PRIMORSKI DNEVNIK AK?n^na Pečana v gotovini ot) postale I gruppo Cena 60 lir JfČERAJ V MOSKOVSKEM KREMLJU OTVORITEV Leto XXV. Št. 130 (7324) TRST, petek, 6. junija 1969 Različna stališča o načinu razprave na zasedanju svetovne konference partij Uvodni govor je imel Brežnjev, ki je omenjal enotnost in internacionalizem Prisotnih je 75 partij - Stališče japonske partije - Govor Kriegla na seji CK KPČ MOSKVA, 5. — Danes se je pri-J® v Kremlju svetovna konferenci “purističnih in delavskih par-kcm . v°dnemu delu, ki je trajal i*T~J 7 minut je prisostvovalo tu- ® sto ,, vrata v dvorano Sv. Jurija za- tujih novinarjev, nakar Va!a se je konferenca nadalje-govorom tajnika KPSZ Brež- (I .^Uhferenca se vrši v največji j 7fanl Kremlja, ki je okrašena c„*ar®o.rnatdmii ploščami v čast taoh lh Polkov in njih vojaških j^ug. Deiegati sede za veliko ln so novinarje spustili v iJk^no, ko so se delegati že po-Delegacije so razporejene po “bednem vrstnem redu. Skupno sodeluje po vesti TASS jg konferenci 75 partij in delavci*1 organizacij. Prvotoo so spo-'j- ba Je 72- kasneje pa so še tri nepričakovane dele-K?Je in to laburistično partijo Ke ter dve ilegalni partiji, bistvenimi vprašanji, do fca-Kil mendia že prišlo do razlik stališč, ;e trajanje ian način Oprave na konferenci, pri čemer ^gve samo za neko ’ formalno jTTVp. Na konferenci obravnavajo, res°lucije in j e bilo vlo-JjJ mnogo popravkov .o glavni )S9!Uciji, do katere ima zlasti OsJJ^hska partija resne pomisleke. u“~Vha težnja sovjetske partije Df-P^tao v tem, da bi bila razstreli^111 krajša in da bi v bistvu wreJeli osnovne sovjetske teze in ustvarili čim večjo zunanjo enotnost, ki naj pomeni potrditev sovjetskih tez tako glede <5SSR kot glede Kitajske, že s tem bi bil za SZ dosežen pomemben uspeh, čeprav nii mogoče izbrisati dejstva, da na konferenci niso pomembne partije m da jih je šest manj kot 1960. leta, ko sta sodelovali tudi Kitajska in Jugoslavija. Novinarji so zabeležili prve odtenke protokolarnega značaja. iz katerih ugibajo o faznih stališčih in so tako ugotovili, da je Brežnjev na letališču pozdravil vse tajnike po ruskem običaju dn jih je -trikrat poljubil na lice z izjemo Romuna Ceausescuja, kateremu je samo stisnil roko. Leonid Brežnjev je v uvodnem govoru dejal, da že samo dejstvo, da je prišlo do sklicanja te konference priča o tem, da se komunisti zavedajo velike vloge in odgovornosti, ki jo imajo za mir in socialni napredek. Nato je Brež-njev ugotovil, da so prepričani, da bosta internacionalizem in volja po enotnosti v -komunističnem gibanju odločilna tudi za ozračje sedanje konference, kot- sta že bila med pripravljalnimi sestanki. Naši razredni sovražniki, imperialisti vseh držav in njih lakaji natančno sledijo poteku konference in se boje naše enotnosti. Brežnjev je tudi podčrtal globoke in podrobne priprave za konferenco iz česar, kot tudi iz poudarjanja internacicnalizma in e- l,l|itiiiiiiiiiiiiii,iiIliiiiiiiniii,,iiiiiiiini]i, mn, im, mini, uuimmi m, ttiimiiiHmiiiiiiiiiiiliiiiiiimill ZA IRAKOM IN SUDANOM Tudi Sirija priznala vzhodnonemško republiko Stavka in atentati v Jeruzalemu in Gazi ul> obletnici izraelskega napada k AMASK, 5. — Sirija je prizna-j ^shadmonemško republiko. Siri-tretja arabska država, ki je •ta'a*a izhodno Nemčijo. Pred sta jo priznala Irak in Sudan. °kumente o diplomatskem pri-jj^u sta davi podpisala zunanja ^Bistra Sirije in Vzhodne Nem-, Zunanji minister Winzer je k2°iem govoru med drugim iz-da sta uvedba diplomatskih J**°v in sporazumov o sodelo-«huda udarca« za zavezni-Sjj0 imperializma in sionističnih da Srednjem vzhodu in nadaij-4^‘darec izraelskemu napadu na Si?0 fazgovoru zunanjih ministrov I je jn vzhodne Nemčije so obli fl sporočilo, ki obsoja politiko, na Srednjem vzhodu vodijo JjN Zahodna Nemčija in Izrael. r°čilo obsoja tudi sklep Irana, ti-jj^veijaivi pogodbo o meji z ^■ehBonnu Jd predstavnik vlade tijf11 Izjavil, da je sirsko prizna-Ohodne Nemčije očitno se-lltj?* del spremembe celotne po-ae konstelacije arabskih držav, vedenju bonske vlade težijo te te«® za tem, da opustijo politiko ESjkfoiosti in da se vedno bdij ULJrzajo komunističnemu bloku. 'IjijJ. Je trdil, da v Zahodni Nemil^11* dobenega sovraštva do arab-ljudstva, da pa Bonn ne mo-S'vno sPreJ®ti takih pobud, tjoj^da je pobuda sirske vlade, teč ji ie> da Sirija ne bo mogla Ne^JJčunat-i na podporo Zahodne K' Amanu. Kralj Husein je tedaj obtožil palestinske partizane, da skušajo zrušiti njegovo vlado. Tedaj so javili, da je med spopadom bilo ubitih 29 oseb, 89 pa ranjenih. List piše, da bodo med procesom, ki bo trajal tri mesece, zaslišali 79 prič. BEOGRAD, 5. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je sprejel danes domače in tuje novinarje, akreditirane v Beogradu in se zadržal z njimi v daljšem in prisrčnem razgovoru. Na sprejemu, ki ga je priredilo v salonu zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu tajništvo za informacije zveznega izvršnega sveta, so bili navzoči tudi podpredsedniki in člani zveznega izvršnega sveta. BEOGRAD, 5. — Vlada Pakistana je sprejela predlog Jugoslavije o recipročni ukinitvi vizumov. Pričakuje se, da bo v kratkem zadevni sporazum podpisan. notnosti, zaključujejo opazovalci, da se je sovjetska delegacija že usmerila za čim hitrejši zaključek in za čim manjše razprave na konferenci. Zvečer je TASS sporočil, da je Brežnjev na konferenci predlagal, da naj bi predsedovali po vrstnem redu in da je prevzel prvo predsedstvo predstavnik avstralske partije Arosa, ki je predlagal naslednji dnevni red: 1. Naloge v proti-imperialističnem boju v sedanjem razdobju in akcijska enotnost komunističnih ter delavskih partij vseh protiimperialističnih sil. 2. Preučitev resolucije v zvezi s stoto obletnico rojstva Lenina. Dnevni red so soglasno sprejeli. V poročilu je nadalje rečeno, da so na današnji seji izvolili tudi tajništvo in redakcijsko komisijo. Zahtevo po daljši razpravi o resoluciji je danes zagovarjal finski delegat, medtem ko so delegati Venezuele, Haitija, Jordana im Ekvadorja bili mnenja, da naj o-stane resolucija neiapremenjena. Zvečer je tiskovni urad tudi sporočili, da bo konferenca zasedala vsak dan od 10. do 14. in od 16. do 19. ure. Ob prvem današnjem zasedanju konference so uvedli izredne varnostne ukrepe in je bil Kremelj močno zastražen z večjimi oddelki policije. Omejili so vstop avtomobilov ter postavili zapore, kd so zadrževale množico radovednežev, da bi se lahko preveč približali trgu. TOKIO, 5. — Direkcija, centralnega komiteja japonske komunistične partije je izdala sporočilo, v katerem podčrtuje sklep, da ne bodo sodelovali na svetovni konferenci partij v Moskvi. Ta sestanek namreč ne more ozdraviti tendence po razkroju v svetovnem komunističnem gibanju, temveč je lahko razlog za nov še širši proces razločevanja. Glavni razlog vidijo v ideološko - nacionalističnem sporu med Moskvo in Pekingom glede sovjetske invazije češkoslovaške. Japonska partija nato ponavlja svoj predlog, da bi bilo treba sklicati svetovno konferenco vseh partij in vseh demokratičnih gibanj na svetu in ne samo komunistov, kjer naj bi bilo osrednje vprašanje boj proti imperializmu in reakciji v svetu. PRAGA, 5. — Danes je pričel krožiti po filozofski fakulteti v Pragi govor Frantlšeka Krlegela, katerega so v petek izključili iz centralnega komiteja in na osnovi tega govora tudi iz češkoslovaške partije. Kriegel je med drugim ugotovil, da centralni komite ni izključil nobenega, ki je na desetine nedolžnih predal v roke krvnika in ki je poslal na desetine tisočev nedolžnih v mučilnice in zapor in kjer so mnogi umrli in niso več videli svobode. Ni bil tudi izključen nobeden od onih, ki so krivi za globoko gospodarsko krizo, katere razlogi niso od lani. Kriegel je v tej zvezi navedel tudi več imen. Odločno je zagovarjal svoje stališče, ko ni podpisal pogodbe o zadržanju sovjetskih čet v CSSR, češ da je ta pogodba nasprotna ustanovili listini OZN, načelom mirnega sožitja in varšavskemu paktu in da nima osnovne značilnosti neke pogodbe «svobodne izbire podpisnika«. Ta pogodba ni bila napisana s peresom temveč s tanki, topovi in strojnicami. Obžaloval je tudi navodila, ki jih je prejela češkoslovaška delegacija za moskovsko konferenco, kjer naj se trudi, da bi preprečila, da bi češkoslovaška zadeva bila predmet obravnave. Kriegel je mnenja, da bi prav o tem morali govoriti vsi komunisti, tako da se podobni dogodek ne bi mogel ponoviti. Danes so v Pragi otvorili veliko mehanično delavnico FIAT, ki bo skrbela za popravila in vzdrževanje avtomobilov za obsežnejše področje. Delavnica je zgrajena v sodelovanju med italijanskim podjetjem in češkoslovaško organizacijo «Autodružstvo» ter zaseda prostor 8.300 kvadratnih metrov. Rumor na obisku v Turčiji ANKARA, 5. — Predsednik vlade Rumor je danes prispel na večdnevni uraden obisk v Turčijo. Na letališču v Ankari sta ga sprejela predsednik turške vlade Sulejman Demirel in zunanji minister Ihsan Caglajangil ter razne druge osebnosti. Danes sta imela oba vladna predsednika prvi razgovor, ki je trajal dve uri in sta obravnavala predvsem splošna politična vprašanja. V tej zvezi je Rumor podčrtal dejstvo, da sta obe državi članici istega obrambnega zavezništva. Razprava se je nato nanašala na evropsko varnost. Fulbright kritizira Nixonovo politiko WASHINGTON, 5. — Predsednik senatnega zunanjepolitičnega odbora WiUiam Fulbright je v senatu kritiziral Nixonov govor v akademiji za aeronavtiko v Colorado Springsu. Med drugim je Fulbright izjavil: «Zdi se, da hoče predsednik Nixon reči, da morajo ZDA še dalje biti žandar sveta. Tak način mišljenja je zelo nevaren.« Fulbright je dalje obtožil Nixo-na, da skuša prikazati tiste, ki kritizirajo njegovo politiko, kot ljudi brez patriotizma, in je pripomnil: «Ne gre za nov pojav in mislim, da ta volja dušitve obravnavanja važnih problemov škoduje ZDA,« Senator je očital Nixonu in Nikonovi upravi, da ovira rešitev vietnamskega spora, ker noče opustiti nadzorstva Južnega Vietnama, in je pripomnil, da bo opustil dosedanjo zadržanost glede kritiziranja ameriške vietnamske politike, če konferenca v Midwayu ne bo imela pozitivnega rezultata. Zatem je Fulbright dejal, da največja grožnja za mir in varnost ZDA «ne prihaja iz Hanoja, iz Moskve in iz Pekinga, temveč iz univerzitetnih zavodov in getov univerzitetnih mest«. Pozval je člane kongresa, naj znižajo vojaške kredite in zvišajo kredite za socialne programe. Pripomnil je: ((Mislim, da bi danes bilo v naši družbi manj neugodja in razcepljenosti, če bi bil kongres pripravljen izglasovati tudi 85 milijonov dolarjev nakazil za obnovitev naših mest in za ustvaritev boljših življenjskih pogojev, tako kakor je storil za financiranje pogubne vojne v Vietnamu.« Kritiziral je zatem prednostno lestvico, na podlagi katere ZDA trosijo v vojne namene desetkrat večje zneske kakor za izobrazbo. PO IZREDNO USPELEM GOSTOVANJU V BEOGRADU Ansambel Slovenskega gledališča odpotoval na gostovanje v Sarajevo Zelo laskava kritika v beograjskem tisku Predsednik Tito in soproga Jovanka med igralci tržaškega Slovenskega gledališča v fojer.ju Jugoslo-venskega dramskega pozorišta v odmoru med predstavo «Tri sestre« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiuiiimutiuKiiiiiiiimii IZJAVE GLASNIKA FNO JUŽNEGA VIETNAMA V PARIZU Pogajanja med mir o v ni mi silami» za koalicijsko vlado v Sajgonu Nobenih rezultatov na dvajseti seji pariških pogajanj: vsi čakajo na rezultate sreča.nja Nixon-Thieu - Izjave Williama Jlpgersa llanoj dokumentirano zanika kršitev konvencije o vojnih ujetnikih PARIZ, 5. — Tudi današnja seja pariške konference za Vietnam je potekala v znamenju pričakovanja srečanja med Nixonom in sajgonskim predsednikom Thieu-jem, ki bo 8. junija na otoku Mid-way. Da ne bo dvajseto zasedanje konference prineslo nič novega, je bilo jasno od vsega začetka, saj sta bila odsotna iz konferenčne dvorane načelnika dveh od štirih delegacij: šef hanojske delegaci- je Xuan Thuy je že več dni na posvetovanjih v severnovietnamski prestolnici, delegat fronte Tran Buu Kiem pa je danes na uradnem obisku v Alžiriji. Pa tudi Cabot Lodge, načelnik ameriške delegacije, je še pred zaključkom zase; danja zapustil palačo v Aveniji Kleber ter nato z letalom odpotoval proti Washingtonu: kot je znano, bo Lodge imel posvetovanja s predsednikom Nixonom ter z njim odšel na otok Midway na ameriško - južnovietnamski vrh. Štirje govorniki na današnji seji so v bistvu samo potrdili stališča NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiuiiiiiiiimiiiiiini „ ^ije v okviru večstranskih na-za razvoj. 5. _ Egiptovski vojaški glavnik je javil, da je bil da-®>tatl0V toPovski dvoboj med E-in Izraelci čez Sueški preiti 1 Streljanje je trajalo štiri ure .Pol. Ul p obletnici izraleskega napada *iu ^Pt so na zasedenem ozem-^organizirali Arabci protestno it v*°- V starem delu Jeruzalema %tti.Gazi so bile trgovine in šole % Davi je v starem delu me-Hila ^Kodirala bomba, ki je rala j “Mri arabske civiliste in ene-Stjfj r®elskega vojaka. Aretirali so % .osumljene. Preteklo noč je ne-% ^olska patrulja ubila sever-1 Um sidre ob reki Jordan *iw sPopadom z arabsko patruljo W Partizana. po današnjem atentatu v mu -ie izraelska policija ki ^ *a skupino mladih Arabcev, 'loj; v sprevodu nesli cvetje k ki so ga postavili v Id^atev spomina jordanskih vo-’ ki so padli v šestdnevni ^ eksplozij je bilo tudi Av^ročju Gaze- l(i - so arabski partizani ubili ktCaelske vojake iz zasede, iz Sito ^ s° napadli izraelsko voja-8 C*o na področju Gaze. Dru-Aj kraelski vojaki so bili ra- Ja^ski last «A1 Ahram« poroča, je včeraj začel pred voja-Sodiščem v Amanu proces -2 Palestincem, ki so obto-so se lanskega novembra ”qi“ ® jordanskimi vojaki NA IZREDNEM KONGRESU V CR0YD0NU Tradeunioni vladni načrt o so zavrnili sindikatih Kongres je z zelo visoko večino sprejel predloge tradeunionov Ali se bodo sedaj mogli izogniti spopadu med vlado in sindikati? LONDON, 5. - Danes je bil v Croydonu, južnem predmestju Londona, izreden kongres tradeunionov, na katerem so razpravljali o svojih predlogih v zvezd z vladno zakonodajo o sindikatih. V začetku je novi glavni tajnik Victor Feather ugotovil, da so predlogi tradeunionov za rešitev vprašanja neuradnih stavk dovolj učinkoviti, in sicer bolj kakor sankcije, ki jih predlaga vlada v primeru neuradnih stavk. Po dolgi diskusiji se je kongres zaključil z odobritvijo predlogov tradeunionov, za katere je glasovala velika večina. Načrt vladne zakonodaje pa je bil zavrnjen z veliko večino. Resolucija, ki poudarja nasprotovanje sindikatov kazenskim ukrepom vlade, je bila sprejeta z 8 milijonov 252.000 glasovi, proti pa je bilo samo 359.000 glasov. Resolucija, ki priznava, da bi nekateri predlogi vlade mogli izboljšati odnose v industriji, je bila odobrena z 8.608.000 glasovi proti 144.000. Resolucija, ki daje glavnemu svetu tradeunionov pooblastilo, da posreduje pri stavkah in v medsin-dikalndh sporih, je bila odobrena s 7.908.000 glasovi proti 846.000. Tradeunioni so bili postavili v glavnem naslednje predloge: 1. Tradeunioni in sindikalno gibanje odločno nasprotuje uvedbi kazenskih določb v obliki glob. 2. Tra- deunioni menijo, da bi nekateri predlogi vlade mogli načelno izboljšati odnose v industriji. 3. Glavni svet tradeunionov bo storil potrebne korake za izboljšanje mehanizma spravnega postopka v primeru industrijskih sporov in bo predložil letnemu kongresu leta 1969, ki bo septembra, v odobritev potrebne spremembe. Predlogi tradeunionov, ki jih našteva programski dokument, dajejo glavnemu svetu pooblastilo posredovanja pri uradnih in neuradnih stavkah s priporočili, ki so obvezna za sindikate. Glavni svet tradeunionov namerava tudi spremeniti določbe o sprejemanju in izključevanju strokovnih sindikatov. Vlada je bila predlagala zakonodajne ukrepe, da bi omejila gospodarsko škodo pri neuradnih stavkah, in sicer: 1. osemindvajset- dnevno prekinitev neuradnih stavk, da se omogoči miren potek pogajanj in posredovanj. 2. Izvedbo denarnih kazni sindikatom in delavcem, ki bi kršili vladne določbe. Kakor rečeno, so bili vladni predlogi z veliko večino odbiti. Ministrstvo za zaposlovanje in proizvodnjo je v zvezi s sklepi tradeunionov objavilo izjavo, v kateri poudarja, da vlada priznava, da predlogi glavnega sveta tradeunionov pomenijo važen napredek. Izjava pa dodaja, da vlada dvomi v učinkovitost predlogov glavnega sveta glede neuradnih stavk. V vladnih krogih so nocoj dokaj skeptični o možnosti, da bi se izognili spopadu med sindikati in vlado. Dejstvo, da so tradeunioni dobili tako veliko podporo sindikatov, nikakor ne bo pripomoglo h kompromisu, ker se je tudi možnost odločanja glavnega sveta tradeunionov zmanjšala po izidu današnjega glasovanja. Vlada še dalje vztraja, da je tre; ba uvesti primerna jamstva proti neuradnim stavkam, in je mnenja, da so ukrepi, ki jih predlagajo tradeunioni, nezadostni. Nixonova uprava za ohranitev omejitve trgovine z vzhodom WASHINGTON, 5. — Nixonova uprava se je včeraj ponovno uprla delnemu zmanjšanju omejitve trgovine s komunističnimi državami. Pomočnik tajnika za obrambo Nut-ter je v parlamentarni komisiji, ki proučuje zadevni zakon, izjavil: «Dobro bo, da ne pozabimo strateškega in konvencionalnega orožja. Očitno je, da na Ustih sektorjih vojaške važnosti, kjer imamo prednost pred komunističnimi državami, nam previdnost nalaga, da te prednosti ne zgubimo z nenadzorovano trgovinsko politiko«. posameznih delegacij: za Sajgon je Pham Dang Lam govoril o «stičnih točkah« med mirovnima načrtoma ZDA in FNO, za Severni Vietnam pa je polkovnik Ha Van Lau obtožil ZDA in sajgonsko upravo, da nista «resno reagirala« na mirovni program Tran Buu Kiema. Cabot Lodge je ponovil zahteve po recipročnosti v umiku «tujih» čet iz Južnega Vietnama, za fronto pa je gospa Nguyen Thi Binh govorila o razlikah med obema mirovnima načrtoma: ZDA — je dejala — morajo brezpogojno umakniti svoje čete iz Južnega Vietnama ter morajo odreči podporo sedanji saj-gonski upravi. Edina novost današnjega dne je bila izjava, ki jo je dal glasnik FNO na običajni tiskovni konferenci, ki je sledila zasedanju na Aveniji Kleber: ta je povedal, da so bodisi v Južnem Vietnamu kot tudi v Parizu že v teku razgovori med južnovietnamskimi ((mirovnimi silami« za ustanovitev nove koalicijske vlade v Sajgonu. «V J. Vietnamu — je dejal glasnik — imamo FNO, Zvezo narodnih, demokratičnih in mirovnih sil ter še druge mirovne sile. Tu v Parizu pa so prisotne FNO in številne vietnamske o-sebnosti. Te se srečujejo, kjer morejo«. Tiskovna konferenca glasnika fronte je vsebovala tudi skoraj humoristično noto: ko so ga časnikarji vprašali za mnenje o srečanju med Ndxonom in Thieujem, je glasnik odgovoril: «Srečanje bo 8.6.; se pravi, da bo šlo za srečanje med osmimi točkami predsednika Nixona in šestimi točkami Thieuja. Potekal bo na otoku Mid-way — je nadaljeval — kar pomeni «na pol poti«. Vietnamsid pregovor pa govori o človeku, ki je prav na pol poti onemogel. In še — je dodal — največjd otok Mid-wayskega otočja se imenuje Sand, se pravi pesek: star vietnamski pregovor pa govori o raku, ki prenaša pesek, da bi z njim napolnil ocean, ki se torej na vso moč trudi, a zaman«. Vsekakor pa je glasnik zaključil svoja izvajanja s pesimizmom ter dejal da ni konferenca, po dvajsetih sejah, zabeležila nobenih napredkov Položaj v Vietnamu je bil tudi glavni argument današnje tiskovne konference ameriškega državnega sekretarja Williama Rogersa v Washingtonu. Rogers, ki se je pred kratkim vrnil z obiska v Sajgonu in ki se bo udeležil srečanja na Midwayu, je pozrval FNO, naj odpre s sajgonskim režimom pogajanja o vprašanju splošnih volitev v Južnem Vietnamu. Nakazal je tudi možnost, da bi še letos prišlo do delnega umika ameriških čet iz Vietnama, vendar se ni hotel v tej zvezi spuščati v nikakršna predvidevanja. Državni sekretar ;e nato orisal ameriško stališče do sajgonskega režima: «Gre za zavezniško vlado — je dejal — vendar se nismo z njo poročili.« Zato je zagotovil, da je Washington pripravljen sprejeti kakršenkoli rezultat svobodnih volitev, «pa čeprav bi šlo za zmago sedanjih Thie. ujevih političnih nasprotnikov«. Ro. gers je tudi ponovil obtožbe, ki jih je pred kratkim izrekel o-brambni minister Melvin Laird, po katerih naj bi Severni Vietnam ne spoštoval temeljnih določil ženevske konvencije o vojni ujetnikih Na te obtožbe je danes odgovonl radio Hanoj, ki je oddajal izjave poročnika ameriške mornarice Johna Sidneya McCaina, že dvajset mesecev zaprtega v Severnem Vietnamu. Poročnik je sin vrhovngea poveljnika ameriških sil na Pacifiku admirala McCaina, enega od najvišjih ameriških vojaških osebnosti, ki se bo med drugim tudi udeležil srečanja na Midwayu. Mladi poročnik — njegovi ameriški kolege so potrdili, da je šlo za njegov glas — je izrekel severnim Vietnamcem priznanje, da so ga med ujetništvom skrbno zdravili. McCain se je bil namreč hudo ranil, ko je bilo njegovo letalo sestreljeno: zlomil si je roko in nogo. ((Bombardiral sem mesta in vasi, ter povzročil severnovietnamske-mu ljudstvu ranjence in tudi mrtve. Potem, ko so me ujeli, so me odpeljali v bolnišnico v Hanoj, kjer sem bil deležen izvrstnega zdravljenja. Operacija na nogi mi je omogočila, da ponovno hodim, poleg tega pa so mi dali roko, ki je bila zlomljena na treh točkah, v mavec«. Pred jetnikovimi izjavami pa je poročevalec hanojskega radia obtožil Lairda, da o ravnanju z ujetniki v Severnem Vietnamu pretvarja resnico. Vojaška dejavnost v Južnem Vietnamu je bila tudi danes omejena: zabeleženi so bili samo trije neposredni spouadi med zavezniškimi in osvobodilnimi silami. Pač pa je bila intenzivna dejavnost ameriških bombnikov, ki so nad o-srednjo planoto izstrelili kakih petsto ton bomb. Po uradnih statistikah so ameriški bombniki izstrelili v mesecu maju nad Južnim Vietnamom 24 milijonov in po! kilogramov bomb. Ameriško izvidniško letalo je bilo danes sestreljeno nad Severnim Vietnamom. Pilota sta se rešila s padalom: eden od njiju je ranjen. Osvobodilne sile pa so v Južnem Vietnamu sestrelile dva ameriška helikopterja in majhno izvidniško letalo. Trinajst članov treh posadk je bilo ubitih. Raketa, ki jo je izstrelilo topništvo oboroženih sil FNO, je danes padla na skladišče municije v veliki letalski bazi v Tan Son Nhutu pri Sajgonu. Eksplozijo je bilo slišati do Sajgona, osem kilometrov daleč. Za vojake v bazi so razglasili ((Stanje največje pripravljenosti.« Mitterrandova skupina bo podprla Pohcrja PARIZ, 5. — ((Konvencija republikanskih ustanov« (Mitterrandova skupina) je danes sklenila, da povabi svoje volivce, naj na drugem turnusu francoskih predsedniških volitev glasujejo za Poher-ja. V poročilu, ki so ga izdali po sestanku, na katerem je padla o-menjena odločitev, je rečeno, da alternativa, ki jo 15. junij nudi Francozom, ne omogoča jasne izbire, ter da se levica ne more strinjati z nobenim od obeh kandidatov, ampak da je treba ((izbrati manjše zlo« MONTEVIDEO, 5. — V Montevideu so uradno sporočili, da je bilo med spopadi med študenti in delavci na eni strani ter policijo na drugi aretiranih dvestodvanajst študentov in petdeset delavcev. Pr' spopadih, ki so trajali pet dni, Je bilo več oseb ranjenih. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Ansambel Slovenskega gledališča iz Trsta je odpotoval danes po izredno uspelem tridnevnem gostovanju v Beogradu v Sarajevo na svoje zadnje gostovanje v Jugoslaviji. Vrhunec gostovanja v Beogradu je bila predstava «Tri sestre«, tako zaradi visoke umetnosti in izvedbe zahtevne drame A. P. Čehova kot zaradi dejstva, da so na predstavi bili navzoči predsednik republike s soprogo in drugi visoki predstavniki političnega, javnega in kulturnega življenja Beograda. že sam začetek predstave je prepričal občinstvo v dvorani, med katerim je bilo precej srbske mladine, da ima pred seboj res prave umetnike. Navdušenje občinstva, ki se je naglo stopnjevalo, je doseglo vrhunec ob koncu predstave. Poleg navdušenega ploskanja in vzklikanja «zdravo» so se slišali vzkliki: »Čudoviti so«. To spontano navdušenje občinstva, ki večinoma zaradi jezikovne razlike ni moglo povsem razumeti besed na odru, je ponovno dokazalo, da z dobrim i-granjem, gledalcu postane vse razumljivo, čeprav ne razume vsega. «Drama A. P. Čehova je dragocena zakladnica, ki pa jo napori gledaliških umetnikov le redkoma odpirajo. Gosti iz Trsta so našli svojevrsten ključ za to zakladnico, nudili so nam užitek, radost, da doživimo velikega dramatika.« Tako je pričel svojo kritiko v današnji «Borbi» gledališki kritik Milu-tin Mišič. «Brez kakršnih koli sentimental nosti: dramski ansambel Slovenskega gledališča iz Trsta je zbor u-metnikov, pripravljenih in sposob- nih, da se izrazi tako v lahki komediji (»Red mora biti«) kakor tudi v visoki dramski umetnosti («Tri sestre«). Delujoč na področju, kjer so tretirani kot narodna manjšina, najbolje dokazujejo, kako stalen in vztrajen napor, da bi obstalo, se uveljavilo, in se dvignilo, oplemenjuje in bogati gledališče, dviga vsebinsko in umetniško njegove rezultate nad uspehe večjih gledališč, v katerih to stremljenje šele tli.» «če ima gledališče igralko formata Mire Sardočeve (Maša), vedno prisotne na scehi, diskretno prepleteni z ostalimi osebami in dogajanjem, tedaj to gledališče lahko igra Čehova.« Milutin Mišič omenja kot posebno zaslužne za uspešno izvedbo še Jožka Lukeša, Lidijo Kozlovičevo, Staneta Starešiniča in Rada Nakr-sta z ugotovitvijo, da so še vsi ostali člani ansambla zaslužni za uspeh. Prav tako pohvalno se izraža danes gledališki kritik «Express Politike«, ki med drugim ugotavlja, da so poezija in humor ljudi dobre volje našli verne, sugestivne in dobro intonirane tolmače posebno v Lidiji Kozlovičevi, »najboljši Irini, ki smo jo zadnjih dvajset let videli v Beogradu«, Miri Sardoče-vi, ki je Mašo tolmačila kot kon-templativno živo vdovo, in Zlati Ro-doškovi, ki je odmerjeno skušala životariti in živeti ne pa igrati in se poigravati. Prav tako vredne so bile po mišljenju kritika kreacije Mirande Caharije, Jožka Lukeša, Rada Nakrsta ter uspešna pantomima Leli Nakrstove. B. B. iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii iii m mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umili,mi,llli,liII||m||ilill|||||il||||||||||||m|||||||||||||||||| ZASEDANJE ZEZ V HAAGU Brandt predlaga «vrli» o evropski integraciji Danes bodo razpravljali o odnosih med vzhodom in zahodom HAAG, 5. — Danes se je v Haagu začelo zasedanje ministrskega sveta zahodnoevropske zveze. Odsotna je francoska delegacija. V začetku so posamezni predstavniki izrazili solidarnost s tehniki ENI, ki so ujeti v Biafri. Sledila je razprava o političnem sodelovanju v Evropi. V tem okviru je zahodnonemški zunanji minister Brandt predlagal, naj bi oktobra ali novembra sklicali konferenco predsednikov vlad in zunanjih ministrov šestih držav in Velike Britanije, da bi pripravili »delovni načrt« za uresničenje evropske integracije. Brandt je dodal, da nikakor ne gre, da bi temu vrhu dali odločilen politični značaj. Dejal je, da ne gre za nobeno po budo, ter je pozval druge delegate, naj se previdno obnašajo do Fran cije, «da ne bi zadeli ob občutljivost francoskega javnega mnenja«. Po njegovem mnenju bi se morala konferenca na vrhu sestati zunaj evropskih ustanov ter proučiti vprašanja, ki nastajajo s pristopom Velike Britanije, Danske, Norveške in Irske h gospodarski skupnosti. Konferenca bi morala: 1. Iskati sporazum o postopku in koledarju v zvezi s pogajanji z omenjenimi državami. 2. Določiti ključne točke teh pogajanj. 3. proučiti, kaj se lahko stori glede gospodarskega in političnega sodelovanja, preden se začnejo pogajanja. 4. Določiti evropski program dela. Na popoldanski seji so razprav- ljali o stanju v Sredozemlju, na Srednjem vzhodu in v Grčiji. O prvih dveh vprašanjih sta poročala britanski zunanji minister Stevvart in lord Chalfont. Glede Sredozemlja je Stewart izjavil, da ne bi smeli dramatizirati navzočnosti sovjetskega ladjevja, posebno če se ocenjuje v splošnem sklopu zahodnih sil in sil varšavskega pakta. Glede Srednjega vzhoda je omenil posvetovanja med štirimi velikimi v New Yorku. Jutri bodo ministri govorili o odnosih med vzhodom in zahodom, o čemer je zahodnonemški minister Brandt začel diskusijo že nocoj. Tudi Čile odpovedal gostoljubje Rockefellerju SANTIAGO. 5. — Zunanje ministrstvo je javilo, da je čilska vlada zahtevala od ameriškega državnega departmaja, naj se odloži obisk newyorškega guvernerja Rockefellerja v Santiagu. Predstavnik ministrstva je dodal, da so s tem v zvezi poslali noto državnemu departmaju. Poleg tega so poslali noto tudi Rockefellerju, da mu obrazložijo razloge te odločitve. ATENE, 5. — Iz Aten poročajo, da je danes pred zoro policija aretirala druge tri visoke častnike grške vojske. Gre za dva generala in enega polkovnika, ld so znani po svojih filomonarhističnih težnjah. TEZE ZA X. KONGRES KP ROMUNIJE V ospredju zahteve po enakopravnosti in demokratizaciji javne uprave V začetku avgusta letos bo X. Romunska partija obravnava v ko pa postavke o izpopolnitvi insti-kongres KP Romunije. V tej zvezi tem dokumentu vse socialistične de- tuoionalnih okvirov, v katerih bodo so partijski organi objavili obsežen žele in se zavzema za sodelovanje državljani «lahko svobodno in ne-dokument, kjer so začrtane osnovne 7 vsemi. To je razvidno iz dela do- ovirano izražali svoje mnenje o ob- MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU smernice notranje in zunanje politike romunsdh komunistov. Stališča KP Romunije, ki so nakazana v tem dokumentu, so posebno zanimiva, če jih presojamo v luči vrhunskega posvetovanja med komunističnimi partijami, ki se je včeraj začelo v Moskvi. Romunski komunisti imajo do tega posvetovanja svojevrsten odnos Na pripravljalnem posvetovanju v Budimpešti v februarju lani je prišlo do precejšnjega trenja z romunskimi predstavniki, ki so tedaj celo zapustili posvetovanje. Romunski komunisti so sicer sprejeli vabilo, da sodelujejo na vrhunskem posvetovanju, toda pri vsem tem so zelo zadržani. Njihova stališča pojasnjuje v veliki meri naslednji sestavek. kumenta, kjer poimensko naštevajo J likah upravljanja državnih zadev, vse socialistične dežele, s katerimi | Ob koncu dokument obširno ob-bo Romuni.a nadaljevala politiko j ravnava pojmovan 'e o vodilni vlogi razvoja vsestranskega sodelovanja. | partije, ki šteje dane: Dokument omenja najprej sosednej milijona članov? socialistične dežele — Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Madžarsko, zatem pa tudi ostale socialistične dežele v Evropi, Aziji in Ameriki. Značilna je tudi ocena razmerja sil na svetovnem odru. Težnje po popuščanju napetosti in po sodelovanju prevladujejo v sodobnem mednarodnem živl.enju in vse bolj vplivajo na politiko držav, pravi ta del dokumenta. Tu poudaijajo tudi, da je krepitev vezi komunističnih in delavskih partij z ostalimi deli delavskega razreda, s socialističnimi danes skoraj dva I partijami, sindikalnimi organizacija-Teze za X. kongres KP Romunije mi in z vsemi demokratičnimi in na- predvidevajo nadaljevanje sedanje smeri notranje in zunanje politike Romunije. To smer so določili pred štirimi leti na zadnjem partijskem kongresu in na poznejši nacionalni partijski konferenci, ko so začrtali romunsko pot v socializem po konkretnih razmerah v deželi. Eden od najpomemonejših prvih korakov je bila opustitev «togega» centralizma, hkrati s tem pa začetek iskanja novih, zmernejših in ustreznejših oblik, pri čemer so poudarili nujnost «ekonomske» in «po-litičrve demokratizacije* v skladu z razpoložljivimi materialnimi in drugimi možnostmi dežele. Osnovna tema bližnjega kongresa, ki se bo začel 4. avgusta, bo potemtakem poglobitev in razširitev že določene smeri v skladu s sedanjimi razvitejšimi materialnimi možnostmi in družbenimi razmerami. To lahko sklepamo iz obsežnega dokumenta, ki so ga objavili te dni. Osnovne črte prihodnje politike so pojasnjene v petih poglavjih. Eno od poglavij pojasnjuje osnovne romunske zunanjepolitične koncepcije. Gre za že dovolj znano oceno mednarodnega položaja, položaja v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju in načel, na katerih je možno resnično enakopravno sodelovanje in premagovanje sedanjih težav. Novost je prvo uradno pojasnilo stališča do sovjetsko-kitajskih incidentov. Tako pravi dokument med drugim: «Globoko zaskrbljenost in žalost predstavljajo incidenti med dvema velikima socialističnima deželama — Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. Naš narod je z zadovoljstvom zabeležil dejstvo, da sta re vladi teh dveh dežel v uradnih deklaracijah izrekli za dvostranske sestanke in razpravo o ureditvi spora. Po našem mnenju je pot miroljubnih pogovorov edina, ki lahko zagotovi rešitev spornih vprašanj med dvema deželama 'n odpravi kakršnekoli akcije, ki bi utegnile poslabšati nesporazum ter omogočile ponovno vzpostavitev medsebojnega zaupanja.* prednimi organizacijami zelo po; rr.embna za uresničitev popuščanja in sodelovanja v mednarodnem življenju. Opozarjajo tudi, da socializem z odpravo vzrokov za zatiranje in nadoblast enega naroda nad drugim ustvarja ob ektivno podlago za zbližanje in sodelovanje med suverenimi in enakopravnimi narodi in možnosti za uskladitev nacionalnih in mednarodnih interesov narodov. V poglavju, posvečenem ekonomski politiki, je v središču pozornosti nadaljevanje pospešenega razvoja proizvodnih sil in nadaljnje prilaganje proizvodnih odnosov razvoju sedanjih oblik. To je v resnici izhodišče obeh prihodnjih petletnih načrtov. Ugotavljajo, da je razvoj nacionalnega gospodarstva in njegovih proizvodnih sil «odloči-len pogoj za zagotovitev državne neodvisnosti, suverenosti in napredka naše družbe*. Dokument pravi tudi, da bodo še naprej razvijali pobudo delovnih skupnosti tako, da jim bodo dajali širša pooblastila podjetjem pa pristojnosti pri organizacij), upravljanju in planiranju z odpravo birokratske prakse, ki ovira učinkovito in operativno reševanje tekočih problemov gospodarske dejavnosti. V poglavju o «izpopoln je vanju družbene in državne ureditve* pravi dokument, da bo partija tudi v prihodnje pripisovala največji pomen široki udeležbi delavcev pri vodenju in organizaciji nacionalnega gospodarstva, pri izpolnjevanju dejavnosti podjetij in pri celotni družbenopolitični dejavnosti dežele. Nadaljevali bomo smer »izpopolnjevanja celotne državne aktivnosti, porasta pristojnosti državnih organov in harmoničnega usklajevanja centralnega upravljanja s široko avtonomijo lokalnih organov*. Dokument potem podrobneje razčlenjuje postavke o nujnosti krepitve zakonitosti, poglabljanja demokracije, potrebo po vsestranskem vključevanju ljudskih množic v dejavnosti državnih organov in v u-pravljanje celotne družbe, prav ta- Vojni ujetnik je našel svojo družino PARIZ, 5. — Bivši nemški vojni ujetnik Walter Halsinger je po 27 letih spet našel svojo družino. Halsingerja so zavezniki zajeli v Normandiji 8. maja 1945. Potem ko so ga osvobodili, je začel iskati svojo družino, ki je tedaj živela v kraju Leikeinu v Vzhodni Prusiji. Kmalu pa se je prepričal, da so vsi izginili brez sledu ter se je zato nastanil v Franciji. Pozneje je mednarodni Rdeči križ nadaljeval iskanja ter je ugotovil, da Halsingerjeva mati, stara 76 let ter njegovi bratje in sestre še vedno živijo, in sicer v bližini Berlina. V Venezueli je prišlo do ostrih protiameriških demonstracij, ki so prisilile Rockefellerja, da se je odpovedal nadaljnjim obiskom v Južni Ameriki Pesem ne bo zamrla Mnogo je znamenj, ki pričajo, da si med slovensko mladino-kljub prodoru popevkarstva — prav zavzeto utira pot in dobiva veljavo tudi zborovsko petje, s katerim mnogi šolski in drugi mladinski zbori goje domačo narodno in umetno pesem. Naj bosta dva primera iz zadnjega časa — našli pa bi jih gotovo še več — temu v dokaz. Te dni se je v Celju končal že tradicionalni mladinski pevski je-stival. Začel se je sredi minulega tedna, ko so v dvorani celjskega narodnega doma zadoneli prvi zvo-Ici iz mladih grl celjskih pevcev. Ti so s svojim nastopom tudi odprli festival — te pomembne kulturne prireditve z mednarodno udeležbo mladinskih pevskih zbo rov. Prvega večera, kakor tudi vseh nadaljnjih koncertov, so se udeležili tudi mnogi tuji strokovnjaki za mladinsko petje. Mladinski mešani pevski zbor celjske gimnazije pod vodstvom profesorja Cirila Vertačnika je za prvi večer pripravil bogat izbor iz svojega repertoarja. Tekmovalni del festivala so razdelili v dve skupini; za otroke spod 15 let in za mladino nad 15 let. V posebno skupino pa so uvrstili dekliške zbore. V okviru prvega dela so nastopili mladinski zbori iz raznih krajev Jugoslavije ........................................................mi........ POMILOSTILEM UKREP GENERALA OJUKVUJA | SNEG, DEŽ IN NIZKE TEMPERATURE Biafrska vlada je pristala Nenavadno slabo vreme na osvoboditev 18 ujetnikov V poročilu biafrske vlade je rečeno, da so se ujetniki borili na strani Nigerijcev - Pojutrišnjem slovesen pogreb desetih ubitih tehnikov v Metanopoliju ob prisotnosti predsednika vlade Humorja ŽENEVA, 5.-— Časopisna agencija «Markpress», ki posreduje Evropi informacije urada «Biafran strstva za zunanje zadeve v Rimu žensko, ki je bila ranjena pri pro-izdal naslednje sporočilo: [metni nesreči. Prisoten je bil tudi «Zunanji minister Nenni je imel , 27-tetni Giovanni Quattrociocchi, davi stike s podtajnikom Pedini- ; katerega so karabinjerji že dolgo Overseas Pressdivision*. je sporo- davi stike s podtajnikom Pedini- : Katerega so k ara Din, er j, ze aoigc čila da ie M. U. Akpan, tajnik jem, ki se je vrnil skupaj s svo- časa zasledovali, ker je obtožen hiafrske voiaške vlade podal danes jimi sodelavci iz Biafre v Abidžan. da je pred enim mesecem napadel UJ.cn o j " 1______ ;„ x„ 1 i r7 TTnneiinAno nolivrban. v Overri naslednjo izjavo: «Na priporočilo papeža Pavla VI. ter na intervencijo predsednikov Slonokoščene obale in Gabona, je državm poglavar Biafre general Odumegvu Ojukvu pomilostil 14 I-talijanov, 3 Nemce in 1 Libanonca, ki so jih biafrske sile zajele, ko so se pred nekaj tedni borili ramo ob rami z Nigerijci. General Ojukvu je zaprosil predsednika republike Slonokoščene o-bale Felixa Houphouet-Boignyja ter predsednika Gabona Alberta Bon-ga, da se pogajata z vladami in zainteresiranimi strankami glede pogojev in sporazuma o takojšnji izpustitvi osemnajstih tujcev.* Iz Librevilla pa sporočajo, da se je zvedelo, da bodo biafrske oblasti izpustile 18 tehnikov v 48 urah. Pred vrnitvijo v domovino bodo u-jetniki šli skozi Libreville. Medtem je tiskovni urad mini- V Biafri, kamor je bil šel po na- Iv predmestju Frosinona usl-užben-ročilu ministra za zunanje zadeve, 1 ca bencinske črpalke Remo!a Ca- Niobrara (Nebraska): trije brati Gari, Gregory in Kelly Sage, ki so izgubili življenje na torpedovki »Frank Evans*. Ameriške oblasti so sklenile, da ne bodo več pustile, da bi več sorodnikov služilo vojaški rok pri isti edinici, ali na isti ladji ............................................................ PRED GRADNJO HITRE CESTE RflZDRTO-VRHNIKA V Sloveniji bodo ustanovili enotno projektantsko organizacijo K centralizaciji načrtovanja silijo zahtevne naloge posodobljenja cestnega omrežja V republiški gospodarski zbornici SR Slovenije v Ljubljani so v začetku tedna razpravljali o možnosti, da bi v Slovenili ustanovili močno projektantsko organizacijo, ki bi bila zmožna prevzeti precejšnje naloge, ki se odpirajo v zvezi z bližnjo gradnjo hitrih cest v Sloveniji. tfovo organizacijo bi ustanovili z združevanjem sedanjih zelo razdrobljenih umskih in mate rialnih projektantskih zmogjivosU. Na sestanku v zbornici so se zbrali predstavniki samostojnih projektantskih delovnih organizacij ter projektantskih birojev, ki delajo v okviru gradbenih podjetij, kot tudi predstavniki republiškega cestnega sklada, ki bo, kot predvidevajo, še letos pričel 7. do zdaj največjo investicijo na slovenskih tleh, to je v. gradnjo 4-pasovne ceste Vrhnika-Razdrto, v naslednjih letih pa tudi z gradnjo ostalih de lov slovenskega cestnega križa ter predora pod Karavankami. Teh cest bo skupaj več kot za 600 km, zato bo dela za projektante več kot dovolj. Če pa hočejo, da bodo čimveč tega opravili domači načr tovalet, bo treba združiti moči. Zdaj dela v Ljubljani in v drugih večjih mestih več projektantskih organizacij, ki niso niti krajevno niti organizacijsko povezane. Po ocenah pa bi s primerno koncentracijo moči domači strokovnjaki zmogi precejšen dei predvidenega dela. Že v kratkem času bo treba napraviti tako imenovane glavne načrte za odsek ceste med Vrhniko in Razdrtim, za večji del bodočih gradenj pa so seveda na vrsti še vse faze projektiranja. Graditev tako imenovane infrastrukture bo v razvojnem programu Slovenije gotovo imela eno preih mest. Razen tega so dobre možno sta za naročila iz drugih republik ter iz tujine. se je Pedini sestal s krajevnimi oblastmi ter s samim generalom Ojukvujem. Podtajnik Pedini je o-biskal italijanske ujetnike, ki so menda v dobrem zdravstvenem stanju ter jim je prinesel pozdrave iz domovine. Minister za zunanje zadeve je v stalnih stikih z misijo, v pričakovanju izpustitve jetnikov.* Iz Rima pa poročajo, da bo jutri v katoliški stolnici v Lagosu 00-grebni obred v spomin desetih italijanskih tehnikov, ki so padli 9. maja v taborišču «Kvale 3». Krste posmrtnimi ostanki padlih bodo potem prenesli na posebno letalo, ki jih bo pripeljalo v Milan pojutrišnjem ponoči. Slovesni pogreb padlih bo v nedeljo, 8. junija v Metanopoliju v prisotnosti predsednika vlade Rumorja in drugih članov vlade. Presenetljiv vzpon tovarne «Krka» Novomeški tovarni farmacevtskih izdelkov Krka je uspelo, da se je v zelo kratkem času povzpela med vodilna tovrstna podjetja v Jugoslaviji, čeprav je bila še pred desetletjem in pol med zadnjimi. Z uvajanjem sodobne proizvodnje antibiotikov je leta 1967 dvignila svoj bruto proizvod na 80 milijonov dularjev. To je bdi prvi korak k še bolj dinamičnemu vzponu. Lanska vrednost proizvodnje v Krki je znašala 150 milijonov dinarjev, od tega so tretjino prodali tujim kupcem. Preseneča dejstvo, da namerava podjetje letos dvigniti svoj bruto proizvod še za 70 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo vrednost proizvodnje že dosegla 220 milijonov dinarjev. Tako nenaden vzpon je pravzaprav plod novozgrajenih objektov v naselju Ločne, pa tudi proizvajanja več novih artiklov. Pri razširjanju asortimana je odigral odločilno vlogo farmacevtski institut Krke, v katerem dela 120 ljudi, od katerih ima več kot polovica fakultetno izobrazbo. Čeprav proizvaja tovarna predvsem farmacevtske, delno pa tudi kozmetične izdelke, je njeno vodilno osebje prepričano, da podjetje brez medicinsko-dnformativne službe ne more napredovati. Zato so ustanovili posebno delovno skupino, ki sistematično seznanja 25 tisoč ju goslovanskih zdravnikov s Krkinimi izdelki. V komercialno-propagand-nem poslovanju je podjetje že tako daleč, da se je zaščitilo s poslovnimi toajnatni in je zato težko dobiti podatke o njegovih bodočih problemih in o raziskovalno-proizvod-nih načrtih. Kljub temu pa ni skrivnost, da gradi Krka v Ločni več novih objektov za aseptično polnjenje antibiotikov, za tako imenovane mastne in sirupne preparate in kozmetiko. Ko bodo vsi ti objekti zgrajeni, kar bo vsekakor še bolj povečalo proizvodnjo, bodo začeli graditi tudi novo upravno zgradbo, v katero se bo vodstvo podjetja preselilo iz starih prostorov v Novem mestu Spopad s streljanjem na oddelku za hitro pomoč FROSINONE, 5. — Okoli poldneva je prišlo na oddelku za hitro pomoč v civilni bolnišnici v Fro-slnonu do hudega streljanja. Podčastnik karabinjerjev VI liani je nenadoma stopil v sobo, kjer so zdravniki pravkar obvezovali neko licchlja, katerega je ranil s streli iz pištole, da bi ga oropal. Ko je Quattrociocchi zagledal podčastnika, je potegnil Iz žepa revolver ter ga naperil proti karabinjerju in mu ukazal, naj dvigne roke. Karabinjer pa se je bliskovito umaknil za neko kovinsko omare ter tudi on zgrabil za revolver. Zdravnik, bolničar ln ženska so se vsi prestrašeni vrgli na tla. Podčastnik je pozval Quattrociocchija, naj odvrže orožje, potem pa je skočil na prosto ter ustrelil moškega, katerega je zadel v prša. Quat-trooiocchl je hudo ranjen padel na tla. Zdravniki so mu takoj nudili prvo pomoč. Pozneje so sporočili, da so karabinjerji zasledovali Quat-trociocchija že nekaj dni. Moški je pripeljal na oddelek za prvo pomoč svojo prijateljico, ki se je ranila pri prometni nesreči. je spet zajelo Evropo Snežilo je skoraj povsod nad 1000 me-višine - Hudi nalivi v Jugoslaviji trov PARIZ, 5. — Nenavaden val mraza je v zadnjih 48 urah zajel Evropo. V raznih deželah celine so zabeležili padavine in tudi sneg. V Belgiji in na Nizozemskem je termometer padel na 5 stopinj pod ničlo ter prisilil prebivalstvo, da je začelo spet ogrevati domove. Podnevi se je temperatura nekoliko dvignila, in sicer na 12 do 15 stopinj. Tudi v Zvezni Nemčiji so zabeležili temperature, ki niso običajne v tem letnem času. V gorah pa je skoraj povsod snežilo. Vrh Zugspitze (2963 m) je pokrit z 20 cm svežega snega, medtem ko v Schwarzwaldu temperatura niha o-koli ničle. V Avstriji sneži nad 1000 metri višine. Na Dunaju so danes zabeležili najvišio temperaturo 12 stopinj nad ničlo. Precej močno sneži tudi v .§yici, kjer sta dva gorska prehoda zaprta za promet. V Jugoslaviji so zaradi hudega dežja zabeležili veliko večje število avtomobilskih nesreč. Mraz, dež in sneg bičajo tudi Francijo, sneži v Alpah in v Pirenejih. Edini državi, ki ju slabo vreme ni prizadelo, sta ŠDanija in Portugalska. k;er temperature nihajo o-koli 20 stopinj nad ničlo. Tudi v deželi Furlaniji - Julijski krajini so zabeležili večje padavine snega. Na Višarjah je zapadlo 20 cm svežega snega. Podobno je stanje tudi v vsej okolici Trbiža. Snežilo je v Forni di Sopra, Forni di Sotto, v Saurisu in v Ravasclet-tu. Sneg je pobelil tudi vrhove v pokrajini Belluno. V Dolomitih je snežilo nad 1200 metrih, na sedlih pa so namerili do 30 cm snega. Številni smučarji so spet napolnili smučišča. Sneg se je pojavil tudi v okolici Genove. Snežilo je nad 1000 metri. Podobno je tudi stanje v Bocnu, kjer se je temperatura zelo znižala. Za sedaj so ceste še prevozne. MED ATLANTSKIM IN TIHIM OCEANOM Orjaška cisterna bo odprla novo pot Sloviti prehod tez severozahod je Giovan-ni Caboto skušal odkriti že leta 1498 NEW YORK, 5. — Znano po- so jih odkrili v zalivu Prudhoe. morsko pot »prehod čez severoza-1 Vendar po mnenju predstavnikov hodu med Atlantskim in Tihim družbe Humble se odprtje nove oceanom bodo začeli izkoriščati za poti ne bo omejilo samo na do-r' >vbo velikih petrolejskih cistern. I bavo naftnih proizvodov Verjetno Morda bo to pot odprla že v av-gusui velika ameriška supercister-na «Manhattani> z več kot 142.000 tonami. Prehod čez severozahod je zelo znan. Prvi poskus plovne povezave med Atlantskim in Tihim oceanom skozi labirint Arktičnih otokov in ledu je napravil že leta 1498 Giovanni Caboto. Ta poskus je tedaj spodletel. Ta najnovejši poskus bo veljal okoli 18 milijard lir, ki jih bodo črpali iz skupnega sklada družbe iiHumble>i ter drugih dveh ameriški petrolejskih družb, to je «Atlantic Rlchfd-eldn ter «BP Oil Com-pany». Pri organizaciji celotne pobude bo sodelovalo 4.800 ljudi. Na cisterni ((Manhattan« bodo nameščene najsodobnejše znanstvene naprave. Predvidevajo, da bo supercister-na odplula iz New Yorka (med 40. in 41. vzporednikom) 15. julija ter bo prispela v zaliv Prudhoe v Aljaski, nekoliko severno od 70. vzporednika. Cisterna bi morala pluti med Baffinovim otokom ter Grenlandijo ter bi potem zavila po 75. vzporedniku v osrčje velikanskega arktičnega kanadskega otočja. Nato bi preplula Beaufor-tovo morje. Da bi uspešno opravila to pot, bodo opremili supercistemo s posebnimi napravami. V tem trenutku je v ladjedelnici, kjer so jo razžagali na 4 dele, ki jih bodo potem obdelali posebej 4 ladjedelnice. Tako bodo spremenili ((Manhattan)) v velikanski ledolomilec. Neki predstavnik dnribe «Hum-ble» je izjavil na tiskovni konferenci, da se poskus iznlača, ker meniio. da se bo ameriška rrnrfz-vodnja nafte okoli leta 1975 pre- bo ta pot služila tudi splošnim prevozom med Evropo in Azijo. Težko ranjen moški ki je prevaral žensko MILAN, 5. — Redki mimoidoči so danes ponoči našli v Ulici Torej ua to Tasso v Šesto San Giovanni težko ranjenega moškega. Policijski organi so ugotovili, da gre za 54-letnega Sebastiana Fichera, ki stanuje v Milanu. Moški je bil ranjen z dvemi streli v vrat ir. v hrbet. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu skušaj-o rešiti življenje. Milanski leteči oddelek kvesture je ugotovil, da je Fichera v trenutku, ko je bil ranjen, sedel za volanom svojega avtomobila. V avto sta se vsedla tudi neki mošld ln neka ženska. Policija je že ugotovila njuno istovetnost. Okoli jiol-noči se je Fichera menda srečal z žensko, s katero se je bil že prej domenil za sestanek, ženska pa je prišla v spremstvu nekega moškega. Ficherl je dejala, da bi moral njenega znanca prepeljati do Šesta San Giovanni zaradi srečanja s sorodniki. Tako se je trojica napotila proti Sestu. Nenadoma so odjeknili trije streli, od katerih sta dva ranila šoferja. Fichera je dobil tudi rano z nožem. Zdi se, da Je do tega krvavega dogodka prišlo zaradi maščevanja, in sicer časti, kot jo pojmujejo v južni Italiji. Fichera se je baje pred leti zapletel v ljubezensko raamerje z neko žensko. Policija meni, da je ženska prišla v Milan prav zato, da bi se maščevala nad njim. Poročajo, da so policisti že are- Na «Boeingu 727» je izgubilo življenje 79 oseb MONTERREY (Mehika), 5. Poročajo, da je vseh 79 potnikov in članov posadke, ki so bili n-a letalu ((Boeing 727», ki je strmoglavilo včeraj zjutraj blizu Mon terreya, izgubilo življenje. Njihova trupla so tako iznakažena, da sploh ne morejo ugotoviti njihove istovetnosti. Te vesti je posredoval pilot nekega helikopterja, ki je pristal na poboč:u gore, kjer se je letalo razbilo. Reševalnim ekipam se do sedaj še ni posrečilo priti na kraj nesreče, in sicer zaradi hudih nalivov ter tropskega rastlinstva, ki pokriva pobočja gore. V prvem trenutku so menili, da jr- življenje izgubilo 72 oseb. Sedaj pa je družba «Mexicana de avia-cion» sporočila, da je bilo v letalu «B>ein.ga 727» 72 potnikov 1-n članov posadke. MOSKVA, 5. — Zaradi hudih nalivov, ki so prizadeli kraj Yaldlmic v Tagikistanu, se je začela valiti z gore pravcata reka blata in kamenja, ki je že povzročila smrt več oseb. že 8. maja letos se Je podoben primer pripetil vedno v Tagikistanu, toda v nekem drugem kraju. od Skopja do Maribora. Tudi ® drugih dveh skupinah so zbori iz raznih jugoslovansKtn publik. Poleg nastopov na sam festivalu, so posamezni zbori v redili koncerte tudi v Dobrni, ju, Rogaški Slatini, v Trbom Zagorju, v Mariboru, na e® in v Velenju. V Mariboru 1 stopil tudi mešani mladinsZ,m iz poročila generalnega Pietra Coltellija — začr-2? tudi pot, sledeč kateri ne bo mogoče uresničiti oziroma JS®® nove pomembne uspehe, 3’eč tudi ustvariti nujne razgo-3 Slede enotnosti, z ostalimi or-T^cijami: ANB, UBI in CBF. j^sebina te poti M v kratkem 3' zahtevi po ustrezni paria-|S“®nd pobudi za spremembo glede dodelitve proizvodi^ po monopolističnih skupj-i^^marveč po agrarnih pod- Av dvigu kontingenta italijan-1*. sladkorne pese v okviru po-laKŽ^tega pravilnika Evropske-|W skupnega tržišča, upoštevajoč P°trošnjo in potrebo po v jtumih spremembah področja 3 razvoja; iL'v vsedržavni konferenci za za- Japonska, ki je manjša od Francije, kjer je okrog sedem tisoč potresov na leto, ki je bila prva žrtev atomskega napada, ki je bila v zadnji vojni premagana, ponovno izziva svet v boju za tržišča in premoč. Japonska je danes največja ladjedelniška nacija, druga na svetu v proizvodnji avtomobilov, elektronskih računalnikov, televizorjev, cementa, gume, prediva in umetnih vlaken, tretja na svetu v proizvodnji jekla, A nima praktično nobenih surovin, niti železne rude niti petroleja niti boksita niti volne. Kljub temu je njena industrija sodobnejša od ene njenih tekmecev. 77 odstotkov vseh japonskih strojev še ni starih šest let. Za ladjo, ki jo ameriške ladje- Področje; da spo- KjApozivu političnim silam, ttaT^tizirajuo dosežem širok j [JpU v Emiliji in Venetu, na, toJ^tentame pobude, skupaj V?, že sprejetimi, omogočile že SpJrte sedanje mandatne dobe res™I1 ukrepov v prid u- Mvitve treh največjdh sladkor- { sporazumom, katerih bil, da pridelovalce rešijo Jjfjjtoosti monopolom prav s v4j“ej° tega, da se okrepi njiho-POgodbena moč. k A tem zasedanju se je oglasil ielTedi tudi podtajnik za polje-B0u_,Vo. poslanec Nebo Mariani. C~ar>l je, da se mora na pro-C* strukturnih sprememb za: ttjAga področja gledati skozi g°spodarskega načrtovanja, norega vloga naj bi imela proti-jtelističen pomen, vsekakor bi j*® k nasprotovati temu, kar tehnokrati pri Banca ^tijiništvo je v poljedelstvu ,,,,,,,.umu..... Francoska filmska igralka Lyne Chardonnet. Menijo, da predstavlja lik idealne Francozinje. Je tudi zelo dobra umetnica. (od 21,3. do 20.4.) Zaupajte "i fci avce, ki so sposobni in vest-ttliLj bodite nervozni, ko rešujete zadeve. KrA.tod 21.4. do 20.5.) Če se vam kltg* dobiti zveze z odgovornimi Se boste poslovno rešili. Raz-družini ne bodo najboljše. 3 (vČKA 21.5. do 22.6.) Pre lii, 2°ste delo, ki ga ne boste zrno W^°iščite si sodelavce. Večer luJ^tživell v prijetni družbi C (°d 23.6. do 22.7.) Star na \lft° končno izpeljali in bi'i za-Zanimiva srečanja v on-urah. St^ . (°d 23.7. do 22.8.) dtru eni \ ^ zaradi tega bo trpelo vase mtj'. bkušajte s« nekoliko razv.r- Pomiriti. SswA <°d 23 8. do 22.9.) Svr,i. ?kou 1 boste morali braniti, ker j h ** ho hotelo sprejeti. Neko’: '“Urno vzdušje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Ne bo šlo z delom naprej, če ne bo;m bolj strokovno pripravljeni. Poslovili se boste od sedanje ljubezni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11 ) Vzemite trdneje vajeti v svoje roke Preveč ste popustljivi do najmlajših. STRELEC (od 22.12. do 21.12.) Brez napornega prizadevanja je nemogoče, da bi kaj otipljivega do segli. Obnovljeno bo staro prija teljstvo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne mislite vedno na najslabše, nasprotno, bodite bolj optimistični. Spod budno vzdušje v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Hlad nokrvno se lotite posla, ki so vam ga poverili Doživetje, o kakršnem niste nikoli sanjah. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spu ščajte se v trgovske posle, ko za te niste rojeni. Ne zvračajte krivde 1 na druge. delnice grade 450.000 delovnih ur, rabijo japonske samo 320.000 ur. Leta 1958 je japonski proizvajalec avtomobilov Toyota izvozil prvi avtomobil v ZDA. Njegova hitrost je znašala največ 110 kilometrov na uro, zato je pogorel. Pet let kasneje se je znova pojavil na ameriškem tržišču, a lam so Japonci samo tu prodali 182 tisoč 500 avtomobilov in tako postali najostrejši tekmec volks-wagna. Nemško fotografsko industrijo so presegli že v začetku šestdesetih let: leta 1963 so nemške firme izdelale 2,5 milijona fotografskih aparatov, Japonci 3,8 milijona. To so lahko dosegli, ker so po izgubljeni vojni imeli pred seboj samo en cilj: izgradnjo gospodarstva. Kmalu so spet poštah tretja največja industrijska sila na svetu. Pred sto leti pa so se tu še z meči borili samuraji, kot evropski vitezi zgodnjega srednjega veka. Pred sto leti na Japonskem še ni bilo niti enega parnega stroja, nobene oceanske ladje, nobene železnice in nobene univerze. Danes Japonci grade najhitrejše in največje ladje, najmanjše transistorje, največje mesto na svetu. Vsak dvajseti prebivalec 11-milijonskega Tokia je študent. Toda Japonci hočejo še več. Kakih 50 kilometrov daleč od Tokia gradi japonska vlada znanstveno središče, ki bo stalo 6 milijard mark. Leta 1975 bo tu stanovalo 160.000 raziskovalcev, tehnikov in pomočnikov z njihovimi družinami. V tem mestu namerava Japonska izdelati strateški načrt za znanstveno osvajanje jutrišnjega dne. Konec lanskega leta so bili na nekem simpoziju v Tokiu japonski in ameriški znanstveniki enotnega mnenja, da sta njihovi državi najbolje pripravljeni za skok v «poindustrijsko» družbo. Profesor Hayashi s tehnološkega inštituta v Tokiu pravi: »Japonska je na pragu socialne metamorfoze, ki je zgodovinskega pomena*. Japonski inženirji so zadnji čas zgradili tudi prototip vlaka bodočnosti, pri poizkusih je dosegel nad 1000 kilometrov hitrosti na uro. Zdaj se ukvarjajo z načrti mesta bodočnosti, ki bo štelo 90 milijonov prebivalcev. Danes Japonec poprečno zasluži 4560 mark na leto, to se pravi manj kot Italijan. Toda leta 1988 bo Japonska po cenitvah finančnega ministrstva imela največji dohodek na prebivalca na svetu. Po cenitvah japonskega načrtovalnega središča bo na začetku 21. stoletja japonski družbeni bruto-produkt skoraj desetkrat večji od današnjega, dosegel bo 4.000 milijard mark. To bo za 500 milijard mark več, kot je znašal lani v ZDA Vodilni Hudsonov inštitut za futurologijo napoveduje, da bo 21. stoletje morebiti japonsko stoletje. Zmagovalec nad Japonsko, Douglas McArthur, pa je rekel še več: »Naslednjih tisoč let bo azijski vek,* je domneval ameriški general, ko je prvič obiskal Japonsko po kapitulaciji. Japonska leži na robu gospodarskega prostora, v katerem bosta v bodočnosti živeli 2 milijardi ljudi, t.j. dve milijardi potrošnikov .Ti naj bi kupovali to, kar bo proizvajala Japonska. Japonske firme so organizirane srednjeveško, čeprav so poznane po vsem svetu. Japonska pisava je najbolj zapletena na svetu, toda v nobeni deželi ljudje toliko ne bero kot na Japonskem. Pariški »Monde* je ugotovil, da »kaže Japonska neverjetne sposobnosti za sodobno dobo*. Od leta 1952 dalje znaša stvarna stopnja rasti japonskega gospodarstva poprečno deset odstotkov (v ZR Nemčiji 5,1 odst.). Za prihodnjih deset let pa napoveduje ena med največjimi bankami v državi, Micubiši, nominalno stopnjo rasti 12,4 odstotka. 97 odstotkov vseh japonskih gospodinjstev ima danes televizor, 84 hladilnik in 75 odstotkov pralni stroj, torej več kot v katerikoli drugi državi Evrope. Samo ZDA imajo bolj razvit televizijski in radijski sistem ter več klimatskih naprav kot Japonska. Samo ZDA in Sovjetska zveza ustvarjata več znanstvenikov in inženirjtv. Sto let so Japonci posnemali Zahod, in to se jim ni zdelo sramotno, zakaj umetnost posnemanja sodi v prastaro japonsko tradicijo. Toda posnemali so samo najboljše. Danes se lahko gospodarski politiki ter podjetniki z Zahoda uče pri Japoncih. Sicer Japonska še vedno uvozi desetkrat več licenc kot pa jih izvozi, toda v zadnjih petih letih je bil izvoz patentov lO-kpat hitrejši od; uyoza. Japonci investirajo 35 odstotkov svojega brutoproizvoda, a to je relativno dvakrat toliko kot v ZDA in za tretjino več kot v ZR Nemčiji. Samo dva odstotka vseh investicij na Japonskem finansirajo z dolarji in samo 55 od 2000 največjih japonskih podjetij je finansiranih od tujcev. Ni čudno, če je dober poznavalec Japonske, Hans Wilhelm Wah-lefeld, ob neki priložnosti vzdihnil: »Kakšno ljudstvo pa je to, ki ne spi v posteljah, pa se vozi v najhitrejših vlakih, ki ne sedi na stolih, pa gradi največje ladje, ki skorajda nima cest, pa pošilja rakete v vesolje, ki se poti in zmrzuje v letnih časih, pa podnevi dela v nebotičnikih s klimatskimi napravami, ki gradi najmanjše radijske sprejemnike na svetu in velikanska mesta, a svojim ulicam ne daje imen, ki tiska časnike z največjo naklado, a v njih zamolči bistveno, ki je atomizirano v skupinah in klanih, pa je hkrati absolutno nacionalno, ki pita za boj samo najdebelejše in največ'e moške na svetu, samo pa je tako majhno?!*. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ F otograf ska razstava v Piranu Pred kratkim je bila v Mestni galeriji Piran odprta fotografska razstava. Bila je to zapovrstjo 4. razstava letos v vseh prostorih galerije. Pri njenem organiziranju sta sodelovala tudi medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran in pa Mladinski obalni ko- i mite. Medobčinski zavod za spomeniško varstvo je v mali dvorani prvega nadstropja razobesil 10 povečanih fotografskih posnetkov iz bližnje okolice, večinoma arhitekturnih objektov, kakor tudi fresk starih cerkva in drugih motivov zgodovinske in kulturno-u-metniške vsebine. Eksponati so tako razporejeni, da ima tujec čimboljsi pregled nad pokrajinskimi zanimivostmi, ki naj bi jih obiskal in si jih ogledal. Domačemu turistu pa so prav tako dobro napotilo za temeljitejše spožnavanje ožje domovine. Posamezni eksponati so z izbranim okusom in estetskim čutom razmeščeni tako, da utegnejo slehernega poprečnega obiskovalca navdušiti tudi za fotoamater-stvo. V večji dvorani prvega nadstropja galerije se nahajajo v glavnem eksponati osnovnih šol, poleg onih ekonomskega centra in enega umetnika amaterja. Nekateri so bili nagrajeni. Osnovna šola cJanko Premrla iz Kopra razstavlja 14 fotografij; osnovna šola iz Pirana 12, osnovna šola iz Šmarij 4, osnovna šola «Pinko Tomažič* iz Kopra 9, spet osnovna šola iz Kopra 17 fotopo-snetkov. Osnorni šoli iz Kopra sta bili dodeljeni 1. in 2. nagrada, tretja pa osnovni šoli Piran, razdeljena med avtorje treh posnetkov. Učitelj in slikar Radovan Čok iz Lucije je razstavil 4 posnetke in tudi prejel eno tretjo nagrado. Osnovna šola «Elvira Vatovec» iz vasi Prade je na razstavi udeležena s 16, ona iz Hrvatinov pa s petimi fotografskimi posnetki. Ekonomsko-administra- tivni šolski center sodeluje s 5 posnetki. Razstava služi za športno propagando fotoamaterstva po šolah, obenem pa tudi povečuje fototeko Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran. Hvale vredna, kulturna in splošno koristna pobuda ustreznih organov je našla pozitiven odmev pri Mestni galeriji Piran, ki pod obnovljeno upravo uspešno opravlja svojo kulturno misijo v centru našega slovenskega turizma. A. L. Nevarno 1 4UfO JsW‘ morsko smetisce Gasilci francoskega mesta Cher-bourg so se nedolgo -tega udele-' žili prav izredne akcije. V bližini otoka Cotemtin pred francosko obalo je namreč morje zadnja dva tedna odvrglo nanjo več posod s ciankalijem, smrtonosnim strupom. Prvi je med sprehodom ob obali odkril pet takšnih posod župan mesta Vauvillea. To je zadoščalo za preplah. Pri-č ’ o, da bo morda vrglo na 'e več teh nevarnih »kon- serv*. prinaša in odlaga morje, k.er bi ne smelo, odpadke britanske kemijske industrije. Že junija 1964 so francoski ribiči _ iz Bretagne naš i v svojih mrežah posode s podobnim strupom. Šlo je za strup proti mišim, ki so ga odvrgli v morje, potem ko so v tovarni odkrili proizvodno na-pako. Vznemirjenost je razumljiva, saj naplavljeni strup ne ograža le ljudi, ki pridejo z njim v ne nosre-den stik, temveč tudi _ ribe Francoski oceanografi označujejo takšne primere na škandalozne, ker da morja nd smet spreme niti v smetišče. PETEK, 6. JUNIJA 1969 17.05 Program za mladino; 19.30 Roman; 20.15 Detektivka; 21.15 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Brez naslova; 14.00 Juke box; 15.18 Violinist Arthur Grumiaux; med 15.30 in 17.00 Gi-ro dltalia; 16.00 Plošča za po-20.00 šport; 20.50 Koncert operne ietje: 18.20 Poljudna enciklopedi glasbe; 21.50 Veseli utrinki^ 22.00 ja; 2o.OO A. Lupo in glasba; 21.10 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Alpert; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Rus-so-Safred; 17.20 Za mlade poslu šalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Radijska univerza; 19.45 Beri, beri rožmarin zeleni; Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče: 12.25 Tretja stran; 14.00 Zborovsko petje; 14.45 Ansambel Lupi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Zbori in plesi iz oper; 10.45 Nove plošče; 11.30 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.10 Prisluhnimo jim skupaj; 15.20 Ansambel Carmelo De Francisci; 16.30 Piša na paleta; 17.40 Week-end; 18.10 Popoldanski koncert; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 2000 Orkester; 23.10 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.33 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 11.08 Plošča za poletje; 12.05 Kontrapunkt; 13.20 Orietta Berti; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 15.30 Knjižne novosti; 16.30 Neapeljska pomlad; Kino in gledališče; 22.10 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Koncert organista Mauricea Du-ruffea; 12.20 Koncert; 13.55 Izven programa; 14.30 Portret avtorja: Ernst Krenek; 15.10 Haendlov o-ratorij; 17.20 Angleščina; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakovečemi koncert; 19.20 Znanstvena oddaja. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.20 Uverture; 14.00 Komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Informativna oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 9.55 Pionirski tednik; 10.25 »Mor da vam bo všeč*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Poljudne skladbe iz starejših časov; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15 05 Majhen koncert lahke glasbe; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.20 Napotki za turiste; 16.25 Glasbeni intermezzo; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Človek in zdravje; 18.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Zvočni razgledi; 19.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Slavka Žnidaršiča: 21.00 Komorni zbor RTV Ljubljana; 21.30 Dobimo se ob isti uri; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Iz zakladnice ma kedonske orkestralne literature. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Francoščina; 13.00 Doma; 13.30 Dnevnik; 15.30 Giro dTtalia; 17.00 Spored za najmJajše; 17.30 Dnevnik; 18.45 Koncert pianista Marcella Abbada, 19.15 Proračun v družini; 19.45 Športne kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Sindikalna tribuna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.30 Šport; 21.00 Dnevnik; 21.15 «Un giorno d’infamia». JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.45 Poročila; 10.35, 15.45 TV v šoli; 13.00 Bukarešta: Evropsko prvenstvo v boksu; 18.50 Nenavadne dogodivščine Marka Pie-gusa; 19.15 Glasbena oddaja; 20.00 Skandinavci med seboj; 20.30 O-tvoritev Vin. mednarodne grafične razstave v Ljubljani; 20.45 Za boljši jezik; 21.35 Podvodna maska — film; 23.00 Vidmarjev šahovski memorial; 23.15 Glasbena oddaja. potegnili za svobodo svojega naroda in njegovo prihodnost.* Na taboru, ki se ga je udeležilo, sodeč po tedanjih virih, približno sedem tisoč ljudi iz vseh bližnjih in daljnih krajev Savske doline in celo s Hrvaškega, so postavili kot poglavitne zahteve naslednje: 1. Da se vpelje v ljudske in srednje šole slovenski kot učni je zik in se napravi posebno pravniško učilišče na Slovenskem; 2. da se zedinijo vse dežele, kjer Slovenci prebivajo, v eno skupino; 3. da se vpelje slovenski jezik v uradni je na Slovenskem; 4. da se osnuje gospodarska šola za sevniški, brežiški, kozjanski in sosednje kraje; 5. da se napravi most čez Savo pri Sevnici in Brežicah. Kot je očitno, so poglavitne zahteve, ki so bile vodilne na vseh takratnih taborih, pomenile uresničitev dveh osnovnih pravic Slovencev v takratni Avstro-Ogrski: združitev umetno razkosanih delov Slovenije v enotno telo, se pravi, da bi ves slovenski narod živel kot celota, in pa pravice do uporabe slovenskega jezika v šolah in uradih. To pa so bile v takratni dobi zahteve, ki so bile izraz dozorelosti narodne zavesti Slovencev in dokaz želje po uveljavitvi slovenskega naroda kot celote. Kako je tedanja cesarsko-kralie-va oblast gledala na gibanie Slovencev, ki je imelo za smn*er združitev slovenskega naroda v e i-celoto in priznanje njegovih osn v-nih narodnih pravic, dokazuje med drugim samo poročilo, ki ga je «Slovenski narod:, objavi! nekaj dni po sevniškem taboril. Takole pravi: »Vlada je bila v Sevnico poslala tri komisarje, kterih eden je imel svoj prostor na odru druga dva pa med občinstvom.* In še dalje pravi poročevalec v »Slovenskem narodu*: «Birokratično centralistično sla-vofobno časnikarstvo je cel generalštab svojih reporterjev in tožnikov imelo na taboriščih, ki so po brzojavu in v dolgih dopisih tabor in taborite tako dolgo obirali, da konečno vsemu drugemu maju niso priznali druge lepote kot lepo spomladansko vreme.* Vse drugače so seveda o taboru in njegovem uspehu pisali in poročali slovenski časopisi. Poleg mariborskega »Slovenskega naroda*, so tudi ljubljanske »Novice* obširno pisale o taboru v Sevnici: «Slovenski narod si more,* tako beremo v Novicah z dne 5. maja 1869. leta, »zopet z zlatimi črkami zapisati svoj sijajni dan, poln navdušenosti narodne in priča zrelosti našega naroda. Šest do sedem tisoč ljudi se je zbralo na taborišču blizu sevniškega trga, ki so peš in na vozovih privreli iz štajerskih in kranjskih ob Posavju ležečih krajev. Poseben vlak pripeljal je po železnici drage goste iz srede Slovenije, iz Celja, Maribora, Ljutomera, biH s ob 17. uri. Na sporedu so recitacije, pevske točke in tridejanka sipa Korbana «Povodni m<» • Kino ^"‘‘TecU^ Dr 23 milijonov lir. i nike Dijaške matice in Dijaškega Mero je še povedal, da predvide : doma, vse bivše gojenke in gojen- > wnetr\nnlr n nricnotrlriVl no : „ A ,, 11 3 družbe ...... . nadzorništvo ------ Zgoniški župan Josip Guštin je SIT ADRIA, ker spada področje pod . , . , . , včeraj skupno s člani občinskega gozdarske omejitve, izreklo ugod- carm za iskanje petroleja, trajek-1 cev, ki so se nato zapletli v razga odbora obiskal delavce, ki so za- no s pogojem, da se spo- tov, manjših ladij, plavajočih do- vor z njim in zahtevali, naj po- sedli ladjedelnico Sv. Marka. Izra- ^ujej0 nekateri gozdarski predpi-..... —----- srednje pri krajevnih oblasteh in so »Udarnost °Um- . aUals>asi Filodrammatico 16.30 M j^iau* prezzo». Ira Fiirstemberg. Kinsky. sUicida'' Aurora 16.30 «Commando Aldo Ray.. Technicolor. fatt® Cristallo 16.30 «Che cosa na'bujp?«-quando siamo rimasti al Doris Day. Technicolor. cosi Capitol 16.00 «Non s' ‘rattaI ee Rele signore«. Rod Steiger. .jan® my, George Segel. — Prep mladini pod 14. letom. ,. jjnn- Impero 16.30 «La monaca ‘,.0io(. Xecnt,lv ^ za». Anne Heywood čdH. AUI1C UCJVVUV— Prepovedano mladini pod * • letod1. Vittono Veneto 16.15 rhapl'11, ce». J. P. Belmondo, S. Technicolor. hanlt,0'e Astra 16.30 «Tre fusti, 6»e e un tesoro«. Elvis Priesi . ^ppi-Ideale 16.00 «Cenerentola». color. , Sta" Abbazia 16.30 «Lui e 1’altro . Laurel in Oliver Hardy. Razstave le °ipn! V galeriji Torbandena le Raz- razstava slikarja Nina Pen.,,nija t stava bo odprta do 19- J d0 19-3" 10.30 do 12.30 in od 16.3° “3 pt"' ter ob praznikih od U- ®° ^|e(. V umetnostni galeriji «La nas razstava slik japonskega ^ 0siiK*P ga združenja v Ul. Galah1 gaz5t^ ! ska razstava Romea Dane ■ va bo odprta do 15. junija- muie) V koprskem pokrajinske® ^robo danes ob 10. uri °dpr AvguSJ spekt vna razstava slikarja Černigoja. Razstava bo odP dan do 10. julija I Pred skorajšnjim izplačilom odškodnine preživelim deportirancem in svojcem M. M. Končno le kaže, da bo v kratkem rešena zadeva glede izplačila odškodnine bivšim deportirancem v nacističnih taboriščih in svojcem umrlih v taboriščih. Predsedstvo vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev (ANED) .je namreč te dni obvestilo vse sekci- je združenja, da so odpadle zadnje birokratske ovire, da je zaklad-cai prvo stavko kovinarske stroke I no ministrstvo izročilo plačilni na- od 12. ure do 6. ure jutrišnjega one. (Delavci, kd delajo v I. in II. izmeni bodo zapustili svoja delovna mesta štiri ure pred koncem dela.) Stavka .je v znak solidarnosti z log banki, ki ima nalogo, da upravičencem posije bančna nakazila. Predvideva se, da bodo izplačila zaključena do 15 avgusta. To so zadnje vesti in zagotoviia. Verjetno bo zdaj držalo po toliko zavlačeva- delavci ladjedelnice «Sv. Marka*, (njih in obljubah, ker ne bo imela za rešitev mestnega gospodarstva j več prste vmes državna birokrata za celotno izpolnitev vladnih cjja. Zadnji zapletljaj je nastal obvez iz oktobra 1968: kontinuiteta proizvodne delavnosti «Sv- Marka* in Arzenala, nova industrijska kovinarska pobuda, gradnja kontainerjev itd. MOM (CGIL) napoveduje, da bodo tej prvi protestni akciji sledile druge ,če ne bodo dana v naslednjih dneh dokončna jamstva za stvarno rtšjtev vseh vprašanj.* Medtem ko bo v teku stavka kovinarjev pa bo danes v Rimu sestanek med predstavniki vsedržavnih sindikalnih zvez kovinarjev FI OM, UILM, FIM-CISL s predstavniki «Intersinda*. Zaradi tega sestanka so včeraj zjutraj odpotovali v Rim tržaški sind.kalni voditelji, da bi seznanili svoje nadrejene z nastalim položajem in jim orisali stališča delavstva. Delavci se namreč odločno protivijo kakršnikoli pobudi, ki bi ne upoštevala obvez, ki iih je vlada sprejela oktobra lani. Delavci namreč menijo, da so te obveze kakovostno bistveno spremenile prvi načrt CIPE iz oktobra 1966, ki bi za ladjedelnico «Sv. Marka* pomenil dokončno smrt. Delavci se ne protivijo združitvi z arzenalom v večji kompleks za gradnjo in popravljanje ladij, zahtevajo pa, naj pride do združitve tako, da se bodo pri tem ohranile bistvene struk- pred kratkim, ko .je vsa zadeva šla že skozi vsa birokratska sita in rešeta. Na računskem dvoru niso namreč hoteli registrirati zadevnega ministrskega odloka, češ da bi se morala izplačila izvesti s poštnimi nakazili, kakor je navedeno v dekretu predsednika ro publike o odškodnini bivšim inter nirancem, ne pa z bančnimi naka žili. Na pobudo združenja bivših po itičnih deportirancev, ki je pred leti sploh sprožilo vprašanje in zahtevo po odškodnini ter se stalno zavzemalo za rešitev zadeve, je bil sprejet predlog, da izplačila izvede banka, ta ne pošta, ker bi se sicer stvar še bolj zavlekla. Te dni, in sacer 2. junija, je po teklo že 8 let od podpisa sporazu ma med vladama Italije ta Zahod ne Nemčije, ki je izplačala 6 milijard in 250 milijonov lir za odškodnino bivšim poitičnim depor Urancem v nacističnih taboriščih in umrlim v taboriščih. Leta 1964 je bil objavljen zadevni dekret predsednika republike, lanskega maja pa je bil objavljen v Urad nem listu seznam odobrenih prošenj. Pojasniti moramo še nekatere stvari, ker nam prihajajo vpraša nja z raznih strani. Izplačilo bod< živi (po omenjeni objavi v Urad-1 šti obrazce, ki jim .jih pošilja osred nem listu) so bili ugodno rešeni. "" ——J—-----------------------— Prizivov je bilo skupno 10.325, je mio skupno iu.325, u-godno rešenih pa 1041. Kakor smo ze poročali, tisti, katerih prizivi niso bili ugodno rešeni, imajo pravico, da v roku 6 mesecev pošljejo zadnji priziv predsedniku republike. Pristojna komisija je, žal, zavrnila mnogo prošenj ljudi, ki imajo vso pravico do odškodnine. Skoraj vsi, razen nekaterih, so že odposlali prizive predsedniku republike. Vsem priporočamo, naj ne zamudijo zadnje priložnosti. V rezervnem skladu je namreč ostalo še precej denarja od skupne vsote 6.250.000.000 lir (1 odstotek in obresti). Ob zaključku bi radi opozorili bivše deportirance še na neko drugo zadevo. Te dni dobivajo po po- Pomanjkljlva javna razsvetljava na Kontovelu je poslal odborniku Vascottu vpra- . . v ......... I osnovno in srednješolsko -;-dl(lCi r rs™ issa*a rjg&gr Sff i'2"3.".3 os,rm Občinski svetovalec KPI VVilhelm nje vodstvo vsedržavnega združenja političnih deportirancev (AN ED). Vodstvo združenja namreč želi sestaviti statistiko in zbrati podatke o razmerah in potrebah bivših deportirancev, da bi imelo na razpolago gradivo, ki je potrebno valec vnrašuie odbornika kdai bo-1 uaiulL precejanja mirosi so Poskrbeli za okrepitev javne | ^aj usodni za dva nemška lllllllll|ll|IIUIIllllll||||||||||||l|»||||||U,||,|,„„„„||||11|||I|I|I|M1|||||(1|1|I|||(I1(I1|1||t|11111|11||(llmi(l||i|ijiii| Nfl OVINKU MED BAZOVICO IN KLJUČEM Mokra cesta je botrovala trčenju dveh avtomobilov B)U Prosvetno društvo v 1’“ gamzira v nedeljo, 15. Jpn glStra -j let na Vrhniko, na 8rad uredJan,st •'zvlru Ljubljanice In v v n3 > grad. Vpisovanje za Skedeto v sadežu društva vsak dan ra jo botah in nedeljah od 20-30 pin ure, za Kolonkovec VP' Stančič, Šalita Zugnano l°- junij3 |(- SPDT priredi dne 8. J stih in za predložitev ustreznih za- j razsvetljave konskoh predlogov v korist bivsum i iu izredno pomanjkljiva. Se poseb-. ovinku - Nemka je pri trčenju zadobila možganski pretres no je slabo razsvetljeno okrog I r cerkve, kjer nekaj medlih lučk brli; ___i_i,„ „„ t med krošnjami dreves. Zato sveto-! °Jf":,L:0SP°‘Zfka ,Cesta u!,n valeč vnrašuie odbornika, kdai bo- i z precejšnja mtrost so bili tu- na Kontovelu. deportirancem. Zato priporočamo vsem, da izpolnijo obrazce in jih vrnejo združenju. Po pomoti so poslali take obrazce tudi nekaterim bivšim deportirancem, ki so bili od dobi aretacije italijanski državljani, imajo pravico do odškodnine, zdaj pa imajo jugoslovansko državljanstvo. Teh se zadeva ne tiče in ni treba, da izpolnijo in vračajo obrazce. C Na pobudo miljske sekcije KPI rista, zakonca Karla in Anno Hendt-ke. Ko sta se namreč peljala z avtom NSU prinz (WL A 831) iz in komunistične mladine bo drevi Bazovice proti Trstu, ju je ravno ob 20. uri na Trgu Marconi v Mi- pod vrhom, kjer se cesta v ostrih ljah javno zborovanje proti NATO ovinkih spušča proti Ključu, dol»-to avtoritarizmu. Govoril bo član fela nesreča, ki jima je pokvarila federalnega odbora prof. Vito Gras- n„z,jfnir.p so o temi: «Italija mora izstopiti iz NATO«. Predsedoval bo tajnik pokrajinske federacije KMI. Po go-voru bo mladinska skupina iz Trsta pela «pesmi druge Italije«. ture ladjedelnice «Sv. Marka*, ki zdaj dobili tasti, katerih prošnje so bi lahko nadaljevala z gradnjo la- bile ugodno rešene in objavljene v dij, plavajočih platform z vrtalni-1 Uradnem listu, in tisti, katerih pri- naših krajih. Karl, ki je upravljal avtomobil, je precej naglo privozil izza prvega ovinka in si najbrž ni nadejal, da bo drugi, ki se vije kakih pet-' deset metrov niže, tako oster, pri j tem pa ga je nenadoma zaneslo na levo stran cestišča. Ravno tedaj je iz nasprotne strani prihajal avto fiat 1100, ki ga je upravljal 38-letni Egidio Oženi iz Ul. Zangran-do 6, ki se nemškemu avtomobilu ni utegnil izogniti. Ta je z vso si lo treščil s svojim levim prednjim delom v desni bok tržaškega tiata. Voznika avtomobilov nista, razen precejšnje doze strahu, dobila pri trčenju nobenih poškodb, toda nesrečno turistko so iz močno poiol čenega prinza potegnili ranjeno ter I s hudim možganskim pretresom, j O nesreči so takoj obvestili prometno policijo in Rdeči križ, ki je | ponesrečenko nemudoma odpeljal v težaško glavno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili široko pod plutbo na desni ličnici ter števil ne udarce v glavo in po nogah. Na nevrokirurškem oddelku se bo morala zdraviti približno 8 dni. , na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke par cel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in l občino drv. Prošnje bomo sprejemali do 14. junija. Tajništvo Kmečke zveze OD 51"W« ^ L0V/an>' izkušenih planincev na ^ koder je krasen razgled na tar5eV Julijce. Zaželena udeležba preš®8 ~ Prosvetno društvo F'ranC* radi % v Boljuncu obvešča, da 1 t do predvidenih tehničnih ovir leta v Gor ška Brda. ^ SPDT priredi 15. t.m. izletB0P 'zn!| ški grapi v Podbrdo, kjer prst . dišče za planince na crn n S<>rlC ’ čez Petrovo brdo v prelčP ^ Vpisovanje v Ul ci GepPa Darovi in prispevki _______________________________ JV* Ob 24. obletnici smrti ■p“o(|0'j! Caharije daruje teta Del« v p za spomenik padlih partiza brežini. Po kratki in mučni bolezni nas je 5. t. m. za vedn° pustil naš dragi DANILO SOSIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16.15 iz žalosti na Opčinah, Bazoviška ulica štev. 9. Žalostno vest sporočajo žena Marija, hči jpjld brat, sestre, svaki, vnuki in drugi s°’ ^g, , Opčine, 6. junij8 Impresa trasporti funebri proseškem kolodvoru Važno ohveslilo KZ dvolastnikom Kmečka zveza opozarja dvolast I nike, ki nameravajo sekati drva ltei Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naš® mama, sestra to nona ZOFIJA ZAHARIJA vd. UŠAJ Pogreb drage pokojnice bo danes v petek ob 17.30 nabrežmske cerkve na domače pokopališče. j Žalujoči hčerka Marta, sinova Ivan In ^l,r’0,vnuli' Pepi, nevesti Marija in Vera, sestra Ana ter Nabrežina, Tržič, 6. junija 1969. RUDIJA GKGIČA NA KONGRESU NOVE DZ.CGIL Vprašanjem slovenskih delavcev na podeželju naj se posveča več pažnje Poleg borbe za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj je dolžnost sindikata tudi zavzemanje za priznanje narodnih pravic slovenskim delavcem Objavljamo govor, ki ga je imel razpravo na 4. kongresu No-I™kvske zbornice CGIL odpo-Rudi Grgič v slovenščini, 1J7" ker se še posebno tiče vpra-slovenskih delavcev. J sačetku je Grgič poudaril, da ! Poleg sodelovanja in odločilne JJ*6 pjj gospodarskem načrtova-J" *er boja za pravice sindikatov tovarnah in na vseh deloviščih, J?1 glavnih smotrov sindikalnega w>anja v Italiji in pri nas uresni-??v enotnega vsedržavnega sindi-kakršen je bil pred letom čf- V Italijanski splošni zvezi C? (CGIL) postaja vedno bolj pe-vprašanje izločitve sindikalnih S1!', ki se sklicujejo na stranke, "jerim pripadajo. Pri tem gre za JtoPomijo sindikata od strank, 1“ae in delodajalcev. u\ Paši pokrajini in v deželi pa ^ treba upoštevati tudi, da živi tu orenska narodna manjšina. Res K.aa ni mogoče s socialnega sta-in c lo4iti delavce na Italijane jj Slovence, ker jih na enak na-Bkfekorišča ista gospoda, vendar Ecjteba upoštevati slovenske po-Tako je na primer sinjino gibanje med slovenskimi na tržaškem podeželju presto ukoreninjeno ter gledajo ne-5®® apatično in brezbrižno na de-^vske dogodke in sindikalne boje Ltoestu. Zaradi tega je treba po-“«ati -vzroke tega stanja ter da , to, rekel bi sindikalna «zaspa-»>, ki škoduje celotnemu trža-delavskemu gibanju, in še t^bno samim Slovencem, čim-in na čim boljši način od-ff(vi. y mestu je zaposlenih na tisoče ttoenskih delavcev iz vasi in oko-v ladjedelnici (koUkor sploh 5, obratuje), v pristanišču, v no-!?!. tovarnah industrijskega pod-Sfto. v raznih trgovinah in ma-J® obrtniških podjetjih, pri že-?tooi itd. Ta delovna sila, odra-C ,to mladina, je podnevi v sti-le z gospodarjem, z ravnateljem, 'Načelnikom obrata in poslovodjo. liJtodi naglega tempa dela in ve-C®l>a izkoriščanja mnre kim avtomobilom po navadi vedno kaj manjka, bodisi, da ukradejo iz njihove notranjosti dragocene predmete, bodisi, da si tatovi prilastijo kolesa, odbijače itd. Da bi iz avtomobila izginil motor pa se redkokdaj zgodi. Neobičajno krajo, ko je iz avtomobila izginil motor z vsemi njegovimi deli, je v sredo presenečena ugotovila lastnica avta fiat 890 special (TS 103390) 31-letna Giu-liana Bernardi iz Ul. Baiamonti 2. Ko se je slučajno sprehajala po Ul. Giustiniano, je pred stavbo s hišno številko 4 zapazila svoj avtomobil, ki so ji ga pred tremi dne-neznanci ukradli s parkirnega prostora pred pomorsko postajo. Ko si je ogledala avtomobil je nje-trenutno veselje ob nepričakovani najdbi nenadoma splahnelo. Avto je bil brez motorja. Ob tem ni preostalo drugega, kot da obvesti policijske agente. Ti so ob podpori agentov znanstvenega oddelka tržaške kvesture ugotovili le ' da je nenavadno krajo opravil vešč mehanik, kajti motor je bil iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiii lave. ne more d-s-. ali vajenec niti na delu T cele ure spregovoriti s tovar,-[fto Ko konča svoje delo, sede na vlak ali avtobus in se m-P odpelje domov pomagat očesna vrtu ali materi v hiši, kjer S?1® ne primanjkuje. Edino P®"**' tovo ima torej naš človek, ki živi J® vasi in dela v mestu, pravza-& s tistimi, ki so jim smdi-tob tm v peti. Od tod bojazen. J? ne bi izgubil dela, ali pa da S1 to vsaj ne poslabšali odnosi z »Odarjem ali delovodjo. Ds.o-tojalec in njegovi delovodje rav-2 delavci in uslužbenci ostro j® Pa patemalistično. kar je .Qbo-f. *a delavca škodljivo, saj Sku-gto uničiti v njem vsak čut_ po Sjftoi ohstoja sindikata; skušajo Ppzati delavsko vzajemni hri ?§*pizacijo v napačni til Sl, spre-tiUtoti delavca in vajenca (kar jim C* večkrat uspe) v lastno orod-j,' mnogokrat naperjeno celo pro-tovarišu in sodelavcu. u\ovo pokrajinsko vodstvo CGIL, h 00 izšlo s tega 4. kongresa, mo-Eai ^ vprašanje temeljito preučiti, (J to moramo zavedati, da so C.gospodarska in socialna vpra-itahjanskih in slovenskih de-(?tov enaka, da pa so morajo ,£Ven.ske delavske sile na našem t^toiju odločno bojevati tudi za Jjtottoe pravice in v zaščito na-tjtoPh interesov. Ta naloga pa vLjtoe biti prepuščena samo sn-delavcem, kajti po vse.i jjJPokraUčnih m naprednih nače-wt' ki veljajo tudi za sindikalno h Je, katero je nestrankarsko s Ho01- m torej tudi sindikat, skup-l,v Podpreti borbo slovenskih de-n, tov za njihove pravice, kakor sp rijjjjo slovenski delavci skupno ta?,11 z italijanskimi tovariši za gospodarskega in socialne-v Položaja v tržaški pokrajini in 'toši deželi sploh yJ£P vseh vaseh je treba Imeno bo1 . sindikalne predstavnike, da pti smdikalno gibanje oživelo Pr;-Vjftoo sem, da ne bo naša boje-v mladina zaostajala ter da bo Jo P° opravila; svojo dolžnost, je lij Pomo znali pravilno usmerjati te, P Pokazati pot za njen in naš ®?«Pi razvoj. Sindikalni predstavili^ na vaseh se bodo 'morali za-k?toti m preučevati skupaj z vse- t vašfani brez izjeme razna vpra-tv«a to potrebe, sprejemati na 111 opazke ter na njihovi po-t-t® oraanizi-ati akciie za sindi- iju- delajo’ v mestu, živijo pa kji?1 organizirati akcije za sindi-Hi ?, prebujanje slovenskih Sv’oidelajo v mestu, živij-točeno, drugačno življenje ^ _______________ D(kV Sklicati bi morah sindikalne toij to. na katerih bi obravna-*. razne zadeve in vprašanja, k: th(i}^eJo mladine, Sole, dala, ge Cr-Pj. pokojnin, izrabe prostega ma vedno polne roke deda, Jm najde in vrne lastniku. Ta- odvzet na način, da ni ogrodje avtomobila utrpelo nobene škode. Družina iz Cervignana se je ponesrečila pri Šempasu Včeraj okrog poldne so pripeljali z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa v goriško bolnišnico 24-letnega Claudija Pegana iz Cervignana, Ul. Trieste 56, ki so mu zdravniki ugotovili rano na lobanji ter zlom leve ključnice; pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Z njim je bila njegova mati 60-letna Giuseppina Morabito, ki so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi zloma desne noge in rane na stegnenici. Claudi jev oče 70-letni Michele Pegan, ki je tudi prišel na zdravljenje, pa je imel le manjše poškodbe; nudili so mu prvo pomoč s prognozo 7 dni. Vsi trije so bili s svojim avtomobilom, ki ga je vozil Claudi j, na izletu v Jugoslaviji. Pri Šempasu je na mokri cesti izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozili s cestišča. VESTI Z ONSTRAN MEJE Občinski praznik v Ilirski Bistrici Nagrajeni krvodajalci - Obisk čedadskih učiteljev V Piranu posvetovanje turističnih delavcev Ilirska Bistrica slavi svoj občinski praznik, 4. junij, v spomin na partizansko akcijo pri Zarečju in Mali Bukovici. V zvezi s tem je bila danes popoldne revija mladinskih pevskih zborov iz vse občine, na kateri je nastopilo več sto mladih pevcev. Jutri zvečer bo gostoval primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, v soboto pa bo komemoracija pred spomenikom padlih. Ker pade letošnji občinski praznik delavnik, bo glavna prireditev nedeljo. Na svečani akademiji v šoli Dragotina Ketteja v počastitev 50-letnice Skoja in sindikatov bo govor o pomenu tega dogodka in širši kulturni spored. Na akademi-so povabili “občinske -odbornike, predstavnike množičnih organizacij, društev itd. Ob dnevu krvodajalcev je predsednik občinske skupščine Izola Jernej Humar je sprejel najzaslužnej-krvodajalce. Srebrne značke je prejelo 43 občanov, zlate 26, diplome pa 7 krvodajalcev. O pomenu dneva krvodajalcev je govorila predsednica občinskega odbora Rdečega križa dr. Amalija Cotič. Poudarila je, da je v Sloveniji že 65 tisoč krvodajalcev, medtem ko jih bilo leta 1953 le okrog 11.000. Danes je prispelo v Koper 40 učiteljev iz Čedada na poučni izlet. Ogledali so si pokrajinski muzej, študijsko knjižnico in radijsko postajo. Sestali so se tudi z učitelji italijanske osnovne šole. V Piranu je bito širše posvetovanje turističnih delavcev Primorske. Ugotovili so na podlagi rezultatov prvih štirih mesecev in na osnovi sklenjenih aranžmajev, da bo tu ristični promet dokaj večji od lan skega. Že do konca aprila letos je imela slovenska obala za 32 odst. več gostov in za 31 odst. več noč nin kot lani v enakem razdobju. Močno se je povečalo število gostov zlasti iz Italije in Zahodne Nemčije. Vsi ti pokazatelji narekujejo tu rističnim delavcem mnogo obvez nosti, predvsem glede oskrbe s kvalitetno hrano in pijačami, kakor tu-glede zabavnih in drugih prireditev. Na posvetovanju so govorili tudi o potrebi večje skrbi za gostinske kadre ter o večtom sodelo vanju gostinskih podjetij glede tu ristične propagande in usklajevanja cen. * • * Na Kristanovem trgu v Izoli je trgovsko podietje Soča iz Kopra odnrlo specializirano prodajalno izdelkov iz plastičnih mas in droge-ri.iskega blaga. Za obnovo proda jalne in za opremo je podjetje in vestiralo 160.000 novih dinarjev. V transformatorski postaji v Kopru so dali v pogon drugi transformator z močjo 31,5 megavatov. S tem bo koprskemu področju zagotovljena kvalitetna dobava električne energije do leta 1975. Goriško-bcneški dnevnik S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Spomenik odporništvu in enakopravnost manjšine so tudi problemi upraviteljev Potrebno je večje zanimanje za predmestje in vasi - Pravično odkupnino za zemljo Investicije in javna dela morajo biti rentabilna - Danes se debata nadaljuje Na dobre štiri ure trajajoči seji občinskega sveta v Gorici so v sredo zvečer svetovalci začeli diskusijo o poročilu k občinskemu proračunu za tekoče leto. Po nekaterih uvodnih formalnostih in vprašanjih je prvi spregovoril o tem problemu predstavnik liberalcev inž. Fomasir. Za njim je spregovoril vodja skupine KD v svetu Moise, ki je omenil da proračun teži k ravnovesju ter da predstavlja glavni vir dohodkov trošarina za blago proste cone. Naglasil je potrebo po še večji potrošnji za investicije zlasti na naprave, ki so potrebne za industrijsko cono ter za razvoj kulture in za zadostitev socialnih potreb. Nato je spregovoril odv. Sfiligoj za skupino SDZ. Ugotovil je, da je bil odpravljen primanjkljaj z dohodki proste cone, da so prejeli eno milijardo prispevkov od dežele za javna dela in da bi bilo v bodoče potrebno doseči še večje prispevke od države in dežele. Priporočil je uvedbo šolskega avtobusa za prevoz otrok iz predmestij v mestne šole, zlasti za področje okrog Ločnika, Podgone in Pevme. Pri investicijah za avtoport in druge podobne naložbe bi bilo potrebno podata podrobno poročilo, v koliko se take investicije tudi izplačajo po predvidenih dohodkih od njih. Glede vodovoda, o katerem se mnogo govori in piše, bi bilo dobro vedeti, kdaj bo skon-čan in koliko bo stal v celoti. Dr Battello (KPI) je govoril o pozni predložitvi proračuna, o škodljivosti politične krize v občinski upravi ter o potrebi posvetovanja pred važnimi odločitvami z vsemi svetovalci. Kritiziral je občinsko upravo, ker ne pošilja svojega zastopnika na sindikalne kongrese in nima dovolj stikov s Ejndikr^i. Govoril je nadalje o kmetijstvu in pokritem trgu o odnosih do šolstva itd. Poudaril je nadalje nujnost, da se postavi v Gorici primeren spomenik odporništvu, kar bo zelo vzgojno tudi za mladino. Naglasil je tudi potrebo, da se ne dela razlik pri postopku z narodnimi manjšinami ter pri tem omenil Nemnijev obisk v Beogradu, kjer so manjšinski pro- nlu i blem postavili v evropski okvir. To seveda ni bilo prav naslednjemu govorniku, predstavniku monarhistov Pedroniju, ki je govoril o nekih «idealih madrepa-trie», ki da jih je treba braniti na tem koščku zemlje. Za socialiste je govoril dr. Sancin, ki je dejal, da je problem proračuna tudi političnega značaja, ko gre za četrto leto sodelovanja v obliki levega centra. Iz začrtanega programa se je izvedlo, kolikor je bilo le mogoče. Poudaril je, da ima Gorica svoje posebne etnične, gospodarske socialne in celo mednarodne probleme, ki jih druga mesta v notranjosti nimajo. Sedanje uravnovešenje bilance je bilo doseženo tudi z izrednimi državnimi Jutri srečanje šahistov Gorice in Nove Gorice Kot vsako leto, se bodo tudi letos srečali šahisti Gorice in Nove Gorice v medmestnem dvoboju. Prvo srečanje bo jutri ob 18. uri v kavarni Garibaldi v Gorici. Igrali bodo na osmihJUieskah. Ta srečanja so. vedno ,zeio zanimiva in pritegnejo mnogo ljubiteljev šaha. vi j B. F. .. . o- nthlžiuul iviian imiiimiiimtiiiiiimiiiuiiii m iimiiuiii umili mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiinniHiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiinnii STBAŽICE SO BILE INDUSTIUJSKI CENTER V prejšnjem stoletju v Gorici precejšnja industrijska dejavnost Glavni pobudniki industrije v Gorici so kili baroni llitter - Tovarne v Stražicah in Podgori V piranski mestni galeriji so odprli razstavo akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja. Umet nik razstavlja svoja najnovejša dela, ki so v duhu tako imenovane slike predmeta ali slike - skulp ture Doslej je imel Tušek že več samostojnih razstav doma in v tu jini, sodeloval pa je tudi na trienalu jugoslovanske umetnosti v Beo gradu. • # » Sekcija za šolstvo pri Italijanski uniji za Istro in Reko je na zad njem sestanku obravnavala nekate ra vprašanja v zvezi z vpisom o trok v prvi razred italijanskih p snovnih šol. Predvidevajo, da se bo letos vpisalo približno tpliko prvošolcev kot lani. Govor je bil tudi o organizaciji ekskurzij za učence osnovnih šol. Tako bo nad 70 učencev osmih razredov Odpotovalo 21. junija na poučno potovanje v sosednjo Italijo. Šolska sekcija je tudi podprla zamisel o izdaji pedagoške revije za učite Ije. Prva številka bo izšla ob po letnem seminarju, 26. avgusta v Rovinju. V prvi polovici prejšnjega stoletja je z Nemškega prišla v Gorico bogata družina Ritter von Za-hony, ki je našla v našem mestu torišče za svojo industrijsko dejavnost. Najvažnejše goriške tovarne v Stražicah in nato v Podgori so bile last te družine, veliko besedo so imeli njeni predstavniki v goriški občini in v trgovinski zbornici, podprli so ustanovitev protestantske cerkve v tedanji Ulici Al-varez (danes Ul. Diaz). Njihovo ime dobimo v vseh kronikah prejšnjega stoletja. Leta 1843 je bil ustanovljen v Stražicah mehanični mlin, last barona Hektorja von Ritter. Leta 1869 je v mlinu nastal požar, čeprav so obstajale v tovarni in izven nje vse mogoče protipožarne naprave in je bilo na mestu na razpolago precej vode, je mlin do tal zgorel. Lastnik ga je po trinajstih mesecih dela popolnoma obnovil in celo povečal. V mlinu so pred požarom mleli letno okrog 310.000 stotov žita, ki je bilo v glavnem madžarskega, furlanskega ali po potrebi ruskega izvora. Po požaru so namestili nove stroje nemške izdelave in to je povečalo zmogljivost na 360.000 stotov na leto. Po obnovi je žito prihajalo večinoma iz Rusije. Najboljše vrste moke so izvažali v Anglijo in v Brazilijo, zalagali so tudi dunajski trg. Slabše vrste moke pa so prodajali na Goriškem, v Trstu, v Istri, v Dalmaciji, na Reki. V mlinu v Stražicah je delo tek lo nepretrgoma noč in dan. V njem je delalo 60 ljudi pri strojili, nadaljnjih 35 je bilo zaposlenih v skladišču, 20 pa v popravljalni delavnici. Družba Ritter in Ritlmeyer je imela predilnico v Stražicah, ki je predelovala skoro pol milijona kilogramov bombaža na leto, v vrednosti pol milijona tedanjih kron. V tovarni je bilo zaposlenih 159 oseb, med katerimi v večini ženske in otroci. Ista tovarna je imela še drug oddelek za dokončno izdelavo bombaža, v kateri je bilo zaposlenih 12 moških, 210 žensk in dve deklici. Isto podjetje je imelo v Stražicah tudi mehansko predilnico za svilene odpadke. Tovarno so zgradili leta 1853. V njej je delalo v prvih letih nad sto ljudi. Okrog leta 1870 so tovarno tako povečali, da je bilo v njej zaposlenih 739 oseb, od katerih 378 žensk. V njej je delalo tudi veliko število otrok, saj je bila tedaj otroška delovna sila ze to poceni, niso še obstajali zakoni, ki bi tako zaposlovanje prepovedovali. Surovine za to tovarno so prihajale v glavnem iz avstrijskih dežel, z Bližnjega vzhoda, iz Japonske, dokončne proizvode pa so prodajali v Avstriji, Nemčiji in Italiji. V tedanjih letih je bila ta tovarna edina te vrste v celotnem avstrijskem cesarstvu in je zato lepo uspevala. V letih okrog 1870 pa so podobni tovarni zgradili v Solkanu in v Zdravščini. Na desnem bregu Soče, v podgorski občini, je bila tedaj velika papirnica, ki jo je tam leta 1789 zgradil grof Thurn. Prešla je nato v roke družine Ascoli, končno jo je kupil baron Ritter, ki je dal precej impulza njenemu delovanju. Da bi povezali tovarne v Stražicah s Pod-goro so zgradili železno «pašerelo», ki je vezala obe strani Soče. Tudi v podgorski papirnici so imeli baroni Ritter več sto delavcev. Da bi osvetljevali vse svoje tovarne so Ritter in njihovi družbeniki v Stražicah zgradili posebno plinarno. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so 3. in 4. junija prijavili 12 rojstev in 6 smrti. ROJSTVA: Beatrice Masala Tala, Luca Bazzano, Gianluca Bugatto, Corinna Grusovin, Davide de Castro, Diego Paoletti, Sandro Pe truz, Enrico Beltrame, Massimo Berto, Maurizio Bemardis, Raffaella Simonit in Mario Lo Sapio. SMRTI: upokojenec 71-letni K-lippo Sabatini, 69-letni Giacomo Toso, 86-letna Adele Pettarin vd, Tomadin, tri dni star Massimo Berto, trgovec 65-letni Luigi Ba dali in 42-Ietm Romolo Bressan. Vesti iz lržiča Občinska kriza se ne bo zaključila niti na današnji seji občinskega sveta. Po nalogu Krščanske demokracije bo župan Romani podal ostavko, nakar ga bodo ponovno predložili v izvolitev za župana, ker bi njegova stranka hotela preprečiti dokončni prelom s socialisti. V tržiški bolnišnici’ so včeraj pridržali za 7 dni na zdravljenju 44-letnega Edija Tinto iz Devina št. 70, ki je padel s kolesom ter si povzročil rano na desnem stegnu. DEBATNA KONFERENCA V GORICI Plovni kanal od Jadrana po Soči in Vipavi do Save Izvedba načrta je tehnično možna ter gospodarsko utemeljena prispevki, vsekakor pa bi bil že skrajni čas, da država izvede reformo krajevnih financ, pri čemer naj hi Gorica imela večji delež in bi se je v Rimu morah večkrat spomniti. Govornik je očital upravi, da zanemarja nekatere predmestne predele in bi bilo potrebno posvetiti več pažnje in razumevanja njihovim problemom. Tu velja omeniti tudi problem pravične odškodnine za razlaščeno zemljo, da bi se mogli vključiti zemljiški lastniki v drugo dejavnost. Kot zadnji je govoril predstavnik KD dr. Cian. Nato je žuDan za- li torek je gostoval v Gorici prof. inž. Carlo Lotti, docent na rimski univerzi in pooblaščen s strani Zveze narodov za proučevanje možnosti uporabe Savinih voda. V dvorani pokrajinskega sveta, v prisotnosti številnih osebnosti, je govoril prav o problemu povezave Jadranskega morja s Savo in Donavo po vodni poti. Dandanes predstavljajo vodne poti najcenejše prevozno sredstvo. Ceste in železnice — kljub znatnim napredkom za njihovo izboljšanje — postajajo dz leta v leto bolj preobložene. Zato se vse razvite države najraje poslužujejo morja ali rek, ki jih med sabo in z morjem povezujejo s plovnimi kanali. In Sava je ravno ena izmed takih rek, z močno vodno zmogljivostjo. Pomembna sestavina Lottijevega na- ključil sejo, ki se bo nadaljevala I črta, ki ga bo moral predstaviti danes zvečer ob 18.30. Po zaključ- najpozneje do leta 1970, pa je uresničitev plovnosti po ku splošne debate bodo prešli na diskusijo o posameznih postavkah. Savi, in to zlasti v korist industrijskega tri iiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiimmiiiiiiimiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii||Ii||i"|i||iii||iii|i'iii|i|M VESTI Z ONSTRAN MEJE Kako predvidevajo urbanisti rast in razvoj Nove Gorice Iz sedanjega «spalnega mesta» naj se razvije živahno središče; mesto bo vključilo tudi Solkan in Šempeter v svojo celoto Začetek leta 1965 pomeni začetek delovanja zavoda za urbanizem v Novi Gorici. Takrat so vzdolž magistrale že stale velike stavbe v monotonem zaporedju. Dejstvo je bilo tudi mesto kot tip vrtnega naselja. Takšen tip naselja, ki se je krepko zasidral v miselnost Novogoričanov, so drugod opuščali, medtem ko so se v Novi Gorici šele lotevali njegove realizacije. V svetu so vrtno mesto razvijali predvsem kot tip satelitskega naselja, kot «spa!no mesto* v bližini večjega centra. Nova Gorica pa sama raste v center in si ne more privoščiti, da bi bila spalno mesto. Mladi urbani-sti"poB vodstvon'! arhitekta Tomaža Vige so vnesli v urbanizem Nove .Gpjfjcs novo, .fojs$!no$t. Izhajali so k, spoznanja, da, ljudje .iščejo srečanj, množice, skupnih doživetij. To pa je mogoče le v strnjeno zazidanih urbanističnih prostorih. Iz tega sta sledili prizadevanji v dveh smereh: v centru naj se izvrši velika koncentracija objektov, zelenice pa naj dobe svojo pravo funkcijo. Mestne zelenice naj bi nastajale tudi v okviru nove urbanistične zamisli, vendar ne le zato, da nekje zapolnijo prazen prostor. Zelenice služijo nekje rekreaciji, drugje kot zelena stena med prometnejšimi in mirnejšimi predeli, itd. Značaj in funkcija zelenic naj določita njihove oblike in strukture. Na področju Nove Gorice uspeva tako sredozemska kot alpska flora. Tudi to značilnost bo potrebno drugače, bolj premišljeno vključevati v nov urbanistični okvir. Center Nove Gorice med stolpnico in poslopjem občinske skupščine je zdaj le deloma zazidan. Seveda mu velja osrednja pozornost urbanistov. Tu se ponuja možnost strnjene zazidave mestnega jedra. V letu 1968 je bil izveden natečaj za zazidavo novogoriškega centra. Na njem so sodelovale štiri skupine projektantov, med njimi tudi domači urbanisti. Čeprav so se rešitve med seboj razhajale po načinih, pa je bilo vsem štirim projektom skupno spoznanje, da je prostor med skupščino in stolpnico prevelik za enotno zazidavo in da ga kaže z razčlenjenimi objekti razdeliti v več intimnejših ambien-tov. Izvedba cestnega omrežja je bila eden osrednjih problemov, saj od tega zavise tudi druge urbanistične rešitve. Vse štiri skupine so si bile spet edine v tem, da naj postane sedanja magistrala promenadna cesta s počasnim prometom in parkirišči. Večji del prometa pa so nekateri projektanti — zaenkrat šele na načrtu — speljali po krožni cesti okoli mestnega jedra, drugi pa so predvidevali na magistralo pravokotno smer kot dominantno. To bi prišlo v poštev predvsem po odprtju bloka v bližini stare železniške postaje. Urbanisti obravnavajo ožje območje Nove Gorice skupaj s Solkanom in Šempetrom kot enotno mestno območje, čeprav je na tem prostoru še precej nezazidanih površin, je potrebno zelo racionalno gospodariti z njimi. Stanovanjske četrti mesta ob sodobnem mestnem jedru naj se grade po sodobnejših načelih, manj naj bodo le skladovnice stanovanj in bolj prispevek k oblikovanju mesta kot celote. Ker je v neposredni bližini Nove Gorice malo prostora za razvoj industrije, predvidevajo njen razvoj vzdolž avtomobilske ceste, na območjih, bi so kmetijsko slabo uporabna. Središče Nove Gorice: v ozadju se vidi županstvo, okrog katerega se sredi zelenja dvigajo nove stavbe in raste trgovsko središče, kjer imajo precej prometa tudi s kupci iz Gorice iiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimHiiiiiiiii KORISTNA POBUDA INAM Izdali so priročnik o pravicah in dolžnostih Sestanek s sindikati in delavci za večjo informiranost zavarovancev Vodstvo bolniške blagajne INAM je dalo natisniti 15 milijonov izvodov praktičnega priročnika z navodili o tem, kaj lahko nudi svojim zavarovancem ta ustanova. Že nekaj dneh bodo priročnik razdelili tudi na Goriškem in tako omogočili, da bo prišel v vsako družino ter jo seznanil z dolžnost-ki jih ima do INAM in pravii-ki jih lahko od njega za- Priroenik vsebuje vrsto podatkov ustroju INAM, njegovih ambulan-ih in drugih ustanovah. Knjižica _ : v štirih različnih tipih: od teh je pjrvi namenjen delavcem v industrija v trgovini, v kreditnih zavodih M pri zavarovalnicah ter davčnih u-rddih; drugi je namenjen kmečkim delavcem; tretji je za upokojence in četrti' za gospodinjske pomočnice in služabnike. ffbkrajdnskb vodstvo INAM v Gorici bo že v nekaj dneh poskrbelo za razdelitev priročnika na Goriškem. V okviru pobud, ki jih je organiziral pokrajinski odbor INAM z namenom, da bi izboljšali socialno pomoč ter seznanili z njenimi problemi zainteresirane zavarovance. je bil te dni na sedežu INAM sestanek s pokrajinskimi predstavniki sindikatov in notranjih komisij, ob prisotnosti zastopnikov delavcev pokrajinskem odboru INAM. Ob tej prilibi je bilo podano poročilo o delovanju INAM v lanskem letu. Pri tem so ugotovili, da primanjkljaj pri ustanovi narašča iz leta v leto. Pri tem pa ne gre samo za finančni primanjkljaj ampak tudi za napake v sedanjem sistemu, ki jih bi bilo treba odpraviti. Te napake so tudi piri zavarovancih sa mih, ki cesto pretiravajo ter ne upoštevajo pravilno svojih pravic in dolžnosti. S takimi sestanki, ki so naleteli na odobravanje pri vseh prizadetih, bodo nadaljevali tudi v bodoče, da bi seznanili s perečimi problema ustanove čim širši krog vseh prizadetih. IZLETI Izlet v Pulj priredi Enal iz Pan-zana dne 29. t. m. Cena na osebo bo 2.400 lir. kota Ljubljana-Zagreb-Maribor. Donava velja že kot osrčje evropskih plovnih poti. Po njej pluje rusko, ogrsko in češkoslovaško bro-dovje. V kratkem pa naj bi bila povezana tudi z Odro. Vsled tega Lottijeva študija zatrjuje, da bi se dalo uresničiti več načrtov povezave Donave z Jadranskim morjem. Izmed teh zadeva našo deželo tisti, ki bi povezal Bukovo, šamac, Ljubljano in Tržič in za katerega bi bil potreben le en predor, dolg 28 km. Pot hi, šla ali Save in Ljubljanice po Vipavi in nato po Soči, ali neposredno g Ljubljanice po Vipavi in po Soči. Seveda so to le načrti. Povezav« sicer tehnično možne in ekonomično veljavne, saj bi po predvidevanjih dosegel prevoz že leta 1980 25.000.000 ton; vsekakor uresničitev odviisi od pomoči, ki bi jo bile denarne ustanove pripravljena nuditi. Nemara bi ta pomoč prišla s strani Mednarodne banke, ki je že financirala avtocesto Gorica-Ljubljana. Za našo deželo bi bil to izreden pojav, saj bi naenkrat postala središče južnoevropskih vodnih poti: na zahodu že obstoječa Rotterdam-Marseille, na vzhodu tudi obstoječa pot Baltik-Črno morje, nato še Turin-Milan-Benefcke, od koder bo šla v prihodnosti plovba do Tržiča, od tu pa na Balkan. Proslava obletnice karabinjerjev V karabinjerski vojašnici v Ul. Sauro v Gorici, kjer je tudi sedež glavnega poveljstva, so včeraj praznovali 155. obletnico ustanovitve tega vojaškega rodu. Slovesnosti so se udeležili številni krajevni civilni in vojaški predstavniki. Med njimi naj omenimo prefekta dr. Pietrostefanija, nadškofa mons. Cocolina, župana Martino, deže.na odbornika dr. Tripanija in odv. Devetaga, predsednika pokrajinske uprave dr. Chientaroiija itd. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoii Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici vabi starše dijakov, ki obiskujejo tretji razred te šole, na sestanek, ki bo v nedeljo, 8. junija ob 10.30 v šoli v Ul. Randaccio 10. Na oddelku za slovanske jezike in književnost filozofske fakultete v Ljubljani je diplomirala za profesorico slovenščine in srbohrvaščine ALENKA BIZJAK iz Nove Gorice. Znanci in prijatelji ji k uspehu iskreno čestitajo. čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Posegi novogoriških urbanistov v mesto in v mentaliteto njegovih prebivalcev so tu in tam že vidni, najbolj v še nastajajočem trgovskem centru. Njihova prizadevanja povzročajo, da navdušenje pionirjev izgradnje Nove Gorice vse bolj nadomešča dobro premišljena, stro-V nedeljo, 6. julija pa priredijo j kovno usmerjena in dolgoročno pla-avtobusni Met v Opatijo in na nirana akcija. Reko. t sas CORSO. 17.00: «Stuntman», G. Lol-lobrigida in R. Vicario, barvni film. VERDI. 17.30: «Ruba al pros- simo tuo», C. Cardinale in R. Hadson; italijanski kinemaskop-ski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO. 17.00 «I,a bari taglia del Sinaiii, A. Dayan in Z. Revah; italijanski kinema-skopski film v barvah. VITTORIA. 17.00: «La ragazza del-la notte.i, J. Perrin in Ch. Jour-dant; francoski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Le amanti dl dracula«, C. Lee in R. Davies; ameriški kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 18.00' ((Lucrezia1.), Olin-ka Berova in J. Garko. Kinema-skop v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «Stuntman», Gina Lollobrigida in R. Vicario. Barvni film. PRINCIPE. 18.00: «2001 Odissea nello spazioi), K. Dullea in G. Lockwood. Kinemaskope v barvah. Aort/ (inrica Soča. «Upor,> — Japonski barvni film — Ob 18.30 in 20.30. Svoboda (Šempeter): »Prepovedani vulkani« — Francoski barvni — Ob 18.30 in 20.30. Deskle: «Komedijanti» — Ameriški barvni -- Ob 20.30. Prvačina: Prosto Šempas: »Nevada Smith« — Ameriški barvni — Ob 2030. Kanal: «Daleč od razuzdane množice« — Ameriški barvni — Ob 20.30. Renče: «Sodoma in Gomora« — A-meriški barvni — Ob 20.30. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel 29-72. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo od-nrta lokama «Alla salute« — Ulice Cosunch — tel. 72480. KOLESARSTVO «CIR0 DITALIA ■ 21. ETAPA Zaradi snega, usadov in zmede razveljavljena včerajšnja etapa Kolesarji so se ustavili v Fieri di Primiero ■ Anonimni pisec trdi, da je Merckx nedolžen: on mu je namreč podtaknil poživilo v vodo FIERA Dl PRIMIERO, 5. — Iz- kolesarje. Ko so ljubitelji kolesar-redno slabe vremenske razmere in skega športa, ki so kljub neugod- zmeda na cestah, ki vodijo h gorskim prelazom, kjer je precej avtomobilistov obtičalo v snegu, so prisilile patrona Gira VincenzaTor-nanija, da je razveljavil etapo. Kolesarji so se tako ustavili 104 km od starta v Fieri di Primiero, kjer so se takoj .razpršili po barih in restavracijah. Ves čas jih je namreč močil izredno mrzel dež in marsikdo je privozil v Fiero di Primiero s težkimi odejami na hrbtu. Že v jutranjih urah so vesti, ki so prihajale z vseh strani in posebno s prelazov, spravile s tira organizatorje, ki so morali ponovno spremeniti progo etape. Na prelazih Rolle in Duran je močno snežilo, ponekod pa so javljali o snežnem metežu. Ekipe AN AS so bile sicer z mehanizacijo na cestah, vendar čiščenje so otežkočali avtomobili, ki jih je nenadno slabo vreme presenetilo na poti. Drugega torej ni bilo kot ustaviti močno premrznjene kolesarje v Fieri di Primiero in nevtralizirati etapo, pri čemer je Torriani obljubil, da bodo izplačali vse predvidene etapne nagrade. Sicer so hoteli organizatorji preusmeriti pisano kolono kolesarjev čez prelaz Cereda, a ko so dobili vesti, da tudi tu sneži, vrhu tega pa so usadi na nekaterih mestih prekinili prometno zvezo, so se dokončno odločili za razveljavitev etape. Kolesarji so se hoteli ustaviti že v Grignu, kjer so čakali cele pol ure. V Agordu so zaman čakali na liiiiiiiiiiiiiitiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiMiiiiiii ROKOBORBA EP grško-rimskega sloga Vzhodne države zapustile evropsko prvenstvo MODENA, 5. — Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija. V. Nemčija, Poljska in Bolgarija so odrekle sodelovanje na evropskem prvenstvu grško - rimskega sloga, ki se je danes začelo v. Modeni in bo trajalo do nedelje. Predstavniki teh držav so namreč zahtevki naj bi v okviru otvoritvene slovesnosti nosili v povorki pred vsako reprezentanco njeno državno zastavo, igrali pa naj bi tudi državne himne vseh držav udeleženk. Italijansko notranje ministrstvo pa tega postopka ni dovolilo, ker Italija ne priznava NDR, zato so sklenili, da bodo pred vsako reprezentanco nosili le tablo z njenim imenom, igrali pa naj bi le italijansko himno. Ker nastalega spora organizatorjem ni uspelo izgladiti, so Romuni, Poljaki, Madžari in Bolgari že danes zapustili Modeno, vzhodni Nemci in Sovjeti pa se bodo vrnili domov jutri zjutraj. Tem državam pa se nista pridružili češkoslovaška in Jugoslavija in je torej ostalo v Modeni še 15 državnih reprezentanc. Zaradi teh zapletov se je začelo prvenstvo brez vsake slovesnosti. že v prvih srečanjih je prišlo do velikega presenečenja, ko je Jugoslovan Boško Marinko premagal Turka Sefika Namlija v kategoriji do 52 kg. V isti kategoriji je čehoslovak Miroslav Zeman premagal Italijana Colaiannija, v kategoriji do 48 kg pa se je Italijan Colagiore uvrstil v višje kolo. • « * MENDEN, 5. — Nemec Wemer Trmziel je dosegel letošnji najboljši rezultat na progi 110 m z ovirami, ki jo je pretekel v 13”6. Včeraj dopoldne se je zaključil mladinski namiznoteniški turnir v organizaciji športnega združenja Bor. Ta prvi poskus, da bi privabili čim več mladih igralcev k temu športu je vsekakor uspel, čeprav le delno. Proti pričakovanju se je že za prvi dan tekmovanja prijavilo kar 20 mladincev. Slabše pa je bilo včeraj, ko se je predstavilo samo 7 tekmovalcev za drugi del turnirja, kjer so lahko nastopili tudi mladinci, ki so včlanjeni v italijansko namiznoteniško zvezo. Od teh je nastopil samo Košuta Rudi, član ŠZ Bor. Opravičljiva je odsotnost igralcev nabrežinske-ga Sokola, ki so istočasno nastopali v zaključnem delu promocijskega prvenstva. Ostali pa verjetno niso prišli zaradi slabega vremena, ker mladi Rudi Košuta, kljub vidnemu napredku ni bil še kos ostalim nasprotnikom se je ponovila slika iz prvega dne, ko sta Goričana Komel in Semolič z lahkoto razpolagala z nasprotniki in sta se ob koncu pomerila med seboj za prvo mesto. Tudi včeraj je bi.i. boljši Igor Komel, ki se je izkazal kot dober napadalec. Vpra- Po prestižnem rezultatu tržaške enajsterice Triestina kot še nikoli Inter ležerno in prijetno r V prijateljski tekmi z Interjem je, | vsem znašel s soigralci, s kateri- splitski Hajduk. Mislim, da je bila ko*: že včeraj objavljeno, Triestina mi je izvedel nekaj odličnih kombi- (pV™ v« tržaSke nemu vremenu nestrpno čakali kolono Gira, zvedeli, da so etapo razveljavili, so ostro protestirali. Pikre opazke o mehkužcih so letele z vseh strani in ko so privozili mimo avtomobili s kolesarji in spremstvom, ki so bili namenjeni v Rocca Pietore, kjer bo jutri start 22. etape, so jih sprejeli z žvižganjem in malo je manjkalo, da jih niso napadli. Merckx je danes odpotoval z lastnim avtom domov ▼ Belgijo, O njem oziroma o njegovi diskvalifikaciji se še govori in se bo verjetno še dolgo razpravljalo. Danes se je zvedelo za zanimivo vest, da je ponovni pregled Merckxove organske tekočine, ki so ga napravili v Milanu skupno s pregledom urine vseh kolesarjev in spremljevalcev ekipe Faeme, dal negativni rezultat. Izsledke tega pregleda so izročili komisiji, ki preiskuje, če je Merckx postal res žrtev spletke. Danes se je oglasil anonimni pisec, ki se je podpisal le Marco B. Ta je poslal ekspresno pismo dnevniku «Corriere della Sera«, v katerem priznava, da je on stopil tableto v vodi in tako pred startom iz Parme «dopingiral» Merckxa. «Eddy Merckx je nedolžen« začenja pismo neznanca, ki pojasnjuje, da ga je neki Giorgio, ki živi v kolesarskih krogih, podplačal, da je spravil Merckxa v tako sramotni položaj. «Nisem imel denarja« pravi Marco B., «in tisti človek mi ga js precej ponujal za prav nič težavno delo«. Marco B. pravi, da se boji prijaviti in da se kesa ter bi hotel, da bi izprali sramoto, ki si jo Merckx ne zasluži. «Ponav-liam«, zaključuje Marco B. «Eddy Merckx je nedolžen«. NAMIZNI TENIS MLADINSKI TURNIR SZ BOR Premoč Goričanov tudi v drugem dnevu Komel in Semolič sta osvojila prvi mesti tudi v konkurenci včlanjenih mladincev zabeležila nepričakovan uspeli: rezultat 3:3 je namreč dosti več, kot je bilo pričakovati od domačinov, ki pa so z blestečo igro zaslužili morda celo več. Res je, da Inter ni nikoli pritisnil močneje, predvsem .'e Triestino pustil igrati. Gostje niso namreč nikakor pazili na tržaške igralce, katerim so pustili popolno svobodo. Nekateri med njimi pa sploh niso pokazali zanimanja za tekmo. Že same osebnosti, kot so Corso, Suarez, Mazzola in drugi pa bi morale biti za Triestino pretrd oreh. Zaslugo za neodločen izid pa imajo brez izjeme vsi tržaški igraici. Posebej pa je treba poudariti nastop nekaterih, ki so v prvenstvenih tekmah do sedaj močno razočarali. Na pryo mesto bi postavil Var-niera, ki je še v nedeljo zaigral slabo, v sredo pa je s hitrimi prodori in krasnimi podajami bil prava gonilna sila moštva v prvem polčasu. Značilno je, da tudi oba gola nosita njegov podpis. Prvega je sicer dosegel s Suarezovo pomočjo, saj Je prosti igralec Interja z nespretnim posredovanjem odoil strel in ukani lastnega vratarja, toda drugi gol je bil sad ne samo odličnega prodora na desni strani, kjer je Varnier preigral Poli ja, ampak tudi silovitega in točnega strela, za katerim se je Bordon s plastičnim sko.com zaman pognal. Z odličnimi dolgimi podajami se je odlikoval tudi Pestrin, ki je v zadnjih tekmah pokazal res zavidljivo kondicijo, Tu-miati pa .e po začetni negotovosti nekajkrat spravil v zadrego Polija in v drugem polčasu posegel še tretji gol Tr lesti ne. Isti igralec bi nekaj minut kasneje lahko še četrtič zatresel nasprotnikovo mrežo, toda s.rel, s katerim je zaključil lepo kombinacijo s Scalo, je bil za las netočen. Odlično, in to prvič letos, je v drugem polčasu zaigral tudi Sigarini. Napadalec, ki je po precejšnjem premoru zopet prišel do mesta v moštvu, se je tokrat po- nacij. Njegove podaje so bile točne, zelo inteligentno pa je znal z dolgimi streli tudi premikati igro z ene strani na drugo. Poglavje zase zasluži Scala, ki je bil vsekakor najboljši mož na igrišču. Njegova režija je označila celotno igro tržaškega napada, ni pa imel sreče v zaključkih, saj je trikrat s streli od daleč poslal žogo tik nad drogom. Obramba je bila prav tako na mestu. Treba je namreč pomisliti, da so igralci Interja redkokdaj pri-šti' do ugbtfffegh položaja, dva izmed treh golov pa so dosegli le zaradi nepotrebnih napak branilcev, ki so sami poslali žogo v lastno mrežo. Kuk .e povsem onemogočil Vastolo, Martinelli ni dal miru Jairu, Sadar pa je z že znano požrtvovalnostjo startal na vsako žogo. V vratih sta tako Colovatti kot Chendi brez krivde za prejete gole, oba pa sta z nekaj lepimi posegi rešila svoja vrata pred zelo nevarnimi streli. Inter je v prvem delu nastopil i vsemi standardnimi igralci: v vratih je uporabil oba mlada vratarja, s katerimi namerava vsaj začasno nadomestiti Miniussija, katerega je že oddal iranerossiju. V obrambi je Suarez spretno nadoknadil vse vrzeli, ki so jih ustvarjali hitri prodori Paine in tovarišev, najboi. pa sta se v ofenzivni igri potrudila Bedin in Corso. Bedin je večkrat zapustil mesto v obrambi in je z dolgimi prodori povzročal največ preglavic tržaški obrambi, Corso pa j i s sicer statično igro nudil mnogo priložnosti napadalcem, predvsem Vastoli. V splošnem je vsa igra Interja težila na levo stran, kamor sta se premikala še Mazzola ir. Jair. Slednji je bil s svojo hitrostjo stalna nevarnost za Martinelli ja. Tekma je bila četrta izmed prijateljskih nastopov, ki jih je Triestina organizirala za svojo 50-letnico. Pred Interjem so namreč nastopili še Milan, zagrebški Dinamo in prav ta zadnja tekma za tržaške gledalce najlepša. Inter je kljub ležerni igri le pokazal mnogo lepih kombinacij, s tako igro pa je tudi dovolil Triestini, da se je izkazala. Padlo je precej golov, kar je pri vsaki tekmi najprijetnejše, poleg tega pa ni imela tekma nobenega premora: moštvi sta obdržali zadovoljiv ritem vseh 90’ ki so bile za gledalce polne zanimivih dogajanj. uk TENIS PARIZ, 5. — Avstralca Ken Ro-sewall in Rod Da ver sta se uvrstila v finale posameznikov mednarodnega prvenstva Francije. Rose-waill je v polfinalu premagal v treh setih rojaka Tonyja Rochea, Laver pa Nizozemca Toma Okkerja. BUKAREŠTA, 5. — V četrtfinalu peresne teže evropskega amaterskega boksarskega prvenstva je Bolgar Stojčev izločil po točkah Jugoslovana Veselinoviča. V polfinalu mlnimušje kategorije je Italijan Udella premagal po točkah Poljaka Roze-ka, Sovjet Novikov pa je v mušji skupini izločil po točkah Italijana Grassa NOGOMET ZtlRICH, 5. — Mednaiodna nogometna zveza je sklenila črtati Severno Korejo s seznama reprezentanc, ki se potegujejo za nastop na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Severni Korejci bi se namreč morali srečati v okviru 15. kvalifikacijske skupine z Izraelom, na kar pa niso hoteli pristati. Izrael se je tako brez borbe uvrstil v višje kolo. v katerem se bo pomeril z Novo Zelandijo. šali smo ga. če je že prej računal na prvo mesto: «Da. vsaj v sredo na turnirju nevčlanjenih sem upal na zmago, danes pa gotovo ne, ker sem bil prepričan, da bo nastopil tudi Peter Ukmar, član nabrežinskega Sokola. Brez njega je bilo vse lažje«. Jože Semolič se je uvrstil na odlično drugo mesto in je obakrat klonil Komelu v finailu. Pri tem igralcu smo opazili dobro obvladanje tehničnih osnov, včasih pa nekoliko premalo zagrizenosti. Zlasti v tekmi s Komelom je kmalu popustil, češ da ga itak ne more premagati. Po nagrajevanju smo ga vprašali, če je zadovoljen s svojim nastopom: «Da, vsekakor sem zadovoljen, že posebno ker sem s Komelom in z ostalimi Goričani resno treniral samo v zadnjem tednu«. Poleg najboljših smo videli še precej drugih nadarjenih mladincev. Ostala dva Goričana, Pavšič in Sošol, le malo zaostajata za prvimi, Davorin Šinigoj (Polet) bo kmalu dosegel večje uspehe, vendar le z rednim treningom, Pavel Ugrin pa je med borovci še najbolj perspektiven Igralec. Na koncu naj omenimo še najmlajšega igralca turnirja, 11 - letnega člana nabrežinskega Sokola Neva Radoviča. Prav v njem smo videli največji taflent med prisotnimi: premikal se je, serviral, zaključeval udarce 7 odločnostjo, ki je lastna prej izkušenim Igralcem kot pa tako mlademu fantiču. Turnir je bil namenjen tudi mlajšim dekletom, a žal se ni prijavila niti ena. V bližnji bodočnosti bo treba vsekakor poiskati nove pobude in ideje za skristaliziranje tega sektorja naše dejavnosti. S tem prvim poskusom so športni delavci in organizatorji odprli novo pot z namenom, da bi namizni tenis izgubil svoj izključno kakovostni pečat in pridobil na množičnosti. REZULTATI IN LESTVICE Turnir nevčlanjenih (po sistemu izključitve po drugi izgubljeni tekmi) 1. del: Semolič — Radovič 2:1 Ugrin — Jelinčič Z. 2:0 Šinigoj — Širca 2:0 Komel — Nadiišek 2:0 Sošol — Jerebica 2:0 Košuta L, — Jelinčič D. 2:0 Figelj — Jevnikar 2:0 Dobrila — Pavšič 2:0 Ugrin — Semolič 2:1 Komel — Šinigoj 2:0 Sošol — Košuta I. 2:0 Dobrila — Figelj 2:0 Komel — Ugrin 2:1 Dobrila — Sošol 2:0 Komel — Dobrila 2:0 2. del: Pavšič — Radovič 2:1 Jerebica — Jelinčič D. 2:0 Širca — Nadiišek 2:0 Ljubič — Jelinčič Z. 2:1 Šinigoj — Pavšič 2:1 Semolič — Jerebica 2:1 Košuta I. — Širca 2:0 Figelj — Ljubič 2:1 Semolič — Šinigoj 2:0 Figelj — Košuta I. 2:0 Semolič — Sošol 2:0 Figelj — Ugrin 2:0 Semolič — Figelj 2:0 Semolič — Dobrila 2:0 Finale za I. mesto: Komel Igor — Semolič Jože (oba Dom Gorica) 2:0 (21:8, 21:2). lestvica: 1. Komel Igor (Dom Gorica) 2 Semolič Jože (Dom Gorica) 3. Dobriia Robert (Sokol) 4. Figelj Rinaldo (Bor) 5. Sošol David (Dom Gorica) 6. Ugrin Pavel (Bor) 7 Šinigoj Davorin (Polet) 8. Košuta Igor (Polet) OBVESTILO ŠD BREG vabi vse svoje tekmovalke in tekmovalce na družabni večer, ki bo v soboto 7. t. m. ob 20.30 v koči Premuda v Boljuncu. 2. kolo: Pavšič — Sošol 2:1 Semolič — Ugrin 2:0 Komel — Košuta R. 2:0 3. kolo: Semolič — Sošol 2:0 Ugrin — Pavšič 2:1 šihigoj — Košuta R. 2:0 4. kolo: Komel — Sošol 2:0 Šinigoj — Ugrin 2:1 Pavšič — Košuta R. 2:0 5. kolo: Sošol — Šinigoj 2:0 Komel — Ugrin 2:0 Semolič — Košuta R. 2:0 6. kolo: Sošol — Košuta R. 2:0 Komel — Pavšič 2:0 Semolič — Šinigoj 2:0 7. kolo: Ugrin — Košuta R. 2:0 Pavšič — Šinigoj 2:1 Komel — Semolič 2:0 Lestvica: 1. Komel Igor (Dom Gorica) 6 zmag 2. Semolič Jože (Dom Gorica) 5 zmag 3. Ugrin Pavel (Bor) in Pavšič Rudi (Dom Gorica) 3 zmage 5. Sošol David (Dom Gorica) 2 zmagi 6. Šinigoj Davorin (Polet) 2 zmagi 7. Košuta Rudi (Bor) brez zmage. T - ar KOŠARKARSKO PRVENSTVO 4. DIVIS10NE« Zaradi utrujenosti poraz Bora v podaljšku CIANO COLORI — BOR 56 : 54 (22:16, 47:47) CIANO COLORI: Martini, Stibiel 40, Švara 4, Del Ross 1, Rudez, Trocca 1, Ivancich 4, Bodigoi 6, Del Prete. BOR: S. Hrvatič, V. Hrvatič 2, Zavadlal, M. Kralj, R. Kralj 27, štokelj, Čermelj 2, Tavčar 12, A. Fertot 11. SODNIKA: Girardi in Brunelli. KAZENSKI METI: Ciano Colori 20:30, Bor 10:27. 5 osebnih napak: Del Prete in A Pertot. Borovci so to srečanje zapravili ■v podaljšku igre potem, ko so imeli zmago praktično že v žepu. Dve minuti pred koncem srečanja so imeli namreč kaT 9 točk naskoka. Tako se je že tretjič zgodilo v tem prvenstvu, da so izgubili tekmo, ki se je ob regularnem času končala pri neodločenem izidu. Med «plavimi» se je izkazal visoki Rajmund Kralj, ki je zbral kar 27 točk. A. Pertot je igral dobro v prvem polčasu, nikakor pa ne v drugem. Prav obratno pa je Tavčar po neuspešnem prvem polčasu bil v drugem delu srečanja poleg R. Kralja najboljši mož «plave» ekipe. Brata Hrvatič sta napela vse sile, da bi pomagala priboriti zmago svoji ekipi, toda videti je bilo, da sta Preutr*S?n kajti pred tem sta igrala proti Tricolore. čenmelj' je za° ljivo vodil igro. Ni pa tokrat stopal Kafol. Pri Ciano Colori se je P°n°'o" izkazal trener Stibiel, 'ki Je , ,j dosegel več košev, kot ves del njegove ekipe. Zadeval J vseh položajev, zelo točen bil tudi v kazenskih metih G1' ' Tekma se je začela ob P^P01. i[0 ravnovesju sil in vodstvo Je v rokah zdaj te, zdaj one es Nato je Ciano Colori zaigra* ^ živahno, zbral prednost 6 tofiK’ j, jo je nato ohranil do konca P' časa. j V drugem polčasu so se ostro pognali v boj in so v 14 sprotnike dohiteli (36:35). jn prednost so še bolj povečal dve minuti pred koncem so v z 9 točkami naskoka (44:35). radi utrujenosti so nato popustili, nasprotnik je ^ nekaj košev, tik -pred Koneem^^ je Stibiel z dvema kazensm" metoma izenačil. ' V podaljšku so borovci zopet P*, šli v vodstvo, bili pa so zelo nel^\ v kazenskih metih in so m zmago končno le prepustiti — jan — HlllH1" sprotnikom. ................muhi........... —rCTnrTOM—» «PQKAL MELLON!* Prepričljivi zmagi mlade peterke Bora Tricolore in Hausbrandt klonila plavim BOR - TRICOLORE 51:25 (26:14) BOR: Ljubič 2, Zavadlal 4, L. Pertot 17, V. Hrvatič 13. S. Hrvatič 6, Barazutti, M. Kralj TRICOLORE: Gabrieli, Quargnali 2, Fontanot 13, Candussio 4, Spag.ioetto 4 Cazzutto 2, Tiepolo. SODNIK Persoglia. Kazenski meti: Bor 6:20. Tricolore 5:14. 5. osebnih napak: Tiepolo in Cazzutto. «Plavi« so gladko premagali Tricolore, ki se tokrat ni izkazal tako kot v prvem srečanju. Borovci so takoj prišli v vodstvo in so nizali koš 7.3 košem, obramba pa je u-spešno preprečevala nasprotniku, da bi sam metal. Tako so borovci stalno večali naskok, ki se jc vedno bolj večal. Med «plavimi» je bil tokrat najuspešnejši kapetan ekipe Livij Pertot, ki je zbral 17 točk. Uspešno je metal od daleč, nevaren pa je bil tudi s svojimi prodori. Poleg njega se je izkazal tudi Zavadlal, posebno v skokih na odbite žoge. Isto je uspevalo tudi Kralju, medtem ko je Hrvatič zelo preudarno vodil igro ter obenem zbral 13 točk. Pri nasprotni ekip1 — ki ni bila tako močna, kot smo pričakovali — se je izkazal le Fontanot, ostali pa niso pokazali posebnega napredka. Bor je začel igrati s postavo Zavadlal, L. Kralj, Peri-ot in ora-ta Hrvatič. Takoj je povede! s 14:4, polčas pa je zaključil s prednostjo 12 točk. V drugem polčasu ni prišlo do bistvenih sprememb. «Plavi» so še vedno ohranili svojo premoč, ime-Tumir včlanjenih in nevčlanjenih p pa s0 tudi lažje delo. ker je HAUSBRANDT — BOR (po sistemu vsak z vsakim) 1. kolo: Ugrin — Sošol 2:0 Semolič — Pavšič 2:0 Komel — Šinigoj 2:0 Tiepolo v 8’ zaradi 5 osebnih na pak zapustil igrišče. Ker zmaga Bora ni bila v nevarnosti, je poslal trener na igrišče v zadnjih ..................... ~ :uttiia. I 34 : 37 (14:11) HAUSBRANDT: Marzini 6, But-tara. Locoselli 14, Pece 10, Mase, Mc.;ka 8, Pelosi. BOR: Barazutti, L. Pertot 16, Zavadlal, S. Hrvatič 11, V. Hrvatič G, M. Kralj 4. SODNIK Girarda. Kazenski meti: Hausbrandt 4:6, Bor 3:12. V ponedeljek je bilo 2. kolo tega prvenstva. «Plavi» so dosegli že drugo zmaga in so tako zelo uspešno začeli s povratnim delom turnirja. Hausbradt se je — v nasprotju s Tricolore — izkazal kot solidna peterka in borovci so imeli precej težav, preden so ga prisilili k predaji. S tc zmago pa so dokazali, da so v tekmi s tem nasprotnikom v prvem delu prvenstva doživeli res nezaslužen poraz, h kateremu je krepko pripomogel sodnik. Tudi v tej tekmi se je najbolj odlikoval Livij Pertot, poleg njega pa tudi Kralj in Zavadlal. Stojan Hrvatič pa se je predstavil kot izredno nevaren napadalec, ki je vrsto odbitih žog preusmeril v koš. Njegov bral je razumno vodil igro tudi tedaj, ko je nasprotnik v zadnjih 6 minutah prešel v o-brnmbo «na moža*. Pri nasprotnikih je povsem razočaral Marzini, ki je bil v prvem srečanju naj- Borovci so pričeli igrati s PJ' ta vo Pertot, Kralj, Zavadlal n* 0 yeS Hrvatič. Ta postava je ostat? ^ čas na igrišču. Nasprotnik J ;e koj povedel in v 13' je bilo J*vCi 10:1. Pri tem stanju _ so fl)a-zaigrali bolje in ob polčasu F šal njihov zaostanek le še 3 V drugem polčasu je P°s*a"Lse0* tna bolj razgibana in to Pr_ y g' po zaslugi «plavih», ki so ze^ jg' prehiteli svoje nasprotnike. _ ^ so imeli že 7 točk naskoka. brandt je prešel v «pressinp> j„ to ni dalo zaželenih rezuna ^ Bor je odšel z igrišča kot 1 valeč. v minutah tudi mladega Barazuttija. I boljši mož na igrišču. Na turnirju najmlajšU* Bor-Lloyd 30:20 (12$ 8 A' BOR: Vukotič 12, žetko * k Starc 6, F. Starc, Harej 2, 2. Oblak, Colja. j, LLOYD: Cigni, Bari, Deb**1 Bortollotti 6, Burohielero 4, netti 4. Gaettani 2. Rosatto- renzoni, Magrin, Blascn. izjral Na turnirju, ki ga je °rfj®'r‘7e 1 Mivar in na katerem soCleJi0se?l* ekip, so Borovi začetniki svojo prvo zmago. Borovelj, ne bi smeli igrati na tej PrlX sta-ker so prekoračili predpisa*1 jo rost, ker pa so vsi začet*1*?1' jtj, jim izjemoma dovolili n, «Plavi» so se v tej teknil t, izkazali, saj so Igrali proti **a ^o niku. ki trenira že dve letl',tre^ je zaigral Umek, ki je lepe število odbitih žog. v „giei pa je dosegel kar 12 košev-^k« njiiu sta pokazala lepo K tudi A. Starc in Harej. ■ ^ 46. C MAKS ZADNIK 3 Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri Utrujeni in lačni smo se v velikem razmiku eden za drugim pomikali po golem kamnitem pobočju Čavna. Bali smo se, da nas bo sovražnik opazil in nas začel obstreljevati s topovi in minometi, kar bi bilo na tem zemljišču zelo nevarno, vendar se to ni zgodilo. Okoli 13. ure (26. febr.) smo obloženi s težkimi bremeni komaj spet prisopihali na Predmejo. Tam smo srečali borce naše XXX. divizije. Spet je nastopilo težko vprašanje, kako dobiti hrano. Šel sem na štab divizije in komaj dobil 10 kg mesa in 5 kg koruzne moke, da si pripravimo kosilo. Nekaj naših borcev je zaradi utrujenosti zaostalo. Komandir Janež je bil hudo utrujen. Posip.!: smo jim borce v pomoč, da bi jim pomagali nesti težke nahrbtnike, šele okoli 16. ure smo se vsi zbrali na Predmeji. Popoldne smo si ogledali položaje, da bi ugotovili, kje bi bilo najugodneje prekoračiti Vipavsko dolino. Z griča pri Predmeji je bila videti Vipavska dolina kot ogromna globel. Zedinili smo se, da dolino prekoračimo med Vipavo in Ajdovščino. Vsi trije, kapetan, komandir in jaz, smo od tu odšli na štab XXX. divizije, da dobimo podatke, ki so nam bili potrebni za prehod na Kras in v Brkine. Obenem pa smo želeli dobiti hrano in kraj, kjer bi se lahko vsaj dva dni odpočili. Odsvetovali so nam prehod čez Vipavsko dolino med Ajdovščino in Vipavo. Dodelili so nas XVII. brigadi, ki je bila na položajih okoli vasi Otlice in nam povedali, da Nemci pritiskajo proti vipavskim gričem in Krasu. Zvečer smo zasedli položaje blizu vasi Otlica okoli griča Kovk. Razporedili smo zasede in se nastanili v dveh hišah. Ta večer in naslednji dopoldan je bilo na položajih mirno. 2e okoli 11. ure naslednji dan smo dobili obvestilo, da Nemci prevažajo vojake z osmimi kamioni iz Ajdovščine proti Colu. Morali smo vsi na položaje, vendar smo dobili skromno kosilo — neslan koruzni močnik. Že okoli 13. ure je začelo pokati na našem levem krilu ob cesti Col — Predmeja; razvila se je borba z nemško kolono, ki je poskušala prodreti proti Otlici. Borba se je razvila tudi pri Predmeji. Sedemnajsta brigada je s sodelovanjem naše čete odbila prve nemške napade. Nemci so se umaknili in nas začeli močno obstreljevati s topovi in z minometi, vendar nam niso prizadejali izgub. Zvečer (27. febr.) smo zvedeli v štabu III. bataljona XVIII. brigade, da se bo brigada ponoči ali naslednji dan verjetno umaknila proti Predmeji. Mi pa smo na sestanku komande čete sklenili, da se ponoči prebijemo skozi nemške položaje med Colom in Vipavo proti Nanosu in med Razdrtim in Vipavo proti Krasu ter dalje v Brkine. O tem smo obvestili XVII. brigado. Na sestanku nismo bili glede preboja enotni. Kapetan je nasprotoval, komandir pa je nekaj časa okleval, končno smo se zedinili za preboj. To je bilo nujno, ker smo morali po naročilu komandanta korpusa priti čimprej v odred in mu prinesti municijo. Poleg tega smo bili že povsem izčrpani in izstradani in bi ob morebitnem umiku v Trnovski gozd mnogi povsem obnemogli. POHOD Z OTLICE NA NANOS IN V VIPAVO Ko se je stemnilo, sem zbral borce, komandir Janež pa je dobil za vodiča nekega domačina. Računali smo, da bomo Nemce presenetili, če preplezamo greben Kovka na komaj prehodnem kraju, kar se je tudi zgodilo. Okoli 20. ure smo se razporedili v kolono po eden, določili razmik na pet metrov. Jaz sem šel s tremi borci in mitraljezcem Horvatom v predhodnico, komandir je šel na čelu kolone, kapetan pa zadaj. Šli smo počasi in previdno, da ne bi opozorili sovražnika z valjenjem kamenja ali z ropotom na naš premik. Steza je vodila med skalami in gostim borovim grmičevjem. Po uri in pol hoda smo se približali cesti Ajdovščina — Col. Z desne strani sta nenadoma skočili dve senci iz grmovja in stekli navzdol. Bila je nemška patrola, ki smo jo presenetili, zato se je z begom rešila. Nismo streljali, da ne bi izdali položaja drugim sovražnim zasedam. Na drugi strani ceste smo vodiča odslovili in se mu zahvalili ter pospešili pohod proti vasi Sanabor, kamor smo po krajšem pohodu prišli. Že na začetku vasi smo se ustavili in v nekaj hišah klicali domačine, da bi dobili kaj hrane, toda nihče se ni oglasil. Vas je bila kot izumrla. Krenili smo po cesti proti Nanosu, z Otlice in Predmeje po so kar naprej odmevale eksplozije min in topovskih granat. Korak za korakom, utrujeni in lačni, smo se s pogostim počivanjem pomikali proti vrhu nanoške planote. Noč je bila sicer svetla, vendar smo bili zaskrbljeni, ker nismo vedeli, če so Nemci zasedli tudi Nanos in tudi poti nismo poznali. Ko smo se že več kot dve uri vzpenjali po cesti, smo ugotovili, da vodi cesta preveč na levo, zato smo zavili na desno proti robu nanoške planote, da bi ugotovili, kje smo in se izognili morebitnemu presenečenju. Tako smo kmalu prišli do poti, ki je vodila navzdol proti Podnanosu, takrat še Šentvidu. Krenili smo po tej poti in postali vse bolj pozorni, ker smo ob luninem svitu kmalu opazili cesto Gorica — Razdrto, povečali razmik, se ustavljali in prisluškovali. Bilo je vse mirno, zato smo cesto hitro prešli in se napotili proti mali vasici pri Lozicah pod Nanosom. Pred vasjo smo se ustavili in prisluškovali, nato sem krenil s predhodnico v vas. Ostali so počakali, toda kmalu so prišli vsi za menoj. Pri neki hiši sem opazil v prvem nadstropju luč. Poklicali smo, oglasila se je li 5 ženska in povedala, da je druga ženska na porodu; d ^ll nam hlebec belega kruha, pri sosedu pa še enega. ”°II)5R8' so nam še, da je uro hoda od tu v Podnanosu močna **e vs8lt belogardistična posadka in da pridejo sovražne patrulj4’ aSu dan v vas. Prejšnje dni pa je sovražnik «hajkal» P° in v tej okolici. VES DAN V GOZDU NAD LOZICAMI Utrujeni borci in tudi nejevoljni kapetan, so Posta vičeh° vedro razpoloženi, ko smo srečno prešli Vipavo. so pričakovali, da bodo po petih dneh dobili zadosti slJ1o če ne bo presenečenja, česar pa si nismo želeli. Ustav* ^ se na kraju vasi in si ogledali okoliške griče. Odloči * tjj« da se prikrijemo na griču, ki je bil obraščen z nizkim ” p0io-grmovjem zahodno od vasi. Na njem smo zasedli boj*1® p0tv žaje, organizirali v vasi hrano in se dogovorili, da born.1: tiri' vali zvečer naprej proti Brkinom. Tako smo tudi stori borili smo se in razpostavili straže. Okoli pol sedme ,0pi&' je stražar zbudil. Poklical sem še borca Franca c’sV& p° pogumnega mladeniča, in odšla sva v dolino. Hodila ^etr<,v prikritem grebenu proti vasi, ki je bila komaj 500 1 stt^ niže. Ko sva prišla na rob gozda, sem ga pustil n® y v»5 na takem kraju, s katerega je videl vse dohodne_ ,P.otjjan°s8' in cesto Gorica — Razdrto nad vasjo na pobočju^ ,riv opazil, da se vasi približuje sovražnik. Ker sem sam Naročil sem mu, naj me s strelom v zrak opozo**' jVede* P borce v ta kraj, sem rajši tvegal svojo varnost kot P®f £e*e stavljal nevarnosti druge. Sicer pa sem bil kot kom' to dolžan storiti. V V vas sva odšla, da bi organizirala hrano. K° oPd’ obhodil nekaj hiš, sem naenkrat zaslišal strel. To je jz v®5‘ zorilni znak, da se bliža vasi sovražnik. Stekel sem ^ p na kraj, kjer sem bil pustil stražarja Golobiča, toda n več našel. ieii) {Nadaljevanje 800 ^5k9 UREDNIŠTVO' TRST - UL MONTECCHI b, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno ^ I^ietna 2->50 lir DoUetna 4 400 lir celoletna 8 100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 dm <1.000 starih dinarjev), letno 190 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo i 4« T ? n’<5774 Za SFRJ' AD1T DZS Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Onančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - MaU Trst 11-5374 - Za ^ ^S in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri »Socletk PubUcitk Itallanai. - Odgovorni urednik: S1ANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst