'PBnsmi gragaraTHjptefTrtT
MtUibOFSM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), itev. 80
Maribor, tortk 8. aprila 1930
»JUTRA«
Izhaja razun nedelj« in praznikov vtak dan ob 16. uri
Raftu n pri poHtMm Sak. x»v. v Ljubljani Ji. 11,409 Vg|jr maaaAno. prajetit« v upravi ali po polti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po larifu
Oglate »prajama tudi oglatnl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Pražornova ulica it. 4
•••ti
Razorožitev Švedske
SOCIJALNI DEMOKRATI SO VLOŽILI V PARLAMENTU PREDLOG, V KA TEREM ZAHTEVAJO POPOLNO RAZ0R02ITEV ŠVEDSKE.
0 indijski »revoluciji
Miselnost današnje dobe se je po izrednem napredku socioloških ved obrnila od politike, ki so jo vodili via-dohlepni interesi posameznih dinastij, k ljudstvu in mu dala pravico do sa-moodločitve. In tako se je zgodilo, da se je svetovna vojna, ki je oslabela vse velike države, približala sedaj sicer že nedosegljivemu idealu »narod-država« in osvobodila nebroj evropskih narodov.
Njih vzgledu so sledili v obliki vedno večjih kolobarjev: Egipt, ki je angleški le še po imenu, Abd-el-Krimov ponesrečeni poizkus in mnogo manjših. Med zadnjimi se je vzbudila staro davna Indija.
Indijska kultura se je rodila v naročju velike bujne in darežljive prirode, ki omogoča Indijcu lažje življenje in ga na ta način vzgaja k pasivnosti in otopelosti; zapadna pa je nastala med zidovi velikih mest, daleč od prirode, ki je Evropejcu sovražna, ga poziva v boj ter ga vzgaja k aktivnosti in borbenosti. Ideal Indijca je čim ve$e sožitje z naravo (Riši), ideal Evropejca pa: vladati ji.
In kako je Indija kulturno po vsem različna od zapada. tako se tudi njena boj za svobodo bistveno loči od vseh zapadnih. Evropejec hoče prepričati, če z besedo ne more, pa s silo. Vse drugačen je Indijec, on pregovarja le z vzgledom, on pozna, kakor pravi Klabund, le propagando bivanja, on vpliva s svojo prepričanostjo samo, on ve. da je naša slabost, če sežemo Po sili.
Sedemdesetletni, v Angliji šolani, že v Južni Afriki v boju z Angleži preizkušeni, angleški ječi oboleli vodja indijskega boja za politično in socialno svobodo, apostol Mlade Indije. Mahatma dandhi. izbegava vsako silo. Iz njegovih gesel »Brez nasilja!«/, »Vztrajaj pri resnici!«. »Ne udeležuj se zla.« spoznaš velikega učenca
1 olstega. s katerim si je celo dopisoval. Oandhi operira samo z enim orož jem v boju orotl Angležem: s pasivno rezistenco^ ki se stopnjuje od odložit ve^ vseh odlikovanj preko bojkota jav mh šol do ho kota zakonodajnega sve ta in anHešklh zakonov.
Oandhiieva nekrvava nacionalistična revolucija je edinstvena v vsej svetovni zgodovini. Se nikoli se ni nihče boril s tako čistim orožjem za tnko čisto idejo. Znnfmiva v tem oziru je primera s hladnim ruskozvitim eksperimentatorjem Lenjinom, tipičnim revolucionarjem Zapada.
Tnda Mlada Indija se ne bori !c zh politično in socljalno svobodo, ampak hoče navezati na pradavno s™™'n‘ diisko tradicijo, na kulturo starih ve-dov in Upanišad. Oandhi pravi-, da bi morala biti kultura sedanje Indije produkt staroindijske in nekaterih dobrih strani evropejske kulture. O evropejski civilizaciji sodi zelo strogo: »Evropa ni krščanska. Ona moli k ntamonu. Civilizacija je civilizacija le no imenu. Ona je ,črni vek’ ali ,vek te-
BERLIN, 8. aprila. »Berliner Tagblatt« poroča iz Stockholma, da so socijalni demokrati vložili v švedskem parlamentu predlog, ki določa, popolno razorožitev Švedske. Po tem predlogu naj bi se v okviru švedskega državnega zbora ustanovila komisija, ki bi proučila ves problem in stavila potem na plenarni seji
zbornice primerne predloge. Listi se obširno bavijo s tem socijalno-demokrat-skim predlogom, pri čemer splošno ugotavljajo, da je meščanska vladna koalicija po uvedbi osemurnega delovnika, ki je bila izvršena na pritisk socijalne demokracije, mnogo izgubila na svojem prestižu na Švedskem.
Sporazum med madžarsko in fTlalo antanto glede reparacij
PARIZ, 8. aprila. Pod pritiskom vele-viasti je prišlo te dni končno med Malo antanto in Madžarsko do sporazuma. V vprašanju vzhodnih reparacij so nerešena le še nekatera manj važna vprašanja. Kakor kažejo vsi znaki, bodo pogajanja zaključena v soboto. Davi se je vršila konferenca, katere so se udeležili: francoski zunanji minister Briand, jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič in rumunski delegat Titulescu.
Likvidacija znane madžarske ponarejeualne afere
BUDIMPEŠTA, 8. aprila. Kakor se že dalj časa govori v poučenih krogih, namerava madžarska vlada kneza Win-dischgraetza, znanega vsled ponarejanja francoskih frankov, že v kratkim rehabilitirati. Afera bo baje že te dni likvidirana. Vojaško sodišče, čegar senat obstoja iz samih prijateljev obsojenca, je prišel sedaj do prepričanja, da ni zakrivil knez sploh nobenega kaznivega dejanja in da mu je zato treba vrniti njegove državljanske pravice. Sodišče mu je dalje priznalo za »njegove tehnične izdatke« odškodnino v znesku 4 milijonov
Aretacija neuarnega sleparja
LJUBLJANA, 8. aprila. Davi je bil iz Beograda prepeljan v tukajšnje zapore bivši bankir Jakob Zumbulo-vič, ki je bil znan kot prodajalec srečk in vrednostnih papirjev. Imel je svojo centralo v Beogradu, v Ljubljani pa podružnico. V Sloveniji je razpečal za deset milijonov vrednostnih papirjev in sicer tako, da je zahteval vplačilo vseh obrokov kot pogoj za izročitev originalnih papirjev. Seveda nikdo potem ni dobil zažeije-nega vrednostnega papirja. Zumbulo-vič je hotel v zadnjem trenutku uteči čez mejo, a so ga še pravočasno izsledili ter izročili sodišču.
Potujoče kobilice u Palestini
KAIRO, 8. aprila. Po Palestini in Transjordaniji so se pojavili velikanski roji potujočih kobilic. Roji so tako silni, da ovirajo ponekod ne samo cestni temveč celo železniški promet. Oblasti so uvedle energično obrambno akcijo, Nad 75.000 ljudi se bojuje s potujočimi kobilicami, ki jih uničujejo z raznimi kislinami in plini. Dosedaj se je posrečilo uničiti za 15.000 ton kobilic za 200 ton njihovih jajčec.
pengov.
Samomor na berlinskem perzijskem poslaništuu
BERLIN. 8. aprila. Perzijski študent Husein Ataj se je včeraj ustrelil v prostorih tukajšnjega perzijskega poslaništva. Domneva se, da je hotel izvršiti atentat na poslaniškega uprav »lika. Ko pa ga je ta sprejel v naY'°x,i nosti celokupnega osobja, Je skočil Ataj v postransko sobo in s^i takoj pognal kroglo v glavo- Obležal je na mestu mrtev.
Nemško poštno letalo zgorelo
LONDON, 8. aprila. Nemško poštno letalo, ki vrši službo med Berlinom in Čroydonom, Jc včeraj zjutraj na poletu v Berlin, nedaleč od Lvnip-sflelda padlo na tla in zgorelo-I ijota in mehanika so našli mrtva in sta imela strašne opekline po vsem Aparat je popolnoma um?en;J",L;L povzročilo nesrečo, še m Ministrstvo za avijacijo je takoj odposlalo na kraj nesreče posebno Komisijo.
Težka nesreča u rudniku
PARIZ, 8. aprila. Po poročilih iz Ne\v-yorka se Je pripetila v mestu DIanowu v državi Teksas, v Zedinjenih državah težka rudniška katastrofa. V enem največjih rovov je nastala eksplozija, pri čemer je bilo zasutih 40 rudarjev. Le enega od njih se je posrečilo rešiti živega in še ta je zelo težko ranjen, vsi njegovi tovariši pa so našli smrt v rudni ku.
Nouo sredstvo proti jetiki
Iz Beograda se poroča: Kemik Mar-getis je iznašel preparat, ki se z dobrim uspehom uporablja proti tuberkulozi. Sestava preparata je trajala celih 20 Jet. Načelnik jetičnega oddelka v splošni bolnici v Beogradu, dr. Stojanovič, je poizkušal ta preparat najprej na živalih in Potem na težko bolnih jetičnih ljudeh^ in ie dosegel vedno presenetljive uspehe. Tudi bolniki, nad leaterimi so zdravnik' poprej že obupali, so popolnoma okre vali. Kakor se govori, so v preparatu kovinski oksidi in abesinsko rastline. Izum je izzval v nanstvenih krogih, ka> kor tudi med širšimi sloji prebivalstva veliko zanimanje.
Drobiž iz Ormoža
Požar sredi mesta. — Pomladanski koncert čitalnice. — Vlom v Veliki Nedelji.
V	petek, dne 4. aprila ob 10. zvečer sta glas roga in zvonenja spravila ves Ormož na noge. Požar. Gorelo je gospodarsko poslopje trgovca Vrhovčaka sredi mesta. Ogenj, ki je nastal na dosedaj še nepojasnjen način, je v hipu objel vso streho in grozil načeti sosednje Havlasovo gospodarsko poslopje. Gasilci so hitro potegnili cevi in čim je motorka zabrnela, lokalizirali ogenj toliko, da se ni bilo treba bati, da zajame še druge objekte. Na kraj nesreče je prihitela takoj tudi brizgalna s Hardeka. Opaziti pa je bilo grajevreden pojav, da so brizgalno gonile večinoma ženske, ki so ob alarmu v lahnih oblekaii zapustile domove, medtem, ko je bilo na trgu vse polno moških — a med njimi malo mož, ki bi pomagali. Po dveh urah je bil ogenj popolnoma pogašen in hiša, ki je v neposredni zvezi z pogorelim poslopjem, obvarovana. Požar, ki je letos že drugi v OrmoZu, je povzročil alarmantne vesti češ, da se klati po okolici požigalec, ki uganja to kot šport ali pa iz maščevanja. Upamo pa, da bo tudi ta stran razjasnjena in bo požigalec, če je — kmalu padel v roke pravice.
*
Ormoška čitalnica je priredila v soboto, dne 5. tm. v lepo okrašeni dvorani kina Edison svoj pomladanski koncert, ki je bil kljub razburjenju, ki je zavladalo v mestu radi požara na prejšnji večer razmeroma dobro obiskan. Program je bi! pester, pevci in igralci so za svoja izvajanja želi burna odobravanja, pevovodja g. Papst, ki je največ pripomogel do lepega uspeha, pa je dobil v znak priznanja košaro cvetlic »z gomolji vred«. Želeti bi bilo, da bi Čitalnica večkrat zbrala Ormož k sličnim prireditvam, saj je dvorana kina primerna za koncerte in bi bi«, la prav dobra tudi za gledališke predstave, če bi se primerno preuredila in bi se postavil oder, s katerim je v telovadnici mešč. šole večen križ.
♦
Neznana tolpa vlomilcev je v noči od petka na soboto obiskala trgovino gospoda Škvorca v Vel. Nedelji, ki stoji sredi vasi na jako prometnem kraju. Tatovi so z sekiro, ki so jo dobili v drvarnici, razbili vrata skladišča in se poslu-žili špecerijskega in nianufakturnega blaga. Svoj posel so opravili tako mirno, da jih domači niso culi, kljub temu, da je lastnik radi bolečine v roki ponoči vstal in šel v temi v trgovino. Škoda znaša nad 10.000 in. Za storilci je uvedlo orožništvo preiskavo — zdi se, da so že na sledi vlomilski tolpi, ki se potika po naši okolici.
me’. Telesne dobrine so ji edini cilj življenja. Ne briga se za dobrine duha.«
Naj ae ta gigantski boj konča kakor se hoče; mi, ki srno sami občutili gren ki boj za pravico do življenja, v Gan-
dhj-ju ne bomo spoštovali le »Velike duše« (= Mahatma), ki jo priznavajo tudi njegovi nasprotniki, ampak blizu nam bo Oandhi kot najidealnejši borec za svobodo svojega naroda.
D.
Točno po navodilu.
Učitelj, ki je hotel svojim učencem dopovedati, da je treba najprej misliti in šele potem govoriti, jih je opozoril, da naj štejo do 50, ako hočejo povedati kaj važnega, do IGO pa, kadar gre za kako posebno važno stvar. Naslednjega dne je opazil, ko je bil s hrbtom obrnjen proti plinovi peči, kako blazno hitro se premikajo ustnice nekaterih učencev. Nenadoma je zadonelo kakor iz enih ust: »Osemindevetdeset, devetindevetdeset.. sto. Vaša suknja gori, gospod učitelj!«
Italija in šport med dijaštvom.
Italijanski minister Turati je — Kokot vsako leto doslej — tudi letos razpisal nagrado 10,000 lir za dijaka italijanskih visokih šol, ki se bo tekom leta izkazal kot najboljši in najuspešnejši športnik.
&
Iz deiele naše Gospe Svete
Čim bolj se bliža desetletnica Koroškega plebiscita, tem bolj raste za tistega, ki z zanimanjem zasleduje in le od daleč opazuje mrzlične priprave oficijelnih krogov v Celovcu, velika zadrega in razdraženost vseh onih krogov in oseb na Koroškem, ki jih je usoda v tej deželi postavila na odgovorna in za to brez dvoma težka mesta. Značilno za moralno podlago in vrednost celokupne nameravane akcije je dejstvo, da ima glavno in o^očilno besedo pri njej znani trobilec celovškega »Helmatdiensta« renegat I. Fr. Perkovnik, ki se ni sramoval tik za plebiscitom, ko so bili najnižji inštink-ti zverske nravi v pokvarjenih dušah koroških nemškutarjev najbolj razpalje-ni, v listih til v celi, v ta namen napisani knjigi pozivati javno na najbolj brezobzirno preganjanje zavednih koroških Slovencev, zlasti njihove inteligence. Mož, ki v 20. stoletju zasramuje, blati in skuša na Koroškem iztrebiti isti rod, iz katerega je sam izšel, narodni odpadnik, ki se sramuje lastnega pokoljenja, daje torej smernice Nemcem za to, kako, v kakšnem duhu, v kakšnem obsegu naj praznujejo desetletnico prigoljufane zmage nad onimi, ki so kljub tisočletni suž-nosti svojih prednikov, kljub gmotnemu in moralnemu pritisku 70 milijonskega naroda ostali svojemu narodu zvesti in zato v svojem srcu, v svoji duši samostojni in svobodni.
Zadrega je velika v vsakem oziru. Ako amajo nemški mogotci v Celovcu le količkaj vesti, pa sedaj primerjajo vse one, koroškim Slovencem pismeno in javno, na svečani seji izvoljenega deželnega zbora dane obljube glede rabljenja in veljave slovenskega jezika v javnem življenju, v šoli, v uradih in glede njihovega gospodarskega napredka in socijal-nega stanja, z njihovim, tekom desetih let nastalim, naravnost obupnim narod-no-kulturniin, gospodarskim in socijal-niin položajem, potem jih mora biti v dno duše sram njihove verolomnosti, njihovega z ničemer opravičljivega postopanja s slovensko narodno manjšino, biti morajo res v hudi zadregi, da postavijo celi proslavitveni akciji na čelo — narodnega renegata.
Kar mora biti pri polaganju računov desetletnega germanizatoričnega delovanja za renegate, kakor je imenovani Perkovnik, najbolj razdražljivo, je dejstvo, da je število zavednih Slovencev ostalo konstantno, da oni stoje trdno z glavo po konci na svoji zemlji, kljubujoč preganjanju in — kar je treba še više ceniti — nemškemu denarju, četudi jih je izid plebiscita pahnil v obupen finančni položaj.
Pruski Hakatriti, od celega sveta osramočeni, so že davno utihnili. Na Koroškem, v deželi starodavne in slavne na-
še Gospe svete, se še gibljejo njihove roke, še rijejo skrito in tajno, kakor krti pod zemljo. V slovenski vasi, na Radi-šah, blizu Celovca, kjer je pri plebiscitu bila oddana večina glasov za Jugoslavijo, kjer govore nemški samo v treh družinah, so Slovencem skoro skozi celo leto branili v cerkveno steno uzidati spominsko ploščo v čast župljanom, padlim v svetovni vojni, samo zato,-ker je imela slovensko besedilo. Ljudske slovenske šole, slovenske učitelje in uradnike, neomejeno pravico do svobodnega narod-no-kulturnega udejstvovanja so koroškim Slovencem obljubljali pred glasovanjem; po desetih letih ne trpijo niti skromne slovenske spominske plošče, ki so jo iz pietete do svojcev, ki so padli v boju za Avstrijo, v neznatni vasi z lastnimi prispevki vzidali v zid vaške cerkve slovenski kmetje in posestniki!
Borovlje, največji industrijski kraj v slovenskem delu Koroške, so bile v plebiscitni dobi po živahnem trgovskem prometu naravnost obogatele, ker se je tjakaj po vsestranskih kupčijah stekal denar iz cele Jugoslavije. Imenovani renegat Perkovnik je delavcem in podjetnikom prerokoval popoln propad, ako ostanejo Borovlje in sploh prva glasovalna cona pri Jugoslaviji. Po desetili letih počasnega hiranja v Avstriji so Borovlje popolnoma obubožale; najboljši delavci so brez zaslužka; najlepše delavnice so prazne in zaprte in v Celovcu in na Dunaju se posvetujejo in si belijo glave, kako bi se njim in sploh prebivalstvu glasovalnega pasa A sedaj moglo pomagti, da — slavi zmago pri onem plebiscitu, ki pomeni nič drugega nego propast in pogin.
Tisti, ki so bili pred desetimi leti zaslepljeni ali zapeljani, sedaj dobro vidijo in vedo. kaj se je z njimi zgodilo in kaj se je za nje v enem deceniju storilo: nič in zopet nič. Tiste denarne vsote, ki jih namerava »Slavnostni odbor«, dasi sam nima ničesar, pokloniti ob desetletnici »zmage« coni A. bodo skopnele kot pomladanski sneg. Tujci, ki so se za plačilo v deželo pritepli, bodo z slovanske grude na Koroškem zopet izginili kakor so izginili Sudmarkini kolonisti iz Šentiljske okolice. Dokaz, da življenska sila v žilah zavednih koroških Slovencev še ni ugasnila, je dejstvo, da morajo koroški Nemci klicati proti njim človeški materijal in denar iz Nemčije na pomoč; še bolj pa živahno narodno gibanje med koroškimi Slovenci samimi, zlasti njihove narod naravnost fascinujoče pevske prireditve, kakor je bila zadnja v Vrbi ob jezeru, pričajo, da še vedno po pravici pravi pesem njihova: »Od jezera do vrh planin razlega se veseli glas, razlega se slovenski glas.« Dr. F. M.
M
L
ff ,7 t& M š
it' i
mariborsko gledališče
Torek, 8. aprila ob 20. uri »Herman Celjski« ab. B. Premijera.
Sreda, 9. aprila. Zaprto.
Četrtek, 10. aprila ob 20. uri »Rigolctto«, ab. A. Gostovanje ge Tinke Wesel-Polia.
Petek, 11. aprila. Zaprto.
Sobota, 12. aprila ob 20. uri »Ansambelska plesni večer Erne Kovačeve«. Dramske cene.
Celjsko gledališče.
Sreda, 9. aprila ob 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov. Gostovanje gdč. Tončke Šuštarjeve.
Ptujsko gledališče.
Petek, 11. aprila ob 20. uri »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov.
Iz mariborskega gledališča. V četrtek, 10. tm. se bo vršilo morda zadnje gostovanje slovite koloraturne pevke ge Tinke Wesel-Polla kot Gilda v Verdijevi priljubljeni operi »Rigoletto«. Ne zamudite! — V soboto, 12. tm. priredi talentirana celjska plesalka Erna Kovačeva s svojim ansamblom (5 dam) plesni večer 7. zelo zanimivim sporedom. Gdč. Kovačeva, ki se je šolala na Dunaju, je že lani nastopila v marib. gledališču z zelo lepim uspehom. Veljajo dramske cene.
Danes 25 let Strossmayerjeve smrti.
Danes 8. tm. poteče 25. leto izza smrti velikega blskupa in.Jugoslovena- to*
Juraja Strossmayerja. V Zagrebu je včeraj Jugoslovenska akademija v zvezi z umetniškim društvom »Strossmayer« priredila slovesno zadušnico v katedrali,
Jarenina.
Za izlete v slikovite Slovenske gorice se Maribor bolj in bolj zanima. Posebno Jarenina se zlasti ob nedeljah oživlja z izletniki. Predzadnjo nedeljo popoldne je bilo nekako osem mariborskih avtomobilov razvrščenih ob idiličnem prostorčku krog »Jareninske lipe«. Drugi pomladni popotniki so prikramlja-li od vlaka s Pesnice (pol 2.) preko v pomladni žar odetega, lahno navzdig-njenega grička in ljubkega Gačniškega dola. Saj je sprehodna pot Pesnica—Jarenina prehojena ob snažnem vremenu v okroglo pol do tričetrt ure. Takole okoli 8. zvečer pa nas zagiblje vlak zopet proti Mariboru. Izleti v idilično Jare-nino res krepilno posvežijo dušo in telo. Jarenina pa se veseli vedrega kramljanja popotnikov liki ptičic selivk od juga. Zadnja nedelja pa je bila solzna za Maribor in Jarenino.
Opozarjamo na nocojšnjo premijero »Hermana Celjskega«, kateri bo prisostvoval tudi avtor g. dr. Anton Novačan.
Samo 1 slučaj obolelosti za škrlatinko
izkazuje statistika mariborskega mestnega fizikata v času od 1. do 7. aprila v Mariboru. Drugih nalezljivih bolezni m bik> oriiavlienil'
f Fran Toplak
V Ptuju je včeraj 7. tm. umrl dolgoletni vzorni načelnik tamošnje Posojilnice in hišni posestnik g. Fran Toplak. Rojen 14. sept. 1857 v Mostah v Slov. gor. kot sin veleposestnika je doštudiral ptujsko gimnazijo, nato pa moral k vojakom in se je udeleževal 1. 1878/79 okupacijskih bojev v Bosni in Hercegovini. Pozneje je bil upravitelj trdnjave Knin v Dalmaciji, kjer se je 1. 1889 v Zadru poročil s hčerko majorja Mallyja iz stare oficirske rodbine, nato pa komandant vojaške železnice Tulln — St. Polten kot vojaški uradnik. L. 1890 je vstopil v davčno službo in sicer v Šmarju pri Jelšah, odkoder se je obenem s pokojnim dr. Jurtelo preselil v Ptuj, kjer je bil nameščen pri davčni oblasti. Tam je na izrecno željo dr. Jurtele, ki je Toplaka nujno potreboval kot sodelavca pri Posojilnici in v vseh narodnih društvih, predčasno stopil v pokoj 1. 1911. Po smrti dr. Jurtele je bil izvoljen načelnikom Posojilnice, ki jo je vodil z bogatimi gospodarskimi izkušnjami do konca svojega življenja. Zapustil je vdovo in dve hčerki, Jelko, poročeno z g. dr. Šalamunom, in Ido, poročeno s tajnikom Okr. cest. odbora g. Sagadinom, ter sina Karla, bivšega oficirja. Dva sinova pa sta kot častnika padla v svetovni vojni. Pokojnik je bil vsikdar zaveden in odločen narodnjak in vzoren gospodar. Naj mu bo ohranjen med nami časten in lep spomin!
n
»3
Negovanje us! z Odolom
je naravnost dobrota. Gniije v ustih, ki zobe polagoma uničuje, se zanesljivo zavre in po vsakem izplaknjenju z Odolom se širi po vseh ustih poživljajoča svežost.
Če oščetate zobe z Odol-pasto, ohranite zobe bleščeče bele.
Izbira stavbišča za pravoslavno cerkev in anketa o regulaciji Glavnega trga
se bosta vršila ta teden in sicer prva v petek, ob 10. dop., druga pa v sbboto ob pol 8. zjutraj, obakrat v mestni posvetovalnici. K udeležbi so povabljeni vsi merodajni mariborski faktorji kakor tudi strokovnjaki iz Maribora in Ljubljane. Ker ima mestna občina mariborska voljo in namen, upoštevati želje in predloge celokupne javnosti, se tem potom vabijo k udeležbi vsi, ki se za stvar zanimajo.
Star grešnik v krempljih pravice.
Dne 8. febr. je bil po odgonu iz Avstrije poslan v Maribor mož, ki sc je izdajal za Antona Zajca in trdil, da je pristojen v Leoben v Avstriji. Mariborska policija ga je na podlagi njegove trditve o pristojnosti vrnila avstrijskim oblastem, ki so ga pa kmalu nato poslale preko Jesenic v našo državo. Radovljiško glavarstvo pa zopet v Maribor. Te dni pa je prišlo od orožništva v Sv. Jurju ob j. ž. semkaj na policijo obvestilo, da je dozdevni Anton Zajc identičen z Janezom Zajcem, starim 59 let, rojenim in pristojnim v občini okolica Sv. Jurij ob j. ž., kojega bivališče že dolgo išče celjsko okrajno sodišče, da bi ga oddalo okrožnemu sodišču istotam, kjer bi bil moral mož že 1. 1928 nastopiti kazen enoletne težke ječe radi zločina po § 129 b kaz. zak. Mož bo danes pop. oddan mariborskemu sodišču radi potepuštva, odtam pa ga bodo instradirali k orožnemu sodišču v Celju.
Tombola Slov. ženskega društva v prid pohorske počitniške kolonije, ki bi se morala vršiti preteklo nedeljo, je preložena na cvetno nedeljo, 13. aprila ob že napovedani uri
Smučarski izlet v Triglavsko pogorje pr.redi ob Veliki noči zimskošportni odsek mariborske podružnice SPD.
Zah eve invalidov.
V nedeljo se je vršil v Mariboru občni zbor Oblastnega odbora invalidov za dravsko banovino. Naš list ni prejel — ne vemo, iz kakih razlogov —r o tem zborovanju niti obvestila niti tudi vabila nanj, zato naravno^hismo mogli o poteku zborovanja poročati. Prejeli pa smo resolucije, sklenjene na občnem zboru, ki obsegajo 18 točk raznih zahtev. V glavnem zahtevajo invalidi: revizijo invalidskega zakona; novo ugotovitev delovne sposobnosti vseh invalidov, ki so po novem zakonu odpadli; boljše pogoje za zaščito vdov, sirot in staršev invalidov; zvišanje davčnega cenzusa kot podlage za siromašnost; pospešenje dela pri invalidskem sodišču za dravsko banovino; takojšnje izplačilo invalidskih zaostankov; nujno izdanje pravilnika za zaposlovanje vojnih žrtev; olajšave za vojne žrtve v novem obrtnem zakonu glede učne dobe, izpitov in pridobitve samostojnih obrtov; omejitev izdajanja trafik na vojne žrtve; otvarjanje novih invalidskih domov in ne njih zapiranje; večje omogočanje izobrazbe invalidov za pridobivanje poklicev; zasiguranje zadostnih sredstev proteznim delavnicam; ureditev vprašanja železniških legitimacij za invalide; brezodložno zdravljenje invalidov na Golniku; vrnitev samouprave Udruženja vojnih invalidov; takojšnje upoštevanje invalidov-notar-skih kandidatov pri podeljevanju notarskih mest; imenovanje zastopnika invalidov v banski sosvet; zastopstvo invalidov pri invalidskih sodiščih.
Vlom v Slivnici.
V noči od 4. na 5. tm. je bil izvršen vlom v trgovino Antona Faleša v Slivnici. Vlomilci so se dobro pripravili. Najprej so z vetrihom vlomili v Zorčevo kovačnico v Orehovi vasi in odnesli žago za žaganje železa in en sveder. Vendar obojega niso rabili in so pustili pri Falešu na licu mesta. Tam so vlomili skozi okno in odnesli 14 flanelastih odej, 20 volnenih telovnikov, 30 m sukna, 30 moških p' tnenih spodnjih hlač, 18 moških platnenih srajc, 20 m cajga, 300 Dri-na-cigaret, 20 škatljic vžigalic, vsega skupaj za krog 10.000 Din. Pustili pa so na licu mesta star dežnik z votlo železno palico. Tudi so potresli okna in druge prostore s hudo papriko, da policijski pes ni mogel slediti. Orožništvo iz Hoč je na lovu za storilci, dosedaj brez uspeha.
Vlomilcem pri Valjaku na sledu.
V noči od sobote na nedeljo je bil t p'isarno kina Union izvršen vlom in ukraden tudi pisalni stroj. Mariborska policija je včeraj izsledila stroj v Pekrah in aretirala tudi že nekaj osumljencev, vendar drži še imena v interesu preiskave tajno.
Težka nezgoda pri podiranju dreves.
Včeraj popoldne je 501etni posestnik Miha Kupan iz Skokov pri Framu podiral neko drevo. Kakor običajno, so drevo privezali z močnimi vožarni in vlekli na zaežljeno stran. Nesrečni slučaj pa je hotel, da je drevo padlo ravno na nasprotno stran. Stupan je imel vrv ovito okoli roke. V velikem loku ga je drevo vrglo na stran. Vsled silnega sunka si je Miha Stupan zlomil levo ključnico in tri rebra. Poleg tega si je močno poškodoval tudi čelo. — Težko ponesrečenega posestnika je sinoči odpremil reševalni oddelek v mariborsko bolnica Esperantsko društvo v Mariboru.
Po sklepu občnega zbora se bodo vršili sestanki odslej ob četrtkih in ne več ob sredah v Park-kavarni, pričetek ob 20. uri.	1040
Pravoslavna občina v Mariboru ima svojo letno redno skupščino dne li. aprila ob 20. uri v Slovenski ulici 28. Vabijo se vsi člani. — Odbor. 1036 Občni zbor mestnega odbora »Jadranske straže« v Mariboru se bo vršil v petek 11. tm. ob 30. uri \ mali dvorani Narodnega doma — združen s predavanjem dr. V. Rapotca o naši trgovski mornarici in s pevskimi točkami društva »Jadran«.	1038
Velika kavarna.
Torek In sreda kabaretni večeri v Veliki kavarni	1034
Epidemični polavl samomorov v zgodovini
KAKOR ČLOVEŠTVO STAR PROBLEM. — BOLEZEN »V ZRAKU«? — tALOSTNI VZGLEDI, - «STRUPENA« GOETHE IN EWERS. — SEKTA SAMOMORILCEV.
Pojavi epidemičnih Samomorov in drugih epidemičnih društvenih bolezni so tako stari kakor kulturna zgodovina človeštva. Plutarh pripoveduje o mileških devojkah, da se jih je iz strahu pred zakonom (možitvijo) polastila tako čudtia želja po smrti, da so se trumoma — obešale. To izročilo je zgodovinsko zato zelo važno, ker Plutarh odločno navaja, da so vse solze in prošnje starišev toliko zalegle, kakor po strogo varstvo. Namreč nič. Vsepovsod so obupane deklice iskale in tudi našle priliko, da so izvršile svojo nakano. Ker pa je samomorilska manija med mileškimi deklicami zavzela že porazne dimenzije, je država na na-svet nekega modrega senatorja sklenila, da razobesi vsa trupla samomorilk z vrvjo okrog vratu na mestnem trgu. In v resnici je ta ukrep zalegel: epidemija obešanja je b.la zadušena. Plutarh je mnenja, da je ta »bolezen visela v zraku« in tirala mlada dekleta v blaznost.
Ko je znani filozof Hegezija v tretjem stoletju pred Kristom radi »nesmotreno-sti življenja« priporočal in slavil prostovoljno smrt — je po izročilu takratnih pisateljev izbruhnila v Egiptu podobna epidemija. Na grškem otoku Keosu — tako pripoveduje Strabon— je viadal obi-čaj, da so se od časa do časa zbirali starci k slavnostnim pojedinam, ki so končale s tem, da so si vsi skupaj natočili strupeni napoj, trčili in med petjem mladih deklet in sviranjem fantovskih piščali — izpili... — Kakor pripoveduje rimski zgodovinar Plinij, je za vlade Tarkvinija izbruhnila v Rimu pravcata epidemična manija samomorov. Strogo moralnega vladarja je ta žalostni pojav prisilil, da je ukazal pribiti truplo slehernega samomorilca na križ ter izpostaviti podivjanim psom m pticam roparicam!
In ^»epidemija« je prenehala.----
Samomorilska manija med afriškimi donatisti temelji slično kakor pri ruski sekti »razkolnikov« na verskem prepričanju, da je umor »brezsmotrenega« in pregrešnega življenja zasluga za življenje v — onostranstvu. »Ta manija je šla tako daleč, da se niso zadovoljili lc s končanjem lastnega življenja, ampak so tudi drugim ne le prigovarjali, temveč so druge celo z mučenjem naravnost silili k samomoru«, piše zgodovinar C. Er. Staublin in dostavlja: »Na stotine in na tisoče jih je skočilo v vodo in v ogenj ali pa so se končavali na najrazličnejše načine.« Ta slučaj sicer nima znakov epidemije v našem smislu na sebi, zato pa velja ta označba za pojav v nekdanji grofiji Mansfeld, kjer je v juniju leta 1697 izbruhnila porazna epidemija samomorov vseh vrst. Zgodovina zelo redkoke-daj beleži tako obsežne katastrofe, ki je zahtevala v enem mesecu na stotine življenj vseh starostnih dob— Nekoliko let pozneje se je ta »samomorilski val« pie-selil v Marseille, kjer se je končalo ne-broj deklet pod pretvezo »ker je moški svet tako hudoben«. Corvin, Bonnet in drugi nam poročajo o lyonskih ženskah, ki so se paroma metale v vodo,' vendar Ue Vemo za vzrok in povod tega p,0Java- — Poleti 1806. leta P a »epidemija,, divjala v Franco-
, H-"1 ,T fC",R°U^ ~ Zanimivi so tudi sledeči od zgodovinarja Marca zabeležim slučaji. Pod Napoleonom I. se
roman »Wertherjeve boli«, tedaj so se naenkrat pojavili samomori na debelo in našli so se ljudje — zlasti cerkveni krogi, ki so Goetheja zaznamovali kot povzročitelja številnih samomorov. Isto »pri znanje« so naprtili tudi slovitemu piscu fantastičnh romanov Hans Heinz Ewer-su... Nekoliko let pred vojno so v okrožju Kehotsk v arhangelski guberniji našli v gozdovih vse polno — obešencev. Pre iskava je dognala, da je vsak zločin izključen in je nesporno dokazala, da gre za odkritje verske sekte samokončite-Ijev«, ki je obstojala že celo desetletje. Temeljna verska dogma je pripadnikom te sekte bližajoči se konec sveta in bližnji prihod — Antikrista. Da uidejo »večnemu pogubljenju«, v katero bi jih utegnil zapeljati Antikrist, se raje. sami končajo. Čudno pri vsej grozni štoriji je to, da je ta sekta pridobivala vedno vač aktivnih članov in zato lahko to blodnjo smatramo za epidemično prikazen. »Sa-mokončitelji« so se obešali pred očmi svojih vernih drugov, ki so jih z godbo in petjem spremljali do »stopnic v raj« kakor so imenovali v to izbrani gozdiček ...
In pri nas? Zdi se, da »visi v zraku«, kakor pravi Plutarh. Tudi pri nas se ponavljajo samomori često V taki meri, da dobiš dojeni epidemije, ki brez izbire pobira svoje žrtve. — Da; slaba socijalna skrb, beda, pomanjkanje sočutja in ljubezni — to so epidemični pojavi, — samomori pa so samo njih posledica.
S temi vrsticami seveda nikakor nočemo trditi, da je pojav samomorov — epidemija v čistem smislu besede, ampak le to, da je zgodovina zabeležila uprav epidemično divjanje samomorov ob različnih časih in prilikah. Kakor par stoletij pred Kristom in dve tisočletji po Kristu — so se ljudje sami pokončavali in kakor takrat, tako tudi današnje človeštvo vodijo v ta »pristan miru« najrazličnejši vzroki, malenkostni in tudi veliki.
Izgon „uelike kneginje**
Kakor poročajo ameriški listi, bo 281etna Anastazija Cajkovska, ki se izdaja obenem za hčerko pokojnega ruskega carja Anastazijo, v kratkem izgnana iz Zedinjenih držav. Kakor znano, zahteva dozdevna hčerka carja Nikolaja II., da se ji izroči vse premoženje zadnjega ruskega vladarja. Domneva se, da je izvršila v tem pogledu primerne korake predvsem sovjetska vlada. Zanimivo je, da je Anastazija Cajkovska usodno vplivala tudi na zakon prave ruske velike kneginje Ksenije, ki se je poročila z ameriškim dolarskim magnatom Leedsom. Med obema zakoncema je baje prišlo do razdora zlasti zato, ker je bila velika knjeginja Ksenija prepričana o verodostojnosti podatkov Anastazije. Zakonski spor je sedaj pred sodiščem in zahteva Leeds ločitev zakona.
Zakaj ženske več govore kot moški?
Ženske so, kakor znano, mnogo bolj zgovorne kakor moški. Splošno se radi njihove prevelike zgovornosti delajo še razni nelaskavi dovtipi. Toda neki uče-
- - —*^.Cuuuin i se n-iak ie sedai dognal, da vzrok večji zgo-je neki vojak končal v stražnici; kmalu I vornosti ženske nikakor ni neugoden za
so se ponovili slučaji samomorov — a vsi v »zakleti« stražnici, katero so potem sčžgali in — nikdo bd vojakov si ni odslej več vzel življenje.
In drug' žalostno- zanimiv primer! Ko je general Seccurier postal guverner invalidne palače, se je neki invalid obesil na glavnih vratih imenovane palače; v razdobju 14 dni je sledilo »vzgledu« svojega tovariša nič manj kakor 12 invalidov, ki so se vsi po vrsti obesili na ena in ista vrata. Na nasvet doktorja Sabatiera je dal guverner zazidati dotična vrata in res se nikdo ni več obesil nanje, četudi so na zunaj osta-
ženske. Ta prijatelj žensk je namreč do gnal, da •delujejo možgani žensk mnogo hitreje kakor moški.
Zemljepis in poslanci.
Med člani obeh zbornic v Zedinjenih državah in washingtonskimi novinarji se je vršilo te dni zanimivo tekmovanje, kdo je bolje poučen v zemljepisju. Tekma je končala s popolno zmago novinarjev in je pokazala, da so bili številni poslanci zelo slabi poznavalci geografije.
Papeževi tajni arhivi.
Papež Pij XI. je sestavil komisijo, ki se bo bavila z zgodovino Vatikana m cerkvene države. V ta namen bodo
la kot slepa vrata. Slični slučaji so se prvič odprli tajne arhive Vatikana, v
dogajali ob Vendomskem stebru in na cer- katerih so izredno dragocene zgodo-kvenih vratih slovite katedrale Notre- vinske listine, ki so bile dosedaj zgo-Dame v Parizu. — Ko je Goethe izdal < dovinski znanosti nedostopne-
Sto fzletou
(Badjura Rudolf. Ljubljana 1930. str. 171.)
Badjura vrši pri nas izredno nehvalež no delo. V časih, ko nekateri iz pretira ne samozavesti odrekajo upravičenost vodnikom, je 011 izdal novo, lično knji žico, v kateri daje navodila za sto eno' dnevnih izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, ter jo opremil s potrebno legendo, gostilničarskim adre sarjem ter krajevnim in stvarnim kaza lom.
Naše planinstvo, katerega gleda danes marsikdo s stališča rekorderstva, ali pa pravtako enostranskega »estetskega« uživanja prirode, je z novim Badjuro vim, v težkih razmerah izdanim vodnikom dobilo zopetna navodila, kje se nahajajo deviške prirodne lepote, kakšne kulturne zanimivosti nudijo posamezni krajMn kako se vse to najracijonelneje doseže. S svojim novim vodnikom omogoča Badjura planincem na najlažji način, da se fizično okrepe, navžijejo pokrajinskih krasot, da umejo krajevne kulturne dobrine in razumejo preteklost zemlje, katero križajo. S tem pa Badjura omogoča in postavlja temelje vsestranskega planinstva,^ ki mora kot šport krepiti turista fizično, ga duševno dvigniti in razvedriti ter poglobiti umstveno. Badjura uvaja s svojim vodnikom k gojenju planinstva z vseh različnih vidikov, ki se medsebojno izpopolnjujejo ter preprečuje, da bi se planinstvo razvijalo v katerokoli enostransko smer. Vsi nismo ena^ ki in vsak gleda prirodo z drugega vL dika, s katerega tudi vsak planinstvo razvija. Vendar to ne opravičuje diktature v planinstvu, pa naj si tudi nadeva prilastek estetstva, ki je danes v dekadentnih smereh v raznih znanstvenih disciplinah jako v modi (Battse), ker je enostranska in pa ker superlativi še ne vzbudijo estetskih reflektov. Prav z isto pravico bi zgradili zdravniki higijenski, prirodoslovci znanstveni, drugi zopet gospodarski sestav gledanja planin. Pri planinstvu nastopa in se združuje cela vrsta gonilnih sil, vsled česar ni slučaj, da Slovenci kljub izobliki naših gora planinske poezije pravzaprav niti nimamo. Izmed teh gonilnih sil razvije planinec tiste, ki so v njem najbolj izrazite, on gleda prirodo individualno; vsak pa lahko v Badjurinih »Sto izletih« najde smernice za planinstvo, ki se najbolj sklada jo z njegovo osebnostjo. Poleg tega pa ostane vsakemu odprto polje za pota »brez markacij«, katerih pa je vnesel Badjura v svoj vodnik dolgo vrsto, in za kombinacije izven vodnika. Govoriti pa danes o nepotrebi vodnika, je bahato; zakaj neki nemška, angleška in naša geografska literatura zasleduje, beleži in ocenjuje vodnike, zakaj sodelujejo mno-gokje na njih prvi zastopniki posameznih znanosti? Dr. Brilej je govoril prav v imenu nas mladih, ko je izrekel objektivno sodbo o našem planinskem slovstvu in ko je pozdravil novo Badjurovo delo. Brilejevemu pozdravu se priključujemo tudi mi z željo, da bi Badjura nadaljeval svoje delo z isto temeljitostjo, vztrajnostjo kot dosedaj in da pod ugodnejšimi auspiciji izda prav kmalu drugih »Sto izletov« po našem Podravju.
Poglavje za sebe pa tvori knjigi priloženi zemljevid.
Dolžnost vsakega planinca je, da pomaga Badjuri z lastnimi podatki pri izpopolnjevanju njegovih vodnikov, ki zaslužijo, da postanejo še bolj vsestranski kot so že. Badjurovo delo spada v delokrog naših »Zvez za tujski promet«. I11 če niso one tega dela izvršile, potem Badjuri toliko iskrenejše priznanje!
Stiriacus.
f
Spori
PRVENSTVENO TEKMOVANJE MLA DIN.
Medklubski odbor Ljubljanskega no* gometnega podsaveza razpisuje prvenstveno tekmovanje mladin, ki se bo vr-šilo po sledečih propozicijah:
1. MOLNP podari zmagovalcu prehodni kip, ki postane last kluba-zmagovalca v tekmovanju po točkah 3 krat zapored ali 5 krat prekinjeno. Do tega časa ostane kip v posesti vsakokratnega zmagovalca, ako more ta nuditi jamstva za ohranitev darila. Začasni posestnik je dolžan vrniti kip mesec dni pr«? ’ vsako novo sezono tekmovanja MOLNP-u.
2. Tekmuje se enkrat proti vsakemu mariborskemu klubu in sicer po točkah. Prvak se nagradi koncem jesenske in pomladanske sezone. Pravico do sodelovanja imajo vsi igralci, rojeni po letu 1912, ki so verificirani. Sodelovati ne smejo igralci, ki so nastopali že več kol trikrat v I. moštvu. Vsak igralec sme igrati tekom ene sezone le za eden klub.
3. Moštvo, ki krši ta določila, izgubi tekmo 0:3. Protesti proti upravičenosti nastopa kakega igralca se morajo javiti najkasneje 48 ur po tekmi pismeno ali ustmeno MOLNP, sicer ne bodo upoštevani.
4. Žrebanje protivnikov izvrši MO začetkom vsake sezone. Za deligiranje sodnikov skrbi ZNS, sekcija Maribor, igrišče določa MO.
Za letos so izžrebani sledeči termini: 27. aprila: ISSK Maribor:SK Železničar, predpoldne, igrišče SK Železničar.
4. maja: SK Rapid:SK Železničar, pred*
poldne, igrišče SK Rapid.
11. maja: ISSK Maribor:SK Rapid, pred«
poldne, igrišče ISSK Maribor.
SK Svoboda v tej sezoni ne sodeluje.
Prehodnji kip MOLNP-a je sedaj v posesti SK Železničarja, ki si je že 2 krat osvojil prvenstvo. Ako tudi letos zmaga SK Železničar, preide kip v trajno posest kluba.
ISSK Maribor, lahko-atietska sekcija.
Obvezni sestanek vsega članstva se bo vršil v sredo, dne 9. tm. ob 20. uri v posebni sobi pri »Zamorcu«. Točnost,' Načelnik.	1035
Državni prvak v bazeni ISSK Maribor
je spričo nedeljskih dogodkov v Ljubljani sklenil, da odstopi od iiadaljne udeležbe v prvenstvenem tekmovanju.
Izdajalsko zrcalo
Jugoslavija na letošnjem velesejmu v Poznanju.
Poljski gospodarski krogi so za letoš-1!i* poljski velesejem v Poznanju razvili veliko propagando tudi v naši državi. Odločeno je, da bo zastopana na velesejmu zlasti Dalmacija s svojim namiznim oljem ter z drugimi pridelki (južnim sadjem, zdravilnimi rastlinami, zlasti pa z dalmatinskimi vini). Zavod za pospeševanje zunanje trgovine podpira v tein Pogledu priprave dalmatinskih razstav-ljalcev, ker je upati, da se bodo sčasoma naši pridelki mogli bolj uveljaviti tudi na poljskem trgu. —
Kadar stoji ženska pred zrcalom, mo« re okrog nje propasti tudi svet in ona tega ne bi zapazila. Moškemu pa njegova slika ,v zrcalu ni tako važna, da bi ji posvetil vso pozornost. Niti tedaj ne, kadar se brije. To je na sicer zelo neprijeten način doživela nedavno hčerka ue-šega pariškega vseučiliškega profesorja, ki je bila poročena z njegovim asistentom. Ona je udobno ležala, ko se je mož že oblačil. Ravno, ko se je mož žajfal« po obrazu pred zrcalom, je pozvonil pismonoša. Dekla je prinesla pošto, med njo tudi pismo za gospo, katero je odprla z velikim zanimanjem. Mož je to opazil in previdno opazoval svojo ženo v zrcalu. Videl je, kako se je žena radostno smehljala, ko je čitala pismo, nakar jo je čisto nedolžno vprašal, kdo je pisal pismo, ki ga čita s takim zadovoljstvom. Šele na to vprašanje je postala žena vsa rdeča, mož pa nezaupljiv. Zahteval ;e, naj mu žena prečita pismo, kar pa je ta odklonila in vrgla pismo skozi okno. Toda mož je, napol obrit, stekel takoj na ulico, in zbral vse koščke pisma. Ko jih je sestavil, je prišla vsa skrivnost na dan. Žena je dobila pismo, v katerem se ji neki gospod zahvaljuje za vse sladkosti nedavnega ljubavnega sestanka in jo prosi za čim skorajšnji ponovni sestanek. Čim se je mož vrnil v stanovanje, je bila njegova žena že oblečena. Osramočena je izginila skozi vrata in se vrnila k svojim staršem.
Razprava proti bolgarske mu banditu Uzunovu,
ki je, kakor znano, svoj čas ubil sodnika na potu pri Selnjevem in pisal vladi pisma kot učenec Stambulijskega, bo pričela 22. tm. Državni tožilec zahteva za Uzunova in 4 njegove kompanjone, l smrtno kazeu,
Str*n X
MariKoVskf VFCERNTK Tuf«
V M * r 1 5 o' r ti, Hne 1. III.' 193&
V, '	'
-;; ■ f av A« ^'i\ :•>*.»,
Načelstvo In nadzorstvo Posojilnice v Ptuj« naznanja tužno vest, da je danes preminul dolgoletni in vzorni načelnik, gospod
hišni posestnik itd. v Ptuju
Pogreb bo v sredo ob 16.
Slava njegovemu spominu!
POSOJILNICA V PTUJU.
dobite
Vpošfevajte, «.
sadna drevesca
Itd., zanesljive vrste in prvovrstne kakovosti
samo pn
Veliki drevesnici Roienberg
Maribor, Tržaška c. 64, telef. 2301
Vso po šmarni ceni	Zahtevajte	cenik
Studebaker-Erskine-Pierce-Arrow, uledinjene tvornice avtomobilov SOUTH BEND, LUISANA U. S. A.
V	imenu gori navedene tovarne vljudno sporočani, kot generalni zastopnik »a celo Jugoslavijo, da nimamo zastopnika za Slovenijo in s tem opozarjamo, da nima nlkdo pravice za nas »Studebaker-Erskine Pierce-Arrow« avtomobile prodajati, še mani pa sprejemati na to ime kaparo.	1025
Interesentom so prospekti na razpolago! Naše avtomobile, model 1930 v Izredno lepi izvedbi, si lahko vsakdo ogleda na zagrebškem velesejmu od I. do 14. aprila.
1
I
3
m
\ ZLATKO KARDOS, Zagreb, Jurišičev« ulica 3 .
IssssnssBsasHnnnsMssssssss«ddWswssWE«nwsMSissl
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik; FRAN BRO znviC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik STANKO DETPI-A
Y Mariboru.
Hicfial Zčvaco
£ukcedja
Zgodovinski roman	f
Kakor bi trenil, je odtrgal mrtvaški prt; v luči sveč se je prikazala krsta.
Vtaknil je	ost svojega bodala med krsto	in	pokrov. S počasnim pritiskom je dvignil pokrov,	in	isto
je ponovil pri naslednjem žeblju, nato pri tretjem, pri četrtem... Še en pritisk na bodalo, in pokrov je bil toliko omajan, da je mogel vitez vtakniti roke v raz-poklino...
Ragastens	je pokleknil... Z obema rokama	je	segel	v razpoko	in zagrabil pokrov... Mišice so	se	mu
napele. Slišal je škripanje izdirajočih se žebljev. Naenkrat je pokrov odletel — krsta je bila odprta.
Mrtva deklica se je pokazala njegovim očem, tako bela, navidezno tako resnično mrtva, da mu je navdal dušo strašen dvom. Odskočil je, ne da bi mogel odtrgati oči; in za kratek hip ga je premagala grozotnost tega mrtvaškega dela. Toda otresel se je; neposredna bližina nevarnosti ga je opomnila na resničnost.
Z drhtečimi rokami se je sklonil, da bi prijel Rafaelovo ženo in jo odnesel... V tem trenutku se je spustila na niegovo ramo tuia roka!
XXXVII.
Ragastens sam.
Ko je Ragastens odšel, je nastopilo v Magini votlini dolgo tesnobno čakanje.
Ragastensa ni bilo nazaj!
Večer je prišel, in še vedno so čakali vsi trije,
združeni v globokem molčanju.
Storila se je noč. Machiavellijev nemir je naraščal od minute do minute. Ali je bil Ragastens zajet?
Kaj se mu je pripetilo, da se ne more vrniti?
Rafael je umiral od skrbi. Naposled se ni mogel več premagovati.
»Idimo!« je dejal kratko.
»Počakajmo še!...«
»Nič več ne morem.«
Machiavelli je razumel, da je Sanzio s svojimi močmi pri kraju.
»Pojdimo!« je dejal. »Toda ravnajmo previdno in premišljeno, obrnimo se najprej k »Cvetlični košarici«. Morda izvemo tam kaj novega.«
»Karkoli hočeš, samo pojdimo!... Ali ne, Maga? Mar ni res, da se tudi ti bojiš kake katastrofe? Kajneda, tudi ti ne moreš več ostati tu?«
»Da,« je žalostno dejala Maga.
Vsi trije so se odpravili na pot. Pol ure kasneje so stali pred krčmo »Pri cvetlični košarici«.
»Spadacappa!« je rekel Machiavelli in pokazal na človeka, ki je stopal po dvorišču semintja, kakor da bi čakal.
Naglo je planil k njemu. In kmalu mu je Spadacappa povedal vse, kar mu je Ragastens naročil.
»Pa kje je zdaj vitez?«
»Gotovo hodi kod po vasi, in težko bi ga bilo naglo poiskati. Naj se zgodi kar hoče, pripravil sem vse, kakor mi je naroči!.«
»Spadacappa,« je dejal Machiavelli v skrbeh, »treba ga je na vsak način poiskati ter mu povedati, da smo tu in da umiramo od nepokoja...«
»Dobro!«
Spadacappa se je takoj odpravil. Bralec je videl, kakšen je bil uspeh njegovega iskanja, kako je srečal
hhhmuui 'Jimuiim—BM———
Ragastensa in kaj je potem sledilo. Črna noč je že bila, ko se je Spadacappa zopet prikazal.
»Kaj je z vitezom?« je mrzlično vprašal Machiavelli.
»Čaka vas na trgu pred cerkvijo... Brž. gospoda, pomagajta mi!...«
Spadacappa je bil planil k vozu in pričel ovijati kolesa s senom. Sanzio in Machiavelli sta razumela... Z vročično naglico sta se lotila dela.
»Ragastens zahteva voz,« je zamrmral Machiavelli. »To pomeni, da je vse gotovo...«
Neizrekljiva nada je bila navdala njihova srca...
V	par minutah so bila omotana kolesa in kopita konj... Spravili so Mago na voz.
»Naprej!« je velel Rafael.
Voz se je zapeljal z dvorišča na ulico; Spadacappa ga je vodil, dočim sta stekla Machiavelli in Sanzio naprej.
»Nikogar ni!« je dejal Machiavelli.
»Vstopiva!« je odgovoril Sanzio.
Potegnila sta bodalo in z njim v roki odprla cerkvena vrata ter vstopila. Cerkev se je videla prazna.
S par koraki sta dospela v ladjo, ki so jo razsvetljevale mrtvaške sveče. Machiavelli je prijel San-zia za roko ter mu pokazal v rumenkastem krogu svečne luči fantastno skupino — neverjetno sliko, ki jo je tvoril Ragastens v svoji borbi s krsto... Rafael je planil naprej, in tisti hip. ko je bil vitez gotov s svojim strašnim poslom ter se je sklonil, da bi dvignil Rosito, mu je položil roko na ramo...
Ragastens je dvignil glavo in zarjul kakor lev, ki mu hočejo iz gati njegov plen; izpustil je deklico ter zagrabil bodaio... Toda spoznal je Rafaela in smehljaj poln ponosa in radosti je obsijal njegovo moško obličje.
Lepo solnčno sobo
z uporabo kopalnice, v centrumu mesta oddam gospodični Naslov v upr, lista._________________________________1007
Salatne sadike
kraljica majnlka, braziljanke itd. dobite v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica.
Najstarejšl zavod za črkosllkantvo
na steklo, les, pločevino In zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190J. Odlikovan I. 1922 z zlato medajlo. Gustav Phlllpp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo.	411
kilogramov kaučuka te vsako leto predela za dobre PALM A-podpetnike.
Staro in mlado, bolani in i zdravi, siromaki in bogatini, cenijo dobrote elastične hoje na PALMA-podpetnikih.
In Vi!
Ali Hodite fte vedno po uenju ali celo na podpetnikih, ki so okovani z železom.
Napravite poizkus nositi vsaj enkrat PALMA-podpetnike.
Iz razlogov varčnosti, preudarnosti in napredka.
PALMA
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Najboljši trajni kodri
in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38.	1016
Učenko
za šivanje, poštenih staršev in z dobrimi šolskimi spričevali, veščo že nekoliko šivanja, sprejme Štefka Špes, Linhartova ulica 18.