T^and f-'/uAUce... NO. 90 AM€RICAN IN SPIRIT FOR61GN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 7, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX Nehru zavrnil svarilo komunistične Kitajske Predsednik vlade Nehru je v parlament ir izjavil, da je Indija zavrnila zahtevo po umiku svojilh vojaških postojank v Ladaku. NEW DELHI, Ind. — Vlada komunistične Kitajske je pretekli ponedeljek pozvala Indijo, naj umakne svoje vojaške straže z dveh postojank na ozemlju Sinkianga, ker bo sicer prisiljena nastopiti proti njim s silo. Kitajci trdijo, da sta indijski vojaški postojanki na njihovem ozemlju. Predsednik indijske vlade Nehru je v parlamentu izjavil, da sta omenjeni postojanki na indijskih tleh ter jih zato vlada ne more umakniti. Poslance je zagotavljal, da je to ozemlje vojaško zavarovano in da bo Lidija svoje ozemlje branila. Že nekaj dni preje je povedal v parlamentu, da se mora Indija pripraviti 'za vsak slučaj, čeprav ji je vsaka vojna s Kitajsko skrajno neljuba. Indijski postojanki sta na področju Ladaka v Kašmirju, ki ga je Kitajska zasedla že pred nekaj leti in zgradila preko njega cesto iz Tibeta v Sin-kiang. Nehru je dejal, da so na tem ozemlju indijske straže ponekod za hrbtom kitajskihi in seveda obratno. Ne smemo pozabiti, da je sporno ozemlje visokogorski svet, ki ga le poleti obiščejo skupine pastirjev. Sedaj krožijo po njem vojaške pa-trole obeh držav, Indije in Kitajske. Novi grobovi Mary Codosky V petek je preminula na svojem domu na 1459 E. 173 St. Mary Codosky, rojena Okicki. Bila je vdova, soprog Joseph je umrl pred par leti. Zapušča hčeri Marie Eschman in Barbaro, brata Anthonya, sestro Amy Johnson (v Erie, Pa.) ter več drugih sorodnikov. Pogreb je danes ob enih popoldne iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Bogatašev ni ravno veliko med črnci CHICAGO, 111. — Mesečnik Ebomy, ki ga smatrajo kot časopis za črnce, je v svoji zad-TU številki navedel nekaj zanimivih podatkov o bogatih črn-oih. Trdi, da je samo kakih 35 ^Oanih črnskih milijonarjev. Verjetno jih je več, toda skrinjo premoženje. Njihov gospodarski napredek je največ ovi-ran po pomanjkanju kreditov. Na drugi strani so pa črnci zna-ni kot konservativni podjetniki- Največ črnih bogatašev je med zdravniki, zavarovalnimi agenti in trgovci z nepremičninami, nekaj jih je tudi v športu lr' podjetjih za razvedrilo. Nihajo pa nobene svoje organiza-cije. Upor v Venezueli siri V Carupanu, 300 milj vzhodno od Caracasa, se je uprla skupina marinov, da hi uvedla v Ventezueli levičarsko vlado po vzoru Castra. CARACAS, Venez. — V petek se je uprla v obmorskem mestu Carapuno skupina 400 marinov in okoli 50 policistov. Uporniki so odprli vojaška skladišča in začeli deliti orožje komunistom in drugim levičarskim skupinam. Pozvali so vojaštvo v drugih krajih, naj se jim pridruži v boju proti vladi. Uporniki niso dobili nikjer vidne podpore in vladne čete so začele od treh strani pritiskati proti Carapuno. Pri tem nastopu so sodelovale tudi letalske in mornariške skupine. U-por je bil v soboto v glavnem končan in njegovi vodniki so padli v roke vladnih čet. V boju je padlo na obeh straneh okoli 40 oseb, okoli 150 pa je bilo ranjenih. Uporniki so zahtevali odstop vlade Betancourta, ki sodeluje z Združenimi državami v okviru “Zveze za napredek’’ Latinske Amerike. Upor je vodil neki capt. Jezus Molina Villegas ob sodelovanju poročnikov E. Monterio Montiel in A. O. Jordan. Unija rudniških in fopilniških delavcev pod rdečim nadzorom Odbor za nadziranje pod talne dejavnosti je po temeljitem proučevanju objavil, da je Unija pod komunističnim nadzorom. WASHINGTON, D. C. — Po več letih natančnega proučevanja je Odbor za nadziranje podtalnih dejavnosti prišel do spoznanja, da je Unija rudniškega in topilniškega delavstva pod komunističnim vplivom in nadzorom ter zato nima pravice zastopati to delavstvo pred Narodnim odborom za delavske odnose. Odbor je objavil svoja dognanja v 97 strani obsegajočem poročilu, v katerem je med drugim rečeno: “Iz zbranega gradiva je popolnoma jasno, da je mViiogo uradnikov omenjene unije članov komunistične partije in da so drugi važni funkcionarji osebe, ki so bile in so naklonjene komunistični partiji-” Unija, v kateri so včlanjeni največ delavci v rudnikih in topilnicah bakra, svinca in kositra, je imela leta 1959 do 100,-000 članov, v zadnjih letih pa jih je skoraj polovico izgubila prav zaradi svojega levičarstva in povezave s komunisti. Predsednik unije je izjavil, da se bo ta pritožila pri sodišču in šla, če treba, do Vrhovnega zveznega sodišča, da doseže razveljavljenje odločitve omenjenega odbora. Če tega ne bo dosegla, potem je izgubila razlog za obstoj, ker ne bo smela zastopati svojega članstva pri kolektivnih pogajanjih s podjetji. Četrti preskus atomskega orožja Washington, d.c. — družene države so v petek zju-raj izvedle četrti preskus a-0triskega orožja na Božičnih °tokih. Po objavi Atomske ko-^isije je bil srednje velikosti. Pričakujejo, da bodo skoro aceli tudi Rusi znova presku-atomsko orožje, čeprav ^aorda še niso niti preiskali re-preskusov, ki so jih iz- vedli preteklo jesen. Večinoma sončno in hladno. aJvišja temperatura 64. Zdravniško društvo nadaljuje boj proti bolniškemu zavarovanju WASHINGTON, D.C. — Zdravniška delegacija, ki jo je vodil predlsednik organizacije, se ni mogla sporazumeti s predsednikom v nobeni točki o bolniškem zavarovanju. To je odkril predsednik dr. Larson iz Severne Dakote, ko je govoril na nekem zdravniškem zborovanju. Zdravniki imajo sedaj samo še eno upanje; da bo namreč zakon pokopan v znanem odboru “za sredstva in namene” kjer ga odborov predsednik sedaj zadržuje. Zdravniki se bojijo, da bo propaganda za zakon, ki se bo vršila v drugi polovici maja, tako močna, da bo zlomile vsak odpor v javnosti in da bo to imelo primeren vpliv tudi na Kongres. -----o...... Novi televizijski aparati bodo imeli zmogljivost 82 yalov WASHINGTON, D.C. -Predstavniški dom je sprejel ; veliko večino zakon, ki obvezuje tovarne televizijskih apara-tov; da delajo aparate na vseh 82 valov. Sedanji aparati so praviloma predvideni samo za 12 valov. Aparati se bodo radi tega podražili za $20-30 po komadu. Sedaj bo obravnaval zakon še Senat. Računajo, da ga bodo sprejeli tudi tam. Ni dvomaj da ga bo podipisal tudi predsednik. Alžirski domačini groze z nastopom proti 0AS PARIZ, Fr. — Alžirski narodni svet za mesto Alžir je poslal uporniški vladi v Tunisu protest proti neodločnemu nastopanju francoske armade proti OAS. V protestu ne obsoja samo terorja OAS, ampak se zgraža tudi nad dejstvom, da francoska uprava še sedaj noče vpo-rabljati domačih čet v boju proti OAS. To so čete, sestavljene iz alžirskih domačinov, toda pod p o v e 1 jstvom francoskih častnikov. Protest slika tudi obupno gospodarsko stanje alžirskih domačinov, ker ne morejo hoditi varno na svoje delo; OAS teroristi jih namreč sistematično o-virajo in ne dovoljujejo, da bi brez strahu hodili ha delo v tovarne in pisarne. Protest omenja tudi slučaje, ko so francoske čete nastopale surovo proti mirnim domačinom. Na koncu protest napoveduje, da je sedaj organizirane potrpežljivosti domačinov konec in da bodo domačini začeli sami obračunavati z OAS, ako jo francoska uprava noče ali ne more ukrotiti. To je prvikrat, da je najmočnejša domača organizacija zažu-gala, da bo sama nastopila 2 represalijami proti OAS in njenim pristašem. Ako bo res začela izvajati grožnje, stojimo pred izbruhom nove vrste državljanske vojne. To pa je ravno cilj OAS. POSVETOVANJA NATO V ATENAH POTEKALA GLADKO Posveti Severno-atlantske obrambne zveze (NATO) V Atenah koncem tedna jso potekali gladko kot že dolgo pe. ,Vec važnih 1 razlik niso obravnavali. ATENE, Gr. — Nesporazumi, ki so se pojavili v zadnjih mesecih v Severno-atlantski zvezi tako glede posebne atomske oborožene sile v okviru NATO kot glede razgovorov med Washingtonom in Moskvo, niso motili mirnega poteka posvetovanj. Glavno zaslugo za to imata državni tajnik ZDA Rusk in obrambni tajnik ZDA McNamara, ki sta spretno zastopala in razložila stališče Združenih držav v glavnih spornih vprašanjih. Nekaterih razlik, ki s0 se pojavile med posameznimi člani zveze, na posvetovanjih sploh niso omenili, ampak jih obravnavali v privatnih razgovorih. Tako je mogel glavni tajnik NATO Dirk U. Stikker izjaviti, da je bilo to posvetovanje “najbolj gladko” in “najmanj sporno” v več letih. McNamara j e obrazložil Pokol j muslimanov v Indiji RAJISHAHI, Pak. — Sem je pribežalo več tisoč muslimanov iz zahodne Bengalije, ki poročajo o velikem pokolju muslimanov v okrožju Malda od podivjanih hindov. Število pomorjenih naj bi bilo okoli tisoč ali celo več. Do razburjenja je prišlo baje, ko so hindi slavili svoj praznik in pri tem poškropili z barvasto vodo nekaj muslimanov. Ti so zaradi tega protestirali. Prišlo je do spopadov in pobojev. Hindi so po poročilih muslimanskih beguncev morili muslimanske otroke, posiljevali in pobijali žene in dekleta. Izpuščena vojaka sla resnico prekrivala po ukazu predposlavljenih SAIGON, J. Viet. — Ameriška narednika, ki so ju komunistični gverilci pretekli mesec ujeli, pa ju 1. maja izpustili, sta na tiskovni konferenci zanikala, da bi jima levičarji stavili za izpustitev kake pogoje in jima dali letake za njune tovariše na svobodi. Ko je sodelavec Columbia Boadcasting System P. Kalisher predložil enega izmed letakov, ki ga je dobil od osvobojenih narednikov pri prvem srečanju z njima v Danangu, sta priznala, da sta zanikala to na ukaz predpostavljenih, ki da še niso imeli časa vse skupaj proučiti. Komunistični radio je objavil od njiju podpisano prošnjo za izpustitev. Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči ! Gospodarski krogi zbadajo Kennedyev režim WASHINGTON, D.C. — Na- svoj optimizem, sedaj ne pro- zunanjim in obrambnim ministrom NATO držav moč ameriškega atomskega orožja na evropskih tleh. Pri tem je bilo dogovorjeno, da bodo vodniki držav-članic dobili vpogled v zaloge ameriškega atomskega orožja, v njegovo uničujočo silo in razporeditev. Državni tajnik Rusk je zastopnikom Zahodne Nemčije in Francije podrobno poročal o dosedanjih razgovorih med Moskvo in Washingtonom o Berlinu in nemškem vprašanju. Francija in Zah. Nemčija, ki sta na te razgovore gledali s precejšnjim nezaupanjem, sta v načelu pristali na njihovo nadaljevanje. Združene države so pritiskale na zaveznike v Evropi, naj povečajo svoje oborožene sile v okviru NATO do obljubljene višine, da bo zveza sposobna zaustaviti vsak sovjetski poskus pohoda proti zahodu z navadnimi vojaškimi silami brez takojšnje uporabe atomskega orožja. Bistvenega uspeha v teh naporih Rusk in McNamara nista dosegla. ---------------o------ Nižje cene avtomobilov ATLANTIC CITY, N. J. -Predsednik Unije avtomobilskega delavstva W. Reuther je dejal preteklo soboto na 18. konvenciji Unije avtomobilskega delavstva, ki se je tod začela, da bi morala avtomobilska industrija znižati cene avtomobilov v skladu z gospodarsko politiko predsednika Kennedya. Reuther je dejal, da bi General Motors Corp. lani lahko prodajala avtomobile, osebne in tovarne, po $275 ceneje kot jih je, pa bi še vedno zaslužila odstotkov od vloženega kapitala. Ford bi pod istimi pogoji lahko znižal cene za posamezen rodna trgovska zbornica ni na svojem letnem Občnem zboru samo zelo hladno sprejela Kennedya, tudi njene resolucije ne rokujejo več, da se bo razpoloženje na borzi popravilo. Na drugi strani priznavajo, da so dobički v prvih treh mesecih izražajo navdušenja za Kenne- boljši od lanskih, toda v istem dyevo politiko. Tako je na pri- trenutku dodajajo, da še daleč mer zbornica še pred kratkim jniso tako dobri kot jih je Ken-zagovarjala Kennedyev predlog nedyeva administracija napo-za zakon o zunanji trgovini. Najvedovala. Dodajajo seveda ta-cbčnem zboru so o tem debati- koj, da bo tudi letošnji dotok rali, ali bolje rečeno, predlog davkov manjši, kot je admini-kritizirali. Končno niso spreme- stracija napovedovala, ako nili svojega mnenja, ki so ga izrazili pred tedni, toda dali so administraciji razumeti, da z vsebino zakonskega osnutka niso več zadovoljni. (Naše borze se že več tednov počutijo slabo, cene za delnice kot dobički ne dvignejo tako, je Kennedy napovedal. S posebno hudobnostjo ugotavljajo padce cen za delnice takih podjetij, ki so v naši javnosti dobro znana. Tako je na . „ , , _ „ ____________ primer cena za delnice IBM padajo, tekom dveh mesecev je j (največja tovarna za pisarni-iznašal povprečen padec na ške računske stroje) padla kar za 125 točk. Vse to seveda napravljal na občinstvo tak vtis, glavni njujorški borzi okoli 10%. Borzna poročila so imela do sedaj navado, da so ohranila Vojaški vodniki svare Azijo na potrebo boja proti rdečemu osvajanju BANGKOK, Taj. — Načelniki glavnih stanov oboroženih! sil držav članic SEATO (Jugo-vzhodno-azijska obrambna zveza) so po treh dneh posvetovanj v skupni izjavi opozorili Azijo, da se mora skupno postaviti po robu komunistični napadalnosti in osvajanju. Med udeleženci posvetovanj je bil tudi adm. Harry D. Felt, poveljnik ameriških oboroženih sil na Pacifiku. Posvetovanja so se vršila v času, ko postaja boj proti rdečim gverilcem v Južnem Vietnamu bolj vroč in ko obstoja nevarnost, da se državljanska vojna v Laosu po enem letu premirja oživi. -----o----- Washington in Moskva se lasata radi razstav WASHINGTON, D.C. — Ko so začeli v Ameriki delati načrt za svetovno razstavo v letu 1964-65, so se takoj prijavili Rusi in prosili za izredno obširen prostor, kjer bi postavili svoje propagandne paviljone. Amerišiki zastopniki so pristali na ruske zahteve, toda so rekli, da se bodo tudi oni udeležili 1. 1967 svetovne razstave v Moskvi. Rusi so pristali na to zahtevo. Med tem so Rusi svojo razstavo odpovedali, s čemur pa Amerika ni zadovoljna. Res ne gre, da bi samo Rusi lahko delali propagando pri nas, Amerika pa ne pri njih. Zato zahteva sedaj državno tajništvo, da morajo dati Rusi dovoljenje za posebne ameriške razstave v Rusiji, drugače ne bodo mogli razstavljati 1. 1964-65 na naši razstavi. Rusom ne diši naša avto za $225. Po Reutherjevih | podatkih zasluži avtomobilska zahteva, se zvijajo na vse nači- industrija povprečno za polovico več kot ostale industrije v deželi. V Oranu so se udarili judje in muslimani ORAN, Alž. — Preteklo soboto je prišlo do prvega spopada med j udi in muslimani. Neki avtomobil s pet muslimani je dirjal skozi judovski del mesta, pri čemer so iz njega streljali na vse strani. Avto se je končno zaletel in obstal, šofer je bil pri tem mrtev, njegovih pet potnikov pa so judje pobili. Trdijo, da so judje vojaško organizirani in da tesno sodelujejo s Tajno armadno organizacijo. Zavedajo se dobro, da v muslimanski Alžiriji za kot si ga administracija ne želi. nje ne bo mesta. ne, da bi zagrenili Ameriki razstavo na Ruskem, toda pogajanja še niso končana, ne razbita. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Atomska komisija je objavila, da je bila včeraj preskušena raketa Polaris in njena atomska gla va, ki je eksplodirala nad Božičnimi otoki v Pacifiku. Po objavi sodeč je bil preskus popoln uspeh. VIENTIANE, Laos. — Komunistične čete so začele splošen napad na Nam Tha v severnem delu države. Vladne čete se pod pritiskom sovražnika iz mesta umikajo. Napad na Nam Tha je groba kršitev pred enim letom sklenjenega pre- Iz Clevelanda in okolice Banket SDZ— Slovenska dobrodelna zveza bo priredila v sredo, 16. maja, zvečer v SND na St. Clair Ave. ob priliki svoje 15. redne konvencije velik banket. Vstopnice so na razpolago v glavnem uradu SDZ. V bolnišnici— Joseph Gramc z Atkins Rd. v Genevi, Ohio, je v Geneva Memoriali bolnišnici, soba št. 202. Obiski so dovoljeni. Seja— Podr. št. 10 SDZ ima jutri, v torek, ob sedmih zv. sejo v navadnih prostorih. Po seji bo praznovanje materinskega dne. Srebrna poroka— Mr. in Mrs. Joseph Fonda s 23101 Chardon Rd. praznujeta jutri 25-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo vse najboljše! Razprodaja— Pri Anzlovarju na St. Clair Ave. imajo te dni veliko razprodajo ženskih oblek. Podrobnosti v oglasu! Dobrodošla— Iz Avstrije sta prišla v Cleveland za stalno g. Pihlar Jože, veterinar iz Maribora, in Metod Ilc, mehanik iz Novega mesta. Na prošnjo Lige ju je sprejala pod streho ga. Tereza Frank na 1027 E. 61 St. Dobrodošla med nami! Koncert uspel— Koncert pevskega zbora Triglav v Sachsenheimu na Denison Ave. včeraj popoldne je bil lepo obiskan in dobro izveden. Občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kota, je bilo nad koncertom naravnost navdušeno. Telovadna akademija žela uspeh Včerajšnji nastop Slov. telovadne zveze v veliki dvorani pri Sv. Vidu je številne gledalce navdušil. Posebni uspeh so želi nastopi članov in članic, navdušeno ploskanje pa je sprejelo tudi vse nastope naraščaja. Novo življenje— Dramatsko in pevsko društvo Triglav, ki je v zadnjih 25 letih kazalo malo življenja, je imelo včeraj svoj sestanek v Baragovem domu. Sklenilo je svoje vrste pomnožiti in poživiti z mlajšim rodom in nadaljevati svoje delo. Triglavu k sklepu in prvemu uspehu — včeraj je bilo vpisanih že preko 60 članov — čestitamo in mu želimo novega, bujnega cvetja. Seja— Društvo Danica št. 11 SDZ mta jiutri ob navadnem času redno mesečno sejo. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj po cerkveni pobožnosti sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 5:30 dalje. Politični shod— Demokratski klub 23. varde ima nocoj ob 7:30 v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. velik političen shod, katerega se bodo udeležili kandidati pri jutrišnjih primarnih volitvah. Na razpolago bo več durnih nagrad, za kratek čas bo skrbela godba. Vsi vabljeni! mirja, ki utegne državljansko vojno vzplamteti znova. VATIKAN, It. — Papež Janez XXIII. je včeraj proglasil za svetnika peruanskega mulata Martina de Porres ob navzočnosti kakih 30,000 vernikov v baziliki sv. Petra. Ameriška Domovina 'V'VI I »/?<■- % V— 11OAII 0117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 z« $ mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 90 Monday, May 7, 1962 Usoda povratnikov Ne mislimo se spuščati v polemiko, ki jo je rodila zadnja titovska amnestija. Radi bi opozorili le na nekaj, kar dela preglavice vsakemu Slovencu, kadar mora odgovoriti sebi ali drugim na vprašanje ali na prošnjo za nasvet, ali naj se vrne domov ali ne. Vsak slučaj je poseben, ne da se uvrstiti v nobeno formulo ali načelno stališče. Kar olajšuje odgovor, je okoliščina, da imajo praviloma slovenski emigrantje, ki želijo iti domov pred povratkom bodisi dolarsko premoženje bodisi dolarske dohodke v obliki pokojnin, da torej niso gospodarsko odvisni od nikogar, ako se vrnejo domov. Seveda morajo paziti, da jim dolarsko premoženje in dolarski dohodki ne smuknejo iz rok. Takrat jih navadno čakajo težki časi. To potrjuje dosedanja skušnja. Na splošno je mogoče dati interesentom samo sledeči odgovor: Vsaka stvar v življenju je tvegana, tudi povratek v domovino. Vsakdo se mora samo odločiti in sam prevzeti odgovornost za svoj sklep. Previdnost mu pa narekuje, da naj ohrani svoj ameriški potni list in svoje dolarsko premoženje, odnosno dolarske dohodke: ako bo razočaran Bog ve radi česa, mu je še zmeraj pot odprta nazaj v Ameriko. To pravilo seveda ne velja samo za slovenske povratnike v Jugoslavijo, velja za vsako emigracijo iz A-merike, naj bo usmerjena kamorkoli. Da razočaranje ni nobena izjema, vemo iz zasebnih dopisov iz Slovenije, pa tudi iz pričanja oseb, ki prihajajo semkaj po poslih ali na obisk. Redko kdaj o tem pišejo v titovskem časopisju. Pa le, kar pove sledeča zgodba: Slovenski emigrant Anton Janežič se je 1. 1960 vrnil po 40 letih, ki jih je prebil v Ameriki, domov. V dopisu na “Delo” od 20. januarja t. 1. hvali razmere v Sloveniji in Jugoslaviji, toda njegovemu opisu je pridejano nekaj grenkega pelina. Piše namreč med drugim sledeče: “Po 40 letih sem se spet vrnil domov, a skoraj bi rekel v tujino, saj me do danes še ni nihče vprašal, kako se z ženo imava, kako stanujeva itd . . . Pogrešam pa dobre besede, zanimanja, da bom res lahko občutil besede M. Rebek: Naši so, posvetimo jim vso skrb.” (M. Rebek je namreč napisal za “Delo” koncem decembra članek z gornjim naslovom, ki navaja, kaj vse je bilo narejeno in kaj je treba narediti v korist povratnikom. Omejuje se pa sam0 na uradno politiko do povratnikov.) Mislimo, da je Janežič zadel bistvo problema. Povrat nik hiti domov z željo, da dobi tam domovino, a dobi samo domače kraje. Domovina se mu je odmaknila. Tam živi nov rp.£l, ki se ne zaveda več dolžnosti, da mora povratnikom pomagati, da se uživijo v nove, povojne razmere. Na to povratniki navadno ne mislijo in se tolažijo s praznimi upi, ki jim mora slediti razočaranje, pa še kakšno! Povratnik najde rojstno hišo, vrtove, travnike, njive, gozdove vasi, mesta, gore in hribe, toda ne najde ljudi in to mu greni življenje. Dobro bi bilo, da bi se vsak povratnik pripravil tudi na to grenkobo, da se izogne razočaranju. Slučaj Janežič govori jasno besedo. Oj, ti, Mica micasta! Mica je modrovala v Prosveti od 24. aprila o pokopu dramatičnega društva “Ivan Cankar.” Pravzaprav je boli opisovala pogrebščino ali osmino, kakor pač hočete. Bila je to “večerja from soup to nuts,” torej kot se spodobi. Tudi razpoloženje pogrebcev je bilo, kot se spodobi. Govorniki niso delali izjeme. Pogrebcev je bilo več kot prijateljev kulture, ki so se zbrali ob rojstvu društva. Se razume. Večerja “from soup to nuts” ima tudi svojo privlačnost. Vendar se večerje ni udeležila Nežka s svojim možem Janezom. Ne da bi ne mogla priti. Hotela ni priti, “potem ko je zvedela, za kaj pravzaprav gre. Je živ dokaz gorenjske škofjeloške trme, odpornosti in žilavosti. Rekla je, da se ne sme kar tako meni nič tebi nič vreči puško v koruzo.” “Za kaj pa nam bo Slovenski narodni dom?’ Nežka nosi že nad osem križev na hrbtu, pa je vendarle s svojim vprašanjem zadela žebelj na glavo. Ravno radi njenega vprašanja “Za kaj nam bo potem Slovenski narodni dom?” smo hoteli opozoriti naše bralce na ta dogodek. Nežka ne najde odgovora na to vprašanje. Verjetno misli, da narodni domovi niso samo za veselice, zabave, plese in vesele pogrebščine in osmine. Verjetno misli, da bi morali imeti vsaj nekaj tistih kulturnih nalog ki so jih imeli, ko je bila Nežka še mlada. Ne more razu meti, zakaj so narodni domovi mogli cveteti takrat, ko so Slovenci živeli za svojo kulturo ob kruhu in kranjski klobasi, zakaj pa ne morejo danes, ko sta kruh in klobasa dobila naslednice v večerjah in pojedinah “from soup to nuts.” Ne vemo, kako so pogrebci reagirali na Nežkino vprašanje, ako so sploh zvedeli zanj. Nismo pa mogli zaslediti nobene reakcije tudi pri tistih, ki so pozabili na kos kruha in kranjsko klobaso ob rojstvu “Ivana Cankarja” in se imeli dobro na večerji “from soup to nuts.” Naj Nežka ne obupa! So še v našem mestu Slovenci, ki stavljajo isto vprašanje vsem tistim, ki so zaigrali pravo vlogo slovenskih narodnih domov. Še po drugi svetovni vojni je bil čas, da postanejo narodni domovi to, kar so bili Toda takrat je bilo treba metati blato na vse tiste, ki so bili in so še pripravljeni, da gojijo slovensko narodno kulturo, čeprav imajo o jugoslovanskih komunistih svoje mnenje. Toda nimamo navade, da bi zvonili po toči. Nežke ne moremo potolažiti z drugim kot s pripombo, da tudi mi ne vemo, kaj naj bi odgovorili na njeno vprašanje. Morda bi samo rekli, da ura zamujena ne vrne se nobena. BESEDA IZ NARODA Zvon Marije Vnebovzete Cleveland, O. — V teku poldrugega meseca bomo imeli pod zvonikom Marije Vnebovzete v Collinwoodu štiri dogodke, ki bi naj o vsakem posebej kaj napisali. Najbrž tudi bomo. Za uvod samo nekaj malo preglednega. Ti štirje dogodki so sledeči: Materinski dan, naslednjo nedeljo “Farni dan Marije Vne-Ibcvzete,” sledečo nedeljo romanje Društva Najsvetejšega Imena v Carey, Ohio in dne 17. junija zlet Slovenske šole na otok Belle Isle. Materinski dan Materinski dan je že tradicija Slovenske šole. Vršil se bo v šolski dvorani. Za zunanje pri-prave, za kuhinjo, za prodajo peciva skrbi Društvo žena in mater. Očetje bodo spet pomagali pri poslu, ki njim bolj odgovarja. Najvažnejši je pa seveda nastop na odru. To ima v rokah Rudi Knez in pri otrocih mu pomagajo Marinka Petričeva, Ivan Rigler in druge učiteljice. Mati bo ga Milka Novakova, sin pa Miro Odar. Glavna. ideja prizora na odru je skrb matere za sina, ki se zgublja in ki se vrne, ko je mati že v grobu. K prireditvi vabimo vse prijatelje Slovenske šole, vse sinove in hčere slovenskih mater, vse očete in na prvem mestu vse naše dobre matere, saj je prireditev namenjena njim. Oltarsko društvo naše fare, kjer je včla-nujenih toliko naših mater, vabi vse svoje članice matere. Pridite vse, pridite> da vas počastimo, da vam izrazimo svoje priznanje in svojo hvaležnost. Vsaka mati dobi pri vhodu slovenski nagelj. Tudi tiste matere, ki boste praznovale v krogu svoje družine ta dan, vključite v to družinsko praznovanje obisk prireditve v šolski dvorani. Farni dan Marije Vnebovzete To bo praznik naše fare, praznik vseh, ki so bili v tej cerkvi krščeni, pri prvem sv. obhajilu, pri sv. birmi, tu poročeni in v obče praznik vseh faranov> ki so v zadnjih desetih letih tako velikodušno pomagali, da je bila pozidana naša lepa nova cerkev, ki so pomagali, da je mogla biti razširjena naša šola in tako Naše prizadevanje za obvarovanje teh dobrin, zlasti še materinskega jezika pri naši mladini^ je zategadelj posebno občutno. To breme še posebno občutijo naše matere, saj če kje velja, velja tukaj, da dobra mati nosi tri ogle pri hiši, v družini dostikrat pa še vse štiri. Da se svojim materam vsaj nekoliko oddolžimo za to veliko skrb in ljubezen, prirejata prihodnjo nedeljo popoldne obe naši klevelandski slovenski šoli, ki pri svojem delu še prav posebno občutita to veliko in težko vzgojno delo naših mater, proslavo našim materam v čast. mesta Ljubljane, a glavno, kar mu bo dalo trajen spomin na njega — bil je tudi močan slovenski pisatelj. Ko se je staral, je v svojem krogu povedal, da piše novo delo. Takrat so mnogi dvomili ali bo to delo, ta roman kaj vreden ali ne. Dr. Tavčar, tako se mi je takrat trdilo, je hotel pokazati) da ima še dovolj moči v sebi, da pisateljuje; da bi pa že na zunaj pokazal, da je temu res tako, je dal naslov novi knjigi: CVETJE V JESENI. — Ko naj se pripravlja v Clevelandu vseslovenski dan, ali hočemo pokazati kaj še zmore Ijenci so jo našli. . . Na predvečer fantje zapojejo podoknico pri župnišču. K maši pridejo slovenske narodne noše in uniformirane kadetke Društva sv. Jožefa. K tej maši (ob 8) pride vsa fara, tudi šolska mladina. Vstopnice za večerjo $2.50 se dobe pri društvenih predsednikih. Romanje v Carey, Ohio To romanje se vrši vsako leto na zadnjo nedeljo v maju in ga organizira Društvo Najsvetejšega Imena. Padla je misel, da bi letos romali kam drugam, toda velika večina je za Carey. So bili že nekajkrat in se jim je vedno dopadlo, gotovo bo tudi letos ravno tako prijetno. Društvo bo pravočasno objavilo spored in ceno. Pojdemo z busi. V nedeljo zjutraj odhod in zvečer se vrnemo. V ceno bo vključeno toplo kosilo. Zlet Slovenske šole na Belle Isle Poleg svojega piknika (ki bo 22. julija na farmi Sv. Jožefa) priredi šola zlet v nedeljo, 17. junija s tremi busi na otok med Detroitom in Canado — Belle Isle. To je priljubljena zletni-ška točka s prostori za pikniko-vanje, igre, sport in kot posebno privlačna točka — pravljično mesto. Velike ladje (tudi prekooceanske) vozijo po ozkem zali-vu med jezerom Erie in jezerom St. Clair mimo otoka tako blizu obrežja, da se zdij da bi Se jih lahko dotaknil. Cena za vsak sedež v busu je $6. Slovenska šola daruje ob tej priliki za vsakega svojega šolarja $2, tako, da otroci šole plačajo za samostojen sedež $4. Starši, ki imajo otroka, da ga lahko vzamejo v naročje ali med csvoja dva sedeža, plačajo seveda samo svoja dva sedeža. Starši prevzamejo nadzorstvo nad svojimi otroci. Če kaki starši ne bi mogli iti in želijo pripraviti samo otrokom veselje zleta, naj naprosijo nekoga od odraslih zletnikov, da prevzame sknb za njih otroke. Hrano si oskrbi vsak sam. Odhod v nedeljo zjutraj po šesti maši. Zajtrk v šolski dvorani in ob 7 odhod. Vrnemo se ob 9. zve- Pri Sv. Vidu bo ta prireditev v slovenski rod v svojem — cvet-novi šolski dvorani ob pol štirih ju v jeseni? popoldne. Vstop k njej je za * šoloobvezno mladino prost; odra- čujejo se glasovi, kritika misli pa bomo prispevali po do- sli o tem dnevu. Eni so za to larju. v' i [prireditev, drugi proti, v koli- Kulturen človek je - hvaležen kor namreč gre za nekaj res za vsako dobroto; tudi za naj -1 skupnega, vseslovenskega. V manjšo. Matere pa so naše naj- Clevelandu je, če ne žive slo-večje dobrotnice na zemlji. Po-genske krvi, pa vsaj nekega kažimo, da smo jim hvaležni! ostanka, nekega spomina na to Na svidenje na njihovi prosla- slovensko kri v ljudeh, katerih vi! naj bi bilo najmanj 40,000. Če bi Da bi mogli kar se da lepo se naenlkrat skupaj zbrala polo-postreči svojim gostom na ne-j vica, vsaj tretjina, pa tudi še deljski proslavi, Odbor staršev manj, pogled na to množico bi otrok Slovenske šole pri Sv. V:- bil na vsak način lep. Toda — du lepo prosi naše matere, da bi'za katere ljudi pa naj bi šlo? tudi za to priliko po svoji moči Gotovo za tiste može in žene, ki prispevale nekaj našega doma-'so nedvojbeno v več kakor do-čega peciva. Naše kuharice ga zorelih letih, vsaj pa v zrelih bodo s hlavežnotjo sprejemale letih. Menda smo si na jasnem, v nedeljo od devetih dopoldne da na tako imenovano “nežno pa vse do začetka proslave v mladino” ne računamo, da bi se kuhinjskih prostorih. Bog Vam namreč s kakim navdušenjem povrni! moderno opremljena. Ker v^er. Prijave sprejemajo odbor-tem mesecu poteče 10 let, kar nice Društva slovenskih žena in mater. J. G. Materina proslava pri Sv. Vidu je clevelandski škof poslal Fa-thera Jagra na našo faro in je bila zidana cerkev in spopolnje-na šola za časa njegovega žup-nikovanja, bomo ob tej priliki izrazili svojo zahvalo in priznanje tudi njemu. On bo pa pri Cleveland, O. — Ne vem, če svoji farni maši ob 8 zjutraj za- se ima človek na zemlji komu pel “Te Deum” Bogu in se za- iVeč zahvaliti, kot se imamo svo-hvalil župljanom za njihovo ve- jim staršem, zlasti pa še svojim likodušno sodelovanje pri teh materam.4' Oče je glava, mati velikih delih. Popoldne tiste pa je src9 družine, nedelje (20. maja) bomo ob pe-| y tuji svet smo postavljeni, tih zapeli v cerkvi litanije Ma- živimo sredi ljudi, ki govore tere Božje in nato pojdemo k tuje jezike in ki pripadajo raz-slovesni večerji v šolsko dvora- ličnim veram; zelo mnogi od no- njih pa nobeni. Mi pa vendar Pri banketu bosta govorila Dr. z vso svojo voljo hočemo ohra-Miha Krek in Joe Brodnick. niti dva svoja temeljna življenj-Cerkveni zbor Ilirija bo zapel ska zaklada: vero in materin na odru nekaj slovenskih pesmi., jezik. Ne eno ne drugo nam ni tiste, ki jih župnik rad sliši, Slo-(lahko. Materialistično okolje, venska šola bo pozdravila s pe- sredi katerega živimo, nas sku-tjem, deklamacijo in prizor- ša odtrgati tako od Boga kakor čkom: Angelčki so zidali cerkvi- tudi od svojega jezika. Za mace in ko so trudni zaspali na !terialistični svet imata ti dve oblakih, jim je ena Zdrknila z \eliki človeški dobrini namreč oblaka in padla na zemljo, v samo toliko vrednosti, kolikor Collinwood, in slovenski nase-'človeku praktično koristita. Janez Sever Seja in materinska proslava in narodnim ponosom pojavila v splošni ameriški javnosti. Časi se res spreminjajo. V bistvu življenja te mladine je amerikanizem, življenje kot je tu v Ameriki, pa naj bo pretiran ali nepretiran tale stavek Cleveland, O. — Podružnica je pa resničen, da namreč ta mla-št. 15 SŽZ ima sejo prihodnjo'dina slovenskih staršev od da-sredo, 9. maja, ob pol osmih zve- nes, ki že poseča ameriške šole čer v Slov. narodnem domu na'z angleškim učnim jezikom in E 80. cesti. Po seji bo Materin-'splošno ameriškim vzgojnim si-ska proslava. Vse članice vab-'stemom, odgovarja na vpraša-Ijene! |nje, kaj so starši, ki govorijo ne- V nedeljo,. 13. maja, ob dese-^angleški jezik (kaj je slovensko, tih dopoldne bo pa v cerkvi sv. kaj ni to ji je nekaj priučenega) Lovrenca sv. maša za vse žive mom, dad, dedy which don’t unin mrtve članice naše podružni-^derstand english. . .” ce. * Drage sestre, udeležimo se | Vseslovenski dan, ki naj bi se te svete daritve v velikem števi-priredil, kakšno vsebino naj mu iu in prejmimo Jezusa v sv. ob- (iamo? ]\ja zunaj: parada, povor-hajilu. To bo najlepši šopek ,ka, mUizika, skratka nastop pred majniški Kraljici. Priporoči-[lSpi0šno ameriško javnostjo. Pr-mo se ji za ljulbo zdravje, ki ga vo vprašanje, kdo bo pa korakal imamo. Za bolne članice moli-'p0 clevelandskih ulicah; kdo bo mo, da bi kmalu ozdravele, za ^ vzklikal, kdo bo igral, kdo bo z mrtve pa, da bi v miru poči-'eno besedo sprožil zanimanje vale- opazovalcev, kolikor jih bo? A Pozdravljene vse sestre-čla- glavno: vsaki taki dnevi imajo nice in na svidenje v sredo na se- na programu velika zborovanja, ji in v nedeljo pri sveti maši. Frances Lindich, predsednica. Pokažimo se - v cvetju v jeseni... ? Cleveland, O. — Gre za razmišljanje o vseslovenskem dnevu. Slovenski pisatelj Ivan nastopajo govorniki, ki razvijajo misli, programe, ki naj bi bili vsem udeležencem — SKUP-jNI. Za danes postojmo samo pri tej točki in se vprašajmo, kje je ta skupnost. Odgovor je seveda ta, da je ni, pa je prav, da tudi vemo, zakaj in odkod je ni. • Čisto na kratko: pred prvo svetovno vojno so prihajali Slo-Cankar je zapisal tudi tole: pri-'venci v Ameriko brez posebnih jatelj, globlje poglej! — ko nam- omejitev. Ameriške družbe so reč gre za razna družabno-soci-'poslale v Evropo celo svoje a-alna, narodna vprašanja. Vse- 'gente, ki so potem lovili intere-narodni francoski pregovor pra- ’sente za odhod v Ameriko. O-vi, da kdor vse razume, ta tudi 'budite spomin na tista leta, pa vse odpusti. Malo premislite boste priznali, da je bilo vsaki oba ta stavka, pa boste gotovo dan videti na takratnih cleve-priznali, da sta živi jensko res- landskih ulicah, tudi drugod, ce-uična. j le skupine novodošlih. Po prvi V Ameriki živi precej Sloven- svetovni vojni je Amerika izgla-cev in Slovenk, ki so prišli sem sovala zakon o kvotah, to pome-iz škofje-leškega okraja. Mi- ni, da je številčno natančno do-mogrede naj povem, da so iz ločila število vseh tistih, ki bi se tega okraja šli za delom in kru-|in so se prijavili za vstop v A-hom tudi na Westfalsko v Za-podno Nemčijo. Ko sem bil, seveda pred leti, v Hambornu, kjer je bilo takrat središče slovenskih izseljencev za ta del Nemčije, sem lahko opazil na zborovanju v slovenskem narodnem domu, da je tam res veliko Slovencev iz Poljanske, oziroma meriko. Na Jugoslavijo je odpadlo komaj oikrog 900 ljudi, ki bi smeli priti v Ameriko. Torej dobrih par sto ljudi, brez ozira na jugoslovanske narode po narodnosti. Z drugimi besedami: vsakemu je jasno, da s temi novodošlimi ni v bistvu računati, da bi vidno poživeli Selške doline; tudi iz škofje slovensko narodno kri v Ameri-Loke. Zakaj ta pripomba? Po- ki- Računajmo torej z maso, ki sebno ti Slovenci se bodo spom- je prišla v Ameriko že popreje, nili na svojega rojaka in bodo pa tudi iz bivših slovenskih gotovo ponosni nanj, na dr. Iva- krajev, ki so bili pod Italijo, na Tavčarja. Ta mož je bil v skratka — izven Jugoslavije. Ljubljani advokat, je bil župan Ali -je bila ta masa vzgojena v kaki slovenski skupnosti, ali j® kaj takega čuta prinesla že iz starega kraja? Odgovor je kratek, jasen, da NE! ! * Zanimivo je, da se ta slovenski rod sedaj tu v Ameriki dru-žabno-politično ni delil po staroslovenskem vzorcu med klerikalce in liberalce, ampak med katolike in nekatolike. Tudi sicer je bilo razlikovanje svojevrstno. Edibin Kristan, ki je bil brez dvoma duhovni vodja tega krila, je pridigoval takratni socializem, kateremu je pomagal pokojni Zavrtnik s svojim “aj-zenponerskim socializmom, žur-nalizmom,” pa je šlo nekako po nauku starega nemškega socialdemokrata Augusta Bebla, ki je dal kratek evangelij: mi socialisti zahtevamo na polju države republikanizem, na polju kulture in verstva ateizem (brezbožništvo), na polju gospodarstva socializem. Pokojni Et. bin Kristan je glede državljanstva postavil zahtevo, da naj bo samo. eno občečloveško državljanstvo in kolikor je meni znano, ni hotel in ni postal ameriški državljan. In tako se je nadaljevalo, delilo in delilo, napadalo in napadalo, da je končno prišlo med Slovenci v ZDA do popolne razklanosti, ki obstoji še danes. Največja podporna organizacija — vse te podporne organizacije gredo v svojem delovanju, kar se denarja in podpor tiče, končno po istem kopitu — SNPJ Slovenska narodna podporna jednota, je na enem svojem občnem zboru sklenila, da je socialistična in da mora biti njeno glasilo Prosveta pisana v socialističnem duhu. Oster nastop te skupine in teh ljudi se je kazal vedno proti katolicizmu in se ne bo tajilo, da j-e bilo mnogo gibanja proti temu, da bi se njihovi otroci dali krstiti. Še enkrat ponavljam, da je med slovenskimi naseljenci starega rodu razdvojenost popolna, da ne rečem celo sovražna; da pa mladina tu rojena, tu vzgojena, tu zaposlena živi, priznajmo ali ne priznajmo, krat-komalo v Ameriki, v ameriškem svetu, v življenju, kakor ga je pač dala ravno ta Amerika. * Kakšen program si bodo dah za ta “vseslovenski dan,” je stvar prirediteljev tega dneva. S splošno slovenskega stališča hi bil vsako vesel, če bi ta dan kolikor toliko uspel, če bi bila vsebina stvarna, kakor jo zahteva resnično življenje. Povrnem se k naslovu teh vrstic in k “cvetju v jeseni,” namreč jesenskemu cvetju našega narodnega življenja. Da gre za jesen tega življenja in zakaj sem obrazložil, kar pa v ostalem ve in čuti vsakdo. Ravno te dni sem bral in drugi tudi, da je preminilo dramsko društvo Ivan Cankar in da se na ta korak pripravlja tudi društvo Triglav. Kakor obžalovati dogodek, je Pa na drugi strani moško priznati, da gre vse svojo naravno pot, ki Pa se ne da zavreti; tudi z nobeno prireditvijo našega “cvetja v jeseni.” Ali pa je res popolnoma izključen neki skupni program? Mislim, da ne! Ta program pa bi bil sicer ozek, vendar življenski, namreč, da bi vsak Slovenec, vsaka Slovenka tu v Clevelandu, sploh v Ameriki, skušal v tej ameriški družbi, posebno v neslovenski družbi, pokazati s tem, kako se oblači, kako v družbi govori, kako dela, kako skuša napredovati; skratka, kako praktično živi, da ima v sebi SLOVENSKO KRI-ki je vredna življenja in ki dajo dobre vzglede tudi drugim Amerikancem — ne Slovencem! Dr. L. Č. ------O—----- Pod različnimi zastavami Reka Mississippi je bila v svoji novi zgodovini pod oblastjo Francije, Španije, Anglije, Konfederacije in končno Združenih držav. Z njo je povezan dober del zgodovine Severne Amerike od prihoda Evropejcev. t>»ttm:n»ii»ummniinn»t»«»»:»»»nmmm»»mim»Hn»>»»»n»»nw««a losip Jurčič; DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN Rekši vstane in sedaj je Lisec videl, da ga pito vino1 premaguje, kar je čutil Zober sam in rekel: Starost, prekleta starost, ftoge so slabe, spremite me doli v spalnico, zdi se mi, da ^e sam ne pridem lehko več.” Po klopeh okoli so bili dru-£* potniki zadremali, le malo Jih je bdelo pri igrah. Lisec prime starca pod pazduho in ga vodi po ozkih stopicah v nižji trebuh ladje. Tam se starec na svoje mesto dleže in reče: ‘‘Tako! Pa dobro se imejte, ee se ne vidiva več. Kakor sem rekel, ne budite me v Ze-iunu. Jaz rad spim. Pozdra-v'te Lino.” In že jame dremati. ‘‘Dajte mi roko.” prosi Lisec z ginjenim glasom. “Ah, čemu to, že dobro, z ^ogom!” reče starec, da roko m že je spal. Ob drugi steni je smrčal na eUaki slabi vrvni postelji drug človek. Nekaj sekund je Lisec Postal v napol temni ozki kabini potem zopet odgrnil začinjalo, ki je nadomestovalo Vrata, in z nekako težkim Srcem odšel od spečega starega moža! Ali je imel slutnjo, da ga ne bode nikdar več videl? Zaveden si te slutnje ni bil. Gre gori zopet na krov. Noč Je minevala, jutro se je delalo, nikogar razen kapitana, kor-manuša in opravljujočih delavcev na krovu bdečega ni bilo. Liscu to noč ni bilo za spanje. Fantazija njegova je imela toliko novega gradiva prebaviti, da ni znala kje začeti, batero misel do kraja misliti, m ne ene druge preskočiti. Slika o težkem življenju tega moža mu je bila razvita pred (Jčmi, moža, ki je tako čudovi-b° posegel v njegovo lastno Življenje, ne iz preračunanja ali iz egoizma, nego iz slučaja kakor za šalo! In na drugi strani je vstajala mila podoba pred njegovo dušo, ljubljena deklica, ki mu dvesto srce hrani in ga pričakuje. Jutro je bilo tu, a za njim Poslednja postaja, mesto na avstrijski meji, Zemun, kjer Je moral Lisec vsled svojega Povega pana izstopiti. Naglo stopi v spodnji prodor. Zober je trdno spal. Ker 81 ga po njegovem naročilu ni llPal zbuditi, položi mu napi-san listič v roko, da ga je mo-lal najti, kadar je vstal — in 0dide s solznim očesom. . Izstopi na suho, kmalu ladja odpluje in Zober ž njo. ^ Uvugi dan se vozi Lisec po k'avi navzgor v domovino. Ve-Kela vožnja k zvesti nevesti. Dvaindvajseto poglavje, klilo je leto kasneje. Na Pražanku pod lipo sedi 8 ara teta in vesela gleda mla-0 gospo — njeno Lino, ki Pvašuje; “Kje je Ivan, kje je tvan?” ‘|Kuj mu hočeš?” kj, Ivan!” doni glasen ljub 1 proti gospodarskim pc-j 0PJem. Od tam pride Ivan sedaj gospodar na Pra-vcUlku, s počasnim korakom in Cs^lim nasmehom. Uada žena zavihti pismo P°konci in reče: pridi, Ivan, vesele vosti.” “Kaj takega?” vpraša „... -stari doktor pride, glej, tu Pismo iz Konstantinopola!” 11 PNstopi, vzame ji pismo lok. odpre ga, čita, a zmaje glavo. no- on. “Ne pride?” vpraša mlada žena. “Beri!” rekši ji poda razvit list. Ona čita: “Ljubi nečak! To spomlad me še ne bode. Na jesen, če Bog da, pridem za zmerom. Sedaj idem v Arabijo. Kolera je tam. Jaz sem za njo' prestar, bojim se je ne, a tudi krajev nisem še videl. V prilogi ti pošiljam poblastilo, da z mojim naloženim denarjem, katerega zgodovino poznaš, po svoji previdnosti za dobre namene upravljaš, ako bi me kaj prehitelo na moji zadnji ekspediciji. Dr. Zober.” Mlada žena se zamisli, potem vpraša: “Ivan, kaj pomen j a jo te be-s e d e “denarjem, katerega zgodovino poznaš”? Zakaj mi nisi še nikdar o tem pravil?” Lisec je bil v zadregi. Ona ni smela vedeti tega, po čemer je vprašala. Ali pa je smel lagati se njej, od katere je bil vajen in je pričakoval same resnice? ‘To ti povem drugipot,” reče ozbiljno. ‘A zakaj ne zdaj?” vpraša prestrašena. Da bi on skrivnosti imel pred njo? To je bil prvi povod nesporazumljenja v mladem njunem zakonu. A ni dolgo trajal, še tisti dan popoludne je Lisec prisedel k svoji lepi ženici, oklenil roko okolo nje in rekel: “Ti si nevoljna, da ti nekaj nisem povedal, kar si me vprašala. Ti slutiš, da bi ti pojasnilo morda kaj, kar si videla, a ne razumela. Ali poslušaj me. Ko bi starega Zobra ne bilo, bi ne bilo mene pri tebi in ti me imaš vendar še malo rada, ne?” Poljub je bij odgovor. “Staremu Zobru morava biti zahvalna za svojo srečo.” “Ali se nisem veselila njegovega prihoda? In sedaj gre v tisto Arabijo, kjer je kolera, in ima še skrivnosti s teboj.” “Vidiš, in te skrivnosti mi je povedal z željo, da jih nikomur, tudi tebi ne povem. Ali terjaš od mene, da besedo prelomin in da ne bodem mogel možu moško v oči pogledati, kadar pride, možu, kateremu sem hvaležen?” “Ne, ne! Jaz nečem ničesar vedeti,” reče ona in se ga oklene z obema rokama naslo-nivši se mu na rame. In ni vpraševala več o tem ter ne ve zgodovine svojega očeta niti denes, čemu tudi bi si ji nedolžna srečna duša težila? Jesen je mlada gospa sama v Zobrovi sobici vse prezračila, pospravila, olepšala. V gradu je tudi zanj stanovanje pripravljala, nihče se ni bolj veselil njegovega prihoda, nihče bolj želel ljubo postreči starcu nego ona. Saj je njen Ivan rekel, da mu je hvaležen, in to je bilo za njo dovolj. In njo samo je čudni starec tolažil, če je prav v tisti sapi — zabavljal. Ali jesen mine, pomlad pride, druga jesen in za vrsto jih več, — dva čvrsta sinčka že na Pražanku imajo, ali doktor Zobrova koča še vedno zapuščena stoji in že ljudje pripovedujejo bolj pravljično, ka-kov je bil on. Niti njega ni, niti poročila o njem. če še živi, mora biti jako star in mator. Ali žalibože, da to verjetno ni, valjda ga je kolera pokosila v daljni tujini in mirne starosti uživati v domovini ni mu več treba. In to MAJ L131II41I15I!16I171.18B19i I20:|21;i22:i23ll24il25ll26: aiBMoaiun KOLEDAR društvenih prireditev MAJ 13.—Pevsko društvo PLANINA priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih pop. 13.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v novi farni dvorani. 13.—Materinska proslava otrok Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti. JUNIJ 2. — Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v veliki dvorani pri Sv. Vidu SPOMINSKO PROSLAVO. Začetek ob osmih zvečer. 3. — Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi spo-misko romanje k Lurški Mariji na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce. 17.—Dramatsko društvo LILIJA priredi piknik na farmi sv. Jožefa. 17.—Izlet otrok Slovenske šole pri Mjariji Vnebovzeti na Belle Isle. 24.—Ohio KSKJ dan. 24.—Odbor staršev slovenske šole pri Sv. Vidu priredi izlet staršev otrok in prijateljev slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovensko pristavo. JULIJ I. —Otvoritvena p r i r e ditev na Slovenski pristavi. 7. —Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi tekme za slove nsko prvenstvo na Slovenski pristavi. 8. —Telovadni nastop in piknik Slovenske telovadne zveze na Slovenski pristavi. II. , 12., 13., 14., Jf5.'—Vsakoletni je škoda zavoljo tega, ker ko ai bil mož prišel po svoji obljubi domov v Volčjak na starost počivat in bi bil videl srečni zakon n a Pražanku, užival ljubeznivo postrežbo mlade žene in Lisca, izgubil bi bil morda svoje ostre sodbe o judeh in o tem svetu sploh. Konec farni karnival pri Sv. Vidu. 22. —Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na farmi sv. Jožefa na White Rd. 29.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 5.—Dramatsko društvo LILIJA priredi “Slovenski dan” na farmi sv. Jožefa na White Rd. 12.—Pevsko društvo SLAVČEK priredi piknik na Slovenski pristavi. 26.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. OKTOBER 21.—Pfevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 28.—Pevski zbor LIRA priredi ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER 4.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10.—Štajerski klub priredi martinovanje. H.—Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. H.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 3.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23. —Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič. Začetek ob 3:30 popoldne. ------o—— Hranite denar za deževne dneve — ’ upujte U. S. Savings bonde! Cleveland, O. — Leonard Ostrovsky, brat mestnega sodnika Bernarda Ostrovsky, se poteguje za demokratskega kandidata za poslansko zbornico pri primarnih volitvah 8. maja. Kandidat se je rodil aprila 1922 na WarrensviHe Heights ter po končani osnovni in srednji šoli študiral pravo na Cleveland Marshall Law School. Njegovo kandidaturo podpira okrajni odbor Demokratske stranke. Leonard (Ostrovsky želi jcei sposobnosti in delovne vne-V državno zakonodajo lme' 'Takrat Se poteguje za imenovanje za demokratskega kan- Mary Novak kandidira v državni senat Ohia Cleveland, O. — Mrs. Mary Novak je znana delavka v demokratski stranki in članica v njenem okrajnem in državnem odboru. Tako je razumljivo, da jo podpira okrajna organizacija pri njeni kandidaturi v državni senat. •« r n“*vp< „ Pri jutrajšnjih primarnih volitvah je med kandidati za dvoletno dobo na demokratski vo-livnici. James P. Kilbane želi v državni senat Ohia Cleveland, O. — Kandidat James P. Kilbane je bil štiri poslovne dobe v državni poslanski zbornici, kjer je pokazal pr e- POSEBNA RAZPRODAJA ŽENSKIH POLETNIH OBLEK BREZ ROKAVOV ANZLOVAR'S Ta kupon je vreden 50 DEPT. STORE didata v senat za dobo dveh let. Pri svoji kandidaturi se sklicuje na svoje delo v poslanski zbornici in se volivcem toplo priporoča z obljubo, da bo v bodoče prav tako nesebično delal za splošno dobro kot v preteklosti. ------o----- Evropska gospodarska skupnost je kar zasuta s prošnjami za vstop! BRUXELLES, Belg. — Sedaj je prosila še Norveška za sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost in sicer za “pridruže-članstvo”. Ne bi rada bila popolna članica, ker bi rada dobila nekaj izjem od rednih obvez, kot jim ima sedaj Grčija. Še pred Norveško so prosile za članstvo Anglija, Irska in Danska. Avstrija, Švedska in Švica so prosile samo za “pridruženo članstvo”. Turčija, Španska in celo Izrael bi tudi rade stopile v zvezo s Skupnostjo. V krogih Evropske skupnosti niso vseh teh prošenj preveč veseli. Imajo med seboj še celo vrsto nerešenih vprašanj in o teh bi se radi sporazumeli, preden sprejmejo nove članice. Pri sprejemu v članstvo bodo seveda imele prednost države, ki pripadajo NATO, kajti Evropska gospodarska skupnost je mišljena kot gospodarska podlaga za politično zedinjenje za-padne Evrope. Skupnost nima radi tega zaenkrat nobenega posebnega veselja, da se briga za nevtralne države, kot so Avstrija, Švica in švedska. Še manj zanimanja bo seveda za nevtralce Titovega tipa. med državnim tajnikom Ruskem in zunanjimi ministri Anglije, Zahodne Nemčije in Francije. Rusk bo torej lahko nadaljeval pogovore z moskovskim poslanikom Dobryninom, toda ne bo ničesar predlagal, niti stavil kakšnih pogojev. Podobne pravice bo imel seveda tudi Dobrynin. To je vsaj premik z mrtve točke, ako ravno ne velik uspeh za našo administracijo. Ali bo Hruščev s tem zadovoljen, to se bo šele pokazalo. Vsekakor moramo vpoštevati, da je večkrat zelo težko potegniti mejo med razgovori in pogajanji. ------o------ Pojasnil ji je Duma/s je vedno trdil( da so ženske angeli. V družbi ’je bila neka jezična gospa, ki je imela potlačen nos. “AH se upajte trditi, da sem angel?” vpraša pisatelja. “Seveda, milostiva! Tudi vi ste angel, samo smolo ste imeli, ko ste prileteli z neba, ste padli na nos. V — V Združenih državah napravi vsako leto okoli 13,000 ljudi samomor. Ženske dobijo delo Išče se ženska za nekaj ur dnevno v opoldanskem času za enostavno gospodinjstvo k zakonskemu paru. — Stalna služba, dobro plačilo. — Kličite: IV 1-0400. (90) MALI OGLASI Avstrijski kancler dr. Gorbach prišel na obisk v Washington WASHINGTON, D. C. — Washington je prišel na obisk avstrijski kancler Gorbach in pripeljal seboj tudi svojega zunanjega ministra dr. Kreiskya. Namen njegove poti je prošnja na Kennedya, naj pomaga Avstriji, da postane “pridružena članica” Evropske gospodarske skupnosti. Gospodarska skupnost ni ravno preveč zainteresirana na Avstriji, ker je Avstrija po mirovni pogodbi obvezana na nevtralnost in ne more nikoli postati članica Zedinjene Evrope. Na Dunaju mislijo, da Skupnost ne bo sprejela Avstrije, ako nanjo ne pritisne Amerika. Da varuje svojo nevtralnost, bo dr. Gorbach šel v juniju tudi v Moskvo na obisk h Hruščevu. Podrobnosti Obiska so že dogovorjene. ------o----- Prvi poskus s televizij-skim prenosom preko satelita se je posrečil WASHINGTON, D.C. — Okoli zemlje kroži že par let satelit Echo I, ki ima obliko balona. Svoj čas smo se vsi zanimali zanj in ga skušali zajeti s prostim očesom. Zanimanje zanj je za nas jenjalo, ne pa za učenjake in strokovnjake. Pretekli teden so napravili zanimiv poskus. Preko Echo I so prenesli na televizijski način slike iz Kalifornije v državo Massachussets. Slike niso bile ravno čiste in razločne, toda to razlagajo s tem, da se je površina balona močno nagrbančila. Z nagrbančene površine sčveda ni mogoče prenašati jasnih slik. Povrhu je še lahko mogoče, da je površina balona pokrita s drobnim prahom, ki tudi ovira dober prenos. Vsekako je lepo, da se je prvi poskus prenosa televizijskih slik preko satelita sploh posrečil. Tajnik ali tajnica Moški ali ženska, ki razume knjigovodstvo, dobi delo v Slovenskem domu na W. 130 St. Za podrobnosti pišite na Wm. Sinkovič, 3278 W. 122 St., Cleveland 11, Ohio. _____ (92 Sobe sc odda 4 sobe in kopalnica se oddajo na 1010 E. 63 St. Kličite UT 1-9658. —(91) Iščem 3 sobe v okolici Euclid Ave. in 222 -250 - 260 cesti. Pokličite EV 2-7299. (90) IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 18216 Marcella Rd. KE 1-4993 LEOPARD MODEREN — Leopardova koža je postala priljubljena v \vrhovih zenske mode. Na levi vidimo ir plašču iz leopardovega krzna angleško kraljico {Elizabeto II. sredi znano filmsko igralko Elizabeto Taylor in na desni ženo predsednika Združenih držav Jacqueline Kennedy. Naprodaj Zelo ličen 6-sobni bungalow, poploščena kopalnica, nič garaže, Bonna Ave. Kličite EN 1-6592 za sestanek. (2, 4, 7 maj) Mesnica naprodaj Dobro idoča mesnica naprodaj v Collinwoodski slovenski naselbini. Po zmerni ceni. Kličite Ke 1-0983. (93) Washington naj se z Moskvo samo pogovarja, ne pa pogaja ATENE, Gr. — To je menda bistvo doseženega sporazuma NADUHA Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah. Ali ste že prispevali kaj h gradivu o slovenskih izseljencih? Naslov osrednjega znanstvenega zbirališča je: Slovenian Research Center, Box 843, Columbus 16, Ohio. PrijaSers Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & G8th St.. EN 1-4212 CE HOČETE ... ' prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Pierre 1’Ermite: Žena z zaprtimi očmi Marija plačuje tu račun za tiste nasmehe: zadene na Melanijo, ki je docela spremenjena. (Konec je uslužnosti zadnjih dni, konec vseh nadetih videzov, vsega zadrževanja!... Kuharica je obljubila gospej, da se bo premagala, toda zobje jo preveč bole, imajo potrebo, nujno, nepremagljivo potrebo ..., pohot, da se zasade v to mlado srce ..., v to meso, ki ni rumeno... Nevzdržno sovraštvo, pogoršana zavist se žurita, da spravita v jok te svetle, modre oči, ki niso izstopile ven in niso krvavopro-gaste kakor Melanijine. In ko so tedaj zatvornice odprte, se zažene vse zadržano va-lovje mržnje naprej. To kosilo v nedeljo dopoldne je bilo gnusno; Marija je dobesedno močila svoj kruh s solzami. Stoječ pred svojimi lonci se Melanija divje naslaja ob kislih prvencih pojedine svojega maščevanja. “O, le vekaj, opica!... solze, ki jih točiš danes, niso nič v primeri s tistimi, ki jih boš pretakala jutri, ko se tvoj opiček odpelje nazaj v Pariz... A, ti si se hotela boriti z Melanijo? ... Melanija te stre kot stenico, ki si.. ” Marija se je zatekla k večernicam. Vsaj cerkev ji je še ostala... Bila je njeno edino pribežališče, ko že celo v svoji sobi ni bila več varna. Vrnila se je po peščeni obali, nakupila školjk za svojega galeba in za vsak slučaj celo nekaj hrane zase, za slučaj, če bi bilo razpoloženje Melanije takšno, kakršno je bilo dopoldne. Gospod župnik ji je bil sicer rekel, da naj zapira oči... Žal pa je imela ušesa... in davi je bila mera res prepolna za siroto z dvajset leti. Potem pa je bila to nedelja... poletna nedelja..., počitniška nedelja na deželi...! Zdelo se ji je, da bi se moralo tudi sovraštvo odpočiti. A senca je še bolj senca ob sončnih dneh... Sovraštvo je še bolj sovraštvo v nedeljo, CHICAGO. ILL REAL ESTATE FOR SALE ELK GROVE — 3 Bedrm. Brick veneer, meadow lark ranch. 1 yr. old. Cabinet kitchen. Bit-ins. 1% tile baths, washer, dryer, patio, landscaped. G. I. Mtg. avail. Owner asking $20.500. PH. 437-2879. (90) BELL WOOD — Beaut. 4 Rm. frame res. Gas heat, garage, Many extras. Convenient location. — Sacrifice $16,000. Owner. Phone LI 7-7587. (91) ki je dan družine in ljubezni. Jokala je bila opoldne, jokala je sredi vesele množice, smejočih se otrok, na bregu morja, v katerem se je zrcalilo sinje nebo. In kot onega večera je ugledala nenadoma Ludovika Hug-ha, ki je šel na običajen sprehod kot drugi ljudje in prihajal v smeri proti njej. To pot mu ni skušala več prikriti svojih solza. On je bil oči-vidno ves iz sebe. “Kaj vam je vendar, moja u-boga Marija?” “To, da sem pri vas neizmerno nesrečna!” “Pri nas,..?” “Da pri vas ...” “Pa kdo... pa kaj vas dela tako nesrečno?” “Papa? ... gotovo ne!... Vi ste mu zelo simpatični... Mama? ... Uboga mati... Morate ji odpustiti. V bistvu je tako dobra! ... Jaz? ... Pa saj veste dobro, da jaz! ... Povejte ... govorite!... Mogoče Melanija, ta surovina? .. Če je samo ona vzrok, jo stlačim v lonec za govedino! Vržem jo čez prag še danes ... Veste ..., kadar me kaka stvar vsega zgrabi, sem strašen! .... Dajte ..., odgovorite ... Morem li kaj storiti za vas?... In zdi se mi, da moram, ko vas pa ...” Ludovik se je ustavil prestrašen nad stavkom, ki mu je butil sunkovito iz srca na ustnice, — stavkom, ki si ga ni upal dovršiti ... Sama v tem oglu obrežja sta si gledala mlada človeka naravnost v obraz ... iz oči v oči... s stegnjenimi rokami, in ne da bi bila hotela, oba v istem položaju zanosa in bolesti. Toda beseda, ki je imela biti izgovorjena ..., ni bila izrečena ..., blisk, ki je imel posvetiti, se ni pojavil, Kaj se je godilo v skrivnostni globini njunih duš? ... Ludovik strašni se je ustrašil..., dekle tudi. In ne da bi nadaljevala razgovor, ki ju je po prvih besedah oba razburjal — ko eden ni upal z besedo na dan... in druga ni marala slišati..., je Marija napravila isto kot navadno ... zbežala je s krikopi in 7 roko na očeh: “Pustite me, ah ... rotim vas, pustite me!” Trindvajseto poglavje Ustrahovana vsled Celestina, ki ga je še vedno mučil v notranjosti resničen kes, je postala Melanija tisti večer bolj mir na. “Končno,” ji je bil poklical v spomin šofer, “dajo celo ubijalcu, ki ga bodo obglavili, cigareto ali kozarec ruma ... Marija pa je le kradla. Jutri bo izvršena obsodba nad njo; pusti te jo torej danes, da použije v miru svojo zadnjo večerjo. Sicer vas je pa tudi gospa prosila. In potem je neznosno v ku-minji, kjer se venomer mesarijo.” “Oh, kaj gospa..., usedem se nanjo! In kdo pa mesari tu? Jaz se samo branim proti pustolovki, ki je zmožna vsega. Naj bo, bom pa poskušala, da se zdržim ... o, ne radi gospe, ampak radi sebe..., ker čutim, da so moji živci zvezani z želodcem.” In res je njeno veličanstvo zadržalo svojo jezo. Pred odhodom v sobe je Marija prižigala v jedilni shrambi bakrene svečnike; Ludovik Hughe je prišel kot po navadi vi ne morete storiti zame ničesar ...” V tem hipu se je zapovedoval-no oglasila na hodniku gospa Hughe: “Kje je gospod Ludovik?” “Kje hočete, da naj bo!...” je zamrmrala Melanija, ki je tudi prišla po svečnik, katerega ni nič potrebovala. Marija je odšla poslednja navzgor. Zopet jo je stisnil duh po cigari v grlu ... Nezaupno je pogledala ..., iskala... Zgodba z njenimi ključi ji je prišla spet na mar... Lega njenega kov-čega se ji je zdela spremenjena Tedaj ga je odprla, ta kov-čeg, ki je hranil toliko spominov ... Prvi, čeprav površni pregled ji je povedal brez sence dvoma, da je bil kovčeg odprt in prebr- la ..., vse videla natanko kot da je bila sama prisostvovala prizoru, se je dvignil v njej stud, neizmeren, nepremagljiv, pogre-zujoč vsakršno neodločnost. Sam gospod župnik ji' ne more več očitati, če zapusti hišo, kjer so tako ravnali z njo. Jutri zjutraj odide. Sedeč na svoji majhni železni postelji, premišljuje Marija dolgo v noč ... Drugo za drugo vidi zopet temne postaje, po katerih je polagoma prišla sem... v tak položaj, da je usoda nje, Rozaline pl. Cressy. nekdaj graščakinje na Framboisieri, odvisna od tega gnojnega sovraštva, ki se imenuje Melanija! ... Žival je žival. Pustimo jo, da požre svojo vrstnico za eno kost več ali manj, za malo razliko v izmeri hrane, ker je ta hrana po svojega in je ljubko skoro drugega za drugim kose perila, skan. In ko je Marija predevala pač njeno edino upanje in njen očetovsko dejal mladenki roko pod pazduho? ...” “Ali je nocoj vsaj malo bolje? ...” Marija je skomizgnila z rameni kot da je izgubila pogum: to je bil ves odgovor ... “Jutri odpotujem navsezgodaj v Pariz; a če ta teden ne bo bolje, zanesite se name, da bom koj ob vrnitvi nastopil čisto brez vseh ozirov. Ne bom dobro spal nocoj ob misli, da ste vi neizmerno nesrečni pod streho, ki je moja ..., ki je koncem koncev streha poštenih ljudi... Jaz pa hočem, da ste tukaj neizmerno srečni... Čujete-li, moja Marica?... Ne pravim vam teh besed le kar tako v zrak... Ali razumete, da govorim resno ..., oh ... tako resno!...” Marija je dvignila k njemu oči, v katere so zopet prihajale solze... “Ali mi verjamete, Marija ..., FOR SALE BY OWNER TO CLOSE ESTATE 2 Flat 5 an 6 rooms, closed in porches, garage, Wide lot. Close to schools & churches. Call PR 6-4942 or HE 4-3104. (90) 3 flat all modern brick building — plus grocery store; stock and fixtures — Open house Sunday 10—5 4955 W. Berenice. BELLWOOD — Lovely 4 bdrm. area; Brick Cape Cod. Conv. loc. Nr. schls., shopg. & transp. Beige fix. Bath, (birch kit., 2 bdrms. % finished on 2nd. Lge. bsmt. Gas ht. Immed. poss. Under $20.000. Owner. LI 4-0838. (91) BY OWNER — 3 Apartments. Deluxe 6 rooms. Double bath. $41,500. 374-1110. M OB CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN WITH BUILDING FOR SALE GOOD ESTABLISHED BUSINESS. IN GAGES LAKE, ILL. BY OWN ER. For information call BAldwin 3-9131. (91) DRIVE-IN SANDWICH SHOP FOR SALE 1820 RIVER ROAD MELROSE PARK, ILL. (92) je zapazila sredi bele svilene bluze debel pepel, odpadel s cigare. Ura je bila 11 ponoči. V svojih ogorčenih mislih je Marija vzpostavila prizor: nekdo je prišel danes v njeno so bo ..., neki moški brez najmanjšega dvoma ... Vstopil je bil sem kot da je tu doma s smotko v ustih ... Ni bil to gospod Hughe niti Ludovik.... Torej Celestin ... Zakaj potrebna je gotova duševna podlost za izvršitev izvestnih stvari. A Celestin ni bil sam... Celestin je ovca ..., vodila ga je Melanija ... in ga prisilila, da je postal njen sokrivec. Vzeli so ji bili ključe, toda ne, da bi jo okradli..., le da vidijo ..., se prepričajo ... najdejo podatkov o kom ali čem. Idoč logično od sklepa do sklepa v tem zelo jasno očrtanem problemu, je Marija kmalu do- nizkotne zavisti. Marija se je zagledala v daljavo kot da išče v preteklosti ob- raz svojih prednikov, da jim P°' reče: (Dalje prihodniičl edini ideal. Toda človeško bitje, naplavljeno kot ona na ta otoček bede! Toda tako zvana izobražen-ka! ... Toda krščena duša!... Toda žena, ki je šla skozi življenje, pa se zagrize z vso divjostjo v ubožico, ki ga komaj pričenja! ... Dvigajoč oči k svojemu razpelu, kjer visi samoten On, ki je podal edinstveno pravilo za srečo: Ljubite se med seboj, se spusti Marija Durand v jok. Kako strašna reč ... Pasti s svojega socialnega položaja----- biti prepuščena brez obrambe bitjem, za katere boste vedno tujka in pri katerih vzbujajo vaše lastnosti, namenjene drugačnemu okolju, takšen odpor moja mala, draga Marija? ...” i gnala dovolj. “Da, verjamem vam ... Toda' In ko si je vse to predstavi- DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 St. Cl»ir ATenne vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj, do 7 zt. Priiave nepotrebne S 1 Is § | S« | i m | r Za dobro vlado PONOVNO IZVOLITE DEMOKRATA Anthony F. NOVAK STATE REPRESENTATIVE Primarne volitve 8. maja 1962 ANTHONY F. NOVAK Priporočen za ponovno izvolitev od Cleveland Press Cleveland Plain Dealer Democratic Executive Committee AFL - CIO Cosmopolitan League p P 21 p 2» S: p 1 g, n i I I HOUSEHOLD HELP WOMAN FOR HOUSEWORK AND CHILD CARE. Stay. Own room. Good salary. Call days MO 6-0831 or Evening’s ME 7-5763. (90) DAVKI davki DAVKI Volite NO na glasovnici št. 1 JOHN CARNEY je dejal: (okrajni avditor) FRANK BRENNAN je dejal: (okrajni blagajnik) “DAVKI NA POSESTVA SO PREVISOKI” TUDI Ml TO PRAVIMO! Buckeye Home Improvement Association Harvard-Scott-Lee Association VOLITE NO NA GLASOVNICI ŠT. I The Apartment and Home Owner’s Association Karl Duldner, 691 The Old Arcade Zaradi njegovega R-lefnega dela v zakonodaji glasujte za .... JAMES P. KILBANE DRŽAVNEGA SENATORJA (Demokrat — 2-letni termin) Odvetnik v praksi Veteran II. svetovne vojne Graduiranec Višje šole Sv. Ignacija John Carroll Univerze Western Reserve odvetniške šole Priporočan od: • Cleveland Press • AFL - CIO • Plain, Dealer • Cosmopolitan Leagues • Railroad Brotherhoods • Citizens League FOR STATE SENATOR JAMES P. KILBANE Kilbane for Senate Comm. 555 Terminal Tower B. Traczyk. Chairman Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St_ 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088 KEnmorc 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene NA NEVARNI POTI >— Slika kaže \skupino pisokošolk v Londonu, Iki oblečene v poganske svečenike 'druide (nesejo svojega tovariša ru sprevodu na “žrtvenik” po poganskem običaju izpred krščanske /dobe \v Britaniji. Obred je bil v okviru študentovske zabave, katere dobiček je šel v dobrodelne namene. POGLED V BODOČNOST Slika kaže mali model teleskopske {kamere stratoscope II., ki jo mislijo poslati še pred koncem leta v 'vesolje, da bo posnela fotografije planetov tin {drugih nebesnih teles.