Leto LXVDL, $L 240
LJaUfaaa, ponedeljek n.
LOiENSKI
Izhaja vsajt dan popoldne, lzrzemsl nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit ¥T*t a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inseratl petlt trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UPRAVNI 8TVO LTUBUANA, Rnafljeva ulica ftt. 6
Telefon: 3122, 3123, 3124, 3126 in 31»
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44a. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon §L 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l, telefon fit. 6S, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon 5t 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351.
Pred sestavo nove vlade
sodelovati samo oni, ki brezpogojno priznavajo nar
edinstvo in politiko 6. januarja
	m
Ti.	iT
o in državno
Ali bo Italija izročila Pa veliča in Kvatemika ?
Turinska policija ni pustila, da bi zasliševanju obeh zločincev prisostvoval zastopnik  francoske policije
Beograd, 21. oktobra. M. Iz kabineta preds€ds*va ministrskega sveta je bil nocoi izdan naslednji komunike:
»Po konzultaciji predsednika senata dr. Tomašića m predsednika Narodne skupščine dr. K u man t* d ti a so kraljevi namestnik? poverili mandat za sestavo nove vlade k. Nikoli Uzunovićo, pred-seoVTru mmfstr^kepa sveta v ostavk?.«
G. Uzisnović o svoji misiji
Beograd, 21. okt. M. Maniat za sestavo vlade je danes dobil g. Nikola Uzunović. Po konzultaciji predsednika senata
dr. Tomašina in predsednika Narodne skupščine g. dr. Kumanudija, ki sta bila danes dopoldne sprejctr od Ni. Vis k^«-r» npmesfr-ika Pavla v dvorcu na Dedi-niu. ie bil pozvan na dvor g. Nikola Uzu-noio. G. Uzunović se je mudil na dvoru nad eno uro in se je nato odpeljal v predsedstvo vlade.
številnim novinarjem, ki so ga tu pri-rikovali in ga izpraševali, kaj je novega, je g. Uzunović odgovoril: »Morda bo še kai novic«.
Na nadaljnja vprašanja je g. Uzunović izjavil, da mu je kraljevo namestništvo po konzultaciji predsednika   senata in
predsednika Naiodne skupščine poverilo mandat za sestavo vlade.
Ko so ga pa novinarji le še izpraševali, kake prirode je mandat, ki ga je dobil in ali so določene kake omejitve, je g. Uzunovič, ki ob sličnih prilikah le malo govori in ki o takih stvareh navadno ničesar ne pove, ostal tudi tokrat dosleden samemu sebi. šele na ponovno pritiskanja novinarjev je s poudarkom izjavil:
Lahko zabeležite, da ima moj mandat samo eno omejitev, a ta je: V poštev za sestavo vlade ne pride In ne more priti nihče, ki se jasno in brez vsake rezerve ne izjavi, da je v celoti za politiko, ki se je vodila do sedaj. V poštev za sestavo vlade torej ne more priti nihče, ki ni za osnovna načela, na katerih je zasnovana dosedanja politika, to so monarhija, dinastija K a rad j ord je vi če v, državno in narodno edinstvo, državna ustava, obstoječa državna ureditev enotne in nedeljive Jugoslavije, v mednarodnih odnosa jih pa politika miru z naslonitvijo na prijateljske in zavezniške države, čnvanje stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, torej za politiko, ki jo je že davno odobril in prevzel ves naš narod, o čemer se je baš v poslednjih tako tužnih dneh prepričal ves svet. Sedaj ve-
ste mnogo in lahko to tudi objavite« je končal g. Uzunovič.
»Kaj pa stare stranke?« so povpraševali radovedni novinarji.
> Kakšne stranke,« je skoraj ogorčeno odgovoril g. Uzunović in dodal: »Vse stare stranke so svojo vlogo doigrale hi svojo dolžnost izpolnile. Njihovo delo pripada že zeodovini in zgodovina bo o njih, o njihovem dela in njihovih zaslugah izrekla svojo sodbo. * rilike so se pri nas in okoli nas spremenile. Zato je bilo potrebno, da se stare stranke nk:nejo in one so se ukinile. Nikdar več se ne morejo in se ne bodo dopustile, ker se na stare stranke nikdar več vrniti ne moremo in nočemo. Ako komu po 6. januarju 1929 to ni bilo tako i iasno, da je v prilikah, ki so takrat vladale in ki vladajo še danes, bilo potrebno in *c tndi sedaj potrebno, da gremo nreko naših starih strank i" s tem razdvojenosti, mora biti to danes »asm o vsakomnr. d« sta nam sloga in edinstvo potrebnejši bolj ko kdaj đosedaj.«
Beograd, 22. oktobra. M. Mandatar krone g. Nikola Uzunović je danes dopoldne prekinil pogajanja, ker so vsi člani vlade prisostvovali zadušnici za n^kojnim predsednikom francoske republike Poincarejem. Pogajanja se bodo nadalievala popoldne.
Priznanje Jugoslaviji
Jugoslavija Je v najtežjih trenutkih ohranila mirno kri in dokumentirala svojo moralno moč
Pariz, 22. oktobra, p. Francoski državniki in politiki, k so prisostvovali pogrebnim svečanostim v Beogradu, so se vrnili v Pariz. V svojih izjavah novinarjem pravijo vsi br^z izjeme, da so se vrnlH z neizbrisnimi vtisi. V tej globoki žalost , ki je zajeU poslednjo vas Jugoslavije, je jugoslovenski narod dokumentiral vso svojo moralno moč. Vsi naglašajo. da kaj takega Evropa še ni videla in'bržkone tud; ne bo nikdar več v dela .Tugeslovenski narod je pokazal na eni strani naravnost občudovanja vredno prisebnost in hladnokrvnost, na drugi strani pa dostojanstveno odpornost in mirno čaka na nadaljnji razvoj dogodkov. Dokler bo jugoslovenski narod etično in moralno tako zdrav in krepak, se Jugoslaviji ni treba bati ničesar. Se pozni rodovi bodo lahko ponosni na te zgodovinske trenutke n na ta heroizem jugoslovenskega naroda. Predsednik francoske republike Lebrun sam
je izraz!! svoj. nnjgloHje občudovanje, naglasu ioč. da se vrača z neizbrisnimi vtisi in da kaj takega, kar je videl ob pogrebu kralja Aleksandra, sploh ni mogoče videt: nikjer drugod na svetu Moralna moč Jugoslavije je ogromna n Francija je ponosna, da ima tako državo in tak narod med svojimi najboljšimi zavezniki.
Odhod albanskega delegata
fieograd. 21. oktobra. A A Sef albanske delegacije, ki se je udeležila pogrebe pokojnega kralj«. Aleksandra v Beogradu polkovnik Haragi. prvi adjutant kralja Zoge. se je snoči ob 23 odpeljal z vlakom v Skoplje. odkoder se bo z avtomobilom vr-nrl v Tirano. V imenu zunanjega ministrstva se je na postaji poslovil od njega taj-n;k Sm'lianič. v imenu min strstve za vojsko in mornarico pa polkovnik Čeda Stoja-novi-č m major ("fcnic. Na postaji je bil tudi albanski poslanik na našem dvoru z dvema ta mikoma
Zahvala francoskih parlamentarcev
Pariz, 2? oktohra A A. Francoski parlamentarci, ki so se udeležili pogreba v Beogradu, so brzojavili predsednikoma senata in Narodne skupščine v Beograd:
Pod globokim vtisom, ki ga nam je zapustila pretresljiva ta ga vase ga naroda, vam izražamo prisrčno zahvalo za nepozabne spomine, ki jih hočemo ohraniti o dneh. kJ so v skupni žalosti poglobili prijateljstvo med obema narodoma.
Odredbe o žalovanju
Beograd, 22 oktobra. AA. Dvnrna žalost za. pokojn m viteškim kraljem Aleksandrom 1 Ued'n'teljem bo trajala leto dni od dnev« njegove smrt; °. oktobra 1934. Prvih šest mesecev bo globoka žalost na-daltni h 6 mesecev pa  zmerna žalost.
V zvez' * oklepom ki ga je ministrski svet izdal na svoj; seii dne 10. t. m. je ministrski svet na «eii dne 20 t m. izdal odlok da se do vštetega 25. t m (do vštetega 3etrtka) ne morejo vršiti absolutno nikake
prired tve ne zabave. Od 26. t. m. pa do konca šestih tednov od smrti pokojnega v -toskaga kralja Aleksandra 1. Uediniteija se smejo dovoliti samo prireditve, ki nimajo značaie vese! j*»če-nja in pijančevanja.
Čuvajte Jugoslavijo!
Beograd. 2-2. oktobra, p. Beograjska radio postaja je uvedla po končani emisiji na. mestu doslej običajnega pozdrava »Lahko noc« pozdrav >Cuvajte Jugoslavijo«. Njenemu zgledu  bosta prav gotovo sledili tudi
ostali dve jugoslovenski radijski postaji. V Beogradu se je pričela že akcija, da bi kraljeva oporoka postala sploh narodni pozdrav ter da bi se ljudje pozdravljali z vzklikom >čuvajte Jugoslavijo« ter z odgovorom »čruvali jo bomo«.
Ogromen naval množic v Beograd
Beograd. 22. oktobra. p. Po doslej zbranih statističnih podatkih je prispelo v zadnjih 15 dneh, od dneva smrti kralja Aleksandra pa do danes v Beograd nad 1,3 milijona ljudi, in sicer iz Jugoslavije in iz inozemstva. Beograjski listi z zadovoljstvom ugotavljajo, da v teh dneh kljub to. likemu navalu tujcev ni bilo v Beogradu izvršena niti ena le najmanjša tatvina.
Pristop Bolgarije in Turčije k Mali antanti ?
Zanimive informacije praških listov
Praga, 22. oktobra, p Tukajšnji listi beležijo glasove o možnosti skorajšnjega pristopa Bolgarije k Mali antanti. Pri tem podčrta vajo, da je vedno obstojala tendenca razširjenja Male antante. zlasti proti Balkanu Računali so v prvi vrsti na pristop Bolsarije. Ker so se v z3dnjem času tako zelo zboljšali odnosa ji med Beogradom in Sofijo, smatrajo, da so s tem odstranjene glavne ovire za zbližanie med Bolgarijo in Malo antanto. V češkoslovaških političnih krogih beležijo z zadovoljstvom da se za to zavzema zlasti tudi Turčija, ki tudi sama kaže vedno večjo pripravljenost, da se poleg balkanskega sporazuma pridruži Mali antanti.
Parir. 22. oktobra, p. Sklepi Male antante in Balkanskega sporazuma so naleteli v vseh francoskih političnih krosih na vsestransko odobravanje. Tidi vee francoski tisk izraža priznanje državnikom Male ?nlante in Balkanske zveze ter podčrtava državniško modre sklepe, ki bolj ko kdaj dokumenti rajo miroljubnost Male antante in Balkanskega sporazuma. >Journal des Debate« pise v uvodniku, da sta Mala an-tanta in Balkanski sporazjm obenem pokazala, da sta eno in isto, čuvarja miru «n reda v Evropi in na Balkanu. Komunike, ki ie bil objavljen o »prejetih sklepih, dokumentira zdra«v razum, polfticni djh in dalekovidnost državnikov M*»V antante in Balkanske zveze.
Vojaška diktatura
v Španiji?
Predsednik republike Zamorra je baje odstopil, nakar so generali proglasili diktaturo
Pariz, 22. oktobra, č. Agencija Havas poroča '7. Madrida, da so se popoldne razširile vesti o proglasitvi vojaške diktature v Španiji. Po te vesteh je predsednik repub-Pke Zamorra podal ostavko nakar sta generala Franko in Godez proglasila voiasko diktaturo. Agenciia Havas dostavlja, da je treba sprejeti to vest z rezervo, ker d osle i ni bilo mogoče dobiti ne potrdila ne demantija te vesti.
Madrid, 22 oktobra. AA Vlada je objavila da je zatrla revolucijo v celoti. Vodja revolucijonarcev Lemcioni se je predal fn ie prevzel vso odgovornost z« nasilna deiani* v Madridu V poHičnih krogih sodijo, da se bo vlada v začetku p^rhodn i«*>fia tedna predstavila poslansrk' rhonvci Pričakujejo, da bo vlada dob'la zaupnico.
Bivši socijaMstični minister v Azanovi v!ad; Prieto, ki je bil zapleten v ponesrečeno revorucfjonarno gibanje, je baje po vesti monarhistionga lista »La Epoca« pobegnil v Pariz.
Uporniki so v Asturiji prepustili vladnim četam 3.000 pušk in mnogo drugega orožja ter stre!;va ter skušajo sednj preiti na portugalska tla.
Barcelona, 22 oktobra AA. Oboroženi razbojniki so se hoteh včeraj polastiti blagajne za javna del« Policija jih je še pravočasno prepodila Fn razbojnik te bi' ubit, dva redaria pa sta hudo ranjena.
vu t ta juni o laguoiu t iju«
Pariz, 21. oktobra, č. Zastopnik francoske policije inspektor Roiyen, ki je odpotoval v Turin, da bi sodeloval pri zaslišanju in preiskavi glede delovanja dr. Pa-veliča in Kvatemika, se je \n-nil praznih rok v Pariz. Kljub intervenciji francoskega veleposlanika v Rimu, mu niso pustili prisostvovati zaslišanju obeh aretirar.ce\\ Francoska polic ja je kljub temu zbrala vse gradivo, ki jasno dokazuje glavno krivdo dr. Paveliča za zločin v Marseillu ter je ugotovila med drugim naslednje podrobnosti:
Dr. Ante Pavelić. šef banditske terori stične organizacije, je žive' Te 7 let v Italiji. Čestokrat je potoval v 'nozemstvu zarad organizacije bande morilcev, kljub temu pa se je italijanskem oblastem pred stavljal za političnega env.gra..ta. ki ima pravico azil«. Pozneje je bila italijanska policija prisiljena na zahteve francoske policije vendarle aretirat Paveliča. ki pa je ob aretaciji zahteval na; italijanske obla sti o njem ničesar ne izjavijo in da nai zlasti prikrijejo, v kakih razmerah je živel v Italiji. Prav tako je zahteval, naj ital-janska policija ničesar ne i*da o njegovi ženi. niti ne njenega naslova. Pavelićeva žena živi stalno v Milanu z dvema otrokoma. Italijanska policija je Paveliću obljubila, da mu bo šla v tem pogledu na roko Jn je svojo besedo tudi držala Italijanska policija tudi ni hotela dati zastopnikom francoske policije pojasnila, kie sta Pavelič in Kvaternik stinovaVa v Tu-r%nu. Sef italijanske policije v Turinu je inšpektorju Rovenu samo izjavil da je imel Pavelič reden mad>arsk* pomi list in je navedel tud' številko potnega lista, odklonil pa je vsako drugo 'nformacijo.
Na drugem sestanku s šefom italijanske policjie v Turinu je inspektor Roiven uspe! v toliko, da je italijanska policija vendarle zaslišala Paveliča in Kvatemika, nikakor pa ni hotela dopustiti, da bi temu zasliševanju prisostvoval zastopnik francoske poHcije. Inspektor Roiyen ie zato zahteval, naj talijanska poUci>a postavi Paveliču rn Kvaternfku  naslednja vprašanja:
1. AH Pavelič prizna, da je pred kratkim potoval v Francijo zaradi priprave atentata v Marseilleu. 2. Koliko časa se le mudil v Franciji 3. Ali prizna, da se le sestal s Kvaternikom v Culozu v noci od 26. na 27. septembra. 4. O čem sta razpravHala na tem sestanku. S. S kakim potnim listom je še! preko mele« 6« Zakaj je unič'1 vse dokumente o svoji identiteti.
Kar se tiče Kvatemika. je francoska po-Hcija točno orecizirala njegovo sodelovanje v zarot. Policij-k" insnektor Roiyen ie tud- glede Kvatemika postavi slična vprašanja kakor za ^avel'ča. Ta vprašanja ie postavil Paveliču in Kvaterniku šef tu-rinske policije. Odgovori so taki. kakor i h je bilo spr čo tega postopanja pričakovat'. Pavelič in Kvaternik sta na vsa vprašanja odgovorila: »Nočem odgovoriti na ta vprašanja, nimam pojma o zaroti.«
Po tej neuspel! misij.'; za^topn'ka francoske po'cije v Turinu bo pač treba počakati, da se reši vprašanje izročitve obeh zločincev francoski polic?Ji. Ker 90 za to potrebre razne formalnosti, bo trajalo na.miani še 10 do 14 dni, da bodo italijanske oblast? zroč.'e Paveliča in Kvatemika francoski policiji. Francoska policija je prepričana, da bosta dr. PaveT:č in Kvater-n?k pr: soočenju z aretiranim' sokrivci vsekakor morala točneje odgovoriti na postavljena vprašanja, ker so aretirani sokrivci točno pojasnili vlogo Paveliča in Kvatern ka in ker Je 'n vsega tega ja<no razvidno, da sta onadva glavna organ?za-*or;^   groznega  marseiJleskega zločina.
Krivda dr. Paveliča
jasno dokazana
Par»z. 22. oktobra p. Pariški listi poroča io. da se nadaljuje preiskava o marsej-skem zločinu z vso intenzivnostjo in da ie že z dosedanjimi rezultati te preiskave iasno ugotovljeno, da je bi ta atentat skrbno pripravljen s stran- dr. Paveliča in Perčeoa. Priznanje atentatorjev kaže, da je bil a ten *i t zasnovan n* Madžarskem. Zvonim'r Pospišil. Ivan R^jič fn Mio Kralj nriznavaio da so že dolgo Časa člani teroristične organizacije, ki :ma svoj sedež na Janka pusti m drugih taboriščih na Madžarskem in da so tam proti koncu septembra dobili nalog, nai potujejo v Švico in od tam v Franci k). Vsi aretirani atentator j so priznali, da jim je Kvaternik v Lausann' nabavil nove obleke ter jim dal velike vsote denarja, da so lahko stanovali v najdražjih hoteHh ter notovali t L m II razredu brz^h vlakov. Pospišil rn Krali priznavata da i ima ie odposlanec Hr Pavel:ča sporočil, da iu ie dr. Pavelič določ:l r* -7vr« tev arentita na rugosloven-skega k**!»« v Parizu ra primer, da bi atentat v Marseilleu ne uspel. Orožje, ki
so ga našli pri Georgijevu, je specaloo izdelano za atentatorje in ga v svobodni prodaj' sploh n; mogoče dobiti. Preiskava ie končno ugotovila, da ie bi atentator Oeorgijcv kot čla<n VLMRO dodelien dr. Paveliću vn Penčecu ter da je vršiil posle 'ns»truktorifl pri ve/foanni atentatorjev na .lanka pirsfr. Miijo Kralj je pri »lillianJM *7ipovedail, da je po svoiem be-ju ;-z Jugoslavije stalno bival na Janka pusti ki to tudi še potem, ko se je objavila vest. da so ma "--ir^ke oblasti to t?ror stično jjne«-do razgnale. Ne le. da se proti niim ni n'česar ukreniloi marveč ie bila Janka pusta celo zastražena po madžarskih orožnikih, da ne bi mogel nihče neipoikl;cani priti do ~vh. Prav talko je M;k> Krali izpovedal. k-iko «0 madErake oblasti K t;le niegn in Gustava Penčeca, ko so rugoslo-venske oblasti zahtevate njuno i/roeitev zaradi atentata v Koprivnici. MaditrdM oblasti so odgovorile, da ie Perčec madžarski padanfle in da mu bodo sodila mariz-ir-sika sodišča, zo M ia Kralia pa je b;'o rečeno, da ga sploh ni na MnH>ar<?kem.
Georgijev kot instruktor na Janka pu.<rct£
Sofiin. 22. oktobra, d. V otebi mirseille-skega mor Ica Vlade Gborgijeva Cemo/cm-sUci<a prihajjo v javnost iz neznanih razlogov razna protislovja. Ena :/med njih je vest. da je Georgijev 1 1992 mtopil 12 VM'RO. druga pa celo. da so g.' pristftU VM.RO po 1. 1032. ubili. Sedaj it bno ugotovljeno, da sta bili obe te dve vesti razširjen s tendenčnim namenom, da bi se zabrisale njegove sledi po 1. 1^32.. ko je bil odjposlan za inštruktorja na Janka puszto.
Kakor znano, so /e meseca aprila 1. 1929. podpisali zastopniki teroristov z Janka puszto s tedanjim makedonsk:rii komiteje« v Sofiji pod predsedstvom dr Slan -cva dogovor o osnovanju skupne fr ;nte. k^ je bil tedaj objavljen v obl ki deklaracije s podpisi obojestranskih zastopnikov. V listill m na shodih so pom> no poudarjali Istovetnost svojih stremljenj, metod  .n cliev
Sedaj, po marseil!es»kerri .itentatu poudarjajo poučeni krogi, da je bil na podlagi toga sporazuma Vlada Georg C".cr-nnz^msk: poslan od VRMO ! jO;! u , Janka puszto za inštruktorja tenoristov Nekateri celo trdiio, da ga fc tjakaj poslal Ki-ril Dnmgov. desna roka Vančc M iiaiiova, za katerim je sofijska policija {»tcn! dvema mesecema izdala tiralico
Pravijo, da je bil Vlada Georgijev poslan tjakaj po prejšnji skrbni zbtri kot eden izmed najbolj zar. sli ^ih n t,bolj krvoločnih teroristov VMR< >. kar k v oata> L-m   tudi   doka/al   z   mr m lt^ntA-
tom
Budimpešta, 22 oktobra, d. i>upii*n.hk aoeiicije Havas je te dni posetil poaestvo na Janka puazti. kjer so živel reroristi Pa-velioeve družbe. Posestvo je oddaljeno od jugoslovenske meje v precej osamljeni po-kraj mi 7 km daleč. Last je nekega madžarskega veleposestnika, ki pa ga je L 1932. oddal v najem skrivnostnemu človeku po imenu Horvat, ki je baje identičen s teroristom Perčecem. Houvat je na Janka pu-szti naselil kakih 30 emigrantov, teroristov, k; so hodili od tu izvrševat v Jugoslavijo razne atentate. Sedaj je posestvo popolnoma zapuščeno. Po izjavah sosedov je balo v zadnjih dneh tamkaj še kakih pet emigrantov in je posledaji odpotoval šele prod štirimi dnevi. Slučajno se je rudi zvedelo, da si je Horvat pridobil kakih 20 km daleč od Janka puszte še večje posestvo Baza Major. V Veliki Kaniž imajo politični emigranti veliko hiso, k- je strogo zastražena in v katero ni nikomur dovoljen vstop. Omenjeni Horvat je v tej hiši dobro poznan, ker se je mudil v njej se pred dnevi.
Beograd, 22. oktobra, p. »Pravda« poro. ca iz Budimpećte, da so takoj po atentatu v Marseilleu madžarski generalštabnl oficirji in višji policijski uradniki odpotovali v Kapošvar in Veliko Kanižo. V Kaposvaru blizu jug osi o venske meje so odkrili veliko skladišče orožja, ki so ga skrivali tam teroristi z Janka puste. O tem skladiSeu orožja je pisal dr. Ivan Frank v >Pesty Na. plu< že 15 marca, navajajoč, da je v hlftl odvetnika dr Arpada Hedžija. Dr. Frank je znan somišljenik Paveliča in Perčeca.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 22. oktobra. Pariz 20.2126, London 15.16, Newyork 304.75, Bruselj 71-60. Milan 26.26, Madrid 41.8760, Amsterdam 207.75, Berlin 123.*), Dunaj 57.50, Praga 12.8075, Vartava 57^0, Bukarešta 3.06. LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2302.63 — 2313.99. Berlin 1364.58 — 1375.38. Broaelj 793.57 — 79751, Curih 1108.35 — 1113.86^ London 16764 — MIK Newyork 3349.$4—3378.20. Pari* 224.0(2—326.14, Prasa 141.87—142.73, Trat 200.57 — 202.97 (premija 28.5 od»L). Avstrijski šfrins v privatnem ktirintru 8.10 do 3.20.
Nove podrobnosti
o atentatorjih
Italija se upira izročitvi Paveliča in Kvaternlka — Več
vprašanj Se nepojasnjenih
Zagonetna vloga
Marile Vudrič
Pariz, 11. oktobra. Vprašanje odgovornosti za marseilleski atentat je mnogo bolj zapleteno, kakor se je prvi hip mislilo. Vendar se pa že jasno kaže kdo je pravi krivec. Vse niti vodijo k Ante Paveliću in njegovemu pajdašu Kvaterniku, Vse pa kaže, da njuna aretacija ne bo imela nobenega vpliva na naravni razvoj dogodkov, ki pa bo šel preko velikih težav. 2e prvi dan po njuni aretaciji je bilo rečeno, da sta Pavelič in Kvaternik samo v preiskovalnem zaporu, obtožena delikta in da bi ju francoska policija v Turinu ne mogla niti videti, kaj šele zaslišati, obenem pa da zahteva njuna izročitev delikatno in dolgo proceduro.
Javnost se pa že fcdaj pripravlja na možnost, da Italija Paveliča »pl°h n« bo Izročila. Okrog vprašanja izročitve Paveliča in Kvatemika se suče zdaj ves problem, ki vedno bolj zanima evropsko javnost. Francoski listi so že začeli v tej zvezi ostro pihati proti italijanski vladi.
Zarotniki so imeli letalo?
Pariz, 21. oktobra. Policija je izdala tiralico za dr. Ante Pa ve li čem in Evgenom Kvaternikom da bi tako omogočila Italiji njuno izročitev. Ker se francoska kriminal, na policija Se bavi s to zadevo, zunanje ministrstvo pa še ni v tem pogledu ničesar ukrenilo, utegne miniti še več tednov, uredno bosta aretirana terorista izročena Franciji. Tiralica je bila izdana po zaslišanju Pospišila in Rajića, ko sta izpovedala, da jima je dal navodila Kramer, ki jima je pokazal pismeno povelje glavnega vodje teroristov Ante Paveliča. Malnv je tedaj izjavil, da je Kramer naročil njemu in Georgijevu umoriti kralja Aleksandra. Imel je tudi pismeno povelje dr. Paveliča.
Francoska policija je prišla na sled dr. Paveliča iz korespondence, ki mu je bila poslana v Bologno. Tako je tudi zvedela za pričakovani Kvaternikov prihod. 16. t. m. je naprosila italijansko policijo, naj ji pomaga. Ker je pa policija čakala še na napovedani Kvaternikov prihod, sta bila Pavelič in Kvaternik aretirana šele v Turinu, Odprto ostane vprašanje, kako je mogel Kvaternik prodreti verigo policije, ki je s tražila mejo. Sled za Kvaternikom so izgnbili preiskovalni organi v Aix en Pro-vence 9. t. m. ob 7. zjutraj. Istera dne ob 18. je prišel na pošto v Montreuxu mož, ki je dvignil na Evgena Kramerja naslovljeno pismo. To je bil Kramer-Kvaternik sam ali kateri izmed njegovih pomočnikov. Ni pa izključeno, da je imel Kramer na razpolago letalo in da je tako prišel čez mejo To vprašanje je treba še pojasniti. V zvezd s tem je uvedla policija preiskavo na, raznih letališčih. Kakor se je posrečilo Kvaterniku uiti, tako je tudi zagonetna blondinka prekoračila francosko mejo. Zdaj jo iščejo v Švici.
Kvaternik je bil večkrat v Lausanni
LaoSaime, 22. oktobra. Policija je ugotovila, da je bil v Turinu aretirani Kvater. nik v avgustu večkrat v Lausanni. da bi se seznanil z možnostmi pri prekoračenju meje in pripravil tako tla svojim pajdašem. Zadnjič so ga videli nekaj dni pred prihodom njegovih pajdašev, ko je zamenjal v švicarski banki 6000 švicarskih frankov za madžarski, avstrijski, nemški in francoski denar.
Angleška policija
je ponujala pomoć
JLondon. 21. oktobra. >Daily Mail« pri-občuje poročilo svojega posebnega poročevalca Warda Priča, iz katerega je razvidno, da je angleška policija ponudila francoski vso podporo pri žorgaaizaciji varnostne službe med posetom pokojnega Nj. Vel. kralja. Anrrleška policija je bila pripravljena poslati v Pariz 20 najboljših detektivov. Francoska policija je pa ta predlog odklonila.
Vloga Mije Bzika
Pariz, 21. oktobra. Dosedanji rezultati preiskave so pokazali, da je atentat pripravljala in organizirala teroristična organizacija >TJstasa«, čije šefa sta dr. Ante Pavelič in Gustav Perčec. Večina atentatorjev je bila poslana iz Janku Puszte. odkoder so prišli Ivan Rajić z madžarskim potnim listom na ime Sever, Zvonimir Po-spišil z madžarskim potnim listom na ime Ingar Sungar in Mio Kralj s potnim listom na ime JanoŠ Bomba j. Te tri je poslal iz Janka Puszte Mio Bzig. V Curinu jih je sprejel Evg-en Kvaternik. Tam je dobil Rajić ime Benee, PospieU ime Novak, Kralj pa ime Malnv Tam se jim je pridružil Vlada Georgijev Cernozemski, ki se je izdajal po vrsti za Rudolfa Suka in Petra Kelemena
Zagonetna ženska
Francoska policija še riče plavolaso mladenko, ki jo je zasledila v Parizu in o kateri domneva, da je prinesla atentatorjema orožje n da je sploh igrala v njihovi organizaciji važno vlogo. Ime ji je baje Marija, piše se pa Vudrič, Vudraček ali von Dr a ček.
Pogum marseilleskega meščana
Marše! I le, 32. oktobra. Te dni sta poselila dva člana jugoslovenskega poslaništva v Parizu marsevMeskega meščana Pel-lisiera. Pellisier je bil edini, ki je skušal prenreč't: atentatorju pot do avtomobila, v katerem sta so vozla kralj Aleksander in Barthou Množica je ori prvlb strelih zbe žala na vse strani, Pellisier pa se je vrgel na atentatorja, ki je stal na pločniku avtomobila in ga je pahnil na tla. kjer je morilca zadela sablja podpolkovnika Violeta. V strašni zmešnjavi je policija domnevala da je Peilis et atentatorjev pajdaš m je dobil več udarcev z gumijevkami ter so ga tud' uklenili in odpeljali na policijski ko-misaniat Sele tu se je Izkazalo, da gre za usodno pomoto PelHsieTu ki ie do danes od dobljenih poškodb nI okreval, sta za-stonn'kn tugoslovenskega poslaništva izrazila zahvalo in mu čestitala k njegovemu pogumu.
Najbolj zapleteno je vprašanje Marije Vudrič Njeno vlogo bo zelo težko pojasniti, se težje pa aretirati njo sitno. Poli-c jski inšpektorji so zaslišali njen* starše, ki pa niso hoteli ničeaar povedati. Policisti so zvedeli, da je bila Marija von Dra-ček rojena 28. septembra 1903 v Patzen-dorfu na Češkoslovaškem in da je prišla v  Francijo   leta   1923.   Mnogo  j« potovala,
ker je bil njen oče dirigent orkestra v potujočem cirkusu. Ker je pa cirkus propadel je dobil njen oče delo v nekem francoskem rudn ku, ona pa pri železnici. Seznanila se je z nekim Karlom Janusorth ki se je pa vrnil na Češkoslovaško Vse pa kaže. da so teroristi tudi njeno ime zlorabili, da bi zabrisali  za seboj sledove
Aretacija staršev Mija Kralja
Banjaluka. 22. oktobra, d. Včeraj dopoldne je policija v Banjaluki aretirala in obdržala v zaporu starše ter brata Mija Kralja (Malnv), soudeleženca pri atentatu na pokojnega kralja Aleksandra v Marseilleu. Policija je aretirala Blaža Kralja, njegovega očeta, ki je kretničar na železniški postaji v Ivanjski, mater Katarino in brata Ivana. Vse tri so aretirali v njihovi hiši v selu Ivanjski v banjaluškem srezu. Oče je bil že već let zaposlen kot kretničar pri državnih železnicah. Preiskava je bila uvedena, da se ugotovi, ali so imeli kake zveze z atentatom.
Misija Paveliceveca „delegata"
Cernozemski, Kralj. Rajić in PospisU so odpotovali pod vodstvom Paveličevega delegata, ki se piše enkrat S za bo, drugič
[ te Švice v Fonteneblenn t riz. tu jm ja delegat i—dam v dvi m s KraJjazn in OmOHBittn j« i potoval ▼ Ifarseflle. Na dan atentata je pobegnil »delegat« preko Arignona, Švica v Italijo. Oernozemeltt je atentat tevrsH In ga plačal ■ glavo. Mod Kralj je pobegnil ta Marsefllea po atentatu preko Pariza v Fontenebleeu, od koder je hotel pobegniti v Švico, kjer so ga aretirali.
FoepaUI in ^ajič bi morala na dan kraljevega prihoda v Mi reefUe pred pariško Opero pooakati >delegata, ki bi jima dal navodna glede atentata T Parizu Ker ee je bil pa atentat ie poarefcD v MarseJUeu sta hotela odpotovati v Švico, toda ne meji so ™ aretiran.
Zda 1 sede v preiskovalnem zaporu v Marseimi Ivan Rajić, Zvonimir PospiM m M. 6 Kralj. Italijanska policija je pa v Turi nb aterirala Ante Paveliča in nekega Kvstefnika. o katerem Je prepričana, da je Pavelićev »delegate ki se je skrival pod imenom Sžabo aH Kramer
a»e trije
Laussanska policija išče še tri teroriste, ki so potovali ob koncu septembra proti francoski meji. Belgijska pol cija ima pa vač sledov jj/i teroristi, ker so razvijali veliko aktivnost med jugoslovenskimi izseljenci v Belgiji. Zasliševanje Pospilila, Rajiča ;n Kralja je v glavnem končano. Pritnali so vse in razkrinkali organizatorje atentata. Zagonetno ostane samo §e vprašanje Marije Vudrič ter odprto vprašanje Itrocitve Paveliča in Kvatemika ter terO-irsta Stienana Perica, ki naj bil Gustav Perčec. To je baje že dognal *ranco«k; no-Hc jski insnektor, ki je odpotoval v Bru-seli  in zaslišal   aretiranega  osumiienca.
Nadzorstvo na* emigranti v CSR
Praga, 22. oktobra, g. Praska policija Je izvedla racijo ter aretirate vse ^ugoslo-venske emigrante. Njihovo število ni ve-tfko. ker s© v Prag: glede na prijateljstvo med Jugoslavijo n Češkoslovaško n dopustila ustanovitev jugosloven^ke emugrant^ ske kolonije. Kakor zjavljajo, niso našli nobenega dokaza, da bt bili emigranti v zvez. s Kelemenom. Kljub temu bodo ;u-goslovenski enrgrant izgnani iz Češkoslovaške
Meščanska nedelja
s prilastki
Naše dame so napredne — Včeraj se je oficijelno pričela
smučarska sezon*
Ljubljana, 22. oktobra.
Ljubljančani ostanejo pač vedno dobri meščani, redno umerjeni, nekje na zlati sredi; naj jim nihče ne pripisuje, da jib lahko kaj spravi iz ravnotežja! Svojega miru, noiranjega zadovoljstva ter skratka svojih pravic si ne ^uste vzeti. Zato so tudi včeraj praznovali nedeljo, a nihče jim ne more ničesar očitati. Na deželi se vse globoko dojmi ljudi, hude skrbi se jim zbu. de ter o vsem temeljito razmišljajo. Meščani pa »prepuste« dogodke, da se razbijajo sami od sebe, po kratkem vznemirjenju se umaknejo v svoja zatišja, oklenejo se zepet svojih navad in se ne zanimajo za nič drugega — >kaj me briga vea svet«.
Tako smo imeli včeraj zopet taksno meščansko nedeljo, ki dela nedeljskim kronistom največ preglavic. Belijo si glave, kako bi okitili svoja poročila, z visokimi, na poetično stran cikajočimi besedami, kako bi čim ganljivejše pohvalili meščanska dejanja in nehanja, kako bi privlekli aa lase pomen tako imenitne nedelje ter kako bi pojreli vse to, kar je pogrelo že od njega dni. Seveda imajo nedeljski kronisti najboljše namene, samo realisti niso ter govore o ražnato nadahnjenih oblakih, ko bi morali pisati o ljubljanski megli, meščanih, krvavicah, promenadi, de ne iztiri tramvaj, če ni karambola pred pošto in če se niti saje nikjer ne u igo. še ni treba vreči peresa ob tla. Tu so še vendar naši dobri meščani lepo vreme, obligatni sprehodi iz mesta >v naravoc, kamor vabijo meščane kislo zelje in njegovi prilastki ter poslastki.
Nikakor ni Škoda črnila, če zapišemo, da je bila včeraj naša promenada res nedeljska S posebnim ponosom ln naglasom pa moramo tudi zapisati, da Ljubljančanke vedno slede duhu časa. Moderne so zlasti pri klobukih, odnosno pri umotvorih, ki jih nosijo na visoko cenjenih glavah. S tem seveda ne povemo nič novega, hočemo le reči. da imajo nove klobuke, da smo opazili to saj jih vendar ni mogoče prezreti. Vemo pa tudi. da to niso veteranar-ska pokrivaJa, ne obdolžujte nas. da smo ignoranti! Da. če so meščani fllistri, meščanke nedvomno niso ter vedno nosijo prapor naprednosti. Naše dame so pa že nekaj časa zelo nesrečne, ker jih. nihče ne ovekoveči, ko se prikažejo na promenadi*
Prejšnje čase je imel fotograf na promenadi vedno polne roke dela, ker je smel fotografirati triumfirajoče dame, zdaj pa ne sme več nikogar »počiti« brez dovoljenja. Moral bi vendar vedeti, da ta prepoved ne velja za dame, zlasti ne, ko so pod novimi klobuki.
Da je Ljubljana velikansko mesto, ve ves svet, odlikuje pa jo tudi idiličen mir, zlasti ob nedeljah, da prihajajo deželani v njo na vveekend. Seveda so tudi Ljubljančani na weekendu doma, kar je javna tajnost, vendar nočemo obešati skrivnosti na veliki zvon, zlasti še, ker morajo nedeljski kronisti poročati, da se je včeraj začela oficijelno smučarska sezona ter da je bil, seve, cvet Ljubljane korporativno zbran v Planici in na drugih smučarskih postojankah. Ne, Ljubljančani niso bili doma. saj je že zopet najglasnejša deviza izmed vseh dnevnih gesel, nad vsemi dogodki in problemi: Smuka idealna!
Pri teh dveh besedah se mora umakniti vse v ozadje in vsak se laže, kdor trdi, da se meščani zanimajo še za kaj, da se bavi-jo še 8 čim, ko se je že začela smučarska sezona Res je sicer, da so se včeraj le mnogi sprehajali po Rožniku in Golovcu, toda, kdove, če niso že proučevali terena in iskali snega. Razen tega se pa morajo tudi ie pripravljati z gimnastiko na velike dni. Nedeljski kronist bi moral seveda prepustiti besedo o tem športnemu poročevalcu toda kdove, če nima že (namreč športni poročevalec) nalomi j enih reber. V sobote smo že videli na ulicah smučarje (mestna občina, žal, že ni poskrbela za sneg), kar si, seveda, štejemo v čast, smučarji so vendar naš ponos. Zato pa tem bolj obžalujemo slabost, da smo včeraj tako potuhnjeno biagTOvaii -olnce ter se greli in preganjali revmatizem. Sicer smo pa lahko navdušeni smučarji tudi za pečjo, ne da bi se ne smeli navduševati za toplo vreme.
Oe bi nedeljski kronist povedal še kaj več, bi prekoračil okvir meščanskega nedeljskega izživljanja; in kaj bi naj še obesili ubogemu meščanu na vrat. ko je ob nedeljah tako daleč od vsega, kar ni v sorodu m fcj*!*™ zeljem in cvičkom?! Vsi pa tudi dobro vemo, da s našimi priznanimi kislioami res ni težko poplakniti vseh težav in problemov.
Iz Trbovell
— Zgradarioske prijave. Zeradarinske
prijave se bodo leboe predlagale davčni upravi od 1. do 30. novembra- Hišni poeeet-niki preim?io prijavne* formularje na občini Kdor do 30. novembra zgradarinske prijave ne bo predložil davčni upravi, bo moral plačati davčno kaaen.
— Vrnitev depntaeij is Beograda. V petek in soboto so se vrnile iz Beograda deputacije, ki eo Jih poslala v Beograd \ pogrebu blagopokojnoga kralja razna tukaj Šnja narodna društva, korporacije in ustanove. T rinafcrt Članska deputacija rudarjev se ie vrnila že v nedeljo zvečer, ko ie položila velik lep vnec k odri velikega pokojnika ter se Je poklonila pred nie«?ovimi zemekimi ostanki. Vsi, ki so se udeleiili pogrebnih svečanosti v prostoriei. So *^ vrnili z nepozabnimi utisi. eai eo bili priča prizorov, ki so globoko presunili ne le domače marveč tudi tjje delegacif*.
■— Kalna seja udfraženja vojnih Ievali-dof. Udruženje voinih invslMov kraj^^vni odbor v Trbovliah. ie imel 15. tm. ob 10. uri žalno sok), na kateri ie predsednik e-Las orisal živli-*nfe in tragično smrt viteškega kralia Ab»k*rmdra T Uedmttelia. k< ie Wl naivni zaščitnik vomin frtev. kate re ga t-di nikdar n^ bodo noža bile Mirne in i veliko faloetio v srru so v*i n^vro*-odborniki poslušali eovor ler ob zaklinflku trikrat vzkliknili >Sla-ra ma< z obVubo. da
bodo novem j kralru Nj. Vel. Petru IL uda-iio in zvesto služili.
— Brezposelni športniki se zahvaljujejo Tukajšnji pekovski mojster g. Vanga ie dal brezposelnim članom «pcrtne?a kluba >Amater< večje darilo, aa katero se obdarovan« pleme m lem u dobrotniku naijiskre-neie zahvalfijelo.
— Zadnji sneg, ki je pobelil vse okoliške ffriče in planine pa tudi v dolini sa ie nekaj centimetrov, je napravil na sadnem drevju precei škode. Prizadeta te tudi po-vrtina, ker ie v naslednjih dveh noSeh padla slana m ie oovrtina pomrznila, kjer ie niso pravočasno pokrili. Večeri so iasni, noči hladne, zjutra-; pa se zbudimo v gosti nepredirni megli, ki zakriva vso nafto žalostno dolino kakor siva odeja. Težka me-ola pa pritiska k tlom tudi vse slabe zračne plasti, tako de ie dolina v i itranjih urah prenapolnjena s slabim smrdljivim oera-čiem. Sele okrog opoldne se duSliive meglene plasti dvignejo ter skozi nje posvetijo žarki zlatega ieeenskegu solnca.
Priznanje.
Dama nedeljskemu lovcu, ki nese ustreljeno smo:
— Rako neki ste mogli uhiti tako 'nteligentno in nedolžna žival''
— Po nravici povedano, gospa, j'az •»e nisem ubil
Deputacija Ljubljane na Oplencu
Ljubljana, 22. oktobra Dan po pogrebu blagopokojneza Viteškega kralja Aleksandra I- Uedinitelji je od-šk> 17 Ljubljančanov pod vodstvom predsednika mestne občine dr. Dinka Puca na Op lene e, kjer so se poklonili mrtvemu kratki ju ooHtfttli zemljo, v kateri leži. Predsednik občne je položil na kripto krasen šopek 2 napisom: »Svolermt ljubljenemu kralju — Lhibliana«, nato pa je ob grobu velikega pobojnSka itpregovoril:
»Sto n sto let *mo čakali Slovenci« da nam vstane kralj Matjaž. Vstal nam ie v Tvoji oseb!, o Ve!;>ki kralj! Ti si nam pr-nesel osvobojenle, pomirjenje, zedinjenje. Kamor >e se^la Tvoja blagoslovljena roka, >e bil mir in red. Mi smo mislili, da bo Lahko tako. ker smo pozab li, da se prikaže kralj MatiaŽ komaj vsakih t!so£ let Prvi je bil Dušan Silni, drugi si bil fi. Kot meteor si prše!, kot meteor si zg'-nil. O, rr>no-go prezgodaj si umrl, ker m: Slovenci Te še potrebujemo! Ne čuieš src poldrugega milijona Slovencev? Ne Čuje? ,da Te zo-vejo va'ovi naše Save, šum n-aših gozdov, da Te kHče-o naše planine, da Te kliče s nli Trgiav. ki ni še popolnoma naš? A!! vse zaman. Ti s; umrl. Toda umrl *i le kot č!ovek. kot vladar, kot kralj. A Ti Si bil več kot to. Ti si bil tudi Ideja, in Ideja tte umre nikoli. In to Ti pr segamo tu ob Tvojem truplu, da bomo ostali zvest; Ideji, mi in naš: otroci in našM vnuki, vse dotlej, dokler bo živelo naše pokolenje! Počivaj v m ru Veliki kralj!«
Med govorom g dr. Dinka Pu-ca so vs! navzoč* plakali, globoko pretreseni so poslušali v srce segajočo pietetno manifestacijo Ljubljane, ki je napravila najgloblji vtis.
Prostovoljno v smrt
Poljčane, 21. oktobra 351etni železničar Vinko Fajs, uslužben v Poljčanah, se je v sredo obesil. Po končani službi je šel v>ak večer domov v eno uro oddaljene Modraže. kjer ima družna hišico z malim posestvom. Tudi usodnega dne ie šel kot običajno domov. Po vedenji je še malo pogleda' okrog hiše, potem pa so vs; skupaj odšli spat.
Okrog 2. ponoči pa jo vstal, se oblekel in Šel ven. Njegova žena, ki >e to videla, ie pač mislila, da gre >amo ven- Ko ga pa le predolgo n bilo. je vstala ki šla pogledat za njim. toda vse zaman, moža ni bilo nikjer, uiti drug; dan. Vsa v skrben je žena zaslutila hudo nesrečo, tem bolj ko ie opazila v hlevu sveže odrezano vrv. Obvestila je orožnike, ki so začeli Falsa takoj iskati. Medtem pa se }e že zvedelo, da se je nesrečn mož obesil. Našla ga je v četrtek neka ženska, ki je pobirala v gozdu suh'jad. Pokojnik je klečal na tleb, ker se ;e veia .ki je nanjo privezal vrv, pod veliko težo. saj je bil mož stasite postave, u-pognila. Kaj ga le gnalo v svetli mesečni noči v smrt, je vsem ki so ga poznali, nejasno, saj je živel z domačini v najlepši harmoniji, pa tudi v službi so ga rad: imeli. Vsekakor se mu ie zmešalo.
Niegovo truplo so po ogledu prenesli v mrtvašnico v Studence pri Poljčanah, kjer so ga v soboto pokopali. Zapušča ženo jn dva odrasla otroka. k: >o izgubili v nJem skrbnega moža in očeta.
Letošnja tujska sezona
Ljubljana, 32 oktobra Čeprav letošnja tujska sezona vsaj na morju in deloma tudi v planinah še ni končana, vendar izkazujejo že dosedanji statistični podatki mnogo večji tujski promet od lanskega let:*. Po mnogih rzjavah obiskovalcev vseh n*v>ib turist čnih krajev, zlasti pa iz poročil posameznih predstavnikov Inozemskih turističn b birojev je jasno, da Jugoslavija vedno bolj privlači potujoči svet in da zato že sedaj lahko računamo r dobro sezono prihodnjega leta.
Lepote naših krajev po Sloveniji, Južni Srbiji. Bo9ni. Črni gori in Gorskem Kotaru, še posebno pa krasote in klima našega Jadrana, izpolnjujejo vse pogoje, ki 2 njimi mora razpolagati dežela, če hoče računati z velikim tujskim prometom.
Nizke cene pri nas. ki morajo iznenaditi vsakega inozemca. so prav tako močan argument v korist turizma, vendar pa pri današnjih cenah rud ne &re več za potrebo po še nadaljnjem znižanju cen, temveč za to. da za enako ceno nudimo tujcem čim več komforta. razvedrila in zabave. Naloga naših turističnih ustanov je sedaj ta, da delajo v tej smeri in da z organiziranjem potovanj čim bolj zadovolje vse tiste turiste, ki prihajajo k nam. da bi videli čim več.
Železniški promet je letos posebno mnogo prispeval k razvoju izletniških potovanj in je zato letos tudi domače prebivalstvo lahko prav mnogo popotovalo. Pospeševanje in oživljanje prometa s poto\'anji domačega prebivalstva imata temeljni vplv na ostali tujski promet.
Enako so tudi naša parobrodarska društva z izletniškimi popotovanji znatno izpopolnila svoje redne proge, a udobnost in postrežba na parobrodih je zadovoljila tudi najbolj izbirčnega inozemca. Od takega uspešnega dela naš h parobrodarskih društev ima končno korist rudi ves turizem po vsej naši državi. To pa zlasti od tedaj, odkar naše parobrodarske proge izhajajo iz Benetk in tako na najbolj viden način delajo v inozemstvu propagando za naš tujski nromet
Tudi avtobusne proge so te sezone pokazale znatno zboljšanje napram prejšnjim letom »n zato posebno Plitvička jezera Jn kraj zetske banovine prihajajo v vrsto naših  najbolje  obiskanih  turističnih krajev
Naše hotelirstvo je navzlic svojemu tež kemu finančnemu stanju tudi 'etos z veli-*-?mi napon 'Zpolnilo *voj namen p** novnn dokazalo svoio vel'ko strokovno v*-$ino D' h ^im boli izkoristil' sedanie po-ri r> i c T9 Tvr'' nić0"-! »-m i >= V p<i n T">f«~vmeta rl««t; n*» imaaj |e<!f*a*1taaj tnr^t'Čnega norl«n^^ j n'eent doViodn* točke za tu rizem v v«ei dr*-vi se ie nokaz^la notre-ba no ustanovi   k? bi de'a1« na enotnem
vsmerjenju tn sodelovanju vseh teh različnih turističnih faktorjev. Na ta načm bo mogoče najuspešnejše izkoristiti omenjene pogoje v skupno koret vseh faktorjev na šege tujskega prometa, ki je tudi v korist vsega naiega narodnega gospodarstva.
Prav poučna izvajanja smo posneK iz zadnje števiDce res luicsuzne tujskopromet-ne revije »Jugoslovenski Turista«, ki nam ob najlerpvih slikah opisuje tudi Trogir, Bosno in Sarajevo ter Rogaško Slatino, poleg tega nas pa seznanja tudi z delom Združenja gostiteljsk h podjetij v Primorju m pa s organizacijo turizmi na Jadranu ter sploh z vsem potrebnim, kar rabi popotnik in tujski promeL
a?#*>9?l»9tC£S
Koledar
Danes: PonedeJjek, 22. oktobra, katoličani: Kordula.
Vsi kinematografi zaprti.
Dežurne loka-ne
Danes: Mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trs 9 in Ramor, Miklošičeva oesta 36.
C? a?«
O naših ribicah in ribah, ki žive na suhem in v vodi, smo že govorili. Pravimo jim tudi dvoživke ali praktični patrl}o1i, lahko bi jih pa tudi prišteli med metle, ker je njihov značaj šviga švaga čez dva praga. Toda nikar ne mislite, 'da se jim godi med nami slabo, tem potuhnjencem. Nasprotno, veliki večini poštenjakov se godi mnogo slabše. To je pa v redu in bi ne bilo v skladu z našimi razmerami, če bi ne bilo tako. Naša zdrava pamet je že od pamti-veka bolna, neozdravljivo in težko bolna. Kaj čuda torej, da vidimo v šemah modrijane, v šlevah junake, v barabah pa pošle n jake.
Soseda imamo z dolgimi ostrimi zobmi, zagrizenimi globoko v naše narodno telo. In kaj mislite, kdo med nami najbolj roh ni nanp Tisti, ki jih resnično boli usotla pod knuto nadutega objestneža ječečih bratov? Ne. Dvoživke, ki celo našega drža\>-Ijanstva nočejo sprejeti, ker jim bolj kržc uživati vse pravice pri nas, dolžnosti pa imeti zaenkrat obešene na kljuko tam na oni strani. Te praktične patri jote vidimo povsod v ospredju, vse hočejo učiti ljubezni do domovine, sami jo pa poznajo samo tam, kjer se jim dobro godi. Danes se tr kajo na patri jot ična prsa pri nas, jutri te bodo trkali na oni strani, tu in tam tnako predrzno hinavsko, vendar pa uspešno — za svoj žep.
Kje je naši dobi tako krvavo potrebni Krist, da bi pognal z bičem iz svetišča poštene misli in odkrite besede brez\*estne verižnike s pismarji in farizeji vred? (^e ne pride kmalu, bo prepozno.
Kozolec pogorel
Colje, 22. oktobra Snnči okrog 19.30 se je nenadoma porde-6J0 nebo proti Tehariu '.n kmalu so švj-gali proti nebu ogromni plameni, ki so razsvetli evak okolico daleč naokrog. V cerkvi Sv. Jofefa in v obeh teharskih cerkvah je bilo plat zvona. Gorel je z opeko krit velika kozolec posestnika Franca Dimca. Kmalu so prihiteli gasilci iz Teharja, Gaberja CeVia in Babnega z motorkama. Velikega koBOlca niso mogli več rešiti in je postal žrtev plamenov. Zgorelo je vse v kozolcu shran.)e»no žito, seno jn poljski pridelki, uničeno je bilo tudi poljsko orod.'e. Reš'H so samo en voz- Po dveh urah napornega gašenja so združeni gas lc; ogen] udušili in preprečili, da se oi razširi na sosedna poslopja, škoda je zelo velika, in je samo deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni znano, domnevajo pa, dn ga >e zanetila zločinska roka.
I2 carinske službe
Beograd, 22. oktobra, p. Z odlokom f.-nančnegpa ministra so premeščeni naslednji carinski uradniki: Petar Bajdič iz Beograda v Ljubljano, Esad Ribič iz Zagreba, Djordje Allmpovič iz Novega Sada in Sve-tislav Miljkovič iz Beograda v Maribor, Zdenko ćezmezijević s Sušaka na Jesenice in Mihajlo Paplč iz Ljubljane v Gornjo Radgono.
SPORT
— TKD Atena poziva vse članice bazenskega in lahkoatletskega odseka, da se obvezno udeleže v torek 23. t. m. ob 16* uri v prostorih Šolske kuhinje. Prečna ulica 2, sestanka v počastitev spomina Nj. Vel. pokojnega viteškega kralja Aleksnn-dra L Uedinitelja. — Tajnica,
ponedeljek, 22. oktobra
18.: Smoter osebne higijene (Zajc-BoČ-kovičeva). 18.20: Radijski orkester. 10.: Nacionalna ura: Naše morje. 19.25: Zdrav-n feka ura (dr. Bogomir Maga>na). 19.45: Jedilni list, program za torek, uvod v opero. 20.: Prenos 12 ljubljanske opere:- K10-memoracijsk; koncert. 22.: Cas, poročila, radijski orkester.
Torek, 23 .oktobra
11.: Šolska ura. 12.: Plošče (resna glasba) 12_?0: Radijski orkester (re^na glasba). 12.50: Poročila. 13.: Cas. 18.: Kralj Aleksander mecen naš'h umetnikov (Ante Gover). 18-20: Radijsk orkester. 19.: Na-c onalna ura: Naše seo. 17J5: Louis Barthou (Ruda Jurčec). 19.50: Jedilni list program sredo. 20.: Orgelsk koncert prof. Tomca, vmesne samospeve poje ga Su-Itarjeva. 21.: Radjski orkester. 22.: Cas poročila, radijski orkester.
Sreda, 24. oktobra 12.30: Plošče (resna glasba). 12.50: Poj Sila   13.:  Cas.  18: Sokol. 18.20: Radijski orkester   19.:  Nacionalna  ura:  Bitka pri Kunanovem.  19.25:  Plošče.  19.50: Jedilu list. program za četrtek. 20,- Voiaška godba 40 pp   Triglav-kog   21 •  Žalne pesmi poje ga   Kogeieva   21.30: Duo- k'avfr m harmon'i (Svetel in NeffntV tL\ Cas, po-rtiCttl  radirk' orkester.
Naročate — čit"7fa „LJUBLJANSKI ZVON"
DNEVNE VESTI
— Repatrilranci lx Francijel Dne 12. t. m. je prispela skupina 150 oseb naših rudarjev iz Bruava v domovino. Pri odhodu jim je bilo obljubljeno, da je plačana vožnja *n prevoanli... od pohištva do zadnje postaje bivališča. Ta obljuba pa ni i-zpol-njena. Zato se prrzadeti opozarjajo, da morajo skrbeti sami za kritje prevoznih stroškov. Od želeanice izstavljene in od občine potrjene račune je Predložiti s primemo pTošujo Skladu za podpiranje izseljencev pri hranilnici dravske banovine v Ljubija-11^ ki bo Po možnosti del teh stroškov povrnila In intervenirala potom kralj, banske umrave. da izpolnjuj* kompanija v Fraciji svojo obljubo. To velja tudi za tU ste IssoljralPke repatrlirance iz Bruava. k! s*» bodo Se vmlll iz Francije.
— Volitve skupščinarjev v železniški bolniški fond. Dne 2£. t. m. od S. do- 14. ure bodo pri vseh službenih eiinicah volitve skuTvščina rje v in njih na m ost ni kov v že!ezn!ški bolnfSkt fond. Vsi -mckojenci, k! so člani železniškega bolniškega fcnda, prejmejo Že sedaj v uradnih ufah kuverte, v katere vložijo kandidatno listo, jo zalepijo in oddajo na dan volitev volilni komisiji one edkaioe. ki Jo vodi v svojem stale, in. Vsak volilec-upravičenc vol! osebo ta se skaže komisiji s svojim članskim listom. Društvo železniških vno^ojencev v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa 5e lepo vreme. Včeraj ie znašala najvišja temperatura v SpT tu 1£. v Beogradu in SVopljU 15, v Zaff-eh'! 14. v Ljubljan' 11.6. v Mariboru 10.8. Davi je kazal barometer v Ljublian: 767.4. temper-tura  ie znašala 4.
— Globok sneg v Bosni. V Bo5nI je po hrrbih ponekod zaradio do pol metra snega in mestoma ic nastopil tudi žc občuten mraz. Znatno je padla temperatura tudi v S'aven'ii
— 200.000 Din so mu odnesi'. Orožnika postaja v Do'niem MihOlicu je obvestila policijo v Osijeku, da le v vasi Bočkinci neznan vlomilec vlomi! v fpalnioo bogatega posesmi-ka Lovra BoČkinca in mu odnesel 200.000 D n, med katerimi je 70 bankovcev po tisoč Din.
— Velik požar v železniški delavnici v Velikem Beckereku. V pete* popoldne je nastal v železniški delavnici v Velikem Bečereku velik požar, ki se je s strahov to naglico Siril, da je bilo gaierue nemogoče. Ogromno skadiSče« ki so bile v njem velike zaloge želesa, stebla in drugih <tva-rj }e ogenj uničil. Skoda je zelo velka in še ni precenjrta, domrtvajo pa. da utegne znašat! celo dva miMjona Din. Gasili so vso noč in ie bilo pri gašenju šest gasil« cev težie, 28letni Štefan AgerJ J pa tožie poškodovan.  Vse  so prepeljali  v bolnico.
— Namestu zalca ustrelil prijatelja. Blizu Broda v Slavoniji se le pripetila v soboto huda nesreča, katere žrtev je postal 40!etni Andrej Jerlcovič. Sel je s prijateljem Tošom Mezičem na lov. Na polju sta Optafli zajca. Me« ć ie naglo snel puško, ki se ie pa nepričakovano sprožila jn v naslednjem hipu se je Jerkov'.c zgrudil. Zadele so ga ^koraj vse šibre m so smrtno poškodovanega prepeljali v banovinsko bolnico v Brod. kler je pa kmalu izd'hn'1.
— S petroie>em poli! sosodovo hišo. Pred velikim anatom okrožnega sodišča v Ogulinu se ie vrši.!a razprava proti posestniku Antonu Blaškoviču od Sv. Jakoba, ki je nedavno vt horap 1 na podstrešje svojega -oseda sod petroleja, nekaj petroleja razli! po h:š:. pa tudi po svoji Strehi in nato sosedovo h:šo zažga! v prepričanju, da se bo ogenj razširil tudi na njegovo, ki je b'Ja v soko zavarovana. Na ta način je hotel tud: odvrniti od sebe vsak sum požiga. Ogenj je res izbruhnil na podstrešju ■oseda Blaškovića. k sreči se je pa njegova žena zbudila in tako so pravočasno ogenj pogasili. Pri razpravi je BlaSkOvć seveda vse tajil, vendar pa mu ni to mnogo pomagalo. Obso;en je bil na TO let robije In na trajno izgubo Častnih pravic.
—li Verdnnski polk na povratku t domovino. Na povratku li Beograda, kjer se ie ud^lež.n pogreba blacrmoko^ega viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelia, ©e je na svoti noti v domovino ustavil dan«1« ponori ob 2 -V) glavni verd mflki Polk pod vodstvom polkovnika Pimbiva« Na kolodvoru «> ^f> rbral'" ko'nunrlnnt me«*ta creneral Jo-vanovie. polkovnik Ned^Pkovlć. ve? eaMnl-kov in predstavnikov tvivilnfh oblatfi, da tn» prislov p od «'iivTi(wa polka bratske države. Franrv>7i ao bit! na od nn bornira poto-vsnH r^lo ir.m'iP'eni in nn po*taii ni«n iz-sfanftti Pn kratkem ooe^.inku le v1«ik frftn-ooake vrv»kp oHr^al r^t»rfti proti Rakeku.
—li Nabiralni dan. M***™* nbemn 11 rb-l;an*»kB orif^ia le neka! M >Naibirnmi dane ko mw^n: rletevcl in dffmi mentnl Vtftvšr b^-nri nro-lpi^'o kun^pp on \im 5. in 10. Din v kor'^1 brfVRoo^lnih drugih potrebnih M»ib \ipnpk:v< občanov in nMhOv'b otrok. Vabi-raltv dan ie bM r1r*5l»i vMno 2. in 3. de-rrt*nbra. Trk '*r»«q nn tp nr'^t-*!« da v tem jvvmprn z'mukem Fp/cm r"^0 o^^z.V'^nVi rw r>nf(i*viro kuno*<-,y rr»'rrtrt r*•»*•*»»*n/»ke nerm-l*ke rAto bo l^to« -^^bir.^'n1 n>nc dnp %. in 4. novembra FMi^np n-»b;ralne dnpve r»i»'T-Pintn ti nrsv lenim pr^nSom tudi na £pSinv1nva.2fk«»m in v NVm^i'. Nn*i n^ bo tu^i f»ri na* nlko^^r. Vi n^b? ta dan žrtvoval   on pvrv?       r$.^tyx\;   nekai  dinarjev H
—lj Zdrulenje trgovcev v Ljubljani db-veSća vse ?e. čla^e, da Be seznami 0 odmeri prMobnine. ki so razgrnjeni v pisar« ni mestnega poglavarstva v času od 20. do 27. oktobra t. 1. ne tičejo trgovcev, temveč davkoplačevalcev II. skupine, ti so obrtniki, odvetniki Itd. Seznami za trgovce bodo pdzrte*e razgrnjeni, film bo odmera za trgovska poiietja. ki spadajo,v I. skupino, končana Vsa nadaljna pojasnila daje tajništvo združenja na razpolago. Uprava.
"lj Pregled motornih vozil. Pregled motornih vozil za področje uprave policije v Ljutljani in sreakih nacelstev, ki gravitirajo na Ltfubljano. bo 2*6. t m. ob 8. pred upravo policije v Ljubljani, šubiceva ulica 5. K temu pregledu je treba pripeljati: i vsa motorna vozila (tn-đi blclkM B pomožnim motorjem), ki lotos i« katerega-
koli viroka doslej ie niso bila uradno pregledana in 2. vse avtotaknije in avtobn,
se, ki še niso bili pregledani v drugi polovici leta  rjprnva policije pontva la*ta4!te
teh vozil, naj pripeljejo tvoja vonila prt-
vočasno k pregledu. Zamudnike bo po taksnih predpisih smdela občutna kazen, nepregledana vozila na bodo več v prometu ln odvzeti bosta evlđ. tablici.
—lj Pogreb 'ng. Albina Gotica je v soboto popoldne pokaral, kako zelo priljubljen in spoštovan je bH pokojnik v vseh krogih, kjerkoli je sUriboval. Ker se je kot artiljerijski oficir udeležil svetovne vojne, je bil pokopan t vojaiimi častmi m ga je spremljala cestna baterija ter se je udeležil pogreba tud  sam divizionar div. general g. Cukavac z ofizirskvm zborom, poleg dru-I zine in sorodstva  pa  tudi  Udruženje rezervnih oficirjev,    Oikrožni odbor strelske družine  iz  Ljubljane  in  Krajevni odbor strelske druž ne iz Trbovelj, ki mu je pokojni   nečeloval   od  njegove ustanovitve. Zastopan je bil tudi trboveljski SokoU seveda pa rudi Inženjerska komora in druge stanovske organizacije. Korponat vno se je pogreba udeležila TPD z names-tnikom ge-nera'nc^a direktorja g. ing. Juiilardom in direktorjem g. ing. Heinrichom ter direktorjem cementarne g. dr.   ng. \Vornvserjem na čelu ter z zastopniSki vseh revirjev in delavstva TPID, a poko>n'ka je na zadnji poti spremila tudi nenavadno dolga vrsta občinstva iz Ljubljane  in  Zasavja. Svojemu predavatelju je zapel oktet Akademskega pevskega zbora pred mrtvašnico in pri tunelu z vso že rnano umetnostno preciznostjo dvoje žalostink. Krsto na lafet' je pokrivalo ne§teto vencev in cvetja, a ob sjrobu sta se od pokojnega poslovila višji inspektor g. tftg. Pcrtot v vmemi TPD, ing. Verblč pa v imenu Strelske družine, Sokola. Udruženja rezervnih oficirjev. Inženjerske komore in drugih organizac j ter prijateljev z v srce segajočima govoroma. Za pokopališčem je baterija oddala *astno salvo. Da ne bi bilo mogoče ka< h nepristnih  nesporazumljenj  zaradi  našega nekrologa   poudarjamo  5e  enkrat,  da so se zdravn-k- tako v Trbovljah, kakor rud: v Ljubljen:  z največjo požrtvovalnostjo zavzeli za rešitev ing. Čot ča.
—Lj Zdaj pa napredujemo pri Mestnem domu. Zunanjost znanega »javnega« poslopja na Krekovem trgu je zdaj celo prijetna. Poslopje so pobarvali, in sicer lesene dele z zeleno barvo, zidane pa s svetlo rumeno. In če zdaj kdo ne bo hotel priznati, da javno straniAče ne polepsuje vse okolice, ga bo treba javno ožigosat . Razen tega so začeli rudi planirati tla na Krekovem trgu in jih bodo zgladili ob 6vojem času, zdaj pa ne sme nihče godrnjati nad
umetnim blatom. Delajo tudi na cesti ob začetku StreliSke ulice. Pred leti je bilo več tožb, da pozabljajo na to ulico, zidaj b pa lahko kdo celo rekel, da ji posvečajo posebno mnogo skrtu, saj še ni dolgo ko so imeli toliko dela t njo, zlasti na drugem koncu.
—Lj Akademski pevski zbor javlja vsem 6vojim članom, da bo pričal % rednimi pevskimi vajami jutri v torek 23. t. m. Vaje se bodo vršile: ob torkih in četrtkih za base, ob sredah in petkih za tenorje vedno s prićetkom toono ob 20. ur v balkonski dvorani na univerza. Pevska Šola pa bo pričela z rednim delom v ponedeljek 29. t. m. Prosimo vse člane zbora, kakor tudi obiskovalce pevske šole, da se točno udeležujejo vaj. Odbor.
—1J Uprava policije *p<>ro6a, da je ministrski svet v Beogradu odredil, da bo trajala najgloblja žaJost do vftteteg-a četrtka
25. t. m., do kateregn Časa so prepovedane vse prireditve,   kakor kino, godba itd. Od
26. oktobra dalja do konca šestih tednov računajoč od smrti blago pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. pa so dovoljene le prireditve, ki nimajo značaja, veseljačenja in pijančevanja.
—lj Setitjakobčani otvori Jo svojo letošnjo sezono v soboto 27. t. m. ob 20.15 z Jurčlč-Govekarjevo ljudsko igTO s petjem >Hokovnj&oi«. Igra je izvrstno nast u dirana in dekoracijSko na novo opremljena. V glavnih vlogah nastopajo dame: Bučarje-va*, Gorjupova in E. Wrtecher_Petrovčiče-va ter-gg.: Gnidovec, HanŽiČ, Karus, Ko. šak, Magdin in Moser. V ostalih vlogah sodeluje ves ansambl odra. Pri predstavi sodeluje tudi maski in otroški sbor. Režijo vodi g. Miran Petrovcič. V nedeljo 28. t. m. ob 20.15 se igra ponovi. Pred prodaja vstopnic od petka dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave.
—lj Narodno    gledališče   ▼ LJubljani
ojstane odprto do vštevSi četrtka 25. t. m. Svečani žalni koncert, ki bi se moral vršiti drevi v operi. Je preloten na petek 26. t. m. rvečer. Kupljene vstopnice veljajo za petek.
—lj Kolo jugoslovanskih sester Moste-
Sv. Peter naznanja, da se bo brala maša zadušnica ob sedmini pogreba blagopokoj-nega viteškega in mučeniskega kralja Aleksandra I. V četrtek ob 8. V karmeli-čanski kapelici na 3elu_Moete. Odbor prosi vse članice in vso moSČanako javnost, da prisostvuje žalnemu opravilu in molitvam za našega mladega kralja in srečo Jugoslavije.
—lj »Znamenite« raavallne v Strellski
ulic*. Na ostanku poslopja (št. 18) v tej ulici vidijo nedvomno nekaj lepega in zgodovinsko pomembnega. Prejšnje čase je bi. la skladišče, zdaj pa stoji brez strehe le Še nekaj zidu, nagnjenega na cesto. Najbrž čakajo, da se bo sam podrl ter si bodo prihranili stroške a podiranjem. Da bi bile te razvaline v okras Ulici, pac ne moremo trditi pri najboljši volji.
—lj Mantiontora ulica, dobi plin. Zadnje čase polagajo plinovke ob Tržaški cesti v novejših ulicah, kjer de doslej ni bilo plina. Nedavno so položili plinske cevi V Glinški ulici, zdaj jih pa polagajo po Marni on tovi, kamor bodo položene po Lepem potu. Na koncu Marmontove ulice, kjer se je ulica razširila v trg, so zgradili zadnja leta več vil. pa tudi na vogalu Languaove ulice je zgrajena velika stanovanjska hiša, zato je plin tam zelo potreben. V novem delu Marmontove ulice, kjer nastane menda kmalu pravi trg, tudi s primernim tlakom — zdaj Be ni niti ceste — je se zdaj zelo žalostno na pogled, Močvirnat travnik so delno nasipavali s slabim materijalom in tudi s smetmi. Nasipavanje pa Še ni končano, ker je treba posebno velikih količin nasipa.
—JJ Avtomobil in motoclkel Ha trčila skopaj. Davi je pripeljal motocikHšt (Št. 2/U06) pred JugotfovansiA tiskano po
Poljanskem nasipu, nakar je savll na levo*, da H peljal čez most Ob Istem času je pa pripeljal od nasprotne strani po mostu av-totnobllist (et. 2/1399). MotodkUat ni mogel tako hitro saviti, da hI je srečal gladko z avtomobilistom ter je bil karambol neizogiben, alaati se, ker je avtomobili*! vos naglo zavrl. Motocikfist je sedel v sadnji del avta ki Je že stal, zato je avto. mobilist dolžni motocikhsta krivde na nezgodi. Motocikli!* Je bdi tudi takoj pripravljen poravnati Škodo, ki al bila velika* praske je pa dobil tudi motor, a razvila se je živahna debata, kakršna je običajna ob taksnih prilikah ln seveda ob navzočnosti armade meščanov. Posredoval Je tudi stražnik ter se je kmalu fnsvil te muhe slon.
—I j Sestanek v počastitev spomina Nj. Vel. pokojnega \>tteSkega krši j š Aleksandra L Uedinitelj*. Lik našega mučenika in heroja naj ostane svetal v naših srcih. Poklonili bi se radi skupno velikemu možu in obudili spom n na njegove hevehliive zasluge, ki jih je kdt žrtev podal na Oltar domovine. Pozivamo vse odborniče, člsne vseh odsekov m prijatelje društva, da se udeleže spominskega sestanka, kjer se bo v kratkem govoru počastilo spomin Nje.ua in Njegovo trnjevo pot. Vrši se v torek 23. t. m ob 16. uri v prostorih Šolske kuhinje Nj. Vel kraljice Marije. Prečna ul;-ca 2. — TKD Atena
—lj Jenkova plesna šola v Kazini zopet redno posluje. Otvoritev »»pooolnjevaJnega tečaja« v torek 23. t. m. ob 70. za vse lanskoletne in nove interesente. »Začetnfški tečaji« zopet v četrtek 25. t. m. Informacije in posebne ure dnevno od 11. do l.V in od 15. do 19. ure,
PO IZREDNO 2NI2ANIH CENAH pro. dajamo rokavice, nogavice, parile in razne Galanterijska blage M, PIRNAT. Sv. Petra cesta it. 22 in Poljanska cesta it. 1 (Pegleeen).
It Celja
koračen ega sI ob ran a na 6 mesecev zapori. Državni tožilec je prijavil priziv in revizijo.
Raz stav s slik Antona Trstenjaka. Da nes dopoldne ob 9. url Je bila otvorjena v pritličju   Hranilnice   dravske banovine v Tvrševi ulici razstava »1 k akademskega slikarja Antona Trstenjaka. Razstava, ki bo
obsegala slik, gvascv m olj, bo odprta do vključno 2^. t. m. Trstenjak ho razstav ljal kot gost Umetniškega kluba »Hrazde« v Mariboru. Ta zanimiva slikarska razstava je hkrati otvoritev letošnje jesenske sezone, v kateri bo razstavljalo še več članov »Brazde«.
—c Prehod m Dečkovega trga v ulito Pred grofijo so sedaj pretlakovah. TUk je bil že nujno potreben obnovitve. Zelo umestno bi b lo, če bi dala mestna občina popraviti tlak tudi na raznih drugih ulicah m tflgib. »lasti ns Dečkovem trgu, v Sodni jski stezi, Na okopih in okrog župne cerkve na Slomškovem trgu. Ce morda finančna sredstva tega letos ne dopuSčajO, naj bi se tO potrebno delo revedlo prihodnje leto.
—c Umrli sta v Celju v petek 731etna vdova po nženjerju in trgovka ga. Frančiška Pollandtova, roj. Popov; v soboto pa vdova po industrijcu in posestnica ga. Ela \Voechnaggova, roj. Nedrijeva. mati soproge veletrgovca in industrijca g. Danijela Rakuscha in uradnika g. H. E. Woschnag-ga v Celju ter sestra zdravnika g. dr. Ne-grija. Pokojnicama bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
—c Telovadba vseh oddelkov celjskega
Sokola, ki je b la zaradi tragične smrti Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelj* prekinjena, se prične sopet danes v mestni telovadnici v Celju m v So* kolskem domu v Gaberju.
I« Maribora
— Življenje tn smrt viteškega kralja v filmu. Vsa mariborska javnost je z največjim zadovoljstvom pozdravila velikopotezno« t rnar borskih kinopodjetnlkov gg. Gu-ština in Veljaka, ki sta preskrbela Mariboru film o življenju in smrti našega tragično preminulega vtieSkega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V Grajskem kinu se bo v počastitev spomina našega viteškega kralja predvajal ta film od ponedeljka J2. t. m. do vključno petka 26. oktobra. Spored obsega tri filme. Prvi bo prikazoval zadnje leto Njegovega življenja in delovanja za evropski mir; drugi kot sol miru na pobu v Francijo in prihod v Marseille; 3 Njegovo Vel. kralj Peter II. se vrača v domovino; 4. Split. Rušilec »Dubrovnik« s krsto mrtveca kralja; 5. Zagreb se klanja mrtvemu kralju. Ogromne množice meščanstva in veljakov prisostvujejo prenosu krste v dvomi vlak; 6. Beograd. Mimohod sto T'n stotiiočev žalujočih in plekajo* Čih; 7. Oplenac Zadnje svečanosti hi zadnje počivališče velikega kralja-mučenika. Drugi film ima naslov »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Ta film je snemala družna Sve-tloton v Zagrebu in prinaša slike vseh svečanosti v naši državi ter je vel ke vrednosti radi tega, ker prikazuje nešteto slik, posnetih n največje bližine, tako pogrebnih svečanosti, kakor grandijoznega Žalnega sprevoda m veeh odličnih osebnosti, ki so se ga udeležile. TretJ« film bo prikazal našo lepo domovino od Kosovskega polja do Ohridskega jezera. Za film tako v Grajskem, kakor v »Union« kinu vlada izredno veliko zanimanje in si ga bodo ogledale tudi vse mariborske iole.
— Tečaj ga aranžiranje izložbenih oken. Ker $e Je letošnji prvi tečaj za aranžiranje izložben h oken izredno dobro obnese!, je ugodilo Slovensko trgovsko društvo v Mariboru splošni želji in zato priredi še drugi tečaj, ki se bo pričel v četrtek 25. t, m. ob 20. uri. Pouk se bo vršil pod vodstvom strokovnjakov in se bo končal v začetku meseca decembra. Prijave Za tečaj sprejema tajnik 8* AmferOžic v društveni pisarni. Jurč ceva ulica 8-1., najkasneje do torka 23. t. m.
— Svinjski sejem. V petek se je vršil v Mariboru običajni svinjski sejem, na katerem je bila srednja kupčija. Na sejem so pripeljali 396 prašičev, od katerih je bilo prodanih 111. Cene prašičem so b^e naslednje: 5 do 6 tednov star: 50 do Tt> Din; 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din; 5 do 7 mesecev stari 200 do ?o0 Din; 8 do 10 mesecev stari $30 dO 400 Din. leto star! pO 500 do 650 Din. Cena kg žive teže je bila 5 do 7 D*n, mrtve teže pa &50 do 10 Din.
— Edćn mrtev, drugi v zapor. V soboto je sedel na zatožni klopi pred malim kazenskim senatora tukajšnjega okrožnega sodišča 521etni pos. Jožef Kozel iz G ruško v j*. Obtožen je, da je lani 15., julija v prepiru ubil posestnika in lovskega čuvaja Jakoba Perneka, ki je bil njegov sosed. Obtoženec Kozel je živel s pokojnim v smrtnem sovraštvu, Kozel je bil pred leti ubitemu Perneku porok za neko posojilo* Pernek je odplačevanje dolga zanemarjal, zato je moral zaostale obresti plačevati obtoženec, kar ps Je rodilo med sosedoma vel ko sovraštvo. Obtoženec je večkrat opominjal pokojnega Perneka na njegovo dolžnost, toda vselej brez Uspeha. Lani 15. julija sta se soseda zopet sprla. Pernek se ie razsrdil in napadel obtoženca s puško Ta pa ne bodi len mu je orožje strgal iz rok ter ga s puškinim kopitom pobil na tla To-da ni še miroval še na t'eh !e*>čeqa Per* i neka je obtoženec s sekiro tako dolgo pre-
i tepal. da ie nesrečnež na mestu izdihnil.
Senat Je obsodil ubijale« Kotla zaradi pre-
Kako smo meli proso
Sobotni večer na va*i — Dolenjski običaji pri pospravljanja prosa
I^a Ek>len]skem ob koncu septembra. .Sobotni večer..
Dnevno vrvenje, ki ca povzroča pripravljanje sa nedeljo. Se je umfrilo. le tu pa tam še hiti kak zapoznel proti domu. Vas ss spravlja k počitku, okna kar po vrsti ugašajo, kakor bi hiše zapirale svoje trudne oči. Iz va'ške mlake sc oglasi mirna, zamolkla pesem žab. Se p«* čuvaji molče. Vse počiva, da okrepljeno in poživljeno vstane k novemu, prazničnemu življenju.
Hribček s stoletno hruško sredi vasi sc pa kar ne more umiriti, nasprotno, šele zvečer zaživi. Tu se shaiajo fantje, vsako soboto, odkar pomnijo ljudje. Njihovi dedje šo se tu zbirali, zdaj se zbira i o, otroci še bodo. Kar v kri j m je prešlo. Ko pride sobotni dan. na naj bodo ie tako trudni in 2asr>ani, jih neka neznana sila zgrabi in pokliče ns grič p>d hru'ko. da se nekoliko ohlade in pogovore. Ves teden se že morda ni«o videli: Blaškov ie tesač, Tončkov dela v trgu opeko. Jožetov se uči za čevljarja. Novakov hodi z zidarji. Lipe rov ps de'a na polju Vsak ima svoje opravilo, vsak svoja pota V soboto Zvečer se na snidejo vsi pod hru>ko, kakor bi jih leta vabila vea teden v svoje naročje in iih čuvala pred tujino čudovita je ta sila, ki jih druž: in ne pusti, da bi se razgubili po svojih potih kakor med tednom, ali si boiskali dru^e družbe. Ne nrav na grič morajo, tu ie njihovo mesto Počasi pribijajo, r »Dober večer* se p°zdravljajo. razprostirajo po rosni travi suknjiče in legajo nanje Nažgo si e garete in pogovor se prične: felašikov seveaa o smrekah. Tončkov o opeki in cementu. Jožetov o lakastih čevljih. Novakov sania o novi h'"ši, Lipetov pa pripoveduje o domači zemlji, o polju in valujočem žitu. o pisanih travnik h in Šumečih {»ozdovih Ko se pogovore, pa se oglasi mehka, v srce segajoča fantovska Pesem, ki tako prevzame človekovo dušo. Nikjer in nikdar se mi ne zdi pesem tako lepa kakor v jasnih poletnih nočeh, ko pre-pevaio fantie Vse ie mirno na nebu migljajo zvezde n se urrinjajo vas spokojno molči, na gričku pa prepevajo fantje in izlivajo v počivajočo naravo stare —■ a vedno lepe narodne pesmi. T:ho gredo glasovi »kozi polje travnike, senožet do gozda. In drevesa se pripogibaio. poslušajo in Šepetalo, kakor bi si pravila skrivnost1 o lepi vili ki za hčerko joče in io i5Če od drevesa do drevesa . . Prav zaradi te pesmi ;n tega toplega Občutja se tako rad pridružim fantom, kadar nanese prilika.
V soboto smo zopet sedeli pod hruško fn se pogovarjal1 ko je Lipetov prinesel novico, da je pri Hrast-riu kopica, to se pravi, ds manejo proso. Rekel je Se, da ?mo vsi povabljeni na kopico in da pojdimo takoj, da bo delo prej opravljeno.
Že nekaj le* sem želel, da bi se .n^-gel udeležiti lepega običaja, ko Dolenjec pospravlja proso. Toda kar po vrsti se mi je izmikala prilika kajti vsako leto sem moral prej odriniti v Ljubljano, preden ie oroso dozorelo. Tako sem le od daleč spr^m'.jal ta lepi običal. ki pt žal vedno bolj z^in.ra. Vedno bolj gine lepa medseboina po m o" in se umika suhi preračun j en os ti: tatika in toliko sem V naredil, toliko 'n tol:ko mi daj. Nekdaj ie bilo vse drugače, posebno za nekatera opravila Med te ie spadalo tudi proso. Ko je dozorelo, ao povabili dekleta skoro iz cel* vasi. da so ga priš.e rolet Za tO rrieo dobile nikakega plačila, emoa.k ao jim napravili le dobro malico.
Iz Kranja
— Občni Zbor krajevne protituberku lozne lisre v Kranju se vrši v četrtek im fc5. oktobra v fizikalni dvorani držav ne gimnazije v Kranju z obWawYilm dnevnim redom. Na obenem zboru bo predaval tudi g. šefzdravulk dr. Robert Neubauer o Predmeta, kaj tam Je treba v borbi proti jetlki. Prosim, da se občnega zbora polno-stevilno udeleže član: kakor tudi drugi, ki do sedaj se niso pristopili.
Iz Novega mesta
— Dodatno k poročilu o žalovanju v No-
vem mestu motamo poročati, 5e posebej o krasno urejenih izložben h oknih naših vrlih trgovcev, ki >o s tam pokazali vso svojo ljubezen dO pokojnega vladarja. Okna so bila spremenjena v oltarie, sredi katerih jč pr>đ crno ovitim florom Mla slika blago-p0krj)nega kralja. fVmekod ra so biii izpostavljeni tudJ ktpt. Na dan pogreba je bilo vse mesto razsvetljeno po stotinah hičic :n ni bilo hiše*, da ne bi imela vsaj ene prižgane svečke. Vse je plamtelo med črnimi zastavami. Vse do zadnjega revnega kočarja ie prižgalo luč v času, ko so polagali k več nemo počitku vladarja-heroja. Med meni državna uradov je pomotoma izostala katastrska uprava, ki se je udele-Žila Žalnih svečanosti s svojim Sefom inž. Vertrčem.
— Komeaorecea društev. Večina našh društev in organizacij je že imela svoie komemoracii^ke večere. Med prv mi pa Je bila »Soča*, ki je imela svojo žamo sejo že v četrtek, po tragičnem dogodku. Kmetijska prosveta v petek. Udruženje jug. na-c onalnih železničarjev v soboto, klef ie počasti! spomin pokojnega viteškega kralji I krasnim govorom predsednik Lapa-nja. rtifco ^desničarska jubilejna knjižnica ji pevski odsek žalesničar-kega glasbenega društva »Stoga«. V paailskem domu pa so imeli falfto selo hal gasilci, ki jo je otvo-rll g Feri M'količ, spomifisk:- govor pa je ime] ta'nik g. Hočevar. Kot nameščenci so se oddolžili snominu velikega pokoht'ka tudi okoFcatt. TftkO ,e ime! Sokol v fieli cerkvi svojo ža'no »večanost. pri kateri ie JTOVnrM br J Zorko. pr društvu Kmetsk-h fantov n đck'et pa g. C Žorko Sosedna Sm'he'-stop ška o'-čira pa ;e imela do mas*i v 5etrtek svoj zbor Dred cerkvijo, na katerem »e *6V6f:i nadtičltelj r. Ktlari.
Dandanes pa bi ljudje tudi že za teh par ur radi plačilo, al pa se sploh izognejo, da ni treba iti. Mnogi ga pa kar sami pjiinj--jo in omanejo z voli ali konj! 'i\ 1? n* treba drugim česa dati.
»Aji gremo?« je ponovil Ltnetov
»•Katera dekleta pa so?« je zan mnlj ,'o-žetovesa, kajti to vprašanje ;c na kopic; najvažnejše, če imaš dober p«" opravlja" delo sa kratek čas. če pa je par slab sc večer vleče in tudi noge nnčen uj 3 bc'eti
»Vse najlepše,« se je nasmi-hn'1 Lr*ctcV in nagajivo pomeziknil. Ov .j-vli snst) se :n šli proti Hrasatrjevemu podu, od koder je prihajalo glasno govorjenje rn vesel smeh. Dekleta in domači so nainr^* *e nrircli z delom. Komaj nas je Htailsr zai>"ledi»l. nas je povabil na pod.
»Kar naprej.« je reket. *da :Vis bo več. Dekleta so že tako nestrpna, ker vas n5.«
Sprav li smo se na kopi: >, ki se ie na široko in visoko razprostira!.! v kotu pri vratih.
»Kavno prav vas je,« je poka/ai Hrasta' na tri pare deklet. k\ so mole, <kir pripra vite se in razparite, sii viJ;:e, da .amc ni morejo! Prelahke so, va# zrnie bodo m lati u pustile. Kako bodo potem naši orroc jedli ka*o-otrosko pašo? Pa tudi tresači nimajo dela.«
Res so tresači sedeli Bi >stvi ki :e Sih pripravljena o<b steni pri vratih za tresenje, brez dela in se pogoviiii. Vekdhko »mn se še up rali. kakor je nav^J.i Ješ la so nas povabili samo na kopico ne pa na delo, da bodo dekleta lahko ».»me to r n*e'e. itd. Ko pa so nam dekleta zagrozile da nas bodo s kopice potegnile, če ne gremo hitro sami od sebe, Mm se domenki, k.;.. 1«: s katero mel, se sezuli i. šli .'»ak na sv< ie mesto, ki so ga dek'eti že pripra^la. Po stavili smo se ob steni po d\\\ n iha, rtO-pili na snope, fantje r.a latjs. dekleta n* slamo, se oprijeli dr.o^ov pri steni in pri čeli meti Prvi snop gre ••.oij pjčisi. cU kler se noge ne orividiio, po? .*m pa vedno hI treje, da tresači komaj nsagvjeje rri t€m se razvije pogovor, zdaj zaupen med pari. zdaj spet glasen in vesel, da odmeva po celem podu    Posebno je prijetno, :e so
fcgovorni   ljudje  zraven.    Vcasi    po^ra^ 1 vezači dekle, ki pride po snop. in io tieso na kopico, da mora menec ponjo. dntgič
zgrabijo tresači menca in ga polože oa le-stvo, da ga pretrese jo, ako ga h tro we rešijo tovariši Pri tem je smeha in /ahavc več kot dovolj.
Urno gine kopica, še nekaj snopov se tišči v kotu in menci postanejo pozorni, kdo bo dobil zadnjega — »baba« imenovanega. Vsak se fta boji, kajti le prečesto se zgodi, da vezači v »babo« kaj zavežejo. Cc mene tega takoj ne opazijo, ampak šele potem, ko je snop že omet, nastane velik smeh in menca morata marsikatero pikro preslišati. Tudi Lipetov in Blaškova Tončka sta dobila v »babi« staro metlo, ki pa sta jo po vsej sreči hitro >dkri!a in «* tem odvrnila posmeh veza če v in tre-ačev
Ko je vse ometo, streseno n očiščen gremo v hišo. Tu nas časa bogato oh o/en.t miza. Sredi mize se šopiri kup lepih rde čih jabolk in mednih hrušk okrog pa je obloženo s kosi potiee m pogače. NTa koncu nvze stojita zelenki z moštvom in s hfttsev-1 cem, ki preneta krožiti med delavci Om dalje krožita, tem glasnejši in zgovomejši postajamo Končno se oglasi pesem in s pesmijo se pozno ponoči raziđemo.
—r.
— Pri javnih vodnjakih v (iotn \ asi iti pa 2abj vasi so bile te dn; pobrane k u-ke tako, da vašiani ne morejo več toč it vode. Ker se nekateri pn tem razburjajo moramo javnost informirati pri tem W''^ da so bile kljuke pobrane pač zato. ker ljudje ne rlaču\Je>o predpisane vodarine !« so pri tem zaostanki kar po par let. T iti born! znesek, ki ga morajo !:uJje plačevati za dobro pitno vodo, jim nikakor ne gre iz rok i-n marsikateri gre raje v eo-stilno, kakor pa da bi plačal, kar je dolžan, pes je pri tem. da je zopetna nevarnost kake bolezni, ker hod-jo ljudje na potok po vodo in ni v bližini studenca. Krivi pa so sami. Pri tem sc k tudi opario, da nekateri posestnik) plačajo sorazmerno mani vodarine, kakor drug. Nekateri napajajo še v koritih živino, pa plačajo enako, kot drug', ki je nimajo. Na Grmu pa stoj; vodnjak, pri katerem tudi napijao konje in krave, dasiravno }e. namenjen izključno le ljudem. To ni nit v smislu higijenskih predpisov, niti varnostnih, zakal pozimi, ko oko'i vodnjaka vse z'cdeni. ni skom mogo-če priti do njega. ATI se ne b? prepovedalo napajanje konj ;n krav?
— Naša zemlja nima apna. Te dni }e <re-skl kmetijski referent g- Malasek preiskal zemljo g. Windischerja ml. v Kandiji na vsebini apna. Izkazalo se je, da zemMa nima prav nič apna, zato mu ne rodi tako, kakor bi rad. Nujna posled ca je, da bo zemljo poapnil z apnenim apnom cca 15 do 20 centov na l ha. Tudi drugim posestnikom se preišče zemlja na vsebini apna brezplačno. Gnojenje z apnom ie v vsem srezu nu'no potrebno, če hočemo 'meti pri polnem gnojenju popoln uspeh.
— Igra narave. V našo podružnico ie prinesel g. Slavko Bele krasno ra-zcveteno vejico divjega kostanja. Pač redek pojav v tem casn, ko leži pri nas na Gorjancih sneg.
T4IK0L
— Vsemu članstvu Sokola I, Ljubljana. Tabor! V ponedeljek 22. t m. ob pol 19 uri bo v veliki dvorani Sokolakega doma na Taboru društvena komemoracija te. blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom i. Z^diniteljena P osi varno vae Članstvo, da ae te komemoracije nđeleđi v civila z znakom. tjdele*ba za vse telovadbe oddelke Je obveans. Zdravo!
SŠcrtvnc&t
£>eiej£ci cer/tq
— Obvladajte se! — je zaklical di-striktni prokurator osorno. Preiskava je v najboljših rokah, kar jih imamo v vsem New Yorku. Ce ne boste ničesar ta-jili, se vam ni treba ničesar bati. In vse pritožbe, — je pripomnil strogo, — morajo biti naslovljene name. Jaz sem nrokurator tega okraja.
Dunning je potisnil rake v žepe svojega belega plašča.
— Kaj me to bnga. zaradi mene ste lahko prezident Zed:nje.nih držav, }e zagodrnjal srdito. — Odvračate me od dela Težak primer želodčnega čira imam, ki ga je treba takoj operirati. Vaši ljudje zunaj so mi petkrat zabranili oditi iz operacijske dvorane. To je navaden zločin. Takoj moram k svojemu pacijentu.
— Sedite, doktore. — # dejal Elle-ry s prijaznim nasmehom. — Cim delj boste protestirali, tem delj boste morali ostati tu. Samo nekaj vprašanj in vaš želodčni čir ...
Dunning je buljil z očmi na vse stran:, kakor stekla mačka, dolgo je nekaj momljal, končno je pa stisnil ustnice in sedei na stol.
— Lahko me zaslišujete, če hočete do iurra — je dejal zaničljivo, — toda opozarjam vas. da s tem samo tratite čas. Ničesar ne vem. Od mene ne boste zved-h ničesar, kar bi vam pomagalo v preiskavi
— To x stvar naziranja. doktore.
— Bežite no! — mu je posegel v besedo inspektor. Pustite to siroko-ustCTije. Povejte nam raje, kaj veste, doktore. Rad bi točno vedel vse, kar ste počeli danes dopoldne.
— In nič drugega? — je zamrmral doktor Dunning kislo. Z jezikom si je nervozno obliznil ustnico. — Prišel sem v bolnico ob devetih m v svoji sobi sem pregledoval bolnike do desetih. Ob desetih do trenutka, ko bi morala biti operac:ja. sem bil v svoji sobi in kontroliral sem podatke v poedi-nih primerih. Tam so bili nekakšni opisi boiezn! :n recepti. Malo pred tričetrt na ena;st sem kremi po severnem hodniku k zadnjemu vhodu v amfiteater operaciiske dvorane, vstopil sem na galerijo, se sestal tam s svojo hčerko in .. .
— To povsem zadostuje. Nobenega poseta no deseti uri?
— Ne. — Dunning. je obmolknil. — To se pravi, nikogar ni biio, samo gospodična t"uherjeva. družatomca gospe Doornove. Ustavila se je tam za hip, da b: vprašala, kako se počuti gospa Doornova.
— Ste dobro poznali gospo Door-novo? — k vprašal Elierv, se sklonil nad stol in sklenil  roke med koleni.
— Ne oosebno dobro, — je odgovoril bunn.ru. — Seveda, bil sem član zd.ravn:škega zbora že od ustanovitve bolnice in naravno, da sem se v svoji uradni farikciji seznanil z gospo Door-novo. Sem v ravna te ljskem svetu z doktorjem Jannevem. Minchenom in drugimi..
L>:strikrni prokurator Sampson je pokazal s prstom na zdravnika. — Govoriva iskreno, — je dejal. — Znano vam i. da je bila gospa Doornova skoraj svetovno znana osebnost, in veste tud:, koliko razburjenja bo. ko bo javno«: /vedela, da je bila umorjena. Cim pre- bo ia zločn pojasnjen in pozabljen, tem bolje bo za vsakega ... Kai mislite vi o tem pnmeru?
Doktor Dunning ;e počasi vstal in začel hoditi sem in tja.
Elierv se je zdrznil in skrči1 na stolu
— Hotel: ste reči... — ie zamrmral skoraj sovražno.
— Kaj? — Zdelo se je, da je Dim-nin-g zibegan. — Ne, ne. Ničesar ne vem. To mi Je popolna tajna.
— Čudno e. kako \č ta tajna prevzela vso okolico. — ie zamrmral E!le-
■
ry. Nekem neprijazno se je notri na Durminga. To je vse, doktore.
Dunning je molče odšel.
Elierv je planil pokonci. — Tristo vragov! — je kriknil. — Tako ne pridemo nikamor. Kdo še čaka zunaj? Kneisel? Sara Fullerjeva? Caka nas še mnogo dela ...
Pete riarper je udobno iztegnil noge in se zasmejal, rekoč: — To bi bil sijajen naslov: Slaven detektiv dobi želodčne krče — slab krvni obtok mu pokvari dobro voljo...
— Držite jezik za zobmi, — je zagodrnjal Velie. Elierv se je nasmehnil Prav pravite. Pete, prevzelo me je to.. Vrnimo se k stvari, papa. Nai vstopi naslednja žrtev.
Toda na novo žrtev je moral še maio počakati. Z zapadnega hodnika so se namreč začuli pretrgani glasovi hudega prepira in ko so se vrata na steza i odprla, se je pojavil na pragu poročnik Ritchie in trije čudni možje. Trije policisti so se prerivali v sobo.
— Kaj pa je to? — se je začudil inspektor. — 0, glej. glej, — je dejal začudeno in segel po tabatjeri. — Saj to so Joe Gecko, Mali Willie in file-stač! Ritchie, kje ste jih zasačili?
Policist je potiskal tri aretirance skozi vrata. Joe Gecko je bil izčrpan, mrtvaško bled dečko ognjevitih oči in izredno velikega nosu. Popolno njegovo nasprotje je bil Hlastač — okrogel, rdečih lic. polnega, svežega obraza — podoben kertrbinu. Mali Willie je bil najčudovitejši med njimi: njegova gola trioglata glava je bila pokrita z razjedeno kožo. polno rjavih lis. Bil je visoke postave, okorn, nekam mahe-drav in nervozne kretnje ter plah pogled so pričali, da ni tako močan, kakor se zdi. Zdel se je malo bebast, toda baš v tej njegovi bebasti zunanjosti je bilo nekaj odpornega in strašnega.
— Pompeius. Julius m Crassus, — je zašepetal Elierv Croninu. — Morda je pa to drugi triumvirat Marc Antoni us. Octavianus in Lepidus? Kje pa sem že videl to?
Inspektor je namršiJ obrvi in se oziral zdai na enega zdaj na drugega.
— Tako. Joe. — je dejal trpko, — kaj imate zdaj v načrtu? Očistiti bolnico? Kje ste jih zasačili. Ritchie?
Ritchie se je zadovoljno ozrl naokrog. — Skrivali so se zgoraj v tretjem nadstropju št. 328 — v privatni sobi.
— Soba Velikega Mike. Mihaela Cudava! — je vzkliknil inspektor. — Torej vi ste hoteli biti strežnice Velikega Mike, a? Mislil sem, da so te goreli zdaj v tolpi Ikea Blooma. Ali hočete poskusiti srečo drugje? Na dan z resnico, fantje, kakšno lumparijo sle zasnovali?
Trije tolovaji so se v zadregi spogledovali. Mali Willie se je hropeče in plaho zasmejal. Joe Gecko je zavil oči in stopil korak nazaj. Spregovoril je končno vedno nasmejani Hlastač: Veste kaj. izpustite nas, inspektore. -— je zamrmral, — od nas nimate kaj pričakovati. Mi smo samo čakali na poglavarja. C reva so mu potegnili iz trebuha ah" nekaj podobnega.
Pri revmatizmo v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss> se uporablja naravna »Franz Josefova« grenčioa z velikim pridom pri vsakdamem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne kiinikp izpričujejo, da je »Fran7 Josefova* voda posebno v srednjih 'ptih in starostni dobi izborno Čistilno sreHptvo za želodec in Čreva. »Fran? Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tudi kriza.
— Zakaj pa danes ne igra godba?
— Za eno skodelico čaja bi se ne izplačalo.
— Pa mi prinesite še eno, — odgovori edini gost natakarju.
Letalska tekma London-Melbourne se je pričela
Proga }e dolga 20.000 km — Zmagovalec
tov Šterlingov in zlat pokal
lo.ooo Stra-
že opetovano smo poročali o pripravah na veliko letalsko tekmo Anglija — Avstralija. V soboto ob 6.30 se je ta tekma pričela na letališču v Mildenhallu s startom znanih letalskih prvakov zakoncev Mollisonovih na letalu »Black Ma-gic«. Na letališču je bilo
zbranih okrog 60.000 ljudi,
ki so z velikim zanimanjem sledili startu letal. Tekmujoča letala so potegnili iz hangarjev, čim se je zdanilo, in motorji so takoj zabrneli. Ob šestih je bilo že vseh 20 letal lepo razvrščenih in pripravljenih za start. Letališče v Mildenhallu pri angleški vasici, ki je kar čez noč zaslovela, so do ranega jutra oblegali radovedneži. Okrog letališča je stalo nad 8000 avtomobilov, s katerimi so se pripeljali gledalci.
Zakonca Mollison
Nekaj minut pred startom so zapeli propelerji vseh letal, da je ozračje kar odmevalo od njihovega brnenja. Točno ob 6.30 je dvignil londonski lordmavor kot starter rdečo zastavico. Čim je zamahnil z njo, je zdrsnilo po letališču prvo letalo Dehavillandov Comet, v katerem sta sedela zakonca Mol liso nova. V presledkih po 45 sekund se je rdeča zastavica dvigala in padala in tako so po vrsti startala vsa letala. Nekatera so bila močno obtežena in zdelo se je, da kolebajo, p redno so se dvignila, ljudje so zadrževali sapo od strahu, da se težka letala ne bodo pravočasno dvignila, toda
vse je šlo gladko.
Množica je bila posebno navdušena, ko se je angleški letalec Davies s svojim letalom >Fairey 3« dvignil že 200 vardov od starta, kar je bil največji uspeh dneva, V 17 minutah je zapustilo letališče vseh 20 letal in skromna angleška vasica se je zopet vrnila v svoje mirno, idilično življenje.
45 minut po zadnjem startu so prva letala že rezala zrak nad angleškim prelivom. Vreme je bilo za polet zelo ugodno, nad srednjo Anglijo je stal barometer zelo visoko, pihal je le lahen vetrič. Letala so startala še v poltemi, toda nad severno Francijo je ležala gosta megla in posebno v smeri Abbeville, kamor je krenil eden največjih favoritov tekme kapitan Neville Stack, je bila megla tako gosta, da je smatral ta morda najizku-šenejši angleški pilot
za najpametnejše prekiniti polet.
Položaj je moral biti zelo resen, kajti kapitan Stack je znan kot letalec, ki leti ob vsakem vremenu. Druga letala so imela več sreče in štiri ure po startu so se nekatera že spustila na letališče pri Marseilleu.
Tik pred startom je zbudila splošno razočaranje vest,   da je irski Hospital
e
Preproge: Perzija, Smvrna* Banvai. Augora, Pirat itd: najcenejše pri
PASAŽA NEBOTIČNIKA
OGLAŠUJTE
v malin oglasib v »SJovensKen. Narodu«   velja   ^aaka oeseot> »o para   davek   Din  l.- Naj nanjsi  znesek   ia   mali ogla* )in davek   Did Mali
•glasi  se  p tacu je jc   takoj: p< •oSti lahko v znamkah   — Za Klgovore  malih oglasov tren* Dr11o*1ti mamico
Vabilo na
58. redni občni zbor
Prve dolenjske posoji Inice v Metli ki
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki ga bo imela v ponedeljek,  dne  5 novembra ob 8. uri v zadružni pisarni v
Metliki štev. 15.
SPORED:
1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem obenem zboru.
2. Poroči o na^elstva.
3. Poročijo nadzorstva.
4. Čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1933 ter sklepen ie o izkazanem dobičku poslovnega leta 1933.
5. Čitanje revizijskega poročila.
6. Razooterosti.
Opombe: Ako ob-ni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno -klepnt ne glede na Število prisotnih članov.
Člani zadruge, lahko pregledajo računski zaključek tekem 8* dni pred občnim zborom med uradnimi urami v zadružni b pos'ovnih prostorih.
V Metliku doe 19 oktobra 1934
NAZNANJAM da sem prevzela na novo otvor-jeno kuhinjo v restavraciji >Pri roži« v židovski ulici St. 6. — Potrudila se bom, da bom cen j. gostom vsak čas postregla z gorkimi in mrzlimi jedili po znižanih cenah. Sprejemam tudi abonente. — Se priporoča Dormiž Marija. 3126
NE VJERUJTE!
OSVJEDOČITE SE!
Bogati izbor ženitbenih, udaj-lih ponuda za Din 15.- (marke) diskretno razašilje >Daruvar-čar«, Daruvar. 3127
Ce oddajate ali <£čete stanovanje
oglašujte  v   i8kwwii>fm Narodu«   — Beseda 0-50
dobavlja tudi v manjših količinah na dom
GOSPODARSKA
Ljubljana, Dunajska cesta
Namizna jabolka
prvovrstna, prodaja v zabojih 10—40 kg po Din 2.- netto —
„EKONOM",
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 7. — Telefon 25-06. 3081
GRAMOFON
-kovčeg in 37 lepih plošč, vse prav dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«.
MALINOVEC
pristen, naraven, s clsTtm niao korjero vknhan  —  se doni n*» tnalo ld  veliko *
LJEKARNI DR- G. PICCOL1 LJUBLJANA.   Dnnajnka  e, e
ZIMSKA NAMIZNA~ JABOLKA
sortirana, v zabojčkih m SADNO DREVJE visoko in pritlično za jesensko saditev dobite pri Kmeti jsfc družbi v Ljubljani. Novi trg S 3103
Trenchoati
usnjeni suknjici »tu. najboljši nakup pri
PBESKERJU, LJUBLJANA. Sv. Petra c 14
VEČJI LOKAL primeren za obrtnika, se takoj odda. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3120
Trust odpoklical s tekme svoje letalo »Bellanca«, s katerim sta se hotela udeležiti tekme znani irski polkovnik Fitz-maurice in letalec Bonare. Letalu je bil namreč izdan certifikat o letalski sposobnosti, ki dopušča največjo obtežitev 5458 funtov, letalca sta pa bila mnenja, da bo letalo preneslo 8350 funtov obtežitve. Letalca bi bila morala torej svoje zaloge i goriva znatno skrčiti in sta raje odstopila od tekme. Fitzmaurice je pa izjavil, da hoče vsaj kazati tekmovalcem pot in zato poleti v Avstralijo izven konkurence.
Tekma je razdeljena v dva dela, v hitrostno in handicap tekmo. Vsa letala lahko pristanejo na kontrolnih postajah, namreč v Bagdadu, Allahabadu, Singa-poru, Port Darwinu, Charlevillu in Mel-boumu, kjer je cilj. Te vmesne postaje pa niso obvezne in potni programi, ki so si jih sestavili nekateri tekmovalci, kažejo veliko
navdušenje za nepretrgan polet do Bagdada,
2530 milj od starta. Nekateri piloti so zabeležili v svojih programih tudi vmesne postaje v Marseilleu, Atenah, Rimu in Bukarešti. Letalci, ki prilete v Singapur, bodo podvrženi reviziji startnega časa v Mildenhallu in sicer tako, da bo proglašen za zmagovalca tisti letalec, ki prvi preleti cilj v Melbournu.
Prva nagrada znaša 10.000 funtov šterlingov in zlat pokal, vreden 500 funtov šterlingov. Prva nagrada za handicap tekmo znaša 2000 funtov šterlingov. Pri tem se računa samo čas, ki ga je rabil letalec za polet.
Za vso progo, dolgo 20.000 km, je določenih največ 16 dni.
Za vse nagrade sta prispevala denar bogata melbournska meščana sir Macpher-son in mr. Robertson. Mesto Melbourne praznuje namreč letos stoletnico ustanovitve.
Iz Marseillea poročajo, da sta priletela tja v soboto ob 10.24 letalca Woods in Bennett, ki sta ob 10.50 nadaljevala polet. Ob 11.15 je priletelo Malcolmovo in Walkejevo letalo, ki je samo popolnilo zalogo bencina in olja in odletelo naprej. V Lyonu se je spustil na tla ob 11.05 John Wraight, ki je pa tudi takoj nadaljeval polet. Angleški kapitan Stack, ki se je udeležil velike tekme na progi London — Melbourne, je moral, kot rečeno, zaradi goste megle polet prekiniti in se spustiti blizu Abbeville na tla. Tudi angleški letalec Brook se je moral v depar-tementu Seine et Oise spustiti na tla. Večina tekmovalcev si je zaradi goste megle izbrala za polet pot, po kateri letajo potniška letala na progi Amsterdam —Bata vi a.
Letalci bodo najbrž leteli noč in dan tako, da bodo najboljši tekmovalci v Port Darwinu najbrž že danes popoldne. Preko Avstralije bodo leteli najbrž ponoči in zato bodo vso noč goreli vsi svetilniki in žarometi. Vsak svetlobni signal bo imel poseben znak, da se bodo tekmovalci lahko orijentirali, kje so. Udeleženci handicap tekme bodo pa najbrž leteli samo podnevi. Lahko se pa zgodi, da bo zmagalo manjše letalo, Čigar pilot bi vzdržal polet noč in dan in bi se spustil na tla samo na kontrolnih postajah. Tekmo je sicer razpisal angleški kraljevski aeroklub, prireja jo pa prav za prav avstralski komitet za proslavo stoletnice države Victoria in ustanovitve mesta Melbourne,
V Bologni sta se morala spustiti zaradi defekta v motorju letala novozelandskih letalcev Hewetta in Kava, Iz Rima poročajo, da sta se tam spustila holandska letalca Parmentier in Moli v soboto ob 11.30 in odletela naprej ob 12.54 tako, da vse kaže, da vodita. Iz Marseillea poročajo, da je mogel Anglež Gillman nadaljevati polet šele včeraj zjutraj, ker je imel defekt v motorju. V Bukarešti se je spustil na tla Američan Chochram, ki je izjavil, da odstopa od tekme, ker mu je odpovedal motor.
enem mesecu sta prodaia 750.000 izvodov svoje knjige, v naslednjih dveh mesecih pa še 1.500.000 izvodov. Opomogla sta si tako, da spadata sedaj med najbogatejše ameriške založnike. Obenem sta pa storila neprecenljivo uslugo tudi drugim založnikom, ki so prodajali slovarje, kajti za razvozba-vante križank potrebuje človek mnogo besed.
Težave s svatbe
princa Jurija
Poročali smo že, da bo 28. novembra poroka angleškega princa Jurija in svakinje sedanjega našega regenta kneza Pavla s princeso jMarino. Nastale so pa težave s protokolom, kajti vsakemu svatu je treba pri poročnih obredih določiti mesto, odgovarjajoče njegovemu dostojanstvu. Med svati pa ne bodo samo bivši kralji, temveč tudi princi, ki so sklenili nepričakovane zakonske zveze. Med njimi tudi veliki knez Ciril, da mnogih bratrancev iz Nemčije niti ne omenjamo. Kralj je prosil princeso A lice, grofico d'Athlone, naj reši ta problem.
Ko je šlo za določitev vrstnega reda pri kronanju Napoleona L k poklical David na pomoč kitke, ki so predstavljale glavne osebnosti francoskega dvora in razpostavil jih je v no-tredamski cerkvi. Tako je storila tudi grofica d'Athlone. Naročila je dolgo vrsto lutk, predstavljajočih goste angleškega kralja in vpričo nasmejane kraljice organizira z njimi na dorgfli in širokih deskah sprevode, večerje in recepcije.
Romanje v Mekko ▼ filma
Moha me danska božaa pota so doslej le redko posečak kristjani, ki so prihajali tja preoblečeni in poročali potem o svojih doživljajih ustineno ak pismeno. Sele lani se je pojavil prvi film, v katerem je posnela žena indijskega mobamedana fladž Mastn Ak Dzairazbhov romanje v Mekko leta 1932. To je bil zelo drzen korašk. film je morala posneti seveda skrrvaj in zelo previdno, kajti Vanabtti so kot stre-žarji svetih mest smrtni sovTainiki fotografiranja svetih obredov, pa tndi hedžaski kraii, čeprav tu pa tam ni nasprotoval fotografiranju svetih mest, ne želi, da bi šla mohamedanska božja pot v filmu po svetu, M oharnedanski cerkveni obredi v Mdkki so zelo za-nrmhri, učinkoviti m dramatični. Pogled na svečane r>rocesrje, na množice moSkih v enakih obJačiiah, t belih inranrih kot znaik« bratstva, pogled sa šotore in svečane obraze romarjev, vse to je nekaj posebnega.
Zadnje čase se je v mohajnedanskem svetu marsikaj spremenik>. Vrata mošej so sicer formamo še vedno zaprta •nevernikom«, v resnici pa lahko vstopi v mošejo tudi kTistdan. Samo vrata svetih mohame<ianskih mest so še vedno zaprta, Čeprav bi jih radi napredni nx)hanSedani odprli. Se sredi preteklega stoletja je bila projektirana železnica iz pristanišča Dfidde, ki naj bri Mekko približala kurturnerrtu svetu. 2eleznice pa niso zgTadnM in šele zdaj je bil načrt obnovljen, a koncesijjo je dobila neka indijska družba. Zdaj je pa še vedno sedež dJpk^matskih zborov Džktda kot meja, ki je ne sme prekoračiti noben kristjan in noben »ue-vernšk«. Mekka je še vedno skrivnost, ki se odkriva svetu samo skrivao in še to le v odlomkih.
V enem mesecu
750.000 izvodov
Založnikom se bodo gotovo pocedile sline, če jim povemo, kako -se da v enem mesecu prodati 750.000 izvodov ene knjige, v naslednjih dveh mesecih pa še 1,500.000 izvodov. Za tako ogromen uspeh se je moralo založništvo zahvaliti križanki. Križanke, zdaj priljubljene tudi pri nas, so zelo stare. Prav za prav niti ne vemo, kdaj in kje so nastale. Znano je samo, da se je že filozof Sokrates ukvarjal z njimi in tudi Aristoteles ni preziral duhovite križanke, čeprav ta čas še niso bile razpisane za rešitev nagrade, da bi bil dobil za svoj trud radioaparat. V začetku 19. stoletja so bile križanke običajna priloga mladinskih in družinskih listov, zlasti v anglosaških deželah. Pozneje so ljudje zopet pozabili na nje. Končno so se zopet pojavile, in sicer iz Amerike, kjer sta jim. pripomogla do veljave študenta Simon in Shruter. Videla sta kako njuna teta rada rešuje uganke in začela sta razmišljati, kako bi si izmislila kaj posebnega.
Začela sta sestavljati križanko in v posebni knjigi sta izdala 50 izbranih križank. Uspeh je bil nepričakovan. V
Malny — Mio Kralj, ki Je po umoru kralja Aleksandra pobegnil iz .Marseillea In se skrival več dni v FOntalnebleaaškem gozdu ter so ga prijeli v Melonu. >lalny-Krarj ie spremljal Ke4emena-Oeorg4Jeva v Mar-seille hi se je šele tik pred atentatom odstranil od rrjega
del
Otoa Oraeof. - Vi