IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA za mesec okiober 1964 25. november 1964 Hi | . |e mF MjL Iv št. n Leto iv jli Jlj JLR JLj SLi «O. Ü111llliililll TORE Ul m Elektroplavž.................... gg ^ Jeklarna . . . . ... si3 Valjarna . . . ............................. gjj Siva livarna.................................... 335 Livarna valjev . . . . . . . . . 353 Obdelovalni ca valjev . . 753 Samotna......................................... 34 3 SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) . V . . m ~8?j? ŠTORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urèdnik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska CP »Celjski tisk« Celje Važen mejnik Z rekonstrukcijo podjetja bomo nadaljevali Naš kolektiv je konec meseca septembra neprijetno prizadela vesti ki smo jo zvedeli iz dnevnega tiska in radijskih poročil, namreč to, dà je upravni odbor Splošne gospodarske banke v Ljubljani sklenil odpovedati pogodbo z Železarno Štore za pokritje 35% udeležbe k zveznim investicijskim sredstvom. Tem novicam je v začetku oktobra sledil še pismeni sklep Splošne gospodarske banke o odpovedi kreditne pogodbe z Železarno Štore. ker pomeni rekonstrukcija podjetja predvsem izboljšanje delovnih pogojev naših ljudi, povečanje ustvarjalnih možnosti in vključitev v perspektivni razvoj jugoslovanske črne metalurgije. Ustavitev rekonstrukcije bi pomenila ogromno gospodarsko škodo, na drugi strani pa stagnacijo in odmiranje kolektiva Železarne Štore. Svoje stališče je kolektiv posredoval vsem pristojnim republiškim organom s poudarjeno pripravljenostjo, da je potrebno vesticijske banke, da se sklenjeni medarodni aranžmaji ne morejo preklicati in da Investicijska banka ostane pri svoji kreditni pogodbi, to je, da krije 65% investicijskih sredstev, pa je bil po daljši razpravi soglasno sprejet sklep da se rekonstrukcija Železarne Štore nadaljuje tako, da se bodo dosegle po investicijskem programu postavljene proizvodne količine in ekonomski efekti. Na-daljni sklepi so bili, da se izvrši ponovna revizija investicijskega i * •' '• r V burni zgodovini jugoslovanskih narodov pomeni 29. november 1943 enega najvažnejših mejnikov. Zgodovinski sklepi zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije so presenetili ves svet, tako važne odločitve pravih predstavnikov jugoslovanskih narodov so osupnile naše zaveznike. Drugo zasedanje AVNOJ se je vršilo v bosanskem mestecu Jajcu med šesto sovražnikovo ofenzivo in nihče v svetu ni pričakoval, da bodo naši narodi, ki so junaško odbijali vse napade okupatorjevh podivjanih tolp, vzporedno z borbo za ohranitev golega življenja, skrbeli tudi za politične rešitve mnogih vprašanj, ki so dotlej trla naše ljudi. In v jeku najhujših borb so odposlanci naših narodov sporočili v svet zelo važne državniške odločitve kot so npr.: AVNOJ, vrhovno zakonodajo in izvršno narodno. predstavniško, telo Jugoslavije ter Nacionalni komitet . .osvoboditve Jugoslavije sta postala začasna organa vrhovne ljudske oblasti; pobegli vladi so bile odvzete pravice, da zastopa Jugoslavijo, kralju Petru pa je bil prepovedan povratek v Jugoslavijo, dokler o tem ne odloči ljudstvo- na svobodnih volitvah; Jugoslavija naj se zgradi na federalni podlagi. To je pome-.nilo torej odločen in korenit obračun s starim, s staro družbeno in socialno ureditvijo, položeni sp bili temelji novi, pravi ljudski državi. Ljudstvo je odločilo, da si bo samo krojilo svojo usodo. Svet je strmel, kaj takega pač ne bi pričakovali od balkanskih ljudstev. Marsikdo je v besu iskal potrditve takih alarmantnih vesti, mnogi so nas pomilovali, našli so se tudi taki, ki so smatrali take odločitve za prenagljene in kratkoročne, nihče od takih kratkovidnežev ni pričakoval, da bodo jugoslovanski narodi te zgodovinske odločitve svojih predstavnikov tudi tako odločno branili in uveljavljali. Naše ljudstvo pa je še'z večjim zanosom stopalo v borbene vrste zmagovite armade in še z večjo odločnostjo gradilo in utrjevalo ljudsko oblast. Mreža organov ljudske oblasti je postajala vse bolj gosta pa čeprav je okupator še' poostril nasilje in še bolj množično moril ter zastraboval. Za nas, ni bilo poti nazaj, ni bilo po-pnščanja, ne odstopanja od začrtane poti k lepši bodočnosti. Treba je bilo doprinašati nove in nove žrtve, dokler nismo končno svobodno zadihali in pričeli z novimi napori celiti rane štiriletne krvave vojne, obenem pa graditi temelje in ustvarjati pogoje za novo, lepo svobodno življenje. Nova Jugoslavija je zaživela povsem drugačno življenje, mimo načrtov vseh tistih sil, ki so ititele svoje račune z našo domovino pa jim je ljudska odločnost te račune prekrižala. Nezadržno gredo svobodni ljudje Titove Jugoslavije svojo pot, uvajajo in krepijo nove družb e n e odnose, uvedejo delavsko samoupravi janje, g,'e-do še dalje, v novi ustavi potrdijo osvoboditev človeka od izkoriščanja in samovolje. Ekonomska osvoboditev dela, nova velika pridobitev delavskega razreda Jugoslavije, to je nova, za nas pa poglavitna družbeno-ekonomska kategorija, ki čisto po svoje izraža doseženo stopnjo osvoboditve dela v naši državi. Kakor so se lahko med narodno-osvobodil-no vojno od naših narodov marsikje naučili, kako se je treba boriti proti okupatorju, tako se zdaj pri nas učijo, kako je treba uvajati družbene odnose, ki u-strezajo delavskemu razredu. Vloga in položaj delavskega razreda, delovnih skupnosti, pogoji in vsebina socialistične demokracije, to je tisto, kar prinaša novega v naš drnžbeno-ekonomski in politični sistem, v katerega se vse bolj vživljamo in mu dajemo naš svojstven pečat. Jugoslavija, kakršno smo u-stvarili in oblikovali z nedopovedljivimi napori in žrtvami, je danes v svetu cenjena in spoštovana, ker zagovarja načelo miroljubnega sodelovanja in stoji trdno na strani vseh narodov, ki se bore proti pod jarmi jan in in izkoriščanju, proti konolializmn in imperializmu. Nesebično pomoč pa nudi naša država vsem narodom in državam, ki so se o-tresli tujega jarma in smelo kora? kajo v novo življenje. Samo dosleden boj in uveljavljanje novih oblik družbenih odnosov, vztrajnost v premagovanju ovir, trdno zaupanje v lastne sile so nam in nam še zagotavljajo dosego postavljenih ciljev. Ko letos ob prazniku Republike zopet ponosno zremo na pre-hoieno pot in dosežene rezultate naših naporov, se moramo zavedati, da je treba po začrtani poti nezadržno naprej, nenehno je treba-iskati novih oblik in novih spodbud za uveljavljanje in krepitev našega sistema. Sklep o odpovedi kreditne pogodbe je prizadel kolektiv tembolj zato, ker je prav Železarna Štore doslej vplačala v obveznice pri Splošni gospodarski banki več kot eno milijardo svojih sredstev in se obvezala, do bo do leta 1967 vplačala še okrog 2 milijardi dinarjev. Že takoj po objavljenih vesteh o odpovedi kreditne pogodbe, ki naj bi pomenila ustavitev rekonstrukcije in izgradnje, so obravnavali nastali položaj organi upravijania in politične organizacije v podjetju. Sprejet je bil sklep, da od začete rekonstrukcije ni možno več odstopiti, da pa je potrebno spričo težke finančne situacije in potrebnimi -(splošnimi restrikcijami na področju investicijske izgradnje najti s Spl. gospodarsko banko najugodnejšo rešitev. Prav gotovo je jasno, da ni mogoče prenehati z rekonstrukcijo podjetja, ne samo zaradi tega, ker so sklenjene že pogodbe za projektiranje, izvajanje gradbenih del in izdelavo domače ter uvozne opreme v vrednosti preko 6,5 milijard dinarjev, pač pa zato, skupno reševati problematiko investicijske izgradnje v našem podjetju. Predvsem je podjetje pripravljeno za ublažitev trenutne finančne situacije spremeniti dinamiko izgradnje tako, da bi se izgradnja drugega eiektropiavža skupno z rekonstrukcijo aglomeracije in rudnega dvora ter pripadajočimi energetskimi objekti podaljšala na leti 1967 in 1968. V manjši meri pa bi se raztegnila tudi rekonstrukcija nekaterih drugih obratov. S takšno spremenjeno dinamiko izgradnje, bi se predvsem finančno razbremenili leti 1965 in 1966, saj je bilo po prvotnem planu predviđeno, da se bo v teh dveh letih potrošilo več kot 70 % vseh investicijskeh sredstev. V oktobru so se vršili sestanki z razpravami med predstavniki Splošne gospodarske banke in Železarne Štore, da bi se skupno poiskala najugodnejša rešitev nastalega problema. Dne 24. oktobra 1964 pa je bil v Beogradu sestanek predstavnikov Jugoslovanske investicijske banke, Splošne gospodarske banke in Železarne Štore. Ker je bilo stališče In- programa in eventualno najde možnost skrčenja obsega neproduktivnih objektov ter da ße skupno s Splošno gosp. banko v Ljubljani, Komunalno banko v Celju in Železarno Štore prouči vprašanje pokrivanja vseh podražitev investicijskeh del, ki v teku same izgradnje nujno nastajajo. Glede na to, da je Jugoslovanska investicijska banka sporazumna z nekaterimi prplongaoijaml izgradnje ter da bo dopuščala vsa potrebna virmaniranja med posameznimi pozicijami, je trenutno v obravnavi najvažnejše vprašanje, vprašanje kritja podražitev. Po sporočilu od Splošne gospodarske banke je postavljen rok 31. 12. 1964 za dokončno ureditev vseh finančnih vprašanj med prizadetimi partnerji, da bi se rekonstrukcija Železarne Štore mogla nemoteno dalje razvijati. To je tudi skrajni rok, posebno še, če pomislimo, da s trenutno ustavitvijo ali zmanjšanjem obsega investicijskih ddel nastaja določena škoda, ki bo prav gotovo najbolj prizadela sam kolektiv. ing. Burnik Dušan t I : ♦ t ORGANI UPRAVLJANJA, UPRAVA ♦ PODJETJA, TK ZKS, IO SINDIKALNE ♦ PODRUŽNICE IN TK ZMS ♦ ČESTITAJO VSEM BRALCEM ♦ »ŠTORSKEGA ŽELEZARJA« 1 ^ ! | ZA I ♦ Dan republike i IZ EKONOMSKIH ENOT V aliarna DSE Valjarne je sklical razširjeno izredno zasedanje, ki je bilo 28. oktobra z glavno točko dnevnega reda: »Oktober — mesec varnosti«. Prisotni so poslušali poročilo predsednika HTV komisije enote tovariša Milana Kunsteka, ki je v poročilu nanizal nevarnosti, ki povzročajo nesreče. Iž poročila je bilo razvidno, da so imeli: leta I960 32 nezgod leta 1961 60 nezgod leta 1962 44 nezgod leta 1963 35 nezgod leta 1964 pa v devetih mesecih 28. nezgod. Število letošnjih nezgod je v povprečju zadnjih let, da pa pri tem ostanemo, bo potrebno močno paziti. Analiza letošnjih nezgod kaže, da je bilo: ne spoštujejo obratnih, HTV navodil. Na zasedanju so temeljito pregledali vse, kar bi lahko vplivalo na znižanje števila nesreč in v zvezi s tem sprejeli določene sklepe. Tako bodo pregledali in popravili ročna orodja in naprave. Tam, kjer bo mogoče, bodo delovna mesta, še bolj zava^'ali in skušali izboljšati delovnRpogoje. S premestitvijo skladišča valjev bodo delo v povečani adjustaži vsaj delno olajšali. Stara ročna dvigala, ki so jih uporabljali pri menjavi valjev, bodo zamenjali z novimi dvigali BKS, Kritizirali so sanitarne naprave, ki ne zadoščajo za vse Zaposlene, pri tém pa poudarili, da je treba to, kar imajo bolj čuvati. Tudi vprašanju raznih bolezni so posvetili precej časa ih pri tem kritizirali skrajno 9 nezgod zaradi udarca s predmetom; 7 nezgod zaradi opekline pri plamenični peči; 5 nezgod zaradi ostalih opeklin; 3 nezgode zaradi 'osebne neprevidnosti; 3 nezgodam je botrovalo neuporabi jan je zaščitnih sredstev; 1 nezgodo so imeli zaradi mot-’ nje v obratovanju. Člani DSE so temeljito analizirali poročilo predsednika, in poiskali vse vzroke, ki vodijo k obratnim nezgodam. Niso mogli mimo ugotovitve, da imajo največ nezgod zaradi utesnjenih delovnih prostorov in pa zaradi težkega fizičnega dela, ki je povrhu še zelo primitivno. Težko fizično delo nenormalno utruja delavce, ki zaradi tega premalo pazijo na utesnjenih delovnih prostorih, zaradi česar prihaja do opeklin. Ugotovitev, da največ nesreč pride pri sodelavcih, ki so zaposleni manj kot 2 leti, kar da misliti, ali so ti delavci dovolj podučeni ali pa, da tesne in prepihu izpostavljene prostore, tako tiste, ki služijo počitku, kot tiste, ki služijo proizvodnji. Na tem zasedanju so poudarili potrebo, da sodelavci prihajajo na delo bolj spočiti. Razprava o varnosti pri delu v EE valjarne je bila res kritična in koristna, le škoda, da v poročilu m v razpravi ni bilo številk, ki bi povedale, koliko je bilo izgubljenih delovnih dni in kolika je bila izguba na narodnem dohodku zaradi nezgod. Tudi o nesrečah na poti na delo in z dela bi bilo potrebno spregovoriti, kar bodo valjarji prav gotovo obravnavali ob drugi priliki. Na tem zasedanju so postavili zahtevo po ugotovitvi, če se je povečala proizvodnja pri istočasnem zboljšanju izplenov, znižanju energije in uporabe potrošnega materiala v zadnjih mesecih, da bi se na osnovi tega lahko nove-cala vrednost točke na 225 din ali drugače, da bi se povečal povprečni dohodek v podjetju na 50.000 dinarjev. Livarna sive litine Tudi v tej ekonomski enoti je DSE obravnaval poročilo HTV komisije enote. V prvih devetih mesecih so imeli v enoti 24 nezgod pri delu, zaradi česar so izgubili 450 delovnih dni. Za nadomestila zaslužka je bilo treba približno, pol milijona dinarjev, k temu pa je še dodati izgubo narodnega dohodka. Največ nezgod imajo zaradi neupoštevanja predpisov in zaradi neizkušenosti. Da je tako, pove podatek, da je polovico ponesrečencev z delovnim stažom manj kot leto dni. Tem bi bilo potrebno nuditi več pomoči pri uvajanju na delil. Del krivde za nezgode leži v tem, da je proizvodnja forsirana v utesnjenih prostorih, kar bo z novo livarno odpadlo. Na znižanje nezgod pa bi največ vplivalo bolj dosledno upoštevanje navodil za varnost pri delu. Člani DSE so analizirali ne- zgode po vrstah nastanka in dali predloge za znižanje nezgod. Predlagali so, da bi morali bolj strogo postopati s tistimi, ki ne nosijo zaščitnih sredstev. Vsi so bili z uvedbo čelad za vse zaposlene v podjetju, ki so v obratih. V zvezi z HTV vprašanji so obravnavali tudi delovno disciplino v enoti, katera negativno vpliva tako na proizvodnjo kot varnost pri -delu. Analiza nezgod in razprava sta pokazali, da so si vsi prisotni na zasedanju edini v tem, naj se pokrene vse, da se nezgode znižajo na minimum. Na tem zasedanju so sprejeli operativni plan za mesec november 1964 z apelom, da vsi od ob-ratovodstva do poslednjega delajo na tem, da bo plan izvršen. Na koncu so dali priznanje disciplinski komisiji enote, ki uspešno rešuje postavljene naloge. Samotama DSE šamotarne.je na svoji seji 20. oktobra pregledal rezultate septembrske proizvodnje in ugotovil, da je dosežena proizvodnja s 102,8 %. Presežek je pri opeki. Takoj zatem so sprejeli operativni plan Za november; ki je enak osnovnemu po družbenem planu. Ko so Člani DSE obravnavali poročilo HTV komisije enote, niso mogli mimo tega, da je v obratu mnogo nerešenega, kar bi še moralo takoj urediti. Zató só sklenili, da mora obratovodstvo do prihodnjega zasedanja urediti to, kar je» v poročilu HTV komisije predlo- ženo in da bo potem razpravljal, kaj je in kaj ni storjeno in zakaj ni izvršeno. Istočasno so še sprejeli sklep, da je treba yse zaposlene opozoriti na red in čistočo in da se proti tistim, ki delajo nered, disciplinsko ukrepa. Na tem zasedanju so sprejeli osnutek poslovnika Železarne Štore na katerega niso imeli pripomb. Sklenili so še, da bodo predlagali, da uprava podjetja nagradi tovarišici Vrhovšek Julčko in Lešek Ano, ki odhajata v po,-koj. Obdelovalnica valjev DSE v obdelovalnici valjev je na svoji 5. redni seji najprej pregledal izvršenje sklepov 4. redne seje in ugotovil, da vsi sklepi še niso izvršeni, zato, jih bo potrebno čimprej realizirati. V obravnavi HTV problematike so člani DSE nanizali vrsto nepravilnosti, katere bo potrebno v obratu odpraviti. Sem predvsem spada tudi uporaba zaščitnih sredstev, analiza vsake posamezne nezgode, odlaganje materiala, pravilno vpenjanje in drugo, tar bodo uredili. Da bi zmanjšali število vzrokov nezgod, bodo prepovedali prehode nezaposlenih skozi obrat in z livarno val iev rešili vprašanje odbijanja Ualitkov pri valjih. Na tem zasedanju So sprejeli osnutek poslovnika Železarne Štore in pri tem poudarili, da bo s poslovnikom marsikaj urejeno, kar je sedaj bilo nejasno. Nato so določili, da ^ v času odsotnosti tovariša Gaber Ivana, predsednika DSE, nadomešča tovariš Potočnik Viktor; član DSE. Ekspedit DSE eksp edita je na svoji seji temeljito predelal osnutek pravilnika o rabi osebnih sredstev. Temeljita razprava, ki so jo vodili tako o zaščitnih sredstvih kot o dobi trajanja je narekovala, da so predlagali določene spremebe. Za spremebe so se odločili tudi zaradi specifičnih pogojev dela - posebno transportnih delavcev. Predlagali so tudi, da se naj uvede kartoteko za posamezne uporabnike zaščitnih sredstev, ki jih posedujejo, dosedanji odpis nerabnih zaščitnih sredstev pa se naj spremeni. Jeki DSE jeklarne je imel 16. oktobra 1964 svojo 4. redno sejo. Na tej* seji, na katero so povabili mnoge tovariše, ki niso člani DSE imajo pa močan vpliv na zaposlene, bodisi kot družbeno politični delavci ali skupinovodje. S tem hoče DSE Na tej seji, so še sprejeli poslovnik podjetja in obravnavali tekočo problematiko v obratu. Precej časa so posvetili napredovanju dobrih delavcev in pripravi nakladalnih prostorpv za zimski čas. Storili bodo vse, da bi dočakali zimo, kar se da,najbolj pripravljeni .Na koncu so sklenili, da bodo apelirali na vse zaposlene, da povečajo delovno storilnost in zboljšajo delovno disciplino, da bi tudi ekspedit prispeval k splošnim naporom, k čim boljšemu zaključku poslovnega leta. arna ravno sedaj ko zaloge ingotov niso rožnate. Ko so analizirali izmeček I. so ugotovili, da je letos pod lanskim povprečjem, vendar so bili mnenja, da bi ga bilo potrebno do konca leta znižati. Kerne je točno postopalo po sklepu DSE Z doseči to, da se bodo njegove odločitve čimprej in čim lažje izvajale. Na tem zasedanju so analizirali delo enote v mesecu septembru. Ugotovili so, da so z boljšo organizacijo dela pri remontu in z temeljitimi pripravami skrajšali čas remonta peči, kar jim je omogočilo prekoračitev mesečnega plana proizvodnje za 121.000 kg. Ta presežek je močno pomemben zadnje seje pri remontu, tudi po njem niso imeli nobene obratne nezgode. Na tem zasedanju so člani DSE obravnavali tudi vprašanje delovne sile, katere jim še vedno primankuje, pri tem so pa dali priznanje sodelavcem, ki so prišli iz Like, saj so zelo pridni in vestni. Če bodo ostali taki'kot so se pokazali, potem so jeklarji dobili dobre sodelavce. Na tem zasedanju So člani DSE poslušali obrazložitev obratovod-je tovariša Gorjanca, ki je povedal, kako je z rekonstrukcijo naše tovarne. Na koncu so še obravna- vali pereče stanovanjsko vprašanje tovariša Giictnandel Jožeta1 in sprejeli sklep, da bodo komisiji Za razdeljevanje stanovanja pri DSP predlagali; da ga reši, brž ko bo mogoče. Energetski obrat DSE energetskega obrata je imel v mesecu Oktobru kar dve seji, na katerih je obravnaval poročila o poslovanju, kadrovsko poročilo, problematiko v obratu, plan delovne sijte za,Teto 1965, Osnutek poslovnika podjetja in Osnutek pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih. V obravnavi problematike v obratu so ise člani največ zadržali na vprokih podražitve energije, ki presega plansko. Podražitve tehnoloških goriv niso bile v planu predvidene. Na ceno pare in generatorskega plina pa vplivajo notranji transportni stroški ‘ zaradi neurejenih deponij premoga in pa nabava dražjih vrst premoga na zalogo, da bi lahko pokrili potrebe v zimskem času. Razlika pri ceni komprimiranega zraka je nastala zaradi, rebalansa, ki je bil izvršen, predno je bil dan v pogon nov kompresor večje kapacitete. Ostale vrste energije so izpod planske cene. DSE je sprejel določene sklepe, da bi kolikor le mogoče, ostali pri cenah energije v mejah plana. Ob tej priliki so obravnavali vprašanja HTV in ugotovili, da je potrebno z boljšo organizacijo dela znižati število nezgod, ki je previsoko. Za leto 1965 je DSE sprejel sklep, da zaradi povečanega obsega del in zaradi angažiranosti pri izvajanju programa rekonstrukcije povečamo število zaposlenih v obratu. DSE je na zasedanju sprejel pó-. slovnik podjetja, ,ki urejuje mnoga nerešena vprašanja. Na predloženi osnutek pravilnika, o rabi osebnih zaščitnih sredstev so čjani . DSE dali- nekaj pripomb, katere bodo posredovali službi HTV. Na koncu se je razvila razprava glede , kvalitete toplega obroka, kateri je zadnje čase slabo pripravljen. Jedilnik sam pa je močno enoličen. Člani DSE so menili, da bi se moralo pripravi toplega obroka posvetiti več ; pažnje in .kuhati z zavestjo, da ga pripravljajo za tiste, ki ga tudi pošteno plačajo. Člahi DSE so bili prepričani, da bo razprava in kritika zalegla in da se bo obrnilo na bolje, vsaj kar se okusa tiče. Bralce obveščamo, da bo zaradi preobremenitve tiskarne »Štorski železar« odslej izhajal vsakega 25. v mesecu. IZ SPOMINOV NA VELIKE DNI Velika nemška ofenziva Sovražnik Ko je 9. septembra 1943 kapitulirala fašistična Italija, je bila Dolenjska že docela osvobojena; Vzdušje prebivalstva, pozdravi in sprejemi po mestih in Vaseh — vse to je bilo tako prisrčno, da se ne da opisati. Naša prva naloga je bila razorožiti' črnosrajčnike in sprazniti njihova skladišča, predvsem tista z vojaško opremo in to spraviti v Kočevske gozdove, kajti pričakovali, smo zasedbo Dolenjske po Nemcih in tudi nemške ofenzive; število naših borcev pa se jé tudi večalo iz dneva v dan., Začeli smo prekopavati ceste in uničevati komunikacije, da bi tako onemogočili sovražniku vdor na naše osvobojeno ozemlje. V drugi polovici septembra pa so naše brigade dobile še' posebno nalogo namreč; da vsakršen poskus sovražnega vdora zadržimo in odbijemo, kajti prav v tem času se je vršila po vaseh in v brigadah prva predvolilna kompanija v času NOB; morali smo izvoliti kandidate oziroma odposlance za zasedanje‘zbora odposlancev v osvobojenem Kočevju za mas od 1. 10. do 3. 10. 1943. V naši brigadi smo izvolili tovariša Naca, ki je zdaj že pokojen. Budno smo čuvali in opazovali vse nemške premike; nemški avioni so namreč že napadali naše delegate, ki so se mudili s kamioni na zasedanje, vendar je bilo prizadevanje sovražnika brezuspešno. Vsi borci smo z veliko zanesljivostjo in zaupanjem čakali sklepov tega pomembnega zasedanja in solze so nam prihajale v oči, solze veselja, ko smo zvedeli, da je ena četa borcev na tribuni zasedanja pozdravila in v imenu nas vseh prisegla, da bomo ostali zvesti svojemu ljudstvu in če bo porebno dati za dobrobit naroda tudi življenje. Prav v tem času so tudi Nemci in belogradisti kovali in sklepali načrte za veliko oktobersko o.en-zivo, naše brigade na položajih so se z njimi večkrat spopadle. Nismo bili presenečeni nad brnenjem tankovskih motorjev in velikih nemških koncentracij ter bombandiranja njihove avijacije naših položajev. Brigada Matije Gubca, v kateri sem bil tudi jaz, je bila na položajih Kostanjevica na Krki — Šentjernej; osebno jaz z druge čete sem imel zaseden položaj na robu gozda z nalogo, da čuvam most, ki pelje iz Kostanjevice v Šentjernej; nestrpno smo čakali na ropotanje vklopnih vozil, ki so pnüajaia iz smeri Brežice in Krško; sevanja njihovih žarometov in topovski ogenj,, tako, da se nam prav nič ni vsiljeval spanec; čakali smo samo trenutka, kdaj bodo napadli. Okoli 8. ure zjutraj je priletelo 7 avionov ter bombardiralo naše položaje do njihovega tankovskega vdora; zaradi izredno slabih položajev, ki smo jih imeli mi, se nam je posrečilo uničiti le 1 sovražni tank; zaradi velike premoči sovražnika smo svoje položaje m0" rali' zapustiti; ‘čeprav je sovražnik pripravljal to ofenzivo v največji tajnosti, smo mi vendarle kmalu odkrili njihove namene oziroma načrte. Naša predvidevanja so se uresničila. Nemška in belogradistična pešadija je že v zgodnjih jutranjih" urah krenila proti Gorjancem in ob bodeči žici, ki je označevala mejo med Italijo in Nemčijo — nam za hrbet. Da bi nas spravili na šent-jernejsko njive in travnike, naš unrik te bil pravočasen, kaiti nri prehodu bodeče žice ismo še morali že prebijati in že tu so Nemci in helogradisti okusili našo moč. ko smo jim zadali precej izgub; v tem preboju pa smo tudi sami utrpeli izguhe, saj je pàdlo 16 naših tovarišev; težja pa je bila usoda naše prve čete,-ki je imela položaje vzhodno od Šentjerneja za Krko. Njim ni u-spelo pravočasno- se umakniti. Nemške oklopne edinice so jih obkolile in odcepile od naših edinic. V teh težkih bojih s sovražnikom je padla skoraj vsa četa, živi so ostali le 3 borci; v tem silovitem spopadu ob veliki' premoči sovražnika se je najbolj junaško izkazal komandir voda Pepi. En dan in skoraj eno noč je ležal živ med mrtvimi borci. Po prihodu Nemcev in belogardistov, ki so pobirali orožje padlim borcem, so tudi njega imeli za mrtvega. Šele naslednji dan se je vrnil v brigado, ki je vodila boje na vrhu Gorjancev. Tudi tu so mislili Nemci, da jim bo uspelo pregnati nas, vendar se je bojna sreča obrnila na našo stran. Čeprav že močno izmučeni, pa tudi lačni nismo klonili. Po celodnevnih hudih bojih nam je uspelo pobesnelega sovražnika pregnati nazaj v dolino. Po dvodnevnih hudih bojih jim je uspelo zasesti Dolenjsko. Največje težave smo utrpeli s prehrano. Zdaj nismo imeli ničesar; za približno 600 borcev smo imeli en sam kos goveda, približno 250 kg, to je bila vsa hrana za 6 dni nemške ofenzive. Tu sem utrpel.največji glad, kar se ga spominjam iz NOB. Puške, mitraljezi in minometalci so nam podali iz rok vsled izčrpanosti, gladu in slabosti, Po gozdovih smo iskali razna gozdna zelišča. Kljub naši nečloveški izčrpanosti pa nismo privoščili Okupatorju miru. Vsak dan smo ga pričakali, napadali njegove bojne patrole, ki sp se potikale in ropale po belokranjskih vaseh. V tem času je tudi prišla 15. belokranjska brigada. Nemci so se pričeli umikati in so se zavlekli v varnejša in večja gnezda. Po vsej Dolenjski pa postavili goste postojanke vedoč, da bi postojanke, ki bi jih postavili v Beli Krajini bile naprej obsojene na likvidacije. Ko so naše edinice prodrle v belokranjske vasi, je to le še pospešilo umik nemških in belogardističnih hord. Ob neki ■priliki je skupina borcev ustavila avtobus, ki je peljal iz Črnomlja razne »gospode«, pristaše 'NM Tovariš urednik! V uvodu naj povem, da me je k tem nekaj stavkom napotil članek tovariša Vrečka »Kako dolgo še«. V niem je avtor analitično prikazal že leto dni trajajoče nerazumljivo in neprijetno mrtvilo v mladinski organizaciji v naši tovarni. Na žalost je vse res, kar navaja tovariš Vrečko, čeprav tudi on ni vedel vseh vzrokov. Kot enemu izmed 400 mladincev, kolikor nas v podjetju dela, mi je zelo težko, ko vidim vso to mlado generacijo, ki je sicer zainteresirana na delovnih mestih, zainteresirana, da študira in si tako strokovno izpopolnjuje svoje obzorje, kar bo nekoč vsekakor v prid tudi tovarni. To drži. Toda ni res, da mlad človek ne more poleg še tako intenzivnega študija žrtvoval eno uro na teden za kratek mladinski posvet, sestanek, razpravo. Isto velja za vse druge (ne) objektivne razloge, ki botrujejo neaktivnosti naše mladinske organizacije kot so npr.: problem vozačev, delo v izmenah itd. Naj samo za primer navedem veliko aktivnost mlat-dine v vasi Kompole, ki je, odkrito so to priznali tudi občinski in okraini mladinski funkcionarji, našla prave oblike dela v športnem, kulturnem in tudi na politično - ideološkem področju. Toda vsi ti mladinci so zaposleni v tovarni. Kaj je potem pravi vzrok, da ne bi nekaj svojega mladinskega entuzijazma darovali tudi aktivu v železarni? Odgovorimo si na to vprašanje, je odgovor jasen, ker je samo eden. Krivo je mladinsko vodstvo. Toda ne predsednik in sekretar, (v nadaljnem besedilu Ulaga, Ivan- šek) celoten komite in še aktiv mladih komunistov, ki v svojih vrstah združuje okoli 35 članov. Prejšnji mesec sem prisostvoval nekaj mladinskim konferencam, med drugim letni občinski konferenci v Celju in pa občnemu zboru mladine v »Emajlirki«. Da bi zakrili naše stanje, člani občinskega komiteja v svojih referatih žeiezarniške mladine sploh niso omenjali Zbori mladine v »TEP« pa so vedno doživetje zase. Kritike, samokritike, problematika tovarne in mladih v nji, vsega je dosti in o vsem se razpravlja v omenjenem celjskem kolektivu. Politika kaznovanja je dandanes že res zastarela stvar, moie mnenje pa je, da bi vsaj malo pač kazalo potrkati na zavest vsaj tistih mladih ljudi, ki v določenem smislu uživajo be-nifikapije tovarne s tem, da so razporejeni po delovnih mestih, ki ne odgovarjajo njihovim kvalifikacijam — vse v svrho njihovega bodočega razvoja. Predvsem pa ne morem izvzeti tistih trideset mladih ljudi, ki s svojo neaktivnostjo pač ne zaslužijo, da nosijo legitimacijo avantgardne organizacije. Ali res ne bi kazalo tudi v naši tovarni spet ustanoviti močan mladinski aktiv, ki bi se, recimo, brigal za vsakega mladega člana, predvsem pa za no-vosprejetega. Področje dela mladine je obširno, 'aktivnost aktiva je lahko le koristna, seveda, če ni pasivna. Zadnji čas pa je, da to pasivnost odpravimo tudi pri nas. Kakšnega mnenja ste tovariši mladinci v tovarni —• vesel bi bil, če bi lahko z vsemi vami vred na novo zaoral ledino mučnega mrtvila v naši mladinski organizaciji. Jože Kragelj Še enkrat neka) iz Kompol O Kompolah in njeni mladini smo v Štorskem železarju že čitali. Saj ni čudno, ker so prebivalci te vasice zaposleni po večini v Železarni Štore, da napišem ta članek. Že voditelji naših naimlajših, tov. učiteljice in tov. Rutar so starše prvo nedeljo v tem mesecu povabili .na roditeljski sestanek in pripravili prav lep in poučen program. Povabili so tudi tov. dr. Doplihar Aleksandra, ki nam je predaval o alkoholizmu in njegovih posledicah. Da je bilo predavanje in njegov pomen še bolj jasen ter razumljiv, je delo in vpliv alkohola na človeški organizem prikazal v filmu. Za vse to se tov. dr. Dopliharju in učiteljstvu lepo zahvaljujemo. On pa nam je z veseljem obljubil, da nas bo na prihodnjem sestanku poučil o prvi pomoči bolniku. Toliko o delu in učencih, ki obiskujejo šolo v Kompolah. Precejšnje število otrok pa obiskuje zadnja leta osemletke v štorski šoli. Otroci, ki, stanujejo na vzhodni strani Kórhpol so vezani na prehode čez potoke in Voglajno do glavne ceste Celje— Šentjur. Brvi čez potoke so v kri- tičnem stanju; vse trhle, ponekod leži samo en obglodan tram čez vodo. Most čez Voglajno, pred katerim stoji spomenik pohoda XIV. divizije po Štajerski, pa je luknjast in tam, kjer je voda najgloblja — brez ograje. Res je, da so že večkrat naredili zasilno ograjo, ali na žalost nima obstanka na mostu. Nevem komu se zdi to delo tako junaško, da jo v dveh — treh dneh zopet poruši. Ali pomisli pri tem na nevarnost? Jesen, dež in zima, vse to je pred vrati. Otroci, ki imajo pouk popoldan, se bodo kmalu vračali domov po temi, in če so zdravi so tudi živahni in ravno tam, kjer grozi nevarnost, je za njih najlepše. Pri takih okoliščinah ne moremo pričakovati otrokove vrnitve samo z veseljem, temveč s stalnim 'strahom, da se mu ne bo kaj pripetilo. Pa tudi delavci imajo otežkočeno pot v službo, da o prevozu niti ne govorimo. Upam, do bodo te vrstice pri zato mirodajnem forumu našle odmev vsaj za najnujnejša popravila mostu. Sorec Ivanka Mladinci na drugem mestu Za vsakega mladega občana je največja čast, da ..lahko zastopa na tekmovanjih svoj kraj in pred javnostjo pokaže, kaj zna in kaj zmore. Posebno ponosen pa je, če lahko zastopa svojo ožjo domovino Slovenijo na katerem od zveznih tekmovanj. Letos je takšna čast doletela mladinsko v,rsto Gasilskega društva naše železarne, ko je kot slovenski prvak za leto 1964 zastopala Slovenijo na Mladinska desetina prvem zveznem tekmovanju gasilcev - mladincev 11. in 11. oktobra v Banjaluki. Že sama pravica sodelovati na takem tekmovanju je za mladince nadvse pomemben dogodek, korakati kot zastopnik Slovenije pod zastavo SR Slovenije v drugi bratski republiki pa je za mladega človeka enkratno doživetje. Mi, ki smo to videli in doživeli, smo bili zelo veseli strumnosti mladih, saj smo v njih gledali predstavnike bodočega rodu štorskih železar-jev. Na tekmovanje v Banjaluko smo ise podali z dvema gasilskima avtomobiloma, katera nam je priskrbela občinska gasilska zveza Celje. Pot,: po kateri smo se vozili, je bila zelo zanimiva, saj smo videli lepote mnogih krajev, skozi katere smo se vozili. Potovanje ie bilo tudi udobno, za kar je poskrbelo vodstvo potovanja. V Banjaluki so že bile zbrane ekipe iz ostalih republik, katerim smo se tudi mi priključili in se skupno namestili v hotelu Bosna. Pred; tekmtìVanjem smo si o-gledali mesto z njegovimi znamenitostmi. Prireditelj tekmovanja, gasilska zveza (Banjaluka, je za •yse-udeležence tekmovanja organizirala ogled spomenika padlim borcem NOB iz Bosanske Krajine. Spomenik, največji v Bosni in Hercegovini, stoji na najlepši točki nad Banjaluko, na mestu, kjer je bil zgodovinski sestanek, katerega je 6. julija 1941 vodil Đuro Pucar — Stari. Na tem sestanku komunistov •— revolucionarjev BiH je bilo sklenjeno, kaj je potrebno urediti za začetek oboroženega upora, izbrano je bilo vodstvo upora in imenovan je bil glavni komandant. ,S tega sestanka so odšli najboljši sinovi bosanskega ljudstva na razna področja BiH, da organizirajo u-por. Spomenik, ki predstavlja prihod ladje na horizont, simbolizira upor ljudstva in rast njegove moči, obenem pa kaže tegobe ljudstva in pritisk okupatorjev. Spomenik je iz braškega marmorja in je delo znanega ki- parja Augustinčiča. Bogata razlaga zgodovine. NOB pri spomeniku je vse tekmovalce seznanila z borbo in trpljenjem bosanskega ljudstva med NOiB, ko je samo Krajina dala 195.000 žrtev. Po ogledu spomenika pa sino bili mladinci in tovariši iz: vodstva sprejeti pri predsednkih okrajnega komiteja in gasilske zveze Banjaluka. Tu smo si zmenjali mišljenja o delu v gasilski orr pred tekmovanjem ganizaciji. Za nas pa je ngšp vodstvo pripravilo veliko presenečenje in nas popeljalo po lepi dolini Vrbasa na ogled zgodovnskèga mesta Jajca. Tu smo si ogedali dvorano, kjer je bilo zgodovinsko, za naše narode nadvse po-membno drugo zasedanje AVNOJ-Dvorana je takšna, kot je bila 29. novembra 1943. leta; le da je spremenjena v muzej narodne o-svoboditve. Muzej Seznanja obiskovalca s celotnim delom zasedanja in z dogodki v zvezi zasedanja. Zapisniki z zasedanja in razne slike dajo obiskovalce takšen pogled na zasedanje kpt, da bi se ga sam udeležil. Nemogoče je vse opisati, kar smo tu videli. Z ogledom slapov Pive in mesta smo zakjučili naš izlet v Jajce in še vfriili v Banjaluko. Vodstvo potvanja nam je omogočilo, da vidimo to, kar morda ne bomo več videli. Sedaj bomo laže razumeli, kako je bilo v Jajcu na II. zasedanju AVNOJ. Na tekmovanju, katero je potekalo v znaku plemenite borbe za točke, smo zasedli častno ‘drugo mesto, pred nami je bila ekipa iz Srbije. Z malo več sreče in . z boljšim sojenjem bi lahko bili prvi. Pokazali smo se pa kot so-; lidni in fair tekmovalci, saj smo potsodli svoje orodje zmagovalni ekipi Srbije, katera v disciplini trodelnega napada s svojim o* rodjem ni uspela in je discplifiò ponavljala, kar naši ekipi ni bilo' dovoljeno. Naša ekpa je radi nev doslednosti sodniškega zbora bil* ob zasluženo prvo mesto, pokazala pa je, kako se naj ne sodi. Vse-f (;no smo na dosežen uspeh ponosni. Naša odprava na I. zveznem tekmovanju gasilcev —-mladincev je uspela, s čemer smo upravičili zastopanje Slovenije na tako pomembnem tekmovanju. Mladinci so s svojim uspehom upravičili zastopanje Slovenije na prvem zveznem tekmovanju gasilcev — mladincev in v mno7 gem pripomogli, da je Slovenija v skupnem plasmanu vseh oddelkov premočno osvojila prvo mesto v tekmovalni sezoni 1964. O-svojena plaketa in diploma,- ki krasita dvorano gasilskega doma v Štorah, potrjujeta dosežen u- Špeh. Mladinci so s svojim tekmovanjem v Bosni videli in spoznali mnogo novega, na tekmovanju samem pa pridobili mnogo na izkušnjah, kar bodo v bodoče pri svojem delu s pridom uporab-, ljali. Vodstvo društva je na mlado in disciplinirano vrsto posebno ponosno, ponosna pa je tudi celotna gasilska organizacija Slovenije, katera postavlja delo gasilskega društva Železarne Štore za vzgled, pri čemer ima delovni kolektiv Železarne Štore mnogo za- slug. Na tak uspeh in na tako laskava priznanja smo vsi člani kolektiva upravičeno ponosni. Mladincem za uspeh iskrene čestitke z željo, da se potrudijo in se do leta 1966 uvrstijo med e-kipe, ki bodo zastopale Jugoslavijo na tretjem tekmovanju gasilcev iz 51 držav, ki bo v Beogradu. MA Mladinci so si ogledali tudi lep spomenik nad mestom pismo iz ila OPOZORILO! Za redno dostavljanje Štorskega Železarja, glasila, ki ga z veseljem prebiram ob prostem času in. v katerem najdem vedno mnogo zanimivega, kar je zasluga članov kolektiva in prav tako uredniškega odbora, se najlepše zahvaljujem. Mene, kakor ostale člane kolektiva, ki smo na odsluženju kadrovskega roka, zanima predvsem potek investicijske izgradnje, novosti v proizvodnji ih uvajanje novih izpopolnjenih strojev. Prav 'zaradi tega, se mi zdi 9. številka Štorskega železarja do sedaj najboljša, tako po prostorni ureditvi, kot po vsebini. Posebno sem se razveselil lepo urejene tehnične priloge. Čeprav ni v njej ničesar iz moje stroke, sem jo z zanimanjem 'prebral. Ob bližnjem prazniku 29. novembru — dnevu Republike, pa želim vsem članom kolektiva mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Muhooec Rado Vzlic temu, da je že precej časa v veljavi Statut podjetja v katerem so določeni tudi nazivi organov upravljanja, še vedno zasledimo v dopisih Železarju in raznih zapisnikih nepravilni kratici; CDS in ODS tj. Centralni delavski svet in obratni delavski svet. Priporočamo, da v bodoče uporabljate pravilne kratice, ki odgovarjajo nazivom organov upravljanja. Pisali bomo torej: DSP — Delavski svet podjetja,. DSE -— Delavski svet enote Partizan - Kovinar je aktiven Delo telesno-vzgojnega društva »Partizan — Kovinar« v Štorah je močno zaživelo. Vse sekcije z vsemi svojimi oddelki so pričele z vadbo. Vadbo vodijo dobri trenerji in vodniki tako, da je pričakovati, da bodo uspehi kmalu, vidni. V društvu trenutno delajo riògométna, rokometna, namiznoteniška, košarkarska, kegljaška in telovadna sekcija. Smučarska 'sekcija bo začela z aktivnimi treningi brž ko bodo za to dani po-igoji. Največ članov imata telovadna in kegljaška sekcija. Naj-■večje uspehe pa letos beležijo kegljači, kateri so pred kratkim svojim znanjem. Ta akademija bo pa tudi istočasni uradni sprejem za naše telovadce — olimpijce v Štorah. Vsi naši olimpijci Cerar, Šrot in Brodnik so obljubili, da bodb prišli in telovadili na akademiji, ki bo v Kulturnem domu, Štorjani in drugi bodo na tej akademiji videli mimo nastopa pripadnikov Partzana Štore še telovadbo Cerarja, Šrota in Brodnika, ki bodo pokàzali vaje, is katerimi so se borili za jugoslovanske barve v Tokiu. Tovariš Cerar pa nam bo pokazal celotno vajo na konju z ročaji, s katero je osvojil zlato kolajno in tekmovali za naslov prvaka Slovenije. Rokometaši tekmujejo v štajerski ligi, nogometaši pa u-spešno tekmujejo, v II. okrajni ligi. Treningi šo dobro obiskani, tako da so letos športni objekti dobro izkoriščeni, posebno velja to za kegljišče in telovadnice Ter' lovadnica je zelo dobro zasede-, na, saj se vsi oddelki telovadne sekcije mrzlično pripravljajo na veliko telovadno akademijo, ki bo 19. decembra v počastitev »dneva armade«. Priprave so še posebno zato tako temeljite, ker se i hočejo telovadci pokazati s vajo ha drogu, ki mu je prinesla bronasto odličje. Akademija bo enkratno doživetje za vsakega, ki se je bo udeležil. Pokazala bo, kaj človeško telo z vztrajnim večletnim treningom in samoprema-govanjem zmore. Videli bomo pesem ritmike v mladem zdravem telesu telovadca. Vodstvo »Partizan — Kovinar« Štore, ki posveča enako skrb vsem sekcijam upravičeno pričakuje, da bo obisk akademije odličen in da bodo vsi z akademijo in delom društva zadovoljni in ga v bodoče podprli. Pestra dejavnost štorskih kegljačev V zàdnji številki našega železarja' smo poročali o uspehih na-šihi jkegljačev, ki so bili doseženi V mrtvi sezoni kegljanja. • Prav zaradi rednega treniranja skozi vse leto so naši kegljači zabeležili odlične rezultate, razen nastopa •na republiškem prvenstvu v borbenih partijah, na katerem je naša izbrana ekipa popolnoma od--.povedala. Ko govorimo o uspehih in napredku kegljaške sekcije, mislimo predvsem na posameznike, dočim v borbenih partijah se rezultati bistveno niso izboljšali, celo je opaziti, na so bili rezultati na posameznih prireditvah slabši od preteklega leta. Posledica tega je slab sistem treningov za borbene partije. Tekmovalna ekipa je bila v glavnem .sestavljena iz najboljših posameznikov na 200 lučajev in se je večkrat, ponovilo, da so prav ti v borbenih partijah popolnoma odpovedali. Kljub vsemu sirio z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, saj je naša izbrana ekipa prvič osvojila občinsko prvenstvo in drugoplasirana na okrajnem prvenstvu v borbenih partijah. Z drugim mestom na okrajnem prvenstvu se je ekipa plasirala na republiško prvenstvo. Udeležba na republiškem prvenstvu je bila za našo ekipo uspeh, pa kljub temu z rezultatom, ki je bil na omenjeni prireditvi dosežen, nismo zadovoljni. Vzrokov je več. Vsekakor eden največ jih je ta, da komisija za kegljanje pri občinski zvezi za telesno kulturo v Celju nima izdelan program dela in so zaradi tega klubi za vsako prereditev šele .'zadnji čas obveščeni. Tako se je zgodilo tudi pri naš.;V največjem poletu . družinskega prvenstva se je izbrana ekipa morala udeležiti okrajnega in republiškega prvenstva, razum- ljivo brez sistematičnih priprav. Okrajno prvenstvo je bilo organizirano s takšno zamudo, do so prvoplasirane ekipe\morale že naslednji dan odpotovati na republiško prvenstvo in je tako razumljivo, da ni bilo mogoče pričakovati kakšnih boljših rezultatov od vseh celjskih ekip. Zaradi slabe organizacije prirediteljev posameznih nastopov, je bila naša ekipa močno oško- dovana, saj so se morali od intenzivnega tekmovanja na 200 lučajev takoj preusmeriti v borbene partije, kar pa ima vedno za posodico slab rezultat. In na koncu še to! Na štor-skem'kegljišču se odvijajo ogorčene borbe za najboljše kegljače in kegljačice Štor. Pri moških vodi po drugem kolu Tomo Šalič, pri starejših članih je zmagal Anton Filipič, pri članicah pa Vida Veselak. V naslednji številki Železarja bomo poročali o rezultatih družinskega prvenstva za leto 1964. Tine Veber NOGOMET Prvenstvo se, bliža h koncu. Samo dve nedelji nas še ločita, do zaključnega žvižga jesenskega prvenstva. Dosedaj kovinarju ni šlo. vse gladko, saj je moral v Zrečah poklekniti pred borbenimi domačini, zadnjo nedeljo pa so fantje komaj rešili le točko proti »Polzeli« in so tako zapravili naslov jesenskega prvaka. Preostale dve nedelje igra »Kovinar« še z Vranskim na Vranskem in Rogatcem v Rogatcu. Treba bo zavihati rokave, če bodo hoteli fantje pospraviti še nekaj točk in si tako olajšati položaj za spomladansko prvenstvo. Sevedaj pa se ni treba nadejati prvaka,-če ne bo skupnih treningov in družabnosti. Tovariš Ožek Martin, tehnični referent I. moštva mi je zaupal, da je disciplina slaba, treningi zelo slabo obiskani, da vsled tako slabe discipline ni pričakovati vidnejših Štorski rokometaši so osvojili dve točki uspehov. Tako je na zadnji trening tekmi proti »Kladivarju« prišlo le 8 igralcev, druge pa je posodil »Kladivar«, da se je tekma lahko odigrala. Rezultat 14 : 2 v korist »Kladivarj a« je visoko izražen in meče slabo luč na »štorsko moštvo«. Res je, da so hi ne bodo izostali, v nasprotnem pa lahko pride še do hujšega. Zadnja tekma z »Polzelo« nàj bo opomin, da nasprotnike- ni za podcenjevati. Lestvica po 7. kolu: »Kovinar« je na tretjem mestu. Slika je še iz boljših časov našega nogometa V VI. kolu štajerske rokometne lige so rokometaši štorskega Partzana s tesnim rezultatom premagali ekipo MIT iz Maribora z 11:10. Na stadionu Železarja je pred 200 gledalci odlično sodil Ginter Erih iž Raven na Koroškem. Vreme je biò deževno. Gole za Štore so. dosegli Kresnik 2, Fink 1, Škorjanc 3, Hribernik 4 in Kunej 1. Za goste so dosegli gole: Klanjšek 3, Lesničar 4, Škrbine 2, in Šmid 1. Kot običajno, tako tudi v tem srečanju, so domačini v začetku tekme pokazali slabo igro. Takoj v začetku itelcme so, gostje prvi dosegli gol in prišli v vodštvo, 7,:2. Ko je v igro vstopil domači vratar Koko j, ki je irènutno v odlični formi, so gostje v prvem delu igre še dosegli en gol. Tako, da se je prvi polčas končal z rezultatom 8:6 za goiste. V drugem polčasu so domačini pokazali lepo igro in se zbrali ter takoj izenačili. Takoj zatem je postala tekma napeta in so bili eni kot drugi igralci želo živčni, tako, da je moral sodnik izključiti dva. igralca gostov za 2 minuti. Po tekmi je ekipa MTT vložila protest pri tekmovalni komisiji v Mariboru, katera je protest rešila v korist štorksih rokometašev. V VII. kolu so bili štorski rokometaši v gosteh v Velenju in s tamkajšnjo ekipo izgubili z visokim rezultatom 17:7. Ekipa ni bila v popolni postavi in je bilo pričakovati izgubo, vendar ne, s tako visoko razliko. Sedaj je ekipa na 7. mestu na lestvici pred MTT in Grižami. Vodijo pa Beltinci pred Ormo.om. T.K. SOVRAŽNIK JE BESNEL (Nadaljev. s 3. strani) je bilo v tej bitki zajetih okoli dvajset sovražnikovih vojakov, med njimi tudi oficir. Za dobro uspeli sovražnikov poraz, katerega je doživel že drugič v istem dnevu, je ponovno dokazalo hero-izem in iznajdljivost na višku morale borcev XIV. divizije. Kljub porazu in izgubam, ki jih je sovražnik utrpel, še vedno ni miroval. Zbiral je nove sile, da maščuje nastalo škodo ter pripravljal nov napad nad enote XIV. divizije, kar se je odigralo v naslednjih dneh. V mraku so borce XIV. divizije sprejeli nazaj v okrilje in zaščito veličastni pohorski gozdovi v popolno varstvo pred sovražnikom. V dolini je nad poraženimi besnel Gauleiter Steindl in koval noVe načrte ža uničenje legendarne XIV. divizije, kar pa mu ni nikoli uspelo. Tajnikar Janez trije standardni igralci vsak popoldan odsotni vsled študija, toda kljub temu, kaj takega se ne bi slemo dogajati, saj ni bilo videti v moštvu nekaj igralcev, ki nimajo nobenih drugih obvez, saj so vse popoldneve nrosti. Res je, da moštvo ob taki disciplini ne more priti do zaželenega uspeha. Disciplino je treba popraviti, saj že ni prepozno, ni še vse zaigrano. Prepričani smo, da uspe- tesno mu sledijo »Polzela«, Go-tovlje in Vransko. Točk 1. Rogatec 2. Zreče 3. Kovinar 4. Polzela 5. Gotovlje 6. Vransko 7. Šalek 8. Šentjur 9. Ponikva 7 5 0 2 33 :17 10 6 5 0 1 23 :12 10 6 4 1 1 26: 6 9 7 3 22 23:14 8 7 4 0 3 21:19 8 6 3 1 2 15 :12 7 6 2 0 4 9 : 20 4 7 1 0 6 13 : 34 2 6 0 0 6 15 :51 0 ZDRAVNIK SVETUJE Nekaj o žariščni okužbi Piše: dr. Ludvik Naloga zdravniške vede ni samo ugotavljanje in spoznavanje bolezni (diagnoza) temveč prvenstveno tudi ugotovitev vzrokov obo- lenj, virov okužbe, načine širjenja bolezni in pota po katerih se obolenja prenašajo. Večina vzrokov obolenj je medicini že znana, v kolikor pa še za določene bolezni ni mogoče najti sigurnega vzroka njih nastanka, se zdravstvo trudi, najti njih povzročitelja, z raziskovanji po inštitutih, zavodih in zdravnikih-specialistih. Kot rečeno, je zdravstvu večina vzrokov obolenj znana in v ta spoznanja spada tudi tako imenovana fokal-na infekcija (žariščna okužba). Kaj so to fokusi ali žarišča? To so okužena mesta v našem telesu, od koder preti stalna nevarnost okužbe z najrazličnejšimi bakterijami. F okus je torej laično nekako gnezdišče kužnih klic, od koder se stalno lahko pojavljajo bolezni, dokler ti fokusi obstojajo. Najbolj znana žarišča (fokusi) so pred vsem tonzile (mandelji) in pa inficirani granulomi poleg mnogo drugih. .Tonzile so lahko že prirojeno degenerirane, nerazvite in funkcijsko nesposobne, med tem ko' človek inficirane granulome dobi od neozdravljenih, bolanih zob. Tudi bolezni lahko okvarijo tonzilev toliko, da postanejo nezmožne ustaviti se udoru infek- cijskega materiala (bakterij) v njih substanco in tako postati fokalen povzročitelj bolezni. Inficiran granulom jè nekako novotvorba, ki nastane tako, da se narava skuša braniti pred oškodovanjem 'zdravih elementov in tvori vezno tkivo, ki obdaja korenino v obliki nekakšne kepice. Okužba zoba se razširi na tak granulom po poti zobne pulpe (prehranjevalni organ zoba) in tako nastane inficiran granulom, ki je stalen vir nevarnosti za naše. zdravje. V določenih pogojih se fz enega takšnih žarišč razširiio bakterije po telesu in ustvarijo določene bolezni. Najnevadnejša posledica takšnih granulomov je vnetje čeljusti in pokostnice (periodotitis, periostitis), ki nudijo splošno znano, sliko močnih bolečin, zatekline. tvorbo gnojnih abcesov, ki prederei o včasih tudi lica. Vzrok zobnih bolezni so torej bakterije, ki začnejo svoje razdiralno delo v zobni kosti (dentin), širijo v globino, dokler ne pridejo do zobne pulpe, jo okužijo in so zarodek zobne gangrene, če se to stanje ne pozdravi. Zob ščiti pred vdorom bakterij v dentin zobna sklenina, ki je najtrši del zobne substance. Ce se ta sklenina okvari na. ta način, da se,v ustih tvorijo različne kisline, ki razjedajo zobno sklenmo in tako omogočijo vdor bakterij v zobno substanco. Nahajališča teh granulomov so lahko obe čeljusti na splošno pa povsod, kjer je zob gangrenozno obolel po prvotnem vnetju zobnega živca. S tem sem navedel nekaj fokusov ah žarišč, ki predstavljajo stalno ogrožanje našega zdravja, dokler se operativno ne odstranijo. Splošno znano je že, da imajo revmatična vnetja sklepov in mišičevja svoj izvir ravno v teh žariščih in da so doseženi "naravnost vidni zdravstveni uspehi z odstranitvijo teh žarišč na način, ki Sem ga navedel, Ce pomislimo nadalje na druga težka obolenja izhajajoča iz teh žarišč kat so: vnetje srčnega mišiča,, srčnih zaklopk, ledvic in drugih možnih organov, nam ne bo težko odločiti se ža operativne ukrepe. V vsakem primeru je pa nujno posvetovati se z zdravnikom. V mesecu oktobru 1964 Naraščaj v družini so dobili: Strnad Mihael iz ekspedita; Vodeb A-lojz iz valjarne; Sikošek Daniel iz obde-lovalniče valjev; Pirman Marko iz energetskega obrata; Pilko Martin iz prometa; Jelen Ivan iz elektroplavža; Ferme Ivan iz uprave osnovnih sredstev; Hribernik Jože iz valjarne: ing. Barborič Janez iz livarne „valjev; Pavlič Vlado iz valjarne; Izostanki: žlindre z varjenjem dela priletel delec žlindre v desno oko. Romih Ivanu je opeklo desno roko, ko je prižgal -komorno peč. Peč ni več sln--ounts of JupuoA ‘nuouimi nmofoAS ujiz voljno odprl plin in ga prjžgal. Pred prižigom pa se je v^peči naorala eksplozivna mešanica plina in zraka, kar je pri vžigu povzročilo eksplozijo. Ob eksploziji se je zrušil sjrop in del stene. "Gajšek Alojz je z žerjavom dvigal večji kos železa (ostanek) v katerem je bil zalit za dviganje železen drog. Pri dviganju se je drog iztrgal, breme pa mn je padlo na nart desne noge. Previdnost pri dviganju bremen z žerjavom! Novo sprejeti člani kolektiva : BRILEJ Jože, doma iz Hrušovja pri Dobju, NK delavec, livarna valjev; MAJER Jožef, iz Pristave, VK instrumen-talec, energetski obrat; STRAŠEK FRANC, iz Kristan vrha, KV livar, livarna sive litine; SKALE LEOFOLD iz Bukovja, NK delavec, livarna sive litine; POČIVAVŠEK Jožef iz Podčetrtka, NK delavec, livarna sive litine; SOTOVŠEK JOŽE, doma v Lažišah. NK delavec, livarna sive litinie; BEZGOVŠEK SLAVKO, iz Kanjuc, NK delavec, livarna sive litine; ŽOLGER Stanislav, iz Sodne vasi pri Podčetrtku, NK delavec, livarna sive litine; KOJTERER Peter iz Vodruža, NK delavec, livarna sive litine; VOLASK0 Štefan, iz Večjega brda, NK. delavec, gradbeni oddelek — zidarji; KRAJNC Franc doma v Vezovju, NS uslužbenec, konstrukcijski biro; LABOHAR Ivan, iz Brezij pri Laškem, NK delavec, jeklarna; JURKOŠEK Alojz iz Kanjuc, NK delavec, jeklarna; GRADIČ Alojz iz Osredka NK delavec ekspedit; LORGER Karel iz Babne gore, NK delavec, eksoe-dit; BURIč Mirko doma v Kameniku pri Šmarju, NK delavec, promet; FIŠER Jurij iz Preloga, NK delavec promet; ROMIH Franc -iz Podčetrtka, NK delavec, šamotarna; GUČEK Konrad iz Presečnega, NK delayer, šamotarna; NOVAK Jože iz Gorice pri Slivnici, NK delavec* šamotarna; PUSAR Milan iz Planince, NK delavec, jeklarna; JANČIČ Emil iz Šentvida. NK delavec, livarna sive litine; FURKEL Terezija-Leopoldina iz Lavo, NK gospod, pomočnica v Počitniškem domu Svetina. Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.670 delovnih dni, zaradi’ letnega dopusta 4.683 dni, zaradi izrednega plačanega dopusta 81 dni, zaradi neplačanih izostankov 61 zanadi neopravičenih izostankov 39 in zaradi _ ostalih izostankov 561 delovnih dni, torej skupno 8.095 delovnih dni. NEZGODE Pri delu so se poškodovali: Elektroplavž: Vrečko Karl je bil dodeljen v času mirovanja elektroplavža mehanični delavnici. Delal je v skupini v kisikarni, kjer si je pri premikanju sušilne jeklenke zaradi neprevidnosti stisnil tretji prst leve roke. Jeklarna: Šamotarna: Plavček Štefan. Iz skladovnice opeke s katere je jemal opeko in jo zlagal na voziček mu je padla opeka na palec leve roke in mu ga poškodovala. Mehanična delavnica: Dovšek Štefan. Pri varjenju jeklenih nog na posodo za razžveplanje je bilo potrebno po spenjanju noge poravnati. Ko je s kladivom udaril po zviti nogi, je pri drugi počil zvar in mu je ta padla po glavi. Prepeljan je bil v bolnico. Elektroobrat: Ojstršek Drago je pomagal polagati kabelski priključek za elektromotor sko-belnega stroja v tesarski delavnici. Pri obrezovanju izolacije se je vrezal z nožem v dlan leve roke. Promet: Matematični priročnik za inž, . . . in slušatelje teh. visokih šol. J. N. BionŠtejn — K. A; Sèmendjajev. Lj. .1963, vez. ; šavjetpvanje proizv, . . . i potrošača •sirovog gvoždja, lomljevine in koksà. Zagreb 1963, broš.. Rečnik. Rusko-srbohrvaiski; srbohrvat-sko-ruski (B. Grujič, N. Šubin), Cetinje 1961, vez. ., France Tomšič: Nemško šlpvenski slovar. Izd. 4. Ljubljana 1959,'vez. Tehničar. Mašinski priručnik 1. Beograd 1961, vez. Stahleisenkalender 1964. Düsseldorf, vež. Giessereikalender 1964. Düsseldorf. Medicinska enciklopèdija 8. Jugosl. leksikogr; zav. Zgb. 1963, vez. Mirošničenko N. S.: Potgotovka želoba i kovša v martenovskom cehe- Moskva 1963 broš. BSA — ključ za označevanje orodja. Maribor (193), vez. Opči kurs o pripremi rada. 2 dio. Zagreb (b. L), broš. Ledebur A.: Handbuch der Eisenhüttenkunde. 2. Abt. Leipzig 1926. Lahodny A.: Aluminij i njegove legure. Zagreb 1948, broš. Bertoncelj I.: Izbira poklica in pregled strokovnega šolstva. Ljubljana 1957, broš. Rakič M.: Elektricitet u domačinstvu. Beograd (b. 1.), broš. ■Pešip^M;: Vatrostalne sirovine i proizvodi. Èèograd 1949, broš. Katalog pomembnejših inozemskih tehničnih rèvij centralne tehnične. knjižnice v Ljubljani, Lj. 1963, broš. Muzička enciklopedija 2, Jug. leks. zav. 1963, vez. Zipp H.: Die Elektrotechnik, 1. u, 2. Band, Berlin. Prpsečne norme u građjeviirarstvu. 1. deo.3. izd. Beograd 1956, vez. | Presečne norme u gr ad j e vin arstvu. 1 i 3. deo, Bgd. 1965, vez. Bendel ja B.: Mašinski Alat i Alatne mašine. Sarajevo 1948, broš. Schreiter W.: Seltene Metalle, Band L Leipzig 1963, vez. Naesser K, H.: .Physikalische Chemie fuer Techniker und Ingeneiure, Leipzig: 1963, vez. ; Qrdnungsvorgaenge in Legierungen.. Berli 1962, vez. Naeser K. H.: Physikalisch-chemische Rechenaufgaben. Leipzig 1963, vez. Novo prejete knjižne enote strokovne tehn. literature, oddane v uporabo obratom za stalno. Priročnik za zdravje in varnost pri varjenju, Ljubljana 1963, broš. Guralj S.: Termička obrada Čelika» Bgd. 1962, broš. Muster* 1 2 J.: Predhodna študija za investicijski program za izgradnjo nove ša-motàrne v Sloveniji, Lj. 1963 Schubert H.: Verbrennungslehre. Leipzig 1959, vez. Odš!i iz podieija: ŠKET Štefan, pomočnik formar ja PK v livarni šive litine, odšel v poskusni dobi; HACE Ladislav, posluževaleč peči PK v valjarni, j e: samovoljno zapustil delo; SOVIČ Ivan, transportni delavec na ek-speditu, je samovoljno zapustil.delo; FT-STRIČ Josip, transportni delavec ha ek-speditu, je odšel v poskusni dobi; KRIŽNIK Karl, pomočnik formarja v livarni sive litine, odšel v poskusni dobi;. KUN-ŠTEK Franjo, premikač *ind. železnice KV, je samovoljno zamistil delo; SIMONČIČ Anton, dnihski delovodja v obdelovalnim -valjev, odšel po lastni želji; DRAME Anton, formar livar v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo: POČIVA VŠEK Jože, delavec v livaTni sive litine, odšel v poskusni dobi; DO-BERŠEK Leopold, dežurni ključavničar, star 55 let, v tem podjetju — valjarni je bil zaposlen 39 let. sedaj je bil redno upokojen; JAZBEC Vladimir, delavec v mehanični delavnici, je samovoljno zapustil delo; PUŠNIK Marjan, pomočnik formarja v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo; PEČEK Jožef, zabijač v valjarni, je samovoljno zapustil delo; KOPINŠEK Ivan, posluževaleč peči v valjarni, je samovoljno zapustil delo; NIKOLIČ Dragoslav, pomočnik formarja v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo; MEDVED Ana, stara 30 let, progovna delavka na prometu, je redno upokojena; MASTNAK Stanislav, pomožni delavec v energetskem obratu, je samovoljno zapustil: delo. Poročila sta se: Luževič Štefan iz modelne mizarne in Artiček Karl iz jeklarne; Tovarišu Globoko nas je presunila vest, da nas je za vedno zapustil ŠOŠTARIČ MATIJA dolgoletni sodelavec kolektiva elektroplavža. Umrl ie po težki in neozdravljivi bolezni star komaj 58 let. Rojen v Kutencih pri Ljutomeru kot sin malega posestnika. Takratne ekonomske razmere so ga že v rani mladosti pognale v svet za zaslužkom. Tako je pred drugo sve'ovno vojno delal v Zagrebu, kjer si Privšek Jože. Ko je obračal gredice mu je na ostrem robu prijelo zaščitno rokavico zaradi česar ni pravočasno mogel izvleči roke. Stisnilo ga je za tretji prst leve roke. Valjarna: Trivič Obrad. Pri spremljanju valjane osi iz ogrodja ga je zaradi neprevidnosti opeklo. Debelica Mirko je zlagal valjane palice na stolice. Pri tem mu je ena padla na gleženj leve noge. Livarna valjev: Skale Edi. S sodelavcem sta ročno nakladala na voziček 100 kg težak kos zlomnine. Pri dviganju mu je zdrsnil iz rok in ga stisnil za prstanec leve roke. Tako težki komadi naj se nakladajo z žerjavom! Kolšek Jože je prelival tekoče železo iz ponovce v ponovco. Zaradi naglice pri dein se je železo prelilo preko roba in mu brizgnilo za čevelj leve noge.. Livarna sive litine: Kores Jože. Pri čiščenju kupolke je stopil med tračnico in si zvil levo nogo. Škoflek Albin je s kladivom razbijal upogibne probe. Pri tem mu je del probe odletel v zgornjo ustnico * in mu jo presekal. Šket Franc. Zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj je. pri spuščanju vode iz vodne zapore odvil čep namesto ventila. Vroča voda, pomešana s katranom, mo je brizgnila v obraz in ga opekla. Rupert Ivan. Nepravilno naložen voziček z materialom za vsip v kupolko je s sodelavcem potiskal proti knpolki. Zaradi tesnega prostora s,e je del ''naloženega odlitka zadel ob nosilni steber in mu stisnil tri prste leve roke. Žabrl Ivan. Ker ni uporabljal nstreznih zaščitnih sredstev mu je pri čiščenju v slovo! je ustvaril družino in se z njo prebijal skozi težke čase. Leta 1942 je prišel v Štore in se zaposlil v železarni, kjer je o-pravljal vestno razna dela. Nazadnje pred upokojitvijo je bil na aglomeraciji, kjer je kontroliral delovanje strojnih naprav. Pokojni Šoštarič je bi dober sodelavec zaradi česar je bil povsod priljubljen. Bil je ne samo dober sodelavec, bil je tudi dober Štorovčan saj je povsod sodeloval, kjer je bilo potrebno delat. Od leta 1951 je bil član gasilskega društva Železarne Štore, kjer je vestno in marljivo opravljal tež- » ke naloge, posebno takrat, ko smo graditi gasilski dom. Danes ga ni več med nami. Ni slišati več njegovega humorja s katerim je spremljal vsako delo. Z njegovo vse prerano smrtjo je izgubila družina nenadomestljivega skrbnega očeta mi vsi pa, ki smo ga poznali in z njim delali pa dobrega tovariša. Takega kot je bil se ga bomo vedno spominjali. Ko pa bomo hodili skozi Kompole se bomo spomnili nanj in obiskali njegov grob. Grobin Venčeslav. Tesen prehod, slaba — razsvetljava in neprimerno naložen štiri-osnik z osmi iz valjarne-(podložena lesena gred j è segala predaleč čez rob šti-riosnika) so bili vzrok nezgode. Lesena gred ga je stisnila ob zid in ga poškodovala v kolkih. Ekspedit: Kruleč Martin. Pri razkladanju elektrodne mase z vagona na voziček mu je padel del elektrodne mase na zapestje desne roke. Ostalo: Peček Neža. Ko j.e šla mimo mehanične delavnice iz elektroplavža ji je postalo trenutno slabo. Padla je in si poškodor vala palec in kazalec desne roke. . Nezgode na poti:.. Elektroplavž: Landeker Leopold se je peljal s kolesom. v službo. Med potjo, se je poškodoval v prometni nesreči z motoristom. Prepeljan je bil v bolnico. Mehanična delavnica: Vrhovšek Ivan. Na spolzki pešpoti mu je zdrsnilo, pri čemer je padel in si zvil, gleženj leve noge. Energetski obrat: Grčar Jože. Delavci so ga našli nezavestnega v obcestnem jarku in ga odpeljali v bolnico. Šel je na delo. Promet: Gračner Anton. Ko se je peljal s kolesom na delo se je . zaletel, v nerazsvetljeno cestno zaporo. Dobil je i poškodbe po rokah in glavi. ZAHVALA V imenu soncdiriiikioiv našega po-tajnega: sodelavca FRANJA VREČKA je poslala, njegova hčerka Bogdana Vrečko — Grobelnikova na naslov tovariša • glavnega direktorja zahvalo nasledingié vsebine: »Ob tej žalostni priložnosti 'čutim potrebg, da se vam in vsej delovni skupnosti, posebej še očetovim neposredriim delovnim tovarišem iskreno zahvalo za vse izraze spoštovanja in pozornosti, ki so mu bile izkazane med njegovo boleznijo in končno na njegovi zadnji poti. Vsi ti ljubeznivi in ganljivi izrazi so prepričali mene kakor vse njegovo šodorstvo, da ste ga resnično cenili in spoštovali in zato upam, da ga ne boste prekmalu pozabili. To mi je hkrati tolažba za katere ostajam vam kakor očetovim delovnim tovarišem in prijateljem za vedno hvaležna.« Rad i rabini ušlovi ù gradjevinarstvu. Bgd. 1956, broš. Ledebur.: Handbuch der Eisenhüttenkunde. 1. Abt. Leipzig 1923, vez. Heise F.: Lehrbuch der Bergbaukunde. 1 Band. Berlin 1923, vez. Heisè F.: Lehrbuch der Bergbaukunde. 2 Band, Berlin 1923,, vez. Graetz L.: Die Elektrizität. . 16 Aufl. Stuttgart 1912, vez. I -Issledovanija po visoköproönym splavam i , nitevidnym kristallam. Moskva 1963, broš. . | A - Mehaničeskie svojstva litögo metalla. Moskva 1963, vez. AAn:‘iA.-. ' ■ Primenčnie kisloroda pri plavka sulr fidnyh materialov. Sverdlovsk 1963, broš. Gams L., S. Maren, C. Pelhan: Ulivanje i napajanje ulitkov.‘Ljubljana 1958, broš.; ’ • -A. .V , v' • , ^ • Slovenska ‘ bibliografija 1959, Ljubljana. 1963, yez. a Pavlov-K. E. P. G. Romankov, A. A. Noskov: Kemijsko inženjerstvo, Zagreb (1963), vez. ; LyČagin A. S.: Proektirovanie marte-novskih' pečej. 2. izd. Moskva 1963, vez. Trudy Instituta metallurgiji imeni A. A. Bajkoya, Vypusk XÌV. Moskva 1963. Od 21. do 22. 11. 1964 »POVRATEK V MESTO PEJTON« ameriški barvni CS film. Od 28. do 29. 11. 1964 »YOIMBO« japonski CS film. Od 5. do 6. 12. 1964 »ALI SO ŠE ANGELČKI« švedski barvni firn. Laporte.: Messung, Erzeugung und Kohstanthaltung ^hòhèr ■ bisr tief er Temperaturen. Leipzig 1961,. yez. Becher U.: Gasspeicheranlagen, Lehr.-brief 1—4, Freibürg 1960. Sp ravočnik mar ok • štale j. Metallurgiz-dat 1963, vez. -, |. A < Miljenko, Perič: .Kolor-Fòtografija. Zgp. 1(960, vež. A A . Höfler E.: čiščenje, sušenje in kontrola izolacije električnih strojev in transformatorjev. Lj. 19,60, broš. Vreček F. i dr.: Električna oprema motornih vozil. L j. 1963, broš.^ Privremeni tehnički propisi. Bgd. 1960, yez. ' Božidar Puhovski: Vatrogasna preventiva (i. dr.), Bgd. 1963* broš. Kostič V. : Osnovni principi gorenja i gašenja. Bgd, 1963, broš. Vrhovec‘M-: Vatrogasna taktika I.—H. Bgd. 1963, broš. .. Sedlaczek H.: Das Walzen von Elec-stäklen. Düsseldorf? 1954, vez. Rečnik tehničkih izraza srpskohrvatski-engleskLfrancuški^njehiački. Bgd. 1961, vez. Rečnik tehničkih izraza. englesko-fran-cusko-njemački-šrbskohrvatski/ Beograd, 1961, vež. Od 12. do 13. 12. 1964 »NORČIJE V OPERI« ameriški film. Od 19. do 20. 12. 1964 »VLAK PELJE NA VZHOD« ruski barvni film. Od 26. do 27. 12. 1964 »ZADNJI VLAK IZ GUN HIL LA