Izhaja trikrat na teden Taaki torek, četrtek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3.50. Za Chicago $350. Issued three times a week every Toes-day, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGOJLL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 187Q- wjeshga tlacl ŠTEV. (No.) 128._CHICAGO, ILL., TOREK, 31. OKTOBRA—TUESDAY, OCTOBER 31. 1922. LETO (VoL) VII KRIZA V ITALIJI' FAŠISTI NA KRMILU. Rini, 30. okt. — Vpliv fašistovske patriotične organizacije v Italiji ra-pidno narašča in je že dosegel naj-viš;e vladne kroge v Italiji. Vpliv fašistov je tako silen, da je vrgel se-danii vladni kabinet raz stolcev. Ministrski predsednik Facta je moral odstopiti in žnjim cel kabinet radi silnega političnega pritiska fašistov, katerih vpliv je preplavil že zadnjo gorsko vas v Italiji. Patriotična organizacija fašistov je za Italijo dobra stvar. Glavni namen fašistov je sto-procentni patriotizem. Po vseh večjih in manjših mestih imajo svoje lokale s svojimi lokalnimi načelniki, ki v slučaju potrebe odločno nastopijo politično in s silo če potreba. Tako smo videli pri zadnjih komunističnih poizkusih .....v severni Italiji nastopiti fašiste s silo, ki so kar na svojo roko zadušili vse revolucijonarne poizkuse komu«-nistov in socialistov. Iz narodnega in mtrio? ičnega stališča so fašisti Italiji velika opora. V njih patriotič-ni zagrizenosti pa prestopijo festo-krat meje narodne tolerance. Tako so že večkrat naprimer zdivjali po Goriškem, v Trstu in I stri i i proti Slovencem, ker zadnji ne morejo pozabiti čez noč. da so Slovenci. Kdorkoli se jim zdi za Italijo pretr.nis patri* tičen. nastopijo proti njemu. Italijanska vlada jih seveda ne avirz pri teh poizkusih, ker razume, da je to nji v korist. Glavni sedež fašistov je mesto Milan. Italijanski kralj ie baje koncem z-' d njega tedna povabil na zasebno konferenco načelnika fašistov Sig-norja Benito MusfcoHno. Politični voditelji raznih r.tfank so mnenja, da krni j želi zvedeti, kakšen kabinet si žele patriotičtii fašisti, ki so seda-niemu kabinetu vsestransko nasprotovali. Ker je pozvan h kralju obenem tudi'Salandro vnet pristaš rasistov in izboren, vešč državnik, je javnost prepričana, da bo kralj po-ve-il farmiranie enemu izmed faši-stovskih voditeljev. Ker.je po več mestih v Italiji proglašen preki sod vsled zadnjih nemirov. ki so nastali med prebivalstvom vsled notranjih političnih prepirov. so fašisti mobilizirali svoje s-le in zasedli nekatera mesta. Vlada je storila iste korake in pošilja vojaštvo na pozorišča. Toda vojaštvo in fašisti si podajajo roke in razven ™alih prask v Gremoni vlada meč vladnimi vojaki in fašistovskimi če-,tnmi najlepše prijateljstvo. Vladi šaro* je znano, da vojaštvo se ne bi bo-nlo proti fašistom, kakor tudi ne fašisti proti vojaštvu, ker koncem konca so vojaki in fašisti eno. Najbolj so nezadovoljni med vsemi italijanskimi socialisti in komunisti, ker jim fašisti prav vestno gledajo pod prste. Pa tudi druge stranke so alarmirane, ker jim fa-*isti zabranjuieio vsako akcijo. Vse ■tf® je porodilo za Ttalijo krizo, ker sp osna nezadovoljnost kipi tudi iz Lpolitičnega kotla polentarjev. RUDARJI POVEDALI KOMITEJU KJE LAHKO NAJDE ZLO: __1 Washington. 1). C.. 30. okt. — Se-jstavljena mešana komisija iz zastop-jnikov operatorjev, publike in vlade ; Združenih Držav, bo te dni pričela z preiskovanjem, kakor ji je bilo su-'gestirano v pogodbi med operatorji in rudarji na podlagi spravne pogodbe v Clevelandu. Odbor združenih ameriških pre-1 mogarjev je danes obvestil ta preiskovalni komitej. kateri bo proučeval, j kako naj se uredi bodočo plačilno lestvico . da bi bila pravična za obe stranke enako, kako naj vodi svoje preiskovanje in kam naj pogleda, da bo našel vzroke zakaj operatorji prodajajo svoj premog nekaterim izvoljenim ceneje, kakor drugim. V svoji resoluciji odbor premogarjev su-1 gestira komiteju: "Komitejova prva dolžnost je. dal pronajde produkcijonalno ceno premoga, koliko namreč stane tona pre-; moga operatorje in za koliko ga poltem prodajo tono konsumentom. Po-j item pa naidite. kam gre svota, ki j ostane od ])rodukcijonalne cene. kdo ' ta profit spravi." "Mi hočemo tudi vedeti, zakaj o- j jperatorji prodajajo raznim podjetjem. kot so železnice in drugi mnogo ceneje premog, kakor ga prodaja-I io navadnim konsumerjem. Po na-išem mnenju (iela ravno to vedno V:-'•"vp naši celotni industriji." "Smo t"di proti temu. da 1-jo'nče premoeariev uravnale na podlagi 'oevnega zaslužka, ker dnevni zasin/c » f- razlikuje. Vpošteva naj j se letni / :;,..žek in na podlagi iste-, rrp nr '>-^a bodočo plačilno lestvico." j FV kdor ni si en ta lahko v:di. rM premogarn so'pokazali preiskovalnemu komiteju kje je ključ, s katerim lahko najdeio vsa zla, ki vedno ogro- ! ža mir med operatorji in premogar- j ji. Zlasti zadnja točka, ki se tiče dnevnega in letnega zaslužka je naj-vnžneiša. Javnost včasih sliši, ko kak premogar na kateri dan malo več zasluži po gotovih naključjih, si dela sodbo, da je premogar bogato plačan delavec. Tako na primer bobnajo v svet operatorji. Javnost oa ne pomisli niti za trenutek na skupni letni zaslužek premogarja, koliko, da zasluži povprečno na leto. Pomisliti je treba, da v poletnem času. premogorovi obratujejo komaj . 00 dva do tri dni na teden, Premolar I ... . ... \ pa mora živeti prav tako in jesti prav tako vsak dan, kakor bi delal stalno vsak dan. Torej odkod si jemljejo o-p era t or j i pravico zidati svoje dokaze. da premogarji dobijo primerni; zaslužek, na dnevnem zaslužku?« Nič bolj krivičnega ni za premogarje kakor to. Ako bo komitej vodil svo-p je preiskovanje na nepristranski nodlagi. tedaj bo uredil bodočo pla-čilno lestvico na podlagi skupnega \ 'etnega zaslužka premogarjev, ki je v primeri z zaslužkom drugih de- -lavcev v resnici povprečno veliko ■ premajhen. Zakaj bi se ne dalo pre- J mogarjit to, kar pošteno zasluži! ! RAZNE N0YICE. ! _ ____________ | NAČELNIK FAŠISTOV NA KRMILU. London, jo. okt. — Glasom najnovejših poročil iz Rima. je italijanski kralj poveril formiranje novega kabineta v roke Signora Benitto Mnssolifio načelnika italijanskih fašistov. -o- BOLGARIJA ZAHTEVA AUTONO-MIJO V TRACIJI. Sofija. 30. okt. Ministrski predsednik je govoril pred bolgarsko zbornico in pov-idarjal, da Bolgarija zahteva odločno po-I polno autonomijo v zapadni T raciji. Izjavil je tudi. da misli Bolgarije so na strani Balkancev in ne Turkov. --o- LLOYD GEORGE PRIČEL RESNI POLITIČNI BOJ. !• London, 30. okt. — Lloyd George je pričel zadnjo soboto z vso resnostjo politično kampanjo. Svoji prvi politični govor je imel v Londonu v dvorani sv. ; Andreja. Ta teden na bo govoril po vseh |večjih mestih Anglije. -o- FILIPINCI HOČEJO NEODVISNOST. Manila. P. I. 30. okt. — Filipinska zbornica je sestavila resolucijo, ki jo bo- •io te dni odposlali washingtonski vladi i V tej resoluciji zahtevajo tilipinci popol-'o neodvisnost. --o-- Z. D. SE NE BODO VDELEŽILE MIROVNE KONFERENCE. Washington. D. C.. 30. okt. — Dr/.av-ni department je danes odgovoril Potn-i 'aretu, francoskemu ministrskemu pred-I sedniku na njegovo povabilo za na mi-ro,-iio konferenco gledo bližnjega vsho-da, da Združene Države ne bodo uradno 'prisostvovale na konferenci. -o- IRCI HOČETO NA VSAK NAČIN REPUBLIKO. Dublin. 30. nkt. — Irski uporniki so izdaTi posebne letake, kjer valvjo vse republikansko čuteče elemente, da se dvig-u*in in pomagajo formirati Irsko v re-^ubliko.—«£a republikanskega predsedniki so odobrili zopet De Valero. --o- KRALJICA HOČE REŠITI SINA IZ JEČE. Korjenhaqfen. 30 okt. — Grška kralji-I -t OIti Vi se nahaja na Danskem je -VJenila kljub svojemu razrahljanemu • '-"vin se noHati takoj v Atene, da tam poizkusi rešiti iz zapora svojega sina [ ^rdreia ki so Lrri zaprli grški revolu-jcijor>arji. -o- PRORAČUN KAŽE DA BODO ZDR. DRŽ. KRATKE ZA CEL BILJON. Washington. D C.. ?o. okt. — Prora-;,,n. ki so rrn i-'delili zh prihodnje fiskalno leto finančni st^okovii^ki kaže. da izdatki Zdr. Drž. višii od dohod-za cel biljon. Davčni veščaki so na ''"hi >"n pridno proučavaio iz kakih davčnih rirov bi dobili ta potrebni denar. --o-- KAZNOVANI ZRAKOPLOVEC. Savanih. Ga. okt — Zrakoplovec S, T. Tavlor je bil tukaj obsojen na 00. crlrbc. ker je včeraj vozil po tu-'"^'šnem Dafflin parku s svojim zrakoplovom preblizu zemlje. -o- OROPALI BANKO. P'ttsfielH. 111. 30. okt. — V Državni. nanki v New Canton so vlomili zlikov-ci v oklopno blagajno in ukradli 3 tisoč v gotovini. O ziikovcih ni nobenega sledu. v --o- DRŽAVNI MLIN V N. DAKOTI OBRATUJE. Grand Forks. N. D.. 30. okt. — Danes so pričeli z obratovanjem v državnem mlinu. Ta mlin je največji v drža-v tatuvi niso mogli odnesti in so Jih ; pustili v bližini graščine. -o- Povišane poštne pristojbine. Vlada ie povišala pisemsko poštno pristojbino tako. da bo v državnih mejah pisma do 20 g. treba frankirati z enodinarsko znamko, za vsakih naslednjih 20 g. pa še priložiti pol dinarsko. Casniško poštno pristojbino je pa zvišala na celih 150%. Frej je bilo treba časniku v državnih mejah frankirati z znamko dveh par, odslej ga bo treba z znamko petih par. Tako bodo Jugoslovani posle i še boli uboge pare, kakor so bili doslej. KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923. je krasna knjiga. Vsebuje 256 strani. Koledar dobite pri lokalnemu zastopniku, ali pa pr site na naše upravništvo. Rojaki sezite po tej krasni knjigi, dokler ne poide! Naročnino pošiljajte na: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILLINOIS. EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comnany. 1849 W. aand Street, Chicago. I1L Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. Holy name. Te dni bomo slavili po celi Ameriki slavnost petdesetletnice ustanovitve prvega društva Holy Name v New Vorku pri 00. Dominikanih na Lexington in 67. ulici. Po vseh župnijah, kjer imajo podružnico tegia društva, se bo ta dogodek proslavil z raznimi slavnostmi. Tudi slovenskim podružnicam tega društva priporočamo, cia porabijo ta praznik \ to. da bodo med seboj poglobili društveno delovanje, kier je omrzlo, gn [»oživili, pred vsem pa obnovili agitacijo zn nabiranje novih članov. Holy Name društvo. — Društvo Najsvetejšega imena je najkras-nejša katoliška organizacija, kolikor jih imamo v cerkvi. Ta organizacija ima namen združiti v krepko, strogo katoliško, versko globoko prepričano organizacijo vse moštvo Amerike brez razlike narodnosti ali škofij. Pa ne samo združiti katoliško moštvo, može in fante v organizacijo, temveč skrbeti za to. da gre katoliško prepričanje tudi globoko v mišljenje, življenje in delovanje našega moštva. * * * Le prerado se zgodi, da postane katoliška vera onim, ki pravijo, da eo katoliki, samo nekak plašč na zunaj, katerega se obleče največ vsako nedeljo, ko se gre v cerkev. In sicer največkrat morda samo za v cerkvi, predno se pa gre v cerkev, in takoj, ko se pride iz cerkve, je pa ta plašč za nič, se ga sramujejo, ga nočejo pokazati na zunaj, nočejo po njem uravnati svojega govorjenja, svojega mišljenja, svojega delovanja, svojega življenja. * * * V tem imamo žalostno sliko od doma. Doma se je pred leti razvila krasna organizacija, katoliška politična organizacija- katero smo poznali kot S. L. S., Slovensko Ljudsko Stranko. Krasno je nastopala in nezmerno veliko dobrega storila med slovenskim narodom. Ko bi bila ta stranka ostala tudi v času prevrata pri oni moči. pri kateri je bila preje, bi danes naša domovina ne bila v toliki bedi in toliki revi, kakor je v resnici. Toda kako ie prišlo, da ta. tako krepka in močna organizacija ri cstala močna tudi v času poskusen j in krize? Uzrok je edino v tem, na ni šla na globoko, da ni skrbela za to. da hi oni .ki so njeni pristaši, pred vsem oni, ki so bili njeni voditelji, ne bili samo po stranki katoliški, ne samo po svojem političnem prepričanju katoliki, temveč tudi v svojem srcu, v svojem življenju in mišljenju. Bil je "klerikalec" v politiki, toda brezverec v srcu! Poznali smo "klerikalne može. ki niso nikdar šli v cerkev-, nikdar k sv. zakramentom. Naš blagi apostol škof Jeglič, se je sicer toliko trudil, da bi bil poglobil to krščansko življenje med narodom, da bi bil vzbudil med narodom ta pravi katoliški duh. Toda veliko teh voditeljev ga ni razumelo, ali bolje ga ni hotelo razumeti. Tako je pa prišlo, da ie bila stavba zidana na pesek in ko so prišli viharji, se je podrla oziroma ni vzdržala sovražne sile. Celo njen voditelj, dr. Sušteršič je pozabil na osnovno načelo katoliškega prepričanja, da moramo cerkveno oblast poslušati v prvi vrsti. kajti škofje so nam od Boga dani voditelji, katerim moramo slediti. * * * * Med nami ameriškimi Slovenci opazujemo isto. Koliko naših katoliških mož. ki nosi na svoji suknji gumb katoliške organizacije, morda križa ali presvetega srca Jezusovega, prav pod tem križem ali Srcem Jezusovim pa bije srce. ki je polno mržnje do tega križa, še bolj do tega presvetega Srca. simbola ljubezni božje. Tako katoličanstvo je najgrša hinavščina, je največji zločin sedanje dobe. Moško društvo Holy Name ima pa namen zanesti med katoliško moštvo pravo katoliško moško značajnost. Če si katoličan, bodi katoličan s srcem in duhom! bodi katoličan v svetek in petek! bodi katoličan doma v družini, pri delu, v društveni dvorani, v saloonu, na ulici, povso-di! Če si katoličan, misli kot katoličan, čuti kot katoličan, delaj kot katoličan, živi kot katoličan! Ako le ena izmed teh stvari manjka pri tebi, si hinavec, si na pol katolik, si pol miša pol tiča — nekaj grdega. Kdo ne vidi velikanske potrebe, da se zanese med naš slovenski na-Tfd v Ameriki tega prepričanja? Kdo ne vidi potrebe, da prebudimo naše katoliške mase v Ameriki v tem smislu? Kako je to, da nasprotniki tako lahko zmagujejo na celi črti? Samo ta katoliška mevžarija je temu uzrok. Samo naša zaspanost in naša verska katoliška brez značajnost je tega uzrok. Samo to, ker smo kakor trst na vodi, kakor trepetljika oh potoku, in vsak najmanjši veterček nas nagne, kamor hoče. Danes smo katoliški, jutri smo socijalisti. danes plačamo naročnino za Ave Maria, jutri pa za (ilas Svobode, Danes kličemo Bogu' živio, jutri pa hudiču. Če smo med katoličani imamo pobože*/ obraz kakor kak svetnik, ko smo med socijalisti, smo pa kakor Peter na Pilatovem dvorišču. Vendar naš čas je preresen za tako mevžarijo. za toliko brezzna-čajnost. Dandanes je čas, ko se moramo pokazati odločni katoliški možje, ako smo. Ako pa nismo, pa s svojo barvo na dan. • * * * Zato še enkrat prav toplo priporočam vsem slovenskim naselbinam, naj prirede te mesece do Božiča kake slavnosti, kake prireditve, ki bono imele namen doseči, da se ustanovi Holy Name, kjer ga še nif da se poživi in obnovi, kjer spi, da se notranje pokrepi, kjer še deljuje. Slovenski 00. Frančiškani v Chicago so nam obljubili, da so pripravljeni priti raznim častitim gg. župnikom na pomoč, ako bi potrebovali, dokler bodo njih razmere dovolile. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, IU. — Predzadnjo nedeljo dne oktobra so bili instalirani uradniki Kolumbovih vitezov Jolietskega lokala. V se ceremonije so se vršiie pod vod-vodstvom državnega deputy-a in drugih uradnikih. Z a instalacijo uradnikov pa je bi! prirejen banket v počast novemu odboru -f prostorih njihovega kluba. — Na nedeljo dne 22. oktobra je priredilo naše Slovensko Katoliško Pevsko društvo "Joliet" krasni "Carnival Banquet" v hrvaški dvorani na vshodnem delu mesta. Cela prireditev je resnično bila nekaj izvanrednega. Preskrbljeno je bilo z vsem, z jestvinaini in pijačo, kar najbolje, zakar gre vsa čast našim vrlim dekletam, ki so to pot zopet poka;^-!e, da so mojsterce v svojih strokah. Dvorana je bila krasno okrašena z Halloween bar-i mi. S temi barvami so bi le okrašene tudi mize in tudi gostje s j nosili krasne Halloween kape. Cela prireditev je bila nekaj izvanrednega in vsak se je čuti! veselega in zadovoljne- ; i . VSKO društvo "l^.i^-t" izbirno na-; , p redu je in šteje nekako okoli 40 najbolj-! š h pevcev in pevk: Društvo poučuje i petja in dramatiko naš navdušeni pevo-i vodja Mr. Martin Cvenk, kateremu je vsa naselbina prisrčno hvaležna za nje- j gov trud. ki ga vrši za naš oaro 1, \ nedeljo dne 12. no-(. bo naše pev- ! sko društvo "Joliet" pelo na prireditvi dr. sv. Jožefa K. S. K. J. o priliki, ko i b.>rio priredili veliko veselo igro "Lum-pacij \ agahund." — Pet-letni deček Edvard Papež, na 118 Cora Street, je bil povožen od avtomobila, ko se je mislil umakniti drugemu avtomobilu, je skočil v tem hipu pred drugi avtomobil, kr- ga je povozil. Povoženega so pobrali in prenesli v bližnjo i j lekarno, kjer so pa pronašli, da poškod-| niso smrtno nevarne in deček bo kmalu okreval. — Zadnji četrtek se je vršil v bolnišnici sv. Jožefa izpit bolniških strežnic, t Izpit se ie • frsil \ dvorani sv. Janeza, j Razred strežnic je štel 18 članic, izmed kate-th je 10 sester in 8 civilnih strež- ; nic. — V tukajšni kaznilnici je sedaj pod | 1 liučem 1071 moških in 4- žensk, kjer delajo pokoro za razne kriminale. Sedanje število jetnikov presega vse prejšne v zgodovini. Nove celice v jetnišnici so sedaj narejene tako moderno, da imajo uradniki in stražniki jako malo dela pri nadziranju in upravi. — Avtomobilska nesreča se je prip«1-jtila Mr. Frank Gospodariču. županu iz Rockdale. Zadel je v drug-i avtomobil in . oritem precej ooškodoval svoj avtomo-bil. Potnikov se ni noben ponesrečil. — Stepla sta se t>ri igranju kock John Gombach iz 620 N. Broadway Str. in Filip Stukle iz 6oq N. Chicago Street, j Pri i»rri sta pričela argumentirati, kar j oosjrabi Stukle lopato in ž njo udari Gombacha po glavi. Gombacha so prepeljali v bolnišnico, kjer pravijo, da se nahaja '1 kritičnem položaju. Pozdrav! Poročevalec. Zapomni si, da Bog ne plačuje vsako soboto, toda kadar plača, plača imenitno. Ako si mož bodi eno ali drugo; samo oboje nikar ne skušaj biti. ker biti ne moreš! '..Gilbert. Minn. — Prosim vas za nekoliko prestora v fiitn Edinosti. Rada bi vam malo opisala razmere in novice iz' Giiberta. Delavske razmere niso najboljše, kakor te niso tudi po- drugih krajih v sedanjih časih. Dela sicer ne primanjkuje, toda plače so pičle, da ljudstvo zasluži I komaj za preživež in na kaj drugega !ne more mnogo misliti, zlasti oni ne, ki imajo večje družine. Posebno bo letošnjo zimo drag premog, ker je produkcija premoga silno zaostala vsled zadnje premogarske stavke. Pri nas po Minne-sot iga že sedaj primanjkuje. In če pomislimo, da tukaj po severnih krajih traja zima skoro 6 mesecev, bo še kisla letošnjo zimo za premog. 1 — Mrs. Marv Peternel dolgoletna naročnica naših listov je bolna, že 5 mesecev. Zdravje si ii vrača počasi, na boli-, še. Blagi ženi želimo, da bi kmalu okrevala in zopet zdrava nadaljevala svojo nalogo živl jenja T — Gospa "5torkt)a" se pa tudi prav oogostokrat mudi v naši naselbini. Pred par dnevi je prišla na "jerperge" k družini Kolarjevt in jim je pustila za spomin krepko prvo-rojenko. Mati in. hčer ste zdravi. Čestitamo! — Člani in članice naše-za dramatičnega kluba so se odločili, da bodo 5. novembra vprizorili krasno igro "Mlinar in njegova hči." Več o tem bo gotovo še kdo drugi poročal. Rojake po Mesaba Range prosimo naj nikar na ta dan ne orirejajo na ta dan svojih prireditev, ker bi s tem škodovali sebi in nam. — Se nekaj ne smem pozabiti omeniti. Dne 7. novembra ho-no imeli krajevne volitve. Ta dan se bo volilo tudi okrajnega šolskega nadzornika tukajšnih šol Za to mesto kandidira dobro znana Martha O'Conner. Ta kandidatinja zasluži * pe naše podpore pri volitvah. Ona se je veliko trudila pri podučevanju Slovencev in vseh inozemcev o državljanstvu Združenih Držav. Ona je veliko pri-oomogla. da je danes med Slovenci toliko državljanov, kakor jih ie. Ona ie š" vedno priskočila tujcem na pomoč pri vsaki stvari, zato je naša dolžnost, da io ne pozabimo pri volitvah. Slovenci ^ si na volišče dne 7. novembra in naredim^ križ, kjer je zapisano ime Martha O* Conner. Naj bo za enkrat dovolj pa zopet kaj prihoda jič. Angela Preglet. -o- i .con Run, Pa. — Cenjeno uredni-i : — Prosim za malo prostora v na-e 1 priljubljenem listu Edinosti. Iz naše naselbine se le malo kdo oglasi v jav-uosti. Gotovo mislijo po drugih naselij n .h t'a Moonrunčanje spimo spanje f>:av;čnega. Toda temu ni tako, sedaj stno zapj2s'joni in utrujenemu človeku se pa ne ljubi mnogo pisati. Ta mesec sem -se podal na agitacijo za vaš lepi list E-d nost. Sreča pri agitaciji še ni bila ravno premala Priložene nove naročnike za Edinost sem dobil če tudi z velikim trudom. vendar ponosen sem, da sem v tem 1 tu vsaj nekaj naredil za katoliški tisk. Vsak naročnik jih naj dobi toliko pa se bo šteVlo naročnikov v kratkem tako pomnožil >, da bomo lahko list dobivali vsak dan. Zato na delo vsi naročniki in dajmo da prične z novim letom izhajati katoliški dnevnik! Delavske razmere niso nič kaj preveč dobre. Delamo sicer, toda zaslužek je pa le bolj slab. Primanjkuje delavcev in tudi železniških vozov. Dne 8. oktobra smo imeli v naši naselbini prvo sv. Obhajilo. K mizi Gospodovi ie pristopilo 44 otrok, kar je napravilo izvanredno ganljiv prizor, ko so otroci v nežni čistosti prvikrat zavžili ingeljski krtih. Ob tej priliki je g. župnik, ki je pripravil otroke za sv. Obhajilo jako krasno nagovoril stariše in zatem mladino. Marsikatero oko je bilo solzno. Jacob Drashler. -o- Peoria, 111. — Od prijaznih ljudi v Ottawi sem se podal proti zapadu v Peoria. 111. Mesto Peoria je jako moderno mesto in ima bogata industrijska podjetja. Y okolici je tudi več premogo-rovov, po katerih dela tudi veliko naših rojakov. V mestu so rojaki po večini za-posljeni v jeklarni. kjer proizvajajo žice in druge železne izdelke. Na splošno je mesto Peoria zelo prijazno mesto in eno najmodernejših v zapadnem delu Illi-noisa. V Peoria sem d »spel k dobroznani ta-mošnji slovenski družini Mr. Zabuko* cevi. kjer so mi prav ljubeznivo postregli z raznimi pokrepči!:. Nato sva se podala z Mr. Zabukovcem na agitacijo in prav dobro opravila. Tudi tukaj dobivajo naši listi močna tla in rojaki jih vedno bolj ljubijo. Delavske razmere so še dosti dobre v tem mestu in po okolici. Seveda pritožujejo se pa rojaki tudi tukaj o slabem zaslužku, kakor po vsoti. Koledarje sem vse prodal in ljudie so i njimi jako za-do volj ni. Pošljite mi jih hitro še par zabojev za menoj. Končno še enkrat najprisrčneje zahvalen vse Peorijske rojake, ki so mi šli na roko v času mojega agitiranja. Zlasti se pa zaliva! mien Mr. Zabukovcu in Mr. Kasicu za pomoč in gostoljubnost. Hvala vam za pomoč pri razširja mu ka-toliškeira tiska! Naj Bog Vas živi še na mnoga leta! Leo Mladich, pot zastopnik. Chicago, 111. — Zadnjo soboto večer •In v nedeljo popoldne je bil •> Chicago zopet velik dan. In sicer ta dan je oskrbelo najstarejše društvo v naši naselbini dr. sv. Štefana, štev. 1. K. S. K. J. ko so prišli dramatikarji združenih katoliških društev iz Waukegana vprizori-ti krasno in pomenljivo pristno slovensko dramatično predstavo "DESETI BRAT." Rad i pomanjkanja prestora ne ho mo podrobno opisovali igre. ker je večini r.ašecra naroda že itak znana. Le to moramo priznati., da boljše bi igre ne vprizoril nihče, kakor so jo ravno naši < r: i \vaukegančanje. Pri vprizoritvi iger ;e veliko od-fsno od postav igralcev. kakor tudi od spretnosti v igranju in nastopu. Vse to je bilo pri waukeganskih ;igralcih. Zlasti kmetje so bili najboljši j original slovenskega kmeta. Pa tudi vsi ostali igralci so nastopili tako izborno, i da zaslužijo vse pohvale. Zlasti Kvas je igral izborno. Njegov natančni taktični j nastop, njegove čiste besede so napravile 11a občinstvo velik utis. Za šalo pa sta pridno skrbela "Martin Spak" in "Krjavelj." Krjavelj velik junak, ki je hudiča na dva kosa presekal in še mnogo drugega junaštva navel ! je povzročil mmogo smehu. Deseti brat Spak pa s svojo skrivnostjo in šaljivim nastopom je tudi povzročil veliko smehu. Zelo originalen je bil tudi Krivec črevljar in njegova žena. Istotako Piškav grajščak, Obrščak krčmar, potem Gornik grajščak iz Slemenc. Dolef Gornikov brat je izvrstno nastopal, kot zapit študent. Splošno so vsi izvrstno nastopali. Glavno, kar je bilo opaziti pri waukeganskih igralcih je to, da so pravi mojstri v maskiranju. Vsak igralec je bil svoji ulogi primerno maskiran in ravno to je delalo igro zelo zanimivo. Igra je bila krasno vprizorjena in waukegan-' Iskim dramatikarjem so vsi chicažani pri-| srčno hvaležni! za njihov trud, ki so se ; potrudili, da so vse tako točno in lepo vprizorili. Pozabiti ne smemo tudi na krasne pevske točke, ki jih je izvajalo Pevsko društvo iz Waukegana. p-od spretnim vodstvom g. Leo Kunsta. Zlasti je bil kra-jsen kvortet "Vsi so prihajali." Pa tudi ostale točke so bile proizvajane tako u-metno. da waukegansko pevsko društvo ! zasluži najkrasnejšo pohvalo na polju pevske umetnosti. Zadnja nedelja bo- iroto* o ostala vsem chikažanom v trajnem spominu, wauke-jgančanom pa najlepša hvala za njih po-jžrtvovalnost in trud. Chicago, 111, — 2e pretekli teden smo j sporočali, da je naša prireditev prejšno nedeljo, ko smo blagoslovili nove šolske prostore, dobro izpadla. In res se je takoj po blagoslovu začela prfjetna zabava v pritličju šole", ki je trajala poz-, no v noč. oziroma pozno v večer. Pri treh mizah so pridne naše delavke, ka-jtere itak pri vsaki cerkveni prireditvi vidimo pri delu, skrbele, da so praznile i žepe obiskovalcem, s tem. da so jim ponujale razne potrebne in koristne stvari l"na prodaj" za prav majhno ceno. Pred |\*sem zaslužijo naše žene vso pohvalo. Ne pa tako naša dekleta, ki so se odlikovale s svoio odsotnostjo. Navadno so ravno dekleta ,ona. ki najboij marljivo dela io in <=ajo med seboj, katera bo več naredila. Morda so se pa naša dekleta kosala, katere gotovo ne bo pomagat. Vendar u^aro da se bodo tudi naša de-kVta oobolišaia. Žene. katere so delale kakor pri posameznih mizah, tako pri kuhinji. so bile: Mrs. K. Shor.ta. Mrs. Marv Mladič. Mrs. Helen Lautar. Mrs. Mg. ; Brišar, Mrs. Terstenjak. Mrs Neža Av-jguštin. Miss. Marv Merlak. Mrs. Agnes Žokali. Mrs. Helena Kušar, Mrs. T. Per-ko, Mrs. M. Habjan, Mrs. J. Terselič, Mrs. J. Pazdertz. Mrs. Mg. Duller. Miss. M. Rupar. M iss. M. Nartmk in naša učiteljica Miss. Gartner. — Mej tem časom pa je godba našega vrlega Mr. Frank Crortza skrbela da so pl<"sa žel mi dobi'i dovolj prilike, da so trgali podplate po novem "zbiksanem" tlaku. — Proti večeru je začelo nekoliko deže- frti, kar je gotovo kakega mlačnega odvrnilo, da se ie zbai. da se morda stopi, ako bi prišel neko1;ko denaria zapravit. — Razdelili so se vsi dobitki, tako. da ie bilo skoraj vse prazno, ko smo končali zabavo. Ce'i čas našeira bazarja smo naredili čistega nekako $1.500.00. Na knjižicah so nabrali farani sami $1.300.00. Tako bo vsega skupaj blizu $300000. Pač lena svota za sedanje težke čase in za tako malo število oomagačev. ki so delali za ta fer. — Vsem. ki so nabrali s knjižicami, ki so darovali razne dobitke, ki so pomatraii pri posameznih večerih, se prav iskreno zahvaljujemo in jim kličemo: Bog plačaj! izkazuie račun: 27- julija ......................$ 50.20 iulija ......................$ 131.M Borš+narji in borštnarice prvi C Dalje na j. strani.') Ali si že naroČil Koledar "Ave Maria?" Ako ne stori to takoj! Si ii «55 •i ■h DENARNE POŠILJATVE, Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošitiaim* drn^-Jugoslavijo v krony.h in dinarjih, kakor tudi -v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilm listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah aH ameriških dolarjih. Včeraišne c~ne so bile: Jugoslovanskim kronam Italijanskim liram 500 — kron ..........$ 2.45 50 lir ...................$ i,000 — kron ..........§ 4-75. IOO lir .................. 530 5.000 — kron ..........$23.00 500 lir ................... 25.00 10,000 — kron ..........$45.50 io«o lir ................... so.oo Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene »n računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-°° do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" t849 West aand Street Chicago, IIL V NEDELJO POPOLDNE. Dajte cesar, kar je 22 po bink. • ces. Mat. 22. Nedelja — Caharija, oče Janeza Krst. Pondeljek — Leonard, pušč. Torek — Engelbert,. škof. Sreda — Bogomir, škof. Četrtek — Teodor, muč. Petek — Andrej A vel in, spoz. Sobota — Martin, šk. Mena, muč. -o- 'PRAZNIKI IN OBREDI CERKVE. — POMEN IN KRASOTA TEH PRAZNIKOV. Razun zakramentov in razim molitve ima pa kristjan še cruga močna sredstva za- svoje zveličanje in za svoje posvečenje, in ta sredstva so prazniki, cerkveni obredi, verske vaje in pobožnosti cerkve. • Cerkev je postavila praznike in u-redila posebne obrede, da je bogoslužje slovesnejše in Bogu dostoj-neiše: posebno pa. da poučuje in vnema in vzpodbuja vernike, da toliko bolj ljubijo svojo sveto vero. Krščanski obredi (ceremonije) so vnanja znamenja, s katerimi časti- šanj, ki mu pridejo v glavo, bi bil veliko bolj neumen kakor je otrok, ki ne bi hotel priznati in spoštovati svojih starišev, jim ne bil pokoren, dokler niso pojasnili njegovemu o-troškemu razumu vseh posameznosti domačega gospodarstva. Otroški razum in razum starišev sta pa oba končna; duh Božji je pa nad nami neskončno vzvišen. 4'(Natural Theology by Boedder S. J., London, 1901). Resnično zlo in glavni vzrok vse socijalne bede je pa moralično zlo, to je greh, posebno smrten greh, dokler ni za ta greh zadoščeno in dokler ni odpuščen; ta greh muči človeka na tem svetu, loči ga pa tudi v večnosti za vedno od Boga in ga stori nesrečnega. Kdor bi hotel iz sveta odstraniti vse zlo, ta mora zahtevati, da bi Bog vedno na čudežen način posegel v razvoj in tek sveta. Kaj takega pa! Bog ni dolžan storiti. Človeku, ki premišljuje vse to samo iz naravnega stališča, ostane trpljenje seveda grozna tema. 'Svetlobo, luč v to nam prinese edinole razodenje. Razodenje nam pove, da je po prvotnem Božjem načrtu vse1 zlo imelo biti človeku prihranjeno,1 da je to zlo edinole posledica mora-ličnega zla, posledica greha. Popolno rešitev tega vprašanja nam podaja šele krščanstvo s Kristusom Križanim samim, ki je prišel na svet. da bi zadostil s svojim trpljenjem, s svojo smrtjo, ki je nikakor ni zaslužil, za prokletstvA trpljenja v njegovem vzroku, v grehu. Kristusova podoba, podoba Križa-nega stoji sedaj v sredi trpečega človeštva kot podoba, ko znamenje Bog daje človeku resnično svobo- j ljubezni, ki daruje samega sebe, ki do; s tem mu je pa dana tudi mož- zmaguje v smrti, ko znamenje odre-nost, da greši, ker človek lahko to šenja, pa tudi ko znamenje zmage svobodo zlorablja in se s svojo voljo pri rešitvi zagonetnega vprašanja ocldalja od volje božje. Ne Bog, am- 1 trpljenja, pak človek je povzročitelj vsega zla. | -o- Bog noče greha in ga ne more ho- JZ SLOVENSKIH NAŠEL" teti. On prepoveduje greh in grozi z | BIN. mo božje veličanstvo. Ta znamenja najhujšimi kaznimi, da on grozi, daj Nadaljevanje § 2. strani.) so razna dejanja, kakor poklekova-1nas bo, kakor nas uči razodenje, na ' - 1 > CCcr........................I40.3I nje. znamenje sv. križa; ali beseče, veke od sebe zavrgel. Vsakemu. drugi večer ..............$ ^4.64 kakor molitev, pesmi: so predmeti, I človeku daje Bog dovolj potrebnih Dr. Sv. Štefan in Marija poma kakor cerkvene obleke, sohe oltar- milosti, da se lahko varuje greha in gaj ptr'1 vecer................$ 178.73 „ , , -, . drug! vecer ..............$ 80.^4 svojo svobodo pravilno in reano ra ji itd. Imamo obred sv. maše. obred krsta itd.; vse obrede skupno pa imenujemo bogoslužje ali krščansko liturgijo. S temi posebnimi obredi praznuje Cerkev svoje praznike. Vsak praznik ima svoj poseben značaj, svoje posebne obrede, svojo posebno cerkveno barvo. Imamo pet liturgič-nih barv: belo, rdečo, zeleno, višnjevo in črno. Bela, podoba nedolžnosti. milosti in slave se rabi na Božič. Velikonoč in druge Gospoco-ve praznike, ob praznikih Matere Božje, ob praznikih svetnikov spo-znovalcev in devic. Rdeča--barva krvi--se rabi na Binkošti in na praznike mučencev. Zelena barva je znamenje upanja in se rabi ob nedeljah po binkoštih. Višnjeva barva ie barva pokore in se rabi v ad-ventu in postu. Črna barva nam označuje žalost in molitev za mrtve. Po teh raznih barvah spoznamo značaj raznih praznikov. Cerkveno leto je takorekoč vrsta posameznih praznikov, ki obrača pozornost vernikov na razne skrivnosti sv. vere. Vrsta teh praznikov se pričanja s sv. adventnim časom proti koncu novembra ali s pričet-kom decembra. Z adventom pričenja cerkveno leto. Spremljamo našo mater, sv. Cerkev, pri praznovanju praznikov ; posvečujemo same sebe, ne samo tekom cerkvenega leta, ampak skozi celo življenje. -o- APOL OGETIKA, bi. Če hoče pa človek svojo svobodo zlorabljati, vendar ne more biti Bog zavezan in dolžan, da bi zadrževal takega človeka proti njegovi volji, da ne bi zlorabljal svoje svobode. Tak človek se poda in pade si- rug! vecer ..............$ 80.54 Dr. Sv. Mohorja prvi večer . . . .$ 118.32 drugi večer . . ..............$ 122.83 Prekmurska društva..........$ 203.25 Šolski otroci ................$ 165.75 Sklep .......................$ 306.64 Skupaj......... Knjižice ................... $1,300.00 Vsem tistim iaranom pa. katerih nismo - . . .videli nobenkrat na bazaru, khcemo to cer v največjo nesrečo, to pa je nje- , - ,- „ i- . V .. J J ' 1 1 J le: Vprašajte se, ah ste storili svojo dolz- gova lastna krivda. Bog bi sicer dal nost! Vam ne pravi srce, da ste opustili lahko človeku toliko milosti, da bi nekaj, kar hi bila vaša sveta dolžnost? se lahko prosto varoval vsakega lImate danes kai več» zato- ker niste nič , , , - , , . . . pomagali? Vprašajte svojega soseda do- greha; ko bi to moral, potem bi moral ravno največjim hudobnežem dajati največ milosti. Zakaj pa je Bog postavil meje svoji radodarno-nosti, to je pa skrivnost Božje prostosti. Fizično zlo: bolečine, bolezen, smrt. vojne, lakota, kuge. je gotovo veliko zlo: vendar pa je resnica, da je to vse samo začasno zlo. ki čl«>- ie bil pa še živ, toraj ni bila njegova pu- 1 ...... 1 ■ ška tako nevarna. Njegova sestrica je pa veka ne izključuje od njegovega . ... J, . \ K J J . r. I prinesla za zajčka okusnega korenja m repe. Vse se je prodalo na licitaciji, ki je prinesla, če prav vemo. nekako $15.00. Zares ganljivo je videti, koliko store nekateri za cerkev, koliko žrt- »ujejo, kako radi pomagajo, kadarkoli je treba, pa naj jim je še težje. — Kajne, farani, kako lep napredek bi imeli, ko bi VSI tako pomagali. — Seveda počasi se boflo morda tudi prebudili. Oči že odpirajo in se čudijo, koliko se je že doseglo brez brega farana. ki je morda bil vsakikrat. — Farani. v takih slučajih, ko dobri farani toliko žrtvujejo za stvar, ki je v korist in čast • sem, od katere bodo hoteli vsi imeti korist, je gotovo vsakega dolžnost. da stori svoj dele^. Naredili smo nekako tri tisoč, pa bi bili šest tisoč prav tako lahko, samo ko bi še nemrzneži storili svoj delež. Naš mali Pičmanov lovec je prinesel na bazar svojega ustreljenega zajčka, ki končnega cilja, večne blaženosti. Se veda kdor omeja človeško življenje edinole na ta svet. temu bo ostalo zlo na svetu seveda nerešena uganj-ka. Ako pa smatramo to življenje za pripravo na oni svet, kjer ni nika-kega zla več, potem je samo to še zlo. kar nas izključuje od te večne sreče, kar nam otežuje ali onemo-lnjih, ko so oni spali. goča. da bi to srečo dosegli. Vse to pa ni v naravi, v bistvu časnega zla. Od človeka samega je odvisno, ga Ko se bodo enkrat predramili popolnoma še ti. potem boste videli, kaj zna in zmore Chicago. Ne bo ta zadnja ne! Prva bo! Tristo zelenih! da bo! Kajne ta bode li to zlo oviralo pri dosegi te- zaspani farani. da boste pomagali, da bo ga večnega cilja ali pa mu pomaga- Chicago prva ftied slovenskimi naselbi- „ , - . , , , , , nami v Ameriki. Io. Odvisno je le od človeka, kako m ,__•__- u__ „ J Vsem skupaj pa se enkrat: Bog pla- se zadrži. Ce hoče, mu bo to zlo si cer trda, na jako koristna in vspešna šola za kreposti; daje mu vedno pri-1 Mr®- K"avčič Je zad,n^ že p[^no % , , '. magala. Kar se je zadnjic pozabilo ome- ' loznost, da se v boju z zlom nrav- nitJ kar naj nam odpusli. t eaj i Cerkveni odbor. KONGRESNIH Adolph J. Sabath SE PRIPOROČA VSEM JUGOSLOVANSKIM VOLIL-CEM IN VOLIVKAM V 21. DISTRIKTU V CHICAGO ZA ZOPETNO IZVOLITEV V KONGRES ZJEDINJE- NIH DRŽAV. SLCVENSX.M VOLTLCEM IN VOLILKAM! \ prijazno dolžnost si štejemo, da imamo zopet priliko p* iporočiti slovenskim volilcem in volilkam našega velezas'uzenega kongresnika Adolph J. Sabatha. Kon-gresnik Sabath je rojen na Češkem, torej Slovan. On je kandidat na demokratskem tiketu za kongresnika v 21. distriktu. Kot Slovan je storil v kongresu že marsikaj koristnega za tu v Ameriki živeče Slovane, pa tudi za one. ki žive on Vaj širnega morja ni pohabil. On je največ pripomogel, da je Jugoslavija, dobila od Amerike prvo posojilo, pa tudi drugače, kot Slovan je šel Slovanom vedno na roke. Tega slovenski volilci in volilke ne memo pozabiti! Sleherni Slovenec in Slovenka, ki ima pravico voliti naj gre na volišče in odda svoj glas za demokratskega kongresnika Slovana, ADOLPHA J. SABATH. Volilni dan 7. novembra 1922. naj zopet pokaže, da Slovani v Chicago, hočemo še nadalje imeti v državni zbornici zastopnika naše krvi! UREDNIŠTVO EDINOSTI. 33. Problem hndega ra svetu. no utrjuje, opominja ga. da naj ^ Bil je takoj tudi Mr. M. Pišek, bivši Ugovor: — Vzrok, da ne moreni ne zatopi popolnoma v zemsko j cerkovnik pri Sv. Vidu v Clevelandu in verovati v osebnega, vsemogočnega j stremi jen je. ampak da naj obrne B% V Boga. tiči v tem, ker ie toliko rev-J svoj pogled kvišku. _ Mej drugim se je te dni Mrs. ščine, toliko Vede. toliko hudega na Nikakor ne manjka torej modrih Štorklja oglasila tudi pri Mr. in Mrs. svetu. Dobrot! ji v Bog bi kaj takega razlogov, zakaj ne bi Bogpripustil 5tefan focet,ki sta oba obče priljublje-.... 1 oii na v slovenski naselbini v Cnicago tn ne smel pripustiti. zla na svetu, posebno ce se gre sa-|jima je prinesla krepkega sina Franka. Odgovor: — Da je veliko hudega, mo za fizično zlo, da isto hoče. Boglkateremu sta botrovala Mr. in Mrs. Pe- veliko revščine, veliko bede na s ve- hoče kazen za greh. Bog hoče, da tcr ^ ra^ič. ... . .. ! Od tod je šla'k Mr. in Mrs. Stefan Ray pogine eno živo bitje, da se preredi -n -la čvrste„a Stefančka. katerega tu, tega nikdo ne bo tajil. To je naravna posledica nebrzdanih strasti, javnih in skritih pregreh in zločinov proti samemu sebi in proti bliž-niemu. kar moramo priznavati. Vendar ne bomo tajiti, da jih mnogo trpi. dasi so pri vsem tem nedolžni, da niso ničesar zakrivili osebno. To dejstvo stavi mislečemu človeku premnogo uganjke, katerih ne more rešiti. Da bi moral pa človek vsled tega dvomiti nad bivanjem vsemogočnega. nrvd vse dobrotljivega Bo-& a. to ie pa neumno. Ke- je dokazano, da biva Bog, ki je neskončno dobroti ji v -- in to se lahko dokaže popolnoma znanstveno — — nikakor ne smemo in ne moremo sklepati vsled hudega na svetu, da ni nikake modre, dobrotljive Previdnosti, četudi ostane hudo. beda, revščina itd. za nas velika uganjka. Človek, ki ne bi hotel priznati vsemogočnega, neskončno dobrotljivega Stvarnika, dokler ni4 rešil vseh vpra- PRIPOROCI- NAZNANILO IN LO. Naročnikom v vseh naselbinah \ državah Illinois, Kansas, Coloredo. Wyoming in Montana naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal naš po tovalni zastopnik Mr. LEO MLADIC H kateri je pooblaščen pobirati naroč i »i »ti ZAKAJ TRPETI? JEtevmaiiene. nevralifit ne in bolečine V miSieah so iutro odpravljene a priiaeruo nportibo & PASN-EXPELLERJA & TvormSka znamka rog. v pat. Tir. Zdr. dr. GlfMtp. da dobite pri3tnega—sltfmega ža kot HO let. 3ahioT~}te S1DK0 trorniako znamlro« in preživi drugo. Seveda Bog noče in ne pripušča zla kot takega : vzrok, da pripusti zlo, je vedno nekaj dobrega, končno Božja neskončna dobroti j ivost. Bog bi lahko vstvaril svet, v katerem bi ne bilo toliko hudega: toda tega on ne potrebuje. Vstvariti bi moral najboljši svet, to sta pri krsti držala Mr. in Mrs. Štefan pa ni mogoče. Vse, kar je zunaj Bo- in jasne slike, ga, je omejeno v svoji notranji naravi, v svojem notranjem bistvu, je torej nepopolno in radi tega vir mnogega zla. Vsaka končna stvar, vsaka minljiva stvar bi bila lahko popolnejša; neskončno popolen, ki izključuje vsako nepopolnost, more biti pa edinole Bog. Zato je pa svet, ki ga je vstvaril Bog, neizogibno samo nekako nepopolno razodenje, nepopolen odsev njegove lastne popolnosti ; kaj naj torej Boga ovira, da se ne bi razodel ravno na ta način, kakor stori to potom sedanjega sveta ? nino za ' 'Ave Maria," "Edinost" in "Glasnik Presvetega Srca Jezusove ! SLUŽBO DOBI poštena sloven- ?nošič — Obema našima dobrima dru-jga", kakor tudi /.a oglase, tiskovi- j ka za hišno delo, dobra plača in lah-iinama naše častitke. mladima junakoma ne jn sploh vse kar -e v zyezi z na_ ko de]Q> Katero veseli naj se Zglasi na obilo božjega blagoslova na potuj.. ..... . ~ živPenia j simi I j s ti m naso tiskarno. Vse na- Kateri Chicaški Slox*nec bi imel kako še dobrotnike in naše naročnike = leno. barvano razglednico Bleda e:a pro-1 marl jive zastopnike prosimo, da mu simo. da jo prinese " župnišče. Na nase! do • razširjevanju katoliškega novo zagrinjalo v cerkveni dvorani bo- ... mo dali Bled. za to pa potrebujemo lepe,tiska na roko in pomagajo, da v našem uracm. se bo zanesel v vsako slovensko hi-———^——■ j šo katoliški list. Antijobov grob najden. Vsem, ki mu bodo pomagali pri V Palestini so našli grob Antijo- razširjevanju katoliškega tiska, smo ba. nečaka He/odovega. ki ima na že v naprej prisrčno hvaležni. Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika vesti naše prve mučetlišl^e cvetke-nedolžne otročiče. Ku Klux Klani v Alaski. Naenkrat se ie ta banda pojavila tudi v tei deželi zlata. Bo li imela zl "te čase ondi se še ne ve. Zaenkrat se i itn ne obetajo. Časopisje iili je odločno odklonilo. Toda kai se taki cigani zmenijo, ali so.nnbrodoš■; ali ne. KO PRIDETE V CHICAGO se ustavite pri John Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite najboljše pijače, smodke in vedno čista snažna prenočišča. JOHN VIDMAR, Slovenska gostilna 1 j 2346 Blue Island ave. Chicago. Naboljša CIGARETA. ' i". ii&D i,-:? ' -- - "EDINOST" " E D-1 N O S T " ZADNJA PRAVDA ROMAN -Spisal češki J. S. Eaar. Poslovenil Vojteh HybaSek. "Oče, bodite tako dobri, pazite nam na hišo in opravljajte živino, jaz se bom peljal z Martinom v mesto," je zaklical Adam v sredo pozno zvečer čez ograjo. "Kaj bo pa Dodlička delala?'' je oporekal oče. "Dodla in Manca, obe se peljeta z nama: — pravita, da morata v mestu nekaj kupiti." "Aha," je zažvižgal stari in se hudomušno namuznil, spomnil se je otroških avbic, povojev in kapic z rdečimi pentljami in rekel: "Le peljite se brez skrbi, dobro prodajte in srečno se vrnite!" Komaj je v četrtek zjutraj odzvonil cerkovnikov stric v zvoniku dan, so Šli mladi Porazilovi na pot. — Vozovi so pod tovorom ropotali; na vsakem je bilo naloženih vsaj dvajset vreč " klenške pšenice/' kakor so v okolici zasmehljivo imenovali krompir. Za vozovi sta šli skupaj mladi ženi, obe sta nesli košarice na rokah. — Na glavah sta imeli velike volnene rute; pogovarjali sta se in posvetovali, kaj in kje bosta kupovali. Več je govorila Dodlička, ki je kot krojačeva hči in izurjena šivilja dobro razumela take reči. "Oh, da bi le čas imela, sama bi si vse sešila za tega otročička, ne enega samega vboda bi ne smele narediti tuje roke. Toda vedno sem vprežena ; do ši-vanke ne pridem razen v nedeljo popoldne, in še takrat s težavo zaši-jem z debelim sukancem, kar raztrgava z Adamom med tednom. — Kako bi mogla sedaj vezti! — Le poglej moje prste: — sami žulji — šivanke še čutim v njih ne." In pokazala je svakinji svoje zdelane roke. "Verjamem, da ti je težko,'' jo je pomilovala Manca, "toda nič ne pomaga, moraš se privaditi." "Saj se ne pritožujem," se je veselo zasmejala Dodlička in z drobnimi koraki stopicala ob Manci, ki je korakala kot vojak. "Kaj ne, Manca, botri si bomo," je po kratkem molku vnovič začela pogovor Adamova zgovorna ženica, "ti boš mojemu in jaz tvojemu krstna mati." "Seveda; kaj bi drugod iskali botrov!" Tako sta med pogovori prišli k Domažlicam. Pred mestom pri križu sta obuli nogavice in čižme, spustili spodrecana krila in predpasnike in počakali na vozove, ki sta jih precej prehiteli. Vsaka se je pridružila svojemu možu, in tako so pripeljali v mesto. Voz za vozom je drdral cesta jih je bila polna. Na trgu pri zgornjih in spodnjih mestnih vratih so stali stražniki in mestni uslužbenci, ki so pobirali tržno pristojbino za prostor in določevali, kam naj kdo zapelje. Tesno se je moral uvrstiti voz zraven voza, da so se skoraj dotikali z osmi. da je tržni prostor zadostoval. Skozi spodnja vrata so prihajali kmetje iz spodnjih hod-skih vasi: iz Hrastavic, Boric, Milavče, Kvčova in Mrakova. Večinoma so imeli vprežene konje, pa kakšne konje! Sami groši po životu in na opravi polno bleščečih medenih skledic, krožnikov in zaponk. Komaj so jih pridržali, že so rezgetali in se spenjali ; takoj so jih morali izpre-či in peljati v gostilniške hleve, da s eni zgodila kaka nesreča. Hlapci so vrgli vsak svojo vrečico ovsa čez ramo in so jih ponosno peljali na dolgih vajetih ; tlak je grmel pod podkvami; čimbolj pa so konji nagajali, tem ponosnejši so bil: kmetje. "Spodnji" kmetje so bili sploh ba-hači — tudi smodke so.že pušili in hrenovke so si kupovali. Pa saj so si lahko privoščili. Na vozovih so imeli na prodaj v platnenih vrečah pravo pšenico, ječmen, rž in oves. Vsak je vrgel vrečo z voza na tlak, jo postavil k sprednjemu kolesu, razvezal, razgrnil, da se je zrne žoltilo v njej kot zlato. Branjevci, peki. mlinarji in mukarji so se sprehajali med vrsto voz; segali so v izložene vreče, zajemali v perišče žito in ga ogledovali. Presipavali so ga iz dlani v dlan, pihali vanj, duhali, grizli posamezna zrna, vpraševali po ceni, metali zrnje zopet nazaj v vrečo — in nemi stopali k drugemu vozu. Tako so ogledovali tržno blago, kje m kakšno je prodaj. Ne prodajati ne kupovati se ni smelo pred devetimi. Pa tudi potem so svoje kmalu pokupili domači ljudje in kmetje so prodajali nato največ žitnima trgovcema Leviju ali Gibianu. Hlapci so znosili vreče pod streho. Desetico so zaslužili za vsako. Kmet pa je šel samo z listkom v trgovino po denar. Res, prava gospoda! Tako je bilo pod dekanijsko cerkvijo pri spodnjih vratih na žitnem trgu. Popolnoma drugače je bilo na nasprotnem koncu trga pred samostanom in mestno hišo. Tam ie bil trg za krompir. Tu so se ustavljali in vrstili povečini samo kmetje iz "gornjih vasi" hodskifi, posebno iz Klenči, Postrekova. Kodova. Tranova, LTjezda in Draženova. Njihovi bogatejši bratje iz Ne-yolic, Stautic, Luženic in drugih vasi so jih imenovali "voličkarje," pa še z volički se niso pripeljali vsi; dosti je blo takih, kr so imeli vprežene namo"kravice, in vsi, voličkarji in.kravarji, so sem na konec trga vozili samo krompir, repo, buče in včasih tudi kopo zeljnatih glav. Žida Gi-bian in Levlj se tu niti prikazala nista; izpod obokanega poslopja so prihajale sem med vozove samo mestne gospe in revne delavske žene; kupile so vrečico krompirja ali dve, — dopovedale, kje stanujejo, baran-tale za vinarje, pa si izgovorile, da se jim krompir pripelje na stanovanje — pa bodisi celo tja na Bezdekov ali Tinsko predmestje — v klet in na določen prostor. Na cestnem vogalu je prodajal, "Od kod pa to veste, če ste sle-slepec svinčnike, to je, beračil je. pi?" Mimo pride neka ženska. "Zato ker od takih ljudi, kakor ''Ah ste res slepi?' ' j ste vi, ki toliko izprašujejo, navad- "Da, gospa," odgovori slepec. no ne dobim nikdar več kakor pe-Gospa seže v denarnico in vza- ni." me iz nje peni. * "Kaj imam sedaj v roki, pa mi Katehet: "Zakaj je Adam jabolko povejte ?" ugriznil?" _ Učenček: "Ker ni imel noža." NAROČNIKI POZOR! Poglejte številko poleg Vašega naslova, ta znači do kedaj je plačan list. Prva številka pomeni mesec, druga leto. Ako je poleg Vašega naslova 11-22. To pomeni, da je Vam novembra meseca potekla naročnina. Ker so pri izdajanju lista vedno veliki* stroški prosimo vse naročnike, da svojo naročnino pravočasno obnove, da se jim lista ne vstavi. ZLASTI opozarjamo vse tiste, ki so naročili Edinost svojim domačim v staro domovino. Mnogim je potekla naročnina. Vse te prosimo, da obnove naročniho, ker pošiljatveni I stroški za v stari kraj so veliki. Mi • Te adi ustavimo list Vašim domačim, toda pošiljatveni rtroški nas silijo v to, da bomo morali v bodoče to storiti, ako se ne bo naročnino ponovilo v doglednem času. KADAR se preselite, sporočite nam takoj svoj novi naslov. Poleg tega pa nam pošljite zraven tudi stari naslov, ker s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega de!a pri iskanju Vašega imena. Prosimo vpošteva jte to ! Upravništvo Edinosti. VSO ODPRAVO OD SLAVE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke .spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! Ali si že naročil "KOLEDAR AVE MARIA" svojcem v domovi ni? — AKO NE, STORI TAKOJ! DELO DOBIJO TAKOJ! Izurieni brusilci "grinder-ii." Izurjeni izdelovalci orodja. Nožarii in kovinarski polirji. Delo stalno. AMERICA SAW & TOOL WORKS. 14th and Western ave., CHICAGO. ILL. J L DVORAK & CO. 1 C i 1853-1850 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO I se priporoča za nakuy MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-U ske slike. ^ Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. E3E 'ŽELEZNA PRALNA PEČ" Ta peč je zel»> pripravna za perilo. Xa to peč se lahko postavi pralni kotel. v katerem v kratkem času zavre vod i in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že imate bolj ugoden prostor za pranje. Po zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo. kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto. da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej ki potrebuje le malo kuriva. Naročite si jo takoj in pišite na zooHni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno 1 oste prejeli peč. od katere boste plačali sami ekspresne stri ške. B E N J. EICHHOLZER, TRGOVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA 527 Main Street Forest City, Pa. J. KOSMACH. išu4 W. aa n d St., Chicago, ill Rotav.-».m |»t ipoiočant um '»A**:'.*!* r&zii ^ARV, ZEhKZ \\ KLrUCAVNIC IN STEKLA -is..H»»t* MI-i> • r.»» tr* TiJ'k'ad^m crensU! o^im ^s'boliic tlelo ru-»n:itr NAZNANILO IN PRIPOROČI LO. Naročnikom v Clevelandu, Lora^ inu in Barbertonu. Ohio, naznanjamo. da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik 4* 4* 4» 414* 4» 414* 4» 4» 4* 41 4» 4*4» 4» 4*4» 4* 4* 4* 414* 4* 4» Ne me i, eK FOTOGilAFIST 1439 W. ISth St., cor. Albert, Chicago, III Phon* . Canal 2534. * * + 4* * 4* * 4* 4* Dolžnost Slovencev v Chicagi ie. 4- + 4-* 4- 4> * 4» 4-4-4-4-4-4- 4-* Mr. FRANK ZUPANČIČ, kateri ie pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost'' in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi z* oglase, tiskovine in sploh vse. kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu pomagate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list. Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše Uste. se že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Uredništvo in upravništvo nosti," "Ave MariV* in Glasnika s. j:\