PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEEHELJA
NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE
UREDNIŠTVO:
Ulica Montecchi št. 6 - III nadstr. (pri Sv. Jakobu) Tel. št. 93-808
UPRAVA
pa se nahaja začasno v ulici S. Francesco št. 20
-■eto IV - Cena 15 lir - 10 j ugolir - 2.50 din
TRST sreda 14. julija 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 948
a z prav a proti članom tovarniških o eHbo rov jTrst v nanimmum pianu
v	m	m™ v n ** v*	Kršitev	statuta	TO
OJASKG SODIŠČE MEKIi»«tw m p*«
DA FAŠISTIČNI PARAGRAFI ŠE VELJAJO
ffIlega!ni" sestanki, ki jim prisostvuje angleški polkovnik -Priča, za katero ne veljajo predpisi za druge priče
Zopet se je včeraj sestalo višje jojaško sodišče, da sodi predstavne delavcev Enotnih sindikatov. 1 Predstavniki so na zatožni klopi 6 o. ker so v tovarniških prostorih p edno branili uvedbo narodno-'no enakopravnost Slovencev in f« pri tem tudi pravice
l^edtednik sodišča maj. Haupt je pebral obtožnico, ki očita tovari
<la so kršili proglas št. 1, člen
p ker da so izzvali in organizirali 6. t. m. protestno stavko proti Pustu z dela dveh tovarišev in , 0 kršili člena 505 in 512 italijan-ef>a kazenskega zakonika. Na prašanje majorja Haupta, ali se ozenci čutijo krive, so vsi odloč-10 zanikali.
!P° Vitanju obtožnice in po od-voru obtožencev na to, je zago-•^ik odvetnik Braun oporekal Raškemu sodišču pravico, da bi t 0 obtožene tovariše, ker bi se Razprava morala vršiti v smislu i mirovnj pogodbe pred red-
m sodiščem.
/-'alje je odvetnik opozoril tudi ° ,e®° št. 264, po kateri je VU ala rednim sodiščem sodno L?, *u<*i v primerih, ko gre za , *.ev raznih proglasov. Tako je J redno sodišče upravičeno, da lk *^ih Primerih, ko gre celo , L,u nje <5'en°v italijanskega ka-zakonika. Odvetnik je , j a sv°j predlog tudi s tem. 6 opozoril na proglas VU št. 4, . ukinil vse fašistične zakone „ Vlru gospodarstva. Prav zaradi , .Proglasa sta bila tudi ukinje-w ?J 505. in 512., katerih se je i0j;Zeval fašizem za to, da je pri 6vkeS°SP0^arfk' Politiki zabranil
Pa bil°. da vse to ni 1' <rN- so^nilca> ki je odgovo-^-m prepričan, <fe bi ml vi «i,j . aJ 80 t>ili omenjeni za-
uuivuua	jc	IO	51U-
0 so obtoženci še naprej ob-
■ Hi i ■ 7 J a J	omenjeni za-
Ijjj ginjeni. Vi bi morali pove-il9’ katera odredba VU je to sto-fato so obtoženci še naprej ob-s n* na podlagi proglasa št. 1„ u * 7- in členov 505. in 512, itali-uj °8a kazenskega zakonika. S 0 NaS° Vs’ va*‘ Prelogi odbiti«.
. (0 ,vPrašanje majorja, ali ima še It ifc ^ Pripomniti, je odvetnik j, Ponovil iste predloge, ki jih )Ha-e.sel njegov prednik.
MHaUpt: <(Hožem črno na i en,’. • Ponavljajte tega, kar je 0C)V °r>l odvetnik Brauna, j g0v lc Baša: «Odvetnik Braun I ?ri* za svoje kliente, jaz pa
^voje»
Uj°r: «sem že odločil. Zaradi .Po‘?ubljam čas».
juridični debati, kateri N v .^ko prisostvuje lahko t0j °Jaikim sodiščem, je major fogQ zaključil zadevo: «Jaz se I nii *m zakonov VU, razen, r«bn V* ne boste pokazali kake . 3 ,e odredbe, ki bi jih ukinjala o	ve^	ničesar sli*
(to r ,,e.j zadevi. Vaš predlog je
tanit'	^e*ite še kai Pri-
lila '' ^Pravite to pismeno. Pre-J>0 pa jih bo posebna komisija«.
em Prizoru je tožilec kapitan U**el klicati v dvorano na i J?je octožilne priče. Prva je 1	lc°!6 Pase, uradnik sindi-
kalnega oddelka na uradu za delo. Informacije, ki jih. je ta človek dal so se tikale tovarniških odborov in njihove funkcije. Nato je tožilec predložil sodišču še nekaka dokazila v obliki dokumentov. Med temi so pismo ES uradu za delo, dalje štatut ES, normativna delovna pogodba in seznam članov tovarniških odborov. Za tem je bila razprava odgodena do 14.30 popoldne.
Prva popoldanska priča je bil ing. Carlini iz ladjedelnice Sv. Marka. Na predsednikovo vprašanje je povedal in označil med obtoženci vse člane tovarniškega odbora iz ladjedelnic. 5. t. m. ko je ravnateljstvo odpustilo z dela tov. Da-pretta, člana tovarniškega odbora so delavci sami v znak protesta začeli stavkati. Naslednjega dne je sledila stavka iz istega razloga. Priča je na nadaljna vprašanja odgovorila, da 5. in 6. julija ni b’il Da-pretto prisoten v tovarni, ker so ga suspendirali z dela že 30 junija zaradi govora, ki ga je imel 28 junija. V ostalem so bili odgovori priče na predsednikova in tožilčeva in odvetnikova vprašanja le bolj pomožnega značaja, ki*so več ali manj osvetila dogodke v ladjedelnici od 28. junija pa 6. t. m. Prvi shod delavecv
28. junija, na katerem je govoril Dapretto, je bil tako «ilegalen«, da je prisostvoval celo sam polkovnik Foaen.
Priča ing. Crovetti, ravnatelj tovarne strojev Sv. Andreja je najpr-vo omenil imensko vse člane tovarniškega odbora, nakar je kot njegov prednik popisal na predsednikova vprašanja naloge, ki jih ima tovarniški odbor. Povedal je, kako so si sledili dogodki po odpustu z dela tovariša Lukše, ki je 28 junija imel v tovarni shod, za katerega ni odbor vprašal dovoljenja tovarniškega ravnateljstva. Priča je na vprašanja odvetnikov priznal, da so v teku pogajanja za normativno pogodbo, v kateri so tudi določila ali naj ima tovarniški odbor dolžnost, da zaprosi tovarniško ravnateljstvo, naj to izda dovoljenje za sestanke v tovarni. Dalje je inženir pojasnil tožilcu, da delavcem ne plačujejo ur, ki jih izgube s stavko ali s shodi.
Odvetnik Braun je medtem opozoril sodnika, da je v dvorani oseba, ki jo hoče tožilec zaslišati kot obtožil-no pričo. Odvetnik je zato opozoril sodišče, da se bo uprl pričanju take priče. Sodnik pa je izjavil, naj zagovornik to omeni, tedaj ko bodo osebo poklicali na pričanje. Isto-
časno je odvetnik Braun predložil sodišču neko odredbo VU iz leta 1945 in dejal: «Ta ustanavlja sindikate in tovarniške odbore, obenem pa praktično ukinja člena 505 in 512». Major je urno odgovoril: «Ta dokument sicer sprejmem, vendar ne kot dokaz za ukinitev teh členov«.
Komaj je stopil v dvorano ing. Pontini, ravnatelj ladjedelnice Sv. Roka, se dvigne odvetnik Braun in izjavi: »Gospod predsednik, ta gospod je bil v dvorani ves čas med razpravo, ko je pričal ing. Carlini. zato ne more pričati«.
Major: «Jaz ga nisem videl, zato nadaljujemo. Ni nobenega takega pravila, ki bi 'prepovedal pričam vstop v sodno dvorano«.
Odvetnik Braun: «Zakaj pa je potem na vratih opozorilo, ki pričam prepoveduje, da bi pred zaslišanjem prisostvovali prazpravi?«.
Major: «Mi skušamo preprečiti kršitev pravil, vendar je ta priča kot ravnatelj ladjedelnice tako važna, da jo mora sodišče zaslišati«.
Ing. Pontoni je v istem slogu kot njegovi prejšnji kolegi nanizal dogodke, ki so si sledili v ladjedelnici. Razprava je bila nato odgodena do danes zjutraj ob desetih.
O nemškem vprašanju
je sovjetsko »tališče Jasno
Berlinsko vprašanje se ne da ločiti od celotnega nemškega vprašanja - Sovjetski protest zaradi izzivalnih poletov nad sovjetsko cono ■ Gottwald poudarja, da je varšavska konferenca pokazala pot za pravilno rešitev nemškega vprašanja
I*9 Panker sprejela
»»slovanskega poslanika
13 — Zunanji mi-
Oa Pauker je sprejela jugo-
Ruk e8a poslanika v Bukurešti I UDovija
BERLIN, 13 — Londonska vlada se je sestala na izredno sejo. Vojaški funkcionarji, ki so prišli v London z generalom Robertsonom, so izjavili, da je ta zahteval sklicanje vlade. Ti funkcionarji izjavljajo, kakor poroča Telepress, da hoče Robertson sporočiti vladi, da je on skupno s svojo vojaško upravo prišel v slepo ulico. Po navodilih iz Londona je Robertson začel izvajati «energično politiko« v Berlinu. Ta «energična politika« pa je navezana na ameriško politiko, ki sloni na dejstvu, da bo ameriška kolonija za-padne Nemčije prejela 1.3 milijarde dolarjev, ki jih Američani smatrajo za izgubljene, če bo enotnost Nemčije vzpostavljena in če bo gospodarstvo Nemčije slonelo na potsdamskih sklepih.
Zdi se, da je iu funkcionarjem britanske vojaške uprave jasno, da je edini način, da se pride iz te krize, obnovitev pogajanj med štirimi državami, Priznavajo, da postaja položaj zapadnih držav vsak dan bolj težak in njihova živčna vojna v ničemer ne vpliva na sovjetsko stališče.
Robertson skuša najti način, kako naj se izmota iz slepe ulice, v katero ga je vlada privedla. Danes je zopet odpotoval v Berlin.
Položaj je v Berlinu vedno bolj resen. Po nalogu ameriške vojaške uprave je danes prenehalo obratovati 10 velikih tovarn za živila. Agencija ADN poroča, da je več manjših tovarn, med katerimi je več pekarn, prenehalo obratovati zaradi pomanjkanja surovin in električnega toka. Ta ukrep je zelo zvi-
POZIV
?!yših političnih preganjancev
plenum bivših političnih preganjancev zn Istro, ki se je
^.jrazpravlja o političnem položaju, ki je po resoluciji Infor-e0a urada nastal na Tržaškem ozemlju in še posebno v pod-
Ig .	ugotavlja,
Ki k°Zernli° v Položaju, v katerem borba proti imperializmu bolj ko °*i sliči grškemu položaju, čeprav se tam borba vodi z orožjem.
tu
Izjavlja,
Ule, ni bilo potrebno zavzeti stališča v avanturističnem duhu ter kof?^anii in načini, ki nujno vodijo do cepitve delavskega razreda 01; *** sovražnika. Zato kot predstavniki tistih, ki so največ prispe-borbi proti /aitzmu in na svoji koži občutili posledice,
obsojajo
It ' dalije it. druge razbijače enotnosti našega ljudstva, ki so raz-^rt°tnost komunistične partije Tržaškega ozemlja, mij^^nističnti partija Tržaškega ozemlja, ki je nastala na podlagi K|,;ey Vsegu piebivalstva v 20 letih fašizma, dalje v osvobodilni S ^ 'n nato v neprestani borbi proti imperializmu, ne more in ne Podvržena spletkar jem, razkrajačem in frakcionašem.
!? «e5t k*1’*’ politični preganjanci si lastimo pravico, da zahtevamo, [j Preneha s frakcionaškim delom in zahtevamo odstranitev vseh, K 1(1® “vojirn delom povzročili razbitje enotnosti komunistične parti-\r ^ nastala in uzrastla ob sodelovanju tistih, ki so vse dali za h norodou.
Iv	politični	preganjanci	pozivamo vst prebivalstvo in od-
* elemente, da prenehajo z razdiralnim diskusijami, strnejo si-T01!) ^Erotičnega 0’banja na pnr' nflu A z naibolj vztrajno borbi-:Pertnlistom in tijlfcnvim *•' rr'r> <•’» rji v Istrskem o’:rožj” delo za obnovo	1	1	<	ra,ti;e.
bratstvo narcdoi; v	i"0	i vnicrializmu I
šal brezposelnost v Berlinu in še poslabšal prehrambeni položaj. Z druge strani pa se zdi, da anglo-ame-riški «zračni most« ne bo dolgo vzdržal. S tem v zvezi je britanski minister za letalstvo na tiskovni konferenci izjavil, da prenosi preko letal ne morejo zagotoviti normalnega gospodarskega življenja v Berlinu.
Pariški konservativni list «Ordre« piše, da je francoski vojaški poveljnik Koenig ostro kritiziral avtoritativno postopanje generala Claya. Na podlagi poročila, ki ga je Koenig predložil francoski vladi, je razvidno, da general Clay odloča sam o vseh tudi najvažnejših vprašanjih, ne da bi se prej posvetoval s svojimi kolegi.
General Lukačenko, šef vrhovnega štaba maršala Sokolovskega, je poslal namestniku generala Robertsona pismo, v katerem ga opozarja, da angleška letala pri svojih poletih nad sovjetskim področjem sistematično kršijo letalske predpise. Letala še vedno letajo preko zračnih hodnikov brez dovoljenja sovjetskih vojaških oblasti in brez vsakega predhodnega obvestila. General izraža upanje, da bo angleška komanda takoj prenehala s takimi poleti, ki so proti letalskim predpisom. Podobno pismo je poslal tudi namestniku generala Claya.
«Berliner Zeitungs označuje note zapadnih sil kot korak, ki kaže na zadrego. Komentator pripominja, da je maršal Sokolovski že obrazložil trem vojaškim guvernerjem, da j c sedanji položaj v Berlinu posledica dogodkov v zapadni Nemčiji po londonski konferenci in da ni mogoče govoriti o berlinskem vprašanju ločeno. List nadaljuje z ugotovitvijo, da so razgovori še pred dostavitvijo not dokazali, da so se v vodilnih krogih zavedali, da samo dogovor o celotnem nemškem vprašanju lahko spravi berlinsko zadevo z mrtve točke. Končno ugotavlja list, da zapadne enote govorijo s?mo o Berlinu, in zaključuje, da je sovjetsko stališče jasno. Ce čutijo zapadni zavezniki potrebo razpravljati o položaju v Berlinu, je nenavaden postopek postavljati pogoje za svoje zahteve. Navadno mora dotični, ki se želi pogajati, pokazati dobro voljo. V sedanjem primeru bi zapadne sile lahko ponudile, da opustijo ponesrečen poizkus vzporednega denarja v Berlinu.	♦
V zvezi z varšavsko konferenco je Klement Gottvvald ob proslavi dneva slovanskih narodov v Devinu v svojem govoru izjavil, da je varšavska konterenca razkrinkala politiko zapadnih držav v Nemčiji, ki
Pred podpisom prij. pogodbe
med CSR in Romunijo
PRAGA, 13 — Domnevajo, da bo v soboto odpotovala iz Prage v Bukarešto vladna delegacija, ki bo podpisala prijateljsko pogodbo med Romunijo in CSR. Člani delegacije bodo med drugim zunanji minister Clementis in morda tudi vladni ,!iedsednik Zapotocky.
teži po obnovi nemškega vprašanja in način, kako naj se brani mir.
Politika slovanskih	držav in
držav drugih ljudskih demokracij, ki so jo proglasili v Varšavi, predstavlja veliko oviro za mednarodno reakcijo, ki pripravlja	načrte za
novo vojno Politika	slovanskih
držav in drugih ljudskih demokracij pridobiva naklonjenost v vsem svetu in utrjuje ugled teh držav.
Nai!aljeiianie procesa
proti ustašem v Zagrebu
ZAGREB, 13. — Danes se je nadaljeval pred vrhovnim sodiščem LR Hrvatske proces proti 50 usta-škim zločincem, ki so prišli v Jugoslavijo, da izvršijo teroristična in sabotažna dejanja po nalogu tuje informacijske službe. Glavni obtoženec Ljubo Miloš je priznal, da je kot komandant v taboriščih v Jasenovcu, Lepoglavi in Stari Gra-dišik zakrivil pokolj tisočev moških, žena in otrok. Samo od novembra 1941 do februarja 1942 je bilo pod neposredno odgovornostjo obtoženca Miloša umorjenih na najbolj divjaški način od 40 do 60.000 internirancev. Obtoženec je tudi izjavil, da je načrt za likvidfpijo Srbov v tako imenovani Hrvatski neodvisni državi izdelal Pavelič, ko je živel v emigraciji v Italiji.
Glede divjaških pokoljev v božični noči 1941, ko so pomorili okoli tisoč internirancev, je obtoženec izjavil, da so duhovniki iz taborišč izjavili ustašem, da si oni prevzamejo na svoje vest njihove grehe zaradi teh umorov.
Gre samo še za formalnosti...
PARIZ, 13 - Svet evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje (Marshallova pomoč) je danes v Parizu sprejel predlog italijanskega poslanika Quaronija za vključitev Tržaškega ozemlja v Marshallov načrt.
V pričakovanju spopolnitve potrebnih formalnosti za dokončni sprejem bo angloameriško področje Tržaškega ozemlja vključeno v ta program in bo uživalo pomoč, ki je določena za letos.
Solid&rnost
s Primorskim dnevnikom
Nadaljnji prispevki za plačilo globe, na katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika:
Marega 200, Sulla Ursulina 59, Čermelj Franc 50, Čermelj Marija 50, Brus Franc 100, Brus Marija 100, Rose Antonio 25, N. N. 100, Nikolič Peter 50, Kravos 100, Stolta Leopold 100, Pina Viskovič 50, Zgur Josip 50, Rehar Josip 59, Polac Ivan 50, Martinčič Andrej 100, Mahnič Just 100, Bertocchi Karlo 100, N. N. 100, Stupar 100. Pionirji z Vrha-Hovte 1000, ASIZZ (Rinal* di» 3337, Sedmak Francka 500, Giorgi Giustina 200, Curk Drago 1009, Sancin Mira 2000, Bratož Stefan 1500, tovariš z Opčin 1650, Čendak Ivanka in Ivan 500, delavci tovarne Zucculin 1100, Jakopič Anton 200, teren Kolonko-vec-Rovte, Bako: Pečar Marija 59, Pečar Anton 50, Babuder Ana 25, Furlan Karlo 65, Zahar Alojzija 10, Furlan Anita 20, Furlan Anton 70. Furlan Ivan 50, Lucchesi Paolo 50, Guštin Marija 50, Dtbernardi Giovanna 50, Skilan Ana 50, Vec-chict Ruggero 50, Zenigna Albina SO, Stančič Iva 50, Rosin Pasqua 50, Valpretto Genio 35, Giorgi Gio-vanni 50, Kljun Ema 50, Schrigna Pina 50, 2agar Karla 20, Bizjak Mira 50, Bažec Erminija 100, Laber’ Pina <0, Skilan Karlo 20, Gregor! Rozalija 39', Bizjak Valerija 50, Pe-taros Ivana 20, Petaros Josip 50, 40, Rosin V, 50, Jerman Josipina 50, Peratelli Anton 50, Vever Anton 50, Petaros Marija 55, Sudič Marija 50, Lavrenčič Albina 50, Petaros Angela 100, Saule Giorgina 20, Olenik Antonija 500, Olenik Stana 200, Zrenkič Ana 20, Žagar Danilo 50, Maver Kristina 59, Godina Ivanka 59, Godina Pina 50, Giorgi Nando 20, Sladič Nina 10, Bizjak Valerija 30, Božar Justina 50, Petaros Albina 50, Giorgi Giuseppe 20, Zlatič Ivan 30, Kariž Ema 109, Kastelani Nsdalina 199, Skilan Marija 59, Skilan Erfeesta 190, Svab Albina 50, Laurenzi Anna 109, Can-ciaui Anna 39, Lonzarič Marija 500, Pečenko Alojzija 200, Mingel Albert 30, Skilan Pepka 20, Kotar Urška 20, Vouk Lucija 100, Giorgi Emilija 20, Carin Mario 29, Furlan Pierina 18, Slavec Josipina 29, Kariž Viktor 100, Skilan Albina 20, Zlobec Ivanka 50, Verk Ivan 30, Krončič Jolanda 25, Bertocchi Ro-dolfo 30, Cerkvenič Alba 50, Slavec Marija 20, Slavec Valerija 50, Cerkvenič 25, Giorgi Milka 30, Pregare Zora 50, Malalr^n Franka 50, Penagri Emllio 50, Kenda Modra 59, 2erjal Santina 29, Škabar Marija 100, Škabar Santina 60, Fer-neti 50, Keber Santina 25, Vever Justina 20, Giorgi Ana 30, Rojc Josip 100, Sahar Marica 100, Kosmač 100.
96°. posojila
vpisanega v FLRJ
BEOGRAD, 13 — Po še nepopolnih podatkih je bilo do 12. julija vpisanih za ljudsko posojilo 3 milijarde 380,153.000 dinarjev, t. j. 96% vsega posojila, ki znaša 3,5 milijard dinarjev. Vpisovanje bo trajalo do konca julija.
IZJAVA DICHIARAZIOKE
Na podlagi neresničnih trditev, ki jih je prinesel «11 Lavoratore« z dne 13. julija, ki v tem trenutku ne tolmači linije Centralnega komiteta komunistične partije Tržaškega ozemlja, ampak stališče frakcionaške skupine z Vidalijem na čelu, izjavljam:
1. da ni res, da sem predlagal na seji izvršilnega komiteta dne 11. t. m., da naj se seja Centralnega komiteta vrši 18. julija in da je bil ta moj predlog od strani izvršil, komiteta sprejet. Res je, d?, je ta predlog izvršil komitetu dal Vidali, ki pa je predhodno predložil izvršilnemu komitetu nič manj kot 12 vprašanj, ki bi jih moral komitet rešiti pred sklicanjem seje Centralnega komiteta, vprašanj, ki drugo za drugim zvenijo provoka-torsko in razbijaško (kot je predlog, naj se ustanovi iz člsnov KP cone A komisija, da preišče vse primere terorja in preganjanja, ki naj bi be vršili v coni B) z jasnim namenom čim bolj zavleči sejo Centralnega komiteta, kar naj bi mu omogočilo uspešnejšo frakcionaiko delovanje.
3.) Na take predloge jasno nisem mogel pristati in ko sem to sporočil večini članov Centralnega komiteta, so ti od mene odločno zahtevali, da se s frakcionaško skupino Vidalija prekine vsaka diskusija in takoj skliče seja Centralnega komiteta. Na to zahtevo sem 12. julija zvečer sklical izredno sejo, katere še je udeležila večina članov Centralnega komiteta, kar pomeni, da je seja bila sklepčna in da so bili vsi sklepi, sprejeti na tej seji, popolnoma legalni.
To je resnica in ne obratno, kar trdi «11 Lavoratore«. Opozarjam vse članstvo, naj ne naseda lažem, ki jih vsakodnevno širi frakcionaška Vida-lijeva skupina bodisi ustno, kakor tudi preko lista «11 Lavoratore«, ki si ga je začasno uspela polastiti. V prihodnjih dneh bomo podali ves resnični potek zadnjih 14 dni v zvezi z delom izvršilnega komiteta, iz katerega bo jasno razviden v naprej premišljeni načrt Vidalijeve frakcionaške skupine, da razbije enotnost naše partij;e in likvidiranja njene revolucionarne linije.
BRANKO BABIC
In relazione alle affermazioni apparse il 13. corr. su «11 Lavoratore«, che nel momento attuale non interpreta la linea del C.C. del P.C.T.L.T., bensi quella del gruppo frazionista con a capo Vidali, dichiaro:
1.) Non & vero che alla riunione dell’11 corr. del Comitato Esecutivo io abbia proposto la con-vocazione del C.C, per il 18. c. m. e che questa mia proposta sia stata accettata dal Comitato Esecutivo.
2.) E’ vero invece che tale proposta al Comitato Esecutivo e stata fatta dal Vidali, il quale nello stesso tempo aveva proposto niente meno che 12 questioni che avrebbero dovuto essere risolte prima della convocazione del C.C., questioni che nella sostanza sono provocatorie e frazionistiche (come ad es. la proposta di nomir.are una com-missione composta da membri del partito nella zona A con il eompito di indagare sui casi di terrore e persecuzione che secondo loro avverreb-bero nella zona B) con lo scopo evidente di ri-mandare ji piu a lungo possibile la riunione del C.C., cio avrebbe permesso una piu profieua atti-vita frazionistica.
3. Non ho potv+o accettare tali proposte e quando ci6 venne c. j me comunicati ai membri del C.C., essi richiesero decisamente da me che si ponga fine ad ogni discussione con il gruppo frazionista Vidali e venga immediatamente con-vocati il C.C. In base a tale richiesta ho convo-cato il 12 luglio di sera in seduta straordinaria il C.C. Alla seduta ha partecipato la maggioranza dei membri del C.C. cio che significa che la seduta era legale e in condizioni di deliberare. Questa £ la verita e non 1'opposto, come afferma «11 Lavoratore«. Rendo attenti tutti i membri del partito di non lasciarsi ingannare dalle menzogne pro-palate giornalmente dal gruppo frazionista Vidali sia oralmente che tramite «11 Lavoratore«, che tale gruppo e riuscito per il momento ad impos-sessarsene.
Nei prossimi giorni daremo un resoconto com-pleto delVeffettivo svolgersi degli avvenimenti di questi ultimi 14 giorni in relazione all’attivita del Comitato Esecutivo, dal quale risulta evidente il piano premeditato del gruppo frazionista Vidali, rivolto a spezzare l’unita del nostro partito e li-quidare la sua linea rivoluzionaria.
BRANKO BABIC
•s.-.;*.	:**.
TRŽAŠKO DELAVSTVO JE V PONEDELJEK POPOLDNE NA TRGU PERUGINO ODLOČNO PROTESTIRALO PROTI POSTAVLJANJU PRED SODIŠČE SVOJIH SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV
Obnovitev trg. pogajanj med ZSSR in Anglijo
LONDON, 13 — Sovjetski poslanik v Veliki Britaniji Zarubin je o-biskal britanskega trgovinskega ministra Harolda Wilsona. S tem v zvezi domnevajo, da re bodo v kratkem obnovila sovjetsko-angleška trgovinska pogajanja. Pogajanja se bodo nabrže začela v Londonu in se verjetno nadaljevala v Moskvi.
Zunanje ministrstvo javlja, da bo Veliko Britanijo zastopal na podonavski konferenci, ki bo v Beogradu 30. t. m., britanski poslanik v Jugoslaviji Charles Peake. Njegovi pomočniki bodo izvedenci zunanjega ga ministrstva in ministrstva za promet.
Novi Runciman
pripravlja Monakovo za Žide
TEL AVIV, 13. — Grof Bernadot-te polaga račun svojega »posredovalnega« dela pred Varnostnim svetom. V svojem poročilu je dejal, da so njegovi zadnji predlogi poizkusnega značaja in da je -predlagal priključitev arabskih delov Palestine Transjordaniji zaradi »praktičnosti«. Misli tudi, da bi bilo bolje revidirati meje dveh držav« zaradi odprave spornih točk med obema strankama«. Zagovarja svoje stališče o priključitvi Jeruzalema arabskemu delu Palestine s trditvijo, da je nemogoče «začrtati mejo med tem mestom in zaledjem«.
V zaključku svojega poročila je Bernadotte izjavil, da sta obe stranki odločeni nadaljevati borbo. Poudaril je tudi dejstvo, da bodo Židje morali odločno braniti priborjene pravice proti številnejšim arabskim vojskam.
Grof Bernadotte je tudi predlagal Varnostnem svetu, naj OKN ukaže takojšnjo ustavitev sovražnosti v Palestini.
Menijo, da bo vlada ZDA predložila Varnostnemu svetu resolucijo, ki zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti v Palestini. Britanska delegacija želi, da bi se resolucija omi lila, toda bo najbrž prisiljena spre
jeti in soglašati z ameriško resolucijo.
Vojaške operacije pa se nadaljujejo kakor prejšnje dneve ter se vsako uro poostrujejo. Izraelsko vojno poročilo omenja zasedbo mesta Lydde in vasi Ramleh ter srdite boje na palestinski meji na področju Mišmar Hayarden. Sirska vojska je morala beležiti velike materialne in človeške izgube. Na drugi strani pa so židovske čete umaknile iz nekaterih položajev v bližini mesta Janin.
Po zasedbi Lydde in Ramleha so židovske čete nadaljevale s svojim prodiranjem na vzhod ter so zavzele Migdal, 10 kilometrov vzhodno od Petaha in 5 kilometrov južno od Ras el Sine. Migdal je važno železniško središče in začetna točka jeruzalemskega vodovoda.
Iz uglednih vojaških krogov poročajo, da je izraelska vojska zasedla po težkih bojih mesto Ras el Ein, ter vodovod, ki dobavlja vodo Jeruzalemu.
Clan ameriškega laburističnega kongresa Leo Isaacson je iziavil ob strojem prihodu v New York iz obiska v Epiru in v Palestini, da je za pj|livanje krvi v Palestini nepo-
sredno soodgovorna Amerika. Palestinski Arabci so ostali prijatelji Zidov in se nočejo bojevati proti svojim prijateljem. «Videl sem sam od Transjordancev požgane arabske hiše, samo zaradi tega, ker so ti pd-klonili borbo proti Zidom.
Telepress komentira, da je anglo-ameriški manever o osnovanju začasne arabske vlade v ‘Palestini najsvetlejši dokaz, da skušajo prizadejati Zidom novo Monakovo. Najprej si moramo biti na jasnem, da je bila vloga ((posredovalca« Bernadotta v Palestini slična vlogi, ki jo je odigral Runciman leta 1938., ko je obiskal Češkoslovaško. Zato je Bernadotte predlagal rešitev v imenu «miru»; ta rešitev pa je izključno v interesu Arabcev in posredno pa v interesu Anglo-američanov.
Bernadotte je začel izvajati kontrolo nad cesto Tel Aviv - Jeruzalem, medtem ko ni kontroliral drugih cest, ki so bile pod kontrolo Arabcev. Vsak člen premirja je dajal možnost Arabcem, da se pripravljajo na nove vojne operacije. »Rešitev« tega novega Runcimana pomeni sabotiranje vsake pomoči Zidom, gospodarski, politični in vojaški bojkot izraelske države. Arabska odklonitev Bernadottovih pred logov ne sme nobenega preslepiti Arabci ne bi odklonili Bernadotto vih predlogov, če ne bi verV 1	<!•
jim to veleva ini-.i\ V	>
tanije »in ZDA.
Poziv Tržačanov
ki delajo v Mariboru
Pozivamo vas, da zatipate CK KPJ in ohranite enotnost ljudstva STO-ja
Delavci iz Trsta, Slovenci in Italijani, ki so zaposleni v tovarni avtomobilov v Mariboru, so s svojega sestanka poslali resolucijo Centralnemu komitetu KPJ, v kateri izražajo svojo soglasnost z linijo Centralnega komiteta in svoje neomajno zaupanje v partijsko vodstvo. Obenem so poslali resolucijo Centralnemu komitetu KP — STO-ja, v kateri pravijo:
Naša grupa, ki je sestavljena iz Italijanov in Slovencev s Svobodnega tržaškega ozemlja ir. Italije, je pretresla resolucijo Kominform-biroja, katera vsebuje žaljive klevete proti CK KPJ, posebno pa proti tovarišem Titu, Kardelju, Rankoviču in Djilasu.
Kot priče silnih, uspehov jugoslovanskih narodov na poti v socializem pod vodstvom slavne Kom-partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom odločno zavračamo vse obtožbe Informbiroja ter neomajno zaupamo CK KPJ in njegovi pravilni liniji. Zgodovina bo dokazala, da je pot, po kateri hodi KPJ, pravilna in usmerjena po naukih marksizma-leninizma.
Pozivamo Vas, da ob času, ko dolžijo Komunistično partijo Jugoslavije in CK KPJ, zaupate Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu vodstvu ter ohranite enotnost d»mokratičnega ljudstva STO-ja v borbi proti imperialistom, ki hočejo ustvarjati iz STO-ja svojo kolonijo.
Prepričani smo, da boste sj>re-jeli naš poziv in Vas pozdravljamo.
Britanski mladinci
na cisti „6ratstvo in enotnost"
LONDON, 13 — V nekem britan-sko-jugoslovanskem društvu v Londonu je bilo zborovanje mladih Britancev, ki potujejo v Jugoslavijo na gradnjo avtomobilske ceste «Bratstvo in enotnost«. Skupina šteje 66 mladincev in mladink, ki so io večini študenti raznih univei* Veiike Britanije.
V imenu jugoslovanskega poslaništva je mladince pozdravil tajnik poslaništva, ki je poudaril, da se jugoslovanska mladina neumorno trudi, da naveže prijateljske odnose z mladino vsega sveta.
Poziv Slovanskega odbora
narodom sveta
PRAGA, 12 (AFP) — Vodstvo slovanskega odbora je izdala poziv vsemu svetu pod geslom: Združimo se v miroljubni in nerazdružljivi blok«. Poziv je naslovljen na Cehe, Slovake, Beloruse, Poljake, Bolgare, jugoslovanske narode ter na ponižane Francoze, razočarane Angleže, na Norvežane in r.a obubožane Italijane. Ni druge sile, je rečeno v pozivu, v borbi za mir in varnost, za svobodo in neodvisnost nego je sila, ki je premagala nemško nadoblast. Ta sila je mogočna domovina socializma, Sovjetska zveza.
Proglas grške KP
borcem in ljudstvu
ATENE, 13. — Radio Svobodna Grčija je oddajal proglas Centralnega komiteta grške komunistične partije borcem demokratične vojske in grškemu ljudstvu. Proglas poudarja, da že mesec dni .zopet teče kri po vseh krajih Grčije, ker hočejo hlapci tujega imperializma in ta sam zadati smrtni udarec svobodni Grčiji. Toda kljub vsem njihovim naporom ni njihov napad imel uspeha, ker se grško ljudstvo bori za pravično stvar.
Proglas zaključuje z besedami, da je demokratična vojska nepremagljiva, ker se bori za ljudstvo in za Grčijo.
PARIZ — List «Mundo Obrero« poroča, da se je pred falangističnim sodiščem v Ocani začel proces proti 40 šD irskim antikristom. Državni to?ilrr <p z:ihte\ :-l smrtno kazen ?'» 1 ? i> ' tov.
Virgil Sček
duhovnik in bivši poslanec primorskih Slovencev v italijanskem parlamentu, ki je umrl 6. t. m. Njegove posmrtne ostanke bodo prepeljali v Avber pri Sežani, kjer bo pogreb jutri 15. t. m. ob 10.
Pristaniški delavci vedno na predstraži
Pristaniški delavci so se soglasno odzvali pozivu odbora za solidarnost z aretiranimi delavci velikih tovarn ter sklenili da bo vsakdo izmed njih štiri tedne zapovrstjo dal po 50 lir.
Delavci pristaniških družb so razen tega še sklenili, da bodo vsoto tega denarja takoj poslali odboru.
Opozarjamo vse delavce in prebivalce na ta dokaz solidarnosti, ki je ponovno pokazal razredno zrelost delavcev našega pristanišča. Ti delavci so dali vzgled, kako mora vsakdo konkretno pomagati žrtvam razredne borbe. Do sedaj znaša vsota vseh prispevkov pristaniških delavcev približno okror 250 do 5lM> tisoč lir.
''<0
TRZ	A S	K.I DNEVNIK
Hitu za delam in kite za kapitalista
Najemniki novih delavski hiš na Lonjsrski cesti bodo morali plačati ob vselitvi po 20X00 lir za števce in bodo Mjiib temu prvi mesec brez plina
Sindikalni plenum
pomorščakov in pristaniških delavcev
Zveza ES pomorščakov in pristaniških delavcev Javlja: V četrtek prista-škib delavcev javila: V četrtek 15. Julija t. m. bo ob 15 uri na sedežu sindikalni plenum pomorščakov in prista-in tovarniških odborov, kakor tudi člani pododborov in vsi zaupniki so vabljeni, da se plenuma udeleže.
Polagoma dokončujejo dogradi-telji nove hiše ob Lonjerski cesti in jih izročajo mestni občini, ki jih je naročila in je njihov lastnik. Čeprav je incident z eksplozijo plinske cevi še pred prvo uselitvijo precej uplašil nove stanovalce, vendar so se kljub temu vselili.
Toda sedaj je prišlo še drugo zlo, ki se imenuje ACEGAT. Vsaka družina, ki hoče v stanovanje, mora plačati ACEGAT-u po 10.0Q0 lir za plinske, vodne in električne števce. Čeprav zahtevajo plačilo te svo-te takoj ob vstopu v nova stanovanja, pa dobijo najemniki vodo komaj čez tri ali štiri dni, dobavo plina pa jim obetajo šele čez mesec dni. $e slabše je z elektriko, ker si morajo novi najemniki nabaviti žarnice in dokončati napeljavo na lastne stroške, kar zopet stane od Si do 4.000 lir.
Tako smo .tudi tukaj prišli do absurdnega položaja, da se v hiše, ki se imenujejo »ljudske« ali »delavske« ne bodo mogle vseliti družine delavcev in na splošno družine tistih, ki so stanovanja najboli potrebni, ker ne bodo imeli denarja za te izdatke.
Ko so izročali prvo skupino stanovanj mestni občini, so se graditelji pohvalili, da so napeljali v vsako' stanovanje tudi industrijski tok. To je zelo koristna in gospo-dinstvu potrebna novost, ker lahko služi gospodinjan za likanje perila in za kuho ter ogrevanje, posebno pa kadar zmanjka plin. Pozabili pa so povedati, da manjka še števec, ki stane nadaljnih 7.000 lir in si ga morajo najemniki sami nabaviti, če ga bodo sploh lahko kje dobili.
Ce seštejemo vse te izdatke, vidimo, da mora vsaka družina potro-šti poleg najemnine še najmanj 20.000 lir in bo kljub temu ostala prve tri ali štiri dni brez vode, do-čim bo trajalo najmanj mesec dni, predno bo uprava ACEGAT-a dobila iz Milana potrebne števce za
Propadanje sriaarske oDfti«Trs!«
Posledica odiczauoAti Tiusla od ujegovjega juaruvu.ega zaledja — 16-letni nekvalificirani ročni delavce ima v.ee dnevne |>lače kot pa kvalificirani vrtnar
Vrtnarski delavci so sorazmerno od vseh, nedvomno pa od kvalificiranih delavcev, najšlabše plačani. To stanje trajf, že izza časa Itglije, kjer so bili med najbolj izkoriščanimi, saj nisp imeli vse do letos niti kolektivne delovne pogodbe. Zato so bili prepuščeni izkoriščanju gospodarjev- Imeli so najniijo plačo, ki je do sklenitve pogodbe znašala komaj 644 lir dnevno.
Ta plača je smešno nizka, če pomislimo, da je za vrtnarja potrebno precejšnje znanje in še večja praksa. Ce primerjamo vrtnarske de-
—■	"	■■	    T«,'	■■	l'l»9
Izmed vseli Lnpiluiot uvela je najbolj dragocen kapital ljudstvo
lavce s katero koli drugo panogo ročnih delavcev, moramo ugotovili, da ima kvalificirani vrtnar po 30 letih dela v svoji stroki nižjo plačo, kot jo ima 16-letni mladenič za nekvalificirano* delo v tovarni ali na cesti.
Po dolgih pogajanjUi pa je Enotnim sindikatom vendar-le uspelo, da so sklenili kolektivno delovno pogodbo z lastniki cvetličarskih podjetij in lastniki zasebnih vil, s katero 50 dosegli le neznatno zvišanje mezde to je 100 lir dnevno. 2e sama sklenitev pogodbe pomeni sicer velik uspeh, kajti še danes nima ta stroka v Italiji kolektivne pogodbe in so zato vrtnarji predani na milost in nemilost gospodarjem.
Položaj vrtnarjev, ki so po večini Slovenci, pa se je po letu 1945 še poslabšal, zlasti zaradi tega, ker gospodarji rajši jemljejo v službo «esuie». ki delajo tudi za nižjo plačo, ker dobe od raznih šovinističnih organizacij in od «Lega Na-zionale« podpore, ki jim dopolnijo sicer nizko plačo Pri najemanju «esulov» kot delovnih moči se zlasti odlikuje podjetje Gerli.
Svoj čas so bile tržaške cvetlice zelo cenjene zlasti po letoviških krajih kot so Opatija, Brionski otoki jtd. izvažale pa so se v precejšnjih množinah v zaledne države. med katerimi je bila na prvem mestu Jugoslavija, za njo pa Avstrija in Češka. Danes pa zaradi politike okupacijske vojaške uprave, ki postavlja tržaško gospodarstvo pod kontrolo Italije, tržaška sVetličarska obrt propada in ne more vzdržati konkurence z Italijo. Zaradi ugodnih pogojev in nižjih
produkcijskih sredstev stane italijanski nagelj v Trstu na debelo 800 lir za 100 kosov, dočim stanejo tržaški nageljni 2000 tisoč lir.
Se eno neznatno dejstvo, ki je mnogo škodovalo procvitu tržaškega vrtnarstva pa je to, da se opušča navada darovanja cvetlic ter sc namesto tega uvaja amerikanska obdaritev s cigaretami ali 7. drugimi dobrinami. Gotovo je pač dejstvo, da je vsemu temu krivo težko gospodarsko stanje najširših plasti delovnih množic.
Kot je težko preusmeriti ostale specialiste na drugo delp, tem teže je to pri vrtnarjih, ki jim gojenje cvetlic ni le poklic, temveč so vrtnarji na svoj vrt in cvetlice navezani s posebno ljubeznijo. Poleg tega pa je zanje težko dobiti primerne zaposlitve in bi bilo treba, da pristojne oblasti storijo vse po-trehno. da se ta stan še posebej zaščiti. Kljub temu da rps ni kdo ve kakšna konjunktura zg cvetlice,' vendar bi mogli z gojitvijo semen in okrasnih in sadnih drevesc ter sobnih rastlin dvigniti donosnost svojih podjetij, ker bi bila za te predmete dana možnost prodaje ir širokega izvoza.
plin. Novi stanovalci bodo torej morali ves mesec kuhati z navadnim električnim tokom, kar bo zopet stalo kup denarja. Po pravici se pojavlja tukaj vprašanje, če so delavske hiše za delavce, ali za kapitaliste?
Zakaj ni ACEGAT, ki ima menda dovolj izkušnje in je vedel, ali bi
Zahtevamo razjiis volitev v upravo Tržaškega ozemlja!
vsaj moral vedeti že v naprej za te probleme, zakaj ni že prej poskrbel za nabavo potrebnih števcev. Tudi njihovo odplačevanje bi se lahko uredilo na obroke in s tem pomagalo revnejšim najemnikom pri odplačilu teh stroškov, če se jim drugače ni moči izogniti. Kar se pa plina tiče, bi se lahko ACEGAT dogovoril z novimi potrošniki za prvi mesec za plačilo »a forfait«, brez števcev in bi tako ustregli sebi in najemnikom. Potrebno bi bilo samo malo več socialnega čuta in manj birokracije.
Dosežen sporazum
o aormztivaem delu delovne pogodbe za uslužbence špedicijskib podjetij in pomorskih agencij
V ponedeljek zvečer so se zaključila na sedežu Združenja tr-govcev-grosistov pogajanja za sklenitev normativne pogodbe za vse, ki so uslužbeni pri špedicijskih podjetjih m pri pomorskih agencijah.
Zaključek te normativne pogodbe je prispeval k zijatnemu izboljšanju položaja delavcev, toda o vseh teh zaključkih bo prinesel sindikalni tednik «Unit5 Operaia« obširno poročdc. Z naše strani objavljamo samo zaključke sporazuma, ki je povezan z normativnim vprašanjem o izplačevanju nakazila «ed tantum« na sledeči način: uradnikom I kategorije 7000 lir; II kategorije 6000 lir; III kategorije 5000 lir in III B kategorije 3000 lir.
V pričakovanju sporazuma p plačah in mezdah, so se delodajalci obvezali, da bodo izplačali kot predujem sledeče vsote: I kategorij: moških 5000 lir. žen 5000 lir: II kategoriji. starosti nad 20 let: možem 25OO lir, ženam 2000 lir: III kategoriji, starosti izpod 20 let: možem 1500 lir in ženam 1200 lir; III A, starost: nad 20 let: možem 1000 lir, ženam 750 lir: III A kategoriji starosti izpod 20 let: možem 600 lir, ženam 450 lir.
Pokojninski prejemki
ne smejo biti niti zaplenjeni, niti...
Pismo oddelka upokojencev Zveze ES INPS
Zastonj bi bilo, da bi ponovno ponavljali, da je položaj upokojencev zelo težak. Do sedaj se je že mnogo .pisalo o tem problemu, toda konkretnega rezultata ni bilo. Zato bomo danes objavili pismo, ki ga pošilja oddelek upokojencev Zveze enotnih sindikatov INPS (I-stituto Kazionale Previdenza Sociale — Zavod za socialno zavarovanje), da se bodo lahko naši či-tatelji sami prepričali o nesramnem postopanju s tistimi, ki so vse življenje trdo delalj in ki bi si po vseh pravicah zaslužili sebi dostojno življenje.
Rismo se glasi:
Podpisani oddelek Je bil obveščen. da namerava zavod za socialno skrbstvo ukiniti izplačevanje celotpe mesečne pokojnine, in to za dobo več mesecev; ta ukinitev izplačevanja naj bi trajala dokler ne bi zavod 'za socialno skrbstvo nadoknadil vso vsoto, ki jo je izplačal nekaterim upokojencem.
Na primer: upokojencu Ernestu Lanzi, ki ima pokojninsko knjižico štev. 685655 prve kategorije, so uki-
nili izplačevanje celotne mesečne pokojnine za mesec julij, avgust in september, zla bi tako zopet nadoknadili vsoto 9.440 lir. ki jo je po pomoti prejel od zavoda.
Upokojenec Ernest Lanza bi bil tako prikrajšan mesečne pokojnine, ki znaša 3.088 lir in bj moral čakati do oktobra 1918. da bi jah-(ko zopet prejemal redno svoje mesečne prejemke. Iorej bo ta upokojenec dobil šele oktobra meseca svojo pokojnino in še takrat samo 2.912 lir. kar naj bi krilo njegoV dolg zavodu.
Podpisani oddelek je bil napro-šen, da intervenira pri zavodu za socialno skrbstvo; takšen način ravnanja napram upokojencem je prav gotovo 7, ekonomskega stališča koristen zavodu, toda zelo škodljiv za vse tiste upokojence, ki bodo morali toliko mesecev čakati, ne da bi dobili svoje pokojnine. Po tem svojim ukazom in postopkom krši zavod za socialno skrbstvo svoja pravila, v katerih je navedeno: «Mesečni pokojninski prejemki ne smejo biti niti zaplenjeni, niti dodeljeni drugemu«.
Preklic
Na zahtevo tiskovnega urada ZVU objavljamo sledeči preklic, ki ga je našemu odgovornemu uredniku izročil šef tiskovnega urada g. major Sasson.
Skljcujoč tje na članek, ki je izšel v štev. 945 ((Primorskega dnevnika« z dne 10. julija 1948 pod naslovom «Rešimo našo mladino pred brezposelnostjo, da ne zaide v kriminal m prostitucijo)), odgovorni urednik in pisec tega članlta s tem preklicuje vsako trditev ali nami-gavanje, vsebovano t) tem članku, da služi «Hangar Club«,kateri je pod vodstvom Special Service o/ Trieste United States Troops (Posebna služba vojske Zedinjenih držav Severne ^.merike v Trstu) širjenju prostitucije ali Za propast mladih deklet ali tržaške mladine splošno.
List nadalje preklicuje naslednjo svojo trditev, da «ves ta obupni položaj, v katerem se danes nahaja mladina, ki je stopila zaradi’ nevzdržnih razmer na pot prostitucije in moralne propalosti, je v glavnem rezultat politike, ki jo je že od prvega trenutka vodila vojaška uprava in ki se je v zadnjem času spremenita naravnost p pogubno politiko«.
* *
Zgornje trditve in najnigacanja se preklicujejo, ker ne odgovarjajo
resnic'
Opozorilo Dijaške Matice
-Dijaki in dijakinje, ki nameravajo y prihodnjem šolskem letu prositi Dijaško Matico za kakršno koli podporo (za knjige, šolske potrebščine, za zdravljenje, za vožnjo itd ) bodo morali izpolniti posebno tiskovino, ki jo dobijo v upravi doma v ul. Buonarroti 31 za 15 lir. Prošnje za sprejem v dom morgjo izročiti prosilci krajevnemu odboru Dijaške Matice odnosno prosvetnega društva najkasneje do 15. julija. Po tejn dnevu se prošnje za sprejem v dom ne bodo neč sprejemale.
»Jutranji dar« v Skamperlu
Dramatski odsek kulturnega krožka Čermelj bo nastopil v četrtek 15. t. m. ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva «S. Škamperle« s komedijo v dveh dejanjih »Jutranji dani.
Trgovinska zbornica ovira pristojbinske sporazume
Obvestilo oddelka za trgovinski promet Trgovske zbornice javlja, da so pregledali in preuredili ureditev pristojbin z zaledjem.
Upravičeno bi se lahko vprašali, če so se končno trgovci le spametovali ter pričeli direktna pogajanja z državami našega zaledja; ker pa dobro poznamo nacionalni duh, ki spremlja aktivnost tukajšnje Trgovske zbornice, smo precej skeptični v rezultate teh sej in pogajanj. Preveč pogosto so namreč ovirali gospodarske zveze z našim zaledjem. da bi bili lahko danes optimisti. Spominjamo se samo vseh ovir, ki so jih postavili trgovinskemu prometu z Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško in celo z bivšo cono B; zato pa je upravičen naš dvom v uspeh teh pogajanj.
Da bi prikazali tržaškemu ijud-ftvu. kakšne so možnosti trgovinskega prometa med Trstom in Madžarsko, bomo omenili samo to, da je bila ta država že nčkoč prisiljena obrniti se na pristanišča Genovo in Benetke zaradi svojega trgovinskega prometa, ko je podpisala trgovinsko pogodbo z Italijo, ter tako preskočila paše ozemlje. Trgovinski promet ge je zato vršil £ez Pontebo, kar je seveda precej podaljšalo pot in zvišalo potne stroške. Kasneje ,se je Madžarska obrnila na Trst, Jci j.e njeno paravno pristanišče, ter je zaprosila, da bi se pričela med Trstom in Djadjar-skd trgovinska pogajanja, ki bi dala osnovo za pristojbinski sporazum. Nekateri tukajšnji trgovski krogi so takrat pokazali velik interes za ta predlog, ker so hpteli dokazati, da jim je usoda Trsta zelo prj srcu, medtem pa niso storili niti koraka, da bi rešili vprašanje trgovinskega prometa med Trstom in Madžarsko. Mnogo *o razpravljali, šli so celo na Madžarsko, toda kljub vsemu temu se trgovinski promet preko Trsta ni pričel.
Sedaj je položaj, vsaj kar se tiče železniškega prometa, precej spr.e-menjen paradi otvoritve Južne železnice, ki veže direktno naše me-
sto z Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Poljsko. Razen tega je ta železnica dvotirna, ne gre preko velikih vzpetin ter je grajena na mnogo bolj trdni podlagi. Ta nova železnica zelo olajšuje na* trgovinski promet z zaledjem ter daje ponoven dokaz, da je edina pravilna pot, pot direktnih pogajanj. Zadovoljivo je, da se je v istem smislu izrazil dr:	Bernardi (Javna
skladišča), ki je bil na Madžarskem in je bil v direktnem stiku z odgovornimi oblastmi. Zaleti bi hilo, i da bi se ta pogajanja čim hitreje končala, kljub temu da odgovar-] jajo tukajšnji vodilni krogi na zah-I teve o pričetku trgovinskih poea-| janj z državami zaledja, da je to : mogoče samo v primeru. če se iz-, j plačila izvrgijo v dragocenih kovinah..
Mnogo jp držav, ki imajo trgovinske stike na ta način, da zamenjujejo med seboj blago. Tega; j mišljenja je tudi trgovinski izve-' denec dr. Balint iz Milana, ki je v časopisu «SoIe» z dne 38. maja t. 1. trdil, da more postati Trst center zamenjave med Vzhodom in Zahodom 'zaradi svoje zemljepisne lege. zaradi svojih pomorskih prometnih zvez in ker ima zavarovalne družbe in že po vsem svetu znane spedicijsjke tvrdke. Da bi okrepil tržaško gospodarstvo, je dr. Balint predlagal, da bi ge ustanovil mednarodni zavod ,ki bi urejeval kompenzacijo, ne samo med podonavskimi in balkanskimi državami ter Italijo, temveč tudi med tistimi državami, ki bj bile pripravljene trgovati z vzhodno Evropo.'
To je jasen dokaz, kako gledajo na gospodarske probleme Trsta krogi, ki niso okuženi z narodnostnim histerizmom. ki je do danes onemogočil kakršen koli trgovski promet z drugimi državami ter povzročil, da se trgovina v Trstu ni razvila.
Najvažnejši problem, ki stoji danes pred nami je oživitev trgovine na ta način, da se dovolijo
razne olajšave v plačevanju voza-rinskih in ležarinskih stroškov-Prav nasprotna temu principu pa je zahteva Trgovinske zbornice v zvezi z zakonom z 3. maja 1948 o uvedbi splošnega dohodninskega davka v zvezi ž trgovinskim prometom preko Trsta.
Uvedba tega zakona bo pomenila težek udarec trgovinskemu prometu, ki ni bil nikoli podvržen dohodninskemu davku, ki je sedaj v Italiji. Tržaški trgovski krogi. ki so vedno zatrjevali svojo zvestobo in zaupanje Italiji, zelo nasprotujejo, da bi se ta zakon izvajal na našem ozemlju.
Za nas je ta poblem zelo enostaven: od 15. septembra dalje tvori Tržaško ozemlje celoto zase-Prav gotovo bodo trgovci sedaj sprevideli, da pomeni naša borba za spoštovanje mednarodnih obvez tudi borbo z« očuvanje njihovih interesov.
I/jiili /.a iiuciioiaiiji:
V trgovinski mornarici vTrstu
Rok za predložitev prošenj za izpite, ki bedo 10. avgusta s strani kandidatov, izteče dne 3. avgusta t. 1. Prošnje morajo biti sestavljene na kol-kovanem papirju (L 24) in opremljene z vsemi predpisanimi dokumenti.
FOTOGRAFIJA
Slovensko planinsko društvo v Trstu je ustanovilo fotografski odsek, ki deluje precej časa. Ze po prvih dveh sestankih se je pokazalo, da bo ta odsek izredne važnosti za vsakega ljubitelja fotografije. V odseku deluje nekaj izkušenih amaterjev, ki bodo imeli iedna predavanja, na katerih bodo abravnall vsa vprašanja, ki spadajo v to stroko. Predavanja bodo poljudna in zaradi tega dostopna tudi začetnikom.
Vabimo v prvi vrsti piladino, in pred vsem srednješolsko mladino, da ge stalno udeležuje teh sestankov, ki bodo vsako sredo ob 20 v prostorih pa trgu Ronterosso Jt. 6, II nadstr.
=
—
=
fire/piisiulni v (v«iric;i
in pokrajini
murajn obnoviti vpis pri uradih /,a delo
FINALNI SAIIOVSKI TURNIR
V četrtek 15. t. m. sje pozivajo sledeči igralci, da se gotovo udeležijo sestanka V Trstu via Canova 25, II. točno ob 20 uri zaradi turnirja, ki se prične v soboto 17 t. m. Obvezno je, da pridejo; Filipovič, Štern, Semnja. Renulič. Polieri. Grobovšek, Ocvirk, Bombardati, Vodopivec, Baša, Kranjec, in Messere. Pridejo pa naj tudi rezerva: Ostan. Prinčič, Lu kož. Žerjal, Škamperle, Štolfa in Sl(rab.
n
Šahovski turnih za dru.
STVENO PRVENSTVO
Vsi odborniki in delggati šahov-ski.b društev: Regent, Hmeljak, Fiih povič, Oljo, Colguti, Polieri, Piv*. Gašperšič, Baša in čepar (Sv- Ivan) se pozivajo na sestanek v četrtek 15. t. m. v Trstu via Cjtnova 25, II. zaradi tekmovanja za pokal naj boljšega društva, ki se prične v ponedeljek 19 t. m.
Deželni urad za delo v Gorici sporoča, da s 15. julijem 1948 izgubijo vso veljavnost — po ukazu ministrstva — vpisi brezposelnih pri uradih za službe (Uflicio di col-lpcamento). Zato izgubijo veljav-: nost tudi izkaznice brezposelnosti, ki jih je izdal do tega dne Deželni urad za delo ali njegove podrejene, sekcije.
Tisti, ki so že vpisani v seznamu, brezposelnih, ip tisti, ki bi ostali' brez zaposlitve po 15. juliju t. L,j morajo poskrbeti za obnovitev vpisa oziroma za vpis po sledečih navodilih:
Brezposelni v občini Gorica in njenih frakcijah, tisti namreč, ki so že vpisani kot taki, naj se predstavijo na šoli »Favetti« v pl. Roma št. 3 in naj jprineso izkaznico brezposelnosti, osebno legitimacijo In, če imajo, tudi sledeče dokumente: pbkpininsko knjižico (državno, krajevne uprave ali socialnega skrbstva), UjMni dokument o pripadnosti k eni izmed kategorij (povratniki, partizani, J59ievr>iki, vojne sirote alj vdov?, beiunci i\i), kateri zakon jamči prednosti v dodelitvi <teia; dokument o resnični potrebi po zaslužku (družinski list, knjižica E- C.A-, knjižica za revpe itd); vsak drugi dokument, ki najbolje izkazuje, katera je glavna in po stranska strokovna usposobitev (potrdilo ustanove ali tvrdke, potrdilo 9 dovršitvi strokovnih tečajev itd) in da je prizadeti resnično potreben zaslužka. Brezposelni naj se prejjstavjjp od 8. do ljl pre v pritličju šole »Favetti« po naslednjem imenskem redu:
15. julija 19*8 črke A m B; 16- julija črka C in C; 17. julija črke D, K, F; 19. julija črke G, H, I. J; julija črke K ih L; 21. julija črka M; 22. jUJiik N in O; 23. julija P; 24. TUIjja čj-fce Q, R, S, S; 26. julija i jn U; 27- julija črke V, Z in 2; 28. jujija črke X in W,
Za nove vpise v seznam brezposelnih v ohčini Gorica in njenih frakcijah naj se brezposelni obrnejo' na Urad za delo (oddelek za službe Sezione Collocamento) v ul. Cri-spi št. 9 od 9. do 12. vsak delovnik' in naj prineso s seboj knjižico brezposelnosti in osebno legitimacijo ter druge navedene dokumente, gko jih imajo.
Brezposelni, ki so že vpisani kot taki pri sekciji v Tržiču in sicer oni iz občin Tržič, St. Peter ob Soči, Skocijan, Doberdob, Turjak, Ronke, Foljan, Stgrjincan — ngj se obrnejo za ponoven vpis na šolo »Duca d'Apsta« v ul- Friuii š.t. 10 v Tržiču; tisti, ki so vpisani pri sekciji v Gradiški in sicer pni iz občin Gradiška. Zagrgj, Romans. Mar-jun in Fara naj se obrnejo na Grad za dejo v Gradiški, u]. Gius.ti-niuni št. 3* tisti, ki so že vpisani pri sekciji V Krnainu in sicer oni iz ojbčin Krmin in Kapriva, na Urad za delo v Krminu, ul. Dante št. 6; tisti, ki so vpisani pri sekciji v Gra-dežu,'vključeno oni iz frakcije Fos-salon, pa.se imajo za predstaviti na urad za delo v Gradežu, ul. Marina št. 3.
Za vse velja gornji urnik vsak delovnik pd 9. do 12, — in gorpjj imenski red.
Bpmbc fo našli
V ponedeljek ob 14«30 je nušei občinami delavec, ki je bil zaposlen s čiščenjem kanala v ul. C.ndu-rpjj. nasproti rojanskega otroške ga vrtca, v kanalu fočrio bomj?o francoskega tipa.
V uj. iMarcheretti je n.gjje civilna policija drugo tako b.onjfeo tipa »Balilla« v še (jubiefn blanjjj in brez varovalke. Tretjo bombo francoskega tipa pa so naši' v ui. I,-cJ-lu in tudi ta je bil« še dobro ehra njena.
Po sili je hotela umreti
Ze več čgsa je kaznja 38-lttna Pitamic, rodom iz Žayjdovjč;ev v Bognj in starajoč? v Trstu, uh Bologna 7,5, nagnjenje, da bi ai vgeJ« življenje. Za to njeno namero so vedeli tudi njeni sorodniki in so pazili nanjo.
Njena sestra ji je fr prcdsjnoč njim nekajkrat telefonirala na dom,1 ne «Ja bi dobila odgovor. Nič jjjo-breg'a sluteč Je šla včeraj zjutraj z neko prijateljico nii dom Pita-rničeve. Ko je okrog 10 dolgo časa zaman trkala na vrata stanovanja, go se njene temne slutnje še povečale in brž je poklicala meha-, nika iz bližnje delavnice, da bi s silo odprl vrata.
J£q so vstopjJi y sabo, so našli Pitamičevo zleknjeno n g postelji in že mrtvo. Np nočni omarici polog nje je lefrlla prazna itekRmičica za uspavalno sredstvo, s katerim se je nesrečna žena zastrupil# in umrla na posledicah. Poleg trupla so našli pitino, v katerem pokojnica prosi mater za odpuščenje zaradi tega svojega koraka.
Pitamičeva je bilji ječena cd svojega moža in' je živela sama ža$p v svojem lepem stanovanju. Ver-jelho j.e žen g čutila preveč ospjnr ljano ip 7e je zaradi tega naveličala Siveti.
Nemci se vračajo iz Afrike
V ponedejjck okrog poldne je pripeljala angleška ladja «ErrjJ)irc Helford« iz Fort Saida 950 nemških ujetnikov bivšega Afrikp Korps, ki se končno vračajo v svojo domovino. Zvečer ob 23 so odšli z vlakom dalje proti Nemčiji.
NOVI OJiMEJNI PREHOD MED BRDI IN FURLANIJO
Po sporazumu med jugoslovanskimi in ifajijgnsicinn obtjiejijimi obJ#fri»i sg odprli projnejp prehud ng jtaljjanskp-jukušlovanajfi meji prj K.mu»u ji) frcer pa področju Castelletto-Versa-Vipojge. Z« tamkajšnje dvolastnike je to veli keg# pomena, ker so jirp tako prihranjene dolge ure hoje.
Gluhonema žena pod kamionom
Še Irj dryge ceftoe nesreče kljub prometni kampanji
Včeraj okrog 9.30 ^9 jz .Strojnih V>varn pri Sv. Andreju te.lefon-ko poklicali ayto RK in policijo. Šofer Ealudctto Ferdinand je namreč jTlalo prej povozil Y uj. Del-i l’offielh,a 65-letno |eno Ano Šuš.mei; iz ul. Pa.sseggio S. Andrea 12. '.Žepa je namreč gluhonema jn ni sli.-' Šafa prihajati 'vozila piti r)f zna-, kov. ki jih je dajal šofer. $eno §f)\ odpeljali v glavno bolnico na I. k.i-ruršk.i odd.elek, kjer inaa \eč po-] škodb na desni nogi in pretres možganov.
Dve uri pred to nesrečo so sprejeli v bolnico 70-Ietnega Merku Jo-' Žefa, ki je imfi večjo rano na tilniku. Tudi njega je povozijl nek kamion, vendar niso ipojgJi dobiti točnejših podatkov, ker ima pretres možganov
Kmalu po osmi uri je tretji avto povozil v ul. Cologna 56-letnega cestnega pometača Ferfila Antona, ki se je mudi) na cesti pri svojem poslu. Far lil o ro odpeljali v bolnico. vendar njegove poškodbe niso bile težje narave. Dobil je nam« reč več manjših ran na kolenu in na obrazu. Avto, ki ga je povozil, posi evidenčno tablico s Štev. TS 6718.
Da bo vrsta n,esreč popolna, so klicali okrog 13 rešilni voz Še v Zavije, kjer je nek policijski avto povozil 36-jetno Primožič Josip ino iz ul. Costanlunga 261. T°d' ona je odnesla na srečo le lažje poškodbe pa pogi in po .obrazu. V bolnici jo jo samo obvezali in potem poslali domov.
?akp se vkljub razo im prometnim kampanjah) civilne policije množijo cestne peneče in ruj kaje, da bj Imela ta prizadevanja kaj uspeha.
Bomba razmesarila 7-letnega dečka
Včeraj dopoldne okrog 11 ure «tu šg igrala 7-letni deček Mrak Ivan in 6-letni Grbec Marij ir
Kort v Istri na polju v bližini vasi. Slučajno sta naletela na ročno bombo, ki je ostala tam verjetno še od vojske, in jo poskušala razdreti, da bi zadostila svoji otroški radovednosti. Pri jem pa je bomba eksplodirala in na mestu ubila Albina Mrak#, Jh mu je raztrgala roko in na več mestih prebila lobanjo. Tudi mali Marij'je odnesel več poškodb na glavi in 'po nogah.
Vendar je ime) mali ranjenec še toliko jnofci, da se jc počasi vlekel proti vasi, dokler ga niso prestregli jjudje, ki šo prihiteli iz vasi proti jiic^tu, kjer je bjla eksplozij«. Ranjenega sp takoj od-premili v bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili; da njegovo stanj.' ni nevarno in da bo v kratkem okreval-
&OJST.VA, SMRTI IN PORPKE
Dne 13. julija 1948 sc je rodilo 13 otrok, umrlo je 5 ljudi, porok pa je bilo 18.
Civilne poroke•" Kurjač Sanjo Zi-gapte in zasebnica Albin« Cattarl-ni, težak Josip Valenčič in zasebnica Čecilia Vattovani. zdravnik Fuivio Omero in zdravnica Gtjejl« Sehoene.
Cerkvene poroke:	2eljezničar
Viktor Žanotto in zasebnica Djomi-r« Pausler. mizar Mario Furlan in šivilja Elša Riosa, mehanik Albin Bok in dnevničarka Berta Bossi, uradnik Ruggero Pacco in uradnica Rosana Gherlani, član ameriške armade Virgel E. Mc Entire jn zasebnica Dora Mazzanti, uradnik Batista Perego in zasebnica Karla Pini, agent P. C. Silvi Blasco in zasebnic« Pierjna Prodan, uradnik Egidio Sinaldj in uradnica Murija Teion Leopardi, težak Viktor Soave in čistilka Bruna Tenze, šofer Jakpb Rologojnp in zaspbpjv#
Mr$vu Vu-liftnp Jvsipjfrg vd' Pi*
mitropuio, 24-Jetni Jfruno Marsicji, 59-frlni Stefan Cunja, 7Q-letjij Anton Meneghipj, 23-lein« fridij« Biecbfcr,
1
Sreda 14. julija
Svobcdin Sonce vzhaja ob 4.26, zahaja ob 19.52. Dolžina dneva 15.26. Luna vzhaja ob 13.43.
Jutri 15. julija
Vladimir
SPOMINSKI DNEVI
1/89 je bil začetek francoske revolucije.
1785 je umrl v Ljubljani Anton T. Linhart. Rodil se je 11. decembra 1757.
ENOTNI SINDIKATI
Včeraj je bila podpisana delovna pogodba za vrtnarje, ki so uslužbeni v vrtnarskih podjetjih in za vrtnarje, ki so uslužbeni pri privatnih podjetjih.
DANES OB 19 BO NA SEDE2U V UL. MONFORT st. 3 IZREDNA SEJA GLAVNEGA ODBORA ES.
ZVEZA MEŠANE STROKE. Danes 14. t. m. ob 19 bo v ul. Conti občni zbor.
Prehrambena stroka. Danes ob 19 bo sestanek zaupnikov in tovarniških odborov prehrambene industrije.
Obvestilo mesarjem Vsi uslužbenci mesarij naj se v svojem interesu zglasijo od i7 do 19 ure na sedežu E. S. v ul. Imbriani 5, I. soba 16, kjer jim bo zaupnik te kategorije dal lahko vsa pojasnila o gospodarskem postopanju v času počitnic. praznikov in o delovanju počitniške blagajne.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Simou Gregorčič« iz zgornje Skorklje vabi vse člane in sploh vse Slovence na članski sestanek, ki bo v petek 16. t. m. ob 21.
PD Rojan bo ponovilo v četrtek 15-t. m- °b 20.30 v dvqrani na Greti Finžgarjevo igro «Razvglina življenja«.
Pionirji z Opčin bodo priredili v četrtek 15. t. m. ob 21 uri kulturno prireditev. Vabljeni vsi, ki ljubite naše najralajše. Prostovoljni prispevki.
PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE popovi na dvorišču Prosvetnega doma v soboto 17. t. m. in v nedeljo 18. t. m. ob 21 uri ljudsko igro v 3 dejanjih in 9 slikah iMiklova Zala«. Sodeluje prkester, pevski zbor in balet.
Vstopnice za predstavi b prodaji od četrtka dalje v Ljudskem domu. Vozil bo izredni tramvaj.
IZLETI
S. K. Kostalunga V nedeljo 18 ,t. m. .bo izlet v Umag- Vpisi se yrše vsak večer na sedežu. V petek ob 20,30 naj se javijo vsi člani prve skupine na sedežu zaradi važnih sporočil.
PLANINSKO LETOVANJE PDT.
Planinsko UruStvo v Trstu priredi tudi letos letovanje za svoje člane in prijatelje v gornji boški dolini, v Bovcu, njeni alpski prestolnici. Začetek v soboto 24. julija. Pojasnila v čevljar, nah Pirc v ul. Settefontane in Gec v Rojanu, trg tra i Rivi; vpisovanje v trgovini Marcela Nadliška v ul. Giulia-ni 3. Odhod iz ul. F. Severo vsako soboto popoldne in povratek ,sio tako po tednu dni bivanja, kdor si ga ne podaljša za nadaljnji teden dni ali več.
SLOVENSKO
ItlAKUUiVU
GLEMLIŠČ
za Tržaško uzd 111 i je
DANES 14. JULIJA 1948 ob 2#J
JURČIČ-DELAK:
„Deseli brat“
Gostovanje v dvorani prosveti* ga društva «Skampei"lei> pri S< Ivanu. Režijo vodi tov. Mllgn k: šič. To je zadnja predstava SN1 v tej sezoni.
Letno gledališče
Jutri v četrtek ob 21. zvečeri zadnja predstava Borisa Godun°j na kateri bodo nastopile iste liske moči kot pri prvi predstavi-j S to zadnjo predstavo se bo tj dirigent Votto poslovil od trža-’ publike, ker bo šel otvorit pole* operno sezono v Verono.
V soboto bo zadnja predstava: goletta. Vstopnice za dve zad predstavi bodo začeli prodajati * nes zjutraj v gledališki blagajni1 trgu Verdi št. 1.
KINO
ROSSETTI: »Razkošen blesk zvez<i>' Povvel.
SUPERCINEMA: «Konec gospe ? lace-ove«, E. von Štroheim.
FENICE:	«Veseli pidrnarji«, Gi<-
Pinotto.
FJLODRAMMATICO:	»Meksika^
serenata«, Shirley Tempde.
ITALIA: »Dr. Jekyll in Mr. Hyderi grid Bergmann.
ALABARDA: «Kitty», Paulette * dard.
MASSiMO: »Zeleni pekel«, D. b banks jr.
NOVO CINE: ((Tarzanovo zmagosl8^ ukissmulier.
KINO OB MORJU: «Bela divjakih
ARMONIA: «V svetu lune«, Obet®'
ODEON: «Vstajenje», Anna Stan.
SAVONA: «Most pri WaterloojUh Taylor.
IDEALE: »Začarana vila«, D.Mc Gul
MARCONI: »Ni časa za komedije*1 Stevvard.
RADIO: «y Mabelov.i sobi«,
Auer.
V1TTORIA:	((Ljubljenec	množit*'
Cooper.
BELVEDERE: Uporniki sedmih
GARIBALDI:	»Velik	festival
Disneyevih oseb«.
V1ALE:	((Močvirje	smrti«,
Brennpor.
VENEZIA: »Samozvanec«, Boris ^ loff.
AZZUHRO: «Veseli duh«.
1MPERO: »Alahovo znamenje«, P1
rieux.
 :--------------------------------------
Naprej za uspeh našega teki
—lip 11 wn MmMnnii>iiinnii«i«imin"rimn——umit rrn—r 1-«9— ■«—i —. . tr.v:
Kaku jc autUašistifuia mladina istrskega okrožja Pciom za uresničitev načeta sprejetega na (.okrožnem s'11
Antifašistična mladina istrskega okrožja je pričela z novim tekmovanjem, ki bo od 11. 7. do 22. 8. 1948. Prvi rezultati tega lekmova-vanja so že vidni. Prvi delovni objekt mladine so zadružni domovi, pri gradnji katerih bo mladina dala vse svoje sile. Z vsem navdušenjem gredo na delo s pesmijo: «Na juriš«.
V Šmarjah, kjer so fašistične horde v svojem brezmejnem besu proti vsemu, kar je bilo slovenskega in demokratičnega, požgali skoro stoodstotno vsa poslopja, je mladina na sektorskem sestanku ustanovila delovno brigado iz 70 mladincev in mladink. Ta brigada je razdeljena na štiri skupine, ki pomagajo pri gradnji zadružnega doma. Navdušenje za delo teh skupin je zelo veliko in so že veliko prispevale pri gradnji zadružnega doma. Navdušenje za delo teh skupin je zelo veliko in so že veliko prispevale pri gradnji. Ko je mladina v Vanganelu zvedela za to, je takoj sklicala Sestanek. Rezultat tega sestanka je bil — nova mladinska delovna brigada, ki šteje 120 mladine. Brigada se je razdelila na šest skupin in bo isto tako pomagala pri .gradnji zadružnega domu'v kraju samem, za katerega se že pripravlja gradivo. Vsaki dan pomaga pri tem delp ena skupina te brigade, katero sestavlja 20 mladincev. Po zgledu teh dvgh yasi so tudi v Cezarjih ustanovili delovno brigado z istim namenom jn halogami. Enako v Dekanih ip v bujskem okraju nu sektorjih, kjer *e bodo gradili zadružni domovi.
V bujskem okraju imamo že prvi h s veh teh brjgacl, ko je y soboto delalo na gradilitou pri pripravljanju temejleV 60 inladipcev. Is.to jako so delali med tednom.
Antifašistična mladina Istrskega okrožja je razumela, kako velike važnosti in koristi bodo zanjo zadružni domovi. Prav zaradi tega jg konkretno pokazala, da želi in hoče, da se ti čimprej dvignejo lepi veliki in prostorni po vseh večjih vaseh okrožja. Tu bo tudi mladina dobila prostoru, kjer bo z učenjem brisala globoke sledove fjišističnpga suženjstva. To bo tudi cjobila prostore za telovadbo, sestanke, knjižnico, itd.
Z velikim veseljem beležimo nekaj posebnega pri naši mladini. Ko jo tako dnevno in o(J blizu opazuje-Ino, ugotavljamo, kako se iz dneva v dan razvija v njenih vrstah duli tekmovanja. Na delovnih objektjh se manjše skupine kosajo, katera bo več napravila. Toda ne samo pri fizičnem delu, tudi na kulturnem ip športnem noče zaostajati. Že je
pravili igrišče zp košarko. V 9% pa sta se že formirali moška ih L ska mladinska skupina za koš>j Isto tako pripravlja kmečka nit* na v Kastanji igrišče za košarki V koprskem okraju je nM Strunjana sestavila dve skupiH košarko, pionirji pa so usta®0] nogometno skupino. Piornirji s0 \ stavili več sektorskih odborov- j počitniške kolonije je odpotoval0, sedaj 80 pionirjev. 30 v Selce ■ v Beograd. Pionirji so zelo del*", v Ižoli, kjer so ustanovili cel° , lovno brigado iz 40 pionirjev, maga pri gradnji pionirskega <1°^ To so pravi uspehi tekmoVg mladine Istrskega okrožja. 'L 'T navdušenjem, kot je v času prijel« za orožje ali pa prenašanj što skozi sovražnikove vrste, je diua prijel« za delo v obnovi-je napravila z zavestjo, da si vj na ta način lahko zgradila temelje pravega gledanja na ljudske demokracije v svetu ■‘j le tako zgradila boljše dneve 5' holjše prihodnosti.
Antifašistični mladinci in rnl* _ ke, naprej za dober in gotov ^ našega tekmovanja!
Grassi fi*4
Poceni zdravilo v kmefij^
Kmetje. vrtnarjj. vingaffi! m živinorejci, pomnjte, da je f na ali zelena galica najbolj F zdravilo v kmetijstvu. Ranih111, na okuženi in opešani zemlji hitro pomaga, kar se pozna p°sl na beli ilovnati zemlji. Ak<* in tudi druge rastline obledc-najhitreje pomagamo z železu0 hco. Ta je tudi dobro razkuži nlevu in v kurniku ter služi f* OUanje slabokrvnosti pri živih1-V sadovnjaku ie njena rajr, splošnožnana za zimsko škropil' Železno galico kakor tudi vse °i’ kmelijjjke potrebščine orocrii* žejo ugodnih .cenah « K »zet i jskL bavna in prodajna zadruga« v 11 V ul. U. Foscolo i,' tri 9•1-3,1'*’I nosno v ul. Mercadante 4 <?
knjigarne Stoka)
’ Milja.11'
KI-
K A, OIO
..JJ. Koledar. 7.35. Jutranja 7.45. Napoved časa in Doročila- L' Reproducirana glasba. 12.00. S°dV Anglija. 12. !0. Ruske narodne ih 'Lf ,ne p.esjnl. 12.45. Napoved časa Ih tu čila. 13.00 Glasba po želji. Ji Skladbe Edvarda Grie*-a. 14.00. ^ ni pregled svetovnega tiska. M-1,;* Sira glasba. 17.30. Plesna glasba, "j Tehnika jn gospodarstvo. 18.D morna glasba. 1B.45. Pojejo «F>v£{ Krasa«. 19.00. Mladina - tvoj*J 19.30. Lahka glasba. 19.45. N»P\j časg ip poročilu. 20,00. Pevski 8°; |>' basista Lupše Friderika. 2Q.30. teh umetnosti. 20.45; Simfonlčo* 1 ba. 21.45. Biseri slovenske besede-^ Plesna glasba. 22.45. Večerne 23.15. Napoved časa in poročil«-
organizirala pevske zbore, dramat-ske skupino, da v prostih urah pri-
rejnjo za prebivalce kakšno krajšo i h	J^.35'	p<?lnočn»
preejstavo. V bujrkem okraju je a' _aklJuček-	"JL
mladjna Umagu prgumzirala pln ,	,	.	~~
valne skupine in lahkoatletske -k.	‘	'	rcentje STANISLAV K j
pine. Z udarniškim delom bodo >> I <- Tržniki tiskarski
OSNUTEK PROGRAMA
Komunistične partije Jugoslavije
SKLEP CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
3. vsestranska pomoč — tako preko zveznih organov kaknr tudi neposredno — gospodarsko bolj razvitih republik manj razvitim republikam, .da bi se zaostalost teh čim hitreje likvidirala;
4. vztrajen in nepomirljiv boj proti vsakršnim poizkusom rušenja in slabitve enakopravnosti, bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije kot proti eni izmed največjih nevarnosti za neodvisnost in svobodo naših narodov, kakor tudi za enotnost delovnega ljudstva in obstoj njegove države;
5. vztrajen boj za izkoreninjenje buržoaznega nacionalizma, šovinizma, podcenjevanja drugih narodov — njihove zgodovine, kulture, njihovih sposobnosti in zaslug kot ene izmed naj večjih ovir, ki jih razbiti ostanki reak-*lje ali njihova ideologija postavljajo na pot zbližanju delovnih ljudi in narodov naše države;
6. zagotovitev vseh materialnih in drugih pogojev za neoviran razvoj kultur posameznih narodov Jugoslavije — nacionalnih po obliki, a socialističnih Ro vsebini;
7. okrepitev in zavarovanje ob- '< stoječih pravic nacionalnih manj- J šin, da bi se jim omogočil neoviran nacionalni kulturni razvoj.
Brez industrializacije in elek-
trifikacije dežele si ni mogoče zamisliti uspešnega boja za socializem in zrne nad ostanki kapitalizma v naši državi. Prav tako pa tudi ne neodvisnosti narodov Jugoslavije. Industrializacija in elektrifikacija države sta prvi pogoj socialistične preobrazbe kmetijstva in njegovega razvoja. Industrializacija in elektrifikacija države sta prav tako prvi pogoj za dvig gmotne in kulturne ravni delovnih množic.
Dvig produktivnosti dela z izpopolnjevanjem tehnike in organizacije družbenega dela je eno najvažnejših sredstev za zmago novega družbenega reda. Brez množičnega dviganja kadrov je nemogoče industrializirati deželo.
Dosedanje socialistično planiranje je že dalo ogromne rezultate v borbi za razvijanje in krepitev socialističnega sektorja narodnega gospodarstva in za hitrejšo socialistično preobrazbo naše države.
mmi
TRI SOVJETSKE BALETNE PLESALKE PRED NASTOPOM NA ODRU.
Dosedanji boj za socialistično izgradnjo je pokazal ogromne možnosti razvoja naše dežele in je rodil nesluteno ustvarjalno pobudo ter delovni polet množic, zlasti pa delavskega razreda, brez česar bi bilo nemogoče tako naglo obvladati povojno razrušenost in premakniti gospodarsko življenje. v smer nagle industrializacije države.
Komunistična partija Jugoslavije sodi, da je treba razvijati vse tesnejše gospodarsko sodelovanje dežel socialističnega gospodarskega sistema, da dosežemo hitrejši in vsestranski gospodarski napredek — tako skupni kakor tudi vsake dežele posebej.
In končno se Komunistična partija Jugoslavije zavzema za mi-' roljubno gospodarsko sodelovanje Federativne ljudske republike Jugoslavije z vsemi državami, ki žele vzdrževati z njo gospodarske odnose na podlagi enakopravnosti.
Ker ima to stalno pred očmi, se bo Partija borila za:
1. vsestranko razvijanje proizvodnih sil države:
2. dosledno izvajanje načela socialističnega planiranja v gospodarstvu;
3. dviganje metalurgije in proizvodnjo strojev kot osnove industrijskega razvoja in povečanja obrambne sposobnosti države;
4. elektrifikacijo države:
5. razvijanje in pospeševanje rudarstva;
6. razvijanje in pospeševanje prometa;
7. dviganje vojne industrije:
8. dviganje industrije kmetijskih strojev in orodja;
9. vzporedno s težko industrijo za razvijanje lahke industrije (industrije široke potrošnje);
10. dviganje kadrov, potrebnih za industrializacijo države;
11. razvijanje socialistične trgovine, razvijanje široke mreže de-lavsko-nameSčenskega potrošniškega zadružništva, dviganje kadrov za socialistično trgovino zaradi pravilnega oskrbovanja prebivalstva in normalnega dela socialistične industrije;
12. stalno povečanje proizvodnje in dviganje proizvodnosti dela (tehnično izpopolnjevanje organizacije dela, delovne norme, stalna štednja in zniževanje stroškov proizvodnje, socialistično tekmovanje, skladni plani, prostovoljna dela, plani Ljudske fronte, udar-ništvo, racionalizatorstvo, nova-torstvo, delovna disciplina itd.).
Temeljit dvig kmetijstva, brez česar sta nemogoča delo in razvoj industrije, kakor; tudi normalno preskrbovanje delavcev, nameščencev in delovnih ljudi sploh z življenjskimi: sredstvi, je ne-ostvarljiv brez socialistične preobrazbe kmetijstva.
Socialistična preobrazba kmetij-
Jugoslovanski odgovor tovarišu
Cervenkovu in vsem drugim
faktom v sedanjih odnosih in nima nobenih vzrokov, da bi se bala izolacije pred imperialisti. ZSSR bi ne bila tisto. kar je, oe ki ostala ((ravnodušna« do imperializma. To je notorična stvar. Trditi drugače — pomeni klevetati ZSSR, ppmenl misliti, da je “ravnodušna«, kaj bodo imperialisti storili s to ali ono deželo. Pa tudi z Jugoslavijo. Tega naši kritiki nikakor ne morejo razumeti. Nam pa podtikajo .vpišlje->?le» da lahkp živimo sajni smfid« imperializmom in ZSSR! «iVted!>. bi seveda pomenilo priti pod udarec imperialistov, pomenilo bi propasti! Mi pa nismo «med». ker MHo dejansko s svojo določeno Politiko v mednarodnih odnosih, kakršni se postavljajo in razvijajo — ne glede na .to, kaj kdo &a-Vpi pa naj bo to .tudi Imorm-biro — del demokratičnega bloka.
Do tega odstopanja v polemiki s tovarišem Cervenkovipi in ostalimi je moralo priti, da bi jasne-jp demantirali njihovo podtikanje, češ da vodijo voditelji. Jugoslavije v objem imperialistov, da •Mislijo, da lahko Jugoslavija živi oroed« ZSSR in imperializmom.
&tfaj, ko smo u$qtoyili netočnosti tovariša Cervenkova kakor tudi metode, ki se jih poslužujejo on in ostali v diskusiji, lahko Preidemo na nekatera načelna vprašanja, ki so se jih Cervenkov, «Szabad Nep» in še nekateri ^otaknili in ki jih ni doslej nihče 'znesel v diskusijj s CK KPJ ali vsaj ne v taki .obliki — niti resolucija Informbiroja. Seveda Se naši Jcritiki tudi v tem primeru niso mogli otresti slabosti strasti, da netočno, samovoljno 'n na pamet tolmačijo naše stališče.
Ta naslov ie sam po s?j?i ab-,l>rderi. toda njegova absurdnost l2vira iz absurdnosti in norosti ^aših kritikov. «Szabad Nep» in rugi trdijo, da Jugoslovani rac-2>jo, da jim ni potrebna pomoč
jn (jrugih demokracij v
borbi za izgraditev socializma, da ^ugoslovani mislijo, da je izgradi-tev socializma v kaki deželi mojž-na brez in celo proti ZSSR. Mi sn>o tiato že odgovorili kot na neumnost, za katero se najbrž skrivajo albanskim podobni naklepi d? bi Jugoslovane s taktičnimi »ukrepi« prepričali o Nepravilnosti njihovih nazorov.
Vp
rašanje možnosti izgraditve ^ializma v kaki deželi, kj je
obkoljena s kapitalizm0™- je že
obdelal tovariš Stalin. Iz nauka °variša Stalina je razvidno, da ta izgraditev možna v eni, to-
De v vsak. deželi. Taka ena Jležela je bila ZSSR. Toda tovariš ^talin ne pravi, da je ZSSR edina alta dežela Postavljati možnost ‘Graditve socializma v kaki de-eli brez sodelovanja z ZSSR in ‘'Uglmi demokratičnimi dežela-P1' Pa je prav tako absurdno, ka-0|' je absurdno, da lahko druge ^cjalistične države puste kako *9cialistijSnn državo samo proti j^Perializmu To je absurd zato, r je točen Leninov zakon, da s*’ niorajo socialistična gospodariva posameznih deie) zbliževati Združevati, ne pa ipzdvajuti To bliževanje se lahko razvija samo ^ bazi medsebojnega sodelovala. na bazi upoštevanja zsodo-v*nskih posebm^ti in stopenj jtbz* ">ja, na bazi prostovoljnega spo-“zumevanja jp medsebojnega ^Upanja. K?r torej ZSSR odstoji J* dežela z izgrajenim sociali*, "toia, je po našem mnenju izgra-
ditey socializma možna v kateri koli drugi d;.žt-li, če je imperialisti zaradi zemljepisnega položaja ne morejo ovirati pri vzdrževanju rednih stikov z ZSSR.
Ta izgraditev in * sodelovanje morata iti skozi določene laze v svojem razvoju. Gre torej za oblike, za tempo, za način izgraditve. za način sodelovanja, ne pa za možnosti izgraditve, za sodelovanje samo. Zbliževanje socialističnih gospodarstev je zakon, ki ga torej nihče ne more dolgo kršiti. Neizprosno življenje bo-ilo svojo pot in konec koncev prisililo človeške možgane, če se ne strinjajo z njim. da se mu bodo pokorili.
Toda postavlja se vprašanje, ali je Jugoslavija dežela, ki lahko izgradi socializem s svojimi lastnimi jjjj.ftujji, telo ae bi je ne podpirale ^ruge dežele. M' puščamo to vprašanje hrez odgovora in sicer zato, ker sodelovanje z drugimi deželami že imamo. Bilo bi čudno, če bi drvge dežele socialističnega gospodarskega sek-
torja silile Jugoslavijo, naj dokaže. ali more sama izgraditi socializem ali ne.
Ge bi bil kdo rekel: Pri Jugoslovanih je tempo graditve prenagel. Jugoslovani naj bi se splošnemu socialističnemu cilju na ljubo odrekli temu ali onemu
—	o tem bi se seveda dalo diskutirati. Ne ravnajo pa tako, marveč si izmisli io neko stvar, ači-yidno nasproi*H8l6n»nizmu, kakor da je to pojmovanje Jugoslovanov. potem pa polemizirajo proti njim.
«8zabad Nepi»' tj^fi. da hpčejo biti Jugoslovani neodvisni tudi od ZSSR. medtem ko ZSSR po svojem socialističnem bistvu neodvisnosti drugih narodov ne more ogrožati, marveč jo samo podpira. Tu je «Szabad Nep« bruhnil ogenj in žveplo na Jugoslovane, da so .tudi s tem prekoračili vsako mero svojega antisovjetizma. Seveda. če bi se Jugoslavija opirala na imperialiste, da bi ((zaščitila)) svojo neodvisnost od ZSSR, bi bilo to an1 isovjstsko. Antišov-
jetsko bi bilo tudi, če bi Jugoslovani, kakor jim podtikajo, zagovarjali pojmovanje ali ravnali
v	praksi tako. kakor da so ZSSR in imperialistične države enake. To bi neposredno peljalo v imperializem. Prav tako kakor je absurdna trditev o samostojni izgradnji socializma poteg obstanka ZSSR in vrste demokratičnih dežel ali o možnosti življenja «med» imperialisti in ZSSR. je absurdna tudi ta trdftev. Naši kritiki so pozabili na dialektiko. Samostojen razvoj v socializem pomeni v pogojih obstanka ZSSR in dežel ljudske demokracije naravno in neogibno ter vse tesneje sodelovanje s temi deželami. Naši kritiki ukinejo v svoji glavi eno stran procesa, potem pa nas razglase za protisovjetske in podobno, podtikujoč nam, da trdimo. da je ZSSR isto kakor imperialistične države. Gre torej zopet za oblike sodelovanja, ne pa za to. ali sme ali nismo za sodelovanje. ali smo ali nismo za izolacijo.
VLOGA SOVJETSKE ARMADE
in zgodovinska vloga Sovjetske zveze
Ce bi bil kdo rekel, da je treba šp bolj razvijati politične, državne, kulturne in druge oblike sodelovanja z ZSSR, bi se dalo o tem diskutirati. Ne ravnajo pa tako, marveč si izmisli jo nekaj leninizmu nasprotnega, potem pa proti temu polemizirajo.
Ti dve vprašanji (2. in .3.) smo sprožili zaradi naših kritikov, ker so ju sprožili pni-
Tovariš Cervenkov si tudi tokrat ni mogel kai. da bi nam kljub jasnemu stališču «Borbe» ne podtaknil, da podcenjujemo vlogo Sovjetske armade. Tovariš Cervenkov pravi:	«Samp preti-
rano ambiciozni ljudje, ki so zaradi oholosti izgubili sposobnost trezno gledati na stvari ali pa ki so prišli pod tuj vpliv in prelomili z demokratičnim taborom, lahko zanikajo neovrgljivo dejstvo, da je zmagovita Sovjetska armada osvobodila Jugoslavijo kakor tudi ostale dežele ljudske demokracije, da so komunistične partije v zvezi z drugimi demokratičnimi silami jn r.a čelu njih lahko prišle na oblast samo po Zaslugi zmag Sovjetske armade*. Jn nadalje: «Po njihovi trditvi (t. j. jugoslovanskih voditeljev — naša pripomba) je Sovjetska armada vkorakala v že osvobojeno JugosJavijov
Tovariš Cervenkov, ki — £>o našem mnenju po pravici — pretendira na poStenost v disku, siji. mora umakniti trditev, po kateri naj bi bil kdo izmed Jugoslovanov rekel, da je Sovjetska armada vkorakala v že osvobojeno Jugoslavijo. Z naije strani se je trdilo, da s., bila v Jugoslaviji osvobojena ozemlja, ko je prišla Sovjetska armada, da je že obstajala naša vojska in nič drugega! Kadar govore o pomoči Sovjetske armade v borbi za osvoboditev Jugoslavije, zamolče naši kritiki prav s tem v zvezi vlogo Narodnoosvobodilne vojske. Zakaj delajo to - nočejo povedati.
Mi trdimo: 1. Sovjetska armada je dala velikansko pomoč narodom Jugoslavije v njihovi borbi zti osvoboditev, pomoč Sovjetske armade je omogočija naglo preobrazbo že obstoječe Narodnoosvobodilne vojske v moderno ar-
mado, pomoč Sovjetske armade je pomagala Jugoslovanom, da so začeli že obstoječe državno življenje (spomnite se, da jp to bilo leto dni po sklepih v Jajcu 1943, spomnite se, da so takrat obstajali nacionalni komite .in ljudske skupščine, antifašistični syeti vseh republik!) razvijati sistematično. iz enega stalnega centra, iz stalnega osvobojenega ozemlja;
2.	brez vloge Sovjetske armade v vojni bi se ne bil osvobodil noben narod v Evropi, tudi Jugoslovani ne; 3. brez Sovjetske zveze in njene armade ne bi bila nobena dežela ljudske demokra-. cije neodvisna niti svobodna. Torej. sporno je:	ali	je Sovjetska
armada osvobodila Jugoslavijo — kakor trdijo kritiki, ki s tem brezobzirno brišejo najslavnejše strani zgodovine narodov Jugoslavije, ali pa je. kakor trdimo mi. rr Sovjetska armada pripomogla k osvoboditvi in državnemu razvoju Jugoslavije. Kaj je točno, lahko ugotovimo tudi z zgodovinskimi dokumenti.
Našemu CK očitajo, da noče priznati prav nobene napake. Tudi ta trditev je neresnična. CK KPJ ne priznava neresničnih napak namreč tistih, ki jih ni storil. To ne pomeni, da on in KPJ nimata napak in slabih strani. Seveda jih imata. Lenin je govoril, da mora sleherni člpvek, kj dela, delatj tudi .napake. Toda tistih in takih napak, kakršne so naštete v resoluciji — CK KPJ nima in jih niti ne more imeti. Na nekem nagem partijskem sestanka. kjer 'te je obravnavale resolucija Informbiroja in odgovor našega CK, je neki partijec dobro označil vso absurdnost resolucije, rekoč: «Od nas zahtevajo, naj priznamo, da smo špijpni; če pa tega nočemo storiti nismo marksisti - lenimsfe.
Ce bj bil k<Jo prišel in rekel, da se fnora v KPJ hitreje razvijati ypjivnost, da se m,0*"8 več pisati o partijskem življenju, da se mpra partijsko življenje bolj prikazovati javnosti, da se mora tu(jj v sedanjih pogojili bolj poudarjati Partija v primeri s Fronto itd. — bi se dalo o tem diskutirati. Toda naši kritiki tega ne trdijo, marveč; CK KPJ ustvarja
sektaško - birokratsko kjjla.ško partijo, vtopljeno v Fronti, izvajajoč pri tem administrativno -avanturistično nacionahzacijp in razširjajoč buharinsko teorijo o mirnem vraščanju kapitalističnih eleme.ntoy v socializem. To so spveda bedarije in neresnice. Na tej osnovi, kakor tudi na osnovi drugih podobnih trditev se lahk-p samo prepiramo, ne Pa diskutiramo. S tem se niti najmanj ne zmanjša vloga Sovjetske aimade pri osvobodjtvi Jugoslavije, niti hvaležnost narodov Jugoslavije Sovjetski armadi.
To je zatožna klop zaradi špijo-naže, izdajstva, izročevanja in podobno, ne pa baza za diskusijo in kritiko med komunisti. Diskusija na tej osnovi postaja nesmiselna. Zaradi tega nismo mogli iti na Inf orni biro. ne pa zaradi nacionalizma CK KPJ. Dokler CK KPJ ni rekel, da na tej osno-
vi	ne bo diskutiral na tnform-biroju, se je govorilo o vsem, ra. zen o nacionalizmu. Nacionalizem je žele potem postal glavni motiv.
Do kakšnih absurdnosti se povzpne kritiki našega «naciona-lizma*. naj nam pokažeta tale dva citata;
«Oruga svetovna vojna je prinesla razdor med narode in zasejala nezaupanje. Borba, ki se je bila za nacionalne interese pod nacionalno zastavo, ie osjsbjia mednarodne ’ stike delavskega razreda ter privedla do nacionalističnega razpoloženja in šovinističnega egoizma« (tovariš Bareš v *Tv«rt>i»).
Ta sodba se nanaša najbclj »a borbo narodov Jugoslavije in pi-cer zato, ker so se oni najbolj (razen ZSSR) tudi horili. Avtor noče vedeti, da se v Jugoslaviji ni bila samo nacionalna borba in samo p o,d nacionalno zastavo. Njegovo stališče praktično pomeni. zaradi jpternacianjijizma se ni bil«? treba boriti, ni bilo treba pomagati ZSSR! Po takih bedarij bi lahko prjjšli na temelju «Tvnrbinega» ideologa. To j« jezik m filozofija likvidatorjev jn dezerterjev, ne pa komun istov-revalucibnarjev.
V	sramotenju narodov Jugoslavije se je povzpel do š« gorostas-
nejših bedarij tovariš RakQszy na partijskem mitingu v Budimpešti: «To (stališče voditeljev KPJ
—	naša pripomba) torej ni patriotizem, socialistični patriotizem, ki zna koordinirati nacionalne in internacionalne interese strank ljudske demokracije, marveč buržoazni nacionalizem, ki je že leta 1941 pahnil Jugoslavijo v katastrofo in jo bo pahnil zopet. če bode voditelji KPJ nadaljevali pot, po kateri hodijo zdaj».
Po Rakosz/jevem je torej bijo strmoglavljenje vlade Cvetkovič-Maček in odklonitev pristopa k trojnemu paktu, kar je storilo naše ljudstvo pod vodstvom KPJ čemur je resda sledil napad Hitlerja in njegovih satelitov na Jugoslavijo — nacionalizem in propad Jugoslavije. Takrat je Jyigo-slavija (to se pravi njeni narodi) vstala, ne .pa propadla. Torej — odklonitev pristopa k trojnemu paktu je bila — nacionalizem, vstop Madžarske na pr. v trojni pakt pa — pravilno pojmovanje in kombiniranje internacionalnih in nacionalnih dolžnosti, ki je rešilo Madžarsko. To je pa res lep nacionalizem in ioiernaeionalit zem! To je sramotenje ideje in-ternacionalizina, • opravičevanje izdajstva nacionalne neodvisnosti in lakajatva nacionalne buržo-azije v odnosu do hitlerjevskih imperialistov!
Naši kritiki radi govore o «k-rizi» v Jugoslaviji, o težkih dnevih, ki jih preživlja Jugoslavija«. Dejanske s tem ne polemizirajo z nami, marveč sami s seboj, s svojimi lastnimi slabostmi. V Jugoslaviji ni nobene krize. Enotnost Kompartije, enotnost delavskega razreda, enotnost ljudstva «— še- nikoli ni -bila večja.
S čim pojasnjujejo naši kritiki dejstvo, da so vsi Jugoslovani, kjerkoli žive neomajno prepričani o pravičnosti svoje stvarj, o pravičnosti svojega CK? Menda s tem. (ja jih je CK prevari!? Ali pa s tem, da sta ves delavski razred in vse ljudstvo postala trockistična?
To si lahko pojasnimo tako, da se je KPJ skozi dolga leta vzgajala ob delih Marxa-Engelša-Lenina-Stalina, da je šla skozi tfolgo in težko šolo oborožene borbe, da se ne boji kljubovati težavam, da zna ustvarjalno uporabljati nauk naših genialnih učiteljev. Vsaka druga stranka ■»-izvzemšj seveda VKP (b), — bi razpadla v taki borbi, kakršna je vsiljena naši Partiji. KPJ pa se v tej borbi krepi. Mar je to naključje? Mar je to zaradi spretnosti CK KPJ v «varanju» Partije in ljudstva? Smešne so take zares nemarksistične trditve. Naži kritiki bi se morali bolj zainteresirati za zgodovino KPJ m ne bj smeli imeti naše borbe proti okupatorju za slučajen p6jav, marveč za zakonit, neogiben pojav revolucionainega razbijanja imperializma na eni njegovi do-ločenj točki. Ta zakonitost ne zanika, marveč potrjuje nauk o revoluciji. ki sta ga razvila Lenin in Stalin. O vseh teh dejstvih bi morali naši kritiki nekoliko več razmišljati. Od tega bi lahko imel razvoj delavskega gibanja na splošno in medsebojno sodelovanje med posameznimi delavskimi gibanji samo korist.
Toliko za enkrat in na tem mestu.
(k Borba«)
stva je edina pot in način, da se delovni kmetje končno rešijo kapitalističnega izkoriščanja ter si-romaščine in propadanja in da se jim ustvarijo pogoji za vsestranski gmotni in kulturni razvoj.
Sredstva in organizacijske oblike socialistične preobrazbe kmetijstva so predvsem razvijanje kmetijskega zadružništva od njegovih najnižjih do najvišjih oblik ter krepitev socialističnega sektorja v kmetijstvu.
To je pot postopne krepitve zadružne lastnine proizvajalnih sredstev; to je pot, na kateri se bodo naši delovni kmetje na svojih lastnih izkušnjaii prepričali o prednosti velike zadružne kmetijske proizvodnje z visoko tehniko pred malim individualnim gospodarstvom z zaostalim delovnim orodjem. Komunistična partija Jugoslavije naglasa pri tem, da se tako organiziranje delovnih kmetov v zadruge kakor tudi sam nadaljnji razvoj teh zadrug k višjim oblikam mota izvajati izključno na podlagi prostovoljnosti in zavestne odločitve delovnih kmetov samih. Vsako umetno vsiljevanje ali administrativni .pritisk bi samo zaviral in motil proces socialistične preobrazbe vasi ter slabil zvezo delavca in kmeta.
In končno, dviganje in socialistična preobrazba našega kmetijstva se ne moreta izvršiti v zadovoljivem tempu brez začasnega prenosa znatnjli finančnih sredstev iz dohodkov socialistične industrije v kmetijstvo. Ta sredstva se morajo vnašati v kmetijstvo predvsem preko zadrug — s krepitvijo zadružnega sektorja in preko državnega sektor ja v kmetijstvu — z dviganjem, krepitvijo in razširjanjem mreže državnih kmetijskih posestev, ki predstavljajo zelo važen člen v socialistični preobrazbi kmetijstva. Toda hkrati je potrebno, da se znaten del teh sredstev izkoristi za neposredno pomoč malemu . in srednjemu kffietu za dvig njegovega gospodarstvu.
Vzporedno s socialistično preobrazbo kmetijstva mora iti tudi kulturno dviganje visi. ki s svoje strani v naših pogojih pospešuje (udi samo socialistično preobrazbo kmetijstva.
Za dosego socialistične preobrazbe kmetijstva in Zj* kulturni dvig vasi si Komunistična partija Jugoslavije postavlja kot nalogo naslednje:
1. vsestranska pompč in »a zvijanje kmetijskega zadružništva od njegovih nujnižjih oblik (na-bavnoprodajne zadruge) ilo najvišjih oblik (delovne zadruge):
2. izdatna finančna ipomoč države kmetijskemu zadružništvu v investicije za izgradnjo zadružnih objektov. zy nabavo zadružnih 3trojev in drugih sredstev kmetijske proizvodnje, živinorejskega fonda in temu podobno:
.3. povečanje površin zadružne zemlje;
i. zagotovitev strogega izpolnjevanja načela prostovoljnosti pri vstopanju delovnih .kmetov v zadruge, zlasti pa v delovne zadruge, pri čejnfir je treba upoštevati tudi posebnosti posameznih krajev;
5. popigč kmetijskim .zadiHaam z agronomi in strokovno delavno silo;
6. onemogočanje .trgovine in špekulacije z zemljo:
7. pospeševanje in jazfcrjlUMe državnih .kmetijskih posestev;
8. vsestranska pomoč malim in srednjim kmetom ža dviganje dohodkov njihoyih .gospodarstev;
9. likvidacija stoletne .zaostalo^ sti pasivnih krajev in njihova spremenitey v gospodarsko aktivne:
10. dviganje donosa kmetijske proizvodnje;
11. melioracija zemljišč in razširjenje obdelovalnih površin;
12. organizacija .in razširjenje zdravstvene službe na vasi;'
13. dviganje in organizacija zadružnih domov, domoy kulture, čitalnic, kinematografov in drugih kulturnih ustanov-
Okrepitev in izpopolnjevanje Jugoslovamkt armade
Jugoslovanska armada je zrasla iz ljudske vstaje, ki jo je
/Se nadaljuje.)
LIR
PREJŠNJI ZNESEK .	.	742.481
*N. J.............1-000
SOSEDE POK. EL. PER-
TOTOVE........... 400
KUHAR JOŽEF ...	500
VALERIJA JEJCIC .	.	200
VILHAR SREČKO .	.	2.000
SKUPAJ 746.581 (Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi),
lit sle *
OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču« se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/7., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi ((Primorskega dnevnika» ul. S. Fran-cesco št. 20. Z a prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZN ANICO glasečo se na njegovo ime.
PAV E L DOLARSKI
Ameriški kontrolorji Grčije so bili neprijetno iznenadeni s pisanjem nekaterih atenskih časopisov o osebni apanažj kra!ja Pavla Gluecksburga. On namreč prejme iz ameriških blagajn po 40 tisoč dolarjev na mesec. Eien izmed predstavnikov ameriškega poslaništva v Atenah je izjavil, da je to prišlo na dan zaradi ((škandalozne indiskrecije enega i dobro verziranega ameriškega visokega funkcionarja«. Ta vest pa je vzbudila veliko začudenje tudi v samih krogih monarho-fa-šistične vlade, kajti ministri doslej niso vedeli, koliko prejemkov-dobiva njihov kralj. Skratka. Pavlova mesečna plača je večja ■ od tiste, ki jo prejema Truman, ter celo večja od apanaže angleškega kralja.
Resnično je imel Pavel prav, ko je pred kratkim govoril, da se monarhofašistlčna Grčija bori proti »silam mračnjaštva in barbarstva«. Za Pavla Dolarskega je bistvo «zapadne civilizacije« njegova sijajna apanažu v zdravi dolarski valuti, ki jo ogroža Mar-kosova vojska.
V	ostalem kdo pa je prav za prav Pavel Gluecksburg in kakšne so njegovp vezi z gibkim narodom?
Iz njegovega življenjepisa se ve, da je odličen ((športnik«, da nosi monokl. da govori nemški in anglešKi ter da zna komaj nekaj jnclati v grščini. Gluecksburgov-ci so Nemci, ki so se v Grčiji vedno počutili tujce. Da je fašist, je pokazal Pavel v dobi Mt<taksa-sovo diktatur;', ko je stal na čelu grške fašistične mladinske organizacije E.O.N. Konci so nosili uniforme, ki S« bile verna kopija italijanskih balilskih in avantgardističnih uniiorm, ter so se pozdravljali .* lašisličnim pozdravom z dviganjem roke. Njihova prisega pa se je glasilu: «Mi varujemo v našega edinoga voditelja, ed Boge navdahnjenega in poslanega uatvaritelja galke na-flionaine zgodovine, očeta grške mladine, -sijajnega junaka Junc Meti* sesa«.
Metafcsasa in Pavlu je pri
ustvarjanju grškega faSizma podpirala -tudi Pavlova žena, sedanja kraljica piinceza Frederika Ltiiza. .hčerka vojvode Brunswi-ka in vnukinja cesarja Vilhelina it Ona Je V ^odu tudi z anglaš-k® kraljevo ,hi£o. Ko sta se Pavol m J^rederika leta 193B poročila, jima je čestital tudi Hitler, ker je bila Frederika tudi goreča na-cistinja, članica tiitlerjrmgenda ter celo voditeljica v tej organizaciji.
Ne moremo torej reči, da Pav.el po svoji preteklosti, svoji praksi in (oporah« ne odgovarja Truma-ruavim in Marshallovim načrtom. On je nekoč ie za manjši denar Vezal Grčijo s fašistično diktaturo. Danes sg »ui, kakor vidimo, «business» ^ grško krvjo bolj izplača, saj 40.000 dolarjev mesečno ni majhna vsota. Končno
bi lahko še pristavili, da se ta ameriška razsipnost, s katero obsipajo tega lakaja, ne bo izplak 4aJa in rentirala.
F.
Pred desetimi leti je z ZDA' zrastla moč tajne policije imeno-* vane F. B. I., kar pomeni Federal Board of Investigation. V teh 10 letih se je razvila prav po ameri-kansko: leta 1924 je imela 810.138 prstnih odtisov, danes pa jih ima 103 milijone. Prva leta je delalo za njo 600 agentov, danes 10 tisoči Letošnji državni proračun F. B. I. je večji od državnega proračuna od leta 1924 do 1939. Ko so lani vsi uradi znižali svoje izdatke za 23 odstotkov, jih je F. B. I. prav toliko povečala.
Federal Board of Investigation se iz leta v leto razvija in širi svojo delavnost. Ko je prevzela poizvedovanje o političnih delavnosti ameriških državljanov, je postala njena moč ogromna. Danes se bavi F. B. 1. /. ugotavljanjem ((lojalnosti)) državnih uradnikov ZDA, skrbi za čuvanje tajne atomske energije«, nadzira tujce in se z vsemi sredstvi bori proti tistim osebam, ki so osumljene komunizma. F. B. 1. hrani v svojih arhivih podatke o milijonih ameriških državljanov
Od predsednika ZDA pa do zadnjega agenta so vsi vpisani v teh arhivih. Dve sliki, ena v profilu, a druga en luce! Vsak ima svoj «lialek», v.sak, celo general Marshall. F.B.i. je dobila neomejeno oblast od vrhovnega sodišča, da ob vsaki uri in povsod lahko izvrši preiskavo brez posebnega dovoljenja.
Vsemogočna poročila F. B. I. nosijo podpis J. Edgar Hoover. Zanimiv je življenjepis tega pasjega čuvaja šestdesetih družin, ki vladajo Ameriki. Hoover, ki ima danes 53 let, je začel svojo kariero kot šef kriminalne policije. Cez nekaj let pa je postal eden najmočnejših ljudi ZDA.
Kljub vsemu pa je 103 milijonov beležk tega tajnega arhiva nialo pripomoglo in koristilo delu mi-sterja Hooverja, tako nam vsaj govorijo statistike, ki jih sam navaja. Danes je v Ameriki gangster-stvo močnejše kot kdaj koli, številnejše ikot takrat, ko je vodil gangsterje Al Capone. V lotu 1936 je štela Amerika 3.500.000 ganster-jev. leta 1937 4.300.000. a leta 1945 se je ta armada povečala na 6 milijonov, kakor je izjavil sum Hoover na mednarodnem kongresu policijskih , šefov.
Poleg vsega pa se je po vojni kriminal, ki po kriminalnem kodeksu F.B.I. ni kriminal. Truman je take kriminalce imenoval ((borce za mir in demokracijo*. To so vojni hujskači, gangsterji peresa, imperialistični grabežljivci, diplomatski rogofileži in drugi. F.B.I. pa take kriminalce ne preganja, temvač jim daje zaščito...
NA NEDELJSKI PROSLAVI 50 JE ZAPEL TUDI PiADRISKI
-LETNICE PADRISKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA «SLOVAN» PEVSKI ZBOR, KI GA VIDIMO NA SLIKI.
'OGLED NA DEL ZBOROVALCEV NA NEDELJSKI PROSLAVI «SLOVANA»
•H« POLOM POLITIKE ZDA
NA KITAJSKEM
Kako iiliicšrafn zapad 11 Testu...
Švicarski listi
V naiem mestu je še vedno mnogo ljudi, Iti radi vzamejo v roke tuje liste, misleč, da bodo v njih našli kaj posebnega, posebno še, ko gre za mnenje o naših domačih razmerah. Se danes je mnogo naivnežev, ki n. pr. slepo verjamejo švicarskim 'listom, češ ker so nevtralni, ali pa celo avstrijskim, ker 3o temeljiti, kakor star avstrijski uradnik.
In kako je v resnici 5 to rfepri-stranostjo tujega tiska? Zadnjič smo omenili poročilo lista «Journal de Genive», kako je na prvomajsko prireditev pridrlo v Trst vse prebivalstvo jugoslovanskega področja STO-ja (okoli 70.000 ljudi). Danes navajamo poročilo drugega švicarskega lista uNeue Zuercher Zeitungn pod naslovom «Splošna stavka v Trstu» Listu ga je poslal iz Trsta g.W.'
vŠplošno stavko» so napovedali socialistični in demokrščanski delavci kot protest, ker ni hotelo vodstvo ladjedelnic nastopiti proti članom Enotnih sindikatov, ki so pretepli pristaše Delavske zbornice in uničili pohištvo njenih prostorov. Ker je vodstvo ladjedelnic doslej zavzemalo nevtralno stališče proti obema delavskima organizacijama, je omogočalo izvajanje terorja od strani ES. G.W. dodaja, da je »splofna stavka« popolnoma uspela v tovarnah in v mestu — le komunisti niso d'/H — in zaključuje, da je t,o. 'a„'y(a, da ima v Trstu premoč... Italiji naklonjeno socialistično delavstvo.
Dopisnik lista, ki pripada državi, v kateri je celo ladinski jezik priznan kot enakopraven, ne omenja niti z besedico, da se je med pristaši ES in Delavske zbornice vnel pretep, ker so člani te zahtevali odstranitev slovenskega jezika iz ladjedelnic.
Po takšnih poročilih sodi Za-pad razmere v Trstu.
Avstrijski listi
Dunajska «Die Presse» (nekdanja aFreie Presse*) navaja primera ustanovitve avstrijsko-trža-ške trgovinske zbornice in av-stnjsko-trtaike plovne drutbe v dokaz, da Trst lahko živi, čeprav ne bi bil <tinternacionaliziran». Dopisnik dr. W. L (verjetno isti W., ki poroča listu «Neue Zuercher Zeitungn, saj so znane zveze med avstrijskim in švicarskim tiskom) dodaja, da je letošnja prvomajska proslava v Trstu dokaz, da »slavo-komunističnon gibanje popušča. Lani se je namreč prvomajskih manifestacij udeležilo 70.000 ljudi, letos pa komaj ...5000. Menda so to številke, ki jih navaja vedno »objektivni« «Messaggero Veneta». uDie Presse» je pozabila raz. tožiti, da je po zatrdilu lista »Journal de Geneven natančno 70.000 partizanov prihrumelo z jugoslovanskega področja Tržaškega o-zemlja. List zaključuje, da se je politična varnost v Trstu povečala, odkar je popustil tjugoslo-vansko-komunistični pritisk*.
To poročilo je nov dokaz, da stopa današnja Avstrija po isti poti kot za časa Dolfussa in Sušnika. ki sta se naslonila na Mussolinijev Rim Tedaj sta skušala s sodelovanjem z italijanskimi imperialisti, ki sta jim odprla pot V Podonavje, zagotoviti Avstriji posebne prednosti v Tjstu, kakor lastno mornarico, svoSodno cono itd. Ker je Avstrija ostala zvesta svOjim tradicijam, ji danes ni bilo težko izbirati. Staliiče omenjenega dunajskega lista se čudovito zlaga z izjavo gen. Gat-therja listu «Nem York Timesu, ki z ugotovitvijo, da mora Trst iskati tržišče za svoje petrolejske čistilnice v Avstriji, Švici in Južni Nemčiji, napoveduje akcijo za naslonitev Trsta na te države.
Glas iz občinstva
Tov. urednik!
Obsodba glavnega urednika Vašega lista dokazuje, da danes ni več dopustna kritika dela anglo-ameriške vojaške uprave, čeprav ■ se je njen poveljnik z znanim poročilom Varnostnemu svetu spustil v vrtinec dnevne politike S svojim predlogom, naj se Trst priključi k Italiji in s svojim sofističnim zavijanjem o slovenskih šolah, ki jih je v bistvu označil kot mrasnev in torej nepotrebne, ter s podobnimi nestvarnimi ugotovitvami je general prekršil osnovne določbe mirovne pogodbe in okvir zauone vojaške uprave. V tistem hipu je moral btii pripravljen na ostro kritiko, saj pravijo, da se še črv brani.
Po takšnih razsodbah se postavila vprašanje izbire pravilne taktike za našo obrambo. Ko sem te dni čital poročilo Vašega lista «so-vinisti pred «sodiščem», mi je šinilo v glavo. Kaj ko bi Dnevnik več dni zaporedoma priobčil to poročilo na bolj vidnem mestu, da bi si ga nači ljudje, pa tudi zunanji svet dobro vtisnili v spomin? Svet bi končno vendar uvidel, zakaj nastane v glavah policijskih prič nenadoma «fading», ko bi morale pričati proti aretiranim nacionalističnim razbijačem. in zakaj annlorameriška vojaška sodišča brišejo zaporne kazni pretepačem, ki s kamenjem napadajo policijo. Uvidel bi morda končno tudi, zakaj ta sodišča obsodijo n. pr na 7 dni zaporne kazni italijanskega študenta, ki ga je policija zalotila z bombo v ženv v hipu, ko je na lanski prvomajski proslavi eksplozij* druge bombe ranila 30 naših delavcev v sprevodu.
Vzporedno s temi razsodbami objavljajte tudi večkrat obsodbe pristašev demokratičnih sil, da bo svet lahke primerjal. Tiskana beseda učinkuje sicer počasi, toda gotovo Končno bo treba vendar ppi^^nti rnčune!
C/nam, da anglo-ameriška VU ne bo prepovedala objavljati svojih lastnih razsodb.
Inkvizitorji
V deželah, kjer je kultura zastrta z dolarskim zastorjem, vodijo strahovito gonjo proti naprednim pisateljem in knjigam, ter jih naziva io «komuni stično peto kolono* nx polju duha.
V ZDA »o zaprli slavnega romanopisca Fust*, a Aptoi) Sinclair ne rno.e najti založnika za svoje nove knjige. V Kanadi so prepovedali knjige Leva Tolstoja, Puškina in Bernarda Shawa. V Braziliji £<• na indeksu knjige Viktorja Hugoja, največji brazil «ki pisatelj Amado, katerega dela
so tudi prepovedana, pa si je z begom rešil svoje življenje. V Cileju živi v ilegalnosti odlični pesnik Latinske Amerike Pablo Neruda, v Italiji pa sta na indeksu Flaubert in Anatole France. Vse to j eza dolarske možgane kulturna «peta kolona«.
V mržnji proti kulturi je šel najbolj daleč Franco. V Španiji je že od leta 1939 zabranjen ne samo Marx, temveč tudi Voltaire, Rousseau, Lamartine, Gorki, Re-marque itd. Franco pa je še bolj oprezen ter je uvrstil med »komunistično peto kolono« tudi Platona in vrsto klasikov in imen nove književnosti.
Ne dolgo tega je kardinal To-
ločno sto let po zgodovinskem | letu 1848 so se v moravskem mestu Kromežiž sestali predstavniki češkega in slovaškega nareda na prvem kongresu češkoslovaških ljudskih odborov, katerega naloga je bila obravnavanje vprašanja reforme češkoslovaške ljudske oblasti in rešitev mnogih odprtih problemov v
Najstarejši član padriškega «Slovana» Anton Grgič izroča novi društveni prapor mladincu Svetku Grgiču z besedami: «V slogi je moč!» Prapor sam pa ima uvezeno društveno geslo: S pesmijo na delo !
zvezi organizacije ljudske oblasti. Prvi kongres ljudskih odborov je tudi potrdil, da so Cehi in Slovaki enotni in složni ter pripravljeni zgraditi enotno ljudsko oblast za vse ozemlje Češkoslovaške republike. Prvi kongres češkoslovaških ljudskih odborov se je sestal v mnogo bolj ugodnih prilikah in mnogo bolj svobodno, kakor pa je bilo v času ustavodajne skupščine pred 100 leti v istem mestu. Iz vseh okrajev Češkoslovaške republike je prišlo v Kromežiž 1 200 delegatov, da bi slišali izčrpno poročilo notranjega ministra Vaclava No-seka in finančnega ministra dr. Jaromira Dolanskega in da bi sami podali lastne iniciativne predloge za reorganizacijo javne uprave. Češkoslovaški ljudski odbori, s pomočjo katerih češko in slovaško ljudstvo sama upravljata in vodita svoje zadeve,* so v teku treh let pokazali, da kljub pomanjkanju izkušenj znata sama bolje vladati od kapitalističnega sistema javne uprave. Sedaj gre pa za to, ua se odstranijo še zadnji ostanki birokratične-ga uradovanja in sabotaže. Od absolutista Bacha podelovani upravni aparat bo končno tako izpremenjen, da bo javna uprava resnično ljudska, enostavna, razumljiva, štedjiva in brza.
Glavni govornik ri prvem kongresu češkoslovaških ljudskih odborov v Kromerižu je bil notranji minister Vaclav Nosek, ki je v svojem izčrpnem govoru navedel program reorganizacije javne uprave in ljudske oblasti, ki bo izvedena v petletnem načrtu češkoslovaške ljudske zakonodaje. 2e več desetletji se govo-
leda še podpihnil to inkvizicijo s poslanico, v kateri pravi:
«Ker se še vedno dogaja, da krožijo knjige, ki so na ((indeksu*. kakor tudi druge knjige, ki so posebno prepovedane, ponovno opozarjamo, da so dela Anato-la Francea prepovedana z dekretom svetega oficija iz leta 1922, da so prav tako prepovedana dela Henryja Beyleja (Stendhala), kakor vsi romani Henrvja Mur-gerja. Mi smo z zadovoljstvom .doznali, da se je našemu apelu odvzela generalna direkcija propagande in objavila okrožnico, v kateri opozarja, da so v Španiji prepovedane vse knjige, ki jih je Sveta stolica postavila na «in-
ri o reformi ljudske oblasti in javne uprave, toda uresničile so se samo malenkostne lzpremcm-be, med tem ko je javna uprava v svoji celoti, njeni temelji in organizacijski okvir kakor tudi velik del predpisov ostala taka, kot jo je izdelal absolutist Aleksander Bach. Do prve izpremen-be je prišlo šele v letu 1945, ko je vsa oblast v republiki prešla v roke delovnega ljudstva in ko je Češkoslovaška republika postala ljudska demokracija. In tako se je v februarju 1948 končala epoha, ki je izredno pomembna za češki in slovaški narod, epoha, Jci se Je začela 1848 z bojem za osnovne ljudske in narodjie pjavice. Danes, pa sto letih. Moji na čelu naroda delavski razred, ki je vzel v svoje roke zastavo ljudske oblasti v bratski skupnosti s kmeti, obrtniki in delovno inteligenco In ki se pripravlja, da reformira državo in javno upravo v duhu prave in resnične demokracije — v duhu ljudske demokracije.
Od nove organizacije javne uprave se predvsem zahteva, da bo štedljiva. Tudi javna uprava ne sme črpati iz narodnega dohodka več kot pa je za njeno točno izvrševanje dolžnosti neob-hodno potrebno. Zato mora biti javna uprava kar najbolj štedljiva in istočasno kar najbolj enostavna in kar najbolj ekspeditiv-na. Zelo obširno je notranji minister Nosek obravnaval predvideno razdelitev republike na okrožja. Okrožja, ki se bodo v smislu reforme javne uprave ustanovila, pa seveda ne smejo razbijati delavnost javne uprave, temveč je njihov namen pravilna razdelitev dela in pospeševanje intenzivnega dela javne uprave. Okrožja naj bodo ekonomsko izravnane celote, ki naj odgovarjajo vsem zahtevam gospodarskega planiranja. Notranji minister Nosek je v tej zvezi poudaril, da je popolnoma napačna predstava, da bo razdelitev na okrožja izvršena na ta način, da se bo republika razdelila na okrožja in da se bo enostavno agenda deželnega ljudskega odbora prenesla na okrožne ljudske odbore. Ni zadostno ustanoviti okrožja in okrožne ljudske odbore, temveč je potrebno istočasno prenesti vso kompetenco dosedanjih okrajnih na-
<Jeks». Do tega pa je prišlo na podlagi posebnega sporazuma med špansko vlado in Sveto stolico«.
To je verodostojen dokument. Španija je edina država, ki je z zakonom sprejela papeški ((indeks«. Citati knjigo, ki je na ((indeksu« svetega oficija, pomeni kršiti Francov zakon.
Mračni kardinal Toleda in razbojnik Franco želita, da bi tema pokrila Španijo, da bi tako laže vršili svoj krvniški posel. Inkvizitorji novega veka dobro vedo, da je tiskana beseda močno orožje v junaških rokah ljudstva, ki se je dvignilo, da si pribori svobodo.	J
rodnih odborov na mestne ljudske odbore in deželnih narodnih odborov na okrajne ljudske odbore. Gotova kompetenca ministrstev in ostalih osrednjin uradov in prenesena na okrožne ljudske odbore, kar se bo seveda lahko izvršilo samo postopoma. Prav tako je napačno mišljenje, da bodo vsi javni uradi, vse javne institucije in podjetja koncentrirani v bodočih okrožnih središčih. Gotovo pa bo odstranjena dosedanja pestra ureditev teritorialnih področij raznih uradov, ker se bo prilagodila mejam administrativnih področij ljudskih odborov. Manjše občine bodo lahko izkoristile institucijo revirnih sekretarjev za delo v uradih, računovodstvo in ostala dela. Poleg tega bodo imt-le na razpolago tudi ostale strokovne delavce. Vsakemu članu in referentu ljudskih odborov se bo morala dati večja samostojnost pri odločevanju, da bi se lahko na ta način kar najhitrejše reševale zadeve posameznih državljanov. Zakon bo točno uredil in omejil povečanje delokroga posameznih članov ljudskih odborov in njihovih referentov in njihovo odgovornost pred zakonom. Ko bo izvršena reorganizacija in koncentracija političnih sil, bodo razpisane volitve v ljudske odbore, ki se bodo vršile v ozračju, sproščenem starih političnih bojev, nezaupanja in pogledov v žalostno preteklost. Do tega časa se bodo zgradili pravni in organizacijski pogoji za ustanovitev« okrožij, tako da se bodo lahko vršile volitve v vse ljudske odbore istočasno. Dokler pa ne bodo razpisane volitve, se bodo morali obnoviti in dopolniti ljudski odbori, in sicer v tem smislu, da bodo v vseh ljudskih odborih zastopane vse komponente prerojene Narodne fronte in zlasti žene. Potrebno je čim ožje sodelovanje ljudskih odborov z akcijskim odborom Narodne fronte. Akcijski odbori ne nadomeščajo državnih aji pa uradnih organov in si zato ne morejo prisvojiti njihovih pravic. Zato imajo ljudski odori dolžnost izvrševati vse one naloge, ki jim jih predpisujejo pravni predpisi. Toda ljudski odbori morajo imeti pred očmi iniciativo, ki prihaja iz akcijskih odborov. Delo teh organov se mora harmonično
NEW YOHK. — Vsak dan, ki mine. postaja vedno bolj jasno, da bo naš «polom» na Kitajskem prvi činitelj, ki bo dal razumeti ameriškemu ljudstvu popoln polom naše zunanje politike.
Sedaj je preveč ljudi, ki vedo, kaj se prav za prav dogaja na Kitajskem. Korupcija v kuomin-tangu se ne da prikriti. V državnem departmanu mnogi dobro vedo, kako stojijo stvari; in mi, ki smo priče dnevnega bogatenja špekulantov na črni borzi in sramotne nezakonite trgovine z ameriško «pomočjo», ne bomo molčali.
Ritem inflacije kitajske valute meri ritem deflacije naše zunanje politike na Kitajskem. Ko sem leta IS44 potoval na Kitajsko, je bilo potrebno 900 kitajskih dolarjev za ameriški dolar. Danes jih je treba nad 2 milijona. Pet milijard dolarjev, ki so jih v ameriški valuti in v oboroževanju vrgli na Kitajsko od leta 194S do danes, ni uspelo utrditi kitajskega dolarja, pač pa ga je še oslabelo.
Bolj jasno kakor kjer koli drugje kaže izkustvo, ki smo ga imeli na Kitajskem, da so tisti, ki zahtevajo uporabo orožja proti ljudstvu, obsojeni. Agenti kuomintanga zasedejo ponoči vas in poberejo vse moške. Kdor ima kaj denarja, si lahko zopet kupi svojo svobodo z dvema ali s tremi milijoni kitajskih dolarjev. Druge pošljejo v vojno. Jasno, da ti ljudje nimajo niti najmanjše volje, da bi se bojevali in bodo izrabili vsak možen izgovor, da prenehajo bojevati se za Cang-kajška. Mnogi od onih, ki dezertirajo, postanejo tolovaji.
Površno, kuomintang lahko do-
dopolnjevati v interesu ljudstva in republike.
Kot drugi govornik je nastopil finančni minister Dr. Jaromir Dolansky, ki je obravnaval gospodarska vprašanja ljudskih odborov. Gospodarstvo posameznih ljudskih odborov mora biti navezano na državno gospodarstvo. Minister pripravlja osnovo zakona, po katerem naj bi stare dolgove, ki so nastali samoupravi pri izvrševanju javne uprave, prevzela država. Ta zakon, ki bo vstopil v veljavo še letos, bo pomenil za ljudsko oblast to, kar predstavlja dveletka za vse češkoslovaške gospodarstvo.
Nato je predsednik kongresa Dubsky prečital resolucijo delovne konference kongresa, v kateri predstavniki ljudskih odborov obljubljajo, da bodo izpolnili vladni program, ki ga je v vse državem merilu predložila v Narodni skupščini vlada Anto-nina Zapotockega in da bodo izvršili vse postavljene naloge vsak v svojem delokrogu.
v ponedeljek zvečer je bil v Beogradu mimohod jugoslovanskih fizkulturnikov, ki so nastopili na XI. vsesokolskem zletu v Pragi. V sprevodu so fizkulturni-ki korakali po beograjskih ulicah v istem redu kot y Pragi, kjer so pokazali vso moč, enotnost in ljubezen naših narodov do svoje republike, maršala Tita in Partije. Dokazali so, da neomajno korakajo po poti, ki jo je določil Centralni komite pod vodstvom maršala Tita.
Ob 18 so množice napolnile pločnike od trga Slavije do Kali-megdana. Prihod fizkulturnikov je občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem in vzkliki: «Tito — Partija«. Na čelu defile-ja so nosili državno zastavo ob njej pa zastave ljudskih republik. Za zastavami so nosili sliko tovariša Tita. Sledil je glavni štab fizkulturnih brigad s komandantom Jozom Bačičem na čelu ter namestnikom komandanta Nedo Krmpotičevo, načelnikom Telovadne zveze dr. Ivkom Pustiškom in predstavnikom vojne mornarice majorjem Dragoslavom Milovanovičem. Za njimi so se zvrstili člani štabov.
Za godbo jugoslovanske vojne mornarice pa so korakali mornarji s 78 jugoslovanskimi zastavami, nato pa 700 mornarjev.
Za mornarji je prišla četa belih in rdečih fizkulturnih zastav, ki so jih nosili člani Telovadne zveze Jugoslavije, med zastavami pa so korakale telovadke v plavih telovadnih oblekah. Ko so fizkulturniki in fizkultumice iz vseh krajev Jugoslavije zapeli: «Mi smo Titovo pokolenje«, se je odločna pesem razlegla daleč tja do Kalemegdana.
Na varšavskem stadionu je nastopila v ponedeljek reprezentanca sovjetskih fizkulturnikov, ki je sodelovala na XI. vsesokolskem zletu v Pragi. Po odigranju sovjetske in poljske narodne himne so nastopili najboljši sovjetski telovadci in telovadke, ki so izvajali zelo uspešno zapletene in težke vaje na orodju in na tleh. Nato je okrog 480 telovadcev in telovadk izvajalo proste vaje ter vaje na orodju. Ob zaključku pa so sovjetski fizkulturniki sestavili piramido, nad katero so dvignili sovjetsko zastavo s portretom generalisima Stalina. Pri nastopu sovjetskih fizkulturnikov so bili navzoči predsednik Poljske republike Bierut, člani poljske vlade, tuji diplomatski
seže kak vojaški uspeh s tem, da več dni zaporedoma bombardira kako malo mesto z letali, ki so izdelana v Ameriki, in z ameriškim topništvom. Po taki akciji lahko Cangova vojska maršira brez strahu proti objektivu. V-Prašujejo, kje so komunisti, in slišijo odgovor, da so komunistične čete Prostovoljno zapustile to mesto več tednov prej. Mrtvi, ki ležijo po cestah, so vsi civilisti.
Na sovraštvo, ki se dviga proti njim, odgovarjajo kuomintangovi častniki: letala so bila ameriška; bombe so bile ameriške; topovi in izstrelki prihajajo iz Združenih držav. Glejte puške in naboje, hi jih imamo v roki: vse so ameriške.
Na ta način odvrača kuomintang sovraštvo od sebe in ga zvrača na Združene države. Ce
ne bomo opustili naše sedanje nezdrave politike ter se postorili na stran ljudstva in miru, bodo Kitajci sovražili skozi pokolenja in pokolenja celo besede «Združene državen in «Američan».
Kitajska se nič manj ne boji,
Številne množice Beograjčanov so navdušeno pozdravljale oddelke fizkulturniicov in fizkulturnic, ki so peli pesmi: «Naia moč« in «Z maršalom Titom«. Navdušena množica je pričela s parolami: «Mi smo Titovi — Tito je naš in Tito — Partija«. Tako se je mimohod članov Telovadne zveze Jugoslavije spremenil v prisrčno manifestacijo ljubezni ljudskih množic do Centralnega komiteja KPJ in maršala Tita.
Druga za drugo so se s krepkimi koraki vrstile IV. vojvodinska, bosansko-hercegovska in črnogorska, II. — srbska, VII. — ljubljanska, VIII. — slovenska, VI. — zagrebška, V. hrvatska brigada.
Defile 3700 članov Telovadne zveze Jugoslavije se je končal na Trgu republike pred Narodnim gledališčem. Okrog fizkulturnikov se je zbrala velika množica Beograjčanov. Stari in mladi so se zanimali za vse podrobnosti njihovih uspehov v Pragi, V velikanskem kolu, ki se je razvilo po Trgu republike so se pomešali med seboj fizkulturniki v svojih lepih novih uniformah in borci JA. Se pozno v večer so po ulicah odmevale udarne partizanske in fizkulturne pesmi..
predstavniki in okrog 40.000 gledalcev. Občinstvo je navdušeno pozdravilo bratske fizkulturnike Sovjetske zveze ter burno ploskalo k lepim izvajanjem.
Mednarodni šport
Sovjetska zveza: Na lahkoatletskem tekmovanju v Moskvi je pretekel Nikolaj Karakulov 100 m v času 10.5 in je s tem postavil nov sovjetski rekord. Drugi je bil Golovski 10.6. V skoku s palico je dosegel Ozolin 4.20.
Švedska. V izločilnem tekmovanju za olimpiado so postavili švedski atleti izvrstne rezultate. 400 m: 1. Lundquist 48.8: 2. Al-newick 48.9. 800 m: 1. Lilienkist 1.50,2, 2. Lundgren 1.51,0, 3. Lin-
da mi obnovimo vojaško močno Japonsko, kakor se Francija boji zopet oborožene Nemčije, ki naj se postavi proti Rusiji. Del našega programa, da se iz Japonske napravi trdnjava proti Rusiji, predvideva čim hitrejšo obnovo japonske industrije, dočim se Kitajska pušča v njenem preživelem fevdalnem sistemu, ki se lahko ohrani, samo če se naslanja na parasitski vodilni razred in na proletarsko množico, katere večji del ne zna ne čitati ne pisati.
Oni izobraženi Kitajci, ki vedo, da so Cangkajškovi dnevi šteti, se vendar bojijo, da se bo — po njegovem padcu — ameriška zunanja politika spremenila v nadzorstvo ZDA na one kraje, ki bi jih lahko nazvali upodročje rev-ščine»: Japonska, obmejna mesta
Kitajske in holandske Indonezije. In končno se bojijo, da tega predela ne bodo nadzorovale ZDA pač pa Japonska. Drugi se sprašujejo, kakšna razlika je med neposrednim suženjstvom, ki ga vzdržujejo ZDA in Cangkajšek,
den 1.51,2. 2000 m: Alden 5.12,0 (!)■ 5000 m: Nyberg 14.26,8, E. Jo-hannson 14.28,8.	400	m	ovire:
R. Larson 52.3 (nov švedski rekord), krogla: R. Nielsen 15.84 m, kopje: Erickson 71.12 m, skok s palico: Lundberg 4.20 m, troskok: Aman 15.25, 2. Moderg 15.09 Francija: Na stadionu Colom-bes je bilo v nedeljo veliko lahkoatletsko tekmovanje in so bili doseženi odlični rezultati: 100 m: Lebas 11.0, 200 m: Lebas 22.4, 400 m: Lunis 48.4,	800	m:	Hau-
in posrednim suženjstvom, ki ga izvaja Japonska. Ameriški poslanik je izjcvil kitajskim dijakom, ki so demonstrirali proti severnoameriški politiki obnove Japonske, da morajo opustiti to stališče ali pa «pripraviti se, da bodo nosili posledičen. Sangajski župan je izjavil dijakom, da ((ameriška politika do Japonske stremi za tem, da prepreči širjenje komunizma. Od vašega protesta ne bo imela koristi Kitajska pač Pa Sovjetska zvezat).
Misijonarji imajo na Kitajskem za seboj dolgo in častno zgodovino, toda sedaj je tudi njihov položaj postal sumljiv. O nekaterih se govori, da so vohuni v službi kuomintanga ali ameriškega poslaništva in se gleda nanje z naraščajočim sumom.
Vprašal sem nekega kitajskega profesorja, poljedelskega izvedenca, v kakšni meri se bi lahko poljedelska proizvodnja dvignila v desetih letih, če bi se Cangkaj-škov režim nadomestil z ljudsko vlado. On je mnenja, da bi se na severu proizvodnja lahko dvignila do 100 odst., na jugu pa od 40 do 50 odst. z uporabo novih vrst semen, gnojil, z boljšim namaka* njem itd.
Mi v ZDA bi lahko zelo poma* gali pri izvedbi te vrste programa, samo če bi se postavili na stran ljudstva in bi pomagali Kitajski, da si zgradi industrijski potencial, ki bi korakal v isti vrsti s poljedelskim. Ko bo ameriško ljudstvo spoznalo važnost te možnosti, bo storjen odločen korak k svetovnemu miru.
HENRY A. WALLACE
(Copyright by ONA).
Umetno srce
«Ni to nikakšno sejemsko bla* go, nikakšna senzacija brei podlage, temveč je to dokazan znanstven princip«, pravi v svo jem uvodu neki tuji znanstveni list, ki prikazuje umetno srce, izum švicarskega profesor ja Fuchsa. Znano je, da slabost krvoto-ka lahko popravimo z odgovarjajočo masažo. Seveda je masaža najbolj uspešna, ako odgovarja ritmu srca. Prav na tem spoznanju sloni zamisel umetnega srca. Zelo enostavna zadeva in je čudno, da je niso že prej iznašli. Sestoji se iz električne priprave in blazinice napolnjene z zrakom, katero pritrdimo na telo tam, kjer se pojavlja motnja krvotoka. To napravo spojimo nato z delovanjem srca. Za časa delovanja umetno srce pod vplivom delovanja srčne struje prevzema ritem srca in v njegovem tempu opravlja masažo. Zaradi masaže izginejo slabosti srca: pojavi vode v udih in sklepih, krčne žile in na splošno se stanje bolnika popravlja. Naprava je imenovana umetno srce, ker v delih oddaljenih od srca, kjer delo oslabljenega srca ne more priti do izraza, pospešuje obtok krvi in s tem pomaga srcu za delovanje krvotoka.
senne 1.49.9, 1500 m: Kleyn 3.52.8, 5000 m: Jack Wernier 14.35.8 (nov francoski rekord), 3000 m z ovirami: Pujazou 9.08.6, skok v višino: Damitio 1.93 m, skok s palico Sillon 4.00 m. 110 m ovire: Marie 14.7, 400 m ovire: Ar-rison 53.1, Cross 53.1, desetoboj: Henry 6.687 točk (nov francoski rekord). Članice so dosegle naslednje rezultate: 80 m z ovirami: Monginou 11.9 (nov francoski rekord), krogla: Estermeier 13.30 m, disk: West 40.95 (nov francoski rekord).
BASTILIJA JE PADLA
14. julij v letu 1789 je pomemben datum ne le v zgodovini Francije, marveč vsega človečanstva. Tega dne je francoska revolucija dosegla višek z zavzemom in razrušenjem zloglasne pariške temnice Bastilije. Pariški proletariat je s tem smelim revolucionarnim podvigom najavil svetu začetek velike in krvave borbe za zmago pravičnosti in svobode.
Zrušila se je prva mračna trdnjava evropskega nazadnjaštva in despotizma. Zatem so padale druge in dovedle do zaključne faze v današnjih dneh, ko borbeni proletariat stremi za tem, da v revolucionarnem naskoku zruši poslednjo Bastilijo.
NAJMLAJSI TELOVADCI NA VSESOKOLSKEM ZLETU V ERAGJ
I. kongres češkoslovaških ljudskih odborov
Velik sprevod fizkulturnikov v Beogradu
1
L spel nastop sovjetskih fizkulturnikov v Varšavi
USTANOVITELJI «SLOVANA» PREJEMAJO ČASTNE DIPLOM);, «SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE« ZA TRŽAŠKO
OZEMLJE