f*o*tnrna pTa«ana v gotovini Mai-Ibor, pon«de!f^k 13. febvuarfa fQ33 stev. 35 Leto vn. pnv.> MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Oospeaka ul.”« I Telafon uredništva 2440, uprave 8456 Izhaja razaa nedelje In praznikov veak dan ob 16. url / Velja meeežno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase eprajema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani f PoStnl čekovni račun St. 11.400 E3i JUTRA’ 99 Cepljenje kot znak psihoze sedanjosti K RAZNIM POJAVOM V Med karakteristične znake naše neposredne sedanjosti spada vsekakor tudi tendenca po cepljenju. Ta se opaža sko-raj v vsem javnem življenju na vseh podrtjih brez izjeme. Cepijo se stranke v n°ve pokrete in frakcije, da imamo ponekod že cel s p e k t r u m odtenkov istega nazora, cepijo se socialne akcije, gozdarske tendence, kulturni pokreti, u-*etncstne st uje in naposled tudi naredi in države. Kljub vsemu silnemu 'paglaša-teju, da se bližamo dobi k o-l e k t i v i-i®a, prihajamo v resnici bolj in boli v *as individualizma, Individuali-2em je v ozadju izključno samo tam, kjer teu teror brani svobodni razmah, kakor "•Pr. v Rusiji in v Italiji, da nave-•teffio samo dve najbolj’tipični državi sodobne diktature. In če pogledamo S{vari globlje do dna, opazimo, da je prav v tem stremjenju cepljenja izvor tistega 'teenja, ki ustvarja sedanji vseobči kaos. put solidarnosti je dandanes šibkejši ka-*°r je bil kdajkoli prej, zato so tudi tako težki sporazumi, zato propadajo po vrsti Vse najrazličnejše konference! iendence cepljenja se pojavljajo, ka-^or omenjeno, na prav vseh področjih, sato tudi na področjih narodov in držav, Tako srno doživeli, da je bila prav naši Povojni dobi pridržana izvršitev popol-fega razcepa med Irci in Angleži. C o § g r a w e, ki je zagovarjal zmerno Politiko vsaj zasilnega sporazuma med Dublinom in Londonom, je klavrno propadel. Pri nedavnih volitvah je dobil ekstremist Eamon de V a l e r a v poslaniki zbornici absolutno večino. Prav tako ie šele nedavno dosegla Katalonija Svojo avtonomijo v okvirju španske države. Dolgih 500 let so bili Katalonci |druženi v centralistični upravi s Španci. “Pamija je veljala pred vsem svetom za enotno državo. V republikanski revoluciji pa je nenadoma dozorela katalonska avtonomija in iz vse javnosti izrinjena katalonščina je dobila veljavo državnega tezika v novi upravni edinici. Za Katalonci prihajajo v Španiji Baski, narod, ki je zadnji ostanek onega ljudstva, ki je Gospodarilo na apeninskem polotoku ^švno pred Romani. Enake tendence se Pojavljajo pa tudi v čisto španski G a-l i c i j i. Pa ne samo tu, tudi v Belgiji in celo v Franciji opažamo močne tendence cepljenja. Boj med francoskimi V a lonci in germanskimi Flamci v Belgiji je tudi naši javnosti dovolj znan, EVROPI IN DRUGOD. Prav v zadnjem času je prenehala vlada francoščine v tej državi, ki se je razdelila na dva jezikovna in kulturna dela, na Valonijo in Flandrijo. V Franciji postaja že nevarno avtonomistično gibanje Bretoncev, dasi jih je komaj poldrag milijon. V Angliji vstaja pred nami problem Škotov, ki slede Jrcem po poti odcepitve od Angležev. Škotski jezik je že skoraj pozabljen in željo po ponovni individualizaciji je vzbudila komaj najnovejša doba. In celo v sovjetski Rusiji, kjer je narodnostno vprašanje na videz odpravljeno in rešeno v zveznih republikah, zadržuje odkrite boje samo diktat Moskve. Ni pa tako samo v Evropi, ampak tudi drugod po ostalem svetu. Dasi se da problem Mandžurije interpretirati na različne načine, dejstvo je na koncu koncev le eno, da so pravi avtohtoni Mandžurci res proti zvezi s Kitajsko in za samostojnost. Za Kitajsko so le priseljeni Kitajci, ki pa tvorijo večino, a so le tujci. Prav tako se pred našimi očmi cepi Avstralija. Ta najmanjša celina sveta je tvorila vse doslej eno satno enotno zvezno državo anglosaških priseljencev, samostojen dominion je bila le Nova Zelandija, ki je od celine znatno oddaljena. Toda v Zahodni Avstraliji je v zadnjih desetih letih dozorel po-kret za odcepitev od avstralske unije ir. ustanovitev popolnoma samostojne države odnosno dominiona s središčem v Perthu. Osrednja vlada v C a m b e r i se je borila proti temu separatizmu vsemi sredstvi, a uspela ni, in dne marca bo v Zahodni Avstraliji odločil plebiscit, ali naj ta pokrajina še nadalje ostane v ostalem avstralskem državnem sklepu ali naj se osamosvoji. Da bo zmagala samostojnost, je po vseh znakih sodeč že sedaj jasno, ir. dne 8. marca bo konec enotne Avstralije. To cepljenje je znak pomanjkanja čuta kolektivne solidarnosti in utegne voditi do pogubnih posledic, ki bodo še bolj povečale sedanje razprtije človeštva in usodni kaos, iz katerega zaman iščemo izhoda! Pove pa nam, da so razni taki in er.aki pokreti bolj utemeljeni v psihološkem razpoloženju človeštva sedanjosti, kakor bi se utegnilo zdeti. Znak je bolezni, ki je zajela svet, zlasti pa belo raso, ki se vse premalo zaveda, da bi bila združitev dandanes bolj potrebna kakor kdajkoli prej v njeni zgodovini. Hitler zahteva poljski korito SENZACIONALNA IZJAVA HITLERJA ETHERTONU. — ALI NAJ SC FRANCIJA RAZOROŽI ALI NEMČIJA OBOROŽI. RAZLIKE SE MORAJO ODSTRANITI. KORIDOR. HOHENZOLLERNCI SE NE VRNEJO. PARIZ, 13. februarja. Državni kan-celar Hitler ie podal angleškemu polkovniku P. T. Ethertonu izjavo, ki jo objavljajo današnji angleški, ameriški in francoski listi. V tej izjavi je dejal Hitler, da ie najvažnejši problem, ki more znova vzostavlti svetovni mir in gospodarsko prosperiranje sveta, problem razorožitve. Nemčija zahteva popolno in ne le enostransko rešitev te zadeve. Mirovne pogodbe so razorožile najmočnejšo vojsko na svetu (nemško), in sicer tako temeljito, da danes skoro sploh več ne eksistira. Razorožitev se mora zato izvesti na enotni podlagi: ali se razoroži Francija tako kakor je razorožena Nemčija, ali pa se Nemčija oboroži tako kakor je Francija! »Jaz bom«, je dejal Hitler, »deloval na to, da se odstranijo vse razlike med državami. Mogoče je bilo napraviti razlike takoj po zmagi v svetovni vojni, ni pa mogoče na taki podlagi zgraditi novega reda sveta. Zaradi tega zahtevamo in bomo zahtevali revizijo mirovnih pogodb. Prepričali bomo Pariz, da se določbe mirovnih pogodb iz leta 1919. ne dajo več izvajati in niso pravične. Nadalje je dejal Hitler, da se mora varnost vsakega naroda zagotoviti tako, kakor zahteva to nje« gov zemljepisni položaj. Poljski koridor ie največja krivica, ki je bila storjena Nemčiji, zato je sedanji položaj popolnoma nevzdržen. »Mnenja sem«, ie dejal dobesedno, »da se nam mora koridor vrniti že zaradi Nemcev, ki tam prebivajo. Ta problem se mora rešiti že v najbližji bodočnosti«. Kar se tiče komunizma, ie izjavil državni kancelar, da predstavlja svetovno nevarnost in se mora zaradi tega pobijati v vseh državah z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Nadalje se ie dotaknil tudi vprašanja obnovitve monarhije in dejal, da o vrnitvi Hohenzol lerncev na nemški prestol ne more biti nobenega govora. Na svoje kolonije Nemčija ni pozabila in se morajo skoraj rešiti tudi ta vprašanja. Nova zmaga Daladierjeve vlade SOCIALISTI IN KOMUNISTI NE BODO NAJST1NE BODO PARIZ, 13. februarja. Včeraj zjui-aj se je pričela v zbornici razprava o vladnem predlogu o proračunskih dvanajstinah, ki vsebujejo tudi postavke vladnega sanacijskega načrta. Razprava se je nadaljevala vso noč In danes dopoldne ter naj bi omogočila vladi, da bi izdelala definitivni sanacijski načrt francoskih državnih financ. Sprejem proračunskih dvanajstin je za vlado Daladierja življen skega pomena. Sinoči je izgledal položaj za vlado skoraj obupen. Dvajset govornikov je govorilo več ali manj proti vladnemu prediogu. Najbolj so se govor- OVIRALI VLADNEGA NAČRTA. DVA-DANES SPREJETE. niki protivili kriznemu davku. Pozno ponoči pa se je položaj spremenil v korist vlade. Socialisti in komunisti so namreč sklenili, da ne bodo delali težav vladi ne glede kriznega davka, kakor tudi ne glede proračuna vojnega ministrstva. Socialisti pa so vendar vztrajali pri zahtevi po zavarovalnem in petrolejskem monopolu, čemur se je vsa zbornica pridružila. Vladni predlog o proračunskih dva-najstinah bo sprejet še v teku današnjega dne, kar pomeni za vlado nedvomno velik uspeh. Kritičen položaj na Daljnem vzhodu Japonci zapuščajo ženevo. transport novih čet v HOL. KITAJCI ODVAŽAJO IZ PEKINGA ARHIVE. ŽENEVA. 13. februarja. Japonska *lada ie odpoklicala Jz Ženeve svojo dfelegacijo pri društvu narodov. S tem ®ktom se je položaj zelo poostril in se splošno sodi, da ie vojna med Japonko in Kitajsko neizbežna. ■ŽENEVA. 13. februarja. Po informa cijah kitajske delegacije pri Društvu narodov, je Japonska odooslala Iz Koreje proti severu 24 vlakov v katerih *e okoli 30.000 japonskih vojakov. No-ianonske čete so bile odposlane na bojišče zato. da okrepijo tamkajšnjo |®Ponskn in mandžursko vojsko, ki ča-1(3 s pričetkom nove ofenzive le še J*a ugodnejše vremenske razmere. Ki-taIci zatrjujejo, da bodo Japonci nabavili že te dni generalni naskok na ^raiino Jehol, katero hočejo priklju c'»l samostoini Mandžuriji. . NEWYORK. 13. februarja. Uradni *r°Ki so v velikih skrbeh radi ooloža- JE- ia na Daljnem vzhodu. Splošno se sodi, da je vojna med Kitajsko in Japonsko zaradi Jehola neizbežna. Japonski glavni delegat v Ženevi bo, kakor se zatrjuje, odpotoval te dni v VVashing-ton in posetil Roosevelta. Karakteristično za položal je dejstvo, da sta bila odnoslana iz Pekinga dva vlaka, na tovorjena ^ z dragocenostmi tamkajšnjega državnega muzeia. Kitajci so odposlali te dragocenosti in 2000 zabojev državnih listin v Šanghaj. AFERA »\NTLANTIQUEi. PARIZ 13. februarja. Pred preiskovalnim sodnikom sodišča Bordeauxu, ki ima nalogo ugotoviti vzroke katastrofe francoskega veleparnika »Atlantique«, je izjavil kapitan Shofs, da je popolnoma gotovo, da je bil požar na ladji podtaknjen, kar potrjuje že samo dejstvo, da je pričelo hkrati goreti na 4 različnih mestih. Italijansko oboroževanje Madžarske PARIZ, 13. februarja. »Echo de Pariš« objavlja nove podrobnosti o pošiljatvi 32 italijanskih letal Madžarski. List zatrjuje, da je bila njegova informacija popolnoma točna in je zato ne more zbrisati noben uradni demanti. Onih 12 lovskih letal, ki so bila odposlana v omenjeni pošiljatvi, predstavlja le del skupine eskadrilje 48 lovskih letal, ki jih namerava Italija dobaviti Madžarski. Doslej ie Italija poslala Madžarski po zraku 5 skupin letal. Vsa letala so letela preko avstrijskega ozemlja v višini 6.000 metrov In so bila zato le težko opazljiva. Letala so se dvignila v Italiji v zrak na letališču v Toimezzu, na Madžarskem so pa pristala v Szegedu. Ob koncu izjavlja list, da je pripravljen na vsak demanti podkrepiti svoja izvajanja z novimi podrobnostmi in even-tuelno novimi odkritji. Po katastrofi v Neukirchnu SAARBROCKEN. 13. februarja. Reševalna dela do strahoviti sobotni eksploziji v Neunklrchnu se nadaljujejo. Nekatere hiše. ki so bile tako poškodovane. da bi se vsak trenutek lahko zrušile, so bile podrte. Po nekem urad nem poročilu ie bilo do sedaj ugotovljenih 54 mrtvih, pogreša pa še 10 ljudi. Število ranjencev v bolnišnicah znaša trenutno 160. Mesto Nennklr-chen je bilo včeraj zbirališče ogromnih mas radovednežev. Sodi se. da si je ogledalo razdejanje, ki ga je povzročila eksplozija plinarne, preko 60 tisoč ljudi. NEUNK1RCHEN, 13. februarja. Pri reševalnih delih ie zaposlenih nič manj kakor 1000 gasilcev. Danes se je sestala posebna uradna komisija, ki ima nalogo ugotoviti pravi vzrok eksplozijske katastrofe, Kakor se domneva, le povzročil katastrofo r»eki delavec iz neprevidnosti, ker ie kadil v točilni postaji, kjer se oddaja bencol in je ogenj objel katransko rafinerijsko postajo pri plinovniku. Danes se ie se^ stala tudi komisija zavarovalnice, ki naj ugotovi povzročeno škodo. Zavarovalnina bo še daes izplačana. POGREB KARDINALA FRtlH-WIRTHA. RIM, 13. februarja. Lanes popoldne ob 17. uri bo odposlano s tukajšnjega glavnega kolodvora truplo kardinala Frtihwirtha, ki je pretekli teden umrl v Vatikanu. Truplo bo prepeljano v rojstni kraj kardinalov Sv. Ano na Igu, ki leži tik ob prekmurski jugoslovanski meji na Štajerskem. Pogrebna svečanost na tukajšnjem glavnem kolodvoru bo obavljena z vsemi vojaškimi častmi Prevoz do meje se izvrši na stroške Italije. Stran 2 MarroorsKi »VE C E Dnevne vesti Mesini župan dr. Franjo Lipold je v soboto odpotoval v občinskih zadevah v Beograd. Ker se bo 15. t. tn. pričelo zasedanje banovinskega sveta, odpade do nadaljnjega sprejemanje strank primest- Ciklus trgovskih predavanj. Opozarjamo svoje člane kakor tudi druge gospodarske kroge in obrtništvo, da bo tretje predavanje našega društva v sredo 15. t. m. ob 20. uri v lovski sobi ho- RNIK« Jutra V Mart tro m, 'dre 13. f! 1933 nem načelniku. Iz železniške službe. Premeščena sta: prometnik Jože Šoberl z Grosuplja za postajenačelnika v Veržej, postajenačel-nik Anton Rutar iz Gornje Radgone pa .v Mokronog. Premestitve v poštni službi. Premeščena sta: poštni uradnik Bernard Naglič iz Maribora v Ptuj in uradnica Marija Verličeva iz Moškanjcev v Slatino-Ra-denci. Sprememba v banovinski službi. Ekonom javne bolnišnice v Murski Soboti Josip Šušteršič je premeščen k javni bolnišnici v Ptuju. Iz policijske službe. V policijski službi so imenovani: Julij Cigoj za policijskega stražnika I. razreda, Anton Kunst za stražnika II. razreda in Alojz Regulj za stražnika 1. razreda, vsi pri predstoj-ništvu tukajšnje mestne policije. Pojasnila mariborske mestne plinarne. Z ozirom na eksplozijo v Neunkirchr.u v Nemčiji se sporoča, da je vsaka plinska Eksplozija v Mariboru povsem nemogoča, ker ima naša plinarna popolnoma dru gačno konstrukcijo plinovnika. Ogromni plinovnik v Neunkirchnu je vseboval 90-krat več plina, kakor ga ima mariborski in je bil zgrajen po novem r.ačinu, ki je, kakor kaže njegova katastrofalna ekspio zija, še nezanesljiv in ef izključeval možnosti nesreče zaradi uhajanja plina. Pri našem plinovniku se shranjuje plin po Starem načinu popolnoma varno z vodno zaporo. Eksplozije plinovnikov so zelo jredke in se omejujejo samo na nove, še ne dovolj preizkušene konstrukcije. Spremembe posesti. Posestnik France Kothbauer je prodal hišo v Židovski ulici št. 5 mehaniku Bogomiru Divjaku za Dir. 53.000; hišo na Koroški cesti št. 33 sta kupila Lila Vadnouova in Ida Hoiclova od Rudolfa Zergollerna za 144.000 Din; mestna občina mariborska je prodala hišo v dr. Rosinovi ulici št. 9 posestniku Albinu Kosmu iz Slovenjgradca za Din 194.000; tovarna Hutter & drug je kupila več parcel od Viktorije Andrejkove, Julijane Leopoldove, Andreja Radlerja, Pavline Tomasijeve, Klementine Clodije-ve in od kongregacije šolskih sester za skupno vsoto 194.000 Din. Smrt ormožkega gostilničarja. V Ormožu je umrl včeraj opoldne v 52 letu tamkajšnji gostilničar in dolgoletni gasilec g. Franc Vipavec. Pokojniku večni mir, preostalim naše sožalje! Predavanje za mojsterske izpite. Poslovalnica za obrtno pospeševanje pri Zbornici za TOI objavlja, da se začnejo mojstrska izpitna predavanja prihodnji teden. Lokal in uro za prvo predavanje bo poslovalnica sporočila pismeno všem interesentom, ki so že vpisani ali se še najkasneje do četrtka 16. t. m. prijavijo pri obrtnozadružnem inšpektorju gosp. Založniku na okrajnem glavarstvu v sobi. št. 42. Najstarejši Ljutomerčan. V ponedeljek 13. t. m. obhaja g. dr. Aleksander Ros-sitsch svoj 97. rojstni dan. Jubilant, ki mu manjkajo samo še tri leta do desetih križev, je še fizično in duševno dobro ohranjen. Ob njegovem 97. rojstnem dnevu se ga spominjajo vsi Ljutomerčani, zlasti pa oni, ki jim je kot izboren zdravnik rešil življenje ter mu kličejo: Še na mnoga leta! Podružnica Zveze privatnih nameščen cev Jugoslavije v Mariboru bo imela v torek 14. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici v sodni ulici 9 svoj letni občni zbor. Akcija za gradnjo lesenih domov. — Uradne ure v klubovi sobi v Narodnem domu bodo od srede 15. t. m. dalje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 8. do 12. ure in popoldne od 3. do 7. ure. Interesenti bodo mogli dobiti v pisarni med uradnimi urami vsa pojasnila in informacije, obenem pa si bodo lahko ogledali tudi razne načrte h: proračune za lesene hišice. Interesenti, ki so se prijavili v pretekli jeseni, naj se čim prej zglase med uradnimi urami v klubovi sobi. Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov, njih vdov in sirot v Mariboru. Letni občni zbor bo v nedeljo, 26. februarja 1933 v dvorani Nabavbalne za- tela »Orel«. Predaval bo višji uradnik Narodne banke g. Tavčar o možnostih in sredstvih za omiljenje sedanjega zastoja v našem gospodarstvu. — Slovensko trgovsko društvo. Muzejsko društvo v Mariboru in Rušani! I< notici graške »Tagesposte« od 10. t. m. nam sporoča Muzejsko društvo: Ni govora o kakem sporu med Rušani in mariborskim muzejem. Raziskavanja na bivšem ruškem mitreju se sploh niso vršila in vsa notica temelji r.a napačno podanem privatnem razgovoru med muzejskim tajnikom in inž. Tržanom glede eventuelnih arheoloških izkopavanj v Rušah. Nočno lekarniško službo ima ta teden Albanežejeva lekarna »Pri Sv. Antonu« v Frankopanovi ulici. Občni zbor uprave strelskega okrožja bo 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v kavarni »Jadran« z običajnim dnevnim redom. Občnega zbora naj se udeleže vsi strelci, zlasti pa so vabljeni zastopniki Soko-,a, Narodne obrambe, Rdečega križa, Jugoslovanske Matice. Lovskega društva, Ciril-Metodove družbe i. dr. Kolkovanje spričeval o ubožnosti. Dav eni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, po katerem ni treba plačati kolka za priznanje odnosno nepri-znanje ubožnostne pravice. Prav tako se tudi za rešitev prošnje za priznanje ubožnostne pravice ne plača nobena taksa. Na uradnih dnevih gostilničarjev, ki bodo odslej vsak ponedeljek dopoldne v prostorih mariborskega Združenja v Vetrinjski ulici 11, bosta uradovala podpredsednik Zveze gostilničarskih obrti za i dravsko banovino g. Gjuro Valjak in rav ! natelj predsedstvene pisarne g. Peteln iz Ljubljane. Pevski zbor Glasbene Matice priredi v soboto družabni večer v Narodnem domu za vse člane itr svoje prijatelje. Vabila so razposlana. Ako bi kdo pomotoma ne preiel vabila, pa se je nameraval udeležiti tega družabnega večera, r.aj ne bo to nikomur zadržek, kajti »matica« vsakogar vabi k sebi. Sokolsko društvo Maribor matica priredi 2. aprila t. 1. svojo veliko tombolo ter,prosi vsa ostala društva, da na ta dan opustijo svoje prireditve. Polovična vožnja na železnici od 18. do 28. febr. do železniških postaj na progi Hoče—Maribor—Sv. Lovrenc na Pohorju. Prireditve mariborskega smučarskega kluba. Informacije in potrdila prisostvovanja pri: Maribbrskem smučarskem klubu, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (Stoječ) in pri Putniku, Maribor. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Nebo se je zjasnilo in zopet je pritisnil mraz. Davi ob 7. uri je zlezlo živo srebro 4 stopinje pod ničlo; minimalna temperatura pa je znašala davi 5.2 stopinj pod ničlo. Tlakomer je kazal davi pri 12.6 stopinjah 748, reduciran na ničlo pa 746.5; relativna vlaga 92, vreme jasno; veter: severo-zahod-nik. Vremenski preroki nam obetajo spremembo vremena in pravijo, da bomo dobili nov sneg. Ceneno meso. V sredo 15. t. m. bodo od 8. ure zjutraj dalje prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 200 kg svinjine po 7 Din in 100 kg govedine po 3 Din. Vsaka oseba more dobiti največ 2 kg mesa. Vrnili so se. Poročali smo, da so pobegli v petek zjutraj med potjo od banovinskega dečjega doma do šole 4 oskrbovanci doma in neznanokam izginili. Dečki so ubrali pot proti državni rneji, hoteč jo prekoračiti in se skriti v Avstriji. Prvo noč so prenočili v nekem mlinu, v nedeljo ponoči pa so prosili zavetja pri šolskem upravitelju pri Sv. Križu, ki jih je lepo pogovoril in jih napotil nazaj v Maribor. Dečki so ga ubogali in prispeli v nedeljo popoldne vsi lačni in premraženi v dečji dom. Ob vrnitvi so dejali, da jev Mariboru pač še najlepše. Zrl slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanim bledici, obolelosti žlez. izpuščajih na koži in tvorih uravnava »Franz Jože- Uradni dnevi Zveze gostilničarskih za- [ drug. Zveza zadrug gostilničarskih obrti za dravsko banovino v Ljubljani bo imela vsak ponedeljek od 9. do 12. ure dopoldne svoj uradni dan tudi v Mariboru v pisarni Združenja gostilničarskih obrti v Vetrinjski ulici. Prleško gostuvanje na Pobrežju. Lepe in večkrat zelo pomembne šege in navade ima slovensko ljudstvo. Mnoge izmed njih so že okrnjene, mnoge pozabljene. Da se zopet ožive običaji na prleški poroki, so se pobreški Prleki odločili, da letos zopet prirede prleško gostovanje, r.e sebi v zabavo, temveč v pomoč pomožni akciji in društvom. Neverjetno zanimanje je vedno za to prireditev! Dvorana je nabito polna in stotine ljudi mora odhajati, ker ne dobi prostora. Pa je tudi 'razumljivo. Saj je na vsaki poroki veselo, posebno pa še na prleškem go-stuvandi. Že začetek gostiivanja je zanimiv, ko jašeta opletepa »pozavčina« od sorodnika do sorodnika ir. vabita na gostijo. Letos sta se pokazala tudi v Mariboru. Velika množica ljudi ju je spremljala in iz vseh oken in vrat so se prikazali radovedni obrazi. Popoldne je bilo gostuvanje po vseh predpisih. Videli smo, kako gre fant dekleta snubit, kako se poda nevesta pogledat novi dom in posestva, da vidi, ali bo prijalo njej in staršem. Zanimiva je jiitrna (ženitovanj-ska pogodba), kjer se pred ijotarom »gli-ha« za vsako živinče, za vsako mero zrnja, jajc, olja itd. itd. Največje veselje pa nastane, ko se vsa družba poda v cerkev, k zdavanji (poroki). To veselo razpoloženje ostane potem ves večer. Posebna senzacija pa so tokrat bile prave prleške gibance. Saj jih je delala špecia-listinja Fefa iz Prlekije in pobreške Pr-lečke. Nedolžna in vesela zabava je prleško gostuvanje. Želeli bi, da si jo vsakdo ogleda. Toda mati Ajnca Šelatjakova (g. Klemenčič) so rekli, da je bilo to njihovo zadnje gostuvanje. Prvi teden pomožne akcije na Pobrežju. Pomožna akcija na Pobrežju je zopet v polnem teku. Ni bila lahka stvar nje ustanovitev, ker manjkajo denarna sredstva, pa tudi požrtvovalne osebe, ki bi to akcijo vzele v roke. Kdo so naši ljudje, ki prosijo podpore? So to večinoma delavci, ki so se naselili na Pobrežju, a so zaposleni v Mariboru. Sedaj so brezposelni ali pa zaslužijo tako malo, da ne morejo sami prehranjevati svoje številne družine. Zato se nam zdi krivično, da se vsi izdar.i prispevki mariborski!? tovarn stekajo le v blagajno mariborske pomožne akcije. Svojih tovarn nimamo, in tako smo navezani le na lastna sredstva, ki pa so jako pičla. Občina nam je obljubila 3000 Din, nekaj pa hočejo prispevati tukajšnja društva po svojih močeh. Vsa čast jim! Da so ti prispevki minimalni, bo pač razumel vsak, ki je že deloval v društvih, ki se borijo za svoj obstanek. Lani smo pričeli s 46 obedi ter končali z 90. Letos kuhamo že takoj v začetku čez 100 obedov. Da bomo mogli to število vzdržati, se obračamo na merodajne oblasti, da nam priskočijo na pomoč!! Kar se tiče osebja, smo bili letos v ne mali zadregi. Gospa Klemenčičeva, ki je lani požrtvovalno in nesebično vodila našo ljudsko kuhinjo, se letos ni mogla odločiti, da jo zopet sprejme. Šele na vsestransko prigovarjanje in na prošnjo vseh merodajnih se je končno vdala. Kuha se zopet v šoli. Kuhinjo vodi šolski upravitelj. Za nje ustanovitev pa gre velika zasluga Rdečemu križu, posebno pa njegovemu predsedniku županu g. Volku.. Kino Union. Do vključno četrtka najnovejša opereta P. Abrahama »Halo Baby« s Hermanom Thimigom. Marto Egger-thovo in Ernstom Verebesom. Opereta najslajših ljubavr.ih čuvslev, polna očarljivih melodij in krasnega petja. Film, o katerem bo sanjalo in ga prepevalo vse mesto. Grajski kino: Samo še dva dni krasen pomorski film »Oklopnica Emden«. Naš prihodnji film: najboljša in najnovejša Abrahamova opereta: »Ljubezen z neba«. Krasen vesel film, v katerem igrajo glavne vloge: šarmantni in galantni Mubljenec vseh dam Herman Thimig, očarljiva črno oka in črnolasa Magda Schneider in pa kralj vseh komikov, vedno ponižani toda vedno veseli in dobro razpoloženi Szoke 'Szakall. Kritika pravi o tem filmu: Zopet po dolgem času film Hermanna Thimiga, ■ki navdušuje, Ha. odno’ ^ledailiie Repertoar. Ponedeljek, 13. februarja. Zaprto. Torek, 14. februarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«. Gostovanje Djuke Trbuhoviča. Sreda, 15. februarja ob 20. uri: »Grofica Marica«. Gostovanje Djuke Trbuhoviča Djuka Trbuhovič gostuje tudi v »Grofici Marici«. Priljubljeni operetni tenor Djuka Trbuhovič gostuje v torek, 14. tm-v Abrahamovi opereti »Viktorija in njso huzar«. Nastopil bo kot Štefan Koltay. Gledališki upravi se je pa posrečilo pri* dobiti Trbuhoviča še za eno gostovanja ki bo v sredo 15. t m. Simpatični gost bo pel partijo Tasila v Kalmanovi opereti »Grofica Marica«. Tasilo je eno izmed Trbuhovičevih najmočnejših kreaciji s katero je dosegel v Zagrebu in v Beogradu najlepše uspehe. Ker je za obe gostovanji mnogo zanimanja, priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in’ gniloba v črevesu pomnožena kislina V želodčnem sok®> nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji, motne sluznice preidejo z uporabo »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki m profesorji uporabljajo »Franz JoseiovO* grenčico že desetletja pri odraslih in o* trocih, obeh spo!oy, z največjim uspehom-»Franz Joselova« grenčica se dobi S vseh lekarnah, drogerijah in specerijskii trgovinah. Abiturientom trgovske akademije! Sledeč načelu »Svoji k svojim« vas prosimo, da se udeležite sestanka, ki bo v četrtek- 16. t. m. ob 20. uri nri »7?moreu«< Razpravljalo se fcb o ustanovitvi dru* štva abiturientov trgovske a k" '’emije. Dva napada. Na Grtini pri Dravogradu je predvčerajšnjim nekdo napadel 58 letnega Josipa Žagarja. Udaril ga je z R* to po glavi ter ga nevarno poškodoval nad levim očesom. V S topnem pri Makolah pa je neki delavec navalil na 64leb nega viničarja Jakoba Rojca, in ga uda^ 3krat tako močno po glavi, da je omet’ le! ter se zgrudil na tla. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišni* ni. Dva gostilniška pretepa pri kvartanjtt- V neki gostilni v Danjkovi ulici sta se v soboto zvečer sprla pri kvartanju 281etni voznik Štefan Podhostnik in 251etni čevljarski pomočnik Ivan Puconja. Teklo je tudi nekaj krvi in je ostalo na bojišč® dvoje izbitih zob, sicer se je pa kvarta-ški spor končal spričo nastopa policij® še dovolj hitro in brez večje škode. — 1* prav istega vzroka sta si skočila v las® v neki gostilni v Mlinski ulici starina! Frar.c Samuh in trgovski potnik Alojz Dokša. Samuhu je Dokša razbil na glavi star daljnogled, nato pa brez sledu izgi' nil. Tatovi so na delu. V delavnico čevljarskega mojstra Alojza Krebsa na Meljski cesti je prišel v soboto zvečer neki neznanec in izjavil, da bi si rad ogledal harmonij, ki ga Krebs prodaja. Po ogledu je naprosil Krebsa, naj mu da ključ od stranišča, odkoder se pa ni več vrnil-Šele pozneje je Krebs ugotovil, da so \ neznancem izginili tudi novi moški črni nizki čevlji, vredni 200 Din. — Dimnikarskemu poslovodji Ivanu Krklecu iz Slovenske ulice je izgini! v preteklil’ dneh iz nezaklenjene predsobe stanovanja 200 Din . vreden usnjat kratek suknjič' Odnesel ga je najbrže kak berač. Napad pri brvi. V soboto okrog 20. ure je napadel na vogalu Strme ulice in ceste Ob bregu pri brvi ža Dravo 21 letni brezposelni tkalec Josip Kramberger domov v Studence se vračajočega 241ctnc-ga krojaškega pomočnika Srečka Rep® in ga krepko udaril s kosom železa p® levem licu. Vzrok ie baje staTa mržnjm Krambergerja išče policija. Pri sekanju drv se je občutno vsekalv levo roko v soboto popoldne 231etoi zasebni nameščenec Ivan Živko. Potrebne pomoč je prejel v ambulanci reševaln® postaje. Božjasten napad na ulici. V soboto °-poldne okrog 13. ure je dobil hud božjasten napad v Jurčičevi ulici delavec Avgust Nipič iz Nasipne ulice na Pobrežju. Poklicani reševalci so nrepeljali Ni-piča, ki se mu slični nanadi ponavljaj® zelo pogosta, na njegov dom. tava« voda izborno toli važno delovanje druge državnih nameščencev, ob 10. uri1 črevesja/ V Mariboru, dne 13, II. 1933. Mariborski »V E ČER NI K« Jutra Lep občni zbor mariborske zelene bratovščine mami POROČILO O DELOVANJU. SKRBI IN NAČRTI DRUŠTVA. ODBORA. Včeraj dopoldne je imela mariborska Podružnica Slovenskega lovskega društ-v’a svoj redni občni zbor v lovski sobi hotela »Orel« ob izredno lepi udeležbi £1-list v a in gostov. Otvoril ga je ob 10.30 Požrtvovalni predsednik podružnice ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, ki je najprej Pozdravi! vse navzoče, posebej pa še »krajnega glavarja g. Makarja, okrajnega poglavarja g. dr. Vrečarja, gozdarskega -nadsvetnika inž. Urbasa, ravnatelja gozdarske šole nadsv. Zirenfelda, predsednika- mariborskega okrožja strelskih družin polkovnika g. Putnikoviča, zastopnika centrale Slovenskega planinskega društva ravnatelja g. dr. Tominška, Predsednika mariborskega Autokluba g. Pinterja, zastopnika mestne občine nadsv g- inž. Černeta, zastopnika SPD v Rušah. .ravnatelja g. Piška in predsednika -^.ibarskega društva g. prof. Cotiča. Nato je prečital brzojavni pozdrav za ?adi obolelosti zadržanega predsednika osrednjega odbora SLD g. dr. Lovrenci pa, nakar so. navzoči stoje počastili spojin lani umrlih člar.ov in funkcionarjev Dimnika, dr. Faschinga, dr. Ipavca, Koširja, Kukoviča, Mihorka in Gnide. Letošnji občni zbor se vrši v znamenju %eh jubilejev, in sicer lOletnice obstoja Mariborske podružnice SLD in 25 letnice %D v Ljubljani. V nadaljnjih izvajanjih se je bavil g. Predsednik-z-lovskim zakonom, ki je bil Vdelan že leta 1931., ki pa žal še doslej Pi bil sprejet. in uveljavljen na veliko Škodo našega lovstva. Krive so tega ra-2fte stvari, med njimi tudi izostalo zasedanje banovinskega sveta in pa dejstvo, da se bo lovski zakon .reševal obenem z občinskim, ki se. pa v Beogradu šele pripravlja. Zato morajo naši lovci strnjeno delovati v korist in napredek lovstva v *ej pripravljeni dobi, da ne bo utrpelo lovstvo prevelike škode ir. nazadovanja. •Razmere v loviščih so ostale v preteklem letu skoraj nespremenjene, le med divjačino so se razpasle bolezni, zlasti obad med srnjadjo na severnem delu Pohorja. Močno in na življenjsko nevarnost ne Je divjadi, temveč lovcev samih, so se Pa vsem področju podružnice razpasli divji lovci, ki se ne strašijo ničesar in .so ob neki priliki nevarno obstrelili tudi -dva izvrstna lovska čuvaja, ki sta postala IZPOPOLNITEV odbora strelskih družin je pozdravil navzoče polkovnik Putnikovie, ki je naglasil potrebo čim tesnejšega sodelovanja obeh organizacij, isto je izrazil glede SPD in SLD ravnatelj dr. Tominšek v skupno varstvo prirode, nakar je izrekel zborovalcem prisrčen pozdrav še ravnatelj Gozdarske šole inž. Zierenfeld. S trikratnim krepkim »Živio« v pozdrav najvišjemu lovskemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju je bil občni zbor ob 12.30 zaključen. zaradi poškodb invalida. Organizirati bo treba proti divjim lovcem močno obrambno organizacijo v vrstah društvenih čla nov samih. Nameravani in že dvakrat urgirani tečaji za lovske paznike se zaradi nerazumevanja na merodajnih mestih niso vršili, dejstvo pa je, da je dober lovski naraščaj nujno potreben. Tajniško poročilo prof. Schaupa je pojasnilo živahno in obsežno delo odbora. Posebnih sprememb v odboru ni bilo. Razni odseki so delovali pridno in vzorno, s priznanjem pa je tudi treba ugotoviti, da sedanja težka kriza mariborske podružnice SLD materialno skoraj nič rii prizadela. Iz blagajniškega poročila ravn. Boltauzarja je bilo razvidno, da ima podružnica 792 članov, in sicer 13 ustanov nib in 607 rednih članov ter 172 včlanjenih lovskih paznikov. Te mogočne vr ste zelene bratovščine pa bi se lahko še močno zgostile, če bi bilo za vsakega lovca članstvo v SLD obvezno. Pri 77.752 Din izdatkov je ostalo ob koncu leta ir. se razdelilo v razne fonde 11.812 Din premoženja oziroma prebitka. Odboru je bil po poročilu revizorja, ki je našel vse knjige v popolnem redu, odobren absolutorij. Knjižničar dr. Fluder-nik je poročal, da se je knjižnica pomnožila za 24 zvezkov na 158 knjig. Knjižnica je bila dobro obiskovana. O številu in stanju inventarja in o strelskih vajah članstva je poTočal puškar Vukmanič, o uspešnem delu propagandnega odseka pa dr. Flucternik. Iz odbora so v smislu pravil po izteku njihove funkcijske dobe ir. po žrebu določeni izpadli odborniki dr. Glančnik, dr. Kovačec in dr. Fluder-nik, nakar so bili vsi trije zopet soglasno na novo izvoljeni v odbor. Za zunanje odseke so poročali in podali sliko o razmerah v tamkajšnjih loviščih Slavko Godec za Sv. Lovrenc na Pohorju, ravn. Šentjurc za Slovenjgradec in tajnik Peče za Slovensko Bistrico. V odbor je bil kooptiran na mesto odišlega majorja Pojeta polkovnik Putnikovie, na novo Emil Vodopivec, r.a njegovo mesto v nadzorni odbor pa Viktor Perme. V imenu politične oblasti je spregovoril na to okrajni glavar Makar, ki je obljubil vsestransko pomoč oblasti pri razvoju in delu našega lovstva, zlasti pa pri preganjanju in iztrebljevanju divjih lov cev. V imenu mariborskega okrožnega Mariborski samaritanci so polagali obračune plodonosnega dela Redni občni zbor mestnega krajevnega odbora Rdečega križa. — Ugodna bilanca. — Novi načrti za bodoče delo. Preteklo soboto zvečer je imel mestni krajevni odbor Rdečega križa v Aljaževi sobi pri »Grlu« svoj letošnji redni občni zbor, ki ga je vodil agilni predsednik g. dr. J a n č i č. Najprej je prisrčno pozdravil vse navzoče, se spomnil nekaterih pre meščenih članov, nato pa podal poročilo o delu odbora v preteklem poslovnem letu in spregovoril o nalogah te človekoljubne organizacije. Rdeči križ ni le vojna organizacija, temveč opravlja tudi v miru samaritansko delo in so njegove naloge velike ir. težke. Današnje razmere terjajo od njega zelo veliko. Število bednih in nujne pomoči potrebnih raste od dneva do dneva, zato je nevarnost epidemičnih bolezni večja ter so člani tudi v teh primerih vedno budno pripravljeni. Da bi se pa posamezniki še bolj vzgojili za praktično človekoljubje, je odbor organiziral lani samaritanski tečaj, ki še traja, ter reševalni tečaj. Pri tej priliki je predsednik konštatiral, da ni imela mestna občina mariborska prevelikega razumevanja, ko jo je. odbor zaprosil za prepustitev bazenov v kopališču na Mariborskem oto-ku. Reševalni tečaj je vodil teoretično dr. Vrečko, praktično pa plavalni trener VVogenhaber. Toplo se je tudi zahvalil raznim dobrotnikom, zlasti ravnatelju Fischerju, Rotary klubu, Nabavljalr.i zadrugi železničarjev, senatorju dr. Ploju, neimenovanemu dobrotniku iz Ormoža, mariborskemu Avtoklubu in tovarnarju Hutterju. Toplo zahvalo je izrekel tudi dr. Vrečku, ki tako požrtvovalno vodi samaritanski tečaj in vsem, ki so pripomogli do tako lepih uspehov. Ob koncu svojega poročila je še omenil, da je odbor sodeloval pri mestni pomožni akciji, da stalno podpira nekaj revežev in dva . siromašna dijaka ter da ie poslal večje ' število otrok na letovanje. ; Sledilo je poročilo Pomladka Rdečega i križa, ki ga je podal namesto tajnice ge. ' Hermine Bračičeve g. R a u t e r, iz ka-! terega je razvidno, da so v tej največji mladinski organizaciji organizirane, iz-i vzemŠi državnega učiteljišča in trgovske akademije, vse mariborske srednje, meščanske in osnovne šole. Pomladkarji preskrbujejo svoje revne součence z vsem potrebnim, v jeseni pa so poslali celo več zabojev perila, obleke, obuvala im živil v pasivne kraje. V ferialni koloniji ob morju so bili lani 104 slabotni in okrepčila potrebni otroci. V koloniji v Kastelu Lukšiču je bilo 50 dečkov, v Ba-karcu pri Sušaku pa 54 deklic. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. dr. Novak posnemamo, da se je delo v pretekli poslovni dobi skoro podvojilo in da se je odbor povsem zavedal svojih nalog. Odbor je imel 24 sej, vložni zapisnik pa izkazuje 178 številk. Posebna pažnja je bila posvečena propagandi. Odbor je lani dobro gospodaril, kar nam priča blagajniško poročilo g. dr. Kovačeca. Rednih dohodkov je imela blagajna 49.828 Din, saldo ob zaključku leta pa je znašal 30.054 Din. O samaritanskem odseku je poročal g. dr. Vrečko. V jedrnatih besedah je o-risal delo odseka, katerega namen je vzgojiti čim več članov za praktično človekoljubje in da bodo sposobni nuditi prvo pomoč potrebnim. Višji samaritanski tečaj obiskuje 23 članov. Letos, pa bo odsek vzgojil v posameznih tovarnah posebne skupine samaritanov, ki bodo vešči pomagati pri nezgodah in nesrečah. Sledile so nato volitve in je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. J a n-čič; v odbor pa: dr. Kukovec, dr. Vrečko, dr. Zorjan, msgr. Umek, dr. Lipold, dr. Juvan, šefurednik Udo Kasper, ga. Maistrova, ga. Ravnikova, dr. Marinič, Ferdo Pir.ter, dr. Turšič, Viktor Kristan, magister Minarik, upravitelj Stenovec, višji kontrolor Novak, Artič, prof. Fink in učitelj Rauter; v nadzorni odbor: dr. Novak, Grčar in Miloš Oset; za delegata: dr. Jančič in dr. Zorjan. Pri raznoterostih je bilo sprejetih več načelnih predlogov in smernic za bodoče delo. Ustanovila se bo socialna akcija, ki bo vodila evidenco bednih, ker je mnogo takih, ki so pomoči res potrebni pa se ne upajo potegovati za podpore. Bojan Grilc: Starine v mariborskem muzeja Ogled arheoloških najdb iz Podravja j in okolice. Kmalu pa je človek spoznal železo in začel obdelovati, ter vlivati iz njega betrebne reči. -To dobo imenujemo želelo dobo, ki se po.največjih najdiščih imej huje tudi: starejša ali hallstattska doba,! ki je trajala v naših krajih približno med 1000—300 pr. Kr. r., ter mlajša ali latenska, ki je trajala od 300—14 pr. Kr. r. V hallstattski dobi je človek začel zidati hiše, v začetku sicer samo temelje in tako se v tej dobi pojavi deloma zidana hiša. Posebno zastopana pa so v tej dobi »gradišča«, ki so bila vsrna zatočišča Pred sovražniki. Značilno za to dobo je Pokopavanje mrličev, ki se je vršilo prav slovesno z raznimi ceremonijami V hallstattski dobi so pokopavali mrliče predvsem- v plane ali ravne grobove, ki se vjdijo le malo nad zemljo, ali pa sploh hič. Žare, posode in drugo so včasih ob-tiali s kamenjem, včasih pa tudi ne, tako razlikujemo več tinov predzgodovinskih Planih grobov. Pridevki v grobovih pa kažejo po svoji obliki, snovi in izdelavi, da ie bila tedaj trgovina zelo razvita, kajti v naših najdiščih se javljajo predmeti, ki so. prišli iz Etrurije in Grčije, obenem pa pričajo najdbe, da je v naših Krojih takrat cvetelo blagostanje, Ker je bilo naše ozemlje tedaj gosto poseljeno, ie tudi zbirka iz hallstttske dobe v mar. muzeju precej bogata. Najvažnejše najdišče oz. gradišče iz hhllstattske dobe je Poštela na Pohorju, i leži med drugim in tretjini grebenom med Mariborom in Sv. BoFenkorn. Gradiščom je zeV).'prostorno, saj je na njem Prebivalo skoraj tisoč let mnogoštevilno pleme. Poštelo so ustanovili ilirski Ta-1 vriski ali Noričani v 5. stol. pr. Kr. Pozneje so sc na Pošteii naselili napol divji Kelti, ki so radi poplav v svoji domovini silili proti jugu. Vendar pa pričajo najdbe, da so Kelti zavzeli Poštelo šele zelo pozno in se tudi niso dolgo obdržali v njej, nato so jih premagali Rimljani, dokler se niso v njej naselili naši pradedje Slovani. Na Pošteii še sledita dva okopa, prvi je večji in gradišče obdaja, drugi pa ie manjši in razdeli Poštelo na dva neenaka dela. Danes pokriva Poštelo gozd ;u grmičevje. Odkril jo je arheolog W. Schmid in raziskal svetišče, 14 hiš in cestno utrdbo. Glavni del najdb je v Gradcu, velika zbirka pa je tudi v msr. muzeju in tvori glavni del najdb iz hallstattske dobe v Podravju. Letošnje spomladi pa je prof. Baš odkril na Koroščevi cesti v Mariboru veliko predzgodovinsko grobišče iz zgodnje hallstattske dobe in ga tudi skoraj Popolnoma raziskal. To je doslej najbogatejše grobišče iz hallstattske dobe. Odkritih je bilo nad 80 plar.ih grobov, ki so vsebovali bogate predmete iz brona. Važna pa je ta najdba predvsem radi tega, ker nam kaže, da je bil Maribor že v predzgodovinski dobi precej naseljen. V Čermožišču med Podčetrtkom in Rogatcem je bilo odkrito srednje veliko grobišče, mar. muzej hrani iz tega najdišča samo eno lepo. bronasto kladivo, ki !