140 številka. (ZJtttranJe Izdanje«) V Trstu, v četrtek dne 22. novembra 1894. Tečaj XIX. „EDINOST" izhaja po trikrat nn tednu v »oatili i*-danjih ol> torkih, četrtkih in kObOtdh. /jutranjo izdnnje izhaja ob 6. uri zjutraj, Tefi-rno pa oh 7. uri Tefer. --- Obojim iztnajo. RoitopUi in ne Trajajo. 5aroiiiino. reklamacij« in oglase npre-jiMna u/irarnUtrn ulica Molino pie-čoln hit. .1, II nadlt. Odprte rokUuta<-ije ■o protte poUnin«. Glasilo slovenskega političnega dpuitva asa Prlmorako. , r i«ii«ih }• mme t». Politiški sistem na Pimorskem. Ker so se poslednje dui kopičili razni važni dogodki in dosledno tudi gradivo naietnu listu, nismo mogli priobčiti do danes vele-važne interpelacije, kojo sla bila dne 10. no« vombra t. I. predložila poslanski zbornici poslanca grof Alfred Coronini in dr. Anton Gregorčič o p o I i t i A k e m si • ■ lemu na P r i m t r s k o m. Ta interpelacija se glasi : Po surovih demonstracijah, ki so se pri* morile v Istri koncem minolega meseca ca« radi dvojezičnih uradnih napisov in po odgovoru na interpelacijo dne 29. oktobra, je bilo pričakovati, da ostane vlada odločno pri svoji dotični naredbi, katere izvršitev jo bita zau-kazana. Namesto tega pa je vlada, kakor so po* ročali listi, na pritisk italijanskih poslancev ii Istre isjavila, da naredbe glede naprave dvojezičnih uradnih tabol na sodnih poslopjih ni smatrati sa generalno, da bo o napravi takih tabel odločevala od slučaja do slučaja, da pa se morajo take table napraviti v Piranu. Ksko demoraliiujoč utis mora tako umikanje visoke vlade napraviti na prebivalstvo Primorske, more umeti samo tisti, ki posna razmerje med tlačenim slovanskim prebivalstvom in med Italijani. Preiirnost gospodarjev, ki so pogostoma orijentalskega rodu, naravno silno naraftča tako proti vladi kakor proti tlačenoem, kar sadostno svedofiijo izgredi, ki so se primerili sadnje dni in ki so pravi upor zoper državno oblast. Pri velikih demonstracijah, ki so so priredile v Trstu na čast tam shranim isterskim delegatom, so demonstranti pri belem dnevu kričali tiste protiavstrijske in Slovanom so-vraine klioe, katere vlada navadno taji, kli-oali so jih, ne da bi jim bilo to oblastvo branilo. Piranski občinski svet se je predrznil v telegramu na ministarsko predsedstvo, kateri telegram se je v javnih listih razglasil, imenovati čin, kateri je o. kr. vlada aaukasala v varstvo svoje avtoritete, „kazen sa pravično narodno čustvovanje mesta Piiana" in zoper ta čin „kot čisto nenavadno krivico energično protestovati*. V Balah so se od nekdaj obstoječa dvojezične uradno in krajne table rasbile, na občinske sluge in orožnike 10 ljudje metali kamne in pobili okna pri postaji orožnikov. Dva dni potem ao se izgredi obnovili, tako da je bilo treba pomnožiti itevilo orožnikov in poklicati vojake, na kar so bili mnogi is-gredniki aaprti. V Novemgradu je velika množica hodila PODLISTEK. Ribičeva Jelica. Tsskdaaji priaori izza malomestja; — spisal Fr. Kodo c. (Dalje.) Debeluhasta gospa se je prav spotila pri tem dolgem govoru, lici sla jej goreli in oči so so jej posolzile; — ej, koliko se mora truditi človek, da bi prigovoril svoji hčeri ženina t .Popolnoma se strinjam z Vašimi nazori, gospa 1" — pritrdil jo Brdnik, ki je žo spoznal „kam pes taco moli". — Nu, imel je izza svojih graških let v takih in jodnakih naskokih hčera bogatih, a denarja revnih mam dovelj izkustva. Napravil je torej prav resen obraz, čeS: pa igrajmo zopet enkrat ulogo slepe miAi! „Dovolite, da se za trenotek odstranim !" — dejala je na to gospa mama ter izginila pustivča mladi par sam. Preduo pa je odftla, po ulicah in, po časničkih poročilih, sramotila Slovane ter proslavljala sosedno državo. Neki tržaški list je o tej demonstraciji pisal : „II popolo feco un1 imponente dimostra-aione*. V Piranu so se uprizorili znani israzi žalovanja, ki so se potem ponovili v Rovinju. Občinski svet tega mesta je dal izraza žalosti, da so se napravili italijanska uarodna čutila hudo žaleči dvojezični napisi. V Buzetu se je dvojezični uradni napis pri ontotni poiti zamazal. Povsod vidimo predrznosti in nezakonitosti. Zdaj je kak občinski svet, ki kritikuje vladne naredbe, sdaj zopet hoče akademi^na mladina razpravljati o zakonitih obrambenih sredstvih italijanska narodnosti na Primorskem. Pojmi so tako zmedeni, da je neki član neke „državo ohranjujoče stranke* mogel reči v brzojavki: „Istra naj se isjavi solidarno n Piranom, kaznovanim zaradi hudodelstva patrijotisma". IzvrSitev vladne naredbe se smatra sa kasen, upor zoper isvrSitov pa sa patrijotizem. Celo načelnik avtonomne doželne uprave pravi v svoji brsojavki na gospoda minister-skoga predsednika, da bi bil preklic rečene naredbe najprimernej4e sredstvo, da se naredi konec izgredom in demonstracijam. Posledica te smedenosti pojmov so številni protesti in israzi sožalja s trani občin in zasebnikov, ki zmatrajo celo rnhlo vladno postopanje za neopravičeno in hočejo vlado prisiliti, naj se popolnoma umakne. Vse gibanje, kakor je videti jasno is znakov, se prevderno vodi in je jodnotno ter usorno organizovano, tako da živo spominja na jednake razmere v biviih avstrijskih pokrajinah. Tak sad j e na Primorskem obrodil sistem, kateri je od nekdaj, zlasti pa v zadnjih časih v veljavi, sistem, po katerem se cesarju zvesto slovansko prebivalstvo na ikodo avstrijske državne ideje v vskakem oziru zapostavlja in ovira v naravnem razvoju, dočim bi samo jednako pravično ravnanje s oboma narodnostima bilo državi na korist. Slovence, katerim kažejo državna obla-stva le v najredkej&ih slučajih dobrohotnost, katerih jesi k se v Soli in v uradu zanemarja, katerih materijalni interesi se prezirajo, k a* terih življenje in svoboda je akoro izključno italijanskim porotnikom izročena na milost in n o m i 1 o s t, dasi je večina prebivalstva slo. venske narodnosti, Slovenco potisne tako umikanje vlade le Se bolj v sužuost Italijanom, jim mora vsoti ves pngum ter je gnati v obupanje. Z osirom na to vpraiajo podpisanoi visoko vlado : pogledala je skrivoma pomembno svojo hčer, ki jej jo pogled polno vrnila. Jelica jo umolknila ter naslonivši se na zeleno zofino blazino zatisnila napol svoji očesoi. Bila je zares dražestna v tej logi s svojim reanotožnim obrazkom; — kdo vć, je-li se jo ni priučila pri kakej gledališki predstavi ! — „Zakaj tako molčeča, gospica P" — oglasil se je prvi doktorand, ki jo listal v debelom futografijskem albumu. „Oprostite!" — vzkliknila je Jelica kot bi se prebudila iz globokih sanj ter teatra-liSko nadaljevala: „Časih se me poloti silna melanholija ... ah, mamične besede ... omožiti se, — jaz pa Se nisem ljubila, — a vender..." zadnje besede jo uprav Aopotala. „— in vender P — vprafiul jo doktorand. „— in vender bi rada, tako rada ljubila bitje, ki bi mi vračalo iste čuto v isti meri! — — Toda pardon, gospod doktor, da vas mučim skoro tujka s takimi pogovori; — a prejSnji pogovor jo tako uplival na moje Ali hoče »isoka c. kr, vlada narediti že koni c pogubnemu sistemu, ki je na Primorskem v veljavi, in nehati z zadrževanjem po državnih osnovnih zakonih tlačenemu, cesarju zvestemu »lovanskomu prebivalstvu pristoječih pravic t Alf ml Coronini, flr, (iregoriič, dr. L a g i n j a, S p i n č i č, Kramar, dr. Ferjančič, Biankini, D-ipar, Borčič, Nabergoj, dr. Brzorad, Perič, Thurnher, dr. Koizl, Kušar, dr. Scheicher, dr. Lueger. Politiške vesti. Volilna preoaiiuvit. Položaj je jako resen, tako nam zatrjujejo z vseh strani, Menimo .sicer, da je gla* o nastavši ministerski krizi se nekoliko prenagljen, ali značilno je že samo na sebi, da se je sploh jelo govoriti o tem. Iz množice najrazličnejših vesti nam je le to jasno, da dela sedaj najveće težave Hoheinvartov klub, oziroma grof Ho-henwart sam. Ta poslednji noće baje niti čuti o volilni preosnovi na širši podlagi, ampak je voljan privoliti le toliko, da se osnujejo delavske zbornice, katerim bi bilo voliti 20 poslancev. Na drugi strani pa baje Poljaki nočejo odstopiti od svojega predloga, tla se zasnuje potrebna kurija, v kateri bi volili delavci, manjši davkoplačevalci in nižji uradniki 43 poslancev. Ako je res, kar poročajo včerajnjemu „II Piccolu", da se je namreč vlada izrekla za Holien\vartov načrt in da se je knez \Vindischgriitz obvezal Hohenwartu, da ne izvrši nikake reforme, v katero ne bi privolil ta poslednji, potem bi morali soditi, da ima Hohen\vart vso situ-Vftcijo v svojih rokah, kakor jo je imel pred letom diiij: naš gorenjski poslanec je ustvaril koalicijo in jo zruši najbrže. To pa je gotovo, da sedanji zistem ne reši vprašanja volilne reforme in naj si že bode, da vsprejmejo Hohemvartovo krparijo, ali pa oktroira vlada kakov svoj poseben načrt. Ker pa je soditi po vsem, da na odločilnem inestu zahtevajo odločno kaj takega, kar bi bilo res podobno volilni reformi, in ker vemo, da Hohemvart in somišljeniki niti ne mislijo na volilno pre-osnovo na širši podlagi, rekli bi, da bodetno kmalu mogli govoriti o — ministerski krizi. Nova spletka Štajerskih Nemšku-tarjev. „Slov. Narodu" pišejo iz Žalca dne 1H. t. m., daje okr. glavar Celjski, Wagner, osebno agitoval za to, da bi se potegnil Žalski trg za ustanovljenje slovenskega gimnazija v Ž a 1 c i. Občinski odbor pa je spoznal pravi namen te agitacije, zatorej ni šel tia limanice, ampak sklical se je v svoji seji na peticijo z dne 26. avgusta t. 1., v kateri prosi za slovenski gimnaziji v Celju. rahločutno srco !* — njen glasek jo donel tako žalostno, tako hrepeneče . . . „Bad tujci se mogu najbolj bros zadržka in ozirov pogovoriti," — j« odgovoril Brdnik. Ljubezniv, pola pogled se je vjel ž njegovim. „Lepa si, a svita in spekulativna kača", — mislil si je doktorand ter nadaljeval : „Tudi jaz Se nisem ljubil nikoli in — — tudi jaz imam iste želje kot vi !' Radoveden jo bil, kam ga dovede ta uloga. — Prepričan pa jo bil tudi, da se ne povrne Ribičevka najmanj že pol ure; delal se je torej sentimentalnega hoteč izrabiti lepo priliko čim preje. — „Li res P — govorite čisto istino, gospod doktor P" — je zapela Jelica žarko in iszi-vajoče ga pogledavajoča. — „Vi, medecinec, ki ste občevali toliko in s premnogimi go-npicami in gospemi, da bi ae ne bili izgubili svojega srca P — — Ne morem vam verjeti. In vender, va&e lice je tako pošteno, tako odkrito — lagati ne snate . . . Oh !" — — hipoma je vtihnila, padla kakor isvežbaoa >1 ud j ar.sk a lojalnost Ludovik K oš n t je umrl, a njega duh ne le da živi med ua-roiloiu madjarskiin, ampak sin pokojnega diktatorja potuje po dežel: v ta namen, da postane duh Košutov splošno politično načelo. In ljudstvo prireja ovacije duhu Ludovika Košuta, duhu upornosti, dolin revolucije, duhu sovraštva do naše dinastije. In ta duh, ki pomenja stalno nevarnost za celokupnost naše države, ta duh je pokliknla na pomoč We-kerleva vlada za svoje pogubno cerkveno-politiške predloge! Daleč so zašli na Oger-skem! Grozen greh, kateremu niso izostale posledice. — Te dni je dospel Fran Košut v Debrecin in vsprejeli so ga kot pravega sina bivšega diktatorja — to so bili pravi protidinastiški ekscesi! Godba ni smela svirati cesarske pesmi, ampak revolucionarno himno „Szoszat" in potem so brzoj a vili — kralju italijanskemu kot prijatelju madjarske neodvisnosti. To pa je že preveč, to je že nad mero tudi madjarskega šivinizma! Ali ne bode ie polna mera potrpežljivosti Y Dogodki na Ruskem. Dne 19. t. m. ob 7,11. uri je zagrmel v Peterburgu strel topov — žalostno vabilo na pogrebne slav-nosti v katedralki Petra in Pavla. Došla so odposlanstva iz vseh krajev Rusije in — Evrope. Došli so trije kralji, trije prestolonasledniki. odposlanstvo francoske republike, razne vojaške deputacije itd. Cerkev se je napolnila kmalu. Pri vratih je pričakoval metropolit — zlato verigo okolo vratu in v sredi treh članov svetega sinoda — carsko obitelj in tuje vladarje in prince. Dospevštt poškropil jih je blagoslovljeno vodo. Ko so visoka gospoda zaseli svoja mesta, pričela je liturgična služba božja. Kmalu na to so se zasvetile sveče v rokah zbranih v cerkvi. Prispevši od altarja k mrtvaškemu odru, spregovoril je metropolit: „Pusti, o Gospod, da se duša preminolega Ti hlapca združi s svetniki in dodeli mu večni spomin" ! Vječ-naja pamjat — odmevalo je po cerkvi. Ko so tudi pevci zapeli „Vječnaja pamjat", stopil je metropolit na stopnice odra, da položi na glavo pokojnikovo trak s podobo svete Trojice kot popotnico v raj. Po dovršenem cerkvenem obredu posloviti so se od pokojnika car, carica-udova, veliki knezi in tuji princi, car je položil carski plašč v krsto, a poboč-niki so pritisnili pokrov. Na to so odnesli car, veliki knezi, ptuji knezi in princi — med temi tudi nadvojvoda K a r o 1 Ludovik — krsto v grobnico, a na čelu sprevoda je stopal metropolit z duhovščino. Vsi navzoči so posegli po zemlji, pripravljeni na srebernih krožnikih, ter potrosili isto na krsto. Med tem so zvonili po vseh cerkvah in glumačica na zofino blaiino, da so se pokazale malo nogice v črnosvilenih nogovicah in pisanih cipelih. Na obras je tiftčala čipkast robec, izpod prstkov pa so se prikasale biserno solze . . . „Aha! — to bodi menda peripetija t* — mislil si je Brdnik; — „torej samo ie dostojen zaključek te tragikomedije !* — — in sklonil se je takisto teatraliiko preko nje, Šepetajoč: „Gospica Jelioa, — samo jedno uro se posnava iz obličja do obličja, a najini duši sta se iskale že dolgo, dolgo . . . Li slutite, Jelica, kaj čutim sa vas in bom Čutil večool? — Jelica, krasna Jelica, bodito moja !" Te besede je govoril takisto „ereseondo", zatem „ataccato", pretrgano, „dolce", jecljajo, potem zopet „decrescendo" in konečno „pia-nissimo* šepetaje, z umirajočim glasom . . . Sam sebi se je sdel sila komi&ki in če bi si ne bila tiščala Jelioa Se vedno -svojega robca na obrazek, videla bi, kako porogljiv posmeh mu igra okoli ust. (Dalje prih.) topovi so gromeli — car Aleksander je legel k večnemu počitku. Slovo carice od preljubljenega soproga je bilo pretresljivo, ihte zgrudila se je na tla. Ko je odšel dvor, gnetlo se je ljudstvo, proseče iskreno cvetlic s krste, kateri želji so radi ustrezali grenadirji, stoječi na straži. Nadvojvoda Karol Ludovik se je že povrnil na Dunaj, isti je izročil carju Nikolaju lastnoročno pismo cesarja Frana J o-s i p a, carici-udovi pa pismo naše cesarice. Sedaj, ko so položili tega imenitnega moža in plemenitega vladarja k večnemu počitku, bodi nam dovoljeno napisati še nekoliko splošnih opazek. Kdo ne ve, daje navadno v očeh ljudstva na vsaki smrti kriv — zdravnik. Tako je tudi ob smrti carja Aleksandra III. Vsa jeza in ves srd naroda naperjen je sedaj proti profesorju Zaharjinu, kateri je zdravil carja od prvega začetka. Le njega napačnemu zdravniškemu postopanju hočejo naprtiti vso krivdo na žalostnem izidu bolezni. Srd ljudstva v Moskvi je bil takoj po smrti caija toli silen, da si prof. Zaharjin niti ni upal vrniti se tjakaj in še le potem, ko mu je veliki knez Sergej osebno zajamčil varnost, prišel je Zaharjin zopet v svoje toli mu drago mesto. Zlasti visokošolci so mu pretili z velikimi demonstracijami, ako bi Zaharjin hotel zopet pričeti se svojimi predavanji. Nam oddaljenim je seveda težko soditi, ali profesorja Zaharjina res zadevlje kaka krivda, vsakako pa je ta kipeča nevolja ljudstva najsijajnejSi dokaz, kako iskreno je ljubil narod ruski svojega vladarja Aleksandra III! Morda pa je bil tudi pokojnik sam nekoliko kriv na žalostnem izidu bolezni, ker je bil jeden istih bolnikov, ki se — zaupajoči preveč svoji trdni nravi — nikakor nočejo pokoriti navodilom zdravnikov. Istega dne n. pr., ko je pričakoval prihod zaročnice prestolonaslednika — sedanjega caija —, postal je ear tako nestrpen, da mu ni bilo obstanka v sobi. Vsak trenotek je pogledal na uro in slednjič si je nadel šlape — čevljev ni mogel obuti, ker sti mu bili nogi otekli — ter skrivig odšel v vrt. Prof Zaharjin se je kar prestrašil, zazrši bolnika na vrtu, in na vprašanje zdravnikovo: „Veličanstvo, kdo Vam je dovolil ostaviti sobo?" odgovoril je car smehljaje; „Gospod profesor, jaz sem tu na najvišje povelje !■ — Zopet nov dokaz, kako neizmerno je ljubil ear svojce, da se celo v trenotkih, ko mu je viselo življenje na jedni sami niti, ni mogel brzdati v koprneči želji, videti ono, ki bode družica njegovemu sinu za vse življenje. Pokojni car ni poznal strahu pred smrtjo. Temu je dokaz nastopui dogodek na smrtni postelji. Ko ga je pater Ivan dejal v sveto olje odmolivši molitve, obnemogel je sivi svečenik vsled prevelike dušne boli, tako, da je jel glasno ihteti. To videvši je dejal car: No oče, Vi bi mogli le take bolnike, ki imajo tako močne živce kakor jaz, pripravljati na večno potovanje, druge bi porušili". In ko sta carica in prestolonaslednik opominjala svečenika, naj moli bolj tiho, opomnil je car: .Pustite ga, vendar !M — Znano je že davno, kako prisrčno razmerje je vladalo od nekdaj med carjem in carico. To se je pokazalo tudi na smrtni postelji. Malo ur pred smrtjo je rekel n. pr.: .Boga se ne bojim, ker sem vedno ravnal po njega zapovedi, ali ti Maša (carica namreč) smehljaj se mi onim nasmehom, katerega sijaj jo raz-svitljal vse moje življenje!" In carica se je nasmehnila — uboga žena! — Še jeden dokaz o dobrem srcu carjevem. Malo pred smrtjo je rekel svojemu sinu: Ne muči mi gledališč s predolgim žalovanjem, jaz ne bi hotel, da toliko ljudij izgubi svoj kruh radi moje smrti.* In car Nikolaj je izpolnil željo svojega očeta na najplemenitejši način: podaril je BOO.OOO rubljev v podporo onim igralcem in umetnikom, ki nimajo zaslužka sedaj, ko so zaustavljena vsa javna razveseljevala. Različne vesti. Odbor tržaifce fantke podružnice družbe SV. Cirila in Metoda je začel nabirati doneske sa letošnjo .Božićnico", to je za vzdrževanje slovensko iole; v ta namen darovale bo že: Marija Abram 2 gld., M. Pertot 1 gld. in Vekoslava Doleno 2 gld. Za družbo iv. Cirila in Metoda podarili ati družini A Valenžič in J. Klemene 'J gld. 10 nvč. povodom družinskega izleta na Prošek, kjer so ae zabavali prav dobra. Za podružnico družbo ev. Cirila in Metoda na Greti in sicer v namen, da postane barkovljansko pevsko društvo .Adrija" pokrovitelj, nabral je Ivan Pogorelec v gostilni gosp. društvi* na Greti, veseleč se svoje poroke, 1 kr. 80 stot., katere so darovali gg.: Janez Pertot Bertoja 1 kr., Just Jež 8 stot., Ivan Marija Sancin 6 st., Vincenc Turk 10 st., Josip Stare 12 st., Lovro Wabl 4 stot. in gospodična Marica Ferluga 40 Btot. — Da postane Barkovljanska župnija pokroviteljica, nabralo se je dne 19. t. m. v „veseli družbi* v gostilni pri „Rumeni hifii" v Bar-kovljah 2 gld. • Lo|alnl" zavezniki. „II RinnovHmento" poroča v avoji poslednji Številki po Časnikih is Italije, da ao priredili minole sobote vse-učilijčni dijaki v Rimu shod, na katerim »o raspravljali o poslednjih dogodkih v Istri. Shod sejMVriil tako viharno, da je morala policija raignati „zborovalce*. Rasni rogovileži kričali ao: „Abbasso l'Austrial Morte a . . . .!" Vaprejeli so s živahnim odobravanjem to-le resolucijo: Rimski dijaki odgovarjajo izzivanjem Avstrije s klicem: Živio Ober-dank!" Celo nek Milanski list obsoja ojstro ta shod, rekoč, da ta odgovor ne dcln preveč časti onim, ki so ga izustili in odobrili. Iipred eodiiia. V kazenski stvari gosp. Ivana JajČiČa ii Trsta proti vratarju magistratne palače vrAila ae je pred« včerajinjem glavna razprava. Dne 10. julija t. 1. imel je Jajčič opravkov na magistratu. Ob tej priliki stavil je do vratarja neko vprašanje v slovenskem jeziku, na kar ga je po* slednji zavrnil prav osorno, a na ponovljeno slovensko vpraianje sgrabil je vratar Jajčjča ta ramo ter ga tnlebnil na tla pred v r a t m i. Ta dogodek je vzrok Jajčičevl toibi. Koj ob aaČetku rasprave je zasebnpga toiitelja pooblaščenec predlagal, da naj ae razprava vrli v slovenskem jeziku, istotako naj se sapisnik piie in razsodba razglasi slovenski. V drogi vrsti pa je predlagal z ozi-rom na to, da je magistratni vratar oseba v smislu g. 68. kaz. zakona, ter da je sakrivil prestopek po §. 331. kas. sak., da naj pristopi k raspravi kot toiitelj državnoga pravd-niStve upravitelj. Obtoženca branitelj, odvetnik dr. D a u-»ant, protivil se je energično prvemu predlogu, ker njegov branjeneo razume le nekoliko slovenski jezik, on sam, branitelj, pa Čisto nič; ni pa ugovarjal drugemu predlogu. Sodnik je na to proglasil sklep, da se ima razpravljati in napisati sapisnik, kolikor zadeva toiitelja Jajčiča, v slovenskem jeziku, kolikor pa zadeva obdolženca in priče, oziroma osebe, ki ne umejo slovenskega jezika, pa v italijanskem ter da se razsodba proglasi v italijanskem in slovenskem jeziku. K razpravi je pristopil na to vtled nadaljnjega sklepa sodnikovega tudi državnega pravdniitva upravitelj. Obe stranki, toliko branitelj obdolžencev, kolikor pooblaščenec tožiteljev pridržala sta ai pravno sredstvo proti sklepu, v kolikor se tiče jezikovnega načela. Branitelj je predlagal nadalje, da se rasprava preloži na drogi dan ter pozove zapri« seženega tolmača. Temu predlogu se je protivil tožiteljev pooblaščenec ozirom na to, da sta tako sodnik, kolikor zapisnikar popolnoma vešča slovenskemu in italijanskemu jeziku, da torej eden ali drugi lahko nadomostuje tolmača. Sodnik pa je proglasil na to, da se razprava preloži in pozove zapriseženi tolmač. Tudi gledč na ta sklep pridržal si je tožiteljev pooblaščenec pravno sredstvo. Velika nesreča na Reki. Na Reki gradijo sedaj novo governalno palačo ; zgradba je dovršena že v drugem nadstropju. Minoli torek popoludne srušila sta se nenadoma dva stebra is opeke, ki ata podpirala obfik v drugem nadstropju, podrla s strašnim hrupom močan sid in oder, pokopavši okolo 20 delavcev pod ruševinami. Orožni ropot zruiivše se zgradbe in upitje ponesrečenih, privabila sta takoj mnogo delavcev, meščanov in stražarjev, ki so takoj pričeli delo rešitve. Pri-■or jo bil grozen ; od časa do časa izvlekli ao is ogromnega kupa ruševin po koje okrvavljeno truplo. Do pulunoči spravili so na dan 8 mrtvih in 12 ranjenih. Med mrtvimi bilo je jedno truplo popolnoma zmečkano, drugemu je bila odtrgana glava; med ranjenimi je jeden, kateremu je silna teža ruševin strla obe roki in rami ; istega je tešila smrt še isti večer daljnjega trpljenja. Ranjene odnesli so v bolnišnico; jeden izmed njih je umrl zvečer, drugi je že umiral, ko so ga prinesli v bolnišnic^. Na mestu nesreče zbrana je ogromna množica ljudstva. Kdo bi znal opisati prizore, ki se vršijo med rodbinami ponesrečenih in trepetanje žena in otr6k onih, ki bo še pod ruševinami P Take prizore more si domišljati le oni, ki je že videl jednako nesrečo. Izpred porotnega sodišča. Zatožen je 57letni Anton Tadić, neoženjen, težak, rodom iz Silte pri Splitu, že kaznovan, da je dnć 14. avgusta I. I. ob zjutraj zavratno umoril svojo 57ietno bivšo ljubico, udovo Josi-pino Appnlonio. Sodišču je predsedoval dvorni svetovalec, dež. sodišča predsednik g. Urban-eio, zatožencev branitelj bil je odvetnik dr. Padovan. Obtožnega spisa ne navajamo, ker smo že itak sroječasno spregovorili obširnejše o tem umoru. Zatoženec je izjavil, da ni kriv, kajti da ju hotel iz ljubosumnosti (!) le raniti svojo bivšo ljubico, nikakor pa ne umoriti je. Razni svedoki so potrdili, da se je Tadic grozil Appolonijevi, toda ni bilo doka« zano, da jo je res hotel umoriti. Sodišče je stavilo porotnikom jedno samo vprašanje, glede znvratnega umora, na zahtevo branite-Ijevo pa je dodalo še drugo vprašanje gledd ubojstva. Porotniki odgovorili so na prvo vprašanje z 8 n e in 4 da, a na drugo s 12 d a. Sodišče je torej na temelju tega ver* dikta rešilo obtožbe zaradi umora in ga obsodilo zaradi hudodelstva ubojstva na 81et teške, vsake 3 mesece s jodnim postom poojstrene ječe. Poikuiena samomora. 17letna šivilja Aliks V., stanujoča na trgu Piazza Vechia hit. 1, zavdala si je minoli torek na stranišču hiše št. 8 ulioe Molino Orande, v kateri hiši je bila na delu pri neki rodbini. Ker jo dolgo časa ni bilo iz stranišča, u lomili so domačini vrata in videvši dekleta bledega in da jo vije krč, ter slutevši smrad žveplene kisline, pozvali bo zdravnika z zdravniške postaje. Ta je dekletu izpral želodec in odklonil vso nevarnost. Vsrok tomu po* skušenemu samomoru je baje iskati v rodbinskih nevšečnostih. — 30letni kurilrc Anton Nider se je zastrupil v kavarni „AlT Europa Felice". Prihitevši zdravnik ga je ukazal odpeljati v bolnišnico. Niderjevo sta* nje ni nevarno. Usmrtiti se jo hotel zaradi — nesrečne ljubezni. Smrt V valovih. Minolo nedeljo zvečer vraČsl se jo 50letni ladijotesar Fran Puli na parniku .Dori" iz Trsta v Milje, kjor službuje v tamošujem arsenalu pri sv. Roku. Nekoliko korakov pred arzenalom je moi — bil je nekoliko vinjen — vstal, da se pripravi na Izkrcanje, v tem pa je zgueil ravnovesju in padel preko nizko ograjo v morje. Parni k se je takoj ustavil, mornarji so stopili v čol-niče, toda kljubu marljivemu iskanju niso mogli najti ponesrečnega, kajti isti večer bila je gosta megla. Bržkone je padel nesrečnež na parnikov vijak, se ubil iu se potopil. Po* nesrečni ostavil je udovo in 8 otrok. Noreča v čistilnici petrolja v Bosni. Iz bosenskega Broda javljajo, da ho je minolo soboto razlotel v tamošnji novozgradoni čistilnici petrolja kotel parnega stroja. Krop je Btrašno oparil 7 oseb, med temi jednega finančnega stražnika. Sodi se, da je bil kotel preslab, toda vzrok eksploziji dožene so-Ie preiskava. ujet beQUn. Dne 92. junija t, 1. pobegnil je is prisilne delavnice v Lljubljani 181etni Avgust Vrhavc, rodom is Litije. Predsino-čnem naletel je polic, oficijal g. Titz v ulici Sporcavilla na tri sumljive osebe, med katerimi je bil omenjeni Vrhavc, kojega je g. Tis spoznal po popisu osebe v teralnioi. Vrhavc je izjavil, da se zove Pcrissini, potem je to izjavo preklical, rekfii, da so zove Perbavc, a to je preklical, trdivši, da se zove Zdravič. Kljubu temu ga je dal g. Tiz zapreti in ž njim njegovega vrednega tovariša 18tetnega, že mnogokrat kaznovanega Raj-munda Klopčiča iz Ljubljane. Tretji tovariš je odnesel pete. Doznalo se je, da so ti trije drugovi ukradli dno 17. t. m. v neki hiši v Boschettu vezano posteljuo odejo vredno 20 gld. Lastnik dotične odeje more priti po-njo k policijskemu ravnateljstvu. Dunajski slovenski visokoiolci, ki so eo bili v zadnjem semestra razdružiii v .Slove" nijane* in .Tatrance', so se večinom zopet sjedinili. Na Bliodu dne 16. t. m. ae je sklenilo, da se tudi akademiški naprednjaki udeleže po Bvojem zastopniku shoda zaupnih m o ž ta namen izdela izbrani komite dotične resolucije, tičoče ae velikoiol-stva, podpornih društev in političnega programa. Splošno navdušenje in — sloga! Za narod 1 „Tako nam poročajo z Dunaja. 2(4 V Koreji. Srečna Koreja I A srečna ne menda zato, ker se zaradi nje ravsati Kitajska in Japonska, ampak sato, ker v vsem kraljestvu korejskem živi le jeden sam Žid. Ta bela muha na skrajnem Vstoku je rodom Avstrijanec, se sove Izak Steinbeck in ima prenočišče v mestu Či-Mel-Po. Ker Avstrija v Koreji nima konzulatov, stoji Steinbeck pod pokroviteljstvom nemškega konzula. Policijsko. Predvčerajšnjem ulomili so neznani tatovi v stanovanje gospe Filomene Ogrinsek v ulici Ferriera hšt. 7 ter ukradli razno obleko, vredno okolo 25 gld.* Žena je tatvino prijavila policijskemu nadzorništvu v ulici Sette Fontane, od koder so obvestili po telefonu ostala nadzorništva in komisari-jata pri sv. Jakopu so zaprli snane lopove 30letnega Domenika B. in njegovega kletnega brata Karla ter 41 letnega tkalca Jurija Jurija Z. Vsi trije so. na sumu, da so izvršili omenjeno tatvino. — Po noči na 17. t. m. ukradel je neznan tat gostilničarjuv Ferdi-nantu Spositu, na Vrdeli hšt. 286, 9 kokoši, vrednih 9 gld. Organi pole. komisarijata ? ulici Scu'sa zaprli so predvčerajšnjem 201et-nega dninarja Antona S. is Vipave, ker je na sumu, da je ukradel te kokoši. — Mariji Petronio, stanujoči pri sv. Alojziju, hšt. 240, ukradel jo predvčorajšnjem nesnan tat posteljno odejo, vredno 20 gld. Zima se blila I Koledar Danes (22.): Cecilija, dev. muč.; Maver, muč. — Jutri (23.): Klement, pap. muč., Felicita, muč. — Zadnji krajec. — Solnce iside ob 7. uri 13 min., zatoni ob 4. uri 18 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8.5 stopin, ob 2 pop. 12 stop. proda bo dober glasovir. VeČ so zve v zalogi .koles : OpenskaTnova cesta St. 18, blizu tovarne piva. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, {po domače pri „ l*rvar.koveu*) priporoča modro /ran hi njo po 40, domaio črnin• M, belo vipavsko po 36 in jltietling' po 40 nI liter. — Dobra kuhinja in po ceni je vedno na razpolage. Za družinsko uporabo od & I. naprej 4 nč. ceneje. — Driei se gesla: „Rojak k rojaku«, priporoča se podpisani za obil obisk. Anton Vodopivtc, gostilničar. Gostilna „Stoka", ^'"".b.Ii.MT.v poleg kavarne „Fabris", priporoča so Slovanesm v mestu in na deželi. Točijo se isborna vil* istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi viao debelo, tako meščanom, kakor na daielo. Cl. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v kili Jakoba Brunneria it. 5 (Piatza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 12 kr. liter ns-dosredno is Št. Petra, svež* (friina) smetana. Na zahtevanje, po&ilja se tudi na dom. Martin KHFa piaaa s- gio*ann» i- mai lili m imrt trgovino s mnogovrstnim lesonim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. ^ommspolo1 in (Tadasoo1 v ulici Canermn, glavni nhajaliSČi tržnSkih Slovencev vseh stanov. Na razpolago so časopisi j raznih slovanskih jezikih. Dobra postreiba. — Za obilen obisk so priporoča Anton dorll, Cl. kavarnar. II vpisana zadruga t omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato prs-sicrbljeno (v ulici Bolvodere št. S) pristopno zadružnikom in nezadruinikora, koji prvi so deležni letnogit čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od monta, z obSirnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vin«, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba ■ gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojanu (poprej Pertotova) kjer ro prodaja govejo in tolečje mešo, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom. Novi člani ho ftu vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure prodp. 104—5 Lastnik politično druitvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urtdnik : Julij Mikota. — Tiskarna Đoleno v Trstu.