Štafeta — tretja



1SH
■lil
r...... , ' " ' .
& ^ :
ERŽEN DOBRO STARTAL — Z drugim mestom v Beljaku je naš najboljši smu-
V današnji številki
Zima kaže povsod ostre zobe
Žičnice na Pohorju so se vrtele od jutra do večera
1. stran
Cene so povsod Ahilova peta
4. stran
Znanstvene raziskave
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 15. JANUARJA 1968 . LETO X., ŠTEVILKA 13	•
CENA 50. PAR
»DELO« IZHAJA OD 5UOJB6.
V o&Pbito. nr
»ra
PRAVICE«. iCNA PARTIJA n GAJE LETA A NARODA
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
j f f fri fci a t 9 D A J*|
\v st--'-. ■	rv* *.;•>:	■.	:■>	■	• \ ’ • : « . %
....		'f	'	’	4	'*	1
Konec XIV. tekmovanja smučarjev-tekačev v Bohinju
....im.
BOHINJ, 14. jan. S preizkušnjami štafet se je končalo uspelo XIV. mednarodno -tekmovanje ▼ smučarskih tekih, ki so ga vzorno pripravili športni in turistični delavci Bohinja. Navzlic neugodnemu vremenu — iz oblakov je bril strupen veter, na srečo pa ni bilo tako hladno kot včeraj — smo bili priča lepim bojem, ki pa v nobeni kategoriji niso prinesli presenečenj . Med člani so zmagah Italijani, med članicami ekipa ZRN, med mladinci pa Jugoslovani.
5. stran
Kilometri ostanejo
7. stran

Najbolj napet Je bil boj članskih Štafet, ki Jih je Slo na progo 12. Zanon je že 'na prvih 10 km povedel Italijane v vodstvo. Mlinar je starta! ra Jugoslavijo I. in tekel spočetka odlično. Bil je v čelni Skupini, nekaj časa pa je celo vodil. Pred ciljem pa sta ga prehitela dva tekmovalca: najprej Zanon, nato pa Se Cehoslovak Ji-rouš, vendar je bila raallka po prvem odseku med CSSR in Jugoslavijo minimalna. Zanimivo je, da je bila po prvi predaji Jugoslavija III. (Kaipač) četrta pred Jugoslavijo n. in Romunijo. Na drugih 10 km so se razlike nekoliko povečale. Jugoslovan KerStajn je zaostal za Gabriellijem dve ml-nuti, za Cehoslovakom Uavskym pa 40 sekund. Avstrija se Je pomaknila na četrto mesto pred Romunijo ln obema preostalima jugoslovanskima Štafetama, ki sta nekoliko popustili, vendar je bila
čarski skakalec zelo dobro začel koroško-slovensko turnejo.
Foto: Busič
Lovorika - Erženu
Slavje naših skakalcev na koroško-slovenski turneji
m. Se zmeraj pred n. Ker sta na zadnji predaji tete)a za Italijo včerajšnji zmagovalec med posamezniki Piller, za CSSR pa Micbalko, ki je bil med paeameeuikl četrti, je Bavče imel le malo motnosti, da bi popravil plasma naSe Sta-s. Pilar je zares tekel odlično, pa tudi Bavče m dosti zaostajal, dlchalka Je celo ujel, seveda pa ga je tak tek veljal mnogo moči n ga je zato kilometer pred ciljem spet moral pustiti naprej. Navzlic trnu pa Je izostanek za češkoslovaško ekipo zmanjSal na . . osem sekund, kar pomeni, da Je slovitega tekmeca premagal za več kot pol minute. V zadnji predaji je Madžar Holeczy z izvrstnim tekom popeljal svoje moštvo Se na četrto mesto, prt čemer je prebite* tudi včeraj najbolje uvrščenega Avstrijca SaUerJac Tudi Roman Seljak je kot zadnji tekač II. jugoslovanske ekipe poskrbel za plasma svojega moštva vsaj pred HI. našim zastopstvom.	_
Rezultati:	1. Italija (Zanon,
Gabrielu, Piller) 1:49,16.0, 2. CSSR (JlrouS, Uevsy, Micbalko) 1:50,39,0, 3. Jugoslavija I. (Mlinar, KerStajn, Bavče) 1:50:47,0,	4. Madžarska
1:51:21,0, 5. Avstrija 1:51:39,0, 6. Romunija 1-32:03,0, 7. Jugoslavija 1:52:41,0, 8. Bolgarija 1:53:28,9, 9. Jugoslavija III. 1:54:26.0.
Ženskih Štafet Je nastopilo deset. Nemke so tako rekoč vodile od starta do cilja. Njihova prva tekačica Endler je namreč takoj prevzela vodstvo in čeprav Je morala kot startna tekačica teči nekoliko več. Je dosegla med vsemi najboljši čas. Na drugih dveh predajah se ni več spremenilo. Dve češkoslovaški ekipi sta ostali na častnih mestih. Za Jugoslavijo je prva tekla mladinka Jožica Bavče in zaostala za Endler J evo 4 minute in pol. Pšenica m Repinčeva potem nista mogU popraviti plasmaja, prt čemer pa Je bila Repinčeva znova hitrejša od PSenioe.
Vrstni red: 1. ZRN (Endler, Bar-thel, Mrklas) 53:22,2, 2. CSSR I. (Skopava, Hlumova, Bartošova) 55:43,8, 3. CSSR II. 56:44,7, 4. Poljska 57:513,	5. kombinacija
Avstrija—Poljska—ZRN 58:04,0, 6. Madžarska 59:25,0, 7. Jugoslavija 1:03,09,8, 8. Italija 1:05:45,0.
V mladinski konkurenci so Jugoslovani opravičili pričakovanje in premagali Poljake in Italijane, čeprav je po prvi predaji z malenkostnim naskokom 9 sekund.vodil Poljak Gut Misiaga pred Jugoslovanom Zupanom. Druga Štafeta Jugoslavije je bila po prvih 5 km tretja. Drugi jugoslovanski mladinec Slovnik pa Je s izvrtanim časom 15:52 popeljal svojo ekipo v -'Sodstvo ln tudi druga jugoslovanska Štafeta se Je prebila na drugo pozicijo pred Poljsko in Italijo. V tretji predaji je Kalan z najboljšim časom 15:37 samo še potrdil jugoslovansko zamgo, prt čemer je naskok jugoslovanskih mladincev porasel na 2 minuti. Poljaki pa so nato le še prišli na drugo mesto, za kar se imajo zahvaliti dobremu teku Rzadkosza.
FELDKIRCHEN, 14. jan. (Po telefonu). Druga tekma koroško-slovenske skakalne turneje je prinesla jugoslovanskemu zastopstvu popolno zmagoslavje. Peter Eržen je zmagal pred Zajcem in Stefančičem, upoštevati pa je treba, da med 42 tekmovalci iz 4 držav tokrat ni bilo na startu prve avstrijske ekipe, ki je bila dolžna nastopiti na mednarodni tekmi na Semmeringu.
Današnja tekma na 70-metr-ski skakalnici, na kateri drži od lani rekord naš Dolhar s 67,5 m, je minila v izredno neugodnem vremenu. Navzlic snežnemu metežu pa je prišlo na tekmo kakih 1500 gledal-cek, ki so pozdravljali vse uspele skoke, zlasti pa so slavili Jugoslovane, ki so bili daleč najboljši.
Najdaljši skok je dosegel Jugoslovan Mesec s 65 m, vendar je pri njem padel. Najdaljši skok brez padca je tako uspel Štefančiču v prvi seriji s 64,5 m. Na kvaliteto skokov je seveda vplivala tudi slaba vidljivost, tako da je bilo padcev več, kot pa jih bi bilo sicer.
Lanski dobitnik »Zlate smučke Feldkirchna« Branko Dolhar je padel pri 57 m v prvi seriji in tako seveda ni obranil 10 kg težke lovorike, ki je letos pripadla Erženu.
Vrstni red — člani: 1. Eržen (Jug) 210,7 (63,5, 63,5), 2. Zajc (Jug) 204,4 (62,5, 61,5), 3. Stefančič (Jug) 201,8 (64,5,
61)	, 4. Štolf (Polj) 201,5 ( 62,
62)	, 5. Pečar (Jug) 198,5 (60,5, 62), 6. Wala (Polj) 197,6 (60,
60.5)	, 7. Srb (CSSR) 197,8
(62, 61), 8. Smolej (Jug) 196,3 (60,5,	60), 9. Haigenhauser
(Avstr) 194,7 ( 62, 60), 10. Pudgar (Jug) 188,9 ( 61, 58); mladinci: 1. Jdily (A) 178,7 (60, 57), 2. Loštrek (J) 172,5 (59,5,
55.5)	, 3. Železnik (J) 161,9
(52, 57) in Wemder (A) 161,9 (55, 54,5).	D. KURET
Poškodba Greenove v Badgasteinu
BADGASTEIN, 14. jan. Med treningom za mednarodno žensko tekmovanje »Srebrni vrč« v Badgasteinu si je ena najboljših alpskih smučark na svetu Namcy Greene (Kanada) močno poškodovala gleženj.
©
DIREKCIJA ZA SLOVENIJO
Športna
napoved
2
KOLO
DVANAJST PRAVILNIH
1.	Atalanta - Sampdoria
2.	Brescia - Napoti
3.	Fiorentina - Lanerosi
4.	Inter - Cagliari
5.	Mantova - Bologna
6.	Roma - Torino
7.	Varese - Milan
8.	Juventus - Spal
9.	Genoa - Verona
10.	Messina - Reggina
11.	Novara - Piša
12.	Catania - Monza
DEVET PRAVILNIH
8.	Bari - Lazio
9.	Padova - Reggiana
Turneja
prijateljstva
Športni stiki Slovenije * avstrijsko Koroško so se doslej razvijali največ med jeseniškimi in celovškimi hokejisti ter med beljaškimi in gorenjskimi kegljači na ledu. Tudi atletska srečanja nekaterih naših ter beljaških in celovških ekip postajajo čedalje bolj pogosta. Toda, kot je bilo videti in čutiti že ob prvi tekmi koroško-slovenske skakalne turneje, je ta prireditev ne le presegla športne dimenzije vseh prejšnjih, marveč je hote ali nehote globoko posegla v proces razvijanja prijateljskega sodelovanja. Težnje in želje po cim tesnejšem in plodnejšem — ne le športnem —. sodelovanju so bile močno izražene prav na tej športni prireditvi. Naši športniki in funkcionarji, ki sodelujejo na tem tekmovanju so presenečeni ob gostoljubnosti in izredni pozornosti, ki so jim jo izkazali v Beljaku in drugem prizorišču te turneje Feldkirchnu.	,	,	_
Sprejem v hotelu Park v Beljaku, ki ga je priredil župan Josef Resch za vse udeležence turneje, je presegel po protokolu predviden čas in se je razvil v veliko manifestacijo prijateljstva.	.	. , ,
»šport je najboljše orožje miru,« Je med drugim dejal podpredsednik deželne vlade dr. Hans Kerstnig, ki se je seveda kot predsednik koroške smučarske zveze še posebej zavzel za čim tesnejše športno sodelovanje med Slovenijo in
K° Prav"' gotovo ni bilo le naključje, da so bile besede o miru. prijateljstvu, sožitju in sodelovanju na vseh področjih izrečene tolikokrat in s takim žarom prav na tem tekmovanju. Pri tem je bil še enkrat poudarjen pomen koroško-slovenske skakalne turneje, ki presega dosedanja, pa čeprav še tako dobrodošla ožja obmejna srečanja.
»Želimo, da bi Korošci čimbolj obiskovali Maribor, Ljubljano in druga slovenska mesta, bodisi zaradi športa, kulture, gospodarstva ali pa turizma,« je dejal župan Feldkir chna Oscar Huber.
»Radi smo sprejeli pobudo koroške smučarske zveze za 'ustanovitev koroško-slovenske skakalne turneje,« je v svojem govoru dejal predsednik SZS Niko Belopavlovič. Tudi Mirko Žlender predsednik skupščine občine Maribor, kjer se bo ta turneja končala, je izrazil željo, da bi turneja postala ena od trajnih oblik sodelovanja. »Prepričan sem, da bo tudi Maribor pozdravil udeležence tega tekmovanja s tako prisrčnostjo, s kakršno smo bili sprejeti mi na Koroškem. Športna srečanja, kot je koroško-slovenska turneja so tudi uspešni kažipot za sodelovanje na turističnem področju, katerim mesto pod Pohorjem posveča veliko pozornost.«
»V Jugoslaviji sem bil samo dvakrat in imam nanjo izredno lepe spomine,« Je dejal zadnji zmagovalec na Poldo-vem memorialu v Planici, svetovni rekorder v smučarskih poletih, Relnhold Bachler. »Nisem pa še videl večjega mesta v Sloveniji, zato s tem večjim vesejem pričakujem oblak v Mariboru, kamor me bo pripeljala koroSko-slovendia turneja,« je končal najboljši avstrijski skakalec.	_
D. Kulturi’
„1: 1-
pan, Slovnik. Poljska (Gut Rdzadhom)
II. (Stimac, — 50:18,8, *. ItaUJ». dol, BUUiano) 50:8
Gregor Klan&flk . bo za Ol predlagal I četverico teljjačev ■
Po tekmovanju pframoahl- * kov Je mani tctpetm M toke Gregor KteMto* tofcoto
ocenil nastop Jugoslovanov v Bohinju 68:	.» '
»dani so se uvrstili približno tako, kakor ton pričakoval. la Bavče ni povsem izpolnil pričakovanj; saj ni ponovil velikega uspeha iz Neukirchna. Konkurenca Je bila huda. Kajpak ni bito računati, da bi se naši najboljši uvrstili v sam vrh. Vsekakor pa so potrdim, da sp greli za nastop na TiionsMh olimpijskih igrah v Grenobiu. Olimpijski kandidat Bavče Je z letošnjimi rezuttari tako že zanesljiv potnik za Francijo; to velja tudi za drugega .najboljšega — Mlinarja, ki pa tako kot tretji med Jugoslovani — KerStajn — ni uradni olimpijski kandidat. KerStajn stopnjuje svojo zmogljivost od tekme do tekme to sedaj zavzema tretje mesto na seznamu predlaganih olimpijskih potnikov. Na sestanku JOK se bom zavzel, da tudi drugi uradni oifanpljBki kandidat — Roman Seljak, potuje v Grenbble, saj dasl. imel priložnosti, da zal svojo farmo v ciatol dkscdpltoi — toku na 30 km.
Glede članic po bohinjskih rezultatih ne morem zsgo-varjati odhoda v Grenoble. Kaže, da z zdravjem Pšenice nekaj ni v reda. OSMbo je namreč, da ni v farmi.
Lep uspeh so dosegli mladinci. Računal sem, da se bo Kalan, ki je že večkrat potočki, da je med najboljšimi Srednji Evropi, uvmB med prve. Zadovoljili pa/eo tudi drugi.«
Zvezni kapetan Gregor KtaoUk at bo torw ,oavae-ari n to, da bt Jugoslavijo na bližnjih ottmpdjskih igrah zastopali člani Bavče, Mlinar, KerStajn ln Seljak, ki naj bi nastopili tudi v štafeti.
Za prvo evropsko mladinsko prvenstvo v Morez les Rousses pa je določil reprezentante takole — mladinci; Kalan, Slovnik, Stimac, Zupan; mladinke: Bavče, Podlipnik, Klemenc, Terzič; za kombinacijo:	Gorjanc (to
morda še dva tekmovalca).
j	H. U.
ŠTAFETA ..DELA-ŠPORT
nan« objavljamo enaindvajseto sliko »štafete »Dela-šport«. Posneta je bila v Bohinju, na mednarodnih smučarskih tekmah v tekih.
Gledalci, ki so na »IM znotraj e belo črto obkroženega polja, so udeleženci enaindvajsete predaje naše štafete. Usti med njimi, ki se bo z brzojavko prvi oglasil našemu uredništvu, bo postal enaindvajseti »gledalec tedna«.
Brzojavka naj bo naslovljena na »Delo-šport«, Ljubljana, Tomšičeva 3, udeleženec v Igri pa naj sporoči v njej svoje ime in priimek ter natančen naslov.
Ko bo znan nov »gledalec tedna«, pojde naša Igra že po ustaljenem tirn. »Gledalec tedna« »športnika tedna«,
bo
spet
določil prireditev, na kateri bomo fotografirali igralce za naslednjo predajo štafete.
• štafeta »Dela-šport« teče.
. Ta teden iščemo enaindvajseti par — »gle dalca tedna« in »špprtinika tedna«.
Medtem ko je prvih dvajset parov imelo prek športne napovedi možnost potovanja v olimpijski Grenoble — o ustreznem žrebanju poročamo na drugem mestu — je tudi za naslednje pare v so delovanju s slovensko direkcijo Jugoslovanske lo terije pripravljeno novo presenečenje. Tako »gle dalci« kot »športniki« tedna bodo še naprej izpol njevali listke športne napovedi in potem sodelo vali pri novem privlačnem žrebanju (podrobnost bomo objavili kmalu) s toliko listki, kolikor bo do imeli zadetkov...
1
izbral za pogovor »športnika tedna«, ta bo spet do imeli zadetkov...
■	rarara	mm Oma fllHB flHHI EMI flHBk 5ja££i9
Slavje v Kidričevem
Najboljši športniki Slovenija so se predstavili
KIDRIČEVO, 14. jan. Dvorana delavske restavracije tovarne aluminija »Boris Kidrič« je bila danes dvakrat zasedena do zadnjega mesta. Prebivalcem občine Ptuj — najprej pionirjem. uatfl.j»a še odraslim, so se predstavili najboljši športniki Slovenije. Prireditev »Naši najboljši športniki« sta pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Ptuj Pranja Rebernaka organizirala združenje športnih novinarjev Slovenije in Radio Ptuj.
V Kidričevem je bil danes pravi športni vrvež. Razen najboljših dveh športnikov naše republike — košarkarja I-va Daneua in atletinje Marjane Lubej, so se ljubiteljem šporfta predstavili še telovadec Miro Cerar, atlet Drago
čalo 1:1.
nogometnih tekem, odigrali v Angliji, so Irsenala. Igrišče je pa snega ni znanj-United se je kon-Telefoto: UPI
Zmaga Sokliča
TRBOVLJE, 14. jan. Na vrtieh je bilo danes meddruštveno tekmovanje za »Sašev memorial«, ki je bilo obenem tudi tekmovanje v veleslalomu za kategorizacijo Članov in članic. Med 59 tekmovalci lz 9 slovenskih klubov je pri moških zmaga pripadla .Sokliču, med dvema članicama pa je bila uspešnejša Bevčeva. Proga Je bila dobro pripravljena, čeprav Je organizatorjem nagajal novozapadli sneg. Dolga Je bila 1669 m, Imela pa Je 379 m višinske razlike ln 50 vratič.
Rezultati — člani: 1. Soklič (Tržič) 1:29,9,	2. Ponikvar (Jes.)
1:29,2, 3. Židan (Jes.) 1:23.8, 4. Kavčič (En.)	1:23,9,	5. Smitek
(Jes.) 1:24,4, 6. Marke* (Jes.) 1:25,4, 7. Zajc (Ak.) 1:25,7, 8.-9. Gorup in Zmdtek (oba Jes.) 1:28,6, 19. Klemenčič (Tržič) 1:26,4, II. —12. Svetina ln Stare (oba Jes.) 1:27,3, 13. Svet (En.) 1:29,8, 14.—
16.	Sedej (En.) ln Forie (Trt>.) 1:31,8, 16. Juvančič (En.) 1:36,8,
17.	Žitko (Ak.) 1:37,3.
Cianid: 1. Bevc (Tito.) 2:97,9, 2. Gestrin (Ak.) 2:27,9.
1. SAVSEK
Zuntor, smučarski siririec Jože Šlibar, s$>edwayist Franc Babič, plavalec Janez Kocmur, namiznoteniška igralca Janez Teran in Jože Zekš, pilot Stanko Verbančič, atlet Ja. nez Mežnarič, streleo Rudi Ra kuša, strelka Milena Mimic in .plavalka Lidija Švara. Za zabavo pa so poskrbeli humorist Tone Fornezzi, zabavni ansambel »Plavi komlbo«, narodno zabavni ansambel Toneta Kmetca, toomferansje pa je bil Tomaž Terček. Pela je Alenka Pinterič.
Meddruštveni slalom v Škofji Loki
ŠKOFJA LOKA, 14. jan. Smučarski klub Transturist lz SkoIJe Loke Je na pobočjih Kranceljna organiziral meddruštveni slalom za člane, starejše in mlajše mladince. Tekmovanja se je udeležilo-nad 199 tekmovalcev lz 19 klubov Postavljeni sta bili dve progi, prva dolga 399 m z 99 m višinske razlike in 42 vratci, druga pa 350 m s 110 m višinske razlike ln 45 vratci. V prvem teku je dosegel najboljši čas Peter Lakota, ki je tudi v drugem vozil odlično. Žal pa se mu je odpela smučka ln tako ni mogel ponoviti sinočnje zmage v Železnikih, ko je bil prvi v nočnem slalomu. Med člani je zmagal M. Klinar (JLA) pred Gašperšičem ln J. Čopom. Prvi v vsaki kategoriji je dobil pokal, prvi trije uvrščeni v vsaki dsicipllnt pa še diplome in praktične nagrade.
REZULTATI — člani: 1. M. Klinar (JLA) 1:12,6,	2. Gašperšič
(JLA) ,1:14.4,	3. J. Cop (Jes)
1:15,9, 4. C. Cop (Jes) 1:17.6, 5. Gartner (Selca) 1:18,1, 6. Stojan (Jes) 1:20.0, 7. Mihovi!ovič (Trans-turist) 1:24,5, 8. Mlejnik (Transt) 1:24,9; st. mladinci: 1. Leben-(TD 1:25,9. 2. Meglič (Tržič) 1:29,8, 3. Šober (Trt) 1:33,7,	4. Kalan
(Transt) 1:39,1, 5. Železnik (Vrhnika) 2:10,2; ml. mladinci: 1. Jurjevič (Tr) 1:37.5, 2. Karničar (Jezersko) 1:36,7, 3. L. Karničar (Jez) 1:42,4, 4. Tepina (Jea) 1:42,5, 5. Košir (Selca) 1:44,6.
-P. POKORN
Nagradi Darvrila Ivu Danevu
Na prireditvi »Naši najboljši športniki«, ki sta jo v Kidričevem priredila združenje športnih novinarjev Slovenije in Radio Ptuj, je bil še posebnega priznanja deležen najboljši jugoslovanski športnik 1967 košarkar Ivo Daneu. Dobil je namreč nagradi generalnega zastopstva švicarske tovarne ur Darwil v Trstu — zlato uro in zlato plaketo.
PO HINDELANOU — ŠVIGA Najboljša jugoslovanska alpska smučarja A. Klinar (levo) ln Jakopič ata po tekmah v Htodelangu nastopila v Adelbodnu in Wengnu v Švici. Posnetek ja is ZRN.	Noto: Bergant
Še 5 potnikov na 01
Rezultati žrebanja slovanske direkcije jugoslovanske loterije
V četrtek, U. t. m., se je v prostorih slovenske direkcije Jugoslovanske loterije sestala posebna komisija, ki je izžrebala 5 potnikov za nagradno potovanje na zimske olimpijske igre v Grenoble. Na osnovi dogovora med slovensko direkcijo Jugoelo-vmake loterije in uredništvom Dela, ao bili nagrajenci Izžrebani iz vrst gledalcev ln športnikov tedna, udeležencev »štafete De-la-špoct«, ki so od avgusta dalje 30 tednov izpolnjevali liatke športne stave. Vsak udeleženec »pogovora tedna« v ponedeljkovem Delu Je imel v bobnu toUko
listkov s svojim imenom, kolikor je dosegel zadetkov v športni stavi. Izžrebana je bila naslednja petorica:
•	Anči Dolenc, drsalka la Ljubljane,
•	Aleksander Boštjančič, operni pevec iz Maribora,
•	Franc Peklenk. strojni ključavničar is Vrhovec pri Ljubljani,
0 Ivanka Peklenk, gospodinja iz Vrhovec pri Ljubljani
•	Janez Gologranc, rokometaš iz Slovenj-gradca.
f
\
Dolgočasen košarkarski večer
Ljubljanski derbi med Olimpijo in Slovanom
LJUBLJANA, 14. jan. Gledalci so na sinočnji prvenstveni tekmi med košarkarji Olimpije in Slovana zaman čakali, da bo ena od ekip zaigrala dobro. Košarkarji ljubljanskih ligašev so namreč igrali tako slabo, da bi nepoučeni gledalec lahko pomislil, da gleda tekmo republiške lige. Igralci so kar tekmovali med seboj, kdo bo 'slabše podal žogo, kdo bo napravil več »korakov« in kdo bo večkrat »zaspal« v kazenskem prostoru nasprotnika.
Podoba je bila, da so igralci O-limpije močno podcenjevali nasprotnika. To se jim je dvakrat maščevalo. Boriti šo se morali do konca tekme za pičlo zmago s samo sedmimi koči razlike, obenem pa so zapravili izredno priložnost za trening taktike, kakršno bodo morali uporabiti na četrtkovi povratni tekmi z Dinamom za evropski pokal.
že začetek tekme je pokazal, da košarkarji Olimpije niso zbrani. V 7. minuti tekme je vodil Slovan (8:7), njegovi nasprotniki pa so od šestih kazenskih metov zadeli samo tri. Za dobrega poznavalca košarke je bilo že to za spoznanje, da bo boj enakovreden.
Igralci Slovana so sinoči poka-»11 manj tehničnega znanja kot običajno, zato pa so vsestransko prekašali nasprotnika z borbenostjo. Sodnika sta jim spregledala marsikateri prekršek, ki bi ga lahko in tudi morala kaznovati z o-sebnimi napakami. Kmalu 90 tudi igralci Olimpije spoznali, da lahko igrajo vse drugače kot to dovoljujejo pravila in zadnjih deset minut pred odmorom so se na terenu vrstili prizori, kakršnih o-bičajno ne vidimo na košarkarskih terenih. Brumen in Bolka sta sodnika , ki zn a tv svoj po?el. morda sta bila sinoči v slabši formi predvsem zaradi res nerazpoločenih košarkarjev.
Do odmora so bili tekmeci enakovredni. šele v nadaljevanju je trener Olimpije Pavlovič uredil vrste Olimpije in zmagovalci so zi-igrali dvakrat po tri minute v slogu, ki jim je zagotovil prednost desetih košev, kar je bilo tudi do-voljo za zmago. Ce ne bi v 12. min. drugega polčasa Olimpija vodila s 14 koši (64:52) bi bil boj za zmago ob koncu tekme verjetno drugačen, Slovan je namreč zaigral v zadnjih petih minutah dobro v obrambi, pa tudi v reap.idu so bili meti njegovih igralcev zelo točni. V hipu je prednost Olimpije splahnela in S.ovan je v 19. min. zmanjšal ra zliko na pičle 4 koše (71:67). O limpija je zmagala šole po dveh toč nih metih Eiselta od daleč in ko šem B.ssina iz nasprotnega napa da. Za konec je Eiselt izkoristil še dva kazenska meta.
Tekmo bi ocenili kot slabo. Slabim igralcem, sta se pridružila še nerazpoložena sodnika, pa tudi občinstvo je sinoči spet poseglo po petardoh, zaradi katerih je bila O.-limpija že denarno kaznovana, gro-
zi pa JI tudi pupoud igranja v
Tivoliju.
M. D.
Jugoplastika : Železničar 64:55 (24:26)
SPLIT — Sporam dvorana Splita, gledalcev 1500, Hodnika Prelo-govič iz Zagreba In Ftrtor la Nove-ga Sada.
JUGOPLASTIKA: Peterka 18, De polo 8, Greto 2, D. Tvrdld 2. R. Tvrdlč 11, I. Tvrdk: 11, Prag 1«.
ZELJEZNICAR: Oalovtd 8, Kri. Žan 12. Sterdevld 15, Žabar skl IS, Kosanavic: 2, Kiseljak 5.
Domačini ao Igrali brez svojega najboljšega igralca, kaznovanega Skansija, ki pa ga Je precej uspešno zamenjal mladi Depolo Rezultat tekme Je bil vee čas selo tesen in tele v zadnjih, odločilnih minutah ao se Splitčani razigrali in zasluženo osvojili obe točki. Razen De pola zasluži v domačem moštvu pohvalo še najučlnkovltelši strelec Peterka, pri gostih pa sta bila najboljša Križan in Galovič.
Olimpija : Slovan 77:70 (33:31)
Radnički : Partizan -nočna tekma Beograd : Borac -nočna tekma
nočna tekma Lokomotiva : C. Nočna tekma
Partizan
Olimpija
Zadar
Zeljezničar
Jugoplastika
C. zvezda
Beograd
Radnički
Lokomotiva
Borac
Slovan
Ml. Bosna
7 0 7
a - zvezda	
679:634	12
754:723	12
574:518	10
714:693	10
674:693	10
626:525	8
587:566	8
658:673	8
638:662	6
641:660	6
670:713	6
472:627	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Par.
tizan — C. Zvezda, Željezničar — Lokomotiva, Slovan — Split. Ml. rtosna — Olimpija, Borac — Zadar. Radnički — Beograd.
Tudi rokometaši v Tivoliju
V nedeljo start zimskega odprtega prvenstva SRS
LJUBLJANA — Prihodnjo nedeljo se bodo v dvorani Tivoli spet zbrali najboljši slovenski rokometaši in nekaj gostov iz Hrvatske in BiH. Pričelo se bo namreč odprto zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu, za katerega se je prijavilo rekordno število ekip — kar 22 moških in 13 ženskih. Vse do 17. marca bo vsako nedeljo non-stop tekmovanje, brez odmorov, brez čakanja, brez protestov.
Zadnja trditev je res malce nenavadna. zato pa resnična. Po pro-pozicijah namreč ni potrebna registracija igralcev in lahko vsak nastopi kjer pač hoče, mora pa seveda do konca prvenstva igrati v isti ekipi. Protestov tekmovalna komisija sploh ne bo sprejemala, ker ne bo časa za ponovne tekme, v primeru pa, da kak igralec nastopi v drugi ekipi kot je začel, bo tekma registrirana z rezultatom 5:0 v korist nasprotnika. To je verjetno tudi najzanimivejša točka propozicij. Morda velja omeniti še to, da morajo priti ekipe na igrišče natanko ob določenem času. sicer bodo zamudnika takoj kaznovali s porazom 5:0.
Finale zimskega prvenstva bo že 10. marca, teden kasneje pa bodo igrali le Še člani C skupine, ki je kvalitetno najslabša in niti ne morejo tekmovati za najboljša mesta. V finalu se bodo pomerile enakouvrščene ekipe iz A in B skupin, zimska prvaka pa bosta dobila od RZS v trajno last lepa pokala.
Zaradi velikega števila prijavljenih je tehnična komisija vse nastopajoče razdelila v pet skupin, tri moške in dve ženski. Posamezne skupine so sestavljene takole;
moški — A: Celje, Ormož, Piran, Tržič, Ribnica Branik. Kranj,
Zamet (Rijeka); B: Slovan, Sloveni Gradec, Rudar (T), Brežice, Rudar (V), Medvode, Jadran, Novo mesto; C: Grosuplje, Šentvid, Slovan H., Prule, Vipavec, Zagorje; ženske — A- Slovan, Brežice, Selca, Kranj, Storžič, Lokomotiva (Mostar); B: Branik. Piran, Murska Sobota, Olimpija, Steklar, Zamet (Rijeka), Slovan n.
Po tekmovalnem sporedu bosta moška A in B skupina igrali štirikrat, C skupina dvakrat, pri ženskah pa A skupina tri in B skupina Štirikrat	S. T.
V soboto -Slovenija : SFRJ
LJUBLJANA, 14. jan. Po dolgem času bodo pristaši rokometa spet prišli na svoj račun. V soboto se bosta namreč v dvorani Tivoli pomerili moški reprezentanci Slovenije in Jugoslavije, kar bo hkrati nekakšen uvod v zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu. Tehnična komisija RZS in trener republiške reprezentance Cveto Pavčič sta že določila kandidate za sobotni nastop.
Že v torek se bodo vsi zbrali v Tivoliju, kjer bodo imeli tudi edini trening pred zanimivim in težkim srečanjem. Med 15 kandidati bodo po tem trenutku dokončno določili reprezentanco, za vse izbrance pa bo nastop v republiški selekciji po tem obvezen. Skupni trening bo v torek ob 17. uri.
Za »daj so kandidati za reprezentanco SRS: Telič, N. Markovič in Krelj (Celje), Šafarič (Ormož), Pirc, Trunkelj, Sile, Kos, Narobe. Djakič (Slovan), Merčnik, Krevh, Razdevšek (Sl. Gradec). Domnik. Kolšek (Piran).
Berite
ROTO FOTO ŠPORT
Slovenski športni tednik »Roto-Foto-Sport« objavlja v svoji novi številki naslednje zanimive razgovore, komentarje, reportaže in članke:
•	Jiri Raška: »Jokal sem od jeze«
•	Nancy Greene: »Svetovni pokal bo ponovno moj!«
•	Drago žuntar: »Najlepši spomin je Sao Paolo«
•	Istvan Korpa o svojih srečanjih z Li Fu-Jungom in Hasegavra
•	Prvi treningi Olimpije in Maribora
•	Ivo Daneu o sklepu tekmovalne komisije KZJ
Vse podrobnosti z domačih in mednarodnih smučarskih prireditev, prvenstvenih tekem ZKL in ZHL ter zanimiva rubrika za igralce Športne napovedi.
Kdor hoče biti podrobno seznanjen z vsemi dogodki v Športu in okrog športa, redno prebira ROTO-FOTO-SPORT.
stop
pr
NOVA SLOVENSKA REVIJA
Dlimpija : Slovan ir številkah
V tekmi ZKL so košarkarji Olimpije premagali Slovana 77:70 (33:31). Sodila sta Brumen (Dom.) In Bolka OJ).
1000 gledalcev.
STRELCI — Olimpija: Baa-sin 17, Marter 0, Verbič i, Hočevar 13, Dalt 21. Borga 16; Slovan: Barič 8. Fabjan 5, Sutolk 8, Weibl 28, Pasek 8, Vavpetič 10, Logar 11.
SKOKI r- Olimpija — obramba (34): Bsrein 8, Marter 1, Polanec 2, Hočevar 12, Eiselt 8, žorga 7; napad (8): Baasin 1, Hočevar S. Eiselt 1, 2orga\ 2 Slovana — obramba (28): Barič 3. Fabjan 6. SuA-nik 2, Wetbl 9. Pasek 2, Vavpetič 3, Strehovec 1, Logar 1; napad (16): Barič 1, Fabjan 5, Sutolk 1, Weibl 7, Pesek 3.
METT — Olimpija (80:32 ali 40 odst.): Baasm 22:8 (36), Marter 8:4 (60), Polanec 1:0, Verbič 3:0, Hočevar 12:4 (33), Eiselt 17:9	(83), 2orga 17:9
(41). Slovan (80:26 ali 33 odet.): Barič 4:2 (59), Fabjan 5:2	(40), Sutolk 6:2	(33).
Weibl 28:10	(35), Peaek 6:3
(50), Vavpetič 14:4 (28), Stre-hovec 3:0. Logar 14:3 (21).
OSEBNE NAPAKE — Olimpija 18, Slovan 19.
KAZENSKI METI — Olimpija 24:15 ali 82 odst. Slovan 24:15 ali 82 odst.
NAPAKE — Olimpija 12, Slovan 18.
SAH
Štiri zmage Korčnoja
WIJK ANN ZEE, 14. jan. — V 4. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili v velemojstrski skupini doseženi naslednji rezultati: Ree : Portisch 0:1, Gheorghiu : Van Geet 1:0, Hort : Čirič prek., Langeweg : Donner remi, Padev-ski : Talj remi, Ma&anovič : Roe-solimo 1:0, Bobocav : Karakljajid prek., Ivkov : Korčnoj 0:1. V nadaljevanju prekinjene partije 1 kola je Korčnoj premagal Padev skega.
Vrstni red: Korčnoj 4, Gheor ghiu 3, Portisch in Talj 2,5 itd Rezultati 4. kola v mojstrski sku pini: Dunkelblum : Flesch remi Nikolič : Ujtelky 1:0, Tatai : Me dina 0:1, Ostojič : Doda 0:1, Vi sloužil : Jogsma remi, van Schel tinga : Hartoch 1:0, Marovič : Ci ocaltea 0:1, Zuckerman • Graben dam 1:0.
Vrstni red:	Zuckerman 3 (1),
Ciocaltea. Doda in Medina 3,
Flesch. Ostojič in Nikolič 2 itd.
Reshevsky, Štejn, in Hort
v Los Angelesu
LOS ANGELES — Troboj velemojstrov Reshevskega. Stejna in Horta, ki so na medeonskem tur nirju v Soussu delili 6.—8. mesto za zadnjo vstopnico na turnir kan. didatov, se bo konec februarja začel v Los Angelesu. Stejn in Hort, ki Jima pripisujejo večje možnosti za uspeh, kot ameriškemu vele mojstru, sta letos že igrala med seboj. Njuno srečanje na turnirju v Hastingsu — delila sta prvo do 4. mesto — se je končalo miro ljubno že pred 20. potezo.
Simultanka Pirca
KAMNIK — Šahovska sekcija Svobode v Duplici pri Kamniku je organizirala simultanko domačih šahostov z velemojstrom Vasjo Pircem. Velemojster je proti 26 nasprotnikom dosegel rezultat 16,5	9,5 Zmagali so Letonja,
Prelovšek, Bavčar, Karaar, Osolin, Blazinčič in Ocepek. Neodločen rezultat pa so dosegli Alojz in Valentin Jagodic, Hlade, Trebu-šak in Cevc.	F. S.
Turnir v Ajdovščini
AJDOVŠČINA, 14. jan. Nova športna sezona se je za Šahlste Ajdovščine po neplodnem lanskem letu začela zelo delavno. Trenutno sta v teku dva polfinalna turnirja za občinsko šahovsko prvenstvo. V Ajdovščini nastopa 16 ša-histov iz SD Čaven, v Vipavi pa 14 šahistov iz domačega kluba Podskala.
V Ajdovščini so odigrali II. kolo. V vodstvu sta Erganer in Zorč z dvema točkama pred Vangalom in Bončino z 1 točko in eno ne-od igran o partijo.
Po štirje najboljši z obeh turnirjev bodo nastopili na občinskem finalu, prvi trije s finala pa bodo sodelovali na šahovskem prvenstvu Pri morske.
ROKOMET
Partizan (Bj) : Slask
32:14 (14:4)
KARLOVAC, 14. jen. — Rokometaši bjelovarskega Partizana so v tekmi za pokal evropskih prvakov premagali ekipo SLASK iz Wroc-lawa (32:4). Naši državni prvaki so zlahka premagali Poljake in i-majo tako preoei možnosti za odlično uvrstitev v letošnjem tekmovanju najboljših evropskih moštev. Z današnjo zmago so bie-lovarčani v Četrtfinalu tekmovanja.
Gole za Partizan so dosegli Horvat 14, Djuranec 7, Jandrankovlč II. 3, Jakšekovič 2, Pribanič 3 ter Cukovlč in Hasan po 1. za SLASK pa Milewsky 3, Franička 2, Klo-šek 5 in Rusniok 4.
Po domačih krajih
lil mfflM M
Na ljubljanskem košarkarskem derbiju so igralci obeh
iisšSšsšlisšS
ČIGAVA BO ŽOGA -moštev včasih precej časa lovih žogo po raketi, se prevračali, spotikali, padali in pri tem vzbujali splošen smeh v tivolski dvorani. Na sliki eden takih prizorov: Sodnik Brumen, Fabjan z žogo, Polanec, Weibl (7), Hočevar, Sušnik in Bas sin od leve proti desni.	Foto: E. šelhaus
KOPER — Kakor lani bodo tudi letos CI jalni komite ZMS Koper
Brazilija - nepozabno doživetje
Celjski tekač D. Žuntar o" svojem nastopu na silvestrskem teku
CELJE — Jugoslovanski zastopnik na letošnjem silvestrskem teku v brazilskem mestu Sao Paolu Drago Žuntar se je vrnil v domovino poln vtisov s tega zanimivega potovanja. Atlet Kladivarja je uspešno zastopal jugoslovanske barve. Na polnočnem teku je zasedel odlično četrto mesto, nato pa je zmagal še na mednarodnem mitingu v teku na 5000 m. Čeprav seveda še ni uredil vseh svojih zapažanj s te poti, je v razgovoru vendar nanizal nekaj poglavitnih.
- Sao Paolu sem pripravil. To je uživa jugoslovan-Braziliji zs
, i n »či )-■
»Za nastop \ sp še posebej razumljivo', saj ska atletika v Braziliji zarad-uspehov nekateriu naših tei-iačev na tem tekmovanju velik ugleu na drugi strani pa kmo v zadnjih letih zabeležili tudi nekaj neuspe-kov, kar me je še posebej pod-žigalo. Glede na olimpijske igre tako treniram redno in atleti v tem času tudi sicer ne poznamo počitka, vendar sem se za Sao Paolo pripravil še posebno smotrno. upoštevajoč okoliščine, ki me bodo čakale tam. Na srečo je tudi potovanje potekalo po načrtu. Pravočasno sem prispel v Brazilojo, teden dni pred tekom. Imel sem priložnost za vadbo vsak dan in sem večkrat pretekel — po odsekih — tudi tekmovalno progo. Sicer pa sem treniral na atletski stezi v rekreacijskem športnem centru Sao Paola.«
Potem je žuntar pripovedoval o poteku tekmovanja, na katerem je letos nastopilo okrog 300 tekačev, med njimi 30 tujih. Osem in pol kilometrov dolga proga je bila speljana po najbolj prometnih ulicah, na valovitem terenu,-prevlečenem deloma z asfaltom, deloma pa s trdimi granitnimi kockami To je biia izredno težavna proga, drugačna kot prejšnja leta, in je zato tudi težko primerjati- dosežene čase.
»Tekma Je bila izredno naporna,« je povedal Drago Žuntar. »Zlasti v začetku je bila hitrost nenormalna za tako dolgo progo. Vsak si je pač hotel pridobiti kar najboljšo pozicijo. Na čelu smo bila štirje, ki smo potem tudi med prvimi prišli na cilj. Zasledovalci so se nam nekajkrat močno približali, pri vzponih pa smo znova povečevali prednost. Belgijec Roelants, tekač najvišje veljave, je bil najmočnejši med nami in nisem mogel pričakovati, da bi ga premagal. Tako mu tudi nisem sledil, ko je povedel. Zato pa sem si prizadeval za drugo mesto. Na zadnjem vzponu mi je ušel Kanadčan, ki sem ga v ciljni ravnini še poskušal ujeti, vendar mi ni uspelo. Vrstni red pa je nedvomno realen in sem lahko s svojo uvrstitvijo zadovoljen, saj je bilo med mojimi tekmeci najmanj 15 takih, katerih rezultati na stezi so boljši od mojih dosedanjih.«
V vzdušju na tem edinstvenem tekmovanju Je bilo že dosti napisanega. Žuntar je vse to potrdil in dejal, da je bil nastop v Braziliji zanj — ob nenehnem pokanju petard, ritmu sambe In najmanj dveh milijonih gledalcev seveda edinstveno doživetje. Pred samim tekom je bilo veliko neurje, tako da je bil ulični tlak moker, zrak pa zatohel in poln vlage. Vse to pa ni vplivalo na pravo karnevalsko vzdušje.
»Bilo je nepozabno,« je rekel 2untar. »Ko sem se vzpenjal na zmagovalne stopnice, me je obdajal občutek zadovoljstva navzlic naporu, ki ga je bilo treba premagati v, tem težavnem nastopu. Vse Je bilo Izredno slovesno in navdajal me je občutek, da sem uspel. Milijoni ljudi so namreč spremljali tek tudi po televiziji In radiu. Hotel bi pa omeniti, da aa nastop nisem bil primerno
opremljen. Tekel sem v obrabljenih domačih copatah naj cenejše izvedbe in sem tako seveda močno Čutil vso trdoto tlakovanih ulic, ki mi je kmalu prešla v m šice in mi povzročila hude bolečine. Tako ndsem zmogel svojega običajnega mehkega koraka, ki je značilen za moj slog teka. Vsd tekači so imeli za to priložnost posebne copate, angleški Šampion Taylor pa celo pet parov — posebne za ogrevanje, za suh teren, vlažen teren ln kaj vem kaj še vse. Ce sem prav tega tekača premagala na mitingu 3. januarja v teku na 5000 m, je to gotovo še posebno pomembno.
Taylor je tokrat postal žrtev lastne taktike. Stalno Je namreč menjaval ritem lin tempo tako kakor nekoč Kuc in Zatopek. Toda držal sem se ga 'in ga potem v Sinišu premagal, Zadnji krog sem pri tem pretekel v 57 sekundah!«
Žuntar je seveda poln vtisov tudi o velikih kontrastih med bogastvom in revščino v šestmi-lijonskem Sao Paolu.
Celjski atlet je zelo vesel, ker so ga prireditelji že zdaj znova povabili na tekmovanje, zbirko svojih Športnih lovorik pa Je obogatil z najdragocenejšim pokalom doslej.
Ob 2untarjevem potovanju velja za zaključek še zapisati: V bodoče moramo naše zastopnike tudi primerno opremiti — trenerka z državnim grbom na prsih bi bila nedvomno primerna za to prireditev — hkrati pa poskrbeti, da zaradi pomanjkanja denarja ne bo zapletov pri povratku, kakor se je zgodilo tokrat, ko je moral Žuntar zaradi čakanja na zvezo po nepotrebnem nekaj časa ostati v Rimu.
KAREL JUG
Ali je „Čik“ prevaran?
Za vloge v filmu le 3000 namesto 20.000 mark
Zlatko Čajkovski, bivša nogometna zvezda Partizana, si je pridobil veliko popularnost v ZRN kot nogometni trener kluba Bayern v Munchnu. V preteklih sedmih letih je Čajkovski postal bogat človek. Kupil je vilo na periferiji MUnchna in kmalu se bo preselil v Hannover velik znesek denarja.
V dobi . največje popularnosti — kajti skoraj ni dneva, da se ime Žlatka Čajkovskega ne pojavi na stolpcih časopisov — se
mieri predstavili publiki in požel je velike ovacije
Predvajanje filma »Ko gre Janez na vojsko«, je izzvalo veliko zanimanje filmskega sveta. Ta ko* medija, v kateri Zlatko Čajkovski igra epizodno vlogo kuharja, je izzvala med gledalci mnogo smeha. Čajkovski se je proslavil kot kuhar, vse njegovo delo pa je bi* j lo rezanje slanine. Po premieri so nemški listi v komentarjih poudarjali, da v povojnem filmu ni biilo bolj komične figure od tiste, ki jo je odigral Zlatko Čajkovski.
Naš bivši nogometni as pa je bil po premieri razočaran, toda ne zaradi uspeha v filmu. Namesto obljubljenih 20.000 mark je namreč dobil samo 3.000 mark. Toliko sta dobila tudi Miiller in Meier, dva izmed najboljših nogometašev v ZRN.	V ILIČ
ZLATKO ČAJKOVSKI
Je nekdo spomnil, da bi nogometaše izkoristiti na filmu. Čajkovski je skupaj z dvema svojilna igralcema — Mtillerjem in Meierjem — igral v filmu »Ko gre Janez na vojsko«, katerega premiera je bila nedavno v Mlinchhu. Čajkovskega so na pre-
Novo na tujem
LIZBONA — V povratnem srečanju osmine finala tekmovanja aa pokal evropskih prvakov v rokometu so rokometaši domačega Spor-tinga premagali španskega prvaka Granolersa 20:16 (8:11). V nadaljnje tekmovanje se je kljub porazu uvrstilo špansko moštvo, tej je v prvem sreianju premagalo Portugalce z rezultaom 26:10.
med vaškimi aktivi. Letošnji program bo razširjen, saj bodo tokrat prvi« uvedli tekmovanja- v malem nogometu .rokometu (moški in tonske), šahu, namiznem tenisu, odbojki in streljanju.	V. B.
PIRAN — V Padni pn Piranu ao ustanovili mladi neki aktiv, ki naj M adrutoval okoli 25 mladincev te vasi. Predsednik Obalnega komiteja- ZMS tov. Nanut jim Je obljubil potnoč pri nasvetih in organizaciji, mladinci pa so izrazili pripravljenost za rama prostovoljna dela. Izvolili ao tudi petčlanski odbor, ki mu nadaljuje Feliks Grl-ion.
AJDOVŠČINA. — Občinski sindikalni svet in občinska športna zvem v Ajdovščini sta bila prireditelj II. občinskih športnih iger. ki so z lanako jesenjo dobile stalno obliko. V teh igrah nastopa 40 sindikalnih podružnic, ki imajo v 8 športnih zvrsteh — malem nogometu, rokometu, odbojki, na-mlBiaii tenisu, riaUnanju, kegla-nju, strelstvu, šahu in smučanju kar 50 svojih ekip. Za zdaj je men' končni vrstni red v jesenskem delu tega tekmovanja. Največ lovorik je pobral športni aktiv lesnega industrijskega podjetja v Ajdovščini, ki je zavari X. mesto v malem nogometu, odbojki in keglantu; temu sledi Tekstina z osvojenim prvim mestom v balinanju in šahu, Primorje v rokometu, Čaven v strelstvu Ud. Na spomlad bo drugi del teh iger^ ^
Občinska športna zveza v Ajdovščini prireja tudi letos na Predmeji nad Ajdovščino mladinski smučarski tečaj. Ta ae bo zaradi velikega zanimanja mladine na Otlici in Predmeji začel prav kmalu, organizacijo pa je prevzel smučarski klub Gozdar na Predmeji.	M. T.
Vesti iz Trbovelj
Učenci višjih razredov vseh treh trboveljskih osemletk se bodo lahko udeležili začetnih plavalnih tečajev, ki jih Je v sodelovanju z vodstvi trboveljskih osemletk in PK »Rudar« pripravila ObZTK. Prvi tečaj traja že od decembra, obiskuje pa ga okoli 90 učencev. Pričakujejo, da se bo tečajev udeležilo okati 300 učencev.
ObZTK je v sodelovanju s SD Trbovlje in vodstvi osnovnih tol v Trbovljah pripravila tečaje smučanja. Prvi tečaj Je že na terenih na Kumu. Do konca februarja bosta te dva taka tečaja. Del stroškov krijejo starši, del šola in ObZTK. Otrokom je na voljo tudi nekaj popolne smuške opreme. Nekaj otrok se bo udeležilo tečajev brezplačno
Vesti / iz Novega mesta
Po desetih kolih polfinalnega šahovskega prvenstva Novega mesta je vodstvo prevzel Jenko, ki je doslej zbral 7 točk. Pet kol pred koncem pa je to težko napovedati zmagovalca, saj Ima drugi — Adamič 6,5 točke ob dveh prekinjenih partijah, Bjelanovič in Tlsu pa imata po 5.5 točke in tri odroma dve prekinjeni partiji. Milič, Vene in Istenič pa ao doslej zbrali toliko točk, da imajo realne možnosti za osvojitev druge kategorije.
Odbojkarji Novega mesta ao dobili še eno možnost, da ostanejo v slovenski ligi, saj bodo skupaj s Kočevjem, Mežico in Celjem — Gaberjem igrali kvalifikacijski turnir za eno prosto mesto v ligi. Tako je novomeška odbojka le še dobila možnost, da dolgoletna tradicija te panoge v Novem mestu ne bo čisto zamrla
Fo dveh kolib zimske kegljaške lige, ki Jo organizira komisija za kegljanje pri občinski zvezi za telesno kulturo v Novem mestu, vodi v prvi skupini Pionir, v dragi pa novoustanovljeni Dolenjski gozdar. Oba sta doslej edina klvfsa. ki sta obakrat zmagala.
Za zimske delavske igre, na ka terih se bodo 11. februarja pome-rili v Crmošnjicah v veleslalomu, se je prva prijavila sindikalna podružnica Gozdnega obrata iz Straža. Naslov zimskega prvaka bo branila ekipa smučarjev iz novomeške industrije motornih vozil.
V soboto in nedeljo bo v (SrmoS-njicah Včaj za smučarske sodnike, ki ga organizira občinska zveza za telesno kulturo. Med zimskimi počitnicami pa bo občinska zveza organizirala tudi enotedenski tečaj za smučarske vodnike. Sicer pa bo v zimskih počitnicah večina osnovnih in srednjih šoi iz novo.
Bto občina pripravil* Izrine smučarske tečaje.
Na letošnjem koledarju smučarskih prireditev v novomeški občini sta tudi dve tekmovanji republiškega značaja: 4. februarja bo v Crmošnjicah pionirsko oonsteo prvenstvo, 24.. februarja pa se bodo na istih smučiščih pomerili v alpskih disciplinah tudi starejši člani aa naslove republiških prvakov. Razen tega bosta v Crmošnjicah tudi dve tradicionalni tekmovanji za Prioov in Faderšičev pokal.
J. Sp.
Sankaške tekme v Hrastniku
HRASTNIK, 14. jan. — Komisija za šport in rekreacijo pri občin« skem komiteju ZM Hrastnik je dopoldne organizirala prve sankaške tekme. Na približno 1.5 km dolgi progi Praprotno—Roš so se pomerili številni tekmovalci.
Rezultati, posamezno: 1. Pokljuka 1:53,0, 2. Markovič 1:54,0, 3. Utenkar 2:00,3; peni: 1. Rome — Lamovšek 2:15,0, 2. Jazbec — Lamovšek 2:20,0, Urbajseva — Ur-bajs 2:23,0.
Pokljuka si je s prvim mestom in z najboljšim časom na tekmovanju priboril nagrado občinskega sindikalnega sveta Hrastnik, 10-dnevno brezplačno letovanje v Vr. sarju, drugi najbolje uvrščeni tekmovalci pa so dobili praktična darila občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZM in to-vanmiškega komiteja ZM Staklame Hrastnik.
B. F.
JUDO
Topolčnik deveti nosilec Baumgart-nerjevega pasu
MARIBOR, 14. jan. — Okrog 300 gledalcev se je danes zbralo v telovadnici ob osnovni šoli »Ivana Cankarja«, kjer so prisostvovali 9. tradicionalnemu turnirju judoistov za Baumgartnerjev zlati pas, ki ga je organiziral judo klub Branik v sodelovanju z republiško zvezo.
Udeležba tekmovalcev je bila v primeri s prejšnjimi leti tokrat zelo slaba, saj je nastopilo le 48 judoistov iz Murske Sobote, Jesenic, Bistrice (Impol) ter domačih klubov Maribora in Branika, med tem ko je na prejšnjih turnirjih sodelovalo skoraj sto tekmovalcev. Predvsem so manjkali judoisti iz Kranja, Ljubljane, žirov in Velenja. Skromno udeležbo deloma opravičuje enotedenska zamuda turnirja glede na koledar zveze.
Tekmovalci so ae potegovali za Baumgartnerjev pas ne glede na težo, barvo pasu ali kategorijo
V izločilnem delu tekir	o ja
je prišlo do nekaterih nep kovanih izidov. Najzanimivejši dvo boji so bili med Blažičem in Mi thansom, Sternom in Lasbaher jem ter Topolčnikom in Sternom v slednjem dvoboju je Štern iz ločil Topolčnika. Odlični Impol čan Topolčnik pa se je v repre sažu, v katerem so se pomerili premaganci, močno popravil in zaporedoma premagal Novaka, Vidmarja in Lasbajerja, kar ga je pripeljalo do polfinala.
Tu sta se najprej pomerila Štern in Brbre; po pričakovanju je zmagal Štern. Druga borba med Topolčnikom in Blažičem je bila prava paša za oči. Topolčnik, ki si je že v izločilnem delu tekmovanja, v katerem je z izredno tehniko premagoval večje in težje nasprotnike, osvojil simpatije občinstva, je v ogorčenem boju premagal močnejšega Blažiča.
Topolčnik je tudi v finalu naletel na večjega in težjega nasprotnika, Šterna. Toda to dejstvo mu ni vlilo strahu in že takoj v začetku dvoboja je dvignil Šterna z metom suku-nage. s čimer si je prislužil 10 točk in prehodni zlati Baumgartnerjev pas.
Važnejši rezultati:	polfinale —
Štern : Brbra 10:0, Topolčnik : Blažič 7:0; finale — Topolčnik Štern 10:0
Končni vrstni red: L. Topolčnik, 2. Štern (oba Impol), 3. Blažič (Mrb), 4. Brbre (Impol) itd.
Na turnirju so sodili Ljubljančani: Jošt, Škraba in Ocvirk ter Mariborčana Zaviršek in Frle.
Dosedanji nosilci Baumgartner-nerjevega pasu: Gabrovec (Mrb), Macarol (Lj), 2nidaršič (Kovinar) — 2-krat, Pišljar (Lj), Smolnikar (LJ), Rader (Branik), Smolnikar (Lj).	FRANC DEŽMAN
HOKEJ NA LEDU
Jesenice: Innsbruck 6:3 (1:0, 2:1, 3:2)
JESENICE — Tekma za alpski pokal, drsališče pod MeAakljo, gledalcev 1,500. sodnika Gastazza in Sano iz Italije.
* 'STRELCI: 1:0 — Klinar (11). 1:1 — Knoflach (22), 2:1 — B. Jan — (28). 3:1 — F. Smolej (40), 4:1 — F • Smolej (43) 4:2 — Wesselber-ger (44), 4:3 — Hbller (45), 5:3 — Klinar (52), 6:3 — Felc (561.
JESENICE: Knez, Novak. Rav-nik I. Jan, Razinger. Kristan, Mlakar, Felc, B. Jan. F. Smolej, Klinar Piro.
INNSBRUCK:	Todd, Knabel,
Messner, Keil, Erchar, Pumer, Wesselberger, Knoflach, Schwitzer. Burthart. Kirchbaum. Hbller. Ko-riner.
Gledalcem, ki so prišli na tekmo ni bilo žal, da so prezebali več ko dve uri. saj so videli lepo tekmo in zmago Jesenic. Tudi pri vodstvu 4:1 gostje niso popustili in so nevarno oblegali vrata Kneza, ki je v pičli minuti dobil dva gola. Toda v 52. mn. je dosegel Klinar izredno lep zadetek, še lepšega pa potem Felc v 56. minuti, ko je vratarju Toddu dobesedno izibil palico iz rok.	P. K.
Lestvica »Alpskega pokala«
Jesenice	9	5	1 3	40:29	11
KAC	6	4	11	31:15	9
Innsbruck	8	2	5 1	24:21	9
Cortina	6 13 2 10:16 5
Bolzano	7 1 2 4 24:35 4
Ortisel	4	1	0 3	9:22	4
ZHL
Mladost : Olimpija 5:5 (2:1, 3:2, 0:2)
ZAGREB — Drsališče na šalati, gledalcev 50, sodnika Kaltnekar in Renaud.
STRELCI:	1:0	—	Lovrinič (3),
1:1 — Jakopič (10), 2:1 — Orešča-nin (13), 3:1 — Surina (26), 4:1 — Curko (32), 5:1 — Grubišič (38), 5:2 — Svetlin (38), 5:3 — Svetlin (39). 5:4 — Svetlin (41), 5:5 — Pu-terle (58).
MLADOST: Stojačič. Stipič, Kos, Raca, Krajačid, Curko, Oreščanin, žižanovič, Grubišič. Surina. Lovrinič, Balenovič, Pažič.
OLIMPIJA: Gale (Albreht), Radin, Lap. Žvan, Vadnal, Jakopič, Svetlin, Ulčar. Erjavec, Boškovič, Seme, Puterle. Bahc, Gruden.
Zaradi mraza in vaterpolske tekme so v Zagrebu prodali samo 9 vstopnic. Maloštevilni gledalci so videli lepo. zanimivo in ostro tekmo. v kateri so Zagrebčani že vodili 5:1. Gostie so se potem na vso moč potrudili in izenačili rezultat.
Medveščak : Partizan
2:0 (0:0, 2:0, 0:0)
BEOGRAD — Drsališče na Taš-majdanu, gledalcev 500, sodnika Ladocki (Subotica), Djordjevič (Bgd.).
Strelci: 1:0 — Gojanovič (26), 2:0 — Reno (33).
Partizan: Jeličič, Petrovič, An-djelič, Mijuškovič, Mihajlovski, Korenič, Holbus, Stojanovič, Materni, Reberca, Kravl janac, S. Obradovič, M. Obradovič, Perovič.
Medveščak:	Simonovič, Žibert,
Ratai, Renaud, Krmelj, Pecilji, Be-linič Ančevič, Gojanovič, Belinea, Siiy>vec, Zajec, Oštrič. Lazič.
Zagrebški hokejisti so zasluženo zmagali v tekmi z Beograjčani, saj so po prvi tretjim zaigrali dokaj dobro in borbeno. Posebno se je odlikoval prodorni in iznajdljivi Renaud. Kljub temu, da sta bila proti koncu izključena najboljša Igralca Medveščaka Renaud in Krmelj, beograjski hokejisti niso mogli izenačiti.
JUGOSLOVENSKI
OLIMPIJSKI
KOMITET
0SŽP
OLIMPIJSKA ULAZNICA
JSKA ULAZNICA	N. din. 0.20
OLIMPIJSKA VSTOPNICA. Od 1. januarja dalje je na vseh športnih prireditvah v SFRJ treba dodatno k vstopnici kupiti še olimpijsko vstopnico, ki velja 20 Sdln. Ukrep, ki ga je predlagal jugoslovanski olimpijski komite in ga je odobrila jugoslovanska zveza organizacij za telesno kulturo, je glede na pomanjkanje denarja za financiranje naše olimpijske odprave 1968, vsekakor umesten.
Zimske 0/ od 1908 do 1968
Nadaljevanje šele 1948
VII - Topovi namesto iger
Sklenjeno je bilo, da bodo naslednje olimpijske igre, letne in zimske, na Japonskem, v Tokiu in v Sapporu (otok Hokkaido). Japonska pa se je zapletla v vojno s Kitajsko in norveški delegat je predlagal, naj bi bile zimske igre 1940 namesto v Sapporu — v Čislu. Japonci ao Ull nasprotnega mnenja. Trdili so, da so sporne zadeve med Japonsko in Kitajsko le lokalnega pomena m da ni nevarnosti, da bi OGimpdjske igre v Tokiu in Sapporu ne bile dobro pripravljene. Julija 1938, ko je bilo zasedanje olimpijskega komiteja ▼ Kairu, pa so Japonci spremenili svojo odločitev. Po nalogu svoje vlade so se odpovedali olimpijskim igrani v Tokiu ln Sapporu. Norvežani so ponovili svojo kandidaturo za zimske olimpijske igre 1940, za letne pa
so kandidirali Finci s svojim glavnim mestom Hilsinki.
Ko je bilo že vse dogovorjeno, so se Norvežani nenadoma premislili. Mednarodna smučarska zveza jim je ponudila organizacijo svetovnega prvenstva, kar je bilo za Norvežane bolj vabljivo in o-limpijskemu komiteju se sporočili svoj ne. Kot najnovejši kandidat se je pojavila Švica, ki Je bila pripravljena St. Moritz še enkrat vključiti v' olimpijsko dogajanje. Edini pogoj je bdi, da bi organizira li nekatera tekmovanja z naj boljšimi smučarji vsaj kot demonstracijo, ker nekateri predpisi o smučarjih amaterjih še niso bili dovolj jasnd (smučarski učitelji). Mednarodni olimpijski komite v tej medi nd krni nobene Ubira in je fkvioo sprejel.
Zmede pa še ni balo konec. Med zasedanjem mednarodnega olimpijskega komiteja Junija 1939 v Londonu, je prispela brzojavka iz Švice, v ka-
teri je švicarski olimpijski komite sporočil, da svojo prejšnjo ponudbo preklicuje. To je bil pravi šok in na zasedanju je nastala anarhija iii panika. Rodil se je nov predlog — olimpijske igre 1940 naj bi bile v Garmisch-Partenkirch-nu. Tudi Nemci so soglašali in določili datum 2. do 11. februarja 1940. Pričeli ao a pripravami, se zapletli v spore z mednarodno smučarsko -zvezo, nato p« 22. novembra 1939 'odpovedali organizacijo V. zimske olizn-plade. Vzrok — vojna. 1. septembra 1939 se je namreč pričela II. svetovna vpjna, na vseh straneh sveta so še grmeli topovi ta m, šport ni bilo več Sis...
I Leta 1946, to Je Mio pol •usta še pod raavaltaaml, *e
je mednarodni olimpijski komite ponovno sestal ln odločil; naslednje zimske olimpijske igre''bedo v St. Moritzu, letne pa v Londonu, ta sicer v letu 1948.
Vlil - »Hotelska olimpiada« v St. Moritzu
Da jp olimpijska ideja še vedno živa. Je dokazala prava karavana olimpijcev, ki se je zbrala 30. januarja 1948 v St. Moritzu. Bilo je kar 636 športnikov Iz Argentine, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Čila, Damske, Finske, Francije, Grčije, Vel, Britanije, Nizozemske, Islanda, Italije Jugoslavije, Kanade, Koreje, Libanona, Lidbtenstetaa, Norveške, Poljske, Romunije, Švedske, Švice, Španije, CSSR, Turčije, Madžarske ta ZDA. Zanimivo je zapisati, da športnikov is Nemčije in Japonske le političnih razlogov ni bilo na startu. Ce hočemo biti natančni, lahko dodamo tudi to. da je prišel v St. Morite tudi zastopnik Avstralije, ki pe si je na treningu starali nogo ta zato ni mogel nastopiti ter tako Avstralije ne nkjdarao v statistiki aUmpdjakih iger v St. Moranu.
St. Morite je
mestu občuten padec števila tekmovalcev v tekih ta vedno večje zanimanje za alpske disctptae, saj je v le-teh nastopilo kar 25 držav.
Organizatorji so imeli veliko srečo z vremenom, le nekoliko pretopel veter je tu ta tam pokvaril sneg im led.
Bina od zanimivosti, ki se redko dogaja. Je gotovo ta, da so Arne rlfiani prišli na olimpijske Igre z dvema hokejskima reprezentancama. Eno je izbral Ameriški olimpijski komite, drugo pa Ameriška hokejska zveza. Moštvo ameriške hokejske zveze Je zasedao 4. mesto. vendar so ga diskvalificirali.
V	skokih so Norvežani pobrau vse tri medalje — zlato Hugsted, srebrno Birger Ruud, bronasto Sehjelderup. Treba je dodati, da je Birger Ruud dobil svojo prvo olimpijsko medaljo že 16 let pred temi dogodki v St. Moritzu.
Isto. kar so dosegli Norvežani v skokih, se je posrečilo Švedom v teku n« 18 - lun. LundstrtJm. Ostenason ln Erlkason. to so bili švedski olimpijski heroji. V teku na 80 km je anagal (vedski »smučarski kralj« NUs Karlsson, ki ga mnogi boli poznajo po imsnu Mora Niste. Seveda so tudi v štafeti ■nagali Švedi, MU so kar ae » minut hitrejši od Flnoev in as la minut od Nnniašnnur.
V	alpaidh disciplina!) sta Iraria največ uspeha dva mana žrancoeka tekmovalca _ Henri OralUer in Aunes Oouttet. OralUer je zmagal ▼ smuku s prednostjo 4,1 gsktmde. najboljši je bH tudi v kombtneelji. v slalomu pa je bU tretji. OralUer J«..postal posnele tekmovalec na raribdh. leta 19« pa se te Mišu Farlsa smrtno ponemčil. V slsln ”"»■ » masi Švicar Brina!ter »totem ko ato SU mlati medalji n Sanske vamuku in slalomu v krteo in Ameriko. Američanka Frane js teko odnesle prvo amučenko me-dal jo »čea luAoe.
Tudi drsanje je dobilo svojega Junaka. To je Ml 18 letni Američan Button, M je navduševal e
svojimi zares akrobatskimi skoki in figurami.
Zanimiv je bil seveda tudi hokejski turnir. Kanada ni več tisti lampion kot pred leti, saj se je srečanje Kanada : CSSR končalo brez golov. Zaradi visokih zmag nad ostalimi nasprotniki so Kanadčani le prejeli zlato medaljo, CSSR srebrno. Švicarji pa bronasto.
V St. Moritzu je sodelovala tudi dokaj številna jugoslovanska reprezentanca. Na pomolu so nekatera znana imena jugoslovanskega smučarskega športa — Polda, Mu lej, brata Lukane, Klančnik. Kor. dež, Knific . . .
Dosegu so naslednje rezultate: Brtoncalj, v smuku 80 v alpski kombinaciji 51; K. Klančnik 23. v skolcih; L. Klančnik 89. v teku na i km; Knific 55. v teku na 18 km, 14. v teku na 50 km, 9. v štafeti 4 x 100 km; M. Kord rž 53. v ' teku na 18 km. 16. v teku na 50 km. 9. v štafeti 4 x 100 km; M. Lukane 89. v smuku. 27. v slalomu. 37 v alpski kombinaciji; S. Lukane 54 v smuku, 34. v alpski kombinaciji; Mežik 43 v skokih; Molnar 18. v slalomu; Mulej 36. v smuku. 40 v slalomu; Pogačnik 56. v teku na 18 kilometrov, 9 v štafeti 4 x 10 km; Polda 41. v skokih; Praček 71. v smuku; Pribovšek 32. v skokih: Razinger 51. v teku na 18 km, 24. v klasični kombinaciji. 9. v štafeti 4 x 10 km.
Prve oltrapi jsjce igre po vojni so torej uspele in opozorile vso svetovno športno javnost da se bl!žv. fo za zimski šport časi velikih športnih dosežkov. Pa vendar, vsi J to prireditvijo niso bUi zadovoljni V tisku, predvsem v slcandinav. skem. se je pojavilo mnogo kritik. Novinarji »o Imenovali Igre v St Moritzu »hotelska olimpiada« Res Je nafnreč bilo, da so potekale prireditve skorajda brez rte (talcev. Tisti, ki to pospravili ms sten zzslušek. so bili hoteli . .
(Se nadaljuje) VLADO ŽLAJPAH
Jesenice Medveščak Olimpija Partizan Kranjska gora Mladost Beograd C. zvezda
90: 7 67:14 30:37 28:28 38:42 20:61 21:67 11:48
VATERPOLO
Mladost : Dinamo 4:2 (1:1, 1:0, 1:0, 1:1)
ZAGREB — Prva finalna tekma za poka^ evropskih prvakov v vaterpolu, plavališče Mladosti, gledalcev 600, tekmo je sodil Madžar Brandy.
Strelci: 1:0 — Poljak (četverec), 1:1 — Zahan, 2:1 — Poljak (četverec), 3:1» — Trumbič (četverec), 3:2 — Zahan (četverec), 4:2 — Pol i ak (četverec).
MLADOST:	Stipanič. Jonke,
Trumbič. Bonačih, Pozojevič, Šimenc, Poljak, Račič. Jeger. Zu-žej, Hebel.
DINAMO:	(Bukarešta):	Ciszer,
Popa. Zahan. Kroner, Blajek. Mar-cule, Scu. Novac. Zamfirescu, Grintescu. Mihailescu. Fratia.
Ce bi morali poiskati najboljšega posameznika na tej tekmi, bi to bil prav srotovo vratar domačega moštva Stipanič. Z odlično obrambo ni dovolil gostom, da bi realizirali vse zrele priložnosti, ki so jim imeli pred domačimi vrati. Posebno nevarna sta bila romunska tekmovalca Zahan in Kroner.
Ce se bo drugo srečanje končalo z neodločenim izidom, bode igrali tretje srečanje v Ženevi.
ATLETIKA
Odlični rezultati v Bostonu
BOSTON. 14. jan. - Na mednarodnem atletskem mitingu v dvorani je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Avstralec Ralph Doubell je zmagal v teku na 1000 vardov v času 2:07.7. V skoku v višino pa sta skočila ameriška tekmovalca Caruthers in Albright 2.13 metra. Odličen rezultat ie dosegel tudi Amerikanec Bizza.ro v skoku s palico z rezultatom 5.07 m m obenem premagal svetovnega prvaka v skoku s palico v dvorani Seagrena, ld je tokrat preskočil višino 4.93 m.
ROKOBORBA
Tri slovenske ekipe v ligi
LJUBLJANA, 14. jan. — V telovadnici osnovne šole »Miran Jarc« so se na turnirju za vstop v novo II. zvezno rokoborsko ligo nastopili samo tekmovalci Ljubljane in Lenarta, ker rokoborci zagrebške Lokomotive in Gospiča kljub prijavi niso prišli. Tako sta se obe slovenski ekipi uvrstili v io konkurenco, v kateri bodo Še Gospič, Maribor, Prvomajska. Herkules, Karl ovac in Koprivnica.
Rezultati:	Lenart Ljubljana
10:0 (Titan I. — Capek 2:0, Titan II — Zupančič 2:0, Žnuderl — Pečar 2:0, šenverter — Cebrič 2:0), Ljubljana — Gospič 16:0, Ljubljana — Lokomotiva 16:0,, Lenart — Gospič 16:0, Lenart — Lokomotiva 16:0.
Lestvica
Lenart	6	5	0	1	66:24	10
Ljubljana	6	2	1	3	48:40	5
Gospič	6	2	0	4	26:68	4
Lokomotiva	6	1	1	4	28:68	3
S. ZATLER
NAMIZNI TENIS
Mladinsko prvenstvo v Mariboru
MARIBOR, 14. jan. — V telovadnici na Ruški cesti se je končalo mladinsko prvenstvo Maribora v namiznem tenisu aa posameznike. Zal Je sodelovalo le sedem tekmovalcev ln ie od tega jih je bilo kar šest iz kluba prireditelja ZSD Maribor. Namera kluba, da bi s tekmovanjem populariziral namizni tenis in si tako pridobil nekaj novih mladih tekmovalcev, se le izjalovila.
Vrstni red: 1 Brumen, 2. Milovanovič, 3. Saunik, 4. Videz, 5* Lukež, 6. Simončič. 7. Bradan.
I. T.
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
Tito in Ajub Kan na lovu
Predsednika sta preživela dan na območju Mipur Sakro blizu Karačija
KARAČI, 14. jan. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito in predsednik Pa-
Nesoglasja zastran Vietnama utegnejo spodnesti Johnsona
Humphrey poziva demokrate k enotnosti — Katzenbach očita Zahodni Evropi, da kaže premalo zavzetosti za .svobodne narode’
WASHINGTON. 14. jan. (AP). Podpredsednik ZDA Hubert Humphrey je opomnil ameriške demokrate, da bi utegnila nesoglasja zastran Vietnama povzročiti poraz predsednika Johnsona na volitvah novembra letos. »Republikanski kandidat utegne biti izvoljen, če mu
_______ bomo pomagali z našo neenotnostjo in neredom,« je
kistana'Ajub Kan sta s svo- | dejal Humphrey. Podpredsednik ZDA, ki je sedaj v me-
' stu Fresno v Kaliforniji v misiji demokratske pomiritve, je govoril o tem v govoru, ki ga je pripravil za konferenco demokratov, s katero se bo uradno začela volilna kampanja demokratske stranke.
jimi sodelavci današnji dan preživela na izletu in lovu na območju Mipur Sakro blizu Karačija.
Delegacija Beograda odpotovala v Moskvo
BEOGRAD. 14. jan. (Tanjug ). Davi je odpotovala v Moskvo delegacija Beograda, ki jo vodi sekretar mestnega komiteja ZK Simeon Zatezalo,
Predstavniki našega glavnega mesta se bodo 16. januarja udeležili proslave dneva prijateljstva med Moskvo in Beogradom.
AP poroča iz Chicaga, da je ameriški državni podsekretar Katzenbach pozval zahodnoevropske države, »naj prevzamejo večji del odgovornosti pri svetovnem vodenju«. Ne da bi omenjal Vietnam, je dejal, da mnogi Američani me-
program ZDA pri urejanju denarnih težav.
AP poroča iz Tokia, da je v četrtek bila neposredno nad demilitarizirano cono sestreljena ameriška leteča trdnjava »B-52«. O tem je poročala sevemovietnamska časopisna
5-LS.535.7j:
tami zemlja-zrak na te veli-
zainteresirani«, da bi pomagali »svobodnim narodom ohraniti neodvisnost«.
Ob vrnitvi iz zahodne Evrope je Katzenbach poudaril, da se mora Evropa vzdržati akcij, ki bi utegnile pokvariti
Glasovali so za odpravo omejitve in nezaupanja
S sobotnega sestanka slovenske sekcije kluba zveznih poslancev v Ljubljani
LJUBLJANA, 14. jan. Slovenski poslanci so v zvezni skupščini glasovali za tekst resolucije o temeljih ekonomske politike v letu 1968, ki je po njihovem prepričanju pomenil delimitiranje stopenj prispevkov za j preračune in socialno zavarovanje. Tako so poudarili rinci in na vozila, ki so spre- i na včerajšnjem sestanku kluba zveznih poslancev iz I mljala pehoto.
Slovenije, ki mu je predsedoval Zoran Polič.
kanske ameriške bombnike Ameriško poveljstvo pa je že prej sporočilo, da istega dne na tem območju ni bilo poškodovano nobeno letalo tipa »B-52«.
V Severnem Vietnamu trdijo, da so doslej sestrelili šest ameriških letečih trdnjav, medtem ko Američani izjavljajo, da so samo štiri izmed takih letal sestrelile rakete zemlja-zrak, eno pa je bilo poškodovano pri vzletu v oporišču Da Nang.
AP poroča iz Saigona, da je konvoj ameriške pomorske pehote, ki se je gibal nekaj kilometrov južno od demilitarizirane cone, včeraj padel v zasedo, pri čemer je bilo 15 vojakov ubitih, 49 pa ranjenih. Sovražno topništvo je iz malih topov in minometalcev streljalo na tovornjake z ma-
Na sestanku, ki se ga je uceiežila večina zveznih poslancev, poieg njih pa še Sergej Kraigner, predsednik sKapščine SRS, Janez Vipotnik. predsednik republiške koiLerence SZDL, Prane Popu, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS in drugi, so v prvem delu razpravljali o dosedanjem delu sekcije kluba in nalogah v letu 1968. Dogovarjali so se o tem, kako bi v prihodnje še bolj izpopol-nii. obiike obveščanja, da bi se poslanci na temelju zadostnih informacij, analiz in -študij ob posameznih vprašanjih v zvezni skupščini lahko kvalificirano opredeljevali. Vodstvo sekcije so zadolžili, da skupaj z dragimi či-nitelji stori vse potrebno in omogoči uspešnejše delo poslancev tudi z odstranjevanjem težav, kli jih imajo glede prevozov, bivanja v Beo-grauu in podobno.
V večurni razpravi so poslanci osvetlili tudi potek razprave v zvezni skupščini o resoluciji o temeljih ekonomske politike v letu 1968. Poudarili so, da so slovenski poslanci — tako kot večina poslancev iz drugih republik — glasovali za tekst resolucije, ki je po njihovem prepričanju pomenii — ne glede na kasnejše takšne ali drugačne razlage — delimitiranje stopenj in s tem spoštovanje ustavnih pravic republik, da po poti samoupravnega dogovarjanja odločajo in gospodarijo s sredstvi za pokrivanje potreb na njihovem območju. Zadržanje nekaterih poslancev v zveznem gospodarskem zboru je eden izmed udeležencev včerajšnjega sestanka ilustriral z besedami: »Bili so proti dodatnemu o-bremenj evamju gospodarstva, niso pa bili za omejevanje pravic republike. To sta dve različni stvari.«
V razpravi so nekateri poslanci opozorili na to, da je v javnosti nastal zmoten vtis, kakor da se številni poslanci iz Slovenije niso dovolj odločno zavzemali za delimitiranje stopenj v skladu z u-stavnimi pravicami družbenopolitičnih skupnosti. Dejstvo, da ni bil sprejet amandma, ki je terjal limitiranje stopenj, dovolj zgovorno pove, kako se je opredeljevala večina poslancev.
Na sestanku so poudarili, da so bile v razpravi o ekonomski politiki v letu 1968 prisotne močne administrativno etatistične težnje. Odpor proti tem tendencam med samo razpravo in kasneje je bil vsekakor upravičen in je tudi že dal pozitivne rezultate. S takšnimi težnjami se bodo poslanoi srečavali tudi v prihodnosti in nanje morajo biti pripravljeni. Današnji zelo odkrit, neposreden in ustvarjalen sestanek je izzvenel v odločenost, da se bodo poslanci pri svojem nadaljnjem delu, ko bodo soočeni z
Učnih skupnosti in delovnih ljudi. To pa so lahko samo rešitve, ki pospešujejo nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na vseh področjih in ravneh, oziroma, ki odpravljajo elemente, ki ta proces zavirajo.	F. ŠETINC
Pozneje se je razvila bitka, ki je trajala pet ur in v kateri je padlo 10 Sevemovietnam-cev Ni še poročil o moči ameriškega konvoja.
V sporočilu ameriškega poveljstva je rečeno, da so bile druge bitke v Južnem Vietnamu manjšega obsega. Poveljstvo ni izdalo obvestil o tem.
da bi iskali morda še žive vojake iz velikega mornariškega helikopterja, ki se je zrušil v ponedeljek v severnem delu države. V helikopterju je bilo 41 vojakov.
Leteč skozi oblake, so ameriška telala včeraj napadla letališče in most blizu Hanoia, vendar pa spričo slabih vremenskih razmer niso mogli oceniti škode po tem napadu. Ameriško poveljstvo je le sporočilo, da so letala »F-105« bombardirala letališče Hoa Lak, 32 km zahodno od sever-novietnamske prestolnice.
Johnsonova »zaupna« poslanica VVilsonu
LONDON, 14. jan. (Tanjug). V poročilu iz Washing-tona današnji londonski »Sun-day Times« piše, da je predsednik Johnson poslal pre-mieru Wilsonu »osebno m zaupno« poslanico, v kateri pravi, da gre Britanija »predaleč« v krčenju vojaških obveznosti.
»Sunday Times« piše, da so Američani vznemirjeni, in sicer ne toliko zaradi odstranitve britanskih oporišč v Singapuru, kolikor zaradi umika iz Perzijskega zaliva, kjer po ameriških ocenah »narašča vpliv Sovjetske zveze«.
Japonska bo spoštovala nedotakljivost kamboških meja
TOKIO, 14. jan. (DPA). Japonska vlada je obvestila vlado Kambodže, da bo spoštovala nedotakljivost sedanjih meja te države. Iz istih dobro obveščenih krogov prihaja vest, da je stališče japonske vlade posredoval šefu kamboške države Noro-domu Sihanuku po japonskem veleposlaniku v Phnom Penhu.
VLEČNICE SO SE NEPRESTANO VRTELE — Tudi vse »šestice« so pripeljale na vsaki vožnji cele grozde smuči. Na sliki: Na vlečnici pri zgornji postaji Pohorske vzpenjače, še malo in spet bo šlo navzdol.	Foto: M. Kos
Imamov minister . usmrčen
Sestanek v Bejrutu odložen - Hajrala se zavzema za prekinitev ognja
KAIRO, 14. jan. (AP, AFP). Kakor poroča MENA, so včeraj usmrtili ministra, jemenskega imama El Badra Ahmeda el Siaghija. V poročilu je rečeno, da je Siaghi tedaj, ko je bil ujet, poveljeval enotam rojalistov, ki so se bojevale na zahodnih območjih Jemena.
AFP poroča iz Kaira, da Je oktapna enota jemenske republikanske vojske včeraj na območju severovzhodno od Sane uničila top, ki je bil postavljen tako, da bi streljal na Sano. Tako je izjavil jemenski notranji minister polkovnik Barakat, lei je še dejal, da so ob tej priložnosti uničili posadko topa, sestavljeno iz plačancev. Povedal je tudi, da so uničena vozila, ki so pripeljala top, strojnice in strelivo.
AP poroča iz Bejruta, da se napovedana konferenca o miru v Jemenu včeraj ni začela zaradi tega, ker je slabo vreme onemogočilo delegacijam, da bi pravočasno prispele. Republikanska delegacija Jemena ni prispela iz Kaira zaradi silovitega vetra.
Rojalistična delegacija je že v Bejrutu, vendar pa je zavrnila možnost, da se sestane z republikanci, češ da Sovjetska zveza podpira republikanski režim.
Iraški zunanji minister Hajrala, eden izmed članov tripartitnega mirovnega odbora, je izjavil, da bo odbor zahteval od obeh strank v Jemenu, naj ustavita ogenj, hkrati pa naj bi se končalo tuje vmešavanje v zadeve Jemena.
NDR pripravljena sodelovati na srečanju evropskih parlamentov
BERLIN, 14. jan. (Tanjug). Nemška demokratična republika je pripravljena sodelovati pri pripravah in delu konference predstavnikov evropskih parlamentov. Tako je rečeno v izjavi odbora za zunanjo politiko parlamenta NDR, ki so jo objavili danes v Berlinu. Rečeno je tudi, da bi konferenca veliko prispevala k miru in varnosti v Evropi. Odbor zahteva, naj bi v interesu miru priznali sedanje stanje in sedanje meje v Evropi, in si prizadeva za uresničitev sistema kolektivne varnosti na kontinentu.
V razorožitvenem odboru bliže uspehu?
ŽENEVA, 14. jan. (Reuter). Delegaciji Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike bosta prihodnji teden nadaljevali v odboru OZN za razorožitev pogovore o končnem predlogu sporazuma prepovedi širjenja jedrskega orožja. Delegaciji sta pred tem, da formulirata poglavitno klavzulo sporazuma, kateri se v komiteju OZN izogibajo že od začetka pogovorov, to je vprašanje jadrskega nadzorstva oziroma varnost, pred ukrepi, ki bi pomenili kršitev sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Vodji delegacij Aleksej Ro-ščdm in Adrian Fischer upata, da bo predlog sporazuma sestavljen do 15. marca, ko je skrajni rok. da o tem problemu poročajo generalni Skupščini OZN.
Večji vpliv v zunanji trgovini
ŠPILJAK SE JE VRNIL IZ ITALIJE — »Obisk v Italiji je minil v znamenju prisrčnosti, odkritosti in širokega soglasja,« je izjavil predsednik ZIS Mika Špiljak, ko se je v soboto zvečer vrnil z uradnega obiska v Beograd. Na sliki: špiljak s podpredsednikom ZIS Rudijem Kolakom na beograjskem letališču.
Telefoto: Tanjug
Zima kaže povsod ostre zobe
Pri nas še zametene ceste - Oboleli meteorolog rešen - Madžarski ledolomilci na delu - V Turčiji volkovi raztrgali dva kmeta
BEOGRAD, 14. jan. (Tanjug). Po informacijah zvezne inšpekcije za ceste so v Sloveniji prehodne vse ceste. Samo v smeri Postojna—Rupe in Postojna—Reka je otežen promet za vsa vozila. Še vedno pa velja prepoved, da bi uporabljali prikolice.
Prav tako so vse magistrale v Srbiji usposobljene za promet, medtem ko so zametane številne druge ceste, med njimi Rudnica-Kopaonik, Kragu-jevac-Kruševac in druge. V Vojvodini so še vedno zamete-na ceste Bašaid — Novi Bečej, Srbobran. — Vrbas in druge. Tudi v BiH so glavne ceste že očistili in so sposobne za promet; v vsej Bosni in Hercegovini pa so ponoči zabeležili izredno nizke temperatu-
Živi odmevi na praški plenum
Izredno številni komentarji in široka podpora partijskemu vodstvu
PRAGA, 14. jan. (Tanjug). Doslej še noben plenum CK KPC ni izzval toliko komentarjev in tako široke podpore partijskemu vodstvu kot plenum, ki je bil v začetku januarja. Vsak dan češkoslovaški tisk objavlja poročila o preučevanju gradiva s plenuma, o podpori delovnih ljudi in krajevnih organizacij partije o sklepih CK in novem prvem sekretarju CK KPC Aleksandru Dubčku.
Poudarjajo, da je CK KPC s svojimi sklepi in razpravo dal zgled nižjim partijskim organom za spremembe v načinu in metodah partijskega dela, da imajo sklepi CK tolikšno podporo pri množici zaradi tega, ker vsebujejo vrsto vprašanj, ki so jih krajevne organizacije že prej
re. Na Velikem polju na Igmanu je bilo minus 36,3 stopinje Celzija. Celo v Mostaru. kjer se živo srebro redko spusti pod ničlo, so davi zabeležili temperaturo —8 stopinj.
Zaradi tolikšnega mraza sta otežena tako železniški kot tudi cestni promet. Brzovlak iz Beograda je prispel davi v Sarajevo s triurno zamudo. Četudi velja obveznost, da bi morali potniški vagoni na pot z začetnih postaj šele, ko so segreti, vozijo potniški vlaki iz sarajevske železniške postaje mrzli kot hladilniki.
Inženir Zdravko Mičovič je davi povedal novinarjem, kako je potekalo reševanje obolelega meteorologa Dušana Cigoja, ki so ga člani gorske re sevalne službe z velikimi na pori prenesli z vrha Bjelašni ce v sarajevsko bolnišnico Inž. Mičovič, ki je vodil reševalno ekipo, je povedal, da se Dušan Cigoj po manjši operaciji dobro počuti in so ga že
poslali domov. Ko so reševali obolelega meteorologa, sta dva člana ekipe dobila ozebline, eden zato, ker ni dobro zaščitil obraza, drugemu članu ekipe, zdravniku, ki je šel na pomoč, pa so ozeble noge. Do vrha Bjelašnice, kjer je meteorološka postaja, so prispeli samo štirje člani reševalne ekipe. Njihova vrnitev z Bjelašnice je bila še težja kot vzpenjanje na njen vrh, saj je veter pihal z brzino 170 km na uro, temperatura pa je znašala —25 stopinj. Ce-
• ••
Nadaljevanje
na 8. strani
• Nadaljevanje
na 8. strani
Žičnice na Pohorju so se vrtele od jutra do večera
V soboto je bil veter in hud mraz, v nedeljo pa so zimskega veselja željni ^Mariborčani pripravili sanke in smuči in se veseli odpeljali na pohorska smučišča
Od novega leta dalje je Pohorje zavito v debel snežen plašč, ki dosega na vrhu tudi do meter debeline, na zahodnem Pohorju pa na ne katerih krajih celo več. Začela se je torej prava smučarska sezona,čeprav jo tu in tam zmoti kar prehud mraz.
Minulo soboto, ko sem začel z obhodom pohorskih smučišč, je prav strupen mraz preprečil smučarjem, da bi se množično odpravili na smučišča. Pihal je mrzel veter, ki je tudi najbolj utrjene hitro pregnal v toplo zavetje planinskih domov. Sicer pa, mladina se nikoli ne vda. In če že niso prišla do besede bolj oddaljena smučišča, so se mladi ljudje
_______f________________ poganjali po klancih in trav-
drugimi pomembnimi vpraša- | nikih okrog svojih domov
nji, zavzemali za rešitve, ki bodo v skladu z ustavo in temeljnimi političnimi dokumenti Socialistične zveze in Zveze komunistov opredeljenimi odnosi in samoupravnimi pravicami družbenopoli-
Prve smučarje sem srečal že v Šentjanžu, na pragu Mislinjske doline, ene najbolj mrzlih dolin pri nas. Za Slovenj Gradcem je kazalo, da leden veter naglo zameta ceste proti Pohorju, saj je kar
prvi avtomobil, ki Je hotel v Šmartno, obtičal že na začetku poti. Do partizanskega doma ta dan z avtomobilom ni kazalo napenjati svojih in konjskih sil. In tudi v Mislinji so se redki smučarji in sankači zadrževali okrog svojih domov. Tako pa je bilo potem vso pot po mislinjskem jarku tja pod Cmi vrh. Ljudje so se stiskali za ledeno rožastimi okni, otroci pa so premagovali ledeni piš na bližnjih klancih. Celo visoko zgoraj pod Brnikom in pri Stari glažuti je mladina dajala popotniku živ dokaz, da na Pohorju res ni več hiše brez sank in smuči.
Pohorci imajo lepo navado, da dolge ure skrčijo v eno uro. Mogoče je to za tolažbo tujcu, ali pa res sami tako na dolgo stegujejo korake. Mož na Stari glažuti mi je dejal, da bom pri Ribniški koči najmanj v eni uri, do Sinklarice pa bo šlo zaradi izplužene ceste kot po
maslu. 2al je bil ta optimizem strašanski, kajti tisti večer nisem zagledal Ribniške koče. Do Sinklarice je sicer šlo, potem pa je v snegu zmanjkalo vseh gazi. S te strani ribniška smučišča niso odprta, čeprav Je kar precej kamionskih cest, ki se iz mislinjskega jarka razdelijo pod Cmi vrh In Veliko kopo. Da pasu sem gazil zasnežene travnike pod Planinko in se čez pet ur bolj prikotalil po strmem Spiglu na Petelinjek. Predaleč je bilo do Pesnika, pa sem potrkal sredi noči pri gozdnem delavcu Arhi. Dvoje smuči pred vrati me je opomnilo, da vendarle nisem tako daleč zgrešil poti. Ar-lova poba sta ml zatrjevala, da se ne bojita najmanj polovice smučarjev, ki jih gledata na televiziji. Verjel sem jima, saj se vsak dan spustita s strmega Petelinjeka (1200 m), od zadnje hiše v planini, do šole v Ribnici.
Ob treh zjutraj sem Jo tu-
di sam ubral tja. Mraz in veter v soboto tudi na Ribniško kočo nista pustila mnogo entuziastov, ki sicer ob sobotah in nedeljah zvesto prihajajo semkaj. Tudi nedeljski jutranji avtobus iz Maribora jih je spet pripeljal. Večji hasek si zgoraj na ribniških smučiščih spet obetajo od šolskih počitnic. Gostilne, ki sem jih obredel, niso bile kaj preveč zasedene. V zgodnjih urah, kot je menda že ustaljena krčmar-ska navada, pa so bile v nedeljo zaprte, z Izjemo restavracije v Podvelki, ki začenja ob šestih. Na Kume-nu pri Lovrencu so smučišča oživela sredi poldneva, prav tako pa tudi klanci s sankači. Tristo parov smuči v kraju in Okrog petsto sank — nekaj se mora poznati.
Mariborsko Pohorje Je tudi tokrat prednjačilo. Sicer je v soboto zvečer ponagajal veter, kot mi je pripovedovala uslužbenka vzpenjače, zato pa je bil že v nedeljo
ob osmih hud naval pred blagajno. Res so vse .šestice’ pripeljale na vsaki vožnji cele grozde smuči, žičnice so se neprenehoma vrtele. Nisem čakal na statistiko, najbrž pa je bila ta nedelja rekordna. Vsekakor blagoslov za pohorske domove, okoli katerih se Je trlo smučarjev. Sicer pa je menda ta nedelja s tisoči smučarjev šele uvod v polno sezono — šolske počitnice in prve večje športne prireditve v tem letu.
Ce bi takole na pamet naštel vse, kar je bilo na snegu od Mislinje do Maribora, se menda ne bi zmotil, če bi zapisal številko: deset tisoč. Prednost mariborskih smučišč pa je spet razodela staro resnico: brez tehnizi-ranih in kultiviranih smučišč je zahodno Pohorje kljub obilici snega še vedno v zakotju. In množično »dvoriščno« smučanje in sankanje pove, da je organiziran šport razmeroma draga stvar.
DRAGO VRESNIK
»Pravda«: »Oba vzhoda« narekujeta krepitev komunistične enotnosti
MOSKVA, 14. jan. (Tanjug). Glasilo CK KP SZ »Pravda« objavlja na današnji prvi strani komentar z naslovom »Na dveh polih«, v katerem komentira sovjetsko podporo pobudi za sklicanje komunističnih in delavskih partij v luči dogodkov na Bližnjem in Daljnem Vzhodu.
Iz članka izhaja, da dogodki na »obeh vzhodih« kažejo na potrebo za nadaljnjo krepitev enotnosti svetovnega komunističnega gibanja. To je zlasti očitno v zvezi z Vietnamom, in more se reči, da je to tembolj pereče, čim bolj se približuje datum sestanka v Budimpešti. V januarski številki revije »Med-parodneja žizn« je med drugim rečeno, netilci avanturističnega kurza v ZDA računajo na »že znano porazdeljenost različnih delov proti-imperialistične fronte, predvsem na razkošno dejavnost skupine Mao Ce Tunga«.
Blaiberg se dobro počuti
CAFETOWN, 14. jan. (AP). Na včerajšnji redni tiskovni konferenci je profesor Christian Bamard izjavil, da se dr. Philip Blaiberg dobro počuti, čeprav je okrog njegovega srca še vedno nekaj tekočine, o čemer so poročali predvčerajšnjim. Dr. Bar-nard je poudaril, da jih to ne skrbi, ker »ta tekočina ne pritiska na srce in se ne bo razširjala«.
Bolnik je bdi kljub temu včeraj nekoliko utrujen. Dr. Bamard meni, da je ta utrujenost posledica vrste rednih preiskav, ki jih morajo opraviti na bolniku. Zdravniki so se zato odločili, naj bolnik vse popoldne počiva.
Sinoči je prispelo z letalom iz Pariza v Capetown 17 uglednih kardio-kirurgov in kardiologov, da bi se spoznali s tehniko presajanja srca.
Uspela sabotaža v Eilatu
Teroristi zažgali rezervoar za nafto — Husein bo obiskal Irak
TEL AVIV, 14. jan. (Reu-ter-MENA-AFP-TASS). Izraelski predstavnik je sinoči sporočil, da so arabski saboterji poškodovali petrolejske naprave blizu mesta Eliata v Arabskem zalivu. To naj bi bil v osmih dneh že drugi napad na tem območju. Petega januarja so jordanski saboterji poskušali uničiti neko električno centralo, vendar se jim ni posrečilo priti v neposredno bližino objekta.
Izraelski predstavnik ni govoril o podrobnostih sinočnje sabotaže. Napadalcem se je posrečilo zažgati manjši rezervoar za nafto. Gasilci so se borili z ognjem pozno v noč.
MENA poroča iz Kaira, da je jordanski kralj Husein danes v enodnevnem obisku
Nadaljevanje
na 8. strani
Zarota v Južnem Jemenu
KAIRO, 14. jan. (MENA). Varnostni organi ljudske republike Južnega Jemena so odkrili zaroto proti sedanjemu redu. Kakor piše list »Al Gumhurija«, je bila zarota pripravljena v imenu sultanov, ki so zapustili državo pred oklican.jem neodvisnosti.
Notranji minister LR Južnega Jemena je izjavil, da je nekaj zarotnikov v Džedi, drugi pa so v Bejrutu. Dejal je tudi, da so zarotniki dobivali denarno pomoč iz neke tuje države, države same pa ni razkril.
Čombeja ne bodo izpustili
ALŽIR, 14. jan. (MENA). Alžirski minister za informacije Mohamed Ben Jehija je izjavil, da Moiza Combeja ne bodo izpustili, o čemer v zadnjem času tudi niso razpravljali. Dodal je, .da prdsed-nik Bumedien ni odobril sklepa alžirskega vrhovnega sodišča, sprejetega lani, naj bi Combeja izročili vladi Konga (Kinshasa). Po njegovih besedah še zmeraj velja zahteva kongovske vlade, da bi izročili Combeja Kongu.
Ce smo lansko leto večkrat poudarjali, da je bil izvoz tisti dejavnik, ki je najmočneje spodbujal naraščanje proizvodnje, lahko rečemo, da bi morala biti še v večji meri taka njegova vloga v letošnjem letu. Toda hkrati je treba računati na spremenjen, ne ravno ugoden mednarodni ekonomski položaj. 2e lani nam je močno narasel tekoči deficit v trgovinski bilanci, ki je bil razen tega v celoti narejen v izmenjavi s konvertibilnim področjem. S tega področja smo močno povečali uvoz, medtem ko je naš izvoz zaradi težjih pogojev, ki jih je povzročila recesija na Zahodu. zaostal. Po vseh znamenjih sodeč pa se klima na svetovnih tržiščih prej slabša kot boljša in se tudi pregrade za naš izvoz na konvertibilno področje, tako carinske kot necarinske, povečujejo.
Slovenska industrija je lani povečala izvoz v mnogo večji meri kot industrija v ostali državi, čeprav je tudi njen delež izvoza na konvertibilno območje relativno mnogo večji, je lani vendarle omenjeni delež nekoliko nazadoval. Razen tega pa v strukturi našega izvoza nazaduje izvoz končnih izdelkov, medtem ko nekatere pomembne panoge, kot sta kovinska in lesna industrija, v svojem izvozu stagnirajo.
V omenjenem položaju je razumljiva tudi večja skrb in odgovornost republiških organov za čim uspešnejšo usmerjanje in pospeševanje naše zunanje trgovinske izmenjave. Očitno smo prišli v obdobje, ko se mora republika, v kateri ima zunanjetrgovinska izmenjava tako pomembno vlogo in vpliv na proizvodnjo in gospodarski razvoj, v večji meri zavzeti za reševanje vprašanj našega zunanjetrgovinskega in deviznega sistema in usmerjanje naše zunanjetrgovinske politike sploh. Razen tega ji tudi specifičen geografski in ekonomski položaj ter stopnja njenega razvoja narekujejo, da hitreje in odločneje uresničuje ideje reforme na področju zunanjetrgovinskih odnosov. Tu ni mogoče prepuščati več vse pobude zgolj zveznim organom in čakati, kaj bodo oni ukrenili. Lani je n. pr. gospodarstvo naše republike pokazalo , veliko aktivnost in je dalo številne oo-bude za reševanje predvidenih sprememb našega zunanjetrgovinskega in deviznega režima. čeprav so bili njegovi predlogi konkretni in konstruktivni, jih zvezni organi niso upoštevali, pač pa so sprejeli tudi take spremembe, za katere v gospodarstvu naše republike prevladuje prepričanje, da ne peljejo v razvoju sistema naprej, pač pa nazaj.
Važna vloga v tej povečani aktivnosti republike naj bi pripadla pravkar osnovanemu komiteju za zunanjo trgovino. Njegova vloga bo predvsem v proučevanju dolgoročnih vprašanj na tem področju, to je sistema in njegovih instrumentov, pa tudi v pospeševanju vseh oblik izmenjave vključno industrijske kooperacije in uvoza tujega kapitala.
A. JAVORNIK
(
Izseljenci in domovina
Razgibana zimska sezona v Clevelandu
Mladinski pevski zbdr krožka št. 2 SNPJ bo letos gostoval v Slovenji
V	»ameriški Ljubljani« v Clevelandu je letošnja zimska sezona zelo razgibana, vrstijo se koncerti, dramske predstave in druge prireditve. V dnevniku »Prosveta« lahko zasledujemo cele strani objav za letne seje društev Slovenske narodne podporne jedno-te in drugih izseljenskih organizacij. Na teh sejah volijo nove odbore ter sprejemajo sklepe in načrte za društveno delo v prihodnjem ot» dobju.
Se posebej pa je treba omeniti, da se potomci naših izseljencev, ki so bili rojeni v Ameriki, v zadnjem času v vedno večjem številu udeležujejo in aktivno sodelujejo v društvenem življenju.
Zelo so aktivni tudi pevski zbori, tako da je pred nedavnim zapisal v »Prosveti« soustanovitelj pevskega zbora »Zarja« Leo Poljšak, da je v letošnji sezoni v Clevelandu »pevska flora v polnem razcvetu«. Preveč bi bilo, če bi začel naštevati razne prireditve v »ameriški Ljubljani«, v Clevelandu. Naj omenim samo, da je imel decembra moški pevski zbor »Slovan« svoj tradicionalni koncert v dvorani Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Kot poročajo, je koncert zelo dobro uspel. Pevski zbor »Slovan« je tudi edini meški pevski zbor na tem področju, člani zbora pa so v glavnem potomci naših izseljencev druge generacije.
Med letošnjimi koncertnimi prireditvami pa je treba še posebej omeniti tradicionalni mladinski koncert krožka št.
2 SNPJ. Na tem koncertu je nastopilo 60 mladih pevcev in pevk v slovenskih narodnih nošah. To sicer ni bil strogo koncertni nastop, marveč vesela razgibana prireditev, ki je požela mnogo aplavzov. Med drugim so peli slovenske umetne in narodne pesmi, plesali so in tudi nastopili s krajšo igrico. V tem zboru, ki ga uspešno vodi učiteljica petja in direktorica krožka Cilka Valenčičeva, pojejo otroci tretje in celo četrte generacije naših izseljencev.
Ta mladinski pevski zbor bo letos poleti gostovai v Sloveniji in kakor računajo, bo imel štiri do pet koncertov.
Na splošno bi lahko rekli, da je v primerjavi z lanskim letom letošnja zimska sezona na kulturno - prosvetnem in društvenem področju mnogo bolj razgibana, kot je bila doslej.
Radijski klub čikaške federacije SNPJ
V	mnogih slovenskih naselbinah v ZDA že več let i delujejo redne slovenske 1 radijske oddaje. Najsta-rej še so v Clevelandu. Na programu teh postaj so r1 o venske narodne pesmi, p 'redila iz naselbine in društvene dejavnosti.
Pred nedavnim je imel s&jo radijski odbor čikaške federacije, na -taberi so razpravljali o radijskem programu v prihodnosti Sklenili so tudi, da bodo organizirali nov radijski klub čikaške federacije SNPJ.
Sklenili so, da bo vsak član kluba, ki bo plačal en clclar članarine letno, imel potem enkrat na leto pravico, da objavi na radiu kakšna obvestilo, čestitko ali kaj podobnega.
Kakor poročajo, je že doslej precejšnje število naših rojakov pristopilo v klub. V glavnem so to naši rojaki v Chicagu, pa tudi iz bližnje in daljne okolice.
Slovenska imena ulic v Braziliji
V	industrijskem središču Brazilije, Sao Paulo, kjer so se pred desetletji naselili nekateri primorski Slovenci, obstoja cela vrst ulic z slovenskimi imeni. Ulica Drava, Sava, Savinja. Ljubljana, in druge, ležijo v tako imenovani Vila Marina, ki m daleč od mestnega centra. Ta Vila je bila preje last iznajdljivih Slovencev, ki so kupili tam zemljo takoj po prihodu. Kasneje, ko se je mesto razširilo, pa so urbanizirali ta del mesta in začeli prodajati stavbne parcele. Ulicam pa so v spomin na staro domovino, dali slovenska imena.
B. S.
■mnmiiimairmriMniimnninRimiiiniiiiiimimimmmmnimiiiiimmni
Cene so povsod Ahilova peta
Življenjski stroški so v večini socialističnih držav lani narasli
Gospodarske reforme, ki jih izvajajo v večini evropskih držav, so v dosedanjem začetnem obdobju, razen nedvomnih uspehov, povsod prinesle tudi vrsto novih problemov. Eden takih, ki je skupen vsem reformam, je vprašanje cen. Povsod si s tem močno belijo glave, kajti doslej splošno veljavni sistem administrativno določenih in strogo dirigiranih cen je v hudem nasprotju s splošno težnjo po rentabilnem gospodarjenju vsakega posameznega podjetja.
Povsod povzročajo najhujše težave cene potresnega blaga, seveda zato, ker to ni le gospodarski, ampak tudi politični problem. Vsak poseg, naj bo gospodarsko še tako upravičen, v denarnice ljudi in v njihovo življenjsko raven, je nepriljubljen med potrošniki in neprijeten za oblast. To velja še posebno, ker gre za države, kjer so ljudem dolgo let dopovedovali, da pozna socialistična politika cen eno samo možnost — stalno zniževanje cen. V novi stvarnosti gospodarskih reform je ta politika doživela brodolom, kajti izkazalo se je, da je naraščanje življenjske ravni treba zagotavljati na drugačne načine, ne pa z zniževanjem cen na drobno.
Za nepotrošeno blago in v trgovini na debelo so povsod dokaj hitro in lahko našli rešitev. Nekaj cen So zvišali, ne kaj znižali, vendar tako, da je skupni učinek kar občutna podražitev nepotrošnega blaga in cen na debelo. To je prva etapa vseh reform, od tu dalje pa se začno razlike.
Ponekod — na primer v Sovjetski zvezi in Bolgariji — vztrajajo, da se cene na drobno ne smejo zviševati Ponekod drugod se zavedajo, da se temu ni mogoče izogni ti in so se zato v večji ali manjši meri odločili za nujno zlo — podražitev. Na Češkoslovaškem na primer so se lani občutno zvišale cene me sa, surovega masla, piva, me stnega prometa in uslug. Ce-hoslovaki so tudi edini, ki so tako rekoč »uradno« obračunali s staro doktrino o stalnem zniževanju cen na drobno. Pravijo, da takšna politi ka — ne glede na njeno gospodarsko neutemeljenost — tudi politično-moralno ni smotrna, saj nudi enake ugodnosti vsem — tistim, ki delajo odlično in dobro, tistim, ki delajo slabo in tistim, ki celo nič ne delajo. Po njihovem mnenju, naj naraščanje živ ljens-ke ravni zagotavlja prožnejši sistem plač, kd bo tistim, ki delajo bolje, omogočil, da bodo zaslužili več in da bodo lahko tudi več trošili.
Podobno, čeprav manj dosledno, so stvar rešili Madžari, ki so se odločili za trojne cene: fiksne, maksimirane in svobodne. Fiksne, administrativno določene cene bodo veljale tam, kjer je življenska raven najbolj občutljiva — za kruh, najbolj iskane vrste mesa, najemnine in mestni promet. Maksimirane cene bodo veljale za plin, elektriko, nekatere tehnične predmete, zdravila, nekatere prehrambene izdelke itd. Največja novost — svobodne cene, ki se bodo formirale izključno po zakonih trga, pa bodo veljale za velik del uvoženega potrošnja blaga, za luksuzno in modno blago, izdelke iz ko že, večino obrtniških izdelkov, okrasne predmete, zelenjavo, sadje itd. Pričakujejo, da se bo vse to blago nemudoma podražilo.
Zanimiv primer nerodnega položaja, v katerem so se znašli zagovorniki teorije, da se cene na drobno ne smejo spremeniti, je Bolgarija. Tudi tu so se odločili za zvišanje cen na debelo, da bi tako omogočili večini podjetij rentabilno poslovanje. Nove cene bodo začele veljati od prvega julija letos. Sklep o tem so sprejeli novembra lani in takrat so še vedno izrecno zagotavljali, da se ne bodo spre-meneli cene na drobno, od kupne cene v kmetijstvu in cene za stanovanjsko izgrad-
Sndonezija ima 420 trgovskih ladij
DJAKARTA — Po uradnih podatkih ima indonezijsko trgovinsko ladjevje 420 ladij s skupno tonažo 509.024 ton nosilnosti. Največ ladij ima obalna plovba; njihova nosilnost znaša 267.585 ton, tftem ko imajo prekmorske ladje skupno 92.586 ton nosilnosti. Druga tonaža pride na ladjevje krajevne plovbe.
Indonezijska civilna mornarica ima tudi 27 bagrov, izmed katerih je trenutno samo 12 sposobnih za operativo, druge pa popravljajo v ladjedelnicah.
njo. Toda pimv zadnje dni kaže, da tudi bolgarskim strokovnjakom ni uspelo razvoz-ljati gordijskega vozla, kako zvišati cene na debelo in zagotoviti vsem gospodarskim področjem rentabilnost, hkrati pa obdržati maloprodajne cene na sedanji ravni, ne da bi bila razlika, ki tako nastaja tolikšna, da je država ne more poravnati.
Ena od novembrskih obljub se je že zamajala. Prav te dni so sporočili o povečanju odkupnih cen v živinoreji z razlago, da so sedanje odkupne cene prenizke in ne spodbujajo razvoja živinoreje. Hkrati pa te dni bolgarski tisk vneto prepričuje javnost, da potrošnja mesa prehitro narašča, predvsem zato, ker jo nižke maloprodajne cene umetno stimulirajo. Nedvomno je to uvod v bližnjo — gospodarsko sicer nujno — podražitev mesa in mesnih izdelkov.
Z enakim problemom se ukvarjajo tudi na Poljskem, kjer so se proti koncu leta morali odločiti za nepopularno podražitev mesa in mesnih izdelkov za 16,7 odstotka. Tudi Poljaki pravijo, da potrošnja mesa raste mnogo hitreje kot proizvodnja, hkrati pa obtožujejo lahko industrijo, češ da je dala na trg premalo obleke, pletenin, obutve, pohištva in drugih izdelkov. Ce bi bilo teh izdelkov dovolj — tako pravijo — bi ljudje kupovali manj mesa in ne bi nastal tak prepad med povpraševanjem in ponudbo. Da bi nekoliko ublažili udarec, ki ga je zadela podražitev mesa, so pocenili mast, sladkor in margarino, vendar je skupni rezultat še vedno negativen — izdatki potrošnikov se bodo povečali v celem za približno štiri milijarde zlotov letno.
Na splošno za večino evropskih socialističnih držav velja ugotovitev, da so lani cene močno silile kvišku. Res je, da so se povsod povečali tudi dohodki, vendar to povečanje ponekod bolj, drugod manj, na splošno pa povsod, zaostaja za naraščanjem živ-1 jenskih stroškov. Kaže, da je to nujni davek, ki ga morajo te države plačevati svojim gospodarskim reformam v njihovi začetni fazi, v kateri so nekatere neprijetne posledice — pa čeprav samo začasne — trenutno bolj občutne, kot tiste pozitivne, ki bodo v večji meri prišle do izraza šele po daljšem času.
JANEZ STANIČ
Cruseiro pada med prazniki
Davkarija zavira špekulacije z dolarji — Pritisk izvoznikov na vlado
POSEBEN DOPIS ZA » D E L O « v
RIO DE JANEIRO, januarja. Brazilski predsednik Costa e Silva ni hotel zaostajati za Johnsonom in je za novo leto tildi on ukrepal: cruseiro, ki so ga z raznimi ukrepi razvrednotili že med vladavino Castela Branca, je spet doživel devalvacijo.
Ni prvič, da se je vrednost cruseira zmanjšala prav med prazniki. Prejšnja vlada je to večkrat prakticirala. Leta 1964, ko je tako imenovana revolucionarna vlada prevzela oblast, je veljal dolar 1200, sedaj starih, cruseirov (100 starih je 1 nov cruseiro). S tem, da so razvrednotili nacionalno valuto med prazniki, so .hoteli preprečiti vse mogoče špekulacije. Po vsem videzu pa ta tajnost ni dosti pomagala. Navajajo primer, da so za eno izmed razvrednotenj vedeli samo ministri in predsednik retaubMfce, kopije dekreta pa so uničili, in glej, kljub temu Je veliko ljudi tik pred devalvacijo navalilo na menjalnice in kupilo dolar še po stari ceni.
Nova cena dolarja — 3,20 — Brazilcev ni presenetila, saj so ga prodajali na črni borzi že prej po 3,20 do 3,30 novih cruseirov. Dolar je na črnem trgu naraščal hitreje kot pa uradno; to je povzročila vlada z nekaterimi novimi davčnimi ukrepi. Za časa
Kubitschkove vladavine je bilo moč dolar kupiti v vsaki banki ali menjalnici. Potem se je ta praksa spremenila in za časa predsednika Gou-larta je veljal dolar 1800 starih cruseirov. Takoj po nastopu tako Imenovane revolucionarne vlade leta 1964 je dolar padel na 1200 cruseirov. V Gaulartovam času, za katerega je bilo značilno predvsem nezaupanje v vlado, se je nakup dolarjev zelo povečal. Zaradi inflacije, ki je naraščala z vsakim dnem, so ljudje investirali predvsem v nakupovanje zemlje. In ker je bil v tistih časih nakup dolarjev popolnoma svoboden, so ljudje investirali svoj denar tudi v dolarje.
Konec lanskega leta pa je vlada začela omejevati svobodno nakupovanje tujih valut. Najprej so zahtevali, da se vsi kupci legitimirajo; banke <n menjalnice so spiske kupcev tuje valute dostavljale davčni upravi, ta pa je kontrolirala, od kod ljudem denar za nakup tuje valute. V
tem času se cena dolarja na črni borzi ni dvignila. Kmalu potem pa je vlada Izdala odločbo, po kateri je bilo mogoče kupiti dolar samo s posebnim dovoljenjem davčne uprave in za določene namene. Davčna uprava je priznavala kot upravičen razlog za nakup tuje valute samo potovanje v inozemstvo. Vizuma za potovanje v tujino pa niso izdali, če prosilec ni predložil potrdila, da Je plačal davke.
Ta ukrep je imel seveda svoje posledice. Vsi tisti, ki so nakupovali dolar zato, ker je bolj trden kot cruseiro, in jim je pomenil investicijo, so morali začeti nakupovati dolarje na črnem trgu, kjer je njih cena takoj poskočila na 3,30 novih cruseirov, kasneje je padla na 3,20.
Ker davčna uprava zahteva, da kupec tuje valute dokaže, da ima dovolj dohodkov, da lahko kupi toliko dolarjev, kot je v prošnji navedel, večina ljudi, ki danes Špekulirajo z dolarji, raje ne navede svojega dejanskega zaslužka, ker bi potem morah plačati več davkov.
Vendar Se je takrat dolar podražil le za privatnike, v izvozu in uvozu pa je Se naprej veljal uradni tečaj. Za uvoenike, ki so v prostem
Kitajska danes, razpeta med **".*»#****
’>.m	"	■	uKNA ni Kol 1 navaimn in nraviAnO IrOt
,egoizmom' in revizionizmom
Nastopilo je »moralistično obdobje« kulturne revolucije — Vojna napoved individualnim potrebam
Kitajski tisk Je prve dni novega leta napovedal veliko kampanjo, ki naj bi »očistila partijo« zla, katerega sta zasejala »kitajski Hruščov« to je predsednik Lhi Sao Ci, in njegovi pristaši s namenom, da bi jo spremenili v »revizionistično in fašistično«.
Naloga te kampanje naj bi bila, ideološko in politično popraviti partijo, jo pomladiti z novimi člani in izključiti iz nje tiste, ki trmasto vztrajajo na zinotnih stališčih in nočejo priznati svojih zablod to napak.
Druga tema, s katero se ubada kitajski tisk po novem letu, pa je »nevarnost, ki Jo skriva v sebi grupaška miselnost«; ta je po pisanju šanghajekega lista »Weh hui bao« povzročila kulturni revoluciji velikansko škodo in Je v nekaterih primerih pripeljala do »prave državljanske vojne med posameznimi Skupinami«, časopis navaja primera, ka so se dogodili pred enim letom, ko so »revolucionarni uporniki« v provincah Kiangsi, Čeki ang in Anhuei prevzemali oblast. Ob tej priložnosti je prišlo, kot poroča časopis, do obžalovanja vrednih spopadov med posameznima skupinami pristašev kulturne revolucije, spopadov, ki so jih podpihovali in vodili bivši policijski ali partijski funkcionarji. Ust ugotavlja, da so vsi ti dogodki posledica meščanskega in malomeščanskega pojmovanja voditeljev nekaterih množičnih organizacij, ki govore, »da zastava ni jasna« in zato mečejo strelice na vojsko, ali pa od nje zahtevajo, naj podpre njihovo skupino proti rivalski skupini v kulturni revoluciji. »Taki sekta-ši —'opozarja časopis — bodo odigrali vlogo, kakršne ne more odigrati niti razredni sovražnik«.
Prvi problem — ideološki boj proti Uu Sao čiju — sega prav v korenine kulturne revolucije, in torej ni njen produkt. Drugače pa je z drugim: tisto, kar imenuje »Weh hui bao« sektaštvo, porojeno iz meščanskega in malomeščanskega pojmovanja, je produkt kulturne revolucije same, njeno protislovje, po mnenju uradnih voditeljev kulturne revolucije posledica »individualnega egoizma, ki “Je korenina vsega zla«. Zato je v sedanjem obdobju fluidnega dogajanja na Kitajskem«, boj proti »egoizmu« postal’ ne samo sestavni del boja proti »revizionizmu kitajskega Hruščova«, marveč njegov prvi in nepogrešljivi pogoj- Potem ko Je vodstvo kulturne revolucije praktično razbilo dosedanje državne in partijske Institucije, si je zadalo novo, veliko težjo nalo-
go: preobraziti vsakega posameznika in v sleherniku uničiti »zlo kal individualnega egoizma«. »Očiščevalna gorečnost«, ki jo je kulturna revolucija zbudila v porevolu-cionami kitajski družbi, je sedaj zajela samo kulturno revolucijo. Državna politika in osebna morala vsakega posameznika sta postali sestavna dela ene celote. Za zahodnjaško pojmovanje- (pri tem je mišljen tudi sovjetski miselni svet) je to težko doumljivo, kitajski družbi pa procesi take vrste niso tako tuji, ker jih je vajena že tisočletja; da je temu tako, odkriva že okoliščina, da je na pekinško »kulturno revolucijo« Cangkajšek na Tajvanu odgovoril s svojo inačico.
Kaj pomeni boj proti »individualnem egoizmu«? Vojaški list citira nekega vojaka, nemara imaginarnega, ki pravi: »Egoizem v naši miselnosti je dediščina, stara več tisoč let, ki ima svoj izvor v priznavanju privatne lastnine. Uničiti v sebi pojmovanj« Individualne koristi in ga nadomestiti s pojmovanjem o kolektivni koristi, to je sedaj glavna in zelo težavna naloga. Priznavati egoizem v samem sebi in mu napovedati boj, ob tem se odloča, ali si revolucionar ali ne ...«
Pri tem ne gre toliko zarto, da se pri posamezniku zbudi čut, da daje prednost kolektivnim interesom pred osebnimi, marveč bolj za to, da se pri vsakem posamezniku v njegovi zavesti zatre občutek za osebne interese, pa čeprav gre pri tem samo za moralno in ne materialno kategorijo. »Kako spremeniti človeka«? zastavlja vprašanje neki drug list. »Vsekakor ne z individualnim razmišljanjem in individualno evolucijo človekove zavesti, kot priporoča Liu šao Ci, marveč z očiščevalno akcijo razrednega boja...«, se glasi odgovor.
Kot vse dosedanje kampanje na Kitajskem je tudi obdobje moralnega očiščevanja v kulturni revoluciji ustvarilo svoje junake. Heroj boja proti Individualizmu je postal mlad vojak, po imenu Li Venčang, ld je v kritičnem položaju — na reki se Je potapljal brod z nekaj deset potniki — na glas bral iz časopisa članek o nujnosti boja proti egoizmu: »V prvi vrsti moramo spremeniti naše pojmovanje o svetu; če tega ne storimo, nobena, še tako dobra stvar ne more dati do-
(ft)
"DARWIL„
• i 'ir!
Do petka zjutraj je prispelo v oglasni oddelek Dela 5261 kuponov, komisija je izžrebala naslednje nagrajence, ki prejmejo superavtomatske ročne ure zynamke DARWIL:
1. KOKOVNIK FRIDA, Maribor, Tomanova 19/1
FRECE UROŠ, Obirska c. 103/IV, Ljubljana
3.	ZELENO DRAGO, Idrija, Freyerjeva ul. 7
4.	GLAVAN MARIČKA, Ljubljana, Roška 9
Nagrajenca iz Ljubljane naj prideta po uri v oglasni oddelek Dela, Šubičeva 1, nagrajencema zunaj Ljubljane pa bomo uri poslali po pošti.
brib rezultatov«. Toda v Panteon herojev — Li ven-čang se je namreč utopil — mu je pomagala religiozna misel, ki Jo je ob tem izrekel: »Tisti, katerih miselnost Je-okužena z individualnim egoizmom, lahko še tako nadrobno prebirajo Maove misli in jih tudi citirajo, po njih se ne bodo mogli nikoli ravnati ...«
Kot primera konkretnega boja proti individualnemu egoizmu pa navaja kitajski tisk kmetijsko delovno brigado Tat-čai, ki je zgradila rezervoar za vodo, iz katerega so se napajala -polja neke druge delovne brigade, in pa delavce neke trikotažne tovarne v Šanghaju, ki so se pred začetkom dela in po koncu delovnega dne zbrali pred velikim Maovdm portretom in v zboru citirali tiste predsednikove misli, ki so jim poftiagale uspešno opraviti dnevno delo.
Skratka, skoraj verska gorečnost, s katero se je uradna kulturna revolucija lotila »moralne preobrazbe vsakega posameznika«, je vrgla na po-
Gore papirja in formularjev
Med javnimi razpravami v zvezi z izvajanjem novega gospodarskega sistema v DR Nemčiji se vse bolj spotifeujejo nad preveč obširno administracijo. Med direktorji v Dresdenu so izvedli nekakšno mini-anketo o tem. Direktorji so se pritožili, da je veliko število strokovnjakov angažirano skoraj izključno s pisanjem raznih poročil, statistik, obračunov in podobnim. V dokaz so navajali prepričljive številke. Direktor tovarne tranzistorjev in rentgenskih aparatov se je pritožil, da morajo vsako leto razen plana sestaviti še 80 raznih dokumentov, ki vsi zahtevajo veliko dela in ljudi. Se bolj je prizadet njegov kolega iz neke strojne tovarne v Dresdenu. V tej tovarni morajo poslati višjim organom vsak mesec 23 raznih poročil, razen tega pa še 19 četrtletnih, S polletnih in 12 letnih. Pritožbe nad »gorami papirja in formularjev* torej res niso kar tako.
vršje geslo, ki povezuje sedanje obdobje kulturne revolucije z obdobjem pred njim: »Nemogoče je uničiti revizionizem, če se ne uniči egoizma v vsakem posamezniku«.
Vse to početje, ki se zdi na prvi pogled brez smisla, in ki zahteva neverjetno veliko časa in energij, ima po mnenju Alberta Moravie, ki je lani dolgo od blizu preučeval kitajsko stvarnost, en sam praktičen in racionalen cilj: spraviti porevoluoijsko kitajsko družbo v nenehno gibanje, preprečiti, da bi revolucija okostenela v »revolucionarnem konservatizmu« kon-fucijanskega Upa, hi jo moralno toliko preobraziti, da bo psihološko sposobna, stopiti v obdobje »tehnične emancipacije« brez osebnih želja in potreb.
Ce je ta diagnoza namer kitajskega vodstva pravilna, pobe mse ponuja vprašanje, če je z morebitnim uresničenjem teh in takih namer mogoče doseči zaželeni cilj. Civilizacija atomskih računalnikov in družba hotene revščine se, kakor bi smeli sklepati iz dosedanje prakse, izključujeta.
MIRAN ŠUŠTAR
uvozu videli možnost za nove zaslužke, je bilo to kar v redu. Izvozniki, pa naj gre za tiste, ki izvažajo kavo, ali pa za tiste, ki izvažajo industrijske izdelke, pa so naenkrat ugotovila, da njihove cene niso konkurenčne.
Lani je izvoz kave nekoliko upadel, izvoz industrijskih izdelkov pa se je močno zmanjšal. Izvozniki so predlagali, da bi vlada morala stalno prilagajati valutne tečaje cenam
izdelkov na mednarodnem tržišču, se pravi, ko bi se povečali stroški za proizvodnjo in ko bi se podražili industrijski izdelki, bi morala vlada avtomatično zvišati ceno dolarju, tako da bi cene bra-zllslcih izdelkov na tujih tržiščih ^postale konkurenčne.
Po veliki akciji leta 1966, katere cilj je bil povečati izvoz industrijskih izdelkov in zmanjšati pomen izvoza kave v brazilski plačilni bilanci, so
dobili izvozniki industrijskih izdelkov večjo besedo in večji vpliv na vlado. Zato so tudi letos dosegli, da je vlada razvrednotila cruseiro, s čimer naj bi postali brazilski industrijski izdelki bolj konkurenčni.
Za razvrednotenje nacionalne valute pa se zavzemajo tudi izvozniki kave, ker jim višja cena dolarja prinaša večje dobičke v nacionalni valuti.
BOGDAN ŠALEJ
BELO HORIZONTE — finančna prestolnica Brazilije
»Nič ni bolj naravno in pravično, kot to, da postane sosedstvo podlaga za prijateljsko sodelovanje med narodi.«
Aldo Moro, italijanski premier
»Konec vojne v Vietnamu bi tudi sprostil energijo, ki je sedaj usmerjena k smrti in uničevanju. To energijo bi lahko uporabili za to, da se reši največji problem današnjega časa, potreba po izboljšanju življenjskih raaner človeštva.«
Ajub Ran, pakistanski predsednik
»V politiki na Balkanu vodi bolgarsko vlado želja, da potrpežljivo in na miren način rešuje vse probleme, ld so nastali v preteklosti in ki so jih imperialistične države umetno poslabševale.«
Ivan Bašev, bolgarski zunanji minister
»Na Srednjem vzhodu se bodo SZ in ZDA neposredno soočile, celo fizično.«
Jacob Javits, ameriški senator
»Komunistov v Grčiji ni bilo veliko, bili pa so poleg vojske edina organizirana sila.«
Georgios Papadopulos, še) grške junte
Mnenje drugih
O Špiljkovem obisku
<&pantl/
RIM
»Jugoslavija danes v beških razmerah išče lastno pot, ker želi ostati popolnoma neodvisna od političnih, gospodarskih in vojaških blokov ki delujejo skoraj v vseh evropskih državah. Pri tem je treba poudariti, da se Italija pogaja z državo, ki je vedno nad katerim koli političnim, vojaškim in gospodarskim blokom, ki je neangažirana in bo taka tudi ostala, vse dokler je Evropa zaradi svoje trdovratnosti ali nerazumevanja ne potisne nazaj.«
IL POPOLO
RIM
»Jugoslovansko - italijanski odnosi so prešli v aktivno in dinamično fazo, zaradi česar jih po pravici postavljajo kot prepričljiv zgled, kako
lahko tudi države z različnimi režimi vežejo dobrososedski odnosi, ki so se celo stabilizirali na ravni prisrčnosti in duha medsebojnega sodelovanja', na katerega niti malo ne vpliva obstoječi omejeni spor, ki je bil sicer že v veliki meri rešen v normalnih diplomatskih stikih.«
PRIMORSKI DNEVNIK
TRST
»Ce bi hoteli mimo vseh uradnih poročil označiti veljavo italijansko-jugoslovan-skih pogovorov, bi morali predvsem poudariti tisto posebno ozračje, ki je vladalo ves čas pogovorov in ki je potrdilo resničnost besed predsednika Mora, ko je v neki izjavi še pred obiskom dejal, da gre za nekaj več kot dobro sosedstvo Lahko rečemo, da se je to ozračje razširilo tudi zunaj dvoran, v katerih so se državniki pogovarjali, o čemer priča zelo resno in realistično pisanje vseh uglednih italijanskih listov.«
O Makedoniji
NARODNA
ARMIJA
SOFIJA
»Leta 1877, ko so junaštva in žrtve bolgarskega ljudstva v aprilski vstaji spodbudili Rusijo, da ga je zaščitila s silo orožja, v nobeni enciklopediji, geografskem učbeniku in drugod nihče ni zanikal očitnega dejstva, da so štiri poglavitna bolgarska območja — Mizi j a (z Dobru-džo), Makedonija, Moravska krajina ta Trakija bolgarske dežele. Voditelji bolgarskega nacionalno • revolucionarnega gibanja Rafcovski, Karaivelov, Levski in Botev se pogosto ponavljali, da tvori krščansko prebivalstvo teto pokrajin celoten bolgarski narod. Mnogi evropski znanstveniki, kot Blanci, Kanita, Florinski, Zarjanko, von Sachs ta drugi so v svojih delih pisali, da je bilo v 19. stoletju bolgarsko prebivalstvo v teh kra-
jih v večini in da Je prekašalo vse ostale druge narodnosti skupaj. Bolgarski zna-čaj Makedonije je, na primer priznala ,La grande en-cjrvlopedie'.«
f^ABOTHMMECkd AEA01
SOFIJA
»Res je sicer, da bolgarska država ni mogla dobiti naravnih narodnostnih meja, ker so zaradi berlinskega sporazuma nesporni deli bolgarskega ljudstva ostali pod ra-zalstvom ali oblastjo sultanov (Južna Bolgarija, Makedonija itd.). Potrebni so bili novi revolucionarni boji ta napredne vojne za njihovo osvoboditev in združitev, česar pa ni bilo mogoče v celoti uresničiti zaradi podlosti dinastije ta nesposobnosti buržoazne diplomacije.«
O Češkoslovaški
®RUD £ PRAVO
PRAGA
»Vodilne funkcije je treba zaupati ljudem, ki obvladajo metode, ki ustrezajo sedanjim potrebam. Taktično, tovariško stališče do ljudi je treba povezati s hrabrostjo, da se te ljudi kritizira, brž
ko ne razumejo več novih potreb, brž ko niso zmožni revidirati svojega dosedanjega dela ali ne morejo opravljati svojih nalog. Pretirano kopičenje funkcij, zlasti v središču, ne prispeva h kakovosti dela, združevanje najvišjih državnih ta partijskih funkcij pa presega moči enega posimemzika.«
O Vietnamu
1'Humanite
amOA» UMKU UI(JW1 COMMUir.i-11. r«AM(AU
PARIZ
»Johnson Je pritisnjen ob zid. V trenutku, ko se dela, da išče pota do začetka pogajanj, so ga opozorili, naj da jasen odgovor. Ves svet ve, da se pogovori lahko začno, če Johnson to želi, če se odloči za nujno potezo. Johnsonovo obotavljanje razkriva težave ameriških voditeljev, ki ne morejo preprosto reči gie' na jasne in precizne predloge Hanoia. Hkrati pa to obotavljanje dokazuje, da se Johnson vse doslej ni odrekel misli o nadaljevanju, ta torej razširitvi svoje agresivne vojne. Zato ni treba pasivno, križem rok.
čakati na odgovor Washing-tocna, marveč je treba storiti kaj več za izolacijo ameriških imperialistov, da bi jih prisilili k umiku ta k temu, da končajo to zločinsko vojno.«
THE GUARDIAN
LONDON
»Cim bolj bo Američanom uspelo spodbuditi predsednika Thieuja ta njegovo vlado k navezovanju neposrednih stikov s FNO, tem bolje. Tako bodo vietnamski nacionalni interesi prevladali nad ideologijo. V vsakem primeru sta to edini skupini, ki se lahko sporazumeta o rešitvi, saj gre za rešitev za njihovo deželo.«
O imenovanju šeperja
LA STAMPA
TORINO
»Čeprav je bilo odločilno sporno vprašanje med papežem ta Ottovianijem odnos oerfcve do kontrole rojstev, je treba Ottaviamdjev odhod ocenjevati v splošnem okviru reforme kurije, ki jo zdaj uresničuje papež. Kurija izgublja svoj rimski, i talij an-dd enačaj ta postaja resnično mednarodna, univerzalna, kakršna mora biti v .cerkvi, ki se imenuje katoliška. Zato se je papež, ki bi bil lahko Ubiral vsaj med ducatom ■naanpostenih' kardinalov v Rimu, nje odločil sa nadškofa, td kna sedež v tujini, sa zagrebškega kardinala.«
23)c tUosfjiingfon post
»Kardinal Seper je Imel ključno vlogo v drugam vatikanskem koncilu pri obdelavi novega stališča katolikov do ateimia. S tam se je ublažilo zavračanje neve-rovanja ta odobrena so bila prizadevanja, da se doumejo razlogi ateizma.
Sklep papeža Pavla, da imenuje kardinala Seperja na ta ključni položaj, ki je v tedanjem času vrenja v katoliški teologiji posebno ob-SutlJJv, je najpomembnejša potem cerkvenega poglavarja pri uresničevanju še napovedane odločitve, da ta-tc- 'danaUsiaa kurijo, osreedp njo administracijo cerim«
■uiniuuiiaumuiniiiiiiiiiiiHiiiiuiiniiiiiHiiiiiininRHiisinnuioiHiflmuM
DELO fr stran S
V skupšiim in okoli n/e
Znanstvene
raziskave
Dogajanje preteklega tedna v republiški skupščini samo potrjuje, da je res nastopilo drugo obdobje v našem političnem življenju, ki se od prvega razlikuje po različni naklonjenosti do znanstvenega raziskovanja političnih proce. sov. Prvo obdobje takemu raziskovanju ni bilo posebno naklonjeno, saj so se pojavljala celo mišljenja, ali je politična znanost sploh potrebna. V drugem obdobju pa se prav ta politična znanost vse bolj uveljavlja, politični dejavniki se čedalje bolj zavzemajo za raziskovanje političnih procesov, ga spodbujajo. rezultati takih raziskav pa postajalo čedalje bolj vplivni jaktorji na politične odločitve Zdaj lahko zapišemo, da se tudi republiška skupščina vključuje v tisti krog političnih dejavnikov, ki doumevajo pomen politične znanosti za politično prakso. Vsekakor je tudi to proces, in to dvostran-s ki. Po eni strani sama jroli-tična znanost pri nas niti ni bila kdove kako razvita in so bili začetki znanstvenega raziskovanja političnih procesov skromni in pomanjkljivi ter tudi same inštitucije niso bile razvite. Po drugi strani pa se je to odražalo tudi na odnos političnih dejavnikov do takih skromnih zametkov politične znanosti. Zdaj je napredek dosežen na obeh straneh. saj že imamo znanstvene inštitucije. ki proučujejo politične procese in ki so z dosedanjim delom že dokazale svojo koristnost ter uporabnost njihovih rezultatov. To pa je seveda prispevalo k hitrejšemu spreminjanju odnosa do politične znanosti.
Prav pretekli teden je bilo na dnevnem redu skupščinskih razprav nekaj projektov znanstvenih raziskav s področja družbenih ved. Skupščina se dogovarja z znanstvenimi inštitucijami za celo vrsto takih raziskav. Te so na primer problematika občinske skupščine, njenih nalog, organizacija in metode dela. problematika krajevnih skupnosti, problematika zborov volivcev, referendum v našem samoupravnem sistemu, delovanje in organizacija inšpekcijskih služb, volilni procesi v Sloveniji itd. Znanstvene inštitucije naj bi dalje teoretsko in praktično proučile, kako bi zagotovili uresničevanje samoupravnih aktov delovnih organi-
Piše Vlado Jarc
naj bi to »inšpiciral«. če to ne more biti državni organ in podobno.
Iz skupščinskih razprav lahko povzamemo, da si skupščina želi od teh raziskav predvsem čisto praktično korist, da raziskave namreč ne bi bile same sebi namen, se razvile v teoretična razglabljanja, ki ne bi dala praktičnih rezultatov. Naj samo za primer navedem tri odstavke iz dogovora med odborom republiškega zbora za organizacijsko—politična vprašanja in inštitutom za javno upravo in delovna razmerja, iz katerih je razvidno, do česa naj bi raziskava pripeljala.
Takole je zapisano: »Študija vsebuje posnetek sedanjega stanja na področju inšpekcijskih služb, oceno učinkovitosti, kadrovske zasedbe, financiranja. odnosov do drugih organov in organizacij inšpekcijskih služb, pregled vprašanj s področja materialnopravnih pristojnosti posameznih inšpekcij ter na podlagi tega predlog za sprejem republiškega zakona oziroma za spremembe in dopolnitve določenih zveznih predpisov glede organizacije inšpekcijskih služb.«
In dalje: »Do konca septembra sodeluje inštitut v vseh fazah za sprejem zakona o organizaciji inšpekcijskih služb v Sloveniji vključno s tem. da pripravi osnutek in predlog zakona ter obravnava vse pripombe oziroma amandmaje, ki so z njim v zvezi.«
In še naprej: »Inštitut pripravi do konca septembra tudi predlog za spremembo posameznih inšpekcij, oziroma predloge za izdajo novih predpisov le vrste na področjih, kjer jih ni.«
Skratka, inštitut se v celoti vključuje v zakonodajno dejavnost skupščine, seveda za dogovorjeno temo, s tem pa prevzame nase tudi vso odgovornost za predloge, ki jih bo pripravil na podlagi empiričnega raziskovanja inšpekcijskih služb.
V tem pa vidim nekaj bistveno novega v našem skupščinskem življenju Doslej je bilo takšno povezovanje politike z znanostjo, vsaj kar se
SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA
v dvorani za pakiranje gotovih izdelkov
Foto: J. Peštaj
Postopoma postajajo veliki
Dva milijona dolarjev za modernizacijo sladkogorske papirnice
Prve težave, ki jih je prinesla reforma, so v sladkogorski tovarni kartona in papirja uspešno prebrodili. Plan za lansko leto so po količini izpolnili s 103, finančno pa s 105 odstotki. 2e samo podatek, da so lani izvozili za 700.000 dolarjev svojih proizvodov in ustvarili 400 milijonov dinarjev skladov, nazorno pove, da je podjetje na dobri poti. Povprečni osebni dohodek, ki znaša 117 tisoč din, pa samo še dopolnjuje dokaj lepo podobo o tem podjetju, ki so mu pred leti napovedali likvidacijo, danes pa je v močnem razvoju.
Poleg kartona za strešno lepenko so se v podjetju osredotočili na proizvodnjo higienskega papirja v najrazličnejših izvedbah in za različne potrebe. Zadnja kupčija z avstrijskimi kupci, ki so jim dobavo 600.000 zavojčkov toaletnega papirja prodali pravzaprav toliko kot vso lansko polovico leta doma, je pokazala, da se podjetje lahko zelo učinkovito usmerja v izvoz.
Proizvodnja teče zdaj v štirih izmenah. Vendar pa je za pocenitev proizvodnih stroškov in večjo proizvodnost v proizvodnji higienskega papirja potrebna temeljita modernizacija tehnološkega postopka. V tem pogledu so
skupščine tiče, bolj sporadič ; 7daj že na novi poti, saj so
nega pomena, bolj občasno, zdaj pa se tako sodelovanje spreminja v sistem, po katerem se znanost in politika v najboljšem pomenu besede in-
zccii ali naj to kontrolira in- tegrirata. To pa je tudi tisto.
...	?__ t__x____ „	nmted.
špekcija dela, ali je primemo, da to opravlja državna inšpekcija, ko pa gre za izrazito samoupravno področje, kdo
kar hočemo in kar bo navsezadnje pripeljalo tudi do jasnejše razmejitve odgovornosti za sprejete odločitve.
dobili 2 milijona dolarjev posojila od Mednarodne banke za obnovo in razvoj. S tem posojilom in lastnimi sredstvi bodo nakupili nove, avtomatske proizvodne naprave, s katerimi bodo lahko sedanjo proizvodnjo higienskega pa-' pirja povečali brez zaposlovanja nove delovne sile od se-
danjih 6 tisoč na 20 tisoč ton. Proizvodnost bo tako narasla za 105 odstotkov, vrednost bruto proizvodnje pa pri 500 zaposlenih od sedanjih 4 na 10 milijard starih dinarjev.
Na račun modernizacije se bo torej proizvodnja občutno povečala, večja proizvodnost pa bo omogočala lažjo prodajo in konkurenčno sposobnost na tujih tržiščih. Podjetje se je že zdaj prizadevno usmerjalo na tuja tržišča v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Libanonu, Cipru in drugih državah s konvertibilno valuto. Ob povečani proizvodnji in z raznimi aranžmaji s tujimi partnerji računajo na 2 milijona dolarjev izvoza letno, kar pomeni vrednost sedanjega posojila.
Nabave nove opreme so v teku, rekonstrukcija pa bo dokončana v prihodnjem letu. Po letu 1970 pa se bodo lotili še občutnejših povečav in modernizacij vsega podjetja, za katere že zdaj pripravljajo načrte. Tako se bo ne-
koč majhna sladkogorska kar-tonaža že ob sedanji 'rekonstrukciji razvila v močno podjetje, v prihodnjih letih pa v pravega industrijskega velikana ob Muri. število zaposlenih se kljub številnim avtomatizacijam v proizvodnih postopkih ne bo zmanjšalo, ker nameravajo sedanje število zadržati in omogočiti vsem članom kolektiva, ki so toliko prispevali za razvoj podjetja, da dočakajo zasluženi pokoj v podjetju.
Glede nakupa surovin, celuloze, starega papirja, lesovine in tekstilnih odpadkov zdaj ni več posebnih težav in videti je, da jih bo v prihodnje še manj. Podjetje je doslej uporabilo okrog 21 tisoč ton teh surovin, od česar odpade samo na star papir skoraj polovica. Z gradnjo novega skladišča in modernizacijo transporta pa bodo tudi izboljšali pripravo starega papirja za ponovno predelavo.
D. VRESNIK
Zabeleženo
Meje
Ob raznih mejah nastajajo večkrat tragikomične situacije. Za eno talcih situacij sta te dni poskrbeli koprsko in novogoriško cestno podjetje. Ker se nista mogli predhodno sporazumeti za plačilo pluženja ceste med vrhom rebmiškega klanca ter križiščem vzhodno od Razdrtega, je ostal ta odsek, ki sicer sodi v upravljanje koprskega podjetja, zaprt dobrega pol dne za ves promet z motornimi vozili. Novogoriško cestno podjetje je s svojim plugom prišlo do vrha Rebmic že zgodaj zjutraj in s tem očistilo svoj del. Koprsko cestno podjetje pa je zavozilo v svoj mrtev rokav šele proti poldnevu. Končno je bil sporni odsek le očiščen in promet je začel normalno teči. S tem je bilo za obe podjetji vse v redu.
Ni pa bilo vse v redu za številne uporabnike tega odseka ceste, ki predstavlja naravno povezavo med Goriško in notranjostjo Slovenije. Vsak dan se ga jjoslu-žuje nekaj 1000 voznikov motornih vozil tako v našem notranjem prometu kakor v prometu med Jugoslavijo in Italijo. Marsikdo se je pred zaprtim odsekom ceste vrnil domov, ne da bi opravil delo, ki si ga je zastavil ali ga je zahtevala od njega služba. Nekaj avtobusov, tovornjakov in osebnih avtomobilov pa je ostalo pred snežnimi zameti. Ob njih so bile brez moči tudi patrulje prometne milice. Meja med dvema podjetjema se ni dala niti za las premakniti.
Usodnega dne smo telefonič-no povprašali predstavnike novogoriškega cestnega podj. v Tolminu, kako je s cestami proti meji z Italijo. In glej ironijo usode! Povedali so ■nam, da so medtem, ko se koprsko in novogoriško podjetje nista mogli sporazumeti o tem, kdo bo plačal pluženje za sporni odsek pri Razdrtem, italijanski cestni delavci. s svojo mehanizacijo marljivo prodirali preko državne meje na Predelu na jugoslovansko stran. In to brez vsake denarne odškodnine!	L. KANTE
Beseda mladih
Še: šest na enem stolu
Stiska s prostorom vpliva na učne uspehe Posledice so seveda luknje v znanju?
Pred tednom dni smo v tej 'rubriki zapisali, da pride na en sedež v predavalnici na strojni fakulteti kar šest študentov, da se ti vsak dan od jutra do večera tako rekoč borijo za sedeže. Nič bolje ni v pisarnah, kjer se tudi v eni sobi stiska po več profesorjev, oziroma asistentov. Nekaj študentov strojništva smo zato vprašali, kako se ta stiska s prostorom odraža na študijskem uspehu oziroma kaj jih najbolj tare.
Ureja Ivan Vidic
MIROSLAV JENKO, IV. letnik — »Zaradi stiske s I prostorom največ trpi prav ■ sistem dela na naši fakulteti. Onemogočeno je namreč skupinsko delo s študenti. To se pravi, da na primer pri vajah, ki nujno terjajo delo asistenta z manjšo skupino študentov ali celo z vsakim posebej, pride na enega asistenta tudi po štirikrat več študentov, kot je skrajna zgornja meja. študent ima poleg tega še razbit delovni čas, ker. predavanj nima strnjenih samo na dopoldansko ali popoldansko izmeno in potem razen ponoči sploh nima časa za individualni študij. Nimamo niti čitalnice, še knjižnica je morala letos okrog 20 knjig kar za vse leto posoditi študentom, ker
vazija tudi celo . uro prej, če smo hoteli dobiti sedež. Dru-
MIDHAT BEHARIC, II. letnik — »Po mojem se to, da imamo premalo prostora, še najbolj pozna na raznih demonstracijah in pri posameznih poizkusih. Namesto da bi bilo v takem primeru pri poizkusu le 20 študentov, se jih v laboratorij, ki je že tako kar se da stisnjen, stlači tudi po 50 ali še več. Posledica je, da le nekaj študentov res dobro vidi in opazuje, vsi drugi pa lahko sledijo le deloma ali sploh ne. Potem odidejo z vaj s
BESIM BLENTIC
gače si bil pač prisiljen stati in si stoje delati zapiske. Ker je v predavalnici v takih primerah preveč študentov, nastane kaj hitro še nemir in potem trpi kvaliteta predavanja. Skoraj nemogoče je najti kakšno urico zares prostega časa, ko pa tekaš z enega predavanja na drugega in to na tri različne fakultete, ki imajo večje predavalnice, kakor pa naša.«
MIDHAT BEHARIC
pomanjkljivo predstavo oziroma ne razumejo snovi v celoti. Posledice so luknje v znanju.«
K. DOLENC
Posledica več letnih nezdravih razmer
Prekinitev dela v celjski »Metki« je posledica za 10% manj izplačanih osebnih dohodkov
cel iški mehanični tkalnici »Metka« I stvari še poslabšale, da so se
nepravilnosti, nesposobnost in neodgovornost nadaljevale
V petek je bila prekinitev dela. Delo je prekinila že nočna izmena, enako pa sta storili tudi dopoldanska in popoldanska izmena Neposreden povod je bil za 10 odst. nižji osebni dohodek kot prejšnji mesec. Ko so odgovorni liu-dje na sestankih vsake izmene povedali zakaj so že tako in tako nizki osebni dohodki tokrat še nižji, so delavci izjavili, da bi verjetno dela ne prekinili, če bi bili z vzroki seznanjeni. Nočna izmena s petka na soboto je spet normalno delala, normalno pa je delala tudi dopoldanska sobotna izmena.
bilo vse pojasnjeno, so pa bili sklicani sestanki, na katerih je bila udeležba zelo bor-iz leta v leto. Možno je, da na. Zakaj tokrat takšna mno-kolektiv otopi v mlačnost, če * žičnost, ko je bilo treba po-odgovorni dejavniki ne reali- jasnjevati. zakaj se je nekaj
žira j o sklepov, če niso do- -------,i’~	—* "" ^ K’
siedni, če so v svoji vodstve-
Ozkost ali širina?
Kdo naj bi bil član turističnega kluba?
Nekateri turistični delavci v Sloveniji menijo, da bi bilo dobro, če bi ustanovili svoj klub. Pobuda je prišla predvsem 'od posameznih uslužbencev potovalnih agencij, ki so se že dvakrat sestali in dogovorili o konkretnih pripravah za ustanovitev te organizacije. Osnovni namen kluba naj bi bil — kakor zatrjujejo — organizacija strokovnega izpopolnjevanja članov in prirejanje strokovnih ekskurzij, razen tega pa tudi organiziranje družbenega življenja. Tisti, ki so dali pobudo, so se zgledovali po svojih kolegih iz Srbije, kjer turistični delavci že imajo svoj klub.
MIROSLAV JENKO
za knjige pač ni prostora. 'Imamo tudi slabo opremljene laboratorije, ki se stiskajo v neprimernih prostorih in tako res ni prave podlage, da bi študenti sodelovali pri strokovnih in znanstvenih raziskavah. To pa ima daljnosežne posledice prav pri kvaliteti znanja mladih inženirjev.«
ANDREJ KOMAC, II. letnik — »Premalo prostora In ■prostorov se odraža tudi na odnosu med študenti na eni strani in profesorji ter asistenti na drugi. Pri velikem številu študentov, ki se morajo drenjati v majhnem prostoru, tako sploh ne pride do osebnega spoznavanja študenta z asistentom, kar gre spet na škodo znanja. Veliko predmetov, še prav posebno v našem in III. letniku, pa terja veliko posvetovanj in stikov s posameznimi asistenti.«
Študirati in delati hkrati je težko
Ze pred Novim letom je . in letno brezplačno vozovni-
m	• M . _ 4  1   ! 1    i 1. Im — mm n „ MVf-krf o	C* 1TJ f~\
ni funkciji samosvoji in samovšečni. Kolektiv je ob prekinitvi zahteva) sestanek in nihče ni odšel prej. dokler ni
Znižanje razmeroma nizkih osebnih dohodkov v celjski »Metki« je bil res samo neposreden povod za dogodek, ki je izbil loncu dno, globlji vzrok pa tiči v nenormalnem stanju, ki je hromilo ta kolektiv že vrsto let. Težko je v eni sapi razgrniti vse mnogoštevilne razloge za takšne razmere Zanimivo je, da so bili en dan pred prekinitvijo dela v kolektivu na pogovoru predstavniki občinske skupščine in občinskih političnih organizacij. Analizirali so vso težko dediščino preteklosti in iskali možnosti za postopno razreševanje problemov Kolektiv, kot kaže, je o vsem tem le malo vedel Kolektiv »Metke« v Celju že vrsto let doživlja kritične čase. ki kdaj pa kdaj povzročajo trzljaje, podobne včerajšnjim. Bivša vodstva ob nastopu zapletenejših razmer v gospodarstvu in tekstilni industriji posebej, nikoli ni-
IBI
INVESTICIJSKI BIROJI
TRBOVLJE
ENGINEERING
so imela jasne orientacije, kaj storiti in kako razreševati probleme. Kolektivu je bilo z leti vsajeno mišljenje, da so vsi povzročitelji težav izven njih, da je kriva občina in družba v celoti. Medtem je šel gospodarski razvoj naprej. Reforma, ki je k povečani aktivnosti prisilila mnogo bolj pripravljene kolektive, je kolektiv »Metke« še bolj zatresla. Vodstvo podjetja in strokovne službe so bile v svojih prizadevanjih razdvojene. Zato kolektiv ! »Metke« ni bil homogen de-! lovni tim, ki bi poznal svoj i položaj in vedel, kaj mu je ! storiti. Politične organizacije | in samoupravni organi v kolektivu niso opravili svoje ! naloge. Vse kaže, da je v pre-j teklosti vodstvu celo godila j okoliščina, da v samoupravnih organih ni bilo za inte-| rese delavcev in razvoj podjetja dovolj zavzetih in usposobljenih ljudi. Tudi struktura vodstvenih kadrov v »Metki« ni takšna, kakršno bi potrebovali v podjetju, ki se mora krepko boriti za svoj obstoj in razvoj.
Vnema za reševanje problemov s strani kolektiva po samoupravni in politični plati ni bila posebno velika. Bile so seje samoupravnih organov, ki niso bile sklepčne, ves kolektiv pa je neposredno čutil, da razmere niso rožnate. Mlačnost kolektiva v njegovi samoupravni funkciji je veliko prispevala, da so se
Združevanje gostinskih podjetij v Črni gori
Zadnje mesece so v mnogih mestih Cme gore razpravljali o združitvi burističnogostinskih organizacij. Najprej so menili, da bi manjše organizacije združili v eno veliko turistično podjetje. Sedaj pa se pogovarjajo o tem, da bi ustanovili nekaj večjih gostinskih objektov.
Gostinci iz Hercegnove-ga, Tivta in Kotorja se dogovarjajo o tem, da bi ustanovili za Boko eno podjetje. Do konca so se tudi že skoraj domenili o združitvi turističnih in gostinskih delovnih organizacij v Budvi, Svetem Štefanu in Petrovcu v eno podjetje in najbrž se jim bodo pridružili tudi cetinjski gostinci. V Baru in Ulcinju so določili komisijo, bi po proučila ekonomsko upravičenost združitve gostinskih delovnih kolektivov v teh dveh komunah. Ce bodo uresničili te ideje, katerih pobudniki so kolektivi, bi združena podjetja v Boki in podjetje iz Bara in Ulcinja imeli po 3.000 ležišč, podjetje iz Budve pa bi skupaj s cetinjskim imelo 4.000 ležišč.
zgodilo, takrat pa, ko bi govorili o tem, kako bo in kako naj bo, takrat pa razredčene vrste in molk?
V	»Metki« baje ljudje izstopajo iz ZK, češ da nimajo zaupanja. Kaj če bi kolektiv vprašali, če ima zaupanje v člane ZK? Organizacija ZK se je zadovoljila s pasivnostjo. Isto velja tudi za druge politične organizacije.
V	naslednjem obdobju je mogoče pričakovati povečano politično in gospodarsko analitično dejavnost v »Metki«. Jasno je, da kolektiv sam, zlasti pa subjektivne sile kolektiva niso v danih razmerah pri moči, da nadoknadijo vse, kar je bilo z leti zamujeno in zanemarjeno. V prvi vrsti bo treba kolektivu jasno razgrniti ves kritični položaj. kolektiv bo moral trezno premisliti komu bo dal zaupnico in pooblastila, da spravi razmere v boljši tek, spoznati in priznati pa bo moral tudi svoj delež krivde, kajti kot so že bržčas spoznali, samoupravljanje ni preprosta reč, je bistveni del gospodarjenja.
Na koncu samo še to. Ko je direktor podjetja, ki je v kolektivu šele nekaj mesecev, delavcem včeraj razložil stvari, s katerimi so bili njegovi najbližji sodelavci seznanjeni, ne pa tudi kolektiv, je nekajkrat doživel ploskanje in odobravanje poslušalcev. Zahtevali so celo, naj bi uvedli prisilno upravo, ker smatrajo, da bi le tako mogli zamenjati nekatere vodstvene kadre, ki že leta sedijo na svojih delovnih mestih, pa žanje niso strokovno usposobljeni.
JURE KRAŠOVEC
Kakor se zdi zamisel dobra, pa se vendarle že takoj v začetku zastavlja vprašanje, kdo naj bi lahko prav za prav bil član tega kluba. Po . prvotni zamisli naj bi bili to predvsem poklicni turistični delavci. To pa so, kakor pravijo organizatorji, predstavniki ih uslužbenci potovalnih agencij, predstavniki hotelov, skratka tisti, ki jim je turistična dejavnost osnovni poklic. Sem naj bi sodili tudi predstavniki turističnih zvez, medtem ko bi predstavniki turističnih društev že ne mogli biti več člani kluba, ker jim turistična dejavnost ni osnovni poklic.
Kdo je prav za prav turistični delavec? Najbrž to ni samo direktor potovalne agencije, ampak po vsej verjetnosti tudi snažilka v hotelu in ne nazadnje tudi vrtnar v parku in cestni pometač v nekem turističnem kraju. Mar le-ti ne bodo mogli biti člani kluba? Najbrž ne, pravijo organizatorji, ker bo naš klub strokovna organizacija, v kateri bomo obravnavali predvsem strokovne in organizacijske probleme. Ti problemi pa hotelske snažilke verjetno ne bodo toliko zanimali. In končno — tako zatrjujejo — saj imajo na primer tudi v Beogradu klub gospodarstvenikov, katerega član lahko postane le tisti, ki se izkaže z diplomo ekonomske fakultete.
Mogoče imajo prav, mogoče tudi ne. Sami namreč pravijo, da je sedanje ime »klub .turističnih delavcev« le začasno, in zatrjujejo, da ime sploh ni važno. Ce nameravajo u-stamovitd klub, kakršnega si zdaj zamišljajo, potem
•••; ' ‘
SPET V ZALOGI
SAPTIL
samo
5di
odlično, uvoženo sredstvo za čiščenje ovratnikov in manšet na srajcah, bluzah, — iz sintetičnih vlaken:
bi bilo pač bolje, da ga imenujejo »klub organizatorjev turizma«. Kljub temu pa je še vedno vprašanje, če si v turizmu lahko privoščimo takšne omejitve. Turizem je namreč zelo široka dejavnost, v kateri si je kar težko zamisliti združenje, ki bi imelo odprta vrata samo za, neko vrhnjo plast ljudi. Lažje si kaj takega omislijo na primer zdravniki, inženirji in tehniki, kulturni delavci in, podobni poklici.
Vendar je za premislek o teh vprašanjih ostalo zelo malo časa. Ustanovitev kluba je namreč že pred vrati. Prvič se bo klub predstavil javnosti že 10. februarja letos, ko bo organiziral v ljubljanskem hotelu Slon elitno plesno prireditev pod naslovom »Evropa pleše«. O tem, kako elitna bo prireditev, govorijo tudi cene: za vstopnino bo treba odšteti 40 novih dinarjev, razen tega pa še 30 dinarjev za obvezno konzuma-cijo. Priprave za ples so že v polnem teku in najbrž ni nobenega dvoma, da bo prireditev uspela...
N. ISAJEVIC
Naročila v tovarni železniških vozil v Mariboru
Tovarna železniških vozil »Boris Kidrič« Je sklenila za letos pogodbe za 2100 novih vagonov, ki jih bodo poslali v Češkoslovaško, za Švico bodo popravili 400 hladilnikov, sklenili pa tudi pogodbe za dvajset domačih specialnih vagonov in za 280 karoserij za posebna cestna vozila tovarne »TAM«. Razen tega tovarna sestavlja 500 indijskih vagonov, ki jih bodo posl ali na Madžarsko. S temi pogodba-mi je v prihodnjem letu zagotovljena zaposlitev za eno izmeno delavcev. Povprečni osebni dohodek v kolektivu, ki ima 2.700 članov, je znašal v preteklem letu 770 N dinarjev, kar. je za 10 N dinarjev manj kot leta 1966.
ANDREJ KOMAC
BESIM BLENTIC, II. letnik — »Spomnim se, da smo lani morali hoditi na preda-
bilo opaziti na trolejbusih in avtobusih nekaj novih sprevodnikov, ki so na uniformah »Ljubljana-transporta« imeli napis »študentski servis«.
Te dni smo se pogovarjali z enim izmed sedmih štu-dentov-sprevodnikov, ki so ostali od tridesetih prijavljenih v novembru.
PETER MURKO iz Ptuja je študent strojne fakultete. Ker ima za študij premaloS denarja, je bil prisiljen poiskati si zaposlitev. S posredovanjem študentskega servisa se je prijavil ljubljanskemu transportnemu podjetju ter po tečaju, tridesetih ur prakse na mestnih avtobusih in uspešno opravljenem izpitu postal sprevodnik s številko 118.
— Zanima me. kako da vas je dokončno ostalo pri »Ljubljana-transportu« le sedem?
»Kljub številnim prijavam so interesenti v večini odpadli. Zaradi zahtevne in včasih tudi naporne službe so bila dekleta že na začetku izločena, nekaj študentov, iz južnih republik ni dovolj dobro obvladalo slovenskega jezika, kar je bil tudi pogoj, nekaj pa se jih je ustrašilo pogodbe, saj smo morali podpisati za čas treh sezon, ki trajajo od novembra do maja.
— Na »Ljubljana-transportu«, ki vsako leto zaposli nekaj študentov, smo zvedeli, da ste letošnji »sprevodniki« za zdaj boljši od lanskih, saj se držite umika in dobro delate. Kaj pa meniš o podjetju, pri katerem si zaposlen?
»Ob pričetku dela smo študentje dobili v dar uniformo podjetja, usnjeno vetrovko
co za vse proge Plačani smo kot drugi redni uslužbenci po točkah. Moja mesečna nagrada je okrog 800 N din, izplača pa mi jo študentski servis, kar je precej ugodno, saj mi tako odbijejo le 1 od-
PETER MURKO
stotek aavka. Podjetju se moram še vsekakor zahvaliti za zaposlitev, s katero so mi praktično omogočili nadaljnji študij.
— Kakšen je tvoj delovni dan in kakšne vtise imaš?
»Ko delam zjutraj, moram vstati že pred 5. uro, kar pa ni zdaj pozimi ravno prijetno; če sem pa v službi popoldne, zaključim vožnjo ob 22. uri. Ostali prosti čas v glavnem uporabim za študij, saj imamo na naši fakulteti mnogo zahtevnih izpitov. O svojem delu pa lahko rečem, da bi bilo prav zanimiva praksa za psihologa, saj se tu srečujemo z najrazličnejšimi ljudmi, čeprav kar precej zaslužim, lahko z gotovostjo trdim, da je to težko zaslužen denar!«
DUŠAN VRTOVEC
Precej uspeha v letu dni
Mladi notranjski študentje so želi minulo leto precej uspehov, a manj priznanja — Kako pritegniti v vrste tudi druge?
Notranjski študentje so za svojo drugo redno letno skupščino Notranjskega študentskega kluba (NŠK) izbrali neprikladen čas (sobota), tako da udeležba na skupščini ni bila najboljša. Manjkalo je tako precej študentov in povabljenih predstavnikov gospodarskih organizacij in skupščine občine Cerknica. NŠK so študentje ustanovili pred letom dni. Takrat so si študentje delo zamislili v več smereh: organizacijo prireditev oziroma akademij ob vseh večjih spominskih dnevih in praznikih, športne prireditve, predavanja in podobno.
Torej je bil poglavitni namen kluba, ko so ga ustanavljali, da s svojim delom prekine mrtvilo, ki v cerkniški občini vlada že dlje časa, bodisi na področju kulture ali kje drugje. Ne nazadnje je bila naloga kluba tudi, da utrdi poznanstva med člani kluba, med študenti, ki še študirajo in tako ime novanimi pridruženimi člani, ki so že diplomirali in so zaposleni v cerkniških delovnih organizacijah.
NŠK je s svojimi akademijami, številnimi prireditvami in srečanji ob različnih priložnostih uspešno zaoral prve brazde v cerkniško kulturno ledino. S kvalitetnejšimi prireditvami je skušal dvigniti raven prireditev in lete bolj približati ljudem, ki so si želeli boljših prireditev v domačem kraju. Iskrena hvala gre uglednim umet-
nikom, članom ljubljanske Drame:	Ančki Levarjevi,
Štefki Drolčevi, Stanetu Severju, Borisu Kralju, Ivanu Jermanu in drugim, ki so se radi odzvali vabilu kluba notranjskih študentov. S sodelovanjem pesnice Maričke Žnideršič in pisatelja Matevža Ha-ceta pa je klub uspel približati svojim domačim ljudem tudi umetniško besedo obeh rojakov. Vse prireditve, ki jih je pripravil NŠK, so bile dobro obiskane. V prvem letu obstoja je klub organiziral tudi več športnih prireditev, tako veleslalom na Slivnici, mnogoboje v košarki, šahu, namiznem tenisu in drugih športnih zvrsteh, ki so po številu udeležbe presegale občinske meje.
Vseh svojih nalog klub vsekakor ne hi mogel iz-
polniti, če ne bi nekatere delovne organizacije iz cerkniške občine (Brest, Zdravstveni dom Cerknica) pomagale klubu moralno in materialno.
Kljub vsem uspehom, ki jih je klub v letu svojega obstoja zabeležil, pa v svojih vrstah še vedno pogreša del diplomiranih študentov, ki delajo v delovnih organizacijah in ki bi s svojim sodelovanjem lahko precej pomagali. Kljub precejšnjim prizadevanjem NŠK ni mogel navezati trajnejših stikov z večino starejših kolegov, ki na njegovo delo gledajo z nerazumevanjem. Kljub vsemu pa je NŠK v prvem letu svojega obstoja in z majhnimi denarnimi možnostmi opravil na področju kulture v cerkniški občini precejšnje delo.
Skupščina je kritično o-cenila tudi premajhno povezavo med klubom in delovnimi organizacijami ter občinsko skupščino, študentje so znova zaželeli, da bi se s predstavniki občine in delovnih organizacij večkrat pogovorili o uspehih in težavah v občini, v delovnih organizacijah in ne nazadnje v klubu.
JANEZ TELIC
Gledališče
DRAMA
Pmdaljek. 15. ten., ob 19.30: — Goldoni: PRIMORSKE ZDRAHE (komedija). Abonma Dlja&kl 11
Tbrek. 16. Jan., ob 19.30: Beckett: ČAKAJOČ NA GODOTA (komedija). Abonma F in Izven. Vstop, aloa ao tudi ▼ prodaji.
MALA DRAMA vhod iz Igriške ulice) Četrtek, 18. jan., ob 20. uri: Ha-irold Pinter:	VRNITEV. Izven
abonmaja. Vstopnice so v prodaji.
OPERA Z BALETOM Torek, 16. jan,, ob 19.30: Verdi: AID A. V vlogi Radamesa Gino Bonelli kot gost. /ix>nma C in laven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda, 17. jan., ob 20. uri: Baletni večer:	B. Ipavec: SERENADA,
Aurle: SOBA, Čajkovski: ČLOVEK IN USODA. Abonma D in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Za konec tedna bo uprizorila Opera dve izvenabonmajski predstavi: v soboto. 20. t. m. ob 19.30 celovečerni romantični balet Charlesa Adama GISELLE, z gostom, francosko baletno umetnico CHRISTIAN NOELLE. ki je v vlogi Gi-aeile že ob koncu lanske sezone go-
■MfliHfiinnin!in!n!ii!iiniiiiMfiiiiiii;t!!i!!imiiiii!iii!i!iiiiiii!imiiiti!iiiiiii!i'

stovala pri nas z velikim uspehom, v nedeljo, 21. t. m. ob 15. pa bo prvič v tej sezoni izvedena Verdijeva opera NABUCCO. Za vse napovedane predstave tega tedna bodo vstopnice v prodaji cd danes, ▼ ponedeljek, od 18. ure dalje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Torek, 16. jan., c*3 19.30: F. Weiss: PESEM O LUZITANSKEM STRAŠILU. Abonma ZSJ in izven. — (Vstopnice tudi v prodaji).
Ob 19.30: Rene de Obaldia: VETER V SASAFRASOVIH VEJAH. (Komedija). (Pugljeva. Lojkova). Gostovanje v Radovljici.
Sreda, 17. jan., ob 19.30: R L. Djukid: BOG JE UMRL ZAMAN. (Komedija). Abonma Sreda in izven. (Vstopnice tudi v pro daji).
Šentjakobsko gledališče
MESTNI DOM
Ponedeljek, 15. jan., ob 18. un: Medved: RENDEZ-VOUS. veseloigra s petjem. Red F in izven. Abonente reda F opozorjamo. da Je začetek današnje predstave izje moma ob 18 uri.
GORIŠKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Fonedljek, 15. Jan., ob 26. uri: A. Jelačin: PREPIH zabavno satirični kabaret — gostovanje ▼ Ajdovščini.
FESTIVALNA
DVORANA
Modna revija ob 16.36 in 26. uri. Predprodaja vstopnic od 14. ure dalje na Gospodarskem razstavišču.
RTV Ljubljana
SPORED ZA PONEDELJEK 4.30—8.00 Dojro jutro! 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Iz jugoslovanskih studiov; 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja; 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik; —
10.15	Pri vas doma; 11.00 Poročila
—	Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Cooktail melodij in plesnih zvokov; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 »Januar« P. I. Čajkovskega in druge skladbe ruskih skladateljev; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Desanta Kozič: Načrtna graditev gozdnih prometnic prinaša veliko koristi tudi kmečkemu gospodarstvu; 12.40 Slo. venske narodne pesmi v raznih izvedbah; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .
14.05	Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 Ljubljanski mešani zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Pojeta sopranistka Ondina Otta — Klasinc in basist Miro Gregorin; 18.00 Poročila
—	Aktualnosti doma in v svetu;
18.15	»Signali« — (propagandna oddaja) 18.35 Mladinska oddaja: Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s pevko Gaby Novak; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb; 22.10 Radi ste jih poslušali; 23.05 Literarni nokturno — E. Fliser: Pesmi; —
23.15	Konec oddaje.
TELEVIZIJA
16.45 KULTURNA PANORAMA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Pleši vec) (Beograd)
TEST Z GLASBO (Ljubljana)
17.00	POROČILA (Zagreb)
17.05	MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb)
17.30	MED OBOM IN JENISEJEM
—	film iz serije Popotovanje po Aziji (Ljubljana)
18.00	TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.30	EPILEPSIJA V OTROŠKEM OBDOBJU — zdravstvena oddaja (Ljubljana)
18.50 SEJEM MODE 68 (Ljubljana)
19.15	NEKAJ SLAŠČIC IZ JABOLK
—	kuharski nasveti (Ljubljana)
19.40 ORNELLA VANONI IN DRUGI — oddaja iz cikla Vokalno instrumentalni solisti — (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.30	CIK CAK (Ljubljana)
20.35	Danilo Kiš: NOČ IN MEGLA — TV drama (Beograd)
21.35	PO IZBIRI IVA TIJARDOVI-ča — glasbena oddaja (Zagreb)
22.05	TV DNEVNIK (Beograd)
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko- 1 Če pa pije, I pije Hermeliko /
im
Rs&tc veliko zelenik in mnogoter”1 rož po zemli)1
Hcrmcli^
[je najimenitnej*1
[PAJVAITOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITETI
OBVEŠČAMO, DA JE ODFKT NOV OBJEKT PRI BENCINSKI ČRPALKI
BIFE-DELIKATESA
OTOČEC z NON-STOP delovnim časom
Potujočim gostom je na razpolago pa sela ugodnih cenah velika izbira domačih hladnih in toplih jedi, izbrana vina, vse vrste brezalkoholnih pijač.
Za obisk se priporoča kolektiv
HOTELA »GRAD OTOČEC«
DraH spored:
— do 21.00 tudi »a kanalu 9
18.00	VČERAJ, DANES, JUTRI — (Zagreb)
18.90	ZNANOST 68 (Beograd)
18.50 SEJEM MODE 08 (LjvftlJcuM)
19.90	TV POSTA (Beograd)
90.00	TV DNEVNIK (Beograd)
91.00	n. SPORED ITALIJANSKE TV
Ostale oddaje — na kanalu 9 90.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
99.05 VČERAJ, DANES. JUTRI (Zagreb)
KStZfMA
TOALETNA MILA
Kino
SPORED ZA PONEDELJEK
FILMSKE GLEDALIŠČE KRIŽANKE
predvaja v ponedeljek, 15. jaa., ob 19. url francoski film POGLED Z MOSTU, po romanu ARTHURJA MILERJA, nastopa, jo: RAF VALLONE, JEAN SO REL in drugi.
Vstopnice v prodaji uro pred predstavo v filmskem gledališču.
KINOTEKA — Miklošičeva e. 28: Retrospektiva Johna Forda Ob 16, 18 in 20 uri amer. film UJETNIK NA OTOKU MOR SKIH PSOV. Režija: John Ford. Glav. vi.: Wamer Bajcter, Glorla Stuart, John Carradine, Claude Gillingwater.
Prodaja vstopnic od 13.36 dalje KINO UNION:
angl barv. kriminalni film MO-DESTY BLAISE. Tedndk F. N. 52. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. Cene vstopnic zvišane. (Rezervacija vstopnic za Union po tel. 22-777, od 9 do 10.30 in od 13.30 dalje). Ob 16. uri matineja amer. westema BILLY THE K ID KINO KOMUNA: amer. film DR. STRANGZLOVE. Predstave ob 15. 17, 16 in 21. uri.
KINO SLOGA:
amer. kavbojka JEZDECI OB MEJAH RANČA. Tednik F. N. 1. Predstave ob 15.30. 17, 18.30 ln 30. uri. Cene vstopnic znižane. KINO VIC:
amer. barv. CS western PROFESIONALCI. Predstave ob 15.30. 18 in 20.30. Cene vstopnic zvišane.
KINO SISKA:
premiera angl.-franc, kriminalke SHERLOCK HOLMES — OGRLICA SMRTI. Tednik F. N. 2. Predstave ob 16. 18 in 20. uri. PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje. KINO »SOČA«:
ameriški barvni film DIVJA REKA. ob 15, 17 in 19.30.
KINO »SAVA«:
amer. barvni film BATERFIELD, r»i 10, 15, 17 in 19.30.
KINO TRIGLAV: italijnaski barvni zgodovinski film CEZAR PROTI PIRATOM. — Predstave ob 16. 18 in 20. url. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjikrat!
KINO DOMŽALE: meh. film POD MEHIŠKIM NEBOM, ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: nem> barv. CS film ZADNJA JEZA V SANTA CRUZ gostovanje v LAZAH V TUHINJU, ob
19.	url.
KINO DOM, KAMNIK: francoski barvni film DRUGA RESNICA, ob 20 .uri.
KINO STORŽIČ, KRANJ: amer. barv. CS pustolov. film ARABESKA, ob 16. 18 in 26. uri.
KINO CENTER, KRANJ: amer. barv. kom. TIGRICA, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO »KRKA«. NOVO MESTO: francoski barvni CS film RAZKOŠNA RESTAVRACIJA, ob 17 in 19. url.
KINO DELAVSKI DOM. TRBOVLJE:
amer. imrv. CS film NAJVECJA DIRKA OKROG SVETA, ob IT. uri.
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: amerlški-kin oteka film LJUBEZEN V PLAMENIH, ob 18. uri.
KINO CENTER, KRANJ:
Ital. barv. CS krt m. film SEDEM ZLATIH MOŽ. ob 16. 18 in
20.	uri.
KINO STORŽIČ. KRANJ: amer. barv. CS pustolov. film ARABESKA, ob 1« in 18. Uri. Jap. barv. CS krim. film SKRIVNOSTNA SLUŽBA, ob 20. uri.
KINO RADIO. JESENICE: španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO, ob 17 in 16. uri
KINO PLAVŽ, JESENICE:	____
amer. brav. CS film BEN H UR. ob 17 in 20. url.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE H.: franc, barvni CS film ANGELIKA, LEPA LJUBIMKA, ob 17 t* 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. film TAJNOST ZAČARANEGA GRADU, cfc 16.36.
KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER: JnsnRfnnalrl film POŠLJI ČLOVEKA OB POL DVEH, ob 1« in
Maribor
DEŽURNA LEKARNA Rnoerteljak. 95. Jan.: Terkama »TABOR«, Trg revolucije S.
KINO UNION:
ob 15.90 ln IT.45 francoski barvni CS kriminalni tlim OSS 118 V TOKIU Kratki film: Dva Ign dveh republik.
Ob 90. url predstave na bol KINO PARTIZAN: ob 15. uri predstava aa upokojence a francoskim barvnim filmom SVETNIK PRIPRAVLJA PAST.
Cn 17.45 amerlOkl kdnoteCra film DEŽEVJE PRIHAJA. Zadnji« Ob 90. url Italijanski W »atrav. ni film MADRAOOLA KINO UDARNIK: ob 15.30, 17.45 ln 90. url amen. iU barvni GS westem REVOLVERJU) WACO
Mali oglasi
MREŽO m vrtno ograjo is pocinkane «ce *t. 9S ln »t. 98 vam nudi po konkurenčni ceni. Dostava na dom. Aloja Hren, Cerknica 45.	395-4
NUJNO oocrebujem garažo v Cer. kovl ulici ali bližini Dimičeve. Tel. it. 310-108.	305-3
KUPIM stanovanje v okolici »Be ilgrad — Moste«. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Dvosobno«.	465-7
GARAŽO, dolgo 5 m. Stroko 2.70 m s kanalom ln elektriko prodam v Kebetovi ulici. Ponudbe poSljlte pod »Kebetova—Šiška«.
HU
GARAŽO Mlau tičem. Ponudbe v ogl. pod »Garaž« takoj«.
GARAŽO v okolici im« sta potrsbujam. Ponudbe v ogl. oddelek pod a£ale-3iaete«. UVEDEN trgovski potnik l*če potniško službo. Naslov: Janše Cipot. Munka Sobota. Stefana Kovače 90.	48-3
ROČNO uro »Areta« sem tsgubll na avtobusni potajl Dovje. Rol sim postanega najditelja, de Jo vrne: Janko Golob, Dovje 41, požta Mojstrana.	49-8
RUSKA (SuSak) - Ljubljana semenjem trisobno komfortno novo stanovanje. Ponudbe pod »2a. Hm Ljubljano«.	809-4
fiat C4MPAGNOLA, generalno - "epi prodam. Ponudbe pod »Poceni«.	tOS-3
K) ... s teličkom prodam. Ivo Kanc. L1-. Tržažka e. 330. PRIJATELJICI potrebujeta oprem. Ueno sobo, po moinootl s posebnim vhodom, najraje v centru. Ponudiš pod »Postani«.
811-S
ELEKTROIN8TALATERJA - visoko — ali kvalificiranega in valenca sprejmem takoj ali po dogovoru. Informacije pri frlaerju Cankarjeva ul. 4, pasaža 806-1 ŠOFER B, C, ln E kategorije e odsluženim vojažktm rokom Uče stalno maeto Šoferja v Ljubljeni sli bližnji okolici. Ponudba pod »Vesten«.	SlS-t
GARAŽO na območju SUka-DravlJe vzamem takoj v najem. Ponudbe DOd »Plačam dobro«.	813-3
TRANSISTOR Dubrovnik prodam. Osne 38.500 Sdln. Em novi. iao-saoMfel prodam. 6.500 Sdln. Pogačar. Malgajeva 5. Ljubljana.
I	815-4
SUHI fotokopiral aparat 3 M naj-noveJSl poceni prodam. Ponudbe pod »Model 107«.	3RL4
ŠTUDENT rv. letnika tehnika Inštruira matematiko ln fiziku m vse Sole ln fakultete. Ponudba pod »Cspeb aagotovljen«.
891-8
OGREVANO garažo v sradUču mesta oddam najboljšemu ponudniku m leto ln pol. Ponudbe po Ujtte pod »Plačilo vnaprej«.
RELIEFNO sliko, priaor le grtke mitologije, 110 krat 50 cm (ma vec) proda KalMč, Jenkova 7.
898-4
ZAKONCA s otrokom lžčeta sobo In kuhinjo ali večjo sobo Jcjer. koti v Ljubljeni. Ponuclira pod »Dobro plačava«	839-6
Razpisna komisija
GORENJSKE
PREDILNICE
V ŠKOFJI LOKI
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Posebni pogoji za razpis delovnega mesta so:
—	visokošolska izobrazba ln 5 let uspešne prakse na vodilnih delovnih mestih ali srednješolska izobrazba in 10 let uspešne prakse na vodilnih delovnih mestih;
—	aktivno znanje enega od jezikov; angleščine, nemščine, italijanščine ali francoščine.
Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanjih zaposlitev in kratek življenjepis.
Prijave naj kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov kadrovsko-socialna služba Gorenjske predilnice, Škofja Loka, najkasneje do vključno 31. I. 1968.	393
Razpisna komisija VELEBLAGOVNICE
»NAMA«
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA * razpisuje delovno meste
direktorja podjetja
Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še Naslednje pogoje:	v;
—	visoka ali priznana visoka strokovna izobrazba In 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu;
—	višja ali priznana višja strokovna izobrazba in 13 let prakse, od tega 8 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o nekaznovanju naj kandidati pošljejo gornje- > mu naslovu v 15 dneh po objavi v časopisu. 393
illlilllllllllllllill
IIIIINIllllll
Upravni odbor in kadrovska komisija podjetja za nizke gradnje
NIGRAD
MARIBOR, STRMA ULICA 8
razpisujeta prosta delovna mesta za:
1.	TEHNIČNEGA VODJO PODJETJA
2.	VODJO OBRATA KANALIZACIJE
3.	VODJO OPERATIVE v obratu Kanalizacije
4.	VODJO KATASTRA v obratu Kanalizacije
5.	GRADBENEGA TEHNIKA
Razpisni pogoji:
pod 1. diplomiran gradbeni inž. s Metno praksa ia pooblastilom;
pod 2. dipl. gradb, inž. ali dipl. komunalni inž.; pod 3. gradbeni tehnik s pooblastilom; pod 4. geodet ali geometer s pooblastilom; pod 5. gradbeni tehnik — začetnik Posebni pogoji:
pod 2., 3. in 4.: odslužen vojaški rok, vsaj 2 leti prakse, veselje do dela pri kanalizaciji in sposobnost za samostojno delo.
Podjetje bo nudilo možnost specializacije pri specializiranem podjetju za kanalizacijo; pod 5. odslužen vojaški rok.
Za vsa delovna mesta od tč. 3. da 5. se zahteva pesku* no delo, ki bo do 2 meseca.
Ostale informacije dobe interesenti v kadrovskem oddelku uprave podjetja.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema ^tajništvo podjetja za nizke gradnje »Nigrad« Maribor, Strma ulica 8, 15 dni po objavi.	30
NEKATERI SO
VROČE!
RUNO RUM
KO JE HLADNO GREJE IN POŽIVLJA
ISTRA VINOEXPORT,
RIJEKA
Komisija za delovna razmerja komunalnega podjetja
KANALIZACIJA
LJUBLJANA
razglaša
prosto delovno mesto
KNJIGOVODJE osnovnih sredstev
POGOJI: dokončana srednja šola ekonomske smeri s 3-letno prakso.
Nastop službe je mogoč takoj. S stanovanji ne razpolagamo. Ta razglas velja do 25. I. 1968.
Pismene vloge z navedbo Izobrazbe in prakse oddajte v upravi podjetja, Ambrožev trg 7.	394
Razpisna komisija delovne organizacije »OSNOVNA SOLA STANE KOSEC ŠMARTNO
POD ŠMARNO GORO«
razpisuj e delovno mesto
RAVNATELJA
—	Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo pedagoške smeri
—	da ima 10 let pedagoške prakse in strokovni izpit
—	da ima organizacijske, pedagoške in družbenopolitične sposobnosti.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, o delu v drugih organizacijah, potrdilo o nekaznovanju pošljite na naslov do I. II. 1968. Stanovanja ni.	396
$AMI NE MORETE OBVESTITI VSEH UUDII
TO STORI ZA VAS OGLAS V »DELU«
Komisija za razpis mesta direktorja
GEOLOŠKEGA ZAVODA LJUBLJANA
»
razpisuje
po čl. 51, 52 in 86 statuta Geološkega zavoda Ljubljana delovno mesto
DIREKTORJA
POGOJI:
kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima visoko strokovno izobrazbo geološke ali rudarske smeri
—	da je delal na poslih svoje stroke oziroma poklica najmanj 8 let
—	da ni bil obsojen za kaznivo dejanje iz čl. 43 Temeljnega zakona o zavodih
—	da mu ni bilo s sodno odločbo prepovedano opravljanje dolžnosti direktorja
Prednost imajo kandidati, ki so opravljali posle svoje stroke na vodilnih delovnih mestih.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za razpis mesta direktorja Geološkega zavoda Ljubljana, Ljubljana, Dimičeva 16.	388
ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO
j. ■	\
Industrija gumenih proizvoda »RIS« je dosegla izreden uspeh s proizvodnjo specialnih valjev za tekstilno industrijo. Valji so izdelani z brizganjem in so pri testiranju dosegli boljše izide kot najkakovostnejši uvoženi valji.
Trdota je od 75 do 85 Sh za vse vrste vlaken. Valje izdelujejo v različnih velikostih in kakovostih ter na zahtevo kupcev. Ti valji imajo naslednje prednosti: 1. odvajajo statično elektriciteto, 2. trajno zadrže obliko, 3. lahko jih izdelujejo, 4. zmanjšujejo pritisk na kovinska jedra in 5. so odporni proti olju in maščobam. Valje izdelujejo v standardni dolžini do 500 mm ali rezane po meri. Za večje valje morate poslati posebna naročila.
INDUSTRIJA GUMENIH PROIZVODA »RIS«
ZAGREB STENJEVAC, tel. 573-522, teles 21-341
V T8. letu je dne 13. januarja za vedno zatisnil oči naš dragi
FRANC TOMC
žel. vlakovodja v pokoju
Na zadnjo pot ga bomo spremili iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah dne 15 januarja 1968 ob 16.30.
Žalujoči:
žena Nežka, sin Silvo z ženo in Sandijem, hčerke Vika Logar s možem in Sonjo, Mimi Jakop z Danilkom in Andrejčkom, Slavka Ponikvar z možem in drugo sorodstvo
Ljubljana, Kranj, Polje pri Ljubljani, Dobrova pri Ljubljani
Komisija za delovna razmerja pri podjetju
KOVINARSKA
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ - KRŠKO
razglaša prosto delovno mesto za
DIPLOMIRANEGA
GRADBENEGA
INŽENIRJA
smeri jeklenih konstrukcij s pooblastilom
Nastop službe, osebni dohodek in ostali pogoji zaposlitve po dogovoru.
Novo in komfortno stanovanje je zagotovljeno. Ponudbe vložite pri kadrovski službi podjetja.
Ta razglas velja do zasedbe delovnega mesta.
293
Sporočamo žalostno vest, da je v 81. letu starosti po dolgi bolezni umrla naša dobra mama
Frančiška Bonča
Bojtova mama
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 16. januarja 1968, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Dvoru št. 9 na pokopališče Šentvid pri Ljubljani
žalujoči:
snaha Minka z možem, hčerka Francka z družino in drugo sorodstvo
Dvor, Stanežiče, 14. januarja 1967
Umrla je 13. januarja 1968 v Loki pri Zidanem mostu v starosti 87 let naša nadvse ljubljena teta
ROZA CIMPERŠEK
Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 15. januarja 1968 ob 16. uri ▼ Sevnici ob Savi izpred pokopališča.
žalujoči:
nečakinje in nečaki Stanko, Drago, Slavko, Zlata, Vlada, Metka, Rudi, Berta, Vlado in drugo sorodstvo
.**'*•	• -	t'.
Sevnica, 14. Januarja 1908
Dne 12. januarja 1968 nam je umrla v 82. letu ljuba žena in mama
Zina Vazzaz
roj. KOKOLE
Pokopali smo jo v soboto, dne 13. januarja 1968. Bodi ji zemljica lahka.
Prosimo tihega sožalja.
Mož Ludovik, sin Vladimir in hčerka Milica z družinami, hčerka Jelica in drugo sorodstvo
Ljubljana, 12. januarja 1968
ZAHVALA
OB PRERANI IZGUBI ŽENE IN SESTRE
Pavle Jeriša
ROJENE DIVJAK
SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO JI POKLONILI VENCE IN CVETJE TER JO SPRE MILI NA ZADNJI POTI. — POSEBNA ZAHVALA PERUTNINI ZALOG IN MALOPRODAJI AGROKOMBINATA EMONA POSEBNA HVALA DIREKTORJU PERUTNINE ZALOG ZA SOČUTNI NAGROBNI GO VOR IN VSEM, KI SO IZRAZIT.! SOŽALJE.
ŽALUJOČI:
MOŽ JANEZ IN SESTRA MIHELA
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23-532 DO 23-526 - OGLASNA SLUŽBA LJUBI JANA ŠUBIČEVA 1 TELEFON 31-896 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20-463, POŠTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD.21 DO 6.30, TELEFON 23-526 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBE NEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 - MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO
telefon dežurnega urednika 20-646
Med kavalirji in tirani
Ko so nekoč v dobrih starih časih pisali prve knjige o lepem vedenju, Se ni bilo na cestah nobenih avtomobilov. Časi pa so se medtem temeljito zasukali. Zdaj gomazi in divja Hkrati po cestah na milijone motornih vozil in ponekod govorijo že, češ da človek naših časov preživi več živih dni v avtomobilu kakor celo za pogrnjeno mizo. Tako je prišlo samo po sebi, da se nekaj lepih navad (reci bontona v odnosih do soljudi) privadi otrok že v rosni mladosti, nič pametnega pa doraščajoči mladenič ne more pridobiti o tem poglavju iz knjig s to tematiko. Ne nazadnje se te spodobne manire v glavnem ujemajo s splošnimi pravili, treba pa jih je tod ali tam nekoliko prikrojiti...
Kakšen naj bo torej olikan človek, kadar ima za volanom majhnega avtomobila (recimo kar naravnost: lička) opraviti z mlado zastop nico nežnega spola? Ne — spodobi se, da brž poskoči iz avta, odpre vrata, odskoči na nasprotno stran avta in odpre še druga vrata, nato pomaga gostji do sedeža, zapre vrata na njem strani, se požene okrog vozila na lastno stran, vstopi nato še sam in potem starta. Seveda niso vsa vozila grajena enako... Včasih je treba to zaporedje prilagoditi na objektivne pogoje in razne okoliščine. Skoraj slovesno odpiranje in zapiranje vrat je mogoče seveda primemo skrajšati, zlasti kadar gre za že znano in večkrat vabljeno sopotnico. Neki angleški test navaja celo samo tri take priložnosti, in sicer prvo svidenje z novo znanko, dan poroke in pa obisk tete, ki bo kmalu delila dediščino. Razumljivo je, da taki kavalirji za volanom po možnosti ne povozijo nobenih pešcev, z blatom nikoli ne škropijo po starih mamicah in prepuščajo na križiščih prednost vsem drugim uporabnikom. Kajti vsako drugačno ravnanje je skrajno razburljivo za ženski svet . ..
Seveda pa je ne nazadnje vsak voznik pravzaprav tudi osrednja osebnost v vozilu in absoluten gospodar nad živim in mrtvim blagom, ki ga prevaža. Zato je med njimi mnogo tiranov, ki med voženjem ne popuščajo pred nikomer. Oni odrejajo, kdaj je dovoljeno kaditi in kdaj ne, ali kdaj je mogoče »zaboje prezračiti, prav tako pa tudi, kdaj bo kaj odmora (pa naj bo še tako nujno- potreben) in kajpada tudi, kolikšna naj bo hitrost vožnje nasploh. V takem vzdušju je res vsaka vožnja prejkone mučna. Vdane zakonske žene si skrivaj mašijo ušesa. da bi jim ne bilo treba ver cmer poslušati kletvic razjarjenega družinskega poglavarja. Očetje privajajo svoje potomce, da znajo v imenu vse družine — skozi zadnje okno prepoznati kar največ ljudi in opozarjati nanje druge v vozilu. In drugih zanimivosti. ki so čisto samo za zabavo v notranjščini vozila, je med vožnjo še dolga vrsta, o katerih mora voznik dajati pojasnila, dokler ne izbruhne ves njegov srd v eno samo zapoved — tudi govoriti se sme samo tedaj, kadar godi to njemu. Poznavalci pravijo, da so nekateri zakonski pari na križišču, kjer in če jih slučajno ustavi rdeči val. videti mrki in mračni, kakor bi se peljali k odvetniku zaradi razveze zakona . . .
L. St.
ZA DIABETIKE
f
Ali ste dovolj previdni? r

O električnih avtomobilih pogosto beremo v časopisih. Konec lanskega leta smo brali tudi o jugoslovanskem izumu električnega avtomobila in v prvi letošnji številki revije »Avto« pa tudi, da je električni avto »made in Jugoslavia« časopisna raca.
Po svetu se problemov v zvezi z električnimi avtomobili lotevajo bolj resno. Velike tovarne iščejo pravi akumulator, male tovarne, ki nimajo denarja za drage raziskave, pa se pripravljajo tako, da krojijo karoserije, v katere zaenkrat vgrajujejo kar težke svinčene akumulatorje in čakajo boljših.
Na sliki vidite električni avto »rowan«, ki so ga krojile tri tovarne. Ameriška The Rowan Controler Co. je pripravila električno opremo (in bojda tudi financirala vse ostalo), karoserijo so pripravili v italijanski tovarni Ghia podvozje pa v majhni tovarni De Tomasso prav tako v Italiji.
Najpomembnejša novost sta motorja-generatorja iz ameriške tovarne. Ko voznik pritisne na pospeševalnik, teče tok iz akumulatorjev v motorja, ki poganjata avto. V trenutku, ko voznik odmakne nogo, pa začenjata motorja delati kot generatorja in polnita akumulator. Na ta način se pri zaviranju z motorjem nekaj energije povrne v akumulator. Zato lahko »rowan« prevozi 320 km, ne da bi mu morali polniti akumulatorje.
Vozilo poganjata dva elektromotorja-generatorja, ki dobivata energijo iz osmih svinčenih akumulatorjev. V avtu je dovolj prostora za štiri osebe, karoserija je lepa in omogoča dober pregled na vse strani.
Seveda pa so za sedaj električni avtomobili še vedno poskusni kunci. Dokler ne bo dobrega akumulatorja, bodo ostali električni avtomobili v senci smrdljivih »bencinarjev«.
T. P.
Kilometri stanejo
V prihodnji številki »Avto« vse o izračunu koliko stane km vožnje
tu podščtmo tokrat na tujem, in sicer na Švedskem. Ta dežela si sedaj zelo prizadeva za varnost v prometu; naj navedemo samo nekaj primerov. Nedavno je prometna policija izvedla eno svojih »racij«: zaprla Je glavno južno vpadnico v Stockholm E 4. Ko so pregledali 1000 osebnih vozil, sta bila zadržana samo dva voznika, ker sta bila osumljena, da sta preveč pogledala v kozarček. Kazen za take prekrške je precejšnja:	zapor, odvzem
vozniškega dovoljenja ali — ob lažjih primerih — denarna kazen od 125.000 S din naprej, kar je večkrat tudi mesečni osebni dohodek. Globoko je treba seči v žep tudi, kadar prekoračiš dovoljeno hitrost. Mestni promet je še vedno omejen na 40 km na uro zaradi preusmeritve na desno stran. Policija je zelo stroga: če prekoračiš hitrost za 10 km na uro, moraš odšteti približno 200 kron ali 50.000 S din; če ne upoštevaš znaka »stop«, plačaš 100 kroni Izgovarajti ali pogajati se ne moreš, vsi prometni znaki so osvetljeni. Taka strogost pa je prav gotovo potrebna, če upoštevamo, da ima vsak četrti Šved osebno vozilo in da se med dvema milijonoma vozil zaplete ▼ majhne ali večje nesreče približno ena četrtina na leto.
Posebno pozornost posvečajo Švedi varnostnim pasovom. Zakon določa, da mora imeti vsako novo vozilo varnostni pas za oba sprednja sedeža. V letu 1968 Je pričakovati tudi zakon o obvezni uporabi pasu v mestnem ali
Na švedskem dajejo veliko pozornost varnostnim pasovom
Bržkone ate tudi vi med tistimi, ki nikoli no vodjo ni srečo, se pravi med tistimi, ki varijo vselej zelo previdno. To fM«nv vsi — po lastni oceni! če ste res P*®--vktai, dovolite, da pripomnimo, da se najbolj navadne nesreče zgodijo tudi pri hitrosti 30 Ifcm/h, stroški popravila pa so približno 200.000 Selim.
vinfrMrfiM varnosti v prom e- medmestnem premetu. Vedlina švedska tovarna avtomobilov Volvo je izdelala na-tančno analizo o prometnih nesrečah v odnosu na uporabo varnostnega pasu. Rezultati te analize govorijo za pasove in so katastrofalni za tiste, ki so menda dovolj previdni in prezirajo njihovo uporabo. Poglejmo nekatere pokazatelje te analize.
Nesreče so razdelili takole: v 35,7 odst. vseh nesreč gre za čelno trčenje, v 33,5 odst. gre stransko trčenje, 17,2 odstotka nesreč je zaradi vožnje izven cestišča in samo 4,9 odst. zaradi preobrata vozila itd.
Odstotki dokazujejo, da so neposredna trčenja pogostna in ravno pri teh nezgodah je človek najbolj izpostavljen poškodbam.
Volvo je podatke za analizo zbral v času marec 1965— marec 1966, sodelovalo pa je 300.000 vozil z 28.000 prometnimi nesrečami. Število oseb v teh nesrečah je: 28.000 voznikov, 8.731 sopotnikov na sprednjem sedežu in 5.302 potnika v zadnji vrsti osebnega vozila.
Posledice nesreče na potnike v osebnem vozilu pa niso enako razdeljene; najnevarnejše mesto je poleg voznika, najbolj vama pa je zadnja vrsta. Pri 50 km na uro je sopotnikov prostor 50 odst, bolj izpostavljen poškodbam in pri 100 km na uro 22 odstotkov.
Ob upoštevanju 10.000 prometnih nesreč so bile ugotovljene med drugimi tudi naslednje poškodbe potnikov z ozirom na ur -^bo varnostnega pasu:
I
		
		m
9. nadaljevanje
»še čakal.
Spat molk, ki je trajal še dlje, in ta-krat, ko je že skoraj obupal, je nekdo dvignil slušalko. Moški glas, ki je bil zelo zaspan.
»BiH!« je dejal Garrett.
Glas: »Kako, gospod? želite govoriti z gospodom Akehruratom?«
»Da!« je dejal Gannett.
da slišal je njdfaov šepet in vedel ja, kaj govorijo, čeprav nekaterih besed ni ujel, ker mu je srce tako nabijalo v
I I I I I I I I I I I I
kličite,« je rekel Garrett in Govorili so o njem. Njegovo ima Ja bilo
kakor obbligaito, ki je opremljat dviganje In padanje njihovih sikajočih glasov. Nekaj so mu mi«nn storiti. Toda to le ni bilo vse.
Nenadoma se Je ▼ ta sikajoči Obor prikradla nova nota. Nekaj mu bodo naredili. To je bilo slabo. Nekaj žalega pa bodo storili tudi nekomu drugemu, ki je bil zanj bolj pomemben od lastne oee-
Glas iz telefona je rekel: »žal mi je, be, kakor je v hipu s presenečenjem ugo-
gospod, toda gospoda Akehursta ni doma. Na Dunaju je.«
»Vraga!« je dgjal Sheddon Garrett in nato: »Kdaj pa se bo vrnil?«
Glas iz telefona: »Ni gotovo, kdaj se bo vrnil. Pri telefonu je sluga gospoda Akehursta. Ali vem lahko kaj pomagam?«
bovli. Kdo je bil to? Ime se Je dovolj ločno slišalo iz njihovega šepetanja, toda zvenela mu je kakor v tujem jeziku, Id ga ne zna prevesti, čeprav ga je lahko slišal. To mu ni dosti pomagalo. Prav nič. Dejstvo, da bodo njej — torej je bila ženska — storili nekaj žalega, je bilo mno-
»Ne!« je odgovoril Garrett in vrgel slu- go hujše od dejstva, da so nameravali nje
šalko na tele'-'-'
V navadi je, da se v začetku leta lotimo obračunov in predračunov. Tako tudi pri reviji »Avto«. Le, da za spremembo računajo, koliko v resnici stane kilometer vožnje z avtomobilom. Tega dela se pri nas doslej ni še nihče lotil in kaj dlje kot do kilometru?, ki jih podjetja plačujejo svojim uslužbencem za službene vožnje, nismo prišli.
Jasno je. da ima vsak lastnik avtomobila svoj račun, ki je odvisen od mnogih dejavnikov in da je rezultatov toliko, kolikor je lastnikov. Strokovnjaki, sodelavci revije »Avto« so zato upoštevali povprečnega. lastnika avtomobila po lastnih izkušnjah in po-datkih, ki so jim bili na voljo pri zavarovalnicah, avtoservisih im v tujih strokovnih publikacijah.
Račun upošteva vse bistvene faktorje, ki vplivajo na ceno prevoženega kilometra.
Tako računajo s povprečno porabo pri posameznih avtomobilih, ki se seveda močno razlikuje od tovarniških podatkov. Izračun upošteva ceno olja, porabo olja in ceno rednih mazanj podvozja.
Na izračun zelo zanimivo vplivajo cene novih in rabljenih avtomobilov, ki se pri nas
ne držijo nobenih zakonitosti, saj so cene novih vozil odvisne od nakupa deviz, ki jih vsakdo dobi na svoj način, cene starih pa so zaradi pov-vpraševanja na tržišču včasih mnogo višje kot bi bilo pričakovati. Upoštevane so tudi obresti na kapital vložen v nakup avtomobila.
Najteže je določiti stroške vzdrževanja avtomobila, tu šele pridejo do izraza razlike med posameznimi vozniki in ta del izračuna najbolj vpli va na to, da končni rezultat ne more biti splošnoveljaven za vsakogar. Pri »Avtu« so izračunali, da po prevoženih 100.000 kilometrih avto potrebuje generalno popravilo motorja in sklopke, da pri večini avtomobilov na 100.000 prevoženih kilometrov dvakrat zamenjajo amortizerje, dvakrat menjajo zavorne obloge na vseh štirih kolesih,
zamenjajo en kondenzator, eno vžigalno tuljavo, štirikrat menjajo svečke, vsaj trikrat menjajo platine, zamenjajo akumulator in ležaje na kolesih. Računali so tudi z manjšo nezgodo in zato upoštevali ceno enega prednjega blatnika in enega prednjega odbijača. Upoštevali so tudi popravilo lažje udarjenega podvozja. V stroških vzdrževanja avtomobila so seveda vštete tudi cene za redne servisne preglede.
V izračunu imajo svoje mesto tudi gume. Računali so s tem, da pasaste gume vzdrže najdelj, da je trajnost domačih gum manjša od uvoženih, vendar v končnem izračunu razlike med gumami ne predstavljajo nesorazmerij, ker trajnejše gume pač več stanejo.
Končno so prišteli tudi stroške za garažo, registracijo, cestno takso in obvezno zavarovanje.
Iz prihodnje številke »Avta«, ki izide 19. januarja, navajamo tabelo stroškov za kilometer vožnje za fifika in spačka:
EN KILOMETER VOŽNJE VAS STANE (V STARIH DINARJIH)
če obdržite avto:
eno leto
tri leta
pet let
če prevozite na leto km: Zastava 750 Tomos-Citroen 2CV
10.000 20.000	30.000	10.000	15.000	20.000	25.000	10.000	15.000	20.000
84,8	52,7	40,4	66,3	52,5	43,7	39,4	613	48,9	42,6
_ 56,1	35,5	28,6	61,0	46,4	41,0	38,4	59,6	47,0	40,1
Iz tabele je razvidno, da se pri ceni kilometra močno pozna, če se vozite malo. Avto, ki ga imate le za lastno zabavo, je drag. Mnogo ugodnejše se pokažejo cene, če veliko vozite — seveda, če se vozite službeno, ker dobite kilometrino pač plačano. Ugotovljeno je, da kilometri mnogo manj stanejo prvo leto in da se najbolj izplača avto
po enoletni uporabi prodali in kupiti novega, če imate seveda veliko denarja. To predvsem zaradi popravil, ki jih je v prvem letu malo. Pri »Avtu« so se držali mnenja, da v prvem letu izdatki ne presegajo polovice izračunanih stroškov na sto tisoč kilometrov, pri izračunu za pet let pa so vsoto stroškov za mehanska popravila
Vrsta poškodbe
voznik
varnostni pas
sopotnik varnostni pas
	da	ne	da	ne
Smrtne nesreče:				
poškodba hrbtenice	0	3	0	5
notranje poškodbe	0	4	0	4
poškodba glave	2	10	4	12.
Hude nesreče:	, .				
poškodbe hrbtenice	0	10	0	13
poškodba nog	.j; • poškodba prsnega koša	8	22	41	55
	20	27	16	38
poškodbe lobanje:	21	70	15	118
poškodba obraza .in glave	20	71	22	127
Lažje nesreče:				
izguba zob	3	18	0	20
poškodba lobanje	8	25	11	56
poškodbe rok	9	28	20	65
poškodbe nog	21	70	22	121
poškodba obraza brez ran	30	71	27	110
poškodba teli, izpahi in sl.	60	101	99	175
manjše rane v obrazu	25	122	20	154
Ali potrebujemo še več do-	table:	»Očka,	vmi	se zdrav«
povečali za trideset odstotkov.
Več o izračunu kilometrine, tabelo za najbolj pogoste avtomobile na naših cestah in razlago formule, po kateri si lahko tudi sami natančno izračunate ceno kilometra, ki ga prevozite z vašim avtom, pa boste tako prebrali v prihodnji številki revije »Avto«.
T. P.
k n v.n/v za uporabo varnostnih pasov?
Da, ugotovljeno je bilo, da smrtna nesreča lahko nastopi že pri hitrosti 20 km na uro, če pa uporabimo varnostni pas, se ta hitrost pomakne do 100 km na uro; do te hitrosti statistika tovarne Volvo namreč ni zabeležila smrtnega izida pri 10.000 nesrečah, če je voznik uporabljal varnostni pas. I(
Skratka — analiza kaže, da je vožnja z varnostnim pasom 70-odsbotno zanesljivejša.
To so dejstva. Ce Je tako, da je varnostni pas tako velika zaščita v prometu, potem se lahko upravičeno vprašujemo, zakaj varnostnega pasu in njegove koristnosti ne obravnavajo v promet-no-vamostni temi pri nas in zakaj artiklu za zmanjševanje smrtnih nesreč, in obla-žiterv vseh poškodb ne dado prednosti pred uvozom predmetov, ld z ohranitvijo človeških življenj nimajo povezave. Ali se Je za uporabo varnostnih pasov že zainteresiral zavarovalni zavod ali celo zavod za socialno zavarovanje? Oba zavoda imata prav gotovo interes oblažlti posledice prometnih nesreč.
še to: varnostni pas (najboljše verjetno izdeluje švedska) je drag, vendar gre pravzaprav za malenkostne izdatke, m če Ce postavljamo
potem dajmo voznikom tudi sredstva za varnejšo vožnjo.
L .. e spat ob tri četrt na dve. Skušal je brati, a mu ni šlo. Utrni! je luč in se trudil zaspati. Mislil je, da ne bo zaspal, a je vendarle.
Sanjal je. Sanje so bile neprijetne. Tekel je po dolgi, odri ulici. Z obeh strani so se dvigale kakor nebotičniki razpadajoče hiše lz sive opeke. Nobeno okno ni bilo razsvetljeno in umetni kanjon je bil temen razen belkastega sija od nizkih zidov, ki so ločili pločnik od gnijočega vrta.
Ko je tekel, sta hiteli pred njim dve postavi. In ko je tekel, je slišal za seboj glas dirjajočih stopinj. Ni se ozrl, vedel pa je, da za njim dirja sovražnik, ki se ga smrtno boji, sovražnik, ki je nosil na rami dolgo in lahko vrečo kakor premaganca. Pred njim sta obe postavi hitro tekli naprej. Za njim pa so se stopinje, ki so ga zasledovale, čedalje bolj bližale. V sebi je čutil samo eno željo, da bi dosegel zavetje, za katero zdaj ni vedel, a bi ga bil spoznal, brž ko bi ga ugledal.
Ih nato ga je v hipu zagledal. Bil je na vogalu. Majhna stavba, obdana s papirnatimi svetilkami. Tekel je proti vhodu in se zgrbil, ko je prišel v svetlobni krog svetilk. Sinil je skozi vrata in je bil začasno na varnem. Znašel se je v veliki veži, ki se mu je zdela znana. Po tleh so bile brez reda raztresene majhne gostilniške lože, v katerih je bila povsod po ena miza. Pognal se je v eno v oddaljenem, temnem kotu kakor prestrašen zajec, ki se požene v luknjo v zemlji.
Splazil se je pod mizico, se ves zgrbil in iovii sapo, medtem ko mu je srce tolklo, kakor da mu hoče uiti iz telesa skozi grlo. Potem so prišli drugi. Nagnetli so se v druge lože, ki so stale vse naokoli. Kazalo je, da jih je na stotine. Vsi so govo-govorili šepetaje. To-
mu storiti nekaj žalega.
In potem se je kakor gromki bas sredi te umazane glasbe pojavilo še eno ime. In to je bilo najhuje, zakaj če so nameravali temu storiti kaj žalega, Je bilo huje ne samo od tega, če se je njemu zgodilo kaj žalega, ampak celo od tega, če bi se njej zgodilo kaj žalega. Hotel je vstati in zavpiti. Hotel je zlesti iz svojega neumnega, malega zavetja in se Jim postaviti po robu. V duhu se je nenadoma počutil močan ko bog, toda ko je skušal telo prisiliti, da bi ga ubogalo, ga ni poslušalo.
Obležal je tam ves zgrbljen in trepetajoč kakor poprej. In potem se je zavedel nečesa novega: zavedel se je, da je nekje v eni izmed teh lož okrog njega — morda v kakem drugem skrivališču poleg njegovega — še nekdo drug. Nekdo drug, ki ni poznal ne njega ne drugih, šepetal-cev. Nekdo drug, ki bi mu lahko pomagal proti njim. Bo res to storil? Bo res?. . .
Prebudil se je ves prepoten. Posteljnina je ležala na tleh. Vse mišice v telesu so mu trepetale in grlo je Imel razsušeno. Vstal je, prižgal luči, pil vodo in si za silo spet postlal. Toda spanca ni bilo več.
I
Sheldon Garrett se je nenadoma zganil na stolu, tako nenadoma, da je s komolcem ki je počival na mizi, prevrnil skodelico kave. Natakar je naglo prišel in skušal popraviti škodo.
»Pri moji veri, da bom!« je dejal Shel-don Garrett.
Natakar je debelo pogledal. »Kako ste rekli, gospod?«
Tudi Garrett je debelo pogledal. Pogledal je navzdol na bel prtič, ki ga je natakar razgrinjal čez rjavo liso Dejal je:
»Oprostite. Zelo neroden sem bil! Ne vem, kaj sem mislil!«
In to je bila laž.
" rili hkrati in vsi so govorili šepetaje. To- In to je bila laž.	j
OGLAŠUJTE V
DELU
ZA VEČJO VARNOST GRE — Varnostni pas
MIMI MALENŠEK
somi:
viumm;a
AVliliSTA
SBHMmiimiHtMUHnmHiiiiiiniiiiiiiiitim- >
......................nuni«
145. nadaljevanje
Videti je bil skoraj presenečen.
— Čudna misel, je zamrmral. Nekaj trenutkov je molčal. Nada se je smehljala. Robert je zdajle preživljal uro kot ona dopoldne, v mestu. — Morda imaš prav, je rekel potlej. Zares ni vseeno, kdaj in kje koga srečaš. A vendar bi rekel, da ...
— Bržčas ne, je rekla Nada. Bržčas bi šla v vsakem drugem času in povsod, razen zdaj v Kaštelu, drug mimo drugega, ne da bi se sploh ustavila.
— Ti si zelo pametna mala čarovnica, je zamrmral.
Tzan. naslednjega ovinka se Je prikazal Ka-štel na griču: črna izrezanka na temnomodrem ozadju. Strehe so se od daleč srebrile ▼ mesečini. Zadaj se je sprebmilo morje.
— Sanjska pokrajina, Je rekel. Tudi kot čarovnija. Morda se mi boš zdela nekoliko neres-
nična, kadar si te bom zamišljal v tejle sanjski pokrajini.
— Vidiš, je rekla, saj si spet vesel.
Naslednje popoldne sta bila spet daleč iz Ka-štela. Vozila sta se po neznanih, razritih poteh med polji in vinogradi. V zraku se je zbirala soparica. Ljudje v vasi so govorili, da bo bržčas prišel dež in da potem ne bo več prave poletne vročine. Ne take, kot je zdaj. V kampanji pa je bilo res vroče. Zemlja Je opijanjala, glasovi čričkov, vonj po sparjenem listju trte v vinogradih — v vsem je bilo nekaj omamnega. Avtomobil se je pozibaval na kotanjah.
— Človek bi skoraj dobil morsko bolezen, je rekla Nada. — A je le bolj zanimivo kot vožnja po ravnih cestah, je rekel Robert.
Že pozno popoldne sta se vračala skozi Vr-sar. Od spodnje strani, s kopnega, je bilo zidovje mesteca vse škrbasto, kakor razdejano obzidje po obleganju, drevje ožgano od vročine, nikjer nič zelenega, samo grmada kamenja na griču. Na zahodni strani pa so bili zeleni vrtovi, ciprese hoteli s pisanimi sončniki, zaliv zelena otočki, raztreseni, kolikor daleč si videl z vrha. Od kroma na avtomobilih so se odbijali slepeči bliski.
Cesta v mestece je bila skoraj prazna. Više gori, pod malone trdnjavskim vhodom v mestece, pa so obakraj ozke ceste stali ljudje v špalirju. Neki moški je razburjeno klatil z rokami, in vpil, naj avtomobili ostanejo spodaj. Turisti so držali v rokah pripravljene fotografske aparate.
Tako sta videla še pogreb turistične sezone. Godba na pihala, godci v modrih uniformah,
zadaj črni pogrebci s krsto, za njimi turisti, ki so objokovali pokojno sezono. Zabaven poletni karneval.
— Zares kot v kakšnem majhnem bretonskem mestecu, je rekel Robert. Ali se bodo kje ustavili?
— Oh, da. Plesali bodo.
— Greva z njimi?
To je bilo dobro, Ce bi ostala sama, bi sicer ne govorila o tem, da je zdaj pred njima samo še malo ur, ki jim bosta preživela skupaj, vendar bi oba mislila na to. Zdaj, ko že ni bilo več mogoče reči: »Cez tri dni« ali »pojutrišnjem«, temveč le še »jutri«.
Ostala sta dolgo, dlje kot do polnoči, gledala folklorne plese in potem tudi sama plesala. Robert je rekel, tki je to pristno veselje. Znal se Je veseliti prav preprostih stvari. V Ustju širokih platan na dvorišču se je prelivala svetloba obločnic z modro mesečino. Pri sosednji mizi je sedel neki fant v istrski noši in igral na mandolino. Nada je pomislila, da ji nikoli ni bilo do takihle veselic, o katerih je Robert rekel, da so prisrčne, ter da je bilo potemtakem precej snobizma v njej. Ob Robertu se ji je življenje prikazalo v precej drugačni luči kot ga je gledala prej. Pogreb sezone in veselica sta bila kot lahkotna medigra.
— Utrujena? js vprašal Robert, ko je z vzdihom sedla v avtomobil, ter Jo poljubil. '
— Ne, ne preveč. Koliko Je ura?
Pogledal Je na svojo ročno uro. Počasi Je vžgal motor.
— Včasih bi sl človek res želel, da bi mogel zadržati bežeči čas. Je rekel, ko Je mo-
tor že zabrnel in se je avtomobil premaknil po cesti,
— Nedelja je že, ne? Je rekla Nada.
— Je... že.
— Tudi avgust je že minil.
Morda je razumel, kaj je hotela reči. Molčal je. PomisUla je, da je to bolje, kot če bd rekel: Tudi september ima še sončne dni.
Zjutraj in dopoldne sta se vedla in pogovarjala kakor ljudje, ki se odpravljajo na pot iz kraja, kjer so dolgo srečno živeU. Neka posebna, zaupna bližina je bila med njima, drugačna kot prejšnje dni. Videla je Roberta, ki je šel okrog hišice, kakor da se tudi poslavlja od nje. Potem je ona pospravljala po hiši, medtem ko je on zunaj pod murvo pregledoval avtomobil in snažil stekla. Ko je zapirala zgoraj oknice, se je ozrl k njej navzgor in se nasmehnil. Zdel se jd je starejši kot prejšnje dni in malce utrujen.
Sredi dopoldneva je bila hišica pospravljena in avtomobil pripravljen. Odšla sta k morju — za slovo od Rive in sončnega bunkerja, kot je rekel Robert.
Dan je bil vroč, soparen. Razgret beton je pekel v bose noge. Nada se je spomnila nekega ponedeljka, ki je bil kakor včeraj, a hkrati zelo zelo daleč, in kako je stala na bunkerju, čutila na ramenih sonce in lahen dopoldanski veter, gledala rdeči pas blatne zemlje ob obrežju, s katerega se je morje umaknilo, gledala galebe, Kaštel v soncu, vse z občutkom svobode, v misli, da je pred njo štirinajst takih sijajnih dni, ko bo vsaka ura dneva samo njena. Zdaj se je teh štirinajst dni že osulo kot štirinajst prezrelih poletnih cvetov.
■M
IV
stop
NOVA SLOVENSKA REVIJA
KMALU PRI VSEH PRODAJALCIH ČASOPISOV
ZVITOREPČEVI ROMANI V
S T R I
P U
•4 STRANI NAPETIH AKCIJ
mmm
PRAZNIK KRVODAJALCEV NA BRDU PRI LJUBLJANI — V soboto zvečer je bila v prostorih DPD Svoboda na Brdu pri Ljubljani svečanost. Med krvodajalci, ki so dobili priznanja, je tudi družina Ivana Sterleta z Brda št. 109 (na sliki), katere člani so dali doslej kri desetkrat in celo dvajsetkrat.
Foto: šelhaus

gpi
DVOGLAVI PES ŽIVI — Sovjetskemu patofiziologu Vladimiru Demikovu se je posrečilo prestaviti glavo z enega psa na drugega, tako da je drugi postal dvoglavi pes. Demikovljeva ekipa je opravila operacijo v Kijevu. Znanstvenik je izjavil, da bo glavo mogoče ohraniti pri življenju, kar utegne omogočiti nadomeščanje popolnoma onesposobljenih organov. Na sliki: Demikov z »dvoglavo pošastjo«. Glavo so presadili s dvomesečnega psička na štiriletnega psa.	Telefoto: UPI
R0MNEY NA SMUČEH — Michiganski guverner George Romney je te dni začel volilno kampanjo v državi New Hampshire. Na sliki: Romney na smučeh ni posebno spreten. Mu bo na političnih smučiščih bolje drselo?
Telefoto: UPI
Nadaljevanje s tretje strani
©
Živi odmevi na praški plenum
sporočale Centralnemu komiteju.
Tako je glavni urednik lista »Rude pravo«, Oldrich švestka, ki je tudi član CK KPC, v današnji številki na široko komentiral zadnji pie-num in poudaril zlasti demokratizacijo dela in življenja v partiji ter zaupanje v človeka. »Vsi po vrsti želimo, da bi se naša država uspešno razvijala, da bi hitreje in bolj energično razreševali resne probleme našega gospodarstva, znanosti, tehnike in kulture. Prav zaradi tega smo morali razpravljati o dosedanjem načinu našega dela, metodah političnega vodenja in upravljanja ter o uresničevanju vodilne vloge partije«.
»Sklep je eden,« piše švestka, »v sistemu družbenega upravljanja moramo uvesti takšne oblike, ki bi pripomogli k razvoju socialistične demokracije, zagotoviti, da bi na odločitve o družbenih zadevah kar najmanj vplivale škodljive improvizacije in da bi čimbolj učinkovito cenili kolektivnega duha ljudi. Komunistična partija mora biti vzvod takšnemu prizadevanju, pobudnik demokracije.«
©
Uspela sabotaža v ti latu
v Kairu odpotoval v Aman. Ista agencija poroča iz Arna-na, da bo kralj Husein čez nekaj dni obiskal Irak. Po izjavah premiera Talhunija bo v prihodnjih tednih kralj obiskal več arabskih držav. Pred obiskom v ZAR je bil Husein na obisku v Saudski Arabiji.
AFP poroča iz Bejruta, da bo libanonski predsednik Charles Plelou 19. in 20. januarja na uradnem obisku v Jordaniji. Spremljal ga bo premier Rašid Karame.
TASS poroča iz Mogadiša o izjavi scmalske vlade, po kateri je odgovoren za zaprtje Sueškega prekopa le Izrael, ki je napadel arabske države in potem okupiral njihovo ozemlje. V izjavi vlade v Mopadišu je tudi rečeno, da somalijska vlada potrjuje svojo popolno podporo stališču arabskih držav in njihovemu boju proti izraelski ekspanziji.
999
Zima kaže povsod ostre zobe
tverica reševalcev je vlekla obolelega meteorologa, ki je težko dihal in se mu je bledlo, v posebnem planinskem čolnu. V Sarajevo so prispeli člani reševalne ekipe davi ob pol eni uri, že jutri pa bo vsa šesterica te prostovoljne ekipe spet na svojih delovnih mestih, razen dvojice ozeblih tovarišev.
Kot poročajo iz Šibenika, je motorna ladja »Zlarin«, last Slobodne plovidbe iz Šibenika včeraj nasedla v Mramor-skem morju. Nihče od 22 članov posadke ni poškodovan.
V petek okoli 18 ure po lokalnem času je »Zlarin» zajel snežni metež v Mramorskem morju. Ker je bila vidljivost zelo slaba, je ladja udarila z levo stranjo ladijskega kljuna
megle odstraniti vse vode. ki je prodirala v ladijski kljun, je pretila nevarnost, da bi karbid eksplodiral. Zaradi tega je ladja namerno nasedla, posadka pa se je rešila na kopno.
Zaradi velikega snega in mraza sta dva rudnika v severovzhodni Bosni ustavila delo. To je rudnik boksita v Vlasenici, kjer rudarji na leto izkopljejo okrog 300.000 ton boksitne rude ter rudnik kremenčeve rude v Tuzli. Zaradi velikega snega in mraza je eteženo kepanje premoga tudi na površinskih kopih v rudnikih tuzlanskega bazena.
Tudi na Reki se je ozračje močno ohlad.ilo in je ponoči zdrknilo živo srebro na minus 7 stopinj Celzija. Dokaj nizke temperature so zabeležili tudi v drugih mestih kvarnerske riviere.
Iz Cuprije poročajo, da je celo rečno korito Velike Morave pokrito z ledom, debelim 30 cm. Ponekod je zaledenela tudi Južna Morava. Ponoči je v Po-moravju prenehal pihati veter, prenehalo pa je tudi snežiti, kar je omogočilo, da se hitreje normalizira cestni premet.
Davi se je spet začel reden premet na mednarodni cesti Niš—jugoslcvansko-bolganska meja pri Kremenici. Razen velikih snežnih zametov tu posebej otežuje promet pole dica na cestah, zaradi katere celo lažja vozila težko premagujejo številne vzpone in ovinke. Vozniki morajo pre magovati velike težave, šofer- J jem tovornjakov pa priporo- j čajo, da opustijo vožnjo. V tem delu jugovzhodne Srbije je od važnejših cest zaenkrat še vedno neprehodna cesta preti Kosovu in Metohiji prek Tresibabe in Prepol j ca.
V vsej kosevsko-metohijski pokrajini pa js bilo danes vreme sončno in vedro, brez vetra, kar omogoča, da la-e rešujejo zametena vozila in razčiščujejo ceste.
Kot v naši državi, tudi drugim deželam zima ne prizanaša. V Turčiji je okoli 500 vasi, v primorski provinci Ba-likesir pod vede, medtem ko zimske povodnji in zameti prinašajo zmedo in rušenie na širših območjih Turčije. Poročajo, da so volkovi v provinci Bolu. severozahodno od Ankare raztrgali dva kmeta; tu je zapadel sneg v višini 2 metrov. V številnih krajih Turčije so oretrgane komunikacije in številni državljani so ostali zameteni na cestah. Zaradi slabega vremena je popustil jez na reki Si-mavi, pa so morali zaradi tega prebivalce sedmih vasi s tega območja evakuirati.
Mraz je zajel tudi Madžarsko in traja že nekaj dni. Včeraj in predvčerajšnjim pa je mraz spremljal strupen veter, ki je ponekod prehajal v pravi orkan in dosegel brzino več kot 90 km na uro. Zaradi močnega vetra niso mogli uporabiti pri čiščenju cest številnih strojev, tako da je v zahodnem delu države veliko lokalnih cest, ki so neprehodne. Včeraj je temperatura dosegla v mnogih krajih od 15 do 20 stopinj pod ničlo. Vseh 10 madžarskih ledolomilcev je krenilo po Donavi, da bi onemogočili močnejše zmrzovanje in nastajanje ledenih plošč. Sest ledolomilcev pluje po Donavi na madžarski strani, štirje pa so na Donavi na jugoslovanski strani.
Društvo »Slava Klavora« v pretesnih prostorih
MARIBOR, 14. jan. — Sinoči so člani kultumoumet-niškega društva »Slava Klavora« iz Maribora pregledali svoje delo v zadnjih dveh letih, sprejeli delovni načrt ter izvolili novo vodstvo, ki mu ponovno predseduje Janez Karlin. Posamezne sekcije društva so dosegle res lepe uspehe, lani je društvo slavilo tudi 20-letnico obstoja, moški pevski zbor, ki ga vodi prof. Jože Gregčrc se uvršča v vrh jugoslovanskega zborovskega petja. Tudi amatersko gledališče, ki ga vodi Miloš Škerget, predstave pa režira Janez Karlin, je med najboljšimi amaterskimi skupinami v Jugoslaviji. Razgibano kulturno dejavnost sta pokazali tudi sekciji na osnovni šoli Ivana Cankarja ter na Srednji eko nomski šoli v Mariboru, ki tudi delujeta v okviru društva. Med največjimi težavami, s katerimi se društvo ubada že od ustanovitve dalje, je pomanjkanje prosto rov. Na sinočnjem občnem zboru je dal priznanje društvu in njegovemu delovanju tudi podpredsednik občinske skupščine Maribor Stojan Požar, ki se je v imenu- družbenopolitičnih organizacij in skupščine Maribor zahvalil društvu za njegovo vsestransko kulturnoumetniško de javnost.
F. S.
Občni zbor društva »Krilato kolo«
MARIBOR, 14. jan. — Sinoči je bil v prostorih mariborske železniške postaje občni zbor kulturno prosvetnega društva »Krilato kolo«, ki vključuje več kot 800 železničarjev. Med njimi je okrog 250 aktivnih članov, ki so uspešno delali v raznih sekcijah. Predsednik društva Otmar Bezjak je Izčrpno orisal delo društva in posameznih sekcij, ki so pripravile vrsto prireditev doma In v tujini. Društvo bo tudi v prihodnje posredovalo kulturne dobrine močnima železniškima kolektivoma v Pragerskem in Celju, v maribor-j skem železniškem vozlišču in na podeželju. Na občnem zboru so pripravili tudi enourni kvalitetni kulturni program, v katerem so sodelovali kvintet »Veseli pastirji«, mali harmonikarji, moški pevski zbor, društvena godba na pihala in godba na pihala iz Ceršaka, s katero vzdržuje društvo tesne stike.
M. K.
Nagrajeni rudarji v Tuzli
TUZLA, 14. jan. (Tanjug). Delavski svet rudnika Kreka je nagradil tri rudarje: Ibrahima Kovačeviča s 5000 din ter Ahmo Muhiča in Sevala Osmiča s po 2500 din, ker so 14. decembra lani preprečili veliko nesrečo v rudniku. Ko so opazili požar, so takoj alarmirali četo za reševanje, nakar so s posebnimi aparati uspeli pogasiti ogenj.
Imenovani rudarji so bili nagrajeni že prej z manjšimi zneski, zdaj pa je delavski svet, ko je ocenjeval njihov prispevek, povečal nagrade.
v velike skale otočka Nisi. Voda je začela prodirati v skladišče v ladijskem kljunu, kjer je bilol okoli 400 ton kalcijevega karbida.
Kapitan ladje in posadka so storili vse, da bi rešili ladjo in tovor, ker pa črpalke niso
Javna razprava
OSEBNO DELO Z ZASEBNIMI SREDSTVI
Kakšne so vloga, pomen in perspektive osebnega dela z zasebnimi sredstvi? Kako naj, uravnavamo prihodnji razvoj te dejavnosti?
Sekcija za gospodarsko politična vprašanja pri mestni konferenci SZDL Ljubljana vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja osebnega dela z zasebnimi sredstvi, na javno razpravo, ki bo v ponedeljek, 15. januarja 1968, ob 19.30 v dvorani komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana, Miklošičeva 24.
Težave
mladih
v samoupravi
Konferenca mladinske organizacije obalnih občin
KOPER, 14. jan. — Skoraj da ni bilo dejavnosti, o kateri ne bi bili govorili na današnji konferenci ZM, ki so ji dopoldne prisostvovali delegati iz Kopra, Izole in Pirana. Raznovrstne življenjske zadeve, s katerimi se srečujejo mladi pri svojem poklicu in šolskem delu, pa tudi družbeni dejavnosti, je bila na konferenci zrcalo zavzetosti, s katero mladi ljudje obalnega območja spremljajo našo sodobnost.
Prav raznolikost zadev, ki so jih obravnavali tako v poročilu kot v razpravi, je omogočila, da bi celoviteje obravnavali nekaj poglavitnih problemov mladih. Videti pa je, da je ikih zadev več. Tako so zlasti poudarjali težave in poglede mladih, ki sodelujejo v različnih oblikah samoupravljanja, tegobe pri zaposlovanju, odnosi do društev in organizacij,'kulturno in klubsko življenje.
Danes so zlasti poudarjali, da bi bilo treba" organizacijo mladine usposobiti, da bo še bolj učinkovito podpirala napore mladih pri prevzemanju življenjskih in družbenih dolžnosti.
Prav tako kritično so ocenili tudi težave, s katerimi se srečujejo taborniki, počitniška zveza, ljudska tehnika, OZN in športna društva, kjer deluje zvečine mladina. Največkrat v teh organizacijah ne morejo doseči vsega, kar bi radi, ker so vezani na pičla finančna sredstva.
Zaradi obilice zadev, sta tako poročilo kot razprava ostali le na obrobju in sta bili bolj gradivo za razmišljanje, manj pa napotilo za delovanje organizacij in samega obalnega komiteja ZM v prihodnjem obdobju.	G. GUZEJ
Dva požara v Ljubljani
LJUBLJANA, 14. jan. — Ljubljanske poklicne gasilce so včeraj poklicali na dva kraja. Prvič so se okrog 13. ure odpeljali na Ježico, kjer je na Kratki poti št. 1 gorelo poslopje Vinka Bučarja. Ogenj so opazili nekaj minut pred tem. Poslopje je začelo goreti ob dimovodni cevi, speljani skozi lesen strop iz prostora, ki ga je Bučar uporabljal kot delavnico. Gasilci so ogenj pogasili, škode na poslopju pa je za okrog 700 tisoč starih dinarjev.
Dobro uro na to je izbruhnil požar v stanovanju Janka Zabiča v Robovi ulici št. 30, Zabič je namreč prinesel v kuhinjo steklenico bencina in jo hotel zliti v posodo, kjer se je kuhalo perilo. Ko je prišel v bližino šte-. dilnika, mu je steklenica padla iz rok in se razbila. Bencin se je takbj vnel in ogenj se je razširil po stanovanju. Začela so goreti tudi vrata, podboji, več drugih predmetov in obleke pa je ogenj uničil. Janko Zabič je dobil pri tem precej hude opekline in so ga odpeljali v bolnišnico.
S traktorjem ga je zadel
MURSKA SOBOTA, 14. jan. — Včeraj popoldne se je v Vanečl vasi v šupi, kjer je bil spravljen traktor, ponesrečil 36-letni Franc Kulič iz Vaneče vasi 31. Sosedu Gezi Sečku, ki se je pripravljal, da bi s traktorjem šel plužit vaško cesto, je pomagal vžigati motor. Ko sta spravila stroj v pogon, je Sečko zapeljal s traktorjem kakšen meter nazaj. Odbijač je zadel Kuliča in ga podrl po tleh: Udarec je bil tako močan, da je Kuliču zlomilo obe nogi pod kolenom in so ga morali odpeljali v murskosoboško bolnišnico.
Konstantin: Zunaj Grčije sem v boljšem položaju
LONDON, 14. jan. (AP). — Grški kralj' Konstantin je izjavil za časnik »Sunday Times«, da je ubežal iz Grčije zaito, da ne bd postal ujetnik vojne junte in da bi preprečil morebitno prelivanje krvi. Dodal je, da ne bi imelo smisla, <la bi ženo in otroke poslal v tujino, sam pa ostal v Grčiji, ker so njegovi načrti propadli.
»Razen tega,« je dejal kralj, »sem zdaj zunaj Grčije v boljšem položaju, da svobodno govorim, česar iz zatočišča v okviru Grčije ne bi mogel«.
Kralj je zavrnil govorice, da se bo njegova žena Ana Marija vrnila k svojim staršem na danski dvor.
Francozi zaskrbljeni zaradi sodelovanja Benelux - Britanija
PARIZ, 14. jan. (Tanjug). Zunanji ministri držav Bene-luza se bodo jutri sestali, da bi preučili sodelovanje svojih dežel z Veliko Britanijo. Poudarjajo, da bo treba paziti, ^fla bi s tem sodelovanjem nfe škodovali evropskemu skupnemu trgu. Francoski komentarji navajajo, da pomeni sodelovanje Bene-luxa z Britanijo nadaljevanje slabih odnosov znotraj skupnega trga. Pobudo Belgije, Nizozemske in Luksemburga v Parizu povezujejo s predlogom lorda Chalfonta, da bi združili »deveterico«, ki bi zajemala vse članice skupnega trga, rhzen Francije, in države, ki se potegujejo za članstvo v EGS, to je Veliko Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško.
Končana najbogatej-ša lovna sezona v Vojvodini
NOVI SAD, 14. jan. (Tanjug) — V Vojvodini, ki je eden izmed največjih lovskih rezervatov v Jugoslaviji, se je končala po vojni najbegatej-ša lovska sezona. V vojvodinskih loviščih je lovilo lani okoli 1400 turistov lovcev iz tujine, zvečine Italijanov. Za lov v Vojvodini pa se vse bolj zanimajo tudi v Franciji, ZR Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah. Tuji lovci so pustili pri nas od 130 do 140.000 dolarjev, kar je dvakrat več kot 1966. leta.
Predsednik lovske zveze Vojvodine Milan Pocrnič je povedal dopisniku Tanjuga, da je na tolikšno število tujih turistov-lovcev močno vplivala mednarodna razstava lova ter sejem lova in ribolova v Novem Sadu. Ta svetovna prireditev je ugodno vplivala tudi na zvišanje dohodka od lovnega turizma v drugih krajih države.
Pocrnič meni, da v minulem mednarodnem turističnem letu turistične agencije in naša predstavništva v tujini niso storila vsega, kar smo pričakovali od njih v zvezi z lovnim turizmom. Izjema je »Generalturist«.
Domače turistične agencije so tujim lovcem zvišale cene storitev. Pogosto so zaračunavale tudi fiktivne postavke kot zavarovanje lovcev, vstopne takse, spremljevalce, vodnike, tolmače ipd. Dogajalo se je, da so dajatve znašale na posameznega lovca tudi okoli 40 dolarjev na dan, pri tem pa še ni imel zajamčenega odstrela živali.
Pričakujejo, da bo sodelovanje med lovskimi zvezami Jugoslavije in Italije ter italijanske organizacije »Enal-Kacha« prispevale k - še večjemu obisku lovcev iz te države v naša lovišča ter hkrati k odstranjevanju napak, ki so se dogajale doslej.
OGLAŠUJTE V
DELU
!z včerajšnje zadnje izdaje
Obisk v Italiji minil v ozračju širokega soglasja
Izjava predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Špiljka ob vrnitvi v Beograd
BEOGRAD, 13. jan. (Tanjug). »Naši pogovori z italijanskimi državniki so potekali v znamenju prisrčnosti, odkritosti in širokega soglasja tako o vprašanjih, ki zadevajo bilateralno sodelovanje kot o mednarodnih problemih,« je izjavil predsednik Mika špiljak ob prihodu v Beograd, ko se je nocoj vrnil z uradnega obiska v Italiji.
Špiljak je izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadal ‘nji razširitvi sodelo-va a med državama, tako kot je k temu prispeval obisk premiera Alda Mora v Jugoslaviji Medsebojni stiki in obiski se bodo nadaljevali, je rekel špiljak. Predsednik Saragat je sprejel povabilo predsednika Tita, naj obišče Jugoslavijo.
Predsednik zveznega izvršnega sveta je tudi poudaril, da tudi njegov obisk v Vatikanu obe strani pozitivno ocenjujeta. Ta obisk, je poudaril špiljak, je pozitiven za sodelovanje med Vatikanom in Jugoslavijo, v nekem smislu pa tudi spodbuda za sodelovanje med ka:cliško cerkvijo in državo v Jugoslaviji.
Ob koncu obiska v Italiji je predsednik ZIS poslal italijanskemu premieru brzojavko, v kateri se je zahvalil za prisrčen, topel in prijateljski sprejem, hkrati ta je ponovno izrazi zadovoljstvo s pogovori in prepričanje, da bodo ti pog-vori snodouda za vsestransko razširitev vsestranskega in priraeljskega sodelovanja med državama.
Uspela baletna predstava
LJUBLJANA, 13. jan. Nocoj je bila v ljubljanski Operi baletna predstava v počastitev slovenskega jubilejnega gledališkega leta. Na sporedu so bile tri baletne točke:	»Serenada« na glasbo
Benjamina Ipavca, režiser Majna Sevnik, »Soba« na glasbo Gecrgesa Aurica, režiser Henrik Neubauer, in balet v štirih stavkih »Človek in usoda« na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega (peta s mfonija) režiser Štefan Suhi. Glavne vloge so plesali Vida Volpi, Marjeta Klinc, Vojko Vidmar, Vera Marinc in Marija Gregorc-Bosiljka. Gledalce sta posebno navdušila Janez Mejač v vlogi moža in Tatjana Remfckarjeva v vlogi žene.	J. D.
Ankara proti spremembi ciprske ustave
ANKARA, 13. jan. (AFP) Turško zunanje ministrstvo je sporočilo, da »ciprske ustave ni mogoče spremeniti brez soglasja vseh prizadetih strani«. To sporočilo je reakcija na napoved predsednika Maka riosa, da bo predložil novi osnutek ciprske ustave.
ZDA: vlak, poln bomb, se je iztiril
CHADBOURN, 13. januarja. (Reuter) — V Chadbour-nu v ameriški zvezni državi Severni Karolini se je danes iztiril tovorni vlak, natovorjen z bombami in municijo. Oblasti so takoj začele evakuirati 2300 prebivalcev tega mesta. Za sedaj ni poročil o morebitnih poškodovanih ati mrtvih, vendar podrobni 'podatki niso dostopni. Vagoni, ki so se iztirili, so bili natovorjeni z bombami, k' tehtajo od 68 do 340 kilogramov.
Tito sprejel Jugoslovane v Karačiju
KARAČI, 13. jan. (Tanjug) Predsednik Tito z ženo Jo-vanko je danes v svoji rezidenci v Karačiju sprejel Jugoslovane, ki delajo v tem mestu, in njihove družine. V enournem pogovoru se je predsednik republike seznanil z delom Jugoslovanov v Pakistanu. Zanimal se je tudi za možnost nadaljnje razširitve gospodarskega sodelovanja mrd Jugoslavijo in Pakistanom.
U Tant: prekinitev ognja utegne biti koristna
NEW YORK, 13. jan. (AP) Generalni sekretar OZN U Tant je danes izjavil, da u.egne biti prekinitev ognja ob mesečevem novem letu v Vietnamu koristna. »Vsaka prekinitev ognja, četudi je omejena, utegne biti koristna,« je dejal U Tant novinarjem. Vendar pa U Tant ni hotel oceniti možnosti za mir v Vietnamu. Rekel :e le. da bo morda im< povedati kaj o tem na svoji pri-i hodnji tiskovni konferenci v četrtek. »Imel sem stike z nekaterimi od najbolj zainteresiranih,« je izjavil.
Premiera Beckettovega Godota
LJUBLJANA, 13. jan. Skoraj natanko štirinajst let po pariškem krstu je doživela Beckettova drama »En atten-dant Godot« tudi ljubljansko uprizoritev — slovenski naslov se zdaj dokončno glasi »Čakajoč na Godota«. Nihče se ni škandaliziral, nihče ni z glasnim protestom zapustil Drame, kot se je to dogajalo med prvo predstavo v Theatre de Babylone, ljub-lanjsko premiersko občinstvo je sprejelo to zdaj že klasično moderno dramo — ’ po Anouilhovih besedah »eno od temeljnih del sodobnega gledališča« — malone z navdušenjem, vsekakor pa z velikim zanimanjem.
Prevod, režija, scena, kostumi: France Jamnik. Glavni vlogi Estragona (Gogal m Vladimira (Didija) sta igrala Stane Sever in Janez Al-brel .Za vlogo Pozza je bil določen Bert Sotler, zaradi njegove bolezni pa jo je tik pred koncem leta prevzel Polde Bibič In jo naštudiral v dobrih desetih dneh. Četrti igralec je bil Branko Miklavc v nehvaležni vlogi Lu-ckyja.	S. F.
Priština: trije avtobusi v zametih
PRIŠTINA, 13. jan. (Tanjug) — Trije avtobusi od osmih, ki so včeraj popoldne obtičali v zametih na cesti Peč—Kosovska Mitroviča, še vedno stoje v vaseh Rudnik in Vitak. Mehanizirani ekipi podjetja »Put«, ki je davi ob osmih krenila iz Prištine s tremi čistilci snega, se še vednr ni posrečilo prebiti se do njih. Potniki čakajo rešitve v privatnih hišah in na postaji ljudske milice j Rudniku.
Telegrami
VERDET V BRITANIJO — LOND* N. Prvi podpredsednik romunske vlade Ilie Verdet bo na obisku v Britaniji od 23. januarja do 3. februarja, kjer se bo pogovarjal s premie-rom Wilsonom in drugimi britanskimi funkcionarji.
BOJEVITI ŠTUDENTJE — TOKIO, študentje iz japonskega glavnega mesta so pripravljeni napasti ameriško pomorsko okorišče v Sasebu v južni Japonski, kamor naj bi 18. januarja priplula ameriška letalonosilka »Enterprise«. Vodja levičarske študentske organizacije Kacujuki Akijama je na tiskovni konferenci povedal, da je v ta namen angažiral 3000 študentov.
MISIJA DOBRE VOLJE — NIAMEJ. Osemnajst držav alriško-madagaskarske organizacije (OCAM) bo poslalo v zahodno Evropo misijo dobre volje, ki naj bi se pogajala o obnovitvi pridruženega članstva v EGS.
REORGANIZACIJA — BUKAREŠTA. Namesto na 18 oblasti, bo v prihodnje Romunija razdeljena na 35 okrajev. Tako je predlagala centralno partijska-državna komisija za organizacijo okrajev in m>_.,t na podlagi sklepov nedavne nacionalne partijske konference.
NESREČE V ZRN — BONN V prometnih nesrečah v Zahodni Nemčiji je lani umrlo 17.500 ljudi. To pomeni, da je skoraj vsak dan na cestah Zvezne republike Nemčije umrlo povprečno 48 ljudi. V enem letu je bilo laže ali huje ranjenih 465.000 potnikov. V primerjavi z letom 1966 se je število mrtvih v letu 1967 povečalo za 600, število ranjenih pa za 800.
ZAPORNIKI — WASHINGTON. Število zapornikov v ječah ZDA se je v letu 1967 povečalo hkrati s povečanjem števila obsojencev, ki so na begu. V letnem poročilu ameriškega ministrstva za pravosodje je rečeno, da je bilo konec minulega leta v zaporih 19.637 ljudi, medtem ko jih je bilo konec leta 1966 19.277.
POŠTNI DOLGOVI — BERLIN. Minister za pošte in telekomunikacije dr. Schultze je zavrnil predlog bonskega ministra za pošto Dollingerja, da bi Zvezna republika Nemčija poravnala dolgove vzhodnemu Berlinu, nastale v poštnem prometu med nemškima državama z 20 milijoni za-hodn nemških mark. Minister Schultze sodi. da bi bila to samo 2 odst na račun dolga, ki po ocenah iz vzhodnega Berlina znaša več kot 985 milijonov zahodnonemskih mark.
Pa še to:
Iz nekega zveznega gradiva:
»Sedanje stanje zaposlenih v zveznem svetu za delo je takole: funkcionarjev 7. delavcev z visoko izobrazbo 30, delavcev z višjo Izobrazbo 3, s srednjo 3, z nižjo 14.«
Humorist »Večernjih novosti« pravi ob tem tole: »Kako radovedno ljudstvo smo mi! Mene, denimo, zanima edino šolska izobrazba tistih sedmih funkcionarjev . . .«
Vreme 14. januarja 1968 ob 13. uri
Temperatura
Ljubljana	"h —19	13h —10
Planica	—20	—7
Brnik	—23	—6
Maribor	—16	—3
Slovenj Gradec	—21	—12
Celje	—18	—
Novo mesto	—21	—9
Koper	—5	0
Kredarica	—17	—10
Reka	—6	—1
Pul a	—7	2
Split	—6	1
Dubrovnik	—8	—1
Zagreb	—17	—8
Beograd	—13	—6
Sarajevo	—20	—11
Titograd	—8	—2
Skopje	—11	—6
Celovec	—21	—
Gradec	—20	—
Dunaj	—13	—
Milano	—6	—3
Genova	—	+2
MUnchen	—12	3
Ziirich	—4	2
Benetke	—9	—i
Prognoza
NAPOVED ZA PONEDELJEK: Ponoči in jutri bo pretežno oblačno, vmes manjše padavine. Temperature bodo ponoči od —5 do —10, v Primorju 0, jutri čez dan od —2 do 1, v Primorju 6 stopinj C.
NAPOVED ZA DRUGE KRAJE JUGOSLAVIJE:
Ob Jadranu, na Hrvatskem in v Bosni pooblačitve, mraz bo popustil, drugod pa deloma jasno in mrzlo. Ob naglem padcu zračnega pritiska nad Srednjo Evropo, se je področje visokega zračnega pritiska umaknilo iznad Alp proti južnemu Balkanu. Topla fronta je dane zajela Alpe in bo prehodno vplivala na vreme pri nas.
Snežne razmere ob 7 uri zjutraj
Žičnica Krvavec, jasno, —16 stop., 70 cm kložastega snega, vse naprave obr. Žičnica na Veliko planino, oblači se, —13, 90 cm sren. Žičnica Zelenica: Ljubelj — predor, jasno, —13, 60 cm suh. Vrtača. Vrh Zelenice, vetrovno, —17, 70 cm suh. Žičnica na Vogel, oblači se, —11, 130 cm, pršič. Žičnica Vitranc: oblačno, —16, spodnja postaja, —16, 50 cm, srednja postaja, 50 do 90 cm, vrh Vitranca, 140 cm. Žičnica na Španov vrh, rahlo obl., —14, spodna postaja 40 cm, srednja postaja 50 cm, zgornja postaja 60 cm, suh. žičnica obratuje. Kredarica, jasno, —19, 43 cm, spihan sneg. Planica, rahlo oblačno, —20, 50 cm. Jezersko, jasno, —21, 33 cm. Ljubljana, jasno, —19, 34 cm. Novo mesto, jasno, —21, 20 cm. Maribor, rahlo oblač-J*°> —*6, 1* on. Slovenj Gradec, zmerno oblačno, —21, 15 cm. Celje, jasno, —18, 24 cm. Vršič — Erjavčeva koča, veter, —18, 170 cm spihanega snega. Kranjska gora, oblači se, —16, 50 cm. Bled, oblači —-15» 50 cm pršič, žičnici Obr., jezero že ni priporočljivo sa
DKLO ir stran •
Halo, Bohinj!
Po slovesni otvoritvi bohinjskega tekmovanja se je tujini in Atwrm»n% gostom predstavila skupina bohinjskih narodnih no* — plesalcev in plesalk in Jim ob glasbi domačega ansambla apintiU več narodnih plesov. Z brhkimi Bohinjci in Bohinjkami so nato v poskoč nem ritmu polke zaplesali tudi nekateri gostje in tekmovalke.
HudocnuSneži pravijo, da atf naši smučarski tekači niso iz brali poklicev, ki bi jim omogočili, da bi lahko veliko in vsestransko trenirali: vsi štirje člani italijanske ekipe so cariniki. Ib poklic pa opravljata tudi Avstrijca Maurer in Der-noschnig. Njuna rojaka Sailer ta Fazhmacher sta policaja. Bolgara Mitkov in Adjov pa oficirja. Madžarki Bal as in Mat is sta študentki visoke šole za telesno vzgojo.
Najprominentnejša gostja bohinjske tekme — vsaj po tekmovalnem stažu — je trenerka ženske ekipe ZRN Rita Czech-Blasl:	simpatična profesorica
telesne vzgoje, ki je nad Bohinjem zelo navdušena. Je bila 12-krat prvakinja zvezne republike. sodelovala pa je tudi na treh olimpijskih igrah in dveh svetovnih prvenstvih.
Organizacijski komite je tik pred zaključkom sobotnega tekmovanja dobil brzojavko, ki je bila naslovljena na bohinjsko zmagovalko iz 1. 1966, črnolaso Michaela Sndler. »Čestitamo, uvrščena si v olimpijsko ekipo za Grenoble«, je nemški tekmovalki sporočal njen klub. »Ne verjamem, da bi lahko tudi letos — kljub temu »dopingu« — zasedla prvo mesto, je komentirala veselo novico Mihaela. Prav je imela. Monika Mrklas je bila hitrejša od nje.
Zvezni trener Janez Pavčič je ves teden zgledno skrbel za svoje varovance. To velja še posebej za Mlinarja, ki ima poškodovano roma. Zvezni tre-
ner se Je med drugim — do prihode adrevaJoe naše anu-čsnke repreeentanro dr. ljubice Zavrnik-Vučetičeve — po telefonu s njo v Ljubljani posvetoval, mo naj lajša naše mp Tepreemtintu hude bolečim.
Naša repreaentanka Lidija Pšenica se še zmeraj ni opomogla od snešne slepote, ki si jo je nakopala minulo nedeljo ne tekmah v Dražgošah. Pred nastopom v Bohinju in po njem, sl je oči P° nasvetu zdravnika zavarovala s temnimi sončnimi očali.
V soboto zjutraj je toplomer kazal —22 stopinj C, do starta ob 10.30 pa je postala nekoliko »topleje« (—15 stopinj C). Razen nastopajočim je hud mraz najbolj zagodel snemalcem RTV Ljubljana, saj se Jim je kar naprej trgal filmski trak. V tem »sibirskem mrazu« pa so odpovedale tudi prenosne radijske oddaje in sprejemne postaje, s katerimi so prireditelji nameravali obveščata prisotne o poteku tekmovanja, se pravi o vmesnih časih na
progi-
Neposredno pred začetkom sobotnega tekmovanja je nenadoma nastal preplah med tekmovalci in prireditelji: »Finci so prišli, čeprav so poprej odpovedali udeležbo!« Sele pozneje se je izkazalo, da so »finski šampioni« navadni turisti — smučarji s tekaškimi smučmi te Finske, ki so v poslovalnici turističnega društva v Bohinju samo zamenjali nekaj finskih mark za neše di-narle.
Kot na tekmovanju v Dražgošah so smučarski delavci te Dola. kjer bo od 19. do 21 t. m. letošnje republiško prvenstvo v klasičnih disciplirtah — ob 30-letnici smučanja v teh krajih, na startu v Bohinju izobesili reklamni napis.
H. t7.
Kombinacija - Nenning
V vvengenskem slalomu je zvgiagal Švicar Giovanoli
WENGEN, 14. jan. (Po telefonu). Namesto sončnega
m hladnega Wengena nas je danes zjutraj in z nami	mSSmaOMi .Avstrijec
vse udeležence 38. tekmovanja Lauberhoma pozdravilo deževno vreme, ki ni obetalo nič dobrega. Večdnevno sistematično pripravljanje prog sicer na srečo ni dopuščalo možnosti, da tekmovanja sploh ne bi bilo, zato pa so potekala v kaj malo prijaznih razmerah.
Smučanje od vsepovsod
Nočni slalom v Železnikih
ŽELEZNIKI — Na nočnem slalomu v Železnikih je nastopilo nad 100 tekmovalcev v vseh kategorijah. Tekmovanje je organiziral TVD »Partizan« Železniki, ki je kljub težkim pogojem dobro pripravil progo. Med člani je zanesljivo zmagal Peter Lakota, ki je pokazal, da je še vedno v izredni formi.
Rezultati — člani:	1. Lakota
(Jes) 75,5, 2. Klemenčič (Tržič) 77,5. 3. J. Cop (Jes) 83,1, 4. Šmid (Selca) 89,1*. 5. Jamnik (Tr.) 89,7; mladinci:	1.	Branko (Jes.) 93,5,
2. Bernik (Jes) 98,5, 3. Dolenc (Zel.) 120,9,	4. Gašperin (Jes)
130,8, i5. Kalan (Sk. Loka) 143,5; članice:	1. Pirnat (Br) 91,3, 2.
Kurnik (Trž.) 94,7,	3. Vatovec
(Br) 98.3, 4. Gartner (Sel.) 102,0, 5. Praprotnik (Podnart) 128,8; mladinke: 1. Kramar (Trž.) 92,9, 2. Gazvoda (Jes) 99,3, 3. Medja (Tr.) 128.0, 4. Jocif (Tr.) 135,7.
P. POKOREN
Veleslalom v Domžalah
DOMŽALE — Smučarsko društvo Domžale je priredilo tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo OKJOg 30 smučarjev iz Domžal in okolice.
Rezultati — pionirji: 1. Kokol j 33 8 , 2. Gol tez 34.1, 3. Huth 40.0; mladinci: — 1. Bukovec 52.0, 2. Rozman 56.0, 3. Avbelj 60.0; člani: 1. Mali 59.8, 2. Sršen 60.2, 3. Zupan 60.8.	M. B.
Novo na tujem
BERLIN — Rokometni prvak Dxc Nemčije Dinamo se je uvrstil v četrtfinale ze pokal evropsrih prvaKOv, potem n.o je v Berlinu premagal avstrijskega Kapida 37:10 (19:5). Tudi v prvi tekmi je Dinamo zmagal z rezultatom 30:11.
Občinsko prvenstvo Ceija v veleslalomu
CEi-JE, 14. jan. Na terenih pri Celjski koči je bilo občinske prvenstvo Celja m veleslalomu. Idealne	snežne	razmere so omogočile,
da je oiia proga dolga nad 1300 m s 300 in višinske razlike in 32 vratci. Zal je tekmovalce motil zelo	močan	veter in	hud	mraz.
Kljub temu pa se jih je na startu zbralo nad 50.
Zanimiv je bil predvsem boj xnau elani, saj so se na startu zbrali vsi	najboljši,	tako	»stara
garoa«, kakor tudi obetajoči mladi tekmovalci. Zaradi padca mladega Rosina v gornjem delu proge je zmagal Uršič.
Rezultati — ciani: 1. Uršič 1:14,5, 2.	Rosina	1:14,5, 3.	Rom	1:14,9,
4. J. Cetina 1:15,4, 5. P. Cetina 1:15,6 (vsi Celje); st. mladinci: 1. Brilej 1:28,2, 2. Jovan (oba Celje) 1:36,3; mi. miadinci: 1. Klinar (S)	1:22,6,	2. Jovan (Cj
1:24,3; st. pionirji:	1. Meznarič
(C) 1:20,6; članice: 1. Cater (C) 1:42,5; ml. mladinke:	Skoberne
(C) 2:05,3.	K. JUG
Veleslalom v Krpinu
RADOVLJICA, 14. jan. - V Kr-pmu pod Pitrom je Smučarski klub Begunje organiziral občin sko prvenstvo v veleslalomu. Pionirji in pionirke so imeli 450 m do. g op rogo, mladinke in članice 900 m, mladinci in člani pa 1200 metrov.
Pri članih je zmagal Pesjak, pred veteranom Mulejem in Deti-čkom. Dobro pa so vozili mlajši mladinci, saj bi bil zmagovalec med mladinci pri članih četrti. Skupaj je tekmovalo 144 tekmovalcev, organizacija pa je bala odlična.
Rezultati — mlajše pionirke (6):
I.	Fon (Bled) 50,0, 2. Pohar (Be-
gunje) 55,0, 3. Bešier (Podnart) 1:07,5; starejše pionirke (8):	1.
Pikon (Rad) 47,5, 2. Kulman Jana (Beg) 49,7, 3. Mikeš B. (Rad.) 50,3; mlajše mladinke (5): 1. Gorišek (Rad.) 1:14,1,	2.	Meglič
(Rad.) 1:16,6, 3. Mikeš A. (Rad.) 1:22,6; starejše mladinke (2): 1. Tolar D. (Podnart) 1:05,0, 2. Bern.
J.	(Rad.) 1:12,8; članice (3); 1.
Bern M. (Rad.) 1:04,1, 2. Praprotnik (Pod.) 1:11,5,	3. Pokljukar
(Bled) 1:15,7; mlajši pionirji (25):
1. Kolman J. (Beg.) 50,4, 2. Tratnik (Rad.) 54.9, 3. Mulej (Beg.) 0:55.7; starejši pionirji (29):	1.
Gorišek (Rad.) 41,6, 2. Kemperle (Rad.) 47,4,	3. Goličič (Rad.)
48.2; mlajši mladinci (20): 1. Željan (Bled) 1:16,7,	2. Potočnik
(Bled) 1:16,9. 3. Ravnik (Rad.) 1:18,4; starejši mladinci (11):	1.
Krivic (Beg.) 1:17,9,	2. Čeme
(Rad.) 1:20,5,	3. Kokalj (Beg.)
1:21,5; člani (35): 1. Pesjak (Rad.) 1:11,7, 2. Mulej (Beg.) 1:12,2, 3. Detiček (Bled) 1:13,4, 4.-5. Ješe in Pintar (oba Rad.) 1:17,9.
J. PRETNAR
Prvenstvo Branika za pionirje
MARIBOR, 14. jan. Prizadevni smučarski delavci Branika so na Mariborskem Pohorju danes priredili odprto prvenstvo Branika za pionirje in pionirke Tokrat so se najmlajši pomerili v veleslalomu, proga je bila dolga 800 m, imela je 120 m višinske razlike in 25 vrat.
Rezultati — st. pionirke: 1. Senčar 47,8,	2. Sveglič 1:03,0,	3.
Skerbinjak (vse Br) 1:04,3; st. pionirji: 1. Durjava (Br) 41,4, 2. Koželj (Sl. G) 47,0, 3. Pohar 48,4; ml. pionirke: 1. Tiršak (Sl. G) 47,2, 2. Cerbec 53,3, 3. Pečarič (obe Br) 1:10,0; ml. pionir#: 1. Klinar 45,2, 2. Zelič (oba Store) 47,0, 3. Koželj (Sl. G) 47,3.
D. M.
Štirinajsti Krimov smuk
LJUBLJANA, 14. jan. — 43 tekmovalcev se je pomerilo na 14. Krimovem smuku z Golovca na 800 m dolgi progi. Doseženi so bili naslednji rezultati: članei: 1. Grilc (Krim) 43:0, 2. Mošič (Ak.) 42:2, 3. Čuček (E) 43:4; mladinci: 1. Škapin (E) 43:8, 2. Baumgartner (A 44:2,	3. Milavec (K)	45:1;
pionirji:	1. Milič (K)	53:6,	2.
Zupančič (Ak) 59:6.
Skoki v Logatcu
LOGATEC, 14. jan. — V Logatcu je bilo odprto občinsko prvenstvo v smučarskih skokih za vse kategorije. Udeležili so se ga tekmovalci smučarskih klubov Rudar (Vedenje), Ljubljanske Enotnosti, Emone iz Zaloga, Alpine Žiri in Partizana Logatec.
Tekmovanje za mlajše in starejše mladince ter člane bi moralo biti popoldne na 50 metrski skakalnici. Zaradi močnega vetra, ki je bil tekmovalcem nevaren, pa se je vodstvo odločilo za skoke na 35-metrski skakalnici.
Rezultati —	m!, pionirji:	1.
Turk (Log) 167.2 (26, 26), 2. Štucin (Alpina) 143.1	(22, 22,5), 3.
Tršar <Log.» 141,9 (20, 21,5); st. pionirji:	1. Marolt c Log) 165,9
(25,5 26), 2. V. Meriak 'Log) 163,7 (26. 25». 3. Žakelj (Alpina) 161,8 (26.5, 26):	ml. mladinci:	1. V.
Merlak (Log) 165,6 (24,5, 25), 2. Oblak (Log) 159,3 (24.5, 20,5), 3. Marolt (Log) 157,1	(23. 24); st.
i mladinci: 1. B. Marolt (Log) 163,7 (25,5 25,5), 2. Zupanc (Rud) 154,8 (24. 23,5). 3. Lukarčič (Alp) 133,1 (21,5, 20,5); člani:	1. Prelovšek
(E) 179,1 (26, 26), 2. J. Marolt (Log) 165.0 (25,5, 25), 3. Koprivšek (E) 162,6 (27, 27,5 p.).
Z. MRAK
Skoki v Velenju
VELENJE, 13. jan. Občinski sindikalni svet je v okviru zimskih delavskih športnih iger izvedel tekme v smučarskih skokih na 30 m skakalnici.
Rezultati. 1. Zupanc (RLV) 200.5 (26,5, 26,5),	2. Škrabi (Vegrad)
180,5 (24,5. 24,5), 3. Ošep (RLV) 175,0 (24, 24,5). 4. Sredenšek (Gorenje) 174.0 (23,5. 24.5). R. 2.
Vse štiri ure in pol tekmovanja je defevalo, včasih bi lahko rekli celo, da je lilo kot te škafa. Zato se seveda tudi gledalci skoraj niso hoteli odevati. Dvakrat po dva kilometra deževne poti in potem še skoraj pot ur postajanja v mokrem snegu in na dežju m najbolj privlačno. Tako so organizatorji najbrž zabeležili nekak negativen rekord, saj verjetno ni bilo več kot 200 gledalcev s plačanimi vstopnicami.
Proge so bile primerno ledene in jim tudi stotine parov smuči ter dež ni 30 preveč škodili in tako so imeli »nesrečnika« z višjimi startnimi ševilkami še solidne pogoje za nastop.
Prvo progo je postavil s 66. vratci znani švicarski reprezentant George Grunenfelder. Ta proga je bila solidna in so jo vsi boljši tekmovalci prevozili hitreje kot v eni minuti. Lanski smučarski kralj Jean Claude KiUy je mnogo tvegal in s prekrasno vožnjo znova zanesljivo dosegel vodilni položaj
ter se tudi v kombinaciji močno približal zmagovalcu v smuku Netv niagu. Od naših je bdi še najboljši, čeprav še vedno ni zadovoljiv, Jakopič, ki bi lahko bree manjše napake bil za sekundo in obenem precej mest boljši.
Rezultati prve vožnje:	1. Killy
(F) 56:33, 2. Giovanoli (Švica) 57:55, 3. Mjžn (Norv) 57:75, 4. Perillat (F) 57:81, 5. Grandh (Švica) 58:08, 6. Bleiner (Avstrija) 58:16 .. . Jakopič 68:27, Klinar 72:67.
Stotinke sekunde odločajo
V nadaljevanju na drugi progi, ki jo je postavil z 68. vratci Švicar Burtschi, je bilo na startu manj tekmovalcev, ker niso izključili le tistih, ki so v prvi vožnji odstopili, ampak se mnogi tudi sami že zaradi predvidene diskvalifikacije niso hoteli lotiti druge deževne vožnje. Veliko padanje fa-
voritov se je pričelo takoj po odlični znamki Finca Manniena, ki je ostal s svojimi 58,10 najhitrejši do konca. Kot žrtev tvegane vožnje je tokrat položil orožje tudi Killy, za njimi pa so mnogi odlični te prve vožnje delali napake in jih je doletela diskvalifikacija.
Veliko presenečenje in veselje v domačem taboru je pripravil Gdo-vanali, ki je kot nespecialist vsaj do pretekle sezone, tokrat premagal vse velike in male favorite, ne glede na to, ali so bili svetovni prvaki oziroma olimpijski zmagovalci. Se večje presenečenje pa je bil danes 21-letni Peter Fred te Davosa, ki je bil včeraj s startno številko 101 dvajseti v smuku, danes pa s številko 62 kar četrti. Nova nevarnost za prekaljene ase snežnih strmin je tu. Ime Fred si velja za prihodnja tekmovanja močno, zapomniti. Seveda pa Je treba omeniti tudi odlično vožnjo mladega Norvežana Mjoena, ter Avstrijca Matta, Id je bil sicer diskvalificiran.
.... ........
boUMtni ao bili dijkraUfidrsnt Fsrltlat (Ml bi tret}!). Mte* (Četrti) in unstram (•-).
V FIS listali, ki bodo dopolnjene S točkami eCetaJtejeks Jto danačnjeca tekmovanja bo ntta premikov, prav tako ao tudi v svetovnem pokalu uiteulJiaSera meda zamenjana. Po »tirih tekmah m to trofejo je vrstni red .najboljših naslednji: I. Bruggman «> točk, a. Giovanoli (S) 53, 3. KJJUar (F) 45, 4. Nenning (A) 43. 5. Sobranz (A)
uiuv v«/ Wi ar«
36. 6. Kidd (ZDA) 34. Rezultati — slalom:
118,10, a "
116,17. 3. Nenning
1. Giova-noli (Avl) 116,10, 3. MJoen (Nor) (Me) 116,M,
(Fr) 118,61, 9. Kidd (ZDA) 118,75, 10. Omrerland (Nor) 118,82, 11. Mauduit (Fr) 119,01, 12. Rtedel (NDR) 119,09, 13. De Niecolo (It) 119,41. 14. Digniber (Avs) 119,50, 15. Deatwyier (Svl) 119,61.
Kombinacija — 1.Nenning (A) 4,33, 2. Giovanoli (Avl) 12,69, 3. Messner (Avs) 21,09, 4. Fred (Svi) 23,94, 5. Deatwyler (Svi) 27,05, 6. Kidd (ZDA) 31,24, 7. Sabich (ZDA) 32.23, 8. Mussner (It) 33,00, 9. Leitner (ZRN) 36,93, 10. Digni-ber' (Avs) 39,60. M. ROZMAN
Vsi prvoligaši sredi poprav
Razgled po taborih elitnih Jugoslovanskih nogometnih klubov
Čeprav sneg trdo škriplje pod oogMni skoraj povsod pri nas to bo prvo koip pomladanskega dala drtsvne-ga nogometnega prvenstva »šele« 10. marca, pa ao zlasti moštva I. zvezne lige še sredi priprav sa nkle Ijevanje sezone. V okvir teto priprav sodijo tako treningi na prostem kot v telovadnicah, kakor tudi rasna prijateljska srečanja z domačimi to tuj tani klubi to gostovanja v tujini. Kaj torej počno Jugoslovanski prvoligaši (o Olimpiji to Mariboru pišemo na dragem mestu)?,
moštvo. Za »poleten podeljtik pogodbe ae bo Lama*. 14 dvosdtaoaga stanovanja preaaHI v triioboo. ra.
st
februarja.
MoMvo RUZKE sa ts dni pripravlja na snegu na Feteboven nad Delnicami, tod« »a ▼ sredo 17. t. m. bo »pet na KMtrldi, kajti »e 21. Jan. moia v SpBt. kjeg ima a Hajdukom prvo srečanje aa mlinski pokal. Sicer pa «e bodo Ha*«!
pripravljali la v Rovinju.
Najbllija soseda Olimpije in Me. n »ra zagrebški Dinamo in Zagreb sta ta čaš doma. ZAGREB Je »e prekinil sedemdnevni oddih po uspeiod turneji po ZRN. MoStvo se pripravlja na svojem stadion«! v Kranjčevičev! ulici in v novi telovadnici v Novoj vesi. Trener Kapetanov« Je dejal, da so sa yiffqj treningi manj intenzivni, kor bo moštvo najbrž odšlo na turnejo v ZDA.
ZAGREBŠKI »PLAVI« ae prav-t&ko pripravljajo na .odhod na turnejo po Južni Ameriki. Po vsej verjetnosti bodo odpotovali že v ponedeljek. Morda bodo na po-vratfcu odigrali nekaj tekem tudi v ZDA. Dinamo je te dni od Lokomotive odkupil napadalca Anteja Omiča aa 3 milijone SD, toda ta igralec ne bo odpotoval na turnejo. Stjepan Lamza se bo po enoletnem premoru ponovno vključil v
te trije _	_ .
ttČTcSSZ
ki za vete dr. Ctem.
Pogovor vsak dan!
Kam in kako vložiti prihranjeni denar?
Izredna konkurenca na Pohorju
MARIBOR, 14. jan. Letošnjemu elitnem ženskem tekmovanju na \ Pohorju se obeta izredna mednarodna konkurenca. Kakor kaže bo startalo na tekmovanju za »Zlato lisico« nad 80 tekmovalk z vsega sveta. Prireditelji so si zagotovili udeležbo Francije, Avstrije, Kanade. Švice, ZDA, Italije, ZRN, NDR, Anglije, švedske, Norveške, CSSR, Poljske, Sov. zveze, Bolgarije in Lichtensteina. Z jugoslovanskimi tekmovalkami bo tako na startu 17 držav.
Mariborski organizatorji bodo prepeljali udeleženke iz Badga-steina, kjer se bodo pomerile med tednom v slalomu in smuku, v Maribor s posebnimi avtobusi, tako da bodo v petek že lahko trenirali na Pohorju.
Čeprav na Pohorju ni dovolj snega zatrjujejo, da bodo izvedli obe disciplini — veleslalom in slalom. Na progo nenehno dovažajo sneg In upajo, da bo vse nared do sobote, ko se bo začela elitna pohorska prireditev.
Priprave za tekme na Vitrancu
JESENICE — V Kranjski gori bo 9. in 10. marca velika mednarodna prireditev v alpskem smučanju za 7. pokal Vitranca, ki se bo letos prvič štel za svetovni pokal. Na tekmovanju lahko pričakujemo rekordno število tekmovalcev, zato se marljivi organizatorji že pripravljajo na to prireditev.
Po zadnjih podatkih bodo letos sodelovali tekmovalci iz 21 držav. Upajo, da se bo zbralo okoli 75 smučarjev iz vseh kontinentov, S sedmimi tekmovalci bodo zastopane Avstrija. Francija, Švica in Italija, vse druge države pa s štirimi ali manj tekmovalci.
Organizacijski komite Je v velikih denarnih težavah. Prireditev je od leta do leta dražja in zahtevnejša, zr.to prosi organizator vse ustanove in podjetja, da podprejo tekmovanje.	P- K-
februarje
HAJDUK J« le Meto Jujjo. to *
sneg temeljito presenetil Splitčane — to je bilo pred dnevi — odpotoval na Hvar. Moštvo ae je nastanilo v hotelu Adriatic, ki ima tudi zimski bazen, v katerem »bili« igrajo za spremembo watorpoio. S Hvara se bodo vrnili 20. januarja.
Jesenski prvak 2ELJEZNIČAR trenira na Grbavid kar na snegu in čaka na dobre vesti od me-nažerja Valentdmija, ki je klubu zagotavljal turnejo po Gvatemali in Mehiki, zdaj pa o njem od nikoder ni nobenega sporočila.
Menda je bolj zanesljivo potovanje CRVENE ZVEZDE v Me-
HBOGRADpoibo ortaTtoTdana.
VOJVODINA Je za kante« prtpmsh e Velenju. Njene bo okm>0 btvte tapeten

SB/BS8
NltoUč. M ZRN. kjer
Fteroea	.
t pregnani NIZKI MDMICBZ, ki
potuje na dvajsetdnevne priprave v Dubrovnik .V Dalmaciji bo »Real z
loom. 11. tebraerja pa bo Radni-čki odpotoval e Bolgarijo. Med sectemdnevno turnejo se Cx> srečal tudi s Levahim v Sodji.
Po drajseldnemem odmoru so se VARDARJEVI igralci zbrali spet na treningu na svojem stadionu. Trenirali so vai resen Spasovskega. M je užaljen, ker je Sokrat Mojsov prejel za novo pogodbo 10 milijonov. on pa pred pol leča le »Uri milijone Sdln. Mokra Vardarja bo
imte v ta to.ILta-
kl Stote SARAJEVO tor na Is Uto. Uprava ■n a
ki Ja kakor lani otaljto tarnaMl
PC-.
- mar Famcaa Moštvo ae to te pteiMoo utrjevalo na ta lMate to ne to ranie a Hajdukom — srečanj. Tako
jenih prijetaijakjh a aktom noei trener.
tete pretenta keiao. toda le finančno. Klub Je nos« »o, dočakal s 35 milijoni Sdto dolga.
mu Ja »e odobrila 16 Sten pomote. MoMvo Je u> dni na turneji v Libiji, kjer j« »e odigralo nr*—j tekem (31 v Tripolisu te 'snaga 2:0 v Bengateju).	___
MoMvo arenjaakiskega PRODE-TERJA Je mirno pretevelo oddih, adal pa aa pripravlja to eam v (porini dvorani. 30. t. m. to ekipa odpotoval* v Delnice na »močenje za en teden, potem pa na trening z žogo v Orikvenico.
Tečaj za nogometne sodnike
Podaveza nogometnih sodnikov Ljubljana organizira tečaj za nove nogometne sodnike. Tečaj bo izveden v januarju to februarju 1968 v prostorih PNS Ljubljana na Taboru.
Prijave z osebnimi podatki pošljite Podzveri nogometnih sodnikov Ljubljana, Tabor št. 13, pp 177.
Trdo delo na snegu in kopnem
Strokovno vodstvo ANK Olimpija za vključitev čimveč mladih
»Za našo Planico«
OSNABRUCK — V osmini finala košarkarske tekme za pokal pokalnih prvakov je bivši prvak češkoslovaška Slavi ja (Praga) premagala v Osnabrucku istoimensko ekipo 88:77 (41:39). Povratna tekma bo na sporedu 18. januarja.
OSLO — V prvi tekmi drugega kola pokala evropskih rokometnih prvakov ao igralci Fredensborga premagali prvaka Izraela Hapoela 17:16 (10:10).
S tekme na tekmo
Številna tekmovanja smučarskih skakalcev
LJUBLJANA — Naši smučarski skakalci imajo ves mesec oziroma pred olimpijskimi igrami številne nastope. K sreči imajo selektorji za smučarske skoke na voljo več tekmovalcev, toda še vedno premalo, da bi Jih poslali povsod tjakaj, od koder so prispela vabila. Seveda pa se je ne-katerih tekmovanj težko izogniti, kajti v nasprotnem primeru ne moremo pričakovati tujih skakalcev na naših tekmovanjih. Vendar kljub temu SZS ne bo mogla poslati skakalcev na »Pokal prijateljstva« v CSSR, to je na velike skakalnice v Vysokih Tatrah in Banski Bistrici od 16—21. t. m. Naša olimp j iška ekipa, seveda še nepopolna, bo namreč 21. t. m. nastopila v Wlllingenu v ZRN, to riMr Esta. M Mr. Mame to
Štefančič. Tamkaj bodo namreč nastopile olimpijske ekipe Norveške, švedske in ZRN.
21. januarja bi moralo biti tekmovanje v Matrahazi na Madžarskem in tamkaj bi moral med drugimi nastopiti Marjan Pečar, ki je že dvakrat zmagal zapored in bi zdaj verjetno osvojil pokal v trajno last. Tekmovanja pa ne bo, ker Je skakalnica v rekonstrukciji.
SZS je določila skakalce za Uni* verziado v Innsbrucku (od 23—28. jan.): Zajc, Smolej in Jurman ter kombinatorec Franc Ambrožič.
Od 26—30. jan. se bodo tekmovanj v Wisli in Szcyrku (Beskid sdk pokal) in v Zakopanih (Velika nagrada Z.) na Poljskem udeležili Oman, Giacomelli to Jur-
23. januarja bosta v Tržiču in Škofji Loki športno-zabavno glasbeni prireditvi »Za našo Planico«.
Preteklo leto so bile tri tovrstne prireditve, in sicer v Ljubljani. Slovenskih Konjicah in v Zagorju, čisti izkupiček pa je namenjen za gradnjo nove planiške velikanke in za razvoj smučarskega športa pri nas. Prihodnji torek bodo nastopili poleg naših najboljših skakalcev in smučarskih delavcev tudi ansambel Lojzeta Slaka in fantje s Praprotna, trio Vitala Ahačiča, vokalno instrumentalni ansambel »Bele vrane«. pevca Majda Sepe in Nino Robič, Tone Fornezzi, konferansje pa bo Tomaž Terček. Vsi nastopajoči so se tudi to pot odrekli honorarjem, pod let j a in občinske skupščine v Škofji Loki ter v Tržiču pa bodo po svojih močeh prispevala, da bosta prireditvi kar najbolje uspeli. Pokrovitelj prireditve je tednik TT, sopo-krovitelja pa sta v Tržiču TVD Partizan ln v Škofji Loki avto-moto društvo.
LJUBLJANA, 14. jan. — Enaindvajset nogometašev Olimpije se je vderaj zjutraj vrnilo iz Radovljice, kamor so Sli na prve skupne zimske priprave 4. t. m., popoldne pa so že odpotovali na drugi del priprav — v Novo Gorico, kjer bodo do 28. t. m. Za sdaj teče vse po načrtu in v splošno zadovoljstvo vseh funkcionarjev, ker preprosto ni nobenega razloga za kakršnokoli zaskrbljenost, če se bo do začetka spomladanske prvenstvene sezone končalo vse po računih in željah, tedaj naj bi ljubljanski ligaž nadaljeval boj za nove točke dosti bolj samozavestno in z utemeljenimi obeti.
ke je pripomniti, da je imela Olimpija v preteklosti fte več podobnih primerov, ko ao se prenekateri igralci, ki bi morali prvič obleči majico prvoligaške enajsterice, v zadnjem hipu poškodovali. Na srečo, adaj je vse dobro, enako'kakor z njegovimi sotrpini — rekonvalescenti Vipavskim, Račičem in La-zovičem. Vislavski je okreval že lani decembra, tako da se je lotil redne vadbe že tedaj, in Jo nadaljeval tudi med zimskimi počitni čemi pod vodstvom trenerja Eda Hočevarja. Zato ni nič čudnega, da je prišel v Radovljico doeti bolj pripravljen kakor drugi. Dejal je, da se zdaj počuti zelo dobro m obljublja, da se bo v letošnji sesani končno le oddolžil klubu to gledalcem. Sicer pa bodo stopnjevani napori treninga slej ko prej dokončno pokaaah, če so vse »rane« res korenito saoeijen*.
V klubu jim je nekako tol, da niso mogli v skupne priprave vključiti še mladinca Hadsrja in Zavrla (odšla sta na priprave mladinske državne reprezentance v Ma.
Poglavitna skrb obeh trenerjev — Mtnde Jovanoviča to Tome Kalo peroviča je bila ta, da bi sd igralci na snegu to v telovadnici na Gorenjskem pridobili čimveč fizičnih zmogljivosti, obenem pa tudi, d& bi bilo zdravstveno stanje vseh kar najbolj ugodno. Vse to, kakor zatrjujeta, se jima je posrečilo domala v celoti, kolikor ne upoštevamo rahle poškodbe Golca, ki je med hojo nekoliko nerodno stopil. Toda to na srečo ni bilo nič kaj posebnega, da ne bi mogel ta mladi igralec nadaljevati vadbe. Raz-veseljivo je, da nihče ni tožil nad naporom zahtevnega treninga, ki ga je strokovno vodstvo nameno-na določilo samo zato, da bi se člmprej prepričalo o telesni usposobljenosti vseh. Zanimivo je, da se je pri tem morda izkazal najbolj mladi Jakopič, ki je bil za zgled vsem drugim, obenem pa je s tem dokazal, da je po hudi poškodbi lani (zlom noge) popolnoma okreval. Direktor kluba Bogdan Zupan, ki so ob takem ugodnem razpletu delovnega načrta tdhoma mane ro-
kersko), kajti ta dva nadobudneža to močno trkata na vrata prvoligaške enajsterice. Prepričani pa so, da ne bosta zaradi tega izgubila ničesar, saj bo trening mladih kandidatov aa reprezentanco enako kvaliteten.
Ko je to beseda o mladih, nadarjenih igralcih, ne gre pozabljati — pravijo funkcionarji Olimpije — da bo ljubljanski ligaš, če bo šlo vse po soneči, spomladi edino moštvo, ki bo imelo v svojih vrstah naj več doma vzgojenih igralcev (Mculj, Aljančič, Nikolič, Oblak Jakopič, Goleč, Ameršek, Popivo-da, Zavrl, in Hacler), kar bo obenem tudi najboljša spodbuda za druge mladince, ki se potemtakem res lahko nadejajo, da se bo mogoče s kvalitetnimi sposobnostmi vendarle prebiti naprej. Glede na to vodstvo Olimpije ne čuti prav nobene potrebe več. da bi v letošnjem prestopnem roku spet odšlo na nogometno tržišče za angažiranjem novih moči, seveda le v prime* ru, če bodo ti mladi tudi spomladi upravičili zaupanje. Ne bi bilo prav, če bi ob teh razveseljivih ugotovitvah pozabili na izredne zasluge mladinskega trenerja Gugo-lja ki ima kot velik praktik odličen občutek pri vsestranski vzgoji varovancev. Skratka. Olimpija Ima zdaj takšen kvaliteten potencial, ki po sposobnostih mora jamčiti nadaljnji razvoj v tej smeri, saj je starost med 18 in 22 let. To pa pomeni, da je ljubljanski liga! dosegel doslej največji uspeh ne glede na končno uvrstitev moštva na prvenstveni lestvici.
STANE LEPIAR
ENOSTAVNO!
Midva varčujeva pri KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA
ZAKAJ? Banka nama daje na j višje obresti:
za vezane vloge in devizne račune z dvoletnim odpovednim rokom
8%
7%
za vezane vloge in devizne račune z odpovednim rokom nad eno leto
za navadne vloge in devizne račune
6,25%
NOGOMET
Zavrl in Hacler na pripravah v Makarski
LJUBLJANA, 13. januarja — Mladinca ANK Olimpija Zavrl to Hacler sta danes kot kandidata za državno mladinsko reprezentanco odpotovaJa na priprave v Makar=ko. Skupen trening vseh kandidatov bo vodil mladinski trener Olimpije Gugolj, kar je tudi zanj nedvomno veliko priznanje za zasluge pri vzgoji naraščaja. Skupne priprave bodo trajale 14 dni.
Tuja nogometna
prvenstva
Anglija
LONDON — Zaradi slabega vremena so v zadnjem kolu odigrali samo štiri teikme: Arsenal : Sheffield U. 1:1, Leeds : Southampton 5:0, LeicesteT Wolverhampton 3:1. Newcastle : Nottigham 0:0.
ZRN
FRANKFURT — Schalke 04 : Eintracht (Braunschweig) 0:2, Hannover 96 : Bayem (Mtinchen) 2:1, Stuttgart : Barussia (M) 1:3, Duidberg : Karlsruher 2:1, Werder (Bremen) : Eintracht (Frankfurt) 2:0, Ntimberg : Borussia (N) 3:0, Mtinchen 1860 : Kttln 0:1, Alema-nia (Aachen) Borussia (Dortmund) 3:0, Kaiserslautrn : Hamburger odloženo, buegi rrokf ako -Grin3:l,B(r
Na tabeli vodi Ntimberg s 30 točkami pred Borussio (Monchen-gladdb), Duisburgom. Kttlnom in moštvom Mitachna, ki imajo po 22 točk.
PA NE SAMO TO!
Z najinimi vezanimi vlogami'sva vključena v velika nagradna žrebanja, ki jih banka organizira za svoje varčevalce vsake štiri mesece.
’lis.
V poslovnih enotah dobite brezplačno vsa pojasnila in nasvete — Poleg tega pa opravljajo vse hranilne posle za Kreditno banko In hranilnico tudi vse pošte v Sloveniji.
Pirc, Vabič, Kobešcak - okrepitve
Nogometaši Maribora so se lotili zimskega treninga pred dnevi
MARIBOR, 14. jan. Živo srebro v termometra se Je spustilo daleč pod ničlo, ko so nogometaši mariborskega prvoligaša preteklo sredo točno ob 14.30 zaorali prve brazde s snegom pokrito igrišče v Ljudskem vrtu. Razpoloženje med igralci je bilo kljub mrazu odlično. Očitno je bilo, da so fantje lačni žoge in da si po skoraj enomesečnem odmoru želijo novih naporov in rednih treningov.
Na prvi letošnji preizkušnji so se zbrali Gr lori. Šoštarič, Fuček, Rosignoli, Simeunovič, Sizgoreo, Dobrajc, Grubišič. Bolfek, Šober, Markovič, Kranjc, Maraš, B inkovski, Raševič in celo Pirc, kar je bilo za maloštevilne opazovalce ob robu pomožnega igrišča prvovo-vrstna senzacija. Manjkali so edinole Prosen, Amejčdč in Klančnik, Id so in deloma še prebolevajo gripo in bodo redno delo začeli šele prihodnje dni.
V Ljudskem vrtu bodo vijoličasti odslej trenirali dvakrat dnevno ln sl v snegu krepili telesno vzdržljivost. »Trener Šimunič in njegova desna roka »Pepo« Kirbiš sta izdelala podroben načrt priprav in že prvi delovni dnevi so pokazali, da bodo morali igralci pošteno stisniti sto, to bodo hoteli biti kos vsem naporom. Prva etapa priprav bo zaključena 30. t. m., to naslednji dan pa bodo Mariborčani odpotovali na Hvar, kjer si že nekaj
let nazaj nabirajo moči za spomladanski del prvenstva.
Maribor je tudi te sprejel sedem terminov za prijateljska srečanja v pripravljalnem obdobju: 3. februarja s Hvarom, 7. februarja s Šibenikom v Šibeniku, teden dni kasneje še dve srečanji s Hvarom, 18. februarja v Splitu s Hajdukom, 22. februarja z Aluminijem v Kidričevem in 25. februarja s praškim Bohemdasom v mariborskem Ljudskem vrtu. Tehnično vodstvo pričakuje, da bo enajsterica že v razmeroma dobri formi, ko se bo 3. marca v prvi resnejši preizkušnji za Jugoslovanski pokal v Mariboru pomerila z Budučnostjo lz Titograda.
Razveseljivo je, da je ostal igralski kader Mariborčanov neizpre-menjen tn da redno vadi tudi Siz gor ©o, kj je la Splita večkrat zahteval izpisnico. Zanimivo je, da Je po daljšem obotavljanju oblekel
ponovno majico Pirc, ki je bil pred leti strah in trepet vseh vratarjev, že konec februarja pa pričakujejo iz JLA standardnega vratarja Vabiča. ki bo za vijoličaste v spomladanskem delu prvenstva vsekakor izredna okrepitev. Kot nam Je sinoči povedal direktor kluba N. Miščevič, se bo moštvu v serdo priključil čudi Kobeščak, čeprav mu za zdaj še ne bodo mogli izplačati obljubljenega denarja za prestop.
Medtem ko igralci pridno tekajo za žogo, pa tarejo upravni odbor NK Maribor velike skrbi. Blagajna je povsem prazna, upnikov pa Je toliko, da je finančno stanje mariborskega prvoligaša skoraj brezupno. Igralcem in trenerju Se vedno niso mogli izplačati zaslužkov za november in december 1967, tako da po pravilih profesionalnega kluba ne morejo izpolnjevati obveznosti. Razveseljivo pa je, da so gralci povsem razumeli trenutno stanje in na posebnem sestanku tudi sklenili, da bodo kljub vsemu pričeli redne treninge. Kot nam je dejal trener Simunič, je disciplina med njihovimi varovanci vzorna, tako si lahko za bližnji spomladanski start iz obdravskega mesta kljub nekaterim nevšečnostim obetamo dobrih vesti.
P. KANCLER
Brskamo po preteklosti našega nogometa
JUS gre v Beograd
2e nekaj časa pred glavno skupščino JNS, kd je bila razpisana za november 1929, je balo čutiti, da to zborovanje ne bo minilo brez razburjenja. Sadež JNS je bil vse doslej v Zagrebu, U Je bil tiste čase najmočnejše jugoslovansko športno središče, toda z razmahom nogometa v Beogradu so se začele težnje, da si prestolno mesto prilasti tudi vodstvo nogometne organizacije.
Vihar je napovedoval potemtakem že dvoboj za vodstvo med Beogradom ta) Magrebom, vendar to ni bal edini temni oblak pred začetkom skupščine. Kakor hitro so Zagrebčani zaslutili, da se jim vodstvena vloga v nogometu izmika iz rok, ao hoteli nogometno organizacijo po vol sili zadržati v dotedanji obliki. Le stežka so privolili v ustanovitev podzveee v Skopju, medtem ko sta zahtevi Banata in Vojvodine, kjer so prav tako hoteli imeti svojo zvezo, sploh naleteli na gluha užeam. S tam pa so kot konservativna sila doasgll prav nasprotno od tega, kar so žeteU — razširjanja nogometnih organizacij nlao zadržali ali obvladali, nove nogometne organizacije s> njihovo vodilno vlogo razmajale, saj ep se usmerile zoper njih.
Dvoje vodstev JNS
Skupščina je v Zagrebu potekala kolikor toliko v redu, dokler delegati niao začeli glasovati. Tedaj ae je kaj hitro iz-
kazalo, da je večina za to, da gre sedež JNS v Beograd. Vendar tehtnica, ki se je nagibala v prid Beograda, še ni bala vzrok za preplah. Sele ko so glasovali slovenski delegati in ao se vai do zadnjega izjasnili za Beograd, je bilo potrpežljivosti Zagrebčanov konec. Odločitev Slovencev ao kar pri priči razglasili za »nož v hrbet«, nehvaležnost in podobno, medtem ko so se .slovanski delegati branili, da ao pač izkoristili pravico glasovanje - - - Bodi kakorkoli: vmes ao posegli že drugi delegati in prišlo je do takega zmerjanja, pozneje pa tudi do prerivanja in pretepa, da Je morala poseči vmes poHofcja ln zborovalce tako rekoč razgnati.
Prava vodna se je s tem žele začela. »Beograjčani«, ki so odslej veljali sa večinsko skupino, ao ae kar takoj preselili v hotel Raplanado tn začeli sklepati o nadaljnjem poslovanju JNS. Pri tem ao bili . vai enega mnenje, de je treba skupščino pripeljati do svojega konca. Načeli ao tud) vprašanje kraja, in se sporazumeli predvsem o tem, da to nikakor ne more biti Zagreb, kar da so bUi delegati, ki so gl* sovah proti Zagrebu kot sadežu JNS, ako raj hren zaščite tn kar ni nobenega jamstva, da ae nemiri ne bodo ponovili. Toda črn ao Imeli Beograjčani večino glasov, ki Jim je dovoljevala odločanje, ao tmeU Zagrebčani prt roki policijo.
Zagrebška potitejaka prefektura je po oblaatlla prejšnji odbor, da prevzame vse
posle JNS in skliče novo skupščino. Tako je po policijskem dekretu vodstvo JNS ostalo do nadaljnjega v Zagrebu. Pravzaprav: JNS je imel odslej dve vodstvi, ki sta delali vsako po svoje in si lastili vse vodstvene pravice — beograjsko in zagrebško.
Zagrebška javnost in tisk sta najprej molčala, ker so Zagrebčani pač izgubili boj na temelju volitev. Vsako zmerjanje bi saano do kraja razgalilo njihov prestižni namen. Pri tem pa je zagrebški sedež JNS posloval naprej. Na glavnih skupščinah' zagrebških klubov so sklenili bojkotirati slovenske klube zaradi vedenja njihovih delegatov na skupščini JNS. To pa je bil samo argument več, ki ga je pograbil Beograd zoper Zagrebčane, prišel pa je prav tudi LNP, ki je slednjič odločneje spregovorila o dosedanji politiki zagrebškega JNS do slovenskega nogometa, saj ta bojkot ni bil prvi.
Zagrebški JNS je btt neumoren. Da bi sl pridobil, kar je izgubil slasti med Srbi in drugod, je naprosil dvor za avdijenco športnikov, ki se želijo pokloniti kralju Aleksandru In mu izreči vdanost in zahvalo za veliko poeoraost, ki jo je vedno Izkazoval športu. Vsem klubom v državi je poslal vabilo, da ae s enojimi delegati iid«ž«fti Mvditanoe. dovbUAu dr Jr pritoAti uratoo objavojda Je v amteto pravd ta ,	pa »'bile zagrebška, osiješka'ln
nHkOmv nnUnli«i*-M ntiate bivši JNS le	...	_ J_______________ ______________
sicer do konference, ki naj bi zgladila vsa nasprotja, toda zborovalci so se razšli brez kakega vidnega uspeha. Na zahtevo policije pa je bila v marcu 1930 sklicana iz redna skupščina JNS. Zagrebčani so se nanjo temeljito pripravili: v času medvladja so vpisali med svoje članstvo prav toliko klubov, kolikor jdh je bilo potrebno za relativno večino. A tudi Beograjčani so imeli železo v ognju, saj je morala po odloku policijske uprave izredna skupščina veljati za nadaljevanje prekinjene, se pravi, da se je morala nadaljevati v zasedbi, ki se je nekoč že odločila v prid Beograda, šlo je aa to, kako bo komu uspelo skupščino izpeljati: ali kot nadaljevanje preki njene ah kot skupščino z novimi delegati?
In kakor je bilo tiste dni v navadi, je spor razrešil policaj. Prišel Je na skupščino in zbranim prebral, da je treba imeti skupščino za nadaljevanje prekinjene. Deževali so protesti, toda policije ni bilo mogoče omehčati...
Zagrebški, osiješki ln splitski delegati so demonstrativno zapustita dvorano, skupščina pa je nemoteno izvolila nov odbor JNS In se prav teko nemoteno sporazumela o tem, da bodi odetoj sedeš JNS v Beogradu.
Sedež JNS je bil sedaj v Beogradu, v
odtokov poMoijs4re oblasti bivši JNS že vedno vodilni organ, U ae mu morajo pokoravati vsi klubi. Taktiziranje z nacionalnimi čustvi ln mešanje športnega prestiža s politično oblastjo Je bilo kaj neokusno. To ss je godilo v letal, ko je kralj Aleksander ukinil ustavo in uvedel vojaško diktaturo Patra 2ivfcoviča.
Izredna skupščina
Boj med vodatvom JNS ln uporniškim! podzvczaml je trajal še naprej. Prišlo je
splitska podzveza. Tako so lapor pravzaprav ni končal, zamenjale ao se le vloge nasprotnikov, ki so drug drugemu še naprej pridno mešata polena pod noge na škodo jugoslovanskega in slovenskega nogometa.	JOŽE DEKLEVA
Prihodnjič:
Težišče v Mariboru
I

*. \
r
*■ v. -

> ..j

psilliili®
JU— ’ /.J.,
!■ ...... **!
ŠW:$:
r~
.• '
W ~
£•••:•*
BELJAK
Koroško-slovanska turneja smučarskih skakalcev se je začela v zglednem tekmovalnem in prijateljskem vzdušju v Beljaku. Na slikah zgoraj — župani treh prizorišč in ugledni gostje med sprejemom v Beljaku (prva z leve sta predsednika koroške in slovenske smučarske zveze dr. Kerstnig in N. Belopavlovič); bel jaški zmagovalec Bachler v skoku; jugoslovanska ekipa z osvojenimi pokali. Desno: panorama bel jaške 80-me-trske skakalnice.	Po to: Busič
XTV. mednarodno tekmovanje smučarjev — tekačev v Bohinju je privabilo zastopstva devetih držaiv in prineslo ob dobri organizaciji lepe boje. Večina zmag je šla na tuje, vendar tudi domači zastopniki niso razočarali. Na slikah — zgoraj: pogled na tekmovalno areno nedaleč od bohinjskega jezera. Spodaj: zmagovalci preizkušenj med posamezniki — z leve — Italijan Piller (člani). Nemka Mrklas (članice) in Italijan Bulliano (mladinci). Foto: švabič
BOHINJ
JESENICE
Forma jeseniških hokejistov je v zadnjem času zares odlična. Naš državni prvak je namreč preteklo soboto zve čer na domačem ledu slavil še eno pomembno mednarodno zmago — tokrat nad avstrijsko ekipo Innsbrucka, in sicer na tekmovanju za alpski pokal. Uspeh je pomembnejši tudi zategadelj, ker so gostje prikazali kvaliteten hokej. Na sliki (od leve) Klinar. Razinger, F. Smolej, Kristan in rezervni vratar Novak v svo ji loži med tekmo s Tirolci.
Foto: Busič
-4»	'~y
Strelstva je množičen šport
V razgovoru tedna strelec Peter Dimic in tehnik Franc Ziherl
»Pok ..., pok ..., pok ... so pokale puške na strelišču ob Dolenjski cesti. Deček Peter in njegova sestrica Milena sta stanovala streljaj daleč od tekmovališča, kjer so v tistih časih »kraljevali« Franc Planinc, Milovan Mihorko in drugi mojstri, v prvih povojnih letih znani daleč izven meja Jugoslavije. Nič čudnega ni bilo, da je 'fant, ki je komaj odrasel kratkim hlačam, hitro premagal strah pred pokom ter se splazil do roba strelne lope in opazoval velemojstre pri delu.
Peter Dimic, večkratni državni prvak z vojaško puško in drugim orožjem, danes še vedno med najboljšimi jugoslovanskima strelci na glinaste golobe in strasten ljubitelj narave ter lova, je po izboru Franca Ziherla iz Vodic nad Ljubljano, postal dvajseti športnik tedna.
»Nekoč sem bil vnet kolesar in večkrat sem tekmoval med turisti,« je uvodoma povedal 39-letni gozdarski tehnik Franc Ziherl. »Ko sem spoznal sebe na posnetku iz Dražgoš, sem nemudoma poslal i^redndšbvu »Dela« brzojavko. Bil sem najhittejši. To je bilo lahko, težje se je bilo odločiti za »športnika« tedna. Izbiral sem , med kolesarji, po nasvetu tovariša Iz službe pa sem izbral- stanovskega tovariša in strelca Petra Dimica, rojenega pred 33 leti v Ljubljani.
Streljanje je mnoiičen šport, vendar ...
»Jugoslovani smo vedno Imeli odlične strelce. Kolajne, priborjene na svetovnih •o bile nekaj sa-
moumevnega. Bratje Markoviči, Planinc, Kratohvil, Mihorko, Delorenzo in drugi, so vedno znova pletli trakove zmag v lovojev venec. Tudi pisalo se je pred leti mnogo več o strelskem športu kot se danes. Ali morda strelstvo pri nas izumira?« je bilo prvo in zato udaimo vprašanje »gledalca« tedna.
»S‘reljanje je žal šport brez gledalcev, čeprav ima kot športna zvrst izredno množ čno bazo. Med člane te številne držine lahko priš‘e-vimo tud’ 12.000 Slovenki!: lovcev ki pos'ajajo iz leta v leto bolj navdušenj tekmovalci v s trpljenju na glinaste golobe.« je odgovoril Gim:c »Čeprav se o vrhunskih te' mnvlc h In njhovih doa ž kih na mednarodnih tekm-p'š- manj kot nekrč. kvalitet i jugo lo an-kega strH stva nikakor ne zastaja al nazaduje Mo da to nek:;1 ko velja le za Slovenijo. Sin venci nimamo več primata državi v strel 'a-ju z orcž jem s kroglam’, zato pa sm< med najhnl šimi. ' adar tek mujcmo na gl nad’ golobe.«
se pogovarjamo v družbi o j goslov n kega strelstva. Stre-tej strelski zvrsti, imam ob- ljanje na glinaste golobe in čutek, da ljudje tovrstnih te- { bežeče jelene sta disciplini, kem sploh ne ocenjujejo kot
športno zvrst,« je dejal Ziherl.
»To je zgolj zaradi nepoučenosti!« je bil hiter odgovor Petra Dimica, »žal streljanje na glinaste golobe tako ocenjujejo tudi voditelji ju-
brez katerih si ne moremo zamisliti pomembnejše mednarodne prireditve. Kako malo ceni osrednje vodstvo to disciplino lahko osvetlim s podatkom, kako > stavljajo reprezentanco. Medtem ko za nastope z drug-mi orožji
prirejajo izbirne tekme in tako nudijo vsem tekmovalcem enake pogoje, so na primer ekipo za lanske balkanske igre v Atenah v streljanju na glinaste golobe določili takole: dva člaaa iz Slovenije in po eden iz Srbije. Hrvatske in BiH. Taka ekipa seveda id mogla napeti tako. kot M sicer lahko*
s ■ •. - • Ay, .--.V.'-$*■ *■ -
Od 50 zbil 49 golobov
»Že večkrat sem gledal tekme, kadar ste streljali tia glinaste golote. Zato bi te prosil, če bi ml podrobneje pojasnil način tekmovanja?«
je prosil Dimica »gledalec« tedna.
»Ta strelska disciplina je v tujini mnogo bolj razvila kot pri nas. To velja tako za vzhodne kot zahodne sosede Jugoslavije. .Golob' je iz gline. Na moč je podoben pepelniku z 11 cm premera in 25 mm debeline. Običajna se tekmuje na 50, 100 ali 200 golobov. Pet strelcev se postavi na .ognjeno črto, za njimi pa stoji šesti, tako da šesterica nenehno menjava strelska mesta. Pred vsakim tekmovalcem je 11 m oddaljen stroj, ki meče golobe v srak. Seveda stroj vrže ploščo iz gline vsakič v drugo amer. Puška je dvocevna m za rezultat je vseeno, če je tekmovalec zbil goloba s prvim ali drugim strelom. Zadetek velja, če je snop šiber ploščo zdrobil ali vsaj od-'• -nšil del gline.«
»Kakšni so dosežki najboljših tekmovalcev v tej disciplini na svetu?« je hotel vedeti Ziherl.
»Najboljši, tisti ki nosijo v svojih potovalkah po več kolajn a velikih turnirjev zgrešijo od 200 golobov le nekaj ploščic. Osrednji tekmovalec običajno zbije po . 160 golobov. Rezultat je seli veda odvisen tudi od vreme-■ in strelišča.«
»Kidaj si dosegel najboljši »aultat?«
»Na lanskem republiškem od 50 golobov
,« je odgovoril
f. prvenstvu sem i zbil 49 peščic,. »Športnik« ' ‘
DOBILA STA DARILI »DELA« —
»Glinasti golobi! Kadarkoli 1 Dimic (levo) in Franc Ziherl — sta dobila spominski darili »Dela«. Foto: Busič
Nadarjenost, refleks ali vaja?
»Kaj je v strelskem športu pomembnejše:	nadarjenost,
refleks ali vaja?« je vprašal Ziherl svojega
»V ospredju je nadarjenost. Seveda nikakor ne bi smeli zanemariti tudi potrebnega refleksa, ta pride v poštev predvsem v streljanju na golobe in bežeče jelene, ter tudi dolgotrajne vaje. Marsikdaj je vrhunski rezultat odvisen med izenačenimi tekmovalci tudi od kvalitetnega orožja. Le-tega v Jugoslaviji žal vendo primanjkuje,« je odgovoru Peter Dimic.
»Koliko stane dobra puška??
»Na olimpijskih igrah ni na sporedu tekme z vojaško puško. Tekmuje se le z olimpijskimi orožji, težko in MK puško, pištolo in lovskim orožjem. Ena težkokalibrska ali olimpijska MK puška velja približno 200 dolarjev. Zato pri nas nismo nikoli imeli v istem času več kot petnajst pušk. Seveda je bilo to premalo orožja za primemo vadbo in tudi rezultate.«
»Večkrat se je primerilo, da so se tako v domači kot tudi mednarodna areni uveljavili strelci iz ene družine. Tudi pri nas doma je bilo tako,« je menil Franc Ziherl.
»To, da je v ospredju več tekmovalcev iz ene družine, je zgolj naključje — in tradicija. Tako je bilo tudi pri nas doma. Jaz sem začel; pozneje pa je za puško prijela še M lena. Primer Markovičev iz Kragujevca je posebne vrste. Njihov rod sega daleč nazaj v zgodovino in vedno so bili moški člini, dnfžinr prijatelji streljanja, kvalitetni vrh pa je n ihov rod' dosegel z Nemanjo in Momo, ki sta se proslavila tudi na svetovnih prvenstvih.«
»»Kakšni so obeti za slovensko strelstvo?« je bilo zadnje vprašanje »gledalca«
tedna Borisa Ziherla.
»V Sloveniji ima streljanje tradicijo in je med ljudmi priljubljeno. Primanjkuje pa nam denarja. Nimamo trenerjev in tudi sredstev za vrhunski množični trening je premalo. Puške in municija so dragi. V žlic temu imamo ta čas nekaj strelcev, ki sodijo v svetovni vrh. Pri tem imam v mislih predvsem Kraijčana Peternela, ki se je proslavil s hitrostno pištolo. Na lanskem tekmovanqu v Ziirichu je nastreljal 589 krogov, zmagovalec je bil samo za dva kroga boljši, kar je rezultat mednarodne vrednosti. Skoda, da pri nas
streljanje s pištolo ni cenjeno tako, kot bi moralo biti. Le tako si lahko tolmačim, da fantu ne omogočijo boljših možnosti za vadbo. Zastoj v kvalitetnem razvoju streljanja je zgolj trenuten. Cim bo na voljo več sredstev. bo med množico naraščajnikov, ki pridno vadijo v svojih družinah z zračnimi puškami, hitro zrasel nov rod vrhunskih strelcev,« je bila sodba strelca Pelbra Dimica, ki je ves svoj prosti čas zapisal puški, tako da je v sedmih letih zakona šele lani utegnil prvič oditi z življenjsko družico na dooust.
MATIJA DERMASTIA
JUGOSLOVENSKA LUTRIJA	
K 3- i 21. 1. 1968. O	SPORTSKA PROGNOZA 	i
OVAJ LISTIČ JE SESPLATAN
_	...	r.		i_. 12 TAKMIČARSK1H PAROVA				3. kolo 21.				1.	1968.	
			2 D.		49		6 D.		8 D;	
	TAKMIČAR 1	TAKMIČAR »		1	II	III	IV	V	VI	VII	Vlil
1	ATALANTA - NAPOLI		A		Z					
2	BOLOGNA - SAMPDORIA		O		A					
3	CAGLIARI -BRESCIA		S		o					
4	MANTOVA - JUVENTUS	A.		i		2,					
5	ROMA - INTER	r	o		Z					
6	TORINO - LANEROSSI (V).	TF:	A		A					
7	VARESE — FIORENTINA	; r	o		A		■			
8	MILAN - SPAL		A		A					
9	FOGGIA - LAZ 10	df-	h		A					
10	MODENA - PADGVA	jgfc’' ■	Z		o					*
11	MONZA - REGGINA	,*•	0		A					
12	POTENZA- CATANIA		A		0					■■
TAKO STA STAVILA — Za prihodnje kolo športno napovedi je Dimic izpolnil desni, Ziherl pa levi stolpec.
j
V današnji številki
IDSKE PRAVICE«, GLAVNI UKEDNIK JOŽE SMOLE ITIČNA PAKTIJA ODGOVORNI UREDNIK DU8*N BENKO
Zima kaže povsod ostre zobe
Žičnice na Pohorju so se vrtele od jutra do večera
Štafeta — tretja

Konec XIV. tekmovanja smučarjev-tekačev v Bohinju
BOHINJ, 14. jan. S preizkušnjami štafet se Je danes uspelo XIV. mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih, ki so ga vzorno pripravili športni in turistični delavci Bohinja. Navzlic neugodnemu vremenu — iz oblakov je bril strupen veter, na srečo pa ni bilo tako hladno kot včeraj — smo bili priča lepim bojem, ki pa v nobeni kategoriji niso prinesli presenečenj. Med člani so zmagali Italijani, med članicami ekipa ZRN, med mladinci pa Jugoslovani.
III. Se zmeraj pred II. Ker sta na zadnji predaji tekla za Italijo včerajšnji zmagovalec med posamezniki Piller, za CSSR pa Mlchalko, ki je bil med posamezniki četrti, je Bavče imel le malo motnosti, da bi popravil plasma nate štafete. Piler je zares tekel odlično, pa tudi Bavče m dosti zaostajal.

Rdmuttoas) »MA. II. (Stimae, Rom 50:16.8, 4, Balija 0 dol. Bulltano) 5fc3S, osem štafet.
Cene so povsod Ahilova peta
Po tekmov|atyu posameznikov je zvezni kapetan za teke Gregor Klančnik takole ocenil nastop Jugoslovanov v Bohinju 66:	'r
»dani so se uvrstili približno tako, kakor sam pričakoval. Le Bavče ni povsem izpolnil pričakovanj, saj ni ponovil velikega uspeha iz Neukirchna. Konkurenca je huda. Kaibak ni Mio računati, da bi se naši najboljši uvrstili v sam. vrh. Vsekakor pa so potrdili, da so zrela za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Greoobiu. Olimpijski kandidat Bavče je z letošnjimi rezultati tako še zanesljiv potnik za Francijo; to velja tudi za drugega najboljšega — Mlinarja, ki pa tako kot tretji med Jugoslovani — Kerštajn — ni uradni olimpijski kandidat. Keršta jn
poveuei iutajiuie v vuustvu. mu*
nar je starta! za Jugoslavijo I. in tekel spočetka odlično. Bil je v čelni skupini, nekaj časa pa je celo vodil. Pred ciljem pa sta ga prehitela dva tekmovalca: najprej Zanon, nato pa še Cehoslovak Ji-rotiš, vendar je bila razlika po prvem odseku med CSSR in Jugoslavijo minimalna. Zanimivo je, da je bila po prvi predaji Jugoslavija III. (Karpač) četrta pred Jugoslavijo II. in Romunijo. Na drugih 10 km so se razlike nekoliko povečale. Jugoslovan Kerštajn ^ je zaostal za Gabrieli!jem dve minuti, za Cehoslovakom Ilavskym pa 40 sekund. Avstrija se je pomaknila na četrto mesto pred Romunijo in obema preostalima jugoslovanskima štafetama, ki sta nekoliko popustili, vendar je bila
Znanstvene raziskave
ga Je tak tek veljal mnogo moči n ga je zato kilometer pred ciljem spet moral postiti naprej. Navzlic trnu pa \ je izostanek za češkoslovaško ekipo zmanjšal na i-ičlih osem sekund, kar pomeni, da Je slovitega tekmeca premagal za več kot pol minute. V zadnji predaji Je Madžar Holeczy z izvrstnim tekom popeljal svoje moštvo še na četrto mesto, pri čemer Je prehitel tudi včeraj najbolje uvrščenega Avstrijca Satlerja. TucH Roman Seljak je kot zadnji tekač n. jugoslovanske ekipe poskrbel za plasma svojega moštva vsaj pred III. rušim zastopstvom.
Rezultati:	1. Italija (Zanon.
Gabrielu, Piller) 1:49,16.0, 2. CSSR (Jlrouš, Ilavsy, Mlchalko) 1:50,39,0, 3. Jugoslavija I. (Mlinar, Kerštajn, Bavče) 1:50:47,0,	4. Madžarska
1:51:21,0, 5. Avstrija 1:51:39,0, 6. Romunija 1:52:03,0, 7. Jugoslavija II. 1:52:41,0, S. Bolgarija 1:53:28,0, 9. Jugoslavija III. 1:54:26,0. r
Ženskih štafet je nastopilo deset. Nemke so tako rekoč vodile od starta do cilja. Njihova prva tekačica Endler je namreč takoj prevzela vodstvo ln čeprav je morala kot startna tekačica teči nekoliko več, je dosegla med vsemi najboljši čas. Na /tru«šh dveh predajah se ni več spremenilo. Dve češkoslovaški ekipi sta ostali na častnih mestih. Za Jugoslavijo je prva tekla mladinka Jožica Bavče in zaostala za Endlerjevo 4 minute ln pol. Pšenica ln Repinčeva potem nista mogU popraviti plasmaja. pri čemer pa je bila Re-
ŠTAFETA ..DELA-SPORT
določil prireditev, na, kateri bomo fotografirali igralce za naslednjo predajo štafete.
• Štafeta »Dela-šport« teče.
. Ta teden iščemo enaindvajseti par — »gledalca tedna« in »športnika tedna«.
Medtem ko je prvih dvajset parov imelo prek športne napovedi možnost potovanja v olimpijski Grenoble — o ustreznem žrebanju poročamo na drugem mestu — je tudi za naslednje pare v sodelovanju s slovensko direkcijo Jugoslovanske loterije pripravljeno novo presenečenje. Tako »gledalci« kot »športniki« tedna bodo še naprej izpolnjevali listke športne napovedi in potem sodelovali pri novem privlačnem žrebanju (podrobnosti bomo objavili kmalu) s toliko listki, kolikor bodo imeli zadetkov...	'
Danes objavljamo enaindvajseto sliko »štafete »Dela-šport«. Posneta je bila v Bohinju, na mednarodnih smučarskih tekmah v tekih.
Gledalci, ki so na Miki znotraj z belo črto obkroženega polja, so udeleženci enaindvajsete predaje naše štafete. Usti med njimi, ki se bo z brzojavko prvi oglasil našemu uredništvu, bo postal enaindvajseti »gledalec tedna«.
Brzojavka naj bo naslovljena na »Delo-šport«. Ljubljana, Tomšičeva 3, udeleženec v igri pa naj sporoči v njej svoje ime in priimek ter natančen naslov.
Ko bo znan nov »gledalec tedna«, pojde naša igra že po ustaljenem tiru. »Gledalec tedna« bo izbral za pogovor »športnika tedna«, ta bo spet

v dvakrat nabito polni dvorani
KIDRIČEVO, 14. jan. Dvorana delavske restavracije tovarne aluminija »Boris Kidrič« je bila danes dvakrat zasedena- do zadnjega mesta. Prebivalcem občine Ptuj — najprej pionirjem, nato pa še odraslim, so se predstavili najboljši športniki Slovenije. Prireditev »Naši najboljši športniki« sta pod pokroviteljstvom predsednika Občinske skupščine Ptuj - Franja Rebernaka organizirala združenje športnih novinarjev Slovenije in Radio Ptuj.
V Kidričevem je bit Osme
ERŽEN VODI — Po drugem mestu v Beljaku in zmagi v Feldkirchnu vodi v skupni razvrstitvi koroško-slovenske skakalne turneje naš reprezentant Peter Eržen. Posnetek je iz Beljaka.	Foto: Busič
ril zlato ere to spominke plaketo.
Tudi drusth nasrad ni manikzlo na (tonziftjl prireditvi. Storilna podjetja so rmgrorHl« športnika s praktičnimi darili. Pet itoreba-nih udeležencev ankete RPS pa bo prejelo nagrado kar drenov. Direkcija Jugoslovanske loterije aa Slovenijo in Delo sta na prireditvi tudi objavili rezultate žrebanja nagradne igre »Štafete Dela — šport«.
Športniki so pripovedovali poslušalcem o svojih dosežkih, o naporih ln načrtih za novo sezono.
»Takoj, ko da starter znak za začetek teka, se prebijem v ospredje. Vedno hočem zmagati. Ce ml to ne uspe, pa nisem razočaran,« je povedal atlet Zuntar, U se je proslavil s četrtim mestom na novoletnem teku v Sao Paolu. Na piliedltvl je sodeloval tudi Inž. Jože Šlibar, ki je leta 1961 v Oberatdorfu dosegel svetovni rekord v smučarskih poletih. »Športna slava je minljiva kot vsaka druga. To je samo obdobje človekovega življenja. Zato moje slovo od skakalnic ni bilo težko, danes sem se posvetil poklicu ln družini,« je dejal.
Seveda sta najvsčjo pozornost požela Ivo Danu ln Miro Cerar, ki sta dalj časa pripovedovala o svoji športni karieri, poklicnih problemih in drugem. Na prireditvi so se predstavili tudi domači športniki ln njihovi voditelji, ki so sereteajaU Zbrane o delovanju 37 telesno-vzgojnih organizacij v ptujski komuni.
Prireditev v Kidričevem je vsekakor uspela. Ne bi bilo odveč, če bi podobne prireditve organl-ztrail večkrat, povsod po naši re-ptlttllkl.
pravi športni vršeč. Bazen najboljših dveh športnikov nar še republike — košarkarja I-va Daneua in atletinje Marjane Lubej, so se ljubiteljem Športa predstavili še telovadec Miro Cerar, atlet Drago Žuntar, smučarski skakalec lože Šlibar, speedwayist Franc Babič, plavalec Janez Kocmur, namiznoteniška igralca Janez Teran in Joče Zekž, pilot Stanko Verbančič, atlet Janez Mežnarič, strelec Rudi Ra-
zastopaU člani — Bavče, Mlinar, Kerštajn to Seljak, kd naj M nastopili tudi v štafeti.
Za prvo evropsko mlariin-sko prvenstvo v Moree les Rousses pa je določil reprezentante takole — mladinci: Kalan, Slovnik, Stimae, Zupan; mladinke: Bavče, Podlipnik, Klemenc, Terzič; za kombinacijo:	Gorjanc (in
morda še dva tekmovalca),.
H. U.
drugo mesto, za kar se imajo sa-| hvaliti dobremu teku Rzadkosea.
FELDKIRCHEN, 14. jan. Zmagovalec druge tekme koroško-slovenske skakalne turnej ef na 65-metrski skakalnici v Feldkirchnu je Peter Eržen. Osvojil je prvo mesto pred Zajcem, Štefančičem in Poljakom Sztod-fom. Med mladinci je zmagal Jolly, najboljša Jugoslovana pa sta bila Loštrek in Železnik, ki sta osvojila drugo oziroma 3.—4. mesto. Tokrat avstrijska nacionalna ekipa ni startala, ker se je udeležila tekem na Semmeringu- Vreme ni bilo ugodno, saj je med tekmami ves čas snežilo.
Turneia
prijatelistva
POKROVITELJ IN ŠAMPIONA — Marjana Lubej in Miro Cerar s pokroviteljem prireditve »Naši najboljši športniki« predsednikom občinske skupščine Ptuj F. Rebernakom.	Foto: Busič
Športni stiki Slovenije z avstrijsko Koroško so se doslej razvijali največ med jeseniškimi in celovškimi hokejisti ter med beljaškimi in gorenjskimi kegljači na ledu. Tudi atletska srečanja nekaterih naših ter beljaških in celovških ekip postajajo čedalje bolj pogosta. Toda, kot je bilo videti in čutiti že ob prvi tekmi koroško-slovenske skakalne turneje, je ta prireditev ne le presegla športne dimenzije vseh prejšnjih, marveč je hote ali nehote globoko posegla v proces razvijanja prijateljskega sodelovanja. Težnje in želje po čim tesnejšem in plodnejšem — ne le športnem — sodelovanju so bile močno izražene prav na tej športni prireditvi. Naši športniki in funkcionarji, ki sodelujejo na tem tekmovanju so presenečeni ob gostoljubnosti in Izredni pozornosti, ki so jim jo izkazali v Beljaku in drugem prizorišču te turneje Feldkirchnu.	_
Sprejem v hotelu Park v Beljaku, ki ga je priredil župen Josef Resch za vse udeležence turneje, je presegel po protokolu predviden čas in se je razvil v veliko manifestacijo prijateljstva.	_	_	. . .
»Šport je najboljše orožje miru,« je med drugim dejal podpredsednik deželne vlade dr. Hans Kerstnig, ki se je seveda kot predsednik koroške smučarske zveze še posebej zavzel za čim tesnejše športno sodelovanje med Slovenijo in Koroško.
Prav gotovo ni bilo le naključje, da so bile besede o miru, prijateljstvu, sožitju in sodelovanju na vseh področjih izrečene tolikokrat in s takim žarom prav na tem tekmovanju. Pri tem je bil še enkrat poudarjen pomen koroško-slovenske skakalne turneje, ki presega dosedanja,. pa čeprav še tako dobrodošla ožja obmejna srečanja.
»Želimo, da bi Korošci čimbolj Obiskovali Maribor, Ljubljano in druga slovenska mesta, bodisi zaradi športa, kulture, gospodarstva ali pa turizma.« je dejal župan Feldkir-chna Oscar Huber.	"
»Radi smo sprejeli pobudo koroške smučarske zveze za ustanovitev koroško-slovenske skakalne turneje,« je v svojem govoru dejal predsednik SZS Niko Belopavlovič. Tudi Mirko Žlender predsednik skupščine občine Maribor, kjer se' bo ta turneja končala, je izrazil željo, da bi turneja postato ena od trajnih oblik sodelovanja. »Prepričan sem, da bo tudi Maribor pozdravil udeležence tega tekmovanja s tako prisrčnostjo, s kakršno smo bili sprejeti mi na Koroškem. Športna srečanja, kot je koroško-slovenska turneja so tudi uspešni kažipot za sodelovanje na turističnem področju, katerim mesto pod Pohorjem posveča veliko pozornost.«
Semmering: vihar
60.5)	, 7. Srb (CSSR) 197,8
(62, 61), 8 Smolej (Jug) 196,3 (60,5,	60), 9. Haigenhauser
(Avstr) 194,7 (62, 60), 10. Pudgar (Jug) 188,9 (61, 58); mladinci: 1. Jolly (A) 178,7 (60, 57), 2. Loštrek (J) 172,5 (59,5,
55.5)	, 3. Železnik (J)	161,9
(52, 57) in Wender (A) 161,9 (55, 54.5).
Po drugi tekmi slovensko-koro-ške turneje vodi med mladinci Jolly (A) 321,8. Drugi je Wendt-ner (A) 313,8, 3. Loštrek (J) 310,0, 4. Železnik (J) 300,2, 5. Pagon (J)
297.5,	6. Lichtenegger (A) 285,7. Ekipni vrstni red med mladinci:
I.	Avstrija 921,3, 2. Jugoslavija 907,7.
Vrstni red članov po dveh tekmah:	1. Eržen 421,2, 2. Pečar
404,0, 3. Stefančič 391,9, 4. Srb (CSSR) 387,0 5. Wala (P) 378,8.
Ekipni vrstni red članov: 1. Jugoslavija I. (Eržen, Zajc, Pečar) 1210,1, 2. PoljSka (Wala, Sztolf, Legierski) 1170.1,	3. Jugoslavija
II.	(Stefančič, Mesec, D. Pudgar)
1132.5.	4. CSSR (Srb, Hnyk, Ma-toušek) 1068,2 itd.
Avstrijska reprezentanca, ki je danes nastopila na Semmeringu, se po vsej verjetnosti ne bo udeležila tekem v Mariboru.
D. KURET
V prvi seriji je prvi preskočil 60 m Drago Pudgar. Takoj za njim je prevzel vodstvo Sztolf z 62 m. Rekorder skakalnice s 67,5 m Branko Dolhar, ki ie lani tu osvojil »zlato smučko« —	10 kg težko
lovoriko — ni izpolnil pričakovanj, še zlasti, ker se je v poskusnem skoku pognal 64,5 m daleč. Prvi skok v konkurenci je končal s padcem pri skromnih 57,5 m. V nadaljevanju je bil soliden Poljak Wala. Najdaljši skok 65 m je dosegel Mesec, vendar je moral v sneg. Izkazal se je tudi Zajc. Bil je neprimerno bolj zanesljiv kot včeraj v Beljaku ter se je uvrstil takoj za Erženom, ki je skočil zadnji (64,5 m) in s 106,1 točke prevzel vodstvo v prvi seriji. Za Erženom so se uvrstili Zajc, Štefančič, Sztolf in Srb.
Trojica naših na prvih treh mestih prve serije je obdržala to uvrstitev tudi po drugem skoku. Sztolf je obstal na četrtem mestu, Pečar se je z izredno lepim skokom prerinil do petega, Wala pa se je Dovzpel na šesto mesto.
Vrstni red — čl£ni: 1. Eržen (Jug) 210,7 (63,5, 63,5), 2. Zajc (Jug) 204,4 (62,5, 61,5), 3. Štefančič (Jug) 201,8 (64,5,
61)	, 4. Štolf (Polj) 201,5 (62,
62)	, 5. Pečar (Jug) 198,5 (60,5, 62), 6. Wala (Polj) 197,6 (60,
Velike mednarodne skakalne tekme ni bilo
SEMMERING, 14. jan. (Po telefonu), Zaradi pravega viharja s snegom v hudem mrazu —18 stopinj, je bilo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na tukajšnji skakalnici odpovedano.. Na Semmeringu se je zbralo 24 skakalcev, med njimi tudi vsa avstrijska elita, ki je prav zaradi tekme na Semmeringu odpovedala udeležbo na drugi tekmi koroško-slovenske skakalne turneje v Feldkirchnu. Toda tekmovalci so zaman čakali, da bi vihar vsaj malo pojenjal, tako da so morali tekmo nazadnje odpovedati.
S. BRLISK
med tednom v slalomu in smuku« v Maribor s posebnimi avtobusi, tako da bodo v petek že lahko trenirali na Pohorju.
Čeprav na Pohorju ni dovolj snega zatrjujejo, da bodo izvedli obe disciplina — veleslalom in slalom. Na progo nenehno dovažajo sneg in upajo, da bo vse nared do sobote, ko se bo začela elitna pohorska prireditev.
Priprave za tekme na Vitrancu
Izredna konkurenca na Pohorju
MARIBOR, 14. jan. Letošnjemu elitnem ženskem tekmovanju na Pohorju se obeta izredna mednarodna konkurenca. Kakor kaže bo startalo na tekmovanju za »Zlato lisico« nad 80 tekmovalk z vsega sveta. Prireditelji so si zagotovili udeležbo Franclje, Avstrije, Kanade, Švice, ZDA, Italije, ZRN, NDR, Anglije, Švedske, Norveške, CSSR, Poljske, Sov. zveze, Bolgarije in Uchtensteina. Z jugoslovanskimi tekmovalkami bo tako na startu 17 držav.
Mariborski organizatorji bodo prepeljali udeleženke Iz Badga-steina, kjer se bodo pomerile
TUDI DOMAČI ŠPORTNIKI — Na prireditvi so se predstavili tudi doma« Športniki. Naš posnetek jih irn»«» v razgovoru s Športnim urednikom ljubljanske televizije Tugom Klasincem.	Foto: Busič
kuša, strelka Milena Dimic in plavalka Lidija Švare. Za zabavo pa so poskrbeli humorist Tone Fornezzi, zabavni ansambel »Plavi kombo«, narodno zabavni ansambel Toneta Kmetca, konferansje pa je bil TomsS Terček. Pela je Alenka Ptrrter«.
Zbrane j« najprej poadravilpo-
OIREKC1JA ZA SLOVENIJO
llR Športna napoved
DVANAJST PRAVILNIH
Atalanta - Sampdoria Brescia - Napoli Fiorentina - Lanerossi Inter - Cagliari Mantova - Bologna Roma - Torino Varese - Milan Juventus - Spal Genoa - Verona Messina - Reggina Novarra - Piša Catania - Monza
DEVET PRAVILNIH Bari - Lazio Padova - Reggiana
KOLO
Še 5 potnikov na 01
Rezultati žrebanja slovenske direkcije jugoslovanske loterije
V četrtek, 11. t. m., se je v prostorih slo- listkov s svojim imenom, kolikor Je dose-venske direkcije Jugoslovanske loterije se- gel zadetkov v športni stavi. Izžrebana je stala posebna komisija, ki je izžrebala S bila naslednja petorica: potnikov ra nagradno potovanje na zimske	Dolenc, drsalka iz Ljubljane,
olimpijske igre v Grenoble. Na osnovi do-	*	_ ...	. ~
govora med slovensko direkcijo Jugoslo-	e	Bo5tJaneie’ op®r^1 pev8c te
SšportOsi so od avgusta dalje 30 tednov •	gospodlnJm VrhW“
izpolnjevali listke športne stave. Vsak ude	P« Ljubljani	____
IfžfTMkr? »pogovora tedna« v ponedeljkovem % Janez Gologranc, rokometaš iz Sledenj* športnem Delu je imel v bobnu toliko gradca.
Nagradi Darwila Ivu Danevu
Na prireditvi »Naši najboljši športniki«, ki sta jo v Kidričevem priredila združenje športnih novinarjev Slovenije in Radio Ptuj, je'Ml še posebnega priznanja deležen najboljši jugoslovanski športnik 1967 košarkar Ivo Daneu. Dobil je namreč nagradi generalnega zastopstva švicarske tovarne ur Parmi v Trstu — zlato uro in zlato plaketo. Nagradi mu Je predal podpredsednik
7.4NS Rtnnp TTrok	FOtO: BUSIČ
I

Dolgočasen košarkarski večer Presenetljivo - poraz Jesenic
Ljubljanski derbi med Olimpijo in Slovanom
LJUBLJANA, 14. jan. Gledalci so na sinočnji prvenstveni tekmi med košarkarji Olimpije in Slovana zaman fo-kn-H, da bo ena od ekip zaigrala dobro. Košarkarji ljubljanskih ligašev so namreč Igrali tako slabo, da bi nepoučeni gledalec lahko pomislil, da gleda tekmo republiške lige. Igralci so kar tekmovali med seboj, kdo bo. slabše podal šogo, kdo bo napravil več »korakov« in kdo • bo večkrat waapal« ▼ prostoru nasprotnika.
roeaas k Ml«, * mak* O. Uranu« h*ii> nnilranlevell n«-eroMla To ao Jto * j« dvakrat maž^mlo. Boriti » se morali do konca Meno aa ptdlo smago a aa-mo asdmlint ko« ratiita, ofaanom pa as napravili laradno prUadnoat za modne taktike, kakrano bodo zaorali uporabiti na četrtkovi povratni tekmi a Dinamom m evropski pokal.
2e začetek tekme Je pokami. da kočar barji Olimpije niso obrani. V 7. minuti tekme je vodil Slovan (3:7), njegovi nasprotniki pa aood če stih kaaanaktb metov aadell sa. zao tri. Za dobrega poznavalca ko-
šarke je bilo le to da bo tej enakovreden.
Igralci Slovana so sinoči pokazali manj tehničnega znanja kot običajno, aato pa ao vsestransko prekačall nasprotnika 1 borbenost-jo. Sodnika ata Jim spregledala marsikateri pretenek, kt bi te lahko m tudi morala kaamovstl s o-nebnimi napakami. Kmalu so tudi Igrale! Olimpije spoenall, da lahko igrajo vse drugače kot to dovoljujejo pravila in zadnjih deset minut pnd odmorom so se na terenu vrstili prizori, kakrtnih o-blčajno ne vidimo na koSarkarakUl terenih. Brumen in Bolka sta sodnika, ki znatn svoj posel, morda Eta bila sinoči v slaba formi predvsem zaradi res nerazpoločenih ko-terkarjev.
Do odmora so bili tekmeci enakovredni. Sele v nadaljevanju Je trener Olimpije Pavlovič uredil vrste Olimpije in zmagovalci ao m* igrali dvakrat po tri minute v slogu, ki Jim Je zagotovil prednoat desetih košev, kar je bilo tudi do-voljo za zmago. Ce ne bi v 12. min. drugega polčasa Olimpija vodila s 14 koši (64:52) bi bil boj ca zmago ob koncu tekme verjetno drugačen, Slovan je namreč zaigral v zadnjih petih minutah dobro v obrambi, pa tudi v napadu so bili meti nje govih igralcev zelo točni- V hipu je orednost Olimpije splahnela in Slovan Je v 19. min. zmanjšal ra zliko na pičle 4 koše (71:67). O. limpija je zmagala šele po dveh točnih metih Eiselta od daleč in košem Bassina iz nasprotnega napa da Za konec je Eiselt izkoristil fta dva kazenska meta
Tekmo bi ocenili kot slabo. Slabim igralcem, sta se pridružila še nerazpoložena sodnika, pa tudi občinstvo je sinoči spet poseglo po petardah, zaradi katerih je bila O-limplja že denarno kaznovana, gro-

ji tu«
igran]« v
H. D.
Jugoplastlka : Željami-tar 64:55 (24:26)
BFUT — •p**®** dvorana Splita, glsdalssv 1680. sodnUra Ms govld ia Zagreba in Pastor is Nova-
JUOOfUUmKA: Ptiorta 11, Ds-polo a, Onfe S, D. Trrdič I, R. Tvrdlč 11, I. Tvnilč 11, Prug 1«.
MBUEZNICAR: Goloti« S KM. lan 19. Startsvld 16. ZsbordU 16, Kosanovič 3, Kiseljak 6.
Domačini ao igrali bran svojega najboijiaga Igralce, kaanovanej* Skansija, ki pa ga ja precej uspei-no ssmanjal mladi Depolo. Banl-tat tekme ja bU vse čas selo tesan bi isto v aadnjlh, odločilnih minutah so as Splitčani nsigmll In assliičann osvojili obe točki, Ra. san Depols nuluti v domačem moštvu pohvalo še najučinkoviteiši strelec Peterka, pri gostih pa sta bila najboljša Križan in Galovič.
Olimpija : Slovan 77:70 (33:31)
Lokomotiva : C. zvezda 87:94 (44:40)
Beograd : Borac 103:76 (45:41)
Radnički : Partizan -nočna tekma
Olimpija
Partizan
O. zvezda
Beograd
Zadar
Željezničar
Jugoplastika
Radnički
Lokomotiva
Borac
Slovan
Ml. Bosna
7 0 7
754:728
679:634
720:612
690:642
574:518
714:693
674:693
658:673
725:756
717:763
670:718
472:627
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Par. tizan — C. Zvezda. Željezničar — Lokomotiva, Slovan — Split. Ml. Bosna — Olimpija, Borac — Zadar. . Radnički — Beograd.
Tudi rokometaši v Tivoliju
V nedeljo start zimskega odprtega prvenstva SRS
LJUBLJANA - Prihodnjo nedeljo se bodo v dvorani Tivoli spet »brali najboljši slovenski rokometaš: in nekaj gostov iz Hrvatske in BiH. Pričelo Be bo namreč odprto rimsko prvenstvo Slovenije v rokometu, aa katerega se je prijavilo rekordno število ekip — kar 22 moških in 13 ženskih- Vse do 17 marca bo vsako nedeljo non-stop tekmovanje, brez odmo rov, breč čakanja, brez protestov Zadnja trditev je res malce nenavadna, zato pa resnična Po pro-pozlcijah namreč ni potrebna registracija igralcev in lahko vsak nastopi kjer pač hoče, mora pa seveda do konca prvenstva igrati v isti okipi. Protestov tekmovalna komisija sploh ne bo sprejemala, leer ne bo časa za ponovne tekme, v primeru pa, da kak igralec nastopi v drugi ekipi kot je začel, bo tekma registrirana z rezultatom 5:0 v korist nasprotnika. To je verjetno tudi najzanimivejša točka propozicij. Morda velja omeniti še to. da morajo priti ekipe na igrišče natanko ob določenem času. sicer bodo zamudnika takoj kaznčvali s porazom 5:0
Finale zimskega prvenstva bo že 10. marca, teden kasneje pa bodo igrali le še člani C skupine, ki je kvalitetno najslabša in niti ne morejo tekmovati za najboljša mesta. V finalu se bodo pomerile enakouvrščene ekipe iz A in B skupin, zimska prvaka pa bosta dobila od RZS v trajno last lepa pokala.
Zaradi velikega števila prijavljenih je tehnična komisija vse nastopajoče razdelila v pet skupin, tri moške in dve ženski. Posamezne skupine so sestavljene takole: moški — A: Celje, Ormož, Piran, Tržič. Ribnica B-an^k Kranj.
Zamet (Rijeka); B: Slovan, Sloveni Gradec, Rudar (T), Brežice, Rudar (V), Medvode, Jadran, Novo mesto; C: Grosuplje, Šentvid, Slovan II., Prule Vipavec, Zagorje; ženske — A- Slovan, Brežice, Selca, Kranj, Storžič, Lokomotiva (Mostar); B: Branik, Piran, Murska Sobota, Olimpija, Steklar, Zamet (Rijeka), Slovan II.
Po- tekmovalnem sporedu bosta moška A in B skupina igrali štirikrat, C skupina dvakrat, pri ženskah pa A skupina tri in B skupina štirikrat	S. T.
V soboto -Slovenija : SFRJ
LJUBLJANA, 14. jan Po dolgem času bodo pristaši rokometa spet prišli na svoj račun. V soboto se bosta namreč v dvorani Tivoli pomerili moški reprezentanci Slovenije in Jugoslavije, kar bo hkrati nekakšen uvod v zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu. Tehnična komisija RZS in trener republiške reprezentance Cveto Pavčič sta že določila kandidate za sobotni nastop.
že v torek se bodo vsi ubrali v Tivoliju, kjer bodo imeli tudi edini trening pred zanimivim in težkim srečanjem Med 15 kandidati bodo po tem trenutku dokončno določili reprezentanco, za vse izbrance pa bo nastop v republiški selekciji po tem obvezen. Skupni trening bo v torek ob 17. uri.
Za zdaj so kandidati za reprezentanco SRS: Telič, N Markovič in Krelj (Celje), Šafarič (Ormož), Pirc, Trunkelj, Sile, Kos, Narobe, Djakič (Slovan), Merčnik, Krevh, Razdevšek (Sl. Gradec). Domnik. Kolšek t Piran)
Berite
ROTO FOTO ŠPORT
Slovenski športni tednik »Roto-Foto-Sport« objavlja v svoji novi številki naslednje zanimive razgovore, komentarje, reportaže in članke:
•	Jifi Raška: »Jokal sem od jeze«
•	Nancy Greene; »Svetovni pokal bo ponovno moji«
•	Drago 2untar: »Najlepši spomin je Sao Paolo«
•	Istvan Korpa o svojih srečanjih z Li Fu-Jungom in Hasegawo
•	Prvi treningi Olimpije in Maribora
•	Ivo Daneu o sklepu tekmovalne komisije KZJ
Vse podrobnosti z domačih in mednarodnih smučarskih prireditev, prvenstvenih tekem ZKL in ZHL ter zanimiva rubrika za igralce Športne napovedi.
Kdor hoče biti podrobno seznanjen z vsemi dogodki v športu in okrog športa, redno prebira ROTO-FOTO-SPORT.
slop
NOVA SLOVENSKA REVIJA
Olimpija : Slovan v številkah
V t okrni ZKL so košarkarji Olimpije premagali Slovana 77:70 (33:61). Sodila sta Brumen (Dom-) is Bolks (LJ).
1000 gledalcev.
STRELCI — Olimpija: Basala 17, Marte* iT VertU! T, HoCevar 13, Eiselt 31, 2ana 16) Sloves: šari« 6, Fabjan 5, Sušnik 6, Wetbl 36, Pesek 6, Vavpetič io. Logar 11.
SKOKI — Olimpija — obramba (34): Basala 0, Marter 1. Polanec 3, Hočevar 13, Eiselt 6, Zorga T; napad (8): Basala 1, Hočevar 5, Etaelt 1, Zorga 3 Slovana — obramba (36): Zaris 3. Fabjan 6, Sušnik 3, Welbl 9, pesek 3, Vavpotič 3, Strehovec 1. Logar 1; napad (16); šari« 1, Fabjan 8, Sušnik 1, Weibl 7, .Pesek 2.
METI — Olimpija (80:33 sil 40 odst.): Bairin 33:8 (66), Marter 8:4 (60), Polanec 1:0, Verbič 3:0, Hočevar 13:4 (33). Eiselt 17:0 (63), Zorga 17:0 (41). Slovan (80:28 ali 33 odst.): Sarič 4:3 (60), Fabjan 5:3	(40), Sušnik 6:3	(33).
Weibl 38:10 (35), Pesak 0:3 (50), Vavpetič 14:4 (38), Strehovec 3:0, Logar 14:3 (31).
OSEBNE NAPAKE — Olimpija 16, Slovan 19.
KAZENSKI METI — Olimpija 34:15 ali 63 odet. Slovan 34:15 ali 63 odet.
NAPAKE — Olimpija 12. Slovan 18.
8AH
Štiri zmage Korčnoja
WIJK AAM ZEE, 14. jan. — V 4. kolu mednarodnega šahovskega turnirja ao bili v velemojstrski skupini dosežena naslednji rezultati: Ree : Portisch 0:1 Gheorghiu : Van Geet 1:0, Hort : Čirič remi, Langeweg : Donner remi, Padev-ski : Tal j remi, Matamovid : Ros-solimo 1:0, Bobocov : Karakljajic remi, Ivkov : Krčnoj 0:1. V nadaljevanju prekinjene partije l. kola je Korčnoj premagal Padev-•kega.
Vrstni red: Korčnoj 4, Gheorhiu
3.	Portisch in Talj 2,5, Donner, Matanovič, Ree, Karakljajič, Hort in Čirič 2
Rezultati 4. kola v mojstrski skupini: Dunkelblum : Flesch remi, Nikolič : Uitelky 1:0, Tatai : Medina 0:1, Ostojič : Doda 0:1, Visloužil : Jogsma remi, van Scheltinga : Hartoch 1:0. Marovič : Ciocaitea 0:1, Zuckerman : Gra. bendam 1:0.
Vrstni red: Zuckerman 3,5. Cio. coltea, Doda. Medina 3, Nikolič in Tatai 2,5.
Reshevsky, Štejn, in Hort
v Los Angelesu
LOS ANGELES - Troboj velemojstrov Reshevskega. štejna in Hort a, ki so na medeo riškem tur nirju v Soussu delili 6.—8. mesto za zadnjo vstopnico na turnir kan. didatov, se bo konec februarja aa čel v Los Angelesu. Stejn in Hort, ki jima pripisujejo večje možnosti za uspeh, kot ameriškemu velemojstru, sta letos že igrala med seboj Njuno srečanje na turnirju v Hastingsu — delila sta prvo do
4.	mesto — se Je končalo mlro ljubno že pred 20. potezo.
Simultanka Pirca
KAMNIK — Šahovska sekcija Svobode v Duplici pri Kamniku je organizirala simultanke* domačih šahostov z velemojstrom Vasjo Pircem. Velemojster je proti 26 nasprotnikom dosegel rezultat 16.5	9,5 Zmagali so Letonja.
Prelovftek, Bavčar, Kamar, Osolin, Blaalnčič in Ocepek. Neodločen rezultat pa so dosegli Alojz ln Valentin Jagodic, Hlade, Trebu-šak in Cevc.	P. S.
Turnir v Ajdovščini
AJDOVŠČINA, 14. jan. Nova športna sezona se Je za šahiste Ajdovščine po neplodnem lanskem letu začela zelo delavno. Trenutno sta v teku dva polfinalna turnirja za obfMnsko šahovsko prvenstvo. V Ajdpvščini nastopa 16 ša-iz SD Čaven,
Hokejisti Kranjf&e gore premagali prvaka 6:4 (0:2, 2:0, 4:2)
Vipavi pa domačega kluba
histov 14 šahistov Podskala.
V Ajdovščini so odigrali II. kolo. V vodstvu sta Erganer ln Zorč z dvema točkama pred Vangalom in Bončino z 1 točko in eno ne-odigrano partijo.
Po štirje najboljši z obeh turnirjev bodo nastopili na občinskem finalu, prvi trije s finala pa bodo sodelovali na šahovskem prvenstvu Primorske
ROKOMET
Partizan (Bj) : Slask 32:14 (14:4)
KARLOVAC, 14. jan. — Rokometaši bjelovarskega Partizana so v tekmi za pokal evropskih prvakov premagali ekipo SLASK iz Wroe-lawa (32:4). Naši državni prvaki so zlahka premagali Poljake in i-majo tako preče 1 možnosti za odlično uvrstitev v letošnjem tekmovanju najboljših evropskih moštev. Z današnjo zmago so bje-lovarčanl v Četrtfinalu tekmovanja.
Gole za Partizan so dosegli Horvat 14, Djuranec 7, Jandrenkovič II. 3, Jakšekovič 2, Pribanlč 3 ter Cukovlč in Hasan po 1 a SLASK pa Milewsky 3, Franicka 2, Klo-šek 5 in Rusniok 4.
JESENICE — Umetno drsališče pod Mežakljo, prvenstvena tekma zvezne hokejske lige, gledalcev 200, sodnika Cesar in Kaltnekar (oba Lj.). Vreme, — snežilo. •Marale!: Oti — Mlakar (3), 0:2 — z. Jan (18), 1:2 — T. Košir (21), 2:2 — T. Košir (25), 2:3 — Mlakar (42), 3:3 — Hribar (47), 4:3 — Petač (B8), 5:3 — Pipan (55), 6:3 — G. Hiti (56). 8:4 — Pelc (59),
Kanonske minute: Kranjska gora 12, Jetonice 2.
KRANJSKA GORA: OMar, Makuc, Ambro««, S. Košir, Vidmar. O. Hltt. T. Košir, Er*«*. Hribar, Fatae, Pipan, Satler, M. Jan.
JESENICE: Knaa, Novak, Kav. nik, I. Jan, Ratingu. Krtitnn, Mlakar, Falo, B. Jan, F. Smolej, Klinar, Piro.
Povsem nepričakovana amaga Kranjske gon nad drgavnim prva. kom Jesenicami Je vsekakor največje presenečenje. Oe pa upoštevamo raaplet dogodkov, pa uspeh Kranjske gore ni prav M8 preše, netljtv, temveč povsem aaslušen, saj ao Jeseničani igrali zelo lagodno In ao nasprotnika alej ko prej modno podcenjevali.
Igralci Kranjske gore ao se v pM tretjini dobro upirali krajev, neanu tekmecu, ki nd kesal prav nobene poaehaie volje do igre, vendar Je vseeno dvakrat prema-gal odličnega vratarja Gaaarja. V drugi tretjini ja bU velik preobrat, ko so igralci Kranjske gore salgrall na vao moč, saj ao ve. deli, ds nimajo kaj lagubltl. Na. sprotnlk je Ml Se naprej vse prej kakor bojevit in prav to se mu je maščevalo. Potem, ko se Je:
državni prvak v zadnji tretjini končno vendarle prepričal, da je ekip« Krgnjpke gore. resen tekmec, so pneemaanlkl Izvedli nekaj hi. trlh napadalnih akcij, toda odličnega vratarja Gaserja niso mogli več premagati. Prav to pa Je obrambo Jesenic etnedio, ki se je v nasprotnih napadih povsem izgubila. Vgi nadaljnji poskusi, da bi premagali obrambo Kranjske gore, so bili odtlej datlje prešibki ln te vnaprej obsojeni na neuspeh.
V prvenstveni mladinski tekmi SRS so Jesenice premagale Celje 10:1 (8:0, 3:1, 2:0)
P. KARLIN
Jesenice: Innsbruck 6:3 (1:0, 2:1, 3:2)
JESENICE — Tekma aa alpaki pokal, drsaliSče pod Mežakljo, gledalcev 1,500. sodnika Gestama ln Sano la Italije.
STRELCI: 1:0 — Klinar (11). 1:1 — Knoflach (22), 2:1 — B. Jan — (38), 3:1 — E. Smolej (40). 4:1 -F. Smolej (43) 4:2 — Wesselber-ger (44), 4:3 — Httller (45), 6:3 — Klinar (62), 6:3 — Felc (56).
JESENICE: Knez, Novak. Ravnik, I. Jan, Razinger. Kristan, Mlakar, Felc, B. Jan. F. Smolej, Klinar Pirc.
INNSBRUCK:	Todd, Knabel,
Messner, Keil, Erchar, Purnsr, Wssselberger, Knoflach, Sabwitaer, Burthart. Kirchbaum. HOUee. Ko-riraer
Gledalcem, ki so prišli na tekmo ni (Mio žal, da so prerahel! več ko dve url. saj so videli lepo tek. mo in zmago Jesenic. Tudi pri vodstvu 4:1 gostje niso popustili in so nevarno Oblegali vrata Kneza, ki je v pičil minuti dobil dve gola. Toda v 52. mn. je dosegel Klinar iaredno lep zadetek, še lepšega pa potenj Felc v 56. minuti, ko je vratarju Toddu dobesedno izibll palico la rog.	P K.
Lestvica »Alpskega pokala«
Jesenice
KAC
Innsbruck
CorUna
Bolzano
Ortisel
9 5 1 3 40:29 11 6	4	11	31:15	9
8	3	5	1	24:31	9
6	13	2	10:16	5
7	1	3	4	24:36	4
4	1	0	3	9:32	4
ZURICH — Tu je bilo grebenje parov za četrtfinale pokala sejemskih mest. Vojvodina bo Igrala z Bologno, če bo pred tam Izločila turško moštvo Goztepe la Izrolra
MOSKVA — Četrtfinalno srečanje kandidatov aa naslov svetovne, ga prvaka v šahu med Spaskim in (Milerjem (SE) bo v aprilu v Su, humiju... Zmagovalec bo tisti, ki te prvi zbral 5,5-točke iz desetih partij.
Pogovor vsak dan!
Kam in kako vložiti prihranjeni denar?
ENOSTAVNOl
Midva varčujeva pri KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA ZAKAJ? Banka nama daje najvišje obresti:
za vezane vloge in devizne račune z dvoletnim odpovednim rokom
8%
7%
za vezane vloge in devizne račun# z odpovednim rokom nad eno leto
za navadne vloge in devizne račune
6,25%
• *
PA NE SAMO TO!
Z najinimi vezanimi vlogami ava vključena v velika nagradna žrebanja, ki jih banka organizira za svoje varčevalce vsake itiri mesece.
•	'	-	c:
V poslovnih enotah dobita brezplačno vsa pojasnila in nasvete — Poleg tega pa opravljajo vse hranilne ppslo za Kreditno banko in hranilnico tudi vse poite v Sloveniji.
Mladost : Olimpija 5:5 (2:1, 3:2, 0:2)
gledaicev^O, sodnika*Kaltaefcar*ui Renaud.
STRELCI: 1:0 - Lovrinid (3), lil — Jakopič (10), 2:1 — Orešča nfn (13), 3:1 — Surina (26), 4:1 — Curko (32), 5:1 — Grubišič (38), 5:2 — Svetlin (38), 5:3 — Svetlin (39). 5:4 — Svetlin (41), 5:5 — Pu-terle (58).
MLADOST: Stojačič. Stlpič, Kos, Raca, Krajačič, Curko, Oreičanln, ZUanovlč, Grubišič, Surina. Lovri-nič, Balenovič, Fa»d.
OLIMPIJA: Gale (Albreht), Ra din, Lap, fcvan, Vadnal, Jakopič, Svetlin, Ulčar. Erjavec, Boškovič, Seme, Puterle, Bahc, Gruden.
Zaradi mraza in vaterpolske tekme so v Zagrebu prodali samo 9 vstopnic. Maloštevilni gledalci so vtdelllepo. zanimivo ln oatro tek-mo, v kateri so Zagrebčani že vodili 5:1. Gostje so se potem na vso moč potrudili in izenačili rezultat.
Medveščak : Partizan
2:0 (0:0. 2:0, 0:0)
BEOGRAD — Drsališče na Taš-majdanu. gledalcev 500, sodnika Ladocki (Subotica), Djordjevid (Bgd.).
Strelci: 1:0 — Gojanovič (26). 3:0 — Rano (33).
Partizan: JeUčič, Petrovič, An-djellč, MiJuSkovid, Mihajlovski, Korenič, Holbus, Stojanovič, Materni, Reberca. Kravljanac, S. Obradovlč, M. Obradovič, Perovič.
Medveščak:	Simonovič, 2ibert,
Ratai, Renaud, Krmelj, Pecilji, Be-linič Ančevič, Gojanovič, Belinea, Sinovec, Zajec, Oštrič. Lakič.
Zagrebški hokejisti so, zaslužbno zmagali v tekmi z Beograjčani, saj so po prvi tretjini zaigrali dokaj dobro in borbeno. Posebno se je odlikoval prodorni in iznajdljivi Renaud. Kljub temu, da sta bila proti- koncu izključena najboljša igralca Medveščaka Renaud in Krmelj, beograjski hokejisti niso mogli izenačiti.
NAMIZNI TENIS
Pirčeva prva v Dugi Resi
DUGA RESA, 14. jan. Na zveznem namiznoteniškem turnirju v Dugi Resi je nastopilo 93 tekmovalcev in tekmovalk v članskih in mladinskih kategorijah. Razen Markoviča so nastopili vsi najboljši jugoslovanski igralci in igralke na tem prvem zvezem turnirju letošnjega leta.
V ženski kategoriji je izredno igro prikazala Cirila Pirc, ki je bila tudi edini udeleženec turnirja brez poraza. Zelo zanesljiva je bila v obrambi, občasno pa je tudi učinkovito napadala. Najhujši odpor ji je nudila Stojšičeva v zadnjem srečanju, ko je Pirčeva zmagala šele v petih nizih.
Vrstni red članic: 1. Pirc (O) brez poraza, 2. Ressler (Ml) 1 poraz, 3. Stojšič (N. Sad) 2 poraza, 4. Ječmenica (NS) 3 por., 5.— 7. Žirovnik (Tr), Srbeč (Ml), Ko-, vačid (D. R.) po 5 porazov, 8. Oarbič (Bač) 7 por.
Pri moških je veliko presenečenje pripravil C or daš z osvojitvijo prvega mesta pred državnim prvakom Korpo Član Olimpije Korpa je sicer edini premagal Čardaša, doživel pa dva nepričakovana poraza z igralcema iz spodnjega dela lestvice — Uštovidem in Karakaševičean.
Vrstni red članov:	1. Cordaš
(Zrfb) 1 por., 2. Korpa (O) 2 por., 3. Surbek (Zgb) 3 por., 4. Stipan-čid (D. R.) 3 por., 5. Uštovid (Bosna) 3 por., 6. Karakaševid (Ze-mun)c4 por., 7. Galid (Part., Bgd) 6 por., 8. Kvesid (Zgb) 7 por.
Tudi med mladinci je nepričakovano osvojil prvo mesto Milj enko Stipančid pred favoriziranim Odorčičem (Maraton, Zgb). Pil mladinkah pa je premočno zmagala članica zagrebške Mladosti Resslerjeva.	J. PERKOVIČ
Mladinsko prvenstvo v Mariboru
MARIBOR, 14. jan. — V telovadnici na Ruški cesti se je končalo mladinsko prvenstvo Maribora v namiznem tenisu za posameznike. 2al je sodelovalo le sedem tekmovalcev
Vrstni red: 1 Brumen, 2. Milovanovič, 3. Saunik, 4. Videz, 5. Lukež, 6. Simončič, 7. Bradan.
Izbirno tekmovanje drsalcev
ZAGREB, 14. jan. — Zelo hladno vreme in dokaj slab led sta ovirala najboljše jugoslovanske drsalce, ki so se kosali na izbir, nem tekmovanju za udeležbo na EP, ki bo od 24. do 28. t. m. v V&sterasu na Švedskem. Tekmovanja se nista udeležila dva najboljša, Kristanova in Lipovščak zaradi težjih poškodb. Zaradi tega Je zveza poklicala z Dunaja Dunjo Vujčič, ki trenira v Avstriji. Pokazalo se je, da je bil ta poziv upravičen, saj je Vujčičeva, čeprav še mladinka, pokazala največ. Ljubljanski par Šenk — Šketa, čeprav ni izvedel vsega program, je deloval zelo skladno in solidno in je morda celo boljša kombinacija od para Dolenc — Šketa.
Zveza za drsanje in kotalkanje Jugoslavije bo v ponedeljek določila, kdo izmed drsalcev nas bo zastopal na evropskem prvenstvu.
Rezultati — člani: Matas (Medveščak) 473,3 točk; članice: Vujčid (Medveščak) 576,5, Cubrikovid (Medveščak) 480,6; pari: Šenk—Šketa (Ol.) 62,3.
S. PIRSL
kmalu, organizacijo pa j smučarski klub Gozdar
meji.
M. T.
OSNABROCK — V osmini finala košarkarske tekme za pokal pokalnih prvakov je bivši prvak češkoslovaška Slavij a (Praga) premagala v Osnabrtlcku istoimensko ekipo 88:77 (41:39). Povratna tekma bo na sporedu 18. januarja.
Vesti ir Trbovelj
Učenci višjih razredov vseh treh trboveljskih osemletk se bodo lahko udeležili začetnih plavalnih tečajev, ki jih je v sodelovanju z vodstvi trboveljskih osemletk in PK »Rudar« pripravila ObZTK. Prvi tečaj traja že od decembra, obiskuje pa ga okoli 90 učencev. Pričakujejo, da se bo tečajev udeležilo okoli 300 učencev.
ObZTK je v sodelovanju s SD Trbovlje in vodstvi osnovnih šol v Trbovljah pripravila tečaje smučanja. Prvi tečaj je že na terenih na Kurrti Do konca februarja bosta fie dva taka tečaja. Del stroškov Krijejo starši, del šola in ObZTK. Otrokom je na voljo tudi nekaj popolne smuške opreme. Nekaj otrok se bo udeležilo tečajev brezplačno
Vesti
iz Novega mesta
Po desetih kolih polfinalnega šahovskega prvenstva Novega mesta je vodstvo prevzel Jenko, ki Je do-slej zbral 7 točk. Pet kol pred koncem pa je še težko napovedati zmagovalca, saj ima drugi — Ada mič 6,5 točke ob dveh prekinjenih partijah, Bjelanovič in Ttsu pa imata po 5,5 točke in tri oziroma dve prekinjeni partiji. Milič, Vene in Istenič pa so doslej zbrali toliko točk, da imajo realne možnosti za osvojitev druge kategorije
Odbojkarji Novega mesta so dobili še eno možnost, da ostanejo v slovenski ligi, saj bodo skupaj s Kočevjem, Mežico in Celjem — Gaberjem igrali kvalifikacijski turnir za eno prosto mesto v ligi. Tako je novomeška odbojka le še dobila možnost, da dolgoletna tradicija t.e panoge v Novem mestu ne bo čisto zamrla
Po dveh kolih zimske kegljaške' lige, ki jo organizira komisija za kegljanje pri občinski zvem za telesno kulturo v Novem mestu, vodi v prvi skupini Pionir, v drugi pa novoustanovljeni Dolenjski gozdar. Oba sta doslej edina kluoa. ki sta obakrat zmagala
Za zimske delavske igre. na ka terih se bodo 11. februarja pome-rib v Crmošnjicah v veleslalomu, se je prva prijavila sindikalna podružnica Gozdnega obrata iz Straže Naslov zimskega prvaka bo branila ekipa smučarjev iz novomeške industrije motornih vozil.
V soboto in nedeljo bo v Crmošnjicah tečaj za smučarske sodnike, kd ga organizira občinska zveza za telesno kulturo. Med zim-skimi počitnicami pa bo občinska zveza organizirala tudi enotedenski tečaj za smučarske vodnike. Sicer pa bo v zimskih počitnicah večina osnovnih in srednjih šol iz novomeške občine pripravila lastne smučarske tečaje.
Na letošnjem koledarju smučar-skih prireditev v novomeški obči ni sta tudi dve tekmovanji republiškega značaja: 4. februarja bo v Crmošnjicah pionirsko consko prvenstvo. 24. februarja pa se bodo na istih smučiščih pomerili v alp. skih disciplinah tudi starejši člani za naslove republiških prvakov Razen tega bosta v Crmošnjicah tudi dve tradicionalni tekmovanji za Fricov in Paderšičev pokal.
J. Sp.
Sankaške tekme v Hrastniku
HRASTNIK, 14. jan. — Komisij« za šport in rekreacijo pri občin-skem komiteju ZM Hrastnik je dopoldne organizirala prve sankaške tekme. Na približno 1.5 km dolgi progi Praprotno—Roš 30 se pomerili številni tekmovalci.
Po domačih krajih
koper — Kakor lani tete tudi
letos Clialnl konta BMB Koper organiziral Športno tekmoranje med vaškimi aktivi. Letošnji program bo razširjen, saj bodo tokrat prvič uvedli tekmovanja t malem nogometu .rokometu (moški la ženske) šahu, namiznem tenisu, odbojki ln streljanju.	V. R.
Piran — V Padni pn Piranu so' ustanovili mladinski aktiv, ki naj bi združeval okoli 35 mladincev te vasi. Predsednik Obalnega komiteja ZMS tov. Nanut jim ja obljubil pomoč pri nasvetih R) organizaciji, mladinci pa so Izrazili oripravljenost za razna prostovoljna dela. Izvolili so tudi petčlanski odbor, ki mu načeljuje Feliks Gri-žon.	"
AJDOVŠČINA. — Občinski sindikalni svet in občinska Športna zveza v Ajdovščini sta bila prireditelj II. občinskih športnih iger, ki so z lansko jesenjo dobile stalno obliko. V teh igrah nastopa 40 sindikalnih podružnic, ki imajo v 8 športnih zvrsteh — malem nogometu, rokometu, odbojki, na. miznem tenisu, balinanju, kegla-nju, strelstvu, šahu in smučanju kar 50 svojih ekip. Za zdaj je znan končni vrstni red v jesenskem delu tega tekmovanja. Naj. več lovorik je pobral Športni aktiv lesnega industrijskega podjetja v Ajdovščini, ki je zavzel 1. me* sto v malem nogometu, odbojki in keglanju; temu sledi Tekstina z osvojenim prvim mestom v balinanju in šahu. Primorje v rokometu, Čaven v strelstvu itd. Na spomlad bo druei del teh Iger.
M. T.
Občinska športna zveza v Ajdovščini prireja tudi letos na Predmeji nad Ajdovščino mladinski smučarski tečaj. Ta se bo zaradi velikega zanimanja mladine na Otlici in Predmeji začel prav pa je prevzel ■ na Pred-
_____ paaaraatee: 1. Pefclju.
ta RUJ), t. Markovi« 1:54,0, 3. Utenkar 3:90,3; pari: 1. Rome — Lamovšek 3:15,0, 3. Jazbec — La-mortek M0,0, Urbajaeva - Ur-b*J«
Pokljuka ti.je s prvim mestom ln z najboljšim časom na tekmovanju priboril nagrado občinskega sindikalnega sveta Hrastnik. 10-dnevno brezplačno letovanje v Vr-aarju, drugi najteus uvrščeni tekmovalci pa ao dobili praktična darila občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZM in to-vanrrUSkega komiteja ZM Steklarne
n*"*- :
X
■^č
Zimske 01 od 1908 do 1968
Nadaljevanje šele 1948
VII - Topovi namesto iger
Sklenjeno je bilo, da bodo naslednje olimpijske igre, letne in zimske, na Japonskem, v Tokiu in v Sapporu (otok Hokkaido). Japonska pa se j« zapletla v vojno s Kitajsko m norveški delegat je predlagal, naj 'bi bile zimske igre 1940 namesto v Sapporu — v Čislu. Japonci so Mil nasprotnega mnenja. Trdili ao, da so sporne zadeve med Japonsko in Kitajsko le lokalnega pomena in da ni nevarnosti, da bi Olimpijske igra v Tokiu in Sapporu ne bile dobro pripravljene. Julija 1938, ko je bilo zasedanje olimpijskega komiteja v Kairu, pa so Japonci spremenil! svojo odločitev, Po nalogu svoje vlade so se odpovedali olimpijskim igram v Tokiu in Sapporu. Norvežani so ponovili svojo kandidaturo ■ simaks olimpijske igre 1940, za letne pa
so kandidirali Finci s svojim glavnim mestom Hilsinki.
Ko je bilo že vse dogovorjeno, bo se Norvežan! nenadoma premislili. Mednarodna smučarska zveza jim je ponudila organizacijo svetovnega prvenstva, tor je bilo za Norvežane bolj vabljivo in o-limpijakemu komiteju so sporočili svoj ne. Kot najnovejši kandidat sa ja pojavila Švica, ki je bila pripravljena St. Morita še enkrat vključi ti v olimpijsko dogajanje. Edini pogoj je Mi, da bi organizirali nekatera tekmovanja ■ naj boljšimi smučarji vsaj kot demonstracijo, ker nekateri predpisi o smučar j ib amaterjih še niso bili dovolj jasni (smučarski učitelji). Mednarodni olimpijski tanite v tej zmedi ni imel nobene izbire ln je dvloo sprejel.
Zmed« pa le pl Mio konec-Med zesensnjsm mednarodnega olimpijskega komiteja junija 1939 v Londonu, Je prispela b- -javka iz Švice, v ka-
teri je švicarski olimpijski komite sporočil, de svojo prejšnjo ponudbo prekliouja. To je bU pravi šok in na zasedanju je nastala anarhija in panika. Bodil se je nov predlog — olimpijske igre 10ŠO naj bi bile v Garmiach-Fertenklrah-mi. Tudi Neme! so soglašali in določili datum 3. do H. februarja 1940. Pričeli ao s pripravami, se zapletli v spoje ■ mednarodno smučar-ricb sveeo, nato pa 33. n» vambra 1MB odpovedali organizacijo v zimske ollm> plade. Vzrok — Vojna- 1- septembra 1999 ‘be je namreč pričela H. s»etoVua vojna, na vseh straneh sveta so že grmeli topovi in za šport ni bilo več časa...
Lata 1946, Mo je Mio pol sveta še pod razvalinami, ao je mednarodni olimpijski komite ponovno sestal ta odločil; naslednje zimske olimpijske igre bode v St. Moritzu. letne pa v Londonu.' in sicer v letu 1948.
Vlil - »Hotelska olimpiada« v St. Moritzu
Da je olimpijska Ideja še vedno živa, je dokazala prava karavana olimpijcev, ki se je zbrala 30. januarja 1948 v St. Moriitau. Bilo je kar 630 športnikov iz Argentine, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Čila, Danske, Finske, Franclje, Grčije, Vel, Britanije, Ni-soeemake, Islanda, Italije Jugoslavije, Kanade, Kareje, Libanona, Liohteneteina, Norveške, Poljake, Romunije, »vedske, Švtoe, Španije, C8SB, Turčije, Madžarske to ZDA, Zanimivo je zapisati, da športnikov is Nemčije m Japonska is političnih razlogov ni bilo M stari«. Oe ho-čarno biti natančni, lahko dodamo tudi to. da je pri-M v St. Morite tudi sastap-nik Avstralije, Id pa si je na treningu zlomil nogo ln aeto iti mogel nastopiti tar tako Avstralije oe najdemo v statistiki otbnplMdb iger v St. MDrttau.
St. Morite j« prinesel neka) zanimivih sprememb, med katerimi Je na prvem mestu občuten pade« števila tekmovalne* v tekih ta vedno večje zanimanje za alp-ake discipline, saj Je v le-teh nastopilo kar 25 držav.
Organizatorji so imeli veliko srečo z vremenom, le nekoliko pretopel veter je tu in tam pokvaril sneg in led.
Ena od zanimivosti, ka se redko dogaja, je gotovo ta, da so Američani prišli na olimpijske igre ■ dvema hokejskima reprezentancama. Eno je izbral Ameriški olim pujski komite, drugo p« Ameriška hokejska zveza. Moštvo ameriške hokejske zveze je za&edao 4 me bto. vendar so ga diskvalificirali
V	skokih so Norvežani pobran vse tri medalje — zlato Hugsted, srebrno Birger Ruud, bronasto Schjelderup. Treba je dodati, de Je Birger Ruud dobil svojo prvo olimpijsko medaljo že 16 let pred temi dogodki v St Moritzu
lato. kar 30 dosegli Norvežani v skokih, se je posrečilo Švedom v teku. na 18 km. Lundstrtim. OstafUMon in Briksaon. to so bili •vedski olimpijski heroji. V teku na 50 km je zmagal švedski »smučarski kralj« Nils Karleson, ki ga mnogi boli poenajp po imenu Mo ra Nisse. Seveda so tudi v štafeti smagali Švedi, bili so kar pa « minut hitrejši od Fincev in pa 12 minut od Norvežanov-
V	alpskih disciplinah sta imela največ uspeha dva anana francoska tekmovalca Henri OreUler In James Couttet. Orellier Je zmagal V smuku s prednostjo 4,1 sekunde, najboljši je bU tudi v kombinaciji, v slalomu pa je bil tretji. Orellier je..postal pozneje tekmovalec na wdllyih. leta 11M9 pa ee je blizu ftMtes smešno ponemčil, v slalomu je zmagaj Švicar Beipalter. medlem ko eta šli dati medalll sp lansko v smuku in slalomu v Švico in Ameriko. Američanka Fraper je tako odnesla prvo smučarsko medaljo »čee luios,
Tudi drsanje je dobilo svojega Junaku. Te je Ml 18 letali Američan Button, ki je navduševal s
svojimi zares akrobatskimi skoki in figurami.
Zanimiv je bil seveda tudi hokej, ski turnir. Kanada ni več tisti šampion kot pred leti, saj se je srečanje Kanada : CSSR končalo brez golov. Zaradi visokih amag nad ostalimi nasprotniki so Ka naddani le prejeli zlato medaljo, CSSR srebrno. Švicarji pa bronasto.
V St. Moritzu je sodelovala tudi dokaj številna jugoslovanska reprezentanca Na pomolu so nekatera znana imena jugoslovanskega smučarskega športa — Polda. Mu lej, brata Lukane. Klančnik Kor. dež, Knific . .
Dosegli so naslednje rezultate: BrtoncelJ. v smuku 80. v alpski kombinaciji 51; K. Klančnik 23 V skokih; L, Klančnik 69. v teku na 1 km; Knific 55. v teku na 18 km, 14. v teku na 50 km, 9 v štafeti 4 x 100 km; M Korde« 53. v toku na 18 km. 16. v teku na 50 km 9. v štafeti 4 x 100 km; M. Lukane 69. v smuku, 27. v slalomu. 87 v alpski kombinaciji; S Lukane 54 v smuku, 34. v alpski kombinaciji; Mežik 43 v skokih; Molnar 18. V slalomu; Mulej 36. v smuku. 40 v slalomu; Pogačnik 56. v teku na 18 kilometrov. 9 v štafeti 4 x 10 km) Polda 41 v skokih; Praček 71. v smuku; Pribovšek 32. v skokih: Razinger 51. v teku na 18 km, 24. v klasični kombinacili. 9. v štafet« 4 x 10 km.
Prve olimpijske igre po vojni so torej uspele in opozorile vso svetovno športno javnost da se bil«*, jo za zimski šport časi velikih športnih dosežkov. Pa vendar, vsi 3 to prireditvijo niso bili zadovoljni V tisku, predvsem v skandinavskem. se le pojavilo ipnogp kri* tik. Novinarji so imenovali $gm W St Moritzu »hptelska olimpiada« Res je namreč" bilo. de so potekale prireditve skorajda brez rfe delcev. Tisti, ki 90 posoravill mesten zaslužek, so bili hoteli . .
JUDO
Topolčnik deveti nosilec Baumgart-nerjevega pasu
MARIBOR, 14. jm. - Okrog 800 gledalcev se je danes zbralo v telovadnici ob osnovni šoli »Ivana Cankarja«, kjer so prisostvovali 9. tradicionalnemu turnirju judoistov sa Paiangartnerjev zlati pas, ki ga je organiziral judo klub Branik v sodelovanju z republiško zvezo.
Udeležba tekmovalcev Je bila v primeri s prejšnjimi leti tokrat zelo slaba, saj je nastopilo le 48 judoistov is Murske Sobote, Jesenic. Bistrice (Impol) tor domačih klubov Maribora in Branika, medtem ko je na prejšnjih turnirjih sodelovalo skoraj sto tekmovalcev. Predvsem so manjkali judoisti iz Kranja, Ljubljane, žirov in Velenja. Skromno udeležbo deloma opravičuje enotedenska zamuda turnirja glede na koledar zveze.
Tekmovalci so ee potegovali za Baumgartnerjev pas ne glede na težo, barvo pasu ali kategorijo
V izločilnem delu tekmovanja je prišlo do nekaterih nepričakovanih izidov. Najzanimivejši dvoboji so bili med Blažičem in Mi-thansom, Sternom in Lasbaher-jem ter Topolčnikom in Sternom; v slednjem dvoboju je Stom izločil Topolčnik*. Odlični Impol-čan Topolčnik pa se je v repre-sažu, v katerem so se pomerili premaganci, močno popravil la zaporedoma premagal Novaka, Vidmarja in Lasbajarja, kar ga je pripeljalo do polfinala.
Tu eta se najprej pomeril« Štern in Brbre; po pričakovanju je zmagal S tem. Druga borba med Topolčnikom in Blažičem je b<la prava paša za oči Topolčnik Ki si je že v izločilnem delu tekmovanja, v katerem Je z izredno ehniko premagoval večje in težje nasprotnike, osvojil simpatije občinstva, je v ogorčenem boju piemagal močnejšega Blažiča.
Topolčnik je tudi v finalu naletel na večjega in težjega nasprotnika, Sterna. Toda to dejstvo mu ni vlilo strahu in že takoj v začetku dvoboja je dvignil Sterna z metom suku-nage, s čimer si je prislužil 10 točk In prehodni zlati Baumgartnerjev pas.
Važnejši rezultati: polfinale — 8tem : Brbra 10:0, Topolčnik : Blažič 7:0: finale — Topolčnik : Stem 10:0
Končni vrstni red:	L Topolč-
nik, 2. Stem (oba Impol). 3 Blažič (Mib), 4 Brbre (Impol) itd.
Na turnirju so sodili Ljubi fan-čani: Jošt Škraba in Ocvirk ter Mariborčana Zaviršek in Frle
Dosedanji nosilci Baumgartner-nerlevega pasu: Gabrovec (Mrb), Macarol (Li). Žnidaršič (Kovinar) — 2-krat, Pišliar (Lj). Smolnikar (L1>, Rader (Branik). Smolnikar (Lj)	FRANC BEŽMAN
ATLETIKA
Odlični rezultati' v Bostonu
BOSTON, 14. jan. — Na mednarodnem atletskem mitingu v dvorani je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Avstralec Rnloh Deu beli je zmagal v teku na 1000 yardov v času 2:07.7. V skoku v vi-fiino pa sta skočila ameriška tekmovalca Caruthers in Albright 2.13 metra. Odličen rezultat 1e dosegal tudi Amerikanec Bizzaro v skoku s palico z rezultatom 5.07 m in obenem premagal svetovnega prvaka v skoku s palico v dvorani Seagrena. ki je tokrat preskočil višino 4.93 m.
Mladost v vodstvu
BEOGRAD, 14. jan. — V petem kolu zvezne moške odbojkarske lige je Mladost zlahka premagala Spartak in tako brez poraza ostala na vrhu lestvice. Ru-zultati:	C. Zvezda : Žalezničar
(Os.) 3:1, Partizan (Bgd.) : Mladost (Zem.) 3:2, Mladost (Zgb.) : Spartak 3:0. Radnički (Ki.)	:
Radnički — Železničar (Bgd.) 2:3, Sloboda : Kvamer 0:3, Jedinstvo : Bosna 3:0.
Na lestvici vodi Mladost z 18 točkami, sledijo Kvamer in Partizan (Bgd.) 8. Jedinstvo, Boena, Radnički—želesničar in Spartak po 6, Radnički, C. Zvezda, Mladost (Zem.) in železničar 2 tar Sloboda 0.
V 5. kolu ženske zveze odbojkarske ldge je Pionir prišel v Beograd samo s petimi igralkah in izgubil tekmo s Partizanom 3:0. Dru»i rezultati: Poštar : Sloboda 3:2, C. Zvezda : Sindjelič 3:0, Mladost : Partizan (Ri.) 3:0, Partizan (SK) : Radnički — Železničar (Bgd.) 3:1. Vrstni red: C. Zveni* in Partizan (Bgd.) 10, Partizan (SK) in Poštar 8, Mladost 6, Radnički — železničar in Svoboda 2, Partizan (Ri.), Pionir in Sidje-Uč 0.
ROKOBORBA
Tri slovenske ekipe v ligi
LJUBLJANA. 1«. j«n. - V ral«, vadnici osnovne Sole »Miran Jarc« so se na turnirju sa vstop v novo II. zvemo rokoborsko ligo nastopili samo tekmovalci Ljubljane in Lenarta, ker rokoborci zagrebške Lokomotive in Gospiča kljub prijavi niso pridu. Tako sta se ob« slovenski ekipi uvrstili v to konkurenco. v kateri bodo še Gospid, Maribor. Prvotna jeka, Herkules, Karlovac m Koprivnice.
Rezultati:	Lenart Ljubljana
10:0 (Titan I, — Capek 3:0, Titan II — ZupandiS 2:0. Žnuderl — Peter 2:0, flenvartar — Crtjrid 2:0), Ljubljana — Gospid 16:0, Ljubljana — Lokomotiva 16:0. Lenart — noepid 16:0, Lenart — Lokomotiva 16:0.
Lestvica Lenart	6	5	0
Ljubljana	6	8	1
Ooapld	6	3	6
Lokomotiv«	«	l	1
1 66:24	16
3	48:40	6
4	26:68	4
4 38:68 f S. ZATLER
II1C31U V
v keglja'
ril
Vesti iz Ajdovščine
AJDOVSOIHA, 14. Jen. Na dv*-steanero kegljišču primorja v Ajdovščini se je končal j metrski dal nbtinaklh «olav«k(h Športnih iger. Ekip« Tekstine j« podrl« 432 kegljev in prUHa na drugo mesto tr stropni uvratitri. Rraultati v keglji nju SO tile: 1. LIPA 3371 kacljav, s. Tekatlns lise,
Vipava 8963 IM.
•kipa UPA ja akteM raiagev« lae lsptitih HalareEh Športnih Iger. saj je rasen v kegljanju osvojita prra m—ta te v malem nogometu, odbojki in streljanju g »rasno suita V balinanju J« bila nalboltla raksttno. v rokometu pa HOP primorja
Na lanskih občinskih delavskih igrah v AjdosrlCIni je bil doseisn
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
mmm
LJUDSTVA SLOVENIJE
Tito in Ajub Kan na lovu
Predsednika sta preživela dan na območju Mipur
Sakro blizu Karačija
KARAČI, 14. jan. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito in predsednik Pakistana Ajub Kan sta s svojimi sodelavci današnji dan preživela na izletu in lovu na območju Mipur Sakro blizu Karačija.
Delegacija Beograda odpotovala v Moskvo
BEOGRAD, 14. jan. (Tanjug). Davi je odpotovala v Moskvo delegacija Beograda, ki jo vodi sekretar mestnega komiteja ZK Simeon Zatezalo,
Predstavniki našega glavnega mesta se bodo 16. januarja udeležili proslave dneva prijateljstva med Moskvo in Beogradom.
Nesoglasja zastran Vietnama utegnejo spodnesti Johnsona
Humphrey poziva demokrate k enotnosti - Katzenbach očita Zahodni Evropi, da kaže premalo zavzetosti za .svobodne narode’
VVASHINGTON. 14. jan. (AP). Podpredsednik ZDA Hubert Humphrey je opomnil ameriške demokrate, da bi utegnila nesoglasja zastran Vietnama povzročiti poraz predsednika Johnsona na volitvah novembra letos. »Republikanski kandidat utegne biti izvoljen, če mu bomo pomagali z našo neenotnostjo in neredom,« je dejal Humphrey. Podpredsednik ZDA, ki je sedaj v mestu Fresno v Kaliforniji v misiji demokratske pomiritve, je govoril o tem v govoru, ki ga je pripravil za konferenco demokratov, s katero se bo uradno začela volilna kampanja demokratske stranke.
AP poroča iz Chicaga, da je program ZDA pri urejanju de-
ameriški državni podsekretar Katzenbach pozval zahodnoevropske države, »naj prevzamejo večji del odgovornosti pri svetovnem vodenju«. Ne da bi omenjal Vietnam, je dejal, da mnogi Američani menijo, da Evropci »niso dovolj zainteresirani«, da bi pomagali »svobodnim narodom ohraniti neodvisnost«.
Ob vrnitvi iz zahodne Evrope je Katzenbach poudaril, da se mora Evropa vzdržati akcij, ki bi utegnile pokvariti
Glasovali so za odpravo omejitve in nezaupanja
S sobotnega sestanka slovenske sekcije kluba zveznih poslancev v Ljubljani
LJUBLJANA, 14. jan. Slovenski poslanci so v zvezni skupščini glasovali za tekst resolucije o temeljih ekonomske politike v letu 1968, ki je po njihovem prepričanju pomenil delimitiranje stopenj prispevkov za proračune in socialno zavarovanje. Tako so poudarili na včerajšnjem sestanku kluba zveznih poslancev iz Slovenije, ki mu je predsedoval Zoran Polič.
Na sestanku, ki se ga je udeležila večina zveznih poslancev, poleg njih pa še Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS, Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL, Franc Popit, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS in drugi, so v prvem delu razpravljali o dosedanjem delu sekcije kluba in nalogah v letu 1968. Dogovarjali so se o tem, kako bi v prihodnje še bolj izpopolnili oblike obveščanja, da bi se poslanci na temelju zadostnih informacij, analiz in študij ob posameznih vprašanjih v zvezni skupščini lahko kvalificirano opredeljevali. Vodstvo sekcije so zadolžili, da skupaj z drugimi či-nitelji stori vse potrehno in omogoči uspešnejše delo poslancev tudi z odstranjevanjem težav, ki jih imajo glede prevozov, bivanja v Beogradu in podobno.
V večurni razpravi so poslanci osvetlili tudi potek razprave v zvezni skupščini o resoluciji o temeljih ekonomske politike v letu 1968. Poudarili so, da so slovenski poslanci — tako kot večina poslancev iz drugih republik — glasovali za tekst resolucije, ki je po njihovem prepričanju pomenil — ne glede na kasnejše takšne ali drugačne razlage — delimitiranje stopenj in s tem spoštovanje ustavnih pravic republik, da po poti samoupravnega dogovarjanja odločajo in gospodarijo s sredstvi za pokrivanje potreb na njihovem območju. Zadržanje nekaterih poslancev v zveznem gospodarskem zboru je eden izmed udeležencev včerajšnjega sestanka ilustriral z besedami: »Bili so proti dodatnemu o-bremenjevanju gospodarstva, niso pa bili za omejevanje pravic republike. To sta dve različni stvari.«
V razpravi so nekateri poslanci opozorili na to, da je v javnosti nastal zmoten vtis, kakor da se številni poslanci jz Slovenije niso dovolj odločno zavzemali za delimitiranje stopenj v skladu z u-stavnimi pravicami družbenopolitičnih skupnosti. Dejstvo, da ni bil sprejet amandma, ki je terjal limitiranje stopenj, dovolj zgovorno pove, kako se je opredeljevala večina poslancev.
Na sestanku so poudarili, da so bile v razpravi o ekonomski politiki v letu 1968 prisotne močne administrativno etatistične težnje. Odpor proti tem tendencam med samo razpravo in kasneje je bil vsekakor upravičen in je tudi že dal pozitivne rezultate. S takšnimi težnjami se bodo poslanci srečavali tudi v prihodnosti in nanje morajo biti pripravljeni. Današnji zelo odkrit, neposreden in ustvarjalen sestanek je izzvenel v odločenost, da se bodo poslanci pri svojem nadaljnjem delu, ko bodo soočeni z drugimi pomembnimi vprašanji, zavzemali za rešitve, ki bodo v skladu z ustavo in temeljnimi političnimi dokumenti Socialistične zveze in Zveze komunistov opredeljenimi odnosi in samoupravnimi pravicami družbenopoli-
tičnih skupnosti in delovnih ljudi. To pa so lahko samo rešitve, ki pospešujejo nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na vseh področjih in ravneh, oziroma, ki odpravljajo elemente, ki ta proces zavirajo.	F. ŠETINC
namih težav.
AP poroča iz Tokia, da je v četrtek bila neposredno nad demilitarizirano cono sestreljena ameriška leteča trdnjava »B-52«. O tem je poročala sevemovietnamska časopisna agencija in poročilo se verjetno nanaša na napad z raketami zemlja-zrak na te velikanske ameriške bombnike. Ameriško poveljstvo pa je že prej sporočilo, da istega dne na tem območju ni bilo poškodovano nobeno letalo tipa »B-52«.
V Severnem Vietnamu trdi Jo, da so doslej sestrelili šest ameriških letečih trdnjav, medtem ko Američani izjav ljajo, da so samo štiri izmed takih letal sestrelile rakete zemlja-zrak, eno pa je bilo poškodovano pri vzletu v oporišču Da Nang.
AP poroča iz Saigona, da je konvoj ameriške pomorske pehote, ki se je gibal nekaj kilometrov južno od demilitarizirane cone, včeraj padel v zasedo, pri čemer je bilo 15 vojakov ubitih, 49 pa ranjenih. Sovražno topništvo je iz malih topov in minometalcev streljalo na tovornjake z marinci in na vozila, ki so spre mljala pehoto Pozneje se je razvila bitka ki je trajala pet ur ln v kateri je padlo 10 Sevemovietnam-cev Ni še poročil o moči ameriškega konvoja.
V sporočilu ameriškega poveljstva je rečeno, da so bile druge bitke v Južnem Vietnamu manjšega obsega. Poveljstvo ni izdalo obvestil o tem.
da bi iskali morda še žive vojake iz velikega mornariškega helikopterja, ki se je zrušil v ponedeljek v severnem delu države. V helikopterju je bilo 41 vojakov.
Leteč skozi oblake, so ameriška telala včeraj napadla letališče in most blizu Hanoia. vendar pa spričo slabih vremenskih razmer niso mogli oceniti škode po tem napadu. Ameriško poveljstvo je le sporočilo, da so letala »T-105« bombardirala letališče Hoa Lak, 32 km zahodno od sever-novietnamske prestolnice.
Johnsonova »zaupna« poslanica VVilsonu
LONDON, 14. jan. (Tanjug). V poročilu iz Washing-tona današnji londonski »Sun-day Times« piše, da je predsednik Johnson poslal pre-mieru Wilsonu »osebno in zaupno« poslanico, v kateri pravi, da gre Britanija »predaleč« v krčenju vojaških obveznosti.
»Sunday Times« piše, da so Američani vznemirjeni, in sicer ne toliko zaradi odstranitve britanskih oporišč v Singapuru, kolikor zaradi umika iz Perzijskega zaliva, kjer po ameriških ocenah »narašča vpliv Sovjetske zveze«.
Japonska bo spoštovala nedotakljivost kamboških meja
TOKIO, 14. jan. (DPA). Japonska vlada je obvestila vlado Kambodže, da bo spoštovala nedotakljivost sedanjih meja te države. Iz Istih dobro obveščenih krogov prihaja vest, da je stališče japonske vlade posredoval šefu kamboške države Noro-domu Sihanuku po japonskem veleposlaniku v Phnom Penhu.
VLEČNICE SO SE NEPRESTANO VRTELE — Tudi vse »šestice« so pripeljale na vsaki vožnji cele grozde smuči. Na sliki: Na vlečnici pri zgornji postaji Pohorske vzpenjače. Še malo in spet bo šlo navzdol.	Foto: M. Kos
Sihanuk se sklicuje na Bovvlesa
V komentarju Bundyjeve izjave je opomnil na Bovvlesova zagotovila
PHNOM PENH, 14. jan. — (Reuter, Tanjug). V komentarju izjave pomočnika državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Bundyja, da se ZDA niso odpovedale »pravici« preganjati borce osvobodilne fronte čez kamboško mejo, je danes princ Sihanuk opomnil na zagotovila Johnsonovega odposlanca Bovvlesa, češ, da ZDA ne želijo izkoristiti te »pravice«, šef kamboške države je dejal, da ZDA ne bi smele prelomiti bcsode.
Princ Sihanuk se je zavzel za to, da bi morale ZDA absolutno spoštovati obveznosti in ne bi smele prehajati čez kamboške meje.
Tanjug poroča iz New Delhija, da indijska vlada pričakuje popolnejše poročilo mednarodne ko olne komisije o stališčih Sovjetske zveze in Poljske glede predloga, da bi se komisija ponovno sestala, razširila in opremila za nadzorstvo mej. O tem piše davišnji delhijski Times of India. List piše, da Indija računa na »liberalnejše politično obravnavanje problema«, ki bi lahko preprečilo novo eskalacijo vojne v Vietnamu, tokrat v smeri kam-boškega ozemlja. V političnih krogih New Delhija je negotovost glede najnovejšega Si-hanukovega predloga, naj bi kontrolna komisija dobila nove naloge, ki ne bi zajele le zapletenih vprašanj procedure, ampak bi te naloge zaobjele tudi večje politične odločitve. Do sinoči New Delhi ni dobil uradne zahteve princa Sihanuka. zaradi česar so razmišljanja v New Delhiju v preliminarni fazi. Zelje po bolj poglobljenem preučevanju rezultatov obiska ameriškega veleposlanika Bovvlesa v Phnom Penhu je že čutiti in v nekaterih krogih jo o-pravičujejo z vtisom, da so te ameriške namene za preganjanje sovražnika na kamboško ozemlje sedaj zaustavljene.«
Nerw Delhi se nagiba k sklepanju, da je Bovviesov dogovor »odgovor zmernejših na zahteve najbolj ekstremnih«. Nevv Delhi sodi, da so zahteve za eskalacijo vojne na Kambodžo intenzivne tudi v včerajšnji izjavi pomočnika ameriškega državnega sekretarja Williama Bundy-ja. To izjavo so v pristojnih delhijskih krogih ostro obsodili.
V razorožitvenem odboru bliže uspehu?
ŽENEVA, 14. jan. (Reuter). Delegaciji Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike bosta prihodnji teden nadaljevali v odboru OZN za razorožitev pogovore o končnem predlogu sporazuma prepovedi širjenja jedrskega orožja. Delegacijd sta pred tem, da formulirata poglavitno klavzulo sporazuma, kateri se v komiteju OZN izogibajo že od začetka pogovorov, to je vprašanje jadrskega nadzorstva oziroma varnost pred ukrepi, ki bi pomenili kršitev sporazuma o neširjenju jedrskega orožja.
Vodji delegacij Aleksej Ro-ščdn in Adrian Fischer upata, da bo predlog sporazuma sestavljen do 15. marca, ko je skrajni rok, da o tem problemu poročajo generalni skupščini OZN.
ŠPILJAK SE JE VRNIL IZ ITALIJE — »Obisk v Italiji je minil v znamenju prisrčnosti, odkritosti in širokega soglasja,« je izjavil predsednik ZIS Mika Spil jak, ko s" je v soboto zvečer vrnil z uradnega obiska v Beograd. Na sliki, spiljak s poopredsednikom ZIS Rudijem Kolakom na beograjskem letališču.
*	Telefoto: Tanjug
Zima kaže povsod ostre zobe
Pri nas še zametene ceste - Oboleli meteorolog rešen - Madžarski ledolomilci na delu - V Turčiji volkovi raztrgali dva kmeta
BEOGRAD, 14. jan. (Tanjug). Po informacijah zvezne inšpekcije za ceste so v Sloveniji prehodne vse ceste. Samo v smeri Postojna—Rupe in Postojna—Reka je otežen promet za vsa vozila. Še vedno pa velja prepoved, da bi uporabljali prikolice.
Prav tako so vse magistrale v Srbiji usposobljene za promet, medtem ko so zametane številne druge ceste, med njimi Rudnica-Kopaonik, Kragu-jevac-Kruševac in druge. V Vojvodini so še vedno zamete-na ceste Bašaid — Novi Bečej, Srbobran — Vrbas in druge. Tudi v BiH so glavne ceste že očistili in so sposobne za promet; v vsej Bosni in Hercegovini pa so ponoči zabeležili izredno nizke temperatu-
V Jemenu se obeta dolga vojna?
Trojni odbor priznava, da se z obeh strani vrne-šujejo tuje sile
KAIRO, 14. jan. (Tanjug). Z velikim zanimanjem, hkrati pa tudi z neprikritim skepticizmom spremljajo v Kairu delo tripartitnega odbora za Jemen in njegove poskuse, da bi zagotovili mir v tej državi. Kaže, da so celo člani tripartitnega odbora razcepljeni.
S tem v zvezi je opaziti, da maroški delegat podpira Saudsko Arabijo, medtem ko iraški delagat brani legalnost republikanskega režima, prizadevajoč si hkrati za pomiritev republikancev in rojalistov.
Druge težave nastajajo zaradi stališča Saudske Arabije, katere vpliv na rojaliste je neovržen. Po splošni sodbi pričakuje kralj Fejsal v Jemenu kar največ, se pravi, strmoglavljenje jemenske republikanske vlade.
Kljub temu pa kairski tisk sodi, da je .tripartitni odbor.
• Nadaljevanje
na 8. strani
Žičnice na Pohorju so se vrtele od jutra do večera
V soboto je bil veter in hud mraz, v nedeljo pa so zimskega veselja željni Mariborčani pripravili sanke in smuči in se veseli odpeljali na pohorska smučišča
re. Na Velikem polju na Igmanu je bilo minus 36,3 stopinje Celzija. Celo v Mostaru, kjer se živo srebro redko spusti pod ničlo, so davi zabeležili temperaturo —8 stopinj.
Zaradi tolikšnega mraza sta otežena tako železniški kot tudi cestni promet. Brzovlak iz Beograda je prispel davi v Sarajevo s triurno zamudo. Četudi velja obveznost, da bi morali potniški vagoni na pot z začetnih postaj šele, ko so segreti, vozijo potniški vlaki iz sarajevske železniške postaje mrzli kot hladilniki.
Inženir Zdravko Mičovič je davi povedal novinarjem, kako je potekalo reševanje obolelega meteorologa Dušana Cigoja, ki so ga člani gorske re. sevalne službe z velikimi napori prenesli z vrha Bjelašni-ce v sarajevsko bolnišnico. Inž. Mičovič, ki je vodil reševalno ekipo, je povedal, da se Dušan Cigoj po manjši operaciji dobro počuti in so ga že
»Pravda«: »Oba vzhoda« narekujeta krepitev komunistične enotnosti
MOSKVA, 14. jan. (Tanjug). Glasilo CK KP SZ »Pravda« objavlja na današnji prvi strani komentar z naslovom »Na dveh polih«, v katerem komentira sovjetsko podporo pobudi za sklicanje komunističnih in delavskih partij v luči dogodkov na Bližnjem in Daljnem vzhodu.
Iz članka izhaja, da dogodki na »obeh vzhodih« kažejo na potrebo za nadaljnjo krepitev enotnosti svetovnega komunističnega gibanja. To je zlasti očitno v zvezi z Vietnamom, in more še reči, da je to tembolj pereče, čim bolj se približuje datum sestanka v Budimpešti. V januarski številki revije »Med-narodnoja žizn« je med drugim rečeno, netilci avanturističnega kurza v ZDA računajo na »že znano porazdeljenost različnih delov proti-imperialistične fronte, predvsem na razkošno dejavnost skupine Mao Ce Tunga«.
poslali domov. Ko so reševali obolelega meteorologa, sta dva člana ekipe dobila ozebline, eden zato, ker ni dobro zaščitil obraza, drugemu članu ekipe, zdravniku, ki je šel na pomoč, pa so ozeble noge. Do vrha Bjelašnice, kjer je meteorološka postaja, so prispeli samo štirje člani reševalne ekipe. Njihova vrnitev z Bjelašnice je bila še težja kot vzpenjanje na njen vrh, saj je veter pihal z brzino 170 km na uro, temperatura pa je znašala —25 stopinj. Ce-
• ••
Nadaljevanje
na 8. strani
Husein ni prepričal Fejsala?
Pregovarjal ga je, naj pride v Rabat in spremeni politiko v Jemenu
KAIRO. 14. jan. (Tanjug-Reuter). Jordanski kralj Husein je danes po 24-uimem obisku v Kairu, med katerim se je s predsednikom Naserjem pogovarjal o krizi na Srednjem vzhodu, odpotoval iz ZAR.
Kralj Husein je, 'kakor menijo, obvestil predsednika Naserja o sadovih svojih nedavnih pogovorov s kraljem Fejsalom. Po sodbah iz dobro obveščenih krogov, se je v teh pogovorih zavzel za kitro sklicuje arabskega se-. Stanka na vrhu in za obzir-nejšo politiko do Jemena. Kljub temu pa politični krogi menijo, da kralj Fejsal ni spremenil svojega negativnega stališča do teh dveh problemov.
Druga skupina problemov,
Od novega leta dalje je Pohorje zavito v debel snežen plašč, ki dosega na vrhu tudi do meter debeline, na zahodnem Pohorju pa na nekaterih krajih celo več. Začela se je torej prava smučarska sezona, čeprav jo tu in tam zmoti kar prehud mraz.
Minulo soboto, ko sem začel z obhodom pohorskih smučišč, je prav strupen mraz preprečil smučarjem, da bi se množično odpravili na smučišča. Pihal je mrzel veter, ki je tudi najbolj utrjene hitro pregnal v toplo zavetje planinskih domov. Sicer pa, mladina se nikoli ne vda. In če že niso prišla do besede bolj oddaljena smučišča, so se mladi ljudje poganjali po klancih in travnikih okrog svojih domov. Prve smučarje sem srečal že v Šentjanžu, na pragu Mislinjske doline, ene najbolj mrzlih dolin pri nas. Za Slovenj Gradcem je kazalo, da leden veter naglo zameta ceste proti Pohorju, saj je kar
prvi avtomobil, ki je hotel v Šmartno, obtičal že na začetku poti. Do partizanskega doma ta dan z avtomobilom ni kazalo napenjati svojih in konjskih sil. In tudi v Mislinji so se redki smučarji in sankači zadrževali okrog svojih domov. Tako pa je bilo potem vso pot po mislinjskem jarku tja pod Cmi vrh. Ljudje so se stiskali za ledeno rožastimi okni, otroci pa so premagovali ledeni piš na bližnjih klancih. Celo visoko zgoraj pod Brnikom in pri Stari glažuti je mladina dajala popotniku živ dokaz, da na Pohorju res ni več hiše brez sank in smuči.
Pohorci imajo lepo navado, da dolge ure skrčijo v eno uro. Mogoče je to za tolažbo tujcu, ali pa res sami tako na dolgo stegujejo korake. Mož na Stari glažuti mi je dejal, da bom pri Ribniški koči najmanj v eni uri, do šinklarice pa bo šlo zaradi izplužene ceste kot po
maslu. 2al je bil ta optimizem strašanski, kajti tisti večer nisem zagledal Ribniške koče. Do Šinklarice je sicer šlo, potem pa je v snegu zmanjkalo vseh gazi. S te strani ribniška smučišča niso odprta, čeprav je kar precej kamionskih cest, ki se iz mislinjskega jarka razdelijo pod Cmi vrh in Veliko kopo. Da pasu sem gazil zasnežene travnike pod Planinko in se čez pet ur bolj prikotalil po strmem Spiglu na Petelinjek. Predaleč je bilo do Pesnika, pa sem potrkal sredi noči pri gozdnem delavcu Arlu. Dvoje smuči pred vrati me je opomnilo, da vendarle nisem tako daleč zgrešil poti. Ar-lova poba sta mi zatrjevala, da se ne bojita najmanj polovice smučarjev, ki jih gledata na televiziji. Verjel sem jima, saj se vsak dan spustita s strmega Petelinjeka (1200 m), od zadnje hiše v planini, do šole v Ribnici.
Ob treh zjutraj sem Jo tu-
di sam ubral tja. Mraz ln veter v soboto tudi na Ribniško kočo nista pustila mnogo entuziastov, ki sicer ob sobotah in nedeljah zvesto prihajajo semkaj. Tudi nedeljski jutranji avtobus iz Maribora jih je spet pripeljal. Večji hasek si zgoraj na ribniških smučiščih spet obetajo od šolskih počitnic. Gostilne, ki sem jih obredel, niso bile kaj preveč zasedene. V zgodnjih urah, kot je menda že ustaljena krčmar-ska navada, pa so bile v nedeljo zaprte, z izjemo restavracije v Podvelki, ki začenja ob šestih. Na Kume-nu pri Lovrencu so smučišča oživela sredi poldneva, prav tako pa tudi klanci s sankači. Tristo parov smuči v kraju in okrog petsto sank — nekaj se mora poznati.
Mariborsko Pohorje, je tudi tokrat prednjačilo. Sicer J«' v soboto zvečer ponagajal veter, kot ml je pripovedovala uslužbenka vzpenjače, zato pa je bil že v nedeljo
ob osmih hud naval pred blagajno. Res so vse .šestice’ pripeljale na vsaki vožnji cele grozde smuči. Žičnice so se neprenehoma vrtele. Nisem čakal na statistiko, najbrž pa je bila ta nedelja rekordna. Vsekakor blagoslov za pohorske domove, okoli katerih se je trlo smučarjev. Sicer pa je menda ta nedelja s tisoči smučarjev šele uvod v polno sezono — šolske počitnice in prve večje športne prireditve v tem letu.
Ce- bi takole na pamet naštel vse, kar Je bilo na snegu od Mislinje do Maribora, se menda ne bi zmotil, če bi zapisal številko: deset tisoč. Prednost mariborskih smučišč pa Je spet razodela staro resnico: brez tehnizl-ranih in kultiviranih smučišč Je zahodno Pohorje kljub obilici snega še vedno v zakotju. In množično »dvoriščno« smučanje in sankanje pove, da Je organiziran šport razmeroma draga stvar.
DRAGO VRESNIK
Blaiberg se dobro počuti
CAPETOWN, 14. Jan. (AP). Na včerajšnji retini tiskovni konferenci je profesor Christian Bamard izjavil, da se dr. Philip Blaiberg dobro počuti, čeprav je okrog njegovega srca še vedno nekaj tekočine, o čemer so poročali predvčerajšnjim. Dr. Bar-nard je poudaril, da jih to ne skrbi, ker »ta tekočina ne pritiska na srce in se ne bo razširjala«.
Bolnik je bil kljub temu včeraj nekoliko utrujen. Dr, Bamard meni, da je ta utrujenost posledica vrste rednih preiskav, ki jih morajo opra viti na bolniku. Zdravniki so se zato odločili, naj bolnik vse popoldne počiva.
Sinoči je prispelo z letalom iz Pariza v Capetown 17 uglednih kardio-kirurgov in kardiologov, da bi se spoznali s tehniko presajanja srca.
Zarota v Južnem Jemenu
KAIRO, 14. jan. (MENA). Varnostni organi ljudske republike Južnega Jemena so odkrili zaroto proti sedanjemu redu. Kakor piše list »Al Gumhurija«, je bila zarota pripravljena v imenu sultanov, ki so zapustili državo pred oklicanjem neodvisnosti.
Notranji minister LR Južnega Jemena je izjavil, da je nekaj zarotnikov v Džedi, drugi pa so v Bejrutu. Dejal je tudi, da so zarotniki dobivali denarno pomoč iz neke tuje države, države same pa ni razkril.
Čombeja ne bodo izpustili
AL2IR, 14. jan. (MENA). Alžirski minister za informacije Mohamed Ben Jehija je izjavil, da Molža Combeja ne bodo izpustili, o čemer v zadnjem času tudi niso razpravljali. Dodal je, da predsednik Bumedien ni odobril sklepa alžirskega vrhovnega sodišča, sprejetega lani, naj bi Combeja izročili vladi' Konga (Kinshasa). Po njegovih besedah še zmeraj velja zahteva kongovske vlade, da bi izročili Combeja Kongu.
Večji
vpliv
v zunanji
trgovini
\
Ce smo lansko leto večkrat poudarjali, da je bil izvoz tisti dejavnik, ki je najmočneje spodbujal naraščanje proizvodnje, lahko rečemo, da bi morala 'biti še v večji meri taka njegova vloga v letošnjem letu. Toda hkrati je treba računati na spremenjen, ne ravno ugoden mednarodni ekonomski položaj. 2e lani nam je močno narasel tekoči deficit v trgovinski bilanci, ki je bil razen tega v celoti narejen v izmenjavi s konvertibilnim področjem S tega področja smo močno povečali uvoz, medtem ko je naš izvoz zaradi težjih pogojev, ki jih je povzročila recesija na Zahodu, zaostal. Po vseh znamenjih sodeč pa se klima na svetovnih tržiščih prej slabša kot boljša in se tudi pregrade za naš izvoz na konvertibilno področje, tako carinske kot necarinske, povečujejo.
Slovenska industrija je lani povečala izvoz v mnogo večji meri kot industrija v ostali državi. Čeprav je tudi njen delež izvoza na konvertibilno območje relativno mnogo večji, je lani vendarle omenjeni delež nekoliko nazadoval. Razen tega pa v strukturi našega izvoza nazaduje izvoz končnih izdelkov, medtem ko nekatere pomembne panoge, kot sta kovinska in lesna industrija, v svojem izvozu stagnirajo.
V omenjenem položaju je razumljiva tudi večja skrb in odgovornost republiških organov za čim uspešnejše usmerjanje in pospeševanje naše zunanje trgovinske izmenjave. Očitno smo prišli v obdobje, ko se mora republika, v kateri ima zunanjetrgovinska izmenjava tako pomembno vlogo in vpliv na proizvodnjo in gospodarski razvoj, v večji meri zavzeti za reševanje vprašanj našega zunanjetrgovinskega in deviznega sistema in usmerjanje naše zunanjetrgovinske politike sploh. Razen tega ji tudi specifičen geografski in ekonomski položaj ter stopnja njenega razvoja narekujejo, da hitreje in odločneje uresničuje ideje reforme na področju zunanjetrgovinskih odnosov. Tu ni mogoče prepuščati več vse pobude zgolj zveznim organom in čakati, kaj bodo oni ukrenili. Lani je n. pr. gospodarstvo naše republike pokazalo veliko aktivnost in je dalo številne no-bude za reševanje predvidenih sprememb našega zunanjetrgovinskega in deviznega režima. Čeprav so bili njegovi predlogi konkretni in konstruktivni, jih zvezni organi niso upoštevali, pač pa so sprejeli tudi take spremembe, za katere v gospodarstvu naše republike prevladuje prepričanje, da ne peljejo v razvoju sistema naprej, pač pa nazaj. „
Važna vloga v tej povečani aktivnosti re-publike naj bi pripadla pravkar osnovanemu komiteju za zunanjo trgovino. Njegova vloga bo predvsem v proučevanju dolgoročnih vprašanj na tem področju, to je sistema in njegovih instrumentov, pa tudi v pospeševanju vseh oblik himen j a ve vključno industrijske kooperacije in uvoza tujega kapitala.
A. JAVORNIK
PRAZNIK KRVODAJALCEV NA BRDU PRI LJUBLJANI — V soboto zvečer je bila v prostorih DPD Svoboda na Brdu pri Ljubljani svečanost. Med krvodajalci, ki so dobili priznanja, je tudi družina Ivana Sterleta z Brda št. 109 (na sliki), katere člani so dali doslej kri desetkrat in celo dvajsetkrat.
Foto: šelhaus




ROMNEY NA SMUČEH — Michiganski guverner George Romney je te dni začel volilno kampanjo v državi New Hampshire. Na sliki: Romney na smučeh ni posebno spreten. Mu bo na političnih smučiščih bolje drselo?
Telefoto: UPI
DVOGLAVI' PES ŽIVI — Sovjetskemu patofiziologu Vladimiru Demikovu se je posrečilo prestaviti glavo z enega psa na drugega, tako da je drugi postal dvoglavi pes. Demikovljeva ekipa je opravila operacij* v Kijevu. Znanstvenik je izjavil, da bo glavo mogoče ohraniti pri življenju, kar utegne omogočiti nadomeščanje popolnoma onesposobljenih organov. Na sliki: Demikov z »dvoglavo pošastjo«. Glavo so presadili s dvomesečnega psička na štiriletnega psa.	Telefoto: UPI
Nadaljevanje s tretje strani
V Jemenu se obeta dolga vojna?
ki zdaj zaseda v Bejrutu, uresničil nekaj prizadevanj, ki zaslužijo priznanje.
Komite predlaga preliminarno konferenco treh jemenskih struj: republikancev, ki so na oblasti, rojalisti in di-sidentnih republikancev, to je tistih, ki niso več na oblasti.
Po vesteh, ki prihajajo v Kairo, je odbor sklenil, da kraljevska rodbina Hamid el Din, strmoglavljena s prestola v Jemenu, ne bo zastopana v okviru pripravljalnega odbora. Ta sklep se ujema z zahtevo republikanske jemenske vlade. Po arugi strani pa tudi skupina Ahmeda Muhameda Nomana. ki se je ločila od republikancev in se zbližala z rojalisti, tudi ne bo zastopana v pripravljalnem odboru. Nasprotno temu pa bodo druge republikance, ki so nekoč bili na oblasti, med njimi tudi skupino okrog bivšega predsednika Salala, sprejeli v ta odbor.
Odbor je sprejel tezo, da se v notranje zedeve Jemena upletajo sile iz tujine. Zaradi tega je odbor predlagal, naj bi se povezali s Saudsko Arabijo, Iranom, Sirijo in Sovjetsko zvezo. Znano je. da je Saudska Arabija obtožila Sirijo in Sovjetsko zvezo, da sta dajali vojaško pomoč republikanskemu režimu v Jemenu.
Po zadnjih poročilih predstavnika vlade v Sani se da sklepati, da plačanci, ki jih podpira Saudska Arabija, pripravljajo novo ofenzivo na Sano. Republikanski voditelji so. kot kaže, prepričani, da bo dvor v Riadu vztrajal s poskusi, da bi vrgel republikanski režim, ustrezno temu pa je pričakovati vojno, ki bo dolgo trajala.
AP poroča iz Bejruta, da se napovedana konferenca o miru v Jemenu včeraj ni začela zaradi tega ker je slabo vreme onemogočilo delegac*-jam, da bi pravočasno prispele. Republikanska delegacija Jemena ni prispela iz Kaira zaradi silovitega vetra.
Rojalistična delegacija je že v Bejrutu, vendar pa je zavrnila možnost, da se sestane z republikanci, češ da Sovjetska zveza podpira republikanski režim.
Iraški zunanji minister Hajrala, eden izmed članov tripartitnega mirovnega odbora, je izjavil, da bo odbtjr zahteval od obeh strank v Jemenu, naj ustavita ogenj, hkrati pa naj bi se končalo tuje vmešavanje v zadeve Jemena.
Trojni mirovni komite 'za Jemen je imel danes uradni sestanek z delegacijo jemenskih rojalistov, ki jih vodi Abdel Rahman el Jehija, stric bivšega imama El Badra. Na viru, ki je blizu republikanski vladni delegaciji, izjavljajo, da se delegacija ne bo udeležila nobenega sestanka z rojalistično delegacijo, če bo v njej katerikoli član družine bivšega imama.
Kakor poroča MENA. so včeraj usmrtili ministra, jemenskega imama El Badra Ahmeda el Siaghija. V poročilu je rečeno, da je Siaghi tedaj, ko je bil ujet, poveljeval enotam rojalistov, ki so se bojevale na zahodnih območjih Jemena.
• •
Husein ni prepričal Fejsala?
o katerih sita razpravljala predsednik Naser in kralj Husein, je v zvezi z nedavnim sestankom Eškola in Johnsona in na splošno v zvezi s stališči ZDA do krize na Srednjem vzhodu. Jordansko javno mnenje si, tako kakor egiptovsko .razlaga ameriško stališče kot poživitev ekspan-zionističmih smotrov Izraela.
Po tem, da je bil s kraljem Huseinom v Kairu tudi načelnik generalštaba jordanske vojske, general Amer el Haimaš, Sklepajo, da sta šefa držav podrobno govorila tudi
o nedavnih izraelskih napadih na Jordanijo ter o posledicah teh napadov.
Iz Tel Aviva poroča Reuter o izjavi izraelskega vojaškega predstavnika, češ da je davi prišlo do obojestranskega obstreljevanja z minometalci; čez reko Jordan naj bi bile streljale izraelske in jordanske enote. Izraelski vojaški predstavnik je izjavil, da na izraelski strani ni bilo žrtev niti škode.
MENA poroča iz Ama-na, da bo kralj Husein čez nekaj dni obiskal Irak. Po izjavah premiera Talhunija bo v prihodnjih tednih kralj obiskal več arabskih držav. Pred obiskom v ZAR je bil Husein na obisku v Saudski Arabiji.
Izraelski predstavnik je sporočil, da so arabski saboterji poškodovali petrolejske naprave blizu mesta Eliata v Arabskem zalivu. To naj bi bil v osmih dneh že drugi napad na tem območju. Petega januarja so jordanski saboterji poskušali uničiti neko električno centralo, vendar se jim ni posrečilo priti v neposredno bližino objekta.
Izraelski predstavnik ni govoril o podrobnostih sinoč- | nje sabotaže. Napadalcem se je posrečilo zažgati manjši rezervoar za nafto. Gasilci so se borili z ognjem pozno v noč.
• ••
Zima kaže povsod ostre zobe
tverica reševalcev je vlekla obolelega meteorologa, ki je j težko dihal in se mu je bledlo, v posebnem planinskem čolnu. V Sarajevo so prispeli člani reševalne ekipe davi ob pol eni uri, že jutri pa bo vsa j šesterica te prostovoljne eki- I pe spet na svojih deiovnin j mestih, razen dvojice ozeblih i tovarišev.	>
Kot poročajo iz Šibenika, je motoma ladja »Zlarin«, last Slobodne plovidbe iz Šibenika včeraj nasedla v Mramor-skem morju. Nihče od 22 članov posadke ni poškodovan.
V petek okoli 18. ure po lokalnem času je »Zlarin« zajel snežni metež v Mramorskem morju. Ker je bila vidljivost zelo slaba, je ladja udarila z levo stranjo ladijskega kljuna v velike skale otočka Nisi. Voda je začela prodirati v skladišče v ladijskem kljunu, kjer je bilol okoli 400 ton kalcijevega karbida.
Kapitan ladje in posadka so storili vse, da bi rešili ladjo in tovor, ker pa črpalke niso mogle odstraniti vse vode. ki je prodirala v ladijski kljun, je pretila nevarnost, da bi karbid eksplodiral. Zaradi tega je ladja namerno nasedla, posadka pa se je rešila na kopno.
Zaradi velikega snega in mraza sta dva rudnika v severovzhodni Bosni ustavila delo. To je rudnik boksita v Vlasenici, kjer rudarji na leto izkopljejo okrog 300.000 ton boksitne rude ter rudnik kremenčeve rade v Tuzli. Zaradi velikega snega in mraza je oteženo kopanje premoga tudi na površinskih kopih v rudnikih tuzlanskega bazena.
Tudi na Reki se je ozračje močno ohladilo in je ponoči zdrknilo živo srebro na minus 7 stopanj Celzija. Dokaj nizke temperature so zabeležili tudi v drugih mestih kvarnerske riviere.
Iz Cuprije poročajo, da je celo rečno korito Velike Morave pokrito z ledom, debelim 30 cm. Ponekod je zaledenela tudi Južna Morava. Ponoči je v Pomoravju prenehal pihati veter, prenehalo pa je tudi snežiti, kar je omogočilo, da se hitreje normalizira cestni promet.
Davi se je spet začel reden promet na mednarodni cesti N iš—j ugoslovansko-bolganska meja pri Kremenici. Razen velikih snežnih zametov tu posebej otežuje promet poledica na cestah, zaradi katere celo lažja vozila težko pre-
magujejo številne vzpone in ovinke. Vozniki morajo premagovati velike težave, šoferjem tovornjakov pa priporočajo, da opustijo vožnjo. V tem delu jugovzhodne Srbije je od važnejših cest zaenkrat še vedno neprehodna cesta proti Kosovu in Metohiji prek Tresibabe in Prepoljca.
V vsej kosovsko-metohijski pokrajini pa je bilo danes vreme sončno in vedro, brez vetra, kar omogoča, da laže rešujejo zametena vozila in razčiščujejo ceste.
Kot v naši državi, tudi drugim deželam zima ne prizanaša. V Turčiji je okoli 500 vasi, v primorski provinci Ba-likesir pod vodo, medtem ko zimske povodnji in zameti prinašajo zmedo in rušenje na širših območjih Turčije. Poročajo, da so volkovi v provinci Bolu, severozahodno od Ankare raztrgali dva kmeta; tu je zapadel sneg v višini 2 metrov. V številnih krajih Turčije so pretrgane komunikacije in številni državljani so ostali zameteni na cestah. Zaradi slabega vremena je popustil jez na reki Si-mavi, pa so morali zaradi tega prebivalce sedmih vasi s tega območja evakuirati.
Mraz je zajel tudi Madžarsko in traja že nekaj dni. Včeraj in predvčerajšnjim pa je mraz spremljal strupen veter, ki je ponekod prehajal v pravi orkan in dosegel brzino več kot 90 km na uro. Zaradi močnega vetra niso mogli uporabiti pri čiščenju cest številnih strojev, tako da je v zahodnem delu države veliko lokalnih cest, ki so neprehodne. Včeraj je temperatura dosegla v mnogih krajih od 15 do 20 stopinj pod ničlo. Vseh 10 madžarskih ledolomilcev je krenilo po Donavi, da bi onemogočili močnejše zmrzovanje in nastajanje ledenih plošč, šest ledolomilcev pluje po Donavi na madžarski strani, štirje pa so na Donavi na jugoslovanski strani.
Nenaden dež, ki ga spremlja hud mraz, je spremenil ceste v pariški okolici v prava drsališča in je zaradi tega promet paraliziran. Nekatera letala, ki letijo na mednarodnih linijah, so usmerili v Rim ali na letališča v notranjosti Francije, kajti na pariškem letališču še niso mogli očistiti ledu. Tudi nekatere vasi v vzhodni in centralni Franciji so zame-tene in odrezane od sveta.
Kot javlja TASS, je padla temperatura v Švici na —20 stopinj, v vasi Previn, v nel-šatelskem kantonu, ki ga imenujejo švicarska Sibirija, so zabeležili —40 stopinji Zaradi meteža so zaprte številne alpske ceste, bilo pa je tudi več avtomobilskih nesreč. Nekaj tisoč turistov v Zermattu ter drugih zimskih letoviščih je odrezano od sveta. Na letališčih v Ziiri-chu in 2enevi je letalski promet zelo otežen. V Ženevi in nekaterih drugih mestih. je nekajkrat zmanjkalo električnega toka in vode zaradi burje, ki je dosegla brzino 120 do 130 km na uro.
Tudi v Zahodni Nemčiji je hud mraz paraliziral promet na mnogih rečnih prekopih. Donava je na številnih mestih pokrita z debelim slojem ledu.
Medtem ko je povsod po Evropi hud mraz in veliko snega, je Veliko Britanijo arktična zima zapustila čez noč, nastopilo pa je obilno deževje. Povsod se je začel sneg naglo topiti, razen v severni Angliji.
Težave
mladih
v samoupravi
Konferenca mladinske organizacije obalnih občin
KOPER, 14. jan. — Skoraj da ni bilo dejavnosti, o kateri ne bi bili govorili na današnji konferenci ZM, ki so ji dopoldne prisostvovali delegati iz Kopra, Izole in Pirana. Raznovrstne življenjske zadeve, s katerimi se srečujejo mladi pri svojem poklicu in šolskem delu, pa tudi družbeni dejavnosti, je bila na konferenci zrcalo zavzetosti, s katero mladi ljudje obalnega območja spremljajo našo sodobnost.
Prav raznolikost zadev, ki so jih obravnavah tako v poročilu kot v razpravi, je omogočila, da bi celoviteje obravnavali nekaj poglavitnih problemov mladih. Videti pa je, da je takih zadev več. Tako so zlasti poudarjali težave in poglede mladih, ki sodelujejo v različnih oblikah samoupravljanja, tegobe pri zaposlovanju, odnosi do društev in organizacij, kulturno in klubsko življenje.
Danes so zlasti poudarjali, da bi bilo treba organizacijo mladine usposobiti, da bo še bolj učinkovito podpirala napore mladih pri prevzemanju življenjskih in družbenih dolžnosti.
Prav tako kritično so ocenili tudi težave, s katerimi se srečujejo taborniki, počitniška zveza, ljudska tehnika, OZN in športna društva, kjer deluje zvečine mladina.
G. GUZEJ
S traktorjem ga je zadel
MURSKA SOBOTA, 14. jan.
—	Včeraj popoldne se je v Vaneči vasi v šupi, kjer je bil spravljen traktor, ponesrečil 36-letni Franc Kulič iz Vaneče vasi 31. Sosedu Gezi Sečku, ki se je pripravljal, da bi s traktorjem šel plužit vaško cesto, je pomagal vžigati motor. Ko sta spravila stroj v pogon, je Sečko zapeljal s traktorjem kakšen meter nazaj. Odbijač je zadel Kuliča in ga podrl po tleh. Udarec je bil tako močan, da je Kuliču zlomilo obe nogi pod kolenom ln so ga morali odpeljali v murskosoboško bolnišnico.
Padla na smučišču
KRANJSKA GORA, 14. jan.
—	Na smučišču v Kranjski gori se je danes ponesrečila 21-letna študentka Neža Stojan iz Ljubljane. Ko se je peljala ob sedežnici navzdol, je padla in si izpahnila ramo. Ker je v Kranjski gori pri žičnici stalno prisoten reševa. lec, je bila pomoč takoj piri roki, na srečo pa je bil na smučišču tudi zdravnik, ki ji je ramo takoj naravnal in smučarke ni bilo treba peljati v bolnišnico. To je bila V nedeljo edina smučarska nezgoda v Kranjski gori.
Potres v Debru
DEBAR, 14. jan. (Tanjug).
—	Danes ob 03,15 so v Debru občutili potres, ki je dosegel jakost 4, do 5. stopnje. Zaradi potresnih sunkov so popokali zidovi hiš v nekaterih vaseh, v mestu samem pa se je porušilo nekaj streh.
Javna razprava
OSEBNO DELO Z ZASEBNIMI SREDSTVI
Kakšne so vloga, pomen in perspektive osebnega dela z zasebnimi sredstvi? Kako naj uravnavamo prihodnji razvoj te dejavnosti?
Sekcija za gospodarsko politična vprašanja pri mestni konferenci SZDL Ljubljana vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja osebnega dela z zasebnimi sredstvi, na javno razpravo, ki bo v ponedeljek, 15. januarja 1968, ob 19.30 v dvorani komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana, Miklošičeva 24.
Konstantin: Zunaj Grčije sem v boljšem položaju
LONDON, 14. jan. (AP). — Grški kralj Konstantin je izjavil za časnik »Sunday Times«, da je ubežal iz Grčije zato, da ne bi postal ujetnik vojne junte in da bi preprečil morebitno prelivanje krvi. Dodal je, da ne bi imelo smisla, da bi ženo in otroke poslal v tujino, sam pa ostal v Grčiji, ker so njegovi načrti propadli.
»Razen tega,« je dejal kralj, »sem zdaj zunaj Grčije v boljšem položaju, da svobodno govorim, česar iz zatočišča v okviru Grčije ne bi mogel«.
Kralj je zavrnil govorice, da se bo njegova žena Ana Marija vrnila k svojim staršem na danski dvor.
Kiesinger: Ne bomo več kupovali orožja v ZDA
BONN, 14. jan. (AP). Kanc: ler Kurt Georg Kiesinger je danes izključil možnost kakršnih koli novih zahodno-nemških nakupov orožja v ZDA, s katerim bi krili devizne stroške ameriških enot, stacioniranih v ZR Nemčiji. Dejal je, da njegova vlada upa, da bodo stroške, ki nastajajo zaradi 220.000 ameriških vojakov v Zahodni Nemčiji, pokrili delno v zahodno-nemšlcih markah, in dodal, da »to najbrž ne bo zadovoljilo ZDA«. Kiesinger je to izjavil v intervjuju za zahodnonem-ško televizijo. Med drugim je še dejal: »Mi imamo že tako velike račune (za nakup orožja) v ZDA in ne bi mogli prevzeti novih obveznosti, vendar upam, da bi lahko našli kakšno rešitev s pomočjo (zahod-nonemške) federalne banke, kar morda ne bo popolnoma ustrezalo pričakovanjem naših ameriških prijateljev.«
Letalo AA odletelo v Rotterdam
BRNIK, 14. jan. — Eno Izmed letal podjetja- »Adria aviopromet« je danes ob 14. uri odletelo v’ Rotterdam. Z letalom se je peljalo na Nizozemsko 72 turistov, ki so na Gorenjskem preživljali počitnice. Z istim letalom se bo na Brnik pripeljalo 91 drugih turistov, ki bodo preživeli več dni v naših zimsko športnih središčih, večinoma v Kranjski gori.
Velik požar v Trbovljah
LJUBLJANA, 14. januarja. Nocoj ob 17,40 je izbruhnil požar v delavskem naselju pri termoelektrarni Trbovlje na desnem bregu Save. Iz doslej že neznanega vzroka se je vžgala stanovanjska baraka, v kateri je bilo naseljenih kakih 60 delavcev, po večini članov delovnega kolektiva celjskega »Ingrada«, ki gradi novo termoelektrarno Trbovlje II.
Požar se je takoj razširil na celoten kompleks barak. Kljub intervenciji gasilcev iz vseh zasavskih občin, je požar ob času, ko to poročamo, že skoraj do kraja uničil vse lesene barake, iz katerih ni bilo moč skoraj ničesar rešiti. Požar se je razširil tudi na bližnji stanovanjski blok, vendar ga je gasilcem uspelo lokalizirati. Po prvih informacijah človeških žrtev ni bilo.
Požar je opazil stikalec termoelektrarne Trbovlje Gun-zek. Ogenj se je takoj močno razplamtel, tako da kljub nagli interveciji niso uspeli rešiti barak. JANEZ TURK
i
Iz včerajšnje zadnje izdaje
Obisk v Italiji minil v ozračju širokega soglasja
Izjava predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Špiljka ob vrnitvi v Beograd
BEOGRAD, 13. jan. (Tanjug). »Naši pogovori z italijanskimi državniki so potekali v znamenju prisrčnosti, odkritosti in širokega soglasja tako o vprašanjih, ki zadevajo bilateralno sodelovanje kot o mednarodnih problemih,« je izjavil predsednik Mika špiljak ob prihodu v Beograd, ko se je nocoj vrnil z uradnega obiska v Italiji.
špiljak je izrazil prepričanje, da bo ta obisk prispeval k nadaljnji razširitvi sodelo-va- a med državama, tako kot je k temu prispeval obisk premiera Alda Mora v Jugoslaviji. Medsebojni stiki in obiski se bodo nadaljevali, je rekel špiljak. Predsednik Saragat je sprejel povabilo predsednika Tita, naj obišče Jugoslavijo.
Predsednik zveznega izvršnega sveta je tudi poudaril, da tudi njegov obisk v Vatikanu obe strani pozitivno ocenjujeta. Ta obisk, je poudaril špiljak, je pozitiven za sodelovanje med Vatikanom in Jugoslavijo, v nekem smislu pa tudi spodbuda za sodelovanje med katoliško cerkvijo in državo v Jugoslaviji.
Ob koncu obiska v Italiji je predsednik ZIS poslal italijanskemu premiera brzojavko, v kateri se je zahvalil za prisrčen, topel in prijateljski sprejem, hkrati pa je ponovno izrazil zadovoljstvo s pogovori in prepričanje, da bodo ti ^pogovori spodbuda za vsestransko razširitev vsestranskega in prijateljskega sodelovanja med državama.
Uspela baletna predstava
LJUBLJANA, 13. jan. Nocoj je bila v ljubljanski Operi baletna predstava v počastitev slovenskega jubilejnega gledališkega leta. Na sporedu so bile tri baletne točke:	»Serenada« na glasbo
Benjamina Ipavca, režiser Majna Sevnik, »Soba« na glasbo Georgesa Aurica, režiser Henrik Neubauer, in balet v štirih stavkih »Človek in usoda« na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega (peta simfonija) režiser Štefan Suhi. Glavne vloge so plesali Vida Volpi, Marjeta Klinc, Vojko Vidmar, Vera Marinc in Marija Gregorc-Bosiljka. Gledalce sta posebno navdušila Janez Mejač v vlogi moža in Tatjana Remškarjeva v vlogi žene.	J. D.
Premierk Beckettovega Godota
LJUBLJANA, 13. jan. Skoraj natanko štirinajst let po pariškem krstu je doživela Beckettova drama »En atten-dant Godot« tudi ljubljansko uprizoritev — slovenski naslov se zdaj dokončno glasi »Čakajoč na Godota«. Nihče se ni škandaliziral, nihče ni z glasnim protestom zapustil Drame, kot se je to dogajalo med prvo predstavo v Theatre de Babylone, ljub-lanjsko premiersko občinstvo je sprejelo to zdaj že klasično moderno dramo — po Anouilhovih besedah »eno od temeljnih del sodobnega gledališča« — malone z navdušenjem, vsekakor pa z velikim zanimanjem.
Prevod, režija, scena, kostumi: France Jamnik. Glavni vlogi Estragona (Goga) m Vladimira (Didija) sta igrala Stane Sever in Janez Al-breh .Za vlogo Pozza je bil določen Bert Sotler, zaradi njegove bolezni pa Jo Je tik pred koncem leta prevzel Polde Bibič in jo naštudiral v dobrih desetih dneh. Četrti igralec je bil Branko Miklavc v nehvaležni vlogi Lw ckyja.	S. F.
Tito sprejel Jugoslovane v Karačiju
KARAČI, 13. jan. (Tanjug) Predsednik Tito z ženo Jo-vanko je danes v svoji rezidenci v Karačiju sprejel Jugoslovane, ki delajo v tem mestu, in njihove družine. V enournem pogovora se je predsednik republike seznanil z delom Jugoslovanov v Pakistanu. Zanimal se je tudi za možnost nadaljnje razširitve gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Pakistanom.
ZDA: vlak, poln bomb, se je iztiril
CHADBOURN, 13. januarja. (Reuter) — V Chadbour-nu v ameriški zvezni državi Severni Karolini se je danes iztiril tovorni vlak, natovorjen z bombami in municijo. Oblasti so takoj začele evakuirati 2300 prebivalcev tega mesta. Za sedaj ni poročil o morebitnih poškodovanih ali mrtvih, vendar podrobni podatki niso dostopni. Vagoni, ki so se iztirili, so bili natovorjeni z bombami, k tehtajo od 68 do 340 kilogramov.
Društvo »Slava Klavora« v pretesnih prostorih
MARIBOR, 14. jan. — Sinoči so člani kulturnoumet-niškega društva »Slava Klavora« iz Maribora pregledali svoje delo v zadnjih dveh letih, sprejeli delovni načrt ter izvolili novo vodstvo, ki mu ponovno predseduje Janez Kgrlin. Posamezne., sek-- cije društva so dosegle res lepe uspehe, lani je društvo slavilo tudi 20-letnico obstoja, moški pevski zbor, ki ga vodi prof. Jože Gregorc se uvršča v vrh jugoslovanskega zborovskega petja. Tudi amatersko gledališče, ki ga vodi Miloš Škerget, predstave pa režira Janez Karlin, je med najboljšimi amaterskimi skupinami v Jugoslaviji. Razgibano kulturno dejavnost sta pokazali tudi sekciji na osnovni šoli Ivana Cankarja ter na Srednji ekonomski šoli v Mariboru, ki tudi delujeta v okvira društva. Med največjimi težavami, s katerimi se društvo ubada že od ustanovitve dalje, je pomanjkanje prostorov.
F. S.
Občni zbor društva »Krilato kolo«
MARIBOR, 14. jan. — Sinoči je bil v prostorih mariborske železniške postaje občni zbor kulturno prosvetnega društva »Krilato kolo«, ki vključuje več kot 800 železničarjev. Med njimi je okrog 250 aktivnih članov, ki so uspešno delali v raznih sekcijah. Predsednik društva Otmar Bezjak je izčrpno orisal delo društva in posameznih sekcij, ki so pripravile vrsto prireditev doma in v tujini. Društvo bo tudi v prihodnje posredovalo kulturne dobrine močnima železniškima kolektivoma v Pragerskem in Celju, v mariborskem železniškem vozlišču In na podeželju.
M. K.
Telegrami
VERDET V BRITANIJO — LONDON. Prvi podpredsednik romunske vlade Ilie Verdet bo na obisku v Britaniji od 23. januarja do 3. februarja, kjer se bo pogovarjal s premieram Wilsonom in dragimi britanskimi funkcionarji.
BOJEVITI ŠTUDENTJE — TOKIO, študentje iz japonskega glavnega mesta so pripravljeni napasti ameriško pomorsko okorišče v Sasebu v južni Japonski, kamor naj bi 18. januarja priplula ameriška letalonosilka »Enterprise«. Vodja levičarske študentske organizacije Kacujuki Akijama je na tiskovni konferenci povedal, da je v ta namen angažiral 3000 študentov.
MISIJA DOBRE VOLJE — NIAMEJ. Osemnajst držav afriško-madagaskarske organizacije (OCAM) bo poslalo v zahodno Evropo misijo dobre volje, ki naj bi se pogajala o obnovitvi pridruženega članstva v EGS.
REORGANIZACIJA — BUKAREŠTA. Namesto na 18 oblasti, bo v prihodnje Romunija razdeljena na 35 okrajev. Tako je predlagala centralno partijska-državna komisija za organizacijo okrajev in mest na podlagi sklepov nedavne nacionalne partijske konference.
NESREČE V ZRN — BONN V prometnih nesrečah v Zahodni Nemčiji je lani umrlo 17.500 ljudi. To pomeni, da je skoraj vsak dan na cestah Zvezne republike Nemčije umrlo povprečno 48 ljudi. V enem letu je bilo laže ali huje ranjenih 465.000 po trnkov. V primerjavi z letom 1966 se je število mrtvih v letu 1967 povečalo za 600, število ranjenih pa za 800.
ZAPORNIKI — VVASHINGTON Število zapornikov v ječah ZDA se je v letu 1967 povečalo hkrati s povečanjem števila obsojencev, ki so na begu. V letnem poročilu ameriškega ministrstva za pravosodje je rečeno, da je bilo konec minulega leta v zaporih 19.637 ljudi, medtem ko jih je bilo konec leta 1966 19.277.
POŠTNI DOLGOVI — BERLIN. Minister za pošte in te-lekomunikacije dr. Schultze je zavrnil predlog bonskega ministra za pošto Dollingerja, da bi Zvezna republika Nemčija poravnala dolgove vzhodnemu Berlinu, nastale v poštnem prometu med nemškima državama z 20 milijoni za-hodnonemških mark. Minister Schultze sodi, da bi bila to samo 2 odst na račun dolga, ki po ocenah iz vzhodnega Berlina znaša več kot 985 milijonov zahodnonemških mark.
Pa še to:
IZ NEKEGA ZVEZNEGA GRADIVA — »Sedanje stanje zaposlenih v zveznem svetu za delo je takole: funkcionarjev 7, delavcev z visoko izobrazbo 30, delavcev z višjo izobrazbo 3, s srednjo 3, z nižjo 14.«
Humorist »Večernjih novosti« pravi ob tem tole: »Kako radovedno ljudstvo smo mi! Mene, denimo, zanima edino šolska izobrazba tistih sedmih funkcionarjev ...«
Vreme 14. januarja 1968 ob 13. uri
Temperatura	Prognoza
h	13h	
Ljubljana	—19	—10	
Planica	—20	—7	NAPOVED ZA PONEDELJEK:
Brnik	—23	—6	Ponoči in jutri bo pretežno
Maribor	—16	—3	oblačno, vmes manjše padavi-
Slovenj Gradec —21	—12	ne. Temperature bodo ponoči
Celje	—18	—	od —5 do —10, v Primorju 0,
Novo mesto	—21	—9	jutri čez dan od —2 do 1, v
Koper	—s	0	Primorju 6 stopinj C.
Kredarica	—17	—10	
Reka	—6	—l	
	NAPOVED ZA DRUGE KRAJE
Split	—6	l	JUGOSLAVIJE:
Dubrovnik	—8		l	Ob Jadranu, na Hrvatskem
Zagreb	—n	—a	in v Bosni pooblačitve, mraz
Beograd	—13	—8	bo popustil, drugod pa delo-
Sarajevo	—20		11	ma jasno in mrzlo. Ob naglem
Titograd	—8		2	padcu zračnega pritiska nad
Skopje	—n	r—g	Srednjo Evropo, se je pod-
Celovec	—21			ročje visokega zračnega priti-
Gradec	—20	—	ska umaknilo iznad Alp proti
Dunaj	—13			južnemu Balkanu. Topla fron-
Milano	—6		s	ta je dane zajela Alpe in bo
Genova	—	.|_2	prehodno vplivala na vreme
MUnchen	—12	3	pri nas.
Ziirich	—4	2	
Benetke	—9		j	
Snežne razmere ob 7. uri zjutraj
Vrh Zelenine	* J*5"0. —M. 60 cm sun, Vrtači
se -ii ra’70„?m suh- žičnica na Vogel, obla stala - ifi3° «S ^?rŠLč».l£Ifnlca Vitranc: oblačno, —16, spodnja pi
u«	-ir«sLvlss
obr2ujeSr&Sririca ^jasno* “"la z??TOja Postaja 60'cm, suh, Mfrrii oblačno sn sn	T19’ 43 cm- spUuui sneg. Planica, rab]
—19 34	^ Jezersko, jasno. -21. 33 cm. Ljubljana, jasi
prrt?eskžen??'
drsanje?’ 50 prt č' s*6"10* obr., Jezero Se ni priporočljivo i
DELO* teran*
Halor Bohinj!
Po slovesni otvoritvi bohinjskega tekmovanja se je tujim in domačim gostom predstavila skupina bohinjskih narodnih no6 — plesalcev in plesalk in jim ob glasbi domačega ansambla zaplesala več narodnih plesov. Z brhkimi Bohinjci in Bohinjkami so nato v poskoč nem ritmu polke zaplesali tudi nekateri gostje in tekmovalke.
Hudocnu&neftl pravijo, da si naši smučarski tekači niso iz brali poklicev, ki bi jim omogočili, da bi .lahko veliko in vsestransko trenirali: vsi Štirje člani italijanske ekipe so carc niki. Ta poklic pa opravljata tudi Avstrijca Maurer in Der-noschnlg. Njuna rojaka Sailer in Farbmecher sta policaja, Bolgara Mitkov in Adjov pa oficirja. Madiarki Balas in Mat is sta študentki visoke šole za telesno vzgojo.
Najpromlnentnejša gostja bohinjske tekme — vsaj po tekmovalnem stažu — je trenerka žen<ske ekipe ZRN Rita Czech-Blasl:	simpatična	profesorica
telesne vzgoje, ki je nad Bohinjem zelo navdušena, je bila 12-krat prvakinja zvezne republike. sodelovala pa je tudi na treh olimpijskih igrah in dveh svetovnih prvenstvih.
Organizacijski komite je tik pred zaključkom sobotnega tekmovanja dobil brzojavko, ki je bila naslovljena na bohinjsko zmagovalko iz 1. 1966, črnolaso Michaelo Endler. »Čestitamo. uvrščena si v olimpijsko ekipo za Grenoble«, je nemški tekmovalki sporočal njen klub. »Ne verjdmern. da bi lahko tudi letos — kljub temu »dopingu« — zasedla prvo mesto, je komentirala veselo novico Mihaela. Prav je imela. Monika Mrklas je bila hitrejša od nje.
Zvezni trener Janez Pavčič je ves teden zgledno skrbel za svoje varovance. To velja Še posebej za Mlinarja, ki ima poškodovano roma. Zvezni tre-
;
Serake reprezentance dr. Ljubice Zavrnik-Vučetičetve — po telefonu z njo v Ljubljani posvetoval, Inko naj lajša naše mu repreaontantu hude bolečine.
Nate reprezen tanka Lidija Pšenica se te zmeraj ni opomogla od snežne slepote, ki si jo je nakopala minulo nedeljo na tekmah v Dražgošah. Pred nastopom v Bohinju in po njem, si je oči po nasvetu zdravnika zavarovala s temnimi sončnimi očali.
V soboto zjutraj je toplomer kazal —22 stopinj C, do star-ta ob 10.30 pa je postala nekoliko »topleje« (—15 stopi*1.] C). Razen nastopajočim je \tud mraz najbolj zagodel snemalcem RTV Ljubljana, saj se Jim je kar naprej trgal filmski trak. V tem »sibirskem mrazu« pa so odpovedale tudi prenosne radijske oddaje in sprejemne postaje, s katerimi so prireditelji nameravali obveščati prisotne o poteku tekmovanja, se pravi o vmesnih časih na progi.
Neposredno pred začetkom sobotnega tekmovanja je nenadoma nastal preplah med tekmovalci in prireditelji: »Finci so prišli, čeprav so poprej odpovedali udeležbo!« šele pozneje se je izkazalo, da so »finski šampioni« navadni turisti — smučarji s tekaškimi smučmi iz Finske, ki so v poslovalnici turističnega društva v Bohinju samo zamenjali nekaj finskih mark za naše dl narle.
Kot na tekmovanju v Draž-eošah so smučarski delavci iz Dola, kjer bo od 19. do 21 t. m. letošnje republiško prvenstvo v klasičnih disciplinah — ob 30-letnici smučanja v teh krajih, na startu v Bohinju izobesili reklamni napis.
H. V.
Kombinacija - Nenmng Vsi prvoligaši sredi priprav
Razgled po taborih elitnih jugoslovanskih nogometnih klubov
V vvengenskem slalomu ja zmagal Švicar Gtovanoli
WBNGBN, 14. jan. (Po telefonu). Namesto sončnega in hladnega Wengema nas je danes zjutraj to s nami vse udeležence 38. tekmovanja Lautoerhoma pozdravilo deževno vreme, ki ni obetalo nič dobrega. Večdnevno sistematično pripravljanje prog sicer na srečo ni dopuščalo možnosti, da tekmovanja sploh ne bi bilo, zato pa so potekala v ktfj malo prijaznih razmerah.
Smučanje od vsepovsod
Poškodba Greenove v Badgasteinu
BADGASTKIN, 14. jan. Med treningom za mednarodno žensko tekmovanje »Srebrni vrč« v Badgasteinu si je ena najboljših alpskih smučark na svetu Nancy Greene (Kanada) močno poškodovala gleženj.
Meddruštveni slalom v Škofji Loki
Vse štiri ure in pol tekmovanja je deževalo, včasih bi lahko rekli celo, da je lilo kot iz škafa. Zato se seveda tudi gledalci skoraj niso hoteli odzvati. Dvakrat po dva kilometra deževne poti in potem še skoraj pet ur postajanja v mokrem snegu in na dežju m najbolj privlačno. Tako so organizatorji najbrž zabeležili nekak negativen rekord, saj verjetno ni bilo več kot 200 gledalcev s plačanimi vstopnicami.
Proge so bile primemo ledene in jim tudi stotine parov smuči ter dež niso preveč škodili in tako so imeli »nesrečniki« s višjimi startnimi ševilkami še solidne pogoje za nastop.
Prvo progo je postavil s 66. vratci znani švicarski reprezentant George Griinenfelder. Ta proga je bila solidna in so jo vsi boljši tekmovalci prevozili hitreje kot v eni minuti. Lanski smučarski kralj Jean Claude Killy je mnogo tvegal in s prekrasno vožnjo znova zanesljivo dosegel vodilnL položaj
ter se tudi v kombinaciji močno približal zmagovalcu v smuku Nen-ningu. Od naših je bil še najboljši, čeprav še vedno ni zadovoljiv, Jakopič. ki bi lahko brez manjše napake bil za sekundo in obenem precej mest boljši.
Rezultati prve vožnje: 1. Killy (F) 56:33. 2. Giovanoli (Švica) 57:55,	3. MjŽn (Norv) 57:75, 4.
Perillat (F) 57:81. 5. Grandh (Švica) 58:08, 6. Rleiner (Avstrija)
Jakopič 62,24, Klinar
58:16 . .
62,66.
Stotinke sekunde
odločajo
drugi progi, B. vratci Svi-
V nadaljevanju na ki jo je postavil z 68. vri car Burtschi, je bilo na startu manj tekmovalcev, ker niso izključili le tistih, ki so v pivi vožnji odstopili, ampak se mnogi tudi sami že zaradi predvidene diskvalifikacije niso hoteli lotiti druge deževne vožnje. Veliko padanje favoritov se je pričelo takoj po odlični znamki Finca Manniena, ki je ostal s svojimi 58,10 najhitrejši do konca. Kot žrtev tvegane vožnje je tokrat položili orožje tudi Killy, za njimi pa so mnogi odlični iz prve vožnje delali napa* ke in jih je doletela diskvalifikacija.
Veliko presenečenje in veselje v domačem taboru je pripravil G4o* vanoli, ki je kot nespecialist vsaj do pretekle sezone, tokrat premagal vse velike in male favorite, 06 glede na to, ali so bili svetovni prvaki oziroma olimpijski zmagovalci. še večje presenečenje pe je bil danes 21-letni Peter Fred iz Davosa, ki je bil včeraj s startno številko 101 dvajseti v smuku, danes pa s številko 62 kar četrti. Nova nevarnost za prekaljene ase snežnih strmin je tu. Ime Frei sl velja za prihodnja tekmovanja močno zapomniti. Seveda pa je treba omeniti tudi odlično vožnjo
V	drugi voinjl sta Jugoslo-
vana tfosagta naslado ja rezultata:	A. ktinar r«,0l in Jakopič
83,03, a stepnima sattevkoma (Jakopič 135,27. -A. Klinar 13*,«) pa nat« ktzatttclrana v prvi polovici uvrKenlh-
Gerturd Nannlns. kl hi danes ni« tvegal in zato dobil vze. Med najboljšimi so bili diskvalificirani Perillat (taii M tretji). »Uit (Četrti) in Unstmnf (#.).
V	FIS listah, ki bodo dopolnjene s točkami včerajšnjega in današnjega tekmovanja bo veliko premikov, prav tSte *> tudi v svetovnem pokalu marsikatera mesta zamenjana. Po- Štirih tekmah za to trofejo je vrstni red najboljših naslednji: 1. Bruggman 00 točk, 3. Giovanoli (d) 53, 3. Killy (F) 45, 4. Nenning (A) 43, 5. Schranz (A) 36. 6. Klad (ZDA) 24.
Rezultati — zlatom:	1. Glova-
noU (8vl>	116,10,	2.	Mjoen	(Nor)
116,17, 3.	Nenning	(Ava)	116.90,
4. Frei (gvi) 117,14. 5. Messner (Ava) 117,34, 6. Huber (Ava) 117,63, 7. Sablch (ZDA) 118,61, 8. Pena (Fr) 118,61, 9. Kltid (ZDA) 118,75, 10. Oeverland (Nor) 11843, 11. Mauduit (Fr) 119,01. 12. Medel (NDR) 119,09. 18. De Niccolo (It) 119,41. 14. Digntber (Avs) 119,60. 15. Deatwyler (Avl) 119,61.
Kombinacija — 1 .Nenning (A) 4,32, 2. Giovanoli (Avl) 12,69, 3. Messner (Avb) 21,09, 4. Frei (Avl) 23,94,	5. Deatwyler (gvi) 27,06,
6. Kidd (ZDA) 31,24. 7. Sablch (ZDA) 33,23, 8. Mlnsch (Sv) 33,00, 9. Leltner	(ZRN)	36,93. 10.	Digru-
ber (Avs)	30,60.	M. ROZMAN
Brazilija - nepozabno doživetje
Celjski tekač D. Žuntar o svojem nastopu na silvestrskem teku
Čeprav snet trdo škriplje pod nogami skoraj povsod pri nag to bo prvo kola pomladanskega deta državnega nogometnega prvenstva »Seta« 10. marca, pa so zlasti moštva I. zvene lige že sredi priprav za nad* ljevanje sezone. V okvir teh priprav sodijo tako treningi na prostem kot v telovadnicah, kakor tudi rasna prijateljska srečanja s domačimi to tujimi klubi in gostovanja v tujini. Raj torej počno jugoslovanski prvoligaši (o Olimpiji to Mariboru pišemo na drugam mestu)?
motom- Za znnioten podaljšek pogodbe m bo 'Lamee is dvoaOfaoega stanovanja pzeeslll v tri »boo, ra. zen tega pa bo prejel le pet mili-Jonov SDm. S treningi bo eečel 6. februarja.
MoAfcvo RUSKE ar te dni pripravlja na znegu na Fetahpvoi nad Delnicami, toda le v sredo 17. t. m. brf spet na Kzntrtdi, kajti •e 31. jan. mora v Split, kjer ima s Hajdukom prvo srečanje za zimski pokal. Sicer na se bodo Rečani februarja pripravljali le v Rovinju.
HAJDUK Je Se tisto Jutro, ko Je sneg temeljito presenetil Splitčane — to je bilo pred dnevi — odpotoval na Hvar. Moštvo se Je nastanilo' v hotelu Adriatic, ld Ima tudi zimski baeeo, v katerem »bili« igrajo za spremembo waterpolo. S Hvara se bodo vrnili 20. januarja Jesenski prvak ZEUEZNICAR trenira na Grbavici kar na snegu in čaka na dobre vesti od me-našerja Valentinija, ki je klubu zagotavljal turnejo po Gvatemali in Mehiki, zdaj pa o njem od nikoder ni nobenega sporočila.
Menda Je bolj zanesljivo potovanje CRVENE ZVEZDE v e-
NajblUUe soseda Olimpije in Me. r/oorz zagrebški Dinamo in Zagreb ■ta Ut 6es doma. ZAGBBB Ja le prekinil sedemdnevni oddih po uspešni turneji po ZRN. Moštvo ae pripravlja ne svojem etadlonu v KmnMevHavi ulioi in v novi telovadnici v Novoj vesi. Trener Kapetanovi« je dejal, da so aa zdaj treningi manj intanoivni, ker bo moštvo najbrt odšlo na turnejo v ZDA.
ZAGREBŠKI »PLAVI* ae. prav-tako pripravljajo na- odhod na tur-nojo po Južni Ameriki. Po vsej verjetnosti bodo odpotovali že v ponedeljek. Morda bodo na povratku odigran nekaj tefcam t^di v ZDA. Dinamo Je te dni od lokomotive odkupil napadalca Anteja Črnič* aa 3 milijone SD, toda ta igralec ne bo odpotoval na turnejo. Stjepan Lama ae bo po enoletnem premoru ponovno vkljucaii v
ŠKOFJA LOKA, 14. jan. Smučarski klub Transturist iz Škofje Loke je na pobočjih Kranceljna organiziral meddruštveni slalom za člane, starejše in mlajše mladince. Tekmovanja se je udeležilo nad 100 tekmovalcev iz 10 klubov Postavljeni sta bili dve progi, prva dolga 300 m z 90 m višinske razlike in 42 vratci, druga pa 350 m s 110 m višinske razlike in 45 vratci. V prvem teku je dosege] najboljši čas Peter Lakota, ki je tudi v drugem vozil odlično. 2al pa se mu je odpela smučka
REZULTATI - člani: 1. M. Klinar (JLA) 1:12,6,	2. Gašperšič
JLA) 1:14,4,	3. J. Cop (Jes)
1:15,9, 4. C. Cop (Jes) 1:17.6, 5. Gartner (Selca) 1:18,1, 6. Stojan (Jes) 1:20,0, 7 Mihovilovič (Transturist) 1:24,5, 8. Mlejnik (Transt) 1:24,9; st. mladinci: 1. Leben (Tri 1:25,9, 2. Meglič (Tržič) 1:29,8, 3. Šober (Trž) 1:33,7,	4. Kalan
(Transt) 1:39,1, 5. Železnik (Vrhnika) 2:10,2; ml. mladinci: 1. Jurjevič (Tr) 1:37,5, 2. Karničar (Jezersko) 1:36,7, 3. L. Karničar (Jez) 1:42,4, 4. Tepina (Jez) 1:42,5, 5. Košir (Selca) 1:44,6.
P. POKORN
Zmaga Sokliča
TRBOVLJE, 14 jan. Na vrheh je bilo danes meddruštveno tekmovanje za »Sašev memorial«, ki je bilo obenem tudi tekmovanje v veleslalomu za kategorizacijo članov in članic. Med 59 tekmovalci iz 9 slovenskih klubov je pri moških zmaga pripadla Sokliču, med dvema članicama pa je bila uspešnejša Bevčeva.
Rezultati — člani: 1. Soklič (Tržič) 1:20,0,	2. Ponikvar (Jes.)
1:20,2, 3. Zidan (Jes.) 1:23,8,	4.
Kavčič 'En.)	1:23.9,	5. Smitek
(Jes.) 1:24,4,	6 Markež (Jes.)
1:25.4, 7. Zajc (Ak.) 1:25,7. 8.-9. Gorup in Zmitek (oba Jes.) 1:25.6, 10. Klemenčič (Tržič) 1:26,4, 11. —12. Svetina in Stare (oba Jes.) 1:27,3, 13. Svet (En.) 1:29,8. 14.— 15. Sedej (En.) in Forte (Trb.) 1:31,8, 16. Juvančič (En.)	1:36,8,
17. Žitko (Ak.) 1:37.3.
Članici:	1. Bevc (Trb.) 2:07,0,
2. Gestrin (Ak.) 2:27,0.
J. SAVSEK
Nočni slalom v Železnikih
2ELEZNIK1 — Na nočnem slalomu v Železnikih je nastopilo nad 100 tekmovalcev v vseh kategorijah. Tekmovanje je organiziral TVD »Partizan« Železniki, ki je kljub težkim pogojem dobro pripravil progo. Med člani je zanesljivo zmagal Peter Lakota, ki je pokazal, da je še vedno v izredni formi.
Rezultati — člani:	1. 'Lakota
(Jes) 75,5, 2. Klemenčič (Tržič) 77,5, 3. J. Cop (Jes) 83,1, 4. Šmid (Selca) 89,1, 5. Jamnik (Tr.) 89,7; mladinci: 1. Branko (Jes.) 93,o, 2. Bernik (Jes) 98,5,	3. Dolenc
(Zel.) 120,9,	4. Gašperin (Jes)
130.8, 5. Kalan (Sk. Loka) 143,5; članice:	1. Pirnat (Br) 91,3, 2.
Kurnik (Trž.) 94,7,	3. Vatovec
(Br) 98,3, 4. Gartner (Sel.) 102,0, 5. Praprotnik (Podnart) 128,8; mladinke: 1. Kramar (Trž.) 92,9, 2. Gazvoda (Jes) 99.3. 3. Medja (Tr.) 128,0, 4. Jocif (Tr.) 135,7.
P. POKOREN
Pustoslemšek prvi na Pavlovem smuku
PREVALJE. 14- jan — Na tradicionalnem XV. Pavlovem smuku v spomin smučarja partl zana Pavla Mešla, se je pome rilo 85 tekmovalcev Branika, Cr ne Fužinarja, Prevalj, Mislinje Slovenjgradca in Dravograda Proga je bila dolga 1550 imela je 250 m višinske razlike in 10 vrat. Na tekmovanju se je lažje ponesrečil član Branika Vogrinec, ki si Je poškodoval nogo in zlomil smučko. Ta tekmova lec bi moral jutri v Italijo na študentovske tekme
Rezultati — člani:	1. Pusto-
slomšek (Mež )	1:01,4. 2. Fanedl
(Fuž.) 1:03,6, ■ 3. Škrinjar (Fuž,) 1:07,2,	4. Plesec (Fuž.) 1:07,6,
5. Fortin (Mež.) 1:08,2; st. mladinci:	J. Majniger (Br.)	1:1», 3,
2. Bedrač (Br.) 1:12,7, 3. Lerov-nik (Fuž.) 1:13,1; ml. mladinci:	1. Modrijan (Br.)	1:14,6,6,
2. Petelinšek (Fuž.) 1:14,8,	3.
Leskovec (Cma) .1:15,4.	W.
Slalom na Ravnah
RAVNE — Smučarski klub Fu-iinar je organiziral tekmovanje v Slalomu, ki se ga je udeležilo 120 tekmovalcev Branika, Jesenic, Enotnosti, Radovljice. Novi-
narja, Slovenjgradca, Prevalj, Mislinje in domačega Fužinarja.
Rezultati — člani: 1. Valtl (Fuž) 1:30,6, 2. Fortin 1:39,1, 3. Fanedl (Fuž.) 1:42,6; st. mladinci: 1. Majniger 1:31,7, 2. Bedrač 1:32,3, 3. Planteu (vsi Br.) 1:34,4; ml. mladinci: 1. Ravt (Nov.) 1:43,1, 2. Evič 1:51,7, 3. Modrijan (oba Br.) 1:52,2; članice: Pirnat (Br.) 2:26,2; st. mladinke: 1. Cizej (Br.) 1:55,5.
2. Klendienst (Jes.) 2:15,1; ml. mladinke: 1. Matvoz (Fuž.) 1:57,8,
2. Adamič (Nov.) 2:21,5; st. pionirke: 1. Jež (Fuž.) 2:47,6.	^
Občinsko prvenstvo Celja v veleslalomu
CELJE, 14. jan. Na terenih pri Celjska koči je bilo občinsko prvenstvo Celja v veleslalomu. Idealne snežne razmere so omogočile, da je bila proga dolga nad 1300 m s 300 m višinske razlike in 32 vratci. Zal je tekmovalce motil zelo močan veter in hud mraz. Kljub temu pa se jih je na startu zbralo nad 50.
Zanimiv je bil predvsem boj med člani, saj so se na startu zbrali vsi najboljši, tako »stara garda«, kakor tudi obetajoči mladi tekmovalci. Zaradi padca mladega Rosina v gornjem delu proge je zmagal Uršič.
Rezultati — člani: 1. Uršič 1:14,5,
2. Rosina 1:14,5, 3. Rom 1:14,9,
4. J. Cetina 1:15,4, 5» P. Cetina 1:15,6 (vsi Celje); st. mladinci:
1. Brilej 1:28,2, 2. Jovan (oba Celje) 1:36,3; ml. mladinci: 1. Klinar (S)	1:22,6,	2. Jovan (C)
1:24,3; st. pionirji:	1. Meznarič
(C) 1:20,6; članice: 1. Cater (C) 1:42,5; ml. mladink«::	Skoberne
(C) 2:05,3.	K. JUG
Veleslalom v Krpinu
RADOVLJICA, 14. jan. — V Krpinu pod Pitrom je Smučarski klub Begunje organiziral občin sko prvenstvo v veleslalomu. Pionirji in pionirke so imeli 450 m dolgop rogo, mladinke in članice 900 m, mladinci in člani pa 1200 metrov.
Pri članih je zmagal Pesjak, pred veteranom Mulejem in Deti-čkom. Dobro pa so vozili mlajši mladinci, saj bi bil zmagovalec med mladinci pri članih četrti. Skupaj je tekmovalo 144 tekmovalcev, organizacija pa je bila odlična.
Rezultati — mlajše pionirke (6):
I.	Fon (Bled) 50,0, 2. Pohar (Be-
gunje) 55,0, 3. Bešter (Podnart) 1:07,5; starejše pionirke (8):	1.
Pikon (Rad) 47,5, 2. Kulman Jana (Beg) 49,7, 3. Mikeš B. (Rad.) 50,3; mlajše mladinke (5): 1. Gorišek (Rad.) 1:14.1,	2.	Meglič
(Rad.) 1:16,6, 3. Mikeš A. (Rad.) 1:22,6; starejše mladinke (2):	1.
Tolar D. (Podnart) 1:05,0, 2. Bem.
J.	(Rad.) 1:12,8; članice (3): 1.
Bem M. (Rad.) 1:04,1. 2. Praprotnik (Pod.) 1:11,5,	3.	Pokljukar
(Bled) 1:15,7; mlajši pionirji (25):
1. Kolman J. (Beg.) 50,4, 2. Tratnik (Rad.) 54,9, 3. Mulej (Beg.)
| 0:55.7; starejši pionirji (29):	1.
| Gorišek (Rad.) 41,6, 2. Kemperle (Rad.) 47.4,	3. Goličič (Rad.)
48.2; mlajši mladinci (20): 1. Željan (Bled) 1:16,7.	2. Potočnik
(Bled) 1:16,9. 3. Ravnik (Rad.) 1:18,4; starejši mladinci (11): 1. Krivic (Beg.) 1:17,9,	2. Čeme
(Rad.) 1:20,5, 3. Kokalj (Beg.) 1:21.5; člani (35): 1. Pesjak (Rad.) 1:11,7, 2. Mulej (Beg.) 1:12,2, 3. Detiček (Bled) 1:13,4, 4.-5. Ješe in Pintar (oba Rad.) 1:17,9.
J. PRETNAR
Prvenstvo Branika za pionirje
MARIBOR, 14. jan. Prizadevni smučarski delavci Branika so na Mariborskem Pohorju danes priredili odprto prvenstvo Branika za pionirje in pionirke Tokrat so se najmlajši pomerili v veleslalomu, proga je bila dolga 800 m, imela je 120 m višinske razlike ln 25 vrat.
Rezultati — st. pionirke: 1. Senčar 47,8,	2. Sveglič 1:03,0,	3.
Skerbinjak (vse Br) 1:04,3; st. pionirji: 1- Duriava (Br) 41,4, 2. Koželj (Sl. G) 47,0. 3. Pdhar 48,4; ml. pionirke:	1. Tiršak (Sl. G)
47,2, 2. Cerbec 53,3, 3. Pečarič (obe Br) 1:10.0; ml. pionirji; 1. Klinar 45,2, 2. Zeli« (oba Store) 47,0, 3. Koželj (Sl. G) «7,3.
D. M.
Veleslalom v Domžalah
DOMŽALE — Smučarsko društvo Domžale je priredilo tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo okrog 30 smučarjev iz Domžal ln okolice.
Rezultati — pionirji: 1. KokolJ 33.8, 2. Goitez 34.1, 3. Huth 40.0; mladinci: — 1. Bukovec 52.0, 2 Rozman 56.0, 3. Avbelj 60.0; čla ni: 1. Mali 69.8, 2. Sršen 60.2, 3 Zupan 60.8.	M. B
štirinajsti Krimov smuk
LJUBLJANA, 14. Jan. — 43 tekmovalcev se je pomerilo na 14. Krimovem smuku z Golovca na 800 m dolgi progi. Doseženi so bili naslednji rezultati: članei: 1. Grile (Krtin) 43:0, 2. Mošič (Ak.) 42-2 3. Čuček (E) 43:4; mladinci: 1 Škapin (E) 43:8. 2. Baumgartner (A 44:2,	3. M"avec (K)	45:1;
pionirji:	1. Milič (K)	53:6, 2.
Zupančič (Ak) -59:6.
CELJE — Jugoslovanski zastopnik na letošnjem silvestrskem teku v brazilskem mestu Sao Paolu Drago Zuntar se je vrnil v domovino poln vtisov s tega zanimivega potovanja. Atlet Kladivarja je uspešno zastopal jugoslovanske' barve. Na polnočnem teku je za-sedel odlično četrto mesto, nato pa je zmagal še na mednarodnem mitingu v teku na 5000 m. Čeprav seveda še ni uredil vseh svojih zapažanj s te poti, je v razgovoru vendar nanizal nekaj poglavitnih.
»Za nastop ’ se še posebej razumljivo, saj ska atletika i
Sao Paolu sem pripravil. To je uživa Jugoslovan-Braziliji zaradi
S smučmi in sanmi v Zagorju
ZAGORJE, 14.- Jan. — V Za-gorju je bilo danes tekaško in sankaško tekmovanje za mlajše ln starejše pionirje in pionirke. Skupno se je tekmovanja udeležilo nad 90 tekmovalcev. Pri mlajših pionirjh je v teku zmagal prestavni k osnovne šole »Toneta Okrogarja« Jere, pri starejših [arolt (Log) 165,9 • pionirjih Fortner (OS »Ivana Merlak (Log) 163,7 Skvarče«), pri pionirkah pa je zmagala Sajovic (»T. Okrogar«).
V sankaškem delu tekmovanja je v kategoriji poinirk zmagala Hercekova, mid pionirji pa Cepin (oba osnovna šola »I. Skvarče«).
Zmaga Dolžana v Ihanu
IHAN, 14. jan. — Na 45-inetrski skakalnici v Ihanu je bilo odprto občinsko prvenstvo Domžal v skokih za člane mlajše in starejše mladince. Nastopilo je 69 tekmovalcev iz 11 klubov. Najlepše in naj d. j e je skakal Dolžan, ki je tudi osvojil prvo mesto, Nahtigal pa je s padcem v drugi seriji zdrknil na peto mesto.
Rezultati — člani:	1. Dolžan
(JLA) 196,9 (41,5, 42), 2. Doda (Jes.) 185,0 (40, 40 ,5), 3. Babšek (E) 184,6 (40, 40), 4. Konje (Tri) 179 (39, 39,5), 5. Nahtigal (Celje) 162 (40, 40,5 p.); st. mladinci:
1.	Lužnik (Jes.) 151,6 (34,5, 35,5),
2.	Ajnik (Celje) 147,7 ( 34,5, 35),
3.	Jakopin (Šentvid) 147,5 (30,5,
37,5); ml. mladinci:	1.	Cuaiar
(Jes.) 144,5 (31,5, 33), 2. Blaznik (E) 140,9 ( 34 , 32 ) 3. Volčič (Šentvid) 140,7 ( 32 , 32,5).
Smučarski klub Ihan bo 4. februarja ponovno organiziral medklubsko tekmovanje, na katero bodo povabili še avstrijske tekmovalce pa tudi udeležba domačinov bo kvalitetnejša.
P. ŽIDAN
Skoki v Logatcu
LOGATEC, 14. jan. — V Logatcu je bilo odprto občinsko prvenstvo v smučarskih skokih za vse kategorije. Udeležili so se ga tekmovalci smučarskih klubov Rudar (Velenje), Ljubi j anske Enotnosti, Emone iz Zaloga, Alpine Žiri in Partizana Logatec.
Tekmovanje za mlajše in starejše mladinca ter člane bi moralo biti popoldne na 50 metrski skakalnici. Zaradi močnega vetra, ki je bil tekmovalcem nevaren, pa se je vodstvo odločilo za skoke na 35-metrski skakalnici.
Rezultati — ml. pionirji:	1.
Turk (Log) 167,2 (26, 26), 2. Štucin (Alpina) 143.1 (22. 22,5), 3. Tršar (Log) 141,9 (20, 21,5); st. pionirji:	1.	Marolt (Log) 165,9
(25.5 26), 2. V- --- ~
(26, 25), 3. Žakelj (Alpina) 161,8 (26,5, 26); ml. mladinci:	1. V.
Merlak (Log) 165,6 (24,5, 25), 2. Oblak (Log) 159.3 (24,5, 20,5), 3. Marolt (Log) 157,1	(23, 24); st.
mladinci: 1. B. Marolt (Log) 163,7 (25,5 25.5), 2. Zupanc (Rud) 154,8 (24, 23,5), 3. Lukarčič (Alp) 133,1 (21,5,	20,5);	člani:	1. Prelovšek
(E) 179,1 (26. 26), 2. J. Marolt (Log) 165,0 (25,5. 25), 3. Koprivšek (E) 162,6 (37, 27,5 p.).
Z. MRAK
Kranjčanom najboljša mesta
KRANJ, 14. jan. — Na 36-metr-g)n skakalnici v Andergastu so marljivi domači športni delavci priredili meddruštvene skakalne tekme
Rezultati — mladinci: 1. Križnar (Tr.) 174,7 (29,5, 29,5), 2. Faganel (Podnart) 163,3 (28, 27,6), 3. Ka-puSin (Tr.) 158,5 ( 30 p., 35 p.); člani: 1. Razpor (Tr.) 155,4 (27,5,
29.5	p.), 2. Lipar (Andergast) 152,4 (25,5 , 26,5), 3. KaSpred (Tr.) 147,9 (26,5, 25,5), 4. Vrtačnik (Tr.) 146 (28 p., 28 p.), 5. Primc (Tr.) 126,1 (26 p., 29 p.).
D. dINK
Skoki na Vrhniki
VRHNIKA, 14. Jan. Na Vrhniki se je končalo občinsko prvenstvo v skokih na 25-metrski skakalnici. Sodelovalo je nad 50 tekmovalcev.
Rezultati — pionirji: 1. Valentič (Vrhnika) 176,2, 2. Gruden (Drenov grič) 168,09 , 3. Ogrin (Vrhnika) 161,77; mladinci:	1. Zalar
(Vrhnika) 192,5, 2. Leber (Drenov grič) 172,9. 3. Kozjak (Vrhnika) 172,3; člani 1. Kunstelj 196,2, 2. Grom 178,4, 3. Potočnik 156,8 (vsi Vrhnika).
P. K.
Skoki v Velenju
VELENJE, 13. jan. Občinski sindikalni svet je v okviru zimskih delavskih športnih Iger Izvedel tekme v smučarskih skokih ne 30 m skakalnici.
Rezultati: l. Zupanc (RLV) 300,5 (26,5, 26,5).	2. Škrabi (Vegrad)
180.5	( 24,5 . 24,5), 3. Ošep (RLV) 175,0 (24, 24,5), 4. Sredemšek (Gorenje) 174.0 ( 23.5 . 24.5).
Pregledne tekme tekaške šole
RAVNE, 14. jan. — Smučarska tekaSka šola SK Fužinar Je imela danes interno tekmovanje v smučarskih tekih.
Rezultati:	mladinci — 6 km:
1.	Oralič 22:50,	2. Podojstršek
23:20; st. pionirji — 3 km:	1.
Sardl 13:01, 2. Ogrin 13:01; pionirji — 1,5 km: 1. Ravnik 6:30,
2.	Brajnik 5:33.
uspehov nekaterih naših tekačev na tem tekmovanju velik ugled, na drugi strani pa kmo v zadnjih letih zabeležili tudi nekaj neuspe-kov, kar me je še posebej podžigalo Glede na olimpijske igre tako treniram redno in atleti v tem času tudi sicer ne poznamo počitka, vendar sem se za Sao Paolo pripravil še posebno smotrno, upoštevajoč okoliščine, ki me bodo čakale tam. Na srečo je tudi potovanje potekalo po načrtu. Pravočasno sem prispel v Brazilojo, teden dni pred tekom. Imel sem priložnost za vadbo vsak dan in sem večkrat, pretekel — po odsekih -1 tudi tekmovalno progo. Sicer pa sem treniral na atletski stezi v rekreacijskem Športnem centru Sao Paola.«
Potem je Zuntar pripovedoval o poteku tekmovanja, na katerem je letos nastopilo okrog 300 tekačev, med njimi 30 tujih. Osem in pol kilometrov dolga proga Je bila speljana po najbolj prometnih ulicah, na valovitem terenu, prevlečenem deloma z asfaltom, deloma pe s trdimi granitnimi kockami To je bila izredno težavna proga, drugačne kot prejšnja leta, in je zato tudi težko primerjati dosežene čase.
»Tekma Je bila izredno napor, na,« je povedal Drago Zuntar. »Zlasti v začetku je bila hitrost nenormalna za tako dolgo progo. Vsak si je pač hotel pridobiti kar najboljšo fšnietjo. Na čelu imo bili štirje, Id smo potem tudi med prvimi prišli na cilj. Zašle-dovaloi so se nam nekajkrat močno približali, prt vzponih pa smo znova povečevali prednost. Belgijec Roelants, tekač najvišje ve-
OSLO — V prvi tekmi drugega kola pokala evropskih rokometnih prvakov so igralci Fredensborgn premagali prvaka Izraela Hapoela 17:16 (10:10).
ljave, je bil najmočnejši med nami in nisem mogel pričakovati, da hi ga premagal. Tako mu tudi nisem sledil, ko je povedel. Zato pa sem sl prizadeval za drugo mesto. Na zadnjem vzponu mi je ušel Kanadčan, kt sem ga v ciljni ravnini še poskušal -ujeti, vendar ml ni uspelo. Vrstiti red pa je nedvomno realen in sem lahko a svojo uvrstitvijo sadu. voljen, saj je bilo med mojimi tekmeci najmanj 15 takih, katerih rezultati na steci so boljši od mojih dosedanjih.«
V vzdušju na tem edinstvenem tekmovanju je bilo že dosti napisanega Zuntar je vse to potrdil ln dejal, da je bi! nastop v Braziliji zanj — oh nenehnem pokanju petard, ritmu sambe in najmanj dveh milijonih gledalcev seveda edinstveno doživetje. Pred samim tekom je bilo veliko neurje, tako da je bil ulični tlak moker, srak pa zatohel in poln vlage. Vse to pa ni vplivalo na pravo karnevalsko vzdušje.
»Bilo je nepozabno,« je rekel Zuntar. »Ko sem se vzpenjal na zmagovalna stopnice, me je obdajal občutek zadovoljstva navzlic naporu, ki ga je bilo treba premagati v tem težavnem nastopu. Vse je bilo izredno slovesno ln navdajal me je občutek, da sem uspel. Milijoni ljudi so namreč spremljali tek tudi po televiziji m radiu. Hotel "TIT pa omeniti, da za nastop nisem bil primerno opremljen. Tekel sem v obrabljenih domačih copatah najcenejše izvedbe ln asm tako seveda močno čutil vso trdoto tlakovanih ulic. ki mi je kmalu prešla v mišice ln ml povzročila hude bolečine. jTako ndjem zmogel svojega običajnega mehkega koraka, ki Je značilen za moj slog teka. Vsi tekači so- imeli zs to priložnost posebne copate, angleški šampion Taylor pa celo pet parov — posebne za ogrevanje, za suh teren, vlažen teren in kaj vem Im] še vse. Oz sem prav tega tekate premagala na mitingu 3. januarja v teku na 6000 m, je to gotovo Se posebno pomembno. Taylor je tokrat postal irtev lastne tšktlke. Stalno je namreč menjaval ritem in tempo tako kakor nekoč Kuc in Zatopek. Toda držal sem ae ga in ga potem v finišu premagal, Zadnji krog sem pri tem pretekel v. 57 sekundah!«
Zuntar Je seveda poln vtisov tudi o velikih kontrastih med bogastvom ln revščino v šestmi-1! Jonskem Sao Paolu
Celjski atlet je zelo vezel, ker so ga prireditelji še oda] znova povabili na tekmovanje, zbirko svojih športnih lovorik pa Je obogatil z najdragocenejšim pokalom doslej.
Ob Zuntarjevem potovanju velja za zaključek še zapisati: V bodeče moramo naše saatop. nlke tudi primerno opremiti — trenerka z državnim grbom na prsih bi bila nedvomno primerna za to prireditev — hkrati pa poskrbeti. da zaradi pomanjkanja denarja ne bo zapletov pri povratku, kakor ze Je zgodilo tokrat, ko Je moral Zuntar zaradi te-kanja na zveeo po nepotrebnem nekaj časa ostati v Rimu.
KAREL JUG
Zavrl in Hacler na pripravah v Makarskl
LJUBLJANA, 13. januarja — Mladinca ANK Olimpija Zavrl m Haoler sta danes kot kandidate za državno mladinsko reprezentanco odpotovala na priprave v Makarsko. Skupen trening vseh kandidatov bo vodil mladinski trener Olimpije Gugolj kar je tu. di zanj nedvomno veliko priznanja za zasluga pri vzgoji naraščaja. Skupne priprave bodo trajale 14 dni.
Tuja nogometna
prvenstva
Anglija
LONDON — Zaradi slabega vremena so v zadnjem kolu odigrali samo štiri tekme: Arsenal : Sheffield U. 1:1, Leeds : Southampton 5:0, Leioestar : Wolvarhampton 3:1, Nearcastle : Nottigham 0:0.
ZRN
FRANKFURT — Schalke 04 Eintracbt (Braunaclmelg) 0:3. Hannover 90 : Bajram (MUnchen) 2:1, Stuttgart - Barussia (M) 1:3, Duisberg : Karlsruher 24, Werder (Bremen) : Eintracbt (Frankfurt) 2:0, Nttmberg : Borussla (N) 3:0, MUnchen 1860 : Ktiln 0:1, Alema-nia (Aacheh) Borussia (Dortmund) 3:0, Kaiserslautm : Hamburger odloženo.
Na tabeli vodi NUmberg s 30 točkami pred Boruasio (MOnchen-gladdb), Duisburgom, Kolnom in moštvom MUnchna, ki imajo po 22 točk.
Italija
RIM — V 15. kolu italijanske nogometne lige so bili doseženi naslednji izidi: Atalanta — Samp. doria 1:0. Brescia — Napoll 0:0, Ploremlna — Lanerossi 3:1, Inter — Cagllarl 3:0, Juventus — Spal 2:0, Mantova — Bologna 0:0, Roma — Torino 0:2, Varepe Milan
Vrstni red: Milan 21, Varoae 18, Napoll in Juventus IB, Torino in Fiorentlna 17, Roma in Inter 16, Bolom« 15, Cagllarl in Atalanta 14.
BERLIN — Rokometni prvak DR Nemčije Dinamo se Je uvrstil v četrtfinale c» pokal evropskih prvakov, potem ko je v Berlinu premagal avstrijskega Rapida 37:10 (19*). Tudi v prvi tekmi Je Dinamo zmagal s rezultatom 30:11.
ki ge vaU dr. Ota*.
IMflllU
- Ttatt/IBOltvp FABOTANA
"*5apog?»j
Amprtko, JOfffMč ? soigMMO. njt-ao*o ■ptoMiflo bo VM. TMbN bo odigral dia prijateljski srečanji, v Sofiji pa eno. Ttfeo bo uprav« krila stroške tega zimska gn trs-
jSatjj* baograjrin prvoligaš BBOGRAD pa bo ostal kar doma. Dopoldne trenira v dvorani špor tov pa sejmišču, popoldne pa na svojem stadionu na Karabunnl.
VOJVODINA je na koadMjridh pripravah v Velenju. KJn vrste bo okrepil bivši kapetan ekipe Barko Nikol«, ki za je vrnil te ZRN, kjer je igral m Behalka 0*.
Pramati tekmovrinl trening ima v programu NIŠKI RADNICKI, ki potuje na dvajsetdnevne priprave v Dubrovnik.V Dalmaciji bo »Real z Nišave« odigral šest prijateljskih tekem, med drugim tudi s Hajdukom. 11* februarja pa bo Redni-čki odpotoval v Bolgarijo- Med sedemdnevno turnejo se f» srečal tudi s Levakhn v Sofiji.
Po dvajsetdnevnem odmoru so se VARDARJEVI igralci zbrali spet na treningu na svojem stadionu. Trenirali so vsi razen Spasovskega. ki je užaljen, ker je Sokrat Mojsov prejel za novo pogodbo 10 milijonov, on pa pred pol lete le štiri milijone Sdln. Moštvo Vardarja bo
Larakl prvak ZARAJHVO kar ne mora |g Un.; Uprav« kkjba m

Moštvo m bo utrfšmlo na ' in na kp
klub. Trsa mri prid.
aarr
nufiujtt s
SSmih~prUM^etdh TmtenjT Tako
^vhjb tudi preživite krmo toda te finančno. Mub ja novo teto. dočakal • 26 milUpal Sdto dolga, toda moatanftacMIaska skupščina mu Je še odobrite 10 miUJonor Sdln parno«. Moktvo Je te <W na turneji v Libiji, kjer je ke odigralo nekaj tekam (3:2 v Tripolisu to
sme ga 2:0 v Ban gasilu).__ _
Moštvo menjaninakega FROLE-TERJA ja mimo preživelo oddih, stel pa aa pripravite » ""“S T
športni dvorani. 20. t. m. bo skipa
odpotovala v Delnice na smučanje za en teden, potem po na trening z žogo v Orlkvenioo.
Tečaj za nogometne sodnike
Podzveat nogometnih sodnike* Ljubljana organizira tečaj aa nove nogometne sodnike. Tečaj bo izveden v januarju in februarju 1968 v prostorih PNS Ljubljana na Taboru.
Prijave z osebnimi podatki pošljite Podsvezi nogometnih sodnikov Ljubljana. Tabor kt. 13. pp 177.
Trdo delo na snegu in kopnem
Strokovno vodstvo ANK Olimpija za vključitev čimveč mladih
LJUBU ANA, 14. jan. -i- Enaindvajset nogometašev Olimpije se je vfieraj zjutraj vrn.lo iz Radovljice, kamor so Sli na prve skupne zimske priprave 4. t. m., popoldne pa so že odpotovali na drugi del priprav — v Novo Gorico, kjer .bodo do 28. t. m. Za zdaj teče vse po načrtu In v splošno zadovoljstvo vseh funkcionarjev, ker preprosto ni nobenega razloga za kakršnokoli zaskrbljenost. Ce se bo do začetka spomladanske prvenstvene sezone končalo vse po računih in željah, tedaj naj bi ljubljanski ligaS nadaljeval boj za nove točke dosti bolj samozavestno in z utemeljenimi obeti.
Poglavitna skrb obeh trenerjev — Minde Jovanoviča in Tome Kalo peroviča Je bila ta, da bi si igralci na snegu in v telovadnici na Gorenjskem pridobili čimveč fizičnih zmogljivosti, obenem pa tudi, da bi bilo zdravstveno stanje vseh kar najbolj ugodno. Vse to, kakor zatrjujeta, se jima je posrečilo domala v celoti, kolikor ne upoštevamo rahle poškodbe Golca, ki je med hojo nekoliko nerodno stopil Toda to na srečo ni bilo nič kaj posebnega, da ne bi mogel ta mladi igralec nadaljevati vadbe. Razveseljivo je, da nihče ni tožil nad naporom zahtevnega treninga, ki ga je strokovno vodstvo nam eno ma določilo samo zato, da bi se ČimpreJ prepričalo o telesni usposobljenosti vseh. Zanimivo je, da se je pri tem morda izkazal najbolj mladi Jakopič, ki Je bil za zgled vsem drugim, obenem pa je s tem dokazal, da je po budi poškodbi lani (zlom noge) popolnoma okreval. Direktor kluba Bogdan Zupan, ki so ob takem ugodnem razpletu delovnega načrta tihotna mane ro-
ke je pripomniti, da je imela Olimpija v preteklosti še več podobnih primerov, ko so se prenekateri igralci, ki bi morali prvič obleči majico prvoligaške enajsterice, v zadnjem hipu poškodovali. Na srečo, zdaj je vse dobro, enako kakor z njegovimi sotrpini — rekonvalescenti Vislavskim, Račičem in La zovičem. Vislavski je okreval še lani decembra, tako da se je lotil redne vadbe še tedaj, ta jo nadaljeval tudi med zimskimi počitni cami pod vodstvom trenerja Eda Hočevarja. Zato ni nič čudnega, da je prišel v Radovljico dosti bolj pripravljen kakor drugi. Dejal je, da se zdaj počuti zelo dobro m obljublja, da se bo v letošnji sezoni končno le oddolžil klubu ln gledalcem. Sicer pa bodo stopnjevani napori treninga »lej ko prej dokončno pokazali, če so vse »rane« res korenito zaceljene.
V klubu jim je nekako šal, da niso mogli v skupne priprave Vključiti še mladinca Haclerja in Zavrla (odšla ata na priprave mladinske državne reprezentance v Ua-
barsko), kajti ta dva nadobudneža že močno trkata na vrata prvoligaške enajsterice. Prepričani pa so, da ne bosta zaradi tega izgubila ničesar, saj bo trening mladih kandidatov aa reprezentanco enako kvaliteten.
Ko je že beseda o mladih, nadarjenih igralcih, ne gre pozabLjati — pravijo funkcionarji Olimpije — de ho ljubljanski ligaš, če bo šlo vse po sreči, spomladi edino moštvo, ki bo imelo v svojih vrstah največ doma vzgojenih igralcev. (Škulj, Aljančič, Nikolič, Oblak, Jakopič, Goleč, Ameršek, Popivo-da, Zavrl, in Hacler). kar bo obenem tudi najboljša spodbuda za druge mladince, ki se potemtakem res lahko nadejajo, da se bo mogoče s kvalitetnimi sposobnostmi vendarle prebiti naprej. Glede na to vodstvo Olimpije ne čuti prav nobene potrebe več, da bi v letoš-r njem prestopnem roku spet odšlo na nogometno tržišče za angažiranjem novih moči, seveda le v prime' ru. če bodo ti mladi tudi spomladi upravičili zaupanje Ne bi bilo prav, če bi ob teh razveseljivih ugotovitvah pozabili na izredne zasluge mladinskega trenerja Gugo-lja. ki ima kot velik praktik odličen občutek pri vsestranski vzgoji varovancev Skratka. Olimpija ima zdal takšen kvaliteten potencial, ki po sposobnostih mora jamčiti nadaljnji razvoj v tej smeri, saj Je starost med 18 in 22 let. To pa pomeni, da je ljubljanski li-gaš dosegel doslej največji uspeh ne glede na končno uvrstitev moštva na prvenstveni lestvici.
STANE LEPJAR
»Za našo Planico«
23. Januarja bosta v Tržiču ln Škofji Loki Sportno-zabavno glasbeni prireditvi »Za našo Planico«.
Preteklo leto so bile tri tovrstne prireditve, ln aleer v Ljubljani, Slovenskih Konjicah ln v Zagorju, čisti izkupiček pa je namenjen za gradnjo nove planiške velikanke ln za razvoj smučarskega športa pri nas. Prihodnji torek bodo nastopili poleg naših najboljših skakalcev ln smučarskih delavcev tudi ansambel Lojzeta JSlaka in fantje s Praprotna, trio Vitala Ahačiča, vokalno instrumentalni ansambel »Bele vrane«, pevca Majda Sepe in Nino Robič, Tone Fornezzi, kanferansje ps bo Tomaž Terček. Vsi nastopajoči so se tudi to pot odrekli honorarjem, podjetja in občinske skupščine v Škofji Loki ter v Tržiču pa bodo po svojih močeh prispevala, da bosta prireditvi kar najbolje uspeli. Pokrovitelj prireditve je tednik TT, sopo-krovltelja pa ata v Tržiču TVD Partizan ln v Škofji Loki avto-moto društvo
Pirc, Vabič, Kobeščak - okrepitve
Nogometaši Maribora so se lotili zimskega treninga pred dnevi
MARIBOR, 14. jam živo srebro v termometru se je spustilo daleč pod ničlo, ko so nogometaši mariborskega prvoligaša preteklo sredo točno ob 14.30 zaorali prve brazde s snegom pokrito igrišče v Ljudskem vrtu. Razpoloženje med igralci je bilp kljub mrazu odlično. Očitno je bilo, da so fantje lačni žoge in da si po skoraj enomesečnem odmoru želijo novih naporov in rednih treningov.
Na prvi letošnji preizkušnji so se zbrali Grloci, Šoštarič, Fuček, Rosignoli, Simeunovič, Sizgoreo, Dobrajc, Grubišič, Bolfek, Šober, .Maricovič, Kranjc, Maraš, B inkovski, Rafievič in celo Pirc, kar je bilo za maloštevilne opazovalce ob robu pomožnega igrišča prvovo-vrstna senzacija. Manjkali so edinole Prosen, Amejčič in Klančnik, ki so in deloma še prebolevajo gripo in bodo redno delo začeli šele prihodnje dni.
V Ljudskem vrtu bodo vijoličasti odslej trenirali dvakrat dnevno m si v snegu krepili telesno vzdržljivost. Trener Šimunic in njegova desna roka »Pepo« Kirbiš sta izdelala podroben načrt priprav m že prvi delovni dnevi so pokazali, ds bodo morali igralci pošteno stisniti zobe, če bodo hoteli biti kos vsem naporom. Prva etapa priprav bo zaključena 30. t. m., že naslednji dan pa bodo Mariborčani odpotovali na Hvar, kjer si že nekaj
let nazaj nabirajo moči za spomladanski del prvenstva.
Maribor je tudi že sprejel sedem terminov za prijateljska srečanja v pripravljalnem obdobju: 3. februarja s Hvarom, 7. februarja s Šibenikom v Šibeniku, teden dni kasneje še dve srečanji s Hvarom, 18. februarja v Splitu s Hajdukom, 22. februarja z Aluminijem v Kidričevem in 25. februarja s praškim Bohemiasom v mariborskem Ljudskem vrtu. Tehnično vodstvo pričakuje, da bo enajsterica že v razmeroma dobri formi, ko ae bo 3. marca v prvi resnejši preizkušnji za Jugoslovanski pokal v Mariboru pomerila z Budučnostjo lz Titograda.
Razveseljivo Je, da je ostal igralski kader Mariborčanov neizpre menjen in da redno vadi tudi Siz goreo, ki je is Splita večkrat zahteval izpisnico. Zanimivo je, da Je po daljšem obotavljanju oblekel
ponovno majico Pirc, ki je bil pred leti strah ln trepet vseh vratarjev, že konec februarja pa pričakujejo iz JLA standardnega vratarja Vabiča, ki bo za vijoličaste v spomladanskem delu prvenstva vsekakor izredna okrepitev. Kot nam Je sinoči povedal direktor kluba N. Miščevič, se bo moštvu v serdo priključil tudi Kobeščak, čeprav mu za zdaj še ne bodo mogli izplačati obljubljenega denarja za prestop.
Medtem ko igralci pridno tekajo za žogo, pa tarejo upravni odbor NK Maribor velike skrbi. Blagajna Je povsem prazna, upnikov pa Je toliko, da je finančno stanje mariborskega prvoligaša skoraj brezupno. Igralcem in trenerju Se vedno niso mogli izplačati zaslužkov za november in december 1967, tako da po pravilih profesionalnega kluba ne morejo izpolnjevati obveznosti. Razveseljivo pa je, da so gralci povsem razumeli trenutno stanje in na posebnem sestanku tudi sklenili, da bodo kljub vsemu pričeli redne treninge. Kot n®10 je dejal trener šimunič, je disciplina med njihovimi varovane! vzorna, tako si lahko za bližnji spomladanski start iz obdravskega mesta kljub nekaterim nevšečnostim obetamo dobrih veeti. ;
P. KANCLER
Brskamo po preteklosti našega nogometa
JNS gre v Beograd
Ze nekaj Caen pred glavno skupščino JNS, ki je bata razpisana za november 1029, je bilo čutiti, da to ribocovaf*]« ne bo minilo brest razburjanja. Sadež JNS Ja bil vse dosJej v Zagrebu, ki ja bil ritote čase najmočnejše jugoslovansko žpoetno središče, toda z razmahom nogometa t Beogradu so se začele težnja, da si prestolno mesto prilasti tudi vodstvo nogometne organizacije.
Vihar je napovedoval potemtakem že dvoboj za vodstvo med Beogradom in Zagrebom, vendar to nd bdi edini temni oblak pred začetkom skupščine. Kakor hitro so Zagrebčani zaslutili, da se jim vodstvena vloga v nogometu izmika iz rok, ao hoteli nogometno organizacijo po vsi sili rariržat/i v dotedanji obliki- La stežka so privadili v ustanovitev podzveae v Skopju, medtem ko sta zahtevi Banat« in Vojvodine, kjer so prav tako hoteli imeti svojo zvezo, sploh naleteli na gluha ušesa. S tem pa so kot konservativna sila dosegli prav nasprotno od tega, kar so želeli — rae-šdsjanja nogometnih organizacij niso zadržali ali obvladali, nove nogometne orgš nizaedje ao njihovo vodUno vlogo raarna-jale, saj so se usmerile zoper njdto.
Dvoje vodstev JNS
Skupščina je v Zagrebu potekata kolikor toddko v redu, dokler delegati niso začeli glasovati. Tedaj aa je kaj hitro to
kazalo, da je večina za to, da gre sedež JNS v Beograd. Vendar tehtnica, ki se je
nagibata v prid Beograda, že ni bdta vzrok ra preplah, dele Uk. ao glasovali slovenski delegati in ao se vsi do zadnjega izjasnili ra Beograd, je bdio potrpežljivosti Zagrebčanov konec. Odločitev Slovencev 09 kar pri ptiči izaglaotn ra znaš v hrbet«, nehvaležnost m podobno, medtem ko ao ae alovenakl delegat* brandii, da ao pač iako-rietUl pravico glasovanja - - Bodi kakorkoli: vmes so poeegll le drugi delegati in prišlo ja do takega zeberjanja, pozneje pa tudi do prerivanja to pretepa, da je morala poseči vm*e požMJa to zborovalce tako rekoč magnati.
Prava vojna ra Ja * tem žeta začeta. »Beograjčani«, ki ao oddaj veljali ra v% čtoebo skupino, ao ra kar takoj presodili v hotel liaplanada to začeli telepati o nadaljnjem postavanju JNS. Prt tem so bdll val enega mnenja, da Je treba skupščino pripeljati do svojega konca. Načeli ao tudi vprežanje kraja, to ra aporaaumeU pred vsem o tem, da to nikakor ne more biti Zagreb, ker da ao MU delegati, ki so glasovali proti Zagrebu kot sadežu JNS. skoraj kras ražčka to kar ni nobenega Jamstva, da ra nemiri m bodo ponovili. Toda če so tanit Beograjčani večino glasov, kt Jim Ja dovolj avla odločanja, ao dmaU Zagrebčani prt roki policijo.
Zagrebtea pollcljtea prefektura ja po-oklestita prejžnji odbor, da pravaame vse
posle JNS in skliče novo skupščino. Tako je po policijskem dekretu vodstvo JNS ostalo do nadaljnjega v Zagrebu. Pravzaprav: JNS je imel odslej dve vodstvi, ki sta delali vsako po svoje in si lastili vse vodstvene , pravice, — beograjsko in zagrebško.
Zagrebška javnost in tisk sta najprej molčala, ker so Zagrebčani pač izgubili boj na temelju volitev. Vsako zmerjanje bi samo do kraja razgalilo njihov prestižni namen. Pri tem pa je zagrebški sedež JNS postaval naprej. Na glavnih skupščinah zagrebških klubov so sklenili bojkotirati slovenske klube zaradi vedenja njihovih delegatov na skupščini JNS. To pa je bil samo argument več, ki ga Je pograbil Beograd zoper Zagrebčane, prišel pa ja prav tudi LNP, ki je slednjič odločneje spregovorita o dosedanji politiki zagrebškega JNS do slovenskega nogometa, saj ta bojkot ni bil prvi.
Zagrebški JNS je bil neumoren. Da bi si pridobil, kar je izgubil zlasti med Srbi to drugod, je naprosil dvor za avdijenco športnikov, ki se želijo pokloniti kralju Aleksandru to mu izreči vdanost in zahvalo ra veliko pozornost, ki jo je vedno izkazoval športu. Vsem klubom v državi Je poeta! vabita, da se s svojimi delegati udeleže avdijenoe, povabilu pa je priložil uradno objavo, da je v smislu pravil to odlokov polloijske oblasti bivši JNS še vedno vodilni organ, U se mu morajo po Imraratt val klubi. Taktiziranje z nacionalnimi čustvi to mešanje športnega prestiža a politično oblastjo je bilo kaj neokusno. To ra Je godilo v letu, ko Je kralj Aleksander ukinil ustavo to uvedel vojaško diktaturo Petra Živkoviča.
Izredna skupščina
Boj med vodstvom JNS to uporniškimi podmažem! je trajal še naprej. Prišlo je
aicer do konference, ki naj hi zgladita vsa nasprotja, toda zborovalci so se razšli brez kakega vidnega uspeha. Na zahtevo policije pa je bila ▼ marcu 1930 sklicana izredna skupščina JNS. Zagrebčani so se nanjo temeljito pripravili: v času medvladja so vpisali med svoje članstvo prav toliko klubov, kahkor jih je bilo potrebno m relativno večino. A tudi Beograjčani so imeli železo v ognju, saj je morata po odloku policijske uprave Izredna skupščina veljati za nadaljevanje prekinjene, se pravi, da se je morala nadaljevati v zasedbi, ki ae je nekoč še odločita v prid Beograda. Slo je za to, kako bo komu uspelo skupščino izpeljati: ali kot nadaljevanje prekinjene ali kot skupščino z novimi delegati?
In kakor je bilo tiste dni v navadi, je spor razrešil policaj. Prišel je na skupščino in zbranim prebral, da je treba imeti skupščino ra nadaljevanje prekinjene. Deževali so protesti, toda policije ni bilo mogoče omehčati ...
Zagrebški, osiješki to splitski delegati so demonstrativno zapustili dvorano, skupščina pa je nemoteno izvolila nov odbor JNS in se prav tako nemoteno sporazumela o tem. da bodi odstej sedež JNS v Beogradu.
Sedež JNS je bil sedaj v Beogradu, v opozicija pe so bile zagrebška, osiješka in splitska podzveza. Tako ao spor pravzaprav ni končal, zamenjale ao se le vloge naeprotnikov, U so drug drugemu še naprej pridno metali polena pod noga na škodo jugoslovanskega to sloventezga nogometa.	JOŽE DEKLEVA
Prihodnjič:
Težišče v Mariboru
I
1
Dolgočasen košarkarski večer Presenetljivo - poraz Jesenic
Ljubljanski derbi med Olimpijo in Slovanom
LJUBLJANA, 14. jan. Gledalci so na sinočnji prvenstveni tekmi med košarkarji Olimpije in Slovana zaznan čakali, da bo ena od ekip zaigrala dobro. Košarkarji ljubljanskih ligašev so namreč igrali tako slabo, da bi nepoučeni gledalec lahko pomislil, da gleda tekmo republiške lige. Igralci so kar tekmovali med teboj, kdo bo slabše podal žogo, kdo bo napravil več »korakov« in kdo bo večkrat »zaspal« v kazenskem prostoru nasprotnika.
Podoba Je bila, da so igralci O-bmpije močno podcenjevali nasprotnika. To se jim je dvakrat maščevalo. Boriti so se morali do konca tekme za pičlo zmago s samo sedmimi koši razlike, obenem pa so zapravili izredno priložnost za trening taktike, kakršno bodo morali uporabiti na četrtkovi povratni tekmi z Dinamom za evropski pokal.
že začetek tekme je pokazal, da košarkarji Olimpije niso zbrani. V 7. minuti tekme je vodil Slovan (8:7), njegovi nasprotniki pa so od Šestih kazenskih metov zadeli samo tri. Za dobrega poznavalca košarke je bilo že to za spoznanje, da bo boj enakovreden.
Igralci Slovana so sinoči pokazali manj tehničnega znanja kot običajno, zato pa so vsestransko prekašali nasprotnika z borbenostjo. Sodnika sta jim spregledala marsikateri prekršek, ki bi ga lahko in tudi morala kaznovati z o-sebnimi napakami. Kmalu so tudi igralci Olimpije spoznali, da lahko igrajo vse drugače kot to dovoljujejo pravila in zadnjih deset minut pred odmorom so se na terenu vrstili prizori, kakršnih o-bičajno ne vidimo na košarkarskih terenih. Brumen in Bolka sta sodnika, ki znata svoj posel, morda sta bila sinoči v slabši formi predvsem zaradi res nerazpoloženih košarkarjev.
Do odmora so bili tekmeci enakovredni. šele v nadaljevanju je trener Olimpije Pavlovič uredil vrste Olimpije in zmagovalci so zi-igrali dvakrat po tri minute v slogu, ki jim je zagotovil prednost desetih košev, kar je bilo tudi do-voljo 2a zmago, če ne bi v 12. min. drugega polčasa Olimpija vodila s 14 koši (64:52) bi bil boj za zmago ob koncu tekme verjetno drugačen, Slovan je namreč zaigral v zadnjih petih minutah dobro v obrambi, pa tudi v napadu so bili mdti njegovih igralcev zelo točni. V hipu je prednost Olimpije splahnela in Slovan je v 19. min. zmanjšal ra zliko na pičle 4 koše (71:67). O-limpija je zmagala šele po dveh točnih metih Eiselta od daleč in košem Bassina iz nasprotnega napa da. Za konec je Eiselt izkoristil še dva kazenska meta.
Tekmo bi ocenili kot slabo. Slabim igralcem, sta se pridružila še nerazpoložena sodnika-, pa tudi ob čmstvo je sinoči spet poseglo po petardah, zaradi katerih je bila O-limpija že denarno kaznovana, gro
zi pa ji tudi prepoved igranja v Tivoliju.
M. D.
Jugoplastika : Željezni-čar 64:55 (24:26)
SPLIT — športna dvorana Splita, gledalcev 1500, sodnika Prelo-govič iz Zagreba in Fastor iz Novega Sada.
JUGOPLASTIKA: Peterka 18, De-polo 6, Grašo 2, D. Tvrdič 2, R. Tvrdič 11, I. Tvrdič 11, Prug 14.
ŽELJEZNICAR: Galovič 8, Križan 12. Stairčevič 15, Zaborski 13, Kosanovič 2, Kiseljak 5.
Domačini so igrali brez svojega najboljšega igralca, kaznovanega Skansija, ki pa ga je precej uspešno zamenjal mladi Depolo. Rezultat tekme je bil ves čas zelo tesen in šele v zadpjih, odločilnih minutah so se Splitčani razigrali in zasluženo-osvojili obe točki. Razen De po la zasluži v domačem moštvu pohvalo še najučinkoviteiši strelec Peterka, pri gostih pa sta bila najboljša Križan in Galovič.
Olimpija : Slovan 77:70 (33:31)
Lokomotiva : C. zvezda 87:94 (44:40)
Beograd : Borac 103:76 (45:41)
Radnički : Partizan 87:90 (44:46)
Ml. Bosna	:	Zadar 67:92			
Partizan	9	7	2	769:721	1*
Zadar	8	6	2	666:585	12
Olimpija	9	6	3	754:723	12
C. zvezda	8	5	3	720:612	10
Beograd	8	5	3	690:642	10
Zeljezničar	9	5	4	714:693	10’
Jugoplastika	9	5	4	674:693	10
Ra dnički	9	4	5	745:763	8
Lokomotiva	9	3	6	725:756	6
Siovan	9	3	6	670:713	6
Borac	9	3	6	^17:763	6
Ml. Bosna	8	0	8	539:719	0
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Par. tizan — C. Zvezda, Zeljezničar —■ Lokomotiva, Slovan — Split. Ml. rtosna — Olimpija, Borac — Zadar. Radnički — Beograd.
Dlimpija : Slovan / številkah
V tekmi ZKL so košarkarji ' Olimpije premagali Slovana 77:70 (33:31). Sodila sta Brumen (Dom.) in Bolka (LJ).
1000 gledalcev.
STRELCI — Olimpija: Bas-sin 17, Martčr 9, Verbič 1, Hočevar 13, Eiselt 21, žorga 16; Slovan: Šarič 6, Fabjan 5, Sušnik 6, Weibi 26, Pesek 6. Vavpetič 10, Logar 11.
SKOKI — Olimpija — obramba (34): Bassin 6, Marter 1, Polanec 2, Hočevar 12, Eiselt 6, Zor g a 7; napad (9): Bassin 1, Hočevar 5, Eiselt 1, Zorga 2 Slovana — obramba (25): šarič 2,. Fabjan 6, Sušnik 2, Weibl 9, Pesek 2, Vavpetič 2, Strehovec 1, Logar 1; napad (16): šarič 1, Fabjan 5, Sušnik 1, Weibl 7, Pesek 2.
METI — Olimpija (80:32 ali 40 odst.): Bassin 22:8 (36), Marter 8:4 (60), Polanec 1:0, Verbič 3:0, Hočevar 12:4 (33), Eiselt 17:9	(53), 2orga 17:9
(41). Slovan (80:26 ali 32 odst.): šarič 4:2 (50), Fabjan 5:2	(40), Sušnik 6:2	(33).
Weibl 28:10 (35), Pesek 6:3 (50), Vavpetič 14:4 (28), Strehovec 3:0, Logar 14:3 (21).
OSEBNE NAPAKE — Olimpija 16, Slovan 19.
KAZENSKI METI — Olimpija 24:15 ali 62 odst. Slovan 24:15 ali 62 odst.
NAPAKE — Olimpija’ 12. Slovan 18.
TpsIš rOatuiiisj
asi v Tivoliju
V nedeljo start zimskega odprtega prvenstva SRS
LJUBLJANA — Prihodnjo nedeljo se bodo v dvorani Tivoli spet zbrali najboljši slovenski rokometaši in nekaj gostov iz Hrvatske in BiH. Pričelo se bo namreč odprto zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu, za katerega se je prijavilo rekordno število ekip — kar 22 moških in 13 ženskih. Vse do 17. marca bo vsako nedeljo non-stop tekmovanje, brez odmo rov, brez čakanja, brez protestov
Zadnja trditev je res malce nenavadna, zato pa resnična. Po pro-pozicijah namreč ni potrebna registracija igralcev in lahko vsak nastopi kjer pač hoče, mora pa seveda do konca prvenstva igrati v isti ekipi. Protestov tekmovalna komisija sploh ne bo sprejemala, ker ne bo časa za ponovne tekme, v primeru pa, da kak igralec nastopi v drugi ekipi kot je začel, bo tekma registrirana z rezultatom 5:0 v korist nasprotnika To je verjetno tudi najzanimivejša točka propozicij. Morda velja omeniti Še to, da morajo priti ekipe na igrišče natanko ob^ določenem času, sicer bodo zamudnika takoj kaznovali s porazom 5:0.
Finale zimskega prvenstva bo že 10. marca, teden kasneje pa bodo igrali le še člani C skupine, ki je kvalitetno naj slabša in niti ne morejo tekmovati za najboljša mesta. V finalu se bodo pomerile enakouvrščene ekipe iz A in B skupin, zimska prvaka pa bosta dobila od RZS v trajno last lepa pokala.
Zaradi velikega števila prijavljenih je tehnična komisija vse nastopajoče razdelila v pet skupin, tri moške in dve ženski. Posamezne skupine so sestavljene takole;
moški — A: Celje, Ormož. Piran, Tržič, Ribnica Branik. Kranj,
Zamet (Rijeka); B: Slovan, Slovenj Gradec, Rudar (T), Brežice, Rudar (V), Medvode, Jadran, Novo mesto; C: Grosuplje, Šentvid, Slovan II., Prule Vipavec, Zagorje; ženske — A- Slovan, Brežice, Selca, Kranj, Storžič. Lokomotiva (Mostar); B: Branik, Piran, Murska Sobota, Olimpija. Steklar, Zamet (Rijeka), Slovan II.
Po tekmovalnem sporedu bosta moška A tn B skupina igrali štirikrat, C skupina dvakrat, pri ženskah pa A skupina tri in B skupina štirikrat	S. T.
V soboto —
Slovenija : SFRJ
LJUBLJANA, 14. Jan Po dolgem času bodo pristaši rokometa spet prišli na svoj račun. V soboto se bosta namreč v dvorani Tivoli pomerili moški reprezentanci Slovenije in Jugoslavije, kar bo hkrati nekakšen uvod v zimsko prvenstvo Slovenije v rokometu. Tehnična komisija RZS in trener republiške reprezentance Cveto Pavčič sta že določila kandidate za sobotni nastop.
2e v torek se bodo vsi zbrali v Tivoliju, kjer bodo imeli tudi edini trening pred zanimivim in težkim srečanjem Med 15 kandidati bodo po tem trenutku dokončno določili reprezentanco, za vse izbrance pa bo nastop v republiški selekciji po tem obvezen. Skupni trening bo v torek ob 17 uri.
Za zdaj so kandidati za reprezentanco SRS: Telič, N. Markovič in Krelj (Celje), Šafarič (Ormož), Pirc, Tmnkelj, Šilc, Kos, Narobe, Djakič (Slovan), Merčnik, Krevh, Razdevšek (Sl. Gradec), Domnik, Kolšek (Piran).

Berite
ROT© FOT© ŠPORT
Slovenski športni tednik »Roto-Foto-Sport« objavlja v svoji novi številki naslednje zanimive razgovore, komentarje, reportaže in članke:
•	Jifi Raška: »Jokal sem od jeze«
•	Nancy Greene: »Svetovni pokal bo ponovno moj!«
•	Drago žuntar: »Najlepši spomin je Sao Paolo«
•	Istvan Korpa o svojih srečanjih z Li Fu-Jungom in Hasegawo
•	Prvi treningi Olimpije in Maribora
•	Ivo Daneu o sklepu tekmovalne komisije KZJ
Vse podrobnosti z domačih in mednarodnih smučarskih prireditev, prvenstvenih tekem ZKL in ZHL ter zanimiva rubrika za igralce Športne napovedi.	/
Kdor hoče biti podrobno seznanjen z vsemi dogodki v športu in okrog športa, redno prebira ROTO-FOTO-SPORT.
ŠAH
Štiri zmage Korčnoja
WIJK AAM ZEE, 14. jan. — V 4. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bili v velemojstrski skupini doseženi naslednji rezultati: Ree : Portisch 0:1 Gheorghiu : Van Geet 1:0, Hort : Čirič remi, Langeweg : Donner remi, Padev.
; Tal j remi, Matanovič : Ros-s^mo 1:0, Bobocov : Karakljajič remi, Ivkov : Krčnoj 0:1. V nadaljevanju prekinjene partije 1. kola je Korčnoj premagal Padev-skega.
Vrstni red: Korčnoj 4, Gheorhiu
3,	Portisch in Tal j 2,5, Donner. Matanovič, Ree. Karakljajič, Hort in Čirič 2
Rezultati 4. kola v mojstrski skupini: Dunkelblum : Flesch re. mi, Nikolič : Uitelky 1:0, Tatai : Medina 0:1, Ostojič : Doda 0:1. Visloužil : Jogsma remi, van Scheltinga : Harioch 1:0, Marovič : Ciocaltea 0:1, Zuckerman : Gra-b en dam 1:0
Vrstni red: Zuckerman 3,5, Cio. coltea. Doda, Medina 3, Nikolič in Tatai 2,5.
Reshevsky, Štejn, in Hort
v Los Angelesu
LOS ANGELES — Troboj velemojstrov Reshevskega. štejna in Horta, ki so na medeonskem tur nirju v Soussu delili 6.—8. mesto za zadnjo vstopnico na turnir kan. didatov, se bo konec februarja za čel v Los Angelesu štejn in Hort. ki jima pripisujejo večje možnosti za uspeh, kot ameriškemu vele mojstru, sta letos že igrala mea seboj. Njuno srečanje na tui#!riu v Hastingsu — delila sta prvo do
4.	mesto — se je končalo miro ljubno že pred 20. potezo.
Simultanka Pirca
KAMNIK — šahovska sekcija Svohpde v Duplici pri Kamniku je organizirala simultanko domačih šahostov z velemojstrom Vasjo Pircem. Velemojster je proti 26 nasprotnikom dosegel rezultat 16,5 :	9.5 Zmagali so Letonja.
Prelovšek, Bavčar, Kamar, Osolin, Blazinčič in Ocepek Neodločen rezultat pa so dosegli Alojz in Valentin Jagodic. Hlade, Trebu-šak in Cevc.	F. S.
Turnir v Ajdovščini
AJDOVŠČINA. 14. jan. Nova športna sezona se je za šahiste Ajdovščine po neplodnem lanskem letu začela zelo delavno. Trenutno sta v teku dva polfinalna turnirja za občinsko šahovsko prvenstvo. V Ajdovščini nastopa 16 6a-histov iz ŠD Čaven, v Vipavi pa 14 šahistov iz domačega kluba Podskala
V Ajdovščini so odigrali II. kolo. V vodstvu sta Erganer in Zorč z dvema točkama pred Vangalom in Bončino z 1 točko in eno ne-odigrano partijo.
Po štirje najboljši z obeh turnirjev bodo nastopili na občinskem finalu, prvi trije s finala pa bodo sodelovali na šahovskem prvenstvu Primorske.
ROKOMET
Partizan (Bj) : Slask 32:14 (14:4)
KARLOVAC, 14. jan. — Rokometaši bjelovarskega Partizana so v tekmi za pokal evropskih prvakov j premagali ekipo SLASK iz Wroc-lawa (32:4). Naši državni prvaki j so zlahka premagali Poljake in i-I majo tako precej možnosti za od-! lično uvrstitev v letošnjem tek-| movanju najboljših evropskih mo-i štev. Z današnjo zmago so bje-• lovarčani v četrtfinalu tekmovanja.
Gole za Partizan so dosegli Horvat 14, Djuranec 7, Jandrenkovič II. 3, Jakšekovič 2, Pribanič 3 ter Cukovič in Hasan po 1. za SLASK pa Milewsky 3, Franička 2, Klo-šek 5 in Rusniok 4.
Hokejisti Kranjske gore premagali prvaka 6:4 (0:2, 2:0, 4:2)
ZHK
C. zvezda : Medve-
JESENICE — Umetno drsališče pod Mežakljo, prvenstvena tekma zvezne hokejske lige, gledalcev 200, sodnika Cesar in Kaltnekar (oba L j,). Vreme — snežilo. Strelci: 0:1 — Mlakar (2), 0:2 — B. Jan (18), 1:2 — T. Košir (21), 2:2 — T. Košir (25), 2:3 — Mlakar (42), 3:3 — Hribar (47), 4:3 — Petač (53), 5:3 — Pipan (55), 6:3 — G. Hiti (56), 6:4 — Pelc (59).
Kazenske' minute: Kranjska gora 12, Jesenice 2.
KRANJSKA GORA: Gasar, Makuc, AmbrotlC, S. Košir, Vidmar, G. HM, T. Košir, Eržen, Hribar, Petač, Pipan, Satler, M. Jan.
JESENICE: Knez, Novak, Ravnik, I. Jan, Razinger, Kristan, Mlakar, Felc, B. Jan, F. Smolej, Klinar, Pirc.
Povsem nepričakovana zmaga Kranjske gore nad državnim prvakom Jesenicami je vsekakor največje presenečenje. Ce pa upoštevamo razplet dogodkov, pa uspeh Kranjske gore ni prav nič presenetljiv, temveč povsem zaslužen, saj so Jeseničani igrali zelo lagodno in so nasprotnika slej ko prej močno podcenjevali.
Igralci Kranjske gore so se v prvi tretjini dobro upirali krajevnemu tekmecu, ki ni' kazal prav nobene posebne volje do igre, vendar je vseeno dvakrat premagal odličnega vratarja Gasar ja. V drugi tretjini je bil velik preob-rat, ko so igralci Kranjske gore zadgr^U na vso moč, saj so vedeli, aa nimajo kaj izgubiti. Na-
sprotnik je bdi še naprej vse prej kakor bojevit in prav to se mu je maščevalo. Potem, ko se je državni prvak v zadnji tretjini končno vendarle prepričal, da je ekipa Kranjske gore resen tekmec, so posamezniki izvedli nekaj hitrih napadalnih akcij, toda odličnega vratarja Gasarja niso mogli več premagati Prav to pa je obrambo Jesenic zmedlo, ki se Je v nasprotnih napadih povzem izgubila. Vsi nadaljnji poskusi, da bi premagali obrambo Kranjske gore, so bili odtlej dalje prešibki in že vnaprej obsojeni na neuspeh.
V prvenstveni mladinski tekmi SRS so Jesenice premagale Celje 10:1 (6:0, 2:1, 2:0)
*	P KARLIN
Lestvica »Alpskega pokala« Jesenice	9 5 1 3 40:29 11
ščak 1:6 (0:2, 0:3, 1:1)
BEOGRAD — Drsališče na Ta-šmajdanu, gledalcev 200, sodnika Ladocki (Sub) in Bertuš (Bgd).
STRELCI: 0:1	—	BeOinič (6),
0:2 — Beldnič (10), 0:3 — Rataj (24), 0:4 — Peceli (28), 0:5 — Re-naud (40), 1:5 — Bori j a (45), 1:6 — Ančevič (55).
Tekma Je bila prava ekshibicija Medveščaka, tako da zmaga Zagrebčanov sploh ni bila vprašanje. Sicer pa je bila tekma zelo fair.
V. I.
Jesenice Medveščak Olimpija Kr. gora Partizan Mladost Beograd C. zvezda
10
10
9
10
9
9
9
8
1 94:13 1 73:15
4	30:37
6	44:46
5	28:28
6	20:61
7	21:67 6 12:54
KAC Innsbruck Cortina Bolzano Ortisel
1	1 31:15 9
24:2l
10:16
24:35
9:22
Olimpija : KAC 0:7
LJUBLJANA, 14. jan. V prijateljski mednarodni tekmi v hokeju na ledu so mladinci KAC iz Celovca premagali Olimpijo kar 7:0 (2:0, 3:0, 2:0). Strelci: Breier in Gasser po dva ter Moser, Sel-bert in Reichi. Pred nekaj sto gledalci sta sodila Petelin (Lj.) in Kolleger (Celovec).
Pogovor vsak dan!
Kam in kako vložiti prihranjeni denar?
7%
M*
V poslovnih enotah dobite brezplačno vsa pojasnila in nasvete — Poleg tega pa opravljajo vse hranilne posle za Kreditno banko in hranilnico tudi vse pošte v Sloveniji.
ENOSTAVNO!
Midva varčujeva pri KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA ZAKAJ? Banka nama daje najvišje obresti:
Q A/ za vezane vloge in .devizne račune z dvoletnim odpo-O /0 vednim rokom	,.
za vezane vloge in devizne račune z odpovednim rokom nad eno leto
za navadne vloge in devizne račune ^^3
PA NE SAMO TO!
Z najinimi vezanimi vlogami sva vključena v velika nagradna žrebanja, ki jih banka organizira za svoje varčevalce vsake štiri mesece.
NAMIZNI TENIS
Pirčeva prva v Dtigi Resi
DUGA RESA, 14. jan. Na zveznem namiznoteniškem turnirju v Dugi Resi je nastopilo 93 tekmovalcev in tekmovalk v članskih in mladinskih kategorijah. Razen Markoviča so nastopili vsi najboljši jugoslovanski igralci in igralke na tem prvem zveznem turnirju letošnjega leta.
V ženski kategoriji je izredno igro prikazala Cirila Pirc, ki je bila tudi edini udeleženec turnirja brez poraza. Zelo zanesljiva je bila v obrambi, občasno pa je tudi učinkovito napadala. Najhujši odpor ji je nudila Stojšičeva v zadnjem srečanju, ko je Pirčeva zmagala šele v petih nizih.
Vrstni red članic: 1. Pirc (O) brez poraza, 2. Ressler (Ml) 1 poraz, 3. Stojšič (N. Sad) 2 poraza, 4. Ječmenica (NS) 3 por., 5.— 7. 2irovnik (Tr), Srbeč (Ml), Kovačič (D. R.) po 5 porazov, 8. Darbič (Bač) 7 por.
Pri moških je veliko presenečenje pripravil čordaš z osvojitvijo prvega mesta pred državnim prvakom KOrpo Član Olimpije Korpa je sicer edini premagal Cordaša, doživel pa dva nepričakovana poraza z igralcema iz spod njega dela lestvice — Uštovičem in Karakaševičem.
Vrstni red članov:	1. Cerdaš
(Zgb) 1 por., 2. Korpa (O) 2 por., 3. Surbek (Zgb) 3 por., 4. Stipan-čič (D. R.) 3 por., 5. Uštovič (Bosna) 3 por., 6. Karakaševič (Zemun) 4 por., 7. Galič (Part., Bgd)
6 por., 8. Kvesič (Zgb) 7 por.
Tudi med mladinci je nepričakovano osvojil prvo mesto Milj en ko Stipančič pred favoriziranim Odorčičem (Maraton, Zgb). Pri mladinkah pa je premočno zmagala članica zagrebške Mladosti Ressler jeva.
Iz Duge Rese bo državna reprezentanca, katero sestavljajo Korpa, Surbek, * Vecko in Stipančič ter Reslerjeva in Pirčeva odpotovala v Romunijo, kjer bo ostala na štirinajstdnevnih pripravah skupaj z reprezentanti Romunije in Severne Koreje. Po zaključku treninga bo nastopila še na mednarodnem prevenstvu Romunije Vecko in še dva igralca, ki bosta določena na turnirju v Dugi Resi pa bosta od 3.—5. februarja igrala v Pragi na mednarodnem prvenstvu CSSR, skupaj z Ječmenico in Stojšičevo.
Mladinsko prvenstvo v Mariboru
MARIBOR, 14. jan. — V telovadnici na Ruški cesti se je končalo mladinsko prvenstvo Maribora v namiznem tenisu za posameznike. Zal je sodelovalo le sedem tekmovalcev
Vrstni red: 1 Brumen, 2. Milovanovič, 3. Saunik, 4. Videz, 5. Lukež, 6 Simončič, 7. Bradan.
Izbirno tekmovanje drsalcev
ZAGREB, 14. jan. — Zelo hladno vreme in dokaj slab led sta ovirala najboljše jugoslovanske drsalce, ki so se kosala na izbirnem tekmovanju za udeležbo na EP, ki bo od 24. do 28. t. m. v Vasterasu na švedskem. Tekmovanja se nista udeležila dva najboljša, Kristanova in Lipovščak zaradi težjih poškodb. Zaradi tega je zveza poklicala z Dunaja Dunjo Vujčič, ki trenira v Avstriji. Pokazalo se je, da je bil ta poziv upravičen, saj je Vujčičeva, čeprav še mladinka, pokazala največ. Ljubljanski par Šenk — Šketa, čeprav m izvedel vsega program, je deloval zelo skladno in solidno in je morda celo boljša kombinacija od para Dolenc — Šketa.
Zveza za drsanje in kotalkanje Jugoslavije bo v ponedeljek določila, kdo izmed drsalcev nas bo zastopal na evropskem prvenstvu.
Rezultati — člani: Matas (Medveščak) 473,3 točk; članice: Vujčič (Medveščak) 576,5, Cubrikovič (Medveščak) 480,6; pari: Šenk—Šketa (Ol.) 52,3.
S. PIRŠL
SABLJANJE
Olimpija prva
VELENJE, 14. jan. — V telovadnici rudarskega šolskega centra so se zbrali najboljši slovenski sabljači na spominskem tekmovanju za Hanžičev memorial. Udeležili so se ga tekmovalci Olimpije in Partizana-Tabor iz Ljubljane, Kopra, Branika iz Maribora ter domačega Partizana. Organizacijo tekmovanja je imela v rokah sab-ljaška sekcija društva Partizan v Velenju in republiška zveza.
Rezultati — moški: 1. Mezgolič (Ol) 5 zmag, 2. Reberc (Ol) 3, 3. Mlinar (Part. Tabor) 3, 4. Celestina (Br) 2, 5. Klugler (Ol) 2, Cvetkovič (P. Tabor) 0; ženske: 1. Rozman, 2. Gogalj, 3. Jež vse Ol); ekipni vrstni red: 1. Olimpija 27, 2. aPrtizan Tabor 9, 3. Branik 6, 4. Partizan-Rudar (Vel) 3 in 5. Koper 3.
Finalna srečanja je dobro vodil mednarodni sodnik Pengov iz Ljubljane.	R. ŽEVART
OSNABRtlCK — V osmini finala košarkarske tekme za pokal pokalnih prvakov je bivši prvak češkoslovaška Slavi ja (Praga) premagala v Osnabrticku istoimensko ekipo 88:77 (41:39). Povratna tekma bo na sporedu 18. januarja.
ZtlRICH — Tu je bilo žrebanje parov za četrtfinale pokala sejemskih mest. Vojvodina bo igrala z Bologno, če bo pred tem izločila turško moštvo Goztepe iz Izmira
MOSKVA — Četrtfinalno srečanje kandidatov za naslov svetovne, ga prvaka v šahu med Spaskim in Gellerjem (SZ) bo v aprilu v Su, humiju. Zmagovalec bo tisti, ki bo prvi zbral 5,5 točke iz desetih partij.
Ali je „Čik“ prevaran?
Za vloge v filmu le 3000 namesto 20.000 mark
Zlatko Cajkovalkl, bivSa nogometna zvezda Partizana, si je pridobil veliko popularnost v ZRN kot nogometni trener kluba Bayem v Munchnu. V preteklih sedmih letih je Čajkovski postaa bogat človek. Kupil je vilo na periferiji Munchna in kanalu se bo preselil v Hannover za velik znesek denarja.
ZLATKO ČAJKOVSKI
V dobi naj večje popularnosti — kajti skoraj ni dneva, da se ime Zlatka Čajkovskega ne pojavi na stolpcih časopisov — se
SMUČANJE
Uvrstitev naših v Wegnu
WENGEN, 14. jan. Jugoslovanski tekmovalci so se v slalomu uvrstili takole: 45. Jakopič 125,29; 46. A. Klinar 125,68; 59. Gazvoda 140,90.
Kombinacija: 43. Klinar, 44. Jakopič, 54. Gazvoda.
Sankaške tekme v Hrastniku
HRASTNIK, 14. jan. — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem komiteju ZM Hrastnik je dopoldne organizirala prve sankaške tekme. Na približno 1.5 km dolgi progi Praprotno—Roš so se pome rili številni tekmovalci.
Rezultati, posamezno: 1. Pokljuka 1:53,0, 2. Markovič 1:54,0, 3. Utenkar- 2:00,3; pari: 1. Rome — Lamovšek 2:15,0, 2. Jazbec — Lamovšek 2:20,0, Urbajseva — Ur-bajs 2:23,0.
Pokljuka si je s prvim mestom in z najboljšim časom na tekmovanju priboril nagrado občinskega sindikalnega sveta Hrastnik, 10-dnevno brezplačno letovanje v Vr-sarju, drugi najbolje uvrščeni tekmovalci pa so dobili praktična darila občinskega sindikalnega sveta, občinskega komiteja ZM in to-vanrniškega komiteja ZM Staklarne Hrastnik.
B. P.
Šišenska mladina na smučarskih tečajih
LJUBLJANA — Na šoli Riharda Jakopiča so se zbrali vsi ravnatelji šišenskih osemletk in se dogovorili o akciji smučanja .v okviru učnega programa in rekreacije na snegu, občinska zveza za telesno kulturo pa je sklicala glede izvedbe te akcije predavatelje telesne vzgoje vseh šišenskih šol ter zastopnikov SK Enotnost. Sekretarka ObZTK šiška Albina 2orž je poudarila izredno važnost vsestranskega sodelovanja občinske zveze z vodstvi šol in predavatelji telesne vzgoje. ObZTK šiška si tudi prizadeva, da bi pomagala na noge Enotnosti — smučarskemu klubu, ki ima pomen za vso Ljubljano. Občinska zveza si obeta od kluba pomoč (vaditelje in učitelje smučanja).
Na smučarskih tečajih bodo sodelovali vsi predavatelji telesne vzgoje v šiški (29),	12 smučar-
skih učiteljev in vaditeljev Enotnosti, 8 vaditeljev Partizana iz Medvod -in dva vaditelja iz Dravelj.
ObZTK šiška bo zajamčila sredstva za nagrajevanje strokovnih sodelavcev.
OŠ Staneta Kosca iz Šmartnega pod šmarno goro bo imela tečaj v Gorjah pri Bledu. Začetniški tečaj Oš Alojza Kebeta bo na smučišču v Guncljah, nadaljevalni pa na Martinovem vrhu nad Železniki. OŠ Zvonka Runka bo imela tečaje na Golem Brdu in na Gorjušah, OŠ Simona Jenka iz Smlednika na smučiščih pri Smledniku, OŠ Franca Bukovca iz Preske na Cerenu in Žlebeh, OŠ Franca Rozmana v Guncljah, OŠ Franca Marna v Vodicah, OŠ Valentina Vodnika na šišenskem hribu in v Podutiku, prav tako OŠ Riharda Jakopiča in OŠ Hinka Smrekarja. OŠ Tineta Rožanca iz Pirnič bo imela tečaj v No-vinah pod šmarno goro, OŠ Janeza Kanala na Katarini, medtem ko bo PD Rašica organizirala tečaj na Rašici, mladinski klub Dravlje pa v Podutiku
AJDOVŠČINA, 14. jan. Na dvo-steznem kegljišču Primorja v Ajdovščini se je končal jesenski del občinskih delavskih športnih iger. Ekipa Tekstine je podrla 432 kegljev in prišla na drugo mesto v skupni uvrstitvi. Rezultati v keglja' nju so tile: 1. LIPA 3371 podrtih kegljev, 2. Tekstina 3135, 3. KVZ Vipava 2963 itd.
Zimske 01 od 1908 do 1968



S!*;-::
>:•
s
Nadaljevanje šele 1948
Stop
NOVA SLOVENSKA REVIJA
VII - Topovi namesto’ iger
Sklenjeno je bilo, da bodo naslednje olimpijske igre, letne in zimske, na Japonskem, v Tokiu in v Sapporu (otok Hokkaido). Japonska pa seje zapletla v vojno s Kitajsko in norveški delegat je predlagal, naj bi bile zimske igre 1940 namesto v Sapporu — v O-slu. Japonci so biili nasprotnega mnenja. Trdili so, da so sporne zadeve med Japonsko bi Kitajsko le lokalnega pomena m da ni nevarnosti, da bi Olimpijske Igre v Tokiu in Sapporu ne bile dobro pripravljene. Julija 1938, ko je bilo zasedanje olimpijskega komiteja v Kairu, pa so Japonci spremenili svojo odločitev. Po nalogu svoje vlade so se odpovedali olimpijskim igram v Tokiu in Sapporu. Norvežani so ponovili svojo kandidaturo Za zimske olimpijske igre 1940, za letne pa
so kandidirali Finci s svojim glavnim mestom Hilsinki.
Ko Je bilo že vse dogovorjeno, so se Norvežani nenadoma premislili. Mednarodna smučarska zveza jim je ponudila organizacijo svetovnega prvenstva, kar je bilo za Norvežane bolj vabljivo in o-limpijskemu komiteju so sporočili svoj ne. Kot naj novejši kandidat se je pojavila Švica, ki je bila pripravljena St. Moritz še enkrat vključiti v olimpijsko dogajanje. Edini pogoj je bil, da bi organizira li nekatera tekmovanja z naj boljšimi smučarji vsaj kot demonstracijo, ker nekateri predpisi o smučarjih amaterjih še nisi bili dovolj jasni (smučarski učitelji). Medna rodni olimpijski komite v tej zmedi ni imel nobene izbire in je Svioo sprejel.
Zmede pa še ni bilo konec. Med zasedanjem mednarodnega olimpijskega komiteja junija 1939 v Londonu, je prispela b -javka iz Švice, v ka-
teri je švicarski olimpijski komite sporočil, da svojo prejšnjo ponudbo preklicuje. To je bil pravi šok in na zasedanju je nastala anarhija in panika Rodil se je nov predlog — Olimpijske igre 1940- naj bi bile v Garmisch-Partenkirch-nu. Tudi Nemci so soglašali in določili datum 2. do' 11. februarja 1940. Pričeli so s pripravami, še zapletli v spore z mednarodno smučarsko zvezo, nato pa 22. novembra 1939 odpovedali organizacijo V. zimske oUm-plade. Vzrok — vojna. 1. septembra 1939 se je namreč pričela tl. svetovna vojna, na vseh straneh sveta so že grmeli topovi in za šport ni bilo več časa . . .
Leta 1945, ko je Mio pol sveta še'pod razvalinami, se je mednarodni olimpijski komite ponovno sestal in odločil; naslednje zimske olimpijske igre bodo v St. Moritzu, letne pa v Londonu, in sicer v letu 1948.
Vlil - »Hotelska olimpiada« v St. Moritzu
Da je olimpijska ideja še vedno živa, je dokazala prava karavana olimpijcev, ki se Je zbrala 30. januarja 1948 v St. Moritzu. Bilo je kar 636 športnikov iz Argentine, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Čila, Danske, Finske, Francije, Grčije, Vel. Britanije, Nizozemske, Islanda, Italije Jugoslavije, Kanade. Koreje, Libanona, Lichtensteina. Norveške. Poljske, Romunije, Švedske, Švice, Španije, CSSR. Turčije, Madžarske in ZDA. Zanimivo je zapisati, da športnikov iz Nemčije in Japonske iz političnih razlogov ni bilo na startu. Ce hočemo biti natančni, lahko dodamo tudi to. da, je prišel v St. Moritz tudi zastopnik Avstralije, ki pa sl Je na treningu zlomil nogo in zato ni mogel nastopiti ter tako Avstralije ne najdemo v statistiki olimpijskih iger v St. Moritsu.
St. Moritz je prinesel nekaj zanimivih sprememb, med katerimi je na prvem mestu občuten .padec števila tekmovalcev v tekih in vedno večje zanimanje za alpske discipine, saj je v le-teh nastopilo kar 25 držav.
Organizatorji so imeli veliko srečo z vremenom, le nekoliko pretopel veter je tu in tam pokvaril sneg in led.
Ena od zanimivosti, ta se redko dogaja, je gotovo ta. da so Američani prišli na olimpijske igre z dvema hokejskima reprezentancama Eno je izbral Ameriški olim pijski komite, drugo pa Ameriška hokejska zveza. Moštvo ameriške hokejske zveze je zasedao 4 me->to vendar so ga diskvalificirali
V	skokih so Norvežani pobran vse tri medalje — zlato Hugsted, srebrno Birger Ruud. bronasto Schjelderup. Treba je dodati da je Birger Ruud dobil svojo prvo olimpijsko medaljo že 16 let pred temi dogodki v St Moritzu
Isto. kar so dosegli Norvežani v skokih, se je posrečilo Švedom v teku na 18 km Lundstrttm, Ostensson ln Erlksson. to so mli švedski olimpijski heroji. V teku na 50 km je zmagal švedski »smučarski kralj« Nils Karlsson. ki ga mnogi boli poznajo po imenu Mo ra Nisse Seveda so tudi v .štafeti zmagali Švedi, bili so kar sa 9 minut hitrejši od Fincev in as 12 minut od Norvežanov.
V	alpskih disciplinah sta imela največ uspeha dva znana francoska tekmovalca — Henri Orellier in James Couttet Orellier je zmagal v smuku s prednostjo 4,1 sekunde najboljši je bil tudi v kombinaciji, v slalomu pa je bil tretji. Orellier Je postal pozneje tekmovalec na raillyih. leta 1962 pa se Je blizu Pariza smrtno ponesrečil. V slalo mu je zmagal Švicar Reinalter medtem ko sta ftll zlati medalji za ženske v smuku in slalomu v Švico ln Ameriko. Američanka Frazer je tako odnesla prvo smučarsko medaljo »čez lužo«.
Tudi drsanje Je dobilo svojega junaka. To je bil 18 letni Ametl čan But ton, ki Je navduševal s
svojimi zares akrobatskimi skoki m figurami.
Zanimiv je bil seveda tudi hokej, sta turnir. Kanada ni več tisti šampion kot pred leti, saj se je srečanje Kanada : CSSR končalo brez golov. Zagradi visokih zmag nad ostalimi nasprotniki so Kanadčani le prejeli zlato medaljo, CSSR srebrno Švicarji pa bronasto.
V St Moritzu je sodelovala tudi dokaj številna jugoslovanska re prezentanca Na pomolu so neka tera znana imena jugoslovanskega smučarskega športa — Polda. Mu lej, brata Lukane. Klančnik Kor dež, Knific
Dosegli so naslednje rezultate Brtoncelj. v smuku 80. v alpski kombinaciji 51; K. Klančnik 23 v skokih; L. Klančnik 69. v teku na 1 km; Knific 55. v teku na 18 km. 14. v teku na 50 km, 9 v štafeti 4 x 100 km; M Kordež 53. v teku na 18 km. 16 v teku na 50 km 9 v štafeti 4 x 100 km; M Lukane 69 v smuku. 27 v slalomu. 37 v alpski kombinaciji; S Lukane 54 v smuku, 34 v alpski kombinaciji; Mežik 43 v skokih: Molnar 18 v' slalomu; Mulej 36 v smuku 40 v slalomu; Pogačnik 56. v teku na 18 kilometrov. 9 v štafeti 4 x 10 km; Polda 41 v skokih: Praček 71 v smuku; Pribovšek 32. v skokih: Razinger 51. v teku na 18 km, 24 v klasični kombinaciji. 9 v štafet*
4 x 10 km.
Prve olimpijske igre po vojni so torej uspele in opozorile vso svetovno športno lavnost da se bližnjo za zimski šport časi velikih športnih dosežkov. Pa vendar vsi s to prireditvijo niso bili zadovolj ni V tisku, predvsem v skandinavskem. se je pojavilo mnogo kri tik. Novinarji so imenovali Igr® v St Moritzu »hotelska olimpiada« Res Je namtreč bilo. da so pote kale prireditve skorajda brez erle dalcev. Tisti, ki so pospravili mn sten zaslužek, so bili hoteli
(Se nadaljuje) VLADO ŽLAJPAH
Je nekdo spomnil, da bi nogometaše izkoristil na filmu. Čajkovski je skupaj z dvema svojima igralcema — MUllerjem in Melerjem — igral v filmu »Ko gre Janez na vojsko«, katerega premiera je bila nedavno v MUnchnu. Čajkovskega so na premieri predstavili publiki in požel je velike ovacije.
Predvajanje filma »Ko gre Janez na vojsko«, je izzvalo veliko zanimanje filmskega sveta. Ta komedija, v kateri Zlatko Čajkovski igra epizodno vlogo kuharja, je izzvala med gledalci mnogo smeha. Čajkovski se je proslavil kot kuhar, vse njegovo delo pa je bilo rezanje slanine. Po premieri so nemški llati v komentarjih poudarjali, da v povojnem filmu ni bilo bolj komične figure od tiste, ta jo je odigral Zlatko Čajkovski.
Naš bivši nogometni as pa je bil po premieri razočaran, toda ne zaradi uspeha v filmu. Namesto obljubljenih 20.000 mark je namreč dobil samo 3.000 mark. Toliko sta dobila tudi Miiller in Meier, dva izmed najboljših nogometašev v ZRN.	V. ILIČ
JUDO
Topolčnik deveti nosilec Baumgart-nerjevega pasu
MARIBOR, 14. jan. — Okrog 300 gledalcev se je danes zbralo v telovadnici ob osnovni šoli »Ivana Cankarja«, kjer so prisostvovali 9. tradicionalnemu turnirju judoistov za Baumgartnerjev zlati pas, ki ga je organiziral judo klub Branik v sodelovanju z republiško zvezo.
Udeležba tekmovalcev je bila v primeri s prejšnjimi leti tokrat zelo slaba, saj je nastopilo le 48 judoistov iz Murske Sobote, Jesenic, Bistrice (Impol) ter domačih klubov Maribora in Branika, medtem ko je na prejšnjih turnirjih sodelovalo skoraj sto tekmovalcev. Predvsem so manjkali judoisti iz Kranja, Ljubljane, žirov in Velenja. Skromno udeležbo deloma opravičuje enotedenska zamuda turnirja glede na koledar zveze.
Tekmovalci so se potegovali za Baumgartnerjev pas ne glede na težo, barvo pasu ali kategorijo
V izločilnem delu tekmovanja Je prišlo do nekaterih nepričakovanih izidov. Najzanimivejši dvoboji so bili med Blažičem in Mi-thansom, Sternom in Lasbaher-jem ter Topolčnikom in Sternom; v slednjem dvoboju je Stem izločil Topolčnika. Odlični Impol-čan Topolčnik pa se je v repre-sažu, v katerem so se pomerili premaganci, močno popravil in zaporedoma premagal Novaka, Vidmarja in Lasbajerja, kar ga je pripeljalo do polfinala.
Tu sta se najprej pomerila Štern in Brbre; po pričakovanju je zmagal Štern. Druga borba med Topolčnikom in Blažičem je bila prava paša za oči Topolčnik, ki si ie Že v izločilnem delu tekmovanja, v katerem je z izredno tehniko premagoval večje in težje nasprotnike, osvojil simpatije občinstva, je v ogorčenem boju premagal močnejšega Blažiča.
Topolčnik je tudi v finalu naletel' na večjega in težjega nasprotnika, Sterna. Toda to dejstvo mu ni ‘vlilo strahu in že takoj v začetku dvoboja je dvignil Sterna z metom suku-nage. s čimer sl je prislužil 10 točk in prehodni zlati Baumgartnerjev pas.
Važnejši rezultati:	polfinale —
Stem Brbra 10:0, Topolčnik : Blažič 7:0: finale — Topolčnik : Štern 10:0
Končni vrstni red:	L. Topolč-
nik. 2 Štern (oba Impol), 3. Blažič (Mrb). 4 Brbre (Impol) itd.
Na turnirju so sodili Ljubljančani: Jošt Škraba in Ocvirk ter Mariborčana Zaviršek in Frle.
Dosedanji nosilci Baumgartner-nerjevega pasu: Gabrovec (Mrb), Macarol (Lj). Žnidaršič (Kovinar) — 2-krat. Pišllar (Lj). Smolnikar (L1 Rader (Branik), Smolnikar (Lj).	FRANC DEŽMAN
ATLETIKA
Odlični rezultati v Bostonu
BOSTON, 14. jan — Na mednarodnem atletskem mitingu v dvo. rani je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Avstralec Ralph Doubeli je zmagal v teku na 1000 yardov v času 2:07.7. V skoku v višino pa sta skočila ameriška tekmovalca Caruthers in Albright 2.13 metra. Odličen rezultat je dosegel tudi Amerikanec Bizzaro v skoku s palico z rezultatom 5.07 m m obenem premagal svetovnega prvaka v skoku s palico v dvorani Seagrena, ta je tokrat preskočil višino 4.93 m.
Mladost v vodstvu
BEOGRAD, 14. jan. — V petem kolu zvezne moške odbojkarske lige je Mladost zlahka premagala Spartak in tako brez poraza ostala na vrhu lestvice. Ru-zultati:	C. Zvezda : Železničar
(Os.) 3:1, Partizan (Bgd.) : Mladost (Zem.) 3:2, Mladost (Zgb.)
: Spartak 3:0, Radnički (Ki.) : Radnički — železničar (Bgd.) 2:3, Sloboda : Kvamer 0:3, Jedinstvo : Bosna 3:0.
Na lestvici vodi Mladost z 10 točkami, sledijo Kvamer in Partizan (Bgd.) 8. Jedinstvo, Bosna, Radnički—železničar in Spartak po 6, Radnički, C. Zvezda, Mladost (Zem.) in Železničar 2 ter Sloboda 0.
V 5. kolu ženske zveze odbojkarske lige je Pionir prišel v Beograd samo s petimi igralkah in izgubil tekmo s Partizanom 3:0. Drugi rezultati: Poštar : Sloboda 3:2, C. Zvezda : Sindjelič 3:0, Mladost • Partizan (Ri.) 3:0, Partizan (SK) : Radnički — Železničar (Bgd.) 3:1. Vrstni red: C. Zvezda in Partizan (Bgd.) 10, Partizan (SK) in Poštar 8. Mladost 6, Radnički — Železničar in Svoboda 2, Partizan (Ri.), Pionir in Sidje. Lič 0.
ROKOBORBA
Tri slovenske ekipe v ligi
LJUBLJANA, 14. Jan. - V telovadnici osnovne šole »Miran Jarc« so se na turnirju za vstop v novo II. zvezno rokoborsko ligo nastopili samo tekmovalci Ljubljane in Lenarta, ker rokoborci zagrebške Lokomotive in Gospiča kljub prijavi niso prišli Tako sta se obe slovenski etapi uvrstili v to konkurenco. v kateri bodo še Gospič, Maribor. Prvomajska, Herkules, Karlovac ln Koprivnica.
Rezultati:	Lenart Ljubljana
10:0 (Titan I. — Capek 2:0, Titan II —- Zupančič 2:0, Žnuderl — Pečar 2:0, Senverter — Cebrič 2:0), Ljubljana — Gospič 16:0, Ljubljana — Lokomotiva 16:0, Lenart. — Gospič 16:0, Lenart — Lokomotiva 16:0.
Lestvica
Lenart
Ljubljana
Gospič
Lokomotiva
6 5 0 6 2 1 6 2 0 6 1 1
1	66:24	10
3	48:40	5
4	26:68	4
4	28:68	3
S. ZATLER
PRAZNIK KRVODAJALCEV NA BRDU PRI LJUBLJANI — V soboto zvečer je bila v prostorih DPD Svoboda na Brdu pri Ljubljani svečanost. Med krvodajalci, ki so dobili priznanja, je tudi družina Ivana Sterleta z Brda št. 109 (na sliki), katere člani so dali doslej kri desetkrat in celo dvajsetkrat.
Foto: Selhaus
ROMNEY NA SMUČEH — Michiganski guverner George DVOGLAVI PES ŽIVI — Sovjetskemu patofiziologu Vladimiru Demikovu se je posrečilo prestaviti Romney je te dni začel volilno kampanjo v državi New glavo z enega psa na drugega, tako da je drugi postal dvoglavi pes. Demiko vi jeva ekipa je opravila ope-Hampshire. Na sliki: Romney na smučeh ni posebno spre- racijo v Kijevu. Znanstvenik je izjavil, da bo glavo mogoče ohraniti pri življenju, kar utegne omogočiti ten. Mu bo na političnih smučiščih bolje drselo?	nadomeščanje popolnoma onesposobljenih organov. Na sliki: Demikov z »dvoglavo pošastjo«. Glavo so
Telefoto: UPI presadili s dvomesečnega psička na štiriletnega psa.	Telefoto: UPI
Nadaljevanje s tretje strani
V Jemenu se obeta dolga vojna?
ki zdaj zaseda v Bejrutu, uresničil nekaj prizadevanj, ki zaslužijo priznanje.
Komite predlaga preliminarno konferenco treh jemenskih struj: republikancev, ki so na oblasti, rojalisti in di-sidentnih republikancev, to je tistih, ki niso več na oblasti.
Po vesteh, ki prihajajo v Kairo, je odbor sklenil, da kraljevska rodbina Hamid el Din, strmoglavljena s prestola v Jemenu, ne bo zastopana v okviru pripravljalnega odbora. Ta sklep se ujema z zahtevo republikanske jemenske vlade. Po drugi strani pa tudi skupina Ahmeda Muhameda Nomana, ki se je ločila od republikancev in se zbližala z rojalisti, tudi ne bo zastopana v pripravljalnem odboru. Nasprotno temu pa bodo druge republikance, ki so nekoč bili na oblasti, med njimi tudi skupino okrog bivšega predsednika Salala, sprejeli v ta odbor.
Odbor je sprejel tezo, da se v notranje zedeve Jemena upletajo sile iz tujine. Zaradi tega je odbor predlagal, naj bi se povezali s Saudsko Arabijo, Iranom, Sirijo in Sovjetsko zvezo. Znano je, da je Saudska Arabija obtožila Sirijo in Sovjetsko zvezo, da sta dajali vojaško pomoč republikanskemu režimu v Jemenu.
Po zadnjih poročilih predstavnika vlade v Sani se da sklepati, da plačanci, ki jih podpira Saudska Arabija, pripravljajo novo ofenzivo na Sano. Republikanski voditelji so, kot kaže, prepričani, da bo dvor v Riadu vztrajal s poskusi, da bi vrgel republikanski režim, ustrezno temu pa je pričakovati vojno, ki bo dolgo trajala.
AP poroča iz Bejruta, da se napovedana konferenca o miru v Jemenu včeraj ni začela zaradi tega. ker je slabo vreme onemogočilo delegacijam, da bi pravočasno prispele. Republikanska delegacija Jemena ni prispela iz Kaira zaradi silovitega vetra.
Rojalistična delegacija je že v Bejrutu, vendar pa je zavrnila možnost, da se sestane z republikanci, češ da Sovjetska zveza podpira republikanski režim.
Iraški zunanji minister Hajrala, eden izmed članov tripartitnega mirovnega odbora, je izjavil, da bo odbor zahteval od obeh strank v Jemenu, naj ustavita ogenj, hkrati pa naj bi se končalo tuje vmešavanje v zadeve Jemena.
Trojni mirovni komite za Jemen je imel danes uradni sestanek z delegacijo jemenskih rojalistov, ki jih vodi Abdel Rahman el Jehija, stric bivšega imama El Badra. Na viru, ki je blizu republikanski vladni delegaciji, izjavljajo, da se delegacija ne bo udeležila nobenega sestanka z rojalistično delegacijo, če bo v njej katerikoli član družine bivšega imama.
Kakor poroča MENA. so včeraj usmrtili ministra, jemenskega imama El Badra Ahmeda el Siaghija. V poročilu je rečeno, da je Siaghi tedaj, ko je bil ujet, poveljeval enotam rojalistov, ki so se bojevale na zahodnih območjih Jemena.
• •
Husein ni prepričal Fejsala?
o katerih sta razpravljala predsednik Naser in kralj Husein, je v zvezi z nedavnim sestankom Eškola in Johnsona in na splošno v zvezi s stališči ZDA do krize na Srednjem vzhodu. Jordansko javno mnenje si, tako kakor egiptovsko razlaga ameriško stališče kot poživitev ekspan-zicnističnih smotrov Izraela.
Po tem, da je bil s kraljem Huseinom v Kairu tudi načelnik generalštaba jordanske vojske, general Amer el Hamaš, sklepajo, da sta šefa držav podrobno govorila tudi
o nedavnih izraelskih napadih na Jordanijo ter o posledicah teh napadov.
Iz Tel Aviva poroča Reuter o izjavi izraelskega vojaškega predstavnika, češ da je davi prišlo do obojestranskega obstreljevanja z minometalci; čez reko Jordan na.j bi bile streljale izraelske in jordanske enote. Izraelski vojaški predstavnik je izjavil, da na izraelski strani ni bilo žrtev niti škode.
MENA poroča iz Ama-na, da bo kralj Husein čez nekaj dni obiskal Irak. Po izjavah premiera Talhunija bo v prihodnjih tednih kralj obiskal več arabskih držav. Pred obiskom v ZAR je bil Husein na obisku v Saudski Arabiji.
Izraelski predstavnik je sporočil, da so arabski saboterji poškodovali petrolejske naprave blizu mesta Eliata v Arabskem zalivu. To naj bi bil v osmih dneh že drugi napad na tem območju. Petega januarja so jordanski saboterji poskušali uničiti neko električno centralo, vendar se jim ni posrečilo priti v neposredno bližino objekta.
Izraelski predstavnik ni govoril o podrobnostih sinoč- . ,	.	.____
nie sabotaže Nanarialrem se Jal v Pravl orkan in dosegel nje saDotaze. jNapaaaicem se K .„	>„+ Qn »m na n m
magujejo številne vzpone in ovinke. Vozniki morajo premagovati velike težave, šoferjem tovornjakov pa priporočajo, da opustijo vožnjo. V tem delu jugovzhodne Srbije je od važnejših cest zaenkrat še vedno neprehodna cesta proti Kosovu in Metohiji prek Tresitaabe in Prepoljca.
V vsej kosovsko-metohijski pokrajini pa je bilo danes vreme sončno in vedro, brez vetra, kar omogoča, da laže rešujejo zametena vozila in razčiščujejo ceste.
Kot v naši državi, tudi drugim deželam zima ne priza-. naša. V Turčiji je okoli 500 vasi, v primorski provinci Ba-likesir pod vodo, medtem ko zimske povodnji in zameti prinašajo zmedo in rušenje na širših območjih Turčije. Poročajo, da so volkovi v provinci Bolu, severozahodno od Ankare raztrgali dva kmeta; tu je zapadel sneg v višini 2 metrov. V številnih krajih Turčije so pretrgane komunikacije in številni državljani so ostali zameteni na cestah. Zaradi slabega vremena je popustil jez na reki Si-mavi, pa so morali zaradi tega prebivalce sedmih vasi s tega območja evakuirati.
Mraz je zajel tudi Madžarsko in traja že nekaj dni. Včeraj in predvčerajšnjim pa je mraz spremljal strupen veter, ki je ponekod preha-
Nesoglasja zastran Vietnama utegnejo spodnesti Johnsona
Humphrey poziva demokrate k enotnosti — Katzenbach očita Zahodni Evropi, da kaže premalo zavzetosti za .svobodne narode’
je posrečilo zažgati manjši rezervoar za nafto. Gasilci so se borili z ognjem pozno v noč.
• ••
Zima kaže povsod ostre zobe
tverica reševalcev je vlekla obolelega meteorologa, ki je težko dihal in se mu je bledlo, v posebnem planinskem čolnu. V Sarajevo so prispeli člani reševalne ekipe davi ob pol eni uri, že jutri pa bo vsa šesterica te prostovoljne ekipe spet na svojih delovnih mestih, razen dvojice ozeblih tovarišev.
Kot poročajo iz Šibenika, je motoma ladja »Zlarin«, last Slobodne plovidbe iz Šibenika včeraj nasedla v Mramor-skem morju. Nihče od 22 članov posadke ni poškodovan.
V petek okoli 18. ure po lokalnem času je »Zlarin« zajel snežni metež v Mramorskem morju. Ker je bila vidljivost zelo slaba, je ladja udarila z levo stranjo ladijskega kljuna v velike skale otočka Nisi. Voda je začela prodirati v skladišče v ladijskem kljunu, kjer je bilol okoli 400 ton kalcijevega karbida.
Kapitan ladje in posadka so storili vse, da bi rešili ladjo in tovor, ker pa črpalke niso mogle odstraniti vse vode, ki je prodirala v ladijski kljun, je pretila nevarnost, da bi karbid eksplodiral. Zaradi tega je ladja namerno nasedla, posadka pa se je rešila na kopno.
Zaradi velikega snega in mraza sta dva rudnika v severovzhodni Bosni ustavila delo. To je rudnik boksita v Vlasenici, kjer rudarji na leto izkopljejo okrog 300.000 ton boksitne rude ter rudnik kremenčeve rude v Tuzli. Zaradi velikega snega in mraza je oteženo kopanje premoga tudi na površinskih kopih v rudnikih tuzlanskega bazena.
Tudi na Reki se je ozračje močno ohladilo in je ponoči zdrknilo živo srebro na minus 7 stopinj Celzija. Dokaj nizke temperature so zabeležili tudi v drugih mestih kvarnerske riviere.
Iz Cuprije poročajo, da je celo rečno korito Velike Morave pokrito z ledom, debelim 30 cm. Ponekod je zaledenela tudi Južna Morava. Ponoči je v Pomoravju prenehal pihati veter, prenehalo pa je tudi snežiti, kar je omogočilo, da se hitreje normalizira cestni promet.
Davi se je spet začel reden promet na mednarodni cesti N iš—jugoslovansko-bolganska meja' pri Kremenici. Razen velikih snežnih zametov tu posebej otežuje promet poledica na cestah, zaradi katere celo lažja vozila težko pre-
WASHINGTON, 14. jan. (AP). Podpredsednik ZDA Hubert Humphrey je opomnil ameriške demokrate, da bi utegnila nesoglasja zastran Vietnama povzročiti poraz predsednika Johnsona na volitvah novembra letos. »Republikanski kandidat utegne biti izvoljen, če mu bomo pomagali z našo neenotnostjo in neredom,« je dejal Humphrey. Podpredsednik ZDA, ki je sedaj v mestu Fresno v Kaliforniji v misiji demokratske pomiritve, je govoril o tem v govoru, ki ga je pripravil za konferenco demokratov, s katero se bo uradno začela volilna kampanja demokratske stranke.
AP poroča iz Chicaga, da je ameriški državni podsekretar Katzenbach pozval zahodnoevropske države, »naj prevzamejo večji del odgovornosti pri svetovnem vodenju«. Ne
brzino več kot 90 km na uro. Zaradi močnega vetra niso mogli uporabiti pri čiščenju cest številnih strojev, tako da je v zahodnem delu države veliko lokalnih cest, ki so neprehodne. Včeraj je temperatura dosegla v mnogih krajih od 15 do 20 stopinj pod ničlo. Vseh 10 madžarskih ledolomilcev je krenilo po Donavi, da bi onemogočili močnejše zmrzovanje in nastajanje ledenih plošč, šest ledolomilcev pluje po Donavi na madžarski strani, štirje pa so na Donavi na jugoslovanski strani.
Nenaden dež, ki ga spremlja hud mraz, je spremenil ceste v pariški okolici v prava drsališča in je zaradi tega promet paraliziran. Nekatera letala, ki letijo na mednarodnih linijah, so usmerili v Rim ali na letališča v notranjosti Francije, kajti na pariškem letališču še niso mogli očistiti ledu. Tudi nekatere vasi v vzhodni in centralni Franciji so zame-tene in odrezane od sveta.
Kot javlja TASS, je padla temperatura v Švici na —20 stopinj, v vasi Previn, v nef-šatelskem kantonu, ki ga imenujejo švicarska Sibirija, so zabeležili —40 stopinj! Zaradi meteža so zaprte številne alpske ceste, bilo pa je tudi več avtomobilskih nesreč. Nekaj tisoč turistov v Zermattu ter drugih zimskih letoviščih je odrezano od sveta. Na letališčih v Ziiri-chu in Ženevi je letalski promet zelo otežen. V Ženevi in nekaterih drugih mestih je nekajkrat zmanjkalo električnega toka in vode zaradi burje, ki je dosegla brzino 120 do 130 km na uro.
Tudi v Zahodni Nemčiji je hud mraz paraliziral promet na mnogih rečnih prekopih. Donava je na številnih mestih pokrita z debelim slojem ledu.
Medtem ko je povsod po Evropi hud mraz in veliko snega, je Veliko Britanijo arktična zima zapustila čez noč, nastopilo pa je obilnp deževje. Povsod se je začel sneg naglo topiti, razen v severni Angliji.
Težave mladih v samoupravi
Konferenca mladinske organizacije obalnih občin
KOPER, 14. jan. — Skoraj da ni bilo dejavnosti, o kateri ne bi bili govorili na današnji konferenci ZM, ki so ji dopoldne prisostvovali delegati iz Kopra, Izole in Pirana. Raznovrstne življenjske zadeve, s katerimi se srečujejo mladi pri svojem poklicu in šolskem delu, pa tudi družbeni dejavnosti, je bila na konferenci zrcalo zavzetosti, s katero mladi ljudje obalnega območja spremljajo našo sodobnost.
Prav raznolikost zadev, ki so jih obravnavali tako v poročilu kot v razpravi, je omogočila, da bi celoviteje obravnavali nekaj poglavitnih problemov mladih. Videti pa je, da je takih zadev več. Tako so zlasti poudarjali težave in poglede mladih, ki sodelujejo v različnih oblikah samoupravljanja, tegobe pri zaposlovanju, odnosi do društev in organizacij, kulturno in klubsko življenje.
Danes so zlasti poudarjali, da bi bilo treba organizacijo mladine usposobiti, da bo še bolj učinkovito podpirala napore mladih pri prevzemanju življenjskih in družbenih dolžnosti.
Prav tako kritično so ocenili tudi težave, s katerimi se srečujejo taborniki, počitniška zveza, ljudska tehnika, OZN in športna društva, kjer deluje zvečine mladina.
G. GUZEJ
Mehanična delavnica zgorela
CERKNICA, 14. jan. Danes okrog treh popoldne je začelo goreti v mehanični delavnici Franca Breclja v Rakeku na Partizanski cesti št. 39.-V delavnici so delavci dopoldne popravljali tovornjak. Okrog 14. ure so prenehali delati, že čez pol ure pa je soseda prišla povedat, da v delavnici gori. Ko so odprli vrata delavnice, so videli, da je vse v ognju. Vzrok požara še ni znan, po prvih ocenah pa je škode za približno tri in pol milijona Sdin.
da bi omenjal Vietnam, je dejal, da mnogi Američani menijo, da Evropci »niso dovolj zainteresirani«, da bi pomagali »svobodnim narodom ohraniti neodvisnost«.
Ob vrnitvi iz zahodne Evrope je Katzenbach poudaril, da se mora Evropa vzdržati akcij, ki bi utegnile pokvariti program ZDA pri urejanju denarnih težav.
AP poroča iz Tokia, da je v četrtek bila neposredno nad demilitarizirano cono sestreljena ameriška leteča trdnjava »B-52«. O tem je poročala sevemovietnamska časopisna agencija in poročilo se verjetno nanaša na napad z raketami zemlja-zrak na te velikanske ameriške bombnike Ameriško poveljstvo pa je že prej sporočilo, da istega dne na tem območju ni bilo poškodovano nobeno letalo tipa »B-52«.
V Severnem Vietnamu trdijo, da so doslej sestrelili šest ameriških letečih trdnjav, medtem ko Američani izjavljajo, da so /Samo štiri izmed takih letal sestrelile rakete zemlja-zrak, eno pa je bilo poškodovano pri vzletu v oporišču Da Nang.
AP poroča iz Saigona, da je konvoj ameriške pomorske pehote, ki se je gibal nekaj kilometrov južno od demilitarizirane cone, včeraj padel v zasedo, pri čemer je bilo 15 vojakov ubitih, 49 pa ranjenih. Sovražno topništvo je iz malih topov in minometalcev streljalo na tovornjake z marinci in na vozila, ki so spremljala pehoto.
Pozneje se je razvila bitka, ki je trajala pet ur in v kateri je padlo 10 Sevemovietnam-cev. Ni še poročil o moči ameriškega konvoja.
Javna razprava
OSEBNO DELO Z ZASEBNIMI SREDSTVI
Kakšne so vloga, pomen in perspektive osebnega dela z zasebnimi sredstvi? Kako naj uravnavamo prihodnji razvoj te dejavnosti?
Sekcija za gospodarsko politična vprašanja pri mestni konferenci SZDL Ljubljana vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja osebnega dela z zasebnimi sredstvi, na javno razpravo, ki bo v ponedeljek, 15. januarja 1968, ob 1930 v dvorani komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana, Miklošičeva 24.
Velik požar v Trbovljah
LJUBLJANA, 14. januarja. Nocoj ob 17,40 je izbrulfnil požar v delavskem naselju pri termoelektrarni Trbovlje na desnem bregu Save. Iz doslej že neznanega vzroka se je vžgala stanovanjska baraka, v kateri je bilo naseljenih kakih 60 delavcev, po večini članov delovnega kolektiva celj--skega »Ingrada«, ki gradi novo termoelektrarno Trbovlje II.
Požar se je takoj razširil na celoten kompleks barak. Kljub intervenciji gasilcev iz vseh zasavskih občin, je požar ob času, ko to poročamo, že skoraj do kraja uničil vse lesene barake, iz katerih ni bilo moč skoraj ničesar rešiti. Požar se je razširil tudi na bližnji stanovanjski blok, vendar ga je gasilcem uspelo lokalizirati. Po prvih informacijah človeških žrtev ni bilo.
Požar je opazil stikaleč termoelektrarne Trbovlje Gun-zek. Ogenj se je tapkoj močno razplamtel, tako da kljub nagli intervenciji niso uspeli rešiti barak. JANEZ TURK
V sporočilu ameriškega poveljstva je rečeno, da so bile druge bitke v Južnem Vietnamu manjšega obsega.
Leteč skozi oblake, so ameriška telala včeraj napadla letališče in most blizu Hanoia, vendar pa spričo slabih vremenskih razmer niso mogli oceniti škode po tem napadu. Ameriško poveljstvo je le sporočilo, da so letala »F-105« bombardirala letališče Hoa Lak, 32 km zahodno od sever-novietnamske prestolnice.
Johnsonova »zaupna« poslanica Wilsonu
LONDON, 14. jan. (Tanjug). V poročilu iz Washing-tona današnji londonski »Sun-day Times« piše, da je predsednik Johnson poslal pre-mieru Wilsonu »osebno m zaupno« poslanico, v kateri pravi, da gre Britanija »predaleč« v krčenju vojaških obveznosti.
»Sunday Times« piše, da so Američani vznemirjeni, in sicer ne toliko zaradi odstranitve britanskih oporišč v Singapuru, kolikor zaradi umika iz Perzijskega zaliva, kjer po’ ameriških ocenah »narašča vpliv Sovjetske zveze«.
Kiesinger: Ne bomo več kupovali orožja v ZDA
BONN, 14. jan. (AP). Kancler Kurt Georg Kiesinger je danes izključil možnost kakršnih koli novih zahodno-nemških nakupov orožja v ZDA, s katerim bi krili devizne stroške ameriških enot, stacioniranih v ZR Nemčiji. Dejal je, da njegova vlada upa, da bodo stroške, ki nastajajo zaradi 220.000 ameriških vojakov v Zahodni Nemčiji, pokrili delno v zahodno-nemških markah, in dodal, da »to najbrž ne bo zadovoljilo ZDA«. Kiesinger je to izjavil v intervjuju za zahodnonem-ško televizijo. Med drugim je .še dejal: »Mi imamo že tako velike račune (za nakup orožja) v ZDA in ne bi mogli prevzeti novih obveznosti, vendar upam, da bi lahko našli kakšno rešitev s pomočjo (zahod-nonemške) federalne banke, kar morda ne bo popolnoma ustrezalo pričakovanjem naših ameriških prijateljev.«
Potres v Debru
DEBAR, 14. jan. (Tanjug). — Danes ob 03,15 so v Debru občutili potres, ki je dosegel jakost 4, do 5. stopnje. Zaradi potresnih sunkov so popokali zidovi hiš v nekaterih vaseh, v mestu samem pa se je porušilo nekaj streh.
Zadnje vesti
Telegrami
Štirje potresi na Siciliji
PALERMO, 14. jan. (Reuter). Na Siciliji so danes zabeležili štiri potrese. Trije ljudje so bili poškodovani, največ škode pa je bilo na stanovanjskih poslopjih. Samo v območju Poggioreale 75 km od mesta Trapani, se je porušil most in deset zgradb. V drugih krajih pa sta se med drugim porušili neka cerkev in karabinjerska vojašnica.
Izmenjava ujetnikov prekinjena
TEL AVIV, 14. jan. (Reuter). Po vesteh iz dobro obveščenih krogov so zaradi peščenega viharja na Sinaju začasno preložili Izmenjavo vojnih ujetnikov med Egiptom in Izraelom. Pričakujejo, da bodo jutri nadaljevali izmenja-i vo, če bo vreme dopuščalo.
Jovanka Broz obiskala muzej in akvarij v Karačiju
KARAČI, 14. Jan. (Tanjug). Ženi predsednika republike Jovanki Broz so danes gostitelji v Karačiju pripravili poseben program. Dopoldne si je najprej ogledala narodni muzej, nato akvarij, potem pa se je z ženo poveljnika pakistanske mornarice Begum Ahsan popeljala z motornim čolnom . na sprehod ob obali Indijskega oceana. Po krajši plovbi je Begum Ahsan povabil Jovanko Broz in ostale gostje na kosilo v Hagsi Bejv, majhnem izletniškem kraju blizu Karačija.
Gostovanje celovške »Probebiihne«
LJUBLJANA, 14. jan. Tolikokrat izrečena želja po intenzivnejših kulturnih stikih med Celovcem in Ljubljano se. kot kaže, plodno spolnjuje tudi v stikih med celovškim in ljubljanskim gledališčem. Nocoj je celovško mestno gledališče, oziroma njegov eksperimentalni studio »Theater auf der Probebiihne«, gostovalo v Ljubljani že drugič, konec meseca pa odhaja Mala drama v Celovec s Pinterjevo »Vrnitvijo«.
»Probebiihne« je nastopilo z dvodejanko v Evropi povsem neznanega 38-letnega argentin-sko-čilskega avtorja Jorgeja Diaza »El lugar donde mue-ren los mamiferos« (Kraj, kjer poginjajo sesalci), dokaj dobro napisano grotesko na »totalno dobrodelništvo« z zaznavnimi družbeno kritičnimi naglasi. Občinstvo (ki, mimogrede povedano, ni napolnilo niti majhnega prostora Male drame) je s priznanjem nagradilo celovške goste Herwi-ga Lenaua, Hannesa Bergerja, Herto Fauland, Edith Thei-ner, Reinolda Tischlerja, Bri-gitte Umlauf in Horsta Eder ja, med katerimi je pokazal največ umetniške moči predvsem slednji. Režiserka pred stave je bila dr. Susanne Pol-sterer, živahno sceno pa je napravil Wolfgang Moser.
S. F.
Bagdad: korak nazaj?
KAIRO, 14. jan. (Tanjug). Rekonstrukcija iraške vlade je nekoliko presenetila arabske kroge v Kairu. V teh krogih kroži več domnev o tem dogodku, ki ga kairski tisk označuje kot »nenaden«. Vendar je te domneve težko preveriti. Vsekakor pa je gotovo eno: skoraj vsi ministri, ki so odstopili, so znam kot prepričani arabski nacionalisti in pristaši aktivne iraške politike do skupnih in splošnih arabskih problemov, zlasti še tistih, ki izvirajo iz krize na Srednjem vzhodu. Od tod manj hipotetično vprašanje, ali nemara rekonstrukcija iraške vlade ne pomeni, da se bo Irak skušal izogniti obveznostim, ki jih je prostovoljno prevzel v zvezi s sedanjo krizo.
Aden: zarote ni bilo?
ADEN, 14. jan. (Reuter). Minister za notranje zadeve Južnega Jemena Mohamed Ali Haitem je demantiral vesti iz kairskega tiska, po katerih so v Južnem Jemenu odkrili zaroto proti vladi. Gre za poročilo dopisnika lista »Al Gum-hurija«, ki piše, da mu je Haitem rekel, da so odkrili zaroto, ki so jo skovali Južni Jemenci, ki žive v Libanonu tn Saudski Arabiji.
Do smrti povozil žensko in pobegnil
KOPER, 14. jan. Na cesti I. reda v Jerneju pri Sečovljah je danes ob 17.45 neznani avtomobilist povozil žensko. Ta je pri tem dobila tako hude poškodbe, da Je na mestu nesreče umrla. Po še nepreverjenih podatkih naj bi bila ponesrečenka neka Marija Tence. Voznik je po nesreči pobegnil. Ko to poročamo, Je komisija, ki dela preiskavo, še na kraju nesreče.
VERDET V BRITANIJO — LONDON. Prvi podpredsednik romunske vlade Ilie Verdet bo na obisku v Britaniji od 23. januarja do 3. februarja, kjer se bo pogovarjal s premie-rom Wilsonom in drugimi britanskimi funkcionarji.
BOJEVITI ŠTUDENTJE — TOKIO. Študentje iz japonskega glavnega mesta so pripravljeni napasti ameriško pomorsko okorišče v Sasebu v južni Japonski, kamor naj bi 18. januarja priplula ameriška letalonosilka »Enterprise«. Vodja levičarske študentske organizacije Kacujuki Akijama je na tiskovni konferenci povedal, da je v ta namen angažiral 3000 študentov.
MISIJA DOBRE VOLJE — NIAMEJ. Osemnajst držav afriško-madagaskarske organizacije (OCAM) bo poslalo v zahodno Evropo misijo dobre volje, ki naj bi se pogajala o obnovitvi pridruženega članstva v EGS.
REORGANIZACIJA — BUKAREŠTA Namesto na 18 oblasti, bo v prihodnje Romunija razdeljena na 35 okrajev. Tako je predlagala centralno partijska-državna komisija za organizacijo okrajev in mest na podlagi sklepov nedavne nacionalne partijske konference.
NESREČE V ZRN — BONN V prometnih nesrečah v Zahodni Nemčiji je lani umrlo 17.500 ljudi. To pomeni, da je skoraj vsak dan na cestah Zvezne republike Nemčije umrlo povprečno 48 ljudi. V enem letu je bilo laže ali huje ranjenih 465.000 potmkov. V primerjavi z letom 1966 se je število mrtvih v letu 1967 povečalo za 600, število ranjenih pa za 800.
ZAPORNIKI — VVASHINGTON. število zapornikov v ječah ZDA se je v letu 1967 povečalo hkrati s povečanjem števila obsojencev, ki so na begu V letnem poročilu ameriškega ministrstva za pravosodje je rečeno, da je bilo konec minulega leta v zaporih 19.637 ljudi, medtem ko jih je bilo konec leta 1966 19.277.
POŠTNI DOLGOVI — BERLIN. Minister za pošte in telekomunikacije dr. Schultze je zavrni) predlog bonskega ministra za pošto Dollinger.ia, da bi Zvezna republika Nemčija poravnala dolgove vzhodnemu Berlinu, nastale v poštnem prometu med nemškima državama z 20 milijoni za-hodnonemških mark. Minister Schultze sodi, da bi bila to samo 2 odst na račun dolga, ki po ocenah iz vzhodnega Berlina znaša več kot 985 milijonov zahodnonemških mark.
Pa še to:
IZ NEKEGA ZVEZNEGA GRADIVA — »Sedanje stanje zaposlenih v zveznem svetu za delo je takole: funkcionarjev 7, delavcev z visoko izobrazbo 30, delavcev z višjo izobrazbo 3, s srednjo 3, z nižjo 14.«
Humorist »Večernjib novosti« pravi ob tem tole: »Kako radovedno ljudstvo smo mi! Mene, denimo, zanima edino šolska izobrazba tistih sedmih funkcionarjev . . .«
Vreme I4 januarja 1968 ob 13. uri
S DEZ
„1%
‘ $
# SONČNO ^ DELNO OBLAČNO
^OBLAČNO ***** sneg NEVIHTE
**,* t*
*
MEGLA
-----MEJE VREMENSKIH PODROp
Temperatura
Ljubljana	—19	13h —10
Planica	—20	—7
Brnik	—23	—6
Maribor	—16	—3
Slovenj Gradec	—21	—12
Celje	—18	—
Novo mesto	—21	—9
Koper	—5	0
Kredarica	—17	—10
Reka	—6	—1
Pula	—7	2
Split	—6	1
Dubrovnik	—8	—1
Zagreb	—17	—8
Beograd	—13	—6
Sarajevo	—20	—11
Titograd	—8	—2
Skopje	—11	—6
Celovec	—21	—
Gradec	—20	—
Dunaj	—13	—
Milano	—6	—3
Genova	—	+2
MUnchen	—12	3
ZUrich	—4	2
Benetke	—9	—4
Prognoza
NAPOVED ZA PONEDELJEK: Ponoči m lutrl bo pretežno oblačno, vmes manjše padavine. Temperature bodo ponoči od —5 do —10, v Primorju 0. jutri čez dan od —2 do 1, v Primorju 6 stopinj C.
NAPOVED ZA DRUGE KRAJE JUGOSI«AVIJE:
Ob Jadranu, na Hrvatskern in v Bosni pooblačitve, mraz bo popustil, drugod pa delo ma jasno in mrzlo. Ob naglem padcu zračnega ori tiska nad Srednjo Evropo, se le področje visokega zračnega pritiska umaknilo iznad Alp proti lužnemu Balkanu. Topla fronta Je dane zajela Alpe in bo prehodno vplivala na vreme pri nas.
Snežne razmere ob 7. uri zjutrai
Žičnica Krvavec, jasno, —16 stop., 70 cm kložastega snega, vse naprave obr. Žičnica na Veliko planino, oblači se, —13, 90 cm sren. Žičnica Zelenica: Ljubelj — predor, jasno, —13, 60 cm suh, Vrtača, Vrh Zelenice, vetrovno, —17, 70 cm suh. Žičnica na Vogel, oblači se. —11, 130 cm, pršič. Žičnica Vitranc: oblačno, —16. spodnja po staja, —16‘, 50 cm, srednja postaja, 50 do 90 cm, vrh Vitranca, 140 cm. Žičnica na Španov vrh, rahlo obl., —14, spodna postaja 40 cm, srednja postaja 50 cm, zgornja postaja 60 cm, suh, žičnica obratuje Kredarica, jasno, —19, 43 cm spihan sneg. Planica, rahlo oblačno, —20, 50 cm. Jezersko, jasno, —21, 33 cm. Ljubljana, Jasno, —19, 34 cm. Novo mesto, jasno, —21, 20 cm. Maribor, rahlo oblačno, —16. 14 cm. Slovenj Gradec, zmerno oblačno. —21. 15 cm. Celje. jasno. —18. 24 cm. Vršič — Erjav va koča. veter, —18, 170 cm spihanega snega. Kranjska gora, oblači se, —16, 50 cm. Bled, oblači se, —15, 50 cm pršič, žičnici obr., jezero še ni priporočljivo za drsanje.	*