilo zidanje take šole zgolj politična atrakcija.
Zgradba v obliki zrakoplova
Načrte za novo šolo je napravil mestni gradbeni inženjer Vlado Mušič. On tudi vodi vse posle pri gradnji šole, prideljeni pa so mu dipl. tehnik Pavšič, ter tehnika Pavlovič in Suflaj.
Projektant je razdelil poslopje v deški, dekliški in upravni trakt ter telovadnico, vse to pa tako, da ima celo poslopje nekako obliko zrakoplova. Stavba stoji na koncu znane jame za Bežigradom. Terensko razliko med dnom jame in cesto je projektant rešil na neverjetno posrečen način. Prehod bodo namreč tvorile položne in primerne terase. Na ta način prehod ne bo tako opažen in globina jame ne bo povdarjena. Ravno tako bo tudi pred stavbo višinska razlika izravnana s terasami in predvrtovi, tako da vtis poglobitve . ne bo tako povdarjen.
Zgradba ima tri vhode: posebej vhod za d-ečke in posebej za deklice, poleg tega pa še tretji vhod, J ki vodi k telovadnici in upravni objekt, ki ima l zvezo z obema traktoma (dekliški in deški).
Šolski trakti imajo po dve kleti, pritličje in prvo nadstropje, dočim ima upravni trakt še dve nadstropji. Pod besedo »klet« ne smemo razumeti kleti v običajnem smislu, marveč one prostore, ki so zidani med dnom jame in robom jame
teren. Veličastno sliko nudi južna fasada, kjer more že laik presoditi, da je projektant stremel za tem, da da razredom čim več svetlobe in zraka.
Neopaženo zračenje trikrat na uro
Naravnost idealno napravo je dal projektant poslopju s tako zvanimi zračnimi kanali. Spodaj v drugi kleti sta dve kamri za sveži zrak. Iz teh dveh shramb vodijo po zgradbi posebni kanali, po katerih se bo dovajal v vse učilnice sveži zrak. Zrak bo že pred dovajanjem temperiraift tako, kakor v učilnicah. Prihajal bo v učilnice pri straneh ob stenah, na stropu pa bodo posebne odprtine srkale pokvarjeni zrak in ga odvajale po odvodnih kanalih iz poslopja. Te naprave omogočajo, da se bo lahko trikrat v eni uri izmenjal slab zrak s svežim in to
popolnoma neopaženo in brez vsake izpremembe temperature in brez vsake struje.
Otvoritev z novim šolskim letom
Dasi delo ni napredovalo tako, kakor bi moralo, je poslopje zgrajeno že toliko, da bo izročeno z začetkom novega Šolskega leta svojemu namenu. Zaradi sredstev, ki — kakor rečeno — niso bila zagotovljena, so bila dela že prekinjena in omejena. Ker pa je pričakovati, da se bo občini posrečilo doseči čim prejšnje izplačilo posojila pri SUZOR-ju, se bodo deia lahko nadaljevala s polno paro.
Celoten proračun gradbenih stroškov znaša 6,700.000 Din, proračun inventarja za 400.000 Din, tako da znašajo vsi stroški 7,100.000 Din. Povdariti je treba, da so pri vseh delih zaposlene samo domače ljubljanske tvrdke in da ostane torej ves denar doma, kar sc pri takih velcpoteznih gradnjah le redkokdaj dogaja. Tudi to je v nemali meri zasluga projektanta, ki se je trudil, da bi bila dela izročena domačim tvrdkam.
Posebnost novega šolskega poslopja ie v lem. da ima pod vsemi objekti,
i	ki služi obenem za spreha-
jališča; kadar bo namreč slabo vreme, se bodo otroci lahko razgibali po teh sprehajališčih, ki so — k^kor sploh vsi šolski prostori — izredno zračna in svetla. Nadalje je v drugi kleti še kotlarna s shrambo za premog in dve kamri za sveži zrak Na nivelu druge kleti je tudi telovadnica v velikosti 12 x 12, ki ima priključen kompleten gledališki oder z vsemi potrebnimi garderobami in shrambami za kulise ter prostor za orkester. To bo najpopolnejši diletantski oder v Ljubljani.
V višini prve kleti se nahajajo tri sobe za deški rokotvorni pouk s knjižnico, dalje hodnik 27 x 5 m z urejenimi stranišči. V dekliškem traktu prve kleli
j pa je knjižnica, jedilnica, velika kuhinja (12x26)
| ki ima tri plinske štedilnike, pomivalnico, shrambo,
' dečje zavetišče, otroški vrtec za rajanje in otroški vrtec kot učilnico. V kleti stanovanjskega trakta so še kleti in shrambe za šolskega slugo in vodjo.
Svojevrstna garderoba
V pritličju sta deški in dekliški trakt, ki sta popolnoma enaka. Vsak ima po štiri učilnice, vsaka od teh učilnic pa po dve veliki okni proti jugu (velikost 3 x 2.50). V vsaki učilnici je prostora za približno 40 učencev. Hodnik 27 x 5 dobi kot posebnost svojevrstno garderobo, kjer bo lahko vsak učenec zaklenil plašč in dežnik. Mesto radiatorjev bodo vzidani posebni registri, ki bodo sušili obleko in ki ne zavzamejo toliko prostora kakor radiatorji. V prvem nadstropju je razporeditev prostorov ista, kakor v pritličju, v upravnem traktu pa je velika konferenčna soba s prostornim balkonom. Poleg tega sta tam še dve govorilnici ter soba za šolskega vodjo in zdravnika.
V drugem nadstropju upravnega trakta je velika dvorana za šolska ročna dela in za šivanje ter pevska soba. V prvem nadstropju stanovanjskega trakta so stanovanjski prostori za šolskega vodjo.
Fasada
na severni strani poslopja je brez vsakih nepotrebnih vencev in okraskov. Vhodi v poslopje bodo dokončno urejeni šele, ko bo drugo delo nekoliko napredovalo, in ko se popolnoma umiri tam nasuti
Bežigrajska šola z južne strani
Politični pust pred 4 leti
Cerknica, 27. februarja.
Letošnji predpusl je bil vkljub krizi v znamenju številnih prireditev in zabav. Vendar je bila kriza vzrok, da tc prireditve — razen gasilske — niso bile tako dobro obiskane kot vsa prejšnja leta. Na pustni torek ni bilo videti toliko našemljenih maškar, ko druga lota. Jezerci so prišli s svojo »godbo«, ki pa ni povzročila tolike pozornosti, kakor so najbrž sami pričakovali. Po ulicah se je za njim podilo nekaj radovedne mladeži in to je bilo vse. Tudi po gostilnah ni bilo tistega direndaja kakor druga leta. Cerkniška živa pošta ve celo to povedati, da je bilo v rieki gostilni cclo dolgčas in je zato se nekaj izmed že itak redkih obiskovalcev odšlo raje v drugo, dobro obiskano gostilno. Ali jim ni družba ugajala, ali je bil morda drugačen vzrok, nam ni znano. Opazili pa smo nekje maškaro, ki je hotela pri kozarcu vina svoji okolici dopovedati, da ie kriza. Da bi pa ne bilo treba vsakemu posebej povedati:	kriza je, je imela
nekje zadaj celo bleščeč napis: kriza. Čudno, kako nekateri rešujejo krizo! No, kaj hočemo. Pač vsak po svoje. Sicer pa ni bilo nikjer kakih posebnosti.
Vse drugače smo pustovali pred štirimi leti. Takrat so bili veseli časi, skoraj raj na zemlji. Takrat so pri nas vladali )NS-rodoljubi, ki so grozili, da pojdejo takoj čez mejo gostovat k Lahom, če se časi spremene. Mislili smo, da bodo to storili vsaj za letošnji predpust, ker ljubijo pustne prireditve v politiki in drugod. Pa ne ma-lajo, morda se boje, da jih ne bi poslali Lahi ajn-rikat v Abesinijo. Pa šalo na strani — pred štirimi leti smo praznovali pust in prve dni posta nadvse revno. Čuvarji reda in svobode so hoteli narediti iz pustnega fantovskega petja proces
l)o zakonu o zaščiti države Neverjetno, toda res — tedaj so bili zlati časi.
Takrai je bila večja družba cerkniških fantov zbrana v Zumrovi gostilni. V sosednji, boljši sobi pa cerkniška inteligenca,	,
L -	.	P-	'.	.	'	Ko
je prišla policijska ura, ie g. Žumer vse navzoče pozval, naj zapuste lokal. Ker pa je znano, da se v Cerknici govori, do ostajajo nekateri gospodje, ki so se takrat nahajali v sosednji sobi, pri 'Žumru tudi čez policijsko uro, se družba fan-tov ni hotela odstraniti iz gostilne, dokler ne bi šli ven tudi gostje \z boljše sobf. Ven niso hoteli iti tudi	/	-	v ■
■ •	, >*i •’	•<.-	-	<“r,r-v	i
■i	—	i	■	vjOoijv. -i.
boljše sobe, so šli ven tudi cerKniški fantje. Ker je nekdo zaklical nedovoljeno vzklike, je takoj padel sum no omenjene fante. (->	1	"
^ V—	V	*	*	.	•	•	.	w	»	I.
:	>	,	p	>	t	i.
Kol odgovor na pritožbo jih je sodišče povabilo trideset k zaslišanju. Rili so obtoženi po zakonu o zaščiti države zaradi pripravljanja revolucije, zoperstavljanja višji sili, oboroženega odpora, sploh fantastičnih grehov, kakršne si je )NS dobro znala izmisliti vsem, ki so bili Slovenci, magari samo na pustni torek Iz tiste veleizdajalske revolucijonarne zndeve m bilo zaradi modrosti sodnije nič, JNS-doba pa se je s tistim pustom proslavila, tako da nje m njenih trobentačev ne bo Cerknica pozabila, tudi če jih usoda vse — kakor je nekatere — razmeče na štiri strani domovine.
Olimpijske igre in film
O IV. zimskih olimpijskih igrah v Ga-Pa so napravili pod vodstvom Weidemana, predsednika državne filmske zbornice, 800 m dolg olimpijski film, ki bo popolnoma avtentično prenesel na platno vse najzanimivejše dogodke letošnjih iger. Za snimanje tega filma so uporabili vse najmodernejše pripomočke in filmski operaterji so imeli najboljše aparate, ki se uporabljajo za filmanje tedenskih dogodkov. Poleg tega so imeli operaterji poleg tekmovalne proge svojo posebno filmsko progo, na kateri so spremljali s svojimi kamerami vsak posamezen gib olimpijskih tekmovalcev. Vse najzanimivejše dogodke pa so filmali z i aztezovalcem (Zeitflupenausnahmen). Na ta način je nastal s sodelovanjem najboljših amaterjev in tedenskih filmskih reporterjev zimski olim-
pijski film, ki ga bo vsako filmsko podjetje vrtelo z velikim veseljem.
Takoj ob zaključku olimpijskih iger so se že vršile prve slavnostne predstave tega nemškega olimpijskega filma pod naslovom: >Zvon kliče«. Dostop k filmu pa so imeli zaenkrat povabljeni zastopniki nemškega in mednarodnega športnega sveta. Tako so bili k predstavi povabljeni člani mednarodnega olimpijskega odbora, zastopniki mednarodnih športnih zvez, vodje posameznih ekip in vsi zastopniki inozemskega časopisja, ki so bili navzoči na teh igrah.
Film je odlično uspel in je bil sprejet z velikim navdušenjem. Upajmo, da ga bomo kmalu videli v Ljubljani.
Tragični doživljaji z zagreb. slonom
Žival mu je požrla listnico i denarjem vred.
Maribor, 27. februarja.
Po Mariboru kroži sedaj sledeča zgodba, ki je čisto resnična:
Skladiščnik tukajšnje ugledne veletrgovine g. R. je pretekle dni šel v Zagreb na obisk k svo-
Opera
Dijaška predstava v operi. V petek, dne 28. februarja se uprizori v operi Wagner-Regenvjeva opera Kraljičin ljubljenec v zasedbi: Oljdekop, 2u-pevec, Gostič, Primožič, Betetto in Zupan. Dirigira ravnatelj Polič.
Opozarjamo na reprizo Šoštakovičeve opere Katarina Izmajlova, !ady Macbeth iz Mcenska, ki se uprizori v soboto, dne 29. februarja kot izven predstava. Veljajo znižane operne cene.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Petek, 28. febr.: lil Šolska ura: Naše šole v preteklosti (prof. E. B(njc). — 1*2 Operni si»©vi (pložče). — 1**2.4r> Vrem. naipoved. poročila. — lli Napoved i*a*»a, objava sporeda, obvestila. — 13.15 Koračnice (plošče). — 14 Vreinom*ko poročilo, borni i tečaji. — 18 2enwka ura: Skrb za betežnega otroka II. (ga. Angela Vode). — 18.20 Korošci pojo (plošče). — 18.40 Ob»i«k pri viničarjih (g. Milan Valant). — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 10.30 Nae. urn: 80 letnica sr bfi&o-hrvaške koalicije I. (Marjanovič i* Bel,grada), r- 20 Prenos iz Zagreba: Koncert zagreb-
škega kvarteta (Miranov, Graf, Arany, Fabbri). — Odlomki \t op. «Kron o nog a »vijeta« (Gotovac). — Koncert pevskega /.bora GDI. — ‘22 Napoved Oa*a, vremenska napoved, poročila, objava sjporeda. —	2i-.30
Anglefiko plo&fie. — Konec ob ‘23. uri.
Drugi programi
Petek, 2b. februarju: Uelt/rad: 13.5(1 Huyd.n»v godalni kvartet. - 20.20 Krna Sack poje. - 21.10 Premo* iz Zatfreba. — 22.20 Verdijeve .skladi«. — Dunaj: 19.10 Priljubljene koračnico. — 20 Simfonični koncert: dunajski klasiki. - 21.85 Priljubljeni valčki. — 22.20 Dueti s Carusom na .ploflčah. — 23.15 Plesna gilawba. — HudimpcSta 19.4(1 Salonski- ojkester. — 21.(15 Hitndlov oratorij • Aciis in Galaten«. — 22.15 Plesna glasba. — 22.55 komorna glasba. — Trst — Milan: 20.35 Plofičc. — 21 Simfonični koncert. — Rim — Bari: 17 Klavir. — 20.35 Petdrn ura. — 21.40 Igra. — 22.15 Klavirska In vi jot inska glasba. — Prana: 10.25 Narodne pesmi. — 20.10 Orkestralni in pevski koncert. — 21.15 Gutrčiiove pesmi in melodrame. — 22.20 PloSče. — Varšava: 20 Paderewfdcega oi>era «Manru«. — Iterlin: 20.10 Koncert Schurivhtovih skladb. - Konlosberu — Hamburo — \'ratislavai 20.10 Pester večer. — Lipsko: 21.10 Draž-datiskn filharmonija. — KSln: 20.10 Vojafski večer. — Frankfurt: 20.10 Zabavna glasba lota 1035. — Stutt-nart: 20.10 Engasflorjeva komedija »Goljufija s tulipani«. — 21.10 Narodne pestmi. — Monakovo: 20.10 Les-»ingova tragedija »Kmilia Gatotti«. — llernmiinster: 19.25 Komorna glasba. — 20 Švicarske pesmi. — 21.40 1 Plesne pložče.
jemu bratu. Je pa že taka usoda Mariborčanov, da doživljajo na potovanjih razne čudovite prigode, ki jih drugi popotniki nikoli niso deležni. Tudi g. R. se sedaj lahko baha z nenavadnim doživetjem. V Zagrebu sta si ogledovala z bratom razne mestne znamenitosti ter ju je nazadnje zavleklo tudi v Maksiniir. Tamošnjl živalski vrt je glavna zagrebška atrakcija in tudi g. R. si ga je hotel ogledati. Imajo pa Zagrebčani v svojem živalskem vrtu muhastega slona, ki so ga obiskovalci lako razvadili, da ravna z njimi čisto po domače. Je prepričan, da ga morajo Zagrebčani rediti z žemljami in raznimi drugimi dobrotami, ki jih jemlje z rilcem kar sam iz rok. G. R. ni bil dobro iioučen o teh slonovih navadah, pa ni prinesel % seboj žemlje, pač pa si je hotel pred slonovo stajo obrisati z žepnim robcem nos. Z robcem vred pa je izvlekel iz žepa tudi svojo denarnico. Slon jo opazil v roki obiskovalca nekaj belega, mislil je menda, da bo slastna žemljica in že je stegnil bliskovito svoj rilec ter zgrabil robec z denarnico vred iz rok osuplega obiskovalca in oboje zadovoljno vtaknil v gobec. V hipu je vse skupaj izginilo v žrelu in slon se je veselo oblizoval, saj tako drage južine menda Se ni dobil. V listnici je bil namreč lep šop bankovcev, ki so izginili v 1 globokem želodcu. Posebnega užitka si«>r slon od take pojedine ni imel, mnogo preglavic pa mr , papirnati denar tudi ni delal v želodcu. Le oi->i I skovalec je odhajal iz Maksimira čemerne volje. Mariborčani pa bodo imeli v bodoče gotovo pre<' zagrebškim slonom velik rešpekt.
Naše veselje spričo bogastva sloni na zavesti, da ga drugi nimajo.
Mrtvi in dva živa
Na to ni nič odgovorila. Še enkrat je bežno preletela časnik, potem pa ga počasi zganila in počasi položila predse na mizo. Pri tem je rekla, zvenplo je kakor grenak in bridek vzdih: >Ah, saj, mnogi žanjejo slavo, mnogi pa sramoto.<
Tedaj se je ustavil in jo pogledal. Med njima je bila miza. >Ali res ne moreš videti stvari od prave strani ?«
Ko je odgovarjala, ga ni pogledala: »Jaz vidim le to, da je najstrašnejša stvar sramota. Tega ne morem vzdržati. Tak osel, kakor je Liidersen, ki je bil vedno daleč za teboj, je zdaj naenkrat nad teboj in nikdar več ga ne moreš dohiteti.«
»Ti si torej v mojem imenu častihlepna?«
Tedaj je zakipela, četudi ji je lice ostalo bledo: »Seveda sem. Zato, ker ne morem in ne morem rrfz-umeti, da se je to moralo ravno tebi zgoditi. Tebi, ki si bil od vseh najvestnejši.« Smejala se je z grenkim, obupnim porodom. »Blagajno meni nič tebi nič izročiti. Nekaj bi za božjo voljo tudi ti lahko storil.«
Stal je pred njo, navidez pripravljen na to. Toda njegovo ozko, nepravilno lice je dobilo mahoma boleče, ranjene črte. Iz njih je z nasladno grozo razpoznala, da je dobro zadela. Pričakovala je protiudarec.
»Da,« je dejal. »Kako bi na primer mogel svojo roko dvigniti.«
Tedaj je trdota zginila z nje in se umaknila zmedi. Gledala ga je, pa ga ni razumela. In je vprašala: -No torej, zakaj pa nisi napravil tako?«
»Ker seni našel, da se ne splača za to stvar dvigniti svoje roke.«
»Da se ne splača?«
»— ker bi jo pozneje lahko bolje uporabil.«
Obrnil se je in začel znova hoditi sem pa tja. Ona pa je še več imela na srcu. Iz njenega bledega obraza je spoznal, kako je kipelo v njej. Kako se je vojskovala z nečem, česar sc je sramovala, česar pa ni mogla več zadržati. Ko pa je prišlo, ga je osupnilo:
»Seveda, izgovoriti se znaš,« je rekla. »In potem tvoj včerajšnji prizor na grobu. Kako sta oba pretresljivo nastopila, jaz pa sem poleg vaju stala, kot neumna gos. In vsi so nas lahko videli, kakor da se nas že v kapeli niso dovolj nazijali.«
Zalila ga je temna rdečica. Vprašal je trdo: »Ali sem tega jaz kriv?«
Ko ni odgovorila, je pristavil z rahlim porogom:
»Tisti večer, ko si prišla odondod in bila vse doživela, si bila mehkejša in si tarnala. Toda takrat še nisi vedela, da imam nasprotnike, ki bi se skupaj z njimi lahko vojskovala zoper mene.« Za trenotek je postal: Tole ti i>om rekel: Ako bi mene nesli h grobu, bi ti ravnotakšen pretresljiv prizor zaigrala, kakor ga je Esther Quisthuk. In ko bi se Quisthus tako obnašal kakor jaz, bi mu ti ravuotako rekla, ali pa si vsaj mislila: Oh, Arne, zakaj ni on tako napravil kakor ti!«
»A Esther? Ali bi se tudi ona tako obnašala kakor jaz do tebe?«
* »Da,« je odgovoril, »saj nisi slabša od drugih.«
Tedaj je vstala in odrinila stol, kakor bi hotela iti. Ko je potiskala stol pod mizo, je rekla še vedno z enako upornostjo, ki jo je zastonj krotila: »Mogoče. Toda vsaj ena stvar ji bo prihranjena, ki jo moram jaz preboleti. Ali veš, kaj se je tvojemu otroku pripetilo danes, predno si prišel? Pribežal je domov in bil zajokan, in ko sem
ga vprašala, kaj mu je, je rekel, da so mu dečki govorili, da je njegov oče figovec.«
Tudi Bergerovi so pristopili k njej, najprej Helena.
Opazil je, da ji je že v tistem trenotku bilo žal besede. Čutil je, kako je sam pobledel. Ni mogel nič odgo voriti, s tresočimi rokami se je naslonil na mizo.
Tedaj se je v spalnici nekaj premeknilo. Med vrati je stal sinček, ihteč in ves iz sebe. »Pfuj, mama,« je rekel. »Pfuj, mama. Obljubila si mi, da ne boš nikomur povedala. Obljubila si...« Otrok je imel tako pretresljivo prestrašen obraz, da se je očetu vlila v ude nežna, mehka toplota. Ni pogledal matere, marveč je slekel do otroka in ga dvignil na roke, da bi ga ponesel nazaj v posteljo. Dve ročici sta se strastno ovili okroe nietro-vega vratu.
». •. Res, očka.« »Da, sinček. Ne joči več. Saj nič ne de.«
Božal ga je po hrbtu in miril in nesel vea srečen ih kljub vsemu bogat. Ko je položil otroka v posteljo, sta ga dve ročici držali trdno objetega. »Očka,« je šepetal, »nikar ne bodi hud.« Nato pa: »Veš, očka, jaz sem tako vesel.«
Oče ga je še enkrat pobožal. »Zakaj si tako vesel, sinček?«
»Ker si jim dal vso blagajno. Jaz imam rajši tebe, očka.«
Berger je vlažno otrokovo roko trdno stisnil v svoji. Potem se je dvignil, rekel še enkrat lahko noč in odšel nazaj v izbo.
Tam je stala Helena, trda in zapeta, in ga gledala. Šel je do nje, se postavil tik pred njo in rekel krepkeje nego prej: »Nekaj bi za božjo voljo tudi ti lahko storil, si rekla. Da, fanta bi lahko spravil ob očeta, tebe ob moža sebe pa ob svoje edino življenje.«
»Slovenski dom. 1** „,k „	.	tfg&SSfiftSES	?	ŽSi8K»g	St	tt&ftSnGfofeffi	IŽIS."	^	U°'"“	‘
Rumena nevarnost
Sile in ljudje, ki vodijo japonsko cesarstvo in njegovo politiko
Starinska najemnina
Vojvoda Wellington je bil sprejet na dvoru in izročil kralju malo svileno zastavico, ki jo je zataknil kralj v podstavek nekega poprsja v sprejemnici Windsorskega gradu. Ta kip kaže prvega vojvodo Wellingtona, zmagovalca pri Waterloou. Država mu je takrat poklonila veliko graščino. A parlament je zahteval, da bi se vsako leto zglasili vojvodovi potomci na njegov rojstni dan pri kralju in mu v spomin na prednika poklonili malo britsko zastavo. Ia nad sto let star obred se izvršuje vedno na isti dan s pristno angleško vestnostjo.
Hudobni malik
Dr. Rivet, vodja indokitajske znanstvene odprave, je predaval v Parizu o verskem življenju domačih rodov najpomembnejše francoske kolonije. Omenil jc tudi zanimivega malika, ki ga je našel v neki anamski vasi in takoj sklenil uvrstiti ga v svoje zbirke. Tuzemci, ki so mu bili hvaležni za izkazano zdravniško pomoč, so ga prosili, da bi vzel sam zaželjenega malika. Niso ga hoteli prodati, ker so bili prepričani, da bi se potem maščeval nad njimi. Francozi so radi odnesli hudobnega malika in od tedaj srečali samo nesreče. Vedno so zašli v pragozdu. Med njimi so izbruhnile bolezni. Naposled so se pokvarili vsi filmski aparati. »Trpeli smo, dokler nismo dospeli v Evropo,« je sklenil predavatelj. »Izgleda, da je omejena malikova oblast na njegovo domače področje. Takoj vam bom pokazal njegovo sliko-« 'loda strojnik je nenadno ugotovil, da sc je nekaj zgodilo s filmsko kamero. Dr. Rivet je moral odsloviti poslušalce, ne da bi videli maščevalnega malika.
Prepričevalen dokaz
l’ariška policija jc odpeljala po polnoči iz nekega bara precej veselo družbo, o kateri je sumila, da ima preveč sreče pri kvartanju. Med njo je slučajno zašel tudi »človek 7, nojevim želodccm« iz cirkusa, ki se mu ni ljubilo prenočiti v zaporu in čakati zaslišanje: saj je moral požirati žeblje že pri dopoldanski predstavi. Kanička (umetnikovo ime) je zaman rotil policijskega nadzornika, da bi mu dovolil naročiti in pogoltniti v dokaz svojega poklica dva ali tri neolupljena trdo skuhana jajca. Nadzornik je potegnil iz žepa svojo uro in rekel: »Pozno je že_. Gremo!« V tej sili je Kanička zagrabil in požrl uro, preden so mu to mogli preprečili ostrmeli stražniki. Nadzornik se je prepričal o resničnosti umetnikovih navedb in ga izpustil.
Rdeče jezero
Delavci, ki gradijo chilensko-argcntinsko železnico, so odkrili v Andih planinsko jezero temnordeče barve z vodo, ki vre kakor v kotlu. Krop mora vsebovati dokaj kovinskih snovi, ker ni daleč nobenega rastlinstva in živalstva. Jezero leži v višini 2000 m in je dostopno samo od chilenske strani. Argentinsko pobočje tvorijo same navpične stene.
Najbrutalnejša metoda modernih vlomilcev ...
Zadnji dogodki na Japonskem so razločno pokazali vsa stremljenja, tako japonskih vodilnih krogov, kakor vsega japonskega naroda. Japonci se kot celota zavedajo svojega zgodovinskega in političnega poslanstva in bodo poskusili vse, da te svoje težnje uresnličijo. Pri tem ne bodo zbirali sredstev proti nobenemu nasprotniku, o čemer nam pričajo dogodki ob tokijski revoluciji.
Poslanstvo Japonske
Japonci so tako po svoji zunanjosti, kakor po svojem mišljenju in čuvstvovanju v posameznih plemenih tako različni med sabo, kakor recimo Francozi in Flamci, ali Angležii in Amerikanci. Da, ponekod je ta razlika še večja, tako, da bi čisto lahko govorili, da predstavlja Japonska v svojih rodovih Fvropo v malem. Toda vsi ti rodovi imajo nekaj skupnega, nekaj, česar manjka evropskim narodom, to je zedinjujoča vera v narodno usodo. Pri večini Japoncev je danes še živ naravnost verski patriotizem, ki ga Evrotpci že zdavnaj ne poznamo. Za Japonce predstavlja mučeništvo za vero ali za idejo še vedno nekaj resničnega, nekaj resničnega, nekaj lepega in nekaj docela razumljivega. Na zapadu tega že zdavnaj več ne poznamo, odkar so pred sto in sto leti umrli na grmadah zadnji mučeniki za svojo vero ili za svoje prepričanje. Pri nas ne poznamo več junakov ki bi iz lastnega nagiba izbrali smrt za idejzo; poznamo samo take, ki se daijo pobiti za karkoli, ker jim drugega ne preostane.
Japan veruje, da je poklican, da v duhovnem im v stvarnem oziru reši vzhodni in zapadni svet. Brž pa, ko japan v neko stvar veruje, veruie zatrdno in končnoveljavno. Najbolj zapadnjašta izmed vseh japonskih kultvumih delavcev Josuke Ma-cuoka je tisti, ki je proti zanadu najbolj nepomirljiv. On odkrito izjavlja takole: »Previdnost poziva Japonsko, da v imenu svoje globoke človeške preteklosti reši svet od brezdušne modeme materialne civilizacije. Naloga vsake vlade je v tem. da mora ljudstvo izobraževati, da mu mora odpirati oči. Ce so še kje narodi, ki ne poznajo dobre vlade, je to zaradi tega, ter nepoznajo urejujoče blago-slovljenee ideje o cesarstvu kot najfolj urejeni vla-dalni obliki na svetu. Narodi, ki tega še ne poznajo, niso vredni drugega, kakor da jih bolj prosvetljen narod podjarmi.
Ta modrost je povzeta iz starih japonskih učenjakov iz 8. stoletja. Zapisal jo je že neki kitajski kralj, ki je živel 20 stoletij pr. Kr., zdaj pa jo spet oživljajo in skušajo uporabljati Japonci, ki žive 20 stoletij po Kr. V tej ideji vidijo nalogo vladavine, ki njeni nosilci izvirajo v nebesih, ki je bistveno zvezana z vsem življenjem japonskega naroda.
Dober zgled Evrope
Jponska je v svojem razvoju uporabljala proti azijskim in drugim sosedom vsa sredstva in vse postopke .katerih so se proti njej posluževale za-nadne velesile. Leta 1863 je ameriška ladja zaradi
neznatnega razloga priplula v okolico pristanišča Šimoneseki, se zaletela z železnim kljunom v več ladij, ki so pripadale poglavarju rodu Sošu, uničila vse njegovo brodovje, vrhtega pa je še temu rodu naložila ogromno odškodnino, ki je 10 krat presegala malenkostno škodo, katero so povzročile ladje japonskega plemiča neki ameriški firmi, ki se je vgnezdila na tej japonski obali, Ta majhna, a brezpomembna dogodbica, ki ne vsebuje ničesar drugega, kakor to, da so se Japonci branili proti prodiranju tujega kapitala v svojo deželo in 60 bili zato kaznovani, je značilna zaradi tega, ker nam preprosto ponazarja vse japonsko ravnanje, zlasti z ozirom na Kitajsko. Japonci so docela tako postopali ob vsaki priliki s Kitajci. Tako so leta 1034 odnehali s svojim pritiskom na severu od Pekinga samo pod pogojeni, da Kitajska prizna Man-džukuo, in da plača stroške za boje, katere so imeli s potlačenjem šanghajske revolucije Japonci. Revolucija v Šanghaju je bila v bistvu vendarle boj za kitajske interese, toda japonska politika je prisilila kitajsko vlado, da je plačala stroške za potlačenje lastnega svobodnega gibanja.
Leta 1860 je London ponudil Japonski |x>-sojilo po skromnih obrestih 10% za odškodnino, katero je v nekem političnem sporu od nje zahtevala Anglija. Torej so Angleži zaslužili dvakrat. Tudi iz tega prmera so sc Japonci nečesa naučili in so Ida 1895 po spopadu s Kitajci zahtevali vojno odškodnino, zaradi katere so morali Kitajci prvič v svoji tisočletni zgodovini najeti posojilo od Japoncev. Leta 1917 je kljub protestu vsega kitajskega naroda Japoncem uspelo, da je kitajska vlada najela od njih |>osojilo t>00 milijonov jenov in sicer za to, da je tedanja kitajska vlada dovolila Japonski osebne gospodarske in politične koncesije v državi. To posojilo je Kitajsko v veliki meri gospodarsko zasužnjilo in na to posojilo se Japonci še danes sklicujejo, kljub temu, da je bilo sklenjeno pod docela nemoralnimi jx>goji. Kitajci dolga, ki je bil narejen proti volji visega naroda, ne marajo plačevati, Japonci pa sc hočejo odškodovati zanj z zasedbo kitajskega ozemlja.
Vse zvijače, vse_ nemoralne metode in finančne transakcije, ki jih je uporabljala pri osvojevanju Azije in Evrope Anglija, ki jih jc pri gosjx>dar-skem zasužnjevanju srednje Amerike uporabljal Roosevelt in visoki finančni krogi iz Ncw Vorka v soglasju s svojo vlado, so Japonci študirali in razčlenili kar najnatančneje. Potem so jih priličili svojim razmeram in jih začeli uporabljati proti svojim sosedom, vse po angleškem vzorcu, da hočejo varovati njihov mir in njihovo neodvisnost. Japonci so v svojem boju za podjarmljenje Vzhoda, od Evrope prevzeli najprej tehniko, za tehniko pa njene nemoralne gospiodarske metode.
To jama, poglavar Črnega zmaja
Med velikim potresom in požari leta 1932 so stotine Jajx>ncev in celo nekaj Korejcev pozabile nase, na »voje življenje, na svojo rodbino in na
aponske bojne ladje pri manevrih
Japonski vojaki na kitajskem zidu.
svoje imetje ter drvele skozi jjlamenc proti bivališču Tojame, poglavarja Črnega zmaja, da bi rešile njega in njegovo rodbino. To jc bil začetek njegovega jx>litiaiega ugleda. Takrat je moral še dati na simpatije množic, danes pa je Tojama najveeji gospod na Japonskem, ki se lahko smeje vsakemu javnemu mnenju, preziru in obsodbam. Te obsodbe so ga zadele zlasti zaradi tega, ker je čislo uradno ugotovljeno, da je on bil tisti, ki je zadnje čase dajal mladini ljudem pobudo in sredstva za |x>litič-ne umore in napade proti odličnikom jap. politike. Tojama je tudi bistveno udeležen proti tokij. vojaški revoluciji, saj je že dal jjobudo za dva atentata na ministrskega predsednika Salta. Prav tako so bili njegovo delo atentati na različne inozemske diplomatske predstavnike in konzule. Njegova moč in njegov vpliv bi ne bili nikdar tako veliki in tako silni, če bi ne bil neomejen diktator nad družbo Črnega zmaja (Kokurjukaj), ki ima nešteto podružnic po vsej Japonski. Nihče ne ve natančnega števila udov, ki jih štejejo različne tajne organizacije, katerih osrednje vodstvo je v Črnem zmaju. Njihov veliki svečenik je Tojama. Policija je pred nedavnim izjavila, da razpolaga on z nekaj milijoni najbolj fanatičnih pristašev. «
Največji vpliv Tojame na japonsko zunanjo politiko je treba iskati v dejstvu, da je bil dosedanji zunanji minister Hirota nekdaj eden najzvestejših Tojamovih učencev in voditeljev Črnega zmaja. Navodila za njegovo delo mu je organizacija dajala ves čas njegove politične delavnosti. Sani osebno je bil pod silnim vplivom Tojamo-vim. Dejstvo, da je Hirota jx> zadnjih vesteh jx>-stal novi predsednik porevolucijske vlade, govori za to, da je pri krvavih dogodkih v Tokiju odločujoče sodelovala tudi Tojamova roka. Hirota jc pod vplivom Črnega zmaja vse urade zunanjega ministrstva in vsa važnejša vojaška mesta dal zasesti |x> mladih revolucionarnih ljudeh, ki so bili slepo udani vodstvu organizacije. Ti so ravnali strogo po navodilih svojega vodstva. Vsa politika, vsa vojaška ekspanzija Japonske v zadnjih letih je delo Črnega zmaja.
(Konec jutri.)