Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 275. v Lidijini v ceinek 30. novembra \m. Leio Ш. Velja po pošti: Za celo leto naprej . ia ев шевео „ . n Nemčijo oeloletno ■■ ostalo Inozemstvo K 26-- » ,S'20 H 29;-, „ 35"— ¥ Ljubljani na dom: Ia celo leto naprej . . K 24-— ia en rneseo „ ..„ 2'— I ipravt ргејошал mesaCno „ 1*80 ss Sobotna izdaja: = sa oelo leto......K T— ■a Nemčlj ° oeloletno . „ 9'— ca ostalo inozemstvo. „ 12'— : , ,■ .'„t Inserati: — Enostolpna ieiiivrsta iu м široisa in J i- m visoka ali nje prosior) za enkrat . . . . po 3 v sa dva- in večkrat . . i5„ pri večiih naročilih primeren pomp po do ovoru. - Poslano: - > Enostolpna p tit v rs; po 6j vin. izhaja vsa4 dan izv ernši nedelje in prazn ko. ob 5. uri pop. Bedna letna priloga vozni red Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štet. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirans pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = mm. Upravništvo |e v Kopitarjevi alioi š;. 6. — Raean roštne branllnioe avstrijske št. SJ4.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravniškega telelona št 188. t Cesar FraoiM jožel 1.1 .......................... II lin.......i m lllll Iz scMoMa ii kopucinom. Malo je primerov, ki bi nazorneje pričali o minljivosti vsega posvetnega veliča-stva, nego Schonbrunn v zvezi z grobnico pri kapucinih, kjer pokopavajo člane naše vladarske hiše. V Schonbrunnu prekrasno, bujno življenje narave, z vsemi čari, ki jih jej more dati človeška umetnost; k temu prelepi grad s svojim častitljivim in neprecenljivim notranjim sijajem,--v kapucinski grobnici pa tihota, molčeča bo-gomiselnost, ki je obrnjena proč od vsega časnega, posvečena edinole večnosti. Pot iz Schonbrunna v tiho grobnico h kapucinom so šli tudi zemski ostanki cesarja Franca Jožefa I., kakor so šli ostanki njegovih prednikov in znamenitih sorodnikov. Zadnja, zadnja pot. Tisoči in tisoči hvaležnih podanikov mu izkažejo na tej poti zadnjo čast, potočijo za njim zadnje solze. Tu bodo lahko spoznali, kako minljivo je vse pozemeljsko, kako ima vse to, kar nam je na zemlji ljubo in drago, le trenotno vrednost, za večnost pa nima nobene cene, ako ni ožarjeno z lučjo božje milosti. Koliko plemenitih namenov je imel naš cesar s svojo državo in svojimi narodi. Koliko bi bil mogel storiti za naš časni in večni blagor, če ne bi bile njegove volje ovirale naravnost nepremagljive zapreke, kamere mu je gromadilo notranje strankarstvo in zunanje nasprotovanje. In sedaj je to plemenito srce, ki nam je vedno želelo le najboljše, za vedno nehalo biti in njegovi zemski ostanki bodo počivali poleg vladarjev in vladaric, ki so šli pred njim v večnost in so enako kakor on vse svoje življenje posvetili dobrobiti svojih podanikov. Kapucinska grobnica je smrtno do-movje Habsburžanov. V njej pa ni tiste mračne brezupnosti, kakor veje nad grobovi staropoganskih dinastij na Vzhodu, katerih piramide in templi naj bi služili le slavi in častihlepju onih knezov. Kapucinska grobnica je marveč podoba naše kr-ščansko-katoliške dinastije, ki po zgledu sv. Frančiška posveča svoje življenje službi ubogih, katere hoče z mogočniki tega sveta vred privesti v božje kraljestvo. Vsi knezi in kneginje habsburške hiše, ki leže pokopani pri kapucinih, imajo nekaj skupnega z ustanoviteljicami tega grobišča, s tistimi davno umrlimi cesaricami 17. stoletja, ki so bile bolj redovnice na cesarskem prestolu, nego visoke svetne žene. Ko hodiš po cesarski grobnici, ti prihajajo v spomin po vrsti vsi veliki Habs- LISTEK. Goriško prvoslo'oa cerkev pred italijansko vojsko. n msl P. š. Velika ni goriška sveta prvostolna cerkev, toda lepa in po pravici ponos vseh zvestih Goričanov. Od zunaj skromna in ponižna, stojiš presenečen, ko prestopiš njeni prag, tolike lepote nisi pričakoval. Marsikomu se je že tako godilo. Veliki oltar je naravnost mojstrsko delo, posebno Ubernakel išče para v Avstriji. Na epi-stelski strani v prezbiteriju visi krasna Tintorettijeva slika, Marijino vnebovzetje, slika velikanske vrednosti, za kar priča žc slikarjevo ime. To sliko jc neki c. in kr. častnik odpeljal že v začetku vojske v Šempas, od tam so jo vojaki prepeljali v Črniče in iz Črnič v Zatičino, kjer je sedaj na varnem. Poleg glavnega oltarja ima stolnica še 15 oltarjev, ki so vsi iz marmorja in sploh velike vrednosti. Zelo lepa je slika v oltarju vernih duš, ki nosi letnico 1669. Nad vse lep je oltar v svetišču na evangeijski strani. Za tem oltarjem je železna ograja od stropa do tal, prostor od-menjen za zaklad goriške prvostolnc cerkve. In ta zaklad je dragocen, umetniška buržani in Habsburžanke, s katerimi je zgodovina naše domovine v zadnjih treh stoletjih tako tesno zvezana. Kapucinska grobnica je grobišče tistih knezov in kneginj iz habsburške in habs-burško-lotarinške hiše, ki so od začetka 17. stoletja prestolovali na Dunaju. V prejšnjih stoletjih je bilo to, kakor znano, drugače. Zastonj bi iskali pri kapucinih grobov cesarjev in cesaric ter nadvojvod in nadvojvodinj iz stoletij precl cesarjem Matijem. Pač pa najdemo v njej večino Habsburžanov, ki so umrli v 17. in začetkom 18. stoletja, kakor tudi malone vse umrle člane habsburško - lotarinške hiše. Saj je mavzolej velike cesarije Marije Terezije takorekoč središče grobnice, iz katere vodijo po njeni smrti napravljeni hodniki v nove prostore, v katerih najdemo zemske ostanke potomcev velike cesarice. Eden teh novozgrajenih mavzolejev, ki je naravno najbolj oddaljen od starejših grobov, hrani krsti prestolonaslednika Rudolfa in cesarice Elizabete; poleg njiju je našel danes svoje zadnje počivališče tudi cesar Franc Jožef. Naj so še taki viharji hrumeli krog kronanih glav tu pokopanih vladarjev, tu je smrt nad njimi vsemi razprostrla svoj veličastni mir, ki je enak za vse zemljane, naj so v življenju zavzemali najvišja mesta ali pa bili zadnji med zadnjimi. Koliko sreče, koliko udanosti, koliko ljubezni, koliko sijaja, pa tudi koliko gorja in solz je zvezanih z imenom Franca Jožefa, Elizabete in Rudolfa. A tu v veli-častvenem, posvečenem mavzoleju kapucinske grobnice so združeni v tistem svetem miru. ki ga daje samo katoliška vera. V grobnici v Arstattnu na Nižjem Avstrijskem počiva drug visok par. Zavratno umorjeni nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja pl. Hohenberg, ki je do zadnjega dihijeja delila z njim njegovo usodo. Ta dva ne počivata v kapucinski grobnici, in sicer po lastni odredbi. Ne kakor bi ne spadala k cesarski hiši, marveč po lastnem razsodku. V tej odredbi nadvojvode Franca Ferdinanda je kakor -nekako predznamenje za preusodne dogodke, ki so v zvezi z njegovo smrtjo; kakor bi bil v napre] slutil, da bo njegova smrt razplamenila na svetu vihar, ki se kapucinski grobnici nikakor ne prilega. Kakor bi bil v naprej slutil, da bo po njegovi smrti zahrumel vihar svetovne vojne, ki bo izpremenil lice Evrope. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil ponosna bojna na-tura. Plemenito in neupogljivo je zastopal pravico in pravičnost. Bil je izjemna prikazen med knezi sedanjega stoletja. Svojo iskreno ljubljeno soprogo, s katero je bil morganatično poročen, si je moral takorekoč priboriti. Kakor kaka nova zvezda sta se pojavila na evropskem knežjem ne- bu nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga. Hipno in nenadoma sta izginila. Temu izrednemu zgodovinskemu stališču umorjenega knežjega para se prilega tudi njuna posebna grobnica v Arstatten. Nasprotno pa pokojni cesar Franc Jožef ni bil strastna bojna natura, bil je tih, odločen in stanoviten borec, a še veliko bolj trpin. Kapucinska grobnica z mnogoštevilnimi tam pokopanimi Habsburžani in Habsburžankami, ki so podobno kakor pokojni Franc Jožef veliko pretrpeli in prestali, se tako zelo prilega, kakor zadnje počivališče nezabnega predragega nam cesarja Franca Jožefa I. « * * Gesar na mrtvaškem odru. Dunaj, 29. nov. (K. u.) Danes zjutraj, predno so bili ljudje pripuščeni v cerkev, je blagoslovil višji dvorni kaplan in dvorni ceremonier monsignor D\vorak z asistenco dvorne duhovščine vladarjevo truplo. Dunajjčani pri mrtvem cesarju. Ljudje so včeraj še bolj kot predvčerajšnjim kropili rajnega cesarja. Proti večeru je nastala taka gnječa, da je policija zaprla vse ceste, ki vodijo na Dvor. Najmanj 70.000 ljudi je- oblegalo Dvor. vsi bi se bili radi še enkrat poslovili ocl rajnega vladarja. Neprestano so dohajala odposlanstva z venci; (572 so jih izročili do 5. ure popoldne. Ljudi so včeraj bolj počasi pripuščali k mrt-vcA: i cesarju kot predvčerajšnjim, ker so neprestano prihajala odposlanstva. Policija je ukrenila za današnji dan velikanske priprave, ker računa, da bo nastop ljudstva tak, kakršnega šo ni bilo; večji kot pri veliki razsvetljavi ob vladarskem jubileju 2. decembra 1908 in pri slavnostnem izp ovodu 22. junija 1908. Sinoči ob 6. uri so že opazovali na več točkah, mimo katerih se bo pomikal pogreb, gruče ljudi, ki hočejo prečuti celo noč in ostati tam tudi danes, dokler ne bo šel pogreb mimo. Policija je izdala lastnikom okenj izkaznice; nj tisoče ljudi je oblegalo včeraj policijsko predsedstvo, da so dobili izkaznice, brez katerih bi danes ne mogli priti niti domov, dokler nc bo pogreb končan. IZvonenje na Bnna'u rajnemu cesarju. Od 9. do 10. ure dopoldne in od 12. do 1. ure popoldne so zvonili na Dunaju rajnemu cesarju. Arr^ar'a pri pogrebu resarja Franca Josipa I. Dunaj, 30, nov. 1916. Pogreb cesarja Franca Jožefa 1. je otvoril eskadron cesarskih dragoncev št. 1; ena stotnija 1. bataljona pešpolka št. 99 je spremljala cesarja; eskadron dragoncev polka št. 3 je zaključil pogreb. Špalir je tvorilo 13.800 mož s častniki, Na desni strani cest, skozi katere se jc pomikal pogreb, so stale čete armade, vojne mornarice in ogrske deželne brambe, na levi strani ceste pa čete naše deželne brambe in črnovojniki. V cerkvi sv. Štefana so se zbrali generali in častniki, ki so tajni svetniki ali pa komorniki in odposlanstva tistih polkov, katerih imejitelj je bil rajni cesar Franc Jožef I. Za pogrebom so šle deputa-cije navedenih polkov imena cesarja Franca Jožefa I„ ostali častniški zbor se je zbral z vojaško duhovščino in z vojaškim urad-ništvom na Ringu. Nemški ccsarjevič pri pogrebu cesarja Franca Jožefa I. Dunaj, 29. nov. (K. u.) Nemški ce-sarjevič se bo pripeljal jutri zjutraj ob 8. uri na pogreb cesarja Franca Jožefa 1. Cesar Karel ga bo sprejel, pozdravil in spremil na Dvor, kjer bo stanoval. Po pogrebu se bo ccsarjevič zvečer z Dunaja odpeljal. Tuji poslaniki pri cesarju Karlu. Cesar Karel jc zaMišal 29. t. m. popoldne ob 4. uri no Dvoru poslanike tujih držav. Angleži o cesarju Francu Jožefu I. . Amsterdam, :29 .nov... (K. u.) Angleško časopisje piM'ob smrti cesarja Franca Jožefa I. po zgledu italijanskega in francoskega časopisja nedostojno in celo psujejo; ponavljajo tudi puhlico, da si je Nemčijo podvrgla Avstrijo in ji napovedujejo strašno usodo. Izjemo dela v gotovi meji »Man-chestcr Guardian«, ki izvtija: Odkar je umrla kraljica Viktorija, je bil Franc Jožef najčastitljivejši med evropskimi kronanim glavami. Spoštovan nI bil le radi svoje starosti. Životopisu pristavlja: Slabič bi se bil v tak'li bri'kO-stih zgrudil, a, Franc Jožef jih je dostojno prenašal. Avstrijo je postala po letu 1914. morebiti trdnejša, kot kdaj-koli prej. Tudi »Morningpost« pri poznava, cla je bil cesar Franc Jožef I. častitljiv vladar in cla so se morale njegove čednosti spoštovati. »Dailv News« se tudi trudijo, cla pišejo dostojno, kar se o listu »Westminster Gazotte«, ki je z vlaclo v zvezi, ne more. trditi. Cesar Earel v Budimpešti. Budimpešta, 29. nov. Cesar Karel bo obiskal bodoče teclne trikrat. Budim- vrednost bi šla v milijone. Tu se hranijo štirje velike relikvarji, doprsni kipi sv. Mohorja, sv, Sigismunda, sv. Lavrencija in sv. Felicite, vsi iz čistega srebra. Mitra in pluvijal sv. Mohorja sta posejana z žlahtnimi kamni. Kipi so votli in napolnjeni z relikvijami dotičnih svetnikov. Na visoke praznike so stali ti kipi na glavnem oltarju med pontifikalno mašo prevzv. metro-polita. Eden izmed stolnih vikarjev jih je moral osebno prinesti in odnesti odet z roketom in rdečo štolo. Za to ograjo se hrani dalje lesena škofovska palica svetega Mohorja, škofovska palica patrijarha Popona iz Kristala, velik srebrn križ velike vrednosti itd. Lesenih relikvarijev, starodavnih oblik, napolnjenih z ostanki raznih rnučenikov, je vse polno. Vse te dragocenosti so nekdaj prenesli iz Ogleja, ko jc bil patrijarhat zatrt in upostavljena goriška nadškofija. Ob visokih praznikih so bile relikvije izpostavljene v počeščenje. Dva težka železna zastorja sla bila s posebnim strojem spuščena do tal, in tvoje oko je v blesku električnih žarnic z zanimanjem gledalo to starodavno krasoto in umetnost in s spoštovanjem kosti slavnih oglejskih rnučenikov. S tem pa naštevanje dragocenosti goriške prvostolnice ni še končano. Slavna cesarica Marija Terezija jc to cerkev, ko je postala prvostolnica, na prav poseben način obdarovala. Njen dar jc velika srebrna monštranca z latinskim napisom na stojalu, ki se glasi v prostem prevodu: »To sveto posodo darujeta sinu Marije Marija Terezija in njeni sin. Lunula k tej monštranci je posejana z briljnnti in ameti-sti, posebno veliki so ametisti. Kelih, ki ga rabi metropolit pri pon-tifikalnih mašah, je tudi dar cesarice Marije Terezije. Ravno tako velika srebrna svetilka pred glavnim oltarjem, šest velikanskih svečnikov in križ, težak, da ga imaš kaj dvigniti. Vsi ti predmeti imajo na treh straneh vdelanega cesarskega orla in primeren napis v latinskem jeziku. Ni čudo torci, da se je takoj v začetku vojske oglasil konssrvator dr. Gnirs in odoclinl vse to na cesnrski Dunaj. Vse sc jc vložilo v velikanske zaboje, naložilo na vozove, ki so jih obstopili vojaki z nasajenimi bajoneti in vozovi so se počasi premikali proti Volčji Dragi. In to jc bilo potrebno, italijanska vlada namreč dobro ve za te dragocenosti, saj so polovico oglejskega zaklada prenesli nekdaj v Videm, in v Vidmu so baje žc prejšnje čase obžalovali, da nimajo vsega oglejskega zaklada tam. Nekaj posebnega v goriški prvostolni-ci je prižnica; marmornat angel jo drži na glavi, oziroma na umetniško izdelani ka-meniti blazinici. Vsa je iz marmoria in olcp-šsna z umetniško izdelanimi reliefi. Prižnica ima napis: Largo nobilitatis dono. Značilna za goriško prvoslolno cerkcv jc velikanska slika-freska, ki se razteza čez ves cerkveni strop, ki ie raven Slika n-m predstavlja nebeško g'orjjo in je mojstrsko delo slikarja Quaglta, Na stropu obeh galerij so manjše slike, ena izmed njih predstavlja Rudolfa Habsburškega, lo spremlja sv. Ponoln;co čez narasli potok. Na desni galeriji visi na steni krasna ma-dona, delo mojstra Tcminza. Ko stopiš v goriško prvostol^'co. se li zdi, ga hodiš po pokopališču. K?jti vsa tla so pokrita z grobnimi ploščami, pod ! katerimi spe večno spanje govivki aristo-| krati in bogati meščani preteklih časov, j kakor prća'o napisi. V že oroenjenen sve-| tišču stoji ob steni kairenit spomenik zadnjega goriškegr grofa Lenarda. V no ravni velikosti stoji deželni knez. oblačen z žc-lezn'm oklepom, v roki mogočno sulico. Stolnica ima tri zakristije. Najlepša <"o i ona stolnih vikarjev, nad vse dragocene so ! freske, ki dičijo gotični strop: angeli, ki j drže v rokah raz'ične muzikalične inštrumente. h te zakristije sc pride v ono stol« j nih kanonikov, kakor k«žc napis: Ad cnn-nicos Metropolitanac. To s'iko chViio sl'ke bivših ilirskih metrepolitov: 1. grof Attcms, 2. Edling, 3. Inzarghi, 4. \Vall*nd. 5. Г schin, 6. Gollmajcr, 7. Zorn. 8. Kardinal Missia, 9. Jordan. Cerkvena oblačila, ki sc hranijo v teh zakristijah, so naravnost velike vredr-^i. Pred vsem omenim prekrasen ornat. ki ie pošto. Prvič bo prišel 5. ali 6. sam; sredi meseca decembra pa s cesarico Cito. Izključeno ni, da se bo takrat pripeljal na Dunaj cesarjevič. O božiču bosta cesar in cesarica na Dunaju, januarja bosta bivala več časa v Budimpešti. Radi dvornega žalovanja ne bo večjih slavnosti, pač bo pa delil cesar v Budimpešti avclience. Predsedstvo državnega zbora pri uc-vem cesarju. Dunaj. Poročalo se je žc, da se bo predstavilo v petek 1. decembra novemu cesarju predsedstvo obeh zbornic državnega zbora. Predsedstvo poslaniške zbornice bodo zastopali predsednik dr. Sylvester in podpredsedniki Romanczuk, Pogačnik in Jukl; podpredsednika Malfatti in Zdarski sta bolna, Pernerstorffer ne bo prišel v avdienco radi svoje pripadlosti socialno demokraški stranki. Ogri se živahno pripravljajo na kronanje. Dasi bo kronanje omejeno, se Ogri živahno pripravljajo nanj. Posebno municipiji bodo razvili svoj staroobi-čajni zgodovinski sijaj. Na slavnostnem prostoru je le malo oken, ki jih bodo zasedli uradniki in plemiške rodbine. Kronanja se bo udeležilo tudi veliko avstrijskih dostojanstvenikov. V notranjem ministrstvu se je ustanovil poseben odbor, ki bo vodil priprave za kronanje. Hrvatski ban potrjen na svojem mestu. Budimpešta, 29. nov. K(. u.) Uradni list je objavil sledeče Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi baron Skerlecz! Danes sem prevzel vlado in sem ,Vas na predlog Mojega ogrskega ministrskega predsednika potrdil na Vašem mestu. Dano na Dunaju, 21. nov. 1916. Karel i. r. Grof Štefan Tisza 1. r. Koerfier uredništvu. Ministrski predsednik dr. pl. Koerber je naznanil, da se morajo držati državne oblasti sledečih načel: t, »Oblasti se morajo najstrožje držati postav, ki obstojajo; to bodi prekoslej njih glavno navodilo. Pred postavo je vsakdo Tageblatt« poroča 29. m. m.: Naši voji prodirajo v Rumuniji tako hitro, da še ni mogoče pregledati celega plena. Naše čete so od 28. t. m. dalje zaplenile velike cede živine, zelo znatne množine žita in petroleja, 6 sanitetnih avtomobilov, 1970 železniških voz in 10 lokomotiv. V donavskih pristaniščih so zaplenile 6 parnikov in 79 ladij vlači'nic; 16 jih je bilo naloženih z ječmenom in z ovsom. Rumunski kralj pri ruskem carju. Lugano, 29. novembra. Napoveduje se, da se bosta sestala rumunski kralj in ruski car, ki je že prišel v Kiiev, 400.000 Rusov na pomoč, Lugano, 29. nov. Iz Petrograda se poroča: Veliki knez Nikolaj pelje 400.000 Rusov na pomoč Rumuniji. Nikolaj Nikolajevič poveljnik rusko-rumunske armade. Budimpešta. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič bo prevzel višje poveljstvo rusko-rumunske armade. Nujno so ga pozvali v glavni stan k carju. Rumunski vojni ujetniki potujejo v Sibirijo. Budimpešta. »Politika Hirado« javlja: Rumunska vlacla je poslala 20 tisoč vojnih ujetnikov v Besarabijo, od tu pa v Sibirijo, ker v Rumuniji ni več varno. Grof Bobrinski. Petrograd, 29. nov. (K. u.) Grof Bobrinski je odstopil kot poljedelski minister in je imenovan za najvišjega dvornega mojstra. Začasno vodstvo poljedelskega ministrstva je poverjeno dosedanjemu pomočniku Rittichu. Pri BMo. no črne). Uspeha nI mogel priboriti nobenega. Beriln, 29. nov. Veliki glavni stan: Na bojni črti pri Bitolju je mirno. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Četaška vojska v severnem Epiru. London, 29. novembra. (Kor. ur.) »Morningpost« poroča 27. t. m. iz Aten: Poslaniki sporazuma so obiskali včeraj grškega zunanjega ministra z ozirom na nastop grško-albanskih čet v severnem Epiru. Rekli so, da vodijo vstajo grški častniki. Minister je izjavil, da se vstaje ne udeležuje noben grški častnik. Poslaniki so nato izjavili, da bodo predložili slike častnikov, ki so preoblečeni v voditelje č-etašev. Italijanska vlada je prosila, naj se vsi ti častniki umaknejo iz Epira, ker bi sicer morala sama ščititi svoje čete. Grška vlada je sklenila, da bo svoje čete iz Epira umaknila. Venizelos ali kralj Konstantin. Rotterdam, 29. nov. »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Lord Robert Cecil je včeraj v spodnji zbornici izjavil: Sedanji položaj na Grškem ie preumeten, da bi mogel biti trajen. Končno se mora odločiti med dvorom in Venizelom, ki oba v isti deželi izvršujeta vladno oblast, sta oba priznana in suverena. Zavezniki lahko z vso pravilnostjo volijo med enim ali drugim, ker jamčijo za ustavo, katero je kralj očitno zatajil. Zavezniki Venizela ne bodo zapustili. Kralj Konstantin zdrav. Dunaj, 29. nov. Iz Aten poročajo, da so vse po inozemstvu razširjeno vesti o kralju Konštantinu brez vsake podlage. Kralj in njegova družina je pri najboljšem zdravju. V Atenah vre. Lugano, 29. nov. »Corriere della Serafc poroča iz Aten z dne 26. t. m.: Po mestu vedno hujše vre. Minulo noč so se vršili tajni sestanki rezervistov in častnikov. Nekaj Venizelistov je bilo na ulici tepenih. Okoli trideset trgo vin v središču mesta so ponoči zaznamovali z malimi rdečimi križi. Pravijo, da so to tiste trgovine, katere naj se ob izbruhu nemirov oplenijo. Lastniki so znani Venizelisti. Sv. sinod proti Venizelu. Curih, 29. nov. Iz Aten poročajo: Sv. sinod je imel izredno sejo, v kateri je sklenil izraziti svoje simpatije škofom revolucionarnih okrajev, ki se niso pridružili venizelistiškemu gibanju; to je enako prokletstvu venizelis'išlte-ga gibanja. Venizelova armada. Curih, 29. nov. Iz Soluna se poroča: Venizelova in rumunska vlada sta sc dogovorili radi novačenja Kucovla-hov v Macedoniji. Kdor se no bo prostovoljno javil, ga bodo s silo uvrstili med vojake. Na ta način upajo dobili okoli 100.000 mož. Venizelova armaHa šteje sedaj 30.000 mož, od katerih jih pa morajo 13.000 še izvežbati. BL" l'ARSKO URADNO POROČILO. Soiija, 29. nov." Uradno: S težkim ognjem smo odbili napad sovražnika na višine pri Bitolju. V ovinku črne je primeroma mirno. Pri vasi Orunište se je izjalovilo 0 sovražnih napadov. Pri Moglenicl na obeh straneh Vardarja in na bojni črti pri Belašiei topovski ogenj. Pri Strumi na obeh straneh živahen ogenj pehote. Pri Tahinskem jezeru smo razkropili z ognjem močne poizvedovanle oddelke. Sovražno letalo je vrglo na Radulovo dve bombi, dve ženski in dva otroka sta bila ranjena. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. nov'. Veliki glavni stan: Potem ko se jo izjalovila razbremenilna ofenziva z juga, je sovražnik izvajal včeraj le delno sunke severozahodno Biiolja in uri Grnništu (vzhod- Bivši predsednik države Oranje umrl. Bloemfontein, 28. novembra. (Kor. ur.) Reuter: Umrl je prejšnji predsednik države Oranje, Steijn. Nova angleška neumnost. London, 29. novembra. (Kor. ur.) »Morningpost« poroča iz Washingtona: Državni urad je vznevoljen, ker angleška vlada noče dovoliti avstrijskemu veleposlaniku grofu Tarnovvskemu prostega popotovanja. »New-York World« piše: Stališče, ki ga je zavzela angleška vlada, sicer ni razžaljivo Washing-tonu, pač pa nova angleška neumnost. Grey na dopustu. Iz Haaga: Grey je obolel in odpotoval na deželo, kjer ostane več tednov, ker mora imeti popolen mir. Gospodarstvo. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. nov. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta. Pri Givenchy (jugozahodno Lensa) se je izjalovil ponoči izvedeni sunek neke angleške stotnije. V ozemlju Somme se je v večernih urah povišal sovražni onenj severno Ancre in gozda St. Pierre Vaast. Berlin, 29. nov. zvečer. Veliki glavni stan: Živahno se je streljalo severno Somme in pri Serre in pri Sailly, Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Napad Zeppelinov na Anglijo. London, 29. novembra. (Kor. urad.) Uradno: Napad Zeppelinov je po zadnjih poročilih povzročil lc malo škode, dasi je bilo vrženih nad slo bomb. Neka ženska se je tako prestrašila, da jc umrla; ranjenih je bilo pet mož, sedem žena in štirje otroci. Važne vojaške škode ni bilo. London, 28. novembra. (Kor. urad.) Uradno: Med napadom Zeppelinov jc bilo 9 oseb ranjenih. Bazno wm. Saški kralj Friderik Avgust jc včeraj 29. t. m. odpotoval s princem Janezom Jurijem na Dunaj k pogrebu rajnega cesarifu — Deželno mesto za krmila. Stranke, ki so prejele nakazila za otrobi, blaga pa še ne, naj potrpijo, ker se blago zaradi ustavljenega železniškega prometa ne more doposlati. — Sicer se pa stranke opozarjajo tudi na to, da je nakazana krmila treba tekom 14 dni iz mlinov odvzeti, sicer sc bodo oddala drugim potrebnejšim občinam. Nekatere stranke oziroma županstva še sedaj ne store potrebnih korakov za dobavo nakazanih otrobov, dasi dobe na do-tičnih nakazilih potrebna navodila glede plačila in prejema blaga. Vnovič moramo oovdarjati, da so nakazila za otrobi ravno-take vrednosti, kakor »krušne karte«, so tedaj samo izkaznicc, po katerih je imetnik take nakaznice opravičen, dobiti iz notri navedenega mlina otrobi. V gotovih slučajih jih dobi proti predplačilu, ki ga mora poslati »Gospodarski zvezi«, v nekaterih slučajih pa proti povzetju. Vse to je nanisano na dotičnih nakaznicah in se je treba strankam točno po tem ravnati in takoj potrebno ukreniti. — Mešana krma za koko?i. Na deželo se pošilja mešana krira za kokoši le v celih vrečah po 50 kg, na kar se opozarjajo stranke, ki jo želijo dobiti. Mešana krma za kokoši je namenjena pred vsem za potrebe takih perutninarjev, ki nima'o nobene domače piče in se oddaja v Liubljani tudi na drobno v množinah od 10 kg naprej. Kdor jo želi dobiti na deželo, nai jo naroči skunno za več strank, da jo dobi celo vr«N*o. — Mešana krma za konje. Dosed-j sta se rPzdePla dva vagona te krme. Drugi vagon je bil hitro oddan. Sedaj imamo dobiti še tretji vagon te krme, ki se je nakazrla z Dunaia že meseca septembra. Iz tega se vidi, kako počasi se dobivajo krmila od zunaj. Mešano konjsko krmo dobivamo iz tvornice za krmila v Perneggu na. Štajerskem, ki na našo ponovno dveganje še do danes ni mogla izvršiti nnročUa. V zadnjem crsu je promet za^rt. ta''o da tudi i/, te^a vzro'-a re morejo priti do potrebne krme. Profi o^eutvi uvr>5:a surov'n po vo'ni so se izrekli načelniki zveze avstrijskih industrijcev, ki so zborovrli dne novembra 191Д Ako bi se reglementiral uvoz surovin, bi bi'a s tem v naprej zadušena vsa^a pod-'etnost, industrija bi zastala in stotisoči, ki se vrnejo iz voine, bi zastonj čakali zaslužka. Za svoboden in usnešen razvoj f*ospodpr?ke(*a /ivljern po vomi je npobhodno potreben čim večji uvoz surovin, Zan'embo vini je odredbo tirolsko namestništvo v bolcanskcm in mer^nskem okraju. Za izvoz treba posebnega namest-ništvpnega dovol-'enja. K".ko porabiti zmrznjen krompir, Zmrzn:eni krompir jc nemudomn no1nžiti v mrzlo vodo in v taki vodi postaviti na ogenj da se skuha. Kronmir ima potem po-Do'"oma navaden okus in ni spoznati, da je b'l zmrzn'en. Te''o so dognali te dni v mestni tržn'ci na Dunaju. Vsekakor se mora. zmrznjen krompir takoj porabiti. Platneno blago v nadroVni prodau. Izšla je vladna naredba, ki določa količino platnenega blaga, katero smejo trgovci meseca decembra 1916 in meseca ianunria 1917 proda'ati v nadrobni trgovini. In s'cer smejo prodati od zaloge po stanju dne 28. novembra 1916 naslednje množine: Surovo b'ago: 200 m ali 10 odst.. naiveč pa 500 m; be'o blago: 250 m r>li 10 odst., največ pa 500 m; barv?no, natiskano ali pisano blago: 150 m ali 10 odst., največ pa 300 m; napo-jeno blago: 100 m ali 10 odst., naiveč pa 200 m; storieni predmeti: do 10 odst. vsake posamezne vrste. Te oprostitve pa ne veljajo za tkanine po predpisih vojaške uprave. Gori navedeno oproščeno blago pa trgovci ne smejo prodajati dražie nego po cen?h, ki so bile običajne pred 16. aprilom 1916. Vrhu tega mora vsak trgovec voditi natančen izkaz o prodanem blagu in o stanju zaloge ter dati ta izkaz na zahtevo vojnemu odseku platnene industrije na razpolago. Na Ogrskem vodi aprovizacijo krepka roka. O predsedniku odrskega prehranjevalnega urada, barmu Kurthyju, prihajp'o zanimiva poročila. Kakor vi^ar, pometa iz uradov in pisarn vse nezveste, pa tudi ma- lomarne in počasne uradnike. Ves promet z živili se iz Budimpete enotno ureja, izvršujejo sc temeljite izpremembe in krepke odredbe — vse brez velikih pisarij, brez enket in predpoizvedovanj. Pred nekaj dnevi so nastale v Budimpešti tožbe zaradi dovoza mleka in sladkorja, včeraj je pa že izjavil baron Kiirthy županu, da bo v par dneh vse urejeno. In njegovi besedi se more verjeti. Za celo deželo uvede enotne cene za mleko, za sladkor uvede karte. Na en mah jc tudi rešil vprašanje glede krompirja. Doslej so dovažali v Budimpešto po 18 vagonov krompirja na dan, kar ljudem niti za sproti ni zadostovalo, ka-moli da bi se preskrbeli za zimo. Baron je naročil 1000 vagonov naznanjenega ali re-kviriranega krompirja in krompir je bil naslednji dan v Budimpešti. Tudi vprašanje glede premoga je obljubil baron temeljito rešiti. Dela radikalno in brezobzirno, da le zadosti prevzeti nalogi. Te dni je zopet odstavil javnega funkcijonarja — verte-škega notarja Desid^rja Sajo, ker je bil malomaren pri rekviriranju živil. —Preskrbovalni urad. Za drugega podpredsednika preskrbovalnega urada je imenovan socialdemokraški poslanec tir. Karel Renner. — Razširjenje odredb v svrho pre-prečenja nalezljivih konjskih bolezni. Ker so žrebeta, ki so oddajajo poljedelcem iz posameznih konjskih bolnic, konjskih zbirališč itd., izpostavljena ravno tisti možnosti okuženja, kakor iz takih zavodov došli za vojne namene nesposobni konji, sc je državnim konjerejskim zavodom naročilo, da se imajo določbe razglasa c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 9. junija 1915, št. 24,511, smiselno uporabljati tudi pri gori omenjenih ž r e b e t i h. To določbe predpisujejo odredbe v svrho preprečenja kužnih konjskih bolezni. Vinska letina na Srbskem. Iz Belgrada poročajo: Vinski pridelek v Srbiji cenijo letos na 50.000 hI. V vojni opustošene vinograde so porabili za druge kmetijske pridelke. Najboljša je bilo trgatev v Kragu-:evcu ;n Kruševcu. Tod so plačevali grozdje po 50 kron met. stot. Dnevne novice. •j -f- Kme'ko prebvalstvo in pefo vojno nosoiilo. Poljedelski minister grof Clam-Martinic ie izdal na kmečko prcbivčdstv* poziv, v katerem med drugim pravi: Petil kliče država svo'e državljane, da ji zauoa* jo svoi razpoložljivi denar, da more srečni dovesti do konca boj za obstanek monars. hije. Varnost in koristonosnost tega državi nega posojila je bila v javnosti že temeljiti pojasnjena. I.e eno naj še dodenem, kar jd vzvišeno nad vsak dvom: da vsak milijon vomega posojila zvišuje vrednost vsakega milijona našega denarja. Od gospodarske* ga vzdrževania je odvisna zmaga. Da pa moremo gosnodarsko prebili, moramo fi-n^ncielno vzdržati. Za junaškim zidom na. šib in zavezniških armad ie našla naša domovina varno varstvo; ob tem zidu se bo končnove'javno zrušil naval naših sovražnikov. Od otroških let smo obiiuMiali- Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri. Kar smo obljubili, moramo tudi držati. Domovini, ki jo naši junaki branijo s svojo krvjo, moramo dati na razpolago svoj razpoložljivi denar, da more voino dovesti do častnega miru. Ne da sc tajiti, da je vojno tfosoodarstvo tudi kmetu prineslo dohodke, ki mu omogočajo, da se v višji meri, nego bi bil drugače mogel, udeleži podpisovanja petega voinega nrsojila. Pa je tudi vsakogar oatrijotična dolžnost, da dž v vo;ni rridobliena sredstva v čim največji meri državi na razpolago. V resni uri se obračam na celokupno avstrijsko kmetijstvo, na velike in male kmete vseh dežela ;n rnrrdov naše države s toplim pozivom: Z ob:limi podnisi naj dokažejo svojo vsik-dar v de'anui izkazano, ncomahljivo patri-iotično požrtvovalnost, da bo mogla zgodovina nekoč pisati, da so stali avstrijski kmetovalci ob uri nevarnosti tudi tu v prvih vrstah ter so dali domovini veselega srca, kar je potrebovala. 4- SeetCesarjcvič« št. 17 predobrotno poslati, sem v včerajšnji seji naznanil občinskemu svetu. Brzoiavko smo soreieli kot znamenje, da Vaša cksce'cnca osrečuie deželno glavno mesto Ljubljano s trainimi simpatiiami ter izrekamo zanjo globokočuteno znhvalo. Sledeč svoiemu lastnemu čustvu kakor tudi soglasno sprejetemu sk'enu zhrrnega občanskega sveta, se drznem no^abiti to priliko, da Vaši ekscelenci k bližnji rojstni šestdesetlefnlc? najtoplejše in iz dna srca čestitam. Cela Ljubljana je edina v želji, da bi bila našemu častnemu meščanu, s slavo ovenčanemu generalnemu polkovniku in zmage vajenemu vojskovodji, ki danes v nobenem oziru ne kaže, da bi čutil življenja pezo ter se dviga iznad vojnega vrveža kakor postava iz jekla in železa — življenska doba podaljšana do skrajnih mej! Našemu častnemu meščanu in generalnemu polkovniku trikratni Živio! — Župan clr. Ivan Tavčar. -}- C. in kr. pešpolk št. 17 »Cesaric-vič«. Pod tem naslovom piše uradna »Lai-bacher Zeitung;'.: -Predvčerajšnjim javljena vest, da je Njegovo Veličanstvo cesar Karel blagovolil svojega prvorojenega sina in prestolonaslednika cesarjeviča Franc Jožefa Otona imenovati za polkovnega imejitelja pešpolka št. 17 in odrediti, naj nosi ta pešpolk ime »Cesar-jevič«, je vzbudila v Ljubljani veliko zadovoljstvo. Od najvišjega vojnega gospoda tako milostljivo odlikovani polk je naš domači polk, s katerim je glavno mesto Kranjske s ponosom in z ljubeznijo tesno spojeno. Moštvo polka, ki se rekrutira iz cele Kranjske, se je odlikovalo od ustanovitve polka v vseh bojih, ki jih jc vodila monarhija in si je pridobilo s hrabrimi vojnimi čini ime elitne čete, ki premaga vse, tudi navidezno nepremagljive težkoče. Kake zasluge so si priborili »Janezi«, kakor imenuje ljudstvo »sedemnajste«, tekom sedanje svetovne vojske, o tem bo vedela poročati zgodovina, ko bo govorila o junaških činih »železnega zbora^, h kateremu pripada tudi naš domači polk. Da niso te zasluge neznatne, vemo iz uradnih vojnih poročil, ki so opetovano govorila o izrednih junaštvih polka; vemo pa to tudi potom službenih, v dnevnem časopisju objavljenih pohval poveljnikov in jih lahko presojamo tudi po številu vojnih odlikovanj, ki so bila podeljena moštvu polka. Morajo biti to res izvanredna dejanja, če se je Njegovo Veličanstvo odločdo, da poviša polk, kateremu je poveljeval kot poveljnik svoje armade, kot cesar k nekakemu gardnemu polku njegovega prvorojenca in prestolonaslednika. Ljubljana zre s ponosom na svoj domači polk in je Njegovemu Veličanstvu cesarju za izkazano milost iskreno, srčno hvaležna v svo-iih zvestih srcih.« ~ »Slovenčev« odmev v Dalmaciji. Na neko vprašanje odgovarja splitsko »Naše Jedinstvo«: »Če nemški listi pišejo tako, tedaj to delajo, ker mislijo, da se za tiste načrte borijo avstrijski narodi. Toda mi vsi drugi v Avstriji vemc. da sc avstrijski narodi bore za veliko, krepko, svobodno in neodvisno Avstrijo narodov, ki bo od svojih narodov zahtevala enake dolžnosti, a jim bo dajala tudi enake pravice. S temi besedami ponavljamo izjave ostalega slovenskega časopisja.« + Državni zbor. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo radi draginje diete poslancem pavšalirali z 8000 kronami na leto. Postavodajalna doba parlamenta se bo podaljšala najbrže za dobo dveh let. Bolnišnico bodo iz parlamenta selili tri tedne. Koncem decembra bo pričel državni zbor lahko zborovati. -f Duhovniške spremembe. Dne 21. t. m. je bil kanonično umeščen na podeljeno mu župnijo Sp. Tuhinj č. g. Ivan Opeka, kaplan v Komendi. Premeščena sta bila čč. gg. kaplana: Ivan Černilec iz Preserja v Komendo in Ivan Vindišar iz Semiča v Preserje. »Grazer Tagblatt« vprašuje zakaj se dalmatinski uradni list »Smotra Dalmatinska« ne tiska v nemščini. V Dalmaciji vendar Nemcev ni. i r „■ ' _ u k a u — Odlikovanja pri 27. domobranskem polku. Srebrne hrabrostne svetinje II. raz. so dobili: narednik Al. Zor-nik, desetnik F. Eržen, desetnik Iv. Mlakar, pešec Leopold Puhar. Bronaste hrabrostne svetinje so dobili: četovodja Fr. Kožel, četovodja Fr. Šlibar, četevodja Avgust Čuk, desetnik Lenarrl Bizjak, desetnik Ivan Rozmanec, poddesetnik Ivan Rutar, desetnik Fr. Rozman, pešec Matej Kuralt, pešec Franc Uršič. Odlikovani so vsi od visoke gorske stotnije št. 13. Čestitamo! — Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda za hrabro obnašanje v bojih pri Tržiču Janez Žagar, c. kr. praporščak 5. dom. pp,, prideljen nekemu češkemu pešpolku. — Smrt za domovino. V najlepšem cvetu svojega življenja je padel za domovino na južnem bojišču Franc Marješič dne 3. novembra 1916. Rojen je bil 13. aprila 1889, 1. na Podreči pri Medvodah. — Smrtna nesreča v gozdu. Dne 28. nov., v torek, sta v gozdu nad vasjo Kupljenik spravljala drva po drči Klemen Pretnar iz Zagorice in njegova žena Terezija. Opoldne je mož šel v vas iskat kosilo, žena je v gozdu sama ostala. Ko se mož vrne, dobi ženo ležečo ob drči; ob glavi pa je ležal težek hlod; gotovo se jc sprožil, ženo potegnil v, drčo in jo na mestu ubil. Cepin, katerega je žena rabila, je ležal 'proč od nje. Ko je mož ženo dobil, je bija že mrtva. Mrtvo ženo sta mož in sin pripeljala V mrtvašnico na Boh. Belo. Mož je preje stanoval na Kupljeniku in je bil znan pod imenom Pikon. Mrtva žena zapušča 7 malih otrok. Mož je prišel pred tednom domov na vojaški dopust, da napravi drva za družino in se mora sedaj vrniti v vojaško službo. Ubogi- otroci! — Šmarnice in vijolice. Iz Radeč pri Zidanem mostu nam poročajo, da so dekleta prinesla v cerkev lepo cve-teče in dišeče šmarnice. — J. Mozenič nam piše z bojišča: Na zasneženem orjaku Rombonu dobil sem na malem nezasneženem prostoru krasno cvetočo vijolico. Pač redek slučaj v zasneženih okopih v tem času. — Dopisovanje z našimi ljudmi v krajih, katere so zasedli Italijani. Oddelek L skupnega »Zentralnachweis-bureau«, Dunaj I., Brandstatte 9, posreduje kot edino mesto kratke vesti, največ 20 besed in ne večkrat kakor enkrat na mesec, z avstrijskimi državljani. ki so ostali v krajih, katere so zasedli Italijani ali so iz teh krajev a drugje v Italiji. Ne posreduje pa takega mesečnega dopisovanja z našimi vojnimi ujetniki ali interniranci v Italiji. — Brzojavni promet z vojnimi ujetniki v Rusiji je zopet dovoljen. Temeljna pristojbina znaša 60 vin. in 53 vin pristojbina za besede. Za sedaj so dovoljene brzojavke le v mažarskem, nemškem in francoskem jeziku. Brzojavke s plačanim odgovorom so nedopustne. — častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje so prejeli: Ivan Skrbi n e c , vpok. nadučitelj v Višnjigori in Franc Kovač, nadučitelj v Zati-čini; dalje uslužbenci trboveljske premogovne družbe: Franc Dernovšek, Franc P r i m a n in Ivan B a š e 1 j. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: F. Chwatal; Selan Anton z Viča; Josip Beriak z Dolenjskega. — Četovodja Franc Fink, Trebnje; predmoister Jakob Kavčič, Notranjsko, in Glavan F.; topničar Alojzij Podržaj, Čatež pri Trebniem. Imenovani topničarji so bili ujeti pri Koloraeji dne 28. junija. Njih naslov: Kerzonska gitb^rnija, Ananiewski ujezd, Počkova Stancia Han-ski, Nova Pavlowska, Ekonomia, Rusija. — Trgovec Srečko Šircelj iz Leskovca leži zdaj v bolnišnici. Naslov: c. in kr. rez. bolnišnica Klattau, Sternthal pri Ptuju, baraka št. 10. — Padel je 11. oktobra za domovino v deveti laški ofenzivi pri Bovškem Logu 191etni Ludvik Skok. Služil je pri 27. dom. pešpolku. — Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je dne 22. t. m. na Dunaju promo-viral g. Karel Luschitzky. — Za evidenčnega geometra IT. razreda je imenovan evidenčni eleve Franc Osole. Na šest let težke ječe je obsodilo mariborsko izjemno sodišče 25letnega, že večkrat predkaznovanega mesarskega pomočnika Jožefa Senčaria iz Slnbotincev, ki je po Mariboru ter bližnii in daljni okolici nešteto sleparil. Sedaj bo nekaj časa mir pred njim. — Nesreča na moriu. Blizu Zadra ie prevrnil močan veter jadernico, v kateri je bilo 30 oseb. Utonilo je 5 žensk, drugi so se rešili. — Morilec grofice Le Greli v Zagrebu Gabriiel Miiller in njegova priležnica Kristina Filipovič sta obsojena vsak na 20 let ječe. — Smrt stoletne plemkinje. V gra-škem plemiškem samostanu je umrla grofica Thurn-Valsassina-Corno-Vier-celli. baronica na Križu. 11. t. m. je dopolnila 100 let ter je bila zadnja po-tomkinia štajerske veje svojega rodu. — Potres je bil v Osjeku dne 25. t. m, ob 4. uri 22 min. popoldne, ki pa ni povzročil nobene škode. Kakor se sodi, jc bil to le lokalni potres, ker ga v Zagrebu niso čutili. Primorske novice. Vcncc mesta Trsta na krsto cesarja Franca Jožefa nosi na trakovih v mestnih barvah latinski napis: Vsi-kdar najzvestejše mesto Trst — v večen spomin na dobrote, — sprejete od Frana Josipa Prvega, — svojega cesarja, gospoda in pokrovitelja. V vseh mestnih uradih in zavodih v Trstu danes povodom pogreba cesarja Frančiška Jožefa počiva službovanje, Smrtna kosa. Iz Trsta nam poročajo, da je v torek dne 28. t. m. lfigle smrti preminul občeznani veletrž« in posestnik Anton V o u k , ki je imel svoje veliko skladišče v ul. Carlntia št. 4, Pokojnik je bil zaveden blag človek in si je znal pridobiti ljulipzen I vsili, ki so ga poznali. Z odprtim srcem je vsakomur pomagal z dobrimi nasveti in nikdar ni vedela levica kar je dala desnica. Počivaj v miru naš ljubi Anton! Globoko užaloščeni rodbini našo najiskrenejšo sožalje. Ustanovitev učnega tečaja in kon-vikta za slovenske begunce srednješolce v Kromerižu, C, kr. namestništveni svetnik v Trstu nam pošilja: Glasom razpisa c, kr, ministrstva za notranje zadeve z dne 20. oktobra 1916, št, 49.460, se ustanovi v Kromerižu gimnazijski zaposlovalni tečaj za begunske srednješolce slovenske narodnosti z uporabo za goriško državno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom odobrenega učnega načrta. Temu tečaju se ima priklopiti konvikt, v katerega bi se moglo sprejeti kakih 100 gojencev. Ker bode pripadala večina obiskovalcev tega srednješolskega tečaja in gojencev konvikta ubož-nim begunskim slojem, bode država preskrbela na lastne stroške za vse učence z državno podporo prehrano, obleko, obutev in zdravljenje. Premožni gojenci pa bodo morali plačati primerno, od c. kr. mo-ravskega namestništva določeno pristojbino za kritje stroškov za prehrano, obleko, obutev, šolske knjige, zdravljenje itd. in malo šolnino kot prispevek za delno kritje stroškov gimnazijskega tečaja in konvikta. Ta tečaj in konvikt sta namenjena v prvi vrsti slovenskim, na Nižjem Avstrijskem, Štajerskem, Češkem in Mo-ravskem bivajočim srednješolcem - beguncem s podporo iz državnih sredstev, v drugi vrsti pa premožnejšim v gorenjih deželah bivajočim srednješolcem in pa srednje-šolcem-beguncem na Kranjskem in Primorskem. Prošnje za sprejem imajo vložiti do-tični srednješolci, oziroma njihovi starši tekom 14 dni potom politične okrajne, oziroma policijske oblasti sedanjega bivališča. V prošnji, katero je opremiti z zadnjim šolskim spričevalom, je navesti, če uživa do-tični srednješolec državno begunsko podporo, kar mora biti potrjeno od dotične politične, oziroma policijske oblasti. — O sprejemu odloči c. kr. moravsko namestni-štvo v Brnu. Med navedenima kategorijama ubožnejših in premožnejših srednješolcev imajo oni prednost, ki imajo boljše spričevalo, dalje oni brez staršev, oziroma oni, ki ne žive pri svojih starših. Ako se sprejme srednješolec v kromeriški konvikt, njegovi starši še nikakor ne dobe pravice, da se morejo tudi oni preseliti v Kromeriž. Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti na pristojnem okrajnem glavarstvu ali policijskem ravnateljstvu (v Trsiu za mesto pri dotičnem policijskem komisarijatu, za okolico pri c. kr. namestništvenemu svetniku) do 8. decembra tek. leta. — Schneider 1. r. Umrl je v 24. letu starosti v Pulju g. Hektor Alunič. Razpis natečaja. Ena izpraznjena pre-benda ustanove za plemenite gospe po-knežene grofije Goriško-Gradiščanske se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke predložiti svoje prošnje v šestih tednih pri podpisanem deželnem odboru (Dunaj, I., Parlament). V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo najmanj 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto svojega plemenitaštva in ali spadajo med plem. rodbine poknežene gro-fovine; 4. lepo vedenje; 5. stan in premoženje svojih starišev in zasluge le-teh za državo; 6. število sester, ali uživa že katera izmed njih ali prosilka sama kako pre-bendo ali drugačno podporo. Prošnje, ki so bile predložene deželnemu odboru na podlagi natečaja z dne 3. septembra 1916, št. 5418/16, veljajo tudi za pričujoči natečaj. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Mihael Kenda, 27. dom. pp., 2, s., doma v Dolini pri Trstu; Ivan Berginc, p. d. To-mažič, doma iz ŽajJc; četovodja Melihcn Andrej, Serpenica; desetnik Skok Josip, Škofije; poddesetnik Černic Karel, Gorica; pešci Skcrncc Franc, Mlinar Andrej in Černigoj Angel, vsi od 97. pešpolka; Henrik Šlokclj, Vel. Žablje; Alojzij Grmek, Tuplčc; Kcmprle Lovrenc, Nemški rut, Tolmin. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili, oziroma poslali pozdrave naslednji goriški Slovenci: A. Suban, doma z Nabrežine; R. Švara, doma iz Komna 80; Anton Radovič, doma z Nabrežine; France Grmek, doma iz Gabrovice pri Komnu; Iv. Pertot, doma z Nabrežine; Jožef Besednjak, doma iz Škrbine pri Komnu. LMoiiske novice. lj Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v sredo 6. decembra t. 1. v hotelu Tratnik na Sv. Petra cesti svoj občni zbor in poživijo vse posestnike, ki še niso člani društva, da pristopijo naši organizaciji. Saj je vendar veliko slučajev eklatanten dokaz, da le močna organizacija moro kaj doseči, posameznik pa nič. Ako naše društvo nima zaslonibe pri posestnikih, je društveno delovanje brezuspešno. Mnogo vprašanj mora priti, kadar se politično vreme nekoliko zvedri na dnevni red, katera je mogoče vsestransko prerešeta-vati, ako se posestniki združijo V močno organizacijo. Da zamorc društvo v korist ljubljanskih posestnikov delovati, mora biti taka gospodarska kor-poracija močna. Če je hišni gospodar nečimeren, škoduje ne samo sebi, ampak tudi strankam. Geslo nekaterih gospodarjev: »Če gre davek kvišku, grem pa tudi jaz z gosta-š č i n o k v i š k u«, je • popolnoma napačno, ker na eni strani si bodo stranke poskusile na drug način pomagati, na drugi strani morajo pa vendar hišni gospodarji se potruditi, da se zvišanje stanarine v ljubljanskih hišah vendar enkrat omeji. V Ljubljani ne stanujejo samo bogate in dobro situ-irane stranke; 80fo jih jc gotovo revnih ali saj nezmožnih visoko najem-ščino plačevati. No smemo pripuščati, da bi rasla stanarina vsled doklad neskončna Pričakovati je torej, da se bo vsak posestnik odzval temu vabilu in pristopil k društvu posestnikov. Letni prispevek je tako majhen, da ne pride v poštev. lj Nadaljna oddaja krompirja pri apro. vizaciji. Krompir pri mestni aprovizaciji se bo zopet oddajal drugi teden. Natančnejši razpored se objavi pravočasno. Na vrsto pridejo še vsi okraji, najprej pa III. in VI, okraj, ki v drugič še nista bila na vrsti. IjG. Ante Gaber, ki je bil dalje časa tajnik srbskega narodnega muzeja v Belgradu, je po vhodu naših in bolgarskih čet v Srbijo prestopil v bolgarsko službo ter se sedaj nahaja pri 17. pešpolku v Judcnburgu. lj Iz daljnega sibirskega mesta Tare pošiljajo v Ljubljano pozdrave ti-le Slovenci: med. Iv. Lušin, Joško Prezelj, Jožef Trtnik, V. de Gloria, Karel Peršel, Vladimj Pirkovič, Pavel Zamida ter Franc Možina. lj Preskrba za prihodnje leto. Koširjev obsežni vrst Pred Prulami, kjer je bil svoj čas Miihleisnov prostor za les, je vzelo v najem vojaštvo in ga žc pridno pripravlja za zelenjavo. Vrbe ob cesti so oziroma bodo posekali, vrt pa ogradili. Ker je kompleks velik in dobra zemlja, bode ta vrt vsekakor donašal obilo zelenjave, po vojski ga bode pa lahko vzel v najem kak vrtnar, ki mu bode že z ozirom na bližino trga jako dobro služil. Tudi stranke ob-drže za prihodnje leto Na Prulah ves svet, ki jim ga je odstopila mestna občina brezplačno. Istotako je tovarnar Samassa dal svojim delavcem na Prulah ves travnik na razpolago, ki je že razoran, kakor tudi par zasebnih parcel. Gotovo imajo okoli mesta nekateri posestniki na razpolago še več ledine in bi vsekakor napravili dobroto, ako bi za prihodnje leto tudi to odstopili revnejšim slojem, da bi si vsaj nekaj pridelali, In to bi seveda bilo potreba storiti čimpreje, dokler je še čas ledino preorati. Vsekakor bi živež ljudem mnogo bolj prav prišel kakor pa istih par bilk trave. lj Umrli so v Ljubljani: Friderik vitez Foedransperg, sin umirovljenega davčnega nadupravitelja, 11 tednov. — Amalija Lo-zei, služkinja, begunka, 22 let. — Antonija Vajdič, zasebnica, 67 let. — Stanislava Viš-nikar, rejenka, 5 mesecev. — Katarina Pavlin, hišnica, 63 let. — Martin Stein-hausel, strojevodja, 40 let. — Vencelj Blaha, Ivan Schlager in Josip Ksiazek, pcšci. — Marija Kunstelj, mestna uboga, 85 let. — Smrtna kosa. Dne 28. t. m. je umrl v dež. bolnišnici Matej Steržinar, vratar juž. železnice v pokoju, stanujoč v Nunski ulici 8, v visoki starosti 78 let. ■ lj štedite s plinom. Piše se nam: Plinarna že delj časa navzlic vsemu prizadevanju ne dobiva nobenega plinskega premoga; radi česar se njena zaloga premoga kar hitro zmanjšuje. Da bode mogoče s to zalogo več časa shajati in cla se prepreči nevarnost, da bi plinarna morala svoj obrat popolnoma ustaviti, so p. n. odjemalci plina nujno prosijo, da porabo plina отејб na kolikor mogoče malo mero, soseb-no, da opuste porabo plina za kuhanje in kopeli: lj Našla se je denarnica. Poizve se Sv. Petra cesta G4. parter. Po sveto. Kirurg Doyen umrl. V Parizu jc umrl slavni kirurg, preiskovalec raka, Louis Doyen. — Izumitelj strojne puške umrl. 24. t. m. je v Londonu umrl izumitelj strojno puške sir Hiram Maxim, star 76 let. — Umrl je v neki budimpeštanski bolnišnici nekdanji srbski generalni poslanik Gjuro Barlovac, kateri je za časa vlade kralja Aleksandra zastopal srbsko vlado v Budimpešti. ШШ vojoki. Iste sc Anion Velcpcc, 27. dom. pp., 8. stol.i baon 22/27, 14. stol.; pojasnila prosi Marija Stciner, Zagorje ob Savi. — Iste se Alojzij Sever, doma v Budanjah, hiš. štev. 43. Služil je pri 5. domobranskem polku in 42. marškompaniji. Prosim, ako kdo ve kaj o njem, naj sporoči v »Slovencu« ali na hiš. št. 43 v Budanjah. — se pogreša moj brat Alojzij Mohar, ki je služil pri 4. domobranskem polku, 1. bataljon, 3. stot-nija. Kdor bi kaj vedel o njem, naj mi blagovoli sporočiti пл naslov: Josip Mohar, 15 cm Schwcre Haub. Batt. 1'1/R 7. — Alojzija Švara iz Tomače-vice na Krasu išče svojega moža-vojaka; zadnji njegov naslov je bili Avgust Švara, Zugsfiihrer, pojasnila prosi Marija Velcpec, Beričevo, p. Dol pod Ljubljano. —ISče se Matevž Steiner, črnovoj. XII, Feldkomp., Inft. Regmt. 97 in je bil zadnjič v boju z Rusi. Kdor ve, kje je ali kdor ve za njegov naslov, prosim, naj me obvesti pod naslovom: Alojzija Švara v Metliki, h. St. 112 na Kranjskem, Stroške dotičniku povrnem. Ana Sfiligoj iz Koramega št. 6 pri Biljani (Brda) išče brata Mihaela, ki je služil pri 97. pp. in bil v srbskem ujetništvu v Nišu od meseca decembra 1914 ter od takrat nima več nobenega poročila o njem. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli sporočiti A. Terpin, Rožna ulica 39, I,, Ljubljana, — Ludovik Bajec, praporščak c, kr. domobranskega polka št, 27, 5. stotnija, se od 6. t, m. ni več vrnil iz bojne črto Če bi bilo komu kaj znano o njegovi usodi, je uljudno naprožen, naj to sporoči njegovemu očetu Alojziju Bajec, pri c. in kr. vojni cenzuri v Ljubljani. — Kdo kaj ve o Jožefu Škarlj: bil je pri k. k, Lir. R. 27 in od dne 20. avgusta ni nič sluha o njem. Komur je kaj znano, se prosi, naj sporoči na naslov: Škarlj Janez, k. k. Ldst. Inf. Baon 30, 4. Komp., 4. Zug, Anton Cvetrežnik in Franc Cve-trežnik, oba pri c. kr. domobranskem pešpolku it. 27, 5. stotnija, sta zadnjikrat pisala meseca decembra 1914 z gališkega bojišča. Ako kdo ve za njih bivališče ali njih usodo, prosi poročila njih sestra Karolina Cvetrežnik iz Avč pri Kanalu, sedaj kot begunka v Ljubljani, Gradišče št. 17 pri gospej Božič. PooreSone družine s Primorskega. Alojzija Beltran, sedaj v Ponovičah št, 2, p. Litija, Kranjsko, išče svojega moža iz Vogerskega it. 115. — Kdor kaj ve, kje se nahaja Jakob Markič iz Podgore, ki je služil pri 97. pp., se vljudno prosi, da to sporoči njegovemu bratu Andreju Markiču pri 15 cm Schw. Haub. Batt. 11/R 27, — Stepančič Gabriel prosi, kje se nahaja družina Stepančič Vincenc in Jožefa iz Temnice na Krasu št. 39. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči: Gefr. Stepančič Gabrijelu, K. u. k. Inf. Reg. Nr. 97, II. Feldkomp. ali pa Andr. Krševan, Karolinška zemlja št. 10, Ljubljana. — Kdo ve kaj o vdovi Frančiški Šuligoj, posestnici iz Gorice, ulica Kedcrioli št. 9, ki je odšla od doma 6. avgusta t. 1., :n njeni vnukinji Zori, naj sporoči to Francu Šuligoj, sedaj v vojaški bolnici v Toplicah na Dolenjskem. — Pogreša se Veluščik Anton in Štefan Veluščik, oba doma iz Ločnika; oba služita pri vojakih. Išče sc nadalje družina Černic Ana iz Št. Petra pri Gorici; pojasnila prosi Anton Muhli, Inf. Reg. Nr. 27, Res. Spital des Roten Kreuzes in Frohnleiten, Štajersko, — Išče se Josip Gerbič, ki je pri vojakih, doma je iz Praporšča, vojaka-brata Valentina Gerbič, očeta Antona Gerbič in svojo družino, doma iz Ukanj blizu laške meje; pojasnila prosi Gerbič Anton, K. u. k. Artillerie Gruopenkommando Hauptmann Hodny, Pogreša se Josip Frančeškin, kateri je služil pri 5. domobranskem pešpolku. Pojasnila prosi Antonija Frančeškin, begunka iz Kostanjevice na Krasu št. 40, sedaj v Dolenji vasi pri Ribnici it. 100, Kranjsko. — Marija Frančeškin jc zbežala z drugimi begunci iz Gornje Vertojbe pri Gorici neznano kam. Njen sin Anton Vug, skladiščni delavec v Celju, je zelo v skrbeh zanjo, ker ne ve, kje je. če kdo ve njen naslov, naj ga blagovoli poslati na njegov naslov: Anton Vug, skladiščni delavec, Celje. — Kje se nahaja Katarina Božič roj. Bašin, stanujoča v Solkanu, Franca Jožefa cesta št, 13, s sinom Mihaelom. Na begu z doma sta se izgubila. Naj se naznani Josipini Zavratnik, Schlossberg 277, Hohenau a. d. Nordbahn, N. Ostr. — Katarina Cernatič iz Šempasa h. St. 150 pri Gorici išče svojega moža-vojaka; zadnji naslov je bil: Anton Cernatič, k. k. Landst.-Eisenb.-Sicherungs-Kompagnie G6rz. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga pošlje pod naslovom; Katarina Cernatič, Križevska vas št. 16, pošta Metlika na Kr. Stroške mu plačam. — Kje se nahajajo sledeče osebe: č. g. Blaž Grča in njegovi dve sestri Margareta in Helena Grča, Pelizon Ignac in njegova žena Marija in otroci Viktorija, Adalbert in Jožef Pelizon, Cernatič Jožef in dve hčerki Marija in Ivana, njegova nevesta Štefanija in njeni dve hčerki Terezija in Ivana Cernatič, Dovžak Anton in njegova žena Jožefa in otroci Viktorija in Venccl in nevesta Rafaela, in njene tri hčerke Ivana, Leopolda in Emilija Dovžak, Franc Peršič in njegova družina, njegova žena Ana in njen sin Jožef Peršič. Jožef Cej in njegova družina, žena Ana in hči Marija Cej. Pojasnila prosijo Marija, Angela in Viktorija Podgornik v Šenčurju pri Kranju, Gorenjsko. _ Kje se nahaja družina Ivana Budin, veleposestnik in občinski tajnik, prej v Dornbergu št. 305. Kdor ve kaj, naj piše na naslov: Miroslav Budin, k. k. Landst. Etapp. Baon 408, Komp. II. — Pavel Mučič, Damler - Werke, Transen.-Abt., Wr. Ncu-stadt, N.-O., iščem stariše Ivana in Katarino Mučič iz Gorice, Via St. Pietro št. 61. — Kdor ve o moji družini Jožefa Krpan, doma iz primorskega okraja iz Renč št, 366. Meseca oktobra sem bil par dni doma. Je šla moja družina vstran in jaz sem bil na 10. okt. ranjen. Sedaj se nahajam v bolnišnici. Ako izmed znancev kdo ve, naj mi blagovoli pisati dopisnico v bolnišnico, za kar mu bom zelo hvaležen. Fr. Krpan, k. u. k. Reserve-spital in Krems, V. Kranker.-Abt, Zimmer-Nr. 272, Kaserne, N.-6. — Iščem svoja dva brata Jožefa in Antona Vižin, begunci, in pet nedoraslih otrok iz Lok pri Gorici. Ako se najdejo, naj pišejo na naslov: Jakob Vižin, Palterndorf, N.-O. — Naznanjamo, da se nahajamo kot begunci iz Šempasa, Primorska, v Kočevju na Dolenjskem: Anton Peršič s svojim bratom Izidorom in Katarina Nardin s svojo družino. Sedaj vsi v hiši št. 54 — Pogreša se Franc Božič, rojen leta 1894. na Vrhu občina St. Jernej, Dolenjsko. Pogrešani je odšel k vojakom 26. oktobra 1914. Služil jc pri c. kr. pešpolku deželnih brambovcev št. 27 v Ljubljani. Pojasnila prosi Ivan Božič, Tischler, k. k. L. A. A. it. 201/28, Feldpost 339. — Cicigoi Jožef iz Oseka pri šempasu St. 61 in Rožič Rozalija, tudi iz Oseka, naj naznanita takoj svoje naslove Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38. _ Iščem svojo mater Terczi;o Vižcntin, vas Dol, Primorsko. Pojasnila prosi Frančiška Klarič, Radohova vas St. 5, p. Št. Peter na Krasu — Jožef Štrukeli, k. u. k. I. R. Nr. 7, 13 Komp., 2 Zug, Sanitat, išče družino Jožefa Štrukelj in Petra MaruSič iz Sv. Mihaela pri Uzeljanu. — Štrukelj Anton, k. k. Landst. I. R 27, Rcg.-Stab, iiče svojo družino iz Dornberga. — Andrej Komel, k. u. k. Inf. Reg. Nr. 27, Rekonva-leszenten Abt. Murek, išče družino Antona Mcd-veSček iz Gorice, Via Časa rossa 5. — KraStek Anton, Starkstromm Abt., iiče svojo družino iz Huma pri Kojskem 15. — Fani Konjedic, St. Vid pri Zatičini St. 60, išče svojo mater Ukmar Jožcfo iz Gorice, Riva Castelo št. 10. — Jože! . Žagar, k. u. k. Mil. Bau. Abt. der Pulverfabrik in Trofaiach, išče Jakoba Žagar, c. kr. portirja h Drežnice 28, Antona Žagar iz Drežnice in Franca Žagar iz Magarda 1. — Sak Katarina, Jutespinerel-fabrik, Neufeld, Ogrsko, iSče svojega soproga iz Gorice. — černe Angelj, k. u. k. Kriegsspital, Wien-Grinzem XIX., Baracke 34, Bett 23, išče svoje stariše iz Gradišča pri Renčah št. 65. — Jožefa Kervin, Gradec, Reclibauerstrasse 3, išče Doro Gregorič in njuni nečakinji iz Prvačine. — Alojzij Bric, Bač, p. Knežak št. 62, išče svoje stariSea in nevesto Leopoldino Bric iz Tabora pri Dornbergu. — Vižin Karolina, J. L. Spitzar in Hohenau, N.-č., išče svojega očeta Antona Vižin iz Lok St. 30. — Franc Beltram, k. u. k. Landst. Ers. Komp. 150/ XIII., Gosting bei Graz, išče svojo družino iz Vogerskega. — Anton Kuštnn, Burg-Ring 8/III., Graz, išče očeta Antona Kuštrin in sestro Olgo Černe, svaka Filipa Černe, nahajajoči se v Komnu, ker nimam nobenega poročila od njih že dva meseca. — Išče ?<• železničar Rebulica Anton, ki je stanoval v Volčjidragi 119. Pojasnila prosi Josip Erze-tič, 97. pešpolk, 1. Ers. Komp., Ljutomer, Staj. — Jožefa Kervin iz Prvačine, stanujoča v Gradcu, Rechbaorstrasse št. 3, išče Doro Gregorič iz Prvačine in dve nečakinji. — Josip Gorjan iz vasi Ogrsko 61, ki je delal v Prvačini. Od 1. okt. 1916 ni od njega nobenega glasu. Pojasnila prosi Frančiška Gorjan, Korcnitka, Velkalška, Dolenjsko. — Kdo kaj ve o družini Pavlin iz Ravnice St. 7 pri Gorici. Pojasnila prosi Rudolf Pavlin, k. u. k. La-gerspital Bar. 111, Knittelfeld, Obersteiermark. — Kdo ve, kje se nahaja Marija Vižin iz Gorice, Via Macello 14, s tremi otroci, naj naznani Jakobu Vi-žinu, pp. 97 A. M., Radgona. — Aloizij Spačal, Feldkanonen Reg. Nr. 28, 2. bat., sednj na bojišču, išče svojega, očeta Jerneja Spačal, doma iz Kostanjevice št. 14. — Svoje stariše iSče Jožef Pernat, Res. Spital Nr. 13, Abt. Х./И9, Dunaj X., Trostgasse 105; stariSi se pišejo Andre in Neža Pernat iz Ročinja St. 9. Kdor bi kaj vedel zanju, naj blagovoli naznaniti na gornji naslov. — Kdo kaj ve o mojem bratu Jakobu Skubin, ki je služil pri vojni četi. Andrej Skubin, k. u. k. Fest. Art. Reg. Nr. 4, 2. Feldkomp., Marine-Feldpostamt Pola. — Anton Štrukelj, kk. Lst. I. R. 27, sedaj na bojišču, išče svojo soprogo s tremi otroci in očeta, doma iz Bukovice št. 118, pošta Volčjadraga pri Gorici. Prijazna obvestila prosi na gornji naslov. — Iščem družino Klobučarjevo St. 67 iz Komna. Komur bi bilo kaj znano, kje se nahaja, se uljudno prosi, naj sporoči na naslov Rudolf Jurca, k. u. k. Reserve-spital Nr. I., Abt. III., Zimmer Nr. 105, Graz-Eggen-berg. — Mati Gorjanc Terezija iščem svoji hčeri Marijo in Jožcfo, ki sta pobegnili iz Gorice 8. avgusta. Kdor kaj o njih ve, naj to sporoči njihovi materi Tereziji Gorjanc, Mala Loka St. 1 pri Ihanu, p. Domžale, Gorenjsko. — Išče se Marvin Jožef, doma iz Stare gore, pozneje pri 27. dom. oddelku, delavski oddelek št. 201. Kdor kaj o njem ve, naj to sporoči njegovi ženi Marvin Tereziji, Mala Loka št. 1 pri Ihanu, p. Domžale, Gorenjsko. — Ivan Cučič iz Gor. Vrtojbe, star 17 let, je bil v bolnišnici v Gorici pri usmiljenih sestrah. Operirali so ga na vratu. 6. avgusta so ga odpeljali iz Gorice po vlaku. Ako bi kdo vedel kaj o njem, ali v kateri bolnišnici se sedaj nahaja, se naproša, da bi sporočil proti povrnitvi stroškov njegovemu očetu Francu Cučič, sedaj v Batujah h. štev. 39, p. Črniče, Goriško. Mnogi ne ved^, da je leno odvajanje, zape- i čenje in zaprtje vzrok glavobolu, lenobi, utruje-nosti in slabemu razpoloženju. Človek se počuti takoj bolj sveže, živahnejše in sposobnejše ze delo, če si preskrbi olajšanje s Fellerjevimi milo odvajalnimi Rhabarbara kroglicami z zn. »Elsa-kroglice«. To izborno, želodcc krepilno in tek vzbujajoče čistilno sredstvo zasluži brezpogojno prednost pred drastično učinkujočimi odvajalnimi sredstvi, ki slabe črevo. Predvojne cene. Naroča se direktno pri E. V. Fellerju, lekarnarju, Stubica, Elsa-trg 134 (Hrvatsko). 6 škatelj franko za 4 K 40 vin. (e) Baden pri Đanaju Jizikal. - ilietet. idraviliičo I. vrste. — Sol irlravniUn ■ Dr. vou Aafaohnatter, k&le. Bat Dr. FodziUirafinfcjr. Proda so nekaj zimskega moškega spodnjega PERILA po znižani ceni: jopice po K 9- . spodnjo hlače po K 8--, otroško žabice za 4 leta po K 6-—. — Naročila na naslov: Josip Frenetič, trgovec, Landol 33, p. Hrašče pri Postojni. Čevljarskega ki so jc toga obrla žo učil, sprejmo takoj Jož. Kolmann, Čevljar, Biod 37. Prazne oreče vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih conah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah 2383 sishe gobe. Kdo ima fotografijo svojega brata ali sploh kakega znanca in jih želi dati več napraviti ali povečati, to radevo-lje stori, če se mu slika pošlje, »M lrtwM fotograf Judenđori 104, bel Leoben. Сзм рг1Ш8ГПВ. Slika 8krat povečana in zraven 4 karte stane 7 K. 1(5 krat pov. in 4 karte 12 K. 20 krat povečana in zraven 4 karte 17 K. Prosi se za natančne naslove! Vsled sklepa načelstva Ljudske posojilnice r. z. z n. £ v Ljubljani v seji dne 27. novembra 1916 sc bodo obrestna mera za hranilne vloge od 1. januarja 1917 dalje znižala od 4 01 г o o ии 41« |o ter je vložnikom na vo^o dano v istem roku dvigniti svoje vloge, ako s tem sklepom niso zadovoljni. Ravnateljstvo. „Ljudske posojiinke", Па prodaš ie enonadsiropna v Gaberju pri Celju poleg državne cinkarno. V hiši je prostor za trgovino in 7 stanovanj za stranke. Cena 32.000-— Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2773, Vam plačam, akoVa-šili kurjih očes, bradavic in trde kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi Ria-Balsam.' stveiiiui pismom K 1-50, 3 lončki 3L 4 —, ti loučkov K 6-50. Stotine zahvnlnic in pmnalnic. Кетепу, Kascknu (Kassa) L, poštni predal 12/42 Odrsko. 2631 fi W Proda se pod ugodn, pogoji v Ljubljani s prodajalnišklm lokalom in več stanovanji. F'o;asnila v Novem Vodmaiu Voti-maiska ulica št. 75 od 2 do >/<4 uro popoldne. Orehov les Kostanjev les v hlodih, v polenih in hlodih 2407 vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Na splošno željo cenj. občinstva, naj jim potom inserata javim, kodaj dobim morstti mah" za izdelovanje olja, si dovoljujem s tem poročati, da sem za nekaj dni z morskim mahom za izdelovanje olja preskrbljen. — So priporočam Ivan Urek, Ljubljana, Mestni trg 13. kot tucli suho mleko„Trockenmilcli" ima v zalogi Ivan Urek, Ljubljana, Mestni trg 13. шипшшшн 1ШШКШШШ prodajalka srednje starosti, iz poštene hiše, zmožna voditi trgovino samostojno, z večjo kavcijo, se takoj sprejme. Ponudbe z natančnim popisom pod „Dobra prilika" na up. t. lista. 2700 stavfoišče v Domžalah se prostovoljno proda. Stavbišče, bivšo tesališče in zaloga lesa, leži nasproti kolodvora v krasni suhi legi z gospodarskimi stavbami in malim stanovanjem (pisarna). Lepa priložnost za trgovca, ki lahko izrabi ugodno lego ob železnici, ali za begunce, ki si hočejo ustanoviti nov dom. Poizve se pri lastniku Francu Ravnikar, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Linhartova ulica 25. 2777 za /I. klobukov in Čepic vseh vrst za dame in deklice priporoča po globoko znižani ceni Modni salon Židovska ulica 3 Dvoru' trg 1. Stuchly- Maschke цшјапа 282i plačuje vc^Ibo nafvfšfe cesie Ie sprejema pismene ротк&ђе z mavediio množme lesa fst ееме Ljubljana, Frarcee Jesipa cesta 7. Albertfna Vajdlč, učiteljica naznanja globoko potrta V^ij^V pretresljivo vest, da je njena iskrenoljubljena, plemenita mati, gospa 11G1C dne 29. novembra 1.1. ob 6. uri zjutraj po dolgom bolehanju, previdena s tolažili sv. vere, boguvelano preminula. Pogreb nepozabne pukojnice se vrši v petek dno 1. decembra 1.1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra nasip št. 71 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 29. novembra 1916. 2819 Rrez posebnega oznanila Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. шав i-i.1 liđsii JO /■ . reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani ЗРГвЈвШЗ РГЦЗУб П8 peto 51|2 °!o avstrijsko vojno posojilo po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100-—: L mm 5J|, % wr*izsci|sko državno posolilo 92 kron. - II. 5V|q dne 1. junfia 1922 povrafljlvl državno zaMadni listi 96 kron. Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo. Št 2 864. Razglas. Mestna hranilnica v Kranju je vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 25. novembra 1916 znižala obrestno mero počenši z dnem 1. Januar. 1917, in sicer: 1. za hranilne vloge na 47. hranilne vloge se obrestujejo pol-mesečno, obresti se pripisujejo h kapitalu polletno, to je dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta; 11/,2°/o rentni davek in tudi 100% vojni pribitek k temu davku plačuje hranilnica sama iz lastnega premoženja; 2. za hipotečna posojila na 5. 2733. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete priSli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človečke noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri: 2472 Fran Szantner specialist za ortopedična ln anatomična obuvala Ljubljana, Selenburgova ul. 4. Proda se skoro nov pisalni stroj Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2810 amaške nove in stare vsak° množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov in mene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici (t. č. v Ljubljani), Sarajevu in Celju sprejemajo priglase na „ji o ' i) tzš Z 0-11 П7 шгт ш ea ам m f f m f m % ш m m ЉI i18 љ 1 f II1 Sk ш Mf a 1 ® M tfjf I. štiridesetietno đavka prosto 5' ,%-su) amortizacijsko državno posojilo a 92*50% za 100 K nom, II. davka proste 5V./0-nc, dsne J. ЈшгЈја 1922 vračljive državne zakladnice k 96*50% za 100 K nom. in odobre vsakemu subskršbentu 1/2% bonifikacijo. — Podpisovanje se vrši od 20. novembra do 16. decembra 1916. 1 $ m л i Ya •a * sprcjcn*a prijav 2 na COSnO posilil o ausfriis .., jm. mamti ps criglnalnih pc^cjft: t, 'ЈШШвШСВЖ>?ШГХВ. 1'Hain konzorcij xSlovcnca« I. 40 letno 5 r,°o amortizacijsko državno po- sojilo, za K 100 nominale 92 kron. II. 5