PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 81 (12.406)	Trst, nedelja, 6. aprila 11
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto D« P..*-- ^
~i.: A O o. - > M
O b c 2
o ii £
r g
X: X X
x. -c 5: ;-
r: D /■-= i-1
-si
s
0'-
KPI pred zelo težko kongresno preizkušnjo
SANDOR TENCE
Peklenski stroj počil v diskoteki, ki so jo obiskovali amerišb
Bombni atentat v Zahodnem Bi terjal dva mrtva in 155 ranjt

X-
>
x

ro
3>

8
to
KPI je od ustanovnega kongresa v Livornu prestala mnogo težkih in dramatičnih preizkušenj, ki so z leti okrepile njeno volilno moč in prodorno vlogo, kar ni uspelo drugim su-rodnim partijam Zahodne Evrope. Francoska partija je s svojo kratkovidno sektaško pohtiko, kot jasno dokazujejo nedavni volilni izidi, obsojena na zaton, kar velja tudi za nekoč ponosno »evrokomunistično« KP Španije, ki trosi svoje moči v boju med notranjimi frakcijami in pozablja, da razpolaga predsednik vlade, socialist Gonzalez, z absolutno večino glasov. Nekoliko na boljšem so danes portugalski komunisti, ki po dolgih letih frontistične pobtike počasi venr darle začenjajo dvomiti v svojo nekdanjo »sovjetsko« Unijo, medtem ko je grško delavsko gibanje že od povojnega časa razklano v dve partiji, ki sta očitno bolj poznani v tujini kot doma. če izvzamemo skandinavske komuniste, ki so v marsičem pojem zase (so pa kljub veUkim težavam ohranili določeno vitalnost), je jasno, da je KPI edina komunistična stranka v tem delu Evrope, ki res nekaj pomeni in s katero se morajo hočeš nočeš soočati vsi.
Ta položaj, izražen tudi s pomočjo matematike, bi moral v skladu s pluralističnimi načeli sodobne demokratične ureditve nalagati itaUjanskim komunistom enake dolžnosti in enake pravice kot vsem ostaUm političnim subjektom. V resnici pa se to ne dogaja. KPI, ki uživa podporo približno ene tretjine državljanov, je edina tako močna stranka Zahodne Evrope, ki ni bila v zadnjih štiridesetih letih (z izjemo kratke povojne dobe) še nikoU polnopravna vladna sila in nič ne kaže, da bo to postala v bližnji bodočnosti. Znani »faktor K« ostaja tako še dalje nerešljiva uganka za italijansko demokracijo in dejansko tudi za same komuniste, ki bodo o tem spet razmišljah na bližnjem vsedržavnem kongresu.
Kongres, ki se bo začel v sredo v Firencah, bo vsekakor eden najtežjih kongresov v zgodovini partije, ki komaj sedaj počasi premešča travmatične posledice nenadne Berlinguerjeve smrti. Poraza na referendumu o dra-ginjski dokladi in na lanskih upravnih voUtvah sta odprla stare in nove rane, ki jih bo moralo novo vodstvo zaceliti, upoštevajoč tudi dejstvo, da se je od Berlinguerjeve smrti do danes v ItaUji in v svetu marsikaj spremenilo. Do velikih, morda korenitih sprememb pa je prišlo tudi v partiji sami. Živahna predkongresna razprava je pokazala, da je demokratični centralizem v globoki komi in da si v aparatu ter tudi med bazo utira pot prepričanje, da je v KPI potrebna in nujna nova notranja dialektika, novo kritično sožitje idej in stališč, ki po eni strani zapira pot organiziranim strujam po demokristjan-skem modelu, po drugi pa izključuje preživele metode »soglasja za vsako ceno« in politiko »glasovanja z dviganjem rok«. KPI se s hitrim tempom razvija v laično stranko v sodobnem smislu besede, bolj podobno nemški socialdemokraciji kot ostaUm zahod-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Alarm v Ronkah
RONKE — Uslužbenci deželnega letališča v Ronllah in policijski organi so sinoči preživeli dve uri v strahu pred eksplozijo. Neznanec je namreč po telefonu sporočil na letališče, da je v večernem letalu, ki prihaja iz Rima, peklenski stroj. Letalo je okrog 20. ure v redu pristalo, potnike so v največji naglici izkrcali, letalo pa odpeljali na stransko stezo, daleč od letaliških zgradb. Po več kakor dveumem natančnem pregledu so policijski organi ugotovili, da na letalu ni bilo bombe. Šlo je za neslano šalo.
Policisti in gasilci pred vhodom v zahodnoberlinsko diskoteko, ki jo je včeraj ponoči razdejala bomba, nato pa še dodatno opustošil silovit požar (Telefoto AP)
ZAHODNI BERLIN — Včeraj ponoči ob 1.50 je bil v Zahodnem Berlinu izvršen bombni atentat, ki je zahteval dve smrtni žrtvi in 155 ranjenih, od tega 30 zelo hudo, tako da jih je najmanj 9 v kritičnem stanju. Peklenski stroj s kakšnimi 5 kilogrami razstreliva je počil v diskoteki »La Belle Club« v Hauptstrasse v jugozahodni mestni četrti Friedenau, kjer se je v usodnem trenutku gnetlo več kot 500 oseb in ki'" je last Enza Di Nunna iz Canose di Puglia pri Bariju, pravtako ranjenega. Vese-lišče, ki ga je požar po eksploziji skoraj popolnoma razdejal, so zlasti radi obiskovali ameriški vojaki, ki jih je bilo ranjenih 40 do 60 in ležijo sedaj v ameriških vojaških bolnišnicah v Frankfurtu in drugje v Nemčiji. V atentatu sta bila ubita 28-letna turška državljanka s stalnim bivališčem v Zahodnem Berlinu in ameriški vojak temne polti.
Dejstvo, da je diskoteka bila nekakšno lovišče ameriških vojakov, je seveda takoj narekovalo preiskovalcem — ameriški vojaški policiji in zahodnonemšlii zvezni policiji (BKA) — osvojitev teze, da gre za izrazit protiameriški atentat. Teza se nato razdvoji: domača policija se skuša utrditi v prepričanju, da je atentat delo domačih skrajno levičarskih teroristov, A-meričani in tudi nekatere politične sile ZRN pa kažejo s prstom na Libijo, češ da je Zahodni Berlin pravo leglo Gadafijevih tajnih agentov in da imajo ti svojo naravno bazo v Vzhodnem Berlinu. Nekateri tudi omenjajo vezi
med zahodnonemškimi terorističnimi skupinami in Libijo pa še okoliščino, naj bi Vzhodni Nemci izurili libijske in druge arabske teroriste.
Dejstvo je tudi, da zahodnonemški preiskovalci skeptično jemljejo na znanje dosedanje tri brezimne telefonske pozive s prevzemom odgovornosti za atentat na diskoteko. Najprej je neki moški v angleščini, a z nemškim ali skandinavskim naglasom, telefoniral mednarodni tiskovni agenciji v Londonu, češ da je atentat izvršil »komando Holger Meins«, poimenovan po članu teroristične skupine RAF (Rote Armee Fraktion), ki je umrl 9. novembra 1974 po gladovni stavki v zaporu. Pozneje je neznanec telefonsko sporočil agenciji DPA, da je atentat izpeljala pravtako RAF in pripomnil, da je šlo za povračilni ukrep proti imperialističnim zločinom ter da se bodo atentati nadaljevali. Nazadnje je podoben telefonski poziv prejela še agencija DDP, ki ji je neznanec rekel, da je diskoteko pognala v zrak »arabska fronta anti-imperialistične osvoboditve«.
Zahodnonemški notranji minister Zimmermann je atentat označil kot napad na ZRN in njene najbližje zaveznike, o katerih je podpredsednik skupine SPD v Bundestagu Penner dejal, da so zdaj Zahodni Nemčiji še bližji. Atentat je seveda ostro obsodil tudi veleposlanik ZDA v ZRN Burt, a glasnik CDU - CSU je predlagal strog nadzor nad libijskimi in drugimi arabskimi državljani v Zvezni republiki Nemčiji, (dg)
Finančni ministri se ponovno sestanejo danes dopoldne
Se nobenega sporazuma o novi pariteti franka znotraj E DS
OOTMARSUM — Po celonočni razpravi monetarnega odbora EGS in celodnevnem pogajanju med finančnimi ministri dvanajsterice ni prišlo še do nobenega sporazuma glede francoske zahteve po spremembi v tečajnem razmerju med frankom in zahodnonemško marko v okviru Evropskega denarnega sistema (EDS). To je bilo pravzaprav tudi pričakovati vpričo nasprotujočih interesov Francije in ZRN, sicer pa se bo dogovarjanje nadaljevalo danes zjutraj. Holandski minister Ruding, ki predseduje zasedanju odbora, je zmerno optimističen glede možnosti poravnave nesoglasij, a sam zahod-nonemški minister Stoltenberg je vzdušje na pogajanjih označil kot dobro. Prekinitev sestanka med ministri je zahteval Francoz Balladur, ki je tudi akter pretresa znotraj EDS, medtem ko so druge delegacije, tako tudi italijanska, bile za nadaljevanje razprave. Če treba, bo prišlo celo do vrhunskega srečanja
med Francijo in ZRN.
Kaj menijo pristojni italijanski krogi spričo možnosti, da se vrednostni razkorak med frankom in marko razširi na 6 odstotkov? Aritmetično bi razmerje med liro in
ECU moralo ostati nespremenjeno, v ekonomskem pogledu pa bi se lira morala rahlo ošibiti nasproti marki in okrepiti nasproti franku. Sicer pa se Pariz uradno še ni odpovedal tezi o 8-odstotnd devalvaciji franka.
Enzo Biagi pred sodnikom
MILAN — Preiskovalni sodnik Pierluigi Dell’Osso je včeraj dve uri zaslišal časnikarja Enza Biagija zaradi Calvijeve torbe, ki so jo pokazali na televizijski oddaji »Spot«. Po zaslišanju je Biagi izjavil, da ga ne zanima Pisanojeva verzija o 50 milijonih lir, ki naj bi jih plačali HAI in Panorama, da bi dobili Calvijevo torbo, saj se ne ukvarja z upravnimi zadevami in ne razpolaga z denarjem. Do sedaj pa kot kaže ni RAI plačala niti beliča, v vsej zadevi pa je še precej nejasnosti.
Pravosodni minister Martinazzoli ob vsem ugotavlja, da se spletkarjenje nadaljuje, »če Sindona izgine in se pojavi Calvijeva torba«.
G. Pajetta o mednarodnih vprašanjih
NA 2. STRANI
Odbojka: včeraj v zenski B ligi
Zmaga Mebla v Spinei
Primorska poje sinoči v Tržiču
TRŽIČ — Volja po sodelovanju tudi na kulturnem področju ter zelja po prireditvah, ki zbližujejo Italijane in Slovence. Ti misli sta bili poudarjeni sinoči v trziškem občinskem gledališču, na reviji pevskih zborov Primorska poje. Pobuda, ki sta jo tokrat že tretjič uresničili slovenska komisija pri kultu:-nem javnem večnamenskem središču iz Ronk in Zveza slovenskih kulturnih društev, je povsem uspela.
Uvodoma je predsednica komisije Aleksandra Devetak naglasila pomembnost večera v Tržiču, kar je dokaz volje po uresničevanju sožitja.
V samem koncertu pa so z dovršenostjo nastopili Obalni oktet iz Izole, ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, moški zbor Iskra iz Bovca, mešani zbor Hrast iz Doberdoba, mešani zbor Angelo Capello iz Beglia-na ter komorni mešani zbor iz Postojne.
KOŠARKA: v moški B ligi
Jadran danes na gostovanju v Pordenonu
Po nedeljski domači zmagi proti Facihi iz Busta Arsizia bodo Jadra-novi košarkarji v 25. kolu druge italijanske lige danas gostovali v Pordenonu, kjer bodo igrah proti močnemu moštvu Castorja, ki je v skupini e-kip, ki se bori za vstop v B-l ligo.
Jadranovci so v prvem delu prvenstva premagali Pordenončane, in to v enem njihovem boljšem prvenstvenem srečanju. Danes so favoriti Por-denončani, toda tudi jadranovci niso povsem brez možnosti za presenečenje.
Naši košarkarji bodo v Pordenon potovali danes popoldne. Pričakovati je, da bodo jadranovcem v Pordenon sledili tudi navijači.
Tekma se bo pričela ob 18.30 in jo bo neposredno prenašal tudi Radio Opčine.
SPINEA — Po dveh zaporednih porazih je Meblo sinoči v 20. kolu ženske odbojkarske B lige spet prišel do, v boju za končno 3. mesto na lestvici, dragocene zmage. Na gostovanju pri zadnjeuvrščeni Spinei je namreč združena ekipa zmagala s 3:0 (15:10, 17:15, 16:14). Tesnost v setih, s katero so naše igralke strle odpor šibkih nasprotnic, ki so s tem porazom tudi matematično izpadle iz lige, potrjuje, da je parabola Meblo-ve igre v padcu. Zadnji spodrsljaji so pustili vidne posledice, saj so načeli samozavest, kar se na igrišču odraža v negotovosti posegov in počasnemu reagiranju nasprotnim okohšči-nam. Na srečo je Meblo tokrat naletel na še bolj labilnega nasprotnika, ki je zlasti v ključnih trenutkih razgalil svojo nezmožnost, da pride do odločilne točke.
Meblo je že od vsega začetka v pio-
stavi Markovič in Kralj (krili), Žerjal in Maver (centra), Mira Grgič (podajač), Klemše (pomožni poda-jač), s trojnim blokom proti nevarni Filippovi in ozko obrambo pred plasiranimi napadi ostalih nasprotnic uspešno omejil Spinein napad, protinapad naše ekipe pa je bil kot vedno odvisen od podaj: če so bile dobre, ni bilo nobenih težav. Točke je tako Spinea nizala bolj naključno, nesistematično, a je vseeno bila stalno za petami Mebla. V drugem nizu so bile domačinke celo na pragu uspeha, potem ko je Meblo že vodil z 11:7. Pri 12:12 je Pertotova (enakovredno) nadomestila Grgičevo (še prej je Garbinijeva slabo zamenjala Žerjalovo), Spineine reakcije pa ni bilo konec in nasprotnice so povedle s 15:14. V povsem izgubljenem polo-
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
Do skrajnosti prizadeti izgledi za izvoz italijanskega vina
Zaskrbljenost oblasti in poštenih kletarjev ob razsežnostih škandala z metilnim vinom
• KPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nim komunističnim strankam,.
Bolj kot velikim strateškim in idejnim smernicam, ki niso v dvomu, bo moral zato bližnji kongres posvetiti posebno pozornost neposrednim, tako-rekoč vsakdanjim problemom, ki so jih nekoč marksistični politologi imenovah »taktiko«. V prvi vrsti gre tukaj za družbena in politična zavezništva. Luciano Lama, Id verjetno ne bo nikoli postal generalni sekretar KPI, je pred meseci spet odločno predlagal staro zamisel Uga La Malie in Giorgia Amendole o »paktu med proizvajalci« (zavezništvo med delavci in ostalimi produktivnimi sloji, v nasprotju z modelom demokristjanske parazitske in asistenčne družbe), njegov predlog pa ni naletel na veliko navdušenje. Bomo videli, kaj bo bivši generalni sekretar CGIL rekel v Firencah.
Bistveno vprašanje pa zadeva perspektive italijanske levice in torej odnese med komunisti in socialisti, ki so danes manj slabi kot pred letom dni, vsekakor pa še vedno zelo napeti, kar ne dopušča za sedaj nobenih optimizmov. Craxi bo ostal v Palači Chigi gotovo do konca leta, če bo De Mita poražen na majskem kongresu KD, pa morda celo do konca zakonodajne dobe leta 1987. Petstran-karska koalicija se ni še prelevila v železno zavezništvo (in se verjetno tudi ne bo), ni pa tisti »papirnati velikan« kot jo prevečkrat opisujejo komunisti, ki so v opoziciji tudi v skoraj vseh večjih občinah, pokrajinah in deželah. Kongres v Firencah bo moral zato skušati razbiti to logiko, ki se bo prej ali slej negativno obrestovala tako proti KPI kot proti PSI. Komuniste bo prej ali slej peljala v o-samitev, socialiste pa v moreče naročje konservativnih sil, kot se je že zgodilo z izkušnjami levega centra.
RIM — Vesti o razvoju škandala z metilnim vinom vedno bolj spominjajo na vojne komunikeje s fronte. Daljša se število smrtnih primerov, v bolnišnice sprejemajo nove in nove paciente, ki so preslišali pozive ministrstva za zdravstvo ali pa niso prebrali objavljenih seznamov o sumljivih podjetjih. Resnici na ljubo, niso redki primeri zastrupitev z vinom, ki so ga ljudje kupovali v večjih količinah, ne da bi znali, kdo je proizvajalec. Če so resnične trditve, da so z metilnim alkoholom zastrupih kake 3 odstotke vse italijanske vinske proizvodnje, je povsem razumljiv strah oblasti.
Predsednik vlade Craxi je včeraj najodločneje obsodil »kriminalce, ki so v sli po dobičku zavestno ogrozili življenje tisočev in povzročili številne smrti«. Minister za kmetijstvo Pan-dolfi je precej jasno povedal, da je skupinica »kriminalnih in brezvestnih kletarjev« skazila sliko poštenih proizvajalcev v Italiji in v svetu. Izrazil je tudi bojazen, da bo sedanji vinski škandal hudo prizadel italijanski izvoz, ki je lani vnovčil kar 2.500 milijard lir.
Nič čudnega torej, da so se italijanski enotehniki, pošteni proizvajalci in tudi potrošniki prijavili kot zasebne stranke v bodočih procesih proti »proizvajalcem metilnega vina«. Na včerajšnjem vsakoletnem vinskem sejmu v Albi pri Cuneu so vinogradniki in pošteni kletarji z zagrenjenostjo ugotovili, da bo treba
sedaj posvetiti leta in leta naporov, da bodo odpravili negativni vtis pri potrošnikih. V Italiji bodo škodo ob sodelovanju javnih občil še nekako o-milili, v tujini pa bo precej težje. Vse pa se je zgodilo zaradi skupinice ljudi, ki so brezvestnim kletarjem dobavili metilni alkohol. Če stane proizvajalca alkoholna stopnja 6000 lir (grozdje), se ta cena zniža na 800 lir s pomočjo sladkorja in na bornih 100 lir s pomočjo strupenega metilnega alkohola. Marsikdo javno kritizira sklep o odpravi davka na metilni alkohol, ki so ga od vlade dosegli kemijski industrijci, saj je bil to posreden razlog za sedanji zaplet.
Medtem pa delajo vsi laboratoriji s polno paro, saj na stotine ljudi zahteva analize vina, ki so ga za osebno porabo kupili pri raznih grosistih in trgovcih, kot zgovorno priča slika iz higienskega urada v Mantovi. Do sedaj je v bolnišnicah še kakih 40 oseb, med temi bodo številni izgubili vid, če bodo sploh preživeli. Zdravstvene oblasti so obenem pričele z obdukcijami umrlih, o katerih so mislili, da so podlegli cirozi.
Ministrstvi za zdravstvo in kmetijstvo sta včeraj objavili že tretji seznam podjetij, za katere obstaja upravičen sum ali gotovost, da so poslala na tržišče vina z metilnim alkoholom. Oblasti ponovno poudarjajo, da to ni noben kazenski ukrep, temveč le preventivna oobuda, ki naj prepreči nove zastrupitve.
V včerajšnjem seznamu so bila naslednja podjetja:	Baroncini Angelo
(Soraloro - Ravenna), Vini La Torretta Del Carlo — Quartiroli (Porcari -Lucca), Cantine Ricordi (Visnà - Treviso), Tombacco Sergio (Tre Base-leghe - Padova,), 'Mason Gaetano (Noale), Vini Fratelli Gori in Pro. Di. Vini S. R. L. (Rocca Bella - Roridi di Alba). V vinih vseh teh podjetij so ugotovili prisotnost metilnega alkohola, medtem ko so v naslednjem
seznamu imena podjetij, ki so kupovala vina pri obtoženih grosistih, a so analize šele v teku: Gastaldo Domenico (Bosio - Alessandria), Cantina Venturini Raffaele (Saludecio -Forlì), Cantina S. Maria (Piano di Neive - Cuneo), Cantine Bacco (S. Maurizio - Reggio Emilia), Gruppo Vini Mediterranei (Caselle - Torino), Pisani (Cornuda - Treviso), Repetto Giovanni (Montaldeo - Alessandria), Mariscotti (Strevi - Alessandria) in Torta Bartolomeo (Narzole - Cuneo).
Pogovor s članom osrednjega vodstva KPI Pajetto
»Iskanje tretje poti je še vedno aktualno«
V petek so v krožku za družbenopolitična vprašanja Che Guevara predstavili zadnjo knjigo Gianearla Pa-jette »II ragazzo rosso va alla guerra«. Predstavitvi je prisostvoval tudi avtor, ki je številnemu občinstvu posredoval glavne px>ante knjige in razloge, ki so ga pripeljali do tega, da je izdal svojo avtobiografijo, ki se zaenkrat zaključuje s koncem druge svetovne vojne.
Izkoristili smo priložnost obiska člana vsedržavnega vodstva KPI v Trstu in se z njim pogovorili o stališčih italijanskih komunistov do najvažnejših mednarodnopolitičnih vprašanjih. Pa-jetta je namreč v strankarskem vodstvu nedvomno eden najboljših izvedencev za mednarodno področje in mnogi novinarji mu pripisujejo vlogo »komunističnega zunanjega ministra«.
Kot dobrega poznavalca sovjetskih razmer bi vas radi vprašali o vaših vtisih s 27. kongresa KP Sovjetske zveze, predvsem glede temeljnega vprašanja, ali ta kongres resnično predstavlja prelomnico v življenju sovjetske partije in države, ali pa je to le lepotilni ukrep ob generacijski zamenjavi.
Na kongresu so kritično obravnavali in nakazali smernice za vsa pomembna vprašanja notranje, mednarodne in ekonomske politike. Da ni šlo za paradni kongres potrjujejo tudi številne odločitve, ki so sledile načelnim smernicam kongresa. Tu mislim v prvi vrsti na miroljubno politiko novega sovjetskega vodstva in na enostransko odločitev za prekinitev vseh jedrskih poskusov
Zahodnoevropske vlade niso do sedaj odgovorile na to ofenzivo, prav tako so se nekoliko utišala mirovna gibanja. Kakšen bo razvoj v oboroževalni tekmi?
Ne bi govoril o utišanju mirovnih gibanj, kvečjemu o drugačni obliki nasprotovanja oboroževalni tekmi. Dnevno lahko sledimo pobudam levičarskih in tudi katoliških ustanov proti oboroževalni tekmi. Kakšen bo razvoj v tej smeri je težko predvideti. Nedvomno je sovjetsko vodstvo s precejšnjo treznostjo odgovorilo na provokacije ameriške vojne mornarice v Sidrskem zalivu. Vsa sredstva javnega obveščanja stalno poročajo o atentatih, ki jih pripisujejo Gadafiju, nihče pa se ne spomni mrtvih, ki so jih povzročili ameriški napadi na libijsko nacionalno ozemlje. Ti pa so bili odgovor na raketne izstrelke, ki jih nihče ni videl — razen Američanov — niso pa zadeh nobenega dlja. Američanov pa ni rtihče pooblastil, niti evropske članice NATO pakta ne, da bi igrali vlogo redarjev v pomorskem prometu Sredozemskega morja.
Sicer se tudi okrog Gadafijeve pretenzije o popolni kontroli nad Sidr-skim zalivom in predvsem o zadržanju
italijanskega zunanjega ministra Andreottija v tej aferi mnenja precej razlikujejo.
Res je, da so pred kratkim podpisali pomorsko konvencijo, vendar v mednarodnih odnosih obstaja tiho soglasje o tako imenovanih »zgodovinskih zalivih«. Sklicujoč se na to klavzulo je Italija v Tarantskem zalivu zasledovala sovjetsko podmornico. Ta zaliv pa ne meri 12 morskih milj, kot jim mednarodno javno pravo določa za ozemeljske vode. O tam pa javna občila seveda molčijo. Ostri napadi na Andreottija pa že mejijo na nespodobnost.
Se bo nov veter v Kremlju odražal tudi v odnosu med KP SZ in ostalimi komunističnimi partijami Vzhodne in Zahodne Evrope?
Na kongresu v Moskvi je bilo jasno in neoporečno rečeno, da temelji sodelovanje vseh komunistov na principu avtonomije in ob prednosti nacionalnega razvoja. To so sicer le želje oz. sklepi. V kakšno smer bo šel razvoj odnosov pa bomo kmalu videli; prva priložnost so že kongresi raznih KP varšavskega bloka. Edino sodelovanje med kitajskimi in sovjetskimi komunisti napreduje počasneje, to pa pomeni da rešitev vprašanj zahteva več truda in previdnosti.
Komunistične partije v Zahodni Evropi so v hudi krizi. O evrokomuni-zmu pa ni več govora. Kako gledajo italijanski komunisti na to?
Res je, da so partije evrokomuni-stičnega jedra doživele nekaj hudih volilnih neuspehov. Ne smemo pa pozabiti, da je postal Soares predsednik Portugalske tudi s komunističnimi glasovi, saj so komunisti enotno glasovali zanj. Rekel bi, da je evrokomuni-zem in to kar je predstavljal, iskanje »tretje poti« v socializem, še vedno živ. Nasprotno, še pri boljšem zdravju je, saj se je krog tistih, ki iščejo to »pot« nedvomno razširil.
Letos poteka 10. obletnica ustanovitve Saharske arabske demokratične republike. Leto po razglasitvi je bil položaj ob odstopu Mavretanije za SADR ugodnejši, sedaj pa se je razmerje bistveno spremenilo. Ne bi bilo taktično bolj koristno, da bi vendarle poiskali modus vivendi in preprečili toliko gorja saharskemu ljudstvu?
To vprašanje je treba postaviti Maročanom. Ti so zasedli ozemlje, ki iim po nobeni mednarodni konvenciji ne pripada. Nasprotno, niso sprejeli resolucij OAE in OZN, ki zahtevajo izpeljavo mednarodno nadzorovanega referenduma med saharskim ljudstvom. Dejstvo, da so okrog ležišč fosfatov zgradili utrjen zid ne priča o moči, temveč kvečjemu o nemoči Maroka.
Razgovor zapisal FABIO GERGOLET
Zavod
Cassa di Risparmio di Trieste Odobrena bilanca 1985,
143. poslovne dobe
Upravni svet bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Trieste je odobril bilanco za poslovno leto 1985, katere rezultati so razvidni iz naslednjih podatkov:
upravljana sredstva	2.019	milijard (+24.0%)
vloge klientov	1.675	milijard (+36.7%)
ekonomske naložbe	636	milijard (+13.8%)
finančne naložbe	833	milijard (+30.8%)
% upravljane vrednotnice klientov	822	milijard (+42.9%)
premoženjski skladi	144	milijard (+23.1%)
čisti dobiček	4.004	milijone (+30,8%)
	(po izvedenih amortizacijah in dodelitvah skladom za približno 38 milijard	
Upravni svet:
PREDSEDNIK:
PODPREDSEDNIK:
SVETOVALCI:
Nadzorni odbor:
Generalno ravnateljstvo:
GENERALNI DIREKTOR: GENERALNA PODDIREKTORJA:
gr. uff. odv. Aldo TERPIN dr. Pier Giorgio LUCCARINI comm. Ernesto AUDOLY, Enrico CARATTI dr. Raffaele DE RIO
geom. Ennio RICCESI, odv. Teofilo SIMCIC Roberto VERGINELLA comm. dr. Eugenio VATTA
rač. Paolo D'AGNOLO, dr. Paolo DI PAOLI dr. Bruno PRESTELLI
dr. Renzo PICCINI
Nerio BENELLI, Giuliano GRASSI
CASSA DI RISPARMIO DI TRIESTE
Koncerti Primorske poje v Gorici, Trstu, Prvačini in Komnu
V Gorici in Trstu je bila kakovost najboljša
Na štirih koncertih pevske revije Primorska poje, ki so bili v Gorici, Trstu, Prvačini in Komnu se je predstavilo 22 pevskih skupin. Tudi na teh koncertih smo slišali pesmi, ki sodijo v železni repertoar revije Primorska poje od njenega začetka do danes (kaže, da brez njih ne gre). Le redki zbori se odločijo za zborovske novitete, ali manj znane pesmi. Ne trdim, da bi morali zbori prepevati sodobno pevsko litera-
turo, če je zanje prezahtevna, mislim, da bi morali za revijo Primorska poje zborovodje poiskati manj znane pesmi, pa tudi skladbe sodobnih skladateljev, ki izvajalsko niso prezahtevne. Zborom, ki pevsko tehnično še niso dovolj izurjeni, pa bi svetoval, naj opustijo prepevanje re-nesančnih skladb, ki zahtevajo specifično fraziranje in intonacijo.
V Gorici je nastopilo pet pevskih skupin. Koncert je odprl ženski zbor »Slovenijales« iz Spodnje Idrije, ki ga vodi Marija Tušar. Pevke so sproščeno odpele pesmi, ki so bile primerne zrelosti in glasovni pripravljenosti zbora. Nesproščeno petje pa smo slišali v zahtevnejših skladbah, kjer so pevke bolj pazile na intonacijo kot na podajanje glasbe.
Tržaški oktet sodi med najboljše
tovrstne pevske skupine na Slovenskem. Letošnje Trubarjevo leto je v Gorici počastil z dvema Trubarjevima pesmima. Moški zbor »Jezero« iz Doberdoba z zborovodjem Ivanom Klanjščkom se je letos predstavil z nekoliko lažjim programom kot lansko leto, zato ga je zbor tudi bolje odpel. Zborovodja bo moral posvetiti več pozornosti pevski disciplini zbora (skupni začetki, fraziranje v vseh glasovih, čista intonacija). Mo-
ški zbor »Dragotin Kette« iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Dimitrij Grlj se je predstavil z dokaj zahtevnimi skladbami, čeprav je zbor dokaj u-brano odpel program bo moral zborovodja bolj paziti na pevsko disciplino in intonacijo. Koncert je sklenil mešani pevski zbor »Obala« iz Kopra s programov, ki je že na meji amaterske pevske poustvarjalnosti.
Na koncertu v Trstu je kot gost sodeloval poleg slovenskih pevskih zborov italijanski mešani zbor »Gruppo Incontro« iz Trsta, ki ga vodi Stefano Sacher. Tako sodelovanje je pohvalno, ker vodi k zbliževanju italijanske in slovenske glasbene kulture. Tržaški koncert je odprl dekliški zbor Devin z zborovodjem Hermanom Antoničem. Dekleta iz Devina so dokaj
ubrano, vendar nesproščeno izvedle program,- Zato so si bile interpretacije skladb podobne neglede na vsebino in značaj pesmi. V Trstu sta nastopila dva moška pevska zbora: zbor KUD Karol Pahor iz Pirana — zborovodja Helena Jureš in zbor »Franc Zgonik« iz Branika — zborovodja Gvido Flipčič. Oba zbora sta se predstavila z znanimi skladbami. Od lanskega leta je zelo napredoval mešani zbor »Milan Per-tot« iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Premišljene interpretacije, širok dinamični razpon, in in-tonančno čisto petje dviga zbor nad povprečje primorskega petja. Koncert v Trstu je sklenil mešani zbor »Vrtojba«, ki ga vodi Zdravko Leban. Zbor sestavlja okrog 60 mladih pevcev. Zborovodja bo lahko z doslednim delom pripeljal zbore na visoko poustvarjalno raven. Koncerta v Gorici in Trstu sta bila v po-•vprečju na višji kakovostni ravni kot ostali koncerti revije Primorska poje.
V	Prvačini je nastopil en moški in štirje mešani pevski zbori. Mešana zbora »Drago Bajc« iz Vipave, ki ga vodi Nada Lozar in mešani zbor iz Štandreža — zborovodja Mirko Špacapan bosta morala posvetiti največ pozornosti intonacij in zli-tosti pevskih glasov. Moški zbor — zborovodja Rozina Konjevic, ki je odprl koncert v Prvačini, je s fantovsko zagnanostjo dokaj ubrano odpel program. Zadnja sta bila na vrsti mešani zbor italijanske skupnosti iz Izole — zborovodja Klavdijo Strutt-hoff in mešani zbor »Soča« Kanal — zborovodja Darja Žorž. Oba zbora programom. Pri obeh smo pogreša-sta se predstavila z dokaj zahtevnim li več intonančno čistega petja in pevske discipline.
V	Komnu sta nastopila dva moška in štirje mešani pevski zbori. Prvi je nastopil mešani pevski zbor KUD »Vojščica«, ki ga vod Karlo Godnič. Na reviji Primorska poja sodeluje prvič, zato so ga še pestile za-
četne pevske težave (intonacija, gli-sando petje, pevska disciplina). Enake težave je imel tudi moški lovski zbor »Doberdob« — zborovodja Janko Simoneta. Zboru je najbolj ležala pesem Emila Adamiča Zavorški fantje. Mešani zbor SKD »Slavec« Ricmanje - Log, ki ga vod Aldo Kumar tudi počasi premaguje začetne pevske težave. Z dokaj doživetimi interpretacijami se je predstavil mešani zbor Rupa-Peč — zborovodja Dimitrij Rejc. Zborovodja bo moral še posebej paziti na zlitost pevskih skupin. Mešani zbor društva računovodij in finančnih delavcev iz Nove Gorice, ki ga vodi Marjan Ciglič je najbolje odpel preprostejše pesmi. Zborovodja bo moral odpraviti gli-sando petje in posvetiti več pozornosti intonacij. Z zahtevnim programom in na zadovoljivi umetniški ravni je koncert v Komnu sklenil moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice.
MIRKO SLOSAR
PRIMORSKA POJE — DANES
V	Dvorih nad Izolo bodo nastopali:
Mešani zbor Zveze društev upokojencev iz Kopra — dirigent Verjanko Babič
Moški zbor Meblo iz Nove Gorice — dirigent Miran Rustja
Mešanj zbor KD Primorsko iz Mačkolj — dirigent Anton Baloh
Moški zbor ZŠAM iz Idrije — dirigent Bogdan Kosmač
Ženski zbor s Proseka-Kontovela — dirigent Janko Ban
Moški zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela — dirigent Evgen
Prinčič.
V	Dobravljah bodo nastopali:
Ženski zbor Eta iz Cerknega — dirigent Pavel Magajna
Moški zbor Bojan iz Dornberka — dirigent Irena Bratina
Moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore — dirigent Marjan Ciglič
Mešani zbor Drežnica — dirigent Alojz Rakušček
Moški zbor Bukovje — dirigent Anica Križman
Mešani zbor Sv. Jernej z Opčin — dirigent Franc Pohajač.
Oba koncerta bosta ob 16. uri.
Referendum: junija ali jeseni?
KOPER — Najkasneje do jutri naj bi najodgovornejši družbenopolitični delavci na Obali sprejeli sklep o tem, ali naj bj referendum za samoprispevek za gradnjo bolnišnice v Izoli ter gradnjo vodovodnega omrežja razpisali 15. junija letos, ali naj bi referendum preložili na jesen.
Predsedstvo obalne konference SZDL namreč zahteva, da se v vseh treh občinah končno le odločijo in ocenijo, če je referendum moč izpeljati pred poletnimi počitnicami, zahteva, da se v občinah opredelijo, kakšne naj bodo glasovnice — za bolnišnico posebna, za vodo posebna, ali naj bo skupna — hočejo odgovor oziroma vedeti, kakšna so stališča občin, če bi se denimo zgodilo, da v občini ne izglasujejo samoprispevka, kako bi potem laliko sodelovali pri razreševanju skupnih problemov, ali v občinah razmišljajo tudi o tem, da bi morali imeti samoprispevek bolj za reševanje lastnih, občinskih problemov... vprašanja so jasna, zahtevajo •— in to hitro — prav take odgovore.
Na predsedstvu obalne konference SZDL so se pra-
vilno odločili, ko — kot nosilci akcije za izvedbo referenduma — zahtevajo jasne opredelitve, lahko bi rekli tudi smele odločitve, kakršnokoli mencanje, zavlačevanje z jasno odločitvijo o referendumu slednjemu gotovo ni v korist. Tako je nemogoče, da v piranski občini praktično še noben organ DPO ah DPS ni resno obravnaval predloga za referendum. V koprski občini se nagibajo k Umu, da bi referendum imeli jeseni, v izolski so obremenjeni z nekaterimi občinskimi problemi, premalo enotna sta v pogledih na izvedbo referenduma Zdravstveni center in Rižanski vodovod... občani pa sd — to lahko trdimo — dokaj dobro seznanjeni s problematiko bolnišnice, s težavami pri oskrbi z vodo.
Pred kratkim smo izvedeh, da je idejni osnutek propagandnega gradiva že pripravljen, da tehničnih ovir za pripravo propagandnega materiala pravzaprav ni — bi referendum lahko razpisah junija. Več kot dva meseca časa je še za kovanje vročega železa. Ah bomo čakali, da se poleti ohladi in jeseni pričeh znova praktično iz nič?
TUDI PRISPEVKI OBČINAM
V torek natrpan dnevni red deželnega sveta
TRST — V torek, 8. t.m., se bo ponovno sestal deželni svet. Kot običajno bo prvi del seje namenjen raznim vprašanjem in interpelancam, nakar bo skupščina vzela v pretres zakonski osnutek, ki zadeva intervencije v prid občinam in pokrajinam, kot predvideva člen 54 statuta. O tem bo govoril svetovalec Paolo Braida (KD).
Gre za ukrep izjemnega pomena, saj bodo porazdelili kar 40 milijard (in to samo za leto 1986) posameznim krajevnim ustanovam, zato je pričakovanje pred razpravo veliko.
Na dnevnem redu je predvideno še poročilo deželnega svetovalca Draga Štoke o spremembah deželnih norm glede rekreativnih in športnih dejavnosti.
Omeniti je treba tudi, da bo zaradi prekinitve del deželnega sveta (ta u-krep je potreben zaradi istočasnega odvijanja vsedržavnega kongresa KPI) skupščina zasedala zjutraj in popoldan.
D Koncert v Postojnski jami bo 25. aprila 1986 ob 19.30 in ne 24. 4. kot je bilo prvotno objavljeno.
CASSA l$UI?ALI£ CI3 AltTIGIAMA OI*ICIMA * Tlf ICSTIv
_____j
MI5AHILMICA IN (•OSOSILHICA OI*ĆINI£ -TI5ST
VABILO
Spoštovani član!
Vljudno ste vabljeni, da se udeležite rednega občnega zbora, ki
bo v prvem sklicanju dne 18.4.1986 ob 11.00 uri in v drugem sklicanju v
NEDELJO, 20. APRILA 1986
ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ulica Ricreatorio št. 1 z
naslednjim
DNEVNIM REDOM
1.	Poročilo Upravnega sveta in Nadzornega odbora
2.	Razprava o poslovnem obračunu 1985 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička
3.	Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo
4.	Določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem
5.	Določitev sejnin za upravitelje in nadzornike
6.	Soudeležba pri zvišanju družbene glavnice ICCREA
7.	Volitve štirih upraviteljev, efektivnega ter dveh nadomestnih članov Nadzornega odbora
8.	Slučajnosti
UPRAVNI ODBOR
BClKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Ulica F. Filzi 10 — TRST
VABILO DELNIČARJEM
na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v »Gregorčičevi dvorani« v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, dne 18. aprila 1986 ob 14.00 in v drugem sklicanju v istih prostorih
V SOBOTO, 19. APRILA 1986
ob 9.30, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega sveta;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	predložitev bilance poslovnega leta 1985 in zadevni sklepi.
Občnega zbora se smejo udeležiti, s pravico glasovanja, delničarji, ki bodo položili svoje delnice pri družbenem sedežu, vsaj pet dni pred občnim zborom.
UPRAVNI SVET
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
21.
Naša mati je v svoje sočutje zaobjemala predvsem ženske, zakaj žensko življenje je poznala od mnogih plati. Včasih je tudi šlo za kakšno žensko, ki je zašla na kriva pota. »Uboga reva«, je rekla. »Kako, uboga reva?« se je uprla soseda, ki je prinašala novice. »Ta pa že ni reva!« »Kajpak da je, kar nima pameti. Kaj hočete več?« je rekla mati.
Pozneje, ko je živela v hiši, kjer so vrata opremljena z zvonci, jo je vselej obšel strah, kadar je pozvonilo. Kdo je za vrati? Vse življenje je živela v stanovanjih, kjer se je iz veže stopilo naravnost v kuhinjo. Znanci so prihajali, nekateri so potrkali, drugi ne, kar odprli so vrata in zaklicali: »Dober dan!«
»O, kdo je prišel!« se je mati živahno ozrla od dela. »Kod ste hodili tako dolgo? Sedite, sedite. Tule vam bo bolje. Ja, kaj je novega?« Za prvim obiskom je prišel drugi in včasih tretji. Nekateri so prišli samo mimogrede, obstali so pri vratih, potožili ali povedali novico. Včasih je prišel kdo oznanit svoje veselje. Neka skrb se mu je prevalila z ramen. Vse se je dobro izteklo, četudi je slabo kazalo. »A, poglejte!« je rekla naša mati. »Hvala Bogu!« Novica ji je dobro dela. Torej se neke stvari sčasoma le premaknejo na bolje.
Včasih se je oglasil kak očetov znanec, in oče je nemudoma začel: »Oh, Francka, imaš kaj dobrega za postreči?« Ob takih pozivih ga je mati pogledala, kakor da ga opazuje, ali je pri zdravi pameti. Zraven tega je šlo za moške, in teh ni tako močno pomilovala. Oče pa ni mogel odnehati, četudi se je oni branil. »Oh, Francka, pa vsaj skuhaj kaj dobrega!« Kaj dobrega? Mati se je zganila kakor kokoška, ki v zagati zakrili s perutmi. »Dobrega? Kafè bom skuhala«, se je spomnila. »Vsi bomo pili kafè!« In se je kar razživela. Pristavila je kogomo in skuhala Kneippovo kavo, ki je vanjo zamešala žličko prave, da je kar zadišalo po kuhinji.
Gorjè, če je oče vedel, da je kakršenkoli, pa še tako pičel priboljšek pri hiši. Nemudoma je moral na mizo. »Ti si lèski«, mu je očitala mati. To se je reklo po kra-ško, da gleda bolj na tuje kot na domače. »Jaz nisem ožuren«, se je branil oče. Kar se je reklo, da ni skopuški. »Sem jaz ožuma, ki gledam na domače?« se je razvnemala mati. »Tako malokdaj imamo kaj dobrega. .. »Ma, ja, kaj mi to praviš«, se je začel umikati oče. »Uboga jaz«, je vlekla zamero mati, »noč in dan mislim, kako bi domačim kaj pripravila, ti pa...« »Ma, ja, molči že enkrat«, je nazadnje vzkipel oče. »Kaj jaz ne delam?« »Kèpej, da delaš, kdo je kaj rekel?« je hitela gasiti ogenj mati.
Res je naš oče delal »drijoman«. Z rednega dela je hodil na drugo delo, posebno poleti. »Treba je imeti ljubezen do dela«, je govoril ob vsaki priložnosti. »Kaj češ, ko pa nima ljubezni do dela!« Tako sodbo je spremljal zaničljiv smehljaj. »Moral bi imeti ljubezen do dela. Jaz imam ljubezen do dela.« Zaradi njegove ljubezni do dela se mati ni smela ganiti od doma. Morala je biti vedno pripravljena, da ga trudnega sprejme, nahrani, očedi, ga tolaži, kadar ima težave, in mu daje poguma, kadar ga grabi malodušje. In potrpežljivo čaka, da bo prinesel zaslužek, ki je bil navsezadnje tudi njen.
Evropski poslanec Rossetti zaskrbljen pred razpravo v Bruslju
Absurdno nasprotovanje izboljšanju režima tržaške proste carinske cone
Predlog vsedržavnih ekoloških združenj
Tržaška pokrajina naj izvede referendum o termoelektrarni
V dneh med 14. in 18. aprilom bo evropski parlament razpravljal o prostih carinskih conah in torej tudi o amandmaju, ki ga je v zvezi s tržaškim pristaniščem predstavil evro-parlamentarec KPI Giorgio Rossetti, skupaj z demokristjanom Costartzom. Kot je znano, se popravek (ki je med drugim sad sodelovanja krajevnih gospodarskih sil) nanaša na prizadevanje, da bi tudi v tržaški prosti pristaniški coni uvedli podoben režim, kakršen velja za staro hamburško pristanišče in ki omogoča industrijsko predelavo blaga.
»Po širokem soglasju, s katerim je pristojna komisija v Bruslju izrazila podporo predlaganemu amandmaju, pa se je v zadnjih dneh našel nekdo, ki skuša preprečiti njegovo sprejetje,« je včeraj na tiskovni konferenci dejal poslanec Rossetti, ki jo je sklical, da bi izrazil svojo veliko zaskrbljenost tik pred plenarno razpravo v evropskem parlamentu. Zahtevamo izenačenje tržaškega prostega režima s hamburškim bo itak težko uveljaviti v evropski izvršni komisiji—ki bo že zaradi koherence morala braniti svoj predlog o splošnem omejevanju pristojnosti prostih con — sedaj pa je za novo oviranje poskrbel še kak italijanski parlamen-
tarec, ki kot kaže, ni razumel bistva tega vprašanja. »Ali pa ga je morda razumel preveč dobro in ga skrbi morebitni pozitivni rezultat naših prizadevanj,« je dodal Rossetti, nanašajoč se na nekatere neuradne in rezervirane signale, ki jih je prejel, in iz katerih po njegovih besedah še enkrat izhaja površnost, s katero naša dežela obravnava določena vprašanja.
»Prišli smo celo do poskusa dokazovanja, da je tržaški prostocarinski režim svobodnejši od hamburškega in da bi torej njuno izenačenje škodilo tržaškemu pristanišču! To so pora-doksalne trditve, saj je vsem znano, da v hamburškem pristanišču deluje več kot 700 podjetij — povečini mednarodnih — kar prinaša velike koristi vsemu regionalnemu gospodarstvu. Nasprotno pa so birokratske ovire in prepovedi za industrijsko dejavnost v okviru tržaške proste cone še tistih nekaj podjetij, ki so skušala vzpostaviti svojo dejavnost v njej, prisilile, da so se napotila drugam.«
Rossetti je s tiskovne konference pozval vse deželne gospodarske in družbene sile, naj skupno in enotno nastopijo v tem odločilnem trenutku za usodo proste cone v tržaškem pristanišču. Z njo je povezano še eno vpra-
šanje, o katerem so v začetku tedna razpravljali v Bruslju in o katerem bi se prav tako morali izreči deželni gospodarski krogi. Gre za vprašanje infrastruktur in mednarodnih prometnih povezav Furlanije-Julijske krajine, ki je prišlo v razpravo po Rossettije-vem poročilu o odnosih med EGS ter Švico, Avstrijo in Jugoslavijo na prometnem področju. V njem je med drugim rečeno, da predstavlja za prometne zveze EGS veliko oviro manjkajoča avtocestna povezava med Italijo in Jugoslavijo in da je gkde na težak položaj jugoslovanskega gospodarstva ne bo moč odpraviti brez konkretnega posega Evropske skupnosti. Prav zato bo potrebna posebna strategija pomoči jugoslovanskim prizadevanjem za izgradnjo cestnih povezav, država pa si bo morala tudi prizadevati za ureditev svojih notranjih vprašanj v tej zvezi. Prav tako bi moralo tudi čimprej priti do sporazuma o poenotenju jugoslovanskih železniških tarif z mednarodnimi CECA. V poročilu so bila zajeta še nekatera druga vprašanja, ki zadevajo na primer jadransko vodno pot in nekatere projekte za izgradnjo prekopov, člani komi-cije pa so ga na splošno ugodno ocenili in bodo o njem glasovali na prihodnji seji konec meseca.
Včeraj dopoldne so predstavniki italijanskih združenj za varstvo narave (Amici della terra, Italia nostra, društvo proti vivisekciji, Liburnia, LIPU in WWF) priredili tiskovno konferenco, da bi predstavili prošnjo za razpis informativnega referenduma o gradnji termoelektrarne na premog v miljski občini, ki jo bodo v kratkem izročili predsedniku tržaške pokrajine.
Ekološke organizacije so prepričane, da je javnost premalo obveščena o problematiki termoelektrarne na premog in da je zato nujno, da si pokrajina in občinske uprave prevzamejo nalogo, da o tem čimbolj izčrpa no in pošteno seznanijo prebivalstvo. Referendum naj bi torej služil predvsem kot informacija in šele nato kot izraz javnega mnenja.
Predstavniki organizacij, ki so prosile za referendum, so si med drugim postavili nekaj vprašanj v imenu hipotetičnega občana, ki želi biti bolje obveščen o termoelektrarni: 1. Zalcaj hočejo graditi tako veliko termoelektrarno (1.320 MW na 100 ha) v tako skromnem območju, kot je Oreh in kakšnega energetskega pomena je lahko struktura, ki bo 50 odst. pridobljene energije »izlivala« v morje. 2. Kdaj bodo izvedli potrebne analize zdravstvenega stanja prebivalstva in dejanskih zmogljivosti ekosistema, kjer naj bi zgradili elektrarno. 3. Kako zagovarjati obstoj takega indu-
strijskega objekta v istem območju, kjer naj bi delovalo najpomembnejše raziskovalno središče v Italiji — od Miramarskega centra za teoretsko fiziko, do sinhrotrona — oz. kjer obljubljajo obnovo pomorske turistične ponudbe.
Poleg naštevanja omenjenih kočljivih vprašanj, ki dejansko zahtevajo nekaj dokončnih odgovorov, so predstavniki ekoloških organizacij demantirali tudi trditev o perspektivi novih delovnih mest. V termoelektrarni naj bi zaposlili 1.000 ljudi, ki pa ne bodo vsi Tržačani, če je res, da mora Enel, kot državno podjetje, razpisati vsedržavne natečaje. (Glej primer industrijskega objekta Enel pri Tržiču, kjer je na 300 zaposlenih le 13 delavcev iz goriške pokrajine).
O Miramarsko mednarodno središče za teoretsko fiziko prireja v prihodnjih dneh, poleg drugih pobud, tudi Mednarodno konferenco o »luči sinhrotrona«, ki se je bo udeležilo približno 60 znanstvenikov iz vsega sveta. Študijski dnevi, ki se bodo zaključili v petek, bodo med drugim služili tudi kot podlaga za uresničitev tržaškega sinhrotrona. O tem bosta predavala znanstvenika Claudio Pellegrino, ki vodi sinhrotron v Brookhavenu in Massimo Cornacchia, odgovoren za načrt Berkleyevega sinhrotrona.
Poletno letovanje naših otrok letos na Tatrah in v Tolminu
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ bo tudi letos poskrbel za prijetno letovanje naših otrok v poletnem času. Organizacija dveh letovanj bo v rokah Dijaškega doma »Srečko Kosovel« iz Trsta.
Starši in otroci bodo prav gotovo veseli podatkov, ki jim jih lahko posredujemo v zvezi s tokratnima letovanjema na Tatrah v Brkinih in v Tolminu na Goriškem.
Poletna letovanja so v zadnjih letih potekala v Gorjah in v Škofji Loki, torej na Gorenjskem, kjer so se mladi lahko seznanili s tamkajšnjimi kraji in seveda tudi z domačini, predvsem mladimi.
Tokrat so organizatorji prvič izbrali za letovanje Tatre, pa tudi Tolmin. Izbira Tater v Brkinih je še posebno pomembna, saj gre za kraj, ki je komaj slab,o uro oddaljen od Trsta, do katerega se pride po cesti proti Materiji, kjer se z avtom zavije pri Markovščini na levo v notranjost Brkinov. Kraj je lep, obkrožen z gozdovi in primeren za lepe izlete v naravo. Tu je predvideno letovanje za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole. Letovanje bo od 17. do 29. junija ter bodo otroci stanovali v bivšem šolskem poslopju, kjer je na razpolago od 50 do 60 ležišč. Prebivalci Tater bodo mladih letovalcev prav gotovo zelo veseli, saj so že z odprtim srcem sprejeli pred leti člane mladinskih delovnih brigad, ki so opravili na tem področju, ki je bilo v povojnem času dolgo zapuščeno in
močno zaostalo veliko prepotrebnih del. Tu so se mladi brigadirji dobro počutili; tu se bodo, prav gotovo, dobro počutili tudi naši otroci, ki bodo preživeli 14 dni v lepi naravi, v stiku z domačini, ki jim bodo lahko marsikaj povedali tudi o naši preteklosti, ko so bile na primer Tatre med vojno požgane in so jih domačini v povojnem času skoraj povsem obnovili. Vsi udeleženci bodo pod skrbnim nadzorstvom spremljevalcev, poskrbljeno pa bo tudi za dobro hrano.
Od 1. do 15. julija bo potekalo drugo letovanje za šolarje in dijake od 1. razreda osnovne šole pa do vključno drugega razreda višje srednje šole. To letovanje bo v Tolminu, ki so ga organizatorji tudi prvič izbrali, z željo, da se udeleženci spoznajo tudi s tem delom Slovenije. V Tolminu bodo mladi stanovali v tamkajšnjem lep>em Dijaškem domu, v bližini katerega so tudi razni Spwrtni objekti. Zaradi bližine hribov bodo možni razni gorski izleti, pa tudi sicer je okolica Tolmina izredno pestra in zanimiva.
Vpisovanje za obe izredno lepi in zanimivi letovanji se bo začelo že jutri (ponedeljek) na sedežu SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20 ob uradnih urah.	N. L.
• Jutri ob 17. uri bo v tržaškem zaporu Coroneo glasbena prireditev z nastopjom skupino »Trieste Big-Band« in pevca Gina Guerriera.
Na petkovem javnem zasedanju
PRI izkorišča slovensko vprašanje
»Za kulturno identiteto obmejne dežele«: to je bil naslov zasedanja, ki ga je v petek priredila republikanska stranka v mestnem hotelu, da bi na njem obrazložila svoje stališče do slovenske manjšine, oziroma do vprašanja njene zaščite. Govorili so pokrajinski tajnik Pacor, univerzitetni študent Iacono in poslanec Di Re, ki načeluje političnemu tajništvu PRI in v strankinem vodstvu odgovarja za vprašanja manjšin.
Predvsem gre ugotoviti, da se je to zasedanje izrodilo v pravo predvolilno kampanjo, v kateri PRI izkorišča slovensko vprašanje za lov na glasove najbolj konservativnih in reakcionarnih krogov in strank. Pokrajinskemu tajniku Pacorju se je v uvodnem posegu zdelo primerno obuditi tudi polemike v zvezi s stalnimi gledališči, po njegovem znane dogodke nestrpnosti v otroških vrtcih na Krasu in zagrenjeni položaj v odnosih v nekaterih manjših občinah, med katere je Pacor uvrstil predvsem Devin - Nabrežino, kjer smo po njegovem čestokrat priče intolerantnemu obnašanju slovenske manjšine do italijanskih prebivalcev in kjer so taki dogodki že preveč znani (?), da bi jih obnavljal.
Potem ko je univerzitetni študent Iacono po svoje dobesedno razkosal osnutek zakona, ki ga je za zaščito manjšine pripravil minister Vizzini, ker po njegovem zagotavlja Slovencem preveč pravic in ne upošteva več kot sto zakonov in ukrepov, ki so bili v zadnjih štiridesetih letih sprejeti v korist manjšine, je spregovoril poslanec Di Re. Sicer je že uvodoma priznal, »da ni človek, ki bi opravil specifične študije, da bi se lahko lotil vprašanj tolikšnega pomena, je pa iz političnih in parlamentarnih razlogov prepričano vključen v nekatere boje v imenu republikanske stranke.«
Kot nestrokovnjak je tako posredoval sicer ne preveč številni publiki svoj recept za zaščito manjšine, ki ga je utemeljeval tudi z izkrivljenimi in lažnimi trditvami, pri katerih pa se iz omejenosti prostora ne moremo po-
drobneje zaustaviti. Omenimo naj le, kako je republikanski poslanec ugotavljal, da londonski memorandum in osimski sporazumi niso dokumenti, iz katerih je treba izhajati, ko se govori o zaščiti manjšine; po njegovem so le rezultati, ki so bili doseženi zaradi zgrešene in izgubljene vojne in pač posledica mirovne pogodbe, v o-kviru katere ni imela ItaUja nobene pogajalske moči. Odgovornost da Cassandrova komisija ni zaključila svojega dela je poslanec Di Re seveda zvrnil na trdovratnost slovenskih predstavnikov v njej in k temu bi lahko še marsikaj dodali.
Vsekakor je ponovil, da so republikanci za takšen zakon, ki bi organsko uredil že obstoječe pravice in da ne bodo v nobenem primeru sprejeli zahtev, ki bi privedle do nesprejemljive dvojezičnosti, ki je po njegovem v nasprotju s tradicijo, zgodovino, kulturo in voljo tukajšnjega prebivalstva in ki bi ne imela nobene osnove brez točne ugotovitve števila in lokacije manjšine. Ta zakon pa naj bi veljal samo za tržaško in goriško pokrajino, za slovensko prebivalstvo iz videmske pokrajine pa bi bilo treba aplicirati norme o valorizaciji starih krajevnih tradicij in kultur, ki so že v veljavi v nekaterih deželah.
Tako torej ponavlja PRI. K petkovemu zasedanju pa gre dodati še nekaj: na njem je bila predvidena tudi razprava, ki pa so jo prireditelji kratkomalo preprečili; poleg nekaterih predstavnikov desničarskih sil so bili v dvorani prisotni tudi številni slovenski zastopniki, ki bi posegli v razpravo in z lahkoto izpodbili nekatere lažne trditve. Očitno pa je, da se PRI boji takega konkretnega soočanja. Ko je neki slovenski predstavnik pred zaključkom zasedanja želel spregovoriti, mu je pokrajinski tajnik Pacor skoraj zaničevalno posredoval naslov strankinega sedeža, na katerega naj se dotični pismeno obrne s pripombami na izvajanja republikanskih predstavnikov!
(as)
Obnovili ženski zbor »Rdeča zvezda«
Na območju zgoniške občine je že tradicionalno globoko zakoreninjena ljubezen do zborovskega petja. V okviru 40-letnega delovanja KD Rdeča zvezda iz Saleža je bil pevski zbor (iz izjemo kratkotrajnih pavz) stalna postavka kulturnega udejstvovanja in kot nekaka rdeča nit, ki je združevala in povezovala različne generacije. Ženska komponenta je bila skoraj vedno enakopravno zastopana in zbor je večinoma nastopal v mešani zasedbi.
Pred nekaj leti je zbor Rdeča zvezda nekaj časa pod vodstvom Janka Simonete nastopal v ženski zasedbi vendar pa je iz objektivnih razlogov in težav v tem zadnjem obdobju dejavnost pevk zamrla, tako, da je redno deloval le moški zbor. Šlo pa je očitno le za ^začasno prekinitev. Potreba, oziroma želja po vokalnem izživljanju je tlela kot žerjavica pod pepelom in pred par tedni je padla na rodovitna tla zamisel po obnovitvi ženskega zbora na najširši možni podlagi.
Po torkovi vaji smo se ob čašici piva o tem pogovorili z nekaterimi pevkami in novo dirigentko ženskega zbora Rdeča zvezda Marto Werk por. Volk, ki ima za seboj že bogate tovrstne izkušnje iz Skednja in se je pred kratkim priselila v Zgonik. »Mnoge ženske so vse bolj vztrajno iznašale željo po ustanovitvi samostojnega ženskega zbora,« pravi Marta, »ko so dozoreli pogoji me je Janko Simoneta zainteresiral za to vprašanje in rade volje sem sprejela vodstvo zbora. Čutim namreč dolžnost do te nove skupnosti, v kateri živim in v katero bi se rada čimbolje vključila. Upam, da me bodo dobro sprejeli.«
»O tem ni nobenega dvoma,« jie pristavil zborovodja moškega zbora Rdeča zvezda Janko Simoneta, »saj smo te že sprejeli za svojo, če se povrnem na sam začetek sem ob prvih znakih prebujanja stopil v stik z nekaterimi bivšimi pevkami in tako je stekla širša akcija sensibili-zacije. Čeprav so morda nekatere ženske napačno razumel da pridejo v poštev le že izkušene pavke je bil odziv več kot zadovoljiv in so stvari stekle po pravih tirnicah.«
»Pravzaprav nas je bilo na ustanovnem sestanku 12. na prvi vaji 15, danes p>a že 18 žena in deklet iz skoraj vseh vasi zgoniške občine. V bistvu je sedaj v naši sredi malo "starili” (po stažu) pavk, večinoma pa gre za pri liv novih sil in nekatere so prave novinke. To število pa nikakor ni zaključeno in s tega mesta apeliram, da bi pridobili še čimveč svežih pievskih grl. Povprečna starost je sorazmerno dokaj nizka.«
Kakšne programe ste si zastavili?
»Za enkrat nimamo sile in bomo vadile pio dvakrat tedensko, le proti koncu sezone bi lahko imele kak priložnostni nastop. Najprej bd jih rada naučila vokalne tehnike in začeti moramo takorekoč od abecede, kot je pravilno dihanje, impostacija glasu, izgovarjava. To delo je dolgotrajno in terja veliko piotipljenja. Pevkam bom skušala privzgojiti občutek pravilnega pietja in v prvi fazi se bomo naučile nekaj lažjih pesmi, v pierspektivi pa nato pride na vrsto stremljenje po kakovostnejših izraznih oblikah. Seveda bi pri našem delu nujno rabile klavir. Če bodo pievke bile tudi v bodoče tako navdušene, točne in prizadevne, ter če bo med nami zavladalo pravo prijateljsko vzdušje, sem vsekakor optimistično razpoložena,« je zaključila Marta Werk pior. Volk.
Po tem kar smo videli in slišali ni težko napovedati, da se bo ženski zbor Rdeča zvezda dobro obnesel in bo tako še obogatil našo pievsko ustvarjalnost. Dirigentka je s svojim strokovnim in iskrenim, obenem pa tudi duhovitim pristopom že prevzela svoje pievke, ki kažejo neverjeten elan, voljo in navdušenost. »Komaj sem čakala na ta trenutek,« pravi Ivica, gospa Sonja pristavlja: »Zbor nas prijateljsko druži in z veseljem prihajamo na vaje.«
Kaj pa družine in otroci?
»To ni noben problem, če si prepričana v to kar delaš« sta v isti sapi pristavili Nadja in Norma. Torej več kot obetavno izhodišče za uspešno uresničenje zastavljenega programa.
SSG DANES PRI DOMJU Z »MALIM PRINCEM«
Slovensko stalno gledališče vabi ponovno v svojo sredo. Vabilo pa je tokrat namenjeno predvsem najmlajšim gledalcem, osnovnošolskim otrokom in tistim, ki še obiskujejo otroške vrtce, pa tudi, in zakaj ne, vsem tistim odraslim, ki jim še uspe gledati na
svet z otroškimi očmi. Delo namreč, ki ga bo drevi ob 18. uri v Domu Anton Ukmar - Miro pri Domju, u-prizorilo Slovensko stalno gledališče je znano in najbolj prisrčno delo francoskega avtorja Àntoina de Saint-Exupéryja »Mali princ«. Pravljica, ki pripoveduje o malem princu, ki pride na zemljo s svojega daljnega plane-toida, da bi ljudem odprl oči v lepoto okrog njih, ki je ne vidijo* ker jih slepijo strasti in napake. Kajti na svet je treba gledati s srcem, bistveno je namreč nevidno za oči.
Ta misel o »gledanju s srcem«, o človeški ljubezni, je poglavitno sporočilo pravljice in tudi dramatizacije, ki jo je za tržaško uprizoritev »Malega princa« pripravil režiser Mario Uršič. Z njim so sodelovali kostumografka Marija Vidau, Miroslav Košuta, ki je napisal pesmi in Stojan Colja, ki je zanje izbral melodijo. Nastopajo pa igralci Stojan Colja, Alda Sosič in Alojz Milič.
Toda, ali ne slišite mili glas, blag, vabljiv otroški glas, kot bi ne bil s tega sveta: »Pozor, pozor! Kličem iz vesoljske ladje Vesoljna ljubezen, moje ime je Mali princ, rad bi vas obiskal in spoznal, rad bi, da bi se razumeli. . .«
Ostre reakcije sindikalnih, političnih in upravnih sil na nezaslišano napoved množičnega odpusta pri Aquili
Vest o množičnem odpustu delavcev žaveljske rafinerije Aquila - Total je po pričakovanju zbudila ogorčene reakcije ne samo v sindikalnih, temveč tudi v upravnopolitičnih in gospodarskih krogih v Trstu in v deželi.
O sklepih pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, ki bo skupaj s tovarniškim svetom rafinerije Aquila sprožila odločno sindikalno akcijo, smo poročali že včeraj, ogorčene izjave pa so takoj po nezaslišani vesti posredovali tudi deželni odborniki za industrijo Francascutto, za finance Rinaldi in za bilanco Carbone. Odločni protestni noti sta tisku nemudoma dostavili tudi {»krajinski federaciji KPI in PSI, medtem ko je poslanec Cuf-faro včeraj že uradno posegel pri ministru za industrijo Altissimu, skupaj z drugimi parlamentarci pa je naslovil tudi telegram na podtajnika pri predsedstvu vlade Amata, v katerem zahtevajo takojšnje posredovanje vlade za preprečitev odpustov in nujni sestanek za dokončno rešitev problema.
Včeraj se je znova sestalo pokrajinsko tajništvo CGIL, ki je označilo za arogantno enostransko potezo družbe
Total, uresničeno prav v trenutku, ko krajevni gospodarski položaj pesti težak problem Tržaškega Lloyda in izzivalno obnašanje finančne družbe Finmare. Nujno je zato — pravijo pri CGIL — uveljaviti sposobnost in težo dežele FJK v odnosih z vlado in z javnimi ter zasebinimi podjetniki, da bi dokončno opredelili sanacijo in razvoj proizvodne strukture v pokrajini. V ta namen pa se bo moral sindikat soočiti s pohtičnimi silami in krajevnimi upravami, pri čemer pa žal krajevne upravne razmere ne obetajo nič konstruktivnega.
Tržaški občinski odbor in pokrajinska uprava sta s svoje strani s tiskovnima sporočiloma izrazila solidarnost skoraj 500 delavcem, ki so prejeli obvestila o odpustu z dela, podžupan Trauner pa je osebno posegel pri svojem strankarskem kolegu, ministru za industrijo Altissimu. Minister je o zadevi posredoval izjavo, v kateri je izrazil svojo zagrenjenost in presenečenje ter obljubil, da bo pri francoski petrolejski družbi posegel za preklic odpustov. Njen korak je ostro obsodil tudi predsednik pokrajine Marchio, ki je še enkrat poudaril nujnost enotne akcije vseh demoktratičnih in
ljudskih sil, namesto da se le-te spuščajo v brezplodni boj za oblastniške pozicije.
Obvestilo
devinsko - nabrežinske občine
Občina Devin - Nabrežina sporoča, da bo v ponedeljek, 7. aprila, zaradi okvare na šolabusu s 57 prostori, za-
časno prekinjen prevoz otrok, ki obiskujejo sledeče šole: osnovna šola in vrtec Šempolaj, iz Nabrežine Postaja do osnovne šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikam v Nabrežini, osnovna šola Slivno, otroški vrtec v Sesljanu, otroški vrtec in osnovna šola v Mavhinjah ter Cerovljah, o-snovna šola z italijanskim in slovenskim učnim jezikom v Sesljanu, osnovna šola in otroški vrtec v Ribiškem naselju ter samo odhod iz vrtca z ita-Ujanskim in slovenskim učnim jezikom v Devinu.
V Boljuncu danes »Stara hiša št. 3« z mladinsko skupino KD Vodnik
»Stara hiša št. 3« je naslov pravljici, ki jo bodo ob glasbi in plesom podale mlade članice KD Valentin Vodnik, ki obiskujejo tečaj sodobnega izraznega plesa pod vodstvom plesalke, koreografinje in plesne pedagoginje iz Ljubljane Jasne Knez.
Prireditev bo danes ob 18.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabimo vse vaščane, da si to predstavo ogledajo, saj bo lepo doživetje za vse, ki ljubijo ples, njegovo izrazno moč in ustvarjalnost, ki si želijo novih načinov podajanja raznih tekstov, v tem primeru pravljice in ki bodo lahko sledili temu, kar se lahko tudi s pomočjo izraznega plesa pove in prikaže.
Potrjeno tajništvo SSk v Nabrežini
V petek se je širši odbor devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti sestal na svoji prvi seji po sekcij-skem kongresu. Glavna točka na dnevnem redu je bila obnovitev ožjega vodstva. Udeleženci so potrdih dosedanje tajništvo, s čimer so mu hoteli izraziti tudi priznanje za uspešno delo v preteklem mandatu. Za tajnika je bil potrjen Ivan Brecelj, za organizacijskega tajnika Mario Kralj, za blagajničarko Marinka Terčon - Brezigar, ostali člani tajništva pa so Bojan Brezigar, Martin Brecelj, Drago Legiša, Jože Škerk, Antek Terčon in Orlando Žbogar. Na seji je bil govor tudi o političnem položaju v občini, predvsem pa o pripravah na skorajšnji pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, na katerem bo sodelovalo osem delegatov iz devinsko - nabrežinske občine.
Pričetek sezone križarjenja
S prihodom sovjetske ladje Lev Tolstoj na pomorsko postajo se je včeraj začela sezona križarjenja. Do novembra bo v Trst priplulo dvajset potniških ladij, ki bodo v naše mesto pripeljale preko 10 tisoč, v glavnem nemških, turistov Skoraj vse ladje bodo plule pod sovjetsko zastavo, najeli pa so jih nemški turistični operaterji.
Vino s metanolom tudi v našem mestu
Karabinjerji so včeraj zaplenili večjo količino zastrupljenega vina
še včeraj smo na teh straneh poročali, da je tudi na Tržaškem odjeknila afera o zastrupljenih piemontskih vinih, vendar da gre prav znameniti barbera pri nas bolj malo v prodajo. Vse kaže, da se je stvar takorekoč čez noč spremenila. V našem mestu so karabinjerji zaplenili včeraj, po nalogu pretorja De Nicola, večjo količino steklenic vina vrste grignolino, nebbiolo, barbera, rujada, barolo in roccabella del Piemonte, ki jih je ustekleničilo podjetje SBL PDV iz Roddija v pokrajini Cuneo. V osumljenih steklenicah, na katere so opozorili zasebni kupci sami, je bila večja doza metanola, vsekakor veliko več, kot to dopušča zakon. Izvedelo se je tudi, da so zasebniki kupili vino po korespondenci, potem ko so ponudbo videli na ekranu zasebne televizijske postaje »Telepadova«, ki jo je oddajala v okviru oddaje »Gran Bazar« vsako nedeljo zjutraj. Spet drugi so vino kupili s kuponi, ki jih nekatere vinske zadruge sistematično pošiljajo po pošti in katerim večkrat nasedemo zlasti zaradi ugodne cene. Karabinjerji vabijo vse, ki bi imeli doma tako vino, naj ga ne pijejo, osumljene steklenice pa izročijo na hajbližji karabinjerski postaji.
Tržaška zdravstvena enota in prav tako vse KZE iz dežele so se na ta račun že organizirale, in sistematično analizirajo vse pošiljke piemontskih vin, ki sé ta čas dobijo na našem trgu. Obenem pa obveščajo, da je v Ulici Lamarmora na razpolago poseben urad, kjer brezplačno opravijo analize vin, ki se kupcu zdijo sumljive, zato vabijo vse prebivalce, da se v primeru potrebe ali dvoma, obrnejo na razpoložljivo osebje.
Kar se tiče prodajalcev in lastnikov lokalov pa lahko
rečemo, da so se doslej izkazah precej razpoloženi za sodelovanje z oblastmi in poverjenimi osebami, saj je marsikateri samovoljno zaprosil za analizo vin s sumljivimi etiketami. Specializirano osebje KZE je tako v preteklih dneh pregledalo 150 primerov piemontske črnine, od teh pa jih je kar 108 namenilo natančnejšim analizam. Na vsedržavni ravni pa je ministrstvo za zdravstvo odredilo zaplembo' vseh pošiljk vin, ki so naprodaj po nenavadno nizki ceni.
Po vsem tem pa se samo po sebi vsiljuje vprašanje, čemu dodajajo vinu metilni alkohol, se pravi smrtno nevarno strupeno snov. O tem smo se telefonsko pogovorili z vinogradnikom Zoranom Parovelom. Povedal nam je, da metilni alkohol dodajajo vinu zlasti zato, da bi povišali stopnjo alkohola v njem. V Piemontu je manj sonca in toplih dni kot v naših krajih, zato tudi grozdje ne more dovolj zoreti. Presenetljivo pa je, da so lansko leto industrijci zahtevah in dosegli od države, da metilnemu alkoholu, ki so ga uporabljali predvsem v industriji in farmacevtiki, krepko znižajo ceno, oziroma, davek na uporabo. To so dejansko tudi naredili in danes se metilni alkohol kupi za borih 400 lir liter, kal obenem pomeni desetkrat manj kot prej. Od tu naprej pa postanejo stvari same po sebi jasne. Etilni alkohol, se pravi vinski cvet, ki je »užiten«, stane danes 4.000 lir... Vprašljivi so sicer kriteriji, po katerih »kompetentni« državni organi vrtijo in obračajo koristi določenih kategorij. V vrtincu teh sumljivih koristi pa je ta čas 16 človeških življenj, velikanska denarna škoda in nenazadnje tudi ugled neke delavske kategorije.
Za nekaj desettisočakov so pretepali starke
Tolpa tatov za rešetkami
Od leve zgoraj Ordura, Venzo, De-vincenzi in Barbaria
Nekateri tatovi izvajajo svoje rentabilno in nepošteno »delo« z določenim stilom. Da pa vsi le niso Lupini, zgovorno kaže kurikulum štirih zmikavtov, ki so jim te dni tržaški karabinjerji nadeh lisice. Tatinski stil Mariana Odure (20 let), Paola Venza (32 let), Fabia Barbarie (20 let) in Roberta Devincenzija (18 let) je bil res pod vsako kritiko, če sodimo po tatvinah, ki so jih od začetka leta izvedb v Trstu. 50-letne-mu Aldu Praslu so npr. vdrli v stanovanje in mu izmaknih dokumente ter 40.000 lir, za borih 30.000 Mr so celo preteph dVe osebi, od katerih je bila ena »nevarna« 71-letna starka, da ne govorimo o »pustolovski« kraji torbice 68-letne Luciane Marcohni.
Za, reci in piši, 15.000 lir se je morala Marcolinijeva zdraviti 5 dni.
Sicer pa je tolpa tatov, h kateri moramo prišteti še 45-letno Ado Barberio in dva mladoletnika, največ zaslužila z vdiranjem v zasebna stanovanja ostarehh oseb. 72-letni Lidji Stefani so izmaknih 5 milijonov lir, 65-letni Giovanni Škrinjar pa so pokradli denar in zlatnino' v vrednosti kar 40 milijonov hr.
Ti nekoliko okorni tatovi pa so vsekakor najraje šegah po tuji zlatnini. Ure, zapestnice in zlate verižice so potem prodajali v Milanu. Vse do skupne akcije tržaških karabinjerjev in milanskih kolegov, ki so že nekaj časa pazljivo sledih tatinskim podvigom tolpe. Tako so 2. aprila v Trstu aretirali Mariana Odura, nato so v Milanu nadeh lisice »prekupčevalcema« Devincenziju in Barbarii, nakar so obiskali še dom Paola Venza, kjer so tatovi branih dober del izmaknjenih predmetov.
Mrtva in sama celih osem dni
Sosedje, ki že več dni niso videh 77-letne Aldine Domio Zuiz, ki je živela v prvem nadstropju na Trgu Foraggi 1, so se včeraj odločih, da sprožijo a-larm. Pokhcali so pohcijo, ki je trkala na vrata, ker pa ni hotelo biti odgovora, so poklicali še gasilce. Le-ti so vdrli v stanovanje, kjer je ležala mrtva ženica. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je umrla že pred tednom dni, točne vzroke smrti pa bo ugotovila obdukcija.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ »Ž. Zois« z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki po naslednjem razporedu: v paviljonu B jutri, 7. t.m., ob 17. uri: 1. in 3. razred geometrov, ob 18.30: 2., 4. in 5. razred geometrov; na zavodu v sredo, 9. t.m., ob 17. uri: 3.a in 3.b razred, ob 18.30: 4.a, 4.b, 5.a in 5.b; v četrtek, 10. t.m., ob 17. uri: La, 2.b in l.c, ob 18.30: 2.a, l.b in 2.c.
GLASBENA
Mii MATICA miHiiii trst
Ulica sv. Frančiška
Na ogldd so likovna dela domačih in tujih umetnikov
SLIKE, SKULPTURE, VELIKA IZBIRA GRAFIČNIH DEL
Izšla je
Biblija
z ilustracijami Gustava Doreja
Dobite jo v
Tržaški knjigarni
TRST — Uhca sv. Frančiška 20 Telefon 732-487
3 leta so minila, odkar si nas zapustil
Peter
V naših srcih bpš vedno živ.
Z žalostjo se te spominjajo mama, papa, Vasilij, Sandy in vsi, ki so te imeli radi.
Barkovlje, Prosek, Beograd, 6. aprila 1986
4. 4. 1984	4. 4. 1986
Minih sta dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Silvijo Ferluga
Z ljubeznijo se ga spominjajo
SVOJCI
Piščanci, 6. aprila 1986
6. 4. 1983	6. 4. 1986
Ob 3. obletnici smrti
Petra Michelija
se ga spominja
Aristide z družino.
■	Nenadoma nas je zapustil
J	naš dragi mož, oče, nono in
1	brat
Josip Legiša
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 13. uri iz nabrežinske kapele v mavhinjsko cerkev.
*_
Žalujoči: žena Marija, sin Marjo, hčerka Anica z družino in drugo sorodstvo.
Cerovlje, Doberdob, 6. aprila 1986
ZAHVALA
Svojci
Benedikta Cerkveniča
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastih njegov spomin.
Trst, 6. aprila 1986
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k večnemu pokoju dragega
Viktorja Mlača
Posebna zahvala g. župniku, Gizeh Grgič za pomoč, ki nam jo je nudila, ter vsem darovalcem cvetja in vencev.
Družina
Bazovica, 6. aprila 1986
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega dragega
Edoarda Scheimerja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastih njegov spomin.
SVOJCI
Barkovlje, 6. aprila 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremih k večnemu počitku našo drago mamo, nono in pranono
Marijo Razom vd. Grahonja
Posebna zahvala msgr. Marjanu Živcu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastih njen spomin.
SVOJCI
Gročana, Boršt, 6. aprila 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Luciana Barazuttija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastih njegov spomin.
Žalujoči svojci
Podlonjer, Domjo, 6. aprila 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastih spomin naše drage
Gizele Bani (Zelke)
SVOJCI
Bani, 6. aprila 1986
mm 6 □ tržaški dnevnik
SLOVENSKO ■STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
ANTOINE DE SAINT-EXUPÈRY MARIO URŠIČ
MALI PRINC
(Pravljica)
Režija: MARIO URŠIČ
PREMIERA
danes, 6. aprila, ob 18. uri v Domu A. Ukmar-Miro pri Domju
KD V. VODNIK Mladinska skupina
Stara hiša št. 3
Pravljica v glasbi in plesu Ples in gib: Jasna Knez Glasbena oprema: Bor Turel Likovna oprema: Ester Kočevar Režija: Nerina Švab
Danes, 6. t. m., ob 18.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
gledališča
SSG
SSG v Trstu gostuje od jutri, 7. t. m., do nedelje, 13. t. m., v Mariboru s Co-wardovo komedijo Hudomušna prikazen".
VERDI
Danes, 6. t. m., ob 16. uri tretja predstava (red G) opere "Un ballo in maschera" G. Verdija. Dirigent R. Giovaninetti, režija C. Maestrini. V sredo ob 20. uri četrta predstava za red F/E.
ROSSETTI
Danes, 6. t. m., ob 16. uri bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 30 minut. Jutri zaprto zaradi počitka. V torek ponovitev Brechtovega "Baala".
TEATRO CRISTALLO
Danes, 6. aprila, ob 16.30 bo gledališka skupina "Gruppo della Rocca" predstavila Brechtovo delo "Švejk". Zadnja pred-
stava.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Target - scuola omicidi, dram., ZDA 1985, 117'; r. Arthur Perni; i. Gene Hackman, Matt Dil-lon.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.00 Antarctica, dram., Jap. 1984, 120'; r. Koreyoshi Ku-rahara; i. Ken Kakakura, Eiyi Okada.
FENICE - 16.30, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; i. Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Spie come noi, kom., ZDA 1985, 102'; r. John Lan-dis; i. Chevy Chase, Dan Aykroyd.
NAZIONALE I - 15.20, 22.00 Unico indizio la luna piena,fant., ZDA 1985, 100'; r. Daniel Attias; Gary Busey, Everett McGill.
MIGNON - 16.00, 22.00 Taron e la pentola magica, ris., ZDA 1985, 80'; r. Ted Barman, Richard Rich.
EDEN - 15.20, 22.00 II finocchio erotico-in Donne inquiete, porn.D □
CAPITOL - 15.30, 22.00 Commando, dram., ZDA 1985, 88'; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dawn.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Tutto in una notte, kom., ZDA 1985, 115'; r. John Landis; i. Jeff Goldblum, Irene Papas.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Cingere Fred, kom., It.1985, 130’; r. FedericoFel-lini; i. Marcello Mastroianni, Giulietta-Masina.
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
VITTORIO VENETO - 15.30, 22.00 La signora della notte, er., It. 1985, 95'; r. Piero Schivazappa; i. Serena Grandi. □□
NAZIONALE III - 15.40, 22.00 Sesso allo specchio, pom. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Toccami al mattino, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKA
KULTURNO-G OSPOD ARSK A ZVEZA
prireja
Letovanje za otroke
na TATRAH, v TOLMINU in v PUNTIŽELI pri PULJU
Vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu in Gorici.
čestitke
Jutri, 7. t. m., praznuje rojstni dan IVANKA, 8. t. m., pa teta ROZINA iz Celja. Obema kličemo še na mnoga leta, polna zdravja in veselega razpoloženja hčere oz. nečakinje, vnukinja in nečak oz. pravnuk.
SLOVENSKO STALNO, „ GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Gostovanje
MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Mark Medoff
Otroci manjšega boga
Režija: Gregor Tozon
V	soboto, 12. aprila, ob 20.30
V	nedeljo, 13. aprila, ob 16.00 uri IZVEN ABONMAJA
Prodaja vstopnic od četrtka, 10 t. m., dalje od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265)
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi 8. t. m. ob 20.30 na
Torkov večer z Dušanom Štularjem, nestorjem tržaških pianistov
Sodelujejo: prof. PAVLE MERKÙ muzikolog: DUŠAN MIHALEK pianist: ALJOŠA STARC
Združenje
»Insieme a Opicina — Skupaj na Opčinah«
VABI
vse ekonomske operaterje, ki imajo svojo aktivnost na Opčinah na
USTANOVNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, 7. aprila, ob 19.30 v prostorih gostilne »Veto« v Proseški ul. 35 na Opčinah
vabi na predavanje univerzitetnega profesorja Jožeta Pirjevca
V DIPLOMATSKIH ARHIVIH LONDONA in WASHINGTONA
ki bo v društvenih prostorih v sredo, 9. aprila ob 20.30.
Vstop prost.
TEDEN
Češkoslovaškega
filma
Od 18. do 23. aprila v kinodvorani ARISTON
GLASBENA
ililSÌHI MATICA
mili™ TRST
7. abonmajski koncert sezona 1985-86
V četrtek, 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Črtomir Šiškovič
violina
Igor Laško
klavir
J. S. Bach, Mozart, Kogoj, D volak
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Walter Lukan Dušan Nečak
KOROŠKI SLOVENCI 1945 - 1985
Četrtek, 10. aprila, ob 18. uri Trst - Trgovinska zbornica Ulica S. Nicolò 5
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1986
Podobe
srednjeevropske
stvarnosti
Knjižne izdaje ZTT Odsek za zgodovino Tržaška knjigarna
Magija ljudskega izročila
Po uvodnih mislih prof. Pavla Merkuja bosta spregovorila Mirko Ramovš in Julijan Strajnar.
V prostorih Odseka za zgodovino,' v četrtek, 10. aprila, ob 20. uri.
SKD TABOR
Openski glasbeni večeri
KONCERT
SLOVANSKIH
in
MADŽARSKIH
LJUDSKIH PLESOV
Izvajajo: Paolo Bozzi, Giancarlo Frison, - violini, Cristina Verità -viola, Livio Laurenti - Fabio Nie-der - tolkala, Carla Braitenberg -violončelo
V nedeljo, 13. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
razne prireditve
V Narodni in študijski knjižnici bo
do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
KD F. Venturini priredi gostovanje SSG s premiero otroške igre: Antoine De Saint—Exupèry — Mario Uršič "Mali princ" (izven abonmaja) danes, 6. aprila, ob 18. uri v centru A. Ukmar—Miro pri Domju. Režija: Mario Uršič. Vabljeni!
Mladinski odsek KD Kraški dom priredi VESELO PRIREDITEV, ki bo danes, 6. t. m., ob 20. uri v telovadnici v Repnu. Vabljeni!
KD V. Vodnik — mladinska skupina.
Danes, 6. t. m., ob 18.30 v gledališču F.Prešeren v Boljuncu: STARA HIŠA ST.3 — pravljica v glasbi in plesu.
SKD Primorec priredi KULTURNI VEČER v Ljudskem domu v Trebčah v četrtek, 10. t. m., ob 20. uri. Nastopila bosta mešani pevski zbor PRIMOREC—TABOR in dramska skupina SKD
l.	Gruden z veseloigro "KJE JE MEJA?" SKD Slavec obvešča, da bo danes, 6. t.
m.	, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ric-manjih ponovitev DOMAČEGA VEČERA. Nastopila bosta mešani pevski zbor . Slavec in dramska skupina z veseloigro "Damoklejev meč".
SKD TABOR - Openski glasbeni večeri. V nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT SLOVANSKIH IN MADŽARSKIH LJUDSKIH NAPEVOV v priredbi čeških (Patha), madžarskih (Bartok) in tržaških (Nieder) skladateljev. Izvajajo Paolo Bozzi, Giancarlo Frison - violini, Cristina Verità - viola, Livio Laurenti , Fabio Nieder - tolkala, Carla Braitenberg - violončelo. Vabljeni!
razna obvestila
V Peterlinovi dvorani - Donizettijeva ulica 3, - bo jutri, 7. aprila, svečana podelitev letošnje nagrade VSTAJENJE pesniku Francetu Papežu iz Buenos Airesa.
izleti
Sekcije VZPI-ANPI, KPI ter Zveza upokojencev CGIL iz Križa prirejajo 10. in lì. 5. avtobusni izlet v Bologno z ogledom rojstne hiše bratov Cervi in v Val Camonico, kjer bo shod garibaldinskih enot. Cena 90.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505).
Dolinska sekcija KPI prireja 20. aprila avtobusni izlet v Bistro pri Vrhniki, Idrijo in bolnico Franjo. Vpisovanje do 12. aprila od 18. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini.
Združenje Union Sv. Ivan-Podlonjer
priredi enodnevni izlet 13. aprila v Sesto - Moso - San Candido. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 (razen ob sobotah), tel. (040) 61011.
Zveza vojnih invalidov - Odbor in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 23., 24. in 25. maja izlet na Koroško in Štajersko. Vspovanje in informacije na sedežu Zveze, ul. Montecchi 6 (4. nadstropje), tel. 040/771952, vsak dan razen sobot med 9. in 12. uro.
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom
OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 6. aprila
BELA NEDELJA
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.39 — Dolžina dneva 13.03 — Luna vzide ob 4.50 in zatone ob 15.43.
Jutri, PONEDELJEK, 7. aprila
DARKO
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1011,7 mb, veter 8 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,1 stopinje
PLIMOVANJE DANES: Ob 3.16 najnižja -29 cm, ob 8.54 najvišja 31 cm, ob 15.01 najnižja - 48 cm, ob 21.30 najvišja 51 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: Ob 3.42 najnižja —38 cm, ob 9.29 najvišja 35 cm, ob ■15.30 najnižja —47 cm, ob 21.51 najvišja 53 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michele Giombi, Jan Foraus, Gabriele Deste, Sara Madalen, Michele Scabar, Nicole Fornasiero, Pierluigi Franchitto, Piernicola Bacci, Martina Vono.
UMRLI SO: 84-letna Giovanna Maria Giuricin, 65-letna Anna Steinbach, 69-letna Rosa Beccari, 89-letni Giuseppe Brescia, 85-letni Arturo Garigioli, 95-let-na Clelia Mohr, 94-letna Giuseppina Sacco, 90-letna Angela Barretta, 74-letni Giuseppe Muslin, 83-letna Rosa Jenisch, 75-letna Giuliana Negri, 74-letni Paolo Loeffler, 73—letni Nazario Verzier.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 6. aprila 1986 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul.Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35.
(od 13.00 do 16.00)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. aprila 1986
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.3o) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità d'Italia 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 — MILJE.
FERNETIČI (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità d'Italia 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
FERNETIČI (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
Fernetiči (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	48	84	66	42	65
CAGLIARI	20	21	18	38	24
FIRENCE	61	58	42	78	43
GENOVA	18	37	34	31	83
MILAN	18	3	69	71	59
NEAPELJ	87	73	15	4	58
PALERMO	37	86	87	18	83
RIM	69	63	74	41	57
TURIN	65	34	14	21	46
BENETKE	32	80	33	15	37
ENALOTTO
X 1 2	112 X 2 2 X 2 2
KVOTE:
12 — 40.021.000 lir 11 — 1.154.000 lir 10—	113.000 lir
OBVESTILO IZLETNIKOM V AMSTERDAM
Izletnike, ki so se prijavili za izlete na Holandsko 17. in 24. aprila ter 1. maja obveščamo, da lahko dvignejo programe pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20 med 9.00 in 12.30 ter med 18. in 19. uro.
Uredništvo
hidromasaža — solarium nega obraza in telesa
Estetika MARTA
Opčine - Proseška 2
Telefon: (040) 212164

Od 9. do 17. maja
križarjenje z m/l »Dalmacija«
iz Trsta za MALTO, TUNIS, CAGLIARI, PALERMO, NEAPELJ, CIVITA VECCHIO in GENOVO
Cena od 800.000 lir na osebo v dvoposteljnih kabinah
Informacije in rezervacije
UFFICIO CENTRALE VIAGGI	AURORA VIAGGI
P.zza Unità d'Italia 6	Ul. Milano 20
Tel. 62625	Tel.60261
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
32. REDNI OBČNI ZBOR
11. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr. DNEVNI RED:
—	Otvoritev občnega zbora
—	Izvolitev delovnega predsedstva
—	Izvolitev volilne komisije -— Poročila
—	Diskusija
—	Poročilo nadzornega odbora in
razrešnica staremu
—	Volitve novega odbora
Vabljeni
MLADINSKA SKUPINA Pinko Tomažič
prireja 23. in 24. maja 1986 skupno
z AUTO MOTO DRUŠTVOM »ZVEZDARA« iz Beograda
1. mednarodni rally prijateljstva Trst - Beograd
Vpis in vse potrebne informacije na sedežu skupine v Bazovici, Kosovelova 1, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 22. ure (tel. 224-446)
Pridruži se tudi ti!
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo. Jutri, 14. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel "I SOLISTI DI MONACO"
_________mali oglasi________________
PRODAM staro hišo nad Dolino (Sohor-je), 950 kv. m zemljišča, čudovit razgled. Tel. na št. 040/228338 od 20. do 21. ure.
PRODAM veliko in skoraj novo frezo. Telefonirati ob večernih urah na štev. 040/226309.
PRODAM prostor za stojnico in dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave na tržnici na Ponterošu. Tel. na št. 51670 ob urah obedov.
HIŠICO z vrtom, tudi staro kupim v Trstu ali bližnji okolici. Tel. (040) 414-542. OSMICO ima odprto v Nabrežini Dušan Radovič. Vabi na prigrizek in domačo kapljico.
PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju. Tel. na št. (040) 229-484. OSMICO ima odprto pri Piščancih Sergio Ferfolja.
DESIREE — nova trgovina v Ul. C. Battisti 14 — žensko in moško perilo. Lastnici Pierina in Bojana Furlan se priporočata za obisk.
PRODAM BMW 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju, edini lastnik, prevoženih 90.000 km. Tel. na štev. 040/211505 ob uri kosila in večerje.
PRODAM hišo (230 kv. m) z dvoriščem in kletjo (220 kv. m) v Ricmanjih št. 102. Tel. na št. 412542 po 20. uri.
V	RICMANJIH je Krašovec odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ZADNJA ODKRITJA japonske kozmetike za nego izredno suhe kože obraza in telesa so v prodaji tudi na Opčinah — parfumerija Kozmetika 90.
V	BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Pe-taros. Toči belo in črno vino.
V	DRAGI se je v ponedeljek, 31. marca, izgubil pes kocker rjave barve POKI. Najditelj naj telefonira na št. 271563.
OSMICO ima Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči teran in belo vino.
V	DOLINI je odprl osmico Pepi Sancin -Šarnek. Vabljeni na dobro kapljico obeh barv.
IŠČEM hišno pomočnico za nego starejše gospe na Proseku, 4-5 ur dnevno, eventuelno tudi za opravljanje lažjih hišnih del. Tel. na št. (040) 225-122 po 19. uri.
IMPORT-EXPORT išče mlado uradni-co/ka s prakso in znanjem slovenščine/srbohrvaščine in kompjuteriziranoga knjigovodstva. Tel. na št. (040) 64-222 - v torek, 8. t. m., - urnik trgovi-
SLOVENEC išče zemljišče na Krasu, v bližini Nabrežine in Križa za gradnjo, hiš. Tel. na št. 422-730.
PROFESORICA poučuje angleščino. Tel. na št. (003865) 24-217 - Nova Gorica.
SOBNO
RASTLINSTVO
CVETJE
DREVESA ZA VRT
IN
SADOVNJAK
HUMUS
DREVESNICA
(M€»r intinti
Nabrežina Postaja 10 Telefon: 040/200571
□ stran
10.00	Kmetijska oddaja
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: Sledovi časa
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	Nedeljska rubrika: TG 1'una
13.30	Dnevnik
13.55	Toto TV, igra s Paolom Valenti-jem in Mario Giovanne Elmi
14.00	Domenica in..., vodi Mino Damato
14.30	Športve vesti
15.40	Glasbena oddaja: Discoring
16.20	Športne vesti
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo A lige
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Ellis Island. La porta dell'America (r. Jerry London, i. Richard Burton, Faye Du-naway), (1. del)
21.50	Športna nedelja
23.05	Nočna glasba
23.55	Nočne vesti in vremenske raz-
10.00	Koncert, L. van Beethoven
11.00	Body Body, vodi Barbara Bou-chet
11.50	Film: II segreto delle piramidi (krim., ZDA 1935, r. Louis King, i. W. Oland, R. Cansino)
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
14.55	Film: Peccato (dram., ZDA 1949, r. K. Vidor, i. B. Davis, J. Cotten)
16.30	Dnevnik. Studio-Stadio, vmes-motociklizem in lahka atletika
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.40	Dnevnik - kratke vesti
18.50	Nanizanka: Le strade di San Francisco - I predoni della strada
19.50	Dnevnik
20.00	Športna rubrika
20.30	Alberto Sordi: Storia di un italiano
21.55	Informativna oddaja: Mixer
22.45	Dnevnik
22.55	Oddaja o medicini
23.25	Informativna oddaja
24.00	Nočni dnevnik
11.20	Glasbena oddaja: Kantavtorji
11.50	Glasbena oddaja: Discoslalom
12.50	Zabavni spored: Che gioia vivere (6. del)
13.45	Film: Che botte se incontri gli "Orsi" (kom., ZDA 1976, r. M. Ritchie, i. W. Matthau, T. O' Neal)
15.20	Neposredni športni prenosi
17.05	Monolog Jeana Cocteawa: Il mentitore
17.35	Film: Grazi e Curiazi (zgod., It. 1962, r. F. Baldi, i. F. Bettoja, A. Ladd)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne športne vesti
19.40	Glasbena oddaja: Rockline
20.30	Domenica gol
21.30	Informativna oddaja: Il bambino negli anni '90
22.05	Dnevnik
22.30	It. nog. prvenstvo A in B lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz club
8.50	Poročila
8.55	Otroška oddaja: Ziv Zav, vmes risanke Benji, Zaks in deček iz vesolja
9.45	Nadaljevanka: Merlin (9. del)
10.10	Nadaljevanka: Večni klic
11.30	Čez tri gore: Zbor Nova vas
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.20	Nadalj.: Nikola Tesla (5. del)
15.25	Film: Pogrešan (krim., VB 1955, r. G. Green, i. D. Farrar, D. Knight, J. Amali, A. Oliver)
16.55	Poročila
17.00	V nedeljo popoldne TV Koper
18.45	Risanka
19.00	Danes. Ko še ne boli
19.30	Dnevnik
19.45	Šport
19.53 Vreme
20.00	Nanizanka: Dosje (1. del)
21.35	Slovenci v zamejstvu (Reportaža o 2000-letnici nabrežinskih kamnolomov, ki jo je pripravil Igor Gruden z ekipo Ag. Alpe Adria)
22.00	Športni pregled
OO on PnrnriliT
14.15	Vaterpolo: Mornar - Poška
15.00	Nadaljevanka: Verdi (2.del - ponovitev)
16.30	Risanka: Pegaso Kid
16.55	Film: Sam (dram., r. T. Williams, i. V. Gii, L. Poors[
■ 18.30 Dokumentarec: Ščepec širnega sveta
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	Nadaljevanka: Sivi dom (3. del)
20.30	Dossier: Nenadna nevarnost (film o industrijski špijonaži)
21.35	Nanizanka: Tatort - Na kraju zločina
23.00	TV film: Čar nepredvidenega
23.30	Dogodki v svetu
Na RTV-LJ v nedeljo ob 17. uri bo Mitja Peršol v oddaji Nedeljsko popoldne predstavil tržaškega pisatelja Fulvia Tomizzo in Marka Kravosa ob izidu knjige Mladoporočenca z Ulice Rossetti.
iffl CANALE 5
8.50	Nanizanka: Alice
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Zdravniški nasveti
11.00	Programi prihodnjega tedna
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.20	Informativna oddaja: Punto 7
13.30	Buona domenica, vodi Maurizio Costanzo
14.30	Nanizanka: Orazio
15.00	V studiju
17.00	Informativna oddaja: Forum, vodi C. Spaak
17.30	V studiju
19.00	Nanizanka: Dalle 9 alle 5
20.30	Nanizanka: Peccati
23.30	Monitor, vodi Guglielmo Zucconi
0.30 Informativna oddaja: Punto 7
1.40	Nanizanka: Scerifo a New York
[ ^ RETEQUATTRO
J. Hibbs, i. A. Baxter, J. Chandler)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao
15.00	Nanizanka: I gemelli Edison
15.20	Nanizanka: Il principe delle stelle
16.15	Nanizanka: I ragazzi di Padre Murphy
17.05 Nanizanka: Huckle-berry Finn e i suoi amici
17.30	Nanizanka: Amici per la pelle
18.20	Nanizaka: Cassie and Company
19.15	Programi prihodnjega tedna
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Variete: W le donne
20.50 Nanizanka: Mash
23.20	Nanizanka: Masque-rade
0.10 Nanizanka: Ironside l.oo Nanizanka: Mod Squ-
14.00	Glasbena oddaja: Deejay Tele vision
16.00	Nanizanka: Tegmen
17.00	Nanizanka: La banda dei sette
18.00	Nanizanka: I ragazzi del computer
19.00	Risanka: Muppet ba-bies
20.30 Variete: Drive In
22.15 Film: Prendi i soldi e scappa (Kom., 1969, r. W. Alien, i. J. Margo-lin, W. Alien)
0.10 Nanizanka: Strike Force
1.50 Nanizanka: Cannon
22.30	Športna rubrika: Fuorigioco
23.30	Primo piano
24.00	Nanizanka: Brett Ma-verik
^ TELEFRIULI
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Film: Maschera (dram. 1933, r. R. Wallace, i. Ronald Coman)
10.40	Film: I pionieri dell'A-laska (vestern, 1955, r.
ITALIA 1
8.30 Otroški program: Bim Bum Barn 10.30 Košarka
12.00 Nanizanka: Manimal 12.45 Športna rubrika: Grand Prix
fgj TELEPADOVA
8.30 Skupaj v soboto
12.30	Rubrika: Trgovina in turizem
13.00	Rubrika
14.00	Dokumentarec
15.00	Film: La lunga fuga di Sara (dram., 1973, r. A. H. Miner, i. A. Franciosa, A. Baxter)
16.30	Nanizanka: Dr. John
17.30	Nanizanka: I giorni del furore
18.30	Risanke - Gli orsetti del cuore
19.00	Risanka: Hero Hight
19.30	Nsanizanka Zorro
20.00	Risanka: Sport Billy
20.30	Film: Tim (kom., r. M. Pate, i. M. Gibson, P. Laurie)
10.25	Dober dan Furlanija
10.30	Dokumentarec: Zelena dežela
11.00	Mercatino
13.30	Rubrika: Le circoscrizioni di Udine
14.30	Kviz: Giochi in famiglia
16.00	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
19.30	Športna oddaja
20.30	Film: Questa terra è la mia terra (dram., r. H. Ashby, i. D. Carradine, R. Rox)
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
0.30 Svetovne vesti
[	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Kratka poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik;10.30 Mladinski oder: Kdo je napravil Vidku srajčico? (Fran Levstik); 11.05 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Prva repriza: Izdaja v cesarskem generalštabu (Aleksander Marodič); 15.40 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 16.30 Športne novice, nato Lahka glasba; 18.30 Neposreden prenos 1. in 2. polčasa košarkarske tekme Sweda Pordenone Jadran, nato Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
13.00,	15.30, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila;
5.00	— 8.00 Jutranji spored; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Nedeljska matineja;
11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo;
12.05	Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce;
14.15	Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.40 Pojo amaterski zbori; 16.05 Humoreska tega tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra;
18.35	Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45
Glasbene razglednice; 20.00-22.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 22.50 Literarni nokturno; 00.05-4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis, objave; 9.30-17.00 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku;
15.30	Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Jutranja glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Dragi Luciano; f0.35 Prost vstop: Ženska doma in izven doma, Sol in poper, Dopisi;
10.55	Val na valu; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.30 Popoldanski spored: Glasbena oddaja, Popevka tedna, Kaj je novega?; 15.00 Športna oddaja; 18.00 Glasbene aktualnosti;
20.00-6.00 Nočni spored.
10.30	Nadaljevanka: Benedetta e company (l.del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik — kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra?, zabavni program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik — Tri minute
14.00	Halo... kdo igra?, zadnji poziv
14.15	Dokum.: Il mondo di Quark
15.00	Risanka: Kwicky Koala show
15.30	Šolska odd.: La 46. aerobrigata
16.00	Nanizanka: L amico Gipsy
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik — kratke vesti
17.05	TV film: L'ispettore Gadget
18.00	Informativna oddaja: Osmi dan
18.30	Italia sera, aktualnosti
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Attentato al papa
21.45	Dokumentarec: Proces o atentatu na papeža
22.45	Kviz: Mille e una star
23.00	Dnevnik. Posebna oddaja 00.05 Filmske novosti
00.15 Nočni dnevnik, Danes v parlamentu in Vreme
(Napovedani film Marnie bo na sporedu v prihodnjih dneh.)
11.55	Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C e da vedere
13.30	Nadaljevanka:	Capitol
14.30	Dnevnik — kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes Super - elektronske igre
15.15	Kviz: Paroliamo
16.00	Šolska odd.: Il telefono questo sconosciuto
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata
17.30	Dnevnik — kratke vesti
17.35	Aktualnosti: Danes in jutri
18.30	Dnevnik. Športne vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco - Illegalità in vendita
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik, Športne vesti
20.30	Inf. odd.: Di tasca nostra
21.25	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.25	Dokumentarec: Protestantizem
23.15	Informativna oddaja: Educazione allo sviluppo
23.45	Nočni dnevnik
23.55	Film: Ercole al centro della terra (zgod., It. 1961, r. Mario Bava, i. R. Park, C. Lee, L. Ruffo)
12.50	TV film: La singolare avventura di Francesco Maria (r. Enzo Mu-zii)
14.45	Tečaj ruskega jezika
14.15	Tečaj francoskega jezika
14.45	Koncert dua F. Culli in E. Cavallo, skladbe Schumanna, Diet-richa, Brahmsa in Straussa)
15.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.10	Glasbena oddaja: L' orecchioc-chio
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti
20.05	Informativna oddaja: Immagmi per la scuola
20.30	Glasbena oddaja: Disco inverno '86 (prvi del)
21.30	Dnevnik
21.40	Dokumentarec: La macchina del tempo
22.20	Ponedeljkov proces
23.25	Dnevnik
Na Radiu Trst A bo v ponedeljek ob 15. uri prva od 13 glasbenih pravljic, ki jih je napisal Janez Bitenc in ki so primerne predvsem osnovnošolskim otrokom. Glasbene točke izvaja otroški zbor Vesela pomlad pod vodstvom Janeza Pohajača, pripoveduje Aleksij Pregare.
9.00	Zrcalo tedna
9.20 Puntarska pesem - (3. oddaja)
10.05	Mednarodna obzorja (ponovitev)
15.50 TV mozaik (ponovitev)
17.35 Poročila
17.40	Spored za otroke: Oblaki, sonce, dež in veter (l.del)
17.55	Naniz.: Lutkomendija (10. del)
18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije:
Tapan
18.45 Risanka
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Nadalj.: Vihre vojne (12. del)
21.00	Aktualno
21.40	Glasbeni večer: Ob stoletnici smrti Franza Liszta (Simfonična pesnitev Taso — izvaja filharmonija iz Budimpešte, dirigent Djansug Kahidzeja; klavirski koncert v izvedbi Dubravke Tomšič; Ljubezenski sen bo predstavila goriška pianistka Ingrid Silič, nastopali bodo še drugi mladi slovenski pianisti; za zaključek še baletna postavitev Ljubezenskega sna v zabavni priredbi z nastopom Voja Vidmarja in Mateje Rebolj)
22.30	Dnevnik
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.30	Medicinska oddaja: Zdravnik in pacient
16.00	Glasbena oddaja
16.30	Otroški program: risanka Pegaso Kid, Lutkovno gledališče
18.00	Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov (oddaja v živo)
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST - Odpusti delavcev rafinerije Aquila
GORICA - Predstavitev Vukovih pisem
TRŽIČ - Primorska poje Pregled športnega vikenda
19.30	TVD Stičišče 19.ÌB0 Vse knjige
20.30	Športni pregled
21.00	Film: Poslednje poletje (r. Robert Butler, i. Anthony Hopkins, Elisabeth Montgomery)
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Film: Poslednje poletje (2. del)
23.00	Dokumentarec: Mediteran
[ Jjf| CANALE 5
9.20	Nanizanki: Una famiglia americana in General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare, vodi Iva Zanicchi
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito, vodi Corrado
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.25	Nadalj.: La valle dei
pini
15.20	Nadaljevanka: Così gira il mondo
16.15	Nanizanka: Alice
16.45	Nanizanka: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Il mio amico Arnold
18.30	Kviz: C'est la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag
20.30	Nanizanka: I Robinson
21.00	Film: Mani di velluto (kom., It. 1980, r. Castellano & Pipolo, i. A. Celentano, E. Giorgi)
23.10	Športna oddaja
0.10 Première
00.40 Nanizanka: Sceriffo a New York
[(ST RETEQUATTRO
9.00	Nadaljevanka: Destini
9.40	Naniz.: Lucy Show
10.00	Film: Marito e moglie (kom., It. 1952, r. E. De
Filippo, i. E. De Filippo, T. De Filippo)
11.45	Magazine
12.15	Nanizanka:	Bravo
Dick
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.15	Nadaljevanke: Marina, Agua viva
15.50	Film: La campana del convento (dram., 1951, r. D. Sirk, i. C. Colbert, A. Douglas)
17.50	Nanizanke:	Lucy
Show, Ai confini della notte, I Ryan
19.30	Nadalj.: Febbre d'amore
20.30	Film:	L'innocente
(dram., 1976, R. L. Visconti, i. G. C. Giannini, L. Antonelli)
22.50	Filmske novosti
23.20	Nanizanke: Mash, Mai dire si, Ironside in Mod squad
[ ^ ITALIA 1_____________
8.30 Nanizanke: Gli eroi di ' Hogan, (8.55) Sanford and Son, (9.20) La casa nella prateria, (10.10) Wonder woman, (11.00) La donna bionica, (11.50) Quincy, (12.40) Agenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help - Tutto per denaro
14.15	Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole, dolce memole
20.30	Nanizanki: Magnum PI in (21.15) Simon & Simon
22.20	Rubrika: Controcorrente
23.05	Film: Anni di piombo (dram., ZRN 1981, r. M. Von Trotta, i. J. Lampe, B. Sukova)
1.10	Nanizanki: Cannon in
(2.00)	Gli invincibili
I	TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, (14.30) Innamorarsi in
(15.00)	Andrea Celeste
15.45	Risanke:	Golion,
(16.00)	Calvin, (16.30 Šuper Book, (17.00) Lamù, (17.30) Peline story, (18.00) Davil-man, (18.30) Gigi la trottola
19.00	Naniz.: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: La donna della domenica (krim., 1976, r. L. Comencini, i. M. Mastroianni, J. Bisset)
22.30	Nanizanki: Nero Wol-fe in (23.30) Missione impossibile
[ ^ TELEFRIULI
10.15	Mercatino
12.25 Dober dan Furlanija
12.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.30	Nogomet: Triestina -Palermo
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Rubrika: Realta industriale
19.00	Telefriulisera
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Nogomet: Verona -Udinese
22.30	Telefriuli notte
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Svetovne vesti_____
[	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
17.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.00	II caffè dello sport
19.30	Fatti e commenti
19.45	II caffè dello sport
23.15	II caffè dello sport
23.45	Fatti e commenti
23.55 II caffè dello sport
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	— 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30
-	13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo,
Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba;
14.10	Čas in prostor, nato Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: Glasbene pravljice; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; 17.10 Mi in glasba: Mozart Ensamble; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga; 19.20 Jutrišnji spored.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30
8.00	Jutranji spored; 8.05 Aktualni
problemi marksizma; 8.25 Ringaraja;
8.40	Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za ...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Pri zborih; 14.30-15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko-temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka;
20.00	Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonični orkester; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Zimzelene melodije; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Otvoritev, glasba za dobro jutro;
6.05	Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Radio Ljubljana;13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbene šole;
14.00	Novosti; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost;
11.00	Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani;
12.00-14.30 Glasba po željah; 12.03 Ulva - danes pri mizi; 13.45 Val na valu;
14.35	Glasbeni program; 15.00 Zdravo otroci; 15.45-18.30 Glasbena oddaja;
16.00	Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz ...; 17.45 Tenis;
18.10	The guitar club; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Nočni spored.
V Kulturnem domu so predstavili Ljubezenska pisma Stanka Vuka
Stanko Vuk se je v petek zvečer spet vrnil med svoje ljudi na Goriškem. Sprejeli so ga v Kulturnem domu s posebnimi občutki. Spomin nanj in na njegovo tragično življenjsko usodo je namreč še zelo živ med tistimi, ki so ga poznali in z njim sodelovali, prenesel pa se je tudi na mlajši rod.
Stanka niso pozabili v rodnem Mirnu, kjer živijo njegovi ožji sorodniki. Stanko se je vrnil na Goriško s knjigo Ljubezenska pisma, ki je izšla prav te dni pri Založništvu tržaškega tiska in ki so ga v petek zvečer v sodelovanju z založbo in Zvezo slovenskih kulturnih društev, predstavili javnosti.
Pravzaprav bi veljalo zapisati, da ni šlo toliko za predstavitev knjige, ampak za pogovor o Stanku, za odkrivanje določenega ozadja, določenih osebnosti, za pogovor o njegovem od-
nosu do sveta, do kulture, do ljubezni. Da, ljubezen je nadvse prevladujoča tema knjige, ki jo lahko povsem upravičeno označimo kot svojstven dokument tako imenovane epistolarne kulture. Knjiga namreč obsega dobro tretjino pisem, ki jih je Stanko pisal iz raznih italijanskih zaporov svoji ljubljeni ženi Dani, v obdobju od leta 1!M0 do 1944. Originali so seveda v ita-Ujanščini (razen enega), v jeziku, v katerem je Vuk ob točno odrejenih dneh in času, lahko pisal ženi. Pred kratkim so pisma izšla v originalni, italijanski izdaji (Scritture d’amore), prav sveža pa je slovenska izdaja z naslovom Ljubezenska pisma. Zanje sta si največ prizadevala Milko in Vida Matičetov, ki sta oskrbela izbor pisem in jih tudi prelila v slovenščino. Oba sta bila prisotna tudi na petkovi predstavitvi, poleg predstavni-
kov založbe (Marko Kravos) in Zveze kulturnih 'društev (Rudi Pavšič), Mirana Košute, avtorja eseja o Stanku Vuku in pisatelja Fulvia Tomizze, avtorja predgovora za italijansko izda jo, ki je tragično zgodbo o mladopo ročencih iz Ul. Rossetti posredoval tudi širši italijanski javnosti. Dve pismi, eno v slovenščini in eno v italijanščini, je prebrala Marinka Počkajeva.
Posebej zanimivo je bilo pričevanje Milka Matičetova, ki je sodeloval že tudi pri prvi knjižni izdaji Vukovih spisov (Zemlja na zahodu). Matičetov je razkril pravo podobo nekaterih o-seb, ki se v pismih omenjajo (slikar Malni(g), škof Fogar, msgr, Ivo Ju vančič) in stike, ki jih je z njimi imel pokojni Stanko.
Zanimiv esej o Vukovi Uterami zapuščini, s posebnim ozirom na pisma, je občinstvu prebral Miran Košuta. Kot zadnji je na predstavitvi spregovoril Fulvio Tomizza, ki ga na Gorico sicer vežejo zelo lepi spomini, saj je tu bival dve leti in v tem času doživel prvo srečanje s Slovenci in slo vensko kulturo. Tomizza je govoril predvsem o tem, kako je iz branja Vukovih pisem začutil neko posebno kulturno in človeško veličino in kako ga je tragična zgodba povsem pritegnila, da je nato začel misliti na pisanje knjige o Stanku in Dani, ki pa je obenem tudi zgodba trpljenja manjšinske skupnosti.
Ob koncu bi veljalo seveda zapisati še to, da je bila predstavitev Ljubezenskih pisem dogodek, kakršnega v Gorici že dolgo ni bilo. Že udeležba je bila tolikšna, da so prireditev morali prenesti iz male v veliko dvorano Kulturnega doma.
Razstava v socialnem središču
Skozi fotografski objektiv o arhitektonskih pregradah
Vsakodnevne težave prizadetih oseb so šele v zadnjih letih pritegnile pozornost širšega javnega mnenja, ki postaja nekoliko bolj občutljivo za to vrstna vprašanja. Del zasluge za to nosi tudi skupina DBA, delovna skupina, ki jo sestavljajo predvsem prizadete osebe v naši pokrajini in ki si že nekaj let prizadeva, da bi opozorila javno mnenje na problem t.i. arhitektonskih pregrad.
V tem okviru je skupina EBA priredila v javnem večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti v Gorici zanimivo fotografsko razstavo o arhitektonskih ovirah. Razstavo so odprli v petek, na ogled pa bo do 4. maja. Ob razstavi bo tudi prihodnji petek ob 20. uri okrogla miza na temo »Mesto brez pregrad«, na kateri bi morali sodelovati kar trije deželni odborniki, Adriano Bomben (javna dela), Mario Brancati (oskrba) in Gabriele Renzulli (zdravstvo).
Fotografska razstava, ki je vsak dan na ogled v centru, je pretresljiv prikaz težav, ki jih imajo telesno prizadete osebe, tiste, ki so priklenjene na voziček, pri vsakodnevnem premiku ali opravilu. Zdrav človek se tega ne zave, toda vsaka stopnica, pločnik, ozka vrata predstavljajo za prizadetega nepremostljivo oviro. Ovira je lahko tudi ozko grlo med zidom in drevesom, ki raste sredi pločnika, neprimerna telefonska govorilnica, mestni avtobus, vstop v katerega ni prilagojen za handikapirane.
Takih ovir je še in še, tako na odprtem prostoru kot v javnih in zasebnih poslopjih. Lahko pa bi jih odpravili, mnogo celo brez posebnih stro-
škov, v vsakem primeru pa brez dodatnih težav, kajti »koder hodi zdrav človek, ni rečeno, da lahko gre tudi voziček, gotovo pa lahko zdrav človek gre prav povsod, kamor gre tudi voziček«.
Krvodajalci danes v Doberdobu
Krvodajalci s celotnega tržiškega območja, delegacije krvodajalcev in sorodnih organizacij tako iz Italije kot iz Jugoslavije in številni ugledni gostje se bodo zbrali danes v Doberdobu na proslavi 30-letnice delovanja Združenja prostovoljnih krvodajalcev na Tržiškem in 15 let delovanja sekcije v Doberdobu.
Zborno mesto bo ob 8.45 pred Občino, odkoder bo šla povorka do cerkve in spomenika NOB, nato pa v župnijsko dvorano, kjer b,o ob 10. uri osrednja slovesnost. Ob govorih predstavnikov krvodajalskih združenj, pozdravih gostov in drugih uglednih osebnosti bo na sporedu tudi nagrajevanje krvodajalcev, ki so v zadnjem obdobju dosegli pomenljiva števila darovanj. Na prireditvi bosta tudi nastopila pevska zbora Jezero in Hrast ter mladinska godba na pihala Kras.
• Društvo »La Salute«, ki je pred kratkim nastalo v Ločniku in ki deluje na socioasistencialnem in zdravstvenem področju, obvešča, da je njegova abmulanta (v Ulici Bersagheri 5) odprta ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8.30 do 10.30, ob torkih in petkih od 7.30 do 10.30 in ob nedeljah od 9.30 do 10.30.
Južni šolski center se bo gradil
Tripani podal dokončno ostavko
Maurizio Tripani dokončno odstopa z mesta načelnika svetovalske skupine KD v goriškem občinskem svetu. Tako izhaja iz poročila za tisk, ki ga je včeraj posredovala krščanska demokracija v Gorici. Do stavke je prišlo pred tedni zaradi zelo ostrih raz hajanj med županom Scaranom in načelnikom svetovalske skupine KD.
Na seji vseh svetovalcev te stranke ob prisotnosti tajnika mestne sekcije KD Leardija in pokrajinskega tajnika Criscija ter župana Scarana, so skušali nesoglasja zgladiti in Tripanija zaprositi za umik svojega sklepa o odstopu. Kakor izhaja iz poročila za tisk, je bil sprejet celo dokument (šestnajst glasov za, eden proti, eden vzdržan), z izrazom največjega razumevanja za razloge, ki so botrovali odločitvi Tripanija, in tudi s pozivom, naj bi ostavko umaknil. Kljub pritiskom svetovalec Tripani ni spremenil svojega stališča.
Vprašanje zagotavljanja ustreznih prostorov za slovenske srednje šole v Gorici je na dnevnem redu že kar precej let. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da se je zadeva prav pred kratkim premaknila z mrtve tcčke in da so se pričeli pogovori med gori-ško občino in pokrajino. Vprašanje zadeva namreč obe ustanovi, zaradi različnih pristojnosti na šolskem področju. Že v jeseni je goriški občinski svet uvrstil vprašanje šolskih gradenj v srednjeročni razvojni načrt in temu vprašanju pripisal tudi prednost. V zelo kratkem roku pa bo o zadevi razpravljal občinski odbor v Gorici.
Po večletnem oklevanju glede take ali drugačne rešitve — odkup stavbe nekdanjega semenišča in njena preureditev za potrebe srednješolskih zavodov, oziroma gradnja novega večjega šolskega objekta — so se v pristojnih krogih, kot je slišati, odločili za
drugo možnost, medtem ko naj bi poslopje v Ul. Alviano kupila tržaška univerza.
Razlogov za novo gradnjo je več, med odločilnimi pa naj bi bil na prvem mestu prav ekonomski. Glede lokacije ne bi smelo biti težav. Novi šolski center naj bi zgradili v južnem delu Gorice, na zemljišču za nekdanjim pokrajinskim laboratorijem, na parceli, ki je v regulacijskem načrtu že precej let rezervirana za gradnjo šolskih poslopij.
Šolski center, kjer naj bi bilo dovolj prostorov za nižjo in vse višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, bi bil seveda opremljen tudi s telovadnico (po teh objektih je v Gorici še posebej občutiti potrebo) in drugimi po možnimi prostori. Prav gradnja, tako urejenega in opremljenega objekta (telovadnica) odpira možnosti pridobitve ustreznih kreditov tudi v okviru
določil letošnjega finančnega zakona Dokaz določene politične volje po razrešitvi vprašanja imamo, zdaj bo treba organizacijske napore vložiti za pripravo dokumentacije in seveda v pridobivanje potrebnih finančnih sredstev. Slišati je, da bi za realizacijo južnega šolskega centra rabili okrog devet milijard lir.
Jutri ni avtobusov za ladjedelnico
Medobčinski avtobusni konzorcij v Tržiču obvešča, da jutri, 7. t.m., odpade posebna avtobusna vožnja iz Sab-ličev oh 6.52 in Doberdoba ob 7.15 v tržiško ladjedelnico. Avtobusne vožnje ne bo zaradi stavkle, ki jo je oklicalo osebje konzorcija.
pismo uredništvu
Pred sodniki zaradi pretepa
Spošt. uredništvo!
Ker sem bila letos član komisije za usposobljenostni izpit za slovenščino, zgodovino in zemljepis na nižji srednji šoli tako v Trstu kot v Gorici, želim za bralce PD popravili netočne podatke, ki jih navaja Jože Pahor, glasnik Sindikata slovenske šole v Gorici, glede (ne)uspehov na omenjenih izpitih. Ni res namreč, da se je v Trstu priglasilo 5 kandidatov in da so vsi izdelali (100%). Priglasilo se jih je 11, izdelalo pa jih je 6. Vse
razmišljanje Jožeta Pahorja sloni torej na zgrešeni podlagi.
Pri ustnih izpitih je padel samo en kandidat in ta je bil (res!) iz Gorice. Vendar se sprašujem, zakaj ni Sindikat, ki zdaj dvomi v poštenost komisije, poslal kakega svojega člana poslušat, saj so izpiti javni! Tako bi se sam prepričal, na kakšnem nivoju je bil včasih pogovor.
Lep pozdrav
Vera Tuta Ban
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
* «
La Goriziana
S. R. L.
GORICA - UL. D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
Agromarket
GORICA
Ul. Favcttl S - litofoni (0481) 84741
ìoruMswi
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
POSEBNI ZIMSKI POPUSTI
Naìl kmetl|skl stroll so posebof primarni za dela na kratkih pol|lh.
Trije mladeniči, ki so se prejšnjo soboto ponoči pretepli v nekem javnem lokalu v Tržiču, so se morali te dni zagovarjati pred goriškimi sodniki. Vse tri je aretirala policija, ki je posegla, da bi jih ločila, pri tem pa je eden od trojice reagiral in ozmerjal ter nekajkrat udaril enega cd pohcajev.
25-letni Tiziano Fomasari iz Gradišča, 22-letni Paolo Zacchigna iz Tržiča in 21-letni Fabrizio Marchesan, prav tako iz Tržiča, so bili obtoženi pretepa, prva dva tudi povzročitve telesnih poškodb, sam Fomasari pa še želitve in nasilja nad javnim funkcionarjem.
Vsak je dal o dogodku svojo verzijo in skušal zanikati ah vsaj zmanjšati lastne odgovornosti. Tako sta Forna-sari in Zacchigna dejala, da je s pretepom pričel Marchesan, slednji — to verzijo so potrdile tudi nekatere priče — pa se je proglašal za žrtev napada. Med drugim mu je Fomasari celo po prihodu policije dal močno brco v obraz in mu povzročil poškodbe zaradi katerih bo okreval v 15 dneh.
Po zaslišanju mnogih prič so sodniki razvozlali zadevo in obsodili For-nasarija na 5 mesecev zapora, Zacchi-gno pa na dva meseca zapora in 50 tisoč lir globe. Za slednjega je kazen pogojna in brez vpnsa v kazenski list, Fornasariju pa so sodniki priznah iz-
pustitev na začasno prostost. Marchesana so povsem oprostili.
Skupščina KZE
Glavna skupščina goriške KZE se bo sestala v petek, 11. t.m., ob 17.30 v dvorani goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu razprava o načrtu preureditve javnega zdravstva na teritoriju. Skupščina se ho spet sestala 18. aprila.
Simpozij
zobozdravnikov
V Formentinijevem dvorcu v Šte-verjanu se je včeraj pričel strokovni simpozij zobozdravnikov o diagnostični in terapevtski uporabi nove kinezio-loške tehnike v zodobozdravstvu. Na otvoritvi študijskega srečanja, ki ga prireja pokrajinsko združenje zobozdravnikov in se Sa udeležujejo tudi kolegi iz drugih italijanskih dežel, so bili prisotni predstavniki krajevnih oblasti. Simpozij, ki ga vodi svetovno znani belgijski kineziolog Jean Pierre Meersseman, se bo danes dopoldne zaključil na sedežu Nova Salus v Ul. Cascino v Gorici.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, telefon 84879.
SKD HRAST — DOBERDOB vabi danes na tradicionalni
Praznik pomladi
Ob 19. uri ples z ansamblom LOJZETA FURLANA
Deloval bo dobro založen bife s pristnimi jedili na žaru in domačim vinom
V Gradišču koncert mladih violinistov
Danes ob 18.30 bo v dvorani Berga-mas v Gradišču nagrajevanje in zaključni koncert v okviru četrtega meddeželnega natečaja za mlade violiniste, ki ga prireja glasbeno in kulturno društvo v Fari, v sodelovanju z občinsko, pokrajinsko in deželno u-pravo ter s turistično ustanovo v Gradišču. Na natečaju je sodelovalo 35 mladih violinistov iz konservatorijev in glasbenih šol naše dežele, Slovenije in Koroške.
Najboljši bodo danes nastopili ob spremljavi klavirja in pa v orkestrski zasedbi pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta iz Trsta.
koncerti
V deželnem Avditoriju bo v četrtek, 10. aprila, nastopil komorni orkester akademskega teatra iz Castelfranca Veneta. Orkester vodi Agostino Ori-zio. Koncert je v priredbi kulturnega društva lipizer, na sporedu pa Do od 20.30.
kino
Gorica
VERDI 15.30-18.30-21.30 »Ran«, Aki-ro Kurosava - dobitnik oskarja 1986.
CORSO 15.15—22.00 »Yuppies« (I giovani di successo). M. Boldi, J. Calè.
VITTORIA 15.00—22.00 »Crazy for you« (Pazzo per te).
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 »9 settimane e mezzo«.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00 »Cremlini».
18.00—20.00 »Pajčevina smrti«.
DESKLE 19.30 »Dekliški internat«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ulica Calisto Cosulich 117, tel. 711315.
prispevki
Ob obletnici smrti Borisa Nanuta daruje sestra Romana 30.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
t
Po kratki bolezni je v šem-petrski bolnišnici včeraj umrla naša draga
Štefanija Škorjanc vd. Hlede
(stara 86 let)
Žalostno vest sporočajo sorodniki iz Števerjana. Števerjan, 6. aprila 1986.
V četrtek sedmi abonmajski koncert GM
Nastopata Črt Siškovič in Igor Laško
Črt šiškovič
Srečanje s Črtom šiškovičem je vedno razveseljiv dogodek v koncertnem abonmaju Glasbene matice. Mladi umetnik, ki se je najprej oblikoval v našem centralnem slovenskem glasbenem zavodu, je že vrsto let uveljavljen koncertant in njegovo ime je povezano z velikimi uspehi na koncertnih odrih doma in v tujini. V bližnji preteklosti je dosti nastopal kot vodja in solist s Komornim orkestrom iz Kolna po raznih evropskih državah (ZR Nemčija, Francija, Holandija, Belgija).
Tokrat se bo predstavil v duu z ruskim pianistom Igorjem Laskom, s katerim je imel nekaj uspešnih koncertnih nastopov.
Igor Laško, po rodu iz Leningrada, je že s 15 leti kot dijak specialne glasbene šole pri konservatoriju Rimski Korsakov postal laureat Bachovega konkurza z Leipzigu. Po briljantno dovršenem študiju na moskovskem konservatoriju P.I. Čajkovski je 1. 1974 postal solist leningrajske Filharmonije. Od 1. 1977 dalje deluje kot docent na fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu, obenem pa razvija bogato koncertno, dejavnost. Med drugimi naj omenimo njegov velik uspeh v pariški »Salle Caveau« z recitalom Bachovih skladb.
Mlada umetnika bosta v četrtek predstavila v Kulturnem domu koncertni spored del skladateljev J. S. Bacha, Mozarta, Kogoja in Dvoraka.
Iz bogate dediščine mojstrovin J. S. BACHA (1685 - 1750) je ohranjenih sedem sonat za violino in čembalo. Pri tem je značilno, da je čembalo v teh sonatah enakovreden koncertni partner — z izjemo krajše so-
nate, ki so jo odkrili šele 1. 1928 — in mu ni poverjena le vloga za izpeljavo generalnega basa kot je bilo to običajno v baročnih sonatah. Sicer pa je skladatelj enako obravnaval čembalo tudi v sonatah za flavto, za violo da gamba in v svojih koncertih za eden, dva, tri in štiri čembale.
Težko bi našli skladatelja, ki bi v tako kratkem življenju, kakor je bilo usojeno WOLFGANGU AMADEU-SU MOZARTU (1756 - 1791), ustvaril tolikšno množico del iz vseh področij glasbe. Pri tem pa je zanimivo, da ni Mozart ustvaril novih oblik in pravzaprav ni kazal poti v prihodnost. Skladatelj Busoni je o njem dejal... »On predstavlja zaključek in noben začetek. Svež je kakor mladenič in moder kakor starček — nikakor postaran in nikdar moderen a vedno življenjski...« Mozart je napisal 41 sonat in dve va-riacijski skladbi za violino in klavir. Kakor večina njegovih del, je tudi violinska glasba mojstrsko u-ravnovešena in kristalno čista. SONATA v G-duru KV 397 spada med najizrazitejša dela s tega področja. Značilna je zanjo neka dvojnost, ki se izraža v menjavi svetlih linij s skoraj depresivnim razpoloženjem. To izhaja tudi iz obeh tonovskih načinov G dur in g mol, ki se v tej so-
nati izmenjujeta.
SEDEM SKLADB ZA VIOLINO IN KLAVIR našega MARIJA KOGOJA (1895 - 1956) je bilo objavljenih kasneje od ostalih skladateljevih del. Datum nastanka teh skladb ni za nesljivo dognan, rokopis pa kaže na to, da so bolj pozna dela. Rokopis je pisan s svinčnikom in v teku let je zapis na mnogih mestih obledel kar je povzročilo nemalo težav notografu, ki se je po navodilih redaktorjev držal deloma originala, deloma prvega izpisa, ki ga je oskrbel skladateljev sin Marij.
Čeprav tudi v teh skladbah nesporno zaznamo Kogojevo veliko inven- j tivnost, se v njih sicer stalno a le skrito odkriva tista domiselnost, ki je tako velika odlika njegovega An-danta.
K najuspelejšim in najbolj popularnim delom velikega češkeea skladatelja ANTONINA DVORŽAKA (1841 -1904) sodita na komornem področju trio Dumky in godalni kvartet v F-duru. Veliko priljubljenost pa uživa tudi njegova SONATINA ZA VIOLINO IN KLAVIR. Skladatelj jo je napisal za časa svojega bivanja v New Yorku kjer mu je bilo 1. 1892 ponujeno vodstvo konservatorija in kjer je prišel v stik z ljudsko glasbo Indijancev in Črncev.
GOJMIR DEMŠAR
Zbirka
100 romanov
Cankarjeve založbe
100 ROMANOV V 135 KN|IGAH V TREH LETNIKIH
45 KNJIG v prvem letniku v 12 mesečnih obrokih po 45.000 lir.
V PREDNAROČILU DO 15. APRILA še 20% popusta, če odplačate celotni prvi letnik (540.000 lir).
100 NAGRAD: izžrebali bomo sto naročnikov, ki bodo zbirko naročili do 15. aprila: 3 naročniki bodo potovali v Frankfurt na knjižni sejem, 7 naročnikov bo potovalo po Jugoslaviji, 90 naročnikov dobi 50% popusta na prednaročniško ceno. Nagrade poklanja CANKARJEVA ZALOŽBA.
Vsi naročniki dobijo posebna darila.
Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487 %ilm.
Gostovanje MGL iz Ljubljane
Pravica do drugačnosti
Slovensko stalno gledališče v Trstu ponuja konec tedna ponovno zanimiv gledališki dogodek. V Kulturnem domu bo namreč gostovalo v soboto, 12., in nedeljo, 13. aprila. Mestno gledališče ljubljansko z delom ameriškega avtorja Marka Medojfa »Otroci manjšega boga«.
Delo sta tako gledališka kritika kot tudi publika izredno lepo sprejeli. »Otroci manjšega boga« so namreč v več pogledih izredno zanimiva igra. Avtor namreč uprizarja v njej problematiko gluhih in zato nemih ljudi, ki naj bi se enakopravno vključili v skupnost. Eden od pogojev pa je seveda ta, da se naučijo govoriti.
Ob socialnih in socioliških dimenzijah razpira Medoffova igra tudi vprašanje vsakršnega komuniciranja med ljudmi; z osrednjo zgodbo mlade, gluhoneme Sare, ki se noče učiti govoriti, ampak želi ostati, kakršna je, pa načenja problem drugačnosti. V ospredju pa je slej ko prej intimna zgodba gluhoneme Sare in njenega vzgojitelja in kasnejšega moža.
V vlogi Sare, govoreče le z gibi rok, obrazi izraza in telesno gibkostjo, ganljivo nastopa Jožica Avber. Slavko Cerjak pa je njen učitelj in mož.
»Otroke manjšega boga«, v prevodu Tite Simoniti, je režiral Gregor Tozon, pomembno surdopedagoško vodstvo pa je strokovno vodila Ljubica Podgoršek.
Dramski spored Radia TS A
Od 5. aprila do 3. maja vsako sobote ob 18- uri (ponovitev vsako nedeljo ob 14.40); Aleksander Marodič »NEVIDNA BOJIŠČA«. Sklop petih radijskih pripovedi na temo vohunstva med I. in H. svetovno vojno. Napol zabavne, napol resne zgodbe, ki jim zna popularni avtor vdahniti kanček pristne nostalgije po dobrih, starih časih. . .
NASLOVI POSAMEZNIH ZGODB:
V	soboto, 5. aprila: »IZDAJA V CESARSKEM GENERALŠTABU«.
V	soboto, 12. aprila: »OTOŽNA ROMANCA«.
V	soboto, 19. aprila: »TISOČ NA EN MAH. . .«.
V	soboto, 24. aprila: »MOJSTRI«.
V	soboto, 3. maja: »DVOJNI IZDAJALEC 'OREL’«.
Pred torkovim srečanjem v Slovenskem klubu ob glasbenikovi 85-letnici
V'
Nestor tržaških pianistov Dušan Stular
Če stopiš v prostore Glasbene matice v Trstu, ne moreš prezreti na steni nad imenitno, rezljano leseno klopjo ob vhodu v tajništvo orjaško povečanega posnetka godalnega orkestra tržaške Glasbene matice na strehi Narodnega doma. In če se količkaj zamišljeno zazreš v nevsakdanje kulisje, si ne moreš kaj, da ti misli v hipu ne prešine blazni prizor peklenskih zubljev, ki so kmalu za tistim zasikali z iste strehe, ko je Fabianijevo mojstrovino z ognjem in mečem razdejala nahujskana fašistična drhal.
Vihar za viharjem! Le koliko se jih je še odtlej zneslo nad tržaškimi Slovenci! Le kdo bi jih vse prevedril, kaj šele previharil! Za marsikom je razburkani čas zabrisal prenekatero sled.
In vendar se je po zaslugi prof. Pavleta Merkuja marsikateri obraz v upodobljeni družbi otel brezimnosti in pozabi. Žal pa še ne vsak; še je obličij in usod, ki se ne morejo izmotati iz pajčolana negotovosti.
Mednje smemo še vedno prištevati tudi lik pianista, skladatelja, dirigenta in glasbenega pedagoga Dušana Štularja; z omenjenega posnetka se nam njegovo nežno osemnajstletno lice rahlo, nekolikanj plaho smehlja iz ozadja levega krila.
Ne bi mogli trditi, da je spomin nanj povsem zbledel. Vito Levi, Gojmir Demšar, Vasilij Mirk ga v svojih spisih navajajo v isti vrsti z Visnovitzem, Guglielminettijem, Kostorisom, z Vrabcem, Maličem, Ruplom in drugimi, a to je tudi vse!
Pa se mi primeri — ni dolgo tega —, da me splet naključnih znanstev pripelje na sled za Dušanom štularjem. Mična sled — ni kaj — ka predrznosti, saj živi v Vojvodini — sklenili, ko spoznam, da je zdrav, čil in »neupokojen« na pragu 85. rojstnega dne! Natanko danes ga praznuje. Odkril sem torej nestorja tržaških pianistov!
Pri Slovenskem klubu smo — ne brez kančka predrznosti, saj živi v Vojvodini — sklenili da ga povabimo na torkov večer, da mu nazdravimo v družbi ožjih rojakov in v pogovoru z njim obudimo spomin na protislovni čas najhujših preizkušenj za primorske Slovence. Hvaležni smo mu, da je vabilo sprejel.
V ozračju oživljenega zanimanja za predvojno dogajanje med Slovenci pod Italijo ob nedavnih založniških in pisateljskih podvigih pa ne bo odveč, če širšemu krogu bralcev Primorskega dnevnika prikažemo življenjsko in umetniško pot Dušana Štularja, pa čeprav zaenkrat le na osnovi dostopnih časnikarskih in
publicističnih virov. Že tak skromen in nepopoln prikaz pa zgovorno opozarja na presenetljivo vrzel v našem vedenju o kulturni preteklosti tržaških Slovencev.
Umetnost je bila pri Štularjevih pravzaprav doma. Oče Avgust je bil pri Dramatičnem društvu v Trstu kostumograf in igralec, sicer pa tudi uspešen modni oblikovalec, saj je bil odlikovan v Bruslju in Parizu. Mati Zofka pa se je tržaškemu občinstvu prikupila kot »lahkono-ga, veselolična muza gledališke umetnosti« in kot izvrstna sopranistka v prepričljivih opernih in operetnih vlogah.
Doraščajoči Dušan je vojna leta prebil z materjo v Mariboru. Po razsulu cesarstva se je vrnil v rodni Trst. Opravil je maturo in se odločil za študij medicine v Bologni.
Kaj kmalu pa je v njem zmagalo že dolgo tleče nagnjenje h glasbi. Lotil se je vnetega urjenja pri klavirju in po enem letu prestal sprejemni izpit na tržaškem konservatoriju »G. Tartini«. V ožjo gručo najbolj nadarjenih učencev ga je vzel ugledni profesor Adolf Skolek, po rodu iz Prage. O njem velja povedati kaj več.
Pri šoli je bil od same ustanovitve leta 1903, v vojnih letih pa celo njen ravnatelj. Po vojni mu nova oblast, seve. ni mogla spregledati nem-škutarstva, ostal pa je uspešen in vpliven pedagog in se silno uveljavil tako s solističnimi
nastopi kot tudi s sodelovanjem pri triu Tartini ob violinistu Heubergerju in čelistu Fabbriju ter v paru z violinistom Thomsonom ter čelistom Popperjem. Sam se je bil šolal pri slavnem Lisztovem učencu Poljaku Leschetizkem. Že kot otrok je bil deležen izjemne časti, ko se je na tekmovanju za Lisztovo nagrado najbolje odrezal in igral vpričo velikega Madžara. Od mojstra je tedaj dobil v spomin reprodukcijo lastnega portreta v madžarski narodni noši, ki ga je bil leta 1940 ob pianistovem obisku na dunajskem dvoru izdelal Joseph Kriehuber; pod samo podobo pa je Liszt lastnoročno pripisal nekaj Byronovih stihov. Adolf Skolek je dragoceno podobo naposled poklonil svojemu najljubšemu gojencu Dušanu Štularju: še danes jo slednji ljubosumno hrani.
Klavirsko šolo je nadarjeni Dušan opravil v pičlih petih letih s tako prepričljivim in bliskovitim vzponom, da so mu na šoli še pred diplomo zaupali poučevanje. Ob Skolekovi smrti leta 1929 je od profesorja podedoval učilnico, na svečanem spominskem koncertu v pokojnikovo čast pa je ob sošolcu in kolegi Eugeniu Visnovitzu odigral Regerjevo Passacaglia in Fugo za dva klavirja, z istim ter z Edoardom Guglielminettijem pa še Bachov koncert v C-duru za tri klavirje in orkester.
Ob klavirju je Dušan Štular jel zgodaj obiskovati pouk kompozicije pri Antoniu Illersber-•gu. Sprva je njegova glasbena misel veljala izključno klavirju. Lastne skladbe bleščečega romantično impresionističnega značaja, povsem vpeljanih in dopadljivih oblik je uvrščal v sporede svojih uspešnih koncertnih nastopov doma in v tujini. Mednje sodijo: »Tempo di Minuetto« (založil ga je leta 1928 »Stabilimento musicale triestino G. Verdi«, tiskan pa je bil v Firencah), »Zlata dežela«, »Rapsodična pravljica«, »Nokturno za levo roko«, »Fantazija v c molu«, »24 preludijev«, »Nokturni», »Scherzo«, »Sonate«, »Listje v vetru«. Nekaj skladb je že tedaj posnel za zagrebški radio.
Od nekdaj je Dušana Štularja pritegoval ples. Sredi tridesetih let se je seznanil s tržaško plesalko Britto Schellander, eno redkih zastopnic srednjeevropske šole izraznega plesa na italijanskih tleh; izšolala se je bila pri sloviti Mary Wigman v Dresdenu in Leipzigu. Ujela sta se z Dušanom v izvirnem umetniškem snovanju in gojila ob sklenjenih glasbenih in plesnih tvorbah tudi iyiprovizacijske prijeme. Brit-tin ples je skratka Dušana prevzel in mu postal tudi vir skladateljskega navdiha. Tako so nastale ob že omenjenem »Listju v vetru« glasbe-
ni intermezzo »Po starem«, »Igra valov«, »Molitev«, »Čudežna ptica«, »Koreografska pesnitev«. S takimi komornimi nastopi sta žela vrsto uspehov v Trstu, po Italiji in na tujem, a največjega sta bržkone pož:ela avgusta leta 1936 na Olimpijskih igrah v Berlinu pri spremni Umetnostni Olimpiadi. V kategoriji posamičnih plesalcev se je Dritta Schellander izmed 20 tekmovalk uvrstila med najboljših šest in osvojila zlati olimpijski prstan. Kritika jo je navdušeno postavila v isto vrsto s slovito Palucco in plesno skupino Ije Ruskaje.
Kot klavirski spremljevalec ga se je Dušan štular posebej prikupil tudi sopranistki Toti dal Monte; rada si ga je izvolila ob pogostih tržaških gostovanjih.
Vtem je Dušan Štular jel širiti svoje skladateljsko obzorje: v drugo polovico tridesetih let sodijo zdaj že »Jazz simfonija«, suita »Pan« za štiri violončele (deležna je bila nagrada na tekmovanju v Neaplju), koncert za klavir in orkester z naslovom »Melodije in ritem«, ter otroški singspiel »Plava ptica«. Lotil se je tudi glasbene opreme igranih filmov.
Pri oblasteh je Dušan Štular veljal za nezanesljivega. Nekajkrat je doživel hišno preiskavo. Slednjič se. je leta 1939 odločil za umik v Jugoslavijo. Vojno vihro je tako prestal v Subotici. Po osvoboditvi mu je bil zaupan pouk na ženski gimnaziji ter na oficirski šoli. Leta 1940 je v Novem Sadu sodeloval pri ustanovitvi glasbene šole »Izidor Bajič« in ji sedem let ravnateljeva!. Naposled je pristopil k Srbskemu narodnemu gledališču kot klavirski spremljevalec in odtlej z izvirnim snovanjem glasbeno opremil kakih petdeset odrskih postavitev.
že v Subotici je vodil pevski zbor pri Zvezi sindikatov. V Novem Sadu pa je vrsto let vodil zbor »Svetozar Markovič«. Ukvarjal se je tudi z glasbe,-) kritiko.
Dela. se, kot kaže, Dušan Štular res ne otepa: še danes ga ima čez glavo, ko pri 85 letih poučuje italijanščino na vokalnem oddelku novosadske Umetniške akademije.
Združenje skladateljev A.P. Vojvodine je nedavno natisnilo zbirko njegovih otroških skladbic za klavir ter že omenjeno »Listje v vetru«. Muzikolog Dušan Mihalek pa je pravočasno poskrbel za posnetek avtorjeve izvedbe nekaterih skladb, ki se jim zapis ni ohranil. Nekaj tega bomo lahko pojutrišnjem slišali na torkovem večeru Slovenskega kluba bodisi s traku kot izpod spretnih avtorjevih prstov.
Toplo vabljeni!
RAVEL KODRIČ
Motociklizem: na italijanskem DP
Stoka ni imel sreče
Košarka: jugoslovansko prvenstvo
Po velikem slavju Cibona danes proti Crveni zvezdi
ZAGREB — Po četrtkovem slavju v Budimpešti, kjer je osvojila naslov evropskega pokala prvakov, bo zagrebška Cibona danes v Zagrebu i-grala tretjo četrtfinalno tekmo končnice jugoslovanskega prvenstva proti beograjski Crveni zvezdi.
V prvem srečanju v Zagrebu je Cibona zmagala s 124:107, v drugem pa je v Beogradu izgubila s 105:102. Za uvrstitev v polfinale je torej potrebno še tretje srečanje. »Cibosi« so seveda danes favoriti, vprašanje pa je, koliko bodo zbrani po proslavah v tem tednu. In prav na nezbranost nasprotnikov računa C. zvezda, da bi poskrbela za edinstveno presenečenje.
Trije polfinalisti pa so že znani. To so: splitska Jugoplastika, Zadar in beograjski Partizan. Zmagovalec v današnjem srečanju bo v polfinalu igral proti Partizanu.
MISANO ADRIATICO — Član Pri-motor kluba Danilo Štoka ni imel sreče na včerajšnjem motociklističnem tekmovanju v F-l (750 ccm), veljavnem za italijansko prvenstvo, saj je zaradi padca moral odstopiti že v 4. krogu, ko je bil na solidnem sedmem mestu. Na srečo pri padcu ni utrpel hujših poškodb, vozilo pa se je pri tem tako poškodovalo, da ga do danes, ko bo v F-l tudi preizkušnja za svetovno prvenstvo, ne morejo popraviti. Zgleda tudi, da je Štoka že na začetku dirke i-mel težave z vozilom zaradi slabega delovanja vplinjača.
V	F-l je bil včeraj najhitrejši Matteoni (bimota), ki je 72,408 km prevozil v 34’23”98 s poprečno hitrostjo 146,010. Drugi je bil Tardoz-zi (bimota), tretji pa Ballabio (ya-maha).
V	razredu 250 ccm se je uveljavil Wimmer (ZRN - yamaha) pred Ric-
cijem (It. - honda) in Bolle jem (Švi.-la parisienne), v razredu 125 ccm pa je zmagal Bianchi (It. - ELM/SEEL) pred Kneubiihlerjem (Švi. - LCR/ MBA) in'Cadaloro (It. - garelli).
SMUČARSKI SKOKI ZA EP
Ulaga najboljši
FELDBERG — Na včerajšnjem tekmovanju za evropski pokal v smučarskih skokih v Feldbergu v Zahodni Nemčiji je zmagal Jugoslovan Primož Ulaga, ki je v obeh serijah imel najdaljša skoka. Na drugo mesto se je uvrstil Gluhoš (ČSSR), tretji je bil Bauer (ZRN). Ostali Jugoslovani so takole pristali: 6. Matjaž Debelak, 12. Janez Debplak, 13. Miran Tep>eš in 14. Janez Štirn. V mladinski konkurenci se je uveljavil Janez Debelak. Na tekmovanju je nastopalo 56 skakalcev iz 10 držav.
Odbojka: na svetovnem prvenstvu B skupine
Italija premagala tudi Švedsko
ATENE — Na svetovnem moškem odbojkarskem prvenstvu skupine B je Italija izbojevala drugo zaporedno zmago. Potem ko so Bertoli in tovariši zlahka odpravili skromno Novo Zelandijo, je zmaga nad Švedsko s 3:1 (8:15, 15:7, 16:14, 15:9) toliko bolj pwmembna, feer ima sedaj Italija lep» priložnost, da osvoji najmanj drugo mesto v skupini B. Omeniti moramo, da so Švedi slavili na lanskem EP na Nizozemskem z Italijo s tesnim izidom 3:2. Danes se bo Italija pomerila s Kubo in ta tekma bo odločilna za osvojitev prvega mesta v skupini. Kubanci so odpravili Tunizijo s 3:0 (15:4, 15:1, 15:3).
V skuprini A pa je izredno močna Kanada p» pravem maratonskem boju odpravila Grčijo s 3:2 (15:10, 9:15, 12:15, 15:5, 16:14). Po tem uspjehu ima Kanada verjetno zagotovljeno prvo mesto v skupini in izredno dobro iz-
hodišče za pjolfinale. Prve tri reprezentance SP skupine B v Atenah bodo imele pravico nastopa na SP skupine A konec septembra in v začetku oktobra meseca v Parizu.
Zmanjšali kazen sodniku Bergamu
RIM — Disciplinski odbor italijanskih nogometnih sodnikov je sodniku Paolo Bergamu glede »afere Viola« zmanjšal kazen za štiri mesece. Bergamo je bil izključen do 8.9.1986, po včerajšnji odločitvi pa bo lahko zopet »delil pravdo« po 8.5.1986.
Rokomet: remi Cividina
RIM — V 22. kolu italijanske rokometne A lige je tržaški Cividin Ja-germeister igral neodločeno 26:26 proti Filomarketu Imola. Na lestvici imajo Tržačani 37 točk, Champion Scafati 35 in Gasser Spjeck 34.
TEK PO ULICAH VIGEVANA
Covi »Zlati čevelj«
VIGEVANO (PAVIA) — Italijanski atlet Alberto Cova je drugič osvojil tek po ulicah Vigevana za trofejo »Zlati čevelj«. Covi je le v prvih štirih krogih nudil odpjor Mei, nakar je bilo vse odločeno in najboljši italijanski dolgoprogaš je zanesljivo zmagal.
VRSTNI RED: 1. Cova 23T9”; 2. Mei 23’40”; 3. Capovani 23’44”; 4. Miccoli 23’47”; 5. Gozzano 23’48”.
Plavanje: Minervini prvi
na univerzitetnem prvenstvu
ZDA v Indianapolisu
INDIANAPOLIS — Italijan Gianni Minervini je osvojil prvo mesto na 100 jardov prsno (53”75) na univerzitetnem prvenstvu ZDA v Indianapolisu. Drugi je bil ameriški plavalec in bivši svetovni prvak John Moffet (53”90). Protagonista včerajšnjega dne v bazenu 25 jardov sta bila domačina Matt Biondi in Pablo Mora-les, ki Sta osvojila svoj drugi naslov. Biondi je na 200 jardov prosto zmagal z 1’33”85, Morales pa na 100 jardov m delfin s 46”37.
Nogomet: danes v 2. jugoslovanski ligi
Koprčani v goste po točko
ATLETIKA: pokrajinsko prvenstvo
Prodoren uspeh Bora Infordata
Na mladinskem pokrajinskem atletskem prvenstvu, ki se je začelo včeraj popoldne na Kolonji, je atletsko društvo Bor Infordata zabeležilo prodoren uspeh in osvojilo sedem prvih mest.
Najbolj prestižni sta bili zmagi Mitje Možine in Tanje Kalc v tekih na 100 metrov za naraščajnike, oziroma naraščajnice. Možina je progo pretekel v 11”5, Tanja Kalc pa v 13”. Ostale zmage so dosegli: Annalisa Baučar v metu diska (naraščajnice) 25,24 m, Dean Oberdan v metu diska (kadeti) 23,42 m, Iztok Pečar v metu kopja (kadeti) 26,42 m, Kristina Corva v teku na 60 m čez ovire (deklice) 12”6 in Martina Mosetti v metu kroglice 22,90 m.
Tekmovanje se bo nadaljevalo danes zjutraj ob 8.30.
V 22. kolu druge jugoslovanske nogometne lige bodo nogometaši Kopra, ki so v nedeljo doma visoko zmagali, danes gostovali v Bački Topoli, kjer bodo igrali proti moštvu AIK, ki ima enako število točk kot slovenski drugoligaš (17).
Pertičevi varovanci so se za današnje srečanje temeljito pripravili in upajo, da bodo osvojili točko. Tako AIK kot Koper sta namreč na spodnjem delu lestvice in se na vse kriplje borita pred izpadom. Točka bi seveda Koprčanom dobro zalegla,
DANAŠNJI SPORED: AIK - Koper; Novi Sad - Borac; Zadar - Šibenik; Proleter - Spartak; Famos - Leotar; Vrbas - Rudar; GOŠK Jug - Split; Jedinstvo (Bi) - Kikinda; Jedinstvo
(Br) - Iskra.
V 23. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo danes derbi v Sarajevu, kjer bo Željezničar gostil splitskega Hajduka. Dokaj zanimivo pa bo tudi v Vinkovcih, kjer bo domači Dinamo sprejel v goste vodilno C. zvezdo. Glede na to, da bo beograjski Partizan danes igral doma proti Sutjeski (in v tem srečanju je nesporni favorit), je pričakovati, da bo spet prevzel vodstvo na skupni lestvici.
DANAŠNJI SPORED:	Partizan -
Sutjeska; Osijek - Priština ; Velež -Sarajevo; Vojvodina - Budućnost; Čelik - Vardar; Dinamo (V) - C. zvezda; Rijeka - Beograd; Dinamo (Z) - Sloboda; Željezničar - Hajduk.
Odbojka: sinoči v moški C-2 ligi
Podvig borovcev
Bor JIK banka — CUS Trst 3:2 (15:13,	9:15,	18:16,	14:16,
15:10)
BOR JIK banka; Stančič, Grilanc, Batič, Bitežnik, Budin, D. in G. Gasparo, Pernarčič in Škabar.
Mestni derbi se je pričel z več kot uro in pol zamude, ker je imel prvi sodnik Grossi avtomobilski incident. Kljub nestrpnemu čakanju in dvakratnemu ogrevanju pa je bil derbi izjemno lep, zanimiv, napet in tudi kakovosten od samega začetka pa do konca prave maratonske bitke, saj je bil znan končni zmagovalec šele po dveh urah in pol brezkompromisne bitke. V odločilnem petem nizu so bili Grilanc in tovariši nekoliko bolj učinkoviti in visoko povedli s 14:6, a boj ni bil še odločen. Točki sta zasluženo ostali doma in tako so se naši fantje oddolžili odličnemu nasprotniku za poraz - v prvem obračunu z enakim končnim izidom. (S. S.)
Val — N RT 3:0 (15:8, 15:11, 15:7)
VAL: Lavrenčič, Černič, Plesničar, Mučič, Faganel, Mervič, Juren, Al-lesch, Micheli, Petejan.
Nadaljuje se zmagovita pot Vala v domačih tekmah. S čistim 3:0 so valovci pospravili nov par točk in so še vedno v boju za napredovanje. Izidi posameznih setov kažejo, da so valovci povsem nadigrali močne Tržačane. Domačini so igrali zelo borbeno in napadalno. Z dobrimi servisi so onemogočili nasprotnikov napad, blok je bil poprečen, obramba pa zelo dobra. Prikazali so torej zelo zrelo igro. Izkazala sta so predvsem todkača Allesch in Černič.	ZIP
ŽENSKA C-2 LIGA Sovodnje Centralsped — Colori Latisana 1:3 (15:10, 3:15, 0:15,» 10:15)
SOVODNJE CENTRALSPED : Černič, Cotič, Černe, Gabriela in Giuliana Copresti, B. in C. Luvisutti, Počkar, Marta in Lara Vižintin.
Sovodenjke so pričele tekmo z eno od vodilnih šesterk v tej konkurenci brez vsakega občutka manjvrednosti. Znale so nadoknaditi tehnično in telesno premoč nasprotnic s srčnostjo in borbenostjo. To se jim je tudi obrestovalo, saj so z odlično igro zmagale prvi niz. Ko so nekateri na tihem že mislili na presenečenje, so nasprotnice zaigrale s polno paro in zmagale. (M. K.)
Virtus Vigonovo — Sloga 3:0 (15:7, 15:13, 15:6)
SLOGA: Adam, Dmovšček, Križ-mančič, Milkovič, Alenka in Mariza Sosič, Martina in Valentina Vidali.
Kot na skorajda vseh letošnjih gostovanjih je Sloga odpovedala tudi v Vigonovu, in to na tekmi, ki je bila verjetno odločilna v boju za obstanek v ligi. 'Res je sicer, da so slogašice nastopile brez Martine Malalan, ki zaradi poškodbe dalj časa ne bo mogla igrati, vendar so kljub temu na igrišču pokazale premalo, saj so bile domačinkam enakovredne le v drugem setu. (INKA)
Ceramiche d'Arte — Bor Friul-export 3:2 (15:8, 2:15, 9:15, 15:11, 15:5)
BOR FRIULEXPORT: Kus, Stop-per, Centazzo, čač, Favaretto, Fičur,
Godina, Debenjak, Cergol, Mauri.
Borovke so slabo začele, manjkala je koncentracija, a pomanjkljiva sta bila tudi sprejem in napad. V drugem setu so se naša dekleta le zbrala in zaigrala kot znajo, v tretjem je spet začelo šepati, čeprav so ga osvojile. V četrtem nizu so sicer povedle z 9:5, tedaj pa je krenilo po starem in set je šel po vodi. V zadnjem so domačinke visoko povedle (8:0) in razlika je bila prevelika, da bi jo borovke s sinočnjo podpoprečno igro nadoknadile. (E. F.)
MOŠKA D LIGA Val — Sikkens 1:3 (16:14, 13:15, 13:15, 4:15)
VAL: Brajnik, Lutman, Zavadlal, Sivilotto, Mučič, Bastiani, Devetak, Robert in Andrej Vogrič.
Proti prvouvrščenemu Sikkensu so mladi valovci izgubih izredno priložnost za lep podvig. V prvih treh setih so naši stalno vodili in bili povsem boljši od nasprotnika. Na žalost valovci so naleteli na zelo slabo sojenje. V ključnih trenutkih drugega in tretjega seta je sodnik z neverjetnimi odločitvami podaril zmago gostom. Maramo tudi priznati, da se igralci Vala niso najbolje obnašali do sodnika in da je bil tudi izključen Bastiani. (Zip)
ŽENSKA D LIGA Le Volpi — Breg Agrar 2:3 (15:8, 8:15, 7:15, 18:16, 8:15)
BREG AGRAR: Slavec, K. in V. Kocjančič, Žerjal, Maranzina, Možina, Manmenvall, Pečar, Komar, Sancin in Šturman.
Brežanke so* se v derbiju oddolžile zastopnicam Le Volpi in za nameček z istim izidom. Tekma ni bila najbolj zanimiva, saj sta obe šesterki pokazali medlo odbojko. Prvi niz so osvojile gostiteljice in šele potem so odbojkarice Brega Agrar pričele boljše igrati. Možnost so imele izbojevati bolj prepričljivo zmago, saj so v četrtem nizu vodile s 14:10, katerega so potem izgubile na razliko. V zadnjem, petem setu so bile gostje boljše nasprotnice in zasluženo izbojevale točki. (Sah.)
Sloga — N RT 0:3 (11:15, 13:15, 9:15)
SLOGA: Adam, Dmovšček, Koko-ravec. Lupine, Maver, Milič, Mijot, Morpurgo, Pro, Susič.
Slogašice so klonile proti gostujoči ekipi z gladkim 0:3, vendar so imele med tekmo precej smole. V prvih dveh nizih so namreč vodile skoraj do konca, a je nasprotnik, ki pred tem srečanjem še ni bil na varnem mestu na lestvici, spretno izkoristil nekaj naivnih napak naše ekipe.
Pieris — Dom Agorest 3:0 (15:10, 15:3, 15:12)
DOM AGOREST: Kojanec, Pelerin, Primožič, Humar, Kocjančič, Plet, Mulič, Zavadlal, Orel, Roner.
V enourni tekmi v Pierisu so Fur-lanke odpravile s čistim 3:0 ekipo Doma Agorest. Domovke so igrale slabo igro in zlasti nesiguren je bil njihov sprejem in s tem so dale Pierisu možnost, da je nizal točko za točko in zaslužil zmago. Domačinke so dobro servirale in tudi sprejemale. Igrale so učinkovito. (D. R.)
Košarka: sinoči v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Kontovel Electronic Shop osvojil predragoceno zmago
Kontovel Electronic Shop — Ferroviario 99:97 (47:51)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 4, Grilanc 25, Ušaj, Vremec 10, Štoka 18, Kojanec 3, Bizjak 9, čuk 17, Starc 13, Sedmak.
V zelo pomembni tekmi proti Fer-roviariu, neposrednemu tekmecu za vstop v »play-off« so Komtovelci izbojevali tesno, a dragoceno zmago. Začeli so zelo dobro (v 3. min. so vodili z 10:2), vendar so nasprotniki zaostanek nadoknadili in polčas zaključili v svojo korist, vendar le s 4 točkami prednosti, kar priča o izenačenosti na igrišču.
Tudi drugi polčas je bil izenačen. Ferroviario si je sicer nabral tudi do 8 pik naskoka, vendar so bili domači v zadnjih minutah prisebnej-ši in točki sta ostali Kontovelcem.
Tokrat so pri Kontovelcih nekoliko slabo igrali beki, zato pa sta se Čuk in Štoka izkazala pod košem. (D. S.)
Santos Autosandra — Bor Radenska 84:70 (41:29)
BOR RADENSKA:	Korošec 22
(2:2), Vecchiet, Perčič, Barut 12,
Pieri 2, Pregare 21 (4:4), Kneipp 7 (1:6), š. Semen, A. Semen 4, Can-edani 2.
SODNIKA: Redivo in Saponaro.
PON: Kneipp (40). TRI TOČKE: Korošec 2, Pregare 1.
Košarkarji Bora Radenske so včerajšnje srečanje odigrali v slogu u-pokojencev, in sicer takih upokojencev, ki se predhodno niso nikoli ukvarjali s košarko.
Borovo moštvo je v vseh pogledih razočaralo in prikazalo zelo slabo igro, tako da je vsak komentar včerajšnje tekme odvečen.
V Borovih vrstah so vsi igrali znatno pod svojimi sposobnostmi.
(Cancia)
POM — Dom 111:49	(60:29)
DOM: Mauro Dornik 4, Košuta 2, Coretti 5, Ugo Dornik 10, Kristjan-čič 22, Cijani 6.
PON:	Mauro Dornik (36), Ugo
Dornik (40). ON: Dom 20, POM 22.
Domovci so v predzadnjem kolu letošnjega promocijskega prvenstva doživeli na tujem pravo katastrofo, saj so izgubili res proti prvouvrščenemu POM iz Tržiča, toda z re-
kordno razliko.
»Belo-rdeči« so igrali res slabo tako v napadu kot predvsem v obrambi. Domačini so iz minute v minuto nemoteno polnili koš naših, ki so razigrane nasprotnike nemočno le gledali. Domovci so nastopili v okrnjeni postavi, takšnega poloma pa ni pričakoval še najbolj pesimističen navijač. Igralci POM so si prav z zmago nad »belo-rdečimi« zagotovili matematično napredovanje v D ligo.
(M. čubej)
V IGRI MED DVEMA OGNJEMA
Zupančič in Gregorič sta se uvrstila v finale
Župančič in Gregorič se bosta borila za 1. mesto, Bazoviški junaki in Finžgar pa za 3. Tak je rezultat včerajšnjih polfinalnih srečanj v igri med dvema ognjema, ki so jih v okviru osnovnošolske olimpiade odigrali v Borovem športnem centru. Te ekipe se bodo v nadaljevanju turnirja pomerile še za najvišja mesta
lestvice, medtem ko je lestvica od 5. mesta dalje že dokončna in je taka: 5. Ribičič, 6. širok, 7. Milčinski, 8. Milje, 9. Kette, 10. Grbec.
IZIDI: Župančič - Bazoviški junaki 2:0, Gregorič - Finžgar 2:0, Ribičič-Širok 2:0, Milčinski - Milje 2:1, Kette - Grbec 2:0.
Tudi te tekme so pokazale, da so naši otroci dosegli v zadnjih letih v tej igri velik napredek, saj smo videli vrsto res izjemno napetih in borbenih tekem, ki so navdušile številne gledalce, (boj)
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
Soča Òerìmpex - Intrepida Mariano 3:1 (15:3, 15:9, 15:17, 15:1)
Sloga - Bor 2:3 (11:15, 16:14, 15:4, 9:15, 11:15)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol - DFA Carsico 3:1 (15:12, 11:15, 15:6, 15:8)
MLADINSKA ODBOJKA
»Under 16« ženske: La Marmotta -Sloga B 1:2 (0:15, 15:9, 15:17)
• Meblo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
žaju ob slabem sprejemu, je Meblo iz zagate tokrat rešila Markovičeva z improviziranim udarcem iz druge linije, v nadaljevanju pa je z nekaterimi res spretnimi potezami izdatno pripomogla k osvojitvi niza. Pričakovati je bilo, da bo razočarana Spinea v 3. nizu popustila, a ni bilo tako, saj je res klonila le, ko je še vodila s 14:13. V tem setu je svoj krstni nastop v B ligi opravila Ivana Venier. Večmesečni odmor zaradi poškodbe ni načel njene trdne volje, da se vrne na igrišče in v tej luči je bil njen včerajšnji doprinos več kot dober.
(ak)
SPINEA — MEBLO	0:3
(10:15, 15:17, 14:16)
MEBLO: Markovič. Maver, Klem-še, Kralj, Pertot, Foraus, Garbini, Žerjal, Neva in Mira Grgič, Venier.
TOČKE: Meblo 39:48 (Markovič in Maver 9, Žerjal 7, Kralj 6, Klemše 3, Pertot in Mira Grgič 2, Venier 1). Spinea 21:39. Zgrešeni servisi: Meblo 10, Spinea 10. SODNIKA: Castellani (iz Ancone in Fioretto iz Vicenze. GLEDALCEV: 30 .
OSTALI IZIDI: Nervesa - Volpe Fiesso 3:1, Pordenone - Mogliano Veneto 3:0, Estense Ferrara - Fratte 0:3, Tregarofani Padova - Volley Co-negliano 3:0, DMA Armes - Fiamma Vicenza 3:0.
KOŠARKA: DANES PROTI MARRU
Za Stefanel nova doba
Za tržaški Stefanel se z današnjim kolom košarkarske A-l lige začenja nova doba. Ekipa je dejansko že v nižji ligi in napori kolektiva bi morali biti od sedaj usmerjeni v hiter povratek v družbo elitnih postav.
Tržačani bodo danes nastopili v domači tekmi proti Marru iz Riminija s predvidoma krhko voljo do igre in do zmage.
DANAŠNJI SPORED: Riunite - Mo-bilgirgi; Mulat - Granarolo; DiVa-rese - Opel; Simac - Benetton; A-rexons - Silverstone; Scavolini - Livorno; Stefanel - Marr.
V včerajšnjem anticipiranem srečanju A-l lige je turinski Berloni v Rimu premagal Bancoromo s 101:84.
Če se je prvenstvo za Stefanel dejansko končalo, čaka goriški Segafre-do nadvse naporna končnica, v kateri se morajo Goričani izmotati iz nevarnega položaja po osmih zaporednih porazih.
DANAŠNJI SPORED: Fantoni - Fabriano; Annabella - Giorno; Jollyco-lombani - Segafredo; Cortan - San-giorgese; Yoga - Mister Day; Pepper -Ippodromi; Rivestoni - Filanto.
0 vključevanju neslovensko govorečih članov
Jutri okrogla miza Bora
Slovenska telesna kultura na področju sedanjega zamejstva je bila že od svojega nastanka dalje tesno povezana z narodnoobrambnimi prizadevanji naše narodnostne skupnosti na tem ozemlju. V njenem razvoju pa je vendarle doživljala določene mutacije ki bi jih lahko dokaj grobo razdelili na tri dele. Sokolstvo in ostalo, kar je sledilo do prve svetovne vojne, je bilo tesno podrejeno zgolj narodnostnim političnim ciljem tedanjega slovenskega osveščanja. Po prvi svetovni vojni je ta ozka povezanost nekoliko popustila, vendar le v toliko, da je šport lahko nekoliko razširil vsebino svojega delovanja. Za obdobje po drugi svetovni vojni pa morda niti ni najznačilnejši silni razmah športa, kar je bilo mogoče do neke mere pričakovati, ampak ga bolj označuje njegova popolna vključitev v italijanski tekmovalni sistem, in v italijanske športne organizacije.
Če se je naša telesna kultura torej na nek način »legalizirala« z vstopom v družino italijanskih športnikov, pa je po drugi strani še vedno ohranila
prvine svojega narodnoobrambnega poslanstva. Toda novo stanje je privedlo do sprememb v odnosu med športniki 'obeh narodnosti, ki so postali vsekakor tesnejši, normalnejši, brez kontur, ki so jih označevale morda še pred nekaj leti. Vse to pa je privedlo tudi do stanja, ki je pri nekaterih že porodilo vprašanje o umestnosti obstoja zgolj »čistih« slovenskih društev, pa tudi o koristnosti tako imenovanega »izolacionizma« v športu. Ker postaja to vprašanje, ob nekaterih drugih, ki temeljno posegajo v našo telesno kulturo, zelo pereče, je ŠZ Bor priredilo okroglo mizo, ki bo na sporedu jutri, ob 20. uri, v Borovem športnem centru. Na njej bodo govorili o tej problematiki predstavniki SKGZ, ZSŠDI, sodelavci SLO RI in nekateri drugi izvedenci, ki jim je ta vidikih blizu. Govor bo tudi o raznih vidikih odpiranja naše telesne kulture in njihove umestnosti ali neumetnostni. Razprava bo zato gotovo zelo zanimiva, nedvomno pa tudi pomemben pokazatelj za bodočo usmeritev zamejskega slovenskega športa.
Dolinski občinski odbornik o športu
Boris Mihalič: »Izpostavljeni smo negativnim vplivom mesta«
Sveze moči odločilne v B ligi
Triestina proti remiju
s
lija
hitrim izgorevanjem moči Ascose je razvnela borba za prestop v A ligo. štiri enajsterice v treh točkah pomenijo pravo gnečo v primerjavi z breznom izpred nekaj tednov. Morda je Vicenza tista, ki ima sedaj največ svežine.
če imajo zasledovalci — med njimi tudi Triestina — še moči, morajo predvsem upati, da kdo -od ubežnikov skopni na pomladanskem soncu.
Je Triestina zmožna urediti vrste in zbrati moči? Vprašanje se postavlja iz tedna v teden in pritrdilni odgovori postajajo vedno tišji. S svojimi 38 tekmami je prvenstvo dolgo, bliža pa se koncu, ne da bi se položaj na lestvici boljšal. Triestina igra z večjo učinkovitostjo, vendar skoraj zaman.
.. Današnji nasprotnik Palermo igra tipičen protinogomet. Igro razdira in kot za stavo dosega neodločene izide. V 28 tekmah je le 5-krat zmagal, 6-krat (vedno na tujem) izgubil in 17-krat remiziral. V skladu s to sliko je izenačeno tudi stanje v golili 21:21. V napadu se odlikuje Sorbello, ki je sam dal že 8 golov. Z zmago v Pescari je v prejšnjem kolu Palermo dosegel svoj edini u-speh na tujem.
Triestina starta z jasnim ciljem, vendar v nekoliko okrnjeni postavi. Manjkala bosta izključena Cinello in Bagnato. Ponovno bo razpoložljiv Dal Prà, na zadnjih treningih pa je dobro formo prikazal Scaglia. Kljub odsotnosti Cinella, trener Ferrari ne bi smel imeti velikih skrbi s postavo.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.30): A-scoli - Lazio; Brescia - Empoli; Cagliari - Campobasso; Catania - Monza; Catanzaro - Sambenedettese; Cesena - Bologna; Genoa - Pescara; Perugia - Cremonese; Triestina - Palermo; Vicenza - Arezzo.
KOŠARKA — »PROPAGANDA«
Edera - Dom	57:39 (15:14)
DOM: Pavšič, Silič 1, Ambrosi 18, Spacal 10, Pintar, Zavadlal 4, Bordon 6, Sfiligoj.
Mladi domovci so v zaostalem srečanju 5. kola prvenstva »propaganda« na tujem izgubili proti solidni ekipi Edere. V prvih dveh četrtinah sta bili ekipi povsem enakovredni, v tretji pa so domačini presenetili »belo-rdeče« s hitrimi protinapadi. S tem srečanjem se je končal prvi del prvenstva, v katerem so domovci dosegli le eno zmago. Prihodnje srečanje bodo Brecljevi varovanci odigrali v soboto, 12. t.m., ob 14.30 na domačih tleh proti močni Arditi.	(M. Čubej)
NOGOMETNA A LIGA
Optimizem Udinese ja
Utrip prvenstva nogometne A lige bo kot običajno bil iz ekip Rome in Juventusa. Rumenordeče čaka na papirju lahek domač posel proti Samp-dorii, Juventus pa bi se znala okoristiti od demobilizacije Fiorentine. Vsekakor tvegajo Turinčani nekaj več. Za Imter je derbi z Milanom prestižnega, vendar tudi praktičnega značaja: računa na osvojitev pokala UE FA, če pa mu podvig spodleti si mora pridobiti pravico za nastop v prihodnjem turnirju.
Udinese nastopa v Veroni z optimizmom. Zunanji nastopi Avellina, Pise in Coma bi utegnih nuditi Videm-čanom ugodne spremembe na lestvici. Med kandidati za izpad je Udinese trenutno najbolj razpoložen.
DANAŠNJI SPORED (ob 15.30): Ata-lanta - Avellino; Fiorentina - Juventus; Inter - Milan; Lecce - Pisa; Napoli - Bari; Roma - Sampdoria; Torino Como; Verona - Udinese.
Zanimanje za šport v naši tipični občinski upravi smo raziskali z Borisom Mihaličem, ki je v Dolini zadolžen za odnose z društvi, ki delujejo v občini, torej tudi s športnimi.
»V dolinski občini je zanimanje za šport že krepko ustaljeno, za kar gre v prvi vrsti zahvala ŠD Breg, ki je od samega začetka svoje delo zasnovalo na tak način, da je bila zemljepisno pokrita celotna površina občine. S časom se je delovanje bogatilo tudi z novimi športnimi panoga-bi, glede na sposobnosti organizatorjev in zanimanje koristnikov. Občinska uprava nikakor ne zanemarja drugih društev, naravna pa je večja teža Brega, ki se docela istoveti z občinsko stvarnostjo.«
»Skrb občine je torej drugje. V o-mogočanju športnega delovanja?«
»V skladu s svojimi nalogami mora občinska uprava skrbeti predvsem za objekte. Stanje je v tem pogledu vsaj zadovoljivo, stalno pa je v delu nekaj novega. Imamo komaj prenovljene slačilnice pri nogometnem igrišču, po kakih 3M letih naporov pa smo zaključili tudi proceduro za gradnjo novih slačilnic, ki bodoi vsebovale tudi manjši prostor za bar ali kaj podobnega. Upamo, da bodo dela oddana do konca tega leta.«
»Kakšno razumevanje imajo koristniki do počasnosti birokracije?«
»Seveda je birokracija znatno počasnejša od želja ali potreo korist-nikov. Zgodi se, da pride pri tolmačenju razlogov za zamude do različnih mnenj. Del zamude pri postopku za nove slačilnice gre pripisati i-skanju finančnega kritja, katerega smo s podporo CONI dobili iz športnega kredita (Credito sportivo).«
»V dolinski občini je kljub razvejani dejavnosti manj posameznikov, ki bi izstopali zaradi svoje kakovosti. So za to posebni razlogi?«
»ŠD Breg kot največje društvo ima zelo dober organizacijski kader. O-sebno mislim, da struktura trenerjev in vaditeljev za njim zaostaja. Jas-
sXmmw
no je, da dobrih in številnih trenerjev nobena še tako dobra organizacija ne more ustvariti. Sicer je problem splošen in ne zadeva samo naše občine.«
»F vsem Bregu gojijo mladinci poseben kult do motorizacije. Tudi divje. število nesreč, tudi smrtnih, postavlja občino na nezavidljiva visoka mesta. So za to družbeni razlogi?«
»Bolj smo izpostavljeni vplivom mesta. Med nami in mestom, celo s socialno težkimi predeb kot je naselje Sv. Sergija, ni pregrad. Občine in kraji na Krasu imajo vsaj teoretsko naravno obrambo. Negativni vplivi motorizacije so do nas lažje prodrli. Morda ni slučaj, da je lep del članov Primotor kluba iz naše občine. S to športno enoto smo uspešno sodelovali pri organizaciji motociklističnih tekmovanj. Klub bi lahko bil tudi nekakšna varovalka pred divjim bohotenjem motorjev, na račun katerih smo že imeli hude pritožbe kmetovalcev in ljudi, katerim je pri srcu narava.«
»Ima občina v načrtu mini športne objekte po vaseh?«
»Realizacija decentraliziranih enot je za sedaj le v fazi študija. V načrtu imamo tudi fizično povezavo med občinskim kulturnim centrom v Boljuncu in športnim središčem v Dobni.«
Bruno Križman
Mladinske igre: ženska odbojka v Trstu
Številno zastopstvo naših šol
PODLOGE
GALANTERIJA
A. PERTOT ^
pomladne novosti
•	žensko in moško perilo
•	pletenine
TRST — Ul. Ginnastica 22
metrsko blago zavese
¥
prti in posteljnina
Tel. 761-029
Začele so se mladinske igre v odbojki za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol. Za to tekmovanje se je v tržaški pokrajini prijavilo osem moških in kar 22 ženskih ekip. Med moškimi šesterkami je od slovenskih zastopana le šola Kosovel, ki je že odigrala prvo srečanje proti šoli Pit-teri in tudi gladko slavila z 2:0. Openske dijake čakata še tekmi s šolama Campi Ebsi in De Tommasini, prvi dve ekipi iz vsake skupine pa imata pravico do nastopa v polfinalu, ki bo 21. aprila.
Ženske ekipe so razdebli v pet skupin, v vsaki pa imamo tudi zastopstvo slovenskih šol. Tako v skupini A igrajo Levstik iz Križa, Kosovel in na-brežinski Gruden, v B skupini (4 ekipe) rojanski Erjavec in proseški Levstik, v skupini C je med petimi nastopajočimi ekipami dohnski Gregorčič, v skupini D (4 ekipe) igra s vet jakobski Cankar, v skupim E, ki jo prav tako sestavljajo štiri šesterke, pa na stopa šola Sv. Ciril in Metod. Svoje ženske šesterke so torej prijavile vse naše nižje srednje šole, kar tudi jasno
HI EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
UL Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Dl Vittorio 12 - tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
fchtmorehjzzo
Olajšave pri plačilu
priča o vehki priljubljenosti odbojke med dekleti.
Tekmovanje v ženski konkurenci se je v nekaterih skupinah začelo v tem tednu. Tako so bila v petek zjutraj v openski telovadnici na sporedu prva tri srečanja v A skupini. Med sabo so se pomerile šole Gruden, Kosovel in Levstik iz Križa, Kosovel je slavil v obeh srečanjih brez težav, saj sestavljajo šolsko ekipo igralke, ki nastopajo v prvenstvu under 14 za športno združenje Sloga in so torej že uigrana celota. Dobro so se odrezale tudi dijakinje nabrežinske šole Gruden, ki imajo v ekipi nekaj res perspektivnih i-gralk. Prijetno so presenetile dijakinje kriškega Levstika, ki so letos pi> vič samostojno nastopile na mladinskih igrah. Izgubile so sicer obe srečanji, krstni nastop pa so povsem pozitivno opravile.
IZIDI
Levstik Križ - Gruden 0:2 (8:15, 7:15) Kosovel - Levstik Križ 2:0 (15:9, 15:1) Kosovel - Gruden 2:0 (15:8, 15:4) GRUDEN: Žbogar, Kerin, Gattonar, Legiša, žužek, Gruden, Ban, Kosmi-na, Hrovatin, Pernarčič.
KOSOVEL: Lupine, Kocman, Fabrizi, Ciocchi, škerk, Marucelb, Foschini, Zitter, Čufar, Rebula, Paubna, Gre-gori.
LEVSTIK KRIŽ: Bresciani, Lorena, Katarina in Valentina Košuta, Dra-sič, Sedmak, Sirk, Sullini.
Tekme v vseh skupinah se bodo nadaljevale prihodnji teden.
INKA
Danes na športni oddaji Radia Opčine
Športna oddaja radia Opčine bo danes obsegala poleg rezultatov italijanskih in jugoslovanskih prvenstev še komentar primorskega športa, ki ga pripravlja Boris Rakar, in šahovski kotiček — Hilarija Sosiča.
Posebna pozornost, kot po navadi bo posvečena športom in tekmam, kjer nastopajo naša društva in atleti. O Misanu Adriaticu, kjer je naš motociklist Danilo Štoka tekmoval na italijanskem državnem prvenstvu v F-l, bo poročal Diego Kolarič. Z derbija na Proseku 3. amaterske lige Primorje - Kras se bo oglasil Igor Malalan. Prenos košarkarske tekme B lige Castor - Jadran iz Pordenona bo imel Bruno Rupel, v studiu bo Franko Korošeč, ki vodi tudi oddajo tedenski športni dogodki, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 18.30.
domači šport
Danes
NEDELJA, 6. aprila 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
18.30	v pordenonski športni palači Castor - Jadran.
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v Nabrežini: Sokol - CUS; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Kontovel Electronic Shop.
MLADINCI
8.30	v Trstu, šola Suvich: Barcolana A - Dom; 11.00 v Repnu: Polet - Inter-muggia.
PROPAGANDA
11.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor.
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	v Bazovici: Zarja - San Luigi, 15.30 v Križu: Vesna - Isonzo.
3.	AMATERSKA LIGA
15.30 na Proseku: Primorje - Kras; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventi-
na; 15.30 na Padričah: Gaja - Aurisina; 15.30 v Trebčah: Primorec - Union; 15.30 v Dolini: Breg - San Marco; 15.38 v Doberdobu: Mladost - Poggio.
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Fortitudo; 10.38 v Repnu: Kras - San Luigi.
NAJMLAJŠI
9.30 na Proseku: Primorje - Opicina.
ZAČETNIKI
9.30	v Miljah: Fortitudo - Breg; 11.00 na Proseku: Primorje - Portuale.
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904.
UNDER 14 MOŠKI
11.00	v Dolini: Breg - Sloga.
UNDER 14 ŽENSKE
9.30	v Trstu, na Montecengiu: CUS -Breg.
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
8.30	na Kolonji: nastopa tudi Bor Infordata.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	lì*lrfll	č|an italijanske
in tiska	^Tr.t	({jp
6. aprila 1986
Clint Eastwood kandidat za župana
»Umazani Harry« v novi vlogi
LOS ANGELES — Nekatere potovalne agencije iz Los Angelesa in San Francisca za prihodnji mesec turistom ponujajo "paket", ki zajema potovanje v neko majhno turistično mestece, Karmel ob morju, ki leži nekako na polovici poti med Los Angelesom in San Franciscom, in prisotnost na seji občinskega sveta v tem mestecu.
Uspeh je izreden. Ogromno ljudi namreč želi potovati v Karmel, da bi prisostvovali seji mestnega občinskega sveta. Če se ne bo zgodil čudež, ji bo predsedoval "umazani Harry", se pravi Glint Eastwood, sedaj najbolj znani ameriški igralec, ki ga njegovi sodržavljani gledajo v raznih Ulmskih in televizijskih vlogah, ki pa ga še nikoli niso videli sedeti v županskem naslanjaču.
Šalo na stran, v Karmela ne snemajo nikakršnega novega filma, ampak se občani pripravljajo na izvolitev svojega novega župana. "Umazani Harry" je eden izmed štirih kandidatov. Njemu kot prebivalcu tega turističnega kraja na pacifiški obali marsikaj v tem kraju ni bilo všeč, pa je sklenil, da bo stvari vzel v svoje roke, seveda, če mu bo to uspelo.
Karmel je dokaj čuden kraj. Medtem ko v svetu zmagujejo avtomobili, računalniki in umetni sateliti, se mesto izogiba tem izkušnjam sodobnega človeštva in hoče ohraniti svoj "nekdanji šarm." Na ulicah ne gorijo neonske luči, ulice so brez imen, hiše pa brez številk, občani sami hodijo na pošto po njim namenjene pošiljke. Namesto številk imajo hiše domača imena, na javnih mestih ni mogoče jesti, ker skoraj ni javnih lokalov, tudi parkirnih ur ni , predvsem pa so prepovedali odpiranje McDonaldovih okrepčevalnic.
Ko je pred nekaj meseci Glint najavil svojo kandidaturo, so bili mnogi neprijetno presenečeni, številni pa zadovoljni, posebno tistih 4.100 volivcev, kolikor jih šteje Karmel. Te dni doživljajo vsak dan nova prijetna presenečenja. Na njihovih vratih pogos-toma potrka. In ko stanovalci odprejo vrata, se pred njihovim pragom pojavi "umazani Harry". Prišel je na klepet in na kavico.
Dosednja županja Charlotte Town-send, ki že tretjič kandidira, pravi, da bo Glint vse spremenil in da bo z "napredkom", ki ga obljublja, vnesel ra-
čunalništvo in odpravil mir v kraju. "Če želite "napredek", potem ne glasujte več zame!" pravi.
Drugemu kandidatu za župana, poslovnežu Paulu Laubu, je Clintova kandidatura sprva vzela sapo. Kakor hitro pa je šok prebolel, je s svojim tekmecem zaslužil milijon dolarjev. Ko so objavili imena kandidatov, je Laub pričel izdelovati majice z napisom: "'Ne potrebujemo obljub, ampak Clinla! Toda kupcem jih ni prodal, če niso kupili tudi majic z reklamo za njegovo kandidaturo. Tako je zaslužil dvakrat toliko, in še preden bo na volitvah izgubil, bo pokasiral nekaj milijonov dolarjev.
Glint resno jemlje volilno kampanjo. "Moje politične ambicije se končujejo pri občinskih mejah, pravi, zato pa boste zaman čakali na sejo, na kateri me ne bi bilo".
"Nečesa podobnega se v našem zaspanem mestu še ni zgodilo," je zapisal kronist krajevnega časnika. Dodal pa je, da, razen filipinskih, v tem letu na svetu ni bilo važnejših volitev kot bodo te dni volitve v Karmela ob morju.
Tudi to je Amerika: poslovnost in politika hodita z roko v roki!
Končno spet enkrat pomlad
RIM — Iz Pariza in Rima prihajajo agencijske fotografije cvetočih parkov in utrujenih turistov, ki si hladijo razgreta in utrujena stopala. (Na sliki jih vidimo med marjeticami na Trgu Venezia v Rimu). Po tolikih letih tudi v naših krajih spet enkrat doživljamo pomlad, na katero smo se po, tolikih letih poznih in hitrih prehodov iz zime naravnost v poletje, že skoraj odvadili.
Sestanek Contadore v Panami
Zgodovinski sestanek
MEXICO CITY — Na pobudo držav članic Contadore (Mehika, Panama, Kolumbija in Venezuela) se je danes v Panami pričel sestanek, ki naj povrne mir v Centralno Ameriko, to vedno bolj vroče območje na svetu.
Najpomembnejša novost zasedanja, ki bo trajalo še jutri, je v tem, da so se za isto mizo vsedli zunanji ministri štirih držav te skupine z namenom, da bi uveljavili mirovni načrt južnoameriških držav Argentine, Peruja, Brazilije in Urugvaja, za Srednjo Ameriko, se pravi za Salvador, Nikaragvo, Honduras, Gua-temalo in Kostariko.
Pomembna je nadalje prisotnost ministra Evropske gospodarske skupnosti, ki bo ponudil svojo posredovalno vlogo, kajti EGS je vedno bolj zaskrbljena zaradi razmer v tem delu sveta in zaradi nevarnosti za nastanek obseženega in težko gasljivega mednarodnega požara.
Sestanek poteka v trenutku vznemirljivih vesti o spopadih v Salvadoru, spopadih v Nikaragvi med sandinisti in protisandinisti. Vojaški spopadi uničujejo gospodarstvo teh držav in povečujejo število beguncev.
Prav pred nekaj dnevi se je razplamtela polemika med ZDA in Hondurasom, ker ZDA ni bilo všeč stališče nekaterih predstavnikov Tegucigalpe, da ZDA silijo Honduras v oboroženi spopad z Nikaragvo. Po drugi strani so predstravniki Tegucigalpe poudarili, da ne sprejemajo severnoameriškega vmešavanja v njihove notranje zadeve.
Kostarika, Honduras in Salvador so že povedale, da se ne bodo udeležile pogovora o vojaški pomoči, ki jo Reagan obljublja protisandinistom.
Ostale države nadalje poudarjajo, da so Contadora in države, ki jo podpirajo, proti vsaki obliki tujega vmešavanja. Na panamski sestanek nadalje vpliva odsotnost v spopade na tem območju vpletenih držav: ZDA, SZ in Kube.
Nekateri udeleženci so že sporočili, da bo sestanek odločilnega pomena za pomiritev v Srednji Ameriki in da bo s svojimi sklepi zagotovil odpravo sedanjih sporov. Zaradi dosedanjih neuspešnih pobud Contadora resnično upa na us-peh.To možnost ponuja dejstvo, da so se v Panami, kjer je Contadora nastala, sestajajo predstavniki kar 13 držav. Od tega sestanka nadalje pričakujejo, da bodo na njem sestavili koledar za podpis zadnje "mirovne pogodbe". Osnutek, obsegajoč 22 točk, predvideva "nadzorstvo nad oboroževanjem, umaknitev tujih vojaških svetovalcev, "mirno sožitje in razvoj odnosov med narodi tega območja sveta".
• LONDON — "Jih vidite? Tu so. vsi za vas. In dosti sreče!" S temi besedami, izrečenimi voditeljici sindikata grafičnih delavcev. Brendi Dean, je lastnik Rupert Murdoch poklonil 6.000 tiskarskim delavcem, ki jih je poprej odpustil, staro tiskarno Timesa in Sundey Timesa, da bi lahko izdajali časopis sindikalnega gibanja.
Sindikalistka je bila sprva presenečena, potem pa je dar sprejela. Z darom je sprejela tudi obvezo sindikata, da bo 2 leti tiskal Guardian, z letnim zaslužkom 25o milijonov lir.
TRGOVINA OBUTVE
»Bottega della scarpa«
MADOTTO
-v —
+
iV
A
*
Nove pomladne in poletne kolekcije čevljev in usnjene galanterije
KRIŽ 200 - TRST — Telefon 220340
Zmfiotio
7JDJj2j']7JjJD
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) • Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih



OMAS
bianchi
srl arredamenti
UL. CRISPI 42 - TRST - TEL. 764225
PRODAJA IN POPRAVILA HLADILNIKI, MESOREZNICE IN TEHTNICE
BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA OPREMO
BIZERBA
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov '
UL. SV. FRANČIŠKA 38 — TRST — TEL. 768667 / 772002
Jože Trobec
49.
PRIDNA iflMM,
j li SEM MOR/UA
kot?.77 y