GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 1 Januar 1975 LETNIK XII. Tudi v delitvenih odnosih -del sanacijskega programa Po sklepu strokovnega kolegija je bil pregledan material o gibanju osebnih dohodkov za obdobje prvih devet mesecev. Iz ugotovitev dejanskega stanja povzemamo naslednje: 1. Iz analize poslovanja je .razvidno, da dodatno zaposlovanje ni imelo učinka v večji proizvodnji. Sočasno je celb naraslo število nadur. Zato je potrebno: T— zaustaviti nadaljnjo zaposlovanja novih delavčev. Možno je zaposliti le nujno potreben strokovni kader in štipendiste, oziroma za takšen __profil poklica, ki—ga^-ni- mogoče dobiti iz notranjih rezerv v podjetju in s kratkoročnejšo prekvalifikacijo, duktivnosti dela, razdeljen» po kvartalih. Mobilizirati vse razpoložljive sile za doseganje planirane stopnje produktivho-sti. Zadolžiti vodje sektorjev in direktorje TOZD, da bodo iniciatorji in organizatorji analize o produktivnosti dela, ki bi naj pokazala, kje naša delovna organizacija je, odnosno, njeni posamezni sestavni deli — v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami doma in v inozemstvu, — formiranje mase za osebne dohodke postaviti v odvisnost od gibanja produktivnosti delta, — najpozneje do 15. decembra 1974 izdelati osnutek samoupravnega sporazum (Nadaljevanje na 3. strani) Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA: 40% podražite« elektrike - Fred zaključkom leta sta bili dve seji delavskega sveta TGA. 17. decembra 1974 je bila osma redna seja, 25. decembra pa je bila skupna seja delavskega sveta TGA in delavskega sVeta TOZD tovarna aluminija. — zaostriti nadzor nad o-pravljanjem nadurnega dela in ga omejiti na najnujnejši obseg, — zavzeti se za boljše izkoriščanje razpoložljivega rednega delovnega časa (delovna disciplina, predčasno in občasno zapuščanje delovtnega mesta, slabo pripravljeni — razvlečeni sestanki na vseh nivojih, kombinirati sestanke tudi izven rednega delbvnega časa, itd.). 2. Produktivnost dela je v primerjavi s sorodnimi podjetji (Titograd, Hanshofen) mnogo nižja. Zaradi izboljšanja produktivnosti dela moramo: — z letnim planom določati tudi stopnjo rasti pro- Na osmi redni seji je delavski svet razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — POROČILO VOLILNE KOMISIJE O POTEKU NADOMESTNIH VOLITEV za dva Člana ds tga V TOZD VZDRŽEVANJE Delavski svet TGA se je seznanil s poročilom volilne komisije o poteku volitev delegatov splošne delegacije v skupščino vseh samoupravnih interesnih skupnosti, članov odbora za samoupravno delavsko kontrolo v vseh TOZD in DS skupne službe, nadomestnih volitev dveh članov delegacije DS TGA v TOZD vzdrževanje, nadomestnih volitev po enega člana v odbor za kadre TOZD vzdrževanje in TOZD aluminij in nadomestnih volitev treh članov delegacije za Zbor združenega - dela SO Ptuj v TOZD vzdrževanje. — Potrditev mandatov novoizvoljenim članom DS TGA Delavski svet TGA ni potrdil mandata novoizvoljenima delegatoma DS TGA Stac netu Hojaku in Jožetu Furmanu - obema iz elektro vzdrževanja, TOZD vzdrževanje; delavskemu svetu TOZD vzdrževanje pa je predlagal, da razveljavi nadomestne volitve v DS TGA in razpiše ponovne Elektroliza B izguba za naše volitve za člana delavskega sveta TGA. Takšen sklep je DS TGA sprejel zato, ker je ugotovil, da sta oba novoizvoljena delegata zaposlena v elektro vzdrževanju, medtem ko sta bila prejšnja delegata iz strojnega vzdrževanja in vodstva vzdrževanja. Proti izvolitvi teh članov so se ustno pritožili iz konstrukcijskega oddelka, ki je v sklopu vodstva vzdrževanja. Pri nadomestnih volitvah je kandidiral kandidat iz tega oddelka, vendar ni bil izvoljen. Tako vodstvo vzdrževanja sedaj nima svojega delegata v DS TGA. Ustavno načelo je, da mora biti vsak del delovnega procesa zastopan v delavskem svetu, s 3. členom sklepa o razpisu volitev v organe upravljanja TOZD in TGA z dne 24. januarja 1974 pa je določeno, da morajo biti v DS TGA zastopani delavci vseh delov delovnega procesa v TOZD, te dele pa določi DS TOZD s svojim sklepom. To pa je DS TOZD vzdrževanje storil že ob razpisu volitev v DS TGA februarja 1974 s item, da je določil strojno vzdrževanje in vodstvo vzdrževanja kot del delovnega procesa TOZD vzdrževanje. Ta sklep ob nadomestnih volitvah ni bil spremenjen. Iz tega izhaja, da mora biti prj nadomestnih volitvah izvoljen delegat iz tega dela delovnega procesa, iz kaiterega je bil poprej izvoljeni delegat, kateremu je prenehal mandat. To pa ni bilo uresničeno z izvolitvijo obeh delegatov iz elektro vzdrževanja. Z izvolitvijo Staneta Hojaka in Jožeta Furmana ne bi bila dela delovnega procesa TOZD vzdrževanje — strojno vzdrževanje in vodstvo vzdrževanja zastopana po delegatu v DS TGA, kar je .v nasprotju z ustavo in s sklepom z dne 24. januarja 1974. Zaradi ctega DS TGA ni potrdil mandata izvoljenima delegatoma. in je predlagal razveljavitev volitev in ponovne volitve v TOZD vzdrževanje. — Izvolitev namestnika predsednika Dosedanji namestnik predsednika DS TGA je bila Mira-Verbančič, ki ji je prenehal mandat člana delavskega sveta zaradi razporeditve iz TOZD vzdrževanje v delovno skupnost skupnih služb. Na predlog predsedstva tovarniškega zbora sindikata je delavski svet imenoval za novega namestnika predsednika Konrada Ferka iz TOZD tovarna aluminija. (Iz vsebine) 0 (K. n.) Vpliv predvidene podražitve eljektrične energije na poslovni rezultat TGA v letu 1975 # F. Meško: Kriteriji naj bodo za vse enaki 9 (I.-n.): Delorvha disciplina kot družbeni element produktivnosti dela # Dušan Rebolj: Glasilo delovne skupnosti 0 Profesor Ivan Meško — novi doktor znanosti metalurg # 150 let našega podjetja Iz livarne Iz tabel I in II je razvidno, kakor smo poslovali v decembru 1974 in v času od I. — XII. 1974. Indeks 1974/1973 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lanskega leta. I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega Obrat — mesec Plan __________Doseženo ____ v mes. kumul. 1974/73 A. GLINICA 1. Izluženo: — november 100 107 96 97 — december 100 99 96 98 2. Kalcinirano: — november 100 91 98 102 — december 100 98 98 102 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A: — november 100 106 106 112 — december 100 107 106 124 4. Elektroliza B: — november 100 112 105 104 — december 100 113 106 104 5. Elektroliza B-12 P: — november 100 106 103 89 — december 100 98 102 90 6. Elektroliza B-12 S: — november 100 97 86 83 — december 100 98 87 84 7. Livarna: — november 100 108 102 105 — december 100 107 103 109 8. Anodna masa: — november 100 168 103 ■188 — december 100 101 103 194 II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda — XI1/1974. Na 1 tono proizvoda Plan Indeks december I-XII/1974 1. GLINICA AL hidrat — AI2O3 — boksit 100 100 102 —• NaOH 100 107 118 — para 100 101 109 2. ALUMINIJ Hala A: — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 94 97 — kriolit . 100 87 110 — Al fluorid 100 75 85 — el. energija — kemija 100 94 96 Hala B: — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 95 102 — kriolit 100 87 107 — Al fluorid 100 53 75 — el. energija — kemija 100 93 99 Hala B12-P: — glinica 100 100 100 — anodni bloki 100 98 107 — kriolit 100 130 100 — Al fluorid 100 133 107 — el. energija — kemija 100 98 103 Hala B12-S: — glinica 100 100 100 — anodna msaa 100 97 98 — kriolit 100 133 107 Al fluorid 100 48 73 — el. energija — kemija 100 98 103 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrol koks 100 101 101 — katranska smola 100 98 99 Za domačo porabo: — petrol koks 100 100 101 — katranska smola 100 99 98 — el. energija 100 99 93 m ss* PRIKAZ NESREČ PO TOZD IN DS SKUPNE SLUŽBE ZA LETO 1974 na delu na delu Skupaj TOZD ALUMINIJ 74 7 81 TOZD GLINICA 30 6 36 TOZD VZDRŽEVANJE 70 9 79 TOZD PROMET 10 7 17 DS SKUP. SLUŽBE 5 4 9 SKUPAJ 189 33 222 Decembra se je poškodovalo 24 delavcev. Prikaz ponesrečencev po TOZD in DS SKUPNE SLUŽBE na delu na poti skupaj TOZD ALUMINIJ 7 — ■ 7 TOZD GLINICA 2 — 2 TOZD VZDRŽEVANJE 9 1 10 TOZD PROMET 1 2 3 DS SKUPNE SLUŽBE — — —I Skupaj : 19 3 22 Število nezgod po vzrokih: neprevidnost pri delu 9 kršenje cestnoprometnih predpisov 2 okvare na kolesti 1 kršenje SVD predpisov 3 stroji in strojne naprave s hibami 5 prometna pota 2 Decembra so se poškodovali naslednji delavci: TOZD ALUMINIJ 1. Jože BREGAR, mat. št. 4111, iz livarne, se je poškodoval 23. decembra. V trenutku, ko je pristopil k livnemu stroju, je prišlo do eksplozije. Ob tej priložnosti ga je tekoči aluminij zadel po hrbtu, zatilju in nogah, pa po očeh, kjer je utrpel lažje opekline. 2. Ivan LEVIÒNIK, mat. št. 2394, iz livarne, se je poškodoval 23. decembra v času, ko je pri livnem razdelllcu reguliral dotok kovine. Prišlo je do eksplozije in do izbruha tekočega aluminija v okolico. Utrpel je lažje opekline. 3. Karl ŠAUPERL, mat. št. 4179, iz livarne, se je ponesrečil 23. decembra. Vlival je odlitke formata 1300x3000. Prišlo je do eksplozije in do Izbruha tekočega aluminija v okolico. Imenovani je utrpel po telesu in rokah lažje opekline. 4. Anton SARDINŠEK, mat. št. 3277, iz livarne, se je ponesrečil 23. decembra pri vlivanju odlitkov formata 1300x3000. Prišlo je do eksplozije in izbruha tekočega aluminija. Utrpel je lažje opekline po rokah in telesu. 5. Ivan BRGLEZ, mat. št. 4094, Iz livarne, se je poškodoval 18. decembra. Samovoljno je vzel v uporabo el. voziček z dvižno mizo in se z njim vozil po hali. Pri vožnji je zadel ob steno, kjer si je lažje poškodoval levo nogo. Ponesrečenec za upravljanje s tem vozilom ni imel ustrezne kvalifikacije ali ustreznega izpita za el. voziček. 6. Marjan KERIN, mat. št. 4186, iz elektrolize A, se Je poškodoval 21. decembra. Imenovani je kljub opozorilu voznika el. vozička, naj ne gre na vozilo, hotel skočiti na vozilo. Pri tem pa ga je leseni drog na vozilu udaril tako močno, da je utrpel na stegnu leve noge lažie poškodbe. 7. Vido KAVARIČ, mat. št. 3301, iz elektrolize A, se je poškodoval 2. decembra pri privijanju klinov na anodnem delu peči. Z roko je zadel ob železno konstrukcijo tako močno, da je na zapestju desne roke utrpel lažjo poškodbo. KRITERIJI NAJ BODO ZA VSE ENAKI Smo v času, ko sodeluje v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in v raznih delegacijah vse več proizvajalcev — občanov. Nov sistem pa je prinesel s seboj tudi vrsto zadev, ki niso čisto v skladu z našo enakopravnostjo, saj je vse več primerov, ki o tem govorijo. Zato bodimo povsem konkretni. V mnogih delegacijah — pa naj si bo to v zboru združenega dela ali družb eno-politič-nem zboru ali zboru krajevnih skupnosti — deluje tudi mnogo članov naše delovne skupnosti, da pri tem ne o-menjam še tistih delegatov, ki bodo prav kmalu pričeli delovati v SIS, katere smo izvolili pred mesecem. Tukaj se namreč pojavljajo občutne razlike, ki vse bolj podpiralo in uveljavljajo popolno neenakopravnost in zapostavljenost dnlnčenih delegatov. Razumljivo: pri tem gre za tiste, ki delajo samo v dopoldanskem času, in za tiste, ki delalo v izmenah; teh pa je v zadnjem času seveda vs°. v°č. Niso namreč rešeni kritenii. ki H vse delegate ob-\ ravnavali enakopravno. Primer: na sejo občinske skupščine gredo iz tovarne štirje delegati. Trije iz dopoldanske izmene, 8-urni, kot jih imenujemo, pa eden iz izmene, ki tega dne dela popoldne. Seje SÖ so v dopoldanskem času. Ko je seje konec, gredo trije lepo domov in imajo — ra-zumUivo — v podletju 8 ur, medtem ko si mora tisti iz popoldanske izmene teh 8 ur šele pridobiti s tem, da mora iti popoldne delat! Znano nam je, da vsak, ki je bil izvoljen, mora tudi delati, saj so ga zato izvolili, toda brez dvoma je tukaj ^potrebno odpraviti takšen odnos in zapostavljenost enih nasproti drugim. Meni je povsem jasno in ra• ZUW.JÀÌMCL- đu mo- re prenašati hudih bremen, ki so vsak dan nalagana na njena (to je naša) ramena. Toda tukaj le potrebno nekaj storiti. Z odgovornimi ljudmi je potrebno najti skupni imenovalec. ki bo uplini za vse enako in ne bo povzročal takih ali podobnih razlik, ki so nevzdržne in vse bolj potrjujejo socialno razlikovanje in Že tolikokrat omenjena neenakopravnost vseh članov delovne skupnosti. Vse več delegatov v raznih družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, ki delajo v izmenah, se prav gotovo ne more in ne bo strinjalo s takim razlikovanjem in neenakopravnostlo med e-nimi in drugimi. Delo v tovarni ne sme trpeti nod nobenim pogojem, saj je pravzaprav tukaj naš kruh, katerega si je potrebno prislužiti. Toda normalno mora potekati tudi delovanje vseh družbenopolitičnih in ostalih skupnosti, kar je pač za sedaj nujno, vendar pa je zadevo potrebno urediti. Različna mnenja o častnih funkcijah so prav gotovo preživela, če pa niso, potem morajo take in podobne častne funkcije biti za vse enake, ne glede na to, kaj kdo dela in kje dela. Delo v tovarni zahteva od vseh zaposlenih, da si maksimalno prizadevajo, na drugi strani pa so tudi zahteve, da moraš sodelovati na raznih sejah, ker si pač za to bil izvoljen in podobno. Sindikalna organizacija v podjetju in samoupravni organi bodo morali čimprej ustrezno ukrepati za odpravo ta- Vpliv predvidene podražitve električne energije na poslovni rezultat TGA v letu 1975 V proizvodnji aluminija predstavlja električna energija osnovno surovino. V strukturi PLC za leto 1975 znaša njen delež: din/kWh — po tarifi iz leta 1974 0,1858 — po predvideni povišani tarifi Elektrogospodarstva za 40®/» 0,2602 Kaj pomeni predlagana podražitev el. energije za 40 % za našo delovno organizacijo, prikazuje naslednja kalkulacija: Kalkulacija PLC primarnega aluminija din/t y Sedanja g,1*' Elementi el. energ. s 0,1858 din/kWh 0,2602 din/kWk 1 Surovine 9.022 9.022 2 El. energija 3.328 4.661 3 Variabilni stroški 12.350 13.683 4 Fiksni stroški 2.925 2.925 5 Skupni stroški proizv. 15.275 16.608 6 Obvezna min. akumulac. po samoupr. sporazumu grup. 1.111 1.111 7 Tovarniška prod. cena 16.386 17.719 8 Poprečna prodajna cena (jugosl. tržišče) 15.500 15.500 9 Razlika — 886 — 2.219 Komentar h kalkulaciji: 1. Prva kalkulacija je sestavljena na podlagi sedaj veljavne cene električne energije, ki znaša 0,1858 din za kWh. Cena 0,1858 din/kWh, predvidena v prvi varianti za povprečno letno ceno v letu 1975, že predstavlja 11 odst. povišanje cene v l|etu 1975 nasproti letu 1974, ker je bila v maju 1974 sprejeta višja tarifa. Vsi ostali stroški so v obeh kalkulacijah enaki. Temeljijo na osnovah iz gospodarskega plana za leto 1975. Podjetje že ob sedaj veljavni ceni v proizvodnji aluminija ne dosega s samoupravnim sporazumom grupacije določene minimalne akumulacije. To pomeni, da posluje na robu rentabilnosti. 2. Druga kalkulacija temelji na povečani ceni el. energije za 40 odst., t. j. na ceni 0,2602. Iz kalkulacije je razvidno, da prodajna cena ne pokriva polne lastne cene za din 1.058/t oz. skupno za podjetje 47,610.000 din. To pomeni, da bi ob taki ceni efektrične energije podjetje zaključilo poslovno leto 1975 brez vsakršne akumulacije in z nekritim vkalkuliranim dohodkom (osebni dohodki, zakonske in pogodbene obveznosti) v skupnem znesku 47,610.000 din. Po pokritju pogodbenih in zakonskih obveznosti bi bili osebni dohodki nepokriti v višini 38 odst. 3. Prodajna cena aluminija znaša v letu 1974 12.020 din. Za leto 1975 ima podjetje pri Zveznem zavodu za cene predlog za formiranje cene za aluminij, ki temelji na poprečni kotacijski tromesečni kanadski ekspertni ceni, korigirani za 50 odst. na razljko do domicilnih cen Žap. Nemčije, Italije in Francije. Predlog torej temelji na svetovni ceni za aluminij, ki znaša po tem sistemu max. 15.500 din/t. Svetovna cena primarnega alumidija je grajena na ceni el. energije max. do 8 $ mls. = (0,14 din za kWh). 4. Naši produkcijski stroški primarnega aluminija že ob sedanji ceni električne energije presegajo uradno določenoi prodajno ceno. 5. V primeru, da bi spremenili režim formiranja domače prodajne cene primarnega aluminija in uvedli stroškovni princip za formiranje domače cene, bi se podražitev el. energije prenesla na predelovalce aluminija, kar bi povzročilo nekonkurenčnost aluminijskega kompleksa v SR Sloveniji. 6. Kritično finančno stanje, v katerem je danes Elektrogospodarstvi» Slovenije, je posledica kopičenja nerešenih sistemskih problemov v predhodnem obdobju. Zato posledic takšne težke ekonomske situacije ni mogoče naenkrat prevaliti na porabnike el. energije. Razen tega Elektrogospodarstvo samo ni predložilo stabilizacijskega programa in ukrepov, ki jih bo morala tudi delovna skupnost EGS uresničiti za sanacijo razmer. 7. Nevzdržno je, da formiramo v eni veji gospodarstva cene po stroškovnem prinfcipu, pri tem pa se morajo ostate dejavnosti prilagoditi cenam svetovnega trga. Tak način formiranja cen, kot je sedaj predlagan za Elektrogospodarstvo, v ničemer ne predstavlja garancije, da se bo to prisiljeno obnašati racionalno, adekvatno gibanju cen el. energije v svetu, še posebej po posameznih vrstah potrošnje, kakor tudi produktivnosti dela — optimalnega izkoristka kapacitet. 8. Predlagane podražitve zaradi naštetih raztegov naša delovna organizacija ne more zavestno sprejeti. Če bi taka podražitev bila sprejeta, zahtevamo, da isti organ prevzame tudi inoratelo in materialno odgovornost za ekonomsko stanje slovenske aluminijske industrije. 9. Zavedamo se, da je proizvodna cena alektrične energije pri nas in drugod po svetu višja od cene, ki jo prenaša proizvodnja aluminija. Toda že sedanja cena za el. energijo je iznad svetovnih cen za okrog 0,05 din za kWh. Vsako nadaljnje povečanje te cene brez sočasne carinske zaščite in uvedbe stroškovnega principa za formiranje domače cene aluminija pomeni popolno konkurenčno nesposobnost celotne aluminijske industrije na tujem in domačem tržišču. Potem, ko sta delavski svet TGA in delavski svet TOZD tovarne aluminija na skupni seji 25. decembra 1974 obravnavala celotno analizo vpliva predvidene podražitve električne energije na poslovni uspeh v TGA v tetu 1975, sta sklenila, da jo je potrebno razmnožiti in pred sejo razdeliti vsem članom zbora potrošnikov Interesne skupnosti elektrogospodarstva. Delegatu našega podjetja v tej interesni skupnosti pa sta naročila, da je dolžan glasovati proti 40 odst. podražitvi električne energije. Med tem časom je bila skupščina Interesne skupnosti elektrogospodarstva, ki je kljub našim opozorilom in protestom spre jela predlagano podražitev električne energije. Tudi v delitvenih odnosih - del sanacijskega programa (Nadaljevanje s 1- strani) ma o ugotavljanju celotnega dohodka in delitve dohodka, ki mora vsebovati elemente in kriterije, ki bodo vezali višino osebnih dohodkov na obseg proizvodnje, produktivnosti dela, prihranke pri materialnih stroških in drugih poslovnih parametrov, katere je možno meriti, — kritično presoditi obstoječo sistemizacijo delovnih mest in zasedbo v TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb, pa ugotoviti upravičenost sedanje zasedenosti delovnih mest. 3. Podatki za 9 mesecev lanskega leta kažejo, da smo zaradi vnaprej določene konstantne rasti vrednosti točke, neodvisno od rezultatov poslovanja jn produktivnosti dela, presegli poprečne osebne dohodke panoge in republiškega gospodarstva. Razen tega smo z maso osebnih dohodkov dosegli zgornji limit po samoupravnem sporazumu, grupacije. Planirano naraščanje vrednosti točke po kvartalih zajema porast produktivnosti dela in porast življenjskih stroškov. Toda večja produktivnost dela ni bila dosežena, zato je ves predviden porast vrednosti točke odpadel na kritje višjih življenjskih stroškov. Zar radi tega se ponovno postavlja aktualno vprašanje upravičenosti draginjskega dodatka, ki je bil uveden v juliju 1974. 4. Našteti predlogi niso edini, zato strokovni kolegij predlaga samoupravnim organom, da jih proučijo z vso odgovornostjo in sprejmejo ustrezne sklepe, katere bo potrebno upoštevati pri določanju delitve osebnih dohodkov že v letu 1974. predvsem pa bodo ti sklepi osnova za leto 1975. VSE TE UKREPA; JE OBRAVNAVAL DELAVSKI SVET TGA NA SEJI 17. DECEMBRA 1974 IN JIH TUDI SPREJEL. K.—n. 40% podražitev elektrike - izgeba za eaše podjetje (Nadaljevanje s 1. strani) — Dodelitev stanovanj Stanovanja so -bila dodeljena: Maksu Fijačku, zaposlenemu v TOZD vzdrževanje v gradbenem vzdrževanju kot PKV gradbeni delavec — elettro vozička, v Ptuju, Potrčeva c. 44, Darku Škupniaku, dipl. ing. strojništva, zaposlenemu v TOZD vzdrževanje na del. mestu glavnega projektanta, v Ptuju, Potrčeva c. 42 in Milki Zajc, zaposleni v delovni skupnosti skupnih služb v komercialnem sektorju kot referent za surovine II, v Kidričevem št. 2. Delavski svet TGA nadalje ni ugodil prošnii Zdravstvenega doma Ptuj za dodelitev -stanovanja za medicinsko sestro Helgo Dreo, ki stanuje v Kidričevem št. 3. To stanovanje je bilo dodeljeno Alojzu Dreo in bi se no sklepu delavskega sveita TGA št. 384 z dne 1. oktobra 1974 moral izseliti, ker njegova prošnja za podaljšanje roka za izselitev ni bila ugodno -rešena. ^-^‘Zdravstvenemu domu Ptuj je bilo predlagano, da sku-naj s Splošno bolnišnico Maribor zagotovi sredstva za intervencijsko hišico za potrebe družine Dreo v okviru izgradnje intervencijskih hišic v Kidričevem. — Pravilnik o kreditiranju izgradnje, nakupa in a-daptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe Delavski svet TGA ie dal v razpravo predlog pravilnika o -kreditiranju izgradnje nakupa in adaptacij stanovanjskih .liš iz sklada skupne porabe s tem, da je naročil svetu za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje, da predhodno spremeni 7. člen citiranega pravilnika tako, da določi procentualno stopnjo, po kateri bo dodeljevana maksimalna višina posojila za in- dividua,Ino stanovanjsko izgradnjo za interesente, ki prosijo za posojilo in imajo dokončano stanovanjsko hišo nad III. fazo. — To nalogo je svet opravil, preden je bil pravilnik 'razposlan v javno obravnavo. — Informacija o poslovanju TGA v prvih devetih mesecih m finančno poročilo o poslovanju v III. tromesečju O poročilih o poslovanju podjetj-a v prvih devetih mesecih in o finančnem poročilu o poslovanju v treti em tromesečju je delavski svet razpravljal. S poročili se je seznanil in sklenil, da se strinja z ukrepi na področju delitve osebnih dohodkov, katere predlaga strokovni kolegjj. — Izplačevanje osebnih dohodkov po hranilnih knjižicah Delavski svet TGA je predlagal vsem delavskim svetom TOZD in delovne skupnosti skupnih služb, da čimorej razpravljajo o prenosu izplačevanja osebnih dohodkov na -hranilne knjižice in sklenejo, da bo izplačevanje opravljeno po določilih pogodbe, ki bo sklenjena med podjetjem in KB Maribor — podružnica Ptuj. — Anton Kosi — prošnja za oprostitev vračila denarne pomoči za izredni študij Delavski svet TGA ni ugodil prošnji Antena Kosija, VKV el. mehanika iz TOZD tovarna aluminija za oprostitev vračila 3.956,30 din, ki iih je dobil na osnovi sklenjene pogodbe kot pomoč pri izrednem šolanju na srednji tehnični šoli. Delavski svet se je seznanil s poročilom službe varstva pri delu; tega ie -'odala po naročilu delavskega sveta. Pri tem je sklenil, da je služba varstva pri delu dolžna do naslednje seje DS TGA podati poročilo o delu vodilnih delavcev na področju varstva pri delu. Na skupni seji sta delavski svet TGA in delavski svet TOZD tovarna aluminija obravnavala vpliv predvidene podražitve električne energije na poslovni rezultat podjetja v letu 1975. Analizo o vplivu podražitve sta posredovala Elektro gospodarstvu, gospodarski zbornici in dru°im fo-rumoip, delegatu našega podjetja Francu Krajncu v Interesni skupnosti elektrogospodarstva — zbor potrošnikov — na sta naročila, da je dolžan glasovati proti 40 odst. podražitvi električne energije, ker bi takšna podražitev pomenila izgubo za naše podjetje. K. n. V tem mesecu poteče rok za izvedbo občnih zborov v vseh osnovnih organizacijah sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela (v večini so menda že končani). (Nadaljevanje z 2. strani) kega načina, ki samo še poglablja prepad med že tako neusklajenimi odnosi, za katere vsi dobro vemo, nismo pa se jih lotili na pravi strani in jih skušali odpraviti. Pri tem nas vse čaka še precej dela, saj so razne skupnosti šele ustanovljene in bo vanje aktivno vključenih vse več delegatov. Zato je zadnji čas, da nekaj uredimo. Ali pa se bomo v bodoče spraševali, zakaj nekatere seje, naj si bo to občinska skupščina ali katera druga, niso sklevčne. Pri tem morajo biti podana tudi ustrezna opravičila, zakaj se določene seje ne udeležiš. Pri tem navadno dobiš odgovor, da ti morajo v delovni organizaciji omogočiti udeležbo. Vendar pa je tako omogočanje povezano tudi z materialnim vprašanjem, kajti brez tega ne gre in prav gotovo ni nikogar, ki bi za določeno ser jo žrtvoval svoj delovni čas in se odrekel zaslužku tistega dne! F. Meško (Nadaljevanje z 2. strani) Pred tem smo že precej pisali o novi organiziranosti sindikata, predvsem še po osmem kongresu slovenskih, sindikatov, nia katerem je ibila sprejeta vrsta resolucij in sklepov za nadaljnje delovanje slovenskih sindikatov, za delo osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah. V teh dokumentih je med drugim posvečeno mnogo prostora tudi delovanju sindikalnih skupin, njihovi vlogi v novi organiziranosti delovanja sindikatov. Zato je prav, da si spet obudimo nekaj spominov na kongresne dokumente — predvsem na tiste, ki govorijo o sindikalnih skupinah, o njihovi vlogi in delu. Že v decembru smo organizirali vrsto sestankov sindikalnih skupin, na katerih' smo predvsem obravnavali osnutek Sindikalne liste 75, sočasno pa bili tudi demokratično izvoljeni novi poverjeniki sindikalnih skupin, ki ib odo kot delegati svoje skupine sestavljali novi izvršni odbor sindikalne organizacije v TOZD. Nedvomno so pred novimi sindikalnimi skupinami in njihovimi poverjeniki odgovorne in zahtevne naloge, katere bo potrebno obravnavati in reševati. Kot sem že omenil, so bili vsi sedanji poverjeniki sindikalnih skupin izvoljeni na demokratičen način po svojih sodelavcih §||| članih določene skupine, zato ne more biti več nobenih pripomb v zvezi z nekakšnimi pripravljenimi akcijami, katere bi nekdo naj samo potrjeval. Seveda pa je tukaj prenašalna celotna odgovornost tudi na sindikalno skupino, 'ki bo povsem odgovorna za delo svojega pover-jenika-delegata v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata v TOZD. Njihov delega t-poverj enik bo moral dosledno prenašati v IO OOS vse predloge in mnenja svoje skupine, katera ga je izvolila. Prav tako mora v nasprotni smeri obveščati svojo skupino o tem, kaj je bilo v zvezi z njihovimi predlogi, pripombami in zahtevami storjenega in kaj ne. Povsem razumljivo pa je, da pri takem delovanju sindikalnih skupin nikakor ne bo smelo prihajati do posebnih interesov določene skupine, kajti vsa odgovornost sindikata mora biti v skladu s programom in statutom sindikata, v interesu delovne skupnosti, v kateri živijo in delajo. Prav tukaj pa se odraža skupna odgovornost skupine kot njenega poverjenika, saj so enakopravno vsi odgovorni za to, da bo sindikalno delo v OOS v TOZD potekalo v skladu z notranjimi problemi, katere je notreb-no obravnavati in reševati skupno z namenom, da jih- bp čimmanj. Uspeh ali neuspeh dela osnovne organizacije sindikata v TOZD, bo med drugim povsem odvisen tudi od aktivnosti sindikalne skupine in aktiva mladih delavcev,;, s katerimi je nujno potrebno .tesno sodelovati z ramo ob rami, kot temu pravimo, saj je v kongresnih dokumentih odmerjeno mnogo pozornosti tudi aktivu mladih delavcev, ki bi naj- bil nekakšen rezervoar bodočih aktivnih delavcev v sindikalnih organizacijah. Zato bo tukaj potrebno mnogo več pozornosti, kot je bilo doslej, vsaj v nekaterih TOZD. Delo sindikalnih skupin se bo moralo odražati še nekje druffie. To so zbori delavcev, katerih!-: j e vse več, saj odgovorno rešujejo že mnoge probleme, ki 'brez odločanja delavcev v TOZD ne morejo biti rešeni. Čeprav zadnji čas ugotavljamo, da je zborov delavcev vse več in celo morda preveč, 'ker so namreč vsi v delovnem času, pa seveda tega ne moremo zaobiti — razen s tem, da bi lahko bili zbori delavcev organizirani v prostem času. Vem, da bodo sedaj mnogi dejali, da je udeležba na zbo- rih po končanem delu vprašljiva, ker ne zagotavlja sklepčnosti, toda, če bomo hoteli v bodoče povečati našo produktivnost in s tem povsem opravičiti svoje dohodke, ki so doslej bili enaki, če je bil plan proizvodnje izvršen ali ne. Mi smo v tem primeru morda celo izjema, saj do danes še nismo občutili razlike med opravljenim in neopravljenim delom, razlike, ki bi se odražala v osebnih dohodkih. Toda to bo prej ali slej prišlo tudi do nas in ta čas morda niti ni več tako daleč. Popolnoma se strinjam z izjavo tistih v kolektivu, ki trdijo, da mi znamo živeti takrat, ko so razmere na svetovnem trgu zelo ugodne, ko pa se te spremenijo, potem pa »pojemo«' vse lastne sklade, katere smo si prej pridobili. Toda tak način je zelo varljiv in se nam lahko prej ali. slej hudo maščuje! In koga bomo krivili takrat? Edino sami sebe! Zato menim, da bodo morali biti zbori delavcev v prihodnje mnogo bolj odgovorno zastavljeni, kot je to sedaj. Vse bolj namreč opažamo, da delavci niti v delovnem času ne bi radi prihajali na Zbore z. izgovorom, da tako in tako nimajo kaj odločati, ker je že vse vnaprej dogovorjeno. Morda velja v tem primeru pritrditi toliko, da je v bodoče treba zahtevati,, da so zbpri delavcev sklicevani v določenem času, kot je predvideno, in da bodo vse zadeve, .katere bi naj' delavci na zboru obravnavali, vnaprej resnično dobro pripravljene. Ne smemo dovoljevati tega, da so zbori delavcev nepripravljeni in da so sklicani zelo pozno. Pa se potem dogaja celo to, da pride izmena na delo ob 14. uri, pa še nihče ne ve, da je prav ob tej uri zbor za njihovo izmeno. Takšen način je resnično nedopustljiv in tudi nezakonit. Zato naj samoupravni organi zahtevajo od odgovornih služb pravočasno dokumentacijo, ki mora biti' na zborih delavcev obravnavana, prav tako pa tudi zahtevajo od strokovnih služb, da določijo tiste, ki bodo na zborih odgovarjali na zastavljena vprašanja z določenih področij. Tukaj pa je izredno .pomembna naloga za sindikalnj skupine, saj bodo nenehno obravnavate vrsto tistih vpra* šanj, ki bodo obravnavana in bo o njih'odločano na zborih delavcev. Prav o vsem tem pa naj bi v bodoče temeljito razpravljale vse sindikalne skupine, zavzele konkretna in odločna stališča; da bo urejeno vse tako, kot je treba in da bodo v bodoče zbori delavcev še bolj konkretni in predvsem uspešni ! F.M. Srečno - veselo SREČA je samo ljubezen in samo ljubezen je sreča. Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. Sreče ne pričakuj od drugih, ustvari si jo sam. Srečen si, če nekoga drugega osrečiš. VESELJE zraste, kadar seješ ljubezen. Veselje podaljšuje in utrjuje zdravje. Vesel bodi in boš srečen. Veselost in vedrost sta sonce, pod katerim uspeva vse. (Zlata pravila življenja) NEZGODE V DECEMBRU 1974 TOZD GLINICA 1. Miha EMERŠIČ, mat. št. 3615, iz skupine za tekoče vzdrževanje glinice, se je ponesrečil 18. decembra. Montiral je črpalko za vbrizg kondenzata; pri tem mu je spodrsnilo. Pri padcu se je oprijel vroče prirobnice, katero je poprej varil na cevovodu. Utrpel je lažje opekline na levi roki. 2. Anton KOKOL, mat. št. 168, iz vodstva glinice, se je poškodoval 6. decembra. V sestavu komisije je opravljal občasni periodični pregled žerjava. Pri vzvratni hoji je padel s podesta mačka na podest mostu žerjava. Ponesrečenec si je poškodoval desno stran prsnega koša. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Marjan TRAMPUŠ, mat. št. 1537, iz avtomacije, se je poškodoval 24. decembra. Graviral je model, pri tem si je porezal palec leve roke in utrpel lažjo poškodbo. 2. Maks DREVENŠEK, mat. št. 3272, iz strojne delavnice aluminija, se je ponesrečil 27. decembra. Pri termični obdelavi sekača si je ponesrečenec vrezal v palec desne roke. Utrpel je lažjo poškodbo. 3. Stane LAMPIČ, mat. št. 370, iz operativne priprave dela TOZD VZDRŽEVANJE, se je ponesrečil 31. decembra. Ponesrečenec je pri hoji po stopnicah z nogo zadel ob rob stopnice, zaradi tega je padel in si pri tem poškodoval glavo in desno roko v zapestju. 4. Anton KLAJNŠEK, mat. št. 728, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 17. decembra pri premikanju omare. Z omare je zdrsnil železni okvir in padel ponesrečencu na desno roko ter mu poškodoval mezinec. 5. Franc FUREK, mat. št. 2658, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 17. decembra. Čistil je var, pri tem mu je padel železni tujek v desno oko. Ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo. 6. Franc GAšPAR, mat. št. 4223, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 11. decembra; pri demontaži anodnega klina ga je bakrena palica udarila po kolku desne noge. Utrpel je lažjo poškodbo. 7. Vinko HOLC, mat. št. 1841, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 10. decembra. Peljal se je s kolesom na delo. Vanj se je zaletel drug kolesar iz nasprotne smeri. Pri padcu si je ponesrečenec poškodoval levi del prsnega koša. 8. Franc ORNIK, mat št. 3597, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 23. decembra. V času, ko je stal ob peči I-A, je prišlo do eksplozije na livnem stroju. Leteči tekoči aluminij ga je zadel po rokah ter mu na teh delih telesa povzročil lažje opekline. 9. Ivan GAJŠT, mat. št., 4238, iz eiektro vzdrževanja, se je ponesrečil 2. decembra. Ob pripravah za demontažo el. motorja na žerjavu — pulilcu klinov, je žerjavovodja na dani znak premaknil žeriav. V tem trenutku je bil ponesrečenec Ivan GAJŠT v takem položaju (stal je na stojišču žerjava in naslonjen na železno letev), da ga je pri premiku žerjav stisnil med lestev in betonski nosilni steber hale. Ta razdalja znaša le 110 mm. Ponesrečenec je pri tem dobil hude telesne poškodbe, katerim je na kraju nezgode tudi podlegel. 10. Marian LORENČIČ, mat. št. 1945, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 6. decembra pri demontaži Jaksov za elektrolitske peči. Hotel je z nosilnega kavlja sneti jekleno vrv, na katero je bilo navezano vreteno Jakša. Ko je žerjav spuščal kavelj, je ponesrečenec nagnil vreteno proti kavlju z namenom, da jekleno vrv sprosti, pri tem pa je dobil sredinec desne roke med kavelj in vreteno. To mu je sredinec stisnilo, zaradi tega pa je utrpel poškodbo. TOZD PROMET 1. Janez MLAKAR, mat. št. 2723, iz transporta, se je ponesrečil 12. decembra. Peljal se je s kolesom na delo. Na delu ceste pred naseljem Kidričevo mu je veriga zagrabila hlačnico. Ponesrečenec je padel in se poškodoval po obrazu. 2. Franc KAJZEZBERGER, mat. št. 4107, iz cestnega prometa, se je poškodoval 5. decembra. Peljal se je z mopedom na delo. Pri srečanju z osebnim avtomobilom, kateri ni zasenčil luči, je ponesrečenec padel. Pri padcu je utrpel odrgnine po obrazu. 3. Franc PIŠEK, mat. št. 1358, iz transportne skupine, se je ponesrečil 6. decembra pri izpraznjevanju pepela iz vagona na odlagališču pepela. Med kipaniem ga je udarila ročica vretena po obrazu. Utrpel je lažje poškodbe na bradi. Iz strojne delavnice • IZ METALURGA • IZ META 150 let našega podjetja Odbor za pripravo praznovanja 150-letnice je pripravil na svoji 2. seji osnutek programa za jubilejno leto 1975. Za vsako področje so določeni po trije sodelavci, njim pa bodo pomagali še drugi pri izvajanju posameznih širših nalog. Osrednja proslava je predvidena v oktobru, med letom pa bodo razne športne in druge prireditve. O programu bodo razpravljali v TOZD in DS. OSNUTEK PROGRAMA — Otvoritev II. in lil. faze rekonstrukcije valjarniškega obrata in ogrevanja valjarne. Rekonstrukcija eloksirne. — Ureditev samoupravnih odnosov po načelu ustave. S tem v zvezi si bomo posebej prizadevali: pospešeno urejati organizacijo in nagrajevanje. Pripraviti razvojne programe. Nadalje razvijati integracijske odnose, družbeni standard in rekreacijo članov kolektiva. — Organizacija osrednje proslave. — vabila im sprejem gostov (državni funkcionarji, družbenopolitični predstavniki, občinska skupščina, združeno podjetje, kupci, ostali predstavniki, predstavnik upokojencev). — sklepi o dodeljevanju priznanj za slavnostno sejo DS — osrednja proslava v hali valjarne (po programu) — svečano kosilo (Štatenberg) — družabni večer — piknik kolektiva pri Treh kraljih Ta del proslave naj bi potekal ves mesec oktober, končni del pa bi bil 11. oktobra. Ostali spored teče skozi celo leto 1975. —„ Ostale kulturne prireditve in akcije — gledališke predstave za člane kolektiva — pevski koncert — zabavno glasbena prireditev J— razstave (Kraševec, foto razstava) — postavitev skulpture (Tihec) — organizacija programa za upokojence — obisk bolnikov, najstarejših delavcev-upokojencev — brezplačno letovanje delavcev in njihovih otrok — delo družbenopolitičnih organizacij v podjetju — krvodajalci in ostali aktivisti — vključevanje v proslavo ob 30, obletnici osvoboditve — obisk šol, ki so pod našim pokroviteljstvom — sodelovanje z garnizijo JLA v Slov. Bistrici — Propaganda — izdelava ALMANAHA — izdelava prodajnega programa —■ reklame RTV, časopisi — glasilo Metalurg — izdelava znaka IMPOL -— izdelava jubilejne značke 150 let — nalepka 150 let (na ves odpremni material), firma papir — filatelistično obeležje jubileja — vabila (gostje, kupci, prodajalci) — predvajanje diapozitivov ali filma v kinu Slov. Bistrica — ogled tovarne (šole, občani) — stenski koledar vsakemu članu kolektiva — propagandna služba Impol — Športne prireditve — tekmovanja med TOZD — metalurške športne igre — judo turnir (republiški — zvezni) — občinske sindikalne igre — smučarska tekmovanja — planinski pohod — strelska tekmovanja |— gasilska tekmovanja Športne prireditve naj bi bile predvsem maja in junija. Letos naj bi bil Impol prireditelj metalurških športnih iger. — Priznanja in odlikovanja — imenovanje odbora (po en član TOZD in DPO) — pravilnik o dodeljevanju plakete in odlikovanj — podelitev plakete zaslužnim članom kolektiva in drugim — priznanja kupcem, dobaviteljem in ostalim sodelavcem — evidentiranje za državna odlikovanja — enkratne jubilejne nagrade sodelavcem — podelitev jubilejnih nagrad članom, ki izpolnjujejo 10, 20, 30 let delovne dobe v podjetju — Ureditev okolja in delovnih enot — okolje tovarne in glavni vhod . — ureditev okolice obratov — ureditev obratov — sodelovanje pri urejanju mesta ob 30-letnici osvoboditve Odbor za pripravo 150-letnice delovne organizacije seminarja za samoupravljalce na Borlu ZAPOSLITEV (Nadaljevanje in konec) INVALDNOST Največ ali 61,1 % delovnih invalidov imamo zaradi posledic bolezni, zaradi nezgod pri delu 26,4% in nezgod izven dela 12,5 odst. Glede na vzrok nastanka invalidnosti veljajo po zakonu o JPZ različne pravice pri nadomestilu razlike osebnega dohodka ob it.elesni okvari in invalidski upokojitvi. V tem o-ziru imajo največ ugodnosti osebe, pri katerih je invalidnost posledica nezgode pri delu. UPOKOJITVE V času od leta 1965 do septembra 1974 je bilo v podjetju upokojenih skupaj 222 oseb. Prva tri leta prevladujejo starostne upokojitve nad invalidskimi. Že leta 1968 se število obeh vrst upokojencev izravna, nato pa se iz leta v leto različno veča število invalidskih upokojitev. Največ upokojitev (35) je bilo leta 1970, od tega 60 % invalidskih in samo-40 % starostnih. Za celotno desetletno obdobje pa. je bilo 52,7 % invalidskih upokojitev in 47,3 % starostnih, ,to je 'za 5,4 % več invalidskih 'upokojitev. V 9 mesecih letošnjega leta se je ponovno močno povečalo število invalidskih u-pokojitev v razmerju 17 invalidskih proti 4 starostnim u-pokojitvam. Podaljšanje delovne dobe za starostno upokojitev očitno kaže povečanje invalidskih upokojitev. REHABILITACIJA Iz razpoložljivih podatkov o delovnih invalidih ugotavljamo, da se je okrog 10 % delovnih invalidov usposobilo za drugo delo s poklicno rehabilitacijo, ki je potekala v stamena podjetju, s priučevanjem na dotičnem delovnem mestu in dodatnim teoretičnim-'izobraževanjem. Rehabilitanti so se strokovno usposobili za drugo delo v času od treh mesecev do 1 leta. Posebno teoretično znanje so si pridobili s tečajem za varilce, opravljanjem izpitov iz varstva pri delu ih opravljanjem dodatnih izpitov iz nekaterih predmetov v poklicni šoli. Med 27 delovnimi invalidi, ki dobivajo nadomestilo zaradi manjšega OD, ni nobenega rehabilitiranega invalida,!, kar dokazuje, da so vsi premeščeni na delovna mesta z enakim ali višjim OD. To je spodbudna ugotovitev in bi bilo treba nujno poklicno rehabilitirati več delovnih invalidov, ob tem pa tudi iskati možnosti, da bi primerno prilagodili nekatera obstoječa delovna -mesta. Običajno stroški za takšen postopek niso preveliki in se večkratno obrestujejo. Ovire pri tem so tudi zastarela pojmovanja in predsodki, kot na primer: Dela ni mogoče opravljati sede. Bolj bi bilo potrebno prilagajati delovna mesta tudi osebam z zmanjšano zmožnostjo za delo. S. K. V dneh 9., 10. in 11. januarja je bil na Borlu seminar za samoupravljalce TGA Boris Kidrič Kidričevo. Predavali so: Maks Žmavc, v.d. generalnega sekretarja SO Ptuj, Milan Kneževič, dipl. ing., Stanko Le-pej, predsednik OK SZDL Ptuj, Friderik Klančnik, dipl. pravnik iz TGA, Anton Ileo, dipl. oec. iz TGA, Franc Lukman, dipl, oec. iz TGA, Jože Šegula iz TGA, Dušan Rebolj, novinar, sekretar za obveščanje in poli.tičin-o propagando pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije in Peter Toš, dipl. i~’-avnik, predsednik komisije za samoupravljanje pri centralnem komiteju ZKS. Predavanja so bila za večino udeležencev naporna, saj niso vajeni sedeti in poslušati več ur skupaj določene snovi, ki za mnoge ni bila zanimiva zaradi več razlogov. Nekateri so določene stvari že slišati, nekateri so menili, da vsega ne bodo v organih samoupravljanja potrebovali. Pretežen del udeležencev pa je seminar spremljalo zavestno in so si določene stvari tudi zapisovali za poznejšo rabo v praksi. Zadnji dan seminarja je bil najbolj živahen, za kar sta poskrbela tovariša iz republiških organov. Ta sta svoji temi podala dosledno in z Velikim čutom odgovornosti, torej tako, da so bile slehernemu udeležencu tudi razumljive. Če sta pri svojem izvajanju uporabljala tujke, sta jih tudi obrazložila, predvsem velja to za tov. Rebolja, ki je posebej navdušil prisotne. Zaključno besedo je imel glavni direktor TGA Milan Krajnik, dipl. oec., ki je v kratkih stavkih orisal -stanje podjetja za leto 1974 in nakazal smeri za leto 1975, v kälterem bomo. začeli z novim investiranjem. Nekatere investicije pa še niso povsem izkristalizirane, zato še niso bile v organih samoupravljanja obravnavane, bodo pa v prvih mesecih leta. Glavni direktor je bil v svojem izvajanju zaskrbljen za poslovni uspeh v letu 1975,- v katerem se že v prvih dneh srečujemo z velikimi podražitvami. Elektrike za 50 %, kavstičnega luga ža 120%, prevoza železnic za 23 %, koksa za 30 % in boksita, katerega cena še točno ni znana. Predvidevamo pa, da bo cena aluminija le za 20% večja. • Iz zgornjega je razvidno, da bo treba poiskati notranje rezerve, -ki so v podjetju prisotne na vsakem koraku. Treba jih bo s skupnimi napori angažirati, kar pa bo velika odgovornost slehernega delavca v združenem delu. Zaključnega razgovora razprave — so se udeležili vsi direktorji iz TGA, predsednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek, dipl. ing., predsednik SO Ptuj Branko Gorjup, dipl. politolog, predsednik OK 'SZDL Ptuj Stanko Lepej in drugi. Vprašanj za prisotne je bilo več kot preveč, saj na vsa vprašanja ni 'bilo časa odgovoriti, ker bi se razgovor sicer zavlekel v pozne nočne ure. Zato je bilo sklenjeno,, da bodo odgovori na nekatera vprašanja objavljeni v glasilu Aluminij, kar j-e glavni direktor TGA obljubil, da bo itudi storjeno. Vprašanja so -bila različna — od ,prqjblemov vračanja zdomcev, prispevnih stopenj za samoupravne interesne skupnosti, delovanja delegatskega- sistema v 90 Ptuj do porabe presežkov dohodka interesnih skupnosti za leto 1974, ki bodo po izjavah Franja Gnilška, dipl. ing., uporabljeni za podražitve pri investicijah. Predvsem to velja za temeljno izobraževalno skupnost, -ki bo sredstva porabila za podražitve gradnje osnovne šole v Dornavi. Po zaključku -razprave je Anton Kurelič, predsednik sindikalne organizacije podjetja, povabil vse prisotne na skromno zakusko. V imenu sindikata se je (tudi zahvalil izobraževalnemu centru podjetja in delavski univerzi Ptuj, -ki sta seminar pripravila, pa vsem o-stalim, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu zaključku seminar j ai Sadovi tega seminarja se bodo namreč poznali že v tekočem letu, za kar so vse realne možnosti, samo izkoristiti jih je potrebno in uspeh ne bo izostal.. M. T. nJPWjl I n WÈÈàm i iIIbiP 'jagt. BR Cr^*.# M r$mi — • - ' jämm Minulo srečanje štipendistov s predstavniški TGA — koristni dogovori UVOD V SR Sloveniji imajo delavci v številnih temeljnih, in drugih organizacijah združenega dela za svoje samoupravno in politično obveščanje v združenem delu posebne periodične časopise. Pravimo jim glasila delovnih skupnosti, ker jim nalagajo skrb za medsebojno obveščanje o delu in življenju v njihovih delovnih skupnostih, o delovanju organov samoupravljanja, njihovih delegacij in delegatov v skupščinskem sistemu, o delovanju političnih organizacij in sploh o vsem tistem, kar je bistveno za njihov samoupraven položaj v združenem delu. Zato jim tudi nalagajo, naj bodo resnične tribune samoupravljavcev in oblikovalci objektivnega javnega mnenja, usmerjevalci in spodbujevalci medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. Po najnovejših podatkih je glasil delovnih skupnosti v naši_ republiki že 390, poleg njih pa izhaja še kakšnih 500 občasnih informativnih biltenov, ki tudi dobivajo določene naloge na področju samoupravnega obveščanja. In ker je reducirana mesečna naklada takih glasil že močno presegla število 500.000, je seveda razumljivo zanimanje za to vrsto tiska, za njegovo vsebino, za njegov domet in sploh za nje- sko izmenjavo mnenj, stališč in pogledov o vseh predlogih samoupravnih in drugih odločitev, o njihovih variantnih možnostih, da spodbuja sprejemanje najbolj primernih odločitev in njihovo dosledno uresničevanje, da spodbuja osebno prizadevnost članov delovne organizacije, da razvija konstruktivno kritiko med njimi, goji polemiko in jih spodbuja v akcije in ukrepe, katerih uresničevanje vodi h gospodarskim uspehom in k uveljavljenju delavskega in družbenega samoupravljanja; 4. da kot sredstvo množičnega obveščanja seznanja bralce s celotnim dogajanjem v njihovi delovni organizaciji in v vseh njenih delovnih skupnostih, v njihovih krajevnih skupnostih, da jih izobražuje, združuje in povezuje v čvrsto, nerazdelno celoto, zaradi česar lahko dosti bolj uspešno izpolnjujejo in uresničujejo svoje, z delitvijo dela porazdeljene naloge in obveznosti. Vrsta informacij, njihova kakovost in njihova časovna ustreznost so trije bistveni elementi, od katerih je odvisna obveščenost delavcev, zato ponavadi pri ocenjevanju glasil delovnih skupnosti posvečamo prav tem največ pozornosti. DUŠAN REBOLJ: Glasilo delovne skupnosti V OBVEŠČANJU IN SAMOUPRAVNEM KOMUNICIRANJU V ZDRUŽENEM DELU gov vpliv na sodbe, mnenja in stališča delavcev, ki jih prebirajo. KAJ PRIČAKUJEMO OD GLASILA DELOVNE SKUPNOSTI? Če upoštevamo podatek, je v neki raziskavi kar 42 odst. nekvalificiranih in polkvalificira-nih delavcev v SR Sloveniji izjavilo, da uporabljajo za svoje redno obveščanje samo glasilo svoje delovne skupnosti, in če upoštevamo, da že več kot polovico vseh glasil pri nas prebirajo tudi naj ožji svojci delavcev, ker jih ti prejemajo po pošti na svoje domove ali pa jih prinašajo z dela domov, je razumljiva skrb in pozornost številnih dejavnikov za ta tisk. Glasila delovnih skupnosti predstavljajo torej pomembno informacijsko sredstvo. Še več! Danes predstavlja eno od temeljnih sestavin večine sistemov samoupravnega komuniciranja v združenem delu. Od dobro zasnovanega in urejenega glasila delovne skupnosti pričakujemo t): 1. da kot množično komunikaciisko sredstvo vzdržuje med bralci vsestransko pretakanje informacij od samoupravnih, strokovno-vod-stvenih organov in družbenopolitičnih organizacij k članom delovne skupnosti in obratno; 2. da kot institucija množičneea obveščanja oblikuje med bralci socialistično javno mne-m'e, ki se pod vplivom subjektivnih sil v delovni skupnosti in v lokalni skupnosti oblikuje v zavesti bralcev pri uresničevanju poslovne politike delovne organizacije, ki glasilo izdaja: 3. da kot tribuna kolektiva skrbi za vsestran- ZAKAJ? Informacije predstavljajo nujen pogoj za vsako aktivnost, saj omogočajo dejavnost — tudi samoupravljalsko! Vendar informacije same po sebi dejavnosti še ne omogočajo. Bolj obveščen posameznik ali bolje obveščena skupina pa ima vedno prednost pred manj obveščenim posameznikom ali skupino. In obveščenost je zlasti pomembna v vseh fazah vsakršnega odločanja — tudi samoupravnega! Informacije o delu posameznikov, skupin ali organov pa so tudi sredstvo družbene oziroma kolektivne kontrole nad njihovim delom in uresničevanjem dogovorjenega. Pod pojmom kontrola razumemo v tem smislu presojanje skladnosti akcij, določenih z načrti ali s sklepi, z dogovorjenim torej, in sredstvo vplivanja na kakovost dela, ki ga opravljajo posamezniki, skupine ali organi. Dosedanje raziskave, ki so se lotevale odgovora, kakšna so glasila delovnih skupnosti po naštetih treh elementih, kažejo ne preveč zadovoljive ugotovitve. O ČEM PIŠEJO GLASILA? V raziskavi o vsebini glasil delovnih organizacij Slovenije* 2) iz leta 1969/70 povzemam odstotno porazdelitev desetih tematskih področij vsebine glasil delovnih skupnosti v Sloveniji, ki se po sicer delnih in nepopolnih poznejših analizah tudi v zadnjem času ni bistveno spremenila. Porazdelitev vsebinskih področij (v %) Področje vsebine Delež 1. Proizvodnja 17,75 2. Cene in tržišče 3,44 3. Notranja zakonodaja 4,84 4. Finančno poslovanje 4,34 5. Kadrovska politika in delovna razm. 13,88 6. Samoupravljanje 4,72 7. Socialna politika 11,88 8. Družbenopolitične organizacije 4,53 9. Medosebni (medčloveški) odnosi 5,72 10. Ostalo 29,40 Skupaj 100,00 Vsebinsko področje »ostalo« zavzema skoraj eno tretjino celotne vsebine. To je področje, ki obsega predvsem vsebinske kategorije, za katere smemo trditi, da se ne nanašajo na gospodarjenje in samoupravljanje v delovni organizaciji (proslave, čestitke, obletnice, osmrtnice, krvodajalske akcije, rojstva, poroke itn.) in na dogajanje v delovni organizaciji (proslave regionalne narave, neposlovni dogovori, humor, delo družbenopolitičnih organizacij zunaj delovne organizacije, delo skupščine občine, narodna obramba itn.). Za glasilo velja, da je predvsem sredstvo obveščanja delavcev zä njihovo samoupravno aktivnost, za njihovo samoupravno odločanje. Zato bi morale v njem prevladovati ekonomske informacije o poslovanju temeljnih organizacijskih enot, o njihovih delovnih načrtih, njihovem uresničevanju in vzrokih za zaostajanje za načrti, o dohodkovnih odnosih in nastajanju dohodka, o vsem, kar vpliva na dohodek itn. Gledano s samoupravnega delavčevega položaja v združenem delu so zanj pomembne predvsem določene informacije. Lahko bi jih razčlenili takole: 1. informacije o gospodarskih razmerah, v katerih je delavčeva delovna organizacija glede na sprejeti letni načrt in glede na napovedi oziroma njena nadaljnja prizadevanja; 2. informacije o gospodarskih razmerah delavčeve delovne organizacije, njenih organizacijskih enot in delavčeve organizacijske enote v odnosu do posameznih proizvodov oziroma dejavnosti, ki so predmet poslovanja delovne organizacije; 3. informacije o razmerah, gibanjih in težnjah na tržišču izdelkov oziroma storitev delavčeve delovne organizacije in o možnostih, kako bi dela.vec lahko s svojim delom in samoupravnim ravnanjem vplival na izboljšanje poslovnih rezultatov svoje organizacijske enote in svoje delovne organizacije ter s tem tudi na razmere, gibanja in težnje na tržišču; 4. informacije o ukrepih družbenoekonomske politike, ki zadevajo tudi delavčevo delovno organizacijo, pa informacije o tem, kako bi delavec lahko vplival na take ukrepe; 5. informacije o značilnostih in gibanjih splošnega gospodarskega in političnega življenja v svetu ter razvoja znanosti in tehnike doma in v svetu; 6. informacije o odsevu vseh omenjenih gibanj na delavčev položaj in mesto v njegovi delovni organizaciji in krajevni skupnosti, kjer živi. Glasilo bi moralo zagotavljati kar največji možni del naštetih vrst informacij, ne vemo pa, kakšna količina bi bila še znosna. Najbrž takšna, ki bi vsaj tistemu delu delavcev, ki se zanimajo za informacije in ki hočejo sodelovati v samoupravljanju, to tudi omogočala. Podrobneje odgovoriti na to, ni lahko, saj ni zadosti zanesljivih podatkov, pa tudi nekatere druge vidike obveščenosti delavcev je treba upoštevati. Glasila, kakršna že so, ne nastajajo slučajno. Očitno pa je, da so odsev in izraz stopnje dejanske razvitosti samoupravnih odnosov. Zveza med obveščanjem v celoti in samoupravnim položajem delovnih ljudi je krožna in medsebojno dvosmerno delujoča: večja informiranost omogoča višjo stopnjo samoupravnih odnosov — in obratno — višja stopnja razvitosti samoupravnih odnosov zahteva celovitejše, bolj sistematično obveščanje. Nasploh demokratični odnosi v kolektivih vplivajo na zmanjševanje avreole skrivnostnosti posameznim informacijam in podatkom, pa tako lahko postajajo bolj javni. V vzdušju medsebojnega zaupanja dobi objavljanje tudi kritičnih podatkov značaj spodbude za skupno organizirano akcijo in iskanje bolj optimalnih rešitev. Nasprotno pa lahko v pogojih nezaupanja, zaostrenih razmerij med skupinami, osebnih razprtij ipd. taki podatki služijo predvsem za obračunavanje med posamezniki in skupinami, mani pa za ustvarjalno dejavnost. Uredniki, novinarji in drugi sodelavci glasil delovnih skupnosti delalo v konkretnih odnosih in razmerah in pod vplivom teh odnosov tudi nastajajo njihovi produkti — glasila. !) Dušan Rebolj: Kako informirati samoupravi j alce, DU »Tomo Brejc«, Kranj, 1969 2) Vsebina glasil delovnih organizacij Slovenije, delavska univerza »Tomo Brejc«. Kranj, 1970 (Bo nadaljevano) NEKATERA VPRAŠANJA V ZVEZI Z METODAMI POLITIČNEGA DELOVANJA IN NJIHOVO UČINKOVITOSTJO (Nadaljevanje in konec) to. Informacije, ki so plod neznanja in neobveščenosti — v tem pogledu smo slabi in ne znamo paralizirati (onemogočiti) stvari, ki nam povzročajo velike probleme, zlasti pa nas odmikajo od osnovnih vprašanj. Ljudje hočejo vedeti kaj.; več o sebi, zato iščejo kanale obvestil ali pa. si tudi sami izmislijo-dodajo marsikaj zaradi zanimivosti. Aid. 4. Samoupravno informiranje koit vsebina in' metoda dela je stisnjeno med prejšnja dva modela obveščanja Kakšne so lastne možnosti ■■informiranja posameznih delavcev v TOZD, vzemimo npr. komercialno službo, kadrovsko službo-, finančno službo, na drugi strani, pa. delavca na delovnem mestu v proizvodnji? Po svojem značaju dela te službe posameznik obvladuje razen .svojih poklicnih informacij še širši krog informacij, ker je tudi njihova narava dela -taka. Zavedamo se, da delavec omejen na ozko (specializirano) delovno mesto in če ni razvitega sistema in učinkovitih metod informiranja, ni obveščen o bistvenih vprašanjih, o katerih odloča. Toda kljub temu mora delavec odločati, -za kar nima nobenih podatkov ali pa. ima premalo informacij. Delavec je omejen na sikope pismene — prepozne informacije, zato prihaja pri njegovem vedenju do .političnih problemov., ki so logična, naravna in normalna posledica slabega in tudi enostranskega obveščanja. Delavec mora imeti zaradi narave svojega dela, predvsem pa zaradi svoje sedanje in jutrišnje družbene vloge bolj razvit sistem in metode, da bo imel pogoje in možnosti za natančno, dosledno komuniciranje in celovito informiranje, na osnovi katerega bo lahko suvereno odločal. Kako organizirati samo-upravljalske komunikacije v temeljni organizaciji združenega dela V tem sestanku obravnavam delo organov samoupravljanja temeljne organizacije združenega dela z vidika nujnih samoupravnih komunikacij v njej — to je poti in načinov za izmenjavanje informacij, ki omogočajo zaposlenim učinkovito samoupravno odločanje in vplivanje na vsebino samoupravnih odločitev. UVODNE MISLI V težnji, da se približata produktivnost dela in učinkovitost poslovanja naših organizacij združenega dela mednarodni ravni in da se izboljšajo njihovi gospodarski oziroma poslovni uspehi, ho treba izboljšati učinkovitost dela organov samoupravljanja tudi v praksi — ne samo s samoupravnimi predpisi in dogovori temeljnih organizacij združenega dela — uresničiti ustavna načela o delavčevih pravicah in dolžnostih, ki mu gredo iz združenega dela. Zato bomo morali uveljaviti v njihovem delu takšne metode, ki bodo članom delovne skupnosti zares omogočale uresničevanje njihovih samoupravljalskih pravic in dolžnosti. In ker je eden od pogojev, ki to omogočajo, tudi njihovo stalno medsebojno obveščanje, predlagam shemo in model komuniciranja samoupravnih organov, kadar morajo ti razpravljati in odločati o nekem dogodku, problemu, pojavu, vprašanju ali akciji. Danes nihče več ne oporeka, da sta obveščenost samoupravljalcev, razvitost in učinkovitost samoupravljanja v tesni medsebojni odvisnosti. Bolj obveščeni in s tem bolj z znanjem oboroženi delavci lažje in bolj odgovorno odločajo. Bolj ko je mehanizem samoupravljanja izpopolnjen in razvejan, večjo obveščenost upravljavcev omogoča, zahteva pa tudi več informacij. Seveda pa ta zveza med stopnjo obveščenosti in razvitostjo samoupravljanja ni funkcionalna, saj poznamo iz vsakdanje prakse precej organizacij združenega dela oziroma njihovih temeljnih organizacij, v katerih so delavci sicer dobro obveščeni o notranjem dogajanju, pa vendar o pravem samoupravljanju ne moremo govoriti. Ce je temeljna organizacija združenega dela družbenoekonomska celica, v kateri delavec v združenem delu uresničuje svoj temeljni samoupravni položaj — to je — da ustvarja in razdeljuje rezultate svojega dela — to pomeni, da je v združenem delu odgovoren za organizacijo in učinkovitost proizvodnje ali ustvarjalnega dela, za učinkovito gospodarjenje s proizvajalnimi sredstvi in z dohodkom. In to ne samo znotraj svoje temeljne organizacije, 'marveč znotraj vseh oblik združevanja, v katere se povezuje in na tej osnovi ugotavlja in deli dohodek kot svojo neodtujljivo samoupravno pravico. Če je tako — in tako smo zapisali v ustavi, potem mora v temeljni organizaciji združenega dela sleherni delavec imeti možnost za aktivno in tvorno sodelovanje v vseh fazah samoupravnega odločanja, ne pa samo — in še to večinoma le posredno — v fazi odločanja ali sprejemanja odločitev! Pod samoupravljalskim odločanjem ne razumemo posameznikovega opredeljevanja ali opredeljevanja pooblaščenih delegatov »za« neko predlagano odločitev ali »proti« njej. Samoupravno odločanje sestoji iz naslednjih človekovih zavestnih, odgovornih in medsebojno povezanih dejavnosti; 1. nastanek in oblikovanje potrebe po odločitvi; 2. opredelitev področja, na katerega se odločitev nanaša; 3. natančna opredelitev ciljev odločitve; 4. opredelitev različnih možnih variant odločitve (alternativ); 5. razprava članov delovne skupnosti o možnih variantah odločitve; S. izbor najprimernejše odločitve; 7. uresničevanje odločitve in nadzor nad njenim uresničevanjem; S. ocena o doseženih rezultatih z uresničitvijo odločitve. VSe te, med seboj vzročno povezane niti samoupravnega odločanja je mogoče tudi prikazati v smislu sklenjenega kibernetičnega kroga, v katerem je mogoče oceniti kvaliteto sprejete in uresničene odločitve po tem, s kolikšnimi vloženimi napori je bila odločitev Izpeljana in sklep tudi uresničen. Tudi z novo 'kvaliteto komuniciranja in informiranja (de-legatstva) se moramo boriti za vsebino in novo kvaliteto samoupravnih. odnosov v delovnih organizacijah. Kaj zahtevajo delavci v samoupravnem modelu obveščanja im kakšna naj bj predvsem bila informativna vsebina v proizvodnih delovnih organizacijah. Delavci zahtevajo: v političnem odločanju podtikal^ odločanje in sklepanje o ’strogo strokovnih zadevah. Sindikalno ali samoupravno vodstvo ni strokovni izvedenec narodne banke, ne zavoda, za statistiko itd. Strokovnjakom zato ne smemo jemati dolžnosti in odgovornosti, pa. področij;, na katerih morajo delova- Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda, se borijo za itak položaj ’delavskega razreda, kot ga določa ustava; za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilne vloge delavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za u-resničevanje interesov, samoupravnih in drugih pravic de- Dekompozerji 1. Celovito in popolno informacijo. 2. Družbeno usklajeno informacijo, ki izključuje vsak monopol ; monopola v obveščanju in komuniciranju ni, ker je osnovni nosilec in njen oblikovalec delavec, toda organiziran delavec v svojih organizacijah. 3. Da je informacija resnično odraz pravega stanja, da je javna in obstaja možnost za razprave o njej. 4. Da je informacija pismena ali ustna — zanemarjamo osebne človekove vezi in stike. Med nas se je vselila tehnika, ki odtujuje človeka človeku, postali smo preveč uradniški« »papirnati«, smo pod vplivom vulgarnega statističnega seštevanja, kar pomeni v bistvu nazadovanje. Zlasti v sindikatih moramo vztrajati na tem, da bo komuniciranje in obveščanje čimbolj humano, da bo vzpostavljeno čimveč osebnih človeških stikov, vezi itd. Vse druge oblike tehnike in sredstva obveščanja so človeku le pripomoček, seveda nujen pripomoček, katerega vse vedno bolj potrebujemo, a mora biti praviloma podrejen človeku kot subjektu. 5. Informacija mora biti pravočasna s— prepozna je brez pomena — pa tudi prehitevati ne smemo. 6. Informacija mora dati možnost za uspešno in pravilno odločanje o konkretnih družbenih vprašanjih. Ne smemo nasedati, da bi nam ti in biti suvereni. Znati moramo razlikovati, kaj je tehnološka disciplina in kaj tetonokratizem. 7. Informacija mora biti vsakemu dostopna, od posameznika pa je odvisno, ali jo tudi uporablja. 8. Informacija naj bo prirejena. za itistega, kateremu je namenjena, 9. Informacija ne sme dovoljevati špekulacij in manipuliranja z ljudmi. Informacija ne sme zavajati ljudi. 10. Informacija mora biti angažirana, delavca mora spodbujati k aktivnosti. 11. Informacija mora zajemati za tista področja samoupravljanja, ki so najbolj frekvenčna. 12. Informacija 'ne sme poenostaviti resnice s tem, da išče povprečja., neko sredino ali polsredino. Vsak ima svoje interese. Izhajati moramo iz različnih interesov in jih spraviti na enake imenovalce zaradi učinka družbenega dela. 13. Nosilec samoupravnega sistema komuniciranja, informacij ali obveščanja je danes sindikat kot razredna organizacija delavcev. Zato v sindikatih tudi pripisujemo tolikšen, pomen informiranju in komuniciranju. Preiti moramo na bolj preprost in učinkovit sistem, ki bo odraz teženj in določil nove ustave. lavcev na vseh področjih dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pri združevanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in pri določanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoupravno povezovanje in združevanje različnih področij družbenega dela, itd. Sindikat daje .pobudo za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, neposredno sodeluje pri tem sporazumevanju in dogovarjanju, pa daje organom upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti, drugim državnim in družbenim organom predloge za Urejanje vprašanj, ki se nanašajo na materialni in družbeni položaj delavskega razreda. Kljub vsem napotkom in navodilom sindikat še vedno ne daje kolektivu potrebnih informacij o svojem delu, o svojih odločitvah, —edlogih. Enako se ponašajo ostale družbenopolitične organizacije. Potrebno bi bilo, da sindikat in tudi partija določita nekoga iz svojih vrst, da bi bil zadolžen za infornici je. Nič bolje ni z informacijami o delu, težavah in uspehih TOZD. Imamo svoje glasilo, pa je možno po njem informirati naše delavce o raznih dogajanjih v tovarni, pa tudi izven nje. UNIVERZA V LJUBLJANI Ekonomska fakulteta Ivan Meško DVOSTOPENJSKI MODELI STOHASTIČNEGA PROGRAMIRANJA Doktorska disertacija Ptuj 1974 ČESTITAMO PROFESOR IVAN MEŠKO NOVI DOKTOR ZNANOSTI 19. decembra lani je na ljubljanski univerzi promoviral za doktorja znanosti Ivan Meško, naš vlečletni sodelavec. Svojo strokovno pot je nastopil kot osnovnošolski učitelj v Gorišnici, pa nadaljeval kot profesor matematike na gimnaziji v Ptuju. V jeseni leta 1965 je prišel k nam kot strokovni sodelavec za plan in razvoj in po treh letih nastopil službo na VEKŠ v svojstvu predavatelja matematike. Predlani je končal HI. stopnjo in pred kratkim temu dodal še svoj zadnji uspeh — doktorsko študijo. Tovhriš Meško je naše gore list, saj je doma iz Zg. Leskovca v Halozah, kamor še vedno rad zahaja. Tudi š TGA ni prekinil stikov, ko je odšel na VEKŠ. Danes je njegovo sodelovanje usmerjeno predvsem na naš ARC in njegova doktorska disertacija je tudi delno plod tega sodelovanja. Prepričani smo, da tov. Meško tudi sedajHie bo »počival«, saj mu tega njegov raziskovalni duh ne bo dovolil, da bo svoje znanje jn odkritja prenašal na mlajše rodove, pri čemer mu želimo mnogo uspehov in še enkrat čestitamo! SODELAVCI IZ TGA Ustava in samoupravne interesne skupnosti Samoupravljanje in delegatska razmerja V načelu in po vsebini se samoupravljanje in delegatska razmerja v samoupravnih interesnih skupnostih ne razlikujejo od načel, ki so uveljavljena v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih. Baza delegatskih razmerij so delovni ljudje, organizirani v TOZD in •krajevnih skupnostih. Ti pošiljajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Ustava predvideva, da so zaradi kar najbolj neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic in interesov v interesni skupnosti organizirane temeljL ne skupnosti ali enote za določena območja ali zia uresničevanje določenih skupnih interesov. Financiranje samoupravnih interesnih skupnosti Ustava .SRS v gretjem odstavku 53. člena določa: »Za zadovoljevanje svojih potreb ih interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim iz svojih osebnih dohodkov in' iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z namenom oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena. Te določbe ustave pomenijo, da ustava opredeljuje za financiranje proračunov družbenopolitičnih skupnosti davke, za financiranje potreb samoupravnih interesnih skupnosti pa prispevke. Ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti V dosedanjem sistemu je bilo možno ustanavljati samoupravne skupnosti samo z zakonom. Ustava SRS ipa prinaša bistveno novost, ko v 53. členu določa: Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na področju. za katero ustanavljajo interesno skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnosti urejajo samoupravni sporazumi, o njeni ustanovitvi njen statut in drugi samoupravni akti. Odnosi med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi Ob že navedenem glede družbenega planiranja in u-skiajevanja razvoja ustava določa, da so družbenopolitične skupnosti odgovorne za celovit razvoj. Pomemben je tudi 340. člen ustave, ki določa: »O zadevah iz pristojnosti skupščine SRS, o katerih soodločajo na podlagi te ustave skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. Te in druge določbe ustave kot tudi analogne določbe občinskih statutov neposredno vključujejo samoupravne interesne skupnosti v nov skup- ščinski sistem. S tem je zagotovljena celovitost in usklajevanje interesov delovnih ljudi na vseh področjih samoupravljanja in oblasti. Storjen je nadaljnji korak za deetatizacijo (zmanjšanje funkcije drža-ve) teh področij združenega dela. Svobodna menjava dela in družbene dejavnosti V dosedanjih razpravah je osnovna vsebina pojma svobodne menjave že znana. To je oblika menjave brez etatistične (državne) prisile, kakor tudi brez prisile tržišča. Svobodna menjava pomeni »proizvodnjo« storitev vnaprej znanih uporabnikov; igre za racionalno organizirano »proizvodnjo«, zavestno urejeno po oibsegu, vsebini, strukturi, po- gojih in osnovnih stroških. Iz tega sledi, da je to neposredna menjava, ne glede na to, da je uresničevana v materialnih vrednostih (denarju). Neposredna je zato, ker so neposredno in zavestno določeni vsi njeni osnovni elementi, ker je »proizvodnja storitev« vnaprej določena, ustrezno potrebam, za vnaprej določene uporabnike. Ravnanje betonskega železa Vzgoja potrošnika na področju prehrane Uvod Vzgoja na področju prehrane je sestavni del celotne vzgoje in splošnega vzgojnoizobraže-valnega procesa; prav tako pa je enakovreden sestavni del celovite prehranske politike. To pomeni, da bi morala biti ta delavnost med osnovnimi nalogami tistih družbenih dejavnikov, ki odgovarjajo za vzgojo in izobraževanje, kakor tudi vseh tistih, ki se s kateregakoli vidika ukvarjajo s problemi prehrane, saj z zadovoljevanjem potreb po hrani človek utrjuje zdravje in obnavlja delovno sposobnost. Kakor je človek kot posamični potrošnik pomemben za družbeno reprodukcijo, je tudi potrošnja in njena struktura (kakovostna in količinska) važna determinanta družbene reprodukcije. Ker je potrošnja družbenoekonomski proces zadovoljevanja človekovih potreb in končni cilj proizvodnje, je glavni namen proučevanja in usmerjanja potrošnje doseči čim-skiadnejšd proces zadovoljevanja življenjskih potreb. To velja zlasti za prehrano ljudi. Obravnavanje ljudske prehrane je potrebno zastaviti tako, da bo v prihodnje mogoče razvijati 'kmetijsko in predelovalno proizvodnjo v korist smotrnejšega prehranjevanja. Z družbenim razvojem raste delež potrošnje v narodnem dohodku. Delež izdatkov za hrano v strukturi potrošnje — hitreje ali počasneje — pada, oziroma, se bo v perspektivi gibal na določeni .ravni v vse manjši odvisnosti od gmotnih razmer. Poleg človekovih potreb, količine, kakovosti in cene hrane vpliva na način prehranjevanja tudi izobraženost in vzgoja potrošnikov. Na žalost pri nas ne spremljamo problemov prehrane dovolj skrbno, da bi lahko analizirali stanje, vendar pa je — ne glede na to _pomanjkljivost — treba v prihodnje pripraviti temeljitejšo analizo za u-smerjanje potrošnje, še pose- France Adamič, Alenka Rismal, Mara Rupena-Osolnik bej politike prehrane kot sestavnega dela politike življenjske ravni in družbenega razvoja. Prehrana je v veliki meri odvisna od naravnega bogastva in njegovega izkoriščanja. Zato je varstvo človekovega o- kolijai za ljudsko prebrano še posebnega pomena. Splošna spoznanja v omejeni možnosti človekovega življenja na našem planetu, vedno slabše okolje v razvitih državah in skokovito naraščajoča razlika med bogatimi in- revnimi so generalno skupščino OZN privedla do sklepa, da pripravi posebno konferenco o človekovem okolju. Na tej konferenci leta 1972 so prišli do dokaj enotnega stališča, da živimo v trenutku, ki pomeni prelomnico pri nadaljnjem razvoju človeške družbe in je zato potrebna resna dejavnost. Mednarodna organizacija potrošnikov je -po svojih predstavnikih zelo aktivno sodelovala na stockholmski konferenci. Deklaracije so imele veliko publiciteto v nacionalnih, kakor tudi mednarodnih glasilih, ki se ukvarjajo z vprašanji vzgoje in potrošnje. I. Zakaj je potrebno vzgajati in izobraževati potrošnika? Potrebe po hrani, kakor tudi po stanovanju in obleki sodijo med niajielementarnejše človekove potrebe. Izkušnje mnogih dežel dokazujejo, da sta vzgoja in izobraževanje potrošnika zelo vaz--na dejavnika pri urejanju načina življenja bodisi posameznika, kakor družbe. Zato se š temi vprašanji vse bolj ukvarjajo prosvetni, gospodarski in družbeno-politični organi. Z družbenim razvojem se spreminjajo tudi potrebe potrošnika, zato jih je nujnoi poznati in analizirati ter probleme reševati skladno z možnostmi in pogoji, ki jih zahteva in omogoča razvoj znanosti in ■tehnologije. AKTUALNA TEMA: Delovna disciplina kot družbeni element produktivnosti dela Tam, kjer obstajajo norme in to individualne delovne norme, pravjilniki o razdelitvi osebnih dohodkov ne puščajo težjih posledic na individualni stimulaciji delavcev. Tam, kjer norm ni ali pa obstajajo skupinske norme, tam. se posamezniki vključujejo v povprečje, njihove individualne) sposobnosti in delovni elan pa ne pride do izraza, ampak se izgublja v množici. Delavci se med seboj razlikujejo po sposobnostih, niti dva deiiavca nista enaka, ne glede na to, da imata enako formalno kvalifikacijo, enak delovni staž in ker so jima po teh kriterijih določene enake startne osnove osebnega dohodka. Pri individualnih delovnih normah osebne kvalitete posameznika pridejo) do izraza in tu lahko govorimo o principu razdelitve po delu. Medtem je pri skupinskih normah nekaj de lavcev vedno oškodovanih, ker delajo za sebe in za druge v skupini, a za to prejemajo e nake OD, ker v našem sistemu nagrajevanja ni merila, po katerem bi boliš; delavec dobil večji osebni dohodek. Tako se dogaja mesec za mesecem in na koncu dober delavec ugotovi, da nima pomena dosegati boljše delovne rezultate in počasi demoraliziran tone v povprečje. Tak način nagrajevanja je destimulativen in ubija voljo do dela, iz delavcev naredi ne-delavce. Kot posledica tega je slaba produktivnost, pojav splošne nediscipline in nezainteresiranosti za rezultate dela. Ta sistem pušča resne posle dice, ne samo na posamezniku, ampak na širšem družbe nem področju. Tako nedograjen družbeni sistem nagrajevanja nehote preraščala v svoje nasprotje, t.j. vzpodbuja nede lavnlost in nedisciplino. Določitev minimalnega osebnega dohodka je predvsem humanitarne in socialne narave. Toda poleg dobrega namena so posledice zelo slabe. Tu je socialni kriterij vgrajen v ekonomsko kategorijo, t.j. tja, kjer zanj ni prostora. Ko je razdelitev osebnih dohodkov opravljena po vloženem delu, takrat se z minimalnimi osebnimi dohodki ta princip ruši, kajti dovolj je, da je delavec stalno prisoten na delu, brez rezultatov dela, že mu je zagarantirano, da je nagrajen. Tak sistem je kot nalašč za delavce polkmete in razne o-brtnäke, katerim je delovna organizacija) »rekreacijski center«, da lahko po delovnem času intenzivno opravljajo zasebno dejavnost. Za take delavce je minimalni osebni dohodek dovolj, za delavce, ki pa živijo izključno od rezultatov dela v deloVni organizaciji, tar ki oisebni dohodki ne zagotavljajo najosnovnejših pogojev. Namen minimalnih osebnih dohodkov je bil zaščititi delfiv-ce z nizkimi osebnimi dohodki in jim zagotoviti vsaj minimalne življenjske pogoje, a dogodilo se je, da je bqjj zar ščiten slab delavec na škodo dobrega delavca. Na ta način so v OZD dobri delavci oškodovani, ker nosijo posledice poslovnega uspeha OZD, v kateri so delavci, ki jim je dovolj minimalni osebni dohodek in niso zainteresirani za boljše proizvodne rezultate, ki bi bili osnova za boljše OD. Dogaja se, da je del delavcev z dobronamernim družbenim posegom oškodovan na račun svojih tovarišev v OZD. Preprosto, navedeni socialni razdelitvi ni prostora na področju razdelitve OZD in deluje zelo destimulativno na produktivnost dela. Na kakšni osnovi lahko družba garantira nekomu OD brez dela in to s področja dela, ko govorimo o principu razdelitve po delu? Ti dve stvari ne gresta skupaj. Nismo proti; socialni pomoči in solidarnim rešitvam tam, kjer je to potrebno (starejši, bolni delavci, reševanje stanovanjske problematike, šolanje itd.), ampak smo proti, da se nedelu pomaga s socialnimi posegi in s tem škodljivi» de- luje na družbeno ekonomijo. Humani ukrepi so tudi v tem, da ni' mogoče slabemu delavcu prekiniti delovno razmerje. Z dobrimi delavci nima težav noben družbeni sistem in tudi ne naš, a vsi imajo težave s slabimi delavci. Potrebno je narediti razliko med resnično slabimi delavci in onimi, ki se vzgledu-jejo po njih. Slabih delavcev je malo, viendar okoliščine vplivajo, da njihovo število nenehno narašča. Pri nas nar grajcjemo delovno mesto, kvalifikacijo in diplomo, ne pa dosežene rezultate. Ni problem v tem, ker slabi delavci ne delajo, ker jih je malo, ampak je problem v tem, ker druge pri delu ovirajo. Normalno je, da je pri nas poudarjena potreba po delu in da se hvalimo z rezultati dela, ne pa obratno, da se hvalimo »danes nisem nič delal«. Navadno delavci dobro poznajo svoje pravice, a zelo malo marajo za svoje obveznosti. Med delavci kroži krilatica »nihče mi ne more dati tako nizkega OD, kot lahko malo delam«. Ih na koncu je to tudi resnica, dovolj je biti prisoten na delu in nič delati, pa vseeno dobiš minimalni OD. Kaj je družbeno upravičeno: ščititi slabe delavce ali stimulirati jn nagraieva+i d do tis ih, ki želijo delati? Želimo biti humani do večine, dogaja pa se, da smo včash humani do posameznika na škodo večine. Potrebno je stimulirati in iskati mnoge nove oblike individualne stimulacije pri delu kot osnovo za večje sodelovanje pri ustvarjanju dohodka. Z efektivnim delom 4 ali 5 ur dnevno ne bomo povečali produktivnosti dela. Z nedelavnostjo in nizko produktivnostjo ni mogoče povečati življenjski standard delavcev in računati še na družbeni nar predek. Resnica je, da slabo delo (nedelo) povkroča večjo stopnjo inflacije, t.j. porast cen in večje življenjske stroške. Iz dosedaj navedenega lahko zaključimo, da je disciplina (nedisciplina) postala zavora pri razvoju produktivnosti dela, postala je resen družbeni problem. Kajti problem discipline ni več stvar ene ali nekaj delovnih organizacij, ampak se pojavlja kot resen družbeni problem. Na vprašanje, kje so vzroki slabega dela (nedela) in nizke produktivnosti dela, lahko brez dvoumljanja odgovorimo: v nedograjenem sistemu nagrajevanja m v tem, ker so elementi sociale in solidarnosti vgrajeni tam, kjer zanje ni prostora. Naš sistem nagrajevanja je destimulativen, ne vzpodbuja iniciative posameznikov, ne nagrajuje della, ampak delovna mesta, kvalifikacijo, diplomo, povprečja, namesto individualni prispevek itd. V interesu narodnega gospodarstva ini delavcev je dograjevanje sistema nagrajevanja in premestitve elementov sociale s področja rezultatov dela. Kolikor prej bo to uspelo, toliko boljše za delavski razred in narodno gospodarstvo! Iz navedenih citatov je razvidno, da je X. kongres ZKJ ta problem obravnaval in da v naslednjem obdobju lahko pričakujemo hitrejše reševanje tega, tako pomembnega vprašanja. Za ta smoter je potrebno intenzivno delati v vsaki TOZD, za to nas obvezujejo tudi sklepi X. kongresa ZKJ. Na koncu še nekaj za razmišljanje. Obravnavana problematika je zelo aktualna, velja to tudi za naše podjetje? Ali se s podobnimi težavami srečujemo tudi v TGA? Vprašanje je, koliko smo sploh pripravljeni o tem razmišljati in to reševati! O produktivnosti dela že precej govorimo, nismo pa dovolj povedali o neproduktivnosti v podjetju. Vsak zaposlen v TGA ve, da ima trenutno zajamčen OD s tem, ko se pravočasno pojavi na vhodu v1 podjetje. Kako dolgo bo še temu tako? Zadnji čas je, da o tem resno razmislimo in takoj začnemo načrtno reševati celotno problematiko v zvezi z delovno disciplino in doseganjem večje produktivnosti dela. Povzeto po strok, časopisu PLANIRANJE IN ANALIZA POSLOVANJA (I.-n.) Ob prehodu iz starega v novo leto 1975 je prišel proizvajalec do malice na tale način: *P0 ¥REt>lO&U ORGÀWÀ SAMOUPRAV UÀ NJ A 3E SILA ?RE1>LACAWA „TOOAČANA H AULICA» Vzgoja potrošnika na področju prehrane (Nadaljevanje z 8. strani) Bazne študije in analize o-pozarjajo, da so človekova odpornost orati bolezni, delovna zmogljivost in njegovo počutje v veliki meri odvisna od načina prehrane v .posameznih življenjskih obdobjih. Premajhna pozornost do tega dejstva zahteva velike izdatke za zdravljenje bolezni in zmanjševanje posledic zaradi nepravilne prehrane. Že parcialne študije potrjujejo, da ti stroški daleč presegajo naložbe, ki bi bile potrebne za urejeno prehrano 'ter primemo vzgojo potrošnikov na tem področju. Dobro organizirana vzgoja potrošnikov vpliva tudi na delo in obnašanje : proizvajalcev. To je za naše razmere še posebej pomembno, saj bi tako hitreje usposobili kmetijsko in živilsko proizvodnjo za zadovoljitev naših realnih potreb. Človek se kot potrošnik zelo zgodai začne seznanjati z življenjem, zato mora že v rani mladosti dobiti prve osnove vzgoje s področja potrošnje. To mu tudi olajša, da pozneje kot proizvajalec bolj razume delovanje raznih, med seboj na- nejša med specializiranimi a-gencijami OZN, je pripravila vrsto študiji o stanju in perspektivi prehranjevanja v naslednjih desetletjih. V svojem programu za izboljšanje prebrane v svetu postavlja na važno mesto ituidi vzgojo in izobraževanje potrošnikov. Njen cilj je zajeti pospeševanje in urejanje prehrane ljudi-nasploh. Zato teži za tem, da je urejen problem prehrane že pri kmetijski .proizvodnji s pospeševanjem in usmerjanjem kmetijstva, s prespekti-vo, da se zagotovi dovolj zdrave hrane za vse človeštvo. Splošno priznano dejstvo, zlasti od mednarodnih organizacij in v svetu znanih strokovnjakov in nacionalnih organizacij tistih dežel, kjer problemom potrošnikov posvečajo potrebno pozornost, je vsekakor v (tem, da je vzgoja ena osnovnih sestavin varstva potrošnikov.' ECOSOC (angl. Economic and' Social Council — Gospodarski in socialni svet OZN) pogosto navaja vzgojo potrošnikov, jo vključuje kot sestavni del v razvojne programe po- Tudi pri nas so posamezni inštituti, zavodi, strokovne šole in posamezniki storili že marsikaj. Žal, da ni celotnega pregleda niti o organizaciji izobraževanja niti o zaščiti potrošnikov, ker niti v republikah niiti na zvezni ravni ni inštitucije (centra ali vsaj referata), kjer 'bi bili ti podatki zbiram, analizirani in bi pripravljali ustrezne predloge za ukrepe na tem življenjsko važnem področju za posameznika, družino in družbo kot celoto. Kljub temu na lahko ugotovimo za preteklo obdobje, da je — tudi pred drugo svetovno vojno — bilo vprašanje potrošnje, kakor tudi vzgoja .potrošnika, na nek način vendarle navzoče. Po vojni se .vzgoja za pravilno prehrano pojavlja v različnih oblikah. Življenje je pokazalo, da je prehrana in še posebej vzgoja potrošnikov s tem v zvezi važna v vseh .generacijah in vseh družbenih sistemih, čeprav se razmere spreminjajo in zahtevajo novo Phanje sprotujočih si silnic. Zlasti je treba tu upoštevati kmetijske proizvajalce in tiste, ki zapuščajo vas in se vključujejo v nova okolja. Vse večja ponudba prehranskih predmetov zahteva potrebno znanje, ki naj človeku pomaga v ravnanju pri izbiri živil in v prehranjevanju. Potrebno mu je privzgojiti tudi sposobnost, da bo pravilno izbiral boljše rešitve in da se bo organizirano uveljavljal s svojimi zahtevami glede vrste, kakovosti, cen, postrežbe itd. Vzgojo in izobraževanje potrošnikov je treba razvijati k čimvečji aktivizaciji samih potrošnikov, tako da se bo potrošnik zavedal svojih pravic in dolžnosti, da ne bo samo pasiven objekt, temveč tvoren subjekt. Zato mora biti osveščen, torej izobražen in vzgojen. Le tako lahko odločilno vpliva tudi na dejavnike svoje prehrane. n. Izkušnje v zvezi z izobraževanjem im vzgojo potrošnikov Organizacija FAO, ki je za probleme prehrane najpristoj- sameznih dežel in jo vsestransko podpira. Na žalost naša dežela premalo spoštuje in izvaja sprejeta priporočila ECOSOC in mednarodnih organizacij, čeprav glasuje za njihov sprejem. Zadnje čase se naporom FAO in drugih agencij OZN pridružuje dejavnost raznih mednarodnih organizacij, npr. mednarodne banke, FEP (mednarodna organizacija 'kmetijskih proizvajalcev), ICA (mednarodne zadružne zveze), IOCU (mednarodne zveze potrošnikov). OECD (organizacija za e-konomski razvoj), ACWW (mednarodno združenje kmečkih žena) in še nekaterih. Mednarodna organizacija potrošnikov navaja, da OZN zelo pogosto opozarja na nujnost, da vsaka država programira povečanje proizvodnje, zlasti --roteinske hrane. Praksa kaže, da za vzgojo in izobraževanje, prav tako pa za varstvo potrošnika aktivno delujejo mnoge države sveta — vedno bolj po svojih organih, strokovnih institucijah in organizacijah. vsebino in drugačne organizacijske prijeme. Pri vzgoji in izobraževanju je važno, da so potrošniki .poučeni o zakonskih predpisih, kakor itudi, da poznajo možnosti za' svoj vpliv na pravilno izvajanje zakonodaje po krajevni skupnosti in še posebej na izkoriščanje možnosti, ki jih dajejo ustavni amandmaji. Sistematično spremljanje razvoja in ustrezno ukrepanje v tej smeri bi v znatni meri razbremenilo delovne žene, posebej matere. Priznati je treba, da je skrb za -rehrano otrok, zlasti šolskih, v posameznih regijah naše dežele naletela na razumevanje odločujočih dejavnikov in zato dala primerne rezultate, tako da je prehrana šolskih otrok dosegla u-strezno raven. K temu so prispevali tudi zavodi ali centri za napredek gospodinjstva. PREJELI SMO Haloški šolarji so vam hvaležni Aktiv ZSMS TGA Kidričevo in mladinski*’’aktiv Kidričevo sta organizirala v TGA Kidričevo in krajevni skupnosti Kidričevo zbiranje ponošene obutve in oblačil za socialno Mladinci TGA Kidričevo so po tej uspešni akciji sklenili, da bodo z občinsko konferenco ZSMS Ptuj spomladi organizirali podobno akcijo na celotnem Območju mesta Ptuj, tako Le kaj so nam pripeljali? ogrožene otroke v Halozah. Akcija je potekala zelo uspešno, saj so mladinci zbrali poln tovornjak oblačil. 27. decembra 1974 so peljali oblačila na tri haloške osnovne šole, ki so bile, po njihovem mnenju, tudi najbolj potrebne pomoči. Oblačila so najprej razdelili otrokom v Gruš-kiovju, nato v Rodnem vrhu in na koncu še v Leskovcu. Vsem otrokom, ki so bili brez copat v razredih, so naši mladinci razdelili copate, katere so kupili s sredstvi sindikata TGA Kidričevo. Na Rodnem vrhu so v šoli pustili tudi dve postelji in žimnice, katere so kupili za simbolični znesek od tovarišice KOŠIR, delilke hrane v delovni skupnosti Skupnih služb. Te postelje 'bodo učitelji na Rodnem vrhu, v našem, imenu, podarili najbolj potrebnemu vaščanu. Otroci so naše mladince na vseh šolah sprejeli z velikim veseljem. Njihovo hvaležnost in navdušenje nad darili sta pokazala, kako malo truda in dobre volje je včasih potrebno, da razveseliš nekoga. Mladince so prosili, da se naj v njihovem imenu najlepše zahvalijo vsem darovalcem oblačil in obutve, vsem članom TGA Kidričevo, ki so sodelovali v t.ej humani akciji. da bodo lahko obleko in obutev podarili, še ostalim haloškim otrokom. Aktiv ZSMS TGA Kidričevo se najlepše zahvaljuje vsem Ali bo tudi zame kaj? članom kolektiva, ki so darovali oblačila in obutev, pa sindikatu za sredstva, ob tem pa pričakuje, da boste ob podobnih humanih akcijah sodelovali še v večjem številu. PREMALO NAKAZANI PROBLEMI V NAŠEM GOSPODARSTVU Uvažamo kokošje meso, doma pa zaloge naraščajo! V decembru 1974 so se kar dvakrat sestali vsi trije zbori občinske skupščine: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na peti in šesti redni seji. Tako so se na 5. redni seji zbori sestali na ločenih sejah, na 6. redni seji pa na skupni seji. Tudi tokrat so obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, saj sta dnevna reda obsegala skupno kar 23 točk. Najprej so zbori obravnavali podano informacijo o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih leta 1974 v občini Ptuj. Sklepali so o aneksu k posebnemu družbenemu dogovoru o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974. Nadalje so delegati razpravljali o predlogu družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju od 1975. do 1980. leta, pa o Statutu skupnosti podravskih občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Sočasno so še obravnavali in sprejeli sklep o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegatov v Svet podravskih občin. Bila je tudi zanimiva razprava o sklenitvi sporazuma o finansiranju gradnje doma srednješolk v Mariboru. Prav to vprašanje je bilo zelo aktualno glede na potrebe pò takem domu, saj se tudi iz naše občine vozi dnevno v razne šole v Maribor (katerih seveda ni v Ptuju) še vedno precej deklet, ki pa v Mariboru nimajo -prostorov,-da Jji lahko tam prebivale. Delegati vseh treh zborov so ta predlog zato tudi podprli. V nadaljevanju 5. redne seje— so nato razpravljali o sklepu o dodelitvi sredstev iz stalnega rezervnega sklada za odpravo posledic, povzročenih po neurju in poplavah na lokalnih cestah v občini Ptuj. O tem vprašanju je potekala najbolj živahna razprava v zboru delegatov krajevnih skupnosti, saj je prav na območjih nekaterih krajevnih skupnosti bilo največ takih primerov. Po točki o volitvah in o imenovanjih je bil obravnavan predlog, katerega sta za seje zborov pripravili komisija za volitve in ime-" no van j a in komisija za kadrovska vprašanja skupščine občine Ptuj. Izvolili so sodnika občinskega sodišča v Ptuju, imenovali ravnatelja zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja v Dornavi in ob koncu razrešili dosedanjega generalnega sekretarja občinske skupščine Iveka Raua, ki je odšel na novo odgovornejšo delovno mesto v Ljubljano. Za začasnega vršilca generalnega sekretarja občinske skupščine je bil imenovan Maks ZMAUC, ki bo to delo opravljal do imenovanja novega sekretarja. Tako so se na 5. redni seji vsi trije zbori ločeno dostojno poslovili od generalnega sekretarja Iveka Raua, od človeka, ki je v vseh letih svojega delovanja — od osvoboditve pa vse do danes — veliko prispeval k razvoju družbene samouprave in novega delegatskega sistema, kot tudi k razvoju gospodarstva v ptujski občini. Vsi delegati so mu izrekli iskreno zahvalo in mu zaželeli na novem delovnem mestu mnogo delovnih uspehov, pa tudi izrazili željo, da tovariš Ivek ne bi pozabil na kraj, v katerem je živel in za katerega je toliko napravil, pa da bi se še kdaj vrnil med svoje nekdanje, sodelavce in občane. Tudi tokrat se je izkazalo, da so ločene seje zborov mnogo bolj uspešne, saj je število delegatov manjše in tako lahko vsak pride, če seveda to želi, do besede, kar pa je pri skupnih zborih zelo dolgotrajen proces, saj je število delegatov zelo veliko. Seje so tako mnogo krajše, kar je pomembno tudi zato, da porabimo čimmanj delovnega časa za seje. S to prakso tx> potrebno nadaljevati tudi v prihodnje, razen v primerih, ko so zaradi temeljitejšega pojasnjevanja določenih tovarišev iz IS nujne in koristnejše skupne se*e, čeprav so na vseh ločenih sejah prav tako poročevalci iz IS občinske skupščine. Na 6. redni seji vseh treh zborov, ki je tokrat bila v veliki dvorani narodnega doma, je bilo sprejetih več odlokov: o spremem- bah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1974, odlok o začasnem financiranju potreb občine Ptuj v prvem tromesečju letošnjega leta in odlok o družbeni skrbi v občini Ptuj za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn od 1912. do 1918. leta. Pri tej točki je bilo podanih nekaj dopolnilnih predlogov, ki so bili sprejeti, predvsem kar zadeva višino občinske priznavalnine od 200 na 300 din mesečno. Po volitvah predstavnikov občinske skupščine v svet zgodovinskega arhiva Ptuj, svet Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in zbore delovnih skupnosti nekaterih osnovnih in srednjih šol v občini Ptuj so sklepali še o razporeditvi dodatnih sredstev (dopolnilnih) za krajevne skupnosti iz proračuna občine Ptuj za leto 1974. Pripomniti velja, da je o tem odločal samo zbor krajevnih skupnosti. Poudariti je treba, da so delegati tudi na obeh decembrskih sejah zborov skupščine občine Ptuj s svojimi doneski v razpravah dokazali, da se z.avedajo svoje odgovornosti in da se še kako zanimajo za nadaljnji razvoj svoje občine. Iz tega je mogoče sklepati, da je delegatski sistem že dobil resnično svojo veljavo, kar bi naj služilo kot napotilo tudi vsem delegatom, ki bodo ali pa nekateri že delujejo v raznih SIS, katere smo izvolili prav tako decembra. . - -Če- bL omenil razpravo o informaciji o gospodarskih gibanjih v prvih devetih mesecih leta 1974 v naši občini, potem je treba omeniti prispevek delegata v družbenopolitičnem zboru, ki je na osnovi konkretnih podatkov seznanil delegate z doseženimi uspehi, saj je povedal, da je v naši občini precej uspelo povečati produktivnost dela, kar je sicer zelo ugodno; pri tem pa je seveda takoj tudi poudaril, da je v poročilih, katera dobivajo delegati, nakazanih premalo razumljivo in konkretno precej problemov v našem gospodarstvu. Prav način obveščanja bo še potrebno krepko izpopolniti, saj bodo le tako razprave in odločitve lahko bolj razumljive in odločilne, bodo torej posledica logičnega razmišljanja in odločitev vsakega delegata. Pri tem vprašanju je bilo precej govora o dokajšnjih zalogah perutninarskega mesa, pa o nabavi krmil iz uvoza. Nelogično je — kot je poudaril delegat — da smo uvozili 16 ton kokošjega mesa v času, ko pri nas rasejo zaloge. Poseben problem predstavljajo pri nas krmila. Čeprav sicer sedaj gradijo v Zadru novo tovarno za predelavo soje, vendar pa je že sedaj znano, da soje pri nas pridelamo zelo malo, kar pomeni, da jo bo potrebno ponovno uvažati. Tako pa s tem ne bo nič rešeno in bo problem ostal. Zato je bilo prav na račun uvoza izrečenih precej pripomb, katere bi morali posredovati vsem organom, ki se s tem ukvarjajo. Ali ne pomeni uvoz raznih igrač (katerih imamo dovolj), mesa in kozmetike, pa še in še pravo razmetavanje deviz — je vprašala delegatka DPZ, katero so podprli tudi ostali delegati. Zaradi tega je tudi prevladovalo mnenie, da bi morali prav v DPZ posredovati predloge strokovnim službam, ki bi naj vse to tehtno preučile in poročale, kaj je bilo o tem ali onem vprašanju tudi ukrenjeno. Ob koncu so delegati DPZ ugotovili, da je razpräva na ločeni seji bila zelo analitična. Zato je potrebno vso gradivo posredovati z nekaterimi dopolnili, katera so delegati sprejeli, izvršnemu svetu občinske skupščine, ki naj o tem pripravi svoje sklepe in stališča, s katerimi bi naj bili potem seznanjeni vsi delegati, da bi bilo znano, kaj je napravljenega in kaj ni, kaj je sprejemljivo in kaj ni. No, vsaka nova seja nakaže tudi nove probleme, pa tudi nove rešitve, kar pa je zelo pozitivno za nadaljnje delovanje vseh treh zborov občinske skupščine! F. MEŠKO DELOVANJE TOVARNIŠKIH GASILCEV V LETU 1974 Naši delavci oogasili nogo začetnih požarov Zelena gomila Strogi požarni rajon industrijskega gasilskega društva Kidričevo je tovarna in tovarniški objekti izven tovarne, kar je tudi urejeno s požarnovarnostnim pravilnikom. Krajevna skupnost Kidričevo nima organiziranega gasilskega društva, a na njenem območju stanuje večina člar nov našega delovnega 'kolektiva, kakor t.udi vsi člani industrijskega gasilskega društva Kidričevo. Gasilci, čeprav industrijski, ne moremo prepustiti, da bi požar uničeval siplošno ljudsko in privatno premoženje v naši neposredni okolici. Sklenili smo, da operativno prevzamemo pod naše okrilje naslednja naselja: Kidričevo I in II, Strnišče, Kmetijski kombinat Kidričevo m Njiverce, od koder je tudi največ naših članov društva, in bližnje gozdove. Na teh območjih operativno delujemo le v taki meri, da v tem času ni tovarna ogrožena glede požarnega varstva, to se pravi, da mora ostati v tovarni zadostna 'količina gasilskega orodja, gasilnih sredstev in določeno število gasilcev, ki bi bili sposobni stopiti v akcijo do povratka desetine, ki je na terenu. V tem pogledu nismo imeli od vodilnih v tovarni nobenih’ pripomb. V nekoliko oddaljenih krajih sodelujemo v akcijah le takrat, če nas pokliče na pomoč LM. Industrijsko gasilsko društvo Kidričevo šteje trenutno 32 aktivno operativnih članov. Sestav društva je po gasilski Strukturi nasi.: 1. višji gasilski častnik, 1 gasilski častnik I. stopnje, 4 gasilski podčastniki I. stopnie, 5 gasilskih podčastnikov, 16 gasilcev I. stopnje, 2 gasilca in 2 gasilska pripravnika. Kot 1e razvidno, je strokovna gasilska struktura zadovoljiva, potrebno jP le še več poleta. Gasdsko društvo ima tedensko enkrat vaje. Omogočeno je, da .se sleherni član lahko udeleži vaj dvakrat mesečno. Gasilci so razporejeni po TOZD: ;-t- TOZD Aluminij 6 gasilcev — TOZD Glinica 7 gas’lcev If- TOZD Vzdrževanje 6 gasilcev — TOZD Promet 3 gasilci — DS skupnih služb 7 gasilcev — Trije člani društva niso člani našega 'kolektiva. V poletnem času vadimo z orodjem in gasilnimi pripomočki, v zimskem času se teoretično strokovno usposabljamo za gasilsko službo. Kljub temu, da- je industrijsko gasilsko društvo Kidričevo kar močno in tehnično sorazmerno dobro o-premljeno, ne moremo trditi, da bi bili sami sposobni pogasiti požar, če bi nastal v stkla-dišču mazuta, kjer bi bila potrebna velika količina g-asil-siln-ih sredstev in mož. Zato smo v letu 1974 organizirali večjo vajo s sodelovanjem gasilskih društev, za katera; menimo, da so dovolj tehnično opremljena, da 'bi nam prišla na pomoč. Žal so ta društva nekoliko oddaljena od naše tovarne. Na omenjeni vaji so sodelovala naslednja društva: industrijsko gasilsko društvo Impol Slovenska Bistrica., industrijsko gasilsko društvo TAP Ptuj, industrijsko gasilsko društvo tovarne dušika Ruše, gasilsko društvo Ptuj in domače društvo z vsemi gasilnimi sredstvi i-n moštvi. V naselju I smo tudi organizirali večjo gasilsko vajo v požarnovarnostnem tednu. Namen vaje je bil, da bi se sosednja gasilska društva seznanila z vodnimi razmerami in objekti, posebno pa, da naše 'krajane prepričamo v našo sposobnost in da na nas lahko računajo v primeru potrebe. Na ,+ej vaji so sodelovala naslednja društva: gasilsko društvo Ptuj, gasilsko društvo Hajdina, gasilsko društvo iz Lovrenca», industrijsko gasilsko društvo tovarne dušika Ruše in domače društvo. Sodelovale so še ekipe prve pomoči CZ pri krajevni skupnosti Kidričevo. Gasilci smo sodelovali na večjih vajah tudi izven našega okoliša: v tovarni dušika Ruše, TAP Ptuj in v Haj-došaih. Tekmovali smo v občinskem merilu v kategoriji A-indus‘ri-ja, zasedli smo I. mesto. Na renubl'škem +ekmovaniu smo tudi sodelovali, toda žal brez večjega uspeha. Požari v letu 1974: V letu 1974 smo imeli 8 požarov. Omenjam le požare, pri katerih smo nastopali organizirano — na znak sirene. To se .pravi, da je bilo leto 1974 za nas gasilce mirno leto glede na število intervencij. Žal pa je bila gmotna škoda zelo velika. .12. februarja 1974 ob 4.25 uri je bil požar na letnem kopališču v naselju I — sodelovalo 10 gasilcev. 19. 3. 1974 ob 3.30 uri požar v Mercatorjevi samopostrežni trgovini v naselju I — sodelovalo 15 gasilcev. 19. 4. 1974 ob 16.10 uri je bil gozdni požar v Stališču — sodelovalo 13 gasilcev 11. 5. 1974 ob 13.43 uri požar v elektrolizi A, na žerjavu. V akcijo ni bilo potrebno vstopiti, ker so požar pogasili delavci — sodelovalo 11 gasilcev. 15. 10. 1974 ob 19.1.5 uri požar v kotlarni na elektro kablih — sodelovalo 9 gasilcev. 2. 12. 1974 ob 14.25 uri reševanje v elektrolizi B, sodelovalo 16 gasilcev. 19. 12. 1974 ob 7.40 uri požar v kalcinaciji II, gorelo olje na rotacijski peči — sodelovalo 15 gasilcev. Začetnih požarov je bilo zelo veliko; te Da so delavci že v kali zadušili. Tu so bila izredno pomembna gasilna sredstva, ki so v bližini takega delovnega mesta, kier je pričakovati izbruh požara. V naš’ tovarni ie zaposlenih veliko delavcev, ki so ikot gasilci včlamieni v earilsfca društva na *erenu. Nnibova prisotnost pa se ae’o odraža v naši tovarni pri gašenju začetnih požarov. Tudi izobraževalnemu centru pripada zasluga v tei smeri, sai ie v vivai alb em seminarju Dredv-'del 1 u-ro za preventivno požarnovarnostno zaščito. Vsem. k’ ste k^rko1! nrisne-vali, da naš 'kolektiv ni utrpel večie materialne škode zaradi požarov, prav lena hvala. Pozivamo pa va.s še k tesnejšemu sode’ovaniu z industrijskim gasilskim društvom Kidričevo. A T Iz^naše sosešcfire DA BI NAM DRUGO LETO ZRASEL IN SHODIL! n ____________ Bistrica in TGA Boris Kidrič Kidričevo Iz Metalurga že vrsto drugih krajev v ptujski občini in s svojim programom navdušili staro in mlado. Gostovali so celo izven meja naše občine, kar je dokaz njihovega angažiranja tudi izven občinskih meja. Tudi lani je dramska sekcija pripravljala igro, toda morala je prenehati že čez poletje z vajami zaradi odhoda ali preselitve svojega člana — igralca v tej sekciji. Njegove vloge pa niso mogli zamenjati z drugo osebo. No, v tolažbo je treba povedati: takoj so sklenili, da bodo to igro skušali uprizoriti čimprej, ko bo mogoče — morda že v tej sezoni. Glede na dosedanje uspehe jim lahko mirno zaupamo in verujemo, da bodo uspeli, kot so to še vedno dose-daj. Enake uspehe je žel tudi pevski zbor, ki je na gostovanjih celo spremljal dramsko sekcijo. Žal pa, kot se to dogaja, da povsod pride kaj vmes, je tudi pri njih nastal krajši premor ali kot temu pravimo — krajši kratek stik —, katerega pa so kaj hitro odpravili, pa ponovno pričeli še bolj živahno z delom. Seveda pa je tukaj treba omeniti, da je šest pevcev vključenih v DPD Svoboda iz Kidričevega in da se ostali zaradi objektivnih razlogov vaj v Kidri- luje na raznih proslavah in prireditvah ob državnih praznikih, medtem ko ostajajo gostovanja in širši nastopi v programu DPD Svoboda Kidričevo, kjer, kot smo že omenili, sodelujejo tudi njihovi člani. Prava zanimivost v tem kraju je brez dvoma harmonikarska sekcija, katera ima v svojem zboru 18 gojencev, ki pridno vadijo pod vodstvom Jožeta Matjašiča. Vadili so celo lansko sezono in se tudi pripravljali za samostojen nastop, katerega bi naj izvedli že ob praznovanju dneva republike v kulturnem domu v Kungoti. Ta zamisel o harmonikarski sekciji, Vsekakor pa velja spregovoriti tudi o knjižnici, ki je v njihovem društvu med najbolj aktivnimi sekcijami, saj je lani menjala knjižno zbirko po potujoči knjižnici kar štirikrat. Lastni knjižni fond so povečali za 200 knjig, tako da imajo sedaj v lastni knjižnici že kar 600 knjig, kar je za tako vas več kot odlično in posnemanja vredno tudi za ostala društva v KS Kidričevo. Izjema je seveda le knjižnica DPD Svoboda Kidričevo. Knjižnica v Kungoti, katero zelo uspešno vodi Katarina HREN s pomočjo profesorja Petroviča iz ptujske Mestne knjižnice, je odprta vsak petek in ima V svoji kulturni dvorani, so priredili tudi vrsto raznih tečajev. Tako je najprej mladinska športna sekcija pripravila tečaj o pravilih v košarki, odbojki in rokometu. Organiziran je bil tudi nogometni turnir ob 1. maju, mladi pa so organizirali tudi priljubljeno oddajo »Pokaži, kaj znaš« ob dnevu mladosti. _Ta prireditev je odlično uspela. V dvorani so bili tudi še tečaji za žagarje, pa o sajenju novih gozdnih dreves. Ta tečaj je KPD organiziralo sporazumno in ob sodelovanju s sindikatom gozdnega gospodarstva Ptuj. Tudi lovska družina Kidričevo je v tem domu imela vrsto sestankov in po- TUDI KULTURI PRIPADA DOSTOJNO MESTO V NASI DRUŽBI KPD v Kungoti - vzpodbudna aktivnost V prejšnji številki našega tovarniškega glasila smo obljubili, da se bomo bliže spoznali z delovanjem kultumoprosvetnega društva v Kungoti in njenimi akterji. To obljubo tudi izpolnjujemo. Morda vprašanje, zakaj dajemo prav KPD v tej vasi prednost pred ostalimi društvi in območji krajevne skupnosti v Kidričevem. Razlog je povsem preprost in enostaven. Na kratko je bil omenjen že tudi v našem tovarniškem glasilu. Predvsem zato, ker je društvo, ki deluje v bližini tovarne, storilo že resnično mnogo, s čemer se verjetno ne more ponašati vsako društvo. Če bi pričeli z gradnjo njihove dvorane, katero so postavili predvsem s prostovoljnim delom in z lastnimi prispevki, pa končali pri dandanašnjem, ko deluje v tem društvu vrsta sekcij, o katerih smo žal doslej še premalo slišali. Predsednik KPD Ivan SERDIN-šEK je eden od tistih, ki ve, kaj je treba storiti, da bi se društvo afirmiralo in da bi s svojim delom dokazalo svoj upravičen obstoj v tej vasi. če pričnemo pri dramski sekciji, je treba poudariti, da so v prejšnjih letih dosegli zelo lepe rezultate — uspehe, saj so obiskali STARO-NOVO Staro leto — nove cene Novo leto — stare navade Novo leto — stari dolg Staro leto — nova ljubezen Novo leto — stare težave Staro leto — novi krediti čevem ne morejo udeleževati, zato so ostali v prvotni sestavi in imajo svoje redne vaje v kulturnem domu. Kot trdi predsednik KPD Kungota, njihov program in repertoar povsem zadovoljujeta potrebam njihovega kraja, saj sode- Mladi Za nami je leto, ki nam je mnogo dalo, pa zahtevalo tudi vrsto konkretnih nalog, katere so mladinci bolj ali manj uspešno izvedli. »Klub«, na katerega smo vrsto let čakali, je redno zaživel in kaj kmalu postal zbirališče vseh mladincev y Naselju. Uprava kluba in mladinci so z ustanovitvijo programskenga sveta hoteli doseči, da bi se mladinci, ki se v klubu zbirajo, v njem dobro počutili. Prav tako pa se tudi izobraževali. Zaživela je dramska sekcija, ki je sodelovala na vseh večjih proslavah, posebej uspešno ob dnevu JLA, saj so gostovali s svojim programom tudi v garniziji Ptuj. Razen tega so mladi iz Naselja sodelovali tudi pri dveh delovnih akcijah, sredstva pa so namenili za nabavo klubske opreme. Kljub želji, da bi navezali stike z aktivi v Apačah, Kungoti, Naselju II. in aktivom mladih delavcev v TGA, pa tega nismo najbolje izvedli. Morda smo se premalo resno lotili sodelovanja z navedenimi aktivi. Eden od vzrokov pa je, da delo krajevne konference ZSMS v KS Kidričevo iii v celoti zaživelo tako, kot bi moralo, ker mladi v KS Kidričevo nismo bili dovolj tesno povezani, razen tega pa bi morali planirati tudi skupne akcije in programe. Organizirali naj bi srečanja v športu in druge ak-tivnostne oblike. Akcija zbiranja oblačil za socialno ogrožene, za katero Je dal pobudo aktiv mladih delavcev v KINO SVOBODA KIDRIČEVO KINO SPORED ZA FEBRUAR 4. Strašilo drama 7.— 8. D j eremi j e Djonson vestern 11. čakmul, maščevalec vestern 14.—15. Salzburška zveze a vohunski 18. Netopirji so svobodni ljubezenski 21.—22. Suzana in D j eremi . ljubezenski 25. Bomba iz Kansas Sitija akcijski 28. 2.—1. 3. Mladi maščevalec vestern IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Uredniški odbor: Franc Vrtič — predsednik, člani: Konrad Rlžner, Sto|an Kerbler, dipl. Ing., Doroteja Puž, dipl. lur., Janez Sukič In odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejo, dipl. ing. Tisk: ZGP Pomurski tisk, TOZD Tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. pa tudi o mladinskem pevskem zboru, je bila prisotna že na občnem zboru pred dvema ali tremi leti, vendar pa, kot smo videli, so harmonikarji aktivni; z mladinskim pevskim zborom pa zaenkrat verjetno še ne bo nič, toda to prepustimo odločitvi marljivih kulturnoprosvetnih delavcev v Kungoti. kar precejšnje število obiskovalcev iz vrst šolske mladine, katera kaže posebno zanimanje za dobro slovensko knjigo. Knjižnica je zelo vzorno urejena, pa tudi sam odnos do bralcev je na višini, za kar je knjižničarka že bila pohvaljena od upravnice iz knjižnice v Ptuju. Komentar k temu pa menda ni potreben. svetovanj, pa celo svoj občni zbor. Za razne seje in sestanke pa KPD daje na razpolago prostor v dvorani še mnogim drugim društvom in organizacijam —- od RK, TO, SZDL Kungota in mnogim drugim. Glede na minimalna denarna sredstva za delovanje je temu društvu treba dati vso priznanje — z želje, da bi v bodoče tudi od naše delovne organizacije dobilo več denarja za kulturno in ostalo dejavnost, saj bi tudi tukaj bilo potrebno dosledno izvajati že znano pravilo, da naj sredstva dobi tisti, ki tudi resnično dela, v Kidričevem TGA, je skupaj z našim aktivom, kljub nekaterim pomanjkljivostim, uspešno izvedena v Naselju. Vendar je bil že to uspeh, da smo prvič po dolgem času uspeli navezati stike s tovarniško mladino, ki pa žal velikokrat pozablja, da živi v Naselju in da se njena aktivnost ne konča z odhodom iz službe, ampak bi se morala aktivno vključiti tudi v delo mladih v Naselju. Zadovoljivo pa je dejstvo, da so si mladi v Kidričevem spet priborili mesto, ki jim pripada, saj so lani sodelovali pri vseh družbenih akcijah, prav tako pri izvedbi volitev, kjer so uspeli kot kandidati, katere je envidentirala naša organizacija. Žal pa moramo ugotoviti, da je bilo sodelovanje s terensko organizacijo ZK preslabo, da ga domala ni bilo, saj do konkretnih akcij, razen sprejema mladih v članstvo ZK, ni prišlo. Vemo pa, da bi ZK kot idejna sila morala aktivneje sodelovati v vrstah mladih, jim posvetiti več pozornosti, predvsem pri idejnem usmerjanju. Prav tako bi jih morala vezati nase s konkretnimi akcijami, katere bi izvajala. Mladinska organizacija je vendarle organizacija, v kateri se mladi izoblikujejo in usposobijo za svoje kasnejše družbenopolitično delovanje. Ravno zato je nujno potrebno, da mladim v Naselju posvetimo vsi skupaj več pozornosti in konkretne pomoči. O športni dejavnosti v tej vasi ni potrebno posebej pisati, saj ta spada pravzaprav v vaško rekreacijo, kateri pa je prav tako treba dati vso podporo in pomoč, v taki ali drugačni obliki. če se zavedamo, da je treba dvorano in ostale objekte vzdrževati, pa plačevati vse od vode in elektrike, potem bomo tudi lažje razumeli, zakaj je potrebno tako aktivnim društvom tudi pomagati. F. MEŠKO