Naročnina listu: — Celo leto . . K 12-— Pol leta . . ™ 6-— Četrt leta . . ,, 3*— Mesečno . . „P— Zunaj Avstrije : = Celo leto . . K 17'— Posamezne številke 10 vinarjev. :: Inserati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Maribor Roro&ka ulica S. = Telefon št. 113. Heodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Seseda o prostozidarjih. Prostozidarstvo je vedno zelo razdraženo in u-žaljeno, če se mu očita, da vporablja razne humani-, tarne težnje kot vado in slepilo za svoje protikrščan-ske tendence. V raznih tframaisonfskih organih, zlasti v dunajskem masonskem glasilu „Zirkel“, pretakajo člankarji večkrat krokodilove solze, ker „klerikalci“ nočejo slediti humanitarnim sleparijam prostozidar-stva. S svetohlinsko ogorčenostjo, se slika kjatoliške organizacije kot zaostale in nekulturne^ ker v dobrem spoznanju razmer nočejo podpirati, če prav navidezno dobrih, namenov judovskih lož. Včasih pa masonstvo vendarle pokaže svojo — pravo barvo. Zgodi se ,to zlasti v onih prostozidarskih publikacijah, ki ne pridejo v knjigotrštvo, ampak jih dobe samo člani lož. V takih spisih postanejo tožni bratjje že odkritosrčne),ši in ,zaupno si razkrijejo vse prave namene; in cilje prostozidarstva;. Pred kratkim je izšla temi potom knjižica, naslovljena: „Moderni framasonski goivlori.!“ Spisal jo je .Ladislav Fuchs, govornik lože /Orijent“ v Aleksandriji. Ta knjižica vsebuje več mest, ki so pravi dokumenti za resnične težnje požidovljenega framasons;va. Nedolžni masonski bratje zatrjajo na primer z vso vnemo, da nimajo njihove težnje nikakih zvez s politiko. Gospod |Fuchs pa pove v svoji knjigi na strani 30 tozadevno sledeče: /Ce prav leži .„čista“ ( ? ! ) politika daleč proč od velikih ciljev in potov prostozidarstva, je vendar samo po sebi umevno, da lahko pridejo jšasi, v katerih se morajo lože in posamezni prostozidarji baviti mimogrede s ' politiko.“ Zgovorni brat tudi takoj prizna, da lože to tudi v polni meri vrše. On piše: „Tlako je mnogo velikih dogodkov v zadnjih 200 letih in tudi v .zadnjem Času, skoroda vse velike spremembe v svetovni zgodovini povzročilo prostozidarstvo, ali boljše rečeno: možje, ki so pripadali naši zvezi.“ človek;1 postane seveda silno radoveden, kakšni so ti vspehi, na katere so ložni bratje tako ponosni. Poslušajmo, kajj piše brat Fuchs: ,jM:i smo dosegli v zadnjem času velike vspehe in smo že skoro gledalci 'končnega rezultata, največjpga vspeha prostozidarstva v tej smeri. Doživljamo enega, najmonumfintalnejših prizorom svetovne zgodovine: razpad papeževe svetovne moči. T o je dejanje masonstva. 1 Samo ta vspeh, da smo namreč pripravili razpad svetovne oblasti papeža in klera ter da na tem razpadu Še nadalje delamo, nas mora napraviti ponosne.“ Ta priznanja so v umevanje masonstva in njegovih ciljev pač dovolj jasna. Toda brat Fuchs je čutil potrebo, izšepetati še razne druge skrivnosti. Z uprav /nenavadnim navdušenjem pripoveduje: „Vspehe v boju proti klerikalni šoli in proti neopravičenemu (?) kopičenju imetja, zemlje in zakladoy, po kleru (?) na Portugalskem, Španskem, Francoskem, in v Italiji je pripisati prosiozidarstvu, ravno tako pobijanje hujskajočih odlokov papeža na vernike.“ Tukaj imamo tedaj črno na belem priznanje, v čegavi službi stoji ono časopisje, ki se veseli proti-cerkvenega gibanja po »raznih držajvah, 3d pretaka solze radosti vsled preganjanja katolikov na Francoskem in drugod, ki poziva na boj proti Rimu in hujska proti sv. očetu. Vse to časopisje! ^tcjji v službi mednarodnega masonstva, po njegovih direktivah in v njegovem smislu divja proti vsem, kar je — katoliškega. In v krog tega po navodilih židovskih lož delujočega časopisja spada tudi naše slovensko svobodomiselno časopisje, bodisi staro- #.li mlado-liberalno, bodisi socialdemokratično, .ali nerašku tarsko. Vse to naše časopisje, naj izhaja, potem pod firmo: /Slov. Narod“ ali „Soča.“, „Narodni List“ ali „Učiteljski Tovariš“, „Branik“ ali „Stajerc“, ,dela in piše popolnoma v duhu, o katerem govori zgoraj brat Fuchs. Na temu dejstvu tudi nič ne spremeni, če se ti listi včasih potuhnejo in pobožno obračajjo svoje oči proti nebu. Ko pride čas, pa že pokajžejo svoje kremplje. Saj gotovo še niste pozabili, kako so štajerski liberalci jokali nad Ferrerjevo smrtjo, kakoi so psovali krščanstvo za „sltrup iz Judeje“ in kako so zagrešili že nešteto drugih blasfemij in bogokletev.. Zjadnji čas delajo bolj na tihem in skrivoma, toda zato nič manj nevarno. Od tega zunanjega videza se mi ne smemo pustiti prevariti. 'Odkritja zgovornega masonskeiga brata Fuchsa nam narekujejo, da mora) biti naš boj proti svobodomiselnemu »časopisju in tisku sploh, če se predstavlja ludi v najnedolžnejši obleki, neprestan in odločen. Vedno in vedno mora lebdeti pred našimi očmi resnica: Liberalno časopisje vseh dežela in vseh jezikov je fvdinjano mednarodni loži, ki po lastnem priznanju vodi povsod boj proti katoliški cerkvi in si samo šteje v največjo zaslugo — preganjanje papeža, duhovništva ter cerkve sploh. Vse to Časopisje .od zakotnega' „Narodnega Lista,“ in ranjke „Sloge“ se je radovaio in se še raduje težkih dni katoličanov na Portugalskem, Francoskem itd., ali jih vsaj ni obsodilo. Zalo proč s tem časopisjem! V nobeni pošteni (katoliški hiši ne sme biti takega lista . . . Po drugi strani pa na delo za naše katoliško časopisje! Dokler je še čas, delajmo, da ne bomo obžalovali, ko ,bo že prepozno! Ali ne čutite, kakšna komaj krotena zadovoljnost diha iz zgorajšjnjih vrst framasona Fuchsa? Mož se veseli velikih vspehov, ki jih je že dosegla loža. Ce «hočemo te vspehe v bodoče .preprečiti, širimo katoliško časopisje! Nai delo za naše liste! XIV. mednarodni protialkoholni shod. Mila n, 20. sept. 1913. Danes je venti settembre, italijanski politični praznik; raz uradnih in nekaterih zasebnih poslopij vejejo zastave, celo ponosni zvonik slovite milanske stolnice si je moral d j ati za klobuk italijansko triko-loro. Prostozidarji so po voglih tudi! v manjših mestih nabili velikanske plakate, v Milanu sor hoteli prirediti veliko demonstracijo, kar jim je pa kvestura prepovedala,. Sicer se pa tukaj v Milanu pozornost bolj obrača na protialkoholni shod, ki se v ponedeljek otvori. Delegati raznih držav in protialkoholnih organizacij že dohajajo, časniki brez razlike strank posvečujjejo že sedaj redno daljše čl an kp temu shodu. Alkoholno vprašanje ni samo zadeva posameznih ču dako v.-ab s t i n e n to v, postalo je na mah veliko socijalno vkrašanje svetovnega pomena. Letošnji shod v vinorodni Italiji je prav' posebnega pomena iz narodno-fgospodarskegai stališča. V|inoigradniki in gostilničarji so doslej, smatrali1 zastopnike protialkoholnega gibanja za svoje smrtne sovražnike, letošnji shod se bo izrecno s tem pečal, kako ste da grozdje koristno uporabiti, ne da bi se iz rijega delal strup alkohol, in kako se naj preosnuje gostilniška obrt v prid družbi in gostilničarjem samim. Pripravljena je tudi velika brezalkoholna razstava, ki bi se imela danes otvoriti iv; kraljevski vili. Ko sem popoldne prišel v vilo, da bi si ogledal razstavo, mi je strežaj rekel, da se zaradi nastalih tež-koč otvori šele v pondeljek. Prav je tako; protialkoholni shod je mednarodna in nadstrankarska prireditev, bilo bi torej zelo netaktno, 'če bi se razstava otvorila ravno 20. septembra. Na shodu bodo zastopane več ali manj vse evropske države in Združene države severne Amerike, PODLISTEK. Kriva prisega. (Povest; spisala Marica TopoMkova.) (Dalje.) IV. Jože je slabo držal besedo, da se vrne za par dni, kakor je obljubil ženi, kjajti minili [je že petek, prišla sobota;, a o njem ni bilo, nobenega glasu, Rezika je bila čisto obupana. Kakor strela iz jasnega neba jo je zadela ta nagla moževa izpreobr-nitev. Ni si mogla; razlagati, kaj mora neki to biti, da tako pridnega, poštenega moža spremeni v neod-kritosrčnega, človeka. V soboto je cel dan nestrpno pogledovala proti oni strani, odkoder bi se imel pripeljati. A nič ni pričakalai. Zvečer, 1 po dokončanih opravkih, se Je hitro poslovila od družine ter šla, v svojo soho, ker je bila najrajše sama. Molila je z otrokom večerno molitev in ga spravila spat. Samaj ni legla. Skoraj celo noč je preeula in premolila, naj se je Vsevečni usmili in ne dopusti, da bi se ji odtujil dragi mož in bi zgubil btrok očeta,. Pozno v noči zasliši ropotanje voza. Oh, vem dar! Hitro skoči po koncu ter misli leteti možu nasproti. A iv trenutku si premisli, ko zasliši, da se ni pripeljal sam, ampak da je nekdo z njim. „’Ne bom šla, nočem, da bi me videl, kdor je z njim. Pozno je že, dolgo se ne bo prišlec mudil in potem pride itak Jože sem k meni“, reče sama pri sebi. Čakala je in čakala, minute so ji tekle, kakor ure dolge, a dotični le ni hotel oditi in Jožeta le ni 'hotelo biti. Slednjič vendar. Da, to je on, to so njegove stopinje. A kako čudno stopa nocoj. Ah, nič ni, noč je, tema in za to ne more stopati gladko, naglo, enakomerno. Vstopil je. Žena mu je skočila naproti. „Oh, Jože, kako težko sem te čakala. Dolgo te ni bilo, dragi. 'Sedaj pač ne odideš več tako naglo, kaj ne?“ In ponujala mu je desnico v pozdrav. /Dolgo me ni bilo, pa dolgo me ne bo, pa bom šel, kadar bom jaz hotel, in bom prišel, kadar bo to moja volja in ne tvoja, babnica,.“ Komaj je izgovarjal besede, počasi, zlog za zlogom, a konečno se opotekel . . . Žena je z veliko bridkostjo opazila, da je mož pijan. „Oh, tako daleč smo že! Jožetu se pa res pozna, da je bil pri „Imenitnih gospodih“ in v „par prednem društvu““, de tiho sama pri sebi. Očitati mu nocoj ni hotela ničesar, bala se je prepira. Pove mu in poprosi \ga jutri, ko bo trezen, naj vendar opusti to nesrečno družbo ' in živi prejšnje, srečno življenje. „Nu, kaj se pa tako kislo držiš? Saj emenda nisi pila jesiha? He, le ivinčka si privošči, vinčka, to da človeku dobro voljo in korajžo. Vidiš, jaz sem pil tega modrijana, ki me je tako prevzel. ' In' ker sem sedaj tako Židane volje, pa posodim; Mihcu Petku, ki je tudi ud naprednega društva, saj ga poznaš, tistega iz sosednje vasi, kako dober človek 'je, dvatisoč kron. Kaj porečeš k temu, da mu posodim? Je pač revež in rabi denar, jaz pa, mu ga lahko še dam, ker ga imam.“ „Kaj praviš, Jože? Tistemu Petku,, živinskemu kupcu, ki je 'znan kot oderuh in nepošten čfovek, upaš ti posoditi toliko denarja?“ zakriči Sena, vsa obupana. „[Nikar, prosim te, ne bo ti jih vrnil nikoli.“ „!T|iho bodi Vendar, pa, ne kriči tako, kakor bi bila pijana. Jaz sem si mislil, da ga imam ja|z malo preveč 'danes, a kakor vidim, kričiš ti bolj kot jaz. In zadnjič enkrat si se pritoževala, jda te,boli grlo.“ /Prosim te, bodi tiho s takimi nepotrebnimi besedami. Ubogaj me ter ne posojuj denarja temu o-deruhu. Kaj ne, Jože, da me imaš 'še toliko rad, da me boš slušal?“ Ni.se mogla več premagovati. Dolgo zadržane solze so se ji vlile curkoma po obraiizu. Mož jo gleda nekoliko časa, ker ni bil vajen, je videti jokajoče. A hitro se domisli, da je napredr njak, svoboden, neodvisen od celega sveta, da ne sme biti suženj ženskih vzdihov . . . „Takega kokodakanja in kisanja ne bom gledal. Ce boš tako 'delala, bo skorafj povodenj. Sicer pa moram iti, Petek me čaka spodaj.“ In vzel je iz omare denar ter odšel počasnih, neenakomernih korakov po stopnjicah ter posodil Petku dvatisoč kron «za navadne obresti, brez pisma — brez prič . . . Drugo jutro je vstala Rezika zgodaj in se odpravljala v cerkev, k rani službi božji. Budila 'je tudi Jožeta, naj 'vastane, da gresta skupno, kot po navadi. A ni hotel. Obrnil se je na; 'drugo stran, nekaj mrmral in spal dalje. Odšla je feama, prvikrat kar je poročena, šla žalostna, nesrečna. Domov prišedši, ga je našla komaj na pol oblečenega. Hodil je po hiši gor in dol, ter tožil, 'da ga — boli glava. „Pa lezi, ti bom djala na glavo mrzle obkladke in če ti ni 'dobro V želodcu, ti skuham čaj“, svetuj9 žena. „Nimam časa, bom mogel v hiši začeti nekaj pospravljati; popoldne se pripeljejo gospodje iz mesta k nam. Tudi ti se nekoliko pripravil in skuhaj precej svinjine, da jim bomo lahko dostojno in dobro postregli.“ (Dalje prih.) ki pošljejo kar 19 delegatov. Mesto Milan pripravlja kougresistom sijajen sprejem, ki se bo vršil v sredo 24. septembra». V četrtek, ,2,5. septembra, bo skupni izlet na jezero Como, po sklepu kongresa v nedeljo pa v Trident, kjer si bomo ogledali velike naprave za koristonosno brezalkoholno uporabljanje grozdja. Ce si na Štajerskem mislite, cla nam v solnčni Italiji, sije te dni veselo južno solnce, se zelo motite. Včeraj so nad Lombardijo viseli težki oblaki, iz katerih je skoraj celi dan lilo, v bližini Verone se je celo ultrgal oblak in je naliv napravil znatno škodo. Danes zjutraj je sicer sijalo solnqe, a popoldne je Milan zavit v ßivo meglo, kakor bi hotel sneg iti. Žalostno socialno^ poglavje v Franciji. Vsem svobodomiselnem, socijalnim demokratom in liberalcem je Francoska vzor države, kjer ni več cerkve in sije na ljudstvo svobodno solince bratstv n in enakosti. Vedno in vedno kriče, kako dobro je v Franciji, kjer ljudje nimajo več Boga, nimajo cerkve in ne duhovnikov. Oglejmo si uradno statistiko, ki jo je izdala francoska vlada in videli bomo, da še niti na Ruskem ni na primer tako slabo za delavke, kakor je ravno na Francoskem. Kapital, ki na Francoskem silno .narašča, in ka|terega gospodarji so upniki skoro vseh držav in večjih podjetij na svetu, grdo izžema kri iz ubogih delavk, oziroma vseh žensk, ki si morajo služiti svoj kruh z rokami. Na Francoskem je približno 14% mil. žensk in od teh si mora služiti svoj kruh približno 654 milijona. Statistika dokazuje, da je nad dva mil. žensk zaposlenih samo v predilnicah in tkalnicah in v oblačilni industriji. Druge so zaposlene po raznih industrijskih strokah, prodajalnah, bankah_ in pa v državnih uradih. Najbolje so plačane delavke, ki brusijo drage kamne in imajo največ do 9 frankov na dan. To pa je tudi edina stroka, ki je boljše plačana, kot pa so plačane uradnice. Z'ato so .ženske v vseh drugih strokajh uprav mizerno plačance. Šivilje dobe po 24. vinarjev na dan s slabo prehrano in preskrbo. Pri nas na kmetih ima vsaka dekla več poleg zdrave domače hrane in oskrbe. Največjaj plača tovarniških delavk znaša 2.50 do 3.50 frankov na dan. Največ delavk in to skoro dve tretjini, ima pa-dnevno i do 1.50 frankov. Na Francoskem je pa^tudi velika draginja in tako so socijalni demokratjé izračunali, da je treba vsaki ženski najmanj dva franka dnevno samo za prehrano. Kje naj ga vzame? Tu odgovarja modro uradna statistika, da si mnoge po delopustu z nemoralnostjo nadomestujejo primanjkljaj. Tu je vzrok, da francosko ljudstvo propada telesno, pa tudi že po številu. Povsod v modernih državah se dela na to, da se nočno delo za ženske odpravi, ali vsaj omeji, in da se delavni čas skrajša. Na Francoskem pa delajo ženske v % slučajih še vedno po 14 do 16 ur dnevno. To je gotovo žalostno in za republiko in narod, ki se smaitra za najprosvitlenejši na svetu, malo častno. Moderne ideje po knjigah, političnih banketih in na shodih ob volilni agitaciji še niso vse; republika bi morala tudi dejansko pokazati več smisla za humaniteto. Kaj koristi Franciji „,kulturni boj“, ko ga pa socijalne razmere njenega proletarijata tako slabe? Republika se je s tem, da je cerkev iz javnega življenja iztirala, sama oropala moralnega ivfira, iz katerega se najbolj poživlja ravno bedno ljudstvo. Nase prireditve« Maribor. Včeraj, dne 21. septembra, sta imeli obe mariborski skupini J. S. Z. svoj plačilni dan. Ob tej priliki se je vršil tudi shod, na katerem je govoril poslanec gospod dr. Korošec. Prihodnji shod obeh skupin bo v soboto, dne 4. oktobra zvečer. Ob tejj-le priliki bo tudi seja odbora 1 štajerskega- okrožja J. S. Z. Ribnica na Pohorju. Nedelja, dne 21. t. m., je bila pri nas praznik za mladino. Uresničila se je želja, katero so .gojili že dolgo časa starisi, kakor tudi mladina], da se usta^-novi pri nas mladinska organizacija. K ustanovnemu zborovanju je prihitelo okrog 70 mladeničev in deklet. Ustanovno zborovanje Je otvoril in pozdravil Vse navzoče predsednik bralnega društva, gospod Luka Držečnik, ki je podal besedo odposlancu ,S. K. S. Z. gospodu Vladimirju Pušenjaku iz Maribora. Gospod govornik je v svojem govoru orisal vs-p leto-558.889 K. Živele verske šole — seveda samo čifutske — ker te pusti cela svobodomiselna klika tako lepo poganjati v klasje in v sad! Jahn snubi Kukovca. Politika vendar ni tako dolgočasna, kakor marsikdo sodi. Je v njej mnogo humorističnih, momentov, ki spravijo najbolj resnega človeka v smeh. Tudi na Spodnjem Štajerskem doživimo, hvala Bogu, take momente. Le poglejte v sobotno „iMarburger Zeitung.“ Tam je vstal Jahn ter čisto resno zasnubil celjskega Vekoslava Kukovca. Jahn vzdihuje: „Wären die Slovenischliberalen eine kulturelle Fortschrittspartei, dann hätten sie Anschluss an uns Deutsche gesucht und dadurch ihrem eigenen Volke eine Wohltat erwiesen und ihrer Partei neue, große Entwicklunfgsmöglichkeiten erschlossen.“ Ce pa liberalci nočejo zveze, potem: „hat der deutschfreundliche Štajercbauer keine Ursache, dem zusammenbrechentien Pseudoliberalismus zu Hilfe zu kommen.“ Počakajmo, kaj bo Kukovec odgovoril. Vedno nepoučeni. Celjski liberalci vedo o usodi štajerskega deželnega zbora) največ pisati, čeprav najmanj vedo o tem predmetu, kajti nihče se ne zanima za njih mnenje in nihče ne smatra ,za potrebno, da bi jih informiral. V sobotnem „Narodu 7 je nek celjski liberalec zagrešil zopet dolgovezen članek, ki bazira na trditvi, da se je predsedstvo Slovenskega kluba že dne 18. t. m. v Gradcu pogajalo in pogodilo z Nemci in da se je že dosegel sporazum (!). In celjski ,dopisnik samozavestno pod,pire svojo trditev z besedami: .„Mi smo izvedeli1.“ Toda pravilno bi bilo: „Mi smo se zopet zlagali.“ Kajti iz poročil o pogajan njih, ki jih prinašamo na drugem mestu, je razvid-no, da ,celjski liberalci o pogajanjih radi delazmož-nosti le ugibajo in lažejo. Z lažjo se dela liberalna politika. „Ono .vadiš, Austria?“ Bivši srbski ministrski predsednik avstrofilni dr. Vladan Georgevič je izdal pod zgornjim naslovom brošuro, v kateri ostro, toda opravičeno biča avstrijsko politiko napra a Srbiji in stavlja vprašanje: zakaj sovraži Avstrija že 200 let Balkance ? Brošura vzbuja veliko pozornost, ker je dr. Georgevič priznan prijatelj Avstrije in ker ni pisana iz sovraštva, temveč iz pomilovanja. Iz učiteljske službe. Na ljudski šoli pri Sv. Miklavžu pri ^Ormožu je oddati službo učitelja ali u-citeljice; prošnje do dne 15. oktobra na krajni šolski svet Sv. Miklavž pri Ormožu. Telovadba otrok. V listih beremo, da je upravno sodišče razsodilo, da se 'šolski otroci smejo udeleževati telovadbe telovadnih društev, brez dovolje-gja šolske oblasti, če le starisi dovolijo. Dijaška kuhinja v Mariboru ima* bodoči četrtek, dne 25. t. m., svoj letošnji redni občni zbor ob 5. uri popoldne v stanovanju; ; gospoda predsednika, stolnega dekana df. Ivana Mlaka(rja z običajnim vs-poredom. Vse ude vabi uljudno na občni zbor odbor Dijaške kuhinje. Hmelj. Iz Žatca, poročajo o stanju hmelja), da prihajajo skoraj iz vseh krajev tožbe, da se ni dosegla ona množina, ki jo je bilo pričakovati. Z Angleškega poročajo, da bo vspeh za 15000 do 40.000 stotov manjši, kajkor se je računalo;. Enako poročajo iz Amerike. V Zajcu so vsled tega pene poskočile za 20 do 25 K, v Norimbergu pa za 25 do 30 M. Za 50 kilogramov plačujejo v Žatcu za domači pridelek 275 do 310 K, za štajerski in ogrski hmelj pa 170 do 225 kron. — Zateč, dne 20. septembra. „Reichspost“ piiše: Na hmeljskem trgu vlada mir, povzročen vsled rezerviranosti .lastnikov hmelja najfinejše kakovosti, za kojega je vsestransko živahno povpraševanje. In nadalje vstraja več pivovarn v pasiviteti iz vzroka, ker mislijo, da bodo na ja način prisilile producente do popustljivosti. Med tem gineva od dne/ do dne hmelj najfinejše kakovosti, vsled česar dobiva hmelj slabše kakovosti boljšo ceno, ki se že giblje med 270 do 280 K. Hmeljske cene so ite-le: pajfinejši izbrani hmelj 320 do 325 K, prima hmelj 300 do 310 K, srednji hmelj 280 do 290 K, hmelj manj .vredne kaKovosti 270 do 280 K. — V Norimberku je cena najfinejšemu hmelju 230 mark. Paramentna razstava. Včeraj ob 11. uri predpoldne je bila v stolnem župnišču Iv Mariboru otvor-jena letošnja paramentnaj razstava. Otvoril jo je pre-vzvišeni knezoškof dr. Napotnik s prekrasnim nagovorom na številno zbrano odlično občinstvo. Knezoškof je razdelil tudi več slik v spomin na lanski evharistični kongres med več odličnih dam,‘ ki so si stekle za kongres posebnih zaslug. Slike je daroval sv. oče; in jih je poslala 1 knezoškofu nadvojvodjnja Marija Anunziata. V razstavi je mnogo prav lepih in umetnih del. Časnikarska vest. Glavni urednik tržaške „E-dinosti“, gospod Makso Cotič, je vsled spora z vodstvom političnega društva .„{Edinost“, ki je lastnica lista, odložil svoje mesto. Bil je pri listu dolgo vrsto let. Na vinorejski šoli v Mariboru se je pričel včeraj, dne 21. t. m., redni pouk. V prvi letnik je vstopilo na novo 10 učencev, v II. jih je 22 in v III. 14 učencev. Vreme smo imeli zadnje dni zopet zelo slabo. Tudi danes je še precej sumljivo.. Od ražo ih strani — od blizu in daleč — prihajajo poročila o hudih nevihtah in neurjih. Zopetno znižanje cen železa. Na borzi za železo ,v Düsseldorfu se je dne 19;. t. jn. znižala cenai za železo v palicah, za fino in manj fino pločevino, in za tračno železo za 2—3 M pri toni. 50.000 delavcev brez dela je sedaj v Berolinu, kakor poroča „Berliner Tageblatt.“ Dne 4. septembra se je vršila občinska seja, kjer se je sklenilo, naj mestna občina prične takoj z raznimi deli, ki bi se sicer začela izvrševati še le čez pet let. Ob enem je sklenil občinski svet resolucijo, v kateri se poziva vlado, naj ustanovi delavsko zavarovalnico zoper brezposelnost. Konee starokatolicizma. Z/ velikansko reklamo in s huronskim vpitjem ži do vsko-lib e r afl n eg a; časopisja se je v letu 1870, v dobi kulturniji bojev, ustanovila nova sekta starokatolicizma. !Že so prerokovali sovražniki sv. katoliške cerkve,, dai ji je odklenkalo za vedno, ker starokatolicizem jo bo zmajgal. Toda glej! Po komaj 301etnem obstanku te sekte so sklicali te dni kongres starokatolikov v, Kelmorajn, kjer so pretresali vprašanje, kaj se naj zgodi s sekto1. Eni so bili za to, da bi se priklopila sekta anglikanski cerkvi, drugi so pa zopet propagirali združenje s pravoslavno cerkvijo. Do kakih definitivnih sklepov ni prišlo. Na vsak način, bo pa prišlo do rajzpu-sta te sekte. Tudi pri nas y Avstriji imamo peščico starokatoličanov, ki jih /je država celo pripoznala. Zianiinivo je vprašanje, kakšno stališče bo zavzela naša kultna uprava glede nadalnjegai obstoja te sekte sedaj, ko je ista začela že sama ob sebi — razpadati ? Za Slovensko Stražo nam /je poslal marljivi gimnazijec Rudolf Trogar 1300 lepo urejenih obrabljenih poštnih znamk. Hvala lepa! Maribor. Blamaža, ki so jo doživeli Nemci in nemškutarji pri vpisovanju otrok v tl a j t e r šp e r ško-kr-čevinsko šolo, jih seveda hudo grize in peče. Zlasti so jezni na slovensko stražo, ki je v mnogih slučajih tako vspešno prekrižala njihove račune. Da bi se nekoliko znesli, so zajčeli v („jMarburger Zeitg.“ grdo in surovo napadati razne naše ljudi, /tudi dame. Pri tem pa nimajo sreče, kot je niso imeli pri vpisovanju in blatijo osebe, ki pri, stvari! niti udeležene niso bile. Dotične osebe teh napadov' spiveda, ne vzamejo preveč tragično in se jim le veselo smejejo, ker vidijo, kako so nemški nestrpneži1 divje razdraženi, in bijejo okrog sebe kot obsedeni. Nas pa to ravnanje še bolj vtrja v prepričanju, da smo Storili prav, ker smo nastopili ! proti vpisovanju slovenskih otrok v nemško šolo. V vzduhu jtakih surovin in neotesancev, za kakoršne so se izkazali Nemci v tèm slučaju, mora mladina podivjati ter postati iv| nadlego celi družbi. Maribor. Nemška krščansko-misleča mladina našega mesta se zbira v društvu „Katholischer Jugendbund.“ Društvo zasleduje na nemški strani iste cilje, kot paš Orel. Včeraj, dne 21. t. m., je obhajalo to društvo lepo slavje. Po jutranjem cerkvenem o-pravilu v stolnici se je vršilo od 9. ure naprej v dvorani katoliškega delavskega društva zborovanje delegatov Jugendbunda. Popoldne od pol 3. do 5. ure je pa bilo mladinsko slavnostno zborovanje, na katerem so govorili: minorit H. (Pirc in G. Pratter iz Eggenberga, stud. phil. Kabelka iz Gradca, organi-zator-laik J. Schodl dz Dunaja ter grofica Chotek, sestra) prestolonaslednikove soproge kneginje Hohenberg. Schodl je priporočal nemški krščanski mladi-di, naj se varuje nemškega nacionalizma ter naj goji prijateljstvo s sorodnimi slovenskimi (Organizacijami. Slovence ne sovražiti, ker so nam isti posebno glede mladinske organizacije vzor. Govor grofice Chotek je bil mnogokrat prekinjen z njavdušienim o-dobravanjem /in ploskanjem, posebno tedaj, ko je visoka in navdušena govornica rezko obsodila nemške naeionajce ter je povdarjala, da se je na svojih potovanjih, posebno pa na češko-katoliškem shodu v Kolinu prepričala, da je ,slovanska katoliška mladinska organizacija na pravi poti. Zato priporoča, da bi tudi nemški mladeniči v svojih društvih gojili krščansko zavest, izobrazbo, neustraäenost in udanost do habsburške hiše, kakor krščanski slovanski mladeniči v svojih organizacijah. Sklepno besedo je pa imel Ö. g. Bogovič. Krčevina pri Mariboru. Gospod uredu k, poslušajte! Poraz, ki ga je doživel pri vpisovanju, g. Wernitz'niggu ne da mirno spati. Na vse mogoče načine bi se rad znesel nac| Slovenci, ki so mu prlza-djali tako moralno zaušnico. Sedajj je pričel, kakor čiijemo, pobirati neke podpise, s katerimi bi naj — spravil nekoga iz šole. Povemo mu, da naj miruje! Ce ne, bomo začeli pobirati tudi mi 'podpise, ki bodo najbrže ravno Wernitzniggu zelo neljubi. Sv. Anton v Slov. goricah. Zelo lep, popolno-# ma nov gledališki oder si je nabavilo bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Na temi novem odru bo vprizorilo v nedeljo, dne 28. septembra, v šoli prvikrat dve igri : „Dve materi“, krasna čarobna igra v štirih dejanjih s petjem. Bralno društvo je izvolilo za prvikrat to igro, ker v njej lahko pokaže vso lepoto in mnogoličnost novega odra. 2. .„Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda,“, poučna burka ,v enem dejanju. Pred igrami in po igrah nastopu pevski zbor z novimi pesmimi. Med odmori zabavajo tamburaši. Prosta zabava po igrah se vrši v prostorih gostilne Štefanije Rojs. Med prosto zabavo šaljiva pošta, šaljivi srečolov, petje, tamburanje in drugo. Ker je čisti dobiček namenjen za poravnavo velikega dolga, ki si ga je naredilo bralno društvo z nabavo novega odra, zato se vsi prijatelji poštene zabave in koristnega društvenega življenja prav prisrčno vabijo. — Odbor. Celje. (Dvajsetletnica obstoja veletrgovine A. Kolenca.) Dne 15. septembra t. 1. je obhajala tukajš-n/ja slovenska veletrgovina gospoda Antona Kolenca dvajsetletnico svojega obstanka, Iz prav skromnih pričetkov jo je gospod Kolenc znal s svojo marljivostjo in podjetnostjo dvigniti na sedanjo ugledno višino. Želimo Še obilo sreče! Ormož. V našem mestu se vrše dine 2. in dne 3. oktobra t. 1. volitve v občinski zastop. Naši veliki *,Nemci“ a la Lessjag, Salleg, Heillig et comp, so že začeli z vso paro delati. Na zmago računajo v vseh razredih. Slovenski davkoplačevalci !' iZ glasovnico v roki pokažite v omenjenih dneh, da {Ormož ni samo „deutsche Stadt“, temveč da je tukaj že tudi močna slovenska postojanka. Na noge pa tudi vi, okoliški volilci! Vsak naj stori svojo narodno dolžnost! — 0-koliški davkoplačevalec. Loperšice pri Ormožu. Tukaj je pretečeni torek v jutro umrl Ivan Verhoveak, svinjski mešetar, načelnik nemške loperčke požarne brambe. Znan je bil posebno od letošnjega „Gautaga“, ki mu je povzročil mnogo jeze. Bog mu bodi milostljiv sodnik! Ormož. Pretečeni četrtek 'smo pokopali vdovo J. Vrbančič, ki je dosegla starost 98 let. Naj v miru počiva ! Velenje. V nedeljo, dne 28. septembra, zjutraj takoj po ranem sv. opravilu, se vrši ,vt Društvenem domu zborovanje Jugoslovanske1 /strokovne zveze. Kmetje, rudarji, delavke, mladina, pridite vsi! Govornik pride iz Ljubljane. Popoldne bo veselica, katero priredi J. S. Z. Pridite v obilnem številu nato prireditev! Trbovlje. V krasni Marijini cerkvi Draga, podružnici trboveljski, je bil poročen dr. Franc Roš, odvetniški koncipijent pri dr. Dimniku v Krškem, z gdč. Mici Sorčan, učiteljico v Hrastniku. Bilo srečno. Srčno čestitamo. Roparski» zver na Stubalpi — lev. Kakor smo že poročali, se klatijo po Stub- in Koralpi že več mesecev roparske zveri, ki so do sedaj napravile že več tisoč škode. Veliko števno ovc, telet in večje goveje živine je že bilo raztrganih, ne da bi se zamoglo z gotovostjo reči, kakšna je ta zver, ki mori noč za nočjo. Na stotine lovcev se je že plazilo po tem gorovju, a vse zastonj, „kmječki strah“, tako zovejo kmetje to zver, gospodari in trga govejo živino mirno dalje. Pred dnevi je napadla ta zver tudi neko do 250 kilogramov -težko govedo, katero je vlekla nekaj časa seboj in mu nato odtrgala celo 'zadnjo četrt, ki je tehtalo kakih 50 kilogramov ter jo požrlo. Pri tem so pa našli dlake, iz katerih sklepajo veščaki neizpodbitno, da je ta zver, ki že tedne in tedne dela lovcem toliko preglavic, kmetom pa ogromno Škodo, nekaj nad tri leta stari — lev. Te dni se je zopet dvignila večja ekspedicija izvežbanih lovcev na Stubalpo, da bi zasačila groznega mesarja. Poročil o kakem vspe-hu dosedaj Še ni. Vse jih z nestrpnostjo pričakuje, ker se je lotil ljudstjva Se v resnici strah pred skrivnostnim roparjem. Koroško. Smrtna kosa. Iz Borovelj poročajo: Vf petek, dne 12. t. mi, ob 7. uri zjutraj, je nagloma umrl po slovenskem delu Koroške dobro znani izdelovatelj cerkvenih ur', Peter Ibonig. Zadela ga je srčna, kap. Ne samo družina, ampak tudi Borovlje ga bodo pogrešale, ker so izgubile (moža, kakoršnih je -zdaj, ko prihaja toliko tujcev med nas, vedno manj med nami. Spadal je med one stare korenine, ki vsajko nedeljo in praznik poznajo pot v cerkev in ki niso pozabili, kakšna mati jih je rodila. N. v m. p.! Za referenta pri deželnem šolskem isvetu koroškem je namesto gospoda vladnega Svetnika Barcsa-ja, ki gre v pokoj, imenovan gdspod vladni svetnik dr. Avgust vitez pl. Baniza; imenovani je bil prej v naucnem ministrstvu. Vogrče. V nedeljo, dne 28. septembra, se vrši tukaj v šolskih prostorih ustanovni shod J protialkoholnega društva „,-Sveta vojska;.“ 135 učiteljic brez službe. 435 učitelji čaka na Koroškem na službo, toda težko jo bodo dobile, ker nobena izmed njih ne zna — slovensko. Primorsko. Očetomor. Pred nekaj dnevi |so našli na železniškem tiru pri Miljah blizu Trsta povoženo, popolnoma razmesarjeno truplo 83,-letnega starčka Ivana Brajniča. Prvotno so mislili, da se je mož ponesrečil. Čudno pa se je zdelo nekaterim, da bi šel starček tako daleč od doma, kar ni bila njegova navada. Začeli so celo stvar natanko preiskavah in preiskava je dognala, da je bil mož umorjen, truplo pa je zločinec zavlekel na železniški itir. Kot morilca so zaprli njegova sinova, ki sta lizvrfšila, kakor trdi o-vadba, umor zaradi očetove dedščine. ! Sinova odločno zanikata krivdo in trdita, da je bil oče pijan, ko se je vračal domov in da je v pijanosti in vsled teme zašel s pota na železniško progo. Imenovanje. Tržaški škof je imenoval prečast. gospođa dr. Josipa. Ujčiča, ravnatelja „Avguštineja“ na Dunaju, za konsistorijalnega svetnika. — Ta, go-riški rojak predava sedaj ha bogoslovni fakulteti dunajskega vseučilišča moralko namesto gospoda dr. Schindlerja. Listnica uredništva. Z Menine: Dopis za nas neumljiv, zato ne moremo prevzeti odgovornosti. Petrovče: Zborovanje naj naznani društvo „Gospodar.“ Gospod A. N. : Postajenačelnik nima pravice, zavračati slovenskih tovornih listov. Tovorni listi so lahko pisani v slovenščini. Seveda mora veljati za vse — za vas in za druge — enajka pravica. Pismo smo izročili dr. VerstovŠeku. Ledenica in vsa priprava za zalogo piva se prihodnje leto da prostovoljno na več let v najem ali se pa proda; je v dobrem stanu in se da iz nje narediti stanovanje za kakega rokodelca ali penzioni-sta; tudi nekaj zemljišča je zraven, pri postaji Poličane, plačilo na večletne obroke. Zze se pri Gajšeku v Poličanah. 189 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito oljezasluh odstrani hitro in temeljito ^nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi, biva se samo v lekarni ,,Znr Sonne", Graz Jakominiplatz 14. Do- Belilnica voska, obrt medu in vošcenin RS» Cvilat, Slov. Bistrica se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu. Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v vsaki velikosti. 94 M. Zabukošek krojaški mojster v Celju priporoča veleč, duhovščini svoj modni salon za gospode, ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu. Loterijske številke. Gradec 17. septembra 1913 31 26 72 12 17 Line 20. septembra „ 20 47 70 24 15 ■ Ker se nagiba sezona h koncu vf e opozarjam cenjeno občinstvo na nečuveno nizke cene vseh poletnih obuval, posebno sandal in platnenih Čevljev» — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in počen. Stefan Strašek prva naj večja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse štev. 3. Karol Tratnik se priporoča kot Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode kot monštranc, kelihov itd. Maribor, 'tort** r* Ji Prevzamem vsa dela a JjS oekeraeijnke, slikarske in pleskarske strike, katera izvršujem vestne in po najnižjih cenah. Mihael Dobrne « Colji Gospodska ulica 5. “i Franc Pleteršek r Maribor ar Koroška ^ cesta 10. POhlStVa Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr. izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. -Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Opekarna « Meljskem dvoru Maribor m (Mellinghof) HW--assaagsii-" priporoča svojo na roko izdelano opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni. Julij Glaser, mestni stavbenik Maribsr Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VL. IVAN TEMERL stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr", prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. edina žganjama v Štajerske slivovko tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter medicinalna žganja . - in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko I^Cffljk' žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča HWUllll Vldll Prevzetje * lekarne „Pri zamorcu“ Maribor, Glavni trg štev. 3. Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel lekarno g. E. TaborSky-H, ter isto s svežimi lekarniškimi potrebščinami, s tu- in inozemskimi specialitetami bogato založil. Prosi in se priporoča za mnogobrojni obisk Dragotin Raymann, lastnik lekarn „Pri zamorcu** Maribor • Glavni trg štev. 3. 4 4 4 4 # 4 4 4 4 4 4 4 44444444444f44444444,l>4,i,,Ml4 4444*444 Fazen oglas „Slovenske Straže“! čitajte! V današnjih težavnih razmerah zsmarate obogateti 'e s srečko! urška srečka je v to svrho prva in naipriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov. ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinar|ev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1913 ! Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto. na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema z& „Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Sprejmejo se marljivi srt rudniki pod ugodnimi pogoji. Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju reg. zadr, z omel. Jamstvom reg. zadr. z omej. Jamstvom je otvorila svoje uradne prostore na Krožni cesti (Ringstrasse) št. 9 visoko pritličje. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne; uraduje se pa vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Ob tem času se vlagajo hranilne vloge in se dobe pojasnila glede trgovsko-, obrtnega kredita. — Hranilne vloge na hranilne „ ^ - od viožitve sledečega dne do dne vzdiga. — Rentni knjižice ali v tekočem računu se obrestujejo ©O 510 davek plača zadruga in ga ne odteguje vlagateljem. 1109