8654- 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPIiviukSKI dnevnik Joilnina občana » gotovim /-> ...... .. / Aku ■ ‘v« r Predsednik republike Giovanni Leone .je na Kvirinalu pri-nubciip,'et(,iVan*a za J,lfJcHtev mandata za sestavo nove vlade. Skoraj dreottifa j voma "*• , i Ierracinlja, predsednika zbor-DiiwinR?"aa 'n Fanfanija ter bivšega ne. ?e=ovo|,jenega programa. V to st * naJ bi KD vključila ugledne stranuVn‘*a*te’ k‘ bili pogodu vsem kam ustavnega loka. Drugih iz- ..mm V resnici pa ni res, da je to edina izbira. Demokristjani, ki so na seji svojih parlamentarnih skupin že razpravljali o možnih alternativah in zaenkrat določili samo Andreottije-vo kandidaturo, že mislijo tudi na druge rešitve. Tako se govori, da «čakata» za vogglom Forlani in Fan-fani. Medtem ko naj bi Andreottiju poverili poskus sestave enobarvne vlade, bi Forlanijevo nalogo osredotočili na možnost sestave «tristran-ske» vlade med KD, PSDI in PRI. Zadnja karta naj bi bil Fanfani. Tega bi, v skrajnem primeru, prosili naj sestavi «zadnjo varianto* tega, kar KD pojmuje pod pojmom «vla-de za krizno obdobje*: vlado KD-PSI, MEDNARODNI odmevi na vladno krizo Oiiaromontejev članek ^a «New York Times Ameriška javnost seznanjena s stališči KPI »meri^mGT0N — Medtem ko ves OstroVsk nadaljuje kampanjo ko)i °.yan.ja in dramatiziranja o-uSlertn; a).Vanskesa problema* je dtij11 fNew Yorfc Times- storil niV» v.aprosil je člana ta.i- leja Italije sen. Chiaromon- jasn; nsl ameriškim brakom rx>-slov .Po,u‘k<> in zahteve KPI. Na-(rSo , v tipičnem ameriškem stilu vlado-.-,8 vst°P rdečih v italijansko riante ’ vsebinsko pa je Čhiaro-skušai V n.aibN.i preprostih besedah V ItaU ..*aojasniti • kaj se -'e zgodilo °P)sUjlu v zadnjem jsolletju. Tako M odiPotrpežljivost komunistov ka |n fovanju julijskega snorazu-v'ada sP°znanje, da enobarvna bo SD z samih demokristjanov ne kalnih >na ;izva.iati dogovora brez biHem' p™sk0v. Zato je KPI bila k d ' ,.a samo «vlada narodne •*akčj pi!fatične solidarnosti*, za-Lg°dovWltev Ustili problemov, ki , «> m tarejo italijanske druž-i “ko,. *’i.. tudi ameriški javnosti ko-Chjl01,k° znani. 9 *hatičm0nlrot^Jlado- sicer bo Italija v Hi. m Primeru doživela kata- 4 mnenja so britanski *r“nes» jn «Finanpial Ti zn^^Pričana. da so se v j . .ijansk; d’, ko so dramatizirali t Ntli, fi. Položaj, pri tem pa po- DI-PR1 z zunanjo podporo- KPI. in KD. ali ene izmed dveh*. Demokristjani vsekakor reagirajo nervozno, ker se zavedajo, da se , , ...... j5. ngsrjedije sil šele. začelo in da n^k’d,‘ i bo ostro. Tako je na skupščini se- " “nktoirjev Bartolomei razvil svojevrstno tezo,, čerpu bi tudi laične sjranke ne smele dopustiti vstopa komunistov v vlado. Po iregovem IIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllUlUinillllllllHIIIIIIIIIIMlliilillIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlillIlIlllIllIllilliUiiiMliiillllllIllliiillIliiiUilimiUlllllllllltllllllllllllHimillMIIHinmiMimillllN PRVO ZASEDANJE POTRDILO PREPAD MED STALIŠČI JERUZALEMA IN KAIRA Dajanov govor v politični komisiji dokaj negativno odjeknil v Egiptu Dnevni red pogovorov ne predvideva pogajanj o umiku Izraelcev iz Cisjordanije, niti pravice Palestincev do samoodločbe - Danes ponovno zasedanje vojaške komisije v Kairu sestavile — zares italijanska*, se pravi neodvisna. Sicer na je Jugoslavija imela dobre odm.se tudi z dosedanjimi vladami, zaključuje [ zagrebški dnevnik, (st. ‘s.) Waldheim o ciprski krizi ATENE - Generani tajnik OZN Kurt Waklheim je včeraj zaključil obisk v glavnih mestih treh držav, ki so neposredno vpletene v ciprsko krizo. V Atenah je VVajdheim opomnil tamkajšnje voditelje, naj nikar ne bodo preveč optimistično razpoloženi glede možnosti skorajšnje obnovitve pogajanj med turško in grško narodnostno skupnostjo na Cipru. Generalni tajnik svetovne organizacije je podčrtal. da je treba čakati na nove predloge, k jih je napovedala Turčija in ki naj bi jih Izdelali v prihodnjih dveh ali treh tednih. bi vlada s sodelovanjem KPI zaostrila probleme javnega reda. ker bi se fašistični terorizem razvil v nepojmljivih dimenzijah. Zato bi, v takem primeru, za javni i Ki bile boljše predčasne volitve. To -pa tembolj zato, ker bi daljša prisotnost komunistov v vladi tako oši-bila demokrščansko stranko-, da bi ua prihodnjih volitvah (čeprav bi te potekale ob rednem zaključku mandatne dobe parlamenta) KPI prejela relativno večino v Italiji. Rešitev za KD je torej «obnova sodelovanja z ostalimi demokratičnimi strankami, ki naj potisne odnose s KPI v ozadje*. Skratka, nov poziv socialistom, naj pristanejo na to. da bi sami šli v vlado Odgovor bodo socialisti dali že danes, čeprav ni dvoma, da bo negativen za KD. Popoldne se nam- TEL AV1V — Prvo zaseduije politične komisi .je, v kateri so zuna- p sti ,da bi dosegli od Izraela tiste i i- v s- "»z'* z- *-=->---------------*“ —■—z — — | koncesije, ki so neohhodno potrebne, 'da bi dosegli, pokončen in globalen mir na Bližnjem vzhodu. Dajan je namreč govorili -o potrebi, da bi re-j šili vprašanje Palestincev, ki živijo j v Judeji in Samariji (se pravi v l Cisjordaniji) in na območju Gaze, | popolnoma pa je prezrl Palestince, -------:------- j ki živijo v arabskih državah in jih ponedeljek, odložili pa so ga, da bi j je 2a dober poldrugi milijon. Prav omogočili Vanceu, da pride v Jeru- j tako je zavestno zamolčal prisotnost zalem, potem ko je odložil svoj od Organizacije za osvoboditev Pale-hod iz Washingtona v pričakovanju, j stine. da se Izrael in Egipt — kot se je, nji ministri Izraela, Egipta in ZDA, je trajalo samo 18 minut, na njem pa je takoj bilo jasno videti, dn so stališča obeh strani še zelo različna in da bodo pogajanja v prihodnjih tednih in mesecih zelo zelo težavna. Če je morda kdo o tem dvomil, potem ko so z dokajšnjo težavo premo siili nasprotja glede dnevnega reda zasedanja (zaradi česar se je vse /.•čelo s 24-u.rno zamudo), so se vsi dvomi razblinili, ko sta izraelski zunanji minister Moše Dajan in njegov egiptovski kolega Muhamed Kamel imela svoji uvodni poročili. Dajan je bil v svojem govoru nalašč zelo meglen ter je potrdil, da sc bo Izrael ravnal po svojem na- črtu za delni mnik z, zasedenega ozemlja in za podelitev omejene u-pravne avtunouiije Palestincem na zasedenem ozemlju, vendar pod izraelskim vojaškim nadzorstvom. S svoje strani pa je Muhanied Kamel poudaril, da mir ni mogoč brez. po-pulnega umika izraelskih oboroženih sil z vseh ozemelj, ki so jih zasedli leta 1967 in brez priznanja pravice do samoodločbe za palestinsko ljudstvo. Ameriški državni tajnik pa je moral v svojem posegli ubrati srednjo pot, čeprav ja ameriško stališče bilo videli bližje egiptovskemu kot izraelskemu. Omenil je izraelski umik z zasedenih ozemelj (ni pa rekel z «vseh» zasedenih ozemelj) in potrebo po priznanju zakonitili pravic palestinskega ljudstva. Zasedanje bi sc moralo začeti v . .......................... Vloga tiska v boju proti terorizmu * Slaki ;”7"3ke dogodke. A boih u„ avda» -objavlja na V V* ,? vladni krizi in 5 t!»nxri„ d os komunistov o vla-V "Ck en°ttwsW.' v isti sapi 8,1 j», an>eriško grobo vmeša- ob dokajšnjem ameriškem pritisku na obe stkani, tudi zgodilo — doseže ta sporazum o dnevnem redu. For maino so popustili Egipčani, ki med točke na dnevner redu niso uvrstili izraelskega umika iz Cisjordanije in samoodločbe Palestincev. To je šef izraelske diplomacije Dajan podčrtal, češ da gre za pomembno spremembo v stališčih Kaira. Dnevni red, o katerem so se domenili, je precej meglen, tako da je sprejemljiv za vse strani: gre za skupno deklaracijo o načelu mirovnega sporazuma ter o načelih za rešitev vprašanja prebivalstva Cisjordanije, kar mora biti sestavni. * del mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom. Po 18 minutah so zasedanje prekinili za nekaj časa ter se nato spet sestali za 15 minut za zaprtimi vrati. V tem drugem delu so si baje izmenjali besedila glede prve točke dnevnega reda. Pogajanja se bodo vsekakor nadaljevala danes popoldne, potem ko bodo Izraelci in Egipčani proučili predloge. Medtem je predvidena vrsta neformalnih sestankov, v okviru katerih so se sinoči srečali predsednik izraelske vlade Begin in člani egiptovske delegacije. Jutri se bo izraelski obrambni minister Weizman vrnil v Kairo, kjer se bodo nadaljevali pogovori v okviru mešane izraelsko - egiptovske Vojaške komisije, ki potekajo istočasno z delom politične komisije v Jeruzalemu. Weizman in egiptovski minister za vojno Gamaši bosta poglobila vprašanja povezana z umikom Izraelcev s Sinajskega polotoka. Iz izraelskih krogov poročajo, da bo Weiz-' man dal nekaj novih predlogov za rešitev dvostranskih problemov, še zlasti tistih, ki zadevajo letalska o-porišča in naselbine Izraelcev, ki bi jih slednji hoteli obdržati tudi po dokončnem umiku s tega področja. Govor izraelskega zunanjega ministra Dajana na prvem zasedanju po litične komisije v Jeruzalemu je še akropol vzdušje nezaupanja, ki vlada v Kairu glede resnične možno- V Egiptu upajo, da bodo posegle ZDA ter prepričale Izraelce, naj bodo nekoliko bolj prožni. Predsednik Sadat je preklical vse svoje obveze v prihodnjih desetih dneh. da bi se posvetil izključno razvoju pogajanj v okviru politične komisije. (if) Ustavno sodišče zaslišalo Tanassija RIM — Ustavni preiskovalni sod niik Giotifrida je v nadaljevanju preiskave o škandalu Lockheed včeraj začel zasliševati bivšega obramb- nega ministra socialdemokrata Ta nasilja. Zasliševanje je potekalo v prisotnosti tožilcev, ki jih je imenoval parlament. Bivši obrambni minister je vztrajal pri svojih do sedanjih trditvah in dejal, da n'koli ni prejel denarja od družbe Lockheed in da sta ves denar za nakup herculesov kasirala oba Le febvra. Zasliševanje Maria Tanassija se bo i adaljeviJo tudi v prihodnjih dueli, vendar sodnik Gionfrida do sedaj še ni določ i točnega datuma. Preiskovalni sodrlk je Tanassija včeraj vprašal, ali bi pristal na soočenje z Ovidiom Lefebvrom, nakar je rekel, da bi bil na to pripravljen. Do soočenja med obema naj li -riš'o v bližnji bodočnosti. ANKARA — Nova levičarska vlada predsednika Bulenta Ecevita je prejela zaupnico v turški nacionalni skupščini, kjer je 229 poslancev glasovalo za zaupnico. 218 pa proti. Predsednik vlade Ecevit je v svojem govoru poudaril, da je njegov trden namen rešiti Turčijo iz hude krize, ki jo pesti. Napovedal*je tudi. d. bo upošteval mnenje drugih političnih strank, da bi zagotovil notranji mir. NEZASLIŠAN UKREP OBLAST! V PLIBERKU Avstrijskim žandarjem na poti tudi dvojezične reklamne table Orožniki so v snežnem me težil odstranili tablo posojilnite CELOVEC — Dvojezični napis na posojilnici v Pliberku se je moral danes umakniti policijskemu nasilju. Pliberška žandarmerija je namreč izkoristila opoldanski odmor uslužbencev posojilnice in Kmečke gospodarske zadruge, ki posluje v i-stem poslopju, in je v gostem snežnem metežu nasilno odstranila napisno tablo s poslopja posojilnice. Komandant žandarmerijske postaje pa je na vprašanje sporočil, da je tabla deponirana na okrajnem gla varstvu v Velikovcu. Prfedsednik posojilnice. občinski odbornik Lipej Kolenik, je proti temu nasilnemu aktu oblasti najostreje protestiral. Dvojezična reklamna tabla na poslovni zgradbi pliberške posojilnice Primer Sindona: pred nepričakovanim razpletom škandala? sprem-Glasilo treh Opo- JU _____ Vsedržavno časnikarsko združenje (FNSI) je včeraj priredilo v prostorili županstva zasedanje na temo «Protj nasilju in terorizmu*. l oleg župana Argana in predsednika oz. tajnika združenja Murialdija in Ceschie so spregovorili številni politični in sindikalni predstavniki,, pobudo pa so podprli tudi predsedniki ministrskega sveta Andreotti, senata Fanfani in poslanske zbornice Ingrao. Na sliki prizor s skupščine FNSI (Tclelutu ANSA) MILAN — Medtem ko Mario Barone, bivši pooblaščeni upravnik zavoda «Banco di Roma* vztrajno molči, oziroma Ponavlja že znane trditve (in sicer, da ne ve ničesar o seznamu 500 klientov, ki so s pomočjo .Sindone izvozili v Švico okrog 38 milijard lir), je končno »spregovoril* Carlo Bordoni, bivši sodelavec Sindone, ki je bil na zahtevo italijanskega sodstva aretiran v Venezueli. Bordoni je poslal odv. Melziju, ki zastopa male delničarje Sindonove «Banca Privata* dolgo poročilo, s katerim Postavlja na zatožno klop svojega nekdanjega šefa in celotno vodstvo rimske banke. V suhoparnem žargonu bančnih funkcionarjev Carlo Bordoni opisuje kopico protizakonitih operacij nekda- njega prijatelja in delodajalca ter obtožuje vodstvo rimske banke, da je s pomočjo tujih podružnic bilo neposredno vpleteno v to finančno spletkarjenje. Posli pa so bili, če naj verjamemo Bordoniju, dobičkonosni, saj naj bi si s špekulacijo na devizah sicilski podjetnik in Barone pridobila okrog 209 milijonov dolarjev. Sindona naj bi nadalje «mazal* kolesje rimske banke z mastnimi podkupninami, da bi lahko računal na pomoč. Do tu obtožbe podjetnika. Očitno je. da jih bodo morali sodniki preveriti, če pa bi se izkazale za resnične. bi škandal Sindona zadobil še znatno večji obseg kot ga ima in bi spravil v precep marsikaterega de-mokrščanskega veljaka, ki je imel in še ima stike s Sindono. (\t) z napisom «Posojilnica - Bleiburg/ Pliberk - Kmečka gospodarska zadruga* je bla nameščena lansko jesen po znani nasilni odstranitvi dvojezičnega krajevnega napisa. Že kratko za tom je okrajno glavarstvo Velikovec izdalo odločbo, po kateri naj i tablo odstranili v roku treh dni, z utemeljitvijo, da v višini treh metrov nameščena tabla sar-d; svoje podobnosti krajevni tabli »abstraktno* ogroža varnost cestnega prometa. Minuli teden pa je okrajno glavarstvo Velikovec, potem ko je tabla bila sneta le nekaj dni, ponovno izstavilo izvršilno odredbo za odstranitev reklamnegr napisa. Žandarmerija pa je danes brez vna prejšnje napovedi, kar predstavlja očiten poseg v zasebno lastnino, to odredbo eksekutirala. (Sindok) BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je imel včeraj žalno sejo, na kateri je počastil spomin svojega predsednika Džemala Bijediča, ki je pred letom dni izgubil življenje v letalski nesreči med poletom iz Beograda v Sarajevo. Seje so se udeležili tudi drugi na j višji predstavniki jugoslovanskega družbenopolitičnega življenja. O Bijedičevi osebnosti in življenjski, revolucionarni poti je na seji govoril sedanji predsednik ZIS Veselin Djuranovič. (Telefoto ANSA) (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Po božičnih in novoletnih počitnicah so se v beograjskem kongresnem centru «Sava* včeraj spet zbrali predstavniki 35 držav Evrop“ in Severne Amerike. V nadaljevanju sestanka o evropski varnosti in sodelovanju bodo opravili delo, ki jim je ostalo po izčrpnih razpravah in izmenjavi mnenj od začetka lanskega oktobru pa skoraj do konca decembra. Pripraviti morajo sklepni dokument beograjskega sestanka in določiti datum, kraj in raven udeležencev naslednjega sestanka KEVS. Z včerajšnjo plenarno sejo, ki jo je vodil bolgarski predstavnik, se je začel drugi del beograjskega srečanja, ki bo po vsej verjetnosti trajal do sredine prihodnjega meseca, morda kak dan dlje. V tem času, toežj v štirih tednih, bodo ’ morali delegati 38 držav udeleženk uskladiti kopico različnih predlogov, podanih med razpravo v kongresni palači »Sava*. Teh predlogov je bilo več kot sto -r točno 106 — in o njih so se delegati med tritedenskim oddihom lahko posvetovali s svojimi vladami. Zato sc m°d opazovalci krepi mnenje, da bo delo zdaj vsaj nekoliko lažje in bolj učinkovito in da se bedo udeleženci kljub razlikam v stališčih sporazumeli za vsebinsko bogat dokument, ki naj bi poleg ocene dosedanjega uresničevanja helsinških sklepov nakazal tudi nove poti za utrjevanje varnosti in miru ter za krepitev Vsestranskega sodelovanja v Evropi in tudi širše v svetu. Zavzetost za resno, ustvarjalno delo se je pokazala že na včerajšnji prvi plenarni seji. šal sovjetske delegacije Voroncov je udeležencem pojasnil sovjetski predlog besedila sklepnega dokumenta. Kot navaja Tanjug, sovjetska delegacija predlaga, da bi bil prihodnje leto poseben posvetovalni sestanek, že letoa, in sicer junija, pa naj bi se v Bonnu sešli strokovnjaki držav udeleženk in pripravili «znanstve«i forum*, ki je predviden že v helsinški sklepni listini. Za januar prihodnjega leta sovjetski predstavniki predlagajo sestanek. na katerem bi obravnavali obstoječe predloge o krepitvi varnosti in o ukrepih za zaupanje na vojaškem področju in pri razoroži:-vi. Sovjetski predlog, ki ga je včeraj pojasnil Voroncov, priporoča tudi sestanek skupine izvedencev, ki naj bi se ukvarjala v metodami za mirno reševanje sporov (to zamisel vsebuje že dokument iz Helsinkov) in sestanek v malteškem glavnem mestu La Valletti na temo »sodelovanje v Sredozemlju na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju*. Ker je naloga beograjskega sestanka, da določi tudi kraj in čas naslednjega sestanka KEVS, je sovjetska delegacija izoblikovala predlog tudi o tom. Sovjeti predlagajo, da bi bil sestanek KEVS, podoben beograjskemu. novembra 1980 v španskem glavnem mestu Madridu. O točnem datumu, trajanju in dnevnem redu naj bi se udeleženci dogovorili na pripravljalnem sestanku, in sicer prav tako v Madridu septembra 1980. Te dni se bo v palači »Sava? nadaljevala razprava in v njej bodo ustrezno pozornost brez dvoma namenili sovjetskemu predlogu, ki ga je včeraj pojasnil šef sovjetske delegacije Voroncov. VLADO BARABAS Cyriks Vanče obišče Turčijo in Grčijo JERUZALEM — Konec tega tedna b0 ameriški državni tajnik Cjtus Vanče Po krajšem postanka v Kairu o-biskal Ankaro in Atene, da bi proučil s tamkajšnjimi voditelji zadnje razvoje v zvezi s ciprskim vprašanjem. V petek bo Vanče v turškem glavnem mestu, v soboto pa bo v .Atenah, od koder bo odpotoval v VVashington. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 18. januarja 1978 NA ŽELJO MINISTRA ZA PRORAČUN MORLINA Odloženo napovedano srečanje s tržaškim odposlanstvom v Rimu Sreconje bo prihodnjo sredo, 25. januarja - Zakaj ne odložitev do konca vladne krize? Enotno odposlanstvo iz Trsta, ki (ja sestavljajo predstavniki krajevnih ustanov, občinske in pokrajinske uprave, političnih strank in sindikalnih organizacij in ki bi se moralo danes srečati z ministrom za proračun Morlinom, bo odpotovalo v Rim prihodnjo sredo, 25. januarja. Odložitev .je predlagal sam minister Morlino, ki je župana Spaccinija in predsednika pokrajinske uprave Ghersija opozoril, da je danes nujno zadržan v zvezi v drugimi problemi. , Srečanje bo torej šele čez teden dni. Pa tudi sicer ostaja odprto vprašanje, kakšne obveznosti do tržaške gospodarske problematike bo lahko zavzel član vlade, ki je pravkar odstopila. Trenutek je najmanj ugoden za to, da se številna vprašanja naše ekonomije vzamejo v pretres s preudarkom in resnostjo, ki jo narekuje sedanja kriza. Ta je kakor znano zajela vse glavne industrijske obrate z državno soudeležbo: »Italcantieri*, «Ital-sider», »Tržaški arzenal - S. Mar-co», »Tovarno velikih motorjev*, pa še celo vrsto obratov zasebnega področja, od tovarne nogayic »Bloch* do oljarne »Gaslini*, od pivovarne »Dreher* do bivše steklarne »Vetrobel*. Poleg tega je odprto še drugo važno vprašanje, namreč vprašanje strukturne preo-snove in ureditve bilančnih problemov Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Gre, kakor znano, za kritje finančnega primanjkljaja, ki dosega okrog 20 milijard lir, in za zagotovitev večje finančne, organizacijske in poslovne avtonomije ustanovi, ki predstavlja največjo proizvodno enoto na Tržaškem. ' Za temeljito preučitev teh zahtevnih vprašanj in za izbiro ustreznih rešitev sta potrebni popolna prizadevnost in vsa pozornost ne le predstavnikov tržaških krajevnih uprav, sindikalnih in drugih organizacij, temveč tudi sogovornikov, predstavnikov ministrskih krogov na rimskih sestankih. Za to je sklep o odložitvi današnjega srečanja prej koristen kot škodljiv za pričakovanje tržaških poslovnih krogov. Morda bi tudi srečanje, ki je napovedano za prihodnjo sredo, kazalo odložiti še na poznejši čas, ko bo vladna kriza mimo in ko se bo lahko obnovilo že tako počasno delovanje pristojnih vladnih organov. bi obravnavali vprašanje izvajanja vsedržavnega zakona štev. 382, predvsem v luči avtonomije, ki pripada Furlaniji - Julijski krajini kot deželi s posebnim statutom. V prisotnosti podtajnika na predsedstvu ministrskega sveta Bressanija, je načelnik deželnega urada za krajevne avtonomije Braida podal daljše poročilo o tem vprašanju. Braida je poudaril, da se omenjeni zakon ne nanaša neposredno na dežele s posebnim statutom, zaradj česar bo treba o-praviti primerjalno analizo med besedilom zakona štev. 382 in besedilom deželnega statuta ter po potrebi razmišljati tudi o vnosu določenih popravkov v slednjega. V ta namen se bo morala dežela Furlanija - Julijska krajina posvetovati tudi z drugimi deželami s posebnim statutom v državi. • Politični položaj, vloga in pobude KJPI, bo tema razprave, ki jo za danes ob 17. uri organizira na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 v okviru predkongresnega aktiva sekcija KPI železničarjev. OBVESTILO SSŠ Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 18. januarja 1978, ob 17. uri na sedežu v Ul. Fabio Filzi 8. Prosimo popolno udeležbo. Razprava bo o ministrskih obrazcih za vrednotenje dijakov. SINOČI V ROSSETTIJU NENADNO POSLABŠANJE VREMENA NA TRŽAŠKEM Sneg, poledica in močna barja Doslej brez zastoja v prometu Potrebna je previdnost, predvsem v okolici, kjer je nujna zimska oprema KD o izvajanju zakona štev. B82 Vodilna organi krščanskodemokrat-*ke stranke v naši deželi so se včeraj v Trstu sešli na posebni seji, da BMNHMIIIIinHIIIIIHIIMnillllMIlIlfllllllMIillUHIMINIIIIlO STALIŠČE DEŽELNEGA ODBORA KPI Po obdobju suhega in hladnega vremena je sneg včeraj pobelil nekatere predele naše pokrajine. V veliko veselje otrok so že v jutranjih urnh začel« naletavat: prve snežinke, čeprav pomešane z dežjem, v popoldanskih in večernih urah, pa je postalo sneženje gostejše, predvsem na Krasu. Nenadno slabo vreme ni v mestu povzročilo večjih težav, saj je čez dan v glavnem le deževalo in pihala močna burja, proti večeru pa je dež prenehal in kmalu so bile skoro vse ceste pobeljene. Že v popoldanskih urah je policija odsvetovala vožnjo po Ul. Bonomea, ki je bila skoro vsa poledenela, druge ulice pa so bile prevozne brez večjih težav. Drugače pa je bilo na Krasu, kjer je snežna odeja dosegla v večernih urah do sedem cm, kot n.p. v Zgoniku in Borštu. Ceste so bile sicer prevozne, vendar z veliko previdnostjo, ker je ponekod začelo zmrzovati. Uslužbenci podjetja ANAS so sicer med dnevom posipali s šo-drom in : pl jo, v večernih urah pa se je stanje poslabšalo, ko je temperatura padla. Na cestah/ je bilo opaziti zelo malo avtomobilov, saj so se ljudje raje posluževali javnih prevoznih sredstev, vendar so tudi ta imela precejšnje težave, zaradi česar je prišlo tudi do večjih zamud v prometu. ijiiiitiiiiiiitiiHitiiiiiiitiiiiiimHitifiHmiitiim V naši deželi uresničiti enoten pristaniški sistem V njegovem okviru pa naj bi vsaka luka vodila avtonomno poslovno politiko - Komunisti za pulili-cizacijo terminala Cezalpskega naftovoda v 1 rstu Na pobudo deželnega odbora KPI je bil včeraj v Trstu posvet o problemih tržaške in drugih deželnih luk, katerega so se udeležili deželni tajnik Cuffaro, načelniki strankinih komisij za načrtovanje Zorzenon, za promet Bergomas in za urbanistiko Costa, senatorka Gerbčeva in predstavniki pokrajinskih tajništev iz Trsta in Gorice. Na posvetu je bila ponovno poudarjena veljavnost zamisli, da je treba v Furlaniji - Julijski kraiini u-resničiti deželni luški kompleks, v okviru katerega oa je treba ovrednotiti bodisi tradicionalno mednarodno vlogo tržaškega pristanišča, kakor tudi svojstveni vlogi manjši', luk Portorosega pri Tržiču in Aussa -Como. Da se to doseže, pa ni dovolj raztegniti jurisdikcijo tržaške pristaniške ustanove in zagotoviti lukam določena finančna sredstva. Potrebno je tudi, da se z odloki za izvajanje osimskih sporazumov te;nelj’to spremenijo organi, ki vodijo politiko in dejavnost luške ustanove, med drugim tudi z vključitvijo širšega za-stooništva delavskih organizacij. Nova pristaniška ustanova, ki naj prevzame sistem deželnih luk, naj bi pila razčlenjena v odseke, ki bi skrbeli za avtonomno delovanje posameznih luk in določali programe za nove naložbe v skladu z načiti pristojnih krajevnih uprav. Na posvetu so vzeli v pretres tudi vprašanje publicizacije luških naprav in storitev in v tem okviru so prisotni poudarili nujnost popolne publicizacije pristanišč Portorosega in Aussa - Como ter terminala Čezalp-skega naftovoda v Tržaškem zalivu. na sekcija KPI, socialistična univerzitetna skupina ter aclistična mladina izdali včeraj letak, v katerem pojasnjujejo odločitev univerzitetne podporne ustanove o podražitvi obrokov v menzi ter zavračajo »demago-ške* očitke, kot jih v letaku imenujejo. Tudi na obmejnih prehodih ni bilo boljše. Tako na Pesku kot pri Fernetičih se je promet odvijal s precejšnjimi težavami. Nujna je bila zimska oprema, ker zapadlega snega še niso odstranili s cest. Le na Škofijah je promet potekal sko raj normalno. Na cestah v okobci mesta ni pri šlo do večjih zastojev v prometu, le okrog 18. ure je prišlo na državni cesti 202 do manjše nesreče. Tovornjak. ki je prevažal tovor fosfo-ra, se je v bližini bezbolskega igri šča na Opčinah zaradi poledenele ceste zaustavil in ni mogel več naprej. Na pomoč so mu priskočli o-penski gasilci, ki so ga odvlekli v bližino Obeliska, ker bi sicer zaustavljal promet. Čeprav je snežilo pozno čez polnoč, so bile vse ceste prevozne. U-službenci podjetja ANAS so bili stalno na delu: nametali so veliko količino soli in sodra/ kljub temu pa je bila potrebna velika pazljivost. predvsem zaradi nevarnosti poledice, ki se je ponekod že pojavila. Kot nam je sporočila cestna policija, je dbmffa’ 'česta prevozna brez težav, slabše pa je bilo na državni cesti 202. Nujna je zimska o-prema, najbolje pa je, da se avtomobilisti poslužujejo obalne ceste, ki je bila tudi v poznih večernih urah prevozna brez težav. Preko meje pa je bilo stanje nekoliko slabše, saj sneženje in burja povzročata vedno nove in nove zamete, kljub temu pa ni prišlo do večjih zastojev v prometu, razen pri Črnem kalu, kjer so prikoličarji obtičali in je promet možen le po levem cestišču. Iz koprske cestne službe so nam sporočili, da so vse glavne ceste prevozne za osebne avtomobile z zimsko opremo, potrebna pa je pazljivost zaradi spolzkega cestišča, zametov in omejene vidljivosti. Po predvidevanju vremenoslovcev bomo imeli v prihodnjih dneh še slabo vreme. Nad zahodno Evropo se zadržuje obširno ciklonsko območje, nov prodor hladnega zraka .pa je v zahodnem Sredozemlju povzročil nastanek novega ciklona, ki se pomika proti vzhodu, zaradi česar se bo nestanovitno vreme še nadaljevalo. Odbornik Zanini je še sporočil, da bo občina poskrbela za prispevke družinam spastikov in da bo v kratkem najela skupino animatorjev. Kar pa se tiče bivšega osebja AIAS, je občinski odbor potrdil, da bodo v kratkem izplačali zaostale obroke, ki so bili predvideni pa po prejšnji pogodbi AIAS. Ob nedeljah ebeli vlak* za Trbiž in Nevejsko sedlo Matematični in biološki seminar za italijanske šolnike v Jugoslaviji Vzporedno s 13. izpopolnjevalnim tečajem za učitelje in profesorje i-talijanskih šol v Jugoslaviji se je včeraj začel tudi 8. izpopolnjevalni tečaj za predavatelje matematičnih in bioloških ved. Udeležuje se ga 25 predmetnih profesorjev iz osemletk in licejev italijanskih šol v I-stri in na Reki vodi pa ga ravnatelj Adolfo Steindler. S tem bo tržaška. Ljudska univerza, dala,,precejšnji doprinos italijanski narodni skupnosti v Jugoslaviji, saj je poučevanje matematike in naravoslov-. ja med najzahtevnejšimi predmeti sodobne družbe, ki se lahko podajata dijakom le s strokovnostjo in primernimi metodami. Smučarji in vsi, ki so jim všeč pianine v zimski preobleki, se bodo pri svojih potovanjih na sneg tudi letos lahko posluževali železnice. 0-krajno vodstvo železnic si je namreč tudi za letos omislilo tako imenovani «beli vlak*, s katerim se bomo lahko peljali do Trbiža. Z »belim vlakom* se bomo letos lahko peljali tudi n« Nevejsko sedlo: do Kluž z vlakom, naprej pa s posebnimi avtobusi. Pričetek voženj bo v nedeljo, 22. januarja. Umik odhodov in prihodov je naslednji: odhod iz Trsta oz 7.03, iz Tržiča ob 7.28, iz Gorice ob 7.50 in iz Vidma ob 8.22; prihod v Kluže ob 9.05, v Tabljo ob 9.17, v Ukve ob 9.32, v Ovčjo ves ob 9.3fi, v Žabnice ob 9.43 in v Trbiž ob 9.50. Odhod iz Tbbiža ob 17.14, iz Žab-nic ob 17.30, iz Ovčje vesi ob 17,36, iz Ukev ob 17.40, iz Tablje ob 17.55, iz Kluž ob 18.07 (avtobus z Nevej-skega sedla odpotuje ob 17.15);. prihod v Videm ob 18.50, v Gorico ob 19.22, v Tržič ob 19.41 in v Trst ob 20.10. Vozovnica Trst - Trbiž stane 3.800 za odrasle in 2.500 za otroke, do Kluž pa 3.000 lir za odrasle in 2.000 lir za otroke. Avtobusna povratna karta Kluže - Nevejsko sedlo pa stane 800 lir. «Moc teme» v novi nenavadni postavitvi Sinočnja premiera Tolstojeve drame »Moč teme» (ital. prevod »La potema delle tenebre*), ki je bila v gledališču Rossetti v izvedbi gledališčnikov iz Emilije - Romagne, je v mnogih pogledih naravnost presenetljiva. Režiser Paolo Giuranna je namreč ustvaril nenavadno predstavo, ki ruši dosedanje ustaljene o-blike uprizarjanja tega znamenitega dela. Režiser je vse dogajanje iz običajnega ruskega podeželja prenesel na italijanski Jug in tako o-bramaval problem tistega kmeta, ki je italijanski zavesti bolj domač. Tudi govorica je povsem nenavadna in se naslanja na jezik rimskega pesnika Bellija, z vstavki neapeljskega narečja. Tako smo sledili nadvse sveži, novi gledališki postavitvi, ki se je odvijala v značilnem južnjaškem lagodnem. ritmu, ki pa ni v ničemer oktnil ostre Tolstojeve problematike - socialnega vprašanja • Novi vladni komisar prefekt Mar-rosu je včeraj obiskal tržaškega škofa Bellomija. Danes bo na vljudnostnem obisku pri predsedniku deželnega sveta Pittoniju. - • Na šolskem skrbni štru so objavili prednostne lestvice'-za neučno osebje-na šolah tržaške pokrajine. Interesenti naj predložijo prošnje za su-| plenco do 2. februarja tega leta. PO VRATOLOMNIH ZASLEDOVANJIH Odločitev študentov v upravnem j • Ministrstvo za turizem ln prireditve svetu univerzitetne podporne ustano- j je te dni razposlalo okrožnico, ki se ve izhaja namreč iz ugotovitvi, da j nanaša na izvajanje zakona štev. 800 pravica do študija v Italiji pri nas ( z dne 14. avgusta 1976 o finančni po- • Drevi ob 20. uri bo na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 na pobudo sekcij KPI Tomažič, bolnišniških uslužbencev, ACEGA in železničarjev javna razprana na temo »Stanje v bolnišnicah in krajevnega zdravstva*. še vedno ni zagotovljena vsem študentom. Od tu potreba, da pride čim več študentov predvsem iz revnejših slojev do študijske štipendije. Ker so prispevki raznih ustanov univerzi-tetni podporni ustanovi premajhni, da bi lahko razširili obseg štipendiranja, je upravni svet sklenil zvišati cene obrokov v menzi, da bi si na ta način zagotovili dodatna sredstva za štipendije. To vprašanje, kot sto drugih, ki tarejo italijansko univerzo,- mora biti predmet demokratičnega in konstruktivnega soočanja med študenti, je nadalje rečeno v letaku, ne pa zgolj riložnost za spopad. • študijski center »Giuseppe Donati« bo danes pričel s ciklusom predavanj na temo »Katolištvo in italijanska družba na prehodu osmega desetletja*. Danes bo o spremembah v katoliškem svetu predaval Luigi Pe-drazzi. član založbe «11 Mulino*. Predavanje bo ob 18. uri v dvorani tr-Nicolč 5. močj za gledališke dejavnosti na dr. žavnem ozemlju v letu 1978. Podrobnejše informacije so na voljo v /uradu za prireditve na prefekturi, soba štev. 28. POLICIJA PRIJELA TRI AVTOMOBILSKE TATOVE Pri prvem zasledovanju je policijo streljala; pri drugem pa je tat trčil v policijski avto Starši v upravnem odboru Centra za motorično vzgojo V petek so se sestali starši spastikov in starejši spastiki, da bi izvolili svoje predstavnike v upravni odbor Centra za motorične vzgojo./ Izvoljeni sta bili Irene Steffč in Annamaria Crevatin. Zasedanje je otvoril občinski odborrik za zdravstvo Paolo Zanini, ki je orisal dosedanje obveznosti, ki so jih sprejeli na eni zadnjih občinskih sej. Sporočil je, da je decembra meseca nastopila službo zdravstvena -asistentka, od jahuarja dalje pa je dvakrat tedensko na razpolago logoped (strokovnjak zdravljenja govornih motenj). Včeraj je tržaška policija izvedla dva uspešna posega, s katerima je spravila za zapahe tri avtomobilske tatove. Ob 2.20 je policijska izvidnica opazila na odseku Ul. Soncini v smeri Ul. Della Pace v višini vojaškega pokopališča bel alfa romeo, ki je vozil z dolgimi žarometi. Ob pogledu na policijski avto je šofer alfe romeo pospešil in pričelo se je vratolomno zasledovanje po ške-denjskih ulicah, ki se je uspešno zaključilo *ele v predoru za Seneni trg. Policija je pri zasledovanju izstrelila sedem strelov iz pištole, pred aretacijo pa rafal v zrak. Aretiranca sta 26-letni Luciano Žago iz Genove brez stalnega bivališča in 41-letni pleskar Dario Ljuba iz Ul. Mannuzio 8. Osta sta- že znana policiji, izgovarjala pa sta se, da jima je avto posodil prijatelj. Sedaj pa je avto z evidenčno tablico 87699 pred tržaško kvesturo in čaka na lastnika Še bolj razburljivo je bilo zasledovanje drugega avtomobila, prav tako alfa romeo, ki ga je policija po dolgem zasledovanju od Rebri za Greto, vzdolž Videmske ulice, končno ista vila v Ul. Boccaccio. Pri tem je 29-letnd Bruno Bergamasco, ki je le uro prej avto ukradel v Sesijanu 43-letnemu Antoniu Rollu iz Naselja S. Mauro poskušal zbežati z vzvratno vožnjo in je trčil v policijski avto. Bergamasca, ki prebiva v šempolaju, je policija priprla. govinske zbornice v Ul, S. Zadnje delnice odhajajo iz Trsta Cene v univerzitetni menzi predmet polemik Podražitev cene obrokov v univerzitetni menzi je izzvala precejšnje polemike med študenti. Del študentov se je namreč na ponedeljkovi skupščini odločno izreklo proti tej podražitvi, medtem ko to univerzitet- Od danes dalje notirajo tudi na | sob*, ki izvaja nadzorstvo nad ita genovski borzi delnice tržaških po- lijanskimi delniškimi družbami in morskih družb Gerolimich in Pre borzami, je prošnjo za vpis delnic muda. ki so do konca lanskega Gerolimich in Premuda v Genovi leta notirale samo v Trstu Raz- < sprejela že v nekaj dneh in danes tegnitev na genovsko borzo sta družbi zahtevali zaradi neurejene ga položaja v Trstu, kjer se je število borznih agentov v zadnjih letih tako skrčilo da je po odstopu zadnjega kolega pred nekaj tedni ostal na borzi še en sam agent V tem primeru je po zakonu nemogoče, da bi se na tržaški borzi formirale uradne kotači je vrednostnih papirjev in je ustrezni dnevni spisek le neuraden. Ustanova *Con- prvi dan borznega meseca — sta delnici kakor rečeno že na u-radnem spisku tamkajšnje borze. Družbo Gerolimich kontrolira zna na genovska grupa Cameli V lanskem letu je zamenjalo lastnika 33 tisoč njenih delnic, katerih borzna vrednost je nihala med 1.990 in .1.599 lirami. Družbo Premuda oa kontrolira s 66 odst glavnice druž-za N Al. Lansko leto je zamenjalo lastnika 79.999 delnic, kotacije pa so nihale med 540 in 1.155 lirami. V prometu sta še dve delnici, ki notirata samo na tržaški borzi: gre za delnice družbe Tripcovich in družbe Patriarca. Zaradi izjemnega stanja na tržaški borzi, ki je tudi prej delovala le kot nekakšna filiala milanske, pa se tudi ti dve delnici zdaj odpravljata iz Trsta Kakor piše v včerajšnji številki milanski gospodarski dnevnik «11 Sole — 24 Ore*, sta namreč družbi Tripcovich in Patriarca že navezali stike s pristojnimi organi, da bi delnici vključili v uradne spiske najvažnejših italijanskih borz. Finančni stražniki prijavili 8 oseb zaradi valutnih prekrškov Tržaški finančni stražniki so prijavili sodnim oblastem vrsto oseb, ki so prekršile določila zakona št. 159 iz leta 1976, ker niso izročile tuje valute pooblaščenim bankam. Na podlagi prvih izvidov, naj bi zagrešile nad 200 milijonov lir valutnih prekrškov. Prijavljenci so povečini trgovci, na drobno iz mestnega središča in sicer: 33-letni Paolo Capponi iz Ul. Cossa 7, 26-letni Paolo Carollo iz Ul. Benussi 8/1, 38-ietni Giordano Nordio iz Ul Delle Primule 5, 25-letni Danilo Manini iz Caldogna pri Vicenzi, 06-letni Aldo Zerauschek s Stopnišča Monticello 3, 29-letna Marta Mezgec iz Ul. S. Servolo 13, 57-letna Jolanda Piemonte iz Ul. Sergio La ghj 6 in 38-letna Grazia Urbino iz Ul. S. Pasquale 137. Tujo valuto, v glavnem dinarje, so preprodajali nepooblaščenim prekupčevalcem. Preiskava je še' v teku, saj je prišlo tudi do morebitnih davčnih utaj, vodi pa jo namestnik državnega pravdnika dr. Coassin. Prijavljene osebe so vse na svobodi. seje miljskega občinskega sveta Ustanovitev centra za umsko zdravje kmeta, njegovega vključevanja družbo, razkrivanja ttemne noči ignorance». Igralci so z velikim u-spehom odigrali svoje vloge, predvsem Michele Placido, Giancarlo Sbragia in Paolo Giuranna. Arh. Boico nagrajen za projekt Rižarne NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob tridesetletnici ustanovitve prireja ZGODOVINSKO RAZSTAVO LONDON 1915 - OSIMO 1975 V PROSTORIH SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V ULICI SV. FRANČIŠKA 20 Razstava bo odprta vse delavnike do vključno sobote, 28. t.m. Urnik: od 16. do 20. ure. Zjutraj samo organiziran obisk po skupinah I Velik obisk razstave London 1915 ■ Osimo 1975 Razstava »London 1915 — Osimo 1975», ki so jo odprli preteklo soboto v Gregorčičevi dvorani na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. sv. Frančiška 20, je vzbudila med našimi ljudmi precejšnje zanimanje. V ponedeljek in včeraj dopoldne so si jo ogledale nekatere dijaške skupine, od danes dalje pa vse do sobote, 28. t.m.. ko se razstava zaključi, pa so najavljen^ nove mladinske skupine. Dijaškim skupinam nudi organizator razstave strokovno vodstvo. Tudi v popoldanskih urah. razstava je odprta od 16. do 20. ure, si ogleduje razstavljene dokumente precej obiskovalcev, ki so si edini v sodbi, da je razstava zanimiva in vredna ogleda. V primeru da bi si kakšno društvo ali skupina želela kolektivne- ga ogleda, naj predhodno obvesti Narodno in študijsko knjižnico (te- lefon 62514), ki bo oskrbela strokovno vodstvo. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIČ OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LALICK1 Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOVIČ V soboto, 21. t.m., ob 20. url IZVEN ABONMAJA. ROSSETTI Danes ob 20.30 red prosti «La po-tenza delle tenebre* L. Tolstoja. Predvaja gledališče Emilije-Romagne v režiji Paola Giuranneja. Predstava v abonmaju: kupon št. 6. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. AVDITORIJ Danes ob 20.30 (konec 23.15) »Ljubosumne ženske* Goldonija. (Red II. sreda). V abonmaju: kupon št. 5. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. VERDI V torek, 24. t.m., bo premiera Wolf Ferrarijeve opere »Prebrisana vdova* (La vedova scaltra) v režiji Ver® Bertinetti. Orkester gledališča Verdi bo vodil Gianfranco Mašini, koreografijo pa je oskrbel Flavio Bennati. Tržaški arhitekt' Romano Bodco je zapisal svoje ime v zlato 1 -j igo velikega mednarodnega tekmovanja v arhitekturi, ki ga prireja družba Etemit pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze arhitektov iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Na tej bienali arhitekture je namreč prejel prvo nagrado za svoj projekt tržaške Rižarne. To je nedvomno prestižen uspeh za tržaškega arhitekta, ki se je znal uveljaviti v hudi konkurenc^ (samo iz I-talije je bilo menda predloženih na to tekmovanje nad 300 načrtov), iz- rednega pomena pa je tudi dejstvo, da j< Iščemo študente, dijake ali upokojence za raznašanje Primorskega dnevnika v Skednju. Rocolu, na Ko-lonkovcu, v Barkovljah, na Greti in v središče**. 3**«^ Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega- dnevnika. r-irv..\V- rtj, Včeraj-danes Danes, SREDA, 18. januarja VERA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 — Dolžina dneva 9.11 — Luna vzide ob 12.41 in zatone ob 2.27. Jutri, ČETRTEK, 19. januarja MARIJ Ariston Danes zaprto. Mignon 15.30 «La grande avventura* Nazionale 15.30 «Le avventure “ 'Bianca e Bernie*. Barvna risank*-Grattacielo 16.00 »In nome del PaI>* re». Nino Manfredi. Barvni film-Excelsior 15.30 «Uuerre stellari*. Mah Hamill, Carrie Fisher. [Va Fcnice 16.00 «La bandera* (Marci« * Ta muori). Terence Hill, Gene Hac*" man, Max Von Sydow, CatheriO* Denevue. Brvni film. Eden 15.30 «Audrey Rose*. Barvni Ritz 15.30—22.15 «11 bel paese*. Villaggio, S. Dionisio, A. Mazzarn8“ ro. Barvni film. Filodrammatico 16 00 «La mondajjj felice*. S. Hollander. Prepoveda” mladini pod 18. letom. Cristallo 21.00 «Un lenzuolo per & H; (e] ve: na te Po: 8Pl "ij t; di Mf Vij ni gnare*. Predstava s Sylvio Kosci«4 Aurora 15.30—21.45 »Black SundaPv R. Shaw, M. Keller. Barvni f‘|nlhw Capitol 15.30—21.30 «Madame Claud**’ Prepovedan mladini pod 18. letu,T1' Moderno 15.00 «Porci con le ali*. ^ povedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Ecco 'lingua d’argent*jj Carmen Viliani. Prepovedan mla® ni pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00 «Come ti erudisco ' pupa*. Dirch Posser, Axel Strobri Prepovedan mladini pod 18. let«? Vittorio Venete 16.00 «La croce di F *i ro*. Prepovedan mladini pod 14. *0t tom. Barvjvi film. Radio 15.30 »La prima notte di 0ul. ..te*. Alain, Delon, Giancarlo GiaJS N ni. S3hia PetrdVa. Prepovedan dihi pod114/ letom. Barvni filP1; Jfi Astra 16.30 «11 Pistolero*. John j* ne, Lauren Bacall. Barvni film, Volta (Milje) .«Sandokan Kabir Bedi. Barvni film. del1. Izleti Vreme včeraj: Najvišja temperatura 5,6 stopinje, najnižja 3,6, ob 13. uri 4 stopinje, zračni tlak 1005,2 mb Pada, vlaga 70-odstotna, nebo pooblače-no, dežja je padlo 0,3 mm, veter 15 km na uro severozahodnik, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 16. januarja 1978 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 44-letni Silvano Bertos-sa, 66-letni Vasco Vascotto, 73-letni je izbira mednarodne devetčlanske komisije padla na objekt tako velike zgodovinske važnosti, kakršen je tržaška Rižarna. Prostori, ki so bili prizorišče nepopisnih muk, svarijo sedanje in bodo svarili prihodnje rodove pred brezumnostjo človeškega nasilja. Te občutke groze pred doživetim in upanja v učlovečenje človeka je arh. Boico poetično izrazil s svojim načrtom za ureditev Rižarne. Prav to je očitno upoštevala tudi žirija, kot je rečeno v obrazložitvi. »Rižarna je spomenik, ki ga je treba ovrednotiti tudi v mednarodnem merilu. Prav je, da o tem uničevalnem taborišču vedo povsod in vesel bom, če bom pri tem lahko dal svoj prispevek,* nam je dejal včeraj nagrajenec, ki ni mogel prikriti zadovoljstva nad svojim uspehom. Njegovo delo bodo skupaj z drugimi nagrajenimi deli razstavljali v dvorani Mairie di Clerveaux v Luksemburgu kjer bo 10. februarja tudi uradna proglasitev nagrajencev. Nagrajena dela bodo nato razstavljali tudi v Bruslju, v Italiji, Angliji in na Holandskem. • Drevi se bo v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid • Staro mesto. V sredo, 11. januarja, se je sestal miljski občinski svet. Župan Bordon je najprej govoril o primerih nasilja v Rimu in v Trstu, pozval k budnosti in demokratični mobilizaciji. Osrednja točka razprave pa je bila odobritev konven cije med miljsko občino in tržaško pokrajino o ustanovitvi centra za umsko zdravje. Med raznimi postavkami konvencije bo morala miljska občina poskrbeti med drugim tudi za primerne prostore, ki naj bi bili v bivši stavbi bivše Olimpie. Proti temu so glasovali svetovalci KD, PRI in FLI. KD je obenem tudi glasovala proti členu, ki obvezuje občino, da v sodelova nju * osebjem centra izvede vzgojne pobude in poskrbi za skrbstvo na domu. Od 19. do 22. t.m. v Rimu deseti kongres ZŽI (UDI) Od 19. do 22. t.m. bo v Rimu deseti kongres Zveze žena Italije (UDI), ki se ga bodo udeležile delegatke, med njimi tudi nečlanice, ki so jih izvolili po vrsti odprtih srečanj po vsej državi, na katerih so razpravljale o kongresnem dokumentu na temo »Kdo smo, kaj hočemo biti*. Našo deželo bo predstavljalo 50 delegatk, ki bodo prispevale k razčiščevanju specifičnosti ženskega stanja in k opredeljevanju organizacijskih oblik, ki jih mora žensko gibanje prevzeti, da uveljavi svoje zahteve. Stefano Marži, 51-letni Silvano Meton, 85-letni Giovanni Flego, 56-letni Livio Riviera, 40-letna Francesca Di Pinto Favret, 79-letna Albina Zudenigo vd. Mineo, 82-letna Maria Lonzarich vd. Sartoretto, 55-letni Mario Venturini, 70- letna Libera Depase, 74-letni Si-nesio Pouchlš, 81-letna Angelia Illeni, 88-letna Vittoria Čehovin vd. Naffi, 71- letna Valeria Apostoli vd. Franolla, 78-letna Maria Slavec vd. Finderle, 69-letni Bruno Pollini, 74-letni Antonio Predonzani in 74-letni Francesco Mar-zari. ja< SPDT prireja v nedeljo, 22. rja. avtobusni izlet v Ravascletto na Zoneolan. Vpisovanje na sed* ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 P* 767304) in v čevljarni Colja na ™ seku še danes. V počastitev spomina Tofl^J ^ K 51q fa Oh: da tal Čok daruje Boris Pertot 10.000 za Dijaško matico. ,,, V spomin na mater Antonijo °. ruje Pepka (Padriče) 5.000 lir ŠD Sloga. « \ V spomin na moža in očeta ri,| f tona darujeta Darko in Silve5,/ £ Grgič (Padriče) 5.000 lir za 5 Sioga. J) 1 V spomin na mater Antonijo ^ ^ ruje Ivanka Fonda 2.000 lir sklad časopisa «Delo». ^ j,,. V počastitev spomina sestre ^ ^ malije in Tončke čok daruje, .. amnnn u*. rvii8“j w drej z družino 10.000 lir za Dv matico. 10.000 lir za TPPZ, lir za PD Škamperle pri Sv L r)l s|' in 5.000 lir za PD Lonjer-Katin5*/ 5 Ob 11. obletnici smrti brata rij/ ‘idr An la darujeta sestri Anita in ^ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T, Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z. irovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef ŠL 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 220-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 27U24. *8o 5.000 lir za Skupnost Družina čine. jf Ob 2. obletnici smrti drag® [1 f stre in tete 'Kristine Kralj iz (ej darujeta Lidija in Savina Pely jil hi ni 10.000 lir za cerkev sv And1 j ln 5.000 lir za gX)dbo Parma ,tr Trebč. 1« V počastitev spomina pok Kralja darujejo Lidija in Sav,/V Pellegrini (Trebče 156) 5.000 Wj _ J Skupnokt Družina Opčine. Čuk (Trebče 85) 5.000 lir za novanje šole v Trebčah po Tomažiču. Ana in Miče (Trebče 15) 10.000 lir za PD more/, 10.000 za ŠD Pri 10.000 lir za godbeno društvo ma in 10.000 lir za poirnen°vl šole v-Trebčah. V spomin na Tončko Čok d« dr. Soma ^ašera 10.000 lir za jaško matico. Mladinski dom Boljunec izreka boko sožalje družini Stefančič ob ki Izgubi dragega Angela Cunje- Dne 16. januarja nas je za vedno zapustil naš dragi ANGELO CUNJA Pogreb ho danes, 18. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice nabrežln-skega pokopališča v cerkev v Boljuncu. Žalujoče družine: Štefančič, Lo-catelli, Vodopivec in Foraus [ Boljunec, Dolina, Prebeneg, Osp, 18. januarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 18. januarja 1978 PREJŠNJI ČETRTEK Srečanje predstavnikov MK Trst S £ delegacijo OK ZSMS iz Kopra F Obe strani sta sklenili navezati tesnejše stike i tafcWek, 12. t.m., se je odbor SM,kega krožka - Trst .(MKT) Kon S Pristovnikom OK ZSMS iz v pra- Namen srečanja je bil na-bi nm ksr.ejše sodelovanje, ki se ne mPH ^*° na pogostejša srečanja tem P.redatavništvi obeh organizacij, ! ciiPVec sajelo tud: konkretne ak-fimi- jl- kaberih bi lahko sodeloval krof1!"8' krog mladincev. Mladinski ^rst s' -ie namreč že ob čili 'eto*nje sezone postavil za 2SMsdelovanje z orftaoizacijarni OK ikaii • z Kopra in Sežane ter s tam miadino sploh. Ti dve ob-j kar ' sta namreč zelo blizu, ki 6 P°£°.i za skupno delovanje, j Hi a-l.ornogoča mladini z obeh stra-I pn€je’ se medsebojno spozna, li^ lega živi v Kopru del ita-Iin narodnostne skupnosti; stik: j bi Snovanje z mladimi Italijani, U,iv; 1 to posebno koristni in zani-nem.’. Sa' bi pripomogli k medseboj-i skurw, sp0znavanju obeh manjšin, k j nw:emu. reševanju raznih proble-j \ it. j‘n k izmenjavanju pobud za šir I j rijn 'anje. Na četrtkovem sreča-MKtS° P^stavniki OK ZSMS in I iovan ^iPrej na kratko orisali de-'Jj Hal^k,e1.obeil organizacij, nato pa so 0 delov a 1 smernice za medsebojno so-den(.ar'e- ki naj bi zajelo tako štu-k°t delovno mladino z obeh " la« 1 mc te in Slovencev. Ta predavanja pa bodo morala biti še bolj pogosta, in zajeti ne samo šole in delovne bri gade, temveč tudi razne delovne kolektive. Koprski predstavniki so nato po udarili važnost sodelovanja v publikacijah ter pohvali zamejsko m Uidi no, naj pogosteje piše v slovenska glasila, sjaj bo le obveščanje pripomoglo k boljšemu medsebojnemu spo znavanju. Ob tej priložnosti so predstavni novo glasilo OK ZSMS Koper - PREPIH, ki izhaja od decembra 1977 in v katerega piše predvsem šolska mladina. Glasilo ni zahtevno, tudi po vsebini je precej pisano, zato predstavlja odlično priložnost, da začno vanj pisati tudi zamejski viš-ješolci. Predstavniki OK ZSMS in MKT so se zmenili tudi za kulturno sode- lovanje, to se pravi za skupne razstave, proslave in prireditve ter za obojestransko udeležbo na raznih seminarjih. Ob koncu so nas Koprčani opozorili na delovne brigade ter na razne druge . kcije in pobude, ki so za zamejsko mladino izvrstna priložnost, da re pobliže spozna s sovrstniki iz niatične domovine ter da z njimi naveže prijateljske stike. Udeležba na teli akcijah pa daje obenem tudi možnost, da se naša mladina bolje sooči z jugoslovanskim političnih in kulturnim življenjem. Ob zaključku srečanja so predstavnici OK ZSMS Koper in Mladinskega krožka sklenili to, kar je nedvomno najvažnejše, to se pravi, da bodo predloge v najkrajšem času tudi uresničili. s. p. ^eje. Na dan je prišlo več ^mjvih predlogov. .ajfrej Ke je govorilo o sodelo-1 Taki.' s«kih med šolsko miadino. 1 tka 'madi, kot še posebno šola sa-Si,- doslej te stike zanemarjali, Ven^v s„° še posebno važni za slo naj v? šolo v zamejstvu. Ti stiki Sestra' ?prva Potekali v obliki obo-tokinJi- ^. .obiskov, ki naj bi pri-spo, aašim c^ijakom, da bi bolje kij; /J1 šolsko ureditev v Slove-ikatiA^ u<5ne programe na šolah v di j, .domovini. Obenem bi mla- !?«. K°Pra lahko bolje spoznali Neti v-0 DTOblematiko ter sami 5tišinZ ......... m J’ kako deluje naše šolstvo, kakš-v0,(.ni«%vi P-oblem in potnanjk-... ?. ier kako jih skušajo mladi Poleg I1! bo'eni. reriti in odpraviti lehkn S° ^i s' mladinci iz Slovenije s!;e n pedali tudi druge manjšin-cije PPlltične in kulturne organiza-očjjj’ azne ustanove ter se npr. so-Svjtnii delovanjem športnih in pro " društev po vaseh. ijHjJ^ladino iz zamejstva, pa bi bilo dji0™Vo obiskati, poleg šol, še razne fer- Sj M « organizacije v Sloveniji in \( Sodi^r3®^’ kako poteka delo v naj-lahito tovarnah. Srečali bi se uif Ni .delovno mladino in z vodil-[irb teh kolektivov ter tako ni* Solat, sPoznali samoupravljanje. Na »ki ri-paatran n?-- — «ki lahko clt I »ki^j?J|stoan meje pa bi se zamej-delova- Vito' »'ovenske mladine in z nj ho kpr Pobudami. Zanimivo bi bilo kov to spoznati delovanje krož-U UZN na šolah. ^hiei«i!e boljšega spoznavanja diri^ f.Problematike s strani mla- videnje, naj bi igrala važ-^ sl°w »o tudi predavan ia tržaških 1 višješolcev o življenju slo- h i ^ Narodnostne skupnosti v Ita-“alptti 0 N-tonem boju za dosego glo-V Pravic. N, g. nrstndh predavanj je že nri-. Svp,/'1. člani Mladinskega odbo- ■ jokatiJ :n Mladinskega krožka že fp dah, f,, Niladince v delovnih brigali i. JAnst kratkim pa so obiskali i-1 lil ori k gimnazijo v Kopru in dija- „li( -■ problematko zamejskih IIIIHIIIIItllUMIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIMIIIIIMIIlMiilMIMIlmfnillllUMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIMI PRAZNOVANJE SV. ANTONA V BORŠTU Z obilno udeležbo potrjena uspešnost vaških prireditev Nastop osnovnošolskih otrok, domače dramske skupine, pevskega zbora p. d. Slovenec m gojencev glasbene šole Dve nadvse uspeli prireditvi v manj kot enem mesecu presledka: Štefanovanje v priredbi p.d. «F. Prešeren* iz-Boljunca in praznovanje sv. Antona v priredbi p.d. «Slovenec» iz vse priznanje borštanskemu društvu, Vi že leta vztraja na tej poti. Da se povrnemo k prireditvi sami. Prvi je nastopil domači mešani pevski zbor Slovenec, ki je ped vod Boršta sta nam še enkrat potrdili. ] stvom Draga Petarosa zapel vrsto da tradicionalne vaške prireditve, I pesmi, nekaj iz lanskega programa, ki jih z navdušenjem in lastnimi | nekaj pa na novo naštudiranih. Sle- močmi, ne glede na kakovost izved be, izvajajo člani prosvetnih društev občinstvu izredno ugajajo. To nam najbolj dokazujejo nabito polne dvorane tako v Boljuncu kot v Borštu z ljudmi, ki so prišli na prireditev iz vseh krajev. Ker pa je to v Borštu že večletna tradicij'«. ki je vedno kronana s takim uspehom, nam daje misliti, da je prav v takih prireditvah alternativa v delu prosvetnih društev glede na močno konkurenco televizije, kina in drugih modernih pritiklin sodobne družbe. V takih prireditvah dobi namreč občinstvo nekaj novega, kar mu moderni utrip življenja nikakor ne more nuditi, zatorej tolikšen uspeh in SESTANKI KMEČKE o odskponmah; ZA BENCINOVCD Kmečka zveza in predstavni-niki vaških odborov bodo poročali prizadetim lastnikom o zaključku pogajanj z družno «Aquila» glede odškodnin za postavitev bencinovoda na sestankih: danes, 18. t.m., ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju; jutri, 19. t.m., ob 19.30 v krožku «Kras» v Zgoniku; v petek, 20, t.m.. ob 19.30 v gostilni Gruden v Šempo-laju. ""Ulil || |( IIIIM m n,I,,,,,,,,,,,,,,,,, IIIIIM, |l||,l,tlil,,ll,llllt,l lil UtlMII IM v OSEMDESETLETNICA Vedenjske železarne j) | Te . t 80 ' P°teka osemdeset let, odkar prvi,; C1 v železarni pod Skednjem ^ «vratca» ob vznožju AJ kcvin5 ?,iz njega švignila žareča iJjj "'Naciji °°r Orvič prisostvuje takšni ' jV ton .81 ne a101,6 kaj, da ne bi Kto]jiVp0V^e' nekaj slovesnega in 9*5 Nvlja ga hkrati. Zato si lahko pred-to v?1Ni ’ s kakšno zavzetostjo in po- • reč Prv0 svetovno — vedenjska železarna dobila še dva plavža, od katerih je zadnji začel delovati leta 1914: Kmalu potem je bila proizvodnja ustavljena in plav. ži so mirovali vse do konca svetovnega spopada. Leta 1924 je obrat prevzela nova družba «Altifomi e Accia-ierie della Venezia Giulia*. ki je leta 1931 prešla pod družbo «Ilva». Med drugo svetovno vojno je železarna u-trpela veliko škodo, kljub temu pa se je kmalu po vojni njeno delovanje obnovilo. Danes jo kakor znano uorav-Ija družba Italsider (Finsider-IRI), ki jo je v zadnjih letih občutno izpopolnila in prenovila nekatere obrate. Žal pa preživlja tudi škedenjska železarna sedaj proizvodno krizo (v njej proizvajajo surovo železo in kokile) in je bilo v zadnjih mesecih lanskega leta nekaj nad 500 delavcev začasno izločenih iz proizvodnje in vpisanih v dopolnilno blagajno. dil je nastop osnovnošolskih otrok najprej z izvajanjem skladb na orf-glasbila. Otroke je pripravil Drago Žerjal, nato pa so nastopili s pevskim zborom pod vodstvom sestre Imelde. Glede na lanskoletni n as ton so pokazali dokajšen napredek gojenci glasbene šole, kj so nastoDili v sestavu pihalnega orkestra ojačeni z nekaterimi starejšimi godbeniki. Emilu Smotlaku, ki z velikim prizadevanjem vodi glasbeno šolo se obeta lep naraščaj in osnutek morebitne mladinske godbe na pihala. Za zaključek so člani dramskega odseka p.d. «Slovenec* izvedli veseloigro «Tuažba», ki so jo sami napisali, zrežirali, scensko postavili in seveda igrati. Igra opisuje običajne pravdarske navade na vasi v začetku tega stoletja z npralnipi podu kotu, kdo se. je s. takimi'pravdami okori; stil. Mladim igralcem gre za dokajšnji trud, k i ga prožili v postavitev kar precej zahtevne predstave : vse naše pr znanje. Nekateri liki so I bili res dobro podani z veščostjo spretnih igralcev, ki niso prvič na ! odru. Tudi scena je bila precej do-! gnana, rast in razplet igre, sicer v jčitalniškem slogu, pa tudi grajena i smiselno z domise'nimj vložki doma-1 čega humorja. Predstava je bila vsekakor boljša od lanskoletne, kar kaže, da raste v Borštu izredno močan narašča j mladih, ki jih dramsko delo privlačuje. Resnična škoda je, da se ne to delovanje razširi na celoletno obdobje, zlasti če upoštevamo prece.jšn;e število nadarjenih igralcev. V igri so sodelovali Dolian, E-mil, Erod, Sergio in Jasna Petaros. Bože, T>e?na in Neda Hrvatič. Silvano in Fabio Scroccaro, Rajko Pertot, Edvin Rapotec, Boris Žerjal in Aleksander Hrvat, ki je posamezne točke tudi povezoval z napovedmi. Igra je izredno primerna za gostovanja tudi na drugih odrih, zlasti če je povezana še s kako točko programa. Sceno se da prilagoditi kateremukoli odru. Resnična škoda bi bila, če je ne bi več izvajali. S SINOČNJE SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA PL0ŠN0 NASPROTOVANJE ODLOKOM INANČNEGA MINISTRA PAND0LFIJA Splošno mnenje je, da v Rimu ne upoštevajo tukajšnjih potreb - Svetovalec Del Ben (PSI): «Kaj bi bilo z Gorico, če bi ne bilo obmejnega prometa?» Splošno nasprotovanje odlokom finančnega ministra Pandolfija, ki jih je izdal ob prestopu iz starega v novo leto glede carinarnic, ki so usposobljene, da carinijo uvožene železarske ih tekstilne izdelke, je bilo izraženo tudi na sinočnji izredni seji občinskega sveta v Gorici. O tem vprašanju smo pisaii v preteklih dneh, v ponedeljek pa je bil v Garici celo protestni shod deželnega značaja. Dekreti ministra Pandolfija so vzbudili splošen odpor v vsej državi. Včeraj se je sestala v Rimu tehnična komisija, ki bj morala ponovno preučiti ministrove • odloke. Včeraj smo zabeležili vest. da je minister te dni izdal dodatni odlok, ki dodaja prvini štirim še pet carinarnic, ki so usposobljene za uvoz železarskih izdelkov. Gorica ni med tepli. Župan De Simone je na sinočnji seji uvodoma pojasnil kaj je občina napravila v zadnjih dneh in omenil tudi ponedeljski deželni shod. V debato je prvi posegel liberalec Fomasir, kj je občinsko upravo obdolžil, da ni pravočasno posegla v Rimu, ko se je že pred časom šušljalo o potrebi takega dekreta. Posebej se je Fomasir zaustavil pri vprašanjih carinjenega blaga, ki ga uvažamo v okviru kontingentov samostojnega računa in proste cone. Kje bo treba cariniti to blago? Socialist Del Ben je obsodil rimsko vlado, ki docela pozablja na tukajšnje potrebe. Poudaril je važnost, ki jo imata obmejna trgovina in promet za Gorico. «Kaj bi bilo, če bi se jutri meja zaprla? Kako bi Gorica živela?* se je vprašal svetovalec. Dejal je, da se italijanska carinska uprava vede neodgovorno in da ne nastopa korektno do drugih zamejskih carinskih uprav. V trenutku ko poročamo, razorava še traja. Med publiko so tudi špediterji in avtoprevozniki. najemniki so hoteli odkupiti stanovanja njih prošnje pa so zadržali in jih niso v celih petih letih rešili. Interpelacije svetovalcev KPI Deželni kongres republikancev PRIJAVA OLJČNEGA PRIDELKA Pridelovalce oljk iz dolinske, miljske in tržaške občine obvešča mo, da morajo do konca tega meseca vložiti na pokrajinsko nadzor-ništvo za prehrano prijavo letošnjega oljčnega pridelka, če hočejo biti deležni prispevka, ki ga vsako leto nakažejo iz posebnega sklada Evropske gospodarske skupnosti. Za 'vlaganje prošenj se zainteresirani lahko obrnejo na Patronat Kmečke zveze INAC v Ul. Cicero-ne 8/b, s seboj pa naj prinesejo potrdilo o stiskanju, ki ga izstavi ctbrkla* v Dolini oziroma stiskalnica v Bassanu. V nedeljo, 29. januarja, bo v Gorici deželni kongres republikanske stranke. V teh dneh se vršijo oredkongresne skupščine v re-uublikanričh sekcijah v vsej deželi. Na skupščini mestne sekcije v Gorici, ki jo j’ vodil tajnik dr. Lan-z.ino, so izvolili za delegate na deželni kongres Maria Ascarija, Marca Del Nerja, Daria, Drufučo, Gian-franca Gandina in Luciana Lucia ni ja. Na skupščini so obsodili tudi de kr«t ministra "BKmtoTha. ki onemo-gnča^earinjenje določenih vrst blaga na gor ski obmejni carinarnici. Na deželnem kongresu bodo zagovarjali interese našega mesta v deželnem okviru. Interpelacija o ljudskih hišah Demokristjanski svetovalec dr. Tuzzi je poslal županu interpelacijo v kateri protestira proti birokratski počasnosti zavoda za ljudske hiše IACP zavlačuje reševanje pro šenj najemnikov v ljudskih hišah bivšega zavoda INCIS ki so že leta 1972 prešle v last IACP. Omenjeni Svetovalca KPI Boris Coceani in Gianna Pirella sta goriškemu županu poslala interpelacijo o imenovanjih zastopnikov občine v razne u-pravne svete. Ker je rok za izvolitev zastopnika goriške občine v u-pravni svet goriške hranilnice potekel 22. decembra 1977, ne da bi občina imenovala tega zastopnika, sprašujeta svetovalca, kaj namerava napraviti občinsk odbor, da bi pre- prečil imenovanje tega zastopnika s strani deželne uprave. Ista svetovalca sta izvedela, da je v teku revizija pravilnika doma za starčke «A. Culot* v Ločniku. Menita, da je treba o tem razpravljati v občinskem svetu. O vodenju tega doma pa naj pride do javne diskusije med zastopniki občine, sindikatov, rajonske konzulte in drugih zainteresiranih. Svetovalec Coceani pa sprašuje župana, če je resnična vest, da je po-krajlnski tehnični odbor (deželna u-stanova) ponovno zavrnil načrt za ureditev športnega igrišča v Podgo-ri. Omenjeni svetovalec hoče tudi izvedeti, kolikšno denarno škodo povzroča taka zavrnitev in koliko načrtov je ta odbor zavrnil v zadnjih letih. V NAŠIH ŠOLAH IN V DRUŠTVIH Monolog Jožeta Zupana iz del J. Svetokriškega Pobudo za gostovanje je dalo SSG v sodelovanju s SPZ in ZSKP Z monologom Janeza Svetokriškega «En srečen, veseli iriu vseh troštov poln dan voščim» bo gledališki igralec Jože Zupan, član Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nastopil tudi v gori-škem zamejstvu, na slovenskih šolah in v prosvetnih društirih. Gostovanja je omogočilo Stalno slovensko gledališče v Trstu v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Napovedanih je kar e■ najst gostovanj v raznih krajih na Goriškem. Drevi nastopa s tem monologom Jože Zupan na letošnjem Srečanju malih odrov v Novi Gorici. Predstavo je režiral Iztok Valič, ki je tudi pripravil kostum in scene, tekste je izbral in priredil Tone Partljič, Mirko Mahnič pa je poskrbel za jezikovno vodstvo. tlzbora iz petih knjig pridig Janeza Svetokriškega se nismo lotili PODALJŠUJE SE SEZNAM PODJETIJ V TEŽAVAH Delavci podjetja Marmi del Vallone še niso prejeli decembrskih plač I podjetju, katerega sedež je v Milanu, trenutno dela okrog 40 oseb, ena tretjina iz doberdobske občine - V ponedeljek sestanek na županstvu v Doberdobu Seznam podjetij, ki so v težavah na Goriškem, se bo v kratkem najbrž podaljšal. Tokrat gre za delniško družbo «Marmi del Vallone* s sedežem v Milanu, ki se, kakor že ime :,amo pove, ukvarja z obdelavo doljanskega kamna, ki ga kopljejo v kamnolomu pri Ferletičih, v občini Doberdob. Novica o težavah v tem podjetju, ki trenutno zaposluje o-krog 40 delavcev prihaja s strani doberdobskih občanskih upraviteljev. V ponedeljek zvečer je bil namreč na tamkajšnjem ž ipanstvu sestanek z delegacijo delavcev in sindikalnih predstavnikov, na katerem so zastopnikom občinske uprave obrazložili resen položaj v katerem se o-menjeno podjetje nahaja že nekaj mesecev. Posledica takega položaja je, da so uslužbenci že nekaj mesecev brez osebnih dohodkov. Tako še zmeraj čakajo na trinajsto plačo, kakor tud: na decembrsko plačo in nekatere druge prejemke. Kakor srno že zgoraj zapisali, je sedež podjetja v Milanu, obrata v Dolu, kahiftoiom Ori Ferlčtlčih in delaV-nicJTHti' Palkišču. pa VodTpbbhfišžči?-ni upravitelj. Kaj je vzrok, da se je podjetje, niti dobri -dve leti po začetku dejavnost:, znašlo v težavah, še ni znano, čeprav je v tem pogledu precej ugibanj. Nekateri, ki pobliže poznajo razmere v podjetju navajajo, da je kriva skrajno zastarela in neprimerna tehnologija. Stroji v delavnici na Palkišču so skrajno dotrajani, kar vse vpliva na kakovost izdelkov. Po drugi strani pa, tako menijo delavci v tem obratu, naročil zaenkrat še ne primanjkuje, torej ni mogoče težav povezovati s s agnacijo v gradbeništvu. Od skupnega števila 40 zaposlenih, je dobra tretjina doma iz doberdobske občine, ostali pa v glavnem iz trž:škega okoliša. Na sestanku v ponedeljek zvečer, so predstavniki delavcev in sindikatov podrobno prikazali občinskim upraviteljem celoten -'oložaj ter jih zaprosili za posredovanje, naj bi občina, kolikor je v njenih mejah, posredovala za izhod iz krize. Težave v podjetju Marfhi del Vallone upravičeno vzbujajo zaskrbljenost tudi spričo dejstva, da so predstavniki podjetja ob začetku dejavnosti obljubljali široke možnosti zaposlovanja, predvsem za domačine. Te možnosti naj bi bTe osnovane predvsem na zelo redki kakovosti doljanskega kamna, saj je to eno redkih nahajališč črnega marmorja v Evropi. Torej težav s konkurenco skorajda ne hi smelo biti. Resničnost po dveh letih obratovanja pa je precej drugačna. BLAGO SUMLJIVEGA IZVORA Med hišno preiskavo policija našla;,,:Ti radijske sprejemnike in zbirko starega denarja Policija je prišla na sled enemu od številnih vlomilcev, ki so v zadnjem času močno povečali svojo aktivnost, saj so vlomi v stanovanja pa tudi v avtomobile postali že čisto vsakdanja stvar. Med preiskavo na domu ene izmed osumljenih oseb, so agenti letečega oddelka goriške kvesture našli celo zbirko najrazličnejših predmetov sumljivega izvora. V glavnem gre za radijske sprejemnike, osumljenec pa se je ukvarjal tudi z zbiranjem starega denarja. Občani, ki menjjo, da je kateri -j niiiiiiiiiiiiitniiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimimiiiiiiHtiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig 4. DAN GORIŠKEGA SREČANJA MALIH ODROV 78 Prerez nepoklicnega snovanja Andrej Kurent, Andric in Goya Danes se zaključuje prvi krog srečanja od spodaj navedenih predmetov njihov. se lahko zglasijo pri letečem oddelku goriške kvesture, kjer trenutno hranijo predmete. Pri preiskavi so policisti zaplenili: avtoradio znamke gelhard RS 2900 s črnim ščitom in vgrajeno na pravo za poslušanje kaset; avtoradio znamke roadstar RS 2850, s črnim ščitom in napravo za poslušanje kaset (sprejemnik ima dve ročici in tri gumbe); kasetni magnetofon znamke holiday stereo s kro-miranim ščitom; elektronski računalnik znamke royal model RC 84 - št. 1245465 (vrhnja stran aparata je svetlo sive barve, spodnja pa ne koliko temnejše barve); elektronski računalnik znamke canon - palmtro nic 8 S (čelna stran srebrne barve, spodnja črne barve, aparat ima tudi tok); kovinsko škatlo s sledečimi kovanci: 4 kovanci po 500 lir iz srebra (dva z letnico 1965, eden 1960 in eden 1967); 1 srebrni kovanec za 1000 lir * letnico-1970 ; 3 kovanci 'dar ne dovolj hiter za ono zmago), ko sta bila hitrejša v JJJeSa Wenzel in Gros. Dobro je a ! zlasti 19-!etni Liechtensteinec oreas Wenzel, ki sodi v družino, sl!" vsi. srm|čajo, saj vrsta njegovih iih r in. bratov posega po najviš-mestih na svetovnih lestvicah, -■fpmnnk je vložil v svojo vožnjo fwT- vse s*'e’ vendar očitno ni v že -’i n' ’rda tudi ne zato, ker ga janske amaterske državne reprezentance, ki je s Cortijem osvojila prvo mesto na svetovnem prvenstvu v Venezueli. Na nedeljski skupščini je predsednik deželne kolesarske zveze orisal delovanje klubov in njihove uspehe tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju. Njegovo poročilo je bilo zelo izčrpno tudi kar se tiče organizacije dirk na tržaškem ozemlju, pri tem pa ni pozabil poudariti uspeha svoje dirke (Trofeja zmage), pozabil pa je na mednarodno dirko amaterjev v organizaciji Kolesarskega kluba Adria iz Lonjer-ja in na organizacijske napore lo-njerskih športnih delavcev, medtem ko ni štedil s priznanji za tržaške klube, ki so dosti manj napravili na športnem področju, so mu pa bližji. V letu 1977 je bilo v deželi Furlaniji - Julijski krajini registriranih nekaj dni močno boli grlo. Italijani se je zlasti izkazal i 94 kolesarskih društev, ki so skupki se je tokrat uvelja\" •j«.. -sleslalomist, medtem ko °ni (dokaj razočaran) šele na 8. p ros. ki se je tokrat uveljavil tudi no organizirali 249 dirk, imeli pa aoi j.— u:i SQ registriranih 1.145 kolesarjev, tre- nerjev, vodij dirk. Zelo jc razvito v deželi mladinsko področje, kjer so vpisani 303 mladi kolesarji, kar predstavlja skoraj tretjino vseh registriranih v deželni kolesarski zvezi. Zelo kritičen pa je položaj pri kolesarskih sodnikih, ki štejejo le 26 enot, kar jih postavlja na zadnje mesto »v. . i ažma bliža čas odhoda z belih povij1 °.Zl rea!no lahko računa na naj-WnfjSe mednarodne uspehe le še I kombinatorec. k»z'Irs,no se je tokrat ponovno iz-al Jugoslovan Bojan Križaj, že st Pn'i vožnji se je prebil do enaj-.meska, nato pa je v drugi še svoj čas in je tako-pristal jja ¥ u,uj v«.'* in jc uemu pl iaiai je . °!C*'ličnem šestem mestu skupne to V-1Ce' Torej ponovno točke za sve-u nt .Pokal. Kaže, da je postal že hai ni ?!an s*tuPln® desetih, pet-Jst'b najboljših smučarjev sveta. . Lestvica veleslaloma Jfe taka: „■ Wenzel (Liecht.) 2'34”36 2'34”89 2’35”07 2’36”31 2 36 ’40 2’37”41 2’37”44 2'37”56 2'38”25 278"53 2'38”56 2'38”57 2’38”77 238”84 2’39”09 2’39”28 2'39”29 2’39”61 2 e, VLiiecni.) i' Stenmark (šve.) 4 groš (It.) ' V uemmi (švi.) * Mahre (ZDA) 7 ^žaj (Jug.) '• Luscher (švi.) 9 S** dt-) 10 MeidegSer (Av.) }?■ Nockler (It.) 12 *rommelt (Liecht.) 13 2,tock (Av.) ]4' k°urnier (švi.) 15’ mnterseer (Av.) Ig Navillod (Fr.) 17 (It.) 18’ "emmi (švi.) 19 » 1Pangelov (Bol.) Aellig (švi.) in peichart (ZRN) 2’39”73 Lestvica za svetovni pokal je , *aj taka: 2' Stenmark (šve.) j ?.ei,degger (Av.) 4 "!ahre (ZDA) s wlank at.) *' "en%l (Liecht.) 7 S«1« (it.) »’ aemmi (švi.) ' °®vnardi (It.) in 10 Sammer (Av.) U plrnsberger (Av.) 12 {Ljjjunier (švi.) ' Kri*aj (Jug.) 150 90 76 70 59 53 51 43 35 32 29 v Italiji. Ti sodniki so tako porazdeljeni po pokrajinah: Pordenon 11, Gorica 8, Videm 7, Trst 0. V lanskem letu so bili prisotni na 264 kolesarskih manifestacijah, s skupno 666 prisotnostmi. Položaj v tem sektorju je vedno bolj kritičen, saj je v vseh deželah Italije dosti manj klubov, pa mnogo več, sodnikov. R. Pečar Delovanje ZSŠDI Prošnje za podporo Naša športna društva obveščamo, da 31. t.in. zapade rok za predstavitev prošenj na deželno odbomištvo za dodelitev prispevka iz javnih v vrat- v preznojene kape. Duh po potu ko^o ji ^vhe. Neumno divje je brenčal obad, iskal golo brail'. ačji pastir je žvenketal s prosojnimi krili, "kakor bi &e zaf'!ec ®tel kovance. Roji mušic so opletali po sopari, avali v obraz, tečnarili po laseh, rinili pod srajco, hiško °^aka je drvela po ravnini, preskočila potok, železno sen r°S°’ podrsala po cesti. se pohlepno pognala v breg, K iz£lnHa v zaraščenem hribu, hft trrr?iSar ’e ležal P°strani na zemlji, opazoval mravljo bi o ’ ^ako hiti po neodložljivih opravkih. Hiti, kakor botji ,natančno vedela, kolikokrat se mora obrniti na svoji Le 0^ Ql^okrat ponoviti prehojeno. Kakor bi bila živčna, ^le. 'p Cesa? Od vojne. Prekleto malo ji je mar za pobija-hekaj ° *e’ ža*. človeška lastnost. Danes bodo spet. sklatili httfcgt SOvraznik°v. Ze res, nihče ne ubija rad, razen če je ’ Ce je trčen. Toda kadar moraš, moraš, da braniš sa- mega sebe, da braniš pravico in resnico, svobodo, svoje ljudstvo, domovino, če hočemo zmagati za pravično stvar, moramo pobijati sovražnike te pravične stvari. Danes bo to lažje. V vsesplošnem streljanju nihče ne bo mogel zatrdno reči, da je katerega ubil. To bo brezimeno streljanje. Pravzaprav so v boju velike razlike. Na primer, če streljaš s toporii, minometom, spuščaš bombe iz aviona, ne veš zatrdno, ali boš koga zadel. Pri tem opravilu ne čutiš neposredne krivde. No, čutiš jo že, vidiš je ne. Nekaj podobnega je, če streljaš na daleč s puško, zlasti če streljaš na skupino, če več ljudi strelja na skupino, nihče ne more vedeti, ali je zadel. Če streljaš od blizu, je nekaj drugega, če seveda vidiš, kako žrtev pade. Če ga ustreliš počasi, meriš dolgo, kAkor na gamsa, je spet drugače. Če to delaš iz prsi v prsi, je kakor’ samoobramba. Zmaga tisti, ki je močnejši in hitrejši. V boju od blizu, mož z možem, ti gre za golo življenje. Takrat si neusmiljen. Strese te, ko je končano. Toda streljati na smrt obsojenega, to ni nikomur po duši. Tega pravzaprav nihče, kdor' je normalen, ne more z lah-' koto opraviti. Če moraš, moraš, toda vedno so težave. Partizani se upirajo takšnemu opravilu. Nisem rabelj, ti zabrusi. Vsi so takšni. To je dobro. To je zelo dobro. To je nekako človeško. Ne, niso vsi takšni. Rado, na primer, je za taks na opravila. Prostovoljno. Toda treba je povedati, da Rado domala ni za nobeno drugo rabo. Kadar beži pred sovražnikom, jo tako briše, da ne zavije okrog vogala, marveč ga odbije. Poleg tega je majčkeno premaknjen. Morda vidi v izvršitvi smrtne obsodbe zadoščenje za tisto, za kar ga je narava prikrajšala. To ni dobro. Če bi veliko tega delal, bi lahko postal nevaren. No, ni se bati. Usmrtitev skoraj ni. In dobro je, da jih je čim mapj. Toda treba je reči, da se Rada partizani zaradi njegove prostovoljnosti nekolik« izogibljejo. Mislim, da imajo prav. Ali je Rado res premaknjen? Tako zagotovo ni, kakor so bili tisti posebneži doma. Zbrali so se na semanji dan, ko se je na trgu med cerkvijo in konzumom drenjalo stojnic in blaga in ljudi in so se reveži od blizu in daleč zbrali pred gostilno, posedli po tleh in s stegnjenimi rokami prosili vbogajme. Veliko jih je bilo: največ pozornosti je vzbujal Parlaplum. Nosil je papirnat predpasnik in kdove zakaj nenehno jokal. Otročaji so vpili za njm: Parlaplum-plum-plum-ep, piška na, na, na in pri tem stegovali roko, kakor da bi imeli na dlani koruzo. Parlaplum ni bil nevaren. Le jokal je in otročajem se je zdelo smešno jokati brez vzroka. Nevarni so bili drugi. Zelo nevaren je bil Kurjifajk z leseno nogo. Sposoben je bil neusmisljeno zamahniti z berglo po hrbtu, če si se preblizu opletal. Nevarna je bila Marselka, čokata ženska, vsa povita v neštete kikle in spodrecana, da se ji je okrog pasu nabral debel svitek, če si ji zavpil: .Marsela je v cerkvi prdelal«, je bil ogenj v strehi. Podobno je bilo s Pirčevko. Ka-ha, ka-ha, ka-ha, je suho kašljala z brezzobimi usti in daleč čez brado molela za čudo dolg bel jezik. «Pirčevka, Pirčevka,» si milo zaklical izza vogala pa je gibčno kakor kobilica skočila za teboj, vihtela krivo palico in stokrat na dan z zariplim glasom ponavljala: «Jaz nisem Pirčevka, sem Klopčička, jaz nisem Pir-čevka, sem Klopčička.» Nekoč je šla očetu potožit, da jo pobalin zmerja. Tistikrat ga je oče pošteno prekrišpal. Za nekaj časa je pomagalo. Ravnodušno je prenašal zmerjanje Durca, kakor da se ga ne tiče. «Durca klinca v rit binca!» Toda Durca ni bil premaknjen. Ni bil posebnež, bil je priden, delaven branjevec, le priimek je imel za čudo privlačen za vzdevek na rimo. Posebnež je bil Drajfus, posebnež za otroke, ker je ime eno samo nogo, drugo je izgubil v rudniški nesreči. Name sto izgubljene noge je imel dve bergli.*Bil je srednje veljk čokat in želo močan. Ujel je srečo, da so ga, invalida, za poslili kot čuvaja. Lahko bi ga, kakor marsikoga drugega pustili za plotom. Najbolj zanimiva je bila njegova hoja Pri tem je bil neverjetno hiter. Njega psovati zaradi ene sa me noge je bilo brezupno dejanje, ker te je takoj ujel Zagnal se je z berglami daleč naprej, se pognal v zrak, pri letel z nogo na tla, poskočil z njo in se spet zagnal z berg lami. Njegovi koraki so bili bergle, noga, noga bergle, ii spet od kraja. Ko je hitel po Ravni 'cesti, ga je bilo užitel gledati in poslušati. Gledati, kako se je spretno in hitro pre mikal, da ga noben zdrav fant ni mogel ujeti, in poslušat poseben ropot, tum-tak-tak-tum-tak-tak, okovane bergle s< votlo donele, čevelj pa je ploskoma udarjal ob tla. •Velik revež med posebneži je bil Plahutnikov Vinko ki se mu je zmešalo, ker so ga žandarji cele tedne pretepali da bi izdal sodelovanje s komunisti, in je prišel v prislovi co, ker jim ni povedal niti besedice. Vinko ni hodil na sej me, držal se je doma, kjer so lepo skrbeli zanj, toda razla gal je, kako sestavlja vlado s predsednikom Kristusom kra ljem. Vinko je bil obvezno v vladi, posamezne resoje pf je ponudil vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati. Po sebneži v domačem kraju so bili nekako odsvit razmer, po doba doline, krik nad krivico, v tla poteptano dostojanstvt človeka. Pretežna večina, ne vsi, toda večina teh originalo\ so bili sirote, brez svojcev ali pa so jih svojci zavrgli. Mec njimi so bili nezakonski, pohabljeni ali pa ljudje, ki so se pri delu zgarali in jim na stara leta ni preostalo nič druge ga, kot da primejo za beraško palico, prepuščeni na milosl in nemilost dobrim srcem in odprtim rokam. \ Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montacchi 6, PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Stran 6 18. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H Član italijanske ZT* zveze časopisnih Trst • ----- založnikov FIEG 89 DANES PRED KAZENSKIM SODIŠČEM V SAIIONI VELIKO PRIČAKOVANJE ZA ZAČETEK PROCESA PROTI BALBU IN BANDERI Branilci skuša/o doseči odložitev obravnave ■ Poslanec Zamberletti naj ne bi pričal Med dokaznim gradivom tudi zanimivo pismo Bandere savonskemu podjetniku Carozzu (Od našega poročevalca) SAVONA — V mestu ob iigurski obali vlada izredno zanimanje za proces proti bivšemu županu občine Maiano Girolamu Banderi in bivšemu tajniku posebnega vladnega komisarja za potresno področje v Furlaniji posl. Zamberiettija Giuseppu Balbu. ki sta obtožena, da sta od lastnika savonske tovarne Precasa Renata Carozza izsilila vsak po 14 milijonov lir in mu v zameno dodelila gradnjo naselja montažnih hiš v občini Maiano. Poleg teh dveh ob tožencev, ki sta že od lanskega poletja v zaporu, bodo na zatožni klo pi sedeli še savonski odvetnik Romeo Pastre-i?o, ki je obtožen posku sa izsiljevanja ter videmski prefekt Spaziantc in funkcionar videmske občinskem arhivu v Majanu ni ne kopije ne registracije .v knjigi u-radnih dopisov. Ali si je že takrat, štiri mesece pred aretacijo, hotel bivši župan zavarovati hrbet? Sicer pa je treba poudariti, da je Bandera vidro zanikal, da bi bil sprejel podkupnino ,od Carozza. 'To ne velja za Balba, ki je priznal, da je prejel denar, vendar naj bi šlo za prispevek za žrtve potresa. Preiskovalni sodn k Aquarone, ki je pregledal tudi Balbov bančni račun v neki rimski banki, v katerem je za obdobje, ko je bil Balbo tajnik posebnega vladnega komisarja, u-gotovil, za več kot 160 milijonov lir prometa, kljub temu, da je Balbo v tistem obdobju zaslužil pičlih 7 milijonov lir, pa je v utemeljitvi prefekture I-dbia, ki sta obtožena, ur, pa je v uiemeijnvi da nista prijavila izsiljevanja sod obtožnice pikro pnpomml. da je Bal-nim oblastem, čeprav sta bila o tem obveščena O izrednem zanimanju, ki vlada za ta proces, priča že samo dejstvo, da se je doslej predsedniku sodišča Gattiju javilo že približno 40 časnikarjev; majhna sodna dvorana jih bo le s težavo sprejela vse in predsednik je že včeraj opozoril, da med razpravo ne bo dovolil vstopa fotografom in televizijskim operaterjem. Razprava bo predvidoma trajal* do konca tedna. Danes naj bi zaslišali obtožence in nekatere priče. jutri naj bi se nadaljevalo za sliševanje prič, ki jih je skupno 34 tkot kaže, se Zamberletti ne bo pred stavil na zaslišanje; sodniki ga(u-radno niso pozvali, odvetnikom, ki so ga povabili, naj bi pričal v korist Balba, pa je baje odgovoril odklonilno), v pstek in v soboto pa naj bi govoril tožilec in odvetniki. Sodišče naj bi tako izreklo razsodbo pred koncem tedna. Vse to pa so zaenkrat le še domneve. Povsem jasno je, da bodo skušali odvetniki prenesti razpravo ped kako drugo sedišče predvsem zato, ker so savonski sodniki znani po svOii strosrosL. O tej strogosti p ica že dejstvo, da je preiskovalni sodnik Acquarone večkrat zavrnil prošnjo po izpustitvi Bandere in Balba zrčasno na prostost, kar bi bilo p-cd kakim drugim sodiščem nekaj povsem običajnega. Savonski industrijec Carozzo se je seveda prijavil kot prizadeta stranka in imsnoval dva zagovornika, sa ronskega odvetnika Lasutija in podtajnika liberalne stranke Biondija, ki pa j: v teh dneh -zadržan- v Rimu na pogajanjih za rešitev vladne krize in se zato verjetno ne bo mogel udeležiti procesa. Sicer pa je Carozzo že star znanec sodnih obla-s'i, soj je bi) v zadnjih devetnajstih lcUh kar dvajsetkrat obsojen zaradi raznih kaznivih dejanj. Prav te Carozzove številne obsodbe naj bi bile eden izmed predmetov izsiljevanja. Bandera naj bi bil namreč zagrozil, da bo seznanil občinski svet, da je bil Carozzo že tolikokrat obsojen, če mu slednji ne izroči obljubljenega denarja. V tem primeru bi občinski svet nedvomno preklical pogodbo s podjetjem Precasa za gradnjo montažnih hiš. Sicer pa je občina Maiano že sama sklenila, da razveljavi pogodbo. Montažne hiše, ki jih je zgradilo savonsko podjetje, namreč niso u-strezale postavljenim pogojem in so bile nevseljive, zgrajene mimo določil občinskega tehničnega urada in s izredno slabim materialom. Občinski odbor je zato sklenil, da odpove pogodbo s Precasa: do tega sklepa ;e prišlo 26. julija lanskega leta, vendar je župan Bandera spra vil side' v predal in se napotil v Verono, kjer naj bi mu Carozzo izročil drugi obrok odkupnine. Tu pa je župana čakala policija. Šele ng dan po aretaciji so z občine poslali pismo z odpovedjo pogodbe. Med številnimi dokumenta ki sestavljajo dJiazno gradivo (ti dokumenti tehtajo skupno nad 30 kilogramov) pa je tudi pismo, ki ga je Bandera poslal Carozzu 30. marca lani in v katerem se nadvse pohvalno izraža o montažnih hišah podjetja Precasa ter izrecno poudarja, da so prav te h šice med najkvalitetnejšimi na vsem ;rizadetem otrnočju. Zanimi vo je, da „re za uraden dopis, a v bo prav dobro vedel, da je bil u-stanovljen poseben sklad, v katerega so se stekali vsi prispevki za žrtve potresa in b' moral torej tudi milijone, ki jih je prejel od Caroz za «v dobrodelne namene*, naložiti v ta sklad in jih ne bi smel deliti prijateljem. BOJAN BREZIGAR Tovarniško vodstvo obsojeno, ker je izkoriščalo delavke Franca Rame bo okrevala v 40 dneh SODIŠČE UPOŠTEVALO ČL 18 IN 19 ZAKONA REALE ___________ ■5s‘*> pt CHIETI — Pretor dr. Navazio je obsodil vodilno osebje tovarne Indu-stria Adriatica Confez:oni - IAC, ki je naložilo kakim 15 uslužbencem preveč nadurnega dela. Predsednik IAC Felice Calani. glavni ravnatelj Francesco Poletti in načelnik oddelka za osebje Nicola Catalano bodo morali izplačati vsak po 30 milijonov lir globe. Tovarna je zašla že pred dvema letoma v krizo in od tedaj je 400 delovnih (pretežno ženskih) moči v dopolnilni blagajni. ................................................................................................................................................................................... MED UMERJENO DEMONSTRACIJO KOVINARJEV IN GRADBINCEV PRI CAGLIARIJU Igralka Franca Rame, ki jo je včeraj ponoči povozil mlad avtomobilist, leži v bolnišnici San Martino z zlomljeno levo nadlahtnico in raznimi poškodbami na glavi. Primarij ortopedskega oddelka prof. Cornacchia je pojasnil, da ho ozdravela predvidoma v 40 dneh. Sinoči bi morala z možem Dariom Fojem nastopiti v gledališču Verdi (Sestri Ponente), in to na vabilo tovarniškega sveta železarne Italsider v Corniglianu. Predstaviti bi morata delo, ki obravnava položaj ženske in sta ga sama napisala. Na sliki ponesrečenka Po prevozu v bolnišnico. j (Telefoto ANSA) Preventivni zapor za vrsto rimskih izvenparlamentarcev Doslej so bili tovrstnih ukrepov deležni samo mafijci RIM — Na predlog političnega u-rada rimske kvesture je sodišče izdalo približno 10 povelj za preventiven zapor na račun vrste levih in desnih izvenparlamentarcev. Doslej so že aretirali dva tako, imenovana avtonomista in pa enega neofašista, in sicer znanega črnega pretepača Emanueleja Macchija in pa avtonomista Marcella Blasija in Ruggera De Luco. V zaporu je že bil avtonomist Paolo Rotondi, ki so mu prav tako izročili sodno povelje. Doslej so izdajali ukaze za preventivni zapor samo za osebe, ki so jih imeli za izredno nevarne hi za katere je veljalo prisilno bivališče, kot npr. mafijce in velike zločince. Dne 30. januarja in 1. februarja bo proces, na katerem bodo razpravljali o možnosti obsodbe na prisilno bivališče za vse osebe, ki jih je prizadel zadnji sodni ukaz, do katerega je prišlo, ko je politični urad kvesture poslal sodišču seznam izvenparlamentarcev, za katere je sodišče upoštevalo čl. 18 in 19 zakona Reale, ki med drugim pravi, da je mogoče obsoditi na prisilno bivali' šče osebe, za katere sumijo, da 3e pripravljajo, da zakrivijo zločine, katerih cilj je nasilno spremeniti državno ureditev in, poleg vrste drir gih primerov, tudi tiste, ki so že bili obsojeni zaradi nedovoljene po-sesti orožja in ki so jih že posv«' rili zaradi njihove dejavnosti, (if) PROCES ZARADI BORGHESEJEVEtiA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA Miceli prikril preiskovalcem zelo pomembno dokazno gradivo? Častnik obveščevalne službe Genovesi obtožil nek- * , danjega šefa, da je predolgo zadržal važno poročilo RIM — «Ko sem vprašal Malettija, če se je pri sestavljanju poročila po-služil tudi starega gradiva i'z leta 1970 in 1971, mi je odgovoril, da tega ni storil, ker je gradivo izginilo*. Ta izjava polkovnika Giorgia Geno vesi ja, častnika obveščevalne službe SID. je počila kot bomba v telovadnici, kjer sodijo pobudnikom spodletelega državnega udara i/. leta 1970. Častnik je bil pri koncu svojega dolgega pričevanja, ko je v odgovor prisednemu sodniku Abbateju, sporo čil novico o izginitvi gradiva. Tedaj je bil govor o sestanku, na katerem je 1974. leta gen. Maletti prebral svoje dolgo poročilo o prevratniškem rovarjenju, ki je bilo pozneje osno- va za preiskavo o Borghesejevem poskusu državnega udara. »Kdaj ste zvedeli za Malettijevo poročilo,* je vprašal sodnik Abbate. «Le nekaj ur pred sestankom, morda dan prej.* V nadaljevanju je Genovesi govoril o gradivu, ki je skrivnostno izginilo in dodal, da je zadeva težko obra zložljiva, saj bj dokumente morali hraniti v arhivu obveščevalne službe. Očitno je. da je Genovesijeva trdi tev velikega pomena za obravnavo, zlasti še, ker je okoliščina za-sodnike in preiskovalce novost. Presenečanje je bilo tem večje, ker so sod riiki, ko so končno prišli do vsega gradiva, našli tudi omenjene dokumente. Se je Qenovesi zmotil? Dom- Cyrus Vanče v Izraelu neva je malo verjetna, saj je Genovesi visok častnik obveščevalne službe in se je dobro zavedal pomena lastne izjave. Zlasti še, ker to ni bil njegov edini napad na Micelija. Z razliko od trditve bivšega načelnika SID, je Genovesi izjavil, da mu general ni nikoli naročil, naj vzdržuje stike s kvesturo in karabinjerji. , Kaj je imel Genovesi za bregom? Najbrž.to: Miceli, ki je bil izvoljen za poslanca na listi MSI, je med svojim pričevanjem med drugim poudaril, da je zahteval od sodelavcev vse gradivo o rovarjenju Borghese jeve skupine, potem ko je prebral prvo Malettijevo poročilo (general ga je sestavil na osnovi gradiva, ki ga je zbral stotnik La Bruna). «Ko sem zapustil SID — je šc dodal Miceli — je bilo gradivo še na maji mizi*. Očitno je torej, da je treba Genovesijevo trditev tolmačiti kot ugotovitev, da je vodja SID obdržal dokumentacijo zelo dolgo, morda predolgo. Čemu? Morda bo dovolj, če v tej zvezi omenimo, da je Miceli na tem procesu obtožen, da ,ie sku šal prikriti odgovornosti zarotnikov. FULVIO CASALI Provokatorji opustošili notranjost petrokemijske tovarne Rumianca Sud Kako levičar doživlja smrt brata fašista Sindikalisti označili vandalsko početje kot napad na delavski razred in de-mokracijo - Dva tisoč uslužbencev še ni prejelo decembrske in trinajste plače CAGLIARI — Petrokemijski o brat Rumianca Sud v Machiared duju (cagliarijska pokrajina), ki sodi v skupino SIR — Soči rta Ita-liana Rosine, je bil včeraj prizorišče obsodbe vrednih izgredov, med katerimi je skupina kakih 40 mladih vandalov izkoristila mimo delavsko demonstracijo za opustošenje tovarniškega tujstva. Gmotna škoda .je dokajšnja, k sreči pa ni prišlo do hujšega. Delavstvo in sindikalni predstavniki so na skupščini na dvorišču pred delavsko menzo odločno obsodili dogodek ter sklicali zvečer ponoviri sestanek, na katerem so se nadrobneje pomenili o nadaljnjih oblikah sindikalnega boja. Pouda- na opravila na račun Rumianca Sud. Uslužbenci teh podjetij še nišo prejeli decembrskih mezd, kaj šele »trinajste*. to pa zato. ker «Euteco» ni poravnala omenjenim podjetjem računov za opravljeno delo; razen tega jim tudi ni naročila novih nalog/ Polres v Pakistanu ISLAMBAD - Včeraj ponoči so zaznamovali na območju mesta Pesti avar v severozahodnem delu Pakistana potresm sunek 5.6 stopnje po Richterju. Epicenter se je nahajal okoli 300 km severno od prizadetega kraja. 7a sedaj se še ne ve, kakšni so bili učinki ujme. Ameriškega državnega tajuika Vaneea je predsednik izraelske vlade Begin sprejel kot starega prijatelja, čeprav so pogledi obeli držav glede bliža je vzhodne krize dokaj različni (Telefoto ANSA) Socialistični senator o pomanjkanju drobiža »-IM — Socialistični senator Bruno Luzzato Carpi je naslovil na zakladnega ministra vprašanje, s ka terim želi odgovor na sledeče: kdo in s ka sšno utemeljitvijo je odredil proti koncu decembra nakovanje 200-lirskih kovancev: kaj namerava U kreniti minister da se štori konec špekulaciji z njimi; če bo poskrbel za nakovanje zadostnega števila novih 200-lb’skih kovancev; če se mu ne zdi potrebno postaviti v denarni obtok iudi 300-lirske kovance in ali ne smatra za potrebno dokončno u-staviti izdajanje «miničekov». miiidiimimi .................................................................................................................................................................................................................................................*........................................................................ Džungla privilegijev nevarnejša od džungle plač Bančni funkcionarji, parlamentarci, diplomati, birokrati in časnikarji med najbolj privilegiranimi hotel se je ustreliti ARETIRAN ZARADI... POSESTI OROŽJA RIM — Po džungli plač. Še džungla privilegijev, ki je orav tako bohotna in globoko zakoreninjena v italijanski družbi. Od tako imenovanega cplavega avtomobila* (vzdevek je plod barve ki jo ima večina službenih vozil ministrstev, parlamenta in drugih javnih ustanov) do popusta na tarifah elek trične energije, od povračila ‘••troskov 'za vzgajanju otrok do cigaret zastonj od povračila televizijske najemnine do popusta na davkih, večina Italijanov uživa vrsto neopravičljivih privilegijev. To jc zaključek ankete nekega milanskega tednika, ki je obdelal vsako kal ogolijo posebej in končno sestavil lestvico privilegiranih. Po izsledkih urednikov milanskega časnika ima 65 Italijanov na UK) pravico do popusta na železniških vozovnicah; ministri in vidnejši državni birokrati ne plačujejo telefona (svojevrstni rekord ima na tem področju minister Doi.at Ca-tin. ki je govpril po telefonu v enem trimesečju za milijon in 6JK) tisoč lir); sodniki ustavnega swii šča imajo pravico do dveh službenih vozil s šoferjem, tudi potem, ko jim je zapadel mandat; iisiuž belici davčnega zavoda IM) imajo celo «odškodnino» za ženo V tej džungli privilegijev na se ne znajdejo samo politiki in državni birokrati. Tudi uslužbenci dru gih državnih in poldržavnih usta •nov se kretajo v tem svetu mav tako spletno kot mitični Tarzan. Uslužbenci EN E L na primer imajo 80-odstotni iwpust na električnih tarifah: uslužbenci SIP ne plačujejo stroškov za namestitev telefona in ima jo 75-odstotnj popust na stalno tarifo; uslužbenci plinarn dobijo vsako leto zastom 500 ku bičnih metrov plina; RAI vrača lastnim uslužbencem naročnino za radio in televizijo; državni monopol šenkuje uslužbencem 15 zavojčkov cigaret »a mesec, uslužbenkam pa 10; osrednja državna banka vrača uslužbencem stroške za počitnice: Alitalia šenkuje svojim uslužbencem vsako leto eno vozovnico, na ostalih pa jim priznava od 60 do 90 odstotne popuste; družbe, ki u-pravljajo avtoceste, priznavajo popuste na cestnino. Na osnovi podatkov, ki so jih zbrali uredniki milanskega tednika so na lestvici privilegiranih np prvem mestu funkcionarji emisijskega zavoda, takoj za njimi so parlamentarci in funkcionarji dru gih bank. sledi jim diplomatsko o-sebje, peto mesto pa si delijo birokrati in časnikarji. -Najboli značilen naj bi bil vsekakor primer usluž- bencev osrednje državne banke, ki' poleg redne plače (od 27 cfo 38 milijonov lir letno za funkcionarje, od 6.3 do 9,0 milijona lir letno za tehnike, tajnike in blagajnike) dobivajo še draginjsko doklado, doklado za rezidenco, nagrado za prisotnost, spodbudno nagrado, doklado za stanovanje, dodatek za družine, prispevek za prevozne stroške poleg kopice manjših doklad. Kaos je popolu. davčna usta-ja pa zelo lahka. Splošen zaključek pa .je, da v državi, kjer 52 odst. prebivalstva prinada srednjemu sloju. 27 delavskemu in 6 kmečkemu, če privilegiji v prid srednjemu sloju naraščajo navzlic gospodarski krizi in brezposelnosti, je privilegij še vedno sredstvo za pridobivanje politične in volilne kliente le. (vt) i Usoda je včasih res velika lutkarka, način, kako se po-, igrava s človekom, pa naravnost nesramen v svoji šaljivosti: medtem ko se je pripravljal. da si vzame življenje, je bil mehanijc Remigio Tola iz Cagliarija aretiran zaradi nedovoljene posesti strelnega o-rožja. Tola se predsinočnjim ni vrnil domov. Do poznega je sedel v lastni delavnici in žalostno premišljeval, kaj naj ukrene, ker je z zgrešenimi špekulacijami zgubil štiri milijone lir. Kako bi kril primanjkljaj? Noč, v nasprotju s starim italijanskim pregovorom, ni dala pametnega nasveta mehaniku, ki je ob koncu svojega modrovanja sklenil, da bo, najbolje, če si vzame življenje in prepusti drugim nalogo, naj poravnajo dolg. Rečeno, storjeno, Tola je segel po svoji lovski puški in jo začel polniti. Ravno ko je bila nabasana, pa so se vrata odprla in learabinjer mu je s samokresom v roki ukazal, naj se vda. Dejstvo, da je bila luč v delavnici še prižgana ob tako nenavadni uri. je namreč vzbudila sum orožniške patrulje, ki je tedaj pravkar privozila mimo. Karabinjerja sta radovedno pogledata u garažo in zasačila Tolo s puško v rokah. Nesrečnež se je sicer opravičeval, da si je hotel «samo» vzeti življenje, vendar njegova opravičila niso zalegla. Puška, ki jo je imel v rokah, je bilo vojno o-roije in moža postave sta mu morala natakniti lisice, (vt) rili so. da delavci pri izbojevanju svojih pravic nikakor ne potrebu- * »•» n i-« 1 1 V* v 1, I, n nGnM n■ • f- . , n V, -I Dvotisočera množica je okrog 11. ure z nekakšnimi improviziranimi španskimi jezdeci (iz lesenih tramov in bodeče žicg ^ajenimi pregradami) zapiria prometu vse ceste. Id vodijo k tovarni. Zaradi te ga niso mogli vanjo niti _kemijski delavci, ki službujejo v izmenah. Glede pa to, da strojevja ni mogo če ustaviti brez nevarnosti za tovarno in osebje, je vodstvo odredilo podaljšanje urnika poprejšnje iz mene. Ko je slednjič prišlo do u-strezne zamenjave in se je že zdelo. da je napetost mimo. je nastal pekel. Več deset mladih (fantov in ki jih delavci sploh deljek izjavila Falvella in Improta in sicer, da sta vodila preiskavo v vse smeri. Parlato je k temu še doda). ________________ da ni zvedel -za sporočilo, s katerim vedno všeč. je notranje ministrstvo prosilo za so delovanje evropske policije in usmerjalo preiskavo v anarhistične kroge. RIM — »Nisem soglašal z. nazoro®1 svojega brata, nasprotno, obsojal s®” njegovo prepričanje in ga obsojkm ®* danes. Toda ideje imajo različno, liko manjšo vrednost kot ljudje. Če D* bil Stefano še tu, bi spregovoril z nju*1' poslušal bi ga. skušal bi ga razum*' ti...* Tako je izjavil uredniku nekeg® rimskega tednika Massimo Recchiori; brat misovskega aktivista Stefana, *' je bil pred desetimi dnevi ubit v spopadih med skrajneži in barabini® rji. Massimo, 19-letni študent na f®' kulteti za matematiko, pristaš »lott* c-ontinua*. je v razgovoru s časnik*' rjem opisal svoj odnos z bratom. «že nekaj let — je poudaril — sv® si bila tuja in najin odnos je bil hi®' d en. Vendar v zadnjih časih je bil® vzdušje bo(j sproščeno. Zbližala *v* se.» Glede incidentov, v katerih i® bil bral ubit, je mladi študent ter kel: »če bi vedel, da se bo konča'® tako. Prepričan si„ da se kaj takeg® lahko pripeti drugim, nikoli tebi. G** tov sem bil, da tvegamo kvečjetjS pretep. Ko sem slišal vest po raJiJ** se mi je zaustavilo srce. Vča**11 mislim, da odtlej nisem več jaz.* • »čutim se drugačnega — je Pr'-pomnil študent — drugače doživi j*11’ dogodke: ne politike, ki mi je pač pa nasilje. Ko )® PO UMORU PETRONEJA V BARIJU Čuden nastop prefekta BARI — Na procesu proti 15 mladim misovcem (novofašistom), ki so obtoženi proskusa obnovitve razpuščene fašistične stranke, so danes poleg drugih pričali župan, predsednik deželnega sveta in komunistični mladinec Francesco Inlrano. Le-ta je bil 28. novembra lani v druž.bi nesrečnega Benedetta Petroneja, ki so ga fašisti ubili ter je bil tudi sam z nožem. Med obtoženci bi deklet), ki jih delavci sploh ne t poznajo, je vdrlo skozi vhodna mora[ bju iudi Giuseppe Piccolo, vrata v prostore za stranke ter jin j do kraja opustošilo. Z okna so pre-napeteži pometali pohištvo, postelj- nino tqr drugo opremo, ki je poškodovala spodaj parkirana vozila, nakar so na dvorišču zanetili požar, katerega pa so sami delavci razmeroma ktpalu pogasili. Nastopile so sile javnega reda,' med njimi bataljon karabinjerjev, ki so napravile red in zajele številne vandale. Dve osebi sta bili aretirani. Zatem je bila. kot rečeno delavska skupščina, ki' so se je udeležili zastopniki sindikalne federacije CGJL CISL-U1L. Izražena je bil* zahteva, naj država in vlada (katera?) brez nadaljnjega poskrbita ureditev pekočega problema vseh 2.000 delavcev, kakor tudi za zasnovanje resne programske politike o nadaljnjem razvoju Rumianca Sud, ki je bila doslej prepuščena samovolji «gospodarjev». Delavstvo in sindikati zahtevajo predvsem uresničitev učinkovite investicijske politike, ki je družba SIR po njihovi sodbi sploh ni več zmož na. (dg) Trg Fontana: megleni pričevanji policijskih funkcionarjev jejo nasilnih nastopov, še manj pa «pomoči», oseb, ki z delavskim gibanjem nimajo ničesar opraviti; očitno gre za provokatorje. Tudi ni pomembno, če in pod kakšno lažnopolitično krinko se skrivajo, saj so takšne metode izrazito škva-drističnega kova, torej protidemokratične in zato uperjene proti republiški ustavi. Povod za razdejanje tovarniških prostorov Rufnianca Sud je dalo, kakor rečeno, mogočno zborovanje delavcev. Gre za 2.000 mož, ki so zaposleni kol kovinarji oziroma gradbinci v podjetjih izven petro-kemijskega obrata, ki pa pogodbeno opravljajo zanj raznovrstna de- la. Ta podjetja so odvisna neposred no od družbe «Euteco», ki ima pač v zakupu montažna ter vzdrževal- CATANZARO - Kot že v ponedeljek so tudi včeraj v dvorani v Ca-tanzaru zaživeli v pripovedi policijskih funkcionarjev dnevi mrzličnih preiskav takoj po pokolu na Trgu Fontana in po atentatih v rimskih bankah. Spričo časovne oddaljenosti dogodkov je spomin na tiste dni zbledel, podatki niso več tako točni, vendar pa vsi policijski funkcionarji vztrajno zatrjujejo, da niso prezrli nobene sledi, da so «vohali» na levo in desno, da niso prezrli iskanja ne v krogih skrajne desnice ne skrajne levice, da so sumili Merlinovo pro-vokatorsko vlogo. Pri vsem tem pa ni jasno, zakaj so končno usmerili preiskavo le proti levi in sestavili skupno s sodnikoma Oecorsiom in Cudillom 'tako obtožnico, ki ni zdržala niti bežnega kritičnega pretresa; zakaj so prevzeli vse tiste dokaze, ki jih je nato vestno zbral sodnik D'Am-biosio in neizpodbitno dokazal odgovornost fašistov. Včeraj sta na procesu pričala načelnik policije Parlato, ki je bil 1969. leta kvestor v Rimu, in Domenico Spinella, tedaj funkcionar, danes pa vodja političnega urada. Oba sta v bistvu ponovila to, kar sta v pone- domnevni morilec. Tntrano je nadrobno obrazložil razvoj dogodkov in pripomnil, da ni prepoznal nobenega od napadalcev, župan Lamaddalena je prišel na dan z oguljeno tezo nasprotujočih si skrajnosti in zašel v protislovja, tako da je javni tožilec zahteval, naj sodišče vključi v sodne akte prepis posegov na seji občinskega sveta, med katero naj bi nekatere stranke izrecno zahtevale zaprtje sekcije «Passaquindici» misovske mladinske organizacije «fronte della gioventu*. Predsednik deželnega sveta Tarricone je povedal, da je bila na deželi razprava o fašističnem nasilju, med katero je bil predlagan sestanek vseh odgovornih za javni red na deželni ravni; proti predlogu je bil samo prefekt, sestanka pa ni bilo". Obravnava se nadaljuje jutri. pred bratovo smrtjo bil ubit k*' skrajni desničar, se za njegovo koraj nisem zmenil. Seveda, nis*® ,ie opravičeval, vendar moj odnos dogodka je bil zelo hladen, odm® njen. Sedaj mislim, bi doživljal v*® na drugačen način.* Glede ..(UTlbVa misovskih pristaš®'' ki je bil povod za incidente v kat®1’1® .je bil ubit §tpfano. pa je mladi M®*-1 sinic bil mnenja, da «lako kruto .ian.je lahko povzroči le veliko g®1?/ in služi tistim, ki bi radi pokop*/! demokracijo. «Bi odpustil tistim. J/ s0 povzročili bratovo smrt?*. hoče to. kar se danes dogaja, skus zvrniti na druge, na mlade odgo'1®1 nost, sam pa noče plačati račuP® Ne. ne čutim se. da bi odpustil ljudem in tej družbi.* «Si imel rad brata?* »Po njeg®v| smrti, sem večkrat mislil, če s®1® Stefana imel res rad. Imel sem U' vendar tega se zavedam šele sedaH «In če bi Stefano še živ, bi bil D®“ popustljiv z njim?* «če bi bil tu, bi* mu rad zahvalil za vse, kar je redil zame. In skušal bi ga c®*^ meti...* PALERMO — Kmalu potem koJ* DC-10 družbe Alitalia vzletel z r'11^ skega letališča Fiumicin0 namenje® Akro in Lagos, so sporočili pi'®1. da je na krovu baje peklenski Letalo z 246 potniki in 15 člani f sadke je zaradi tega ob 5.10 vč**~ zjutraj pristalo na palermskem 1*** lišču Punta Raisi, kjer so ga ob* lili policisti in karabinjerji. Po te1’’ ljitem pregledu o bombi ni bilo sl* Letalo se je s posadko vrnilo ^ Rim, Potniki pa se odpravijo Pl'c Lagosu danes dopoldne.