RIMORSKI dnevnik 13 m6- IZhajati V Trstu Prerit?8 1945’ njegov ONEXmknPA,RcTIZANSKI bra m,« pa 26- novem-Ce ’943 v vasi Zakriž nad ciklnar?1’ razmnožen na p,J°s'" Od 5. do 17. se-Ptembra 1944 se je tiskal Gov karni -Doberdob« v š| 0dU,PRri Gore"ii Trebu-do 1 18. septembra 1944 »Sin, maia 1945 v tiskarni pr M6""3" pod Vojskim Pa Ld 11' d0 8' maja 1945 kjer i osvobojenem Trstu, ka Ra lz5la zadnja števil-tizanlV6 edlni 'iskani par-v za- TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 269 (13.500) Trst, sreda, 22. novembra 1989 Ali se jim je morda zmešalo? __Marko vvaltritsch ie m°rda zmešalo? To smo jtjj-j Pešali, ko smo izvedeli, da so reSnlVsli! Poslanci podpisali osnutek ske u.c,/e» s katero zahtevajo od rim-p0'ade' nal prične z jugoslovansko Er\j,Jania 0 spremembi državne meje. $vet°j?ahtevo so včeraj v deželnem vj/j , Furlani je-Juli j ske krajine posta-y ri/e misovski deželni svetovalci. oznnTen’enih osnutkih je še posebej vran- ?a Dorica. »Vso Gorico je treba pem 1 naliji« je napisano v ome/tje-n0,d0s.nutku. V njem je tudi napisa-zrncin ,e Gorica edino mesto, ki so ga njoao'Va',CI razdelili na P°I' in da >>ni nlen r Za vse večne čase uzurpirati n0 „e dubezni in identitete z Domovi- V inf Zaki 5f6m osnutku resolucije misovci 9os,ev«/0 spremembo vse meje z Ju-ŽenoV^0 ,n povratek Italiji Julijske 'ec';e, Istre in Dalmacije, je „°jya se je torej pričela. Pričela se J#Vq Kal mesecev pred občinskimi vo-vijo v Gorici, sočasno s predstavit-š(jtj v,adnega osnutka zakona o za-ko S0Za Slovence, nekaj tednov potem gQni v Trstu vodilni možje raznih or-9Unc aai ,slrskih in dalmatinskih beži#, ®v. zahtevali spremembo držav-renejo in povratek italijanske suve-v°jn0 [, krajem, ki so bili pred zadnjo Pqtlnm —sjiuz.1 V U um v i miznem tuk *tu>. niti v rimski vladi in niti t^h si ___________________________ Vr,«is?i' da se ne bodo spuščali v re- tuu .. 11 v rimsKi vtaai in ruti Ok,žj«a’tnji deželni upravi. Vladni Saš« ir ... 11 ene avanture. Nikomur v Itali- fj ' 1 c lili UfJlUVl. VlUUIll u *° v mednarodnem oziru toliko H tli v r, ~ - i.. J jinujiiui v jiuji- dg hi Povojnem času padlo na misel, - Se lotil take bedarije. . lUlll bržavnim° se za trenutek pri Gorici. robu ° majo so leta 1947 začrtali ob hieg /v?s,a- da bi železniška proga vSq nZano' Gorico in Podbrdim bila res, gQ Jugoslovanskem ozemlju. Že ka ob(-!e bila takrat razdeljena goriš-JlJ9osln?a'. kes pa je tudi, da so bili skirn r,ri!- Priključeni kraji s slovenja jeD ebivalstvom. To so bili kraji n :92? samostojnih slovenskih ef in v,, .n fs Kromberkom), Šempe-.iševim ,ibU’ ter še Rožna dolina in [iško 0fJ. ■ sta že prej sodila pod go-\ivalstv m° V vseh teh krajih je pre-, ed dvp od Pamtiveka slovensko. ;° le m vojnama se je tja priseli-[iri, bn v Gorici? Najbrž ne, saj mimo. Pri nas že dolgo ne po- J[ki kaa/J'I[n?c'iaZ S° fašistični pr- uradne vdQki kam mmucija? So fašist, ^kumente J 0b vzeli v roke uradne J' deželi? ,.narodnostih v tej obmor-n, e>a igi 1 , Purlamentu na Dunaju kJCiJe. VsLbJl011 Poslancev iz Dal-l J/ °zir0m,( PnPadali raznim hrvaš-strndidati itJjbsk‘m strankam. Vsi 1 ja,\ke So tjk ‘ionske nacionalne Us dalmatin^LJP°^oreii' Volilcev v Ul445' ItallZjJ okrožjih Je bilo tehga skupni skandidati so dobili /J v zaJrsZLj-58,2 9lasov, največ od > d*tki So jm okrožju (4.590). Gornji / mso sartUZdn‘b uvstrijskih vi- ^AUtt,hrVaŠke Propagande. ualjevanje na 2. STRUNI Ob podpori tudi odločno nasprotovanje predlaganim spremembam v partiji Ingrao kritiziral tajnika Occhetta in zahteval izredni kongres K Pl Polemično se je spraševal, kakšni so strateški cilji nove stranke in se je zavzel za tako partijo ki bi se postavila po robu multinacionalnim družbam - Kritike Cazzanige in podpora Lame DUŠAN KALC RIM — Centralni komite KPI je včeraj nadaljeval svojo sejo. Partija se pripravlja na zgodovinski korak. Temeljito namerava prenoviti samo sebe in učinkoviteje odgovoriti na velika in vznemirljiva vprašanja, ki jih zastavlja naglo se spreminjajoča državna in mednarodna družbena stvarnost. Debata, ki jo je odprl tajnik Occhetto s svojim predlogom o oblikovanju neke nove politične sile, je nekako v sozvočju z veličino trenutka, ki ga preživlja KPI. Karkoli si lahko mislimo in karkoli lahko rečemo o razpravi, ki je v teku, nekaj pa je neizpodbitno: že dolgo ni bilo ne v KPI, ne v kakšni drugi italijanski stranki tako zavzete in srčne razprave. Pa ne samo na seji centralnega komiteja. Debata o Occhettovih predlogih je zajela vse plasti partije, pa tudi druge stranke. Kakšen bo zaključek te razprave? To ni še nikomur jasno. Potem ko je ponedeljkov del seje v Ul. Botteghe Oscure potekal pod vtisom Occhettove temeljite obrazložitve svojih predlogov o prenovitvi stranke, je včerajšnji dan potekal pod vtisom izvajanj njegovega trenutno glavnega antagonista znotraj partije Pietra Ingraa, ki je, kot napovedano, prešel včeraj v protinapad. Po vsem tem se zdaj odpira osnovno vprašanje, kako naj se partija pravzaprav loti svoje prenovitve. Sam Occhetto je nakazal dve hipotezi reševanja zahtevne dileme. Ena naj bi bila takojšen začetek uresničevanja Occhettovega načrta in sprotnega preverjanja njegove učinkovitosti in veljavnosti. Druga hipoteza pa je sklicanje izrednega kongresa, ki naj sklepa o Occhettovem načrtu. Okrog teh dveh hipotez se je vnela sicer umirjena in konstruktivna, a odločujoča debta. Pietro Ingrao se je včeraj izrekel proti Occhettovemu predlogu in nakazal izredni kongres kot odločujoči forum. Verjetno bo prišlo med Occhettovimi privrženci, ki so v centralnem komiteju vsekakor v večini, in njegovimi kritiki do kompromisa, pri čemer pa se bo verjetno težko izogniti izrednemu kongresu. Protagonist včerajšnjega dne je bil, kot rečeno, Pietro Ingrao, ki se je v bistvu polemično spraševal, kakšni so pravzaprav strateški cilji nove stranke, ki jo predlaga Occhetto in s katerimi zavezniki namerava ta cilj doseči. Dejal je, da mu ni povsem jasno, kaj Occhetto pravzprav hoče in da če je to proglasitev smrti komunizma, se bo proti temu boril z vsemi štirimi. Predvsem po njegovem ne obstaja en sam komunizem. Italijanski komunizem je bil in je nekaj povsem različnega od tistih komunistov, ki so jih uresničili v vzhodnih državah in ki s pravim komunizmom pravzaprav nimajo nič skupnega. »Zato ni zaskrbljenost nad usodo imena, je poudaril Igrao, samo tožba »preživelih«. Je izkušnja »doživetega« milijonov Italijanov, ki so se s tem imenom na ustih borili ne samo za svobodo, temveč tudi za zaščito šibkejših«. Prav tako se Ingrao sprašuje, kako si bo nova Occhettova politična sila lahko pridobila naklonje nost raznih gibanj, na katera računa, ko pa ne zna učinkovito in odločneje odgovoriti na nekatera vprašanja današnjega časa. Kot primer je navedel naklonjenost KPI do zunanje politike vlade v trenutku ko se le-ta ni hotela odreči bombnikom F 16. Skratka za Ingraa in njegovo skupino ni bistveno, kot nam je pozneje obrazložila v tiskovni dvorani Luciana Castellina, priti na vlado, temveč spreminjati družbo, kajti lahko se gre na vlado, ne da bi spremenil družbe, kot dokazuje zgled PSI. Po mnenju Ingraa je torej pomembna ustanovitev neke evropske družene sile, ki se bo znala zoperstaviti multinacionalnim družbam, ki se bo stvarno zavzela proti blokovski politiki in se v tem okviru mobilizirala proti velikim vojaško-industrijskim koncernom. Ingrao je, kot rečeno, zaključil z mnenjem, da samo izredni kongres lahko odloča o bodoči usodi partije in njenega imena. Dobršen del razprave, za katero se še ne ve, če se bo sploh lahko zaključila pred soboto, je bil posvečen vprašanju kongresa. Ta problem pa ni vnesel nobenega razkola v centralni komite, je za tisk izjavil član vsedržavnega tajništva Fassino. Zanimivo je, da so se nekateri, ki odločno podpirajo Occhettove predloge, izrekli za izredni kongres, drugi, ki vsedržavnemu tajniku nasprotujejo, pa so se bolj nagibali k prvi hipotezi. Med prvimi je ha primer Giovanni Berlinguer, s katerim smo se pogovarjali v tiskovnem centru. Iz-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Po pletih zaporednih dneh množičnih demonstracij v Pragi prvi znaki »otoplitve« Češkoslovaški premier Adamec obljubil opoziciji dialog in politične reforme PRAGA — Trg sv. Venčeslava v Pragi je tudi včeraj preplavila nepregledna množica ljudi in vzdušje letošnjega novembra iz dneva v dan vse bolj spominja na začetke »praške pomladi« pred 21 leti. Toda ali se bodo sivi jesenski oblaki razgrnili in bo tudi nad Prago in celotno ČSSR posijalo toplejše sonce reform, ki v zadnjem obdobju spreminjajo vzhodnoevropsko stvarnost, pa je zdaj še preuranje-no napovedovati. Toda prvi znaki otoplitve so že tu. Policija tudi včeraj ni posredovala in je mirno opazovala skoraj dvesto tisoč demonstrantov, ki so zahtevali odstop partijskih državnih voditeljev in vseh tistih, ki so se kompromitirali ob vojaški zasedbi ČSSR avgusta 1968. Še več optimizma pa vzbuja dejstvo, da je včeraj češkoslovaški ministrski predsednik Vladislav Adamec sprejel predstavnike opozicijskih gibanj, katerim naj bi obljubil dialog z vsemi družbenimi silami in možnost, da bi v vladi sodelovali tudi predstavniki opozicije. O poteku srečanja je množici na Trgu sv. Venčeslava spregovoril pisatelj Vaclav Havel, ki je tudi povedal, da je Adamec zagotovil, da v Pragi nihče niti ne pomišlja o morebitni uvedbi izrednega stanja. Peti zaporedni dan praških manifestacij pa je tako imenovanim civilnim gibanjem v ČSSR prinesel še eno zmago. Po pisanju uradne češkoslovaške tiskovne agencije ČTK naj bi namreč premier Adamec neposredno po srečanju s predstavniki opozicijskih gibanj ukazal državnemu tožilcu, da začne s preiskavo, da bi na ta način odkrili, če je bil petkov nasilni poseg policije upravičen. Adamec je tiskovni agenciji tudi posredoval izjavo, v kateri je zapisal, da je probleme treba reševati z dialogom, ki pa ne more potekati na trgih, zagotovil pa je tudi, da bo vlada ČSSR že v kratkem največ pozornosti posvetila političnim reformam. jBfl&i. irem* » I mUH. I Nova protiofenziva salvadorske gverile NA 12. STRANI e ■ - 1 I • kv'- r i *■ . 4L«t? Vr v ■ 1 4 ' t v _ 1 ■ lA tak AF. g ' SO «4 v Skoraj 200.000-glava množica Je včeraj preplavila Trg sv. Venčeslava v Pragi k? w„.., (Telefoto AP) V petek, 24. novembra 1989, ob 20. mi v Kulturnem domu v Trstu svečana proslava 120-letnice slovenskega športa na Tržaškem. ZKJ čestitala romunski partiji ob 14. kongresu BUKAREŠTA — Generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je včeraj dopoldne sprejel člane predsedstva CK ZKJ Marka Loliča, ki vodi delegacijo ZKJ na 14. kongresu romunske komunistične partije. Ob tej priložnosti je Lolič povabil vodstvo romunske partije, naj se udeleži 14. izrednega kongresa ZKJ. Povabilo so sprejeli z zadovoljstvom. Sicer pa je predsedstvo ZKJ udeležencem 14. kongresa romunske komunistične partije poslalo brzojavko s prisrčnimi pozdravi in najboljšimi željami za uspešno delo. V telegramu so med drugim zapisali, da se je enotno opredelila za uresničevanje globokih gospodarskih in političnih reform v Jugoslaviji in za gradnjo gospodarsko učinkovitejšega in politično uspešnejše socialistične družbe. Tem zahtevam se mora prilagoditi tudi zveza komunistov in izvršiti korenite preobrazbe v načinu uresničevanja svoje družbene vloge v pogojih pluralizma interesov in nadaljnje demokratizacije družbe. To bo tudi osnovna tema, o kateri se bodo pogovarjali na skorajšnjem 14. izrednem kongresu ZK, za katerega potekajo široke demokratične priprave...« (dd) Kljub prepovedi ljubljanske milice v teku priprave za miting Zvezno predsedstvo se bo moralo izjasniti o srbskem »mitingu resnice« v Ljubljani LJUBLJANA — Slovenska ljubljanska milica je prepovedala srbski »miting resnice«, toda jurišniki iz Vojvodine in Prištine najavljajo pohod prav zato, ker so ga prepovedali. Vsi čakajo, kaj bo reklo zvezno državno predsedstvo, istočasno pa narašča ogorčenje in odločnost ljudi. Zvezno državno predsedstvo je pričelo zasedati včeraj dopolne v Beogradu ob prisotnosti predstavnikov republiških predsedstev, armade in še nekaterih zveznih organov. Najprej so govorili o odnosih s sosedi, o čemer je proti večeru prišlo tudi uradno sporočilo. Nato pa imajo na dnevnem redu novo ustavo, Kosovo in že omenjeni prosluli »miting resnice«. Vse kaže, da se zadeve zapletajo in da bo morda izdano sporočilo pozno v noč, zelo verjetno pa šele jutri zjutraj. Osrednji točki sta seveda Kosovo in srbski miting v Ljubljani. Razmerje sil je zapleteno, čeprav formalno Srbija razpolaga s štirimi od osmih glasov (lastnim, obeh vazalskih pokrajin in Črne gore) toda že se je zgodilo, da se je Albanec kljub vsem pritiskom vzdržal. Zelo verjetno bo glede mitinga odločilno zadržanje armade, ki je proti mitingom, zaostrovanju ozračja in mednacionalnih sporov. Komentarji slovenskih ljudi pa so jedki in ostri, češ da ni bilo potrebno nobeno razmišljanje, ko je Jovič namesto Drnovška, ki je bil na službenem potovanju v ZDA sklical predsedstvo, da obsodi Slove- nijo zaradi ustavnih amandmajev. Sedaj ko je treba preprečiti možnosti nasilja, prelivanja krvi in izsiljevanja se pa predsestvo obotavlja, kot da bi Srbija v resnici imela oblast že v vsej državi. Grenke komentarje je vzbudila tudi uradna Tanjugova vest, da je zvezno partijsko predsedstvo poslalo pozdravni telegram romunskemu kongresu in uradna delegacija ZKJ pozvala uradno delegacijo romunske partije na osrednji kongres ZKJ v Beograd. Zanimivo je, da je Romunija med kongresom zaprla mejo proti Madžarski, da pa ni naredila nekaj takega proti Jugoslaviji. Podpredsednik novosadskega združenja za pomoč Srbom in Črnogorcem na Kosovu Milivoje Ra-denkovič je včeraj potrdil, da bo združenje organiziralo pohod v Ljubljano, ker za miting obstaja veliko zanimanje. Napovedal je posebne vlake in nekaj tisoč udeležencev, ki bodo odpotovali popoldne 30. novembra. Izrazil je prepričanje, da slovenska demokratična javnost ne bo samo pričakala udeležence mitinga, temveč »da se bodo po mitingu pričele v Sloveniji stvari hitreje reševati.« Skratka klasičen recept izvoza jogurtske protibirokratske vojvodinske revolucije tudi v Slovenijo. Podobno je stališče združenja »Božur« s Kosovega polja, ki je včeraj ponovno sklenilo, da se bodo odpravili v Slovenijo in to tudi prav zato, ker so miting prepovedali. Vendar pa govore, da je združ nje razdeljeno in da niso vsi več tako enotni. Jutri se bo v Prištini nadaljeval proces proti mu Vllasiju in ostalim štirinajstim obtožencem (n v ob nespremenjenih pogojih, v isti tesni dvorani, prav tako omejenem občinstvu. .. v V torek je slovenska mladinska organizacija nabito polni dvorani v Cankarjevem domu Pre9|ke vila knjigo žene Azema Vllasija, znane zagrebst novinarke, ki je s Kosova poročala za Vjesnik. LJU“. je so jo toplo pozdravili kot tudi Franca Šetinca, je napisal pretresljivo spremno besedo in kot delo ni tovariš in kot prijatelj Vllasija. Predvsem Pa j sebičnih razlogov, saj je povsem jasno, da se na i . način in za iste »krivce« lahko obdolži in obso vsakega po zloglasnem 114 čenu, za katerega se ' vsakdo je kriv, oni ki še ni, ga samo še niso obdoi V tem čudnem in izrednem ozračju pa bo danes zasedala slovenska skupščina in razpravljala o n vem volilnem zakonu. Nekako so se dogovor j kako bodo volili v zbor občin, spor pa se zaostruj6 načinu volitev v družbenopolitični zbor. Seveda J prva in najbolj polemična mladinska organizacij; Slovenija skratka hitro, polemično, celo malce pr6 pirljivo, toda zato tudi odločno in demokratično K raka v novi bolj sproščen, inventiven in pluralistiC čas' BOGO SAMSA V Madridu ubili baskovskega poslanca MADRID — Ponedeljkov atentat v restavraciji enega izmed osrednjih madridskih hotelov, kjer je bil ubit poslanec baskovske koalicije »Herri Batasuna« Josu Muguroza in huje ranjen še drugi baskovski predstavnik Inaki Esnao-la, je v španskem političnem življenju povzročil precejšnjo napetost, na politično prizorišče pa so spet stopile, vsaj tako kaže, skrajno desničarske teroristične skupine. Šlo naj bi za tako imenovane desničarske »protiteroristične osvobodilne skupine« GAL, ki so se pred leti z ubojem nekega baskovskega politika že vmešale v »boj« med špansko vlado in organizacijo ETA. Včeraj zjutraj so namreč neznanci telefonirali nekaterim baskovskim časopisom in prevzeli odgovornost za atentat in pri tem izjavili, da gre »za odgovor GAL na akcije ETA.« O organizaciji GAL uradne španske oblasti nerade govorijo, saj ravno zdaj v Madridu poteka proces proti nekaterim osebam (med njimi je tudi policijski inšpektor), ki so obtožene, da pripadajo tej teroristični skupini, katero naj bi dejansko vodili visoki funkcionarji policije in španske tajne službe. Uboj baskovskega poslanca, ki se je zavzemal za politično rešitev baskovskega vprašanja, pa bo imel nedvomno posledice za bodoče ravnanje organizacije ETA, kjer bo najbrž spet več besede dobila radikalnejša struja. Španska policista pred restavracijo, v kateri so desničarski skrajneži ubili baskovskega poslanca Josuja Mugurozo (Telefoto AP) Svojevrstna pobuda poslanke Fachinove RIM — Kakor smo že poročali je karnijska komunisti poslanka Silvana Fachin Schiavi ostro protestirala, ker je ve na v senatu zavrnila Spetičev popravek k finančnemu zakon^ ki je predvideval finančno kritje okvirnega zakona o jezik nih manjšinah tudi za leto 1990, ter napovedala predloži ^ popravka tudi v poslanski zbornici. Svoje namene pa namera ^ uresničiti na svojstven način. Pripravila je namreč popravek, katerim je za zaščito jezikovnih manjšin predvidenih 5 mini lir za prihodnje leto, ter po deset milijard lir za naslednji leti. Predvidila je tudi kritje »luknje« (oziroma luknjice), ki jo ta postavka odprla v računih finančnega zakona. Sredstva kritje naj bi črpali iz sklada za informatizacijo javnih uprav. Tega popravka pa ne namerava predložiti sama, temveč P°^ živa k pobudi vse poslance. Vsem svojim kolegom je naPls®:j, pismo, v katerem jih seznanja z usodo popravka v senatu m 1 poziva naj podpišejo popravek, ki bi ga skupno vložili v P slanski zbornici. Glede na kulturni pomen pobude naj bi amandma podpisan po abecednem redu, da bi s tem prepre vsakršno obliko izkoriščanja pobude v strankarske namene. Načrtno izkrivljanje preiskav o Ustiti RIM — Komisija, ki raziskuje tragedijo pri Ustici, je včeraj zaslišala generala Pasguala Notarnicolo, ki je bil v času tragedije šef prvega odseka protiobveščevalne službe Sismi. Njegovo pričevanje je v bistvu utrdilo stare dvome, da je v tragedijo vpletena tudi loža P2. Notar-nicola je govoril o »čudnih« osebah, ki so delovale v krogih italijanskih tajnih služb, o izkrivljanju podatkov in preusmerjanju preiskav, izrazil pa je tudi kar precej dvomov o poštenem delu generala Giuseppa Santovita, ki je sicer že umrl. Včerajšnje zasliševanje je torej še poslednjič potrdilo ne ravno pomirjajoče dejstvo, da je tajna služba obrambnega ministrstva temeljila na spletkah, uslugah, maščevanjih in neresnicah. General Notarnicola je med drugim dejal, da se je v ta- kih okoliščinah počutil kot žrtev, saj je slutil, da nekdo namerno izkrivlja resnico, vendar ne ve kdo. Te svoje slutnje je že v začetku preiskav v zvezi z letalsko nesrečo zaupal prav generalu Santovitu, ki ga je »grobo in cinično« zavrnil. S tem v zvezi je navedel dva primera, ki sta bila doslej ovita v temo. Na letalu, ki je strmoglavilo pri Ustici, naj bi namreč bil tudi predstavnik skrajne desnice Marco Affatigato, »ki se ga je bilo treba rešiti«. Pokojni Santovito je to vzel kot prazne marnje, še več, Notarnicoli naj bi zaupal, da je to vest razširila letalska družba Itavia, da bi preusmerila preiskave o morebitnih okvarah na letalu DC-9. General pa je v zadevo vpletel tudi osebo, ki »je bila že večkrat v središču političnih afer«, njeno ime pa je stroga tajnost. Ljubljansko sodišče izreklo zavrnilno sodbo proti Zavrlu zaradi uvodnika Mamula go home LJUBLJANA — Franciju Zavrlu, bivšemu odgovornemu uredniku Mladine, so na ljubljanskem sodišču zaradi uvodnika Mamula go home, ki je bil objavljen v Mladini že dolgo tega, včeraj izrekli zavrnilno sodbo. V tem primeru je šlo za pregon zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime po 114. členu slovenskega kazenskega zakona. Medtem je 19. oktobra letos začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakona SRS. Omenjenemu členu so dodali odstavek, ki pravi, da kadar je kaznivo dejanje storjeno zoper posameznika, je potrebno njegovo dovoljenje, da se kazenski pregon lahko sploh začne. V primeru prispevka Mamula go home, kjer naj bi uredniki Mladine kolektivno žalili Branka Mamulo, nekdanjega jugoslovanskega vojaškega ministra, kljub urgencam ljubljanskega tožilstva, Mamula potrebnega dovoljenja ni dal. In tako je sodnik odločil, da je imelo tožilstvo na voljo dovolj časa, da bi se slednje priskrbelo. Po njegovem mnenju ni razlogov, da bi se ta kazenski postopek še podaljševal. Namestnik tožilca je sicer vztrajal, da sodišče odloči daljši rok - tri mesece, da bi dobili Mamulovo dovoljenje. Zavrlov zagovornik pa je vztrajal, da je od spremembe zakona minilo že 30 dni in predlagal zavrnilno sodbo. V obrazložitvi sodbe je sodnik dejal, da v opisanem primeru niso bili izpolnjeni procesni pogoji. Res je, da zakon takšne situacija, ko se med postopkom spremeni zakon, ne predvideva. Če pa bo tožilstvo v prihodnje dobilo dovoljenje za nadaljevanje postopka, bi do tega utegnilo še priti. Zavrl je ob koncu obravnave vprašal, v kolikšnem času taka zadeva zastara in sodnik mu je odvrnil, da v štirih letih. Novinarjem pa je Zavrl dejal, da je zadeva nora, saj obstajajo teoretične možnosti, da se postopek nadaljuje, (dd) nadaljevanji s 1. strani • Ali se jim je morda zmešalo? NADALJEVANJE S 1. STRANI Kaj ima torej Dalmacija opraviti z revanšisti? Najbrž so se tega posla lotili v trenutku, ko je angleška državna televizijska BBC prikazala filme o vsem tem, kar je italijanska kraljeva in fašistična vojska naredila v Afriki, v Grčiji in tudi v Dalmaciji med drugo svetovno vojno. O tem obširno piše tudi zadnja številka Mondadorijevega tednika Epoca. Si morda fašisti, ki nimajo drugih argumentov, da bi prepričali volil-ce, nadejajo, da bodo na tak način na občinskih volitvah v Gorici spomladi 1990 dobili kak glas več? V Trstu niso imeli kaj prida uspeha, v Rimu so pred dobrim mesecem dobili pošteno brco. V Zvezni republiki Nemčiji so tamkajšnji desničarji, republikanci, pričeli kričati, da hočejo spremembo mej. V Italiji so na- šli posnemalce med pristaši misov-ske stranke. Uboge reve! • Ingrao NADALJEVANJE S 1. STRANI redni kongres bi odprl možnosti hitrejših odločitev in hitrejšega prehoda v prenovitev, o kateri govori Oc-chetto, nam je izjavil Berlinguer. To bi znalo komunistični partiji koristiti tudi iz volilnega vidika. Italijanska politika je namreč skopa z novostmi. Zato bi znala biti politična sila, ki ima korajžo soočati se z novim, nagrajena na volitvah. Odločitve seveda niso lahke. Jaz sam sem razmišljal en teden preden sem izrekel svoje mnenje. Bil sem razpet med sto različnimi idejami. Prav to, o čemer nam je govoril Giovanni Berlinguer, je ena od značilnosti zgodovinskega trenutka, ki ga doživlja italijanska partija. V ljudeh je čutiti precejšnjo zbeganost pred neznanim, ki čaka partijo v bližnji bodočnoti. Pa tudi upanje po boljših časih. Med tistimi, ki kritizirajo Occhet-tov načrt, a se ne strinjajo s sklicanjem izrednega kongresa je sen. Luciane Barca, ki je med drugim zahteval preosnovo Occhettovega vodstva, češ da ne odraža povsem dejanskega razmerja sil v partiji. Popolno pomanjkanje stvarnih predlogov za spreminjanje italijanske družbe očita Occhettu ideolog skrajne Cossuttove struje Gianmario Cazzaniga, po mnenju katerega se ves Occhettov načrt lahko pretvori v potrditev sedanjega političenga okvira in sedanje politične logike, ki jo predstavlja nadvlada CAF (Craxi, Andreotti in Forlani). Z nasprotnega brega pa je v obrambo Occhettovih predlogov spregovorila cela vrsta članov CK, med katerimi naj omenimo Luciana Lamo, ravnatelja inštituta Gramsci Giuseppeja Vacco in Giuseppeja Boffo. Deželni tajnik Roberto Viezzi podprl Occhetta RIM — V razpravo na seji centralnega komiteja KPI je včeraj posegel tudi deželni tajnik partije Roberto Viezzi, ki je poudaril potrebo po premostitvi zgodovinskih razlogov ločevanja italijanske levice. Pri tem je podprl predloge vsedržavnega tajnika Occhetta. Dejal je, da je treba odpreti novo politično fazo, ki naj zaobjame vso levico. Viezzi je nato izrazil nekatere pomisleke. Po njegovem je bila napaka osredotočiti razpravo na problemu imena. Glede prehoda v ustanovno fazo je Viezzi poudaril, da je treba temeljito razmisliti o celotnem postopku in da se pri tem ne sme muditi. Prav tako je treba pozorno proučiti politične značilnosti ustanovne faze, kar pomeni, da je treba pri oblikovanju nove politične sile paziti, kdo bo njen sestavni del. tržno obvestilo ■ KREMO'rt Iz Basla prispevek znanosti Revanš obsojenih na plešo BASEL — Plešavost je eden največjih estetskih problem stoletja (samo v Italiji ie.seCJ,ko milijonov plešcev), saj ni *atl ugotoviti vzrokov, ki povzro jo izpadanje las. šn]1 Temu se je sicer v precej z meri približal doktor Uno^ univerze v VVisconsinu, P° . gar zaslugi je za terapijo n kov androgenetske a^°Pe^-(plešavosti) že dve leti na ,ceI ču posebna vrsta zdravila, 5 namenjenega zdravljenju P šanega krvnega pritiska, K1zUj. je ponudilo presenetljive re tate pri pospeševanju rasti ^ Aplikacija tega zdraV^%ie-mestih, ki jih je prizadela šavost, spodbudi po doloce času rahlo dlakavost, ki s ^ ^e. časi krepi, vendar prinaša boj tudi nekatere .s^^nji učinke s posledičnimi tv 9go: za zdravje obsojenih na Ppa na primer motnje pri dem j. jeter, spremembe krvneg tiska in srčnega utripa. pAeie V Baslu, kjer imajo s svetovni kemijski ve. ^!lvaine so laboratoriji razisk okrj-družbe Labo, ki sodi P° _l0nal' lje neke znane multma iiqVi ke, pred kratkim izdela .^g-kozmetični proizvod Pr0 g,ll' danju las, ki vsebuje no petodstotno raztopino ben pva tinata za zunanjo rab- ja raztopina ima to Pr®r.,nje n® njeno lokalno absorbi stran-povzroča prav nobeneg skega učinka. , tak°i Nov proizvod, ki ®°JLnab v začeli prodajati P0.1® Drodaj° Švici, prihaja seda] v erjlti' tudi v vsej Evropi m tudi najti pa ga je že mo9°lekarnah' nekaterih italijanskih * _-■ Pred postopkom pristojne komisije EGS zaradi domnevne kršitve določil o svobodni konkurenci Potreben tudi miselni zasuk Obraniti ugodnosti iz »paketa za Trst in Gorico« Za — Tržaška in goriška pokrajina utegneta SJUbiti finančne olajšave po državnem zakonu št. 26 .ta 1986, znanem z vzdevkom "paket Altissimo" , ziroma 'paket za Trst in Gorico". Zakon je bil spre-za poživitev industrijske proizvodnje in siceršnje-j a gospodarskega razvoja na Tržaškem in Goriškem . v ta namen podprt s skladom 800 milijard lir, ZCrPljivih v desetih letih. Paket je v tržaški pokraji-1 omogočil za 150 milijard lir svežih naložb in zaposlitev 800 do 1000 delovnih moči, katerih število bi a Povečalo za 30-40%, ko bodo vse nove po-oe celovito stekle. V goriški pokrajini pa je bilo P zaslugi zakona 26 ustanovljenih oziroma je delo-a,Ze začelo obratovati približno 80 novih industrij-m podjetij; 31. oktobra letos je bilo na spisku Trii rM0-^6 zbornice v Gorici 81 sprejetih prošenj za D eIežbo pri ugodnostih Paketa, v ustreznih načrtih {j .1® bilo predvidenih za okoli 210 milijard lir inves-m 1500 novih delovnih mest, a hkrati je na ,godno mnenje pristojne komisije čakalo še 176 pro-tega 100 z industrijskega področja. S temi in podobnimi pobudami se je raven zaposle- tjp ■ ‘“usnje pristojne Komisije caKaio se i to pro-^ nj, ocj tega {00 z industrijskega področja. S temi in rj^g^mi podobnimi pobudami se je raven zaposle-c‘. stl v industriji povzpela v Trstu na 16% in v Gori-Qhn® 27%. Paket je torej veliko prispeval k razmahu Pr h P°krajin, zato bi izničenje ugodnosti, ki jih p ?~videva, Trst in Gorico hudo prizadelo in ju celo •milo nazaj v krizno obdobje, kot sta poudarila predsednika tržaškega in goriškega pokrajinskega združenja industrij cev Piero Toresella in Giovanni German na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu. Navzoča sta bila tudi poslanca Arduino Agnelli (PSI) in VViller Bordon (KPI). Srečanje s predstavniki množičnega obveščanja sta združenji priredili z namenom seznaniti širšo javnost z dejstvom, da je pristojna komisija Evropske gospodarske skupnosti sprožila postopek proti rimski vladi, češ da krši bruseljska določila o svobodni konkurenci. Predvsem pa so industrij ci hoteli poudariti okoliščino, da Rim na zadevo sploh še ni reagiral, čeprav je rok za to že zapadel. Ne samo; komisija EGS je že 14. aprila 1988 zahtevala pojasnila o denarni pomoči industrij cem in obrtnikom v okviru deželnega (finančnega) zakona FJK 3/88, seveda zaman; 14. marca 1989 je zvedela še za državni zakon 26 - ki ga Rim sploh ni notificiral Bruslju - in poudarila, da bo proučila tudi to zadevo; 7. julija 1989 je javila, da bo sprožila postopek proti obema zakonoma in o tem obvestila predsedstvo italijanske vlade, ministrstvi za zunanje zadeve in za industrijo, vladnega komisarja za FJK in predsednika deželnega odbora; 24. julija 1989 je podpredsednik komisije EGS Leon Brittain pisno sporočil rimski vladi, da je komisija postopek zaradi kršenja določil o svobodni konkurenci sprožila, in jo pozval, naj v teku osmih tednov posreduje lastne pripombe k temu; ...14. oktobra 1989 je Dežela dosegla štiritedensko odgoditev roka in nato bruseljski komisiji potrdila veljavnost lastnega zakona 3/88 s pripombo, da je treba socio-ekonomske podatke drugače tolmačiti, kakor jih v Bruslju; 18. novembra 1989 je predsednik Trgovinske zbornice v Trstu pisno apeliral na ministra za industrijo Adolfa Battaglio, in tako naprej. Do včeraj, 21. novembra 1989, se Rim še zmerom ni oglasil, kar je poslanec Bordon označil kot nezaslišano, »saj gre za državni zakon, pa ga država še brani ne«. Niti v trenutku, ko se mu dotacija izteka in ga je treba nanovo financirati! No, EGS s postopkom vztraja prav zaradi »pomanjkanja vsakega pritiska italijanske vlade v zvezi z zakonom 26«, kakor so v Bruslju izrecno povedali delegaciji Confindustrie. Kaj tedaj? Kot so poudarili Toresella, German in poleg drugih tudi predsednik deželne komisije za posebne zadeve Ugo Poli ter predsednik Trgovinske zbornice iz Gorice dr. Enzo Bevilacgua, je treba zdaj pritisniti na Rim celovito, z neposredno zaslombo deželnih parlamentarcev, sicer pa vseh družbenih, gospodarskih in političnih dejavnikov. Poudariti je treba periferičnost tržaške in goriške pokrajine pa tudi njuno vlogo mostu zahod-vzhod in sever-jug. D. G. Mala in srednja industrijska podjetja hitreje do kreditov Doi+^ — Mala in srednja industrijska p Ietia bodo odslej lažje prišla do in r°11* Pa tudi do siceršnjih bančnih ‘Pnančnih storitev. v sv^6<^r^avn* °dbor za malo industrijo Pis i U Confindustrie je namreč pod-drvi-bVrsto ustreznih sporazumov za računske revizije in vo-S-t® Proračunov Deloitte Haskins & tan S ln ^eat Marwick, z denarnimi usti; ^ami Istituto Bancario San Paolo pr .0rtno, Banco Lariano in Banca p, Ylnciale Lombarda iz grupe San bili*0 ter z zavodom IMI - Istituto Mo-ltQtare Italiano. Na ta način se bo več vkli z''000 manjših podjetij, ki so .i. J učena v Confindustrio, lahko oko- dith*0 S kratko in srednjeročnimi kre-ln raznovrstnimi drugimi bančni- mi in polbančnimi uslugami po posebno ugodnih pogojih, razen tega bodo tudi stroški za revizijo oziroma formalizacijo bilanc in za finančno konzu-lenco nižji kot sicer. Posebne olajšave so predvidene tudi na področju leasin-ga in factoringa. Med ugodnostmi bo zlasti okoliščina, da se bodo obresti sukale prav blizu tako imenovanih prime rate, to se pravi količnikov, ki se zaračunavajo najboljšim klientom. Kakor naglašajo pri Confapiju oziroma pri Confindustrii, bodo vse te olajšave omogočile malim in srednjim podjetnikom smotrnejšo komercialo in hitrejši tehnološki razvoj, v prvi vrsti pa jim bodo pomagale pri odstranjevanju šibkih točk, ki tičijo predvsem v finančnem upravljanju podjetja. Marka spet poskočila, dolar in funt šterhng pa navzdol MILAN — Ameriški dolar je včeraj na evropskih fiksingih močno nazadoval, medtem ko se je zahodnonemška marka še bolj okrepila, V Milanu je zeleni bankovec kotiral 1.338 lir, torej kar 15 lir manj kot v ponedeljek, ko je veljal 1.353,3 lire. V Frankfurtu se je tečaj dolarja usidral pri 1,8185 marke nasproti predvčerajšnjim 1,8421 marke. Slednja se je v Milanu okrepila s 734,34 na 736,6 lire in ni bila na taki ravni že od 18. oktobra, ko je v Milanu veljala 736,8 lir. Vrednost ameriškega denarja je potisnila navzdol v prvi vrsti rastoča marka - ta je naravnost poletela spričo ugodnih perspektiv, ki jih napovedujejo zahod-nonemškemu gospodarstvu spričo odprtja meje z Vzhodno Nemčijo - drugače pa gre njegovo upadanje pripisati slabšanju gospodarskega trenda v Združenih državah Amerike, kjer je inflacija oktobra dosegla 0,5% mesečnega porasta. Nekaj drugih kotacij v Milanu: francoski frank je poskočil s ponedeljkovih 215,94 na včerajšnjih 216,26 lire, nizozemski forint se je ravno tako podražil - s 650,65 na 652,89 lire, a zunaj Evropskega denarnega sistema se je funt šterling krepko oslabil: kotiral je komaj 2.105,7 lire nasproti 2.107,5 predvčerajšnjim. Tako nizkega tečaja ne pomnijo že od marca 1987! Nazadovanje je v zvezi z naraščanjem nemške marke, a tudi s precejšnjim pesimizmom, ki spremlja pričakovanje jutrišnjih uradnih podatkov o razvoju britanskega gospodarstva v zadnjem času. Londonska centralna banka je včeraj podprla funt s prodajo dolarjev in ecujev. Kar je bilo slišati na tiskovni konferenci v reprezentančnih prostorih tržaških industrijcev o "paketu za Trst in Gorico", ki je pod udarom bruseljske komisije EGS, pa tudi tisto, kar je bilo nedorečenega, je v človeku, ki se količkaj spozna na deželno in vsedržavno gospodarsko politiko, vzbudilo mešane občutke. Ob tem pa se je porodila tudi kopica vprašanj. Kdo in kje je tiščal dokumentacijo dvanajsterične komisije toliko časa, da je zadeva prišla v javnost šele zdaj? Molk in pomanjkanje informacij koristita tistim, ki želijo kaj prikriti. Poslanec Agnelli je povedal, da je tvorec vsega Anglež Leon Brittain, ki da je trd oreh; tako trd, da bi - če bi bilo lahko vse po njegovem - pometel z vsemi državnimi subvencijami, tudi tistimi za najrevnejše predele v Italiji, za Jug. Če ti Brittain poganja strah v kosti, pomeni, da si šibak. Je rimska vlada šibka? Ali pa tiči za vsem tem kaj drugega? To naj bi pokazala nova, enotna akcija Tržačanov in Goričanov z domačimi parlamentarci na čelu. Pravo vprašanje pa je drugje. Tudi v tem, recimo, da ne bo prišel na dan noben tak zakon več, ne da bi ga cenzurirala komisija EGS. To velja tudi za toliko pričakovani zakon o obmejnih območjih. Ko naj bi leta 1993 stekla združena Evropa brez pregrad, bo sistemu državnih subvencij v doslej-šnjih oblikah odklenkalo. Ne gre torej čakati do tedaj, ampak je treba takoj in najodločneje nastopiti, da se reši vsaj to, kar se rešiti sploh da. Hkrati pa je potreben miselni zasuk, treba je na novo pot, ki bo upoštevala evropska merila, kar pomeni, da je potrebno temeljito preobraziti in nanovo zasnovati tudi deželno zakonodajo na področju gospodarstva. In ko bodo na vrsti novi zakonski ukrepi, naj se o njih ne razpravlja v predvolilnem obdobju in vzdušju, kakor je dejal nekdo včeraj, kajti zakone je treba snovati po meri stvarnih potreb in njih ugodnosti deliti pravično, ne pa z dvojnim merilom, kot se je kdaj pa kdaj zgodilo tudi s "paketom". DRAGO GAŠPERLIN D Banca Agricola > Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE 1 1 TRŽAŠKA BORZA KOTACIJE 17.11. 21.11. per>eraM U0yd '................. 41150 >driVD.................. 17500 Ras p- ................. 10700 Ras ris'-.............. 27400 Sal P- ................. 12600 < *a SOn ................. 1922 pirei8 ISon rlsP........ 1134 p!re||| .j/............... 3040 SSV*.................. 30“ Sni® []SP- ■: ^as=SePnlenc- kopriv:::::::::: CamenSP.................. 3530 „remuda .................. 2120 SIP da risP............... 1230 !lprisp. Bgr- H 2350 2780 2730 1610 "Stogj . i 2930 2600 366 3500 Ali^MNDUSTRUA . 21.11, spr. % KMETIJSTVO 11750 -2,89 ia P- por. . . fciu« Absints' 1°00 ^ F0n ' LSdAVid6n,e ........... 1 CM>IREfJ0Ktt£? M m 4L 4ii h poročila odbornika za zdravstvo Deželne izdatke za zdravstvo bodo v bodoče krepko omejih med Med vzroki umrljivosti prebivalcev Furlanije-Julijske krajine niso kot drugod v Italiji na prvem mestu bolezni srca in ožilja, pač pa rakasta obolenja, bolezni prebavil in poškodbe, ki jih povzročajo raznovrstne nesreče. Te podatke je med drugimi objavil včeraj deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati, ki je deželnemu odboru poročal o stroških Dežele za zdravstvo v letu 1987. Poročilo je zelo pomembno ne samo zato, ker ponuja sliko o zmogljivostih zdravstvenih struktur v deželi, pač pa tudi za uvajanje drugega deželnega zdravstvenega načrta. V letu 1987 je Dežela porabila za zdravstvo tisoč 361 milijard lir, kar pomeni, da je za vsakega prebivalca izdala povprečno milijon in 94 tisoč lir, znatno več kot ostale italijanske dežele, kjer porabijo za zdravstvo povprečno 940 tisoč lir na prebivalca. Visoko *tevil°!l’ pa je tudi razmerje ®ea itevi*0^ zdravstvenih delavcev in e let prebivalcev: v tem sektorju j ib-> 1987 delalo 19 tisoč 779 oseb, k0 je na 10 tisoč prebivalcev, ®e jravstv vsedržavno povprečje rPbiv^ce a nih delavcev na 10 tisoč P. ajstva P. Sorazmerno s številom PJ® 0 bo®1 je visoko tudi število lez®c K. go4. nicah, ki jih je skupno 10 nouda Odslej pa bo treba, kot z Brancati, znatno om®]ltunstno zdravstvo in hkrati kako na) šati bolnišnice, v katerih P _ zdravili samo akutne bo -t0 ter . ko je treba ustvariti učinkov. bolez® rialno službo za PreP5fČ^okvirUJe-in za rehabilitacijo. V tjti ost e bi posebno pozornost p potre lim, za katere so Prax' iforiju. posebne strukture na t Napeti odnosi med demokristjani in socialisti so se zaostrili Tržaška upravna večina nenadoma odpovedala ob glasovanju o nakupu klavnice pri Zavljah ž ečina, ki je do včeraj upravljala tr-nik v °k^no' je dobesedno čez noč, a la ? °r ne nepričakovano, odpovedana' od nekdaj napeti odnosi med k^^nejšima partnerjema večinske sn8 v i6. Krščansko demokracijo in OstT^S^*"n° strank°r so se še bolj za-m/1 k °*3 navidezno niti ne tako po-; ®nnem upravnem sklepu. Dejstvo fin k Se ie secinlistifna skupina v ob-Dn S, svetu ob ^glasovanju o naku-tak klavnice pri Zavljah vzdržala in bor° °mo9°fila. da je bil občinski od-sprf Preglasovan in poražen. Kaj se bo tj aj zgodilo, še ni mogoče predvide-> gotovo pa bodo imela politična taj-lik Va veKk° dela, če bodo hotela ko-fiJ?r l°Hko normalizirati odnose v ve-Skf*Cer *30 Kriza neizbežna, bila -P' °b> katerem se je večina raz-bori’ !lcer ni tak, da bi hudo pogojeval len k razvoi mesta, ni pa niti običaja ■ eP tekočega upravnega značaja, p l,e' kot smo že včeraj na kratko pr ?^aii' za vprašanje nove klavnice, ko je nastal že pred štirimi leti, Oorn6 začelo govoriti o novem noski etnem stadionu. Ko je bil sprejet sta P' da se novo igrišče zgradi tik ob stare®. je bilo takoj jasno, da bo treba Sv ° ' in že zastarelo - klavnico pri tešit °k°ti podreti. Iskale so se razne Zg d^ in prišlo je do sklepa, da se t0v ' na območju, kjer je nekoč bila lje .rna stekla Vetrobel. Bili so oprav-kjjj . razni tehnični izvidi, načrti so je 6 skoraj izdelani, kar naenkrat pa tista lnteresirano območje... zmanjkalo, cone pXa za upravljanje industrijske tp0». uz.IT je namreč namenila to ob-titn t ,drugim, industrijskim dejavnos-ako da je bilo vprašanje klavnice O Povsem odprto. obrn ?1118 se ie medtem vsaj "začasno" ijah k8 na družbo So.Pro.Zoo v Žav-m0(.j ki je razpolagala s kolikor toliko ■ha efii , !*ni meri je paviljon na Borutili sad k/er so deset dni prikazo-‘n Poush°Ve siovenske ustvarjalnosti itei^aInost* v Trstu vplival na le bil Dr *,anske someščane (katerim PriPorlL,e?stven° namenjen) in torej SlTZlk medsebojnemu spoznd-rve nrv>.i. dejansko težko presoditi. e C07ii' 1 leznu presunili. !Iega Do ,JVne posledice tega skrom-j/Šoški iTusa P° so bile že vidne v 8eSehh d^9arm, katero je v zadnjih ej VeP- obiskalo sorazmerno rneš(cin je število italijanskih so-»Že nZ kot kdorkoli prej. f,Qve n0 Pr. soboto po postavitvi raz- »LUpravfiicoZT™ ,rgu’" nam ie de’a' lfm° opalu knligarne Ilde Košuta, Jenskih z,noten porast števila ita-ein je biln lsk°valcev. Večina od njih PredstQWio,neznana' sai - kot si lahko — i e - precej dobro poznamo vse, ki nas bolj ali manj redno obiskujejo.« »Očitno je bilo torej,« je nadaljevala Ude Košuta, »da so šli mimo paviljona in da so jih razstavljene knjige privabile v našo knjigarno. Poleg tega so nekateri izrecno omenjali naslove, ki so jih videli na Borznem trgu in ki jih v drugih tržaških knjigarnah ni mogoče najti. Spraševali so predvsem po Stranjevi Comunitč sommersa, po Černigojevi monografiji in po italijanski izdaji Susičeve in Sedmakove Tihe asimilacije. Veliko povpraševanja pa je bilo tudi po zadnjih italijanskih prevodih slovenske literature, kot je na primer Bartolov Alamut, ali po esejih prof. Pirjevčeve o slovenski literaturi, ki so pred kratkim izšli pri ZTT z novo "siglo" EstLibris. Prav s temi knjigami pa jim žal nismo mogli postreči, ker jih od založbe še nismo prejeli. Nekateri so knjige sicer samo prelistali, vendar so vsaj vstopili v našo knjigarno, ki je očitno niso poznali. Mnogi so namreč spraševali, če smo knjigarno odprli pred kratkim ali koliko časa delujemo v mestu.« Veliko zanimanja pa je bilo tudi za galerijo, saj so bile grafike, razstavljene na Borznem trgu, okusno izbrane, po drugi strani pa so nekateri odkrili, da je grafike mogoče kupiti tudi po sorazmerno nizkih cenah, kar sploh ni zanemarljivo. Dolgoročne učinke, kot rečeno, bomo morali torej še oceniti. Pozitivni bodo gotovo, a le če bomo prirejali še druge podobne prireditve in če bodo akcije stekle vzporedno, tako da bodo ljudje našli v knjigarni to, kar so si ogledali na razstavi, (bg) Kulturni klub Istra gost Ponedeljkovega večera v DSI 6iVStra' uk varu?/11 nastaia kulturni klub, ki je z več vidikov nenavaden. Imenuje (h z ekoločvPa Se namerava predvsem z oživljanjem istrske kulturne dediš-hien?’ki, ki so 7» Pr°blematiko. V njem se povezujejo razne skupine in posa-sknj? združuiein P°Proj delovali na teh področjih, zanimivo pa je tudi, da se v Vancv °d Sl(Vpn-Pripadniki najražličnejših narodnosti, ki danes živijo na Kopr-zatn . rePublilr 6-r Kalijanov do Hrvatov in priseljencev iz drugih jugoslo-ne je priši0 ' 1 oda društvo namerava gojiti stike tudi na tej strani meje in Vil n; Pozdravu P°nedeljek predstavit v Društvo slovenskih izobražencev, je nJe9ov koorrHn t SGdnika DSI Sergija Pahorja je Kulturni klub Istra predsta- Pre90tičnedelikovem ^čeni^rT^' !?■dmgim doina ? Tržaškega in se stre u- le oris nn veCeru srečal tudi z nekaterimi svojimi bivšimi sošolci. Upa’. kjer se ie v „?ega društva razširil na prikaz današnje stvarnosti severne rasel ■ da se bo iz ?°vojnem obdobju zgnetla multikulturna družba. Izrazil je Po v.lz svojih koren e9a razvila pravcata »Evropa v malem«, v kateri bo vsakdo P, rih b0 _ . ,.n' v razpravi pa je bilo slišati tudi drugačna predvidevanja, dvem-, ,Vr|ina ponedlvi, v sl°venski Istri povsem prevladal večinski živelj, flanir krajšima f,im,, ove9a večera v Peterlinovi dvorani pa je bila namenjena delav. Kulturnega ki,H/f nTa ekološko tematiko, ki sta delo ene izmed vidnejših zUje ® Marije VonHv n stra' 'n sicer pisateljice in mnogostranske kulturne trpin*ae.snaženost v Prvi.™a naslov »Bo ta svet še človekov dom?« in prika- stev j nie živali, Kot ■ ovem]i, drugi pa je »Molitev nekega psa« in obravnava ho Sta izraz nrniJ?* Povedala režiserka, sta filma nastala brez velikih sred-noge nhiiv8 ?°Per neodgovoren odnos do narave, ki bi lahko bil 9 oblike življenja, tudi za človekovo. °9ube: n za m: MSI o »krivičnih mejah« med Italijo m Jugoslavijo O zasedanju deželnega sveta sicer poročamo obširneje na 4. strani, vendar pa interpelacija misovskih svetovalcev o »krivičnih mejah« zasluži posebno omembo. Zahteva, da bi spremenili meje med Jugoslavijo in Italijo, sicer ni nikakršna novost, vsekakor pa je vsaj ekstravagantno sklicevanje te sile, ki z demokracijo ni v najboljših odnosih, na zadnje preobrate v vzhodnoevropskih državah. Namera, da bi združili Nemčiji, pravijo misovski veljaki, zapira obdobje druge svetovne vojne, zatorej, so izpeljali svojo »utemeljeno« zamisel, bi Gorica ostalo edino evropsko mesto, ki »so ga krivični mednarodni sporazumi razdelili v dva dela«. Zato predstavniki MSI sprašujejo predsednika deželnega odbora Biasut-tija, kako namerava poseči pri vsedržavni vladi, da bi »Gorico v celoti vrnili Italiji in da bi ponovno pregledali krivične mednarodne sporazume«. V okviru vsedržavne kampanje Šolarji na Alturi vsadili tri tisoč orehovih sadik V okviru vsedržavne pobude ministrstva za okolje in Skupin za ekološke raziskave »Projekt zelena mesta - milijon dreves v tisoč italijanskih mestih«, so včeraj tudi v Trstu zasadili okrog tri tisoč dreves. Šlo je sicer le za prvo akcijo, saj se bo sajenje nadaljevalo. Včeraj so šolarji osnovne šole Don Milani ter srednjih šol na Elizejskih poljanah in poimenovane Roli posadili drevesne sadike na tri tisoč kv. metrov velikem zemljišču pri šoli Don Milani na Alturi. »Gozdarskemu« podvigu šolarjev, katerim so priskočili na pomoč gozdni čuvaji, so poleg staršev prisostvovali tudi tržaški župan Richetti in podžupan ter odbornik za šolstvo Seghene. Sajenje dreves sta namreč omogočila Občina Trst in podjetje ACT, ki je poskrbelo za prevoz dreves in šolarjev na Al turo. Lajšanje bolečine osrednje vprašanje pomembnega simpozija Kako lahko danes na osnovi novih zdravniških spoznanj in farmakoloških odkritij lajšamo bolečine? To osnovno vprašanje so si zastavili udeleženci mednarodnega znanstvenega simpozija o terapiji proti bolečini, ki se je začel včeraj v našem mestu. Gre za vsakoletno srečanje ameriških in evropskih specialistov, ki ga prireja klub AIACE (Anaesthesia, Pain, Intensive Čare and Emergency). Glavni pobudnik pa je znani aneste-zist prof. Giuseppe Mocavero, ki dela v Trstu. Na prvem dnevu letošnjega srečanja so obravnvali predvsem dva izredno važna vidika: oceno o nevarnostih posega in oceno o nujnih pripravah na operacijo oziroma o terapiji pri nujnih posegih predvsem pri opeklinah. Danes bodo na simpoziju, ki bo trajal do sobote, osredotočili pozornost na uporabo najnovejših aparatov pri nadziranju raznih bolezni in na pojave kroničnih bolečin. V petek volitve odbora V Miljah vrh o upravnem sporazumu V Miljah so se včeraj sestale delegacije strank in svetovalskih skupin, ki so pred kratkim na lokalni ravni dosegle dogovor za upravljanje miljske občine po oktobrskih predčasnih volitvah. Prisotni so bili tudi pokrajinski in deželni voditelji KD, PSI, PSDI, PRI in Liste za Trst ter podžupan Seghene za Občino Trst, odbornik Rinaldi za Deželo, predsednik Tabacco za EZIT in predsednik Sklada za Trst Calandruccio. Krajevni voditelji so orisali vsebino upravnega sporazuma in poudarili nujnost sodelovanja drugih krajevnih uprav in ustanov. Pokrajinski in deželni voditelji strank so povsem podprli sporazum, izrekli priznanje miljskim kolegom ter izrazili nujnost, da bi Milje privedli iz izolacije, v katero jo je po njihovem pahnila komunistična partija. Obljubili so tudi angažiranje na vseh ravneh, da bi bil projekt za relansiranje Milj uspešno realiziran. Nov občinski odbor bodo izvolili na petkovi seji miljskega občinskega sveta. Novi župan bo, kot je znano, socialist Jaco-po Rossini, ki je bil pred nedavnim imenovan za predsednika Tržaške krajevne zdravstvene enote. Vse kaže, da bo Rossini ohranil obe pomembni funkciji, ki po formalni plati nista nezdružljivi. Nova večina v Miljah bo v občinskem svetu razpolagala s 16 glasovi na skupnih trideset. Lista Frausin, ki bo po štiridesetih letih prešla v opozicijo, ima po oktobrskih volitvah 12 svetovalcev, ostali dve mesti pa pripadata misovcem in zelenim. Zapustil nas je naš dragi Ivan Verša (JUKO) Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 14. uri iz krminske mrtvašnice v cerkev v Medejo. Žalostno vest sporočajo žena Viktorija, hči Sonja z možem Rudijem in hčerko Eliso, brat Srečko z družino in ostalo sorodstvo. Prosek, Medeja, 22. novembra 1989 Zapustila nas je naša draga Marija Petaros vd. Žagar (STRAHOVA) Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo hči Marija, sestra Guštinca in ostalo sorodstvo. Namesto cvetja, na željo pokojnice, darujte v dobrodelne namene. Bazovica, 22. novembra 1989 KD Lipa izreka iskreno sožalje pevki Mariji Žagar ob izgubi drage mame. 22. 11. 1985 22. 11. 1989 Ob 4. obletnici smrti dragega Josipa Miliča (PEPIJA) se ga z ljubeznijo spominjajo žena, sin, hčerka in ostalo sorodstvo Opčine, 22. novembra 1989 Ob smrti Stanka Zidariča izreka iskreno sožalje svojcem sekcija VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. Vtisi z obiska onstran »Velike luže« Ansambel Zvezde je opravil uspešno turnejo po Kanadi mm Uradni posnetek ansambla Zvezde Tega, da hodijo naši zbori in ansambli na razna gostovanja v tujino, smo že vajeni. Ko pa gredo na gostovanje kar »čez Lužo«, je to seveda že dogodek, ki mu moramo posvetiti nekaj več pozornosti. Že lani je bil pevski zbor Vesela pomlad z Opčin na gostovanju v Kanadi. Z njim je bil tudi glasbeni ansambel Zvezde, ki je prav v tem času opravil še samostojno turnejo po raznih krajih Kanade. Kako je bilo na tem gostovanju pri slovenskih izseljencih, koliko časa je trajalo, kako so se člani ansambla počutili in s kakšnimi vtisi so se vrnili domov, so bila vprašanja, ki smo jih zastavili v glavnem pevki in članici ansambla Lučki Čač, po telefonu pa še vodji ansambla g. Tonetu Pohajaču.. »Naš ansambel šteje šest članov. Toda poleg nas so bili na gostovanju še drugi, družinski člani in prijatelji, tako da nas je na pot odšlo kar 13. Do Milana smo se 15. septembra odpeljali z avtobusom, nato od tam z letalom do Londona in od tod ponovno naprej do Vancouverja pravtako z letalom. Kar 13 ur je trajal ta del potovanja, a vsem je bilo tako lepo in prijetno, da nismo niti občutili časovnih sprememb in smo se veseli in nasmejani prikazali iz letala našim gostiteljem, predvsem g. Valentinu Batiču, ki so nas potem v glavnem vodili v kraje Prince George, Calgary, Edmondom, Toronto in Fer-vield, kjer smo imeli v tri tedne trajajočem gostovanju kar lepo število koncertov in nastopov.« Koncerti in nastopi so povsod dobro uspeli. Obiskovalcev ni manjkalo in povsod so bili presrečni, da slišijo domačo glasbo, slovensko pesem in besedo. »Igrali smo nekatere najbolj znane Avsenikove melodije, pa skladbe Slaka, ki jih tam še najbolj poznajo, Kovača, pesmi Alpskega kvinteta in še druge. Najbolj jim je bila morda pri srcu pesem V dolini tihi, ki poje o domovini. Nastopali smo v glavnem ob petkih, sobotah in nedeljah. Ob nedeljah smo peli in igrali tudi pri maši, potem je sledilo skupno kosilo, po njem naš koncert, nato pa smo igrali za ples in zabavo. Vedno smo nastopali v narodnih nošah, kot je pač to naša navada.« Slovenci tam v glavnem dobro živijo. Imajo lepo urejene domove, kjer so posamezne družine tudi gostile člane skupine in ostale spremljevalce. »Ljudje so bili izredno gostoljubni. Povsod smo se počutili kot doma in ko smo si kasnje skupaj ogledovali diapo- zitive in fotografije s tega potovanja pri Marku Arduinu, članu Tržaškega okteta, smo po telefonu poklicali nekaj družin, pri katerih smo stanovali. "Vrnite se zopet k nam," so nam po telefonu dejali, "brez vas je tu pri nas vse bolj pusto in prazno."« Slovenski izseljenci imajo v krajih Kanade, ki smo jih že prej omenili, svoja društva in krožke. Ponavadi so sedeži teh društev na nekakšnih farmah; zato jim tako tudi pravijo. Tu imajo dvorano, pa še prostore za družabnost tudi na prostem. Gostovanje je bilo sicer naporno, a vendarle ne tako, da si ne bi pevci in ostali udeleženci potovanja še marsikaj zanimivega ogledali, predvesm prelepe naravne parke. Ansambel Zvezde, ki ga poleg Lučke Čač sestavljajo še Robert Vitali (hr-monika), David Vidali (pevec), David Lenisa (klavir), Franko Tavčar (kirata) in Mario Garavello (bas kitara), je začel delovati aprila 1976. Od tedaj je imel lepo število nastopov doma, gostoval pa je tudi v Celovcu, pri slovenskih izseljencih, v Švici, Parizu, Berlinu, na Švedskem in v Rimu. Kot rečeno je bil lani na gostovanju v Kanadi in če bodo obljube držale, se bo najbrž tja še vrnil. Medtem ko so člani ansambla peli in igrali ter zabavali poslušalce, je imel g. Pohajač razgovore z raznimi predsedniki in predstavniki društev in krožkov. »Mi smo jim povedali, kako živimo in kaj delamo, oni so nam povedali o svoji dejavnosti, predvsem pa o navezanosti na domovino, ki jo mnogi tudi redno obiskujejo.« Vtise in slike s tega potovanja bodo člani ansambla Zvezde prikazali prav gotovo še raznim tukajšnjim društvom. Prav te dni so bili v gosteh pri Sv. Ivanu, gotovo pa bodo dobili še kakšno vabilo. »Mislim, da so takšna gostovanja lepa spodbuda za vse člane te skupine. Že do sedaj so vedno radi peli in nastopali, sedaj pa bodo to delali s še večjim veseljem,« je dodal g. Pohajač. NEVA LUKEŠ ■ Občina Milje obvešča, da je treba tako, kot predvideva veljavni pravilnik o otroških jaslih, predložiti prošnje za sprejem v jasli za mesec januar 1990 v roku do 30. novembra letos. Prošnje sprejemajo v uradu za šolstvo Občine Milje, Trg republike št. 4. kino ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen- te, i. R. Wiliams. ENCELSIOR - 16.45, 22.15 Johnny il bel-lo, i. Mickey Rourke. ENCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 16.45, 21.45 Non desiderare la donna d'altri, r. Kryzstof Kieslowski. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Non guar-darmi, non ti sento, i. Gene VVilder, Richard Pryor. NAZIONALE II - 16.20, 22.15 Emanuelle e i piaceri bestiall, □ □ NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Turner e il casinaro, i. Tom Hanks. NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Skin Deep, il piacere e tutto mio, r. Blake Edvvards. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Black Rain - Pioggia sporca, i. Michael Douglas, □ MIGNON - 16.00, 22.15 II portiere di notte, r. Liliana Cavani, i. Dirk Bogar-de, Charlotte Rampling, □□ EDEN - 15.30, 22.00 Teresa Orlovvski, la luria del sesso 5, pom., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.15 Batman, i. Jack Nicholson, Kim Basinger, Michael Ke-aton. LUMIERE FIGE - 17.00, 22.15 L'ultima Salome, r. Ken Russel, □ □ ALCIONE - 17.00, 22.15 Homer e Eddie, i. John Belushi, □ RADIO - 15.30, 21.30 Rapporti carnali di gruppo, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava FRANCA VOZLA - slike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA. V galeriji Cartesius bo od sobote, 25. t. m., ob 18. uri do 7. decembra na ogled razstava slikarja Carmela VRANICHA. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. V dvorani Franco na sedežu Nadzor-ništva za umetniške dobrine na Trgu Libertš je na ogled do 30. t. m. razstava igralnih kart pod naslovom »Dve stoletji igralnih kart«, ki jo je pripravilo tržaško podjetje Modiano. Urnik: vsak dan razen ob praznikih od 9. do 13. ure. V kulturnem centru VOLTAIRE - Trg S. Giovanni 3 - je do 24. t. m. na ogled fotoorafska razstava Alessandra MLAC-HA. V Palači Costanzi je do 5. decembra odprta fotografska razstava znanih tržaških mojstrov VVULTZ. V galeriji Juliefs room - Ul. della Guardia 16 - je na ogled razstava ANGELA PRETOLANIJA. Razstavo je pripravila Skupina 78 v sodelovanju z galerijo Cristine Busi iz Chiavarija. Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatra Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Danes ob 16. uri (red sreda) ponovitev predstave gledališča Teatra di Roma z Goldonijevim delom UNA DELLE ULTI-ME SERE DI CARNOVALE. Režija Mau-rizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. V soboto, 2. decembra, ob 20. uri bo v gledališču Verdi premiera opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 predstava bocenskega Stalnega gledališča LE SMANIE PER LA RIVOLUZIONE. Režija Luca De Fusco. Nastopajo Gianrico Tedeschi, Vittorio Franceschi, Angela Cardile. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča. Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. koncerti Societš dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila JASMINKA STANČUL. Ul. sv. Frančiška 20 vas vabi jutri, 23. t. m., ob 18. uri, na predstavitev nove grafične mape Marjana Kravosa z uvodnim tekstom dr. Giulia Montenera gledališča prispevki NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za slovenski jezik obvešča, da bo danes, 22. t. m. začela delovati JEZIKOVNA POSVETOVALNICA v Ul. sv. Frančiška 20/1 tel. 040/774333 Urnik: vsako sredo 17.00 - 19.00. razna obvestila Mladinska skupina Finko Tomažič organizira 6. LOV NA ZAKLAD. Zbirališče in vpisovanje v nedeljo, 3. decembra, od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri kalu. Informacije ob sredah od 21. do 23. ure na tel. št. 226446. SKD Vigpred prireja TEČAJ standardnih in latinskoameriških plesov za odrasle pod vodstvom Davida Poljšaka. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 201102 od 19. do 21. ure, najkasneje do 26. t. m. očeta daruje družina Jogan 25.000 i Sklad Mitja Čuk in 25.000 lir za popra lo Ljudskega doma v Trebčah. ta V spomin na brata in strica Bog Guština darujejo sorodniki 50.000 m MePZ Rdeča zvezda. ,jt;e Ob 10. obletnici smrti malega M daruje družina Silvano Čuk 50.000 h odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. ^ Anici v hvaležen spomin daruje Sosič 50.000 lir za odkup sedeža SK Mitja Čuk. . Hanjje V spomin na Anico Škerlavaj dar družina Sosič 50.000 lir za odkup sed6 Sklada Mitja Čuk. jca V spomin na Anico Milič iz Zagra darujeta Marija in Milan Milič 20.000 za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Ernesta Bellafontano rujejo Andolškovi 50.000 lir za OPZ sela pomlad. .*ne V počastitev spomina drage sestri ^ Anice Škerlavaj daruje Mira Fond _ družino 50.000 lir za cerkev sv. Jernej Opčine. Ha. Ob 4. obletnici smrti moža Pepija ruje Marija Milič 50.000 lir za vzdržev nje spomenika padlim v NOB v Bn Namesto cvetja na grob Ivane FaP°lgi daruje Justina Racman (Gročana 20.000 lir za KD Krasno polje - Groc V spomin na Vincenca Rapotca °“' letnici smrti daruje Justina Facn/ (Gročana 281 20.000 lir za KD Krasno P (Gročana 28) 20.000 lir za KD Ije - Gročana. t. V spomin na Andreja Pečarja m £ ,g ka Žagarja darujeta Štefanija in K Kalc 20.000 lir za Pogrebno podp°r društvo v Bazovici. , da. V spomin na pok. Andreja Pečarja ruje Marija Žagar 20.000 lir za Pogre podporno društvo v Bazovici. Glasbena matica Trst - koncertna abonmajska sezona 1989/90. V torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SLOVENSKI MADRIGALISTI, dirigent Janez Bole. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat od četrtka, 23. t. m., dalje in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. včeraj-danes Danes, SREDA, 22. novembra 1989 JEZDIMIR Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 1.14 in zatone ob 13.34. Jutri, ČETRTEK, 23. novembra 1989 RAVIMIR PLIMOVANJE DANES: ob 5.47 najvišja 36 cm, ob 12.56 najnižja -22 cm, obi 18.20 najvišja 2 cm, ob 23.25 najnižja -19 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1018 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jessica Laudicina, Fi-lippo Macorig, Marko Iscra Škerl, Danjel Zaccaria. UMRLI SO: 80-letni Antonio Tugliach, 77-letna Anna Gallo, 78-letni Giuseppe Roda, 76-Ietni Giuseppe Horvath, 76-let-na Virginia Biagi, 84-letna Caterina Ten-cich, 88-letna Maria Bratos vd. Bubini, 41-letni Nevio Caselli, 65-letni Luigi Scrazzolo, 86-letna Maria Peteros, 86-let-ni Domenico Spilotto, 76-letna Angela Surace, 84-letna Antonia Kobal, 80-letni Giulio Kočevar. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. novembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE, Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Uniti 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg UnitA 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Danes praznujeta srebrno poroko MIRANDA in GENIO BANDI. Vse najboljše jima želijo Rosana, Maksi in Jasna Komar. V Prebenegu slavita danes 25-letnico poroke MIRANDA in EVGEN BANDI. Da bi še dolgo let trdno vztrajala na bodičasti poti vzajemne ljubezni in potrpežljivosti ter v krogu svojih dragih dočakala še višje jubileje jima želijo prijatelji. Danes praznuje v Lakotišču naša LARA 22. rojstni dan. Vse najboljše, zdravja in sreče v življenju ji želijo vsi, ki jo imajo radi, posebno pa mama, oče, nona in tete. Danes goduje in praznuje visok jubilej CILKA MAAR iz Boršta. Še veliko takih dni ji želita priljubljena vnuka Federica in Alex. Enotna komisija za socialno-zdrav-stvena vprašanja borcev, aktivistov in vojaških invalidov NOV v Trstu obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je do 20. decembra odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1990. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov Osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B, in Zveza vojnih invalidov NOV, Ul. Čicerone 8/B. razne prireditve KD Lipa vabi v petek, 24. t. m., na srečanje s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem na temo: SAMOVRED-NOTENJE IN UČNA USPEŠNOST. Predavanje bo ob 20.30 v Bazovskem domu. ZSKD in KD I. Grbec - Skedenj priredita v društveni dvorani v Skednju v petek, 24. novembra, ob 20.30 VEČER LJUDSKIH PESMI - koncert MePZ Primorec - Tabor - Trebče - Opčine ter 1. večer prireditev ob nabiralni akciji za ustanovitev LUDOTEKE v Skednju TISOČ RADODARNIH ROK ZA VESELJE OTROK. Vabljeni! KD Rdeča zvezda in ansambel Lojze Furlan pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabita na narodnozabavni večer GLASBA TREH DEŽEL, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo: ansambel Korenika iz Avstrije, ansambel Lojzeta Furlana iz Zgonika, ansambel Jožeta Burnika z Nadjo Fabris in Bracom Korenom, ansambel Heimatland Echo iz Avstrije, ansambel Jasmin, citrar Miha Dolžan, oktet bratov Pirnat, harmonikar Jožko Vidergar, imitator Sašo Hribar in profesor za šale Žare iz Ljubjane. Program bo povezovala televizijska napovedovalka Mojca Blažej - Cirej. V Domu A. Sirka v Križu bo v petek, 24. t. m., ob 20.30 VEČER POSVEČEN JADRALNEMU PADALSTVU. Sodelovali bodo Peter Regent, Martin Starc, Slavko Bezin in Ivan Milič. Prireditelja sta Skdanc in kriški pustni odbor. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 25. t. m., na VEČER Z NASLOVOM BERLINSKI ZID SE RUŠI. Predvajali bomo film "Berlin: izbira svobode" (Berlino: opzione zero), igrata Martin Sheen in Sean Penn. Uvodno besedo o tej problematiki bo podal prof. Aleš Brecelj. Začetek ob 18.30. izleti Radio Opčine organizira skupaj s turistično agencijo Globtour božične in novoletne počitnice na otoku Cipru. Vse informacije dobite na Radiu Opčine, tel. 212658, od 9. do 11. ure. mali oglasi UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA lekcije italijanščine. Tel. na št. 274 ob urah obeda in vprašajte po Eleni-^. ali sprejmem v najem Ffiz®r -3 salon v okolici Trsta. Tel. 200605 od KUPIM ali do 15. ure in od 19. ure dalje. -e IŠČEM v najem opremljeno stanova J za angleško družino na Opčinah okolici. Tel. 228390. il£ INŠTRUKCIJE latinščine za 4. letn* znanstvenega liceja nujno rabim-na št. 70377 v jutranjih urah. n OSMICO je odprl Milič v Zagradcu st-OSMICO je odprl Jožko Colja - Sam torca 21. ria; V NABREŽINI je odprl osmico USOJ' Toči belo in črno vino. TRGOVSKA FIRMA import/exp°rt s s dežem v centru Gorice takoj zap računovodjo z večletno prakso. P°9 ji: dobro znanje finančno-uvozn°/ voznega poslovanja v računovods ^ in bankah. Interesente naprošam0' nujno pošljejo curriculum vitae na ^ ravo Primorskega dnevnika, UL Maggio 1, 34170 Gorica, pod 511 "GODIGO". , orj NUDIMO vam možnost prihranka v nakupu pohištva, ugodni ROS0!*' J,jti sebno za tiste, ki nameravajo »G pohištvo na novo ali zamenjati sta roku dveh let. Tel. (040) 44294. . g PRODAM računalnik ZX spectrum z registratorjem, dvema jojstick 140 igric na kasetah in tri knjig6 vodili jezikov basič in logo. L ^ tudi zamenjam ali odkupim računa amiga 500. Telefonirati na upravo ^ morskega dnevnika v Gorico n (0481) 533382 v jutranjih urah. Tej. PRODAM ape 500 v dobrem stanju-na št. 220189 ob večernih urah. b. FIAT 126 personal, letnik 1977, tnal ^ ljen, držan v garaži, prodam-639536. .. jC/79 ALFA SUD sprint veloce 1,5, letnik dobro ohranjen, edini gospodar, dam. Tel. 64813. . nyca LESENO POSTELJICO od novoroj6 0 do pubertetnika, odlično ohra prodam. Tel. 639536. Potovalni urad AUROR^ prireja za novoletne praznike- od 27. dec. do 5. jan. -GKOK in P ATT A Y A. 1.490.000 lir od 29. dec. do 5. jan. -(Hammamet). Cena 655.000 y„ od 29. dec. do 1. jan. - MAL ŠINJ. Cena 256.000 lir in še SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m., avtobusni izlet v Istrske Toplice. Na sporedu bo vzpon na Zrenj (472 m) in spust v Oprtalj. Izlet vodi Mario Milič, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad, tel. 767304) še danes, 22. t. m. Zbirališče je ob 7.30 pred tržaško sodno palačo. Vabljeni! menjalnica______________________ FIXING BANKOVCI ____TUJE VALUTE____ MILAN TRST Ameriški dolar..... 1338- 1330.— Nemška marka....... 736,600 734.— Francoski frank.... 216,260 214.— Holandski florint ... 652,890 650. Belgijski frank.... 35,085 34,500 Funt šterling..... 2105,700 2080,- Irski šterling..... 1947,100 1935,— Danska krona....... 189,560 186.— Grška drahma....... 8,158 7,700 Kanadski dolar..... 1144,800 1110.— od 17. do 28. febr. - INDIjA lD NEPAL - Cena 2.890.000 hr Informacije in vpisovanja P _ Potovalnem uradu AUK Ul. Milano 20 - tel. 60261. 21. n- fixing TUJE VALUTE MILAN Japonski jen ......... ^’2cn Švicarski frank..... 82^n , Avstrijski šiling... l04'^n Norveška krona...... ^4 Švedska krona....... 208,800 Portugalski eskudo • , '457 Španska peseta ....... ^'500 Avstralski dolar.... 1042,5 JEcuoslov: 1504.1°° *gr 9,100 824-"' 104-'' 2S° I?ž° BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele,:|iaeDomi“3i:6?! Agencija D 4,1 Agencija Golfari (KD) o reformi televizije RIM . - Treba je odstraniti omeji- UJ reklamnih dohodkov za RAI in _ Variti drugačen mehanizem, ki bo j^svičneje urejal porazdelitev rek-k prihodkov. Tako meni demo-tpr anski senator Cesare Golfari, kari/611111 je vodstvo KD poverilo nalogo, al PriPravi osnutek stališča stranke y de reforme televizijskega sistema. k ki je podrobno proučil za- v nski osnutek ministra Mammija, je t„P09ovoru z novinarji pojasnil, da raPne*ina vprašanja, ki jih je treba vP -*asniti, zadevajo porazdelitev frek-in nc.' Problem RAI, krajevne postaje dp' U,ePe proti trustom. Golfari je (g ad da se bo KD na tej osnovi odlo-nj ® ln bo nato šla enotno na sooča-ru Z v^adnimi partnerji. V tem okvi-0^e Golfari tudi kritiziral zakonski je utek ministra Mammija. Mammi kPo njegovi oceni sicer opravil veli-k delo, s svojim zakonskim osnut-sto' P8 *e pripravil fotografijo ob-?-.,iecega, medtem ko bi moral novi om °n 0 e*^m predvideti norme, ki naj nogočijo večji pluralizem. anGolfan se očitno zaveda, da bi nje-niP ° stali5če lahko botrovalo nadal-Zg zavlačevanju, medtem ko časa 2j:jPriPrav° zakona o radiu in televi-z 111 več veliko. Zato je v pogovoru Kd °VlnarF večkrat poudaril, da se g0-P°glablja v probleme, da bi orno-naa i °dobritev zakona, ker noče alnjega zavlačevanja. QQ,®danji duopol RAI-Berlusconi po dPiaariievem mnenju ne omogoča Zat ns^e9a pluralizma in je treba ,-m ‘Oblikovati mehanizme, ki bodo latnčiii zadeva Predla, obstoj krajevnih postaj. Kar reklamni prihodek pa Golfari k0t"™ga, naj bi tudi za RAI veljala ti ®dino pravilo omejitev zasičenos-Tv 0s*-aiem pa naj bi bila državna neir,Sy°^°dna' da posega na reklam-kti. trgu. V tem okviru je bil demone g9115*1-* senator kritičen do nadzor-q0.Tar*ainentarne komisije, ki po nje-van- °neni ni sposobna jamčiti delo-Za , . * in postaja cokla v naporih slu^Veijavitev državne televizijske Ameriške nanizanke na italijanskih TV RIM — Ljubitelji ameriških nanizank bodo danes spet prišli na svoj račun. Canale 5 namreč spet predlaga gledalcem priljubljeni nanizanki Dallas in Dy-nasty, ki sta dosegli že rekordno število nadaljevanj. Dallas je namreč že pri enajsti seriji nanizank, Dynasty pa pri osmi. Dallas se bo v tej novi seriji prilagodil novim mednarodnim odnosom. Prizorišče dogajanja bo tudi Evropa, še zlasti pogosti gostje pa bodo protagonisti Dallasa v Moskvi. Družina Eving osvaja Moskvo, perestrojka in glasnost pa ne prodirata med naftne mogotce, protagoniste nanizanke. Sicer poznavalci napovedujejo, da se bo »hudobni« J. R. oženil v drugič, njegova prva družica Sue Ellen pa bo najbrž dokončno zginila s prizorišča. »Televizijsko« smrt napovedujejo tudi za Lindo Evans, ki je v Dynastyju igrala Blakovo ženo. Igralki Stephanie Bachman pa so naložili nelahko nalogo, da se kot Sable Colby v zlobi kosa s perfidno Alexis, kateri s pridom posoja svoj obraz in telo Joan Collins (na sliki). S ponedeljkom pa bo na drugi mreži RAI po daljšem premoru spet v oddaji nanizanka »Loving« ali v italijanskem prevodu »Quando si ama«, ki je v lanski sezoni opoldan priklicala pred ekran skoraj pet milijonov gledalcev. Dva tedna bo RAI oddajala ponovitve poletne serije nanizanke, da bodo gledalci »spet doma« v ljubezenkih zapletih v družini Alden, nato pa se bodo ljubitelji žanra lahko raznežili ob novih ljubavnih avanturah protagonistov nanizanke, v kateri dejansko kraljuje ljubezen. ________Ženska in njena stvarnost bredaPahor w Število splavov upada V skladu s staro modrostjo, ki uči, da ni vse slabo zlo, so tudi polemične razprave o uporabi tako imenovane tabletke naslednjega dne imele pozitivne učinke. Pristojni organi so namreč pripravili in predstavili javnosti statistični pregled o izvajanju zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Številčni podatki, ki so jih zbrali na ministrstvu za zdravstvo, so neizpodbitno dokazali, da število posegov za prekinitev nosečnosti v javnih zdravstvenih strukturah iz leta v leto upada. Še enkrat je bila tako dokazana trditev, da ustrezna zakonska ureditev nekega vprašanja prispeva k reševanju tega vprašanja, nikakor pa ne sili ženskih množič, da bi se lahkomiselno posluževale tega zakona. Ob tej je poročilo ministrstva za zdravstvo potrdilo še eno staro resnico: zakon št. 194 (o prostovoljni prekinitvi nosečnosti) pa ni rešil prav tako perečega vprašanja o kontracepciji. V povprečju je za italijanske državljane obeh spolov in različnih starosti uporaba kontracepcijskih sredstev še vedno precejšnja skrivnost, saj je metoda »coitus interrup-tus« zdaleka najbolj uporabljen način, s katerim se italijanski pari s spremenljivo srečo skušajo izogniti nezaželjenim zanositvam. Večina žensk, ki se zateče k zakonu št. 194, je namreč izjavila, da s partnerjem uporabljata edino ta precej nezanesljiv preventivni ukrep. Vendar pa v tem italijanski pari poslušajo nasvete katoliške Cerkve, ki je glede spolnosti in načrtovanja rojstev še zelo vezana na dogme iz preteklosti. Prav ihta, s katero se je sedanji papež spravil na zakonsko ureditev pravice do prekinitve nosečnosti in učinkovitejše informativne mreže o kontracepciji, je med glavnimi razlogi, da se v Italiji glede tega vprašanja ni veliko spremenilo. Sicer pa pregled o izvajanju zakona št. 194 oziroma analiza uporabnic tega zakona vzporejata Italijo z državami vzhodne Evrope. Poročilo zdravstvenega ministra namreč doka- zuje, da je kar 65% žensk, ki zaprosi za prekinitev nosečnosti, poročenih, medtem ko je neporočenih 31,7%. Ob teh podatkih je treba sicer še vedno upoštevati dve dejstvi: zaradi težav pri izvajanju zakonskih predpisov, za kar nosi predvsem krivdo množično zatekanje k pravici do oporekanja zakonu, veliko žensk splavi v privatnih klinikah, v katerih se javni oporečniki proti ustreznemu plačilu pokorijo zakonskih določilom, v porastu pa so tudi »potovanja« v tujino, kjer si italijanske ženske lažje, in včasih celo ceneje kot v italijanskih privatnih klinikah, priborijo pravico do posega. V posebnih težavah pa se velikokrat znajdejo mladoletnice, ki prav gotovo zasedajo veliko mest na tajnih seznamih o mazaš-kih splavih. Glede števila javno prijavljenih splavov gre v prvi vrsti poudariti, da njihovo število stalno upada in da je s skupnih 234.801 iz leta 1983 lani pristalo na 179.173 opravljenih posegov. Po prvih podatkih naj bi tudi letošnji dosedanji izračun sledil trendu iz prejšnjih let. Če primerjamo samo podatke iz leta 1987 z lanskim izračunom, potem moramo povedati, da se je v enem letu število opravljanih posegov znižalo za 3,5%. Med deželami, v katerih so opravili največ posegov, je na prvem mestu še vedno Lombardija, vendar pa je bil začuda v Apuliji odstotek med opravljenimi splavi in ženskami v rodni dobi najvišji. Glede obeh izračunov pa je dežela Furlanija-Julijska krajina nad vsedržavnim povprečjem. Ob objavljenih številčnih podatkih, za kar smo vsi lahko hvaležni novemu ministru za zdravstvo De Lorenzu, kajti njegov predhodnik, Donat Cattin tega dela svojih zadolžitev ni opravljal tako vestno kot na primer kontrolo nad bolnišnicami, v katerih so kolikor toliko redno opravljali po zakonu predvidene posege, pa se je minister zavzel še za izvajanje tistega dela zakona št. 194, ki govori o kontracepciji. I jijjjjjjjjjjjijjiijjjjjjjjjj današnji televizijski in rajski sporedi 1 iii iiliiillllili St RAI 1 9.2! Aktualno: Uno mattina lO in i;an-; Santa Barbara 1040 xD,nevnik 11-55 x,riete: Ci vediamo 1.2.05 y.reme in dnevnik Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in 13.30 K19110 l4.io pn®v.nik in tribuna l4.2o T. , rika: Fantastico Bis °k. oddaja: Kvarkov 15.00 oT 15.30 h vtta šola to “lerafura " Novecen- 17.55 doro 18-05 MaParlamenta r aizanki: Santa Barba-2 laZg ''1® E proibito bal- (j^manahl vreme in 20.30 FueVnik fritt11;, ^a banda delle ZDa1® di mele (pust., „ McF 1979' r' Vincet 22.00 vELVfeety> ca 6te' bambini, musi- 23.05 n“° 121451 Ben?- v sredo; košarka 24.00 n 15 N0Čna;Italiia' tenis 0'30 RubrikanMnik dintorni' Mezzanotte e RAI 2 7.00 8.30 9.30 10.00 13.00 13.15 14.15 15.00 17.00 17.10 17.30 18.20 18.35 19.30 19.45 20.25 22.20 22.30 22.40 Otroški variete: Patat-rac, nato risanke Nanizanka: Cuore e batticuore Lepote Zemlje (2. del) Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e Dnevnik - ob trinajstih Rubrika: Diogenes Nanizanka: Capitol Film: Erano nove celibi (kom., Fr. 1939, r-i. Sas-ha Guitry) Vesti iz parlamenta Odprti prostor Variete: Videocomic Dnevnik - šport Nanizanka: Miami Vice - Cosi e Miami Rubrika: Rosso di sera Dnevnik, šport, vreme Nogomet - tekme za pokal UEFA Dnevnik - nocoj, posebnosti TG speciale Dnevnik, vreme, horoskop Film: ... solo guando rido (kom., VB 1968, r. Basil Dearden, i. David Hemmings, Richard At-temborough) RAI 3 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Napoli sta-gione dell anima, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 O znanosti in poeziji 15.30 Šport: hokej na ledu 16.00 Videofragmenti 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri -Giochi di frontiera, 17.45 Vita da strega 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik, vreme, deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Film: La gatta sul tetto che scotta (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i,-Elizabeth Taylor, Paul Newman) 22.20 Dnevnik - nocoj 22.25 Raziskava: La saga del caro estinto 23.25 Drobci 24.00 Nočni dnevni 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 TV Koper 10.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja Camel Trophy, 10.40 Osmi dan, 11.20 izobraževalna oddaja Merilni dajalniki 11.40 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.) 18.20 Video strani 18.25 Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Kako sta si mački kupili televizor, 18.30 lutkovna igrica Zvezdica zaspanka (1. del) 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Film tedna: Pesem za Evropo (dram., VB 1985, r. John Goldsmith, i. David Suchet, Maria Schneider) 21.45 Dnevnik in vreme 22.00 Kronika 19. izredne konference ZK Vojvodine 22.20 Svet poroča 23.20 Video strani 11.30 SP v odbojki: Italija-Se-verna Koreja (posnetki) 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - argentinsko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks (pon.) 17.15 Rubrika: Obiettivo sci 18.15 Wrestling Spotlight 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji 20.30 Košarka NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Tednik: Magazine 22.30 SP v odobojki: It.-Sev. Koreja (posnetki) 24.30 Nočni boks (vodi Rino Tommasi) RTV Ljubljana 2 18.30 Studio Maribor 19.00 Izobraževalna oddaja: Kvaliteta življenja 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Športna sreda 21.30 Poročila 20.30 Opera: Ekvinokcij (Br-kanovič) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.): 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Revija ZPCZ 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu: 16.00 Mi in glasba: violinist Črtomir Šiškovič, pianist Igor Lazko in altistka Rieko Katsumata; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert; 20.35 Trobentar Stanko Arnold; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Operne melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno in Nočna glasba. 7.0( 9.0 fO.Oi !0.3 RETE 4_______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 17.00 General Flospital, 18.00 Febbre d’amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet -leggitima difesa 20.30 Film: Fermata dautobus (kom., ZDA 1956, r. Ho-ward Hawks, i. Marilyn Monroe, Don Murray) 22.20 Film: II magnifico scher-zo (kom., ZDA 1952, r. Howard Hawks, i. Cary Grant, Ginger Rogers) 0.15 Film: Bengasi 1941 (dram., It. 1942, i. Augus-to Genina, i. Maria Tas-nady) 2.15 Nan.: Ironside - Una maschera per morire ITAHA 1_______________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.25 Simon & Simon 12.25 Italijanske smešnice 12.30 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.20 Magnum P.I. 14.15 Variete: Smile 14.25 Deejay Television 15.10 Italijanske smešnice 15.20 Nanizanka: Batman 15.20 Filmske novosti 15.50 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.20 Italijanske smešnice 18.25 Nanizanke: A-Team, 19.25 I Robinson, 19.55 Cristina 20.30 Film: Puro cashmere (kom., It. 1986, r. Biagio Proietti, i Mauro Di Francesco, Paola Onofri) 22.25 Nanizanka: Zanzibar 22.55 Glasbena oddaja: Be Bop aLula 23.55 Italijanske smešnice 24.00 Filmske novosti 0.05 Dok.: Jonathan 0.50 Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari 1.50 Deejay Television OPEOH_________________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: Ad un passo dalla follia (dram., ZDA 1986, r. Lee Grant, i. Ray Baker, Mario Thomas) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Šport: Excalibur 23.15 Film: II guerriero fantas-ma (fant., ZDA 1984, r. Charles Band, i. Biroshi Fujika) TMC___________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: II giudice 10.45 Nad.:Terresconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nad.:79ParkAvenue 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: La vita vive d amo-re (dram., ZDA 1984, i. ChristinejLanti) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Košarka: Belgija-Italija 22.15 Nogomet - Pokal UEFA 0.15 Vesti 0.30 Film: Una ragazza molto brutta (kom., ZDA 1973, i. Jim Backus) TELEFRIULI___________ 12.00 Rubrika 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di HoIlywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Quei 36 gradim, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: II grande teatre del West 20.30 Rubrika o županu 22.00 Nan.: Orson VVelles 22.30 Jazz: Lino Patruno in Joe Venuti 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Zahteva misovcev po reviziji meje z Jugoslavijo Nesmiselna provokacija Uradna obsodba Občine Gorica Dokument, ki so ga naslovili misov-ski predstavniki v parlamentu z zahtevo vladi po ponovnem odprtju vprašanja vzhodne meje, zlasti kar zadeva ' združitev Gorice" so v političnih in upravnih krogih zavrnili in označili kot provokacijo ob skrajno neprimernem trenutku in kot sad nepoznavanja tukajšnjega položaja. Vest o misovskem predlogu je včeraj objavil italijanski dnevnik, včeraj je bila predmet komentarjev. O zadevi je bil sinoči celo, sicer brez prevelikega poudarka, govor v pokrajinskem svetu. Posredno je zadevo omenil Predsednik pokrajine Crisci v uvodnem ekspozeju, kjer je pozitivno ocenil velike spremembe v Vzhodni Evropi. "Ti procesi demokratizacije morajo biti za nas spodbuda, da z različnimi instrumenti, zlasti pa v okviru delovne skupnosti Alpe-Adria, ta dialog še okrepimo, začenši s Slovenijo, kjer se je proces demokratizacije pričel že pred časom." Direktno pa je pobudo misovcev omenil načelnik svetovalske skupine Maurizio Salomoni ter jo označil za provokacijo, izven vsake časovne in zgodovinske logike. Sicer pa je Maurizio Salomoni včeraj v imenu pokrajinskega vodstva stranke posredoval krajšo izjavo: "Gre za nerazumljivo zahtevo, ki ni v skladu s časom, ki nasprotuje smernicam zunanje politike naše države, ki je z Jugoslavijo, v Osimu dokončno določila državne meje. Če hočemo v korak s procesi, ki so v teku v Evropi, tako združevanje v okviru EGS, kakor prenova v državah vzhodne Evrope, je najbolj primerna pot, tudi za Gorico, delati za vsestranski razvoj in sodelovanje z našimi sosedi. Zato je treba odločno zavrniti provokacije, katerih cilj je vnesti nemir v odlične odnose med državama." Goriški župan Scarano je že včeraj pojasnil, kakšno je njegovo stališče do pobude misovskih predstavnikov. Gorico ni mogoče primerjati z Berlinom. Tu ni berlinskega zidu. Pokrajinski tajnik krščanske demokracije Roberto Grion meni, da je vprašanje meja bilo dokončno rešeno z Osimskim dogovorom. "To je moje in stališče krščanske demokracije. Mislim, da je to tudi stališče vseh strank ustavnega loka. Ni razlogov, da bi ponovno odpirali vprašanje, ki je bilo definitivno rešeno. Naša naloga je, da delamo za čim večje sodelovanje med narodi in državami." Zelo kategoričen je bil v svoji oceni pokrajinski tajnik socialistične stranke Luciano Pini. "Nesprejemljiva in nemogoča poteza. Meje so bile dokončno določene v Osimu, z dvostranskim dogovorom, ki ga morajo vsi spoštovati. Pobuda misovske stranke se mi zdi v tem trenutku kot zgrešen poskus, spričo zmede in težav v tej grupaciji, zbrati kakšen glas več od ljudi, ki živijo izven vsake stvarnosti." Deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin pravi, da se pobuda kvalificira že sama po sebi. Najbrž se misovci čutijo izrinjene iz družbenega dogajanja in hočejo s takimi štosi pritegniti pozornost. Sicer pa je slišati, da naj bi bila pobuda misovskih parlamentarcev avtonomna, brez kakršnega posvetovanja s krajevnimi predstavniki te stranke. Kdo ve! Interpelacija poslanca Renzullija Kod bo šla trasa avtoceste? Polemikam o trasi in gradnji avtoceste med Gorico in Razdrtim, pozorno in z dokašnjo zaskrbljenostjo, sledijo tudi v Rimu. Poslanec Gabriele Renzulli je te dni naslovil na Ministra za zunanje zadeve vprašanje glede ukrepov, ki jih namerava vlada izpeljati, da se preprečijo nadalnje zakasnitve glede gradnje avtoceste in ki bi bile nujne ob morebitni spremembi trase za to prometnico. Renzulli navaja kot vzrok interpelacije, da je v Ljubljani opaziti določene pomisleke, ki bi lahko pristojne oblasti napotili k izbiri drugačne trase od tiste, ki je bila predvidena po Vipavski dolini. Poslanec Renzulli se v uvodnem delu svoje pisne vloge sklicuje na nedavna srečanja in izjave italijanskega in jugoslovanskega ministra za prevoze v Trstu in na nedavni vrh predstavnikov štirih držav v Budimpešti. Zaskrbljenim reakcijam in obso bam vse demokratične goriške javn? ti zaradi provokacije fašističnih kol vodij se je sinoči pridružila uradna i java goriškega občinskega odbora, odločno zavrača potezo MSI. Izjava 5 glasi: Goriški občinski odbor izreka svoj nasprotovanje odvijanju manifestu0 je, ki jo je misovska stranka nap°v dalo tik ob meji, s sodelovanjem t}al višjih vsedržavnih predstavniko stranke, da bi od Jugoslavije zahtev li revizijo meja in da bi razpravljah vsebini zakona za zaščito slovensk manjšine. . v Goriška občinska uprava, ki ji le tolikih letih sodelovanja uspelo are ničiti na tej meji duh pomiritve in st pnosti, vidi v tej manifestaciji in p1 ju, kjer naj bi jo priredili, nesprejet ljivo provokacijo, ki ogroža sedanj dobrososedske odnose. Prav ti odfio so med drugim omogočili razvoj P°‘ tičnega vzdušja pri sosedih k iskanj' pluralističnih in demokratičnih obh evropskega navdiha. . B Zato vabi gospoda prefekta naj 0 morebitnem dovoljenju za zborovanj upošteva zgoraj navedeno zaskrbi/ nost. Podminister Nikaragve v Kulturnem domu Zborovanje v podporo zamisli o Parku miru Pred nocojšnjim koncertom "Tribute to Tommy Dorsey", ki ga bodo izvedli Big band RTV Ljubljana in pevska skupina New swing singers (koncert bo ob 20.30 v veliki dvorani), bo Kulturni dom v Gorici gostil popoldne javno manifestacijo v podporo projektu, da bi v Nikaragvi, v bližini južne meje te države s Kostariko, uresničili Park miru. Zborovanja, ki bo ob 18. uri v Kulturnem domu, se bo udeležil tudi nikaragovski viceminister za naravne dobrine Lorenso Cardenal. Predlog za ureditev Parka miru ima gospodarske, ekološke in politične razsežnosti. Eden med današnjimi perečimi planetarnimi problemi je gotovo postopno uničevanje gozdov. Vsa svetovna javnost pozna že dramatične razsežnosti uničevanja amazonskih pragozdov, nič manjši pa ni problem v državah Srednje Amerike. Še leta 1960 so se tropski gozdovi bohotili na 60 odstotkih površine srednjeameriških držav. Danes se je ohranila le še tretjina te gozdnate površine, ki se vsako leto zmanjšuje za nadaljnjih 4000 kvadratnih kilometrov (to pomeni več kot polovici dežele Furlanije-Julijske krajine). Da bi zaustavila pogubno uničevanje gozdov se je sandinistična vlada Nikaragve odločila, da se odpove gospodarski izrabi gozda v porečju Ria San Juan za pridobivanje lesa in širjenje živinoreje. Predel, ki obsega okrog 6000 kv. kilometrov bi poimenovali Park miru in bi tako postal zaščiten ter demilitariziran pas med Nikaragvo in Kostariko. Seveda pa so za to potrebna sredstva, ki so za šibko srednjeameriško državo preizdatna. Odtod predlog, ki ga bo danes v Gorici predstavil član nikaragovske vlade, da bi projekt uresničili z doprinosom mednarodnih demokratičnih sil in združenj naravovarstvenikov. Srečanje s Cardenalom prirejata krožek Rinascita in tržiški Odbor za Srednjo Ameriko, pristopile pa so številne druge sile od zelenih list in Lega Ambiente do sindikata CGIL, KPI, DP in združenja Italia-Nicaragua. ”Zgaga...“ na Radiu Val Danes ob 18. uri je na sporedu prvo nadaljevanje humorističnega besedila Miloša Mikelna "Zgaga Vojvodine kranjske". V skupni produkciji Gledališke skupine Gorica in Radio Vala Gorica (101 MHz) izvajata Barbara Rustja in Erik Bensa. Ponovitev prvega nadaljevanja v nedeljo ob 14.30. Na pobudo pokrajinske uprave od danes do 27. t. m. Glasbena prireditev Ali Frontiers o evropski obmejni ustvarjalnosti Danes se bo začel niz glasbenih prireditev, mednarodnega značaja, s pomenljivim naslovom "Ali frontiers". Prireja jih združenje More mušic iz Tržiča pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave in v sodelovanju z goriško in tržiško občinsko upravo ter kulturnim društvom Exit. Prireditve, ki bodo na sporedu od danes do 27. novembra, je podrobneje predstavil pokrajinski odbornik za šolstvo in mladinsko problematiko dr. Mirko Spazzapan. Namen glasbenih srečanj je predvsem prikazati goriškim ljubiteljem glasbe in mladini kaj se dogaja na glasbenem področju v t.i. obmejnih krajih, kjer se prelivajo in razvijajo različne kulture in narodnosti. Novembrska prireditev bo nekak prolog še kvalitetnejšega in obširnejšega prikaza evropskega mejaškega glasbenega ustvarjanja, ki bo na sporedu spomladi. Pobuda je, kot je slišati, naletela na veliko zanimanje tudi v italijanskih glasbenih in medijskih krogih. O dogodkih in koncertih bo vsak dan poročala državna radiotelevizija z intervjuji in raznovrstnimi tonskimi in vizuelnimi zapisi. O nastopajočih je na sobotnem srečanju s novinarji, podrobneje spregovoril član združenja More mušic Mau-ro Bertogna, ki je poudaril pomemb- nost te prireditve, ki naj bi postala tradicionalna in ki bi Gorico vključila v evropski krog naprednejših glasbenih podajanj. "Paket" Ali frontiers bo sestavljalo pet koncertov, fotografska razstava in predstavitev nove lp plošče skupine Magic. Prva prireditev bo danes ob 17. uri, ko si bo moč ogledati v prostorih pokrajinskega muzeja na gradu multimedialno fotorazstavo mladega umetnika iz Gradeža Denisa Tomasinija. Jutri, 23. novembra, ob 21. uri bodo koncertni del manifestacije o tvorili francoski glasbeniki skupine Art Mou-lu, ki bodo podali nekaj skladb francoske evolutivne pesmi. Naslednji dan bo ob 21. uri v prostorih pokrajinskih muzejev na gradu na sporedu nastop angleške skupine Third E ar Band. Naslov njihovega koncerta se glasi "Zrak, zemlja, ogenj, voda...". V soboto, 25. novembra, ob 11. uri bo okrogla miza na temo "Umetniška glasba kot izraz meje". Udeležbo so najavili številni kritiki in izvedenci specializiranih italijanskih glasbenih revij. Srečanja se bo udeležil tudi priznani glasbenik Harold Budd. Prav Budd bo v nedeljo, 26. t. m., ob 21. nastopil v deželnem avditoriju v Ul. Roma. To bo nedvomno izjemna priložnost, da se pobliže spoznano z Drevi koncert Big Banda RTV Lj Drevi ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici vrhunski jazz koncert "Tribute to Tommy Dorsey". Na izjemnem glasbenem večeru, ki ga prireja uprava Kulturnega doma ob 8. obletnici odprtja, bodo nastopili orkester Big Band RTV Ljubljana in skupina New swing singers, to je skupina, ki jo sestavljajo pevci New swing guarteta ter tri solistke. Drevišnji koncert je posvečen velikemu ameriškemu pozavnistu Tommyju Dorseyu. Uprava doma sporoča, da je na voljo le še nekaj prostih mest. Majhen zaplet na Pokrajini ob izvolitvi novega odbornika Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je prišlo do zamenjave odbornika: dosedanji odbornik za socialno oskrbo Franco Visintin je po dogovodu v večinski koaliciji prevzel predsedniško mesto pokrajinskega avtobusnega podjetja APT, na njegovo mesto pa je prišel prvi neizvoljeni na listi PSI Er-mes Dosso. Pri zamenjavi pa ni šlo vse po pričakovanjih večine, saj je pokrajinski svet sicer sprejel odstop Visintina ter vstop Dossa najprej v pokrjaisnki svet in nato v odbor, zataknilo pa se je pri glasovanju o takojšnji izvršitvi tega sklepa: predlog je podprlo 12 svetovalcev večinske koalicije, eden manj 0*1Tf-397333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO » Banca Agrtcda > Kmečka banka Gorica od potrebne absultne večine. Dosso bo tako kljub izvolitvi moral počakati na potrditev nadzornega organa in bo od-borniške posle predvidoma lahko prevzel komaj čez mesec dni. Pred glasovanji so svetovalci večine izrekli priznanje Visintinu za opravljeno delo in mu želeli uspehov tudi pri vodenju APT, iz vrst opozicije pa so leteli očitki glede sistema lotizacije oblasti med strankami, pri katerem so osebne sposobnosti upraviteljev postranskega pomena. Seja se je pričela s komemoracijami raznih v zadnjem času umrlih osebnosti ter posegi o nekaterih aktualnih problemih. Med interpelacijami bi omenili predlog republikanca Gandi-na, naj bi pokrajinski svet z resolucijo podprl prizadevanja za ohranitev ugodnosti iz zakona 26, ti. paketa za Trst in Gorico. Kot smo poročali te dni je zakon predmet ugovorov organov Evropske skupnosti. Predstavitev zbornika BRDA 88 Mladinski raziskovalni tabor BRDA 88, ki je potekal lani na območju šte-verjanske in sosednih občin v Brdih se bo danes formalno sklenil z objavo zbranega gradiva. V dvorani KD Briški grič na Bukovju bodo ob 20. uri predstavili zbornik BRDA 88. Izdala sta ga SLORI in Narodna in študijska knjižnica, uredil pa prof. Aldo Rupel. Dvojezično publikacijo na 130 straneh so natisnili v tisoč izvodih. Na goriškem valu Običajnim rubrikam se bodo danes pridružili poročilo o občnem zboru KD Sovodnje, zapis o prestavitvi knjige Leva Detele in knjige "La cultura slovena nel litorale" v Ronkah. Spregovorili bomo tudi o operi Tolminski puntarji ter o pevski reviji Cecilijan-ka. Oddajo bo zaključil pogovor s predstavnikoma Primotor kluba, Markom Rojcem in Albertom Kovičem. ob 20.30 na predstavitev knjižn® knjii' Jadranskega koledarja 1990, ki h° niči v Ul. della Croce 3. kino -3 Gorica 1-22.0° CORSO Danes zaprto. Jutri 18°° »Sesso, bugie e video tape«. VERDI 17.15-22.00 »Uattimo fu9ge” stia-VITTORIA 17.30-22.00 »Desideri li«. Prep. mladini pod 18. letom- Tržič nBČlNs*° TEATRO COMUNALE -GLEDALIŠČE Danes zaprto- EKCELSIOR Danes zaprto. Nova Gorica t <30^ SOČA - Nova Gorica 18.00 »D® edena ninje«, 20.00 »Moonstruck - mocornm// -rtO- zapr“ mesecom«. SVOBODA - Šempeter Danes Jutri 20.00 »Knez teme«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V ^1- tJl' Občinska lekarna v Stan cfz^l 91074. . 40497. V Milanu predstavitev knjig nove »italijanske« zbirke EstLibris ZTT Slovenska prevedena beseda v italijanskem svetu h ^ Milanu bo danes za slovensko kulturo pomem-,]nn dogodek. V okviru razstave Zakladi Narodne in je 1Verzitetne knjižnice iz Ljubljane, ki je od pretek-Car , na odprta v knjižnici Trivulziana v gradu Pr SJ| 1° Sforzesco, bo Založništvo tržaškega tiska v davilo svoj paket prevodov slovenskih avtorjev italijanščino, in sicer roman Alamut Vladimira kale a' Pesniško zbirko Fra il nulla e 1'infinito Sreč-g i>0s9vela, spominsko knjigo Crepuscolo Franceta alt • 'n knjigo esejev Trubar, Kosovel, Kocbek e Oh! sa9gi sulla letteratura slovena Marije Pirjevec. Bit' 111 na sporedu tudi okrogla miza z naslovom D 1 v slovenski književnosti, ki se je bodo udeležili n Ciril Zlobec, prevajalca Ezio Martin in Ar-Pih ' Bressan' Pr°l- Marija Pirjevec in vodja Knjiž-izdaj ZTT Marko Kravos. Dren 0^n^lvo tržaškega tiska bo italijanski javnosti v , ustavilo prve štiri knjige iz nove zbirke EstLibris, del '6Ia kodo izhajali prevodi slovenskih literarnih rtip -l eseJistična dela o slovenski književnosti in štirP • Protagonistih. Tržaška založba je pred kakimi v u1®1 l®!! izdelala celovit projekt za knjižne izdaje .danščini, pravi Miran Košuta, urednik Knjižnih itaL' ki se je ves ta čas ukvarjal s knjigami iz Vk|?lanskega paketa. V prvotni program so bile j: ledene tudi otroške izdaje, kasete in plošče, zara-trpv.mančne krize, ki je zajela podjetje, pa je bilo a Program nujno skrčiti. 2^ . J se je odločilo, da konkretno in načrtno se-tu_ni italijansko kulturno javnost s slovensko litera-jj, ,1 ker je italijanski kulturni svet doslej vse pre-ri n° Poznal našo književnost. O tem pričajo nekate-trž»*, atki: °d leta 1878 je bilo — brez prevodov Ske založbe — prevedenih v italijanščino kakih Miran Košuta 80 slovenskih literarnih del. V zadnjih štiridesetih letih je ZTT izdalo 50 knjig samo v italijanskem jeziku, 20 pa v dveh jezikih, slovenščini in italijanščini. Po izsledkih italijanskega Zavoda za statistiko je znašala letna naklada vseh italijanskih založb 136 milijonov knjig. 76 odstotkov od teh je bilo italijanskih, ostalo so bili prevodi. Od tega deleža je le 0,3 odstotka zajemalo knjige vseh slovanskih jezikov in to knjige vseh zvrsti (literaturo, tehniko, priročnike). Na dlani je, da zeva v italijanskem knjižnem svetu velika vrzel, ki jo skuša sedaj ZTT po svojih močeh zapolniti vsaj kar se tiče slovenske literature. Ob delih, ki jih ZTT danes predstavlja v Milanu, ima tržaška založba v ognju še druga železa: v širši izbor knjig, ki čakajo na prevod, so tudi sodobnejša slovenska literarna dela, med temi tudi dela zamejskih avtorjev. S prvimi štirimi knjigami italijanskega programa uvaja ZTT novo zbirko z domiselim imenom EstLibris, ki ima vsaj tri skrite pomene: asonan-čno spominja na latinski exlibris, nadalje naj bi že ime opozarjalo, da gre za knjige, ki prihajajo iz vzhoda, nazadnje pa je E ST tudi italijansko ime tržaške založbe (Editoriale stampa triestina). Knjige, s katerimi bo ZTT načrtno stopilo na italijansko knjižno pot, niso bile izbrane naključno. Alamut prihaja na italijansko tržišče v ugodnem trenutku, po uspešnih španski in francoski izdaji. Kosovel je med najbolj poznanimi slovenskimi avtorji med Italijani, nikoli prej pa njegova poezija ni bila predstavljena tako obširno kot v sedanji izdaji ZTT. Prevod Bevkovih spominov je predlagal prevajalec Ezio Martin. (Poudariti je treba, da so nekateri prevajalci prevedli dela v bistvu brezplačno, da bi tako tudi sami nekaj propomogli k zbližanju med slovenskim in romanskim svetom.) Gre za provokativen pogled go-riškega pisatelja na italijanstvo skozi izkušnje fašizma in konfinacije, ki ji je bil podvržen. Knjiga esejev Marije Pirjevec nazadnje locira slovensko literaturo v kraj in prostor z razmišljanji in eseji; le-ti so zelo dragoceni za italijanskega bralca, ki doslej ni imel možnosti za tak vpogled v slovenski literarni svet. Slovenski film ne kaže prelomnih znakov (jjjj ®*iei jesenski dvorec slovenskega filma je bilo teden sV0|STGnska Ulmska prestolnica, ki je sicer letos ponudila tavr ?asa *n okoliščin razmajani prestol najboljšemu res-tem loriu sveta s pogojem, da mu ga vrne v Celje, in to že W° predelanega. Lotošnje celjsko srečanje se zaradi fina ®enjenih težav - osip gledalstva je organizacijske in silo»■( iožave samo potrdil - res ne more ponašati s kako kar ni Prelomnostjo, vendar je bilo znakov novih obetov cjjsi ekaj. »Kako naprej« se v Celju ni vprašalo le organiza-v pQ° v°dstvo TDF, tudi Viba film je priredila (zadnji dan, Ve^ ?etieljek, 13. novembra) okroglo mizo z naslovom »Slo-časuKa kinematografija v jugoslovanskem in evropskem nekak?°^n°sti in perspektive«. Resnici na ljubo, to je bila °sebi na- tokovna konferenca o novem toku Vibe, ki je v sv0j sv°jega novega direktorja Josipa Košute predstavila (pote nac*ona*ni program«. Košuta je postavil Vibo film kot je j acialnega) hegemona slovenske kinematografije, zato iihin V tem smislu razložil svojo vizijo stvari: konec s rajnom kot vnaprej plačano kulturno dobrino, združiti mo-slyk vse filmske sile na Slovenskem in s ponujanjem film-dotpat U9 tujini prislužiti denar, ki bo deloma kril stroške je Sgj 6 Produkcije. Aktivna integracija v evropski prostor Zaradi m°^na in tudi nujna za izhod iz siceršnje stagnacije Umanjkanja sredstev. Predstavnik filmske sekcije tograf'a Pa je odvrnil, da reorganizacija slovenske kinema-ho 0s ui samo stvar Vibe. Njegovo stališče je bilo soglasja valeno. Zala tud*19 !e P°t Vibine (slovenske) produkcije pa je naka-Pervat,j tiskovna konferenca o bodoči kriminalki Jureta st°Pek • 0 konca in naprej. »Neposlovenjeni« žanrski po-Skupaj S\ oBeta ponovno pritegniti gledalce v dvorane. SestavliS *em filmom, pri katerem je soproducent Studio 37, G°ding ,a(iut nove Vibe še film Umetni raj, ki ga Karpo j era S1 dokončuje na evropsko temo srečanja med pionir-enskega filma Karolom Grossmanom in avstroogr- skim vojnim oficirjem Fritzom Langom. Zadnji oz. prvi krak trokrake zvezde pa je letošnji najbogatejši nagrajenec v Celju, Veter v mreži Flipa Robarje - Dorina, ki je skoraj desetletje čakal na realizacijo. Film je prizadeta slika, v kateri se veter novomeške umetniške prebuditve opleta v mreži duhamornega "purgerskega" okolja, trodnevna manifestacija v Novem mestu leta 1920 (t.i. novomeška pomlad) pa je bila zreli sad prizadevanja rodu medvojnih gimnazijcev. V vizualno lepo izpeljani zgodbi, ki pa vsebuje tudi lirične zastoje in neosredotočeno literariziranje, postavi re-šiser za glavnega junaka eteričnega Danijela Bohoriča -Mirana Jarca, ob njega pa še futurističnega radikalca Andreja Vrezca - Antona Podbevška. Delno, vendar nepreklicno je razočaral prvorojenček Studia 37 Nekdo drug Boštjana Vrhovca, ki iz nastavkov zanimive kriminalke-grozljivke sredi ljubljanskega obzidja zdrkne v slabo razrešeno psihološko dramo nerešenega edi-povskega kompleksa in psihotične paranoje junaka, čigar dejanja naj bi bila delo "nekoga drugega". V svojih kriznih krčih je torej Celje vendarle iztisnilo nekaj: iz posvetovanja »Kako naprej« štrli predlog Silvana Furlana, glavnega urednika revije Ekran, da bi sestava (vseslovenske?) profesionalne festivalske ekipe omogočila zbiranje informacij o filmskem trgu in zato lahko skrbela za uspešen plasma slovenskega filma na tujem, obenem pa osnovala temelje vzporedni distribucijski mreži za kvalitetni filmski proizvod v Sloveniji in Jugoslaviji. Slišali smo nato programe renovirane Vibe in končno tudi videli (eure-ka!) dve dobri deli, ki sredi povprečja deloma sladkata trpki okus zadnjih nekaj let, že omenjeni Veter v mreži in kratki film Aleša Verbiča Nekoč je bilo. Vendar, da ne bo prehitro izrečena zadnja beseda o prihajajoči "pomladi", počakajmo zaenkrat prve »pluralistične« volitve, ki bodo... naslednjo pomlad. ALEŠ DOKTORIČ Na celjskem festivalu slovenskega filma je opazno priznanje prejela tudi članica Slovenskega stalnega gledališča Lidija Kozlovič. Za svoj delež v filmu Kavarna Astoria je bila izbrana za slovensko filmsko igralko leta, kar je nedvomno veliko zadoščenje za našo igralko. z name ni Frst je ta teden tem ir/U Carla Goldonija. Me ftoslSe,,, so sinoči v gledališ niegovennP^emiersko uPrizor tnih Vo?a Enega od zadnjih pi Se'e di , °V in še drZo GaJavotti I« V nedeljo bo v Zgoniku velika glasbena prireditev Radoživo povezovanje slovenskega prostora V nedeljo bo ob 17. uri v Zgoniku velika glasbeno-zabavna prireditev Glasba treh dežel. Z glasbo, pesmijo in šalo se bodo povezale osrednja Slovenija, Tržaška in Avstrijska Koroška. Nastopili bodo oktet bratov Pirnat iz Domžal, najboljši slovenski citrar Miha Dovžan, mladi ansambel Jasmin iz Mengša, koroški ansambel Korenika, tržaški ansambel Lojzeta Furlana, ansambel Jožeta Burnika s pevcema Nadjo Fabris in Bracom Korenom ter avstrijski ansambel Heimatlandecho. Prireditev bo povezovala napovedovalka TV Ljubljana Mojca Blažej-Čire j, za humor pa bosta poskrbela TV napovedovalec Sašo Hribar in Žare iz Ljubljane. Tri ure glasbe, pesmi in smeha! Miha Dovžan, odličen citrar, je glasbenik, ki je prinesel iz podstrešja citre in jih tako rekoč ponovno vpeljal pred petindvajsetimi leti tudi v slovenski glasbeni prostor. Imel je izvrsten narodnozabavni ansambel, prepotoval je vse celine z njim, posnel na stotine ljudskih pesmi, zdaj pa nastopa predvsem kot solist. Na prireditvi Glasba treh dežel bo zaigral več venčkov narodnih pesmi, pa tudi Cvetje v jeseni... Ansambel Jožeta Burnika obstaja že vrsto let. Jože Burnik iz Škofje Loke je znan po vsej Zahodni Evropi, njegovo skladbo Dobro jutro je posnelo čez 300 glasbenih skupin, vrsto let je nastopal z Alpskim kvintetom, zdaj ima svoj ansambel, pri katerem pojeta članica Tržaške opere Nadja Fabris in Braco Koren, sin znamenitega gorenjskega slavčka Franca Korena, ki je pel z Avseniki. Nadja je že s prvimi posnetki pokazala tudi v tej zvrsti glasbe ne-nadkriljivo sposobnost, Braco pa tako in tako hodi vedno bolj po očetovih stopinjah... Oktet bratov Pirnat iz Domžal je trideset let sestavljalo resnično osem bratov, po smrti enega izmed njih pa ga je zamenjal sin tega brata, tako da oktet lahko deluje uspešno naprej. Gojijo predvsem narodno in umetno slovensko pesem, pa tudi pesmi drugih narodov sveta. Na Glasbi treh dežel se bodo predstavili s pesmimi, ki posegajo v narodno zakladnico s hudomušne plati. Nasploh so Pirnatovi fantje znani tudi po tem, da so vedno dobre volje in da jim slava ni stopila v glave, čeprav imajo za seboj že več plošč in kaset z arhivskimi posnetki. Za Mengeš nekateri pravijo, seveda v šali, da je evropsko glasbeno središče. Iz Mengša je izšlo kar sedem najboljših domačih ansamblov, med drugimi tudi Alpski kvintet, ansambel Franca Miheliča, Marela itd. Med najmlajšimi, ki so stari od 14 do 17 let, je ansambel Jasmin, ki šele orje ledino, vendar po prvih nastopih sodeč v osrednji Sloveniji, zelo uspešno. Glasba treh dežel je bila namreč že na Studencu pri Domžalah z istim programom, pozimi pa se bo ves spektakel odvil tudi v Avstriji. Ansambel Jasmin iz Mengša Za pošteno presojanje zgodovine Vprašanje je, če se na Vzhodu res vse podira. Ali ne bi bilo bolje reči, da je družba v novem dograjevanju, da se ljudje uzaveš-čajo, da hočejo postati osebek, gospodarji samih sebe. Leto 1989 bo zagotovo ostalo v zgodovini kot ena izmed pomembnih prelomnic takih razsežnosti, kot so denimo francoska revolucija, svetovne vojne itd. V zgodovinskih učbenikih bo nemara suhoparno zapisano, da pomeni leto 1989 konec komunistične nadvlade v Vzhodni Evropi, propad Marxove in Engelsove, Leninove in Stalinove misli. Da so se štirideset in več let zatirani narodi dvignili, zahtevali svoboščine, demokracijo, enakopravnost, da so porazili birokracijo, »aparatičke«, izničili enostrankarske sisteme, onemogočili diktaturo. Res je, prelomno leto živimo, resnično zgodovino doživljamo, sredi vrtinca smo, ki spodbuja neverjetna protislovja, izpade nestrpnosti, ki meji že na sovraštvo. In to naše stoletje s sovraštvom in zgodovinskimi trenutki res ni štedilo. Moj namen ni risati zgodovinske paradigme, niti izpostaviti vzrokov, zaradi katerih se je era realnega komunizma iztrošila kar sama od sebe in pod pritiskom množic. Niti ni moj namen trobiti v vsesplošni rog evforije, ki meji že na tekmovanje, kdo bo zapisal najhujše, najtrše in najbolj neizprosne besede na račun komunistične ideologije, sistemov, (ne)ži-vljenja. Nikakor nočem tekmovati s klovni, ki si še do včeraj niso upali z odkrito kritiko komunizma (ali česarkoli) v javnost, ker so si sami zgradili z njim svoje majave položaje, a so danes v prvi vrsti pri prepevanju pogrebnih pesmi, čeprav to počnejo z razglašenimi glasovi. To početje, zlasti pri nas, meji že na neokusno farso, ki jo igrajo predvsem nekateri konvertiti in tisti, ki so v zasebnosti proglašali svoj antikomunizem, a si ga niso upali glasno izražati in sedaj istočasno častijo spomenike osvoboditve, ki so jih pri nas postavljali večinoma komunisti in označujejo kot njihovo žalitev, če komunisti nosijo cvetje na drugačno obeležje. Kakšna gniloba! Kakšno slepomišenje! Kakšna politična akrobatika! Zato skušam v tem zapisu postaviti vprašanje sesipanja komunistične ere v kulturno, to se pravi moralno samospraševanje, ki zahteva določeno distanco in poštenost, nikakor pa privoščljivosti in sovraštva. Ni dvoma, da je oblast, ki zanika in omejuje človekovo individualnost, obsojena na propad. Ni dvoma, da oblast, ki omejuje temeljne svoboščine, izkorišča, misli namesto tebe, zapira meje informacije, vednosti, razgledanosti in uveljavlja samo eno premočrtno mišljenje — taka oblast ne bo imela dolgega življenja. Sesuli jo bodo prav tisti, ki so vanjo verjeli — množice. Do take oblasti, do takih totalitarnih sistemov moramo biti kritični, proti njej se moramo boriti, a vendar, ko analiziramo določene fenomene, moramo ohranjevati tudi intelektualno poštenost. Ponavljam, danes je zelo lahko zvračati na komunizem golide gnoja, danes (čudno, zakaj ne včeraj, ko je bilo prav tako jasno), ko je na dlani, kakšna pošast se je iz te ideologije rodila, kako se je v vzhodnem bloku ideja izneverila svojemu izviru. A v imenu te ideje, te ideologije so množice prelivale kri, padali so ljudje, umirali za neki ideal. Zato, ker je prav ta ideologija pomenila množično utopijo, utopijo osvobajanja človeka, enakopravnosti, pomenila je življenje in vero in dajala moč, da se je človeštvo zoperstavilo še hujšemu zlu. Bila je upanje, ki se je počasi sprevrglo v deziluzijo in nesvobodo. Vsaj rešpekt je treba imeti do vsega tega, čeprav v tako ideologijo ne verjamemo, se ji upiramo in borimo proti njej, ker se nam zdi zmotna, za človeštvo pogubna. Spoštovanje, ker je komunizem pomenil novo razdobje v človeštvu, se postavljal kot nasprotje imperializmu, ga omejil in velikokrat razorožil. Če ni zmogel ohranjati človekovega dostojanstva, odprtosti, svobode, to danes travmatično plačuje, sam si je skopal jamo. A to je drugo vprašanje, izven konteksta tega zapisa. Vse to pa ne daje vsem legitimnosti, da bluvajo svoje sovraštvo do nečesa, ki je sedaj mrtvo in ker je mrtvo, jim ne more škoditi. A dobro vemo, da so janičarji... Tudi pri nas! MARIJ ČUK Danes prva srečanja osmine finala pokala UEFA ZUERICH — Z včerajšnjo anticipi-rano tekmo Antwerpen - Stuttgart (zmagal je Antwerpen z 1:0, polčas 1:0) so se začela prva srečanja osmine finala pokala UEFA. Ostali bodo na vrsti danes (povratno kolo bo čez dva tedna, a četrtfinalni boji v vseh treh pokalih bodo marca prihodnjega leta). V pokalu UEFA je najštevilnejše nemško zastopstvo (štiri moštva), takoj za njim je Italija s tremi. Od italijanskih ekip bi glede na dosedanje nastope v pokalnih tekmah še največ možnosti moral imeti Juventus. Taka sklicevanja pa so lahko dokaj varljiva. Rado se dogaja, da marsikatera ekipa, ki je v domačem prvenstvu v krizi, na DANES PO TV 20.10 (RAI2) Juventus - Karl Marx Stadt; 17.55 (RAI3) Fiorentina - Dinamo; 14.25 (RAI2) Napoli - VVerder. mednarodni sceni doživi pravo metamorfozo. Jugoslavijo bo zastopala Crvena zvezda, ki ima zelo solidno moštvo. DANAŠNJI SPORED: Hamburger (ZRN) - Porto (Port.); Crvena zvezda (Jug.) - Koln (ZRN); Rapid Dunaj (Av.) - Liege (Bel.); 01ympiakos (Gr.) - Au-xerre (Fr.); Juventus (It.) - Karl Marx Stadt (NDR); Napoli (It.) - VVerder Bremen (ZRN); Fiorentina (It.) - Dinamo Kijev (SZ). Pretep v Beogradu Na hokejskem srečanju med C. zvezdo in Olimpijo je prišlo do pretepa med igralci, nakar so gledalci začeli na led metati stolice. Igralci iz Ljubljane so se zato zaprli v slačilnico, tako da je bila tekma v 53. minuti prekinjena pri vodstvu Beograjčanov s 4:3. Ostala izida 14. kola: Jesenice -Partizan 2:2, Medveščak Gortan - Vojvodina 21:1. Jutri v Domžalah Slovesna podelitev Bloudkovih nagrad LJUBLJANA — Jubilejna, 25. podelitev Bloudkovih nagrad in plaket, naj višjih priznanj za dosežke v slovenskem športu, bo jutri v Domžalah. Slovesnost v dvorani Komunalnega centra se bo začela ob 18. uri, ob njej pa bo tudi bogat kulturni program. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik žirije in predsednik TKS Slovenije Andrej Brvar, je imela žirija tudi tokrat težko delo, saj je s terena dobila vrsto bolj in manj tehtnih predlogov tako za dosežke športnikov kot za prispevke športnih delavcev. (F. B.) Kvalifikacije za košarkarsko EP Belgija - Italija BRUSELJ — Z gostovanjem v Belgiji bo danes Italija začela svojo pot na kvalifikacijah za evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo leta 1991. Z Belgijo so se »azzurri« zadnjič pomerili pred desetimi leti v Mestrah, ko so zmagali (zadnji poraz proti Belgiji so doživeli pred 26 leti). V tej skupini igrata še Nizozemska in Poljska. Gambovo moštvo je glavni favorit skupine, iz katere se bosta na zaključni del uvrstili dve peterki (možno je tudi, da bo mesta za tri, če bo FIBA sprejela predlog, da se zaključnega dela namesto 8 udeleži 12 reprezentanc). Italijo bodo danes zastopali: Pittis, Magnifico, Dell Ag-nello, Brusamarello, Brunamonti, Iacopini, Riva, Morandot-ti, Costa in Rusconi. Naslednjo tekmo bodo »azzurri« odigrali v nedeljo, ko se bodo bodo v Pavii pomerili s Poljsko, v sredo pa bodo v Hertogenboschu igrali proti Nizozemski. Kasparov sam v vodstvu na turnirju v Beogradu BEOGRAD — Na šahovskem turnirju »Investbanka '89« v Beogradu so v 7. kolu tako igrali: Damljanovič - Adgeste-in 0:1, Timman - Popovič remi, Ljubojevič - Jusupov remi, Kožul - Kasparov 0:1, Elvest - Nikolič remi, Hjartarsson -Short 0:1. Lestvica: Kasparov 6; Jusupov 4 (1); Elvest, Hjartarsson, Short 4; Timman 3,5 (1); Nikolič 3,5; Adgestein 3 (1); Ljubojevič 3; Damljanovič 2,5; Popovič 1,5 (1); Kožul 1. Danes za svetovni odbojkarski pokal Italija - Južna Koreja HIROSHIMA — Potem ko so se igralci iz Osake premestili v Hiroshimo, se bodo danes nadaljevala tekmovanja za svetovni moški odbojkarski pokal. Italija se bo pomerila z Južno Korejo, ki je v 1. kolu premagala Japonsko. Italijani so hitro preboleli poraz s Kubo in še vedno računajo, da bodo stopili na zmagovalni oder. Danes bodo odigrali še tekmi Kuba - SZ ter Japonska - ZDA. V torek teniški moški turnir »masters« NEW YORK — Včeraj so opravili žrebanje parov teniškega moškega turnirja »masters«, ki se bo v torek pričel v New Yorku (nagradni fond znaša več kot tri milijone dolarjev, okrog 4,2 milijarde lir). V 1. kolu (torek, 28. 11.) bodo igrali Agassi - Edberg, Lendl - Chang, Becker - Gilbert, v 2. kolu (sreda) paMcEnroe - Krickstein, Becker - Agassi, Edberg - Gilbert. Turnir se bo zaključil 3. decembra. Ayrton Senna ostaja v formuli ena BRASILIA — Brazilski avtomobilski pilot Ayrton Senna je naredil konec govoricam, češ da se namerava posloviti od formule ena. Včeraj je dejal, da je preveč vezan na avtomobilizem in da se bo kar se da vestno pripravil na naslednjo sezono. V soboto so v Gregorčičevi dvorani v Trstu odigrali prva tri kola tretjega memoriala Zlatka Jelinčiča za sedmo zamejsko šahovsko prvenstvo, ki ga že vrsto let organizira šahovska komisija pri ZSŠDI. Značilnost tega prvega tekmovalnega dne je kakovost odigranih partij, kar je razumljivo, saj je raven tega prvenstva zelo visoka, poleg tega pa se ga udeležuje za naše razmere zadovoljujoče število šahistov s Tržaškega in Goriškega, kar pomeni, da je prvenstvo res popolno. Po prvih treh kolih vodita »naravna favorita«, mojster Božidar Filipovič in državni prvokategornik, Egon Pertot, ki sta tudi skupino osvojila zadnji zamejski šahovski naslov. Na tretjem mestu jima sledi kar pet šahistov, od katerih bo omenili predvsem goriške-ga mojstra Pina Lakoviča, ki se že vrsto let uspešno udeležuje mednarodnih šahovskih turnirjev širom po Italiji, pa tudi drugod, in dosega zavidljive uspehe. Sploh pa je Lakovič (skupno s Filipovičem) najuspešnejši zamejski šahist, saj je pred leti celo branil italijanske barve na šahovski olimpiadi. Slednji, ki se je na zadnjem prvenstvu uvrstil na tretje mesto, pa je tokrat izgubil tekmo s Pertotom ter tako deli mesto tik za vodilnima skupno z Uk- marjem, Benedetičem, Antončičem 1 Bogatcem. k Turnir je v »aktivnem šahu« (vs® šahist ima na razpolago pol ure za ra mišljanje na partijo), poteka pa po sV carskem sistemu na sedem kol. V 5 boto so, kot rečeno, odigrali prva kola, memorial Zlatka Jelinčiča pa *' bo zaključil v soboto v Prosvetne domu na Opčinah s pričetkom 0 15.30, ko bodo na sporedu zadnja s ti kola. Zmagovalec, ki si bo seveda prlsl,, žil naslov zamejskega prvaka, bo tu prejel prehodni pokal Zlatka Jejin^1^ ter pokal, ki ga prvim trem uvrščeni podeljuje organizator ZSŠDI. Vsi u“e_ leženci pa bodo prejeli spominsko k lajno. .p LESTVICA PO TREH KOLIH SLEDEČA: Božidar Filipovič in Ego” Pertot 3 točke; Pino Lakovič, Dam Ukmar, Filibert Benedetič, Drago An tončič in Boris Bogateč 2; Jan Bedn rik in Cveto Prašelj 1,5; Dušan Jeti čič, Mitja Švab, Franc Kusterle, Vale tin Gravner in Adolf Lapornik 1; "in Rudež in Gabrijel Štefančič 0. Na sliki: prizor s prvega tek®^ valnega dneva letošnjega zamejsK ga šahovskega prvenstva. Namiznoteniške kvalifikacije za DP Velik uspeh borovk Ekipne deželne kvalifikacije za državno prvenstvo so ponovno potrdile premoč zamejskega namiznega tenisa v italijanskem športnem prostoru. Kvalifikacije so bile v nedeljo v Trstu. Tekmovanja so se udeležili predstavniki 7 od 13 društev iz dežele, to je tistih, ki imajo naraščajniške vrste. Oba slovenska kluba, Bor Farco in Kras, sta poslala kar štiri ekipe s po dvema igralcema. Bor je bil zastopan z eno naraščajniško vrsto, Kras je nastopal z dvema ekipama v ženski in z eno v moški konkurenci. Ženska vrsta je doživela triumf z zmago borovk (Ana Bersan, Lara Possega). Tako bo na državnem prvenstvu Furlani-jo-Julijsko krajino letos zopet zastopala slovenska ekipa. Lani sta si to pravico priborili krasovki Katja Štoka in Jasna Simoneta, v kategoriji mlajših pionirk. Same kvalifikacije so letos doživele nekaj sprememb in sicer: kvalifikacije so bile v eni sami izvedbi (lani dve) ter združitev mlajših in starejših pionirjev v enotno tekmovalno skupino. Mlajša ekipa Kras B v sestavi Katja Milič in Jasna Simoneta si je zato v kakovostnejši konkurenci le nabirala tekmovalne izkušnje, prav tako borovka Jadranka Cergol, ki jo je trener Filipaz vključil v ekipo proti mlajšim nasprotnicam. Ker poteka tekmovanje po sistemu Davisovega pokala (dvakrat posamezno, dvojice, posamezno) Borova dvojica Bersan - Possega (lani 3. mesto v državi) ni imela resnejšega nasprotnika. V finalni tekmi proti Chiadinu (Pann, Ledovini) je prav tekma dvojic odločila zmagovalca. Zanimivo je bilo tudi srečanje med slovenskima ekipama, ki ga je odlikovala borbena in požrtvovalna igra na obeh straneh, na trenutke precej izenačena. Rezultati: M. Radovič - Bersan 21:15, 22:20; Štoka - Possega 11:21, 18:21; dvojice 19:21, 11:21; M. Radovič - Possega 21:17, 20:22, 14:21. Starejše in bolj izkušene borovke so na koncu zasluženo premagale svoje nasprotnice. Ekipni vrstni red pionirk: 1. Bor Farco (Bersan, Possega in Jadranka Cergol), 2. Chiadino, 3. Kras 1 (M, Radovič, Štoka), 4. Azzurra, 5. Kras 2 (K. Milič, J. Simoneta). V konkurenci treh ekip je med pionirji zmagal Chiadino. Ekipa Krasa (Aljoša, Milič, Kristjan Hrovatin) je osvojila 2. mesto pred igralci CMM. Krasovi naraščajniki so pokazali precejšen napredek glede samostojnosti in igre. Z nastopom svojih varovancev je bil trener Matjaž Šercer zadovoljen. Vsa zamejska javnost si obeta, da bo mlada Borova ekipa z uspehom zastopala slovenski šport na državnem finalu. (J. J.) ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK priredi sejem smučarske opreme, in sicer v telovadnici v Dolini. Prodaja opreme bo v soboto, 25. t. m., od 18. do 21. ure, v nedeljo, 26. t. m„ od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure ter v ponedeljek, 27. t. m., od 18. do 21. ure. Vabljeni vsi zainteresirani! ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo redni občni zbor jutri, 23. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev; 2. poročila o delovanju ŠŠT; 3. razprava o poročilih; 4. volitve novega odbora; 5. razno. Začetek v prvem sklicu ob 20.30 in v drugem sklicu ob 20.30. JADRALNO PADALSTVO V Domu A. Sirka v Križu bo v petek, 24. t. m., ob 20.30 srečanje na temo »Jadralno padalstvo: nova veja alpinizma«, ki ga prirejata Skdanc in vaški pustni odbor. Sodelovali bodo Peter Regent, Martin Starc, Slavko Bezin in Ivan Milič. ŠD MLADINA priredi v Domu A. Sirk v Križu sejem nove in rabljene smučarske opreme (v sodelovanju s trgovino Hill šport). Urnik sejma: v nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. t. m., od 10. do 20. ure. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto ob urah društvenega bara. Vabljeni! SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 25., 26. in 27. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka) sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan In Any s trgovino 3 A Spori (Tržič - Drevored San Marco 5) vam bosta na razpolago z novostmi 1989/90. Urnik sejma: v soboto, 25., in v ponedeljek, 27. t. m., ob 15. do 21. ure in v nedeljo, 26. t. m., od 10. do 21. ure. SK BRDINA obvešča, da bo ob priliki tradicionalnega Miklavževega sejma na Opčinah v Prosvetnem domu od 2. do 4. decembra priredila sejem rabljene smučarske opreme. Vsi, ki imajo odvečno smučarsko opremo doma in bi jo želeli oddati, naj jo prinesejo na sedež, društvo pa bo poskrbelo za vsakega posameznika. Sprejemanje smučarske opreme je predvideno od ponedeljka, 27., do četrtka, 30. t. m., na sedežu društva, Pro-seška ul. 131, od 19. do 21. ure. Dom (deželni kadeti) ni začel najbolje DRŽAVNI MLADINCI Zaostala tekma BOR RADENSKA -IRGE GAZZERA MESTRE 83:80 (48:37) BOR RADENSKA: Kocman 14, Smotlak 14 (2:2), Paulina 2, Gobbi 12 (1:2), Arena 25 (8:15), Bajc 14 (2:2), Pertot 2 (2:4), Nardini, Škrk. TRI TOČKE: Kocman 4, Gobbi 1. PON: Aleks Smotlak (32). V zaostali tekmi so borovci začeli zbrano in že v 7. minuti vodili z 18:6. Po zaslugi dobrega skoka, predvsem v napadu s Smotlakom, (v tem delu je dosegel 14 točk) in z meti iz ugodnih položajev, so plavi prvi polčas končali v vodstvu. V drugem polčasu pa se je srečanje popolnoma spremenilo. Nasprotniki so se opogumili in od pete minute so z delnim izidom 10:0 tudi povedli (61:57). Celih štirih minut niso borovci zadeli koša, gostje pa so tudi vodili s sedmimi točkami prednosti (67:60). Tedaj so naši zaostrili obrambo, v napadu pa je Arena obremenil nasprotnike s prekrški, tako da so najboljši morali predčasno na klop. Sedem sekund pred koncem je Arena zadel koš in še dodatni prosti met. (U. A.) DEŽELNI MLADINCI KONTOVEL - STARANZANO 74:76 (33:35) TRI TOČKE: Gregori 5, Braida 1. KONTOVEL: Ban 3, Emili 5, Kapun, Briščik 8, Pečar 13, Danieli 3, Krevatin 15, Gregori 27, Bizjak, Vodopivec 2. Zaradi nezadovoljive igre in odsotnosti štirih ključnih igralcev niso plavi, kljub obetavnemu začetku, uspeli priti do zmage. Po prvem polčasu so se težave še stopnjevale. Kontovelcem so sicer držali korak z nasprotniki, predvsem z razigranim Gregorijem v napadu, nato pa so popustili. (B. E.) CICIBONA - FERROVIARIO 99:86 (44:38) CICIBONA: Preselj, Bajc 16 (0:1), Simonič 2, Cecco 4 (0:2), Berdon 10 (0:2), Turk 2, Lippolis 21 (5:6), Vodopivec 20 (0:1), Pertot 12 (4:6), Bogateč 12 (4:5). Cicibonaši so dosegli tretjo zaporedno zmago proti solidni ekipi. Čeprav so plavi vodili že od začetka, gostje niso prav nič popuščali. V 12. min. je Cicibona vodila z 10 točkami razlike, nato pa je nekoliko popustila. V drugem polčasu so cicibonaši z učinkovitim presingom spet vzpostavili razliko ( + 15). Tokrat bi pohvalili Bajca in Lippolisa. (R. Simonič) LESTVICA: Cicibona 6, Staranzano, Inter, San Benedetto, Latte Carso in Barcolana 4, Ferroviario in Corridoni 2, CGI, Kontovel in St. Azzurra 0. DRŽAVNI KADETI BOR - FERROVIARIO 110:79 (51:39) BOR: Bajc 7 (4:4), Simonič 24, Debe-Ijuh 6, Starec 9 (1:2), Possega 33 (1:2), Filipčič 4, Škabar 4 (2:2), Tomšič 6 (2:3), Pettirosso 2 (0:2), Pavlica 15 (1:1). TRI TOČKE: Bajc 1. Šibki Ferroviario res ni mogel delati večjih preglavic Corbattijevim varovancem. Gostje so sicer v peti minuti še vodili, 12:10, nakar so borovci uredili svoje vrste ter se z delnim izidom 21:4 dokončno otresli nasprotnika. Vodstvo so nato vse do konca stalno večali. V napadu sta se odlikovala zlasti Possega in Simonič, sicer je vseh deset igralcev dalo svoj doprinos. Obramba pa je še vedno preveč šepala, predvsem v prvem polčasu, saj so železničarji ujeli preveč odbitih žog pod našim košem. (Andrej Pavlica) LESTVICA: Fosam, Kontovel, Bor, Legnonord in Pordenone 4, Fantoni 2, Santos in Ferroviario 0. DEŽELNI KADETI DOM - POM 77:87 (41:50) DOM: Silič 10, Pavšič 4, Skok, Sfiligoj 6, Primožič, Bordon 17, Zavadlav 23, Spacal 14, Covi 3, Pintar. PON: Silič (33), Bordon (38), Spacal (39). ON: Dom 28, Pom 30. 3 TOČKE: Pavšič 1. Domovi kadeti so v prvem kolu ostali praznih rok proti povprečno za leto starejši peterki Poma iz Tržiča. Srečanje je bilo na dopadljivi tehnični ravni. Ekipi sta si bili popolnoma enakovredni do 17. minute prvega polčasa, nakar so si gostje s preudarnejšo igro priborili vodstvo desetih točk. V 34. minuti je POM vodil kar z 62:78, nakar so domovci zaigrali učinkovito in so se nasprotniku približali minuto pred iztekom srečanja na samih pet točk (77:82). Toda brez treh standardnih igralcev, ki so že sedeli na klopi zaradi petih osebnih napak, niso zmogli več. Brumnovi varovanci vsekakor niso igrali najbolje, saj so zapravili vse preveč dragocenih žog. Dobro se je tokrat odrezal Zavadlav, ki je bil za nasprotnika nerešljiva uganka, (af) NARAŠČAJNIKI POLET - STEFANEL 48:97 (20:48) POLET: Pro, Devetak 7 (1:4), Gherli 4, Talocchi 5 (2:2), Clarich 6, Vatta 10 (0:3), Šuligoj, Švara, Vavpetič 8 (0:2), Vidali 8 (2:7). TRI TOČKE: Talocchi 1. 0 Proti telesno, tehnično in ta^tl.gVi močnejšim nasprotnikom so P°je ^ naraščajniki sicer požrtvovalno igr® j to pa seveda ni bilo dovolj, da bi P^ prečili visok poraz proti vodilnem11 lestvici. Od poletovcev je tokrat P senetljivo dobro igral Vanja Deve (A. Granier) KONTOVEL - RICREATORI 89'l0 KONTOVEL: Budin 38, Černe Emili 15, Spadoni 16, Križman 6, c* gerla 2, Danieli, Colja, Gruden, SK TRI TOČKE: Budin 1. . a. Na začetku je kazalo, da bo RlC ,e tori zmagal z veliko razliko, nato P ^ Kontovel igral malo bolje in v , ig;0 kot dveh minutah vsilil delni izi ter tako zmanjšal zaostanek. V te. gem polčasu je bila igra bolj izen na. Posebno pohvalo si zasluži B z ki se je med tekmo ponesrečil ng obvezano roko zadel 40 točk. (L Dean) „ sc° LESTVICA: Stefanel 12, Don o in Ricreatori 10, Ferroviario in • 4, Carso A 8, Bor 6, Kontovel in P°9y Polet in Latte Carso B 2, Santos U. DEČKI 43) BREG - DON BOSCO B 80:103 (**j j4 BREG: Kocjančič 2, Cah 2, K°r (2-4). (4:9), Pinterelli 2, Gregorič J ‘ 7 Klabjan 6, Bembič 5 (2:3), Goo (1:6), Canziani, Žerjal 40 (4:14). naši V svojem krstnem nastopu Qj,-košarkarji zasluženo izgubili' o$eb-rambi so skupno zagrešili kar 4 ag. nih napak, kar ni dokaz PrevekorjšČa' resivnosti, temveč slabega iz* ada nja očitne fizične premoči. pa je vsa igra slonela na indivl. da' akcijah posameznikov. Edini, K^^go-bro opravil svojo nalogo, je bil rič. PROPAGANDA TURNIR SPITFIRE BOR - RICREATORI 75:3 u g Ču' BOR: Sancin 4 (2:4), Percovm” ^c far 1 (1:2), Siega 6, Buda 5 (1:2Lžar _ 16, Oberdan 14, Marcon 2 (^',^4), ba' (0:2), Colja 11 (1:2), Jagodic 4 lu' Pel 4 (0:2). ibertaS. 5 jas&ssjssAi-# reatorija, Don Bosca in seve z težaV, činov. V prvi tekmi je Bor br j-gt”1 odpravil za leto dni mlajše n 0t 1. ke. Odločila sta telesna P za”et. večja spretnost. Vsi igralci ^ za<-e koš, to pa je predvsem važno nike. (U. A.) Na Goriškem NARAŠČAJNIKI LESTVJca po g KOLU: Pieris 14, Ro-, a 13, Como, Pro Romans 12, Gradese, tinnUl»a Natisone 8, Villesse 7, Juven-Vt ' Auc*ax 5, S, Michele, Lucinico, S. Co 4, Aris 3, Isontina 1. NAJMLAJŠI rRk}°NESE B - JUVENTINA ^RNICa ASS. 1:6 (0:6) A c , LCI: D. Gergolet 2, P. Gergolet, nm59Ua 2, Scimone. qow£NTINA: Pavio, Scimone, M. Ger-p 2' Devetak, Florenin, Zanier, Lomsso, IV, er9°let, A. Ferfoglia, D. Gergolet, Čenv U?' Paoletti, Ambrosi, Mažgon, Tok®°P P*' Perfoglia, Todde. prpT1"rat so naši predstavniki brez težav p0j®a3ali šibko postavo iz Krmina. Prvi 2 i as 50 bili juventinci nezadržni in so gen?0 ‘fR0 dajali gol za golom. V dru-n6r P0Kasu je bila igra zelo slaba. Tre-vSen, -Ventine je v tej tekmi dal prav igjijj^SJMlcem možnost, da so stopili na 15L?STVicA PO 8. KOLU: Pro Romans cinic°nitina 14, Medeuzza, Juventina, Lu-B 4 ? l°i Natisone 9, Como, Cormonese ' ^zurra, Pro Farra 2. N ZAČETNIKI Snv5NE " SOVODNJE 2:0 (1:0) Pisk Tommasi, Tomšič, Ožbot, Devet , nJšček, Bonan, Figelj, Prinčič, tgatax' Plesničar, Marušič, Pellegrin. oltjn: sv°jem najdaljšem gostovanju so Sovodenjci ostali praznih rok. jo nl so prikazali boljšo igro in več- " rtene?vanost;' Oba gola sta padla zaradi ^Pazljivosti obrambe. (I. P.) feT - S. MARCO 0:1 (0:0) Gera , DOST: Ferletič, Subani, Peric, ra o,,, ' Pahor, Lorenzut, Gergolet, Far-Mlari°’ E?vrenčič, Isoni. ie kar *e ^ar naPrel napadala. Imela Polča, ri ?dlične priložnosti. V drugem ko. y u se je vratar Ferletič počutil slabe y Vrata je zato stopil neizkušen Pe-ristji zadnji minuti je San Marco izko-s°dil enaistmetrovko, ki jo je sodnik do-Prekršku v kazenskem prostoru itaK1*?1 PO 8- KOLU (Na Goriškem): tiria iV f?arco A, San Rocchese 14, Ison-iaans o Cormonese 12, Azzurra 8, Pro Ro-^ov°dnje 5, Mossa, Natisone 4, Corno 0 3' Au<*ax 1, Itala S. Marco B, konfe,1 PO 8. KOLU (Na Tržiškem); °ne 14, Staranzano, Ronchi, S. blagih Aris 9, S. Michele 7, Ver-dese P;0 .8' Fogliano 5, Romana 4, G radost 'l 6tls' S. Marco 3, Turriaco 2, Mla- CICIBANI 1:3 (0:0) sTRPt 1Na - ISONTINA JUVENmMBraione' r 9lia v 1 ^A: Plesničar, Braione, Far-Lutman dŠ1č’ Mažgon, Prinčič, D. in G. del, Man2/Sano' Pavšič, Rodinja, Faga-JuvcČ1' Polčasu vna. J® igrala dobro le v prvem je treba' v drugem pa nezbrano, tako da tl obramkf6 n1 R°*e Popisati nepazljivos- P n?! nArarr in rtnlrnlilrn ilK_ naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Tokrat kar tri zveneče zmage naših »Najmlajši« Juventine Ass. Carnica, cicibani Primorja^ in mlajši cicibani Zarje Adriaimpex A nasuli nasprotnikom skupaj 21 golov - Še nekaj okroglih uspehov lažil Braione, ki je dosegel edini zadetek za domačo ekipo. (I. P.) SOVODNJE - AZZURRA 0:1 (0:1) SOVODNJE: Florenin, Boškin, D. Devetak, Marušič (K. Devetak), M. Devetak, Peteani, Pelegrin, Piras, E. in B. Kovic, Figelj, Cotič. Sovodenjci so doživeli prvi poraz in sicer proti močni, posebno v obrambnih vrstah, ekipi Azzurre. Poraz gre tudi pripisati taktičnim napakam trenerja. To so gostje izkoristili in že v 4. minuti dosegli edini zadetek. Domačini so nekajkrat poskušali izenačiti, imeli so tudi dve, tri priložnosti, posebno proti koncu, vendar se izid ni spremenil. Tako so cicibani Sovodenj bržkone izločeni iz boja za najvišje mesto. (E. Č.) MLADOST - GRADESE 1:5 (0:5) MLADOST: Devetak, Černič, Marko Jarc, Jelen, Gorjan, D. Ferletič, M. Ferletič, Isoni, Sergo, Martin Jarc, Frandolič, Zanier. Proti očitno močnejšemu nasprotniku (Gradese namreč vodi na lestvici) so Frandoličevi varovanci pričeli srečanje zelo slabo, saj so jih gostje v prvem polčasu kar petkrat presenetili z neubranljivimi streli. V drugem polčasu so se naši nekoliko opomogli, toda niso mogli nadoknaditi prevelikega zaostanka. (D. F.) Zaostali srečanji FOGLIANO - MLADOST 1:2 (0:2) STRELCA: Matej in Dimitrij Ferletič. MLADOST: Devetak, Černič, Marko Jarc, Jelen, Gorjan, D. Ferletič, M. Ferletič, Isoni, Sergo, Martin Jarc, Frandolič, Zanier. Proti enakovrednemu nasprotniku so Frandoličevi varovanci v prvem polčasu nedvomno odigrali letošnjo najboljše srečanje. V napadu sta se izkazala Matej in Dimitrij Ferletič, ki sta bila prava gonilna sila ekipe, v obrambi pa je bil najboljši Jelen. (D. F.) MLADOST - TURRIACO 3:0 (1:0) STRELCI: Dimitrij in Matej Ferletič, Gorjan. MLADOST: Devetak, Černič, Marko Jarc, Jelen, Gorjan, D. ferletič, M. Ferletič, Isoni, Sergo, Martin Jarc, Frandolič, Zanier. Obramba Mladosti je lepo delovala, saj je odbijala vsak nasprotnikov napad. Domačini so povedli po zaslugi Dimitrija Ferletiča, v drugem polčasu so vodstvo le še povečali. (D. F.) IZIDI PO 7. KOLU (Na Goriškem); So-vodnje, Isontina A, Azzurra 11, Lucinico 7, Cormonese B, S. Anna 5, Cormonese C, Juventina, Sanrocchese 2, Itala S. Marco B 0. IZIDI PO 8. KOLU (Na Tržiškem): Gradese 14, Aris 10, Mladost 9, S. Canzi-an 8, Fogliano, Ronchi 7, Monfalcone, S. Michele 6, S. Marco 5, Turriaco 4. Na Tržaškem UNDER 18 SKUPINA I BREG - EDILE 0:2 (0:2) BREG: Turco, Bandi, Schiavon (Blasut-to), Pečar, Zupin, Kozina, Tamaro, Ota (Crissani), Bianchi, Sancin, Škabar, Štefančič, Majovski. Čeprav so izgubili so Brežani pokazali boljšo igro kot pred tednom dni, toda tokrat so imeli pred seboj zelo močnega nasprotnika, ki bi lahko dosegel vrsto drugih zadetkov, a vratar Turco je večkrat odlično branil. Tekma ni bila lepa. Brežani so se borili, a nasprotnik je bil predvsem tehnično boljši in je že v prvem polčasu dosegel oba zadetka. Med domačini bi poleg vratarja pohvalili Pečarja. (E. B.) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Costalunga -Giarizzole 1:1, Olimpia - San Nazario 1:0, Fortitudo - Domio 2:0, Azzurra - Mugge-sana 0:4, CGS - Campanelle 2:1, Opicma - San Sergio 1:2. LESTVICA: CGS 14, San Sergio in Edile 12, San Nazario, Olimpia in Mug-gesana 10, Giarizzole, Fortitudo in Costalunga 8, Opicina 6, Domio 5, Campanelle 4, BREG 3, Azzurra 2. SKUPINA H MOSSA - PRIMORJE 2:0 (1:0) PRIMORJE: Blason, Sterni, Štefančič, Luxa, T. Tence, Žagar, M. Tence, Štoka, Štolfa, Sedmak, Praselli, Križman, Ota. Po solidni predstavi proti San Canzia-nu so naši razočarali proti ekipi, ki ne spada med boljše. Res, da so naši imeli veliko število priložnosti z Lukšo, Tence-jem in Žagarjem, toda igrali so res slabo. Pohavalo zasluži le Peter Štoka zaradi velike požrtvovalnosti. (Maxi) OSTALI IZIDI 8. KOLA: San Marco -Fogliano 0:0, San Canzian - San Luigi 1:2, Montebello - Staranzano 1:1, Villesse - Chiarbola 2:1, Mariano - Turriaco 1:5. LESTVICA: San Marco 11, Staranzano in San Luigi 10, San Canzian in Montebello 9, Čhiarbola, Mossa in Villesse 8, Fogliano in Turriaco 7, PRIMORJE 5, Mariano 0. NAJMLAJŠI SKUPINA A PRIMORJE - SANTANDREA 3:2 OSTALA IZIDA 9. KOLA: S. Giovanni - Fortitudo 3:0, Don Bosco - Triestina 0:5. LESTVICA: S. Giovanni in Triestina 16, PRIMORJE 9, Fortitudo 8, SanfAn-drea 4, Don Bosco 1. SKUPINA B DOMIO - ZARJA ADRIAIMPEK 4:0 ZARJA: Bellafontana, Ražem, Possega, Umek, Šaša, Tence, Castellano, Biondi, Jurincich, Cinti, Gregori, Grgič. V prvem polčasu so zarjani proti enakovrednemu nasprotniku zadovoljili. Obe ekipi sta imeli vsaka po eno priložnost za zadetek. Najprej je Zarja z Umkom zadela prečko, nasprotnik pa je bil spretnejši in je zatresel Zarjino mrežo. V drugem polčasu smo pričakovali, da bo Zarja reagirala, toda nekaterim igralcem tokrat res ni šlo, tako da je vsa ekipa zašla v krizo (pri tem so jim pomagali tudi nekateri navijači). Ves drugi polčas so igralci Zarje igrali preveč nervozno, tako da je sodnik izključil Castellana. Poraz je težak, a lekcija dobra. Upamo, da bodo igralci prihodnjič izvajali navodila trenerja. (Umek Giorgio) OSTALA IZIDA 9. KOLA: San Luigi -Zaule 6:0, Servola - Portuale 1:3. LESTVICA: San Luigi 18, Domio 13, Portuale 7, Zaule 6, ZARJA ADRIAIM-PEX in Servola 5. ZAČETNIKI SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEX - DOMIO 0:2 (0:1) ZARJA ADRIAIMPEX: Družina, Metlika, Ražman, M. Urdih, Kočevari, Brazza- ni, Ban, Umek, Lipovec, Balbi, Furlani (Danieletto, Domio, Antonini). Zarjani so zgubili, čeprav niso igrali slabo. Domio je bil pač močnejši. Zarja-nom je bil nenaklonjen tudi sodnik. Prvi gol s strelom od daleč je padel zaradi nepazljivosti domače obrambe. V drugem polčasu so igralci Zarje hoteli nadoknaditi zamujeno, toda ni jim uspelo. Priložnost je imel Ban, vendar je vratar Domia žogo odbil. (A. Ban) OSTALI IZIDI 9. KOLA: San Vito -Esperia 0:2, Fulgor - Altura 2:0, Ponziana B - Soncini A 0:4, Campanelle - Fani B 1:1, Portuale - SanfAndrea 0:1, San Luigi - Muggesana 4:0. LESTVICA: Soncini A 16, SanfAndrea 15, Domio 13, Portuale 12, San Luigi in Fulgor 10, Fani B 8, ZARJA ADRLAIM-PEX in Esperia 6, Ponziana B 5, Campanelle, San Vito in Altura 3, Muggesana 2. SKUPINA B DON BOSCO - PRIMORJE 2:4 (2:3) STRELCI ZA PRIMORJE: Sardoč, Širca, Kuk, Lukša. PRIMORJE: Husu, Škrlj, Lovrečič, Milič, Braini, Lukša, Kuk, Emili, Turk, Sardoč, Širca, Velikonja. Že v 10. min. so naši vodili z goloma prednosti in to po zaslugi Sardoča in Širce, ki je bil v natrpanem kazenskem prostoru najspretnejši. Nato so rdeče-rumeni popustili in Tržačani so brez večjih zaslug izenačili. Naši so zopet stisnili in dosegli zadetek s Kukom, ki je po hitrem protinapadu realiziral. V drugem polčasu bi lahko Prosečani dali še kopico zadetkov, uspelo pa jim je le enkrat zatresti mrežo z Lukšo. (Maxi) OSTALI IZIDI 9. KOLA: CGS - Chiarbola 0:0, Fortitudo - Opicina 0:0, San Sergio - BREG 8:0, San Nazario - Ponziana A 0:3, Montebello - San Giovanni 0:6, Soncini B - Fani A 0:0. LESTVICA: Ponziana A 14, Soncini B, Fortitudo in San Giovanni 13, Fani A in San Sergio 11, Opicina in CGS 9, San Nazario 7, PRIMORJE 6, Chiarbola, Zaule B in Montebello 4, Don Bosco 2, BREG 0. CICIBANI SKUPINA A BREG - COSTALUNGA 1:5 (0:4) STRELEC ZA BREG: Čurman. BREG: Slama, Zedda, Sancin, De Martin, Martini, Čurman, Šik, Baldi, Ota, Mauri. Čeprav bi po izidu kazalo, da so mladi Brežani igrali podrejeno vlogo, to ni res. Imeli so smolo, saj je nasprotnik v prvem polčasu štirikrat streljal proti Bregovim vratom in vsakič dosegel zadetek. Brežani pa so tudi imeli več priložnosti, a dvakrat se je žoga odbila od prečke. Vseeno gre pohvaliti vso ekipo, predvsem pa De Marchija. (E. B.) OSTALI IZID 8. KOLA: Altura - San Sergio 3:4, Soncini B - Domio 5:4, Zaule -Fortitudo B odlož., Muggesana - Azzurra 6:1. LESTVICA: Soncini B 15, Costalunga 12, Altura 11, San Sergio in Domio 9, Fortitudo B in Muggesana 4, Zaule 3, BREG 2, Azzurra 1. SKUPINA C PRIMORJE - CGS 8:0 (4:0) STRELCI: Carli 4, Pertot 2, Šušteršič 2. PRIMORJE: Bergagna (Budin), Buka-vec (Sardo), Ostrouška (Spinazzola), Carli, Šemec (Picciulin), Pertot, Šušteršič. Že v prvi minuti je Carli povedel, sledilo pa je kakih deset minut, v katerih so gostje izrabili padec koncentracije domačinov in izvedli nekaj protinapadov, ki pa so ostali edine boljše akcije pred vrati Bergagne. Rdečerumeni bi lahko dosegli še več golov, a nič zato. Če bodo rdečerumeni v prihodnjem kolu premagali solidno Ponziano, bo prvo mesto v skupini že skoraj zagotovljeno. (Š. M.) BOR - PONZIANA 0:3 (0:1) BOR: Gregori, Carapucci, Tence, Iozza, Di Felice, Lorenzi, Rismondo, Vesnaver, Mermolja, Ciacchi. Naši igralci so se dobro upirali tehnično mnogo boljšemu nasprotniku. V 5' drugega polčasa je imel Lorenzi lepo priložnost, da bi izenačil, ko je nasprotni vratar res s težavo ubranil njegov prosti strel. Našim so pošle moči in čeprav je trener Verdenik postavil na igrišče vseh deset igralcev, da bi si vsi nabrali izkušenj in z borbenostjo skušali izenačiti, so gostje zaokrožili končni izid. (Krapež) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Esperia - San Vito 8:1, Montebello - Fortitudo A 2:4, Supercaffč - Chiarbola 1:7. LESTVICA: PRIMORJE 15, Fortitudo A, Ponziana in Esperia 10, Montebello 8, Chiarbola 6, CGS 5, Bor 4, Supercaffč 2, San Vito 0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEX A -COSTALUNGA 7:0 (4:0) STRELCI: Kariš 2, Primosi 2, Krizman-cic, Longo, Manzin. ZARJA ADRIAIMPEX A: Zottich, Berce, Krizmancic, Manzin, Primosi, Kariš, Longo, Capponi. Proti zadnjeuvrščeni Costalungi so zarjani tokrat imeli lažjo nalogo in so brez težav osvojili obe točki. Tekma v tem smislu ni bila zanimiva, saj je žoga le v redkih primerih prispela do Zotticha. (P. B.) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Campanelle - SanfAndrea neod., Fortitudo - Soncini 2:6, San Giovanni - Roianese 2:9. LESTVICA: Ponziana A in Soncini 10, Fortitudo in Roianese 8, Opicina 7, ZAR- JA ADRIAIMPEX A 6, SanfAndrea 4, Campanelle 3, San Giovanni in Costalunga 0. SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEX B - FANI 4:0 (3:0) STRELCI: Sossi, Zornada, Gregori 2. ZARJA ADRIAIMPEX B: Babuder, Ug-ricic, Sossi, Vatovani, J. Gregori, D. Gregori, Zornada, Stopar, Sorini. Druga zaporedna zmaga mlajših zarja-nov, s katero so dosegli nepričakovan položaj na razpredelnici. Gostje pa niso bili tako lahek plen, kakor kaže rezultat in so večkrat zaposlili Babudra s hitrimi protinapadi. (P. B.) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Don Bosco -SanfAndrea 0:4, Junior - San Luigi 0:4, Esperia - Ponziana B 1:5, Fulgor - Altura 6:0. LESTVICA: San Luigi 16, SanfAndrea 10, Esperia 9, Fulgor 8, Junior in Ponziana B 6, ZARJA ADRIAIMPEX 5, Gretta 4, Don Bosco 2, Fani in Altura 1. V Under 16 moški prihodnjem 1 derbi v Repn tekže derbf lUKrat im Pnhodnjem kolu bo r. 9i Proti h ' če igraš v ]6ln EkL e keti starejšim J**«« igralci ^®dada razpo: t^hkoviUm •' kl Prednjačij fant?™ raznolikim rtadtljega L ? ®,e srtno bori sen, tUvdl dejstvor c dernoraij.,jtM zbrali niti toč SU nadvse snrXxretiem niz boljšemu n Čeno in se ”ST*u ,Z1DI C?mo3? 2. KOL, II Po ' Vlvd - Volley 0 - Ronchi 0:3, TS 0:3 M, p]°"Chi SSvU9"1 TSV C£ Ronchi, Prat n°£r°gre?imat SI°9a °' (Co Vivil;nfe VBU ; ata Prosta. V moškem prvenstvu under 18 na Tržaškem Slogaši še nepremagani UNDER 18 MOŠKI SLOGA - DLF 3:0 (15:10, 15:6, 15:2) SLOGA: Bevilacgua, Čuk, Kralj, Malalan, A. in M. Maver, Riolino, Rupel, Stopar. V drugem kolu je Slogi stala nasproti ekipa, ki je prejšnji teden glavnemu favoritu prvenstva ekipi Inter 1904 iztrgala set, vendar je bilo takoj jasno, da so slogaši neprimerno boljši tekmec in bi svoje nasprotnike lahko premagali še po krajšem postopku, če bi tekmo sodil bolj kvalificiran sodnik. Naj omenimo še, da se je v Slogine vrste po skoraj enoletni odstotnosti vrnil podajač Danijel Malalan. (Inka) INTER 1904 - BOR 3:0 (15:5, 15:6, 15:4) BOR: Štrajn, Stulle, Rizzo, Martinolich, Pavlica, Chert, Zaina in Puntel. Kljub temu da so imeli mladi borovci na drugi strani mreže objektivno boljšega nasprotnika, so v prvih dveh nizih dobro pričeli in tudi vodili. Žal pa je bilo njihovo vodstvo kratkotrajno, ker so nasprotniki v nadaljevanju zaigrali bolj odločno in tudi učinkovito. Naj slabši je bil zadnji niz. Borovci se niso izkazali, sprejem je bil slab, napad pa često netočen. (G. F.) OSTALI IZIDI 2. KOLA: Volley Club -Pallavolo TS 3:2. LESTVICA: Sloga, Inter in Volley Club 4, Bor, Pallavolo TS in DLF 0. UNDER18 ŽENSKE KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - CUS 1:3 (9:15, 8:15, 15:11, 9:15) KONTOVEL: Regent, Drasič, Luana in Lizzy Grilanc, Černe, Crisani, Pertot, Briščik, Kralj. Kontovel je nastopil z dokaj pomlajeno ekipo, saj so poleg Dunje Regent, Jane Drasič in Luane Grilanc nastopile igralke kategorije under 16. večina igralk, ki so doslej igrale v prvenstvu under 18, se bodo po sklepu društva odslej raje bolj posvetile D ligi. V nedeljski tekmi so se mlajše kar dobro izkazale, izstopale so sicer bolj izkušene Dunja Regent in Jana Drasič. Ekipi Kontovel in Cus sta si bili enakovredni in rezultat tekme bi lahko bil drugačen, ko ne bi Kontovelke zgrešile toliko servisov. (J. D.) CLUB ALTURA - BOR FRIULEKPORT 0:3 (0:15, 5:15, 2:15) BOR FRIULEKPORT: Vidali, Sancin, Fučka, Grbec, I. in K. Vitez, Gulič, Calle-garis, Brazzani, Ažman, Gregori, Neubauer. Borovke so bile za gostiteljice premočne. Kljub stalnim menjavam šesterke (na igrišče so stopile vse) so igrale stalno dobro. (Igor) JULIA - BREG 0:3 (1:15, 5:15, 11:15) BREG: T. in N. Canziani, Glavina, Se-ganti, Sancin, Kralj, Bandi, Ota. Brežanke so zlahka odpravile skromno ekipo Julia, čeprav so igrale v okrnjeni postavi. Zadnji set je bil nekoliko bolj napet, čeprav ni tržaška ekipa nikoli resno ogrožila Brežank. (Ota) OSTALI IZID 8. KOLA: OMA - Preve-nire 3:0. LESTVICA: Sloga Koimpex in Bor Fri-u!export 14, CUS 10, OMA 8, Kontovel Electronic Shop on Breg Agrar 6, Club Altura Omse 4, Prevenire in Julia 0. Moško prvenstvo under 18 na Goriškem 01ympii izenačen derbi SOČA SOBEMA - OLVMPIA 2:3 (5:15, 15:8, 15:13, 2:15, 7:15) SOČA SOBEMA: Černič, Tomšič, Kle-de, Čavdek, Zaccaron, Pelicon, Pisk, Pellegrin, Čevdek. OLVMPIA: Cotič, Bensa, Černič, Dor-ni, Belloni, Braini, Terpin, Hlede, Sfiligoj- V derbiju pred velikim številom gledalcev je sovodenjska Soča za las izgubila proti goriški 01ympii, ki velja za glavnega favorita prvenstva, a po razpletih na igrišču sta si bili ekipi taktično in tehnično povsem enakovredni. Sovodenj ske odbojkarje so moči zapustile v četrtem in petem odločilnem setu. Najzanimivejši set je bil nedvomno tretji, ki je trajal celih 33 minut. Prav v tem nizu pa so prišle na dan pomanjkljivosti obeh ekip: prenizek blok pri sočanih in slab sprejem 01ympie. Končni rezultat ni najpravilnejši pokazatelj razmerja sil, toda lastnost odbojke je tudi ta, da ni vmesnega rezultata in zato zmaga tisti, ki je na koncu priseb-nejši. (Christian Pellegrin) OLVMPIA - S. LUIGI 3:0 (15:7,15:5,15:8) OLVMPIA: Dornik, Terpin, Bensa, Sfiligoj, Černič, Cotič, Hlede, Belloni, Kosič. 01ympia je ponovno zmagala, tokrat proti enemu glavnih tekmecev za naslov. Potek srečanja ni bil zanimiv, saj so naši stalno držali igro v rokah. V prvem setu so nasprotnika nadigrali z učinkovitim servisom, ki je bil bistveni element za končno zmago, a tudi po zaslugi dobrega bloka in še boljšega sprejema. Zelo dobro je igral bivši član S. Luigija Štefan Bensa. Tudi Dornik je z dobrim blokom pripomogel k zmagi. 01ympia ostaja tako še naprej nepremagana. (P. Černič) UNDER 18 ŽENSKE TORRIANA - SOČA GOSTILNA DEVETAK 3:2 (15:5,15:11,12:15,12:15,15:9) SOČA: A., E., M. in S. Černič, Florenin, Devetak, Tuniz, K. in S. Princi. Igralke Soče so proti Torriani iz Gradišča opravile svoj naj slabši letošnji nastop. Naše so slabo pokrivale polje, poleg tega so popolnoma odpovedale vse tolkačice. Po prvih dveh poraznih setih je sočankam uspelo zaigrati nekoliko bolje in so zato zasluženo slavile v tretjem in četrtem setu. V tie breaku so domačinke takoj povedle s 5:0 po zaslugi slabega sprejema naših igralk. Soči ni uspelo v nadaljevanju seta nadoknaditi začetnega zaostanka. (E. Č.) SOČA GOSTILNA DEVETAK -AZZURRA 3:0 (15:8, 15:11, 15:4) SOČA: A., E., M. in S. Černič, Florenin, Devetak, Tuniz, K. in S. Princi. Predstavnice Soče so proti slabšemu nasprotniku prepričljivo zmagale. Tokrat je dobro deloval sprejem, kar se je obrestovalo pri uspešnosti napadov. Naše igralke so nekoliko popustile le v drugem setu, ko so prepustile nasprotnicam kar 11 točk. Tretji set je bil pravi pokazatelj premoči sočank. (E. Č.) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski m. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch čim i-r-; Z..2. COP-S založnikov FIEO in tiska H sreda, 22. novembra 1989 Zasedli Hotel Sheraton, kjer je generalni tajnik OSA Soares Protiofenziva salvadorskih gverilcev na elitno mestno četrt Colonia Escalon SAN SALVADOR — Gverilci osvobodilne fronte Farabundo Marti so včeraj v San Salvadorju zasedli Hotel Sheraton, kjer se nahaja generalni tajnik Organizacije ameriških držav (OSA) Joao Baena Soares. Gverila je tako na najbolj eklatanten način demantirala trditve salvadorskega režima, da ne potrebuje Soa-resovega posredovanja, ker je ofenziva salvadorskih gverilcev propadla. Do nenadnega protinapada je prišlo pred zoro, potem ko se je glavnina umaknila iz severnih mestnih četrtih, so gverilci z bliskovito protiofenzivo vdrli v elitno rezidenčno mestno četrt Colonia Escalon, ki do sedaj ni občutila strahot salvadorske državljanske vojne. Soares in njegovi sodelavci niso talci gverilcev. To je sporočil novinar agencije ANSA Vaselli, ki se nahaja v zasedenem hotelu. Gverilci so le vsem gostom odsvetovali, da zapustijo poslopje, ker ceste obstreljujejo režimski vojaki. Četrt Colonia Escalon je popolnoma obkoljena, režimska vojska je v protinapad poslala svoje najbolj elitne oddelke, saj je na dlani, da je režim desničarskega predsednika Alfreda Cristianija dobil težko politično klofuto. Gverilci osvobodilne fronte Farabundo Marti bržkone ne bodo uspeli dalj časa vzdržati pritiska vladnih sil, svetu pa so dokazali, da se vojna nadaljuje in da so edini izhod iz slepe ulice mirovna pogajanja. V enajstih dneh srditih spopadov v bistvu ni ne zmagovalcev in ne poražencev, ali bolje rečeno, poraženo je salvadorsko ljudstvo, ki je v teh dneh doživelo najhujše strahote. Mrtvih je več kot 2.500, brezdomcev pa je že 50 tisoč. V takem položaju bi bil edini častni izhod politična rešitev z mirovnimi pogajanji, na te pa desničarski režim ne pristaja. Pri tem pa je sokriva tudi washingtonska administracija, ki še vedno podpira Cristianijev desničarski režim, češ da so ga izbrali na svobodnih volitvah. Na sliki (telefoto AP): neskončne kolone Salvadorcev zapuščajo od spopadov razdejano glavno mesto Po dogovoru vodilnih grških strank Ekonomist Zolotas novi predsednik koalicijske vlade ATENE — Univerzitetni profesor in ekonomisj mednarodnega slovesa Xenofontas Zolotas bo vodu rila prihodnjega leta, ko bodo šli Grki ponovno n® volišča. Po skoraj dvotedenskih pogajanjih, ki so ze kazala, da iz vsega skupaj ne bo nič, so torej voditelj1 treh najmočnejših političnih skupin v Grčiji Kostan-tin Mitsotakis (konservativna Nova demokracija), Andreas Papandreu (PASOK) in Harilaos Florakis (k°' munistična koalicija) končno dosegli sporazum in premagali vsa notranja nasprotja med strankami. Vest o sporazumu je sporočil Mitsotakis, ki je poudaril predvsem željo vseh treh vodilnih strank, da se prepričijo nove volitve, ki bi bile že tretje v zadnjih šestih mesecih. Zdaj imajo stranke nekaj več časa, d® se bolje pripravijo na aprilske volitve, ki naj bi Grčiji končno prinesle tudi stabilno večino, ki bi bila spo-psobna upravljati državo. Xenofontas Zolotas je bil izbran, kot predstavnik »novega kurza« v Grčiji, predvsem pa naj bi bil človek, ki naj ne bi bil obremenjen s pripadnostjo tej ali oni politični stranki, pri izbiri p® naj bi bilo pomembno tudi to, da nad njim ni nobenih senc kakega škandala. Bil je že guverner grške državne banke, kjer se je izkazal s svojo profesionalnostjo, sposobnostjo in delavnostjo. Predvidevanja vedeževalcev za zadnje desetletje drugega tisočletja Človek se bo mučil z ekološkimi problemi RIM — Prav kmalu bomo stopili v zadnje desetletje drugega tisočletja, kar po mnenju nekaterih vedeževalcev in »strokovnjakov«, ni ravno pomirjujoče. V skoraj vseh kioskih so že sedaj na razpolago horoskopi in najrazličnejše napovedi za prihodnje, mitično leto 1990, med najbolj iskanimi pa je tudi tokrat almanah, ki ga ureja Barbanera oziroma njegov naslednik. Almanah izhaja že 228 let in nekako obnavlja dialog med Barbanero iz Fo-ligna in patrom Silvanom, ki sta živela samotarsko življenje v Apeninih. Kakšno pa bo, po mnenju Barbanere, prihodnje leto? Predvsem bo to leto ustvarjalcev, pravičnih in antikonformistov ter tistih, ki radi »divje« živijo. Leto pa nam bo prineslo dva pomembna dogodka na znanstvenem in družbenem področju. Človek bo namreč začel drugače ocenjevati probleme okolja, nič več ne bo čakal na navodila z vrha, pač pa bo sam ukrepal. Skratka, nič več seminarjev in zasedanj, pač pa učinkovta dejanja. Na območju nekdanje Etrurije bo prišlo do pomembnih arheoloških najdb, ki bodo nemara prekucnile na glavo marsikatero zgodovinsko trditev. Kar se tiče družbenih vprašanj, pa se bodo odločno izboljšali odnosi med Vzhodom in Zahodom, Gorbačovova perestrojka se bo še bolj utrdila, posamezne evropske vlade pa bodo morale temeljito spremeniti svoj gospodarski sistem, sicer bo prišlo do nevarnih devalvacij najpomembnejših evropskih deviz. Barbanera napoveduje tudi, da se slabo piše finančnim špekulacijam, ki so doslej oškodovale predvsem nerazvite države. Politika, družba in industrija bodo morale spoštovati zahteve in potrebe okolja, kljub temu pa prvi otipljivi rezultati ne bodo takoj vidni. Nanje bo treba počakati še nekaj let. Leto 1990 pa bo prineslo nove neznanke predvsem na področju medicine. Barbanera napoveduje izbruh novih bolezni, hkrati s tein pa naraščanje aidsa po vsem svetu. Poleg velik1” problemov se Barbanera tokrat spopada tudi mestnim prometom - meni namreč, da tudi izp_us”* plini neposredno vplivajo na vprašanje zaščit okolja - in je prepričan, da se bo zadeva rešila prihodnjih treh, štirih letih. Ko bi se le! Zadnje desetletje drugega tisočletja pa bo posebno naklonjeno tretjemu svetu, saj bodo marsik je, še posebno v Afriki, prenehale represije, najbo J zaostali narodi pa bodo lahko končno dvignili glave. Doba strahopetnega in zagrenjenega človek se torej bliža koncu: Barbanera napoveduje velik^ samomorov, bolezni, osamljenosti in nerazumeva nja za vse tiste, ki ne znajo zbrati dovolj moči, o bi se postavili na lastne noge. V rojstnem Racalmutu danes pogreb Sciascie PALERMO — Pisatelja Leonarda Sciascio bodo pokopali danes v njegovem rojstnem kraju Racalmutu. Njegovo truplo bodo po pogrebnem obredu v tamkajšnji cerkvi položili v družinski grob poleg brata Giuseppa. Na pogrebu bo uradno prisotna tudi delegacija palermskega občinskega sveta, ki jo bo vodil župan Leoluca Orlando. S svojim rojstnim krajem je pisatelj ves čas ohranil stalne in tesne stike. Zato tudi ni čudno, da si je Racalmuto izbral za svoje zadnje počivališče, temu sicilskemu kraju pa je tudi zapustil svojo bogato knjižnico, zapiske in zbirko dvestotih portretov pisateljev in umetnikov. V Sciasciovem bivališču v Ulici Scaduto v Palermu pa tudi včeraj ni prenehalo romanje prijateljev, znancev in neznanih ljubiteljev književnosti, ki so hoteli umrlemu pisatelju izkazati še zadnji pozdrav, ženi Marii in hčerkama Lauri ter Anna Marii pa še naprej prihajajo brzojavke z izrazi sožalja iz vse Italije in tujine, saj so bila Sciasciova dela prevedena v številne jezike. Mafijski umor v New Yorku po uspehih FBI in DE A NEW YORK — Morilci, ki so v petek zvečer v brooklynski mestni četrti Bensunhurst ubili Costabila Faraceja, enega od najbolj iskanih šefov ameriškega podzemlja, so hoteli ubiti tudi Faracejevega spremljevalca Josepha Sclafanija. Po mnenju ameriške zvezne policije FBI je šlo za klasično mafijsko eksekucijo, v kateri bi morali likvidirati tudi Sclafanija, ki bi lahko preiskovalcem razkril ozadje umora. Težko ranjenega Sclafanija sedaj stražijo agenti, zdravniki pa se na vse kriplje trudijo, da bi mu rešili življenje. Preiskovalci pa so že sedaj prepričani, da so Faraceja ubili, da bi omilili pritisk agentov zvezne policije na ne-wyorško podzemlje. Farace naj bi bil eden od kolovodij trgovine z mamili in je hotel po aretaciji svojega bratranca Gregoryja Scarpe prevzeti nadzorstvo nad »družino« Bonanno. Po vsem sodeč pa je Farace storil usodno napako. V njegove vrste se je vrinil agent službe za boj proti mamilom DBA Everett Hatcher, ki je začel odkrivati povezave v trgovini z mamili. Ko je Farace odkril »vohuna«, ga je likvidiral, s tem pa se je pritisk agentov DE A in FBI še okrepil, tako da je »družina« Bonanno ukazala umor nesposobnega kolovodje. Grožnje zaradi šadorja na šoli PARIZ — Vprašanje, ali je nošenje šadorja v neki francoski šoli umestno ali ne, je po dveh mesecih polemik dobilo drugačne razsežnosti. Ravnatelj šole, ki jo obiskujejo tudi tri dijakinje islamske veroizpovedi in ki so začele zahajati v šolo s pokritim obrazom, je namreč dobil že nekaj grozilnih pisem, ki jih podpisuje islamski džihad. Pisma vsebujejo predvsem grožnje, da bo ravnatelj, Ernest Chenier, plačal z življenjem, če dekletom ne bo dovolil, da izpolnjujejo obveze, ki jim jih narekuje vera. Preiskovalci so resno zaskrbljeni, saj kaže, da so pisma avtentična, in da sploh ne gre za kako potegavščino. Medtem pa vse tri dijakinje sledijo pouku ločeno, in sicer v šolski knjižnici in s pomočjo profesorjev »prostovoljcev«. 22. NOVEMBER 89 CTE ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI Naložba, vezana na evropsko denarno enoto • CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. S Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA D ITALIA, ISTITUTO BANCA-RIO S. PAOLO Dl TORINO, MONTE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NA-POLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALI-ANA, CREDITO ITALIANO, BANCO Dl ROMA, BANCA NAZIONALE DELL'AGRICOLTURA, NUOVO BANCO AMBRO-SIANO, BANCO Dl SANTO SPIRITO, BANCA EUROMOBILIARE, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCE LOMBARDE, ISTITUTO CENTRALE BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE PO-POLARI ITALIANE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE, CITIBANK N. A., BANOUE PA-RIBAS, REPUBLIC NATIONAL BANK OF NEW YORK, BANOUE NATIONAL DE PARIŠ, CHASE MANHATTAN BANK, MORGAN GUARANTV TRUST CO. NEW YORK, BANKERS TRUST CO. • So na razpolago P° 1.000 ECU in več vp°' nudbi "alla pari ; ^ podpis na osnovi rn njave lira/ECU dne novembra. . • »Banke agenti« ko prevzemajo v P°dP tujim državljanom n posredno v ECU. • CTE so kotiranil n vseh italijanskih D .Q zah, kar omogoča} unovčljivost v prn11 potrebe. V podpis 22. in 23. novembra Emisijska cena v ECU 100% Bruto obrestna mera 10,70% Rok 5 let