SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 14	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	19	de	abril	-19. aprila 2001
—  .
11
............................................. 1 ...................................................................................................................................
».•..J««*..
8. april 1941 - prelom v zgodovini Slovencev
Na cvetno nedeljo tistega leta so jate nemških letal otemnile spomladansko nebo naše prestolnice. Oljke in butarice, katere smo imeli namen nesti k blagoslovu, so zatrepetale v naših rokah. Slišali smo močne eksplozije - Nemci so bombardirali naše letališče, pa tudi na Barje so padale bombe.
“Torej smo sedaj tudi mi na vrsti,” nas Je prešinilo. Poljska, Ukrajina in deli Rusije so že okusili nemško nacistično nadoblast, prevzeto z naduto miselnostjo, češ da so oni višja bilja kakor Slovani in drugi narodi.
pred šestdesetimi leti je bil posta-
vljen mejnik v zgodovini Sloven-
Sonce razleti se. Smrti seje. Mesta rušijo ujede iz zraka. Na kolena vrglo je vojaka. Hudourni vdor raztrgal meje.
S tankom gazi sveta tla Tevton. Zad se plazi rimski legijon.
Kgrie eleison!
Bara Remec, dr. Tine Debeljak
Kyrie eleison, 1955
Nesoglasje in napetost v Drnovškovi koaliciji
Znotr j sedanje vladne koalicije v Slove-nVji obstajajo nesoglasja in napetosti glede bekaterih strateških vprašar\j, kot na primer >■ Vatikanskega sporazuma in popisa prebivalstva, kot tudi glede kadrovskih menjav, ki jih izvaja predsednik vlade Janez Dr-Uovšek ob podpori ministrov in poslancev Sv°je stranke, je v zagrebškem Nedjeijnem Viesniku zapisal Mihailo Ničota.
Po mner\ju časnikarja so vse bolj odpr-,a Nesoglasja med. Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) glede sporazuma med ^ovenijo in Svetim sedežem. ZLSD pod vPrašaj postavlja zlasti vračanje lastnine cerkvi in uvedbo verouka v šole. Stranki pa fc razhajata tudi pri vprašanju popisa pre-lvalstva, in sicer, ali naj bo obvezen tudi Popis nacionalne in verske pripadnosti.
Veliko napetosti v sedanji vladni koali-ctJi so izzvale tudi kadrovske zamenjave, * asti direktorice Pošte Slovenije Marije Ri-'v. Vendar pa je po prepričanju časnikarja edje(jnega Vjesnika zdaj jasno, da je „pri-*Per Marije Ribič" le maska, za katero se s Dva strah SLS+SKD Slovenske ljudske stranke glede usode Marjana Podobnika kot Predsednika uprave Telekoma Slovenije.
veščene vire, ni izkijučeno, če bo Drnovšek opravil tudi to zamenjavo. Vendar pa JE avtor članka prepričan, da Drnovšek kijub moči in podpori, ki jo uživa, ne bo „povle-kel te poteze”.
0 poročilu slovensko-italijanske komisije zgodovinarjev
Trije okupatorji so zasedli Slovenijo -vsak je stremel po iztrebljenju našega naroda. Hitler je hotel predvsem združiti Severno morje z Jadranskim. Samo dva milijona duš ga je oviralo.
Okupatorjem se je pridružila komunistična revolucija. Demokratični Slovenci smo bili naenkrat postavljeni med dva ognja. Oba sta nas hotela uničiti.
Višek je bil dosežen ob koncu vojne -ob genocidu našega naroda. Slovenska zemlja je prekrita s trupli domobranske vojske in drugih nekomunistov. Preostalim rojakom pa je bilo vsiijeno temno enoun\je - miselno in gospodarsko, ki je tr jalo pol stoletja. Tistega spomladanskega dne
;7|\	jj	cev. Tudi mi, ki moramo živeti v
, M	l;	diaspori, smo žrtev tega preloma.
I. \	!:	D-ova
Podsekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri je izjavil, da s strani italijanskega zunanjega ministrstva in italijanske vlade ni razlogov, da ne bi javno objavili ugotovitev mešane komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev.
Dodal je, daje mešana zgodovinsko-kul-tuma komisija s svojim delom pomembno prispevala k raziskavi zapletenih dogodkov v zgodovini med dvema sosedama.
Delo komisije bo pri državljanih obeh držav pripomoglo k boljši zavesti o tragičnih dogodkih, ki so označili zgodovino 20. stoletja na severovzhodni italijanski meji, poglavje o fojbah pa bo zagotovo ostalo eno najbolj grozovitih poglavij te zgodovine, je sklenil Ranieri.
Poročilo o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju od od 1880 do 1956 so zgodovinarji po večletnem skupnem delu podpisali julija lani. Slovenska predsednica komisije Milica Kacin Wohinz je takrat povedala, daje nadaljnja usoda poročila odvisna od obeh zunanjih ministrstev, italijanskega in slovenskega, ki sta poročilo naročila. Komisija predlaga, da se poročilo predstavi slovenski in italijanski javnosti, in sicer v obeh jezikih, skupaj z vsemi temeljnimi študijami.
Poročilo je napisano še dovolj pošteno, čeprav bi sestavljavci lahko nekoliko bolje predstavili odnose med obema narodoma
zlasti okrog leta 1866, ko so Beneški Slovenci kot prvi predstavniki našega naroda prišli v okvir komaj nastale Kraljevine Italije. Ta je takoj pokazala, da ima te nove državljane za tujce, ki jih je treba čim prej asimilirati. Poročevalci bi lahko tudi jasnejše povedali, daje bil pred eksodusom Istranov po letu 1945 neki drugi eksodus, ki je prizadel Slovence in Hrvate, ki so po 1. svetovni vojni prišli pod Italijo. Resnici na ljubo je ta masovna emigracija Slovencev med obema vojnama omenjena, vendar bi ji morali dati večji poudarek. O medvojnih dogodkih in o agresyi fašistične Italije je precej napisanega, govor je tudi o slovenskih protikomunističnih silah, „ki so ted j iz strahu pred komunistično revolucijo obravnavale partizansko gibapje kot hujšo nevarnost in zato privolile v sodelovanje”. Tudi zadeva okrog fojb in deportacij je še kar pošteno napisana, snj se jih ne omenja kot sad etničnega čiščenja, ampak kot posledico predhodne čistke „dejanskih, potencialnih ali pa samo domnevnih nasprotnikov komunističnega režima in priključitve Julijske krajine k novi Jugoslaviji”. Te zadnje trditve niso ravno po godu marsikateremu italijanskemu zgodovinarju iz Julijske krajine-Furlanlje, da ne govorimo o politikih, ki se zbirajo pod Berlusconijevimi zastavami. Celo med Budino-vimi italijanskimi političnimi sopotniki ne morejo biti prav priljubljene.
Življenje je temeljna vrednota in pravica
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci v zvezi z nedavno uzakonitvijo evtanazije na Nizozemskem najodločneje odklai\ja vsako razmišljanje o tem, ,,da bi lahko bilo moralno dopustno direktno in dejavno nekomu vzeti življenje, tudi če za to sam prosi", so sporočili 12. aprila iz omenjene komisije.
Po prepričanju komisije Pravičnost in mir je jasno, „da je taka prošnja največkrat posledica dejstva, da tisti človek nima nikogar, ki bi zanj z ljubeznijo skrbel, da mu
■H
PRIPRAVE NA 7. KONGRES SDS
Om
enjena stranka sicer še ni zagrozila z
^■opom iz vladne koalicije, kar pa po pre-, Ničote, ki se sklic je na dobro ob-
Na časnikarski konferenci sta predsednik SDS Janez Janša in podpredsednik SDS dr. Miha Brejc predstavila priprave na 7. kongres SDS, ki bo 19. maja 2001 v Celju, in nekatere ključne poudarke iz kongresnih gradiv, o katerih bo razpravljal kongres.
Dosedanja razprava v pripravah na kongres je pokazala, da program stranke, ki je bil sprejet leta 1999 na kongresu v Portorožu, ne potrebnje večjih sprememb. Tako bo zgolj dopolnjen z resolucijami, ki bodo umestile SDS v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah.
SDS se, ob upoštevanju dosedanje načelne politične drže ter temeljnih usmeritev, umešča v sredino slovenskega političnega prostora. SDS je stranka načelne politične sredine, je poudaril Janša. Obenem pa nudi sodelovanje SDS z Novo Slovenijo možnost dolgoročne politične povezave.
Resolucija opredeljuje tudi izhodišča
strankinih mednarodnih povezav, pri čemer je ključnega pomena sodelovanje s političnimi organizacijami in mednarodnimi ustanovami, ki izhajajo iz enakih vrednot kot SDS. Tako SDS kandidira danes za članstvo v organizaciji Evropskih ljudskih strank in v Evropski demokratični zvezi. Obe mednarodni organizaciji združujeta politične stranke, ki izhajajo iz tradicije evropskih klasičnih, humanističnih in krščanskih korenin. Na mednarodnem področju bo SDS krepila tudi sodelovaje z novimi demokratičnimi strankami v postkomunističnih državah.
zdravstvo iz ekonomskih razlogov bolečin ne lajša kot bi sicer lahko, in da se tak človek čuti krivega, ker obremenjuje druge.” Zato je po mnei\ju komisije upravičena bojazen, da bo uzakonitev evtanazije povzročila veliko več zlorab, kakor pa omogočila navideznih rešitev brezizhodnih situacij. „Predvsem bo namreč spodbudila hud pritisk okolja na neozdravljivo bolne, da zahtevajo lastno smrt, da bi razbremenili svojce in družbo.”
Omejena komisija tudi opozarja, da je prepoved ubljaja soljudi ena njbolj temeljnih in n jbolj umverzalmh moralnih zahtev, ki je pripeljala do tega da so v zadjem času v številnih deželah prepovedali smrtno kazen. Človek po jihovem prepričaju nima oblasti ne nad svojim ne nad t jim življe-jem. Sled je, poudarj jo, je dar in milost ter zasluži njvišje spoštovaje. Žhje je je temeljna vrednota in pravica in je neposredno povezano s človeškim dostojanstvom ter je podlaga vseh drugih pravic in vrednot. Zato je človeško žhje je nedotakljivo.
Kot takega pa ga upravičeno opredeljuje tudi ustava, so še sporočili iz komisije Pravičnost in mir.
Prav je, daje slovenska komisija izrekla jasno besedo, ker v Sloveniji zelo radi pobi-r jo take nekrščanske ideje in jih uresničujejo, ker hočejo biti,,moderni“.
MMMUnMMVM
STRAN 3:
Začetek slovenskih šol
,v£--y
k?
Nasa skupnos
Iz življenja
V torek, 3. aprila je bil v Slomškovem domu v Ramos Mejjji pričetek vaj otroškega zbora Zedinjene Slovenije, ki ga vodi Marta Selan.
V sredo, 4. aprila je bil v Slovenski hiši redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Sledil je razgovor s prelatom dr. Juretom Rodetom z vsebino ,,Prava podoba škofa dr. Gregorija Rožmana”.
V četrtek, 5. aprila je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, vodil jo je predsednik dipl. časnikar Tone Mizerit.
V soboto, 7. aprila je bil v Slovenski hiši informativni sestanek za gledališčnike v okviru gledališkega seminarja. Vodil gaje Lojze Rezelj, vodja gledališkega odseka SKA.
Isto soboto je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši molitvena ura, kjer smo molili za duhovnike, redovnike in misijonske poklice. Teden pred cvetno nedeljo so bile po krajevnih domovih duhovne obnove, žene pa so pripravljale butarice, ki so bile rojakom na voljo na cvetno nedeljo.
V nedeljo, 8. aprila je bila v Rozmanovem domu vsakoletna prireditev s sv. mašo, blagoslovom oljk in butaric. Sledilo je skupno kosilo.
Na isto nedeljo - cvetno nedeljo je bila
Sklicevanje na Asnoj* kot na formalni temelj slovenske državnosti torej ni smiselno. Ker- za današnjo Slovenijo njegovi sklepi ne veljajo, je brezpredmetna tudi zahteva po njegovem razveljavljanju.
Po avstrijskih zahtevah za revizijo politike vračanja premoženja, ki je bilo odvzeto jugoslovanskim državljanom nemške narodnosti, se je razvnela polemika o splošnem pomenu in sedanji veljavnosti sklepov, ki jih je sprejel Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (Asnoj) na zasedanjih 26. novembra 1942 v Bihažu in 29. novembra 1943 v Jajcu. V spor je neposredno posegel celo predsednik republike, ki je javno pozval predsednika vlade k opredelitvi o tem vprašanju, v nedavnem intervjuju (.Ampak, dec. 2000, št.4) pa je zatrdil, da je ZKS z ustavnimi spremembami leta 1989 zavarovala trajno, celovito in neodtujljivo pravico slovenskega naroda do samoodločbe, utemeljeno na davni odločitvi z 2. zasedanja Asnoja in s tem pomembno prispevala k postavitvi formalnih temeljev za osamosvojitev. Ustava SFRJ iz leta 1974 pa naj bi bila podlaga za vse večjo samostojnost republik, ki so postajale „nacionalne države” v federativni republiki Jugoslaviji.
Navzkrižje glede nemškega premoženja sodi v pristojnost diplomacije, pomen sklepov v Jujcu za razvoj in utemeljevanje slovenske državnosti pa je naše notranje vprašanje, ki razdvaja slovensko javnost pri ocenjevanju zgodovinskih danosti pa tudi priznavanju osebne časti.
Asnoj je bil namreč zborovanje ljudi, ki so po načrtih Komunistične partije Jugoslavije obenem z odporom proti okupaciji vodili tudi upor proti legitimni ter mednarodno pravno in politično priznani vladi ter hoteli vsiliti absolutno oblast ene stranke in družbeni red po boljševiškem vzorcu. Asnoj se je konstituiral v vrhovni zakono-dujni in izvršilni predstavniški zbor Jugos-
* ASNOJ = Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije ali v ,,srbohrvaščini ” AVNOJ = Anfašistično veče narodnog oslobodjenja Jugoslavije
v slovenski cerkvi Marije Pomaguj sv. maša s procesijo in blagoslovitvijo oljk in butaric. Verski obredi so bili tudi po vseh naših okrujih.
Na veliki teden so se rojaki v velikem številu udeleževali bogoslužja v cerkvi Marije Pomaguj. Posebno na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto so napolnili našo cerkev. Velikonočne obrede je vodil delegat prelat dr. Jure Rode.
Na veliko soboto so naši dušni pastirji obiskovali naše družinske domove, kjer so blagoslavljali velikonočna jedila.
Tudi v Bariločah so pričeli s šolo. Srednješolski tečaj je prvi dan pouka namenil posebni slavnosti. Prof. Terezka Žužek je uradno poimenovala srednješolski tečuj v Bariločah po dr. Vojku Arku, ki je bil od leta 1973 profesor in ravnatelj te ustanove. Osnovna šola Jakoba Aljaža je po ustaljeni navadi pričela svoje šolsko leto z izletom v naravo. Letos jo bo obiskovalo 22 otrok, poučevalo pa bo sedem učiteljev.
V zadrji številki Svobodne Slovenije je lic. Meta Vombergar končala opis z doživetji ob seminarju učiteljev iz Argentine, Avstralije in Urugvnja v Sloveniji v začetku letošnjega leta.
D-ova za tisk. ref. ZS
lavije kot edini predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije kot celote ter je odrekel jugoslovanski vladi v zamejstvu priznanje pravic zakonite vlade. Sklepi so bili sprejeti „na terenu” v času ostrih gverilskih bojev, zato jim ni mogoče priznati veljave legitimnih odlokov, čeprav so bili pozneje dejansko in formalno poveljavljeni z objavo v Uradnem listu DFJ (1 - 1945).
Ob trditvah, da nuj bi bili asnojski sklepi nekakšen formalni temelj slovenske državnosti, se je treba vprašati, ali je nastanek države sploh odvisen od kake vnaprejšnje formalne utemeljitve. Po splošnem mnenju je namreč nastanek države golo zgodovinsko in sociološko dejstvo, ki nastopi zunaj in mimo pravnih določil. Pojem države je prvoten in šele iz njega se izvuja pojmovanje mednarodnega prava. Za nastanek slovenske države ni bilo treba formalnega temelja in ga ni mogel ovirati noben ugovor o kršitvi pravnih pravil. Oblikovanje države tudi ni bilo odvisno od mednarodnega priznanja Odločilna sta bila volja ljudstva, izražena na plebiscitu 23. decembra 1990, in razglas neodvisnosti 25. junija 1991. Sklepi revolucionarnih voditeljev izpred 48 let nimujo pri tem nobenega formalnega pomena.
Asnoj niti vsebinsko ne more biti pomemben za slovensko državno samostojnost. Izreki v Jujcu razglašujo ..nacionalno bratstvo” v skupni domovini. Hočejo, nuj bo Jugoslavija zgrujena federativno, torej po načelu enotne države, suj nuj bi njeni narodi ..dokazali svojo trdno voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji”, ki jo je govornik imenoval naša skupna mati. Deklaracija na Rogu z 11. aprila 1944 razglaša, daje Jugoslavija ena državna celota, ker njeni narodi niso priznali razkosanja in se zave-dujo potrebe po močni skupni državi, ki bo zujela vse dele svojih narodov v eno strnjeno državno ozemlje, ter niso želeli uporabiti pravice do odcepitve. Država pa nuj bi bila izraz neločljivega bratstva njenih narodov. Asnojski izreki predlagujo temelje nove Jugoslavije, ki nuj bo enotna država,
Nad. na 4. str.
Politično življenje v Argentini se te dni vrti okoli dveh izključnih tečajev: sodba zaradi tihotapstva orožja v Ekvator in na Hrvaško in pa gospodarski ukrepi ministra Cavalia. Vse ostalo, politično morda nič manj važno, je stopilo v ozadje in čaka bolj ugodnih trenutkov javne pozornosti.
KAJ JE RESNICA?
Emir Yoma, ki seduj prestaja zapor in ne vidi jasnega izhoda iz nastalega položaja, je bil svojčas simbol menemistične oblasti. Čeprav le „svetovalec“ v vladi je imel neizmerno oblast in skozi njegove roke so šla ključna vprašanja tedanje dobe. Besedo je imel zlasti pri raznih kupčijah, spremembah v podjetjih in imel stike tako s pokojnim Yabranom kot z bivšim in sedanjim gospodarskim ministrom Cavallom.
Ni torej čudno, da ga smatrujo kot predstavnika skupine, ki je zapletena v afero okoli produje in tihotapljenja orožja v Ekvator in na Hrvaško. Razsežnost mreže zapletenih v afero je velika. Pod skrbne oči tožilcev in sodnika so padli bivši ministri, državni sektretarji pa tudi razni podjetniki in carinski funkcionarji.
Težko je namreč spraviti iz države kakih šest tisoč ton orožja in smodnika, ne da bi za to vedelo večje število ljudi. In vsem tem ljudem je bilo treba njihov molk na kak način nagraditi.
Poleg formalnih novic, kako napreduje raziskava in kakšne odločbe sklepa sodnik, je javnost bolj zainteresirana v globalni presoji celotnega problema. In ob tem nuj nam bralci dovolijo nekaj opisov in domnev.
V prvi vrsti se opazovalci in javnost sprašujejo po priličnosti sedanjega stanja. Kako da ravno seduj afera pridobiva na moči, čeprav je bilo vse znano že mnogo prej in bi ta postopek lahko napredoval že pred leti. Splošno mnenje je, da so vzroki bolj politične kot pa sodne narave.
Drugo mnenje, ki močno kroži po ozračju argentinske politike je, da je do nekaterih novih podatkov prišlo, ker koga za sodelovanje niso dovolj ah pa ga sploh niso „nagradili“.
In tretje prevladujoče mnenje je, da se celotna resnica nikdar ne bo zvedela, poleg tega, da zelo malo ljudi verjame, da bi do kake obsodbe sploh kdui prišlo. In če bo, dvomijo, da bi bili obsojeni glavni krivci, temveč le tisti, nižje stoječi, ki bodo „spra-vni kozli" za grehe vodilnih osebnosti.
Še nekaj drugega je popolnoma jasno: tu ne gre za vprašanje politične etike, glede produjanja orožja (nekaterega v precej slabem stanju) čeprav je bila v primeru Ekvatorja Argentina članica skupine, ki je garan-tizirala mir, v primeru Hrvaške pa del mednarodnih mirovnih sil, marveč gre za dejstvo tihotapstva in za denar, za katerega ni jasno, koliko ga je bilo ne kam je šel. To tudi pojasni dejstvo, da postopek raziskave vodijo trije različni sodniki, kar je tudi dejavnik, ki vzbuja sum o dokončni razjasnitvi.
Zato sta tudi vprašanji, ali bo Erman Gonzalez prišel v zapor in ali se bo Emiru Yomi posrečilo vrniti na svobodo drugotnega pomena v primeru z bistvom resnice in dokončne kazni. Pilatovo vprašanje ,,Kuj je resnica?" pridobiva na sodobnosti.
DOLAR & EURO
Kot z raznimi ukrepi, ki jih je doslej podvzel, je gospodarski minister Domingo Cavallo presenetil tudi z napovedjo nove konvertibilnosti. Sicer je že nekajkrat omenil, da želi razmerje 1:1 med pesom in dolarjem postaviti na novo podlago „sku-pka" raznih valut, je seduj predstavil dodelan program, kjer meša doku- in euro.
Ni nam treba posebej opozarjati, da za vsako spremembo potrebuje potrdilo parla-
Tone Mizerit
menta. Njegova posebna pooblastila („su-perpoderes") v tem primeru ne zadostujejo. Zakon konvertibilnosti ima polno moč in ga je lahko spremeniti le po rednem parlamentarnem postopku. Tega je minister tudi že sprožil, čeprav trdi, da se mu nič ne mudi.
Ta nov ukrep ima več vzrokov in seveda tudi več namenov. Po eni strani je jasen korak, s katerim Cavallo preprečuje nenehne pristiske, da bi sprejel dolarizacijo. Po drugi strani tudi vzame moč dokazov tistimi ki skušujo doseči devalvacijo, ker je ta ukrep mešanja dolarja in evra na nek način prikrita devalvacija. Ta korak tudi poudarja pretežno evropsko usmeritev Argentine in njenega gospodarstva, ker se s tem država bolj naveže na Evropo in vsuj delno odklopi od trde prikijenienosti na ameriško valuto.
Nekateri ekonomisti so predlagali (in po objavi načrta zaradi tega kritizirali ministra), da bi tudi brazilska valuta ,,real“ bila vključena v sorazmerje do pesa, saj je največji del argentinske zunanje trgovine usmerjen v Brazil. Pa je Cavallo zavrgel to možnost s stvarno razlago, da je real preveč nihajoča valuta in bi njegova vključitev v sorazmerje mogla povzročiti inflacijski proces. Tega pa minister noče in na splošno se vsi v Argentini tega boje.
Novo sorazmerje, ki ga predlaga Cavallo, je povzročilo precej polemike med ekonomisti. Industrialci pa so na splošno z nji111 zelo zadovoljni, suj jim duje upanje na boljšo kompetitivnost in večji izvoz na mednarodni trg.
Je pa Cavallo pokazal precej stvarnosti, ko je osvežil načrt javnih del, ki ga je imela vlada pripravljenega, pa je doslej spal spanje pravičnega. Reaktivacija produktivnega aparata ne bo takojšnja in mnogi dvomijo, če bo kuj hitra. Zato je nujno da se gospodarski rasti pomaga z državnega sektorja In ker je načrt za javna dela že pripravljen in bi se zanj dalo dobiti potrebnih fondov, je edino pametno, da se postopek sproži čim prej.
FRONTA RAZPADA?
Ne govorimo tu o kaki borbeni črti, temveč o politični formaciji Solidarna fronta, ki v sedanjem političnem proštom nenehno izgublja na teži. Nekujkrat smo že omenili, da ko je bila sklenjena Povezava med radikali in frentisti, je bila Solidarna fronta močnejša in je nastopala z nekega položaja> v katerem je nadkriljevala radikale.
Po poldrugem letu vladanja pa je stranka dejansko izginila iz vlade: podpredsednik je odstopil in oba ministra je odnesla zadnja kriza.
Precej žalosten je položuj tudi v parlamentu. Od 37 članov, ki jih je stranka imela v poslanski zbornici, jih trenutno v poslanski skupini Povezave ostuja le 30. Trije so izstopili prav ta teden in ustanovili svojo skupino „Frente para el Cambio" (Fronta za spremembo), ki se politično približuje formaciji Polo Social (Socialni tečaj), katerega vodi duhovnik Luis Farinello in pa skupini ARI pod vodstvom Elise Carrio.
Svojevrsten pa je tudi problem vodstva-Pravzaprav to ni posledica nastalega položaja temveč vzrok. Fronta razpada, ker nima pravega vodstva. Chacho Alvarez se bori z lastnimi dvomi in lastno neodločnostjo. Kot je formalno odstopil od mesta podpredsednika države, je neformalno zapustil mesto predsednika stranke, ker je ne vodi in jo v marsičem prepušča sami sebi. Njegovo mesto skuša zasesti vodja vlade avtonomnega mesta Buenos Aires Anibal Ibarra, ki pa še nima zadosti moči, da bi Alvareza dokončno izpodrini niti zadosti razglednosti in slovesa v vsedržavni politiki. Ima tudi dovolj dela in skrbi z mestno vlado, da se ne more posvetiti stranki. Ta ostuja sredi viharja brez krmarja.
ASN0JSKA DRŽAVNOST
Slovenci
Začetek šol in „Modra vrtnica"
V nedelo 18. marca je bila v Buenos Airesu začetna prireditev slovenskih osnovnošolskih tečajev. Naši šolarji iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa so prihiteli s svojimi starši v prostore Slovenske hiše, Iverje bila v cerkvi Marije Pomagaj naprej sveta maša. Daroval jo je delegat prelat dr. Jure Rode ob asistenci Janeza Cerarja CM. Sveta maša je bila za pokojnega Prelata Jožeta Škerbca, ki je dolga leta Poučeval verouk na naših tečajih, in za vse pokojne učitelje in katehete slovenskih šol v Argentini.
Po maši je bila v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana posebna prireditev. Dvorano so otroci in starši napolnili do zadnjega kotička. Zbrane je pozdravil in nagovoril šolski referent Zedinjene Sloveni-Je France Vitrih. Nato je predsednik društva Tone Mizerit uradno otvoril šolsko leto. Staršem se je zahvalil, da vztrajajo v ljubezni do slovenstva in svoje otroke Pošiljajo v slovenske tečaje, šolarje pa je vzpodbujal k pridnemu učenju, da bodo ob koncu leta bolj bogati v znanju in ljubezni do slovenskega jezika.
Že tradicija je, da ob priložnostih skupnih šolskih prireditev eden izmed tečajev Postavi na oder kako prijetno otroško igro. To pot je bila vrsta na Rozmanovi šoli iz
San Martina. Izbrali so igro Kristine Brenkove ,,Modra vrtnica”.
V dvorani so ugasnile luči in razsvetlil se je oder. Pred gledalci se je pričela razvijati zgodba kralja, ki se je hotel otresti kraljevanja, in princese, ki si je zaželela modre vrtnice in ljubezni. Tisti, ki bi ji to čudovito rožo prinesel, bi postal r\jen mož in bodoči kralj. Ni treba še posebej poudarjati, da je bilo kar nekaj snubcev in se je igra razvijala med zanimanjem in smehom, dokler zgodba ni prispela do srečnega konca.
Igro je režiral priznani gledališki mojster Lojze Rezelj in tako v nastopanju kot v izgovorjavi se je poznala njegova vešča roka. Celoten nastop, s pevskimi in plesnimi vložki, je potekal brezhibno. Mali igralci so prepričljivo in z zanosom podajali svoje vloge. Besedilo, v nekaterih primerih precej dolgo, je teklo gladko, kar kaže na zanimive sposobnosti in vestno pripravo.
Tako so pokazali igralske zmožnosti zvezdogled (Niko Škulj), dvomi norček (Damijan Jerman), princeska (Marija Julija Kastelic), kralj (Dani Leber), vrtnarica (Marta Belec), debeli pnnc iz Indijekaramindije (Matjaž Peršuh), suhi princ iz Dalakumataje (Maksi Hafner), fant s piščalko (Andrej Ulliia Zorko) in sosedov Janezek (Blaž Truden).
France Vitrih čestita režiserju Lojzetu Reztju.
Foto Marko Vombergar
Slovenska nogometna ekipa iz Argentine
V zadnji št. Svobodne Slovenije smo z Zahirnar\jem sledili pouku jezikovnega ko-t*^ka z naslovom ,,Nogometni igrišče11 (sic), ^Gr smo se marsikaj zanimivega naučili. Gotovo nam bo prišlo še prav v Sloveniji! j^enitno bi bilo vedeti še za druge izraze, 1(1 se uporabljajo pri nogometu. Ne mislim na kletvice, ne. Recimo na izraze kot so: P°sicion adelantada, foul, penal, tarjeta r°ja, gol en cont.ra, barrabrava, eabezazo, G°mba, efecto, de rastron, tres dedos, picar a pelota, sombrero, rabona, taquito, palo-|blta, chilena in podobno...Teh izrazov je še ln še, mnogi se ne dajo prevesti.
Gremo zdaj na dogajanja v ekipi. Treningi redno in resno napredujejo. Po prvi Selekcija je ostalo še 36 igralcev
Ahčin Aleks, Ahčin Igor, Benegas Ber-Pardo, Benegas Heman, Berčič Heman, 'imato Guillermo, Cimat.o Eduardo, Dim-P*k Pavel, Gaser Sandi, Goljevšček Sebas-*an, Klarreich Marko, Klemenčič Pavel, ocjančič Marko, Koželnik Andrej, Kimc ariL Marinčič Jani, Mažgon Sergio, Med-
vešček Dani, Omahna Damian, Panaino Ivan, Panaino Carlos, Radoš Edi, Rot David, Savelli Aleks, Šenk Maksi, Skale Luka, Spinella Claudio, Strah Toni, Sušnik Dani, Tomazin Damijan, Urbančič Janez, Urbančič Damijan, Vester Miha, Vombergar Marko, Ziherl Heri, Zupan Herman.
Prav tako smo dopolnili vodstvo ekipe. Glavni vodja in trener je lic. Heri Zupan, kondicijski trener prof. Jure Urbančič, zdravnik dr. Silvo Lipovšek, fizioterapevt lic. Janko Šmalc, blagajnik Andrej Peršuh in tajnik Marko Vombergar.
Pripravili smo si značko, ki jo bomo nosili na majicah in ki je narejena na osnovi tiste, ki so jo pred leti nosili od-bojkaši Zedinjene Slovenije, z začetnicami ZS in slovensko ter argentinsko zastavo. Konec tega meseca bo že izbrana dokončna ekipa 22. nogometašev, ki bodo potovali v Slovenijo in nas predstavljali. Vsem, ki nas podpirate in se zanimate za našo ekipo, se pa iskreno zahvaljujemo.
Marko Vombergar, tajnik.
To so bili seveda glavni igralci. Da pa je igra zadobila svoj čarobni značaj in vzdušje, je bilo treba še mnogo drugih. Tako so se pred gledalci zvrstila drevesa (Matija Belec, Tomaž Leber,
Marko Medvešček in Sebastjan Skale), vrtnarice (Sonja Dimnik, Natalija Jerman, Šte-fi Leber, Natalija Lunder, Mirjan Šenk in Kamila Santana Smersu), vrtnarji (Andrej Dimnik, Danijel Jerman, Martin Kociman, Toni Podržaj, Luka Škulj in Marjan Škulj), rožice (Viktorya Kociman, Dominika Beltrami Mavrič, Ivana Petkovšek, Kati Podržaj, Ljudmila Ravaro-tto Voršič in Tatjana Ullua Zorko), živalice (Pavel Jerman, Damijan Kociman, Ivan Kociman, Martin Medvešček, Matija Medvešček, Franci Petkovšek in Niko Žagar) ter dežne kaplje (Lucijana Dimnik, Lucijana Oberžan Jarc, Mihaela Podržaj, Saši Podržaj, Nataša Rupnik in Erika Šenk). Skupaj je igralo kar 44 otrok, zaradi česar je bil končni skupni nastop na odru res nekaj ganljivega in gledalci so nagradili vse z navdušenim ploskanjem.
Da pa je igra tako lepo uspela je razumljivo, da je morala biti v ozadju ekipa pridnih in sposobnih sodelavcev. Najprej gre prizanje celotni Rožmanovi šoli (voditeljica Saša Hartman Golob) in odboru staršev (predsednica Magdalena Koprivnikar Belec). Brez sodelovanja staršev na vse mogoče načine si takih prireditev skoraj ne moremo misliti. Scena (Tonči Paulič s sodelavci) je bila domišljeno in dovršeno izdelana. Plese so pripravile Monika Zupanc Filipič, Lučka Santana Smersu in Monika Ziherl. Obleke so bile delo Regine Truden Leber in staršev učencev. Napevi in glasba so bili na skrbi Lučke Marinček Kastelic, besedilo pes-
Fant s piščalko Andrej Ullua Zorko in princeska Marija J. Kastelic
mi pa je pripravila Vera Breznikar Podržaj. Šepetalki sta bili Nina Pristovnik Dfaz in Marta Rupnik Jerman. Za luči in zvok pa sta skrbela Pavči Verbič in Damijan Ahlin. Ob tem omenimo, da je bil posebna novost te predstave nov poosebljen sistem ozvočenja, kar je bistveno pripomoglo, da se je besedilo dobro slišalo do zadnjega kotička dvorane in so vsi, starši in otroci z zanimanjem in v tišini sledili igri. Ta sistem bi kazalo uporabiti pri vseh skupnih šolskih prireditvah.
Omenimo še, da so vsi gledalci ob vstopu v dvorano prejeli lično izdelan program, ki ga je oblikovala Gabrijela Petkovšek.
Zapišimo še, da je predstavi prisostvoval tudi gost iz Slovenije. Prijatelji so ga to nedeljo pripeljali v Slovenski hišo. Ves navdušen ni mogel prehvaliti celotnega nastopa in poudarjal zlasti občudovanje nad pravilno izgovorjavo nastopajočih, ki v celoti pripadajo tretji generaciji argentinskih Slovencev.
Rožmanovi šoli in vsakemu igralcu in sodelavcu posebej se moremo le zahvaliti za prijeten čas užitka ob tako lepi predstavi, s katero se je pričelo naše šolsko leto.
-gl-
Gledališki seminar
V soboto 31. marca se je v mali dvorani Slovenske hiše vabilu Slovenske kulturne akcije - gledališki odsek odzvalo na sestanek veliko število ljubiteljev gledališča. Razgovor, ki sta vodila predsednik SKA arh. Marjan Eiletz in vodja gledališkega odseka Lojze Rezelj, je potekal z velikim zanimanjem vseh navzočih. Predvsem smo se razgovarjali o pripravah na gledališki seminar, ki ga bo od 5. julija do 15. avgusta vodil pesnik in gledališki mojster Tone Kuntner iz Ljubljane. Na željo vodje seminarja in gledališke delavnice se bodo priprave vršile že od sobote 21. aprila od 19 ure naprej. Zato vabimo vse, ki želite pri-
sostvovati seminarju in gledališki delavnici, da pridete ta dan v malo dvorano Slovenske hiše. Tam bomo razdelili po skupinah učenje tekstov, ki se bodo uporabljali med seminarjem. Vabimo ponovno vse, ki se nam želijo pridružiti, da bomo že v teh pripravah izurili tekste proze in poezije, izpopolnil in oblikoval pa bo Kuntner pozneje.
Prav gotovo bo vsem udeležencem v veliko korist in pridobitev ta prvi gledališki seminar v Buenos Airesu, ki ga je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Je tudi edinstvena priložnost za režiserje, igralce, scenografe in gledališke tehnike.
Gledališki odsek SKA
K
MENDOZA
Prešernova proslava
V nedeljo 10. decembra po sv. maši se je niendoška srenja spomnila 200 letnice rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna. Saj smo odgovorni za slovensko besedo v diaspori: od nas zavisi, če se bo še gojila v naši skupnosti. Prešeren jo je oblikoval v tako težkih Časih, ko je bila v nevarnosti, da izgine. Naš primer je seveda bolj dramatičen. A delajmo za zagotovljeno prihodnost.
Proslavo je zamislil in predstavil kulturni referent Društva arh. Božidar Bajuk, izvedel pa jo je prof. Vinko Rode s pomočjo recitatorjev in Anice Grintal, ki je posodila svoj glas Prešernovi sestri Lenki in izmenoma njegovi hčerki Ernestini. Napovedovalec je podal glavne življenske podatke velikega pesnika, vmes pa so se vrstile recitacije, kjer so nastopili osnovnošolski in srednješolski tečajniki, pa še Nevenka Stopar,
prof. Marija Fink Grintal, prof. Majda Nemanič, Davorin Hirschegger ter Pavel in Tine Šmon. Stane Grebenc je prebral začetek znanega Prešernovega pisma staršem.
Za konec je naš oktet zapel prvo kitico Zdravljice, Tine Šmon je recitiral vmesne, zadnjo, Žive naj vsi narodi, pa smo zapeli stoje vsi navzoči in tako izkazali Prešernu zasluženo čast. Kulturni referent je ob tej priložnosti izročil šolskemu odboru portret dr. F. Prešerna z željo, da jo ta ustoliči v enem od razredov slovenskega tečaja.
Nato smo razdelili spričevala 13 učencem 1. letnika dvoletnega ciklusa Slovenskega tečaja za srednješolce in petim učencem višje stopnje Tečaja slovenščine za začetnike. Naslednjo nedeljo pa osmim učencem tega zadnjega tečaja v prvih dveh stopnjah, ki ga vodi prof. Vinko Rode. Vir
VIKTOR HRIBAR — 90 letnik Pirhi, šege in navade
Rodil se je 4. aprila 1911 vas Brdo pri Ihanu. Delal je na svoji kmetiji, pa v jesen-kih časih kuhal žganje (snops) za prodajo, kar mu je izboljšalo standard in kot tak je dočakal nemško okupacijo in nato komunistično revolucijo.
Domobrancem se je pridružil v Domžalah, pa šel nato ob ustanovitvi domobranske postojanke v Dolskem s prijatelji Francetom Jermanom, Matevžem Gnezdo in Ivanom Klemenčičem na to postojanko, katere poveijstvo je prevzel France Gregorin. Bila je to ena najbolj discipliniranih postojank na Gorenjskem, snj so čas in dneve, ko niso bili v patrolah, uporabili za vežbapje.
8. maja 1945 so se umaknili iz Dolskega na Koroško preko Cerkeij ter Križa in Tržiča, Kjer je bil ranjem v ramo Viktorjev prijatelj Jernej Anžič iz Bišče pri Ihanu. Viktorju ni dala duša, da bi pustil ranjenca in se umaknil z drugimi domobranci na Koroško. Hotel se je vrniti z p j im nazaj v Ihan, ker pa je bil prehudo rapjen, ga je pustil pri znancih v Šenčurju, sam se pa vrnil v Ihan, misleč se nekpj časa skrivati. Na žalost ga je soseda izdala, nakar so ga prijeli. Odpeijali so ga najprej v Domžale, nato v Kamnik, pa zopet v Domžale in ves čas pretepali, podnevi in ponoči. Nato je bil odpeljan v Šent Vid in se našel z vrpjenimi domobranci, 19. julija je bil obsojen na smrt, 29. avgusta pomiloščen za 20 let zapora.
Po treh mesecih Šent Vida, so ga skoraj napol mrtvega prepeljali v škofjeloško bolnico, kjer so ga zdravili nemški zdravniki ujetniki. Dobil je tifus, davico, ter prestal dve operaciji na kolkih. Po štirih mesecih te bolnice je tehtal le še 42 kg. Odpeljali so ga v Kočevje, po štirih mesecih v Teharje, pa od tam v Novo Mesto, pa zopet v Kočevje. Že zdravega zopet v Novo mesto, kjer je delal kot sodar.
Leta 1948 je bil poslan v Maribor in po treh letih zopet v Škofjo Loko, kjer je bil 1954 izpuščen.
Zanimivo in boleče je poslušati njegove
Tii-finin ifiFi-ftrn iMwinwiOT11 um »im iiii i*
Asnojska državnost
Nad. z 2. str.
ena domovina in neločljiva skupnost narodov.
Tej temeljni zamisli o novi državi pa je vedno dodana tudi ideja o suverenosti narodov in njihovi pravici do odcepitve. Kaj pomenijo ti izreki načelno in praktično?
Pojem suverenosti se v državoslovni znanosti in v poljudni literaturi že dolgo opušča. Nima namreč enotnega pomena. Suverena je država s pravicami na oblasti in suvereni naj bi bili narodi s pravico do oblasti. Gre za dve različni kategoriji, pravno in politično. Pri tem se ponuja tudi vprašanje, katerim narodom in morda tudi narodnostim v tedanji Jugoslaviji naj bi se suverenost priznavala.
Klasično pojmovanje suverenosti je glede na pravno izražanje nenatančno. Govorjenje o pravicah suverenega subjekta je protislovno. Suverenost je nad pravom in če narodu zviška priznavajo ali varujejo suverene pravice, ni suveren, suj ima nad seboj višjo avtoriteto.
Tako pojmovanje suverenosti je tudi v nasprotju s stvarnostjo. Suvereni subjekti so med seboj načelno enakovredni, stvarno pa so različno močni. Kako je bilo v Jugoslaviji s suverenostjo narodov v pomenu vrhovnosti, je pokazala zgodovina.
Sicer pa ima govorjenje o suverenosti narodov samo deklamatorski zven tudi zato, ker narod po svoji naravi ni družba, ki bi lahko uživala in uveljavljala vrhovno oblast. Razglašanje pravice do samoodloč-
j
doživljaje po zaporih, kuj vse so počeli z r\jim.
Ko pa je bil svoboden, je takoj začel iskati dovoljenje za izselitev v Argentino. Tu se je po desetih letih zopet srečala družina. Žena Milka, hčeri Mila in Marjana (rojena že v Avstriji, sedaj poročena Vivod) sin Viktor, poročen z Marijo Pergar, tast Breznik Ignacij in svakinji Frida in Ana.
Vdano je sprejel smrt žene Milke, aktivno delal naprej v svojem poklicu mizarja in nadaljeval s kuhanjem žganja proti koncu vsakega poletja.
Po dolgih letih je s skupino Zedinjene Slovenije zopet obiskal rojstni kruj in se srečal s prijatelji in sotrpini Janezom Matašičem, Francetom Stanišom, Tončko in Bernardom Maroltom in Leopoldom Pišekom, Frančiško Grdadolnik, Nikom Nagodetom in Adolfom Malovrhom, ki ga je navdušeno sprejel in vozil okrog vseh znancev in prijateljev iz časa zapora. Brez dvoma pa je je bil nnjmočnejši vtis tega potovanja obisk Škofovih zavodov v Šent Vidu, kjer je prestal toliko gorja in kjer se je iz tistega hudega trpljenja in bolečih dni za slovenski narod dvignil nov dom za vzgojo slovenske mladine, izziv za svetlejšo bodočnost Slovenije.
Bog vas živi, gospod Viktor!
be in odcepitve je imelo samo propagandni namen. Država je po naravi trujna tvorba in nesmiselno bi bilo, če bi vnaprej dopuščala svoj konec. Odcepitev bi lahko bila tudi množična in enakovredna razdružitvi, to pa bi pomenilo razpad in uničenje države. Če bi bila pravica do odcepitve priznana samo pod pogojem, da obstojui° utemeljeni razlogi zanjo ali da je uporabljena v primernem trenutku, pa ne bila popolna glede na deklarirano suverenost naroda, suj bi za tak primer moral biti predviden višji organ, ki bi smel presojati, ali so pogoji izpolnjeni ali ne.
Sicer pa je vredno pregledati tudi, kako je bila pravica do odcepitve izražena in razumljena v ustavah in dopolnilih asnojs-ke Jugoslavije.
Ustava FLRJ iz leta 1946 ugotavlja, da so narodi na podlagi pravice do samoodločbe, ki vključujejo tudi pravico do odcepitve, izrazili svojo voljo, živeti skupno v federativni državi. Podobno formulacijo so imele poznejše ustave in njihovi amandmaji, vse do amandmuja XCII leta 1990. Vedno se omenja pravica do odcepitve, poudarjeno pa se ugotavlja, da so narodi hoteli trujno življenjsko skupnost v eni državi. Še leta 1989 je predsednik komisije Skupščine RS za ustavna vprašanja Miran Potrč ob sprejemanju amandmujev ustave SRS naglašal, da ustavna dopolnila le utrjujejo koncept Jugoslavije in ga ne rušijo, vsak narod pa Jugoslavijo gradi in utrjuje. Prav tako sta se leta 1963 oz. 1971 izražala Miha Marinko in Sergej Kraigher. Kako brezpomembno je bilo zagotavljanje pravice do samoodločbe in odcepitve, pa kaže amand-
Nujvečji krščanski praznik, Veliko noč, spremljajo številni običuji. Velika sobota je tako tudi dan, ko verniki prinesejo v cerkev blagoslovit velikonočne jedi - žegen: prekajeno meso, potico, pirhe, hren; blagoslovljeno hrano bodo zaužili na velikonočno jutro.
Vsekakor so nnjbolj tipična velikonočna jed, povezana s številnimi šegami in simboli, jnica oz. pirhi.
Na Slovenskem se pobarvana oz. poslikana velikonočna jnjca imenujejo tudi pisanice (Bela krajina) ali pisanke in se uvr-ščnjo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Za velikonočna jajca iz Bele krajine in Prekmurja so tradicionalno značilni geometrični in stilizirani liki, medtem ko na primorskih in gorenjskih pirhih prevladuje naturalistična ornamentika, ki posnema na-
Sekanje pirhov
Trkljanje s pirhi
ravo, največkrat rastline in cvetove. Poleg tega se na pirhih pojavljajo tudi krščanski simboli in različnih napisi (Veseli vuzem, Vesela aleluja itd.), pa tudi različna posvetila.
V zvezi s pirhi so v Evropi, pa tudi pri Slovencih, znane številne ig're, ki so običaj' no potekale pred cerkvijo že v nedeljo zjutraj, še pogosteje pa na velikonočni ponedeljek. Ena od njih je bila tudi igra sekani3 pirhov, ko je igralec poskušal z določene razdalje s kovancem zasekati v pirh; če je kovanec ostal v pirhu, je bil ta njegov, v nasprotnem primeru pa je kovanec pripadel tistemu, ki je nastavil svoj pirh za sekanje.
Po starem običaju so se s pirhi obdarovali fantje in dekleta in tudi danes se je ponekod ohranila navada, da se tistega, ki pride voščit veliko noč, obdari z njim.
—
Velikonočna praznovanja
Na največji krščanski praznik, Veliko noč, so po slovenskih cerkvah potekale slovesne maše, marsikje pa so praznični dan že začeli z vstajenskimi procesijami.
V Ljubljani je vstajensko slovesnost in mašo v stolni cerkvi vodil nadškof in metropolit Franc Rode, somaševali so pomožni škof Andrej Glavan ter stolni kanoniki. Pri maši je pel stolni pevski zbor pod vodstvom prof. Jožeta Trošta, na orglah pa jih je spre-
mljal prof. Gregor Klančič. Izvajali so Mozartovo mašo v C-duru opus 220.
V mariborski stolnici je mašo vodil škof Franc Kramberger, koprski škof Metod Pirih pa je daroval slovesno mašo v koprski stolnici.
Naškof Rode je popoldne v cerkvi svetega .Jožefa vodil tudi t.i. potresno pobožnost ob 106. obletnici ljubljanskega potresa.
l—i illlli'IIIWII'll liliji > I I' illillfli 1II IMiHIIIHIHM liiMraasMa«!
Dorici Makuc literarna nagrada Vstajenje
V Trstu se je na sedežu Slovenske prosvete sestala komisija, ki podeljuje zamejsko literarno nagrado vstajenje. Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Zorko Harej, Neva Zaghet, Diomira Fabjan Buj c in Marij Maver so iz lanske izvirne knjižne bire pregledali 22 del zamejskih in zdomskih avtorjev.
Letošnja 38. nagrajenka za življenjsko delo na področju domoznanstva je Dorica Makuc iz Gorice. V razponu desetih let je
ma XLI k zvezni ustavi iz leta 1971, ki določa, da imajo narodi in narodnosti Jugoslavije dolžnost varovati in braniti suverenost in teritorialno neokrnjenost države. Če bi se npr. Slovenija hotela odcepiti, bi torej morali vsi drugi narodi nastopiti proti njej in s silo braniti neokrnjenost države. Morda bi po kaki razlagi ta dolžnost veljala samo tedni, kadar bi bila država napadena od zunuj. Vendar je ustava SFRJ iz leta 1974 glede tega dovolj jasna. V 5. členu namreč določa, da je ozemlje Jugoslavije enotno in da državnih mej ni mogoče spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin. Če bi se narod ločil od skupnosti, bi se meja državnega ozemlja spremenila, torej je pravica do odcepitve le navidezna in sklicevanje nanjo slepilo. Sicer pa se je že nekdaj pojavljala razlaga, da imajo narodi sicer po naravi pravico do samoodločbe, v Jugoslaviji pa da so to
Dorica Makuc napisala dela In gnojili boste nemško zemljo (1990), Aleksandrinke (1993) in Sardinci, ki so izšli v preteklem letu. V svojih delih Makučeva ohranja spomin na primorskega malega človeka in njegovo trpljenje v teku 20. stoletja; s tremi deli je postavila spomenik trdnosti, vztrajnosti in trpljenju slovenskega primorskega človeka na zahodni meji.
Nagrado bodo avtorici podelili 23. aprila v Peterlinovi dvorani v Trstu.
pravico izčrpali z združitvijo v neločljivo bratstvo v skupni domovini.
Sklicevanje na Asnoj kot na formalni temelj slovenske državnosti torej ni smiselno. Ker za današnjo Slovenijo njegovi sklepi ne veljnjo, je brezpredmetna zahteva tudi po njegovem razveljavljei\ju. Asnoj ima za slovensko zgodovino le tak pomen, kot vsi nekdanji sporazumi in odločitve, ki so kdaj krojili usodo slovenskemu ozemlju in ljudem. Za državno samostojnost pa se je slovensko ljudstvo odločilo po prosti voli' v trenutku, v katerem je padel tudi ideološki oklep, ki ga je obdajal skoraj P°* stoletja.
Božidar Fink, dipl. pravnik Buenos Aires
Ampak, Ljubljana, št. 4, aprila 2001
Novice	iz
Pisali smo pred 50 leti...
ČEZ 3000 IZRABLJENIH AVTOMOBILOV
V okviru akcye zbiraivja in predelave Grabljenih avtomobilov, ki je potekala od oktobra lani do letošnjega februarja, je bilo v 47 občinah zbranih in predelanih 3034 avtomobilov. To je prva tovrstna akcija in Prvi korak k ureditvi tega področja.
kostna moka in nore krave
Ministrstvo za okolje in prostor je odredilo, da se približno razsuto in zoglenelo ntesno-kostno in pemo moko odpelje na komunalo deponijo Mozelj. Ker pa naj bi •mela ta deponija po pojasnilih ministrstva Premajhno površino za razgrnitev moke, so 67 ton moke odpeljali na ljubljansko deponijo Barje, 30 ton moke pa na odvoz še čaka pred skladiščem v Kočevju. Za to moko d&ejo rešitev; ena od možnosti je, da jo naložijo na vagone, ki bi moko odpeljali na sežigai\je v Belgijo, je povedal državni sekretar za okolje in prostor Radovan Tavzes.
ZDRAVNICA LETA 2001
Zdravnica leta 2001 je postala lanska zmagovalka Drenka Jovanovič Gračak iz ^reč, so odločili bralci revije za zdravo ži-vUei\je Viva in lokalnih časopisov ter radijskih postaj. Za najbolj cervjeno pediatrinjo so izbrali Višrvjo Zorko iz Slovenske Bistrine, najbolj cenjena ginekologinja je Dušanka Bandelj Klančar prav tako iz Slovenske Bistrice, najbolj cenjen splošni zdravnik pa je Bojan Leban iz Mosta na Soči.
NOVO LETALO ADRIE
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways (AA) napoveduje, da bo na rednih Progah AA kmalu pričelo leteti novo letalo Canadair Regional Jet (CRJ) 700, kanadskega proizvajalca Bombardier. Letalo, v katerem bo prostora za 70 potnikov, je v sedmih letih svojega delovanja postalo najbolj priljubljeno regionalno letalo na svetu. Velja za nnjtišje in okolju najbolj prijazno komercialno reaktivno letalo.
maček muri je postal kitajec
Založba Mladinska knjiga se je na letošnjem bolonjskem knjižnem sejmu dogovorila za odkup avtorskih pravic za osem
otroških knjig z eno naj večjih kitajskih založb Sun ya publications iz Hongkonga. Gre za dela priznanih slovenskih avtorjev in ilustratorjev: Živalske uspavanke Lilijane Praprotnik Zupančič, Sapramiška in Soviča Oka Svetlane Makarovič, Mačji sejem in Maček Muri Kajetana Koviča, Slonček avtorja Rudyarda Kiplinga z ilustracijami Jelke Reichman, Arne na potepu Marjete Novak ter knjiga O goskici, ki se je učila peti z ilustracijami Jelke Reichman.
CIGANI V NOVEM MESTU
Ustavno sodišče je na pobudo predstavnika novomeške romske skupnosti Rajka Šajnoviča ugotovilo protiustavnost zakona o lokalni samoupravi (ZLS). V 39. členu ZLS določa, da imajo Romi na območjih, Iyer živi avtohtono naseljena romska skupnost, pravico do najmanj enega predstavnika v občinskem svetu. Ustavno sodišče je ugotovilo tudi neustavnost statuta občine Novo mesto, saj ta, kljub temu, daje iz glavne obravnave, ki jo je opravilo sodišče, jasno razvidno, da v Novem mestu živi avtohtona romska skupnost, ne predvideva predstavnika Romov v občinskem svetu.
MARIBOR VOŠČIL LJUBLJANI
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je ob 14. aprilu - dnevu prve pisne omembe Ljubljane kot mesta - mestna občina Maribor v sodelovanju z Radiom Maribor MO Ljubljani podarila brezplačen koncert Totega Big Banda. Pod vodstvom dirigenta Marjana Goloba je 22-članski orkester izvedel koncert s solisti zabavne in operne glasbe. Na koncertu so obiskovalci lahko prisluhnili slovenskim popevkam in znanim musicalom, ki so postali železni repertoar SNG Maribor in štajerske metropole nasploh.
OBLETNICA TOBAČNE
Tobačna Ljubljana letos praznuje 130. obletnico obstoja, kar jo uvršča med najstarejša slovenska podjetja. Kot je na časnikarski konferenci povedal direktor družbe Bojan Simonič, je bila Tobačna eno prvih večjih podjetij, ki je pritegnilo tuje vlagatelje. Leta 1991 je njen večinski lastnik postal nemški Reemtsma.
KONEC SUPROLIGE ZA KRKO
Košarkarji Krke Telekoma so tudi na drugi tekmi osmine finala suprolige v No-Verr> mestu izgubili s Panathinaikosom z 79:86 in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Slovenski prvaki so na prvi tekmi v Atenah 2 evropskimi prvaki izgubili s 65:82.
KOLESAR MARTIN HVASTIJA
Slovenski kolesar Martin Hvastija (Alessio) je zmagal na dirki v Bazelu na severu Belgije. Hvastija je za 13 sekund ugnal tekmece v glavnini.
KOŠARKARSKI PRVAK
Košarkarji Uniona Olimpije so devetič v Samostojni državi osvojili naslov najboljše ekipe v pokalnem tekmovanju. V finalu ^ključnega turnirja v Zagorju so premagali Krko Telekom s 73:69.
PLESNA DRŽAVNA PRVAKA
V nabito polni dvorani na Planini v to^niu so si najboljši slovenski pari vseh storostnih kategorij v latinskoameriških P esih priplesali naslove državnih prvakov.
tori n a Venturini in Andrej Škufca sta si Prestižni naslov priplesala že desetič zapo-red. Skupaj z Janjo Lesar in Matejem Kr<\j-cerjeni bosta Slovenijo zastopala na sveto-
SLOVENCI V ARGENTINI
Pevski zbor Gallus je v soboto, 14. aprila sodeloval na akademiji Češkoslo-venske katolicke sdruženi v njeni dvorani na San Juanu. Prireditev se je vršila pod naslovom Spomini na dom ter se je je udeležilo tudi nekaj Slovencev. Gallus je s svojim petjem navzoče občinstvo zelo navdušil ter žel za svoje izvajanje veliko priznanja in pohvale.
SAM TEMELJITO KASTELJANSKO
Slovenci v Argentini imamo Slovensko-kasteijanski slovar, v tisku pa je že drugi del Kasteljansko-slovenski slovar. Nimamo pa dosedaj še nobene slovnice. Stari naseljenci so imeli preprosto Lebanovo vadnico. Obstajala pa je še druga, ki pa je imela namen otroke naseljencev naučiti nekake .jugoslovanščine”.
Nam pa se sedaj obeta z Riglerjevim delom Sam temeljito kasteljansko popolna slovnica kasteljanskega jezika, pisana s stališča preprostega slovenkega človeka.
Praktična razlaga, jasnost in pedagoška usmerjenost učbenika je odlika te ame-rikansko kratkočasne vadnice.
dr.TD
Riglerjev učbenik Sam temeljito kasteljansko bo imel okoli 300 strani velikega formata. Kdor ga naroči do 15. maja pri Društvu Slovencev, ga bo prejel za 30 pesov. Ob naročilu je treba položiti polovico
tega zneska. Pozneje bo cena višja. V primeru, če se ne bi prijavilo zadostno število prednaročnikov, bo dobil vsak svoj denar nazaj, seveda pa kijiga ne bo izšla, kar bi bila velika škoda.
MENDOZA
V nedeljo, 8. aprila je imelo Društvo Slovencev v Mendozi v dvorani bratov ma-ristov svoj drugi redni letni občni zbor. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Rudi Hirschegger, za podpresednika Franc Ovč-jak, za tajnika Janez Majeršič, za blagajnika Miha Grošej. V odbor sta bila še izvoljena Stane Grebenc kot zastopnik fantov in Jože B^jda.
CERKVENI OGLASNIK
V prodaji so že vozni listki za posebni vlak v Lij an na slovenski Marijanski kongres, ki bo 13. nižja, Vozne listke lahko dobite pri zaupnikih za Oznanilo in v Dušnopastirski pisarni na Victor Martinez 50 za 6 pesov. Ker je voznih listkov omejeno število, vam priporočamo, da z nakupom pohitite.
Posebni vlak bo odšel s Plaza Miserere - Once ob 7.15 uri zjutraj. Ustavil se bo na postajah Ramos Mejia in Moron.
Pripravljalni odbor Svobodna Slovenija, št. 16;
19. aprila 1951
drl Slovenija	mo
Žovneški - Celjski grofje
vnem prvenstvu, ki bo letos v Ljubljani. Na tekmovarju je nastopilo kar 131 plesnih parov.
ROKOMETAŠICE V FINALU
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so izžrebali prizorišča prvih finalnih tekem v vseh treh ženskih klubskih tekmovax\jih. Za slovenske ljubitelje rokometa je bil najbolj zanimiv žreb v ligi prvakinj: igralke Krima Ete Neutro Robertsa bodo prvo finalno tekmo z dansko ekipo Viborg HK igrale v gosteh, povratno pa v Ljubljani. Prva finalna tekma bo na sporedu 5. ali 6. maja, povratna pa 12. ali 13. mnja.
ŠPORTNA ZANIMIVOST
Avstralska nogometna reprezentanca je izboljšala lasten svetovni rekord v številu doseženih golov na uradni nogometni tekmi. V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2002 je Avstralija ugnala Ameriško Samoo kar z 31:0 (16:0). Dva dni prej so Avstralci na istem turnirju ugnali reprezentanco Tonge z 22:0. 53 zadetkov v dveh srečai\jih je dosežek, ki ga ne bo moč tako kmalu ponoviti. Nov rekord je postavil tudi Archie Thompson, ki je na tekmi dosegel kar 14 golov.
Kot smo videli v prejšnji številki, so Habsburžani ostvarili v naših pokrajinah središče svoje zemljiške posesti in na i\jej gradili svojo prihodnost. Zato so tudi poskušali zaokrožiti svojo posest, kar so z lahkoto zmogli, saj so imeli vojvodsko oblast.
V obširni habsburški posesti, ki so jo pridobili od Otokarja II, pa je bilo nekaj fevdalcev, ki niso bili njihovi vazali, ampak so dobili zemljo od cesarja samega
Najbolj važen enklave v habsburški posesti so bili freisinški škofje (današnji mun-chenski) ki so dobili ozemlje Škofje Loke leta 973 in ga počasi kolonizirali. Tudi brixenški škofje so dobili ozemlje okoli Bleda in ga trdo držali. Bilo je še nekaj škofij, Ki so imele manjše vasi, raztresene po Sloveniji, in končno nekaj posameznikov, ki so še iz starejše dobe podedovali svobodna posestva.
Med temi so bili najvažnejši žovneški grofje. Žovnek je grad blizu Braslovč, in verjetno so bili grofje slovenskega porekla. Sodelovali so z Rudolfom v boju proti Otokarju. A v teku časa so Habsburžani postali toliko močni, da je žovneški grof Ulrik leta 1308 prostovoljno izročil svoje posest Habsburžanu Frideriku in jo potem dobil nazaj Kot fevd, torej je postal podložen r\jim.
Sčasoma so si žovneški grofje pridobili več posestev, med ryimi dediščino grofov Vovberških, med njimi najvažnejše, grad in mesto Celje. Od tedaj so se grofje pričeli imenovati grofje celjski (Grafen von Cili) Tudi svoj stari grb so dopolnili z grbom vovbrških.
Grof Friderik Celjski se je pozneje podal v pridobivanje posestev. Nakupil je hiše na Dunaju, posestva v Vipavi, na Koroškem, Dolenjskem itd. Posojal je denar celo Habsburžanom. . Po vsem tem daleč naokrog ni bilo grofa, ki se v bogastvu in moči mogel meriti z i\jim. Zato mu je cesar
SRP
Žovnek v 17. stoletju
Ludvik Bavarec podelil čast državnega grofa. Kot taki so imeli sodno oblast - krvno sodstvo. Tudi so bili s tem povišanjem v nekaterih krajih izvzeti izpod habsburške oblasti in bili podložni direktno cesarju.
Po Ferdinandovi smrti se je pričela pot celjskih grofov strmo dvigati.
^seljncNBoviceJ
Družinska sreča: V družini, ki jo sestavljata Franco Capuano in Metka Lampret, se je 23. marca rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Ariadna Lucia. - V družini dr. Marka Ranta in Vime Kartuzzi pa se je rodila hčerka, ki je bila krščena na ime Camila. - V družini Marka Rezlja in Rezike Rovan se je 25. marca rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Diana Kamila. - Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Poroka: V Bariločah sta se v cerkvi San Eduardo poročila 7. aprila Boris Mežnar in Erica Cornelio. Priče so bili njuni starši Janez Mežnar in Marija Hirschegger ter Luis Cornelio in Rosalia Leiva. Novemu zakonu čestitamo in želimo srečo!
mam.
'fm
Mati oglasi
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, nttjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 II. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel./Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5" F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216
Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repiiblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
18. aprila 2001
1 dolar	243,49 SIT	tolarjev
1 marka 110,21 SIT	tolarjev
100 lir	11,13 SIT	tolarjev
54. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet Društva Zedinjena Slovenija sklicuje 54. redni občni zbor v nedelo, 22. aprila 2001, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1) Izvolitev 2 overovatejjev zapisnika in 2 preštevalcev glasov.
2) Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3) Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4) Potrdilo članarine za leto 1998.
5) Volitve novega odbora
6) Slučajnosti.
Po določilih 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starši in otroci.
Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša za vse pokojne člane Zedipjene Slovenije.
UPRAVNI SVET
C o
(D a
s5
SLOVENSKO-LATINSKOAMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA
vabi vse člane in prijatelje na predavanje, ki ga bo imel
poslanik in zastopnik VI. Foruma podjetnikov Amerike in Mercosurja pred European Business Forum
dr. EDUARDO ALBERTO SADOUS
„La realidad internacional de un mundo globalizado“
v petek 27. aprila ob 21. uri, v Slovenski hiši ulica Ranton L. Faicon 4158 - Capital Federal
Prjjave do srede 25. aprila do 18.ure na tel. 4654-6438 (SLOGA)
Vstopnina za nečlane $ 10,- Po predavanju prigrizek.
TONE KRŽIŠNIK
akvareli in risbe - portreti - pokrajine - tihožitja
Odprtje: v soboto, 28. aprila 2001, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 29. aprila po maši do 13. ure.
Vabi
Slovenska kulturna akcija
PORAVNAJTE NAROČNINO!
DA BOSTE BREZSKRBNO SPALI.,
Vrata dobro zaklepajte, svoje prihranke pa varno in donosno nalagajte v Slogi.
S Karto Slogo ste deležni številnih uslug, pa še nagradnega žrebanja za tri nagrade:
SLOGA DA V EC! V SLOGI JE MOČ!
1) 2000 dolarjev
2) 1000 dolarjev :3) 500 dolarjev
TUDI SMO REGISTRIRANI PRI DAVČNI AGENCIJI (AFIP) IN IMAMO DOVOLJENJE ZA TISKANJE RAČUNOV IN POTRDIL (FACTURAS, REMITOS, RECIBOS, N/CREDITO, ITD.)
Potni list doma cenejši
Slovenski državljani s stalnim in začasnim prebivališčem v tujini lahko vložijo ob svojem bivanju v Sloveniji vlogo za izdajo potnega lista na upravnih enotah v Sloveniji. Cena dokumenta bo tako bistveno nižja, kot če bi za dokument zaprosili na diploma-tsko-konzularnih predstavništvih v tujini.
Vlogo za potni list lahko občani vložijo pri upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Prejeli ga bodo najkasneje v 14 dneh po pošti ali pri upravni enoti, izbirajo pa lahko med potnim listom z 32 ali 48 stranmi. Ob vložitvi vloge sta potrebna fotografija (3,5 x 4,5 cm) v barvni ali čmo-beli tehniki in stari potni list, za tiste, ki ga nimajo, pa zadostujejo tudi osebna izkaznica ali vozniško dovoljenje. Potni list, izdan za otroke do četrtega leta, velja dve leti, za otroke, stare od 4-18 let, pet let, za polnoletne pa deset let.
Na vsak način je treba novi potni list obnoviti do konca leta 2002, ko nehajo veljati stari.
FRANQUEO PAGADO ________Cuenta	N"	7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Neda Vesel Dolenc, Pavlina Dobovšek, Božidar Fink, Lojze Rezeij, Vinko Rode, Marko Vombergar, informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol; ostale države Amerike 125 USA dol; ostale države po svetu 135 USA dol; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit“y
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1W1AAI Buenos Aires Argentina - Tel: 4362-7215 - Fa.r: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila J
SOBOTA, 21. aprila:
Redni letni občni zbor Zadruge SLOGE v Slomškovem domu ob 19. uri.
Redni pouk Srednješolskega tečaj® ob 15. v Slovenski hiši.
Srečanje za udeležbo na gledali' šketn seminarju ob 19. v Slovenski hiši. NEDELJA, 22. aprila:
Občni zbor društva Zedinjena Slovenija po maši v Slovenski hiši.
Misijonska tombola v Slovenski vasi-SREDA, 25. aprila:
Učiteljska seja ob 20. uri v Slov. hiši-SOBOTA, 28. aprila:
Redni pouk Srednješolskega tečaj® ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 29 aprila:
V Slomškovem domu po maši občni zbor.
Na Slovenski pristavi po maši občni zbor.
V Slomškovem domu kosilo Zvez® mater in žena iz Ramos Mejie.
TOREK, 1. maja:
Mladinski turnir.
NEDELJA, 6. maja:
Obletnica v Slovenskem domu v C*' rapachayu.
NEDELJA, 13. maja:
Vseslovensko romaitje v Lujan.
Društvo Slovenska Pristava
REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, 29. aprila, ob 10.30 uri
9.30 šolska sveta maša 12.30 družinsko kosilo po ugodni ceni!
Vsi člani lepo vabljeni!