Ameriška Domovi m
%:
■. ' ■ v .
- ■	-• . v /•:	V <-X' •
C/*IU—MO
AM€RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 30
SLOV6NIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh. New Voi:k, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Jtly, Pueblo, flock Spring*, all OhS*
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
OuEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 1, 1981
VOL. LXXXIII
Soildarnosf odpovedala NOV GROB splošen šlrafk; zopet je režim popuslll
VARŠAVA, Polj. — Voditelji Solidarnosti so dosegli sporazum s poljsko vlado. po pogajanjih, ki so trajala 7 ur. Sporazum je bil dosežen šele, ko je vlada zopet delno popustila pred zahtevami Solidarnosti. Zaradi tega sporazuma poljski delavci niso začeli z napovedanim splošnim štrajkom.
Obe strani sta podpisali izjavo, v kateri je priznano, da so lokalni oblastniki v mestu Bydgošč ravnali napačno, ko so poklicali policiste, ki so s silo odstranili skupino članov Solidarnosti iz neke vladne dvorane. Vlada se je obvezala, da bo nadaljevala s preiskavo te zadeve. Ako so policisti postopali nezakonito, bodo kaznovani. Nekateri policisti v Bydgosču so že biJi začasno odstavljeni.
Da je bila izjava videti nepristranska, je tudi kritizirala postopanje nekaterih aktivistov, ki si prizadevajo za u-stanovitev neodvisne organizacije zasebnih kmetovalcev. Vlada je pa namignila, da bo morda parlament odobril nov zakon, ki bo dovolil ustanovitev takšne kmetijske organizacije.
V intervjuju z novinarji je
l.ech Walesa povedal, da jc sporazum z vlado kompromisna rešitev. Dosegli smo 70 odstotkov vsega, kar smo želeli, je dejal.
Končno je vlada pristala na ustavitev zakonskega postopka zoper 5 oporečnikov, obtoženih protiustavne aktivnosti.
Poplave v Jugoslaviji povzročajo ogromne gmotno škodo
BEOGRAD, SFRJ. — Največ j e reke v SFRJ so dosegle najvišjo gladino v zadnjih letih. Donava je pri Zemunu celo dosegla naj višjo gladino, odkar jo merijo, to je od leta 1900. Pri Beogradu je Sava presegla svoj dosedanji rekord iz 1. 1940. Tudi Tisa je močno narasla in poplavila mnoge kraje.
Pri Smederevu so morali zaradi višine Donave prekiniti vsa opravila v pristanišču in v klavnici. Pod vodo je bila smederevska trdnjava in železniška postaja, katero so bili prisiljeni odrezati z nasipi. V Smederevu je bilo poplavljenih več kot 250 hiš.
Uradni podatki kažejo, da je bilo samo v ožji Srbiji poplavljenih okoli 75,000 hektarov zemljišč, podtalne vode pa še ogrožajo skoraj 25,000 hektarov polj, med katerimi sta dve tretjini že posejani s pšenico.
V Srbiji so reke, ki so prestopile bregove, zalile 4162 hiš, 248 hiš pa so kar porušile. Evakuiranih je bilo 900 družin. Pod vodo je bilo 25 delovnih organizacij, gmotna škoda na kanalizaciji, vodovodu, cestah itn., je precejšnja.
Na Hrvaškem in v Vojvodini ni nič boljše. V obeh pokrajinah je bilo poplavljenih ali namočenih blizu 200,000 hektarov zemljišč.
O človeških žrtvah ne poročajo.
Theresa Arko
V ponedeljek, 30. marca, zvečer je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. umrla 76 let stara Theresa Arko rojena Zajc v Clevelandu, vdova po leta 1975 umrlem možu Antonu, mati Williama (Libertyville, 111.), tašča Lorette, 4-krat stara mati, sestra Anne Bambič. Umrli so ji 4 bratje in ena sestra. Pokojna je bila zaposlena pri New York Central železnici do svoje upokojitve
1.	1970, članica Oltarnega
društva fare Marije Vnebov-zete, ADZ št. 4 in SNPJ št. 442. Pred leti je bivala na 18908 Cherokee Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 3. aprila, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v sredo, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 2. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti.
[ndcuazifsfd komandosi zavzeli ugrabljeno leialo s s>io
BANGKOK, Taj. — Z do-voljenje.m tajske vlade, je skupina indonezijskih komandosov prišla v Tajsko, da bi zavzela ugrabljeno letalo indonezijske letalske družbe Garuda, v katerem je bilo 55 potnikov in članov posadke. V skrbno pripravljeni in izvedeni akciji, so se včeraj ob 2.40 zjutraj po lokalnem času komandosi približali letalu, vdrli skozi vrata in presenetili ugrabitelj e-teroriste.
Streljanje v letalu je trajalo 3 minute. Komandosi so u-bili štiri ugrabitelje, petega so pa huje ranili. Težje ranjen je bil eden od komandosov, prav tako je bil . ustreljen v glavo pilot letala.
Nekateri potniki so bili ranjeni, a nihče ni bil smrtno ranjen.
Tajska vlada ni hotela prevzeti odgovornosti za poskus reševanja ugrabljenih potnikov, pripravljena pa je bila sodelovati z Indonezijci. Nekatera poročila, ki so prišla iz Tajske, so menila, da so v o-zadju sodelovali tudi nekateri Amerikanci.
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo na?, slovenski list Ameriško Domovino!
Milan listina pričal na sodni obravnavi; o zaroti ne ve ničesar
CLEVELAND, O. — Milan Butina, hrvaški priseljenec, ki je obtožen sodelovanja v z-a-roti zoper Josepha Lasiča, namen katere je bil umor Lasiča, je pričal na sodni obravnavi, da ne ve ničesar o zaroti in da ni bil zapleten v njo.
Butina je rekel, da ga je prišel obiskat na svojem domu zgodaj zjutraj, 13. septembra 1980, Gaines A. But-trv. “Delo je opravljeno,” je baje dejal Buttry, Butina pa je na sodišču povedal, da ni imel pojma, o čem je govoril Buttry.
Butina je bil vprašan, zakaj je nesel 3000 dolarjev od drugega obtoženca Vinka Lo-garusica do Gainesa Buttry-ja. Storil je uslugo Logarusi-cu, je rekel Butina. Ko je Buttrvja vprašal o denarju, mu je le-ta odgovoril, da to ni njegova zadeva.
Včeraj so zaključili s pričami in izjavami odvetnikov. Butinova usoda je v rokah porote.
------o-----
Zadnje vesti
•	Washington, D.C. — Rudarji, člani Združenja rudarjev Amerike, so z vfeliko večino zavrnili predlagano 3-letno delovno pogodbo, ki so jo podpisali in zagovarjali voditelji te unije. V kratkem nameravajo začeti z novimi pogajanji s predstavniki lastnikov premogokopov. Štrajk rudarjev se nadaljuje.
•	Bangkok, Taj. — V državnem udaru včeraj je bila strmoglavljena vlada, ki ji je načeloval 60-letni gen. Prem Tinsulanond. Udar je vodil 59-letni gen. Sant Čiptima. Poznavalci tajskih političnih razmer ne predvidevajo nobenih bistvenih sprememb v zunanji in notranji politiki Tajske. En general je zamenjal drugega, pravijo.
• Mount Kisco, N.Y. — Umrl je 91 let stari DeWitt Wallace, ki je 1. 1920 ustanovil revijo Reader’s Digest. Revija ima danes 100 milijonov bralcev.
VREME
Pretežno oblačno in vetrovno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 66 F. Pretežno sončno jutri, a nekaj hladnejše. Najvišja temperatura okoli 61 F.
Predsednik Ronald Reagan žrtev atentata; njegovo stanje dobro
WASHINGTON, D.C. — Pretekli ponedeljek ob 2.30 popoldne je 25-letni atentator John W. Hinckley ml. ustrelil predsednika Ronalda Reagana in ga huje ranil. Reagan je pravkar zapustil znan hotel Washington Hilton in se približal svoji limuzini.
Brez besede je začel Hinckley streljati z malim 22,-kali-berskim revolverjem. Zadel je še Reaganovega tiskovnega predstavnika 40-ietnega Jamesa Bradyja, 31-letnega člana predsednikove osebne straže Timothyja McCarthyja ter 45-letnega policista iz Wa-shingtona, D.C., Thomasa De-lahantvja. Potem so Hinck-leyja zagrabili policisti in očividci ter mu odvzeli revolver.
Predsednik je bil ranjen na levi strani prsnega koša, krogla je delno poškodovala pljupa na njegovi Levi strani. Takoj je bil odpeljan v naj-^ bližjo bolnišnico, George Washington University Hospital. Reagan se je zavedel, da. je bil ustreljen, šele, ko je prišel v bolnišnico.
Zdravniki so ga pregledali in ugotovili. d > b-s potrebna operacija, namen katere bo popraviti poškodovana pljuča in odstraniti kroglo. Ker je Reagan kljub svoji starosti v izredno dobrem zdravstvenem stanju, so bili zdravniki mnenja, da bo operacija uspela in bo predsednik ozdravel brez trajnih posledic.
Reagan je močno krvavel iz rane in je dobil transfuzijo 5 pintov krvi. Bil je v polni zavesti vse do začetka kirurškega posega, ki je trajal nekaj več kot dve uri. Zdravnike je vprašal, ako so republikanci. Operacijo je odlično prestal in so zdravniki presenečeni nad hitrostjo njegovega dosedanjega okrevanja. Ne pričakujejo pri okrevanju nobenih komplikacij.
Atentat slikan
Med atentatom na Reagana so predsednika snemali novinarji in zato so vse ameriške televizijske mreže nekaj minut po napadu že predvajale pretresljive slike. Videti je bilo, kako so bili ustreljeni Baker, McCarthy in Delahan-
ty-
Posebno grozne so bile slike Bradyja, ki jc bil ustreljen
Koliko je koroških Slovencev
ii.
Narodnost je veliko več kot govorica, pa tudi več kot zatrjevani občutek pripadnosti. Je dejstvo, o katerem ni mogoče glasovati, kot ni mogoče glasovati o band las in oči.
Načelo priznavanja je v bistvu nasilno. Celo, če bi bilo svobodno izvedeno, bi ostalo brez vrednosti za ugotavljanje številčnosti nekega naroda. Še toliko manj vrednosti ima zato kak plebiscit.
Vse to pomeni, da ni prav, če sami Slovenci pžimo pojem Slovenca le na nekoga, ki je dovolj pogumen, da to izpriča. Še zlasti pa ni prav, če
kak slovenski raziskovalec ali politik govori o Nemcih, ko misli dejansko tiste Slovence, ki so prevzeli — mogoče šele delno — nemški jezik. Razen tega to pomeni, da je slovenski delež na Koroškem v resnici še zelo močan.
Leta 1890 so uradno zabeležili, da je Slovencev 29.53%. V kasnejših letih jih niso ne pobili, ne izselili! Izseliti so jih sicer poskušali, a so se vrnili. Se pravi, da danes njihov delež ne more biti bistveno drugačen, kot takrat.
Pri tem nas ne sme motiti niti govorica, niti zavest, ki pri mnogih ni prebujena do
te mere, da bi se očitala oziroma še zlasti do te mere, da bi se upala očitati tudi pri takih postopkih, kot je preštevanje prebivalstva.
Sprejeti rezultate navidezne asimilacije in prezreti resnično število Slovencev je tedaj ne le neodgovorno, ampak vzbuja malodušje in pospešuje asimilacijo! Mi pa prav gotovo ne smemo biti s takim pospeševanjem dediči in sokrivci raznih velikonem-ških stremljenj.
Ugotovitev resnice ne predstavlja nikakršnega poskusa “renacionalizacije”, saj resnične denacionalizacije ni
Ronald Reagan
v čelo in je močno krvavel. Njegove rane so zelo nevarne, nekaj časa so novinarji po televiziji na silno neodgovoren način širili vest, da je Brady umrl. Preklicati so morali te izjave in se pri tem niso dobro-izkazali. Brady je še v resnem stanju, zdravniki se bojijo predvsem trajnih posledic, čeprav sedaj menijo, da bo preživel rano.
Agent McCarthy je v razmeroma dobrem stanju in 'o njem pravijo zdravniki, da bo popolnoma okreval. Delahan-tvjevo stanje je resnejše, vendar se tudi on nahaja v zadovoljivem zdravstvenem stanju.
Snemalec ABC televizije, ki je spretno slikal atentat sam in takoj nato reagiranje policistov, ko so prijeli in razorožili Hinckleyja, je povedal, da so bili varnostni ukrepi v zvezi z navzočnostjo predsednika nenavadno pomanjkljivi.
Hank Brown je rekel, da so se pomešali med snemalce in novinarje na pločniku pred hotelom tudi navadni očividci. Običajno policisti in člani Secret Service tega ne dopuščajo. O p o m a n jkljivostih varnostnih ukrepov se bodo brez dvoma zanimali razni kongresni odbori, prav tako pravosodno tajništvo.
Kdo je Hinckley?
John W. Hinckley je doma iz mesteca Evergreen, Colorado, precej časa je bival v Dallasu, Texas. Njegovi starši so verni, njegov oče je lastnik Vanderbilt Energy Corp.
moglo niti biti. Skrb za to, da se vsakdo zave resnice o sebi in jo izpove, je torej dolžnost nas vsteh.
Tej dolžnosti pa ne bomo stregli, če bomo nepremišljeno vse tiste, ki ne govorijo več (javno) slovensko žigosali kot odpadnike, nemškutarje itd. Nasrotno, prav tem smo dolžni največ pozornosti, pa čeprav utegne kdo izmed njih biti celo član kakega Heimatdiensta. Celo tak član utegne nekega dne spoznati, da pomeni služba domovini tudi službo slovenskemu rodu in jeziku.
J. Zalokar (Naš tednik)
in milijonar. Hiša. v kateri biva družina, je vredna več kot 250,000 dolarjev.
Preiskovalci so našli čudno pi: mo. ki ga je Hinckley naslovil na 18-letno filmsko zvezdnico Jody Foster. V pismu, je Hinckley priznal, da je zaljubljen v njo in da namerava storiti nekaj pomembnega. Gdč. Foster je rekla, da ne pozna Hinckleyja!
Mladi Hinckley je menda imel duševne motnje in je o-biskoval psihiatre. Predstavnik nacistične Nacionalno-so-cialistične stranke Harold Covington je rekel, da je bil Plinckley nekaj časa član te stranke. Novembra lani je bi! Hinckley aretiran v Nash vil • le-u, Tenn., ko je skušal prenesti 3 revolverje na letalo. Takrat je bil v tem mestu tudi predsednik Jimmy Carter.
V ponedeljek zvečer je bi! Hinckley obtožen atentata na predsednika ZDA in še več drugih kaznivih dejanj. Ko je stal pred sodnikom, je bil videti miren.
Predstavnik H i n cklevjeve družine v Everg eenu, Colo., je povedal novinarjem, da so atentatorjevi svojci po vse v' strti, da pa nameravam stati poleg svojega sina in sorodnika.
Bush in Haig
Podpredsednik George Bush je bil v Texasu, kjer je imel namen podati govor na zasedanju teksaške zakonodaje v Austinu. Brž ko je izvedel za atentat na predsednika, se je vrnil v Washington, D.C. Takoj po prihodu v glavno mesto je prevzel dejansko vodstvo posebne “krizne” komisije, ki ji načeljuje po odredbi samega predsednika Reagana, objavljeni šele pretekli teden.
Pred vrnitvijo Busha je prevzel vodstvo vlade v glavnem mestu državni tajnik A-Icxander M. Haig. Kmalu po atentatu na Reagana se je Haig pojavil pred novinarji v Beli hiši. Presenetil je mnoge navzoče, ker je bil videti silno nervozen in govoril s tresočim glasom.
Dejal je, da je vodstvo državnih zadev v zanesljivih rokah, kar so sporočili vsem a-meriškim zaveznikom v tujini. V Beli hiši je bilo zbranih več članov kabineta, v bolnišnici George Washington pa so bili Reaganovi svetovalci iz Bele hiše.
Nancy Reagan je takoj odšla v bolnišnico in govorila s svojim možem. Po operaciji se je vrnila v Belo hišo. Reaganovi otroci tudi pridejo v Washington, D.C., da bi bili blizu svojega očeta in matere.
Težave pri poročanju
Tisti, ki so gledali pomčiia po televiziji v ponedeljek popoldne, so bili presečeni nad številom nasprotujočih si izjav novinarjev. Najprej so poročali, da predsednik n« bil ranjen, nato pa, da ga je zadela krogla, a brez posebnih posledic. Končno še je izvedelo, da je bil Reagan težje ranjan.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Oltarnega društva in Marijine Legije fare Marije Vnebovzete so vabljene jutri, v četrtek, ob 2.30 dopoldne v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Thereso Arko, v petek ob 9. dopoldne pa k pogrebu.
Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo. 5. aprila, pri osmi sv. maši zjutraj skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne pa sestanek v društveni sobi svetovidske-ga avditorija. Vse članice so vabljene na važen sestanek. Žalostno sporočilo—
G. Victor Kmetič. Richmond Hts., Ohio je prejel žalostno sporočilo, da mu je preteklo nedeljo, 29. marca na Svibnem pri Radečah umrla mati Anna Kmetič rojena Celestina, v starosti 85 let. V domovini zapušča ! sinove in 6 hčerk, tukaj pa sina Victoria. Bila je 33-krat stara mati in 8-krat prastara mati. Sožalje.
Razstava in prodaja fotografij—
, V soboto, 4. aprila, od 8.30 zj. do 5. pop. in \r nedeljo, 5. aprila, od 8. zj. do 3. pop. bosta imela John in Coeolin Kermavner, lastnika “Special Effects”, v Baragovem domu na St. Clairju razstavo in prodajo fotografij od abstrak-tov do slovenskih motivov. Vljudno vabljeni.
Spominski darovi—
V	pomoč koroškim, pomoči potrebnim študentom, je ' v spomin pok. dr. Valentina Meršola daroval Matevž Tominec $15. Prav tako za te študente je v spomin dr. Meršola daroval Victor Lamovec $10, v spomin pok. Nežke Petek tudi $10. Iskreno se darovalcema za darove zahvaljuje pov. družbe J. Prosen.
Rojakinja umrla—
V	Fridley, predmestju Min-neapolisa, Minn., je umrla 69 let stara ga. Pavla Perčič, žena . splošno znanega Andreja Perčiča, doma iz Povelj na Gorenjskem. Družina je živela do pred nekaj leti v Gil-bertu. Pogreb bo danes, 1. aprila, s sv. mašo ob 5. uri popoldne. Družina je naročena na A.D. vse od leta 1949. G. Perčiču in preostalim iskreno sožalje. 1
Občni zbor—
V	soboto, 4. aprila, ob 8. uri zvečer je v Baragovem domu na St. Clair Ave. občni zbor korporacije Baragov dom.
Prav tako so se širile neresnične govorice o stanju Jamesa Bradyja. Vse televizijske mreže so nekaj časa poročale, da je Brady mrtev, na CBS je Dan Rather celo podal Brady jev življenjepis, nato pa so morali vsi napovedovalci sramežljivo preklicati svoje prejšnje izjave.
Nek poročevalec NBC televizije je pomotoma povedal, da operirajo na Reaganovem srcu. To vest so nato nekaj časa ponavljali pri CBS in ABC. Končno je predstavnik Bele hiše povedal, da ne operirajo na Reaganovem srcu.
\


AMERIŠKA DOMOVINA,
APRIL 1, 1981

/iMERI$K/l DOMOVIIVA
% I •/■<>,> %.—*IC» Al I
«117 ST. CLAIK AVE. — 431-0S28 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVIN A (ISSN 0164^68UX)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 m sece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	,
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class. Postage Paid at Cleveland", Ohio No. 39 Wed., April 1, TosT
Nekaj mojih spominov na nesrečni dan: 6. APRIL 1941 V BEOGRADU
CLEVELAND, O. — Neradi se spominjamo težkih dni v svojem življenju, ali otresti se teh spominov tudi ne moremo. Vedno nam prihajajo nazaj, posebno ob obletnicah. Letos 6. aprila, prihodnji ponedeljek, bo 40-letnica nemškega napada na Jugoslavijo.
Pravzaprav z nesrečnim ptičem z dne 27. marca 1941, ko je gen. Simovič s svojimi pomagači vrgel vlado Cvetko vič-Maček ter izgnal kneza Pavla iz države, se je začela naša kalvarija. Nič niso pomagali poskusi nove vlade. ( da bi pomirila razžaljene t Nemce z obiskom pri nemškem veleposlaniku vpn Heer-enu, češ da pogodba, podpisana od prejšnje vlade na slo-i vesnosti na Dunaju, še vedno i drži.
Po demonstracijah po beograjskih ulicah in vpitju demonstrantov: “Bolje rat, nego pakt” ter razbijanjem oken nemških uradov, je bil to pra-• vi samomor. Saj je bila Nemčija takrat na višku svoje moči. In Adolf Hitler, kakršen je bil, je isti dan tolkel s \ pestjo ob mizo ter nam prise-I gal krvavo maščevanje.
Ob takem času je angleški predsednik vlade govoril na radiu in vzkliknil, da je Jugoslavija našla svojo dušo. Ni pa bilo g. Winstonu S. Churchillu' mar, koliko Jugoslovanov bo v kratkem izgubilo svojo dušo.
Jaz sem slišal novico o Si-i movičevem puču po radiu. Bil sem v službi v Zagrebu. Vsak pameten človek je uvidel, da ; nam to ne bo prineslo nič dobrega. Moji prijatelji so mi svetovali, naj se umaknem
•	začasno v. Beograd. Ako se stvari pomirijo, se lahko vr-
^ nem na svoje službeno mesto ^ v Zagreb.
Takrat seveda nismo vedeli, da gremo “Z dežja pod . kap”. Odpotoval sem z večer-| nim vlakom dne 31. marca, j Celo noč smo srečavali ali prehitevali vlake, polne . vo-| jaštva. Eni so vozili gor, dru-
*	gi dol. Vse je izgledalo nekako brez glave.
V Beogradu ^'
ji Prišedši na postajo v Beo-JT gradu, me je obkolila cela gruča Šiptarjev. Vsi so hoteli, da bi mi nesli moj revni kovček. Bila je to moja prva pot v Beograd, nisem bil takega sprejema vajen in sem se resnično bal, da mi kateri ne odnese kovčka.
Tako sem sam nesel kovček po celi Balkanski ulici. Šele na Terazijah so. me zapustili moji zvesti spremljevalci. Poiskal sem trgovino z električnimi ' izdelki “Siemens”,
za katero sem imel priporočilno pismo. Bil sem sprejet v službo, naročili so mi, naj si poiščem stanovanje in naj že drugi dan pridem v službo.
Stanovanje sem dobil brez posebnih težav v Niški ulici. Blizu sem imel park s spomenikom Vuka Karadžiča. Sostanovalci so bili prijazni, posebno nek star, ,Upokojen o-rožnik, , Bil šem ■•takoj, “brat S'IoVenac”.u . v
V	siužbp. Šem ,hodil’v Kneza Mihajia'ulico.• : Vsak., day sem si po službi, kupil dnevnik “Politiko”, se pridno .Iz. njega učil cirilice in poskušal izvrtati, kaj se dogaja po svetu.
V	službo tja in nazaj grede sem videl, da so po vseh parkih zgrajena zaklonišča proti bembnim napadom. Dolge jame s tramovi in debelimi deskami. Povrhu pa kak meter zemlje. Na obeh koncih debela vrata iz desk. Na več krajih sem videl tudi ročne sirene.
Bila je vse to kaj slaba priprava na to, kar se nam je' o-betalo. Začelo me je skrbeti. Vojaščine sicer ni bilo nikjer videti, ker je bil Beograd pioglašen za "'torto mesto, toda smo že- la^tdC vedeli, da samodržci ne spoštujejo nobenih mednarodnih pogodb in zakonov.
Na Cvetno nedeljo, 6.- aprila, smo imeli krasno, sončno vreme. Vstal sem že ob petih zjutraj in računal, da grem najprej k sv. maši v Krunsko ulico, potem si pa pošteno o-gledam mesto.
/
Prve eksplozije
Stopil sem k sosedu orožniku. - Ležal je oblečen na po-stčlji in se učil nemščine iz slovarja. Ura je bila točno G.45, ko zaslišiva par zamolk-nih eksplozij. Takoj pogledava -skozi okno proti Zemunu in vidiva v zraku celo formacijo črnih pik. okoli njih pa polno dima od šrapnelov.
Oba zavpijeva: “Ljudje, bežite! Nemška letala prihajajo!” On je takoj tekel v klet, a meni je šlo po glavi samo zaklonišče. Ko sem letel na ulico, sem pogledal v nebo in videl, da so letala že nad nami. Bili so tipa Junkers 87 ali znane “Štuke”.
Pikirali so vsepovsod in tulili, da je bilo groza. A ljudje so mislili, da padajo. Jaz sem tekel z rokama na glavi, kolikor so memoge nesle. Vse naokoli je bilo v prahu in dimu, ko sem pritekel v park za Ka-radžičevem spomenikom.
Vrgel sem se pod drevo, ker so bila vrata v zaklonišče zaprla. Ker so razni predmeti od eksplozij klestili po drev-
ju, se mi ni več zdelo varno pod drevesom. Butal sem v vrata zaklonišča, da so mi končno odprli. Notri je bilo natlačeno ljudi in to napol o-blečenih, kakor so bili skočili iz svojih postelj. Tresli so se vsled mraza in strahu, otroci so jokali.
Zraven mene je stala žena z dvema otrokoma. Mali v naročju, a starejši se je držal mene, stalno jokal in spraševal mater:	“Majko, da 11 če
još dugo to, da traje?”, a ona njemu: “Nece, dete, neče.”
Zunaj je grmelo, tulilo- in treskalo do 9. ure ko je vs;: prenehalo, kot da bi odrezal. • Vsi šmp leteli .if zaklohišča. Imeli smo kaj videti!-Iz dima in prahu so prihajali ljudje napol oblečeni, nekateri zaviti v posteljnino in zavese, popolnoma beli od prahu, nekateri pa ranjeni in krvavi.
Jaz sem tekel v stanovanje, katero sem našel brez šip in na debelo prahu, ker je padlo v bližini več težkih bomb. Pograbil sem hitro moj hu-bertus plašč ter denar ter se pridružil bežeči množici na Aleksandrovi cesti. Bežali smo vsi, kakor je kdo mogel, izven mesta in gledali s strahom proti nebu, kdaj se vrnejo ‘štuke’ s svojim uničevalnim tovorom.
, Ob 10. uri sem bil že izven mesta, pri vasi Mokri Lug, ko sb se zopet vračale, kakor v paradi, cele formacije nemških letal. Bežali smo pod drevje in. gledali'dol na mesto, kako jq izginjalo v ognju in dimik Mnogi so ob tem pogledu jokali.'
Bežal sem z drugimi do vasi Kaludžerica, precej daleč v' okolici Beograda. Sadno drevje je bilo vse v cvetju. Bilo nas je na tisoče in smo vsi polegli pod drevje, a ponoči je zapadel sneg, da je bila nesreča še večja. Dva dni sem taval tam okoli, nato se vrnil tako lačen v Beograd, da se je skozi mene videlo.
Še vedno je mesto gorelo, mrtvi so ležali tam, kjer so jih bombe pobile, povsod so bile ogromne luknje, napolnjene z vodo. Ni bilo elektrike, ne vode, ne hrane. Od strahu se je vse razbežalo in tako ni bilo videti nikjer ne stražnikov, ne gasilcev, ne Rdečega križa. Videl sem samo nekoliko četnikov-prosto-voljcev, ki so stražili po mestu, da ne bi bilo tatvin in ropov.
Ko so Nemci zasedli Beograd, so prisilili vse Žide in vojne ujetnike, da so morali pobirati in odkopavati mrtve in jih na kamijonih odpeljati v skupne grobove. Najbrž se ne bo točnega števila mrtvih nikoli izvedelo, a govorilo se je, da jih je bilo 35,000.
Ostal sem brez službe. Vzei sem svoj kovček in se preselil v predmestje, Tam sem slučajno spoznal nekega Čeha, ki je strehe prekrival. Njemu sem pomagal. Ko sva delala pri norveškem konzulu, mi je ta ponudil, ako hočem biti pri njem za vrtnarja, kar sem sprejel.
Smrt dr. Kulovca
Tako sem prišel na Dedinje v sosednjo vilo, kjer je ob prvem nemškem napadu bomba ubila slovenskega ministra dr. Franca Kulovca. Sosedje so mi pravili, kako ga je bomba zadela pri prehodu iz hiše v zaklonišče, Ako bi bil ostal v hiši ali pa pohitel samo pol minute prej \ zaklonišče, bi bil ostal živ Prav v isto zaklonišče sem se jaz večkrat zatekel, ko so nam A meri kanci pošiljali po zdrave iz zraka leta 1944.
Bili'so to težki časi za nas vse. Naša sreča je. da se radi spominjamo tistih malo srečnih dni, ki smo jih tedaj preživeli. Skupaj smo “klali pa
sulj” in jedli “proju” z brati Srbi. Nei vem, mogoče je danes drugače, a tedaj se nisem počutil tam nič slabše kot doma.
Naj končam z našim Simonom Gregorčičem:
Za vse je svet dovolj bogat, in srečni v>si bi bili, ko kruh delil bi z bratgtn : brat
s prav srčnimi čutili. >
,	"	..	n f h:
T.iU. >
Družabni večer s plesom
■J t V C' ; ■ ■ '
‘CLEVELAND, O. — Vljudno vabimo vso slovensko javnost, da se udeleži “Družabnega večera”, ki se bo vršil v soboto, 25. aprila, v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. v Collimvoodu.
Kot vedno, tudi sedaj omenjamo in poudarjamo, da je namen tega večera napraviti ure veselja našim gostom in si ob istem času zagotoviti sredstva, s katerimi je nam mogoče dati podporo našim invalidom.
Ta družabni večer pripravlja društvo Tabor SPB Cleveland. Člani odbora Tabor so globoko vdani socialnemu delu te organizacije. Nadaljevanje tega dela je iz leta v leto težje. Vrste delavcev se manjšajo, a število .potrebnih se povečuje. , ,
2e bb samem začetku tega' socialnega Velela, .ki ga vrši or-, ganizacija Tabor, so bile dane mnogč zapreke, in težave. Delo se nadaljuje in ga hočemo' nadaljevati. - Za večji u-speh pa potrebujemo vašo gmotno in moralno podporo. Kot so potrebne kulturne organizacije in društva, da se ohranijo svetinje in šege naših dsdov in pradedov, da se ohrani značaj slovenskega človeka, tako bi bilo napačno, če bi zavrgli in pozabili na tisto slovenstvo, ki je dalo za našo rešitev svoje zdravje in svoje ude.
Naša pota se križajo v medsebojnem prepričanju! Ne smemo pa dopustiti, dopuščati, da bi različna prepričanja ali nerazumevanja preprečila socialno delo našim invalidom in potrebnim.
Socialno delo, ki ga izvršuje Tabor, ne pozna pokrajinskih ne državnih meja, kjer le živi domobranski invalid, slovenski protikomunist, mu socialni pododbor organizacije Tabor v vsej svoji moči skuša pomagati.
Vstopnice 'za ta, tako pomembni družabni večer si morete nabaviti, ako kličete ob večerni uri telefonsko številko 943-4681 ali pa 851-4981.
V pričakovanju vašega odziva se vam vsem že vnaprej> zahvaljujem in z glasom slovenskega protikomunističnega invalida izrekam:
Na svidenje in Bog vas živi!
F.O. Lc
—T----O-------
Na pragu koncerta pevskega zbora Jadran
CLEVELAND, O. — V soboto, 4. aprila, ob 7. uri bo v Slovenskejn delavskem domu koncert pevskega zbora Jadran. Vsi člani zbora z velikim upanjem pričakujejo od vas, dragi bralci, da bo ta koncert dobro obiskan.
Kakor, sem omenil v prejšnjih spisih, je koncert namenjen v prid Slovenskemu do mu za ostarele na Neff Rd. Ta dom je velik ponos nas Slovencev in izraz naše vdanosti našemu slovenskemu soroja-ku.
O Jadranu mislim, da smem trditi, da je ta zbor med prvaki v delovanju za obstoj in
Ob smrti dr. Valentina Meršola
V njej je prišel večkrat v položaj, da je mogel pbrhoči Slovencem, ki so jih preganjali. okupatorji, ,pa 'sb iskali “zdravja” v bolnišnicah. Tako je s tveganjem lastnega življenja reševal življenja in obstanek zavezniških pilotov, ki so padli v roke slovenskim domobrancem.
Ko so okupatorji nekoč v neki slutnji prišli v bolnišnico iskat pilote, ki so bili resnično na njegovem oddelku, jih je rešil s tem, da je okupatorju vzbudil strah pred kužno epidemijo, ki divja v njegovem oddelku; in so odšli. O tem sodelovanju dr. Meršola, dr. Janeža in drugih pri domobranskem reševanju ameriških življenj so že večkrat pisali slovenski domobranci sami (npr. R. Hirschegger).
Kljub temu se je dr. Mer-šol pred zasedbo partizanov umaknil iz Ljubljane z vso svojo družino, hčerko gimnazijskega direktorja dr. Tominška iz Maribora, s tremi sinovi in hčerko.-^Z njimi je prišel v begunsko taborišče v Vetrinj na Koroškem.
Tu je po vrnitvi domobrancev postal vodja civilnega taborišča, ker je znal odlično angleško, in je imel zaupanje in zaslombo vseh taboriščnikov. In kot tak je tedaj izpolnil svoje največje dejanje: pridobil je majorja Barreja, da sta skupno šla protestirat proti odločbi prisilne vrnitve tudi civilistov v Jugoslavijo. Po polurnem telefoniranju častnikov na vse strani je dobil ustno zagotovilo, da ne bo nihče več vrnjen “proti svoji volji”.,	(Dalje)

Dr. Valentin Meršol
Ko smo pred nekaj meseci slavili v Buenos Airesu 75-letnico prve slovenske gimnazije v Škofovih zavodih v St. Vidu pri Ljubljani, smo z velikim zadovoljstvom mogli poudariti, da živi med nami v izseljenstvu še vedno eden tistih prvih učencev te gimnazije, in seveda tudi vzgojnega zavoda sv. Stanislava, dr. Valentin Meršol, znani slovenski zdravnik in poznejši slovenski vodja begunskega civilnega taborišča v Vetri-nju (1945).
Dr. Tipe Meršol se je rodil v Radovljici 22. febr. 1894 kot sin železničarja. Po ljudski šoli v domačem mestu je prišel s prvimi “žavodarji” v Št. Vid, kjer je bil,vseh osem let najboljši študent v razredu. Bil je tako y razredu, ki mu je bilo1 usojeno, da so prvi polagali v Avstriji maturo v slo venskem jeziku 1. 1913. Tik pred prvo svetovno vojno
Ta ga je takoj potegnila v svoj vrtinec. Bil je še študent medicine, ko je moral na rusko fronto, kjer so ga kmalu v Karpatih zajeli kozaki. V ruskem ujetništvu je preživel pet let, kjer si je pridobil odlično zdravniško prakso, da-si še ni bil zdravnik z diplomo. To je dobil po vojni leta 1924 na univerzi v češki Pragi. Opravil jo je s tako dobrim uspehom, da je dobil takoj Rockefellerjevo štipendijo za nadaljevanje študij na Hopkins univerzi v Baltimoru.
Vojno ujetništvo mu je tudi razširilo jezikovno znanje, saj je znal — dvajset jezikov!
Kot priznan zdravnik se je vrnil v Slovenijo, kjer je zaslovel predvsem kot zdrav-nik-znanstvenik med svojimi kolegi, ki so ga kmalu postavili za predsednika Zdravniškega društva v Sloveniji. Njegov sloves je segel tudi v Beograd, da je bil imenovan za zdravnika kraljeve družine. Postal je primarij bakteriološkega oddelka za nalezljive bolezni v Ljubljanski splošni bolnišnici.
Kot predsednik Zdravniškega društva -se je neumorno trudil za razširitev medicinske fakultete, ki je tedaj imela samo dva letnika. Če bi v Ljubljani dogradili polno medicinsko fakulteto, bi z njim računali kot rednim profesorjem za bakteriološke znanosti. Pa je to preprečila druga svetovna vojna.
napredek slovenske kulture v Clevelandu. Vljudno vas vabimo na naš koncert, ki bo trajal od 7. do 9. ure. Po koncertu se bo začel ples, za katerega bo igral Kuharjev orkester
Na razpolago za dobro voljo in družbo bo pijača in nekaj za prigrizek, tako da ne bo nihče ostal žejen ali lačen.
Vstopnina za koncert je $4. Pridite in poveselite se z nami! Na svidenje na koncertu.
Član
BARAGOV DOM
SLOVENSKA PISARNA 6304 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel. 881-9617
G. Janez Pičma, iz Park-grove, in ga. Pavla Cindrič i/ 1375 E. 39 St., Cleveland, sta Baragovi knjižnici darovala lepe knjige. Obema se iskreno zahvaljujemo in prosimo, če kdo poseduje knjige ali kake stare zapiske od raznih slovenskih društev ali prireditev, ki jih hrani od starejših slovenskih naseljencev ter jih več ne misli rabiti, naj to sporoči Slovenski pisarni za dogovor, da jih ta prevzame v shrambo in ne zapadejo uničenju.
V kratkem p r i č a k ujemo drugo pošiljko Goriške Mohorjeve družbe, štiri knjige za $18. Poleg Koledarja povest Zemljaki, v kateri opisuje: “Nekje so ljudje, samosvoji, šegavi in dobri, vendar tudi predani strastem, žalosti in včasih celo brezupu. Ti ljudje ljubijo svojo zemljo, od rojstva do smrti služijo njej — zemljaki”. Je to opis “dežele, največ s trto obrasl-lih gričev in pohlevnih dolin” — Slovenskih goric.
Posrečeno je izdanje romana o sv. Jožefu v dveh knjigah: REDNIK ter tako ni treba čakati za nadaljevanje celo leto. Spisal je roman Po: ijak Jan Dobraczynski, prevedel pa profesor France Vod-
nik. Je to življenje moža, ki je ljubezen doumel v vsej globočini, v kateri najde malo osebne sreče v popolni predanosti dolžnosti družinskega glavarja, ki izveni v spoznanju velike vrednosti njegovega poslanstva in življenja.
Knjige lahko takoj naročite in se vam bodo dostavile na dom.
Zelo lepo prosimo, če bi obnovili naročnino na knjige Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1982, vsi tisti stalni naročniki, ki jih naročajo potom naše pisarne. Radi bi seznam čimpreje odposlali. S to naročitvijo knjig zelo podprejo delovanje Družbe sv. Mohorja, ki je najmočnejša opora za ohranitev Slovencev na Koroškem, ki so tako zelo izpostavljeni raznim vplivom, da bi se izneveril svoji slovenski narodnosti. Je to zadeva vsega slovenskega naroda, ki se je ubraniti ne moremo-Cena kolekciji je $19.
Televizija nam dandanes zelo postreže z najnovejSirru vestmi. Te hitro sprejemamo in že druge sledijo, tako, da vsega premisliti trezno n« moremo, kar more povzročiti, da celo njeni sužnji postanemo. Da nam razna vprašanja moremo resneje doumeti, nam morejo biti v veliko pomoč naši časopisi in revije. Poleg knjig v Slovenski pisarni lahko naročite časopise:
Ave Maria in Koledar, ki izhajata v Lemontu $3.50 Družina in dom, izdaja D.s.M. Celovec 10.00 Naš tednik,
tiskan v tiskarni D.S.M.,
Celovec ......20.00 (32.00)
Naša luč, izdajajo slovenski izseljeniški duhovniki 10-00 Družina, Ljubljana, verski tednik. .21.50 (33.00) Ognjišče, Koper, mesečnik, namenjen mladini .. 11.50 Mavrica, Lljubljana, mesečnik za šolsko mladino 10.00 Mladika, Trst, mesečnik
za izobražence .......10.00
Svobodna Slovenija, slovenski tednik .... 20.00 (50,00) Duhovno življenje, verski
mesečnik .............. 25.00
Tabor, nekaj krati
na leto ..............10.00
Vestnik, nekajkrati
na leto ..............10.00
Poslednji štirje izhajajo v Buenos Airesu v Argentini. ^ dodatni ceni v oklepajih j3 I mišljena letalska pošta.
Upravništvo Slovenske pisarno
------o------
Naročniki pišejo
Batawa, Ont. — Uredništvo Ameriške Domovine! Da vat11 ne bo treba pošiljati obvesti' la, da mi poteče naročnim*' pošiljam denarno nakaznic0 za nadaljnjo leto. Kar pa .1- , več, je za tiskovni sklad. Z h' stom sem prav zadovoljc^' seveda pa pogrešam dva iz voda, katera ste bili primoff' ni ukiniti. Vsekakor pa 1° bolje tri številke tedens^0 kot nobena!
Mnogo naročnikov se prit0' žuje, ker časopis neredno pr'' baja. Tem se pridružujem tO' di jaz. Vem dobro, da to 111 vaša krivda, pač pa poštaf' jev. Saj ‘je bilo med novici' mi povedano celo, da neka' teri raje oddajo pošto na 3' meriški strani, ker jo tak0 naslovljenec veliko preje d°' bi. Kot dokaz je bilo povecl;1' no, da je pismo, oddano v Bpffalu, prišlo v San Frai1' cisco v dveh dneh, istočaSfl0 oddano v Kanadi pa je potV' bovalo v isti kraj 20 dni. Kc: imamo tako “odlično” po^' no postrežbo, ni čudno, ^ ‘ včasih dobim časopis z vc* kot dva meseca zamude.
Želeč vam mnogo uspeho0, pošiljam lepe pozdrave
Ivo Medved »
■jfi . •	' - ? • • 3 ' '	4	'	;	..-1 -	. • , .-.j*,
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1,-1981	^ ^	; v'	Vv-^ ~y^
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
AKCIJA UPANJA
Včasih slišim pripombe, da bi moral v “Kanadsko Domovino” poročati tudi o splošnih kanadskih novicah, ne samo o dogajanjih med Slovenci. Pripombe te vrste so na mestu in “Kanadska Domovina” bi morala razpisati mesto dopisnika, ki bi se tedensko ukvarjal samo s tovrstnimi novicami in jih listu ter po njem bralcem posredoval. Ker je, oz. bi bilo tako mesto “dobro plačano”, bi se gotovo dobil kdo, ki bi to delo prevzel. Vedeti pa mora, da je to “dobro plačilo” prijetna zavest, da delamo za dobro stvar. Tprej, na plan idealisti, delo čaka!
S:
Pred kratkim sem dobil na vpogled literaturo, ki jo izdajajo “Mladi Kanadčani za krščansko civilizacijo”. (Young Canadian for Christian Civilisation) Zanimalo me je, kakšna organizacija bi to mogla biti. Ugotovil sem, da imajo ti mladi ljudje svojo organizacijo pravilno inkorporirano in s tem od oblasti vse legalno priznanje za svoje delo. Glavni sedež organizacije je v Montrealu, podružni pa še v Torontu. Kot že naslov pove, je cilj njihovih prizadevanj družba, sloneča na krščanskih principih. V organizaciji se zbirajo mladi ljudje, ki imajo jasne poglede na stanje v današnji družbi in poznajo nevarnosti, ki tej družbi grozijo.
, S svojim delom — konferencami, tiskom, študijskimi krožki, filmom in z osebnim stikom hočejo opozarjati, da so krščanski elementi v družbi danes napadeni in da so v nevarnosti pred uničenjem. Ti mladi ljudje so zato pbd-vzeli najprej ideološko akcijo, o kateri objavljajo osem točk 1 in sicer:
1.	Nevarnost je, da komunisti z oboroženim napadom
! prevzamejo oblast.
2.	Druga, še večja nevarnost pa je obvladanje javnega mnenja. To vsak dan bolj pri-
' baja do izraza.
3.	Obvladovanje javnega mnenja ne ponuja naravnost komunistične doktrine, ker to
( verjetno ne bi bilo sprejemljivo.
4.	Za obvladovanje javnega mnenja sc komunizem poslu-
! žujc koristnih budal in prikritih komunistov in jih skuša spraviti na ključne položaje v družbi. Ti ljudje širijo 1 miselnost, ki na zunaj zgleda k več ali manj zmerna, v kate-^ ri pa se koti komunističen strup. Ti infiltrirani elementi seveda zavestno ali nezavest-| no podpirajo agitacijo komu-* nistične partije.
(Vsakdo naj pogleda okoli sebe in opazuje male ali večje nemire kot napade na policijo, organiziranje homosek-^ sualcev, kvarjenje mladine, protesti čilskih in argentinskih imigrantov in podobno. To so agitacije kompartije.)
5.	Največja komunistična zmaga v zadnjem desetletju je bila infiltracija v ključne
\ katoliške položaje.
1	6. Pri tem imajo ti vrinjen-
1 ci to prednost, da je težko ka~ i zati in opozarjati na to infil-š trači j o, ker bi takoj kdo mi-” slil, da je to napad na samo Cerkev. Toda ker je doktrina komunistov in njihovih agentov zavita v posebno teološko J in krščansko filozofsko izražanje, zato je potrebna poseb-\ na izobrazba in razgledanost,
ki more prinesti proti-argu-mente.
7.	Vse to infiltriranje je bilo jasno že pod Pavlom VI. in se nadaljuje pod Janezom Pavlom II. Nujno je potrebno očiščenje Cerkve in mnogi upajo, da je bila prva stopnja narejena v Puebla z: odločno je treba ustaviti napredovanje socializma in komunizma, ki ga je sovražnik infiltriral v Cerkev.
V taki situaciji je nujno podpreti vse organizme kato,-liških laikov, ki temeljito poznajo teren, ki imajo izkušnje, da bo mogoče postaviti protiutež akciji iz Moskve.
8.	To nalogo so si postavili direktorji in vsi, ki sestavljajo “Mlade Kanadčane za krščansko civilizacijo”. Imajo vse pogoje, da bodo tej delikatni nalogi kos.
Tako oni sami opisujejo svoj ideološki program. Komur je mar usoda Kanade, njena krščanska tradicija in demokracija v svobodi, bo, te mlade ljudi pozdravil, jih-podprl in jim pomagal in bo s tem doprinesel svoj delež k rešitvi človeške družbe.
Por.
Iz župnijskih oznanil
Primorski rojaki, zbrani v društvu “SIMON GREGORČIČ”, so v nedeljo, 22. marca, pripravili pri Brezmadežni v dvorani kosilo za pomoč novogoriškim vernikom pri gradnji cerkve Božjega Odrešenika. Vstopnice so-bile po $5.00 za odrasle in $3.00 za mladino. Uspeh je bil lep. moralen in finančen.
Zadnjo soboto v mesecu marcu bo pa imela revija Božja Beseda svojo družabno prireditev in sicer to pot brez plesa. Po večerji bo Bingo, tekma v šahu in tarok. Revija je v finančnih stiskah. To je danes usoda dobre tiskane besede, ker premalo beremo, premalo naročamo in premalo podpiramo svoj tisk, ki bi moral biti naša velesila.
Pri Gregoriju Velikem v Hamiltonu prav uspešno deluje Prosvetni odsek. Včasih so temu rekli Prosvetno društvo, kar lepše zveni in daje stvari večjo samostojnost. Pod ta odsek spadajo:	1. SLO-
VENSKA SOLA, ki ima letos 5 razredov, 89 učencev, 6 učiteljic in dva duhovnika. Kanadska šolska oblast (Separate School Board) plačuje za vsakih 17 učencev eno učno moč in doda $2.50 za vsakega učenca za šolske potrebščine. Federalna vlada pa prispeva za ogrevanje šole, za razsvetljavo in snaženje $1300.00 letno.
2.	MLAJŠA R A J A L N A SKUPINA. Folkloro vodi g. Franc Jeraj in ga. Mirjam M c S k i m m ing-Demšarjeva, Vpisanih je 50 otrok, redno pa se udeležuje vaj 35.
3.	STAREJŠA RAJALNA SKUPINA, ki jo tudi vodi g. Franc Jeraj, pa šteje 30 fantov in deklet.
Obe skupini vadita vsak teden. Dosedanji nastopi so bili: Miklavževanje, Mater inski dan, Gage Park, Slovenski dan v Torontu, nastop ha lovski farmi, Harvestrek, Holly day Inn, družabni večer za Steel Company, za 20-letnico Mohawk College ter za božičnico pri Hamilton Folk Arts Council.
Pri Prosvetnem odseku je bilo do sedaj narejenih 15 parov narodnih noš, katerih
vsaka je stala od $250.00 do $300.00.
Slovenska župnija v Hamiltonu je imela v letu 1980 čež $61,000.00 dohodkov in kakih $54,000.00 izdatkov in $17,000 v gradbeni fond.
Verna in posvetna Kanada
V Kanadi bomo imeli letos popis prebivalstva. Nekateri poznavalci trdijo, da bo ta popis pokazal,, kako je v preteklem desetletju napredovala posvetnost. K posvetnosti se prištevajo tisti ljudje, ki niso vključeni v nobeno veroizpoved. Pravijo, da se bo pokazalo, da je najmanj polovico prebivalstva Kanade brez vere. To trdi študija, ki jo je pripravil dr. Dennis Oliver. Kaže, da je sekularizem postal najhitreje rastoča vera v Kanadi. s
Protestantske analize so pokazale, da je v sedemdeset-letju katoliška Cerkev prihajala nazaj, se opomogla in znova rastla. Že omenjeni dr. Oliver v svoji študiji “The new Religious Plurality in Canada” trdi, da je kat., Cerkev kljub Vatikanu II, kljub mnogim odpadom duhovščine, kljub odporu proti okrožnici “Humanae Vitae”, kljub posvetnjaštvu v Kvibeku, nevihto v 70 letih dobro prevedrila in je celo napredovala. Anglikanci so v istem času izgubili 200,000 članov, United Church 132,000 članov in danes ne štejejo niti enega milij ona pripadnikov.'
Katoliška Cerkev je danes najbolj privlačna mnogim ljudem, kar se sliši’ zelo nenavadno, če pogledamo, kako jo njeni kritiki prikazujejo, ker gledajo nanjo z očmi tega sveta. To je doba papeža Janeza XXIII., ki je potresel vejo krščanstva in je ves svet čutil prijetno valovanje. Zahteva po spremembah in obnovi ni bila samo teorija ali poročilo nekega odbora, ampak gibanje, ki ga je začel božji Duh, ki yeje, kjer hoče, ki veje,, kjer je v človeku pripravljenost, da tega Duha sprejme. (Po C.R. mar. 28/81) --------------o-----
Pustna zabava v Montrealu
MONTREAL, Kan. -- V zimskem času, ko so dnevi kratki, pusti in dolgočasni, se nam' je kar prileglo, da nam je cerkveni odbor pripravil zabavo, in sicer “pustno zabavo”.
Tako smo se zbrali in zasedli našo cerkveno dvorano v soboto, 23. februarja, po ve-
černi sv. maši. Za prijetno razpoloženje in domače ‘viže’ je poskrbel g. France Breč s svojimi muzikanti. Nastopila pa je tudi skupina ‘maškar’ s svojim ‘pozvačinom’ na čelu.
V kuhinji je bilo dovolj pripravljene hrane. Poleg peciva so kuharice postregle še s toplimi ‘krofi’. Seveda je bilo dovolj raznih pijač na razpolago.
Harmonikaš Franček Breč mlajši, sin vodje muzikantov, je pridno skrbel, da so se plesalci dovolj ‘vrteli’.
Na programu je bil tudi nastop ‘maškar’, ki so spravile skoraj vse navzoče v pravi maškaradni ples.
Vlogo pozvačina je odlično odigral g. Matija Pivar. Pripeljal je v dvorano še osem primerno našemljenih maškar. Trudili smo se, da bi jih prepoznali, pa se nam to ni posrečilo. Zvedeli smo kasneje, da je imel glavno besedo nežni spol. Kajti nastopile so
I.
Sola Regina Coeli, Chiang-mai, Taj. — Silno sem se letos zakasnila z božičnimi pismi in zdaj z odgovori. Novo leto. je že nad dva tedna sta-. ro. Zelo sem pa bila vesela Vaših božičnih voščil, lepih misli, ki jih izražate, novic in še najbolj sem seveda hvaležna za molitev. V mislih sem bila pa veliko pri vas v svetih božičnih dneh in moja iskrena molitev Vas je spremljala pri vsem mojem molku in morda še bolj zaradi njega. Z mamo je bilo nekoč isto: čim manj sem utegnila pisati, tem bolj sem mislila nanjo in molila zanjo. Zdaj bo pa že skoraj 5 let, odkar se je, tako zrela za. nebesa, tiho poslovila. R. I. P.
Ker od začetka novembra skoraj nisem več pisala, naj grem z ‘novicami’ za nekaj mesecev nazaj. V drugi polovici oktobra so bile polletne 2-tedcnske ‘počitnice’, ki sem jih preživela na jugu, največ v Bangkoku. Najprej je bilo zborovanje nekaterih Sester in učiteljic iz naših 4 uršulin-skih šol v deželi-
Gre za izboljšanje odnosov hji bolj plodno sodelovanje z našimi številnimi laičnimi u-čiteljicami. Sestre misijonarke se pridno staramo, nekatere so odšle, domačih poklicev je mnogo premalo vsaj za naše uršulinske vrste. Tako, če naj se naše vzgojno delo nadaljuje (zdi se, da jč še zelo
gdč. Ana Kolenko in Marija Magyar in pa ge. Rosemary Kohek, Marija Matjašec,. Dani Horvat in Sabina Horvat ki je vedno'na razpolago za dobro voljo. Od moških pa sta, bila gg. Štefan Antolin in Ivan Apatič.
Dobro Opravljeni nastop so Seveda malo zalili z žlahtno kapljico. ’ •
Ga. Marija D. Muhič, ki je nedavno odprla novo potovalno agencijo tu v Montrealu, je župniji darovala lepo namizno uro. Pri srečolovu te ure se je sreča nasmehnila ge. Ivanki Madon.
Ko je bilo že par ur čez polnoč, se je s prepevanjem končal zares prijetni letošnji pustni večer.
Da je zabava lepo uspela, se zahvaljujemo tudi g. župniku J. Jeretini in cerkvenemu odboru, kakor tudi vsem kuharicam in drugim sodelavcem.
Anton Koritnik
cenjeno in potrebne) in ne zgubi na Svoji pristnosti, je treba pridobiti laične moči za naše ideale. To ni lahko delo med redkimi katoliškimi in še toliko manj med večino budističnih. Vse zajema isti rezki materialistični duh ...
Bilo nas je 40, tretjina Sester. Pri vodstvu je bila naša prednica K a n a d čanka, Sr. Laetitia, zelo navdušena in nadarjena vzgojiteljica, naša tajska Sestra Mani iz čisto budistične družine tu v Chi-angmai-u, a ona in vse njene sestre so bile naše učenke, in Nitaya, katoliška profesorica taiščine'v Mater Dei: tri, zelo posrečene zastopnice naših vzgojnih podvigov na Tajskem. Delile so z nami svoje ideale in me naj bi jih delile drugim naprej .. .
Najlepši je bil pa zame o-bisk pri beguncih v Khao-I-Dang na kampučijski meji. Dovoljenje mi je dobila in ponudila spremstvo francoska Sestra usmiljenka, nad 30 lei misijona rka-bolničarka v Vietnamu in nato mbd gobavci na Tajskem. Od oktobra 1979, ko so prišli valovi sestradanih, bolnih, umirajočih beguncev, je pa ves čas med njimi, dasi ji rak razjeda telo!
Z amer iškim avtobusom Rdečega križa smo se odpeljali iz Bangkoka zgodaj popoldne in prispeli v Aranya-prathet ob meji pozno v noč. Poleg mene je sedel ameriški duhov nik-misijonar Marv-
knollec, ki deluje med begunci že nekaj mesecev. Iz Južnih Filipinov se je priglasil za pomoč ‘najbolj bednim’, pomagat naj bi šel Materi Tereziji v Indiji ali pa beguncem na Tajsko. Kar ponosen je bil na svoje delo med begunci. Dela je premnogo, dasi ne obvlada kampučijskega jezika. Tolmači so vedno na razpolago in ljudje so' tako željni dobre besede, tolažbe, pomoči, da je vsak dan prekratek!
Naslednji dan sva šli s so-sestro in francosko usmiljenko posredovat dovoljenja pri tajskih oblasteh za njeno delo med begunci. Sitnosti je mnogo s temi dovoljenji, zlasti če ne obvladaš jezika. Francoski dobrotniki pošiljajo Sestri u-smiljenki potrebne reči za novorojena deteta in njihove matere, a vsak dan je morala predložiti te pakete oblastem in prositi za dovoljenje, da razdeli! Zdaj bo to lahko storila enkrat na teden.
Nato smo šle delit oblačila begunskim otrokom. Vsi so morali ostati lepo v baraki pri starših, če so jih imeli, nič se niso smeli poditi za nami. Sestra je bila pravi policaj in je bilo to res potrebno. Pri tem delu nam je pomagalo prijazno kampučijsko dekle Mao Sao Let. Bila je v prvem letu univerze, ko je 1. 1975 morala z materjo, brati in sestrami v beg,,. Za silo s lomi ' francoščino !in pomaga v taborišču kot bolničarka. Kako rada bi šla v ‘tretjo deželo’, najrajši v Kanado, z vso svojo družino, se ji bo: le posrečilo?
Po skromni skledi riža za kosilo, smo kramljale z mladim vietnamskim duhovnikom, beguncem, ki nam je potem v taboriščni kapeli iz bambusa daroval sv. mašo. Kakšna revščina in kakšno bogastvo ta sv. maša! V nedeljo se v tej baraki zberejo vsi katoličani... A ta duhovnik je imel trdno upanje, da bo kmalu odšel za svojimi v Avstralijo. Njegov brat še čaka na dovoljenje, družina je vsa razkropljena, on pa je ves za Boga, pripravljen nadaljevati svoje duhovniško delo med rojaki, kjerkoli.
Nuj lepša je bila moja druga noč v taborišču 25. oktobra. Dva meseca vnaprej sem imela Božič z Marijo pri dojencih v taborišču. Mlade Sestre usmiljenke, ki so prišle iz Pariza za tri mesece na pomoč beguncem, so zaposlene v porodnišnici. Vsako noč jih od 15 do 20 prijoka na ta svet v baraki-porodnišnici v Khao-I-Dang.
Žene pridejo v največji revščini, v spremstvu moža, če ga še imajo. Sestre imajo za vsako ne samo prij azen smeh-Ijaj, ampak tudi čeden paket s potrebnim za mater in otroka, dar francoskih dobrotnikov. Za noč mi je Sestra u-smiljenka zaupala v skrb 5 nekaj dni starih dojenčkov, ki so bili potrebni posebne nege, medtem ko so njihove mame nujno potrebovale nočni počitek.
Skrbno sem poslušala navodila in se potem ravnala po njih vso noč do jutra, niti minute ni bilo proste. Od enega do drugega ... ko je bil peti nasičen in snažen, je prvi že vekal in vzbujal pozornost.
Poleg zibelk, to so bile stare škatlje z nekaj cunjami, je na golih tleh ležala brez odeje, brez komarne mreže, kakih 10 let stara sestrica enega dojenčkov. Ni mogla spati, komarji so jo neprestano mučili, tudi luč, ki je nismo smeli ugasniti. Sredi noči se je začela igrati s kamenčki, ki- go bili njeno trdo ležišče. Do srca se mi je zasmilila in toliko dr-ugih, tudi moških, ki so ležali na tleh, kjer so mo-
gli, samo da so hUi blizu §vo-jih žena in novorojenega o-troka.
Begunci v Khao-I-Dang so še veliki reveži. A od 150,000 jih ostane v taborišču še kakih 70,000. Barake razpadajo, jih podirajo, gradijo nove. Prostora je mnogo več, kot sem ga videla pred meseci v taborišču Sa-Keo, a svobode tudi tu ni. To taborišče je kot velikanska ječa ob vznožju čudno zategnjene nizke gore. Kar vabila je s svojim zelenjem iz taboriščnega prahu, blata in peska. Tudi begunce menda vabi, da bi preko nje našli pot v svobodo, a je tajska straža stroga in kazen za beg je gotova smrt in še hujše, posebno za ženske. Da. te mile, potrpežljive kampučijske mame, ki so rade odstopile svoje mleko dojenčku, katerega mama je prešibka!
Lepa in kar prekratka je bila moja ‘božična noč’ v Khao-I-Dang med dojenčki, v mislih na Marijo in na toliko mater, ki jih take noči spremljajo skozi življenje. Težko so je bilo posloviti od taborišča, rada bi ostala in delila pomoč, a zato je treba dovoljenj od oblasti in zmožnosti za tako delo, tudi odsotnost drugih dolžnosti, ki so me klicale nazaj v Bangkok na še drugo zborovanje zastopnikov vseh privatnih šol — katoliških šol v deželi. Spet je bilo zanimivo, zahtevno, polno odgovornosti pred Bogom in ljudmi. Nato še tridnevne duhovne vaje za uršulinske sestre in nazaj v Chiangmai. Po Vseh svetih se začne, druga polovica šolskega leta, ki me je takoj zajelo s svojimi dolžnostmi. Božično igro bo treba pripraviti in to vedno zahteva mnogo časa, skrbi in dela.
(Dalje)
} \ A-'.
------o------
Izredno povišanje Bine Shield zavarovalnine
Cleveland, Ohio — Ohio oddelek za zavarovanje je odobril do 180% povišanja vplačil za Blue Shield zdravstveno zavarovanje. Samo v Clevelandu bo prizadetih okrog 129,000 zavarovancev.
Blue Shield predstavnik je navedel, da bo povijanje za polico ene osebe znašalo od $15.75 na $18.66 mesečno, družinsko zavarovanje p^i bo zvišano od $42.19 na $49.99 mesečno.
Takozvanih “non-group” zavarovancev je okrog 10% od skupnega števila Medical Mutual zavarovancev, dočim ima ostalih 1.1 milijonov zavarovancev skupinsko zavarovanje (group insurance).
Pri zaslišanju v Columbusu, Ohio, je Blue Shield uradnik utemeljeval zahtevo po povišanju, da si bo ustanova s tem povišanjem ustvarila $97.7 milijonov rezervnega sklada. Odvetnik države Ohio je protestiral, češ da bo tako visoka rezerva sorazmerno naj višja v vsej Ameriki-
Blue Shield zastopnik je vztrajal, da ustanova nujno potrebuje povišanje mesečnih prispevkov, ker je v prvih osmih mesecih leta 1980 izplačala 8 milijonov več kot jc prejela. Če povišanje ne bi bilo odobreno, bi Blue Shield v tem letu izgubil 13 milijonov dolarjev.
Zavarovancev ne zanimajo visoki računi, ki jih navajajo zdravstvenega zavarovanja. Nikdo pa si ne more pomagati, ker jc absolutno nujno,-da se vsak zavaruje za sib-čaj, če bi moral dalje časa ostati v bolnišnici.
------o------
Poceni, hitro in brez truda voščite prijateljem po svetu veselo Velijo noč y Ameriški Domovini!
Ko ,
ŽUPNIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA SLOVENIJA
vabi
da se vpišete med elane, Vam svetuje: Mož in žena, oba ee vpišita, tla dobi vsak svojo številko računa in vsak svojo hranilno knjižico. Potem DRUG Z DRUGIM IMEJTA SKUPEN RAČUN —
JOINT ACCOUNT. To je velike važnosti, da'živi jensko, zavarovanje krije oba in za primer sinili enega, more preostali takoj razpolagati s prihranki pokojnega.
VESELO ALELUJO želijo
CIS MANNING A VE. TORONTO, Ont. Odborniki ih uradniki M (»G 2V9
Poročila iz misijonskih dežel
S^SsSSWWSf^,..

hf/'b
‘ if/W§[
h
V
V5\\
/ J*
%ff-W
v‘4i

Let us be an important part of your wedding plans.
We want to print your wedding announcements and invitations — they are our specialty.
Call or come and see us for a superb selection of card styles and printing type.
You want your wedding to be perfect. Our printing work will help make it so.
American Home Publishing 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103 431-0628
Vse rojake vabimo, da
voščijo veselo Veliko noč
svojim prijateljem in znancem
v Ameriški Domovini,
Uprava lista sprejema naročila za
praznična voščila najkasneje do srede, 15. aprila.
Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na:
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine I Sporočajte osebne in krajevne novice!
AMERIŠKA' DOMOVINA, APRIL 1, 1981
IVAN TAVČAH:
V ZALI
v	Povest
“No, Miholca, ali si si ogledal dekleta? Kako ti je všeč in kaj praviš sedaj? Ni li pameten tvoj stari oče, fante?” “Dekle ni napačno,” mu odgovorim, “kar pa imata s hlapcem, pa mi ni kaj všeč.” “S kakšnim hlapcem?” se začudi oče,
In takrat sem mu vse povedal, kar sem bil začul in doživel tam zunaj na vrtu in dvorišču. Upal sem nekoliko, da se oče raztogoti in da ne naloži na voziček in odpelje kakor blago, ki se ni hotelo prodati pri tej hiši. Pa nič takega!
Stari Brentač je dvakrat ali recimo trikrat pogledal proti stropu, nekaj zamrmral, nato pa hitro izpil vino, kolikor ga je imel še v kupi pred seboj, in molčal. Ni me hotel naložiti na voziček in tedaj sem se zavedel, da mi je Romov-ševa Polonica za vselej vzeta in izgubljena. In Jernejčeva Maruša, ki še dandanes tlači dneve mojega življenja, njo so takrat prikovali k meni, da nikdar in nikoli nisem mogel pretrgati teh verig! Bridki so taki spomini in zatorej mi natočite vina, da si poplaknem suho grlo, ker sem vam itak povedal že mnogo lepega!”
Ko izprazni čašo, nadaljuje Miha takole:
Skoraj prinese Jernej ec vina in ga s srečnim obrazom postavi na mizo.
“Jernej, ko si lazil za vinom, je padla muha v sok. Stvar le ne gre skupaj, prehitel sem se, prijatelj, prehitel sem se!”
Tako se oglasi oče in dela na vso moč kisel obraz.
“Kako prehitel? Kaj prehitel?” zajeca Jernejec. “Ali nista morda prišla v pošteno hišo?”
“V pošteno hišo sva prišla! No, pa je Miha tam zunaj nekaj videl in gledal. Kaj bi ti pravil! Hlapec je, da je mir besedi! Sam pa veš, da se kaj takega zelo nerado jemlje s seboj v zakon!”
“Oj, ti preklicano dekle, ti! Torej se niti danes ni mogla prikrivati! Takega otroka bi človek kar položil na klop in pretepel do krvi! Tedaj še danes se ni prikrivala! Z o-troki so križi, Jaka!”
“Križi, Jernej, prav si povedal, veliki križi!” tako mu pritrdi oče.
Nekaj časa se gledata v o-braz in molčita. Nato reče Jernejec:	“Kaj bi mečkala
to stvar! Ti si pameten, Jaka, jaz sem tudi pameten. In dva pametna človeka si še nikdar nista delala zgage. Zatorej pravim in rečem: Pet sto še primaknem! Na mojo roko in Bog daj srečo!”
“Pametna beseda je to! In Bog daj srečo!”
In tlesnila sta si v roko in takoj sta si bila edina. Veselje je prikipelo do vrha, ko je vstopila še Marušiča. In videti bi jo morali! V laseh je imela za tri prste širok žametast trak in okrog vratu najlepšo svilnato ruto. Bila je kakor oltar, kadar je ob največjih praznikih največ cvetja na njem. Pravim vam, da ni bila nič napačna. In ko je prišla v hišo še mati Jer-nejka ter postavila pred nas pečene race in hleb belega kruha, se je otajala tudi meni duša in mislil sem si: “Že Bog naredi, kar naredi. Zatorej pa mislim, da tega zakona ni napravil Bog, ker res ni bil prav narejen!
Pa sva se vendar vzela! In svatba je bila, kakor jih je malo v dolini, in plesali smo in pili smo in Židane volje smo bili, da je bilo kaj! Ko smo svatje stopili iz cerkve, je stala med drugimi gledalci ob vaški brvi tudi Romovševa Polonica. In prav bleda je bila in tik nje je stal stari Romovš potrtega in skesanega obraza in bržkone ga je pekla vest, da je s svojim jezikom napravil to svetovanje ter svojo hčer pahnil v nesrečo. Hudo mi je bilo, da sem moral pogledati proti Blegošu, da mi ni bilo treba gledati Romov-ševe Polonice in nje siromaštva! Ej, pa smo brezumni ljudje, kar nas je na svetu, in
srečo odrivamo od sebe in sa,-mi silimo v nesrečo!
Dobil sem torej očetov dom
in mlado in močno ženo. Ne
/
bom se pritoževal:	dobra	in
pridna gospodinja je bila. In grabila in grabila je, kjer je mogla. — Za vsakim beličem je pogledala dvakrat, preden ga je pustila od hiše. In posle je ostro držala, da se jim ni godilo predobro in da niti za trenutek niso držali rok križema. Vsak čas jim je bila za petami in gorje, kogar je iztaknila na lenuški ktezi. Ali jih je preslišal! Tudi mene je tiščala v škripcih, da se kar nisem ganil. Ali mislite, da sem smel kdaj v pivnico? Če sem le prestopil prag pri Prodovčevih, je bila kakor sapa za menoj in prignala me je brez upora domov, tako da sem bil skoraj po poroki v zasmeh vsej vasi! Dokler je živel oče, je bilo še nekoliko bolje. Pa je kaj skoraj umrl in odslej sem bil za pravega hlapca pri hiši! Vedno sem ji
delal premalo, vedno se je premalo zaslužilo, povsod preveč zapravilo, povsod se je premalo prihranilo. Bila je groza, rečem vam, velika groza!
Tiste dni je vse drlo v A-meriko, kjer se je dobro služilo in od koder se je pošiljalo dosti denarja k nam. Kadar je kdo kaj poslal, sem moral čuti: “Ta je zopet poslal toliko in toliko.” In popisala mi je, kako lahko bi odrinil tudi jaz čez morje ter služil lepega denarja, če bi ne bil tako len, da sedaj postopam brez dela. Vse se bo zajedlo in na stare dni nam bo stradati in beračiti, ker prej vse snemo in poženemo. In čemu bi ne šel v Ameriko, ko bi ona lahko doma opravila in obdelala, kar je treba?
(Dalje)
------o-------
Sporočajte osebne in krajevne novice!
Pogled na Triglav, očaka slovenskih planin.
!:■ ..ikit......
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaie* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da *e prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak aan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
MALI OGLASI
OFFICE HELP WANTED
Small machine shop needs an office secretary.
Call 383-8676
(37-40)
EUCLID UNFURNISHED APARTMENTS FOR RENT
Newer building. Large suites. Carpeting, appliances, air-conditioning. Pool, sauna and indoor parking. All utilities furnished except electric. RTA at the door. Adults. No pets. 1 bedroom $255.00, 2 bedroom $285.00. Located on Euclid Ave., & E. 222 St. Immediate occupancy. Call for appointment 481-1604 or 486-0877. Also available 2 bedroom suite at Lakeshore E. 180 area. Immediate occupancy. $275 per month. Call a-bove numbers.
(37-39)
Rojaki pozor
Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam hiše zunaj in znotraj, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam strehe. Kličite po 5. popoldne tel. 881-5439.
(37-40,43,46)
ANDREW KOZJEK
Gen’l. remodeling, ceilings, additions, garages, kitchens, & roofing.
Call 481-0584 or 692-0G33
(21-39)
FOR RENT
Euclid. Reasonable rent for quiet mature person or couple. 1 bedr., liv. r., din. r, kitchen, upstairs. Heat & garage included. $195 per month.
After G call 531-8263
(36-39)
FOR RENT
3 rooms and bath. Adults. No pets. On E. 71 off St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m.
(34-40)
INSIDE - OUTSIDE WORK
Redecorating, painting, repairs of all kinds including plumbing and roofing.
Call 431-7240
(36-41)
STANOVANJE IŠČEM
Med E. 61 in E. 70 St. ali pa med E. 145 St. in E. 200 St. in sicer s 3 spalnicami in 2 garažama. Kličite tel. 391-0323.
(38-41)
HOUSEKEEPER, COMPANION TO LIVE-IN
Care for elderly lady. Free room & board plus small salary. Needs little care. Call 431-6224 or 391-6293.
(39-421
MAID SERVICE
We will train you to do general housecleaning in teams. Flexible hours. Must have car. Must speak English.
Call 861-8413
(39-40)
BABY SITTER NEEDED Bratenahi area
Daytime only, for 1V2 year old child. Several times a
month. Call 249-2468.
HIŠA NAPRODAJ
Pravkar obnovljena, 5 spalnic, kuhinja, dnevna soba, jedilnica, družinska soba, klet, dvojna garaža in nova streha. Blizu St. Clair Ave. na 541G Stanard Ave.
531-8234
(39-42)
ANTON M. LA VRISKA Attorney-atLaw | Odvetnik Bus. 623-8588 Res. 531-3413
(F-X)
HOUSE FOR SALE 6 rooms - near shopping area and church. Off E. 185 St.—
Cell after 3 p.m. 731-6549 (39-42)