Po cestah na vrsti še posodobitev železnice Obcino je pred dnevi obiskal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelic, ki si je ogledal gradnjo križišca v Stahovici, ki je skupna naložba države in obcine, na sestanku z županom Matejem Slaparjem pa je razpravljal še o drugih projektih na podrocju obnove cest, gradnje kolesarskih povezav in posodobitve železniške proge Ljubljana–Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – V sredo, 29. julija, se je na delovnem obisku na Obcini Kamnik mudil dr­žavni sekretar Aleš Mihelic, ki si je s številno delegacijo z ministrstva in direkcije za infrastrukturo ogledal dva projekta v obcini, pri katerih sodeluje država – nedavno koncano Korenovo cesto, ki je dobila nov asfalt, in grad-njo križišca ter druge komu­nalne infrastrukture (ploc­nik, kanalizacija, menjava vodovodnih cevi in javna razsvetljava) v Stahovici, ki je v polnem teku. Ugotovil je, da delavci Komunalnega podjetja Kamnik delajo ka­kovostno in ucinkovito ter tudi hitro, kar predvsem ve­seli vse voznike, tako da bodo dela predvidoma kon-cana prej, kot je bilo nacrto­vano; predvidoma že okto-bra. Župan Matej Slapar je obisk s pridom izkoristil in pred­stavnike države seznanil še z drugimi projekti, ki še ca­kajo na realizacijo. »Pred­stavnikom ministrstva smo predstavili investicije na re-gionalnih in državnih ce­stah po naši obcini, za kate-re si želimo, da bi jih direk­cija še izvedla – poudarili smo predvsem odsek obvo­znice z dotrajanim cestiš-cem, cesto proti Veliki plani­ni v naselju Crna ter odsek do Kranjskega Raka ter ne­kaj odsekov v Tuhinjski doli­ni. Skupaj pripravljamo pro-jekte za nove kolesarske po­vezave od Kamnika do Lju­bljane in od Kamnika do Godica, ki bodo oblika traj­nostne mobilnosti, ki bo v prihodnje ljudi s cest usme­rila na vlak ali druge oblike prevoznih sredstev,« je po- OBCINSKE NOVICE Obcina želi odkupiti vsaj ceste Kmalu bo znano, ali bo obci­na odkupila zemljišca obsto­jecih prometnih površin na obmocju nekdanje smodni­šnice in tako vendarle posta-la solastnik obmocja, ki se razvija povsem stihijsko. stran 3 »Na ministrstvu se zavedamo pomembnosti obcine Kamnik, ki je ena izmed najvecjih pri nas in ima zares velik turisticni in gospodarski potencial in temu primerno smo in še bomo izvajali projekte.« vedal župan Matej Slapar ter dodal, da so se pogovarjali tudi o prepotrebnih strate­ških projektih, kot sta obvo­znica Želodnik–Vodice ter posodobitev železniške po­vezave do prestolnice, pa tudi o novem mostu v Stra­njah. Opozoril je, da ne smemo pozabiti na turistic­ne bisere, kot so Velika pla­nina, Kamniška Bistrica, Terme Snovik in Arbore­tum, ki si zaslužijo, da do njih vodi urejena cestna in-frastruktura. Aleš Mihelic je uvodoma po­udaril, da bo k tem pripo­moglo tudi novo križišce v Stahovici, ki vodi v Kam- KULTURA Ustvarja skupaj z naravo Kamnicanka Anna Rosa Tomšic Jacobs se z dvema umetniškima postavitvama predstavlja na letošnjem fe­stivalu KAOS. stran 7 niško Bistrico in na prelaz Crnivec, pomembno pa je ne le zaradi obcanov, pac pa tudi zaradi turistov in bliž­njega podjetja Calcit, katere­ga tovornjaki uporabljajo prav te ceste. »Na ministr­stvu se zavedamo po­membnosti obcine Kamnik, ki je ena izmed najvecjih pri nas in ima zares velik turi­sticni in gospodarski poten­cial in temu primerno smo in še bomo izvajali projekte. Že v kratkem bomo pristopi­li k modernizaciji in nadgra­dnji Železniške postaje Ka­mnik. V tej zgodbi smo že zaceli umešcanje dvotirnosti do Kamnika, kar bi bistveno ŠPORT Pretekli koroške vrhove V soboto, 25. julija, so trije tekaški prijatelji iz Kamnika pretekli krožno pot, ki pove­že pet koroških vrhov: Peco, Olševo, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro – 90 kilome­trov in 5300 metrov višinske razlike. stran 19 izboljšalo kakovost in ob-dobje povezav, ce temu do-damo še nove vlake, ki bodo omogocali klimatizirano in udobnejšo vožnjo, verja­mem, da bodo številni obca­ni spoznali prav ta nacin vožnje kot najudobnejši. Kljub temu pa nas caka kar nekaj izzivov tudi pri cestni infrastrukturi,« je sklenil Mihelic in poudaril dobro sodelovanje z obcino. Slovenske železnice so julija po vsej Sloveniji, tudi na kamniški progi, že zacele te­stirati nove potniške vlake – kupili so jih kar 52, od tega 21 enonadstropnih in 10 dvonadstropnih elektricnih ter 21 enonadstropnih di­zelskih vlakov. Novi vlaki bodo klimatizirani in na­sploh veliko prijaznejši do potnikov, redno pa bodo za-celi voziti, ko bo Javna agen­cija za železniški promet za železniško vozilo izdala obratovalno dovoljenje. ZANIMIVOSTI Nove oznake na gozdnem drevju V poletnih dneh, ko ni vecjih potreb po izbiri drevja za po­sek, so tudi kamniški gozdar­ji pristopili k obnovi mej ure­ditvenih enot. Po drevesih v gozdu tako lahko opazimo na novo zabarvane rdece crte, kombinirane s številkami. stran 20 Zacenja se Kamfest Med 7. in 15. avgustom bo Kamnik v znamenju že sedemnajstega Kamfesta. Jasna Paladin Kamnik – Organizatorji Kamfesta – clani Kulturne­ga društva Priden možic skupaj s številnimi sopro­ducenti in tudi prostovoljci – so za letošnjih devet festi­valskih dni pripravili vec kot petdeset žanrsko izje­mno pestrih dogodkov; od glasbenih dogodkov za šir­šo množico in bolj izbrane okuse ter gledaliških pred­stav za otroke in odrasle pa vse do likovnih dogodkov. Že 17. leto zapored tako do-kazujejo, da je Kamfest naj­vecji poletni kulturni festi­val v širši regiji. Vecina dogodkov je znova brezplacna (z izjemo kon­certov na Mestnem odru, kjer bo vstopnina pet evrov), vsi pa bodo potekali v skladu z namenom preprecevanja širjenja okužbe s koronavi­rusom, tako da bo udeležba na letošnjem festivalu varna za vse. Letošnja novost: Kreativna cetrt Barutana Kamfest bo postregel s pro-gramom na šestih odrih in nekaj manjših prizorišcih – med vsemi gotovo izstopa oder v novonastajajoci Krea­tivni cetrti Barutana, kjer bo mogoce prisostvovati pro-gramu, v katerem bodo so-delovali pretežno lokalni ustvarjalci. Lokacije dogodkov bodo še na vrtu Kavarne Veronika, v Parku Evropa (kjer bo letos tudi Otroški oder), v Samo­stanu Mekinje (kinoprojek­cije na prostem), na gradu Zaprice ... V sodelovanju z Medobcinskim muzejem Kamnik in nekaterimi lo-kalnimi ustvarjalci so pos­krbeli tudi za izjemen likov­ni program. Vec o raznolikem progra-mu, lokacijah in drugih za­nimivostih objavljamo tudi v posebni prilogi tokratne številke Kamnican-ke. Obcinske novice Na sestanku z ministrom Srecanja z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Pocivalškom v Planinskem domu na Kališcu sta se udeležila tudi Samo Surina iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik in predsednik Planinskega društva Kamnik Marko Petek. Jasna Paladin Preddvor – Minister Zdrav­ko Pocivalšek se je na 1543 metrov visoko Kališce pod Storžicem podal peš, v pla­ninskem domu pa se je ses­tal s predstavniki Planinske zveze Slovenije, planinskih društev, župani ter predstav­niki nekaterih turisticnih organizacij. Ministru so predstavili glav­ne težave, ki so drago vzdrževanje planinskih poti, dotrajane planinske koce, delo na osnovi prostovoljstva in zgodbe, ki niso povezane. V slovenskih gorah je kar 12 tisoc kilometrov planinskih poti pa tudi 179 koc in zave­tišc, od katerih so nekatera v stanju, da bi jih bilo racio­nalneje podreti in postaviti nove, saj imajo društva ko­majda denar za redno vzdrževanje. »Delo v planinstvu je delo-ma prostovoljno, deloma pa posel in zdi se mi prav, da ima vse, cesar se lotimo, neko dodano vrednost. Res-da mora planinski turizem rasti na neki vzdržen, okolju prijazen in trajnosten nacin, a pozivam vas, da ste bolj ambiciozni. Nam so gore nekako samoumevne, a v ra­diju petsto kilometrov okoli nas turistom takšna dožive­tja pomenijo ogromno in v tem vidim izjemen potenci­al. Ministrstvo razvoja pla­ninskega turizma ne more peljati namesto vas, lahko pa je vaš parter. Da bodo gore mocan magnet tudi za tuje turiste, potrebujemo dobro infrastrukturo – in tu lahko pomaga država,« je zbrane nagovoril minister. Marko Petek je opozoril, da je planinski turizem že pre­hitel planinsko infrastruktu­ro in da se planinstvo nujno mora tesneje povezati s tu­rizmom. Septembra bo objavljen raz-pis za energetsko sanacijo planinskih koc v višini nekaj nad pet milijonov evrov. Mi­nister pa je podal še eno ob-ljubo: »Zagotavljam vam, da bomo še letos našli denar za obnovo planinskih poti, nato pa poiskali tudi sistem­sko rešitev, ki bo omogoca­la, da se bo ta planinska turi­sticna infrastruktura lahko vzdrževala vsako leto.« ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka je izšla v nakladi 31.000 izvodov, brezplacno jo prejmejo vsa gospodinjstva v Obcini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d.o.o, Tiskarsko središce Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 4. septembra 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 27. avgusta 2020. Predstavili aktualne obcinske projekte Župan Matej Slapar je skupaj s podžupanoma Sandijem Uršicem in Bogdanom Pogacarjem predstavil najvecje dosedanje projekte dobro leto in pol trajajocega mandata in poletne investicije, ki so v teku. Jasna Paladin Kamnik – V obcini Kamnik so v prvi polovici letošnjega leta že izvedli semaforizacijo križišca v Šmarci, dokoncali so 2,6 milijona evrov vredno sekundarno kanalizacijo v Tuhinjski dolini, pred nekaj tedni so zakljucili asfaltira­nje dela ceste med Tunjica-mi in Cerkljansko Dobravo, cesar so se lotili v sodelova­nju z Obcino Cerklje, zame­njali so kar nekaj kilometrov vodovodnih cevi, na Grabnu vzpostavili prvo parkirišce P+R v obcini, v skladu z na-crti asfaltirati kar najvec hri­bovitih makadamskih odse­kov cest, ki zahtevajo najvec dragega vzdrževanja, so le­tos že asfaltirali odseka Žaga–Podstudenec in Lani-še–Stolnik … Gradbeni stroji brnijo v vec krajih Dela pa se s polno paro na­daljujejo tudi v teh poletnih dneh. V teku je gradnja kri­žišca in komunalne infra-strukture v Stahovici. V fazi Foto: Jasna Paladin pogajanj in izbire izvajalca sta dva projekta – asfaltira­nje 650 metrov dolgega od­seka ceste proti Studencam in asfaltiranje ceste proti Brišam. Prva investicija je ocenjena na 150 tisocakov, druga pa na 80 tisoc evrov. »Verjamem in želim si, da se bodo med pogajanji ti zneski še znižali,« je optimi­sticen župan Matej Slapar. Nekaj podobnega jim je le­tos že uspelo pri projektu gradnje plocnika Markovo– Vir ob glavni cesti v Tuhinj-ski dolini, ki poteka prav te dni. Ta investicija je vredna 170 tisoc evrov. Letos nato sledi še asfaltira­nje ceste Motnik–Zgornji Motnik. Gre za hribovito cesto, ki jo je obcina po de­lih zacela urejati že leta 2008, z letošnjo investicijo pa bodo asfaltirali še zadnji odsek v vrednosti 48 tisoc evrov. Uredili bodo še varno šolsko pot v Nevljah v vrednosti 50 tisoc evrov, nadaljujejo pa se tudi pogajanja z državo za ureditev protipoplavnih ukrepov na Kamniški Bistri­ci v južnem delu obcine, ka­mor bodo vložili predvido-ma dva milijona evrov. Ko bodo ti ukrepi izvedeni, bodo lahko uredili še manj­kajoci del rekreacijske poti ob reki. Manjši, a pomembni projekti v krajevnih skupnostih V izvajanju je tudi 55 tisoc evrov vredna sanacija plazu v Markovem. V Kulturnem domu Šmartno se v letoš­njem letu nadaljuje druga faza obnove objekta, in sicer gre za obnovo dvorane. Ob­cina Kamnik sofinancira ob-novo v višini 25 tisoc evrov, del sredstev pa je zagotovila tudi Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju. Gradbe­no-obrtniška dela so v teku, investicija pa bo pred­vidoma zakljucena do konca letošnjega leta. Ureditev športnih igrišc na­daljujejo v Mekinjah, kjer se bodo izvedla manjša elektro dela, v jeseni pa nacrtujejo pridobitev projektne doku­mentacije za ureditev špor­tnih površin na Gozdu v Krajevni skupnosti Crna. Po pridobitvi kulturnovarstve­nih pogojev s strani Zavoda za varstvo kulturne dedišci­ne bodo pristopili k ureditvi dotrajane kamnite ograje okoli Preskarjeve bajte. Tre­nutno se zakljucuje tudi na­mešcanje opreme za vzpo­stavitev brezplacnega WI-FI-ja na posameznih javnih lokacijah. Glavne lokacije so skupni prostori v pritlicju in konferencne dvorane v Sa­mostanu Mekinje, Dom kul­ture Kamnik, bazen Pod skalco, Stadion prijateljstva v Mekinjah, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Ka­mnik, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Ka­mnik ter Avtobusna postaja Kamnik. Kaj vse še sledi do konca leta Obcina Kamnik skupaj z vodstvom Knjižnice France-ta Balantica Kamnik nacrtu­je obnovo dotrajanih prosto­rov. Izdelan je idejni projekt za prenovo celotne knjižni­ce, vendar samo za preure­ditve znotraj investicijsko--vzdrževalnih del. Idejni projekt je razdeljen na posa­mezne faze, ki se bodo reali­zirale po sklopih; najprej bo na vrsti preureditve oddelka za odrasle. Zamenjali bodo dotrajane tlake, pulte in po­lice ter prostore na novo prepleskali. V ta namen so svetniki z rebalansom prora-cuna zagotovili 110 tisoc evrov. V pripravi je idejni projekt za prenovo dvorane Kultur­nega doma Srednja vas; le­tos je za nujna vzdrževalna dela namenjenih 15 tisoc evrov. Nova igrala bodo ku­pili v enotah vrtca Pestrna in Rožle. Letos se bodo lotili tudi sanacije stražnega stol-pa na Malem gradu (50 tisoc evrov), ki bo zajela spust po­dija, zasteklitev in zacasno notranje stopnišce, vse to pa je potrebno zato, ker so na Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik na razpisu pridobili denar za ureditev multimedijske sobe. V teku je pridobitev projektne do-kumentacije za ureditev Športnega igrišca Vrhpolje, kjer se bo na novo preplasti-la površina za košarko oziro-ma nogomet in v zimskem casu tudi za hokej. Poleg igrišca se bo uredil manjši lesen objekt, za kar obcina letos namenja približno 42 tisocakov. Organizacija turisticnih prireditev je poseben izziv Novinarske konference se je udeležil tudi v. d. direk­torja Zavoda za Turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar, ki je predstavil letošnje Kul pet-ke, razloge, zakaj bodo osrednje praznovanje jubi­lejnih 50. Dnevov narodnih noš in oblacilne dedišcine pripravili prihodnje leto ter nekaj statisticnih podatkov, ki dokazujejo posledice ko­ronavirusa in vpliv krize na turizem celotne turisticne destinacije Kamnik. Obcinske novice Obcina želi odkupiti vsaj ceste V prihodnjih dneh bo znano, ali bo Obcina Kamnik lahko odkupila zemljišca obstojecih prometnih površin na obmocju nekdanje smodnišnice in tako vendarle postala solastnik tega šestdeset hektarov velikega obmocja, ki se zadnja leta razvija povsem stihijsko. Jasna Paladin Kamnik – Vec kot desetletje po stecaju Kemijske indu­strije Kamnik je obmocje nekdanje smodnišnice lo-kalni skupnosti lahko vse prej kot v ponos. Namesto enega je na obmocju danes vec deset novih lastnikov, med njimi pa (še) ni obcine, ki je vse dosedanje prilož­nosti za aktivno odlocanje pri razvoju tega velikega prostora zamudila oziroma preprosto izpustila iz rok. Morda se bodo stvari v krat­kem vendarle spremenile. Obcina se namrec že zad­njega pol leta intenzivno po­gaja za odkup nekaterih ze­mljišc, v pripravi pa je tudi obcinski podrobni prostor-ski nacrt za to obmocje. Da na obcini zdaj vendarle mis-lijo resno, dokazuje tudi dej­stvo, da je župan Matej Sla-par za spremljanje priprave OPPN zadolžil podžupana Bogdana Pogacarja – skupaj pa sta trenutno stanje predstavila tudi na nedavni novinarski konferenci. »Resnicno si ne želimo še ene zgodbe nekdanjega Sto-la in skrajni cas je, da uskla­dimo interese novih lastni­kov ter da pomemben igra­lec na tem obmocju postane tudi obcina. Preprican sem, da nam bo to uspelo, ce postanemo lastniki cestne infrastrukture. Ce bodo pro-metnice v rokah zasebnikov, na razvoj obmocja ne bomo imeli nikakršnega vpliva, ce pa bodo v obcinski lasti, bo Obcina Kamnik pri posegih v prostor na tem obmocju soglasodajalec. Ponudba, po­dana s strani družb Iskra Mehanizmi in Iskra Meha­nizmi Holding, ne zajema le zemljišc, po katerih potekajo prometne povezave, ampak so v paketu skupaj s t. i. juž­nim delom. Ce bomo uspeš­ni, sem preprican, da se bo obmocje nekdanje smodni­šnice na dolgi rok razvilo v urejene površine,« je prepri-can župan Matej Slapar. Ce-stnih površin je v smodni­šnici za približno dvajset ti­soc kvadratnih metrov. Na južnem delu v neposredni okolici Doma kulture Ka­mnik bi obcina razvila neka­kšno kulturno cono, uredila potrebna parkirišca in tudi nekaj skladišc, ki jih za pot-rebe javnih zavodov (denimo ograje, stojnice in podobno) zdaj v obcini nimajo. Hkrati s pogajanji o nakupu zemljišc pa intenzivno pote­kajo tudi postopki za pripra­vo obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (OPPN) za to obmocje. »Prostorsko urejanje tega obmocja se je zacelo leta 2017, ko so bile na obcinskem svetu potrje­ne strokovne podlage, ki so temelj in izhodišce na na­daljnje prostorske akte. Pro-storski odlocevalci pred za-cetkom priprave OPPN zah­tevajo izdelavo šestih stro­kovnih študij in sredi julija je bil zakljucen izbor izva­jalca za še zadnjo od teh študij – sicer najdražjo in najbolj zahtevno – študijo onesnaženosti tal. Na posto­pek izbire izvajalca je bil pred dnevi vložen zahtevek za revizijo, kar utegne po­stopek izbire dodatno casov-no zavleci. Slednja študija, ki bo trajala vsaj pol leta, bo eden izmed osnutkov za pripravo okoljskega poroci-la, ki bo tisti pomemben ko­rak, ki bo obcini omogocil, da se loti nadaljevanja OPPN,« je postopke povzel podžupan Bogdan Pogacar in poudaril, da se obcina vzporedno s pripravo pro-storskih aktov pripravlja na vzpostavitev stikov z lastni­ki zemljišc v nekdanji smo­dnišnici. V avgustu jim bodo poslali dopise, s kate­rimi jih bodo obvestili o na­membnosti njihovih ze­mljišc ter jih seznanili s tem, kaj je na njihovih zemljišcih ta hip skladno z dolocili obcinskega prostor­skega nacrta ter kateri pose-gi v prostor so dovoljeni in kateri ne. Projekt za novo šolo bodo pocenili Na obcini skupaj s projektantom išcejo možnosti pocenitve projekta za gradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta. Racionalizacija naj bi bila koncana do oktobra, a ceneje od sedemnajst milijonov evrov verjetno ne bo šlo. Jasna Paladin Kamnik – Projekt gradnje nove OŠ Frana Albrehta za­radi visoke cene že dlje casa buri lokalno skupnost, zato so se na obcini že februarja odlocili za analizo popisa del in nacrtov PZI oz. racio­nalizacijo, ki bi projekt, ki je zdaj ocenjen na 19,5 milijo­na evrov, pocenila. Usklaje­vanje predloga racionalizaci­je je župan zaupal podžupa-nu Bogdanu Pogacarju. »S projektantom sva se že veckrat sestala, julija pa smo se skupaj usedli še z ravna­teljem Rafkom Lahom, ki je prispeval uporabniško izku­šnjo. Skupaj smo zacrtali smer, ki bi lahko pocenila gradnjo, poudarjam pa, da je naše glavno izhodišce pri pocenitvi projekta to, da ne poslabšamo pogojev za vzgojno-izobraževalni pro-ces, da pa skušamo oklestiti tiste nadstandardne stvari, ki so lahko pogrešljive. V tem hipu je znano, da bi projekt lahko bil cenejši za 1,8 do 2 milijona evrov brez DDV,« je na novinarski kon­ferenci povedal podžupan Bogdan Pogacar in poudaril, da je predmet racionalizaci­je zgolj šolska stavba brez športne dvorane in zunanje ureditve. Povedal je še, da kaj dosti ce­nejši projekt pri tej kvadratu­ri ne more biti, da bi za vse druge rešitve morali spremi­njati projekte, gradbeno do-voljenje in obcinski podrob­ni prostorski nacrt, kar ne pride v poštev, kot tudi nova lokacija ne. Vse druge rešit­ve bi namrec realizacijo pre­stavile za vsaj štiri leta. Racionalizacija z uskladi­tvijo nacrtov PZI naj bi bila koncana do sredine oktobra, tako da bi na okto­brski ali najkasneje no-vembrski seji obcinskega sveta o njej že lahko razp­ravljali in odlocali obcinski svetniki, ob koncu koledar­skega leta pa bi projekti že lahko bili pripravljeni za razpis. Cilj je – po besedah podžu­pana – da prihodnjo pomlad izbrani izvajalec že zasadi lopate in zacne to res težko pricakovano gradnjo. Proslava na Slopeh Jasna Paladin Špitalic – Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in krajevni odbor združenja Motnik - Špitalic vabita na proslavo in pocastitev kra­jevnega praznika Krajevne skupnosti Motnik in Krajev­ne skupnosti Špitalic, in si­cer v soboto, 22. avgusta, ob 10. uri pri spomeniku na Slopeh. Na Slopeh v zaselku Špitali­ške Bele je bil v casu druge svetovne vojne glavni pre-hod partizanskih enot iz Go-renjske na Dolensko in Šta­jersko. Nad kmetijo Slopnik na Slopeh se bodo poklonili dvanajstim koroškim parti­zanom, ki so padli na Meni­ni planini, ko so se vracali s politicnega tecaja v Beli kra­jini na Koroško. Spomladi 1949 jih je Slopnikova dru­žina prekopala in pokopala na Slopeh, kjer sta sedaj grob in spomenik. Slavnostni govornik na pri­reditvi bo podžupan Ale-ksander Uršic. Obnovili fasado atrija obcinske stavbe Jasna Paladin Kljub vsemu so se v sklopu nujnih vzdrževalnih del na Kamnik – Obcinska stavba obcini to poletje lotili obno­je zaradi postopka denacio-ve povsem dotrajane fasade nalizacije, ki še vedno ni na stenah notranjega atrija koncan, v stanju, ki obcini obcinske stavbe. Dela so se ne more biti v ponos, a dok-zakljucila v preteklem ted-ler lastništvo ni dokoncno nu, za obnovo pa je obcina znano in urejeno, vecjih vla-namenila približno 12 tisoc ganj v objekt ne more biti. evrov. Na Bakovniku gradijo vodovod in kanalizacijo Bakovnik – Iz Komunalnega podjetja Kamnik obvešcajo, da bo zaradi gradnje vodovoda in kanalizacije v prihodnjih te­dnih veljala sprememba prometnega režima na obmocju Bakovnika, in sicer na Vremšakovi ulici, Rozmanovi ulici in Ulici Kamniško-zasavskega odreda. Zapore se bodo izvajale v casu do 30. septembra. Dela bodo potekala v dveh fazah. V casu prve faze bo obvoz urejen po Vavpoticevi ulici, v casu druge faze pa obvoza ne bo mogoce zagotoviti, zato bo iz­vajalec del obcasno omogocal dostop do objektov z Lju­bljanske ceste ter dnevno po koncanih delih vzpostavil dostop cez gradbišce. J. P. Obvestilo Zdravstvenega doma Kamnik Kamnik – Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik obvešca, da na Kamniškem v zadnjem obdobju ponovno opažajo po­rast okužb z novim koronavirusom. Posamezne nove okuž-be so iz znanih žarišc, pri drugih pa izvor okužbe ni znan. Obcane zato pozivajo, da se dosledno držijo navodil Nacio­nalnega inštituta za javno zdravje, upoštevajo varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, si razkužujejo oziroma umivajo roke in nosijo zašcitne maske v zaprtih prostorih. Za prepreceva­nje širjenja okužbe lahko najvec storimo prav sami! J. P. Vloga za dodelitev mesecnih subvencij za otroke Kamnik – Z letošnjim septembrom bodo starši otrok, ki so dopolnili 11 mesecev in niso starejši od treh let ter ne obi-skujejo organiziranega predšolskega varstva, lahko uporabi­li mesecno subvencijo, ki jo bo krila Obcina Kamnik in bo znašala dvajset odstotkov ekonomske cene (117,40 evra). Vloga je objavljena na obcinski spletni strani. J. P. Obcinske novice, mnenja Znova zbrani v skrbi za starejše S ciljem zagotavljanja kakovostnejšega življenja starejših je Razvojni center Srca Slovenije organiziral drugo srecanje v okviru evropskega projekta EU_SHAFE. Jasna Paladin Šmartno pri Litiji – Tokratno srecanje je potekalo v Knji­žnici Šmartno pri Litiji, ude­ležili pa so se ga tudi pred­stavniki Obcine Kamnik. Razvojni center Srca Slove­nije je pripravil zakljucke prve delavnice, kjer so se že kreirale ideje za skupen pro-jekt na temo kakovostnejše­ga bivanja starejših, cilj dru­gega srecanja pa je bil nada­ljevanje oblikovanja skupne projektne ideje za prijavo na LAS razpis ter spoznavanje dobrih praks iz Evrope s podrocja bivanja starejših v domacem okolju. Predstavljenih je bilo šest primerov dobrih praks iz Portugalske, Danske, Nem-cije, Irske, Španije in Italije. Po predstavitvi je sledila raz­prava z udeleženci, ki so po­udarili, da potrebujemo še vec varovanih stanovanj in domov za starejše. Najbolj zanimiva za naše okolje se jim zdi dobra praksa iz Por­tugalske, kjer starejšim, ki so osamljeni in ne želijo v dom, omogocajo življenje v naselju manjših hišk z vso potrebno infrastrukturo v bližini. Zelo pomembna pa je tudi uporaba tehnologije, kjer starejši potrebujejo podporo in izobraževanje. Drugi del srecanja je bil na­menjen prvemu oblikovanju projektne ideje, in sicer je bil poudarek na hitri zazna-vi problemov na terenu, dobri koordinaciji in hitrem reševanju problemov. Kar­men Sadar z Obcine Šmar­tno je poudarila, da je težava oskrba bolnikov, ki pridejo iz bolnišnic, in da so nujno potrebna izobraževanja za svojce oziroma neformalne negovalce. Katja Vegel z Ob­cine Kamnik je omenila, da v Kamniku takšna izobraže­vanja izvaja Inštitut Antona Trstenjaka in da so zelo dob-ro obiskana. Izobraževanja za demenco izvaja tudi Dom Tisje po razlicnih društvih in Društvo upokojencev Dol - Bericevo. Slovenija je v za­ostanku na podrocju vseži­vljenjskega izobraževanja, zato je nujno potrebna nad­gradnja. Petra Juvan iz Ar-boretuma Volcji Potok je poudarila pomen izobraže­vanj za zdravo starost, orga­nizacijo festivala v parku, zabave in druženja. Diskusi­ja je v drugem delu tekla tudi o tem, kdo so koordina­torji v posameznih obcinah, ki se ukvarjajo s starejšimi. V obcini Kamnik to podro-cje koordinira Zavod Oreli. Mitja Bratun iz LAS Srce Slovenije je za zakljucek predstavil razpis LAS, kate­rega cilj je vkljucevanje ran-ljivih ciljnih skupin, med katerimi so tudi starejši. Razpis bo odprt od 1. julija do 30. septembra 2020, na voljo je tristo tisoc evrov sredstev s 65-odstotnim so-financiranjem, projekt pa se lahko izvaja najvec dve leti. Ce imate predloge, ki še niso prepoznani, ali vas podrobneje zanimajo dobre prakse, lahko pišete na ani­ta.molka@razvoj.si ali pok­licite na 01 896 27 10. Mnenje obcinskega svetnika Ljudje nismo mandatna bitja Edis Rujovic, svetnik LDP Kamnik ima izjemen potenci­al za preboj oziroma nadaljnji razvoj. Veseli me, da ko govorimo o potencialu v naši obcini, ne glede na to, katera politicna opcija je na lokalni oblasti, re-lativno složno recemo, da je to turizem. Na zacetku prejšnje­ga mandata (2014–2018) sem veckrat opozarjal in obenem podajal tudi predloge, da nuj-no potrebujemo strategijo tu­rizma ter da je za preboj treba povezati ponudnike storitev in destinacijo tržiti kot celoto. Strategijo turizma smo ven­darle v prejšnjem mandatu obcinskega sveta tudi dobili. Ta nam narekuje pot in cilj, do katerega si želimo priti. Kar nekaj ukrepov je sledilo, ki so šli v smeri celostnega pristo-pa in združevanja lokalnih ponudnikov, kar bi za posledi-co imelo omogociti doživetje Kamnika kot celote. Naj ome­nim samo prenovo Starega gradu in prenovo starega mestnega jedra. Slediti bi mo­ral Samcev prehod, Park Evropa, Šutna … Žal ocitno to ni vec prioriteta. Privilegij, a hkrati tudi odgo­vornost je imeti takšno mestno jedro, kot ga premore naše mesto. Biseri, kot so Velika planina, dolina Kamniške Bistrice, Tuhinjska dolina, zgodovinsko bogato staro mestno jedro, ne nazadnje tudi Arboretum Volcji Potok, morajo skupaj sodelovati. Na Ljubljano pa je treba gledati kot na priložnost, ne kot na konkurenco. Cetudi smo v casu krize epi­demije covida-19, se nam po­nuja kar nekaj priložnosti. Vcasih se vprašam, ali ravno zaradi tolikšnega potenciala nemalokrat vse skupaj spomi­nja prej na stihijsko vodenje kot strateški razvoj. Žalosti me, da ni izhodišce doku­ment, ki smo ga soglasno sprejeli na seji obcinskega sve­ta, in sicer Strategija razvo­ja turizma v obcini Kamnik. Strateški interesi Kamnika se ne smejo in ne morejo spremi­njati z zamenjavo vladajocih. Strinjam pa se, da so lahko – celo zaželeno je – nacini re-ševanja izzivov razlicni. Toda strateški cilji morajo os­tati enaki. Žal vse preveckrat prevladuje­jo projekti, ki so vidni ali pa jih državljani obcutimo v casu tekocega mandata. Seve­da je prav, da so tudi ti pro-jekti realizirani, toda treba je gledati tudi naprej. Kajti ljudje nismo mandatna bitja in najvecje razocaranje pri državljanih politika ustvarja ravno zaradi neizpolnjenih zavez ter zaradi odmika od strateških interesov. Za vse, ki ste že dopustovali, upam, da ste dobro izkoristili proste dni, tistim, ki se še od­pravljate na oddih, pa želim lep dopust. Mnenje obcinskega svetnika S kolesarjenjem prijazni do okolja Marko Šarec, svetnik LMŠ Mobilnost je v zadnjem casu resen izziv za vsa vecja in tudi manjša mesta v Sloveniji in v tujini. Na podrocju mo-bilnosti smo zlasti v zadnjih desetih letih prica velikim spremembam. Vsekakor spre­membe sovpadajo tudi z za­vedanjem vse vecjega števila ljudi o okoljski problematiki. Žal obstaja tudi zelo glasna manjšina, ki podnebnih spre­memb ne priznava, toda naša naloga ne sme biti osredoto-canje na manjšino, pac pa spopadanje s tovrstno proble­matiko in njeno reševanje, ob tem pa lahko upamo, da nam bo s pozitivnimi sprememba-mi uspelo prepricati omenje-no manjšino. Naj se vrnem k izvornemu iz­zivu, in sicer kako lahko lokal­na skupnost pripomore k boljši mobilnosti z odgovornostjo do okolja. Zagotovo je lahko reši­tev v vecji uporabi koles, pri cemer je lokalna skupnost dolžna ustvariti pogoje, ki bodo obcanke in obcane spod­bujali k vožnji s kolesom. Ne-kaj pozitivnih premikov je v preteklosti vendarle bilo nare­jenih. Spomnim se, ko smo v mandatu 2014–2018 v casu županovanja Marjana Šarca zaceli izvajati projekt Kamko-lo. Odzivi so bili razlicni, od tistih, ki so pritrjevali ideji, do nekaterih, ki so na projekt gle­dali kot na nesmotrno porabo. Toda v projekt smo verjeli, vse­lej pa je bila prisotna tudi stro­ka, ki je podala svoje argu­mente. Da je projekt Kamkolo dobro sprejet med obcani, pa kaže tudi število uporabnikov. V tem trenutku so potrebni ne­kateri popravki, kot sta deni-mo ustrezen nadzor in prepre-cevanje vandalizma na samih postajah in boljša pretocnost izposoje, kar lahko dosežemo s skrajšanjem casa izposoje. Naslednji projekt, za katerega upam, da bo kot Kamkolo za­živel, pa je zagotovo Regional-na kolesarska povezava Ka­mnik–Mengeš–Trzin–MO Ljubljana. Obcina Kamnik je v okviru sodelovanja statistic­ne regije oz. Ljubljanske urba­ne regije (LUR) vkljucena v širše regijske projekte za ob-dobje 2014–2020, kjer najde-mo tudi projekt z imenom mreža regionalnih kolesarskih povezav. V prejšnjem manda­tu, natancneje decembra 2017, je Ljubljanski urbanisticni za­vod pripravil dokumentacijo za umestitev regionalne pove­zave Kamnik–Mengeš–Tr-zin–MO Ljubljana. Naslednji kljucni korak za Obcino Ka­mnik je vsekakor dogovor z lastniki zemljišc. Verjamem in upam, da bosta v iskanju kompromisa obe strani delo­vali modro in preudarno, saj smo z doseženim dogovorom prakticno vsi zmagovalci. Na-predek za lokalno skupnost je tudi napredek za posamezni­ka v tej skupnosti. Že 20 let glas tihe vecine EUR. Zelo uspešni smo bili pri zagotavljanju sredstev EU, s ka­terimi bomo lažje okrevali po epidemiji. Veliko denarja za in-frastrukturo, socialno varstvo in zdravstvo bo na voljo tudi obci­nam. Omeniti moram infrastruk­turne projekte, kjer je vkljuceno Ministrstvo za infrastrukturo, prenovo Korenove ceste, se­maforizacijo križišca v Stahovi­ ci. Ob skorajšnji 130-letnici že­lezniške povezave med Ljublja-no in Kamnikom bodo na tej progi kmalu vozile nove garnitu-re vlakov, kar pomeni boljšo in hitrejšo povezanost s prestolni-co. Za trajnostno mobilnost bo poskrbljeno tudi z vozlišcem Podpiramo dobre projekte koncno podobo dobiva plocnik Markovo – Vir, lepo je videti napredovanje del ob rekon­strukciji križišca v Stahovici. Z rebalansom smo svetnice in svetniki zagotovili dodatna sredstva za ureditev ceste Mar-kovo – Studenca – Podlom in ureditev javne razsvetljave Po-tok - Snovik. Svojo novo podo­bo dobiva dvorana v Kulturnem domu Šmartno, kulturni dom v Srednji vasi pa bo dobil novo streho. Ce si že ne moremo privošciti nove knjižnice, se bomo njeni uporabniki za zace­tek zadovoljili tudi z obnovo od­delka za odrasle. V svetniški skupini LMŠ bomo Na sodu smodnika – 5. del kaj bomo s temi prostori, saj marsikdo meni, da še tisto, kar imamo, ne znamo izkoristiti. Prostor nekdanje šlosarije oz. kljucavnicarstva ravno v teh dneh v okviru Kamfesta dobiva novo podobo. Študentske arhi­tekturne delavnice v organiza­ciji Skupine Štajn, Kulturnega društva Priden Možic in Mla­dinskega centra Kotlovnica na­kazujejo, da se v Kamniku spet prebuja iniciativa. Se še spomnite prve variante enosmernega prometa v casu Kamfesta pred leti? Kmalu za tem je bila trajno vzpostavljena enosmerna ureditev. Seveda je od idej do realizacije dolga pot, vendar brez idej ni tudi v prihodnje predlagali in dovali 1. val, obenem pa sproti P+R Kamnik-Graben. Z dobrimi poskrbeli, da gospodarstvo ne obeti se po viharnih mesecih bo nosilo prevelikega bremena oziramo naprej. Prav tako NSi, sprejetih ukrepov. Pomoc je do-ki s korakom v novo desetletje segla vec kot 1 mio. prebival-obljublja, da bo še naprej glas cev, z ukrepom cakanja na delo tihe vecine in da bo podpirala smo rešili vec kot 260.000 de-delavne, podjetne, ustvarjalne lovnih mest. Premikamo meje in in pridne ljudi. pri tem pomagamo tudi drugim. Matej Tonin, predsednik NSi Obcine so letos upravicene do višje povprecnine, za Kamnik to pomeni nekaj vec kot 1 mio. OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA ozirati se nazaj in spraševati za­kakšnemu predlogu župana ali napredka. podpirali dobre projekte, ki kaj. Na vprašanja, zakaj ni bil v obcinske uprave, to tudi uteme­bodo zagotovili bolj varno in bolj Sandi Uršic ospredju javni interes, naj od­ljimo in predlagamo nekoliko kvalitetno življenje vseh obcank govarjajo tisti, ki so odlocali v drugacne rešitve, za katere me-in obcanov naše obcine. preteklosti. V Listi Sandija Uršica se trudi­nimo, da bi še izboljšali življenje Igor Žavbi obcank in obcanov naše obci- Vodja svetniške skupine mo, da Obcina Kamnik izkoristi ne. Ceprav smo imeli nekaj pri- OBCINA KAMNIK, GLVNI TRG 24, KAMNIK LMŠ vse možnosti, da se vkljuci v lastništvo na obmocju Smodni­ šnice in s tem pokaže, da misli resno z urejanjem obmocja. Seveda se pojavi vprašanje, pomb pri sprejemanju proracu­ na in zadnjega rebalansa za le­ tošnje leto, smo jih prav zaradi nekaterih dobrih projektov pod- prli. Veseli smo, da svojo NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA Aktualno Prejeli smo Ogrožena partizanska bolnišnica Bela, drugic Z odobravanjem sem prebral clanek pod tem naslovom, ki ga je 17. julija v Kamnican-ki objavil Rok Kralj, tako kot prejšnja clanka Ko bo v dolini Kamniške Bele posekano zad­nje drevo. Navdušujoce je, da te clanke piše mlad pameten clovek, ki mu ni vseeno za Na-turo 2000, kaj bomo zapustili svojim zanamcem, zaradi že odkazanega poseka dreves tudi v nekdanji partizanski bolnišnici, ki je bila zgrajena in dobro skrita v zavetju še vedno »zdravih« gozdov. To je narodova zgodovina, navkljub današnji rehabilitaciji domo­branstva, ki je služilo okupa­torju in povzrocilo lastnemu narodu toliko gorja in žrtev zaradi izdajstva. Kot kaže, bodo »žage« novega lastnika gozda unicile naravni in zgo­dovinski biser tega kraja. Ne gre le za našo zgodovino, tem­vec skupno zgodovino, ki jo v tej bolnišnici delimo z zave­zniškim pilotom Ottom H. Hindsom in našimi prijatelji iz Nata, Americani, s kateri-mi se Kamnicani redno srecu­jemo v Cešnjicah in Prevojah v Tuhinjski dolini. Okoli nas se poraja neofaši­zem, aktualna politika pa se pridružuje višegrajskemu av-tokratskemu vladanju po vzo­ru nekaterih komunisticnih držav z omejevanjem medijev, svobode združevanja in priva­tizaciji tistega, kar je še ostalo. Navkljub temu so po drugih pokrajinah ravnali drugace: na Pohorju so obnovili vec Pavckovih partizanskih bolni­šnic, tudi na Jezerskem dve bolnišnici, uredili so informa­tivne table in poti. V naši Kamniški Beli smo že pred sedmimi leti po žledu naleteli pri obnovi poti na izjemen od­por, še pred spremembo lastni­štva gozdov. Zacelo se je z vandalizmom, lomljenjem smernih tabel, klesanjem ob-novljenih zvezd z dreves ter komisijami. Petokraka zvezda ostaja simbol upora proti oku­patorju, tovarištva ter simbol svobode in nima nobene zveze s komunizmom. Brez te zvez­de ne bi bilo Mešcanski korpo­raciji Kamnik vrnjenih na stotine hektarov gozdov po do-linah Kamniške Bistrice, ker bi to deželo vodil »tretji rajh«. Po Štajerskem, celo na Turja­ku pri nekdanjih volcjih ja­mah, koder so domobranci pomorili 16 clanov OF, so pe­terokrake zvezde ter napisne table ostale nedotaknjene. V Kamniški Beli ni tako navkljub temu, da je bil Ka­mnik v casu okupacije eno iz-med prvih žarišc upora in v letu 1942 prizorišce najhujšega okupatorjevega terorja ter pri­zorišce krvavih bojev na Raki­tovcu, Kostanjski planini, Me-nini planini ... V obcini sta kar 102 obeležji oziroma spomeni­ka, koder so padle žrtve za našo svobodo, kar kaže na in-tenzivnost bojev. Prav zato je bilo na Kamniškem v zavetju gozdov med vojno postavljenih 18 sanitetnih postojank za zdravljenje v boju ranjenih partizanov, pripadnikov naro­dnoosvobodilne vojske. Od omenjenih bolnišnic ni obnov­ljena nobena, razen bolnišnice Triglav na Kolovcu. Današnji novi zgodovinarji s svojimi pricevalci zavajajo z neresnicami ter z nekaterimi politiki in RKC rehabilitirajo domobransko kolaboracijo z nacisti v lastnem interesu, no-vim lastnikom gozdov, v kate­rih so bolnišnice, je najpo­membnejši interes kapitala, ne glede na Naturo 2000 in zanamce. Vsako obdobje ima svoj zace­tek, svoj cas in svoj konec. Epi-log: kdor ne spoštuje svoje pre­teklosti, ima bedno sedanjost in nima prihodnosti. Miroslav Potocnik, Kamnik Priložnost za razvoj podjetniških idej Jasna Paladin Ljubljana – Regionalna ra­zvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) vabi posameznike z inova­tivnimi in naprednimi pod-jetniškimi idejami k prijavi v projekt Podjetno nad izzi­ve v Ljubljanski urbani regi­ji, katerega glavni cilj je, da udeleženci usposabljanja v okviru programa usvojijo vsa potrebna znanja in ve-šcine za uspešen in ucinko­vit razvoj svoje ideje ter za­gon novega podjetja. V okvi­ru projekta RRA LUR zago­tovi podporno podjetniško okolje, v katerem lahko us-pešno razvijejo in realizirajo lastne poslovne ideje. Raz-pis je objavljen na spletni povezavi www.rralur.si. Gre za prvega od sedmih sklopov štirimesecnega pro-grama podjetniškega uspo­sabljanja, ki bo potekalo v obliki zaposlitve na RRA LUR. Ta udeležencem omo­goca tako financno podporo pri razvoju poslovnih idej kot tudi cas, namenjen iz­kljucno pridobivanju novih znanj, izkušenj in pripravi na vstop na samostojno pod-jetniško pot. V okviru projekta, ki bo trajal vse do 30. septembra 2023, bo v program skup-no vkljucenih kar 78 udele­žencev. Bolnico bodo primerno obeležili Clani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik bodo skupaj z lastnikom zemljišca, Mešcansko korporacijo Kamnik, pripravili obeležje pred nekdanjo partizansko bolnico v dolini Kamniške Bele. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – V javno­sti je zakrožila informacija, da lastniki zemljišca ne pus-tijo postavitve obeležja na obmocju nekdanje partizan­ske bolnice, kar je številne mocno razburilo, zato smo preverili, v katero smer pote­kajo pogovori. »Agrarna skupnost Mešcan-ska korporacija Kamnik na-celoma ne nasprotuje posta­vitvi spominskih obeležij in spomenikov, ki na naši po­sesti ohranjajo spomin na pomembne in prelomne zgodovinske dogodke. Na naši posesti so urejena gro­bišca, spominski park umr­lih planincev v kamniških gorah in cela vrsta manjših obeležij, ki ohranjajo spo-mine na težke, prelomne trenutke. Vsi ti objekti so urejeni po projektih, ki jih je pripravila stroka. Njihova mesta in obseg ter velikost so naceloma usklajena s po­membnostjo dogodka ali namena, ki mu služijo. Ne-urejeni, preveliki ali pre­majhni objekti ne dosegajo svojega namena in po nava­di iznicijo njihov namen. Pri odlocitvi, kaj sodi na mesto partizanske bolnišni­ce, delujoce v dolini Bele med drugo svetovno vojno, je stroka v preteklosti svoje dorekla. Spominska plošca po njihovem dovolj dostoj-no oznacuje mesto, kjer so se v nekih drugih težkih ca-sih dogajale plemenite stva­ri. Vsaka dodatna nedo­mišljena gradnja, ki bi za­obšla mnenje stroke pa tudi lastnika zemljišca, ni pri­merna in ne dosega svojega namena. Prej nasprotno. Predlagana postavitev vrtne lope v naravno in zgodo­vinsko okolje se nam nika­kor ne zdi primerna, ne gle­de na plemenit namen, ki naj bi bil s tem dosežen. Predlagana rešitev se nam zdi neprimerna in žaljiva za prostor, ki naj bi ga predsta­vljala. Prav tako zavracamo vse posege, ki škodujejo na­ravnemu okolju. Vsekakor pa bomo podprli predlog stroke oziroma pristojnih organov,« je med drugim zapisano v odgovoru Me-šcanske korporacije Ka­mnik na prošnjo ZB za vrednote NOB Kamnik. Kaj nameravajo, smo povprašali tudi predsednika ZB za vrednote NOB Ka­mnik Dušana Božicnika. Kot nam je dejal, so od nacr­tov za postavitev lope odsto­pili, saj se strinjajo, da ta nacin ni najbolj primeren, bodo pa v sodelovanju tudi z obcinskim odborom za ohranjanje spominskih obe­ležij postavili informativno tablo. Spoštovani obcani Obcine Kamnik! V soboto, 5. septembra 2020, bo potekala akcija zbiranja odpadne elektricne in elektronske opreme iz gospodinjstev na obmocju Obcine Kamnik. Akcija je namenjena prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porecju Kamniške Bistrice. eOdpadke boste lahko oddali naši ekipi, ki vas bo pricakovala na naslednjih lokacijah. URA LOKACIJA 08.00 – 08.45 09.00 – 09.45 10.00 – 10.45 11.00 – 11.45 12.15 – 13.00 13.15 – 14.00 14.15 – 15.00 MOTNIK – pri pošti GOLICE – pri Petrolu ŠMARTNO – pri OŠ Šmartno SREDNJA VAS – pri marketu Tuš STAHOVICA – na parkirišcu pri Calcitu ZGORNJE STRANJE – pri OŠ Stranje TUNJICE – na parkirišcu pri cerkvi V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE ODPADKE: Hladilnik Radijski sprejemnik Pralni stroj Vrtalnik Štedilnik Žago Sesalnik Kosilnico Likalnik Elektricni avtomobilcek Prenosni racunalnik Rocno konzolo Stacionarni racunalnik Racunalnik za tek Tiskalnik Mobilni telefon TV Sijalko DVD predvajalnik Termostat PRI ODDAJI ODPADKOV UPOŠTEVAJTE VARNOSTNO RAZDALJO PRIPOROCLJIVA JE NOŠNJA SAMOZAŠCITNIH SREDSTEV (MASKA, ROKAVICE) Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana Iz naših krajev Spomin na grozote vojne Na Gradišcu v Tuhinju so se spomnili žrtev, izseljenih in požiga vasi med drugo svetovno vojno, ob Titanovi brvi na Perovem pa prvih dveh žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. Jože Arko, štiri moške. Medtem ko se na ta dan, ko je kamniška Jasna Paladin je kolona izgnancev pomika-bojna skupina dobila nalo- la proti Šmartnemu, so go, da zažge vojaško skladi­Gradišce v Tuhinju, Kamnik Nemci vas požgali. šce bencina na Zapricah, – Pri spominskem obeležju Druga svetovna vojna je v minira smodnišnico, pretr­na Gradišcu v Tuhinju so Gradišcu vzela 23 življenj, v ga telefonske zveze s Kra­predstavnika Združenja bor-preostalih vaseh krajevne njem, blokira vse ceste, ki cev za vrednote NOB Ka-skupnosti Šmartno še vodijo v Kamniško okrožje, mnik - Komenda Emil Gr-šestdeset. Visok davek, ki so poruši mostova cez Kam­zincic in Tone Žibert ter ga morali placati ti kraji za-niško Bistrico na Perovem predsednik Društva Dogo-radi ljubezni do domace ter napade še nekatere dru­dek Kamnik Jože Arko polo-zemlje in materinega jezika. ge vojaške objekte v Kamni­žili venec. Pocastili so spo-Sovražnik je bil premagan ku, a akcija zaradi izdaje ni min na 78. obletnico požiga in po vrnitvi iz taborišc je povsem uspela. »Današnje­vasi, ki so jo 8. julija 1942, Gradišce na novo zaživelo. mu dnevu so nekdaj rekli žal tudi ob pomoci domacih Veliko trdega dela in odre-dan vstaje in ne vidim prav izdajalcev, požgali nemški kanja ter casa je bilo potreb-nobenega razloga, da ne bi okupatorji. Pred tem so nega, da se je življenje vrni-bilo še vedno tako. Prejle ženske in otroke odpeljali v lo v ustaljene tirnice, na gro-mi je na uho prišel pogovor taborišca in izgnanstvo. Na zote vojne pa nas opominja dveh mimoidocih, ceš da grozljiv nacin so umorili spomenik, nam pa ostaja pripravljamo komemoraci­osem vašcanov. Po tem so dolžnost izkazovanja casti jo, a sam menim, da ni postrelili še štiri domacine. in spoštovanja žrtvam. tako, saj za nicimer ne žalu-Nemške enote so 8. julija jemo, ampak smo pripravili 1942 ob tretji uri zjutraj ob-dogodek v pocastitev svetle­ Pocastili nekdanji dan kolile vas. Ženske in otroke, ga spomina,« je zbrane na-pan Sandi Uršic. »Sloven-težnje, da potujcijo še tisto cesa vse se v življenju da in vstaje skupaj 55, so pozvali, naj se govoril povezovalec progra-sko ozemlje je skupaj s slo-malo, kar je ostalo sloven-ne da živeti. Pokazalo se je, pripravijo na selitev, moške Clani Združenja borcev za ma in recitator Goran Per-venskim jezikom v vsej naši skega. Leta 1991, ko smo kako odvisni smo od neka-pa so pripeljali pred Koritni-vrednote NOB Kamnik in šin in spomnil na to, da je zgodovini trden temelj, da stopili na samostojno pot, terih poklicev in delovne kovo hišo, kjer so jih osem Obcina Kamnik so tudi le-Kamnik do sredine devet-smo obstali kot narod. Zgo-so nam obljubljali drugo sile, ki jih izvaja. Nakazalo obsodili na smrt. Najmlajši tos pripravili srecanje ob desetih let prejšnjega stole-dovina nas uci, da se je slo-Švico, danes vemo, da niso je, da je solidarnost tista, ki izmed njih je imel komaj 16 spomeniku pri Titanovi tja 27. julija praznoval ob-venski narod znal upreti, ko imeli v mislih blaginje naro-lahko omeji moc kapitala.« let. Kazen, ki jih je doletela, brvi in se tako spomnili cinski praznik. je šlo za njegovo svobodo. da, ampak švicarske tran-Program so obogatili pra­je ena najbolj krutih, kar si prvih dveh žrtev druge sve-Po pozdravnem nagovoru Zato danes živimo v svoji sakcijske racune. Danes, ko poršcaki, harmonikar Fran-jih lahko clovek zamisli. tovne vojne na Kamniškem predsednika Zveze borcev državi, govorimo svoj jezik si nekateri želijo drugo Ma-ci Uršic in recitatorka Anja Pognali so jih v skedenj, jih – Dominika Mlakarja in NOB Kamnik - Komenda in moramo biti ponosni na džarsko, se mora slišati naš Kralj Železnik, kamniških postrelili v noge, nato pa Antona Miklavcica, ki sta Dušana Božicnika je zbra-svojo zgodovino. To vse ni glasen ne. Letošnje leto godbenikov in pevcev DKD skedenj skupaj z njimi zaž-padla 27. julija 1941. Vstaja nim nekaj misli namenil samoumevno, zato ne sme-nam je prineslo neko novo Solidarnost pa zaradi omeji­gali. Isti dan so ustrelili še na Kamniškem se je zacela slavnostni govornik podžu-mo biti tiho, ko opazimo realnost, pokazalo je, brez tev druženja letos ni bilo. Mladih ne zanima slovenska preteklost Vsakoletna spravna sreca­nja in maše v Rogu prispe­vajo k temu. Poleg njih tudi verodostojne knjige, da se zavemo, kako hudo Kako razdeljeni smo Slovenci V Šmarci so pripravili predstavitev knjige Slovenski razkol dr. Jožeta Možine. je bilo med drugo svetovno vojno, kako zelo so trpeli Jožef Pavlic V predavanje je uvedla in se vodilnih partijskih osebno-žrtve so bili predvsem ugled-ga orožja, jim ni kazalo dru-naši ljudje ter kako preži­po njem ter njegovih odgo-sti, med njimi Edvarda Kar-ni verni Slovenci. Namesto gega, kot da so zanj prosili veli in njihovi potomci ne Šmarca – Društvo sv. Jakoba vorih na vprašanja cenjene-delja in Borisa Kidrica, ter da bi z vsemi razpoložljivimi Italijane. Potem so se napete morejo pozabiti gorja, ki Kamnik in Demos na Kam-mu gostu zahvalila predse-drugim dokumentarnim silami uperila orožje zoper razmere malce umirile, bilo jim je bilo povzroceno. To niškem sta si že dlje casa dnica Društva sv. Jakob Ka-gradivom nazorno in prepri-okupatorja, ga je zlasti zoper je manj pobojev. Tudi zaradi se pozna vse do danes. prizadevala, da bi dr. Jože mnik dr. Marjeta Humar. cljivo prikazal, kaj vse se je lastnega državljana. Zaceli krepitve vaških straž in do-Tudi zadnja družbenopoli-Možina, pisec monografije z dogajalo na slovenskih tleh so se poboji popolnoma ne-mobranstva. ticna dogajanja kažejo na Knjiga temelji na virih naslovom Slovenski razkol, med drugo svetovno vojno. dolžnih ljudi. Ti so povzroci-Kakšne so bile žrtve, kako ve-razkol med nami, nee-to knjigo predstavil tudi na Dr. Jože Možina je s pomoc-Posebej v Ljubljanski pokra-li, da so se v marsikaterem like in zakaj je bilo pobitih notnost slovenskega naro-Kamniškem. Do predstavi-jo graficnih prikazov, z do-jini, kjer je Komunisticna kraju odlocili za ustanovitev toliko nic hudega slutecih in da, politicno razdeljenost tve je prišlo 3. julija zvecer v kumentarnimi fotografija-partija ob navodilih iz Mo-vaške straže, da bi rešili svo-želecih ljudi, so govorili gra-in nasprotovanje sloven-Domu krajanov v Šmarci. mi, odredbami in ukazi par-skve (Kominterne) zanetila je življenje, družino, dom in fikoni in drugi slikovni pri-skemu vodstvu. Temu je Pripravljavcem kulturnega tizanskega vodstva, zlasti in izvajala revolucijo. Njene posest. Ker niso imeli lastne-kazi, ki jih je avtor knjige kriva tudi napacna obveš­dogodka je tudi tokrat zago­ dopolnil s svojo besedo. Po-cenost ljudi, nepoznavanje del koronavirus, a ne v to- vedal je, da je imel sreco z prave zgodovine sloven-likšni meri, da predstavitve najdbo še neodkritih virov, skega naroda, posebej še ne bi bilo, bila pa je omejena pricevanji preživelih, njihovo resnicnih dogajanj na na­na udeležbo do petdeset lju­ željo, da se pove vsa resnica o ših tleh, nezanimanje mla­di, uporabo zašcitnih mask NOB. Ta pa je za Slovence, dih za preteklost, ceš kaj in predpisano varnostno ko se je dvignil brat zoper nas to briga, glejmo raje v razdaljo. Ce bi bilo vse »nor­ brata, pretresljiva, strašna. prihodnost ... malno«, bi dvorana pokala Tudi vec kot 75 let po teh Knjiga Slovenski razkol in po šivih. Takšno je bilo na­ krvavih dogodkih (pobojih) njene predstavitve bodo mrec zanimanje za ta dogo­ se ljudje še niso pomirili, še vsekakor prispevale k jas­dek. Upraviceno, kajti avtor niso se zacelile vse rane, še nejši podobi tega, kar se je Slovenskega razkola je ni mogoca resnicna sprava dogajalo med drugo svetov­najprej temeljito predstavil in mir v srcu. Zato je treba no vojno in tik po njej v Slo­svojo knjigo, nato je izcrpno najprej raziskati vse, kar se je veniji. Da je tudi danes pri odgovarjal na vprašanja, ki dogajalo med drugo svetov-nas marsikaj narobe in da jih kar ni hotelo biti konec. no vojno pri nas, to razcleni-bi morali Slovenci živeti in Zadevala so opisano v knji- ti, ugotoviti resnico, se pogo-ravnati drugace, so potrje­gi, predvsem pa družbeno­ voriti, šele potem si je mogo-vala številna vprašanja pre­politicne razmere danes v ce seci v roke, doseci spravo davatelju in njegovi tehtni Sloveniji. in odpušcanje. odgovori. Foto: Jožef Pavlic Kultura Ustvarja skupaj z naravo Kamnicanka Anna Rosa Tomšic Jacobs se z dvema umetniškima postavitvama predstavlja na letošnjem festivalu KAOS. Igor Kavcic Kranj – Lahko bi rekli, da se z njenimi deli srecamo tako rekoc v prvi vrsti tretjega mednarodnega festivala so-dobnega kolaža KAOS, ki je že ves julij in bo še ta konec tedna na ogled v Kranju v galerijah Layerjeve hiše. Anna Rosa Tomšic Jacobs najprej tik pred hišo v Mer-gentalerjevi ulicni galeriji razstavlja kolaže v velikem formatu, serijo mask iz lu­bja pa je umestila v galerijo Mahlerca ob hišni terasi. Anna Rosa se je v otroštvu iz rodnega Berlina preselila v Slovenijo, kjer je pognala korenine – tudi umetniške. Leta 2018 je zakljucila magi-strski študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za li­kovno umetnost in oblikova­nje, odtlej pa deluje kot vsestranska umetnica. Umetnost vedno znova po­vezuje z naravo, pravzaprav z njo v polnem pomenu be-sede sodeluje. Na KAOS-u jo tokrat srecamo med šesti- Slikarska kolonija v Slovenia Eco resortu Jasna Paladin Godic – Slovenia Eco resort vabi slikarje na slikarsko ko­lonijo, ki bo v nedeljo, 23. avgusta, da ustvarijo dela z motivi Eco resorta. Udele­ženci bodo ta dan platna in stojala lahko prevzeli od 8. ure dalje, med 12. in 13. uro bo cas za pocitek in prigri­zek, med 16. in 17. uro pa za kosilo. Organizator bo sli­karjem izplacal nadomestilo v višini ene dnevnice. Vsak slikar bo prejel dve platni di­menzije 50 krat 60 centime-trov in eno platno dimenzije 50 krat 70 centimetrov ter v uporabo slikarsko stojalo. Ob 17. uri bodo ustvarjena dela razstavili na prodajni razstavi, in sicer bo avtor ceno in pogoje prodaje za dve svoji deli lahko dolocil sam, eno slikarsko delo po izboru organizatorja pa bo ostalo v Slovenia Eco resortu na trajni razstavi. Prijave zbirajo do petka, 14. avgusta. Manca nastopila v poletnem Kranju Kranj – Maistrov trg v Kranju tedensko gosti glasbeno doga­janje, seveda v skladu z vsemi priporocili, navodili in dovo­ljenim pristojnih institucij v zvezi s situacijo, ki jo povzroca prisotnost novega koronavirusa. Tako je zadnji cetrtek v ju­liju pred kranjskim barom Kavka nastopila kantavtorica Manca Berlec, ki je lani izdala svoj prvenec z naslovom Gola, letos pa smo ji lahko prisluhnili tudi na Emi 2020. Na tokratnem glasbenem odru se ji je pridružil kitarist Dejvid Kneževic, ravno tako Kamnican. Predstavila sta stare in nove avtorske skladbe, 6. avgusta pa bo oder Kavkine terase v Kranju gostil JG30 oziroma Jarc Gregorin trio. A. B. mi povabljenimi umetniki, ki se predstavljajo v festival-skem sklopu Prelomi, saj se na individualne in izvirne nacine soocajo s casom, v katerem živimo, predvsem pa z našim odnosom do na-rave in s tem tudi naše pri­hodnosti. Umetnica nas v Mahlerci navduši s serijo mask iz lu­bja iz cikla Zavest pokrajine. Ob vstopu v prostor se pocu­timo kot v pravljicnem goz­du, med živimi bitji, s kate­rimi bomo zdaj zdaj naveza­li pogovor. Ko se približamo, imamo obcutek, da jih že dolgo poznamo. Umetnica je namrec galerijski prostor »oživila« z maskami, ki jih je po svoji podobi izdelala s pomocjo papirmašeja, na katerega je nalepila lubje razlicnih dreves, in nato pa dodajala še druge elemente z dreves, grmov in drugega rastja, ki ponazarjajo rogo­ve, lase, brado, kožo … »Smo del pokrajine, v kateri živi-mo, in ona je del nas. Ljudje smo zavest pokrajine,« pravi avtorica. Ob tem predstavlja še kolaže majhnega forma­ta, sestavljene iz prešanih rastlinskih listov. Sedem ko­lažev iz rastlinskih listov je povecanih na dimenzije 140 krat 100 centimetrov in so na ogled v ulicni galeriji. Anna Rosa sodeluje z nara­vo: »Rada se gibam v naravi, jo opazujem in sem pozorna na detajle, vedno s seboj do-mov prinašam drevesne lis­te. Všec mi je, ker so geome­tricnih oblik, a zanje ni zna-cilna simetrija.« Kot pove, smo nelocljiv del pokrajine, v kateri živimo. Smo njena zavest. Torej ji velja pritrditi, da so njeni kolaži iz rastlin­skih listov in lubja skupin­sko delo narave in cloveka, Anne Rose Tomšic Jacobs. Pravljice iz arhivov v knjigo Izšla je knjiga z naslovom Sveti Coprijan, ki na 456 straneh prinaša 183 zapisov povedk, pravljic, pregovorov, vraž, šeg in ugank, ki jih je pred sto petdesetimi leti zapisal Gašper Križnik iz Motnika. Jasna Paladin Kamnik – Knjigo Križniko­vih pravljic sta uredili Breda Podbrežnik Vukmir in Mo­nika Kropej Telban, izšla pa je v sozaložništvu Knjižnice Franceta Balantica Kamnik in Inštituta za slovensko na­rodopisje ZRC SAZU, saj so se pravljice ohranile v Štrekljevi zapušcini, ki jo hrani omenjeni inštitut. »Gašper Križnik je kot prep-rost ambiciozen cevljar in trgovec zbiral folklorno izro-cilo v Motniku in okolici vse do Vranskega. Med njegovi-mi pripovedovalci so bili kmetje, delavci, gospodinje, vajenci, usnjarji, loncarji, krcmarji, dijaki, vojaki in celo beraci. Njihove pripove­di se odlikujejo tako po bo­gastvu motivike kot po nei­zumetnicenem stilu, živah­nosti pripovedi in besediš-cu, ki ohranja celo zelo spe­cificne izraze za razlicna orodja, predmete obrtne in delovne dejavnosti, ki so da­nes že povsem pozabljeni. Kljub številnim tujkam, predvsem germanizmom, pa Križnikovi zapisi ohra­njajo pristen motniški govor in srednjesavinjsko narecje s konca 19. stoletja. Pri ure­janju smo se odlocili za mi-nimalne posege v besedilo z namenom, da imata avten-ticnost ter Križnikov zapis prednost pred razumlji­vostjo ali prilagojenostjo da­našnjemu knjižnemu jezi­ku. Zato smo se izognili skoraj vsem posegom v vse­bino, odlocili pa smo se za nekaj nacel jezikovnih po­pravkov. Za nami je veliko in pomembno delo. Vzelo nam je kar nekaj casa in na­pora, vendar vse to odtehta dejstvo, da je pred nami knjiga pravljic, kar se nam zdi kot zaklad, ki smo ga iz arhivov prenesli na svetlobo dneva,« je zadovoljna direk­torica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir. Knjiga je dragocena tudi za­radi samega jezika in števil­nih narecnih besed; manj znane so na koncu zbrane v posebnem slovarcku. Da bo branje lažje teklo, pa skrbijo ilustracije Mihe Hancica. Prihaja okrnjena razlicica Križnikovega festivala V Knjižnici Franceta Balan­tica Kamnik se zapušcini Gašperja Križnika posveca­jo že vrsto let; najbolj znan je Križnikov pravljicni fe­stival z naslovom Jenkret je biv …, ki ga organizirajo vsako leto junija. Zaradi epidemije je letošnji, že de­veti festival, odpadel, a v knjižnici bodo konec avgu­sta in v zacetku septembra pripravili okrnjeno razlici-co festivala. Tako že vabijo na pripovedovalsko delav­nico z naslovom Zgodba je most: povezovanje snovne in nesnovne dedišcine s pripovedovanjem z ugle­dno gostjo Giovanno Con-forto. Delavnica bo poteka-la od 1. do 3. septembra od 10. do 18. ure v mekinj­skem samostanu v Kamni­ku. Prijave sprejemajo do 25. avgusta. Društva Šola zdravja na Veliki planini Milan Korošec Velika planina – V sredo, 15. julija, smo se clani Šole zdravja, skupine Keršman-cev park Kamnik, ob 6. uri odpravili na Veliko planino. Do parkirišca za Ušivcem smo se pripeljali z osebnimi avtomobili. Pot smo nadalje­vali peš mimo Gojške plani­ne, Jarškega doma do Dom-žalskega doma. Na planoti pred domom smo izvedli program Šole zdravja 1000 gibov. Deležni smo bili tudi aplavza mimo­idocih turistov. Po dobrem razgibanju pa je sledil krepcilni zajtrk. Bilo je cudovito soncno vreme, rav-no prav toplo za hojo, zato smo se napotili na razgled po Veliki planini. Ustavili smo se pri starejši koci, kjer nas je prijazna planšarica pogostila z ajdovimi žganci in kislim mlekom. Domov smo se vracali dobre volje, polni prijetnih vtisov, nadihani svežega zraka in veselo razpoloženi. Ob tem smo bili posebej preseneceni nad izjemno lepo urejeno makadamsko cesto in parkirišci, cistim planinskim okoljem ter ure­jenimi oznacbami. Res hva-la in pohvala vsem, ki skrbi­jo za naš planinski biser. Vseživljenjsko ucenje se nikoli ne konca Društvo Lipa Domžale tudi Kamnicane vabi na Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Jasna Paladin Domžale – Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale ob­vešca vse dosedanje in nove študente, da bodo jeseni zaceli novo šolsko leto, hkrati pa vpeljali tri nove programe, in sicer zelenja­darstvo, restavratorstvo in izdelava mozaika. Prav tako so se prilagodili novim razmeram, ki jih je prinesel novi koronavirus, a vse skupaj prinaša tudi nove priložnosti. »Ceprav se je le­tošnje šolsko leto za študen­te in študentke Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa Domžale kon-calo malce drugace kot prejšnja leta, se z zaprtjem vrat pred dopusti naša dejav­nost ni koncala. Treba je po­vedati, da so se med sluša­telji v obdobju epidemije razvile številne sodobne ob-like poucevanja in sodelo­vanja, kar je potrdilo, da starejšim ucenje na daljavo ni tuje, uporabljali pa so tudi druge oblike. Temu smo prisluhnili, zato z no-vim šolskim letom nacrtu­jemo izobraževanje prav na tovrstne teme,« pravi pred­sednik Marjan Ravnikar, ki v vrste društva vabi tudi ob­cane Kamnika. Enajsti obcni zbor Društva Šola zdravja Kamnik – Društvo Šola zdravja, ki združuje kar 220 skupin po vsej Sloveniji, tudi v obcini Kamnik, se je letos moralo prilagoditi razmeram, zato so redni obcni zbor clanov izpe­ljali po skupinah. Vsi sklepi so bili sprejeti in tako so tudi dosedanji predsednici društva Zdenki Katkic zaupali še en štiriletni mandat. Skupinam Društva Šola zdravja se lahko pridružite kjerkoli, saj so clani z oranžnimi majicami zelo opazni. Vadijo zunaj, na svežem zraku, na varni razdalji in ne uporabljajo nobenih pripomockov oziroma rekvizitov. Vadba 1000 gibov se je v casu pandemije izkazala za zelo spodbudno, saj nobeden od clanov društva ni zbolel za co­vidom-19, ceprav gre vecinoma za starejšo populacijo (pov­precna starost je 69 let). J. P. Castnikom medalje in priznanja V Obmocnem združenju slovenskih castnikov (OZSC) Kamnik - Komenda se trudimo uresnicevati zastavljene cilje, saj se zavedamo, da bo nacrtovanje za leto 2021 precej oteženo, posebno na financnem podrocju, ker se doloceni programi navezujejo na realizacijo letošnjih. Marjan Schnabl Kamnik – Namesto obicaj­nega sklica smo letni zbor clanov in volitve izpeljali na korespondencen nacin in nato sklicali razširjeno sejo predsedstva, na kateri smo udeležencem predstavili re-alizacijo programa v prvem polletju leta 2020 in jih nato še seznanili s progra-mom do konca leta. Ob tej priložnosti je regijski koor­dinator za Osrednjo sloven-sko regijo Miran Stopar po­delil najzaslužnejšim cla­nom naše organizacije bro-naste in srebrne medalje Zveze slovenskih castnikov za leto 2019. Bronasto me-daljo je prejel Miroslav Po-tocnik, srebrni pa Jože Goltnik in Marjan Schnabl. V imenu nagrajencev se je zahvalil predsednik OZSC Kamnik - Komenda Marjan Schnabl in ob tej priložnosti poklonil castnemu clanu naše organizacije Jožetu Arku zbornik z naslovom 25 let na braniku domovine. Nekaj dni zatem smo uspeš-no izvedli drugo prvenstvo OZSC Kamnik - Komenda v streljanju z zracno puško se­rijske izdelave na strelišcu Strelske družine Kamnik v Mekinjah. Tudi pri tej akciji smo dosledno upoštevali novo odredbo v zvezi s covi­dom-19, ki je zacela veljati ravno na dan našega prven­stva in posledicno je bila udeležba nekoliko manjša, kar pa ni vplivalo na regular-nost tekmovanja in rezulta­te. Tekmovalci so bili razde­ljeni v dve starostni skupini, Dvajseturni pohod do Bohinja Clani Športnega in kulturnega društva Sela so letos organizirali že tretji športno-družabni dogodek. Tokrat so se na povabilo Barbare in Toneta Mali odpravili v Bohinjsko Bistrico. Nataša Pivec Sela pri Kamniku – Pohod­nike je na 85 kilometrov dol­gi in dvajset ur trajajoci poti vodil in spodbujal Aleš Štrajhar, ki mu tovrstne na-loge zelo dobro uspevajo. Prav on je skupino kar pet-krat vodil v Podcetrtek in veckrat tudi na Brezje. Letošnjega pohoda v Bohinj se je udeležilo kar 21 pohod­nikov. Enajst jih je pot zacelo v Markovem, drugi pa so se s kombijem, ki nam ga je po­sodil predsednik PGD Sela Franc Vrankar, pripeljali do Zgornjega Otoka pri Brezjah in od tam nadaljevali v skupi­ni do Bohinja. Med najmlaj­šimi udeleženci pohoda sta bila Urban in Klara Štrajhar, kasneje še Neža in Zoja. Prav tako pa je bilo med pohodni­ki nekaj malo manj mladih pogumnih pohodnikov – Ada, Lilijana in Tone. Kljub slabi vremenski na­povedi je vreme zdržalo do konca. Prav cilj pa je bil za vse pohodnike še posebno zanimiv, saj nas je obiskal priljubljeni župnik iz Sre­dnje vasi v Bohinju gospod Martin Golob in nas na­smejal v svojem sprošce-in sicer clani do 65 let, v ka­teri je zlato kolajno osvojil lanski zmagovalec Renato Uranic, srebrno si je pristre­ljal Roman Špeh, bronasto pa Jože Goltnik. V starostni kategoriji nad 65 let je prvo mesto pripadalo Marjanu Schnablu, drugo mesto Mi-roslavu Potocniku in tretje mesto Bogomirju Bajcu. Na glavnem zboru združenja veteranov vojne za Slovenijo v Lenartu so naši clani, ki ak­tivno delujejo tudi v OZVVS Kamnik - Komenda, Zvonko Cvek, Etbin Jerman, Anton Mavrin, Franc Omerzu, Mar-jan Poljanšek, Marjan Sch-nabl in Božo Zupancic preje­li visoka priznanja Zveze ve­teranov vojne za Slovenijo. nem in prijaznem slogu. Za naše prazne želodce in žejna grla sta poskrbela go-stitelja Barbara in Tone Mali, ki sta nas pogostila na svojem domu v Bohi­nju. Vsem pohodnikom je vodja odprave Aleš Štraj­har razdelil medalje, cesti­tal pa nam je tudi župnik Martin Golob, ki je pove­dal, da bo vesel, ce ga bomo naslednje leto obiskali v Grosupljem. Cestitke vsem pohodnikom in hkrati tudi povabilo, da se pohodom ŠKD Sela pridru­žite naslednje leto. Nagovor župana Mateja Slaparja letošnjemuKamfestu Kamniški Festival Kamfest je eden tistih festivalov, ki v naše mesto privablja staro in mlado. Vrvež po naših sre­dnjeveških ulicah in skritih kotickih v mesecu avgustu zrazlicnimifestivalskimiprizorišciponujapaletodogod­kov, ki so tako ali drugace povezani s kulturo. Je festival, na katerega smo ponosni vsi Kamnicanke in Kamnicani. Ponosni pa smo nanj predvsem zaradi tega, ker ekipa Kul­turnega društva Priden možic z Goranom Završnikom in Rokom Koscem na celu ter prostovoljci, soproducenti in vsemi, ki jim je mar za kulturo, vztrajajo in išcejo rešitve za letošnjo izvedbo navkljub številnim omejitvam, ki smo jim prica zaradi boja proti koronavirusu SARS-CoV-2. Prepri-can sem, da bo Kamfest, sicer v nekoliko drugacni obliki, ravno tako uspešen in izjemen. Glasba bo še vedno glas­ba, beseda bo še vedno beseda, igrane predstave pa ševedno igrane predstave,kljubtemu da bodo izvedene vskladuspriporociliinnavodilipristojnihinstitucij.Neglede na to na kakšen nacin bodo prireditve potekale, ostaja na-men ta, da uživamo in se sprostimo ob dobri glasbi, pred­stavah, filmu na prostem, da ohranjamo kontinuiteto tega pomembnegakamniškegafestivala,daohranjamokulturo, zato s svojim prihodom in z zahvalo podprimo prav vse na­ stopajoce, ki jim v teh casih, verjamem, ni lahko. Letošnje leto gre torej posebna zahvala vsem, ki so vpeti v organi­zacijo tega dogodka, in vsem, kisenambodopredstavili v okviru poletnega festivala. Obcina Kamnik že vrsto let podpira Kamfest, letos pa nam je še posebej v veselje, da organizatorji skupaj s soproducenti vztrajajo, saj so si za­dalivelikorganizacijskizalogajzaizpeljavovsehmanjših invecjihdogodkov. Iskrena HVALA ekipi Kamfesta, ker vztraja in nam ponuja tisto, cesar si želimo. Ponuja takšno ali drugacno kulturo, zato srecno Kamfest in se vidimo na kamniških ulicah in v drugih kotickih najboljšega slovenskega poletnega festivala. Vaš župan Matej Slapar PROGRAMSKI CASOPIS 17.POLETNEGA KULTURNEGA FESTIVALA KAMFEST™ PRODUCENT: Kulturno društvo Priden možic, Podlimbarskega pot 4, 1241 Kamnik BESEDILA IN UREJANJE BESEDIL: GoranZavršnik,GašperSelko,Anja Urankar, Anže Slana CELOSTNA GRAFICNA PODOBA FESTIVALA IN OBLIKOVANJE: Katarina Goltez FOTOGRAFIJE: arhiv Kamfesta in nastopajocih NAKLADA: 31.000 izvodov, priloga Kamnican-ki, casopisu obcine Kamnik foto: Matic Hrabar Sedemnajstic zapored išcem besede za kamfestovski uvodnik. V teh letih se je zgodilo marsikaj. Zamenjali so se župani, župniki in svetniki, prišli in odšli so razni direktorji in sekretarji, zgradili smo ceste in nakupovalne centre, stanovanja, šole, odpiral in zapiral se je Malograjski dvor, dobili smo nove gostilne, izgubili Nakup in dobili umetno Veliko planino, pospešil se je razvoj kreativne industrije in turizma, naredili in prodali smo Kip svobode, ob Katzenberg postavili raketo in še in še in še. Dolgo casa smo že skupaj. Naša publika iz prvih otroških prizorišcjedaneskrepkopolnoletna,kakegaseniorja,ki je nekoc z majhno odejo pod roko na vecer spešil na Mali grad, pa žal tudi ni vec med nami. A tako je pac življenje in Kamfest je postal del nas. Mladi mali golobradež, ki je pred leti,medfestivalskimpospravljanjem,sredinajvecjegne-ce,minutopredsilnodežnoploho,izustil,pravzapravza­vpil besede, ki so od takrat naše osnovno vodilo: ”Ce ne delaš, se umakn'!” je danes goden za ženitev. Srecno! Ekipa Kamfesta vsa ta leta ni ista. Vedno ima narašcaj, ta­kšen in drugacen. Eni pridejo, drugi gredo. Eni se vracajo. Letozaletom.Obkrožajonas mladi optimisti, kivse prime-jo in vse nesejo. Ne vedo, koliko je kaj zares težko. Mladi optimisti, ki narišejo in napišejo, kar jim tli v glavah in v sr­cih, ker ne vedo, da jih kmalu caka gora papirja in tisoc ovir. Prav zato govorimo o festivalu z razgledom. Govorimo, da imaš z gore Kamfest vedno razgled. Ovire, težave in sivi momasti kradljivci casa so vedno v dolinah, ti pa jasno vi-diš naprej na goro Katzenberg, na goro Keršmancev park, s Kamfesta gledaš v Evropo, celo v Utokovo jamo vidiš in vSmodnišnico. Javnizavodi,nevladniki,Obcina,mladiustvarjalci,kreativ­ci, arhitekti – v casu Kamfesta vsi delamo z roko v roki. Se-veda se Priden možic ponosno podpiše na producentskomesto, a brez ostalih igralcev bi bili zgolj osamljen golman, proti kateremu naenkrat strelja 10 modelov, kljub vecnemu ofsajdu. Kljub vsemu nikoli, niti v casu najostrejše izolacije, ni bilo vprašanje, ali Kamfest bo. Vprašanje, ki je aktualno tudi v tem trenutku, pa je: “Kakšen pa bo?” Predvsem upamo, da vam bo všec, kljub ukrepom, ki jih moramointudihocemoupoštevati.Sevedanebomood vas zahtevali nic, cesar ne bi morali upoštevati tudi DIREKTOR FESTIVALA: Rok Kosec VODJA PROGRAMSKEGA ODBORA: Goran Završnik PROGRAMSKI ODBOR: Blaž Flerin, Anja Urankar, Gašper Selko, Rok Kosec TEHNICNI DIREKTOR FESTIVALA: Primož Jeras VODJA TEHNICNE IZVEDBE: Blaž Flerin TEHNICNAEKIPA: Žiga Krevs, Anže Trstenjak, Gašper Vodlan, Dominik Lenart, Domen Flerin IZVEDBENA EKIPA: Matic Macek, Aljoša Rebraca, Anja Bezlova, Eva Skvarc, Jan Šuštar ODNOSI Z JAVNOSTMI: Anže Slana VODJA FESTIVALSKE PISARNE: Anja Urankar KOORDINATOR DDV PROGRAMA: Anja Bezlova EKIPA MLADI ŠTAJN: Jan Šimnovec, Sinan Mihelcic, Mitja Kuret, Zala Kanc, Žan Ložar, Michel A. Saad, Žan Zupanc, Tajda Kuret, Matic Bremšak, Luka Kanc, Amaia Villanueva Cueli, José Lima, Janez Golja, Jan Fticar drugace,avendarle:vemo,daobicajnekamfestovskespro-šcenosti ne moremo obljubiti. Kar pa ne velja za program. Letošnji je dober, prav dober, odlicen. Šest programov na petih prizorišcih, tako kot do sedaj. Dvorišce za Kavarno Veronika, Park Evropa, Mekinjski samostan in muzej Zapri­ce so festivalska stalnica. Novost je Kreativna cetrt Baru­tana, kamor vas vabimo, da si ogledate najnovejšo prilo­žnost za kamniško industrijsko dedišcino in kreativno industrijo. Žal bo vstop povsod omejen. Drasticno. Do 150 obiskoval­cev, ponekod tudi manj, obvezne so vnaprejšnje rezerva- cijesedežev,upoštevanjepreventivnihukrepov,izkljucnosedecapublika. Slišisekotvabilonapostapokalipticno srecanje osamljenih src na meter in pol. A ni cisto tako. Programfestivalajeomejitvamprimeren,festivalskapo­nudba izven prizorišc bo pestra. Kljub razmeram vztraja sejem Diversity, gostinci bodo delali na vso moc in vso noc, za vas bodo odprte male trgovine v mestnem središcu. Tradicionalnidogodkizdodanovrednostjovambododali še dodatne razloge za sprehod do kamniških galerij, zaspoznavanjeindustrijskededišcine,izvedelibostevsepo­drobnosti s prihajajoco Evropsko prestolnico kulture, kjer bo Kamnik odigral pomembno vlogo že letos. Festivalskiprogramnaj vambodoberrazlog,dapridete v Kamnik, ostalo pa prepustite trenutnemu navdihu. Tukaj, za konec, se bom iskreno zahvalil Obcini – županu, podžupanom in ostalim odlocevalcem. Ne samo za Kam-fest, ampak za odnos do celotne lokalne kulturne produk­cije, za vedno boljše vodenje kulturne politike in za optimi­ zem, ki ga v teh casih potrebujemo najbolj od vsega. Goran Završnik,vodja programskega odbora Festivala Kamfest PROGRAMSKO VODSTVO KINA KAMFEST: Jure Maticic, Mestni kino Domžale VODSTVO LIKOVNEGA PROGRAMA V MMK: Saša Bucan in Marko Kumer, Medobcinski muzej Kamnik TELEFON: 070 405 484 festivalski telefon med 7. in 15. avgustom ELEKTRONSKA POŠTA: festivalkamfest@gmail.com SPLETNA STRAN: www.kamfest.org Organizator festivala si pridržuje pravico do spremembe programa.Vstop na vse dogodke je, ce ni drugace navedeno, brezplacen. Moonlight Sky, foto: Polona Ponikvar Bakalina Velika, foto: Janez Pelko Fed Horses, foto: Urša Premik Mestnioder Kamfest se tudi v casih, ko se javno družimo na meter in pol razdalje, vraca. Tam nekje, kjer je Maks Samec kopal svoj predor, lucaj stran od Veronikinih sodov in skoraj tik pod novo razgledno plošcadjo (no, ne ravno cisto spodaj), bo letos v svoja nedrja ponovno vabil Mestni oder. Ce je lani stal pred kavarno Veronika, bo letos skocil cez plot in se v duhu leta 2020 skril za njo. Ampakkljubvsemuvehementnovztraja. Program odra bo mestno živahen in nadvse Juretom Lesarjem, sredi tednapaboza Ve­všecen. Ponujalbotipicnokamfestovsko roniko oder zavzel Janez Škof. Ta bo na sebi razmerjemedstarodavnostjomestnegasre-svojnacinpredstavilmuzikalicno podobodišcainsodobnostjoglasbenihpokrajin.domacekanoniziranepoezije,MoonlightSkyVsak, ki bo prišel na nekdanje fizkulturno ste-pa nam bodo kasneje po jazzovsko požlahtili kališce kamniških telovadcev, bo gotovo na-zluninimsojemovencanonebo.Drugipet­pel svoje ušesne mešicke in se zadovoljen kovfestivalskivecerbožmohtnozacinjen vrnil dan kasneje. slovenskim etnom Bakaline Velike, za zaklju- cek pa z derivatom Terrafolka – s Terra PO-Plac si gotovo zasluži vaše pozornosti, sajPom. Skratka, ce vas ne bo, boste zamudili bogostilvelikainvecjaimenaslovenskenekajantivirusnekrepostnosti,pacetudina glasbenescene.ZazacetekbomozAdijem1,5metra. Smolarjem rekli kakšno o rolici papirja, nasobotnivecerpa sFed Horses okonjihinTudiletosvasbomonanekaterihdogodkihdrugihalternativnihreceh. Prvivikendbo prosili za vstopnino. Za t.i. festivalski tolar, ki zakljucilnekdanjiKameleoninstariznanecga bolj kot nostalgijo po nekdanji valuti vidi-MMS-a Tulio Furlanic, ki bo pod kamniškemokotzadevo,kiomogocarastkakovostihribeprineselobcutekozkihobalnihulicinfestivala; gre bolj zapodporo indoprinosz Anito vonj po sveže peceni oradi. v vrednosti še ne ene runde v lokalu. Tokrat bomovstopnice(brezsticnoindistancno, Teden bomo akusticno zaštartali z Ante Upe-seveda!)pregledovaliprivhodunaprizorišce danten bando, nadaljevali s pop rockerjem Mestnegaodra. petek, 7. 8. Adi Smolar sobota, 8. 8. Fed Horses nedelja, 9. 8. Tulio Furlanic ponedeljek, 10. 8. Ante Upedanten banda torek, 11. 8. Jure Lesar sreda, 12. 8. Janez Škof cetrtek, 13. 8. Moonlight Sky petek, 14. 8. Bakalina Velika sobota, 15. 8. Terra POP Kreativna cetrt Barutana Kamnik je fajn in je v svoji mnogostoletni zgodovini videl in doživel ogromno. Od mamuta do Veronikinih beder. Od bosih cesarskih nog do sveže natisnjene zloglasne Cankarjeve Erotike. Doživel je razcvet tovarn in njihov žalostni propad. Ampak le-ta se je po vecini zgodil le navznoter, navzven je ostalo zidovje, ki se v zadnjih letih k sreci polni na najrazlicnejše nacine. Tudi po zaslugi Kamfesta. Odkrivanjezapušcenih,šeneznanihkotick-s skupino Prostorož, potrebovali, da se je za­ov Kamnika ima mestni kulturni festival rašcena kljucavnicarska podrtija spremenilav krvi. Zacenši s Keršmancevim parkom se v najbolj sveže prizorišce letošnjega Kamfe­jekamfestovskoosveževanjeurbanihpro-sta. Ponovno smo pokazali, kakšno moc ima storovnadaljevalonaKatzenbergu,letospasinergija kulture in kreative, sinergija urbanegaje na vrsto prišel sam zacetek Barutane – prostora in mestnega festivala. stavbanekdanjegakljucavnicarstva. Osemfestivalskihvecerovbonapolnjenih Tako bo na letošnji ediciji svoje zametke zmešanimprogramom,kipriticeprizorišcu, predstavila Kreativna cetrt Barutana. Izha­kjer bo za užitek skrbela smetana vecinoma jajocizideje,predstavljeneljubljanskikan­lokalne (umetniške) kreativnosti. Od uvertu­ didaturi za Evropsko prestolnico kulture, bo re s pesniškim spopadom, ki bo zaplaval med prostor neslutenega potenciala ponosno zlatimi ribicami kotlovniškega FSVP-ja, do odprl svoja vrata in vsem obiskovalcem pri­ veceraresnicnihzgodb,nekakšnesejalnice kazal, kaj bo v ne tako zelo oddaljeni priho­ urbanih legend. Proti drugi polovici bo na vr­dnostiponudilKamnikuinnjegoviširšioko­sto prišel pretežno glasbeni asortiman pro-lici. Povezovanje obstojecih organizacij s po­grama. Z X.U.L-om in Amaio bomo prešli na drocjakulture, mladine pa še podjetništva in godalno drsenje po strunah in si privošcili ostalihnevladnihorganizacijnaskupnem vecer smeha na stand upu, ki vsako leto naj­ mestu nekdanje smodnišnice tako vzposta­ de svojo pot na Kamfest. Na cetrtek bo zbra­vlja manjkajoci in še kako potrebni produk­ne v glasbene višave povzdignil Jani Kova­ cijski center. Dostopen in varen prostor za cic, za zakljucek pa bomo prica zvocno-gi­kreiranje novih programov bo že sedaj po­balnemuraziskovanjuindividualnegaume­rušil mit o ukalupljenosti javnega sektorja in tniškegaizraza. stopil korak proti krasnemu novemu svetu. Pripravitetorejvecrazlicnihgarderob, saj Štirinajst dni smo, na celu z mladimi arhitekti bo menjavanje od enega dne do drugega Skupine Štajn in njihovimi prijatelji, okrepljeni dne nujno! petek, 7. 8. PestBesed sobota,8.8. Projekcija nagrajenih del Festivala svobodne video produkcije nedelja, 9. 8. Vecer resnicnih zgodb ponedeljek, 10. 8. X.U.L in Amaia Bidean torek, 11. 8. Fiddle Gang Jam sreda, 12. 8. Kamniška komicna klapa in Boštjan Gorenc – Pižama cetrtek, 13. 8. Jani Kovacic petek, 14. 8. Inner Voice – Notranji glas OTROŠKI ODER vsak dan ob 18.00 v Parku Evropa PETEK, 7. 8. Lutkovno gledališce Fru-Fru: Krtek Zlatko lutkovna predstava Nekega soncnega jutra je krtek Zlatko prilezel iz svoje krtine in pogledal v nebo, kakšno bo vreme. Takrat se je zgodilo. Bilo je mehko in okroglo kot klobasica in pristalo je ravno na njegovi glavi. “Kdo se mi je pokakal na glavo?” je jezno zavpil Zlatko. Toda kratkoviden kot je bil, ni videl nikogar … SOBOTA, 8. 8. Hiša otrok in umetnosti: To ni pika! lutkovna predstava Decek in deklica se igrata s crkami, s katerimi sesta­vljata svoji imeni. Toda ko po nesreci izpišeta bese-do POK, se vse njune crke raztrešcijo. Kmalu najdeta samo nekaj okroglega – je to kolo, morda žoga ali milni mehurcek? Ne, to je O, crka O. Spoznata, da so crke povsod okoli nas, vsak predmet je lahko crka in vsaka crka je lahko predmet. Med igranjem s predmeti od­krivata nove crke in z njimi potujeta med deželami crk, kjer vsaka živi po svoje. NEDELJA, 9. 8. Gledališce Ane Monró: Zadnji ulov interaktivna ekološka predstava Ali v morju že plava poslednja riba? Je to orada? Mor­da brancin ali cipelj? In kaj storiti z njo, ko jo ulovimo: jo speci in pojesti, nagaciti in obesiti ali poslati v dar bogovom morja? Interaktivna predstava Zadnji ulov z igralci na hoduljah, odlicno glasbo ter atraktivnimi kostumi, rekviziti in scenskimi elementi (prava ribiška ladja, velika lutka), ki so izdelani iz recikliranih odpa­dnih materialov, na zabaven nacin interpretira perec aktualen problem totalnega izlova rib in vse vecje one-snaženosti morij z odpadno plastiko ter ozavešca o tej tematiki, ki zadeva celotno cloveštvo in ves planet – ce se tega zavedamo ali ne. PONEDELJEK, 10. 8. Gledališce iz desnega žepka: Gospa Pehtra lutkovno-igrana predstava Živela je vdova, ki je imela dve hceri. Prva je bila pridna in lepa, druga pa lena in grda. Ampak vdova je imela leno rajši, ker je bila njena prava hci. Zato je morala pridna deklica vsak dan opravljati težka hišna opravila in presti, medtem ko je lena poležavala in se sladkala z marmelado. Nekega dne pade pridni deklici motek volne v vodnjak. Ko ga želi potegniti ven, še sama pade vanj in se znajde v svetu Gospe Pehtre. TOREK, 11. 8. Zavod Bufeto: Lev s sivo brado cirkuško-glasbeno-gledališka predstava Lev s sivo brado je zgodba o cirkuškem levu, ki ga je v mladosti publika obcudovala zaradi njegovih telesnih zmogljivosti, s starostjo pa nujno pride cas za premor in razmislek. Preplet tradicij in ustvarjalnih izkušenj, zrelost uma in ustvarjalne moci v soocenju s telesnimi omejitvami. Kje um nadvlada telesne omejitve, pogojene s starostjo, kakšna je razlika med mladostno vihravostjo in izkušnjo zrelih let, kje je meja med sentimentalnostjo in globo­kim obcutenjem sveta, med vedenjem in modrostjo, med intuicijo in empiricnostjo? Predstava se naslanja na motive istoimenske kratke zgodbe italijanskega pisca Tonina Guerre. SREDA, 12. 8. Gledališce iz desnega žepka: Palcek Nos lutkovno-igrana predstava Zaradi predrznosti lepega Jakoba doleti kazen. Sedem let mora služiti Zelišcni coprnici in v tem casu postane odlicen kuhar. A kazen s tem ni odslužena. Coprnica ga spremeni v palcka z dolgim nosom in ga pošlje v svet. Jakob postane vojvodov glavni kuhar in spozna, da sta znanje in srce pomembnejša od lepega videza. CETRTEK, 13. 8. Carovnik Sam Sebastian: Hokus Pokus Cirkus interaktivna carovniška predstava Otroška carovniška predstava skozi potovanje po carobnem domišljijskem svetu, polnem neverjetnih carovnij in smešnih komicnih zapletov premišljeno spodbuja otrokovo aktivno opazovanje in odzivanje, domišljijo, sodelovanje, logicno kognitivnorazmišlja­nje in javno nastopanje. PETEK, 14. 8. Plesni klub Modum plesni nastop Plesalci nadaljujejo plesno zgodbo staro komaj eno leto. Za njimi je uspešna sezona, v kateri so uspe­li navdušiti kar nekaj mladih. Cesa so se naucili, pa vam pokažejo na nastopu. Predstavili se nam bodo z razlicnimi plesnimi stili, kot so breaking, jazz ballet in hip hop. Plesali bodo njihovi novopeceni plesalci, za popestritev pa bodo poskrbeli trenerji in njihovi dolgoletni varovanci. SOBOTA, 15. 8. Zavod Bufeto: Mini cirkus Bufeto cirkuška predstava Klovninklovnesaskoziskupnedogodivšcinespletata zabaven odnos, v katerem se skupaj igrata, ustvarjata in podajata v nepozabne izkušnje. Pri tem tekmujeta, si nagajata, sodelujeta, si pomagata. Na koncu ugotovita, da je najpomembnejše prijateljstvo. MESTNI ODER* vsak dan ob 20.00 za Kavarno Veronika PETEK, 7. 8. Adi Smolar* kantavtorski pop Adi Smolar že skoraj štiri desetletja s svojimi pesmi-mi v slovenski prostor prinaša življenjske resnice, s katerimi razveseljuje, opozarja na probleme in tolaži. Poslušalcevsehgeneracijnagovarjaziskrenostjo,še­gavostjo in navidezno preprostostjo svojih besedil, iz katerih pa lahko izlušcimo prenekatero življenjsko modrost. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je za svoje delo prejel številna priznanja tako javnosti kot stroke in se neizbrisno zapisal v srca slovenskih poslušalcev. Navkljubzavedanju,današsvetpremoreobilicokrivic in grenkobe, ohranja pozitiven odnos do ljudi in sveta. Ta pozitivizem še posebej pride do izraza na njegovih koncertih, ko svoje pesmi sproti napoveduje in opremi z duhovitimi predgovori. SOBOTA, 8. 8. Fed Horses* alternativni country z Notranjske Logaški arsenal glasbenikov se je po vec letih ustalil v skupino Fed Horses, ki s svojim zvokom že dlje opozar­jajoslovenskoglasbenoscenossvojimljudskimmelo­som, zanimivim pristopom h country glasbi in radijsko izpiljeno zvocno podobo. Na koncertih preigravajo avtorske skladbe, ki na svojstven nacin koketirajo s country glasbo, na katero lepijo vplive americane, indi­eja in popa, s cimer se verno približujejo zgledom z one strani luže. V zadnjih letih so se posvecali predvsem epizodnim, a dovršenim izdajam singlov, medtem ko je leta 2018 skladba Sinner z istoimenskega EP-ja po­stala druga najveckrat predvajana pesem na Valu 202. * Vstopnina: 5 EUR Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si. NEDELJA, 9. 8. Tulio Furlanic* legenda z Obale Bobnar, kljucavnicar in pevec z obale je nedvomno glasbena legenda v slovenskem glasbenem prostoru. Neizbrisen pecat je pustil s preigravanjem v skupini Kameleoni, kasneje pa je svoje mesto našel v tujini. Poleg nenehnega koncertiranja, turnej in nešteto ne­prespanih vecerov se je skoraj po treh desetletjih vrnil domov ter se pridružil brezcasnim Faraonom. Kasneje je z Danilom Kocjancicem ustanovil skupino Halo in postal avtor vec uspešnic, med njimi najbolj poznane Anita ni nikoli. Tokrat se mu bo na odru pridružil glas­beni kolega, klaviaturist Marino Legovic. PONEDELJEK, 10. 8. Ante Upedanten banda* vecžanrska akusticna godba Ante Upedanten banda, akusticna razlicica skupine Ana Pupedan, v kateri z akusticnimi instrumenti za staro šaro preigravajo skladbe vseh mogocih glasbe­nih zvrsti. Sami se najraje posvecajo avtorski glasbi, ki je spretna mešanica razlicnih glasbenih zvrsti in se spogleduje z rockom, punkom, jazzom, bluesom, re-ggaejem, hipijado in še cem. Kljub temu pa je zasedba v vseh teh letih uspela ujeti sebi lasten zvok, ki ji daje identiteto, kot jo ima malo katera domaca zasedba. TOREK, 11. 8. Jure Lesar* obalni pop rock Jure Lesar je bil ustvarjalna in gonilna sila že pri Esko­barsih, s katerimi je izdal dva vrhunska albuma z naslovi Eskobars in Ni dovolj. Kasneje se je odlocil za samo­stojno pot ter ustvaril prvi samostojni album Zemljin sin. S pomocjo zasedbe, ki jo sestavljajo Denis Horvat (multiinstrumentalist), David Morgan (bobni), Luka Mr­dakovic (bas) in Jan Fanedl (kitara), je nastala nova zgodba prijateljstva in glasbe, ki se odraža z mocno energijo na odru. Pomembnost razlicnosti posame­znikov,upanjeinodrešenjecloveka,kigreskozi temna obdobja, zazveni v jasni sporocilnosti, s katero avtor poveže poslušalca z njegovim svetom. SREDA, 12. 8. Janez Škof* frajtonarca malo drugace Janez Škof je eden najboljših slovenskih igralcev, za svoje dolgoletno igralsko delo pa je v preteklem letu prejel Borštnikov prstan za življenjsko delo. Znacilen glas ter netipicen zven frajtonarce sta prepoznaven znak zasedbe Compe. Njihova glasba se spretno izo­giba znanim glasbenim potem s samosvojo lumpen-proletariat godbo. Škof nam bo tokrat na izjemen in unikaten nacin prinesel poezijo Daneta Zajca, Milana Jesiha in drugih. CETRTEK, 13. 8. Moonlight Sky* jazz fusion Slovensko fusion skupino Moonlight Sky sestavljajo štirje vrhunski glasbeniki, Miha Petric, Janez Moder, Žiga Kožar in Jan Sever, ki so tudi skladatelji in aran­žerji. Njihova glasba je preplet jazzovske svobode z živahno energicnostjo, povezuje pa ju ljubezen skupine dokompleksnejšihritmicnihinmelodicnihelementov. Njihovo bogato glasbeno pot krasijo številni nastopi v Klubu Cankarjevega doma, koncerti v SNG Drami v Ljubljani, serija nastopov v Avstriji ter mnogo drugih. PETEK, 14. 8. Bakalina Velika* novodobna folk tradicija Najprej je bil duet Janija Kutina in Renate Lapanja, ki je preletel preprosto in prijetno etno glasbo z vonjem po ljudskih pesmih. Iz dueta je zrasla Bakalina Velika, v kateri godejo še Samo Kutin, Dejan Lapanja, Matej Magajne, Marjan Stanic in Andrea Pandolfo. V glasbeni pustolovšcini, ki poslušalca popelje od skritih kotickov starodavnih jam do tolminskih vršacev, se obilje eks­perimentalnih, eklekticnih zvokov in inštrumentarija domišljeno spaja z Janijevimi zgodbami, ki so žmoh­tnejše in intimnejše kot kadarkoli prej. SOBOTA, 15. 8. Terra POP* štrajh pop Nekateri se spomnijo Terra Mystice, nekateri so no­stalgicni za katero izmed zasedb Terrafolk. Terra POP je sveža predstava obdelav klasik vecinoma angleško govorece pop glasbe. Prizemljena v letu 2020, 20 let po prvem srecanju tria Terrafolk v sodnem stolpu na Festivalu Lent. KREATIVNA CETRT BARUTANA od 7. do 14. avgusta ob 20.30 na odru KC Barutana PETEK, 7. 8. PestBesed vecer slam poezije Pest besed je dogodek, ki poskuša uveljaviti zahodu že dobro poznane vecere slam poezije. Gre za tako imenovano urbano, underground poezijo, predvsem družbeno kriticno in satiricno, ceprav se na odru poja­vljajo stihi vseh vrst. Poeti vseh vrst stremijo k cim bolj inovativnemu in doživetemu interpretiranju avtorske poezije, njihovo umetniško prepricljivost pa presojajo vsi zbrani. SOBOTA, 8. 8. Projekcija nagrajenih del Festivala svobodne video produkcije V letošnjem februarju se je v prostorih Mladinskega centra Kotlovnica odvil že 7. Festival svobodne video produkcije. Na festivalski projekciji se je od prejetih 53 predvajalo 39 izbranih video del. Festival ni žanrsko opredeljen, išcejo pa se, poleg vsebine, tudi presež­ki v uporabi produkcijskih tehnik in nacinov izdelave del, razvoj video produkcije in deljenje izkušenj. Ob zakljucku festivala je strokovna komisija podelila štiri priznanja izstopajocim delom, ki bodo predstavljena na Kamfestu. NEDELJA, 9. 8. Vecer resnicnih zgodb pripovedovanje V Kamniku se je pripovedovanje razmahnilo prav zaradi festivalov. Kamfest je pred mnogo leti pokazal, kaj vse se s pripovedovanjem da poceti, Križnikov festival pa je kmalu za tem postal eden najpomembnejših festi­valov v Sloveniji. Ker vsi držimo pesti za prestavljeni Križnikov festival, na katerega nas bodo organizatorji vabili vzacetku septembra, vas Kamfest vabi na vecer resnicnih zgodb. Gre za izjemno hitro razvijajoco se vrsto pripovedovanja, ki za razliko od pravljic temelji na resnicnem dogodku, ki ga je pripovedovalec zares doživel. PONEDELJEK, 10. 8. X.U.L in Amaia Bidean (ESP) minimalism/experimental electronic X.U.L (Gašper Selko) s kombiniranjem sodobne klasike z elementi minimalizma in eksperimentalne elektron­skeglasberaziskujeedinstveneinterakcijemedglasbo in njenimi poslušalci. Glasba je pomemben del njego­vega življenja, saj je vse, kar posluša, ustvarja in igra, odraz njega samega – oblikoval se je skozi energicnost metala, popolnost klasicne glasbe, svobodo jazza ter raznolikost folk in etno glasbe. Amaia Villanueva je med prostovoljenjem v Kamniku odkrila, da zna tudi skladati – vecinoma v španšcini, a tudi v anglešcini. Z uporabo glasu in kitare poje o svojih izkušnjah, potovanjih, ljubezni do narave … in vcasih ta glas na plan izpusti njeno notranjo zver. TOREK, 11. 8. Fiddle Gang Jam gurmanski akusticni zven Audiofilska razstava glasbenih popotovanj, ki vas te­leportira med skandinavce, Balkance, Rome, Flamce, Kelte itd. Tokrat bo zasedba sestavljena tudi iz pionirjev prvega Godalkanja, ki so se prvic srecali pred 10 leti prav na Kamfestu in zaceli pisati sedaj že mednarodno odmevno zgodbo. To ni klasicen koncert, a veselje do posluha je obvezno, kakršna koli pricakovanja pa od­ložite pred kontrolno tocko, sicer bodo zaplenjena! SREDA, 12. 8. Kamniška komicna klapa in Boštjan Gorenc – Pižama stand up Vecer novega vala kamniških standuperjev vas bo okužil (s smehom) in zaradi le-tega pripravil teren za sprošcen vecer poln abdominalnih bolecin. Nastopili bodo Gregor Skok, Jan David Kljenak, Matija Grkman in živa legenda Boštjan Gorenc – Pižama, ki mu bodo na pomoc priskocili brki Andreja Podbevška. CETRTEK, 13. 8. Jani Kovacic: Karantenske pesmi uporniški poet Ker v zadnjem casu ni bilo nastopov, se je moral izku­šeni klasik Jani Kovacic prilagoditi e-obcenju. Tako so nastali tile (ovideni) komadi. In še marsikaj se je petilo, a da se ne bi pozabilo, se je vse v pesmi zlilo. Refreni so kot težave – nalezljivi. Torej brez moraliziranja – mavri optimizem za vsak dan! PETEK, 14. 8. Inner Voice – Notranji glas zvocno-gibalna predstava Innervoicejenadaljevanjezvocnegaingibalnegarazi­skovanja individualnega izraza, s katerim so se ustvar­jalke prvic predstavile v predstavi Laliá avtorice Neže Blažic. Tokrat, skupaj s Tanito Rose in Ajdo Špacapan, v ospredje postavljajo pomen notranjega glasu in nje­gove razdvojenosti v odnosu do telesa in okolja. KINO KAMFEST od 9. do 12. avgusta ob 20.30 v samostanu Mekinje NEDELJA, 9. 8. Ne pozabi dihati drama režija: Martin Turk / igrajo: Tine Ugrin, Matija Valant, Iva Krajnc, Klara Kuk / 2019, Slovenija, Italija / 97’ Klemen s starejšim bratom Petrom in mamo samohra­nilko odrašca v malem mestecu na odmaknjenem po­deželju. Utecen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišcu in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujocih si custev in nepremišlje­nih dejanj. PONEDELJEK, 10. 8. Parazit komicna drama, triler Gisaengchung / režija: Bong Joon-ho / igrajo: Song Kang-ho, Lee Sun-kyun, Cho Yeo-jeong, Choi Woo­-shik / 2019, Južna Koreja / 131’ Clani družine Ki-taek so tesno povezani, a vsi štirje so nezaposleni in njihova prihodnost ni ravno obetavna. Nekega dne pa sin Ki-woo na priporocilo prijatelja dobi dobro placano delo zasebnega inštruktorja pri družini Park. Cudovito nepredvidljiva družinska tragikome­dija o neizogibnem konfliktu med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo. TOREK, 11. 8. Moj najboljši profil drama Celle que vous croyez / režija: Safy Nebbou / igrajo: Ju­lietteBinoche, FrançoisCivil,NicoleGarcia,Guillaume Gouix / 2019, Francija / 101’ Petdesetletna Claire, predavateljica primerjalne knji­ževnosti, na Facebooku ustvari lažni profil, da bi vo­hunila za svojim mladim ljubimcem Ludom. Pod lažno identiteto Clare, privlacne štiriindvajsetletnice, se za­plete v pogovor z Ludovim prijateljem Alexom. Mlade­nic je nad njo povsem ocaran in tudi Claire se kmalu do ušes zaljubi vanj. Resnicni svet se vse bolj umika, Claire pa postaja ujetnica svoje virtualne osebnosti. SREDA, 12. 8. Kickbokserka mladinski film Vechtmeisje / režija: Johan Timmers / igrajo: Aiko Be-emsterboer,NoaFarinum,ImanuelleGrives,BasKeizer / 2018, Nizozemska, Belgija / 84’ Bo je vrocekrvna dvanajstletnica. Ker se starša locuje­ta, se z mamo in bratom Danijem preseli v predmestje Amsterdama, kjer se seznani s kickbokserskim klubom v soseski. Bo je za novi šport nadarjena in kmalu bi lah­ko nastopila na nizozemskem prvenstvu, toda locitev staršev jo zelo teži in njene skrbi postavljajo na kocko nastop na prvenstvu. VECERNI ODER od 7. do 14. avgusta ob 21.00 v Parku Evropa PETEK, 7. 8. KUL petek: Prijatelji Dixielanda V Park Evropa so se vrnili KUL petki, ki na enem mestu združujejo izvrstne kulinaricne kreacije lokalnih go-stincev. Vse skupaj pa je podkrepljeno z dobro glasbo, ki obiskovalcem omogoca druženje še dolgo v noc. Prijatelji Dixielanda nam bodo v Kamnik prinesli zvoke onkraj morja, napojene z vonjem po pristanišcu, sodih viskija, cigaretnem dimu in znoju. Tradicionalni jazz oziroma Dixieland, katerega zibelka je New Orleans, je glasba mnogih izrocil in kultur, vse od afriških ravnin do spiritualnih napevov z vplivi evropskega prostora. Dogodek je organiziran v sodelovanju z ZTŠKK in se pricne ob 19.00. SOBOTA, 8. 8. Pantaloons pleh banda Pleh banda pod imenom Pantaloons trio je nastala znotraj zasedbe Chili Brass Band. Njihova glasba diši po svirkah balkanskih trubacev s pridihom mladostne londonske jazz scene, zacinjena je z vplivi jazza, funka, breakbeata, dubstepa in še cesa. Kot izbranci Radia Študent so v okviru Klubskega Maratona imeli prilo­žnost razdivjati slovensko glasbeno sceno, leta 2020 pa so s podporo INES#talent 2020 sezono otvorili z nastopom na festivalu MENT. NEDELJA, 9. 8. Pijammies domaca funk-jazz megasila Pijammies je brez dvoma eno najslajših domacih od­kritij zadnjih let. Fantje preigravajo fuzijo jazza, funka in fusiona, ki ga lahko najdemo v zvokih legendarnih Weather Report ter aktualnih Snarky Puppy. Spretnosti klasicno in jazzovsko izobraženih glasbenikov se od­ražajo v izcišcenih kompozicijah, svežemu pristopu, zlasti pa neomajnemu raziskovanju. Eklekticnost in izjemna ritmicnost benda vas bosta pustili odprtih ust ali pa zazibali v plesni korak. PONEDELJEK, 10. 8. Drajnarjuva vampa družbenokriticni šanson Brata Tomaž in Jernej Hostnik sta svoje bogato glasbe-no znanje požlahtila s šansonskim, waitsovskim pristo-pom k ustvarjanju avtorske glasbe. Iz Tomaževih narec­nih besedil brijejo obešenjaški humor, ostra družbena kritika, obskurna ljudska metaforika, hrešceci vokali in melodicne domislice, ki razkrivajo mojstrskega pri­povedovalca zgodb. TOREK, 11. 8. Bombyx Lori in tetameta atmosfericna elektronika Akademska vesoljca Bombyx Lori sta prvic v sloven-ski glasbeni prostor vstopila s singlom Alien, ki je na­povedal njun prvenec Little Gifts from the Universe, izdan v letu 2019. Kasneje sta izdala še prvi single v slovenšcini Gozd in priredbo kultne pesmi September skupine Melodrom. Dvojec, ki sicer izhaja iz klasicne glasbe, je svoje skupne glasbene blodnje skrbno zavil v svojevrstno obliko art-popa. Patricia Arh je lokalna ustvarjalka, ki pod umetniškim imenom tetameta ustvarja elektronsko glasbo s pou­darjeno melanholicno noto ambientalnega. Vecslojni spevi sintesajzerjev v misli priklicejo podobe futuri­sticnih pokrajin, hkrati pa se cutnejši segmenti zdijo že znani, kot spomini na otroštvo. SREDA, 12. 8. Bowrain feat. KALU – Not Exactly Lost world electronic Glasbenik Bowrain ter vsestranski umetnik KALU so-delujeta skupaj že skoraj desetletje na razlicnih glas­beno-umetniškihprojektih.Projekt Not Exactly Lost je bil premierno predstavljen leta 2016 v okviru ciklusa koncertov Beli Šum v Mariboru. Po 4 letih mirovanja sta se glasbenika odlocila obuditi sodelovanje in pred kratkim nastopila na dogodku Praznik Glasbe v Ljublja­ni. V letu 2020 nacrtujeta izid istoimenskega albuma. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Medobcin-skim muzejem Kamnik. CETRTEK, 13. 8. Cao Portorož podivjani rock’n’roll Nabrita domaca zasedba nas pozdravlja z novo, tretjo plošco POP. Podivjanemu rokenrolu in sladkosti indie rockazdaj dodajaelektronskezasuke,ki jihnarekujejo odlocni udarci ritem mašine in nalezljive sintovske li­nije. Alter rock 90. let še naprej tece po žilah; evforijo dvigujejo znacilni, vecjezicni vokalni vzkliki, v njihovi pankovski drži pa se še vedno cuti starošolski jugo temperament. Od Portoroža cez cel Balkan, širšo regijo in še dlje – cao razumejo povsod. PETEK, 14. 8. KUL petek: Ugo & Buh Tudi drugi kamfestovski petek bo v Parku Evropa v zna­menju hrane in pijace. Ter glasbe seveda. Prizorišce je fino, ponudba tudi in to je kar dober recept, da v predzadnji festivalski dan vstopite v družbi prvovr­stnihokusov,glasbenihritmovindrugihobiskovalcev. Dogodek je organiziran v sodelovanju z ZTŠKK in se pricne ob 19.00. ODER ZAPRICE od 8. do 13. avgusta ob 21.00 v lapidariju gradu Zaprice SOBOTA, 8. 8. Musica Aeterna: Cappella Justinopolitana stara glasba Cappella Justinopolitana je ansambel, ki izvaja staro glasbo iz slovenske Istre. Ustanovitelj zasedbe je Ma­rino Kranjac, glasbenik, ki se z raziskovalno vnemo posveca iskanju preteklosti istrske glasbe. Zacel je pri ljudski zvrsti, pot restavriranja glasbenih praks pa ga vodi nazaj v srednjeveško in renesancno kulturo istrskega ter širšega sredozemskega obmocja. V an-samblu je združil mlade glasbenike svojega okolja, ki igrajo z avtenticnimi replikami historicnih glasbil. Dogodek je organiziran v sodelovanju z JSKD OI Kamnik. NEDELJA, 9. 8. Aleksandra Cermelj & Gregor Fticar Duo jazz Duo Aleksandre Cermelj in Gregorja Fticarja je plod dolgoletnega sodelovanja in prijateljstva med dvema glasbenikoma, ki sega desetletje nazaj. Oba šolana v jazzovskih klopeh in odprtih ušes do drugih zvrsti. Ples glasu s klavirjem, preplet lastnih skladb s tujimi, improvizacija trenutka in komunikacija iznad besed – vse klice po enkratnem veceru. V dvoje. PONEDELJEK, 10. 8. Žiga Camernik: Gospod predsednik monokomedija Bi radi izvedeli, kako izgleda mešanica Jezusa Kristu­sa, Hamleta, Goetheja, Dragotina Ketteja, Lažnivega Kljukca in morda še koga? Takšna oseba je vec kot le obicajna avtoriteta. Je novodobni mesija in subjekt, za katerega se predpostavlja, da ve. V prepricljivosti nagovora mu ni para pod soncem, najverjetneje pa tudi v celotni galaksiji ne. Prepricajte se sami. TOREK, 11. 8. Duo Mori & Ofak world music V desetletjih skupnega ustvarjanja se je med Dravo­grajcanoma, Morijem in Ofakom, razvila sinergija, ki jima daje svojstven in prepoznaven glasbeni izraz. Slednjega skrbno negujeta, razvijata in nadgrajujeta ter se pri tem dopolnjujeta. Tuji mediji njune skladbe opišejo kot poeticno glasbo sveta, saj se v njej pre­pletajo spokojnost, veselje, povezanost in brezcasje. Ceprav so dela instrumentalna, ob poslušanju publika zacuti zgodbe o naravi, prijateljstvu, ljubezni ter o od­daljenih svetovih, ki se približajo skozi lepoto glasbe in dotaknejo vsakega poslušalca. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Medobcin-skim muzejem Kamnik. SREDA, 12. 8. MG Flautet klasicna glasba Praviloma so v godbi flavte tudi tista sekcija, ki je ve­dno prva na vajah, kjer vsak clan zvadi vse flavtisticne parte. Za vsak slucaj. Pa še tiste od oboe. In vse drobne tiske od klarinetov, saksofonov in trobent. Lapidarij gradu Zaprice bomo tokrat spremenili v casovni stroj. Pihalna enota Mengeške godbe pod imenom MG Flau­tet pa nas bo tja in pocez popeljala po glasbeni premici z zvoki uvertur vse od Seviljskega brivca do Netopirja ter novejših muzikalov in risank. CETRTEK, 13. 8. Duo Ponte world music Duo Ponte je stik glasbenikov, ki skozi lastne interpre­tacije poskušata preseci razdalje med kulturami evrop­skega juga od vzhoda do zahoda in dlje, vse do Novega sveta. Pevko Aljo Petric in kitarista Damjana Stanišica je v duet povezalo raziskovanje glasbenega izrocila ra­znolikih kultur po svetu. Korenine zasedbe Duo Ponte segajo v leto 2014, ko sta glasbenika združila ideje in svoje sodelovanje predstavila na prvih koncertih. Od tedajaktivnonastopatanaštevilnihslovenskihintujih odrih.Zedinstvenimiavtorskimiaranžmajistaustvarila samosvoj umetniški izraz. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Medobcin-skim muzejem Kamnik. Cao Portorož Duo Mori & Ofak, foto: Nika Hoelcl Vecerni oder Vecerni oder je v vseh letih Kamfesta dobil nekoliko shizofren znacaj. Na vsakih nekaj let namrec zamenja lokacijo, se tam za nekaj casa ustali, potem pa vcasih celo ponikne, ampak se nato zopet pojavi. Mogoce njegovi naravi to celo pritice, saj je tisti oder, ki je najbolj uporniški in tradicionalno najglasnejši, skoraj nek tak enfant terrible; v najboljšem pomenu besede, da ne bo pomote. Ob mraku bo Park Evropa spremenil svojo dobrih 20 ur pa s fuzijskimi Pijammies. Ce namembnost in bo ponudil zavetje vsem, ki smo jih na streamu iz Kina Šiška gledali v pi-želijo videti nekaj svežega, za nekatere šežami od doma, jim tokrat lahko prisluhnemo nevidenegainneslišanega.Osemvecerov v živo. Lansko odkritje Mobilca se letos po­multižanrskegapreigravanjainobcasnega novno vraca – Drajnarjuva vampa vas bosta rohnenja bo napolnjenih z mogocnostjo in navdušila in vam s svojimi obešenjaškimi ocvetlicenostjo zvoka, ki bo vabil, da ne gre-šansoni dala misliti. Bombyx Lori bodo svoje ste domov in se ne vržete na kavc pred TV. elektronske moci združili s tetometo, na sre-V bistvu hoce, da na TV in Odmeve cisto po-do pa se bomo skozi muzej zazrli v kozmicno zabite. Pa saj obstajajo ponovitve. elektricnopokrajino.Predennapetekrece­ mo cav Vecernemu odru na še drugem fe-Za zacetek bomo združili moci s KUL petki, stivalskem KUL petku, bomo en vecer prej ker se res ne spodobi, da bi šli domov lacni, porock’n’rollovskopodivjanovzklikaliCao sploh ce bo na sporedu dixie. Naslednji dan Portorož. Se vidimo, ane? vas bomo pocrkljali z jazzy Pantaloons, cez petek, 7. 8. KUL petek: Prijatelji Dixielanda* sobota, 8. 8. Pantaloons nedelja, 9. 8. Pijammies ponedeljek, 10. 8. Drajnarjuva vampa torek, 11. 8. Bombyx Lori in tetameta sreda, 12. 8. Bowrain feat. KALU – Not Exactly Lost cetrtek, 13. 8. Cao Portorož petek, 14. 8. KUL petek: Ugo & Buh* * Dogodek se pricne ob 19.00. Duo Ponte, foto: Matjaž Wenzel OderZaprice Ko je Valvasor proti koncu sedemnajstega stoletja risal zapriški grad, si verjetno ni mislil, da se bo slabih štiristo let kasneje na tem mestu razvil muzej (tudi ce bi mu povedali, kaj je to, mu verjetno ne bi bilo povsem jasno), vsebujoc celo njegove artefakte. Še manj pa si je predstavljal, da se na tej vzpetiniobcasnodogajanekaj,cemurdandanašnjiljudjerecemofestival. LapidarijgraduZapricejezadnjaletafesti-Zbohotnimiambientalnimiglasbenimivibra­valu služil kot eno od priložnostnih prizorišc, cijami bomo krmarili med staro glasbo in so-v njegovi sedemnajsti ediciji pa se bo zopet dobnim jazz izrazjem. V ponedeljek nas boprelevilvenegastalnihodrov.SkupajzMed-obiskalGospodpredsednik,vnadaljevanjuobcinskimmuzejemKamnikjeorganizatortedna pa bodo zvocne cutnice zavibrirale ob pripravilprogramznekolikobolj(recimokoncertiranju Dua Mori & Ofak ter flavtistic­temu) resnim pridihom. Ce vam torej klanec nimmuziciranjem,kisebozakljucilozglas­ne dela prevelikih problemov, ste res lepo benim raziskovanjem Dua Ponte. vabljeni, da se sprehodite do Zapric in se tam naužijete strašno dobrih stvari, ki bodo po­živile vašega duha. sobota, 8. 8. Musica Aeterna: Cappella Justinopolitana nedelja, 9. 8. Aleksandra Cermelj & Gregor Fticar Duo ponedeljek, 10. 8. Žiga Camernik: Gospod predsednik torek, 11. 8. Duo Mori & Ofak sreda, 12. 8. MG Flautet cetrtek, 13. 8. Duo Ponte Ne pozabi dihati Parazit Otroški oder Otroški oder bo letos ponovno zamenjal svoje prizorišce. Ce že ne bo zopet prestopil praga Keršmancevega parka, bo pa svoj prostor našel v drugem mestnem parku, v samem centru mesta. Tlakovce Glavnega trga bo zamenjala mehka podlaga Parka Evropa, kjer bo mogoce polizati kakšen sladoled in si za namecek pogledati super predstavo. Pa še senca je. Festival, ki je ustvarjen za vse strukture pre-ki navdušujejo najmlajše in malo manj mlade. bivalstva, vedno pomisli tudi na najmlajše, ki Za zacetek bomo skupaj s krtkom Zlatkom se zatorej vsako leto radi vracajo na Kam-zrli v nebo in cakali na kakce, še pod vtisom fest. Že po stari navadi Otroški oder pomeni pa bomo naslednji dan po parku iskali crke, zacetek festivalskega dogajanja. Preden se da bomo lahko pritisnili piko na i. Zakljucek bodo iz popoldanske sieste prebudila ostala vikenda bo morsko navdahnjen, saj bomo z prizorišca in bo po mestu zacela odzvanjati ribici upali na Zadnji ulov. Iz desnega žepka glasbavnajrazlicnejšihoblikah,sebodosre-bomopotegniliPehtrinoblazinoinokusne di mesta že zabavali najmlajši in zvedavo jedi kuharja Nosa. Obiskala nas bosta klovn spremljali, kaj jim je festival pripravil tokrat. inpasivobradilev,mogocebostezacarani ali pa boste na svojih sedežih zamigali s PK Od šestih (nekje na meji med popoldnevom Modum. in vecerom) naprej bo oder gostil predstave, petek, 7. 8. Lutkovno gledališce Fru-Fru: Krtek Zlatko sobota, 8. 8. Hiša otrok in umetnosti: To ni pika! nedelja, 9. 8. Gledališce Ane Monró: Zadnji ulov ponedeljek, 10. 8. Gledališce iz desnega žepka: Gospa Pehtra torek, 11. 8. Zavod Bufeto: Lev s sivo brado sreda, 12. 8. Gledališce iz desnega žepka: Palcek Nos cetrtek, 13. 8. Carovnik Sam Sebastian: Hokus Pokus Cirkus petek, 14. 8. Plesni klub Modum sobota, 15. 8. Zavod Bufeto: Mini cirkus Bufeto Diversity sejem, foto: Luka Kotnik Kino Kamfest Zadnja leta festival ne mine brez sedme umetnosti in filmsko platno se je tako usidralo v kamfestovski program. Tudi letos ne bo nic drugace. Lani je kinosledilglavninidogajanjainjevzniknilsrediGlavnegatrga,letospasevraca med tisocletno zidovje mekinjskega samostana, ki bo zopet gostoljubnoodprlsvojavratainprivabilvseljubiteljegibljivihslik. Ce se vam bo med festivalom zaluštalo ka­kšnegadobregafilma(splohtisteganagra­jenega) in ob vecerih ne boste ravno glas­beno navdahnjeni, filmski del festivala po-nedelja, 9. 8. Ne pozabi dihati nuja štiri izvrstne razloge, da skocite v Me- ponedeljek, 10. 8. Parazit kinje in odkrijete košcek samostanske skriv­nostnostišeskozifestivalskaocala. Naši torek, 11. 8. Moj najboljši profil dolgoletniinnepogrešljivisoproducentiiz sreda, 12. 8. Kickbokserka Mestnega kina Domžale so zopet pripravili program, ki bo zadovoljil vse okuse in raz­širil marsikatero zenico. DIVERSITY SEJEM vsak festivalski dan od 17.00 do 23.00 Kamfesta si ni mogoce predstavljati brez koncertov in festivalskega vzdušja, ki za do-ber teden prevzame ožilje mesta. Le-tega pa ni moc doseci z umanjkanjem sejma, ki že dolga leta nastaja v organizaciji Diversity – express yourself. Ponovno bodo Glavni trg vse do Samcevega predora krasile mize, polne unikatnih izdelkov, ki poleg natanc­ne izdelave v sebi nosijo tudi izjemne zgodbe. Preden se boste podali na enega izmed koncertov ali pa si v katerem od lokalov po vrocem dnevu privošcili težko zasluženo pivo, vrzite oko na zanimive izdelke prijaznih prodajalcev. Ni vam treba do Umaga, da bi na štantih našli kaj zase ali za izlivanje srca svoji izbranki oziroma izbrancu. Pozno popoldne pridite v center in tu poišcite kaj prav dobrega. Po sejmu se lahko sprehodite vsak dan festivala od 17. ure naprej. NAVODILA DDV ZA UPORABO FESTIVALA program Zaradivsemznanihokolišcinbo Kamfest poleg rednega programa nauradnihprizorišcihvednoponuditudi dogodke, ki so na nek nacin povezani s samim festivalom. Po navadi gre za dodatne dogodke razlicnihfestivalskih soproducentov, ki sami ali v soprodukcijisKamfestompripravijonajrazlicnejšapresenecenja,kifestival krepijo, popularizirajo, vecinoma pa dvigujejo strokovni aliumetniškinivo. POGLED SKOZI MUZEJ V GALERIJO V sodelovanju zMedobcinskimmuzejem Kamnik, še posebej pa z Galerijo Pogled in GalerijoMihaMalešMaleš,žedrugoletoza-pored nastaja skupni festivalski likovni pro­gram, ki zajema tako razstave kot tudi spre­mljevalneglasbenedogodke.Programpri­pravljata Marko Kumer in Saša Bucan. ZadnjiPogled 7. in 8. avgust od 12.00 do 20.00GalerijaPogled Polona Lovšin: Ilustracije in utrinki iz karantene ogled likovne razstave Prvi Pogled 11. avgust ob 20.00GalerijaPogled Žarko Vrezec: zaRIski otvoritev razstave ob21.00 OderZaprice Duo Mori & Ofak world music Skozi Muzej 12. avgust ob 21.00Vecernioder Bowrain feat. KALU – Not Exactly Lost koncert improvizirane glasbe po izboru Festivala SONICA (KUD MoTA) V Galerijo! 13. avgust ob 19.00GalerijaMihaMaleš Klementina Golija: Vec kot pogled pogovor Saše Bucan z avtorico ob razstavi ob21.00 OderZaprice Duo Ponte world music Producent festivala: Soproducenti: Žerko Vrezec Ivan Mitrevski: Volkulja Bela in carobni gozd ulicna razstava stripa Zid ob Kreativni cetrti Barutana, Fužine 10, Kamnik Okoljsko indružbenoosvešcenavolkulja Bela, ki bralke in bralce lokalnega casopisa redno nagovarja, se tokrat predstavi v ce­lotnemstripu.Skorajtridesetmetrovdolga bralna inštalacija bo bralcem na voljo do koncaavgusta. Ivan Mitrevski, Volkulja Bela in carobni gozd Dušan Letnar: Fotografije iz Barutane ulicna fotografska razstava Zid ob Kreativni cetrti Barutana, Fužine 10, Kamnik Skrivnostnoprepovedanomesto,kijeodsredine19.stoletjaburiloduhoveindomi­šljijo lokalnim prebivalcem, se je slabih de- set let nazaj odprlo. Rezultat je unicena vrtna inkulturnakrajinainkupnovihzgodb,dobrih in slabih, ki se bodo razvijale v naslednjihletih. Dušan Letnar je še ujel nekaj pomemb­nihutrinkovvsvojfotografskiaparat. Klementina Golija, Uvid – okno v dušo Poletni urbani Masterclass Kamfest 2020 V sklopu letošnjega Kamfesta pot zacenja novi urbani program pod vodstvom vodilnih kamniškihurbanistov–SkupineŠtajn. V prostorih Kreativne cetrti Barutana so se zvrstila štiri predavanja na temo razvijanja urbanegaprostorainohranjanja industrij­skededišcine. Kako postati dober tat? tehnoburleskna delavnica Zavod EMANAT v sodelovanju s Kulturnim društvom Priden možic in MC Kotlovnica Kamnik. Emanatova tehnoburleska Tatovi podob, zasnovanakottelesnaraziskavaljudembliž­jih (pop) umetniških oblik, ki se sprehaja sko­zi zabavo in kritiko, satiro in tragedijo, glas­boinples,feminizeminslaci-užitek,vabina tehnoburleskno delavnico, na kateri boste obdelovale/-i cudno cutne tatvine, ki burijo domišljijo, in ustvarili kratke – a sladke odr­ske intervencije. Emanat Nina Koželj: Koruzno polje elektrificirana prostorska postavitev Na festivalu Kamfest bo vizualna umetnica Nina Koželj predstavila delo iz cikla OSTANI TAKO DOLGO KOT ŽELIŠ – Koruzno polje, v katerem obiskovalci lahko posegajo v oseb­ni prostor skulptur, a s tem sprožajo neho-ten neprijeten fizicen odziv lastnega telesa. Gre za elektrificirano prostorsko postavitev, narejeno iz trakov pašne ograje in elektric­nega pastirja, ki ponazarjajo koruzno polje, v naravni velikosti. Koruzno polje sega v vi­šinoskoraj2metra,natancnoizvezenera­stline koruze pa se bohotijo pod koruznimi storži.Obnizkonapetostnihelektricnihpul­zih koruzno polje prasketa. Festivalsoomogocili: letošnje festivaljenje potekalo ob strožjihhigienicnihpravilih.Da bomo vsi skupaj otežili virusovo brezsramno skakanje in podenje naokoli, bo treba upoštevati kar nekaj navodil, ker le tako koronanemunesramnežune bomo pustili dihati in ga bomo zzdruženimimocmiukrotili. Na festival ne hodite bolni; vedite se odgovorno do drugih obiskovalcev in sebe. Številoobiskovalcevna posameznemdogodkuboomejeno. Kljucnegapomenajehigiena,privstopu na prizorišca si bo treba razkužiti roke, enako bo treba storiti, ko boste odhajali. Ohranjajtemedsebojnorazdaljo,ki naj znaša vsaj 1,5 metra. Za vsak dogodek si boste morali vnaprej zagotoviti svoje mesto. ZaprizorišcazizjemoMestnegaodra si brezplacen vstop zagotovite z izpolnitvijo obrazca na spletni strani festivala, vstopnice za koncertenažeomenjenemMestnem odru pa so na voljo na prodajnih mestih mojekarte.si. Dodeljeno vam bo sedišce, ki bo namenjeno le vam in ga do konca dogodka ne bo mogocemenjati.Stolibodomed sebojoddaljeni1,5metra. Na posamezen dogodek pridite z masko, ki jo nosite do sedišca. Medkoncertomjolahkosnamete, ponovno pa si jo nadenite, ko boste odhajali.Maskouporabitetudimed obiskom sanitarij. Vstop na prizorišce bo mogoc pol urepredpricetkomposameznegadogodka. Ce se pet minut pred pricetkombrezplacnegadogodka ne boste prikazali, bomo rezervacijo sprostili. Vsa ustrezna obvestila o ukrepih bodo namešcena tudi ob vhodu na prizorišce ter znotraj le-tega. www.kamfest.org Medijskapokrovitelja: Pokrovitelji in donatorji: Zanimivosti Slovesnost ob obletnici smrti generala Maistra Društvo general Maister Kamnik je v nedeljo, 26. julija, organiziralo krajšo slovesnost, na kateri so pocastili spomin na generala Rudolfa Maistra, ki je umrl na ta dan pred 86 leti. Jože Berlec Kamnik – Predsednik društva Jože Berlec je ob spomeniku generalu Rudol­fu Maistru pozdravil vse navzoce, še posebno pa ca-stnega predsednika društva Ivana Sekavcnika. »Vest, da je general Maister umrl 26. julija 1934 na Uncu, kjer je dolgo vrsto let tako rad preživljal svoje po­letne dni, se je z veliko nag-lico raznesla po vsej Notranj-ski. Kmecki fantje in dekleta so mrtvaški oder takoj osuli s cvetjem in venci, številni castilci in spoštovatelji za­služnega pokojnika pa so vedno iznova prinašali od blizu in dalec cvetja in zele­nja.« Tako je 28. julija 1934 porocal ljubljanski casopis Jutro. Opisovali so tudi gan­ljivo slovo krajanov na Uncu, pozdravljanje mno­gih, ki so ga spoštovali, tudi na poti do Ljubljane in Mari-bora in pa seveda poslovilne slovesnosti ob pogrebu osvoboditelja Maribora v Mariboru. V vseh krajih, skozi katera je iz Unca v Ma-ribor vodila pot svecani sprevod, so ga ljudje mno-žicno pozdravljali, saj so ve-deli, da se poslavljajo od ve­likana slovenskega naroda. O tem je Jutro pisalo pod pomenljivim naslovom: »Generala Maistra zadnja pot po slovenski zemlji – od Unca preko Ljubljane do Maribora zahvala in pocaš-cenje«. Same pogrebne slo­vesnosti se je udeležilo pre­ko 10 tisoc ljudi. Poslovili so se od njega najvišji cerkveni dostojanstveniki, mestna oblast in vodstvo banovine, predstavnik kralja, predstav­nik vojaškega ministra in mnogi predstavniki vojske. Prisotna so bila tudi mnoga združenja in predstavniki društev. To je bil v Mariboru pravi praznik žalovanja. Kot poroca Jutro, je bilo tudi v Kamniku žalovanje: »Po mestu visijo crne zastave. Kamnik žaluje za svojim ro­jakom in castnim mešca­nom generalom Rudolfom Maistrom. Ko ga je pred šti­rimi meseci obiskala delega­cija mestne obcine in mu izrocila pismeno cestitko kamniške obcine ob 60-le­tnici, je general Maister obljubil, da bo v letošnjem poletju na povratku s poci­tnic na Uncu obiskal svoj rojstni kraj in se popeljal v Kamniško Bistrico. Še pred nedavnim je pisal našemu županu g. Francu Kratnar­ju, s katerim ga veže iskreno prijateljstvo še izza mla­dostnih let, da še vedno ni pozabil obljube obiskati svoj rojstni kraj. Žal je usoda od-locila drugace. Kamnik se v globoki žalosti klanja spo­minu svojega velikega in za narod tako zaslužnega roja­ka. Njegovega pogreba v Mariboru se je udeležilo za­stopstvo mestne obcine z županom g. Kratnarjem na celu.« Po slovesnosti je sledil še pohod Slovesnost je nadaljevala dr. Marjeta Humar, ki je izbrala šest Maistrovih pesmi: Ženska in vino, Vinski kot, Brodnik, Domov, Nazaj pa jih ni, Naši mejniki in jih zelo doživeto tudi recitirala. Za zakljucek slovesnosti je predsednik društva Jože Berlec na spomenik genera-lu Maistru položil cvetje. Predsednik je spomnil na proslavo, ki je bila pred za-cetkom tradicionalnega 10. Maistrovega pohoda 20. ju­nija letos, in na zavezo, da se bomo spomnili Maistrove smrti, ker zaradi posebnih razmer nismo mogli pra­znovati njegovega rojstnega dne. Na tej junijski proslavi sta navzoce pozdravila žu-pan Matej Slapar in predse­dnik društva Jože Berlec, sodeloval pa je tudi kvartet Krt, ki je zapel štiri domo­ljubne pesmi, od tega eno Maistrovo, Dominik Krt pa je recitiral štiri Maistrove pesmi. Po slovesnosti smo odšli na pohod mimo Mais-trove hiše, gimnazije in Kra­tne na Veliko Špico, nazaj grede smo se ustavili na Sta-rem gradu in pohod spet zakljucili pri Maistrovem spomeniku. Vpliv podnebnih sprememb na vode Porecje Kamniške Bistrice v obcinah Kamnik, Cerklje in Komenda predstavlja vir pitne vode, omogoca namakanje in s tem rodovitnost tal; lahko bi rekli, da prinaša življenje, vendar ga hkrati tudi ogroža. Dr. Barbara Cencur Curk Kamnik – S poplavami, rabo prostora in ukrepi za prila­gajanje na podnebne spre­membe na obmocju Kam­niške Bistrice se bomo pri­hodnji dve leti ukvarjali v okviru projekta TEACHER­-CE. Cilj projekta je razvoj spletnega orodja V tem projektu bomo zdru­žili rezultate štirih že do-koncanih projektov Srednje Evrope s podobnimi tema­tikami. V projektu je zdru­ženih dvanajst projektnih partnerjev iz osmih držav (Slovenija, Nemcija, Avstri­ja, Poljska, Italija, Slovaška, Ceška in Madžarska) z raz­licnih podrocij delovanja, kot so upravljanje voda, varstvo okolja, gozdarstvo, kmetijstvo, meteorologija in prostorsko nacrtovanje. Vodilni partner je Univerza v Ljubljani, v okviru katere sodelujejo Naravoslovno­tehniška fakulteta, Fakulte­ta za gradbeništvo in geo­dezijo ter Biotehniška fa-kulteta; medtem ko je Obci­na Kamnik pridruženi par­tner. Cilj projekta je razvoj sple­tnega orodja za prilagajanje podnebnim spremembam v sektorskih nacrtih, kot so upravljanje voda (poplave, suše) in prostorski nacrti. Podnebne spremembe ima­jo razlicne vplive na upravljanje voda in z njim povezane sektorje. Tveganja zaradi ekstremnih padavin in poplav narašcajo, hkrati pa se povecuje tveganje za suše. Te ne ogrožajo le kme­tijstva, temvec tudi razpolo­žljivost pitne vode. Vsa ta tveganja pa lahko vplivajo tudi na kakovost voda. Do-godki se pogosto prekrivajo, saj na primer sušo pogosto prekinjajo mocni nalivi, ki povzrocajo poplave. Kombi­nacija ekstremnih dogodkov povzroca težave pri vseh vrstah rabe prostora in upravljanju voda, varovanju virov (pitne) vode, upravlja­nju vodovodnih sistemov in kanalizacij ter v kmetijstvu in gozdarstvu. Vpleteni štir­je projekti so razvili orodja za prilagoditev teh sektorjev na podnebne spremembe in z njimi povezane ekstremne vremenske dogodke. Cilj projekta TEACHER-CE je povezati rezultate teh pro-jektov in najti skupne tocke med razlicnimi pristopi ter s povezovanjem spletnih oro­dij ustvariti novo, izboljšano in naprednejše orodje, ki bo preizkušeno tudi na obmo-cju porecja Kamniške Bistri­ce v vseh treh obcinah. Zanimivosti Policijska kronika Poskus vloma v osebni avtomobil Na Zikovi ulici je neznanec poskušal vlomiti v osebni avto­mobil na parkirišcu, vendar v notranjost ni prišel. Nastala je materialna škoda. Sledi kazenska ovadba na pristojno tožil­stvo. Tatvina vrtne garniture V Šmarci je neznanec odtujil vrtno mizo, stole in ležalnik. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno to-žilstvo. Prometna nesreca v Srednji vasi V Srednji vasi pri trgovini Tuš je prišlo do prometne nesrece s telesnimi poškodbami. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik osebnega avtomobila zavijal levo in pri tem izsilil prednost vozniku, ki je vozil naravnost. Na kraj je bilo pok­licano reševalno vozilo, ki je udeleženko v prometni nesreci odpeljalo s kraja. Povzrocitelju prometne nesrece je bil iz­dan placilni nalog. Zaseg prepovedane droge na Žalah Patrulja je imela v postopku osebo, ki je imela pri sebi rocno zvito cigareto, za katero se sumi, da gre za prepovedano snov. Rocno zvita cigareta je bila zasežena in bo poslana v nadaljnjo analizo. V primeru pozitivne analize sledi hitri po­stopek. Tatvina artiklov v trgovini Zaposlena v trgovini Tuš Perovo je poklicala na policijsko postajo in prijavila tatvino prehrambnih artiklov. Na kraju so policisti ugotovili, da sta dva neznanca v trgovini odtujila prehrambne izdelke. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na tožilstvo. Vlom v stanovanjsko hišo V vasi Kregarjevo je neznanec v popoldanskem casu vlomil v stanovanjsko hišo. S silo telesa je skozi okno vlomil in tako prišel v notranjost. Neznanec je pregledal notranjost hiše, vendar ni nicesar odtujil, saj ga je verjetno prepodila oškodovanka. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina kolesa pred Qlandio Patrulja je bila poslana v Qlandio Kamnik, od koder je pok­lical obcan in povedal, da so mu odtujili moško kolo znam­ke Rog, rožnato-sive barve. Sledi zbiranje obvestil in kazen-ska ovadba. Kršitev v lokalu Pred lokalom Krokodil na Perovem je gost grozil in nadlego-val druge goste. Kršitelju je bil izdan placilni nalog. V knjigi so predstavljeni razlicni nacini reje. Uvodna poglavja so osredotocena na izbiro ustrezne pasme oz. križanca ter ureditev in opremo hlevov za rejo posameznih vrst perutnine, osrednji del pa je namenjen opisu tehnologij rej od valjenja, preko vzreje, reje za nesnost ter pitanja za meso do kakovosti mesa in jajc. Veliko pozornosti so avtorji namenili tudi prehrani. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. Nadzor izvajajo policisti na konjih Poletna sezona na Veliko planino privabi veliko obiskovalcev, da pa vsi upoštevajo pravila in da nepridipravi nimajo priložnosti za morebitna kazniva dejanja, skrbijo policisti na konjih. Jasna Paladin Velika planina – Policisti ko­njeniki so nepogrešljivi na množicnih prireditvah in shodih, na obmocjih, ki so namenjena zgolj pešcem, pa tudi v narodnih parkih in drugje v naravi, kjer nadzi­rajo predvsem prepoved vo­žnje z motornimi vozili. Veckrat tako obišcejo tudi Veliko planino. Postaja konjeniške policije Ljubljana ima trenutno 15 konj za opravljanje nalog na terenu in tudi ustrezno šte­vilo policistov konjenikov, ki opravljajo naloge na celot­nem obmocju Policijske uprave Ljubljana, pomoc pa nudijo tudi drugim upra­vam, ki razen mariborske nimajo svoje konjeniške enote. Nadzirajo prepoved prometa z motornimi vozili Naloge policistov konjeni­kov so razlicne in zelo po­membne, pravi predstavnik za odnose z javnostmi na PU Ljubljana Tomaž Toma-ževic: »Najpomembnejše in najpogostejše naloge poli­cistov konjenikov so pove­zane z varovanjem vseh vrst javnih zbiranj, kjer je prica­kovati množicno kršenje javnega reda in miru. Služ­beni konji so izvrstni po­mocniki, ki tudi na preven­tivnih akcijah policije vedno Sprošceno kljub omejitvam Letošnje poletje je še prav posebno, a v Termah Snovik ostajajo zvesti svojim gostom in obiskovalcem, saj zanje pripravljajo zanimiv poletni program s številnimi doživetji – vse v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in sprejetimi varnostnimi in higienskimi ukrepi. Jasna Paladin Snovik – Za otroke so na vo­ljo številne ustvarjalne in plesne delavnice, vodne vra­golije na vodni blazini, dru­žabne igre, za družine pa krajši pohodi in ogledi fil­mov pod zvezdami. Vse de­lavnice potekajo v novi vec­namenski dvorani Tuhinjka, ce narava dogodka le dopuš-ca, pa potekajo na prostem in cim bliže naravi in gozdu. Dnevno za vse kopalce izva­jajo vodno telovadbo, Kne­ippove vodne oblive, ob do-locenih dnevih vodno aero­biko, poseben poudarek pa namenjajo kulinariki. Vsako sredo vabijo na kulinaricno ocarajo obiskovalce, še po­sebno otroke, hkrati pa lah­ko te živali na ukaz postane­jo izredno ucinkovito prisil-no sredstvo. Delo policistov konjenikov je pomembno tudi takrat, ko vozniki mo-tornih vozil uporabljajo po­vršine, ki so namenjene iz­kljucno pešcem. S tem poli­cisti konjeniki prispevajo tudi k ohranjanju naravnih lepot. Tako konjeniške pa-trulje tudi na izletniških predelih Slovenije nadzoru­jejo ceste, na katerih je zara­di obmocja narodnega par­ka promet z vozili prepove­dan, in skrbijo za spoštova­nje Zakona o ohranjanju doživetje – na Slovenski ku­linaricni vecer z izbranimi okusi Tuhinjske doline ob zvokih slovenske glasbe. V znamenju hrane so tudi ce-trtki, ko potekajo kulinaric­ne delavnice izdelave zdra­vih sladic s kuharsko moj­strico restavracije Potocka. Lokalno kulinariko boste lahko spoznavali na ne­deljskih tržnicah lokalnih dobrot, kjer se bodo predsta­vili lokalni ponudniki, izdel­ke pa bo mogoce tudi kupiti. Terme Snovik so z organiza­cijo tržnic naredile še en ko­rak povezovanja z lokalnimi deležniki, s katerimi skrbijo za ohranjanje lokalne identi­tete. narave. Na splošno so konji zaradi svojih fizicnih last-nosti in odlicne mobilnosti nepogrešljivi tudi kot po­moc drugim policistom na zahtevnih terenih, kot so gozdovi in obrežja rek, pri širših blokadah, pri nacrto­vanih akcijah za iskanje oseb in prijetje storilcev ka­znivih dejanj ter za iskanje nasadov konoplje. Po-membni so tudi pri pregle­dovanju in nadzorovanju obmocja ob vecjih naravnih in drugih nesrecah.« Letošnje poletje so znova redni obiskovalci tudi na Veliki planini, kjer je pro-met z motornimi vozili pre­povedan, s svojo priso­tnostjo pa skrbijo tudi za podrocje javnega reda, ce­stnega prometa in prepre-cevanja morebitnih kazni­vih dejanj (kot so na primer vlomi v parkirana vozila). Veckrat pa se tudi zgodi, da ne le preprecujejo, ampak tudi neposredno pomagajo. Tako sta v torek, 28. julija, okoli 12. ure policista konje­nika na Veliki planini po­magala starejšemu obcanu, ki se je lažje poškodoval pri padcu in je zaradi vrocine potreboval nujno zdravni­ško pomoc. Nudila sta mu prvo pomoc in poklicala gorske reševalce. Šport Na vrhu Covid 20 Pretekli koroške vrhove in Soncki V soboto, 25. julija, smo se ob šesti uri popoldne v Crni na Koroškem dobili štirje tekaški prijatelji z Že enajsto leto je Športna zveza Kamnik v namenom, da se odpravimo na krožno pot, ki poveže pet koroških vrhov: Peco, Olševo, Raduho, sodelovanju z Zavodom za turizem in šport v Smrekovec in Uršljo goro – 90 kilometrov in 5300 metrov višinske razlike. Po 17 urah teka in treh obcini Kamnik, Odbojkarskim klubom Kamnik, urah, ki smo si jih vzeli za hrano in pocitek, smo bili spet nazaj na izhodišcu. Zadovoljni in utrujeni. Vaterpolskim društvom Kamnik in Obcino Tadej Trobevšek Crna na Koroškem – Letoš­nje leto je zaznamovano z odpovedjo skoraj vecine športnih prireditev, sploh tistih množicnih, kamor spadajo tudi teki, ki smo se jih sicer nameravali udeleži-ti. Matjaž Šerkezi - Šerki, Boštjan Erjavšek - Beli, Žiga X. Gombac in Tadej Tro­bevšek smo se tako odlocili, da si izziv postavimo sami. Koroška tekaška pot je bila zelo dobra izbira. Markantni vrhovi, grebenske poti, cu­doviti razgledi, neokrnjena narava. In izziv: premagati pot v manj kot enem dnevu. Zaceli smo z goro kralja Matjaža – Peco. Pri koci pod njo smo naredili krajši postanek in ravno na vrhu ujeli cudovit soncni zahod. Gora je terjala svoj davek, Žiga se je namrec zaradi bo-lecin v nogi odlocil, da se vrne in dokoncanje poti prepusti kamniški ekipi. Tema je pocasi legala na hribe, mi trije pa smo s cel­nimi svetilkami nadaljevali pot s spustom s Pece proti Koprivni in od tu proti Olše- vi. Ujeli smo štiri tekace, ki so bili na isti poti, si izme­njali nekaj besed in zagrizli v hrib. Na vrhu grebena sendvic in naprej proti Sle-menu, od tu pa proti Radu-hi. Ta nas je pošteno izmu-cila, še posebno spust, poln spolzkih kamnov in skal. Ob pol štirih zjutraj smo pritekli do Koce na Loki, tu pa presenecenje. Koca je bila razsvetljena in odprta. Lokalni mladci so se pac za­bavali, prijazna gospodicna za tocilnim pultom pa nam je z veseljem postregla s tre-mi velikimi skodelami tople goveje juhe. Nihce od nas še ni pil boljše, najbrž zato, ker smo bili na poti že sko-raj deset ur in so kilometri naredili svoje. Cakal nas je dolg greben proti Smrekov­cu, vmes pa zacudeni pogle­di krav, ki so tako kot mi cakale dan in si najbrž mis-lile svoje. Spet se je prikaza-lo sonce, po tleh jutranja rosa in po treh urah in pol smo v koci pod Smrekov­cem jedli »pisker« in »štrudl«. Kako sta bila dob-ra. Samo še Uršlja gora. A ni bila tako blizu, ceprav se je zdela kot na dlani. Že pot cez gozdove se je vlekla, na koncu pa še v breg. In Smrekovcu, ko te skozi veje dehtecih smrek pobožajo jutranji soncni žarki in ti ogrejejo srce. Pa tisti hudi-cev vzpon proti Uršlji gori, ki mu ni konca, a veš, da te na vrhu cakata hcerka in sin. Kot nekoc, ko sem sam cakal svojega ata, ki mi je razkril ta svet lepot. Tokrat vse to v družbi prijateljev in tako na dolgi poti 'grta pa dovta', vcasih 'okuvo 'n okuvo', številni metri posta­val vsa priporocila NIJZ in Koroška tekaška pot je bila zelo dobra izbira. imel tudi njihovo pozitivno Markantni vrhovi, grebenske poti, cudoviti mnenje. Med prijavljenimi ekipami je bila tudi popol­noma ženska ekipa Mešano razgledi, neokrnjena narava. In izziv: premagati pot v manj kot enem dnevu. na žaru, ki so jo v glavnem koncno pogled na celotno pot, ki je bila za nami, z vrha se vidi celoten krog, s ponosom smo se ga nagle­dali. Do Crne nas je pripe­ljal dolg spust in na koncu še nekaj »normalne« ceste. Pa smo bili spet pri avtomo­bilih, zadovoljni in utrujeni. Matjaž je takole zapisal: »Tek po koroških vrhovih, kjer sem kot otrok zacel spoznavati planinski svet in kasneje skupaj z alpinisti pretaknil vsako luknjo. Spo-mini oživijo, spomini na tiste mrzle bivake na Knep­sovem sedlu na Peci, ko sva z Mihom cakala lepo vreme in nama je cez noc skozi kljucavnico nametalo pol metra snega. Spomini na Olševo, kjer sem s svojim uciteljem geografije razisko-val Potocko zijalko. Spomini na Raduho, kjer skoraj ni metra stene, ki je ne bi preplezal in pustil svojo sled, vcasih zacrtano cisto na novo. In potem pot proti Kamnik organizirala kamniški Kvadratlon. Franci Kramar Kamnik – Tovrstno tekmo­vanje je edinstveno v Slove­niji, cilj organizatorjev pa je predvsem druženje z igra­njem atraktivnih poletnih športov. Ekipe se tako na igrišcih in bazenu Pod skal-co merijo v ekipnih poletnih športih: nogometu na miv­ki, košarki 3 na 3, odbojki na movanje izpeljali do konca, ob zakljucku pa je vse udele­žence zabaval še odlicni duo Artcoustic. Po dveh športih, košarki in odbojki, je vodila ekipa Covid 20, ki je bila do takrat nepremagana. V no-gometu in vaterpolu pa je slavila ekipa Soncki. Na koncu sta imeli obe ekipi popolnoma enak seštevek tock in uvrstitev, zato se je organizator odlocil, da prvic razglasi dve zmagovalni eki-pi. Koncni vrstni red 11. Kva­dratlona je bil tako: prvo mesto Covid 20 (Franci Kra-mar, Aleš Hribar, Gašper Pibernik, Klemen Hribar in Blaž Briški) in Soncki (Timi Ostrež, Anej Ostrež, Mark Primožic, Gal Pivec in Am-brož Poljanšek), drugo mes-to Old School (Toni Hoce-var, Sandi Kempes, Gorazd Križanic, Miha Kos in To-maž Kladnik) in tretje mesto Mešano na žaru (Tamara Surina, Maša Ahacic, Nina Kapel, Živa Griljc in Teja Jazbinšek). Najbolj koristen igralec 11. Kvadratlona je postal clan Sonckov Timi Ostrež. mivki in malem vaterpolu. Ekipo sestavlja pet igralcev, ki morajo nastopiti v vseh štirih športih. Letošnjega tekmovanja so se udeležile zgolj štiri ekipe, saj so neka­tere že prijavljene ekipe za­radi trenutne situacije zad­nji trenutek udeležbo odpo­vedale, kljub temu da je or-ganizator dosledno upošte­ nejo samo številke in cas nic ne pomeni. Pot brez prijate­ljev bi bila le še ena tistih objav na družbenih omrež­jih, brez srca in duše, praz­sestavljale igralke Hokejske­ga kluba Triglav Kranj. Velika novost letos je bila ta, da so vse športe odigrali v enem dnevu. Kljub slabemu vremenu ob koncu so tek­ na, kot bi bil prazen 'pleh' na vrhu Triglava, brez vred­nosti simbola, zgodovine, korenin in spoštovanja.« Državne prvakinje Z Boštjanom se strinjava, da je pot brez družbe prazna, so zacele priprave saj smo ljudje tisti, ki nare­ dimo zgodbo. Tokratna je bila sprošcena, polna hudo­mušnega zbadanja pa tudi pogovorov, ki jih v kakšnem drugacnem okolju ne bi bilo. Vsi trije smo veseli, da smo zmogli, in to brez po­škodb. In hvaležni svojim ženam, da nas podpirajo, ko v jutrih ali poznih vecerih nabiramo kilometre in vi-šinske metre okoli Kamni­ka, namesto da bi bili doma. Tako smo še malo lovci, ki moramo iti vsake toliko casa v divjino lovit vsak svojega mamuta. Tokrat smo ga uje­ li. Do naslednjic. Jasna Paladin Kamnik – Odbojkarice Calci­ta Volleyja so se zadnjic v popolni zasedbi zbrale 6. marca, vecina igralk pa se je vnovic sestala prejšnji te-den, ko so zacele priprave na novo sezono. V ekipi ni vecjih sprememb, namesto dozdajšnjega tre­nerja Gregorja Rozmana, ki pa je ostal v klubu, prvo eki­po vodi Aljoša Jemec, za zdaj edina novinka pa je Andelka Radiškovic, med-tem ko sta Naja Boisa in Zala Špoljaric prišli iz druge kamniške ekipe. Aktualne državne prvakinje so priprave zacele dopoldne v fitnesu pod vodstvom kon­dicijskega trenerja Gregorja Sobocana, popoldne pa so že bile v dvorani. Kot sporocajo iz kluba, so se trenerju javile bolj ali manj vse igralke, na katere bo racunal v novi se­zoni. To so Eva Pogacar, Špela Marušic, Eva Zatkovic, Ana Marija Vovk, Olivera Kostic, Polona Marušic, Lu­cille Charuk, Katja Mihevc, Leja Janežic in Naja Boisa. Zanimivosti Nove oznake meja na gozdnem drevju V poletnih dneh, ko ni vecjih potreb po izbiri drevja za posek, del pri umestitvi gozdnih vlak v prostor ali iskanja dreves, kjer so se cezmerno namnožili podlubniki, so tudi kamniški gozdarji pristopili k obnovi mej ureditvenih enot. Po drevesih v gozdu tako lahko opazimo na novo zabarvane rdece crte, 21.00 | MARIANNE & LEONARD: LJUBEZENSKE PESMI 21 21.00 | CORPUS CHRISTI PET predpremiera 22 21.00 | KOŠARKAR NAJ BO 2 SOB brezplacna projekcija kombinirane s številkami. Jasna Paladin Kamnik – Za namene nacr­tovanja in spremljanja gos-podarjenja z gozdovi so po­vršine gozdov razdeljene na gozdnogospodarske enote in na ureditvene enote in tako je tudi na obmocju kamniške enote Zavoda za gozdove Slovenije. »Meje oddelkov praviloma potekajo po mejah katastr­skih obcin oziroma parcel, razvodnicah, vodah, komu­nikacijah, presekah in dru­gih opaznih mejah. Oddelki se lahko razdelijo na odseke tako, da je glede na rastišce, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogoceno razliko­vanje ciljev in smernic na ravni rastišcnogojitvenega Oznacene ureditvene meje nimajo nikakršne obvezujoce povezave z mejami posesti (lastništva) ali obmocji dejanskega uživanja lastnine. o nacrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z div-jadjo zadolžen za oznaceva­nje in obnavljanje ureditve­nih enot na terenu. Pristojni za obnovo oddelcnih in od­secnih mej na terenu so kra­ne 15–20 milimetrov in dol­žine 15 centimetrov (na tanj­šem drevju lahko tudi manj) na deblih stojecega drevja približno 170 centimetrov od tal, in sicer je meja gozdnogospodarske enote oznacena s tremi crtami, meja oddelka z dvema crta-ma in meja odseka z eno crto. Meja je oznacena tako, da smer crte nakazuje smer poteka meje in je vidna z obeh strani (izmenicno z leve in desne od dejanske linije meje), oznake pa pra­viloma zarišejo samo na kri­žišca mej. Niso pa vse oznake rdece barve. V hribovitih in gor­skih predelih (obmocje Kamniške Bistrice in Meni­ne planine) ter na obmocju Nature 2000, kjer so varo­valni gozdovi, gozdni rezer­vati ter ekocelice, so oznake na drevesih modre barve. Pripombe lahko sporocite na 01 839 19 46 ali ke.ka­mnik@zgs.si. razreda, pri tem pa meje od­sekov praviloma ne sekajo parcelne meje. Oddelki so trajne ureditvene enote, ka­terih meje se ne spreminja­jo. Zavod za gozdove Slove­nije je na podlagi Pravilnika jevno pristojni revirni goz­darji,« pojasnjujejo kam­niški gozdarji. Meje ureditvenih enot so na terenu – torej po drevesih – praviloma oznacene z rdeci-mi vodoravnimi crtami širi- PRODAJA VSTOPNIC | Vstopnice so na voljo pri blagajni Arboretuma Volcji Potok, pri blagajni Mestnega kina Domžale in na vstopnice.arboretum.si, www.kd-domzale.si ter www.mojekarte.si. Cena vstopnice je 5 EUR, projekciji slovenske klasike in mladinske ga filma Košarkar naj bo 2 sta brezplacni. KJE SO PROJEKCIJE IN KDAJ BO PARK ZVECER ODPRT | Filmski veceri v Arboretumu se odvijajo na travniku ob vhodu v park Arboretuma Volcji Potok. Projekcije se pricnejo ob 21.00 uri. Vstop v park s filmsko vstopnico je mogoc od 20.00 dalje. Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska cesta 61, Domžale Zanimivosti Spoznala sta se v Bangkoku David Kumer in njegova žena Namphueng, ki prihaja iz Bangkoka – vecina jo okrajšano klice kar Nam – živita v Soteski. Razmišljata o lastni tajski restavraciji. »Nekoc, ko bodo finance dopušcale,« pravi David. Alenka Brun Soteska – Zakonca Kumer in njuno ekipo iz podjetja Mango Tree smo srecali najprej na Kul petku v Ka­mniku, potem pa še na Kranski kuhni v Kranju. Pad thai, pišcanec ali zelenjava z indijskimi orešcki ali bam­busom in rižem, domaci spomladanski zavitki, za najmlajše palacinke z bana-no, za žejne osvežilni tajski ledeni caj iz ribeza in limo-nine trave – tako se je glasil meni na njuni stojnici. Namphueng razloži, da je pri njih sicer tradicija kom­biniranja limonine trave z nekaj mete za hladni ledeni caj; poznajo pa tudi toplega, v katerem združijo limoni-no travo z ingverjem. »Nji­hov caj je precej bolj sladek, kot smo vajeni mi. Sladkajo pa ga s sladkornim siru-pom,« jo dopolni David. Kako se je spoznal s tajskimi okusi David je kuhar, ki je v svoji karieri spoznal številne ku­hinje – od slovenske do me-hiške, francoske, mediteran­ske. Zasmeje se, da samo pic ni nikoli pekel. Leta 2008 se je pokazala prilož­nost, da bi spoznal tudi taj­sko kuhinjo in je bil takoj za. Odšel je na tritedensko izobraževanje v Bangkok. Tam je spoznal tudi Namp­hueng. Kuhala in stregla je v hotelu, kjer se je on ucil. Iskrica je preskocila. Ker je skoraj leto in pol trajalo, da je lahko prišla za njim v Slo­venijo, razlaga David, je že mislil, da se ne bo izšlo. Da­nes sta skupaj deset let in imata tri otroke: mlajša dva sta iz njunega, najstarejša pa je iz Namphuenginega prvega zakona. Babica in mama sta bili tudi kuharici Na Tajskem so družine izje­mno povezane med seboj, nadaljuje David. Ker je bila Namphuengina babica iz Kambodže, stric pa šef kuhi­nje v eni od japonskih resta­vracij, Namphueng obvlada tudi te okuse. Ravno tako je dobra kuharica njena mama, sploh pa so ji blizu sladice. David pravi, da se Namphu­eng izjemno hitro uci – enkrat ji pokažeš in že zna. »Seveda poskušam vse takoj prilagoditi tajskemu oku­su,« hudomušno in v po­lomljeni slovenšcini pove Namphueng. Jezik, prizna, je težek, vendar se trudi cim vec govoriti slovensko. Nare­dila je tecaj, sedaj pa »kolo­bari« med tajšcino, anglešci-no in slovenšcino. »Tašca ne govori ne angleško in ne tajsko, tako da se sporazu­mevava v slovenšcini ali pa otroci prevajajo,« razloži Namphueng. Trenutno kuha tajsko hrano v Štorklji, gostilni, ki domu­je tudi v kletnih prostorih osrednje stavbe Univerzite­tnega klinicnega centra Lju­bljana. Najtežje se je navadi-la na slovensko hiperaktiv­nost, ko ljudje pocnejo vec stvari hkrati. Tega na Taj­skem ne poznajo, pravi. Od naše hrane pa ima najraje potratno potico. Mi nismo navajeni mešanja z zajemalko David nam zaupa, da mu je tajska hrana všec ravno zato, ker ne dopušca odstopanja. »Ne moreš med kuho me-njati nekih sestavin, ker ti ene zmanjka ali si nanjo po­zabil. Spada tudi med najhi­trejše kuhinje. Nobena ku­hinja ne more toliko ljudi postreci hkrati tako hitro,« pojasni David. »Zahteva pa visoke temperature pri kuhi in tudi gibi so bolj komplici­rani. Mi nismo navajeni me-šanja z zajemalko. Pa nikoli na koncu ne dobiš enakega okusa pri eni jedi. Recept je lahko fenomenalen, a ker so surovine sveže in ker enkrat dobiš sadje za jed bolj zrelo, drugic manj, ni koncni re-zultat nikoli enak.« In Tajci prakticno ne solijo, upora­bljajo pa veliko sladkorja, še doda. »Uporabljajo sojino, ribjo, ostrigino ... omako in s tem prakticno zadostijo slanosti,« našteva David. Seveda razmišlja o tem, da bi šel na svoje, ker ga je taj-ska hrana resnicno prevzela. Trenutno to »lakoto« poteši z obiski razlicnih odprtih kuhinj in dogodkov, kjer z Namphueng in njuno ekipo na stojnici obiskovalcem pripravljata tajske okuse, ki so vedno znova dobro spre­jeti. Nekoc, ko bodo finance dopušcale, se pogumno na­smehne. Ce pa bi se morda kdaj zgodilo, da par zamika selitev na Tajsko, bi izbrala njen sever. »Tam je lepo. V Bangkoku je namrec cisto prevelika gneca,« se strinja­ta oba. Invalidska vozicka za pomoc pri nakupovanju Jasna Paladin Duplica – Osrednji kam­niški nakupovalni center Supernova Qlandia je od ne­davnega bogatejši za dva in-validska vozicka, ki bosta v veliki meri olajšala obisk centra in nakupovanje vsem tistim kupcem, ki jim hoja predstavlja težave. Brezplacna uporaba Invalidska vozicka, katerih uporaba je brezplacna, sta Kamniški sudoku namenjena vsem starejšim in gibalno oviranim osebam s spremstvom, namešcena pa sta v vetrolovih obeh vho­dov v kletni etaži oziroma garaži, kjer so v neposredni bližini tudi parkirna mesta, namenjena invalidom. Invalidska vozicka je naku­povalnemu centru Super­nova Qlandia Kamnik do-niralo podjetje Sanolabor, ki je tako uslišalo prošnjo vodstva nakupovalnega središca. LAŽJI SUDOKU Rešitev: TEŽJI SUDOKU Rešitev: 2 8 3 9 6 9 4 2 9 5 8 1 7 9 1 2 6 5 7 2 9 3 2 6 5 4 2 4 1 5 8 6 7 3 1 9 8 1 2 5 7 5 8 4 9 2 1 1 3 7 5 6 2 8 3 6 4 4 9 3 2 4 8 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. v BELA IN CAROBNI GOZD (13. del) Bela @volkuljaBela Prireditve Roman je literarni spomenik aleksandrinkam, Slovenkam, ki so v obdobju med obema vojnama odhajale po zaslužek v Egipt – v Kairo in predvsem v Aleksandrijo. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo narocite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Ce želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaracuna po ceniku Pošte Slovenije. Prireditve v avgustu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v avgustu? ter tudi v elektronskem mesecni­ku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obraz-ca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Petek, 7. avgusta, od 18. do 23. ure, Park Evropa Kul petek Nastopa glasbena skupina Prijatelji Dixielanda. Vsak petek v avgustu, ob 13. uri, mestno središce Petkovo vodenje V družbi izkušenih lokalnih vodnikov boste lahko spoznali manj zna­ne zanimivosti našega mesta. Dobimo se ob 13. uri na TIC-u. V petek, 14. avgusta, bo vodenje potekalo samo v angleškem jeziku. Petek, 14. avgusta, od 18. do 23. ure, park Evropa Kul petek Nastopa glasbena skupina Boh in Ugo. Petek, 28. avgusta, od od 18. do 23. ure, park Evropa Kul petek Nastopa Duo Ajdcao. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Torki in cetrtki, Javni zavod Mekinjski samostan Športna vadba na prostem V Samostanu Mekinje potekata dve vrsti vadbe na prostem – vadba za starejše vsak torek ob 9. uri in 17.30 ter pilates vsak torek in cetrtek ob 19. uri. KNJIŽNICA FRANCETA BALANTICA IN DRUŠTVO SVETI JAKOB Petek, 21. avgusta, ob 20. uri, vrt franciškanskega samostana Kamniške zgodbe: o tem, kako je bilo in kako še bo Kamniški pripovedovalci Matic Macek, Anže Slana, Ivanka Ucakar, Verena Perko, Breda Podbrežnik, Ivan Nograšek in Tone Fticar bodo pripovedovali pravljice ali zgodbe iz naših koncev. Glasbena sprem­ljava Jan Tomšic. ARBORETUM VOLCJI POTOK Petek, 7. avgusta, ob 21. uri, Arboretum Volcji Potok Filmski veceri v Arboretumu Filmski veceri potekajo v avgustu vsak cetrtek, petek in soboto. Sobota, 8. avgusta, ob 18. uri, Arboretum Volcji Potok Mantra Gajatri Nedelja, 9. avgusta, ob 17.30, Arboretum Volcji Potok Joga v parku Nedelja, 9. avgusta, ob 15.30, Arboretum Volcji Potok Tapkanje po akupunkturnih tockah Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. S seboj prinesite podlogo za sedenje. Delavnica bo potekala pod brezami na otroškem igrišcu. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Sreda, 12. avgusta, ob 18.30, Arboretum Volcji Potok Vadba za celostno zdravje Vadba poteka na prostem v Zgornjem angleškem parku. Placa se vstopnina v park. Vadba je brezplacna in bo še 19. in 26. avgusta. Sobota, 15. avgusta, ob 18. uri, Arboretum Volcji Potok Mantra Gajatri Nedelja, 16. avgusta, ob 17.30, Arboretum Volcji Potok Joga v parku Ponedeljek, 17. avgusta, ob 7. uri, Arboretum Volcji Potok Naravoslovne pocitnice, pocitniško varstvo Ves teden se bomo družili v naravi in raziskovali okolje. V parku bomo opazovali živali in rastline. Ustvarjali bomo, se veselili in ucili. Narava bo naša najvecja prijateljica. Spoznali bomo park in njegove znacilnos-ti. Varstvo otrok z animacijo je placljivo. Obstaja tudi možnost dnevnih pocitnic. Obvezna prijava na info@sadmavrica.si, na 031 314 870. Sobota, 22. avgusta, ob 8. uri, Arboretum Volcji Potok Cvetlicna razstava Razstava bo na ogled do 6. septembra. Sobota, 22. avgusta, ob 10. uri, Arboretum Volcji Potok Lutkovna delavnica Na delavnici bomo izdelali svojo lutko prapraribo, ki zamiga in spre­govori, ali praprapolža, ki pripoveduje cudovite zgodbe. Delavnico bo vodila igralka in animatorka Sonja Kononenko. Placa se vstopnina v park. Delavnica je brezplacna. Obvezna prijava na prireditve@arbore­tum.si. Delavnica bo tudi 29. avgusta in 5. septembra. Od ponedeljka, 24. avgusta, do petka, 28. avgusta, Arboretum Volcji Potok Robo naravoslovne pocitnice, pocitniško varstvo Vodi ŠAD Mavrica in Zavod 1-2-3. Varstvo otrok z animacijo je placlji­vo. Obvezna prijava na info@sadmavrica.si, na 031 314 870 TERME SNOVIK Petek, 7. avgusta, ob 16. uri, Terme Snovik Kneippovo bosonogo doživetje v Termah Snovik Prijave na elektronski naslov info@terme-snovik.si. Cena doživetja je 25 evrov. Število udeležencev je omejeno. V primeru deževnega vre­mena doživetje odpade. Dogodek bo tudi 14., 21. in 28. avgusta. Nedelja, 9. avgusta, ob 9. uri, Terme Snovik Nedeljska tržnica lokalnih dobrot v Termah Snovik Predstavitev lokalnih ponudnikov in možnost nakupa izdelkov. Tržni-ca bo potekala pred termami, v primeru slabega vremena pa v vecna­menski dvorani Tuhinjka. Tržnica bo tudi 16. avgusta. Sreda, 12. avgusta, ob 18.30, Terme Snovik – vecnamenska dvorana Tuhinjka Slovenski kulinaricni vecer v Termah Snovik Cena vecerje brez pijace je 14 evrov. Prijave na 01 83 44 100 ali info@ terme-snovik.si najkasneje dan pred dogodkom. Dogodek bo tudi 19. in 26. avgusta. Cetrtek, 13. avgusta, ob 10.30, Terme Snovik – vecnamenska dvorana Tuhinjka Kulinaricna delavnica izdelave zdravih sladic Cena 5 evrov na osebo. Prijave do 9. ure na dan delavnice na 01 83 44 100 info@terme-snovik.si. Delavnica bo tudi 20. in 27. avgusta. PAPIRNICA FORUM Sobota, 8. avgusta, ob 10. uri Ustvarjalna delavnica Iz domacega vrta Delavnico vodi Helena Sterle in je namenjena otrokom od 3. leta da­lje. Otroci bodo izdelovali slike iz suhega cvetja. SLOVENIA ECO RESORT Nedelja, 23. avgusta, ob 8. uri Slikarska kolonija Prijave sodelujocih avtorjev je treba oddati do 14. avgusta. NOAH CHARNEY Sreda, 12. avgusta, od 18. do 21. ure, dogodek poteka virtualno Skrivnostni svet umetnosti [The Secret History of Art] Delavnica bo predstavila navdušujoc in skrivnosten svet umetnostne zgodovine, poudarek pa bo v skrivnostih in simbolih v umetnosti. Dogodek bo potekal v anglešcini, zanimiv pa bo tako za odrasle kot tudi srednješolce. Ce se želite dogodkov udeležiti, se predhodno pri­javite na theartthief@gmail.com (Noah Charney), od koder boste prejeli povabilo na Zoom konferenco, do katere nato dostopate zgolj s klikom na povezavo. LONCARSKI ATELJE NAROBE SVET Vsak petek in soboto v avgustu Ni veselice brez potice V avgustu bo pred Ateljejem Narobe svet na Šutni zabavno. Ob petkih od 16. ure dalje in ob sobotah med 10. do 13. uro bo potekala predsta­vitev dela z glino na loncarskem vretenu in vse druge zabavne glina­rije. Možna bo pokušina potice. Od torka 25. avgusta, do cetrtka, 27. avgusta, od 10. do 13. ure, Pocitniška glinarija Gnetli, oblikovali tudi na vretenu in slikali bomo na glino. Na vsaki delavnici boste od zacetka do konca naredili sami svoj izdelek. Pri­merno za vse, od 6. leta starosti naprej (zgornje omejitve ni). Doda­tne informacije: 041 540 342, vstopnina: 20 evrov. Vodeni ogled razstave Slovenska majolika Ljubljana – V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi ulici v Ljubljani bodo danes, 7. avgusta, ob 17.30 pripravili brez­placno javno vodenje po razstavi z naslovom Slovenska ma-jolika. Po razstavi, ki bo jeseni na ogled tudi v kamniškem muzeju, bosta vodila soavtorja razstave Saša Bucan in Mar-ko Kumer iz Medobcinskega muzeja Kamnik. J. P. Zahvale Nagrajenci križanke Grajska terasa, Stari grad nad Kamnikom z geslom POLETNE GRAJSKE DOBROTE, ki je bila objavljena v Kamnicanki 17. julija 2020, so: Dare Pogacar iz Stahovice, ki prejme 1. nagrado – grajsko postrv v koruzni moki z ameriško solato, Marija Grad iz Komende, ki prejme 2. nagrado – gra­jske raviole z buckino omako, praženimi mandlji in trnicem in Mara Crnoja iz Kamnika, ki prejme 3. nagrado – grajsko solato z ajdovo kašo, pišcancem ali tuno. Nagrajencem cestitamo! ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noci. Tam sonce srece ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorcic) Po hudi bolezni se je poslovil predragi mož, oce, dedek, pradedek in stric Vladimir Hlastec Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njego-vi zadnji poti, za izrecena sožalja in svece ter cvetje. Zahvaljujemo se osebju Univerzitetne klinike Golnik za vso oskrbo v zadnjih dneh. Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA Je cas, ki da, je cas, ki vzame, pravijo, je cas, ki celi rane, in je cas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Od nas se je poslovil Vladimir Boršcak iz Mekinj Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in prijateljem za vse dobro, kar ste namenili našemu dediju, ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Dolencevi in sestri Jani za zdravniško oskrbo, oskrbovalkam Zavoda Pristan in osebju v DSO Kamnik. Hvaležni smo Aniti za vso pomoc v težkih trenutkih. Hvala g. župniku Pavlu Pi-berniku za opravljen pogrebni obred in Tomažu in Ani Plahutnik za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste ga v njego­vem življenju cenili in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Mekinje ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. V 83. letu se je od nas poslovil naš oce, dedek in pradedek Jože Mandekic iz Kamnika Ob boleci izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se mu poklonili v poslovilni vežici ali ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se osebju ZD Kamnik in nujni medicinski službi. Posebna zahvala reševalcu med. teh. Simonu Rodetu. Žalujoci vsi njegovi Julij 2020 JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Prisluhni glasu moje tožbe, moj kralj in moj Bog, saj k tebi molim. /psalm/ V 64. letu je mnogo prezgodaj tiho odšel Ivan Hribar Homarjev z Lok Ob boleci izgubi svojega brata se iskreno zahvaljujem so-sedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, besede podpore, svece, darove za maše in cer­kev. Zahvaljujem se g. župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za socutno zapete pe­smi ter vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoca sestra Marija ZAHVALA Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oce in dedek Jakob Poravne iz Šmarce Ob nenadni in boleci izgubi se zahvaljujemo vsem so-rodnikom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja ter podarjeno cvetje in svece. Zahvala gre tudi g. župni­ku Janezu Gercarju, pevcem in pogrebni službi Vrbancic za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA Solza, žalost, bolecina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki mocno boli. (Tone Pavcek) V 20. letu starosti se je od nas poslovil David Trtnik iz Nevelj pri Kamniku Ob nenadni izgubi našega dragega Davida se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenut­kih življenja, zlasti sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovašcanom, sodelavcem Zavoda Grunt in Mercatorja, Davidovim prijateljem, sošolcem in profesorjem iz OŠ Frana Albrehta ter Srednje lesarske šole Ljubljana. Hvala vsem za izrecena sožalja, darovane svece, cvetje, svete maše, darove in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Hajdinjak, g. župniku Janezu Mik­licu in patru Franciju Senicarju, mladinskemu pevske-mu zboru Nevlje in kvartetu Grm za ganljivo petje ter podjetju KPK za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našega Davida imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Dne 25. julija 2020 je umrl Seckin Balkan Kizildeli veleposlanik Republike Turcije v Republiki Sloveniji med 2002 in 2005 Poslovili smo se v sredo, 29. julija 2020, ob 13. uri na pokopališcu v Podgorju pri Kamniku. Njegovi Nina in Elif Ruhuna Fatiha/Naj mu je lahka duša ZAHVALA Zapel je zvon tebi v slovo, ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. V 87. letu je utrujen od bolezni zaspal oce, ata, stari ata, brat in stric Franc Narat 1933–2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, cvetje, svece in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pog­rebni obred. Hvala pevcem. Hvala vsem, ki ste ga pospre­mili na njegovi zadnji poti. Žalujoci vsi njegovi Julij 2020, Podgorje, Velika Lašna Ustvarjalne ideje Vedno so mu bili všec pridejo kar same Dva mlada Kamnicana, sicer težko gibalno ovirana, sta izdala knjižico z naslovom Razgibajmo možgancke in dokazala, da invalidnost ni ovira za ustvarjalnost. domaci okusi Matjaža Šinka so vedno navduševale pristne slovenske domace jedi. Prihaja iz medvoške obcine, s Svetja. Razmišljal je tudi o tem, da bo nekoc oskrbnik koce, vendar se je to zgodilo prej, kot je Jasna Paladin nacrtoval. Danes je oskrbnik Gostišca Zeleni rob na Veliki Planini. Alenka Brun Velika Planina – Bil je cas, ko so Matjaža navduševali dru­gi, tuji okusi, vendar nikoli ni izgubil ljubezni do doma-ce, slovenske kulinarike. S to se je v preteklosti prvic podrobneje srecal v gostilni Starman v Stari Loki. »Že tako me je zanimala domaca kuhinja, tu pa sem imel možnost, da sem jo resnicno spoznal. Ni bilo ene jedi, ki me ne bi pritegnila.« Nada-ljuje, kako so pri Starmanu koline delali sami, potico se je ucil peci sproti, ceprav prizna, da se bo na tem po­drocju še moral izpopolnje­vati, ajdovi žganci pa mu uspejo že izvrstno. »Vaja dela mojstra. Recepte in nas­vete sem dobival od babice in starejših. Tudi sam sem se vpisal na kakšen tecaj, ker so me stvari zanimale, pa tudi vedno znova v domaci kuhinji najdem kakšno jed ali sestavino, ki pritegne mojo pozornost.« »Vse življenje sem v tem, da bi bil oskrbnik koce, videl velik izziv. Vedno sem si re-kel, da bom to, ko bom sta­rejši, a se je zgodilo prej – odzval sem se na povpraše­vanje, bil izbran in mi ni žal,« razloži Matjaž za mizo, polno domacih in okusnih dobrot. Ricet, jota, telecja obara, gobova juha, rebra, praženi krompir, orehovi in skutini štruklji, krompirjevi štruklji z ocvirki, pecenico in zeljem, kislo mleko, ajdo­va kaša z gobami … Izbira je velika. »Da,« je suveren Ma-tjaž. Omeni še jabolcni in skutni zavitek ter ocvrte flancate, ki so na meniju ob­casno, in v smehu doda, da ti takoj poidejo. Vstaja ob petih zjutraj, s kuho zacenja uro kasneje. »Obiskovalci imajo najraje štruklje – dnevno postreže-mo tudi do sto porcij sku­tnih, orehovih malce manj. Ogromno prodamo ja­bolcnega zavitka, manj skut­nega, ampak saj veste, ce je dobro, potem ljudje z vese­ljem narocijo. Tudi ricet, jota, enoloncnice, telecja obara so priljubljeni. Teh lahko postrežemo petdeset in vec litrov na dan,« pove za predstavo. V ponudbi imajo tudi golaž s kruhovim cmo­kom. Vse sestavine so lokal­ne, domace, še doda. Neka­tera živila, na primer kislo mleko, dobi tudi na planini. Menija od prej ni spremi­njal, le nacin priprave – in to popolnoma, kar pa so obi-skovalci Zelenega roba zelo dobro sprejeli. Vse priprav­lja sam, zelenjava je sveža, druge sestavine tudi. Ker imajo odprto vse leto, bo zimski meni malce spreme-nil, izbire bo morda manj. Razmišlja o divjacinskem golažu, krompirjevih štruk­ljih z razlicnimi nadevi. Zanimajo ga tudi stare slo­venske jedi, kot je na primer šara – neke vrste zelenjavna juha. »Pri nas lahko za zaj­trk dobite na mleku skuha-no proseno kašo z ocvirki in jabolki,« pove. Povprašamo ga še o novem projektu. Gostje, ki so nasta­njeni v kocah na Veliki pla­nini, ga namrec lahko naja­mejo in potem skupaj kuha­jo. Je pa res, da ne morejo izbirati, kaj bi kuhali. Vedno ohranjanje kondicije mož­ganov, namenjena pa je vsem starostnim skupinam, saj se v njej najde za vsako-gar nekaj,« sta nam v odgo­vorih po elektronski pošti sporocila Nino in Ervin, ki sta knjižico ustvarjala prib­ližno dva meseca. Kot pravi­ta, sta do ideje prišla, ker oba rada rešujeta kvize, kri­žanke in uganke, zato sta se odlocila, da jih poskusita tudi sama sestaviti. Dodala sta še nekaj šal, pobarvank in labirintov in njuna prva knjižica je ob pomoci asi­stentov in oblikovalcev julija ugledala luc sveta. Uspešen projekt jima je dal še vec zagona za ustvarjanje, zato že napovedujeta, da bosta ob koncu leta izdala nov, že drugi skupni koledar – tokrat s fotografijami slo­venskih mest, ki jih obisku­jeta letošnje poletje. »Trudi­va se biti aktivna, ideje pa pridejo kar same,« skleneta mladenica, polna optimiz-ma. pripravljajo tradicionalne slovenske jedi, med kateri-mi so tudi skutni štruklji. Ob koncu male kuharske šole, kot kulinaricno druže­nje imenuje Matjaž, pa izve­jo še zanimivo zgodbo o tem, kako se kuha domace žganje. Kamnik – Nino Rakovic in Ervin Potocnik sta zaradi težke gibalne oviranosti priklenjena na invalidski vo­zicek, za komuniciranje in vsakdanje opravke pa potre­bujeta nenehno pomoc osebnih asistentov, a to ju ne ovira, da v sklopu Dnev­nega centra za mlade gibal- no ovirane Kamnik, ki ga obiskujeta in v njem skupaj ustvarjata in nacrtujeta, ne bi uresnicevala svojih idej. »Imava vsak svojega oseb­nega asistenta, ki nama po­maga, da svoje želje tudi uresniciva. Trenirava boccio in rada fotografirava. Iz naji­nih fotografij smo lani z asi­stentoma Matejo Puncer in Andražem Maricem izdelali koledar na temo Potep po Kamniku. Letos pa nas je k sodelovanju povabila  orga­nizacija Bodi soncek. In tako je nastala knjižica Raz­gibajmo možgancke. Meni­va, da je knjižica koristna za Poletno pocitniško varstvo v polnem teku Foto: Tina Dokl Foto: Tina Dokl Jasna Paladin Meni Zelenega roba ponuja pester izbor domacih jedi. Kamnik – Društvo Pocitni­ško varstvo že vec let izvaja projekt pocitniškega varstva v Kamniku v sodelovanju z Obcino Kamnik – in letoš­nje poletje ni nic drugace. Varstvo poteka v prostorih Osnovne šole 27. julij Ka­mnik, in ceprav se morajo tako udeleženci kot anima­torji držati priporocil NIJZ, program ni nic manj pester in zanimiv. Vsak termin je imel drugac­no temo, ki je bila rdeca nit celotnega tedna. Letos so teme v znamenju spoznava-nja sveta in njegovih znacil­nostih, kar so najmlajši za­radi radovednosti, ki jo ne­nehno nosijo v sebi, zelo dobro sprejeli. Kot pravijo v društvu, se otroci zabavajo ob spoznavanju jezikov, glasbe, živali, stavb in ple-men sveta, ure njihovega varstva je popestrilo tudi vec gostov z razlicnih podrocij, obiskali pa so tudi gozd, ki­nološko društvo v Košišah, bazen, okoliška igrišca ... Avgusta sledi še nekaj te­denskih terminov, ko bodo otroci spoznavali rastline, otroke in prevozna sredstva sveta. Okušanje kulinaricnih dobrot na Veliki planini lahko združite s krajšim oziroma daljšim sprehodom.