Št. 197 (15.299) leto LL_ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 __ icnn UD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVM IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Nove kartice s plačilnim servisom JF*l| S NEDEUA, 23. JULIJA 1995 Ali bo vitez postal kralj? Sandor Tence ^"unpanjo je buvio 1 hisconi vihtel zast ^tikomunizma in sti v°lilce s komunisti ^evamostjo. Na volil le sicer zmagal, njeg vlada je bila med i slabšimi v povojnem ^obju, za vse napaki Neizpolnjene obveze Je "vitez" vedno kr eruge. Zasovražene touniste (mednje so vsi, ki so na njegovi vi), ki mu niso pni yladati, Severno lige je z znano prekucijc aala hotenja volilcev ekonomske lobije, ' Svojimi Časopisi gr Manipulirajo ja-Mnenje. To zgodbo smo slušab dobro leto. Lji ^e oci preverili kamberto Dini eoljsi in uspešni SVninn« i-Mi/4 V. . P° predčasnih v Misliti nekaj i jMkaj eklatantni ei vzbudilo po: Počitniško razp Italije. Na vrh svojega nega programa ji ®coni zato posta Mienovano preds Mpubliko, v kate ljudstva neposre Sadnik. Italija : Mtka dobila sve tona, z majhne ua je njena dei P° zgodovini, t različna od ^a Berlusconi Oajbrž postrar Ne bomo se Politološke o Predloga, o ki Oasa do Časa g Pravljajo, poti skupaj roma Prr. J . , ., .. repnoii kot neke vrs faznega sebe razmi iusconl, ki t: jjež noc hc kralj", in ti Voljenjem vo Ne vemo to —• ^a hoče Mčeno snu Čeprav se r zui novo. ■ S protestnim shodom bo Trst v sredo | zahteval ustavitev vojne v Bosni TRST - Ustaviti smrtonosno vinarski konferenci poudarili lyju, pobudniki nadalje zahte-vojno v Bosni - to je osnovna pobudniki, je bil skrajni Cas, da vajo, da se prisotnost »modrih zahteva, ki jo bodo na protest- prihaja do splošne in množično Čelad« še okrepi, da OZN stvarnem shodu v sredo iznesli pod- izražene zahteve po posegu v no zaščiti bosansko državo in da pisniki dokumenta, med kateri- Bosni, kar bi napadenim orno- se končno izvajajo sprejete sank-mi so ob sindikatih in številnih gocilo, da sploh preživijo in bi se cije. Tudi v sredo bodo na Trgu voluntaristicnih organizacijah potem ustvarili pogoji za politic- Unita zbirali humanitarno po-tudi SKGZ, ZSKD in Slovenska no rešitev položaja. V dokumen- moc za Tuzlo, ki jo bodo poslali prosveta. Kot so na včerajšnji no- tu, ki ga bodo izročili županu II- preko Ancone in Splita. Na 4. strani 11 Od jutri slovenska I TV tudi na Goriškem TRST - Deželni sedež RAI-a za Furlanijo - Julijsko krajino sporoča, da bo s ponedeljkom, 24. t.m., zaCel oddajati tudi pretvornik nad Vrhom in sicer na kanalu 69. Slovenski televizijski sporedi bodo tako od jutri vidni tudi na območju Gorice in Doberdoba. BOSNA IN HERCEGOVINA / PO GROŽNJAH, DA BODO ZAVEZNIKI NAPADLI SRBE Mladič izriva Zahod Srbi še bombardirajo Bihač, Žepo in Sarajevo - Londonski vrh ni zadovoljil nikogar Papež: »Bosna ima pravico do obrambe LES COMBES (Aosta) - Za Bosno velja »pravica do obrambe« in kot »zadnja možnost« tudi »naCelo pravične vojne, ki je obrambna«. Tako je novinarjem izjavil papež Janez Pavel drugi, predno se je s helikopterjem odpeljal v Turin, odkoder je nadaljeval pot do Rima. LONDON, SARAJEVO -Dan po novih grožnjah zahodnih zaveznikov, ki zagotavljajo, da bodo bombardirali postojanke bosanskih Srbov, Ce ne bodo spoštovali zaščitenih območij, se general Mladič ponovno norčuje iz Zahoda. Včeraj je namreč ponovil že nekajkrat izrečeno trditev, da bo zasedel vse enklave in, Ce bo treba, tudi Sarajevo; samo takrat - je dejal Mladic - bo konec vojne. Dejansko so Srbi včeraj ponovno obstreljevali Zepo, Bihač in tudi Sarajevo, kjer so granate povzročile večje število smrtnih žrtev (na sliki AP). Sicer pa londonske grožnje ne zadovoljujejo nikogar: Izetbegovič in muslimanske države ocenjujejo, da gre za ponovno popuščanje Srbom, Rusi pa menijo, da je treba nadaljevati po diplomatski poti. Na 10. strani Tudi predsednica poslanske zbornice zavrača Berlusconijevo "ofenzivo11 RIM - Bojim se oblasti v rokah enega samega človeka, ker je demokracija najvišja politična vrednota. Tako je predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti komentirala nedavna Berlusconijeva stališča o takozvani predsedniški republiki. Bivšega ministrskega predsednika je iz Montevidea, kjer je na uradnem obisku, ošvrknil tudi predsednik republike Oscar L.Scalfaro, ki je spet brenil pristojnosti parlamenta. Silvio Berlusconi vsekakor vztraja pri svojih stališčih. Tudi na sinočnjem posegu na kongresu Buttiglionejeve Ljudske stranke je zahteval predčasne volitve jeseni in kritiziral vse -nasprotnike in zaveznike - ki ne podpirajo neposredne izvolitve predsednika republike in vlade. Massimo D’Alema je mnenja, da je predsedniška republika popolnoma tuja tradicijam in zgodovini italijanske demokracije ter očital Berlusconiju, da ima diktatorske težnje. Proti možnosti volitvam novembra in decembra so se znova izrekle katoliško usmerjene stranke desnosredinskega zavezništva, ki se vse bolj oddaljujejo od liderja "Forza Italia", Na 2.strani POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! Peticijo za vrnitev Narodnega doma lahko podpišete v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu in v Gorici. V septembru bomo objavili seznam drugih krajev, kjer bo mogoče podpisati peticijo. Danes v Primorskem dnevniku Zaključni dan Mittelfesta V Čedadu se danes zaključuje letošnji, četrti festival srednjeevropske ustvarjalnosti. Dopoldne se bo v Spetm konCal tudi lutkovni »potovalni« festival. Stran 2 Deželna enoteka spet odprta V Gradišču so včeraj ponovno odprli deželno enote-ko la Serenisssima. Upravlja jo ustanova ERSA. Stran 8 Polemike o “rimskem spodrsljaju” Zupan Valenti umirjeno a odločno odgovarja na napade Severne Lige. Stran 8 Danes slavje Induraina Z zmago v predzadnji etapi na kronometer je Bask Miguel Indurain dan pred koncem dejansko petič v svoji karieri osvojil kolesarski Tour de France Stran 31 TRENTA / OTVORITEV Novo središče triglavskega narodnega parka TRENTA - Včeraj so s priložnostno slovesnostjo na Logu v Trenti odprli informacijsko središče Triglavskega narodnega parka. Poimenovali so ga Dom Trenta. V njem bodo lahko obiskovalci dobili vse potrebne informacije o Triglavskem narodnem parku, tu bodo lahko kupovali domače izdelke in spominke, si ogledali multivizijo o geologiji, geo-morfologiji, reki Soči, o živi in mrtvi naravi, o kulturi, okolju in ljudeh, ki živijo v Nacionalnem parku, lahko si bodo ogledali trentarski muzej, etnološko kulturno in zgodovinsko dediščino Trente. V centru delujejo tudi ambulanta, turistična pisarna in prostor za potrebe krajevne skupnosti. PREDČASNE VOLITVE IN PREDSEDNIŠKA REPUBLIKA Beriusconi glasno vztraja, a je vse bolj osamljen Pivettijeva: Bojim se oblasti v rokah enega samega človeka D'Alema: Italija naj ostane parlamentarna republika RIM - Silvio Berlusconi trmasto vztraja pri zahtevi po jesenskih predčasnih volitvah in po uvedbi tako imenovane predsedniške republike. Pri svojih stališčih pa je vse bolj osamljen, saj so mu v zadnjih dneh obrnile hrbet tudi manjše stranke desnosredinskega zavezništva, ki se sklicujejo na politično tradicijo nekdanje Krščanske demokracije. Med tistimi, ki odločno nasprotujejo neposredni izvolitvi predsednika republike in vlade je tudi predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti. V intervju tedniku ”11 Mondo" je Pivettijeva povedala, da se zelo boji oblasti v rokah enega samega človeka in da je vprašanje predsedniške republike precej slabo zastavljeno. Učinkovitost vlade je nedvomno zelo pomembna - je poudarila Pivettijeva - zaščita demokracije pa je go- Irene Pivetti (lelefoto AP) tovo poglavitnega pomena. Predsednica zbornice tudi ne verjame tako imenovanemu političnemu omizju o pravilih igre, ker je mnenja, da mora o tem odločati edino parlament. Tajnik DSL Massimo D’Alema pa je bil še bolj kritičen do Berlusconija ter mu v bistvu očital diktatorske težnje, ki po njegovem sodijo v plebiscitarno vizijo demokracije. Bivši ministrski predsednik zahteva volitve jeseni, s svojimi proglasi in zahtevami pa le podaljšuje življenje sedanjemu parlamentu in hkrati tudi Dinijevi vladi, je še dejal voditelj DSL, ki se je sam sprijaznil z dejstvom, da jesenskih volitev ne bo. Berlusconi je zahtevo po volitvah ponovil tudi na sinočnjem posegu na kongresu desne frakcije Ljudske stranke. Delegati so ga toplo sprejeli, med njim in tajnikom Roccom Buttiglionejem pa ne manjka razhajanj, tako o datumu volitev, kot o predsedniški republiki. Buttiglione je v svojem poročilu dejal, da bi bile volitve jeseni škodljive za državo in znova pozval Berlusco- nija, naj pristopi k centru in se odpove dušlji-vemu objemu s skrajno desnico. Lastnik Fininvesta pa ne posluša zaveznikov, seveda z izjemo Gian-franca Pinija, ki je zelo zadovoljen, da je Berlusconi naenkrat postal zagovornik neposredne izvolitve predsednika republike in vlade. Z levosredinskega tabora pa se je oglasil Mario Segni, ki je od vedno pristaš predsedniške republike. »Gre za zelo resno vprašanje, ki bi postalo neresno, če bi ga reševala desnica«, je Berlusconijeve stališča komentiral Segni. Berlusconiju je iz Južne Amerike, kjer je na uradnem obisku, ošvrknil tudi predsednik republike Scalfaro, ki je poudaril, da je sedanji parlament politično in formalno legitimiran, medtem ko je nekdanji ministrski predsednik nasprotnega mnenja. Massimo D'Alema svari pred nevarnostjo samovlade (AP) ____ČEDAD / POKLON PASOLINIJU_ Židovsko-madžarsM zaključni dan četrtega Mttelfesta ČEDAD - Zidovska religiozno-p o svetna kultura in madžarska glasbena tradicija: med tema dvema poloma se bo danes izpel letošnji, četrti Mittel-fest, ki je v petih dneh predstavil vrsto zanimivih predstav. Dopoldne se bo z nagrajevanjem v Spetru zaključil tudi lutkovni festival, ki je pravzaprav sestavni del »glavnega«, potekal pa je nekako vzporedno z njim po raznih krajih Nadiskih dolin. Med novostmi letošnjega festivala je tudi nov pristop do raznolike Zidovske kulture, s tem pa so se organizatorji želeli spomniti 50-letnice zmage nad nacifašizmom. Ob 11.30 bosta v [bivši] cerkvi sv. Frančiška tenorist Shmuel Barzi-lai, »oberkantor« v dunajski sinagogi, in pia-nist-organist Andrei Roth izvedla vrsto religioznih pesmi, ki se jih navadno izvaja v sinagogi, in jidiš in izraelskih liederjev, od 13. do 16. ure pa bo v vili de’ Claricini v Moimaccu »Židovski praznik« s tipičnimi jedmi in glasbo. V gledališču Ristori bodo izvedli gledališko predelavo Magrisovega kratkega romana o kozakih v Karniji, nakar se bo začel nadžarski, zaključni del letošnjega programa. V cerkvi sv. Frančiška bo ob 19. uri glasbeni poklon skladatelju Kurtagu, na trgu pred stolnico pa bodo ob 21.30 s plesi in pesmimi nastopili člani ansambla Antala Szalaia. Tretji in četrti dan letošnjega Mittelfesta pa sta bila skoraj prvenstveno posvečena Pier Paolo Pasoliniju, katerega se bo Furlanija z vrsto pobud spomnila konec letošnjega poletja v vili Manin (Passariano), Gradežu in drugih krajih. Dvakrat so predstavili balet oz. scensko igro brez besed In Memoriam P. P. Pasolini, ki ga je po filmu Teorema (film so tudi predvajali) postavil Plesni atelje komornega teatra iz Budimpešte (na sliki prizor iz baleta). Posebno pozornost so organiza- torji posvetili neizpolnjenih Željam, točneje projektom Pasoli-nija: gledališko delo o Življenju sv. Pavla, o katerem je Pasoliniji nameraval posneti film, sta pripravila gledališki center iz Pontedere in Teater Francesco di Bartoli di Buti, Pasolinijev scenarij II padre selvaggio pa je za gledališče priredil Giorgio Pressbur-ger. Od ostalih prireditev velja vsaj bežno onieniti sobotni koncert v Landarski jami s flavtistom Robertom Fabbricianijem po zamisli in v režiji Carla de Incontrere in gledališko predelano kroniko grozovite nesreče v Vajontu. NOVICE FIRENCE / IZDALI SEDEM NOVIH ZAPORNIH NALOGOV Sodniki iz Brescie zaslišali Domenica De Biaseja BRESCIA - Sodnika Fabio Salamone in Silvio Bonfigli, ki vodita “tajno” preiskavo o Antoniu Di Pietru sta včeraj že tretjič zaslišala ministrskega inšpektorja Domenica De Biaseja. Zasliševanje je trajalo okrog 5 ur, po njem pa je ob odhodu novinarjem demantiral glasove, po katerih naj bil na seznamu preiskovanih. De Biase je novinarjem posredoval vrsto novih obrazložitev glede arhiviranja “tajne" preiskave o Di Pietru in na vprašanje, ali so Di Pietra izsiljevali odgovoril, da je sodnik govoril o pritiskih, katerih je bil deležen že pred leti. Albanske organizacije vodile promet priseljencev BARI - Pri vodenju prometa protizakonitih priseljencev, ki so se z albanskih obal selili v Apulijo, so organizacije tihotapcev zamenjale albanske organizacije, ki že od leta 1994 vodijo “skoraj ekskluzivno” to dejavnost. Do teh zaključkov so prišli preiskovalci finančne straže; slednji za svoje delo uporabljajo razna prevozna vozila, letala in ladje; razpolagajo z 52 ladjami in 8 helikopterji. Samo v letošnjih prvih šestih mesecih so prijavili sodnim oblastem 68 oseb, ki jih dolžijo organiziranja protizakonitega prometa priseljencev, aretirali pa so jih 39; poleg tega so ustavili 3163 priseljencev ter zaplenili 38 plovil in 7 vozil. Gost promet na avtocestah RIM - Na vseh cestah in avtocestah je bil včeraj promet zelo gost. O dolgih kolonah avtomobilov poročajo z avtocest pri Reggio Emilii in v bližini Coma. Do sinočnjih ur se ni pripetila nobena hujša prometna nesreča. Avtobombe leta 1993 po naročilu Provenzana, Bagarelle ter Bmsce Tako menijo preiskovalci iz Firenc, ki iščejo še okrog deset oseb Policija je včeraj v Palermu odkrila ogromno količino razstreliva, s katerim je mafija pripravljala nov atentat (lelefoto AP) FIRENCE - Po mnenju sodnikov iz Firenc so avtobombe, ki so leta 1993 pretresale razna mesta v Italiji, postavljali po naročilu Leoluca Bagarelle, Giovannija Bmsce in Bernarda Provenzana (slednja dva se še vedno skrivata roki pravice), brata Giuseppe in Filippo Graviano (oba sta že zaprta) pa naj bi skrbela za organizacijsko plat. Z eksplozivom naj bi se ukvarjala Antonio Scarano in Aldo Fra-betti, ki sta prav tako za zapahi. O preiskavi, ki se še ni zaključila, saj iščejo še okrog deset ljudi, je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so pou-darili, da se zaporni nalogi, ki so jih izdali proti omenjeni sedmerici, nanašajo na vse atentate, do katerih je prišlo pred dvema letoma, torej v Ul. Fau-ro v Rimu (14. maja), v Ul-dei Georgofili v Firencah (27. maja), v Ul. Palestro v Milanu, v San Giovanwju in Laterano ter v San Giorgio al Velabro v Rimu (v noči na 28. julij). Z atentati pa je »Cosa nostra« nameravala nadaljevati, kar naj bi potrjevala najdba okrog 70 kg eksploziva v Formella (Rim), s katerim so hoteli umoriti enega od sodelavcev policije (svojčas so omenjah Salvatoreja Coij' toma): uporabih naj bi bili podobno tehniko kot v Ul. Capaci. Bagarell0, Brusco, Provenzana iij brata Graviano so doslej obtoževali »samo« za aV' tobombe v Rimu (skupaj z njimi naj bi bil vpleten tudi Toto Riina). DEŽELA Nedelja, 23. julija 1995 SENJAM BENEŠKE PESMI Gledalci bodo odločili, kdo bo zmagovalec Zaključni večer danes, ob 18. uri - 14 pesmi v finalu LESE - Danes se bo na Lesah, v Občini Grmek, končal 20. jubilejni S en jam beneške pesmi, ene najpomembnejših kulturnih prireditev med Slovenci na Videmskem. Ze v četrtek in petek zveCer se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili nastopom pevcev, ki so svoje skladbe predstavili v domačem narečju. Drevi pa bomo izvedeli, kdo je zmagovalec jubilejnega Senjama beneške pesmi. Odločitev bo prepuščena gledalcem, ki bbdo izbrali najboljše pesmi. Sklepni del senjama se bo zaCel ob 18. uri. Na njem pa bomo lahko poslušali naslednje pesmi: "Sanja” (pela bo Karen), "Ti si muoj dan” (Annalisa, Igor in KlabuCani), "Lažni-vac” (Franco), "Čakam, čakam” (Gabriele), "Ostani” (Chia-ra), "Hej, nono, hej” (Ljuba in Renzo), "Senoseki” (Martina), "Molimo” (Chec-co), "Tocet uodo” (Cinzia in Lucio), "Pastir” (Davide), "Moja mama” (Oria-na), "Cajt” (Michele), "Zrak” (Cristina in Francesca) in ”Pie-sma od emigranta” (Cinzia in Lucio). Rudi PavSiC RADIO KOPER / STALIŠČE NOVINARJEV »Odločitev RTV meji že na perveiznost« Morda v kratkem tudi. razprava v deželni skupščini - Izjava odgovornega urednika TRST - Afera o izklopitvi srednjevalo-vnega oddajnika italijanskega programa Radia Koper na Belem Križu bo v prihodnjih dneh odmevala v deželnem svetu. To je spet zahteval svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina, s to afero pa se je ukvarjal tudi sindikat novinarjev italijanskega programa Radia Koper. »Nalašč nismo hoteli reagirati takoj, saj nobena prevroča juha ni dobra«, pravijo novinarji, ki so menili, da bo »vodstvo RTV Slovenija ugotovilo, da smo se na Radiu Koper-Capodistria ves Cas zelo racionalno obnašali«. »V nekaj letih smo zmanjšali število zaposlenih za celo tretjino, v zadnjem Času moCno znižujemo stroške, pri vsem tem pa italijanski in slovenski program teCeta brez zastojev. Zato smo pričakovali, da bo ponovno dalo vključiti oddajnik, brez katerega je naša funkcija bistveno okrnjena. S samovoljno in nenapovedano izključitvijo srednjevalovnega oddajnika, ki že nekaj desetletij uspešno (kljub slabši kvaliteti v primerjavi z FM) opravlja izjemno pomembno kulturno in informativno funkcijo za italijansko skupnost na celotnem dvojezičnem območju ter predstavlja tudi pomemben most sodelovanja s sosedoma, je vodstvo RTV prizadejalo hud udarec ne le samim zaposlenim v italijanskem programu, temveč je tudi grobo kršilo ustavna načela Republike Slovenije«. Podobno je prizadelo tudi predstavnike madžarske manjšine, piše se v izjavi, s katero smo seveda solidarni. To, da vodstvo uporablja manjšini za to da bi od vlade dobilo denar ali zeleno luC za povišanje naročnine, meji Ze na perverznost. Vodstvo bi moralo najti ustreznejše in gospodarsko učinkovitejše rešitve, pri Čemer ne bi smelo prizadeti manjšin in tistih, ki se že skrajno gospodarno obnašajo. Od vodstva RTV zato zahtevamo, da preklice svojo odločitev in ponovno vključi oddajnik. Svet RTV pa naj ugotovi odgovornost za takšno samovoljno dejanje in naj ustrezno ukrepa. Z daljšo izjavo se je oglasil tudi vršilec dolžnosti urednika italijanskega programa Radia Koper Bruno Fonda, ki govori o dejanju rasistične in šovinistične narave. Trpka usoda italijanskih filmov VIDEM - Filmi italijanskih mojstrov, ki so ustvarjali do sedemdesetih let, so poznani v svetu, medtem ko so sodobnejši italijanski filmi, pa Čeprav so kakovostni, nepoznani. Edini izjemi sta »Novo cinema Paradiso« in »Mediterraneo«, ki sta si pridobila prostor v svetu z Oskarjem. To je osnovna ugotovitev srenja, ki so ga ob stoletnici filma organizirali v Vidmu. Italijanskemu filmu manjka distribucija in izvaža predvsem drugorazredne proizvode. Ženske iz Benečije TRST - V kulturnem domu na Proseku bo še danes in jutri zvečer na ogled razstava likovnic iz Beneške Slovenije in sicer Lorene de Angelis (-olja), Sandre Manzini (tapiserije) in Claudi Raza (akvareli). Na petkovi otvoritvi razstave je nastopilo tudi Beneško gledališče (Foto KROMA) s tremi kratkimi monologi iz narečne igre ”Buogi možje". Tri umetnice so Članice Društva beneških likovnikov. Likovna razstava sodi v okvir športnega praznika, ki ga na Proseku prireja SD Kontovel. NOVICE Stu ledi na pomembnem beltinškem festivalu TRST - Tržaška folklorna skupina Stu ledi še ni odšla na poletni oddih, sicer pa je prav poleti večina mednarodnih prireditev, festivalov in najrazličnejših srečanj. Prihodnjo nedeljo se bodo tržaški folkloristi udeležili že tradicionalnega folklornega festivala v Beltinec, kjer so pri gostoljubnih Prekmurcih že gostovali. Srečanje sodi med najpomembnejše tovrstne v Sloveniji, ker so sodelujoče skupine navadno izbrane po precej strogem ključu. Vsakdo mora predstavljati izročilo svojega območja, tako bo TFS Stu ledi tokrat prikazala tržaški splet in pa pustne običaje s plesi iz Rezije. S temi plesi je tržaška skupina junija nastopila tudi v Kopm, na prazniku domačega zavetnika (foto Bra-dassi). Kot smo že poročati, pa bodo TFS Stu ledi v soboto, 5. avgusta, predstavljala tržaško izročilo in občino na tradicionalni prireditvi v Beljaku. V Huminu razstava »prehodnih umetnikov« HUMIN - Ze od nekdaj je bil Humin na stičišču pomembnih trgovskih poti, ki so povezovale Furlanijo z donavskimi območji in Srednjo Evropo. S trgovino pa so se ustvarjati tudi pogoji za razvoj raznih zvrsti umetniške ustvarjalnosti, med temi slikarstva in kiparstva. Nekakšen zgodovinski prikaz likovne umetnosti v Huminu in bližnji Pušji vesi od 15. do 19. stoletja je zaobjet na razstavi, ki bo do 8. oktobra odprta v palači Elti. Pod naslovom »In prišli so iz Avstrije in Nemčije« je zbranih veliko del, ki so bila doslej skoraj povsem neznana širši publiki. Nekatera so bila poškodovana med hudim potresom, druga pa »skrita« v zasebnih zbirkah. Na pobudo krajevne občinske in deželne uprave, s katerima je sodeloval restavratorski center iz Passariana, so sedaj na ogled celo poletje. Deželna palača odprta za ljudi TRST - V okviru prireditev ob premieri operete Sissi je bila včeraj dopoldne odprta za obiskovalce palača deželne vlade, ki je bila do pred nedavnim sedež Tržaškega Lloyda. V slavnostni dvorani so obiskovalci lahko občudovali velika portreta cesarice Elizabete (delo Hansa templeja) in Franca Jožefa (delo Alberta Ritzbergerja. ______POZIV / V SEPTEMBRU 20-LETNICA SMRTI_ Ne pozabimo Toneta Kralja TRST - Letos 9. septembra poteče dvajset let od smrti slikarja Toneta Kralja. Kot sta se ga ob desetletnici spomniti goriška Zveza slovenske katoliške prosvete in tržaška Slo-venska prosveta, bi bilo Prav, da bi tokrat to storile z vetiko mero medsebojne P°moci in sodelovanja Vse slovenske organizacije v Italiji. Kaze, da je premalo Ca-Sa na razpolago za pripra-v° velike in izčrpne raz-stave umetnikovih del ter za izdajo zajetnejšega in strokovno zasnovanega kataloga. Zato pa naj bi se Slovenci v FJK drugače, Vsaj deloma, oddolžili imetniku, ki jim je od Rapalla pa do svoje smrti bil f svojimi deti ob strani, se jim razdajal in jih bodril k vztrajnosti. Tone Kralj je bil umetnik z ljudskim prizvokom, pa ne le zaradi prevladujoče religiozne moti-'ake, temveč ker se v nje-govih delih zrcalijo Cas in okoliščine, v katerih je ži-^1 in ustvarjal. Potemta-kern je jasno, da n.pr. Kra- ljeva upodobitev Cirila in Metoda prerase religiozno slikarstvo in se prelevi v širše zasnovano umetniško sporočilo. Z malo dobre volje bi se lahko v obhajanje dvajsetletnice smrti Toneta Kralja vključilo sleherno društvo ali skupnost, ki "pokriva” ozemlje v zamejstvu, koder je umetnik ustvarjal. Od novembra letos pa do novembra priho- dnjega leta naj bi vsako društvo organiziralo po en obisk kraja, kjer se nahaja kako Kraljevo delo. Tako naj bi kulturno zaživeli Višarje, Trčmun, Stan-drež, Katinara, Pesek, da omenimo le nekaj krajev v Furlaniji-Julijski krajini, kjer živijo Slovenci. Upamo, da se bo vabilu odzvalo vsaj nekaj društev in skupnosti; kajti bi bilo neopravičljivo, ko bi šla dvajseta obletnica smrti "našega” Toneta Kralja neopazno mimo. Tega si ta veliki prijatelj primorskih ljudi res ne zasluži! Naš predlog in vabilo želimo podkrepiti z objavo Kraljeve razglednice. Sestero njegovih razglednic na temo Velike noči in običajev, vezanih na praznik, se je namreč pojavilo na neki licitaciji v Trstu; nismo zamuditi priložnosti in jih odkupili. Na hrbtni strani razglednic je tiskano: Izdal Umet. atel. "Vis” Krško. Ker gre za atelje in ne za navadno tiskamo, sklepamo, da je Kralj te drobne umetnine tudi sam tiskal. Sodimo tudi, da jih je ustvaril okoli leta 1930. Umetnik je upodobil velikonočne prizore, običaje in simboliko: sekanje pirhov, maCice, procesijo, blagoslov hrane, itd. (Seveda, Ce nam bo kdo od bralcev znal povedati kaj veC o teh razglednicah in tovrstni Kraljevi produkciji ter o ateljeju "Vis”, mu bomo hvaležni). Filip Fischer BREZPLAČNI TEČAJI, KI JIH FINANSIRA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA ENFAP VSEDRŽAVNA USTANOVA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE ŠOLSKO LETO 1995-96 DNEVNI TEČAJI - ZAČETNI: • uradniško delo (dveletni); • operater j i-programerj i sistemov (dveletni); • elektricarji-inštalaterji avtomatskih naprav (triletni); • termohidravliCni inštalaterji klimatskih naprav (triletni); • elektronski tehniki (triletni). PODIPLOMSKI in USPOSOBLJENOSTNI TEČAJI: • specializacija za upravljenje podjetij; • tehniki softvvare; • tehniki informatskih sistemov v podjetjih; • operaterji sistemov za obdelavo podatkov. IZPOPOLNJEVALNI TEČAJI: • računovodstvo na P.C.; • lokalno omrežje; • vodenje plač na P.C.; • aplikativni postopki za avtomatizacijo uradov; • programski jezik »C«; • programski jezik »Clipper«. INFORMACIJE IN VPISOVANJE: ENFAP TAJNIŠTVO: Ul. S. Francesco 25 - 34142 Trst - Tel. 040-635292 urnik: od ponedeljka do četrtka 10.00 -12.30 in od ponedeljka do petka 17.00 -19.30. NOVICE Ponesrečeni mladenič je bil doma iz Trsta Mladeniču, ki se je predsinočnjim smrtno ponesrečil nedaleč od Rižarne, je bilo ime Aliredo Marchio in je prebival v Ul. Montecchi 8. Marchio, ki se je rodil leta 1970 v Latisani in je živel s starši, se je s svojim motornim kolesom peljal po Ul. Ratto della Pil-leria v smeri proti križišču proti Valmauri, ko je iz nepojasnjenih razlogov nenadoma izgubil kontrolo nad vozilom in zapeljal naravnost v drog javne razsvetljave. Reševalcem, ki so prihiteli na kraj nezgode, je bilo takoj jasno, da je njegovo zdravstveno stanje zelo hudo: udaril se je v glavo in prsni koš. Naložbi so ga na rešilec, vendar je med prevozom proti bolnišnici na Katinari podlegel poškodbam. Izvide o nesreči so opravili miljski karabinjerji. Zdravila se bo mesec dni V Ul. Flavia, na vogalu z Ul. Gravisi, se je včeraj poškodovala 63-letna Elisabetta Bemobich, ki se sedaj zdravi na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice. Okrevala bo v približno mesecu dni. Bemobichevo, ki prebiva v Ul. Flavia 58, je zadelo dostavno vozilo, kr ga je upravljal Marcello Debeliš. Poletni miljski pust V okviru manifestacij, ki so povezane z 42. miljskim pustom, bodo danes v Miljah uprizorili delo Rodol-fa Fellinija »Nobenega predmeta ne odvrzite skozi okno«. Igra je v enem samem, grotesknem dejanju in se odvija na vlaku, protagonistka pa je mlado dekle, namenjeno v Rim. Ker ne želi imeti opravka z nobenim od sopotnikov, se jih skuša znebiti tako, da jih prizadene na najbolj ranljivih mestih. Delo Fellinija, mladega avtorja in televizijskega časnikarja, so uprizorili že leta 1989 in 1991 v drugih krajih po Furla-niji-Julijsld krajini, v njem pa igrajo Michela Cadel, Stefano Galante, Sabrina Benussi, Mariangela Bruna, Erika Gelleni in sam avtor. Prispevki za priobalne strukture Na predlog odbornika za turizem Cristiana Degana je deželni odbor F-JK odobril 459 milijonov lir prispevkov za izgradnjo ah postavitev raznih struktur, la bodo služile priobalnim plovilom. Denar bo dobila družba »San Giusto Sea Center« iz Trsta, ki bo zgradila turistično marino v tržaškem pristanišču, med pomolom Pescheria in pomolom Venezia. Postavili bodo tudi valobrane. Nasploh gre za prvi primer integriranih struktur (oskrba z vodo, elektriko, gorivom itd.), katerim naj bi sledile še druge. Skupni strošek znaša skoraj štiri milijarde lir. Letalonosilka Roosevelt v Trstu V Tržaški zaliv bo jutri zjutraj priplula ameriška letalonosilka USS Theodore Roosevelt, ki bo pri nas ostala do petka, 28. t.m. Posadka šteje veC kot 5 tisoč mož, a tržaške družine lahko povabijo na zajtrk ali večejo posamezne mornarje, ki bodo uslugo lahko vrnili tako, da bodo na ogled ladje popeljah po tri ah štiri osebe. Kdor je zainteresiran za pobudo, se lahko oglasi na Italijansko-ameriškem združenju (Ul. Roma 15, tel. 630301) od jutri do četrtka, 26. t.m. od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Odkopavanje posmrtnih ostankov pri Sv. Ani Tržaška Občina obvešča, da se v zvezi z odkopavanjem posmrtnih ostankov na pokopališču pri Sv. Ani (odsek št. 31, umrli od 29.4.1977 do 19.8.1977) lahko zainteresirani tamkaj pokopanih sorodnikov zglasijo v pristojnem uradu do 20. avgusta. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG DAN SOLIDARNOSTI IN BOJA ZA BOSNO / V SREDO TUDI V TRSTU »Smrtonosni spopad v Bosni je treba nepreklicno ustaviti« Po mnenju pobudnikov humanitarne pobude že zdavnaj niso dovolj Predstavitev dokumenta in sredine pobude za Bosno na sedežu Anse (foto KROMA) _______POZIV ORGANIZATORJEV__________ »Prinesite, kar ljudje potrebujejo« Zaželena so predvsem zdravila, higienski material in živila Organizatorji sredine manifestacije toplo priporočajo Tržačanom, naj na Trg Unita prinesejo predvsem higiensko-sa-nitetni material, zdravila, osnovna živila, odeje, plastične kozarce in krožnike, vžigalice in baterije. Sestavih so seznam najpotrebnejšega, zato da ne bi ljudje prinašali predvsem material, ki ga v Tuzli in drugih krajih v Bosni trenutno ne pogrešajo, npr. ponošena zimska oblačila. Med higiensko-sanitetnim materialom so še zlasti zaželene osnovne potrebščine, kot so milo, zobna pasta, zobne ščetke, šampon, damski vložki, ple^ niče za otroke, vata in vse potrebno za razkuževanje. Na seznamu nujno potre-bnilr zdravil in sanitetnega materiala so na prvih mestih antibiotiki, zdravila za srčne bolnike in diabetike, insulin, pomirjevala, alkohol in druga razkužila, povoji vseh velikosti, najosnovnejše za male kirurške posege, jeklenke s kisikom, najrazličnejša cepiva in tudi vozički za invalide. Pri hrani gre za osnovna živila, ki morajo biti varno zapakirana, predvsem pa ne v steklenicah ah steklenih vazah, ki bi se lahko med prevozom razbile. Na seznamu so testenine, riž, sol, med, marmelada, olje, sladkor, moka in živila v konzervah (tunina, meso, zelenjava). Poleg plastičnih predmetov in ostalega Ze omenjenega materiala pa je v razdelku razno zaželen tudi strup proti mišim. Kdor bi želel natančnejše informacije, se lahko obme na tržaški sedež ICS, Ul. Marconi 36/b, telefon in fax 040/51572. Denarna nakazila pa je mogoče poslati po poštnem tekočem računu 11604592 organizaciji Consorzio itahano di solida-rieta, ul. Camaro 10 - 33170 Pordenon. Končno gre za dokument, ki se ne zavzema generično za mir, temveč postavlja točno opredeljene politične cilje. Brez množičnega protesta in pritiska na krajevne in italijansko vlado pa ni mogoCe doseči zahtevanega posega v Bosni, s katerim naj se vzpostavijo možnosh za politično rešitev spopada. Podpisniki poziva za mir v Bosni, ki bodo v sredo, 26. julija, na Trgu Unita organizirali velik protestni shod, namreč ostro ločujejo med napadenimi in napadalci. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril predstavnik sindikata CGIL Bruno Zvech, bi na območju bivše Jugoslavije trenutno težko razdelili ljudi med »svetnike« in »demone«, vendar pa je velika razlika med napadenimi in napadalci. Prvim je treba omogočiti, da vsaj preživijo, če se bodo namreč razna pogajanja in diplomatski razgovori nadaljevali kot doslej, v kratkem ne bo več o Cern odločah. Stališče o nuji, da je treba preseči sedanjo situacijo, prihaja pozno, morda celo v zadnjem trenutku, kot »skušata ujeti zadnji vlak« tako dokument kot sredina manifestacija, ki se vključuje v vsedržavni projekt (isti dan bodo namreč shodi v vseh večjih mestih Italije). Pobudniki tržaške protestne manifestacije so bili včeraj avto-kriticni in kritični - tako so naglasih, da v Trstu pobude niso podprle stranke, ki so podpisale vsedržavni dokument (dejansko so to storile vse politične formacije z izjemo SKP in NZ). Na dolgem tržaškem seznamu pobudnikov, ki ga ipira sindikat katoliških slavcev ACLI (na njegO' sm sedežu tudi do srede : sprejemajo morebitne ntaristicnm organizem i tudi SKGZ, ZSKD, Sionska prosveta in DSL udaril je, da je manif®' cija z vsebinskega vidi' trojno zasnovana: hu-mitarni vidik se bo razil z nabirko materia-simbolni z »mirovnim1 ami« otrok in vseh osta-sodelujočih (organiza-ji vabijo udeležence, na) nesejo velike robčke ali :e, s katerimi se bodo ko povezal v »krog nU' lov županu Illyju’ d se bo začel ob 18-trajal naj bi do 20.30, ) po 20. uri pa naj bi z likovanjem kroga in 5 anjem delegacije na mstvu dosegel višek. 18. ure dalje bo na Tr-Jnita tudi tovornjak, kJ brani material najprej sijal v neko skladišče, ir pa v spremstvu itah-ke vojske do Ancone, am bodo vse zbrano za o na ladji prepeljali v t in nato s pomočjo janskih humanitarnih nizacij v Bosno, lavne zahteve, ki jih o v sredo v Trstu in ;ih mestih odločno p°' ili pobudniki, pa so-vitev spopadov, spo-anje vseh območij, ki jo pod okrilje OZNi pitev, ne pa zmanjša-prisotnosti »modrin i«, stvarna zaščita bo' NABREŽINA / OB ZNATNI UDELEŽBI UPRAVIČENČEV Po dolgih letih so Nabrežine! spet obnovili odbor jusarskih upravičencev Pobudniki srečanja so poudarili pomen odbora in orisali načrt delovanja m h •• S petkove seje nabrežinskih jusarskih upravičenčev (Foto križmančičl/KROMA) Nabrežinski jusarji so se v petek zvečer zbrali na občnem zboru, katerega se je udeležilo precejšnje število potomcev nekdanjih 61 članov vaške srenje. Pobudniki so obrazložili svojo iniciativo, pojasnili pomen tovrstnih odborov ter načrtno predstavili bodoče delovanje. Medtem ko je lista prvotnih ustanoviteljev nabrežinskega jusa iz prejšnjega stoletja krožila med poslušalci, so se zvrstila številna vprašanja. Občinstvo je vpraševalo za pravna pojasnila, za zakonske predpise in podobno. Širšo problematiko sta obrazložila gosta Karlo Grgič in Zoran Sosič, ki se že dolgo let ukvarjata s problemi jusa. Posredo- vala sta zgodovinski okvir jusarskih odborov in pravno ter birokrat- sko plat problematike. Orisala sta tudi osebne dolgoletne izkušnje ter dragocene nasvete. Razvila se je vroCa debata, ki se je polegla, ko je prišlo do pojasnil s strani odbora. Udeležene1 so najprej popravili statut, nakar je članstvo izvolilo novi upravn1 odbor v katerem so AleS Pertot, Nevo RadoviC’ Lia Caharija, Damj®11 Pertot, Pavel Kukanj3, Nada Caharija, Eldi Ca; harija, ter nadzoru1 odbor: Ivo Pertot, Vojk0 Pertot in Herman Svetlic. Na dan je prišla želj3, da bi v jusarsko organ1 zacijo pristopilo cinrve elanov. Ze samo zan1 manje, ki ga je izkaza10 občinstvo na petkovi s® ji, je pa dokaz, da je ju sarska zavest” še živ3, oziroma, da je odnos v3 ške srenje do lastneg3 teritorija aktualna potr® ba prebivalstva. r ______VREME / OSVEŽITEV NAPOVEDUJEJO ZA PRIHODNJE DNI_ Val zelo vročega vremena še vedno nad našimi kraji V Trstu doslej niso zobeležili primerov slabosti zaradi vročine Zdravnik svetuje malo maščob in veliko tekočin Strah pred vročino je odveC, vendar pa je potrebno, da predvsem tisti, ki so na vročino zelo občutljivi, sprejmejo določene ukrepe. Zdravnik dr. Renato Stokelj poudarja, da vročina na vsakega posameznika različno vpliva. MoCnemu soncu se morejo izogibati predvsem sreni pacienti, pacienti z visokim krvnim pritiskom in pacienti z nevrološkimi obolenji. V teh vročih dneh pa je potrebno, dodaja dr. Stokelj, da vsi pazimo na prehrano; uživati moramo take jedi, ki ne vsebujejo preveč maščob, ampak jedi z veliko količino ogljikovih hidratov. Najboljše je, da se držimo mediteranske diete: za kosilo naj si privoščimo pasto s paradižnikovo omako ali pa riž, za večerjo pa je najprimernejša kar pica. Obroki hrane, ki jih zaužijemo, naj bodo pogosti (tudi petkrat dnevno). vendar manj obilni od običajnih. Priviligirati moramo torej ogljikove hidrate namesto mesa in drugih mastnih je-dac. Za dobro počutje je tudi zelo važno, da predvsem med dnevom povsem odpravimo alkoholne pijače. Nasprotno pa moramo zaužiti velike količine drugih tekočin, kot na primer Čaja ali pa drugih osvežilnih pijač po okusu (mineralno vodo in razne sokove). Važen del prehrane predvsem v tem obdobju pa sta tudi zelenjava in sadje, ki naj ne manjkata na naših mizah. Dolgotrajno izpostavljanje soncu lahko posamezniku povzroči precejšnje težave: zviša se mu telesna temperatura z glavobolom in preneha se potiti; človeka je treba takoj dati v hladen in senčen prostor, kjer je precej ventilacije in nato tudi pod mrzlo prho. Val izredno vročega vremena se že dalj Časa zadržuje tudi nad našimi kraji. Vroče je in tudi soparno, po napovedih pa bi se morale vremenske razmere izboljšati že z jutrijšnjim dnem. Sicer pa temperature današnjih dni niso nic kaj izrednega za to letno obdobje; zadnji julijski dnevi so namreč najbolj vroči; 26. julija lani so na primer vremenoslovci namerili temperaturo 35, 4 stopinj Celzija; vroCe vreme se je nadaljevalo tudi v avgustu, kar bi se po napovedih moralo zgoditi tudi letos. Meste ulice so v včerajšnjih popoldanskih urah skoraj samevale; nasprotno pa je bilo na barkovljanski obali in na drugih plažah, kamor so se ljudje zatekli, da bi se na kopanju nekoliko osvežili. Številni Tržačani pa so za počitnice izbrali druge kraje; največ se jih je odločilo za Karnijo vse do Sappade, ki je za Tržačane že tradicionalno letovišCarsko središče. Mnogi so se odločili tudi za počitnice na morju, predvsem na istrski obali. Na mejnem prehodu pri Škofijah je bil promet zelo gost, vendar zelo tekoč in brez zasto- COL / POLETNO SREDIŠČE Spoznavanje prirodnih lepot Središče sta organizirala Občina Repentabor in KD Kraški dom Tudi letos sta Občina ^epentabor in Kulturno društvo Kraški dom pri-redila poletni center za najmlajše, ki je potekal °d 3. do 14. julija v vrtcu 115 Colu. Animatorke ®ftio bile Nataša, Sanja in ^lvka, za koordinacijo Pa je skrbela Romana "taiano. Center je obi-skovalo 32 mlaCkov, ki so bili razdeljeni v dve ffupirn- osnovnošolci so adi pajki, otroci iz vrtca Pa murenčki. Skupni imenovalec dejavnosti je bilo spo-2,>avanje prirode in upo-Jaba naravnih materialov ™Pr-: kamenčki, les, storži, trava, cvetice ipd.) pri izdelovanju ročnih del. V ta namen smo se tudi sprehodili po bližnji okolici (PaC, travniki v bližini Cola in Repna) in tako bolje spoznali kraj, v katerem smo preživeli 14 poletnih dni. V popestritev sta prireditelja povabila M. Košuta, ki je vodila teCaj za izdelavo gline. Te dejavnosti so se v glavnem odvijale v jutranjih urah. Po kosilu so otroci imeli na razpolago bazene in peskovnik. Poletno središče smo zaključili s prireditvico (na fotografiji), na kateri smo zapeli nekaj pesmi. Najglasneje je zadonela himna letošnjega poletnega centra Naš center je sonček. Na koncu smo še nagradili male športnike, ki so se najbolje odrezali na športnem dnevu. Pred in po prireditvi so si starši lahko ogledali razstavo izdelkov, risb in fotoreportažo središča; obenem pa so z navdušenjem prelistali glasilo, ki je bilo prava novost letošnjega poletnega središča na Colu. Animatorke jev, tako že zgodaj dopoldne kot tudi popoldne. Tudi na Fernetičih je bil promet gost, predvsem dopoldne; tudi na tem mejnem prehodu pa ni bilo večjih zastojev. Sicer pa iz bolnišnice ni poročil o posegih zdravniškega osebja zaradi posledic, ki naj bi jih povzročila huda vročina; na oddelku za prvo pomoC so sicer tudi v teku včerajšnjega dne prejeli več pozivov, dežurni zdravnik pa je povedal, da je šlo v glavnem za normalne rutinske posege, ki jih ne gre pripisovati posledicam hude vročine. Naj še enkrat spomnimo, naj vsi tisti, ki jih zajame slabost in potrebujejo hitro zdravniško pomoč, zavrtijo telefonsko številko 118, po kateri bodo od zdravnika prejeli potrebna navodila, Ce pa bo potrebno, jih bodo odpeljali v bolnišnico. Trenutno stanje zaenkrat torej še ni kritično (predvsem za starejše osebe in otroke), pa Čeprav sonce še močno pripeka. LiJ OBVESTILA SKD TABOR - Opčine vabi Opence da posodijo društvu za razstavo Tabor 95 kmečko orodje, gospodinjske in hišne predmete iz starih Časov. Sprejemali jih bodo v Prosvetnem domu 1., 2. in 3. avgusta, od 16. do 18. ure. Informacije tel. 213578 v večernih urah. POLETNO SREDISCE Sklada M. Cuk - julij-avgust, ponedeljek-petek, od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na sestanek v okviru Kraške ohceti, ki bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 21. uri na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah. GLASBENA MATICA - Sola Marij Kogoj sprejema prijave za POTRJEVANJE IN PREDVPIS za šolsko leto 1995/96 do 28. julija od 10. do 12. ure vsak dan, razen sobot, v Ul. R. Manna 29, tel. 418605. SLOVENSKA KULTUR- NO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da je pisarna odprta do 31. avgusta t.l. le v dopoldanskih urah. VODSTVO KOLONIJE SLOKAD v Dragi sporoča, da se danes zaključi 20 dnevna kolonija. Starši naj pridejo v Drago, ob 17. uri na prireditev in nato odpeljejo otroke domov. Danes, bodo otroci s kolonije prišli v Bazovico k maši in peli ob prazniku sv. Marije Magdalene. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v soboto, 5. avgusta celodnevni izlet z ladjo Ful-gidus v Caorle. Vse informacije nudijo: na sedežu sindikata - tel. 200698, Ida Bor-tolotti - tel. 200007, Mario Fragiacomo - tel. 299640. KMETIJSKA ZADRUGA in Kmečka Zveza iz Trsta obveščata, da organizirata tridnevni izlet - 30. in 31. avgusta ter 1. septembra na Radgonski sejem ter ogled okolice in zanimivosti avstrijske Koroške. Informacije in vpisovanje pri Kmetijski zadrugi v Trstu - tel. 382555 ali pa na Kmečki zvezi - tel. 362941. H ŠOLSKE VESTI DTTZG "Žiga Zois” obvešča, da bo do 26.8.95 taj- Diego Ivančič je uspesno maturiral. SKD Primorec -Trebče mu iskreno Čestita ništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00; ponedeljek in Četrtek 15.00 do 16.00; sobota zaprto. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča vzgojiteljice in učitelje, da bodo konec naslednjega tedna (29.7.) razo-bešene na Šolskem skrbništvu Trstu, dokončne pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča vzgojitelje in učitelje, ki niso vključeni v pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc, da lahko do 31.7.95, vložijo prošnje za opravljanje suplenc na dve didaktični ravnateljstvi. Informacije in obrazci v uradu SSS. H ČESTITKE Danes praznuje v Trnovci 60 let BERTO ŠKRK. Voščijo mu vsi, ki ga imajo radi. Romini in Marinotu iz Gropade se je rodil LUKA. Mamici in očku iskreno Čestitajo, malemu Luki pa želijo mnogo sreče v življenju stric Stojan, teta Rita ter sestrični Maja in Mirjana. Danes stopata na skupno življensko pot SUZANA RACMAN in DARKO PREGARO. Mnogo zakonske sreče jima želi SKD Slavec. Vsi v zboru se veselimo novega pevca Matjaža Eriki, Pavlu in bratcu Janu, pa čestitamo. Šentjakobski cerkveni pevski zbor TEČAJI ZA ZIDARJE - POLAGALCE PLOŠČIC - TESARJE -UPRAVLJALCE STROJEV ZA OBDELAVO ZEMLJIŠČ Začetek tečajev v oktobru, vpis in obiskovanje tečajev je brezplačen SCUOLA EDILE TRIESTE SOLA ZA GRADBINCE TRST Paritetni organ združenja gradbincev in sindikatov gradbenih delavcev Trst - Miramarski drevored 89 - Tel. 040-43626 PIHALNI ORKESTER BREG se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri uspehu koncertov ob 100-letnici: Godbenemu društvu Nabrežina - Godbenemu društvu Viktor Parma Trebče - Godbi na pihala Ricmanje - Godbenemu društvu Prosek - KD Slovenec - KD F. Venturini - KD J. Rapotec - KD V. Vodnik - Mladinskemu krožku iz Doline - Pekarni Ota iz Boljunca - g. Tiberiju Mauri - g. Mariju Pavletiču - g. Davorinu Bandiju - g. Silvestru in Mirandi ODBOR GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom Medje vasi, Slivnega, Mavhinj, Cero-velj, Prečnika in Križa za lep sprejem ob priliki koncertov koračnic po vaseh. Obenem sporoča, da bo ostale vasi občine obiskalo prihodnje leto. BAZOVICA priredi danes VAŠKI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici Od 17. ure dalje bodo delovali kioski. Zabavala bosta ansambla KEYDEA in ZVEZDE. Vabljeni! KD SLOVENEC - FANTOVSKA IN DEKLIŠKA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA prirejajo Šagro v Hribenci danes in v ponedeljek, 24. julija DANES, koncert pihalnega orkestra Breg in ples z ansamblom STATUS SYMBOL; JUTRI, ples z ansamblom HAPPY DAY. KD SKALA ------priredi danes, in jutri, 24. julija_ VAŠKI PRAZNIK v GROPADI Danes, odprta meja do Lipice Zabavali vas bodo ansambli: KEVDEA, KRAŠKI KVINTET in ALESSANDRA z ansamblom EDERA Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS vabi danes in jutri, 24. julija v Zgonik na PRAZNIK TISKA Danes, ob 16. uri odprtje kioskov; -ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, pozdravni govor in nato ples z ansamblom KRT. Jutri, 24. trn., ob 18. uri odprtje kioskov, tekmovanje v vlečenju vrvi in ob 20.30 ples z ansamblom Long Zlunk. V dneh 28., 29. in 30. julija v Zgoniku FESTIVAL DELA in UNITA’ ŠD KONTOVE1 ŠPORTNI PRAZNIK danes 23. in jutri, 24. julija na Proseku Danes, ob 19.30: Benečani med nami: otvoritev slikarske razstave in nastop Beneškega gledališča. Ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet Kontovelske specialitete in domače vino. Vabljeni! KD PRIMORSKO ŠAGRA od 28. do 31. julija v borovem gozdičku v Mačkoljah Vabljeni! VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 23. julija BRIGITA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 2.13 in zatone ob 17.26. Jutri, PONEDELJEK, 24. julija KRISTINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,9 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, veter 7,2 km na uro severovzhodnik, vlaga 77-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje mimo, temperatura morja 25,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matjaž Zobec, Jessica Digiovanni, Salva-tore Brača, Matteo Dante Ca-rano, Martina Dobetti, Augu-sto Toscano, Martina Marzari. UMRLI SO: 73-Ietni Lidio Freschi, 81-letna Edis Posto-gna, 80-letna Irma Balbi, 75- letni Luigi Moretti, 55-letni Elvio Vittori, 94-letna Anna Mosetti, 79-letna Cornelia Krebs. lekarne NEDELJA, 23. julija 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severe 112, Trg Venezia 2, Bazovica. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA (tel. 226210) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 TA »AURORA« vabi na naslednja počitniška bivanja: — Od 5. do 13. avgusta z ladjo iz Trsta na Makar-sko riviero. Cena 395.000 lir. Od 5. do 20. avgusta je cena 693.000 lir. V obeh primerih je vključena povratna vožnja v kabini, transfer do hotela in polpension v hotelu (3 zvezdice). — Od 12. do 15. avgusta z avtobusom na Krk. Cena 249.000 lir. — Od 12. do 15. avgusta z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 265.000 lir. Informacije in vpisovanja pri turistični agenciji »AURORA" v Ul. Milano 20, tel. 63-02-61 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’AIviano 14 Nabrežje Gmmula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (selfService) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Od PONEDELJKA, 24., do NEDELJE, 30. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje -Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141-225340) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL i tel. 573012. Urad za informacije KZE Izšla je Mladika 5/6 z biltenom DRAGA 95 BARI 75 CAGLIARI 24 FIRENCE . 25 GENOVA 26 MILANO 72 NEAPELJ 19 PALERMO 40 RIM 41 TURIN 70 BENETKE 88 deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »Ace Ventura 1’acchiappanimali«, r. Tom Shadyac, i. Jim Carrey, Sean Young. GRAD SV. JUST - 21.30 »Frankenstein di Mary Shel-ley«, r. Kenneth Branagh, i. K. Branagh, R. De Niro. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EXCELSIOR AZZURRA-18.20, 20.10, 22.00 »Lisbon Story«, r. W. VVenders. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gli scor-ioni«, i. Christopher Lam-ert. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le bestiali analita delle si-gnore perbene«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Genio per amo-re«, i. VValter Matthau. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II colonnello Chabert«, i. Gerard Depardieu, Farmy Ardant. LUMIERE - 18.20, 20.20, 22.00 »Exotica«, r. Atom Egoyan. S PRIREDITVE SD PRIMOREC - Trebče prireja še danes vsakoletni 22. julija 1995 21 58 32 30 26 64 37 55 62 69 37 38 34 67 15 39 57 21 34 73 67 23 48 73 88 67 38 86 20 65 42 30 66 16 67 18 35 20 86 5 PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 2. Trofejo gostilne-pizzeria Veto. SZ JADRAN in ostala matična društva prirejajo 28., 29., 30. in 31. julija na Proseku (na Balancu) »Košarkarsko šagro«, gurmanske vrtne specialitete (na žaru in v ponvi), pestra paleta pijač! Za glasbeno razvedrilo bodo poskrbeli ansambli: Happy day, Status Symbo! in Adria Kvintet. MALI OGLASI V SREDISCU Kontovela dajemo v najem prostore primerne za urad ati skladišče. Tel. 040-251063 ob večernih urah. PRODAM stare strešnike (še ročno izdelane). Tel. (0481)539970 po 21. uri. GOSPA z izkušnjami išCe delo v gospodinjstvu. Tel. 0038667-31261. VAJENCA na področju elek-troinštalacije zaposlimo. Informacije na tel. (0481)882032 ob uri obedov. STANOVANJE 130 kvm, garažo 25 kvm na Opčinah prodajamo. Telefon 213860. VILO, novejšo, na Krasu, med Opčinami in Zgonikom, 170kvm, mansarda, taverna, s lOOOkvm vrta prodamo. Tel. 040-412457 ali 0481-484882. PRIVATNO prodajamo vilo novejše gradnje z velikim vrtom v okolici Gabrovca, telefon 948664. UNIVERZITETNA študentka je na razpolago kot otroška varuška. Telefon 410967. NUDIM lekcije iz angleščine; po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. 771124. 26-LETNO DEKLE z višješolsko izobrazbo in z diplomo iz strojepisja išCe zaposlitev kot strojepiska. Tel. 417787 ob urah obedov. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik 80, svetloplave barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam; cena po dogovoru. Tel.228519 GOSPA z izkušnjami isce delo v gospodinjstvu. Tel. 00386-67-31261. GOSPA nudi pomoč ostareti osebi v slovenski družini 24 ur dnevno, tudi za daljši Cas. Tel. 040/765047. PRODAM aluminijasta vhodna vrata, mere 220x80, z dvojnima šipama. Telefon 226619. PRODAM nerabljene knjige za prvi letnik pedagoškega liceja A.M.Slomšek. Tel. 232535. PRODAM dvosedežni Fiat X19, 1500, sive barve, letnik 1980, v odličnem stanju. Tel. 220804. OSMICO je odprl v Kalu-drovci Janko Budin. OSMICA je še odprta pri Kvrticevih na Opčinah, Narodna ul. 92. Točijo belo in Črno. OSMICO je odprl Romano PuriC - Repen 13. OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39. OSMICO je ponovno odprl TerCon v Mavhinjah 42. ToCi belo in Cmo vino s prigrizkom. OSMICO je odprl Stubelj, Sa-lež 49. EMMEGI S.d.f. Vam ponuja v mesecu juliju montažo satelitskih anten s popustom 15%. V popustu je vključena montaža TV antene RAI 3 - slovenski program. Prosek, 101 - Trst Tel. 040 - 251371 ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ^ » ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512j/ MESEC KUHINJE * PRILOŽNOST * ZA DOBRE * POSLE 311 EDI MOBIL! - EDINO PRODAJNO MESTO - TRST - Ulica Baiamonti 3 Tel. (040) 820766 (JRATIAJROLA POHIŠTVO Z DOLGO TRADICIJO ENALOHO 211 121 X X 2 221 KVOTE 12 100.783.000,- 11 2.929.000 .- 10 266.000,- Narocnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure ZAHVALA Ob smrti naših dragih Leopolda in Borisa Urbančič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami in ju pospremili na zadnji poti SVOJCI Repentabor, 23. 7. 1995 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Marije Gulič vd. Lavrenčič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre župniku g. Žužku, pevskemu zboru V. Mirk, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti SVOJCI Katinara, 23. 7. 1995 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre Angele Witine se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravniku gospodu dr. Giorgiu Daris-u, ki nam je pomagal, kakor tudi g. župniku za lep poslovilni obred ter g. župniku iz Rojana Sestra Bruna in brat Marjo z ženo Maro Trst, Nabrežina, 23. 7.1995 ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, ob izgubi naše drage mame Juštine Višnovec se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Adrijana z družino Trst, 23. 7. 1995 ZAHVALA Ob izgubi Giuseppine Brišček vd. Brecelj se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše pokojne SVOJCI Barkovlje, OpCine, 23. 7. 1995 MATURA / ODLIČNJAKINJA NA ZAVODU ITI GLEDALIŠČ E/ČETRTE K 27.T.M. m ČRPALKE Anina želja ■ rada bi postala inženir Že v osnovni šoli so jo izredno zanimali tehnični predmeti - Bola? Kakovostna "Srečanje” igra o vsakdanu in o resnih stvareh Predstava na odprtem Končni uspeh maturantov na slovenski sekciji industrijskega tehničnega zavoda Ga-lileo Galilei je bil v poprečju zelo dober, saj je bila najnižja ocena 42/60. Med "solidno" pripravljenimi maturanti pa se je najbolj izkazala Ana Osvald, ki je dosegla šestedeseti-co. Na vprašanje s kakšnimi občutki je prišla na zaključno preizkušnjo pove, da je bilo precej muCno predvsem Čakanje na začetek mature, potem pa je steklo. Za pisno nalogo je izbrala četrti naslov, ki je obravnaval genetsko manipulacijo in njene posledice. Med vsemi naslovi se ji je zdel še najbolj zanimiv in ji tudi kot snov najbolj ustrezal. Kar zadeva nalogo iz informatike pa pravi, da je ves razred nekoliko presenetil sistem naloge.Pričakovali so namreč Cisto nekaj drugega. Kmalu pa so se tudi pri tej izkušnji znašli in nalogo tudi razrešili. Na ustnem delu izpitov je Ana odgovarjala na vprašanja iz slovenščine in elektronike. Za oba predmeta je pripravila tudi referat. Zanimiv je predvsem referat za slovenščino. V njem je Predstavila delo mladega, komaj petintridesetletnega pisatelja Mihe Mazzinija iz Jesenic, ki se ukvarja tudi z elektroniko. Referat elektronike pa je povzel rezultate projektov, ki so jih preučevali in izvedli med šolskim letom. Ana prihaja iz Šempetra in se je že v osnovni šoli zanimala za tehnične predmete, zato je izbrala industrijski zavod. Prišla je v Gorico, ker je tako imela priložnost naučiti se italijanščine. Na šoli in s sošolci se je zelo dobro znašla. Veliko je namreC skupinskega dela in medsebojnega sodelovanja pri izpeljavi raznih projektov. "Kar se tiče tega pa je naša šola zelo odprta” je Ana ponosno dodala. Solo je ocenila kot kvalitetno, ker omogoča bodisi osvajanje teoretičnega znanja kot tudi praktično delo. Profesorji so bili vedno na razpolago tudi izven šolskega urnika. Nisem mogla seveda, mimo vprašanja o načrtu za osamosvojitev slovenske sekcije. Mimo vprašanja, ki je v zadnjih tednih ponovno v ospredju. Ana pravi, da so se med sošolci o tem veliko pogovarja- li. Do pravih zaključkov o tem, kaj bi bilo bolje, niso prišli; mnoga so še odprta vprašanja, a vendar nekaj je jasno in sicer, da se dijaki v sedanjem okolju dobro počutijo in imajo možnost komuniciranja in spoznavanja z vrstniki italijanske narodnosti. "Kaj pa sedaj? Po maturi? ”, Odgovor je odločen in brez oklevanja. "Študirala bom inženirstvo. Le tega nisem še odločila ali bom izbrala Trst ali Ljubljano. Prihodnji teden bom šla na skavtski Jamboree v Čezsočo, saj sodelujem v goriški skavtski skupini.” Vedno pripravljena, torej! (Zapis je pripravila Vlasta Jarc). Kulturno društvo Oton Župančič in Kulturni dom vabita 27. t.m. zvečer na Srečanje. Da pravilno ste prebrali, le da je Srečanje naslov gledališkega dela, v katerem nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč. Avtor teksta in režiser predstave pa je Marij Uršič. Igra Srečanje pripoveduje o snidenju Ane, ki je bila v mladosti varijetej-ska plesalka in je danes kuharica, z Rudijem, natakarjem in angažiranim političnim aktivistom, hkrati pa govori tudi o zgodovinskem spominu naših ljudi. V igri se prepletajo resni in šaljivi toni, ki ji dajejo prav poseben Car... Naj k zgornjemu dodamo, da je predstava v primorskem narečju, kar prav gotovo poživi prikaz, obenem pa, da je avtor tekst prevedel tudi v tržaški dialekt. Delo bodo v kratkem izvedli tudi v italijanskem gledališču. Četrtkova predstava v Standrežu bo edina gledališka predstava na odprtem, v letošnji sezoni. Prav zato velja enkratno priložnost izkoristiti. Prireditelja gledališkega veCera na odprtem sta Kulturno društvo Oton Župančič iz Standreža in Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice. V primeru slabega vremena bo predstava v notranjih prostorih doma. Cena vstopnice je 10.000 Ib, znižana cena pa 5.000 lir. Za informacije in rezervacije mest je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). RONKE / V PETEK ZVEČER Koncert Roberta Vecchionija Odličnemu kantavtorju prisluhnilo dva tisoč poslušalcev Kljub vlagi in vročini se je v petek zvečer skoraj 2.000 ljudi zbralo v Selcah na koncertu enega najbolj priljubljenih italijanskih kantavtorjev. Roberto Vecchioni, Milančan, profesor klasičnih jezikov in glasbenik je v veC kot dveurnem programu predstavil zanimiv sprehod skozi dolgo pevsko kariero. Njegova iskrena intimistična in angažbana besedila se pred leti bila večkrat povod za zanimive diskusije med mladimi in še danes so med najlepšimi teksti italijanske avtorske pesmi. V Selcah je v spremstvu solidnega benda, ki so ga sestavljali bobnar Elio Evaldi, kitarist Fabio Moretti, basist Fabio Maggioli, pianist Fa-brizio Lamberti, tolkač Rocco Boldi in saksofonist Fa-brizio Mandorlini podal uspešnice izpred dvajsetih let, kot so skladbe Luci a San Siro, Velasquez, Dentro gli occhi, L’ultimo spettacolo, Samarcanda in novejše Stranamore, Signor Giudice, Blumun, Ninni, Robinson ter številne druge. Vecchioni je publiki, ki je koncertu sledila s petjem in ploskanjem zaigral tudi dve novi skladbi, ki ju bomo dobili na novem albumu, ki izide jeseni. (aw) _________POHOD SO OPRAVILI OB SV. MOHORJU__________ Števerjanci so bili tudi letos na Triglavu Z vlakom do Bohinjske Bistrice in nato čez Uskovnico na Kredarico Kulturno društvo Briški grič v Steverja-Bu, prireja že nekaj let Pohod na Triglav. Tudi letos so se odločili za pobudo, zbralo pa se je kar precej lepo število Udeležencev. Uresničili so tudi lani sprejeto °dlocitev, da bo pohod °dslej na dan sv. Mohorja (12. julija), števerjanskega zavetnika. In tako so se podali Za tri dni preko Bohinj-ske Bistrice in Uskovnice do Kredarice. Dru-§1 dan je bil vzpon na Vrh, kjer so seveda krstili prve pristopnike in kjer je veselo odme-vala tudi harmonika. Med udeleženci pohoda je bil namreC tudi Marko Černič, ki je vse tri dni neutrudno vlekel meh. Marko je niojster tudi v pritrko-vanju, saj je v sredo zvecer na Kredarici Prijetno zvenelo pri-bkovanje. Tridnevni izlet na najvišjo slovensko goro so Števerjanci - nekaj je bilo tudi Goričanov -sklenili v dolini, pri prijazni družini Jožeta Odra, v Stari Fužini. Tudi tu je veselo odmevala harmonika, pravzaprav dve. Harmonika je pohodnike spremljala tudi na po- stajo in nato na vlak proti domu. Na sliki - udeleženci in udeleženke pohoda na Triglav, ob Aljaževem stolpu. Molitev za Bosno Goriška nadškofija proglaša današnji dan za dan molitve in solidarnosti vsled papeževim izjavam v podporo bosanskemu narodu. Svetovna katoliška skupnost je v teh dneh različno izražala svoje sočustvovanje s tragedijo balkanskih narodov. Verniki so se zbirali pri molitvi in so zbirali denarne prispevke in materialno pomoC za begunce. V Goriciin na Goriškem bodo danes molitveni shodi. S škofije so poslali vsem župnijam pismo s katerim razlagajo smisel in cilje pobude. Po cerkvah bodo tudi razobesili plakate s katerimi podrobneje obveščajo vernike o potrebi po dejanski solidarnosti. Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta RONKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMIN API - Drevored Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 16. do 22. julija 1995. RODILI SO SE: Elisa Fonzar, Sandi Persoglia, Gabriele Pittino, Martina Dilena, Alessandro Verbi, Stefania Della Ro vere, Simone Corbat-to, Beatrice Gronelli, David Raida, Nicola Pe-tito, Elisabetta Toso, Chiara Paravano. UMRLI SO: 73-letna upokojenka Olivia Paulin vdova Giorgini, 89-letna upokojenka Gio-vanna Visintin por. Gentili, 97-letna upokojenka Angela Zor-zin, 89-letna Giovanna Marega vdova Brescia, 87-letna upokojenka Amabile Cecchini vdova Buiat. OKLICI: trgovec Lu-cio Fornasin in uradnica Elena Martinelli, geometer Massimo Ma-rangon in uradnica An-na Stabile, delavec Claudio Padovan in komercialistka Cristina Bressan, delavec An-drea Bertagnoli in Patri-zia Bassini, geometer Andrea Cromaz in uradnica Debora Barcovini, delavec Enrico Coceani in uradnica Cristina Cristin, trgovski zastopnik Paolo Bormida in stevardesa Monica Mar- ■70-pnl 1 POROKE: uradnik Ma.rco Peresin in geometer Maria Grazia Zucchiati, uradnik Franco Conzutti in prevajalka Eleonora Culot, policist Bruno Zilli in uradnica Maria Teresa Manzo, kulturni animator VValter Klainscek in uradnica Nives Ramon. PRISPEVKI V spomin na Ivana Butkoviča, ob 50. letnici smrti, darujejo bratje Lojzek, Ciril in Drago 150 tisoč lir za SD Sovodnje. V spomin na brata Ivana, ob 50. letnici smrti, darujejo Lojzek, Ciril in Drago Butkovič 150 tisoC lir za KD Sovodnje. M PRIREDITVE V ČETRTEK 27. JULIJA ob 21. uri bo na dvorišču Kulturnega doma A. Budal v Standrežu poletna gledališka predstava SREČANJE. Avtor in režiser je Marij Uršič. Igrata Miranda Caharija in Livio Bogateč. Prireditelja predstave sta KD Oton Župančič iz Standreža in Kulturni dom Gorica. V slučaju slabega vremena bo prireditev v dvorani. Informacije: urad Kulturnega doma v Gorici, ul. L Brass, 20 (tel. 33288). g SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da je v teku vpisovanje v šolsko leto 1995/96. Sprejemajo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, so-lopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije na tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro do 28. julija. Poskrbite za pravočasno prijavo. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1995/96 naslednje tečaje: windows office -dva teCaja - (100 ur), začetniški tečaj angleščine (100 m), knjigovodstvo (80 ur), tečaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, od 9. do 13. ure. n RAZSTAVE V DVORANI DEŽELNIH STANOV na gradu je do 17. septembra odprta razstava "Gotske cerkve v dolini SoCe in Brdih". Urnik razstave: vsak dan od 9.30 do 13. ure in od 15. ure do 19.30. Ob ponedeljekih je razstava zaprta. V POKRAJINSKEM MUZEJU na gradu in v CORONINIJEVEM dvorcu pa je odprta razstava "Ottocento di frontiera”. Urnik ogleda: vsak dan od 9.30 do 13. ure in od 15. ure do 19.30. Ob ponedeljkih je razstava zaprta. NA GRADU je od včeraj odprta razstava likovnih del T. Maran-gonija "Goriške podobe”. Razsta KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»Lezioni di anato-mia«. Vstopnica samo 7.000 lir. ; l LEKARTlE DEŽURNA LEKARNA V GORia PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. NOVICE POLEMIKE / PO NAPADU SL RIBIŠKA SREČA /LEP ULOV V SOČI Gradežu spet modra zastava Včeraj je bila v Gradežu slovesnost ob podelitvi modre zastave Evropske unije. Gre za simbobčno priznanje kraju za prizadevanje na turističnem področju, skrb za dobro počutje gostov, priznanje za spoštljiv odnos do narave in naravnega okolje, v krajih ob morju pa tudi priznanje za kakovost vode. Slovesnost je bila včeraj dopoldne na županstvu v Gradežu, udeležila pa sta se je, poleg drugih, dežel- ji na odbornika Degano in D’Grlandi. Modro zastavo Evrospke unije so zatem dvignili na drog na glavni gradeški plaži. Skoraj sočasno z izročitvijo priz- I nanja, ki Gradež nedvomno uvršča med pomembnejše in cenjene turistične kraje, so se pojavile tudi polemike v zvezi s kakovostjo vode v laguni. Dežela namerava menda po sodni poti nastopiti proti odgovornim skupine Zeleni Skuner (Goletta ver-de), ki osporavajo podatkom o čistosti in neoporečnosti vode. Modro zastavo so v Gradežu prejeli že nekajkrat. Popoldanska zapora poštnih uradov Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo nekateri uradi v juliju in avgustu v popoldanskem času zaprti. V osrednjem poštnem uradu v Gorici, bo okence za poštne položnice in hranilne vloge zaprto (popoldne) od 1. do 31. avgusta. Prav tako bo v avgustu zaprto okence za hranilne vloge in poštne položnice v uradu v Tržiču. Agencije v Krminu, Gradišču in Ronkah pa bodo zaprte popoldne, od 20. julija do 31. avgusta. Mestna knjižnica bo zaprla od 31.7. do 14.8. Mestna in državna knjižnjica v Gorici obveščata, da bosta zaprti od 31.julija do 14. avgusta. V tem času bodo le posojali knjige, oziromasprejemali izposojene knjige in sicer od 11.30 do 13.00 vsak delav-nikknjižnjice, poiskati drugo hladno zatočišče. Usodna slabost na avtocesti Dežurna ekipa za hitro pomoč je včeraj v prvih jutranjih urah pohitela na avtocesto med Moščenica-mi in Redipuglio, kjer je slabost obšla 65-letno romunsko državljanko Nino Collavini. Zenska se je peljala v avtomobilu proti Palmanovi. Šofer je vozilo ustavil in poklical na pomoč. Collavinijeva je umrla še pred prihodom reševalcev. Mrtva je bila že nekaj dni V Raštelu, kjer je v hiši s št. 43 živela sama, so v petek popoldne našli truplo 85-letne Kristine Grbec vdove Gmsovin. Iz stanovanja je močno zaudarjalo in prav to je napotilo znanca, da je poklical policijo, ta pa gasilce. Smrt je po vsej verjetnosti nastopila že pred kakšnim dnevom, zaradi vročine pa je truplo že začelo razpadati. GLASBENA MATICA GORICA POTRJEVANJE IN PREDVPISOVANJE v šolsko leto 1995/96 Sprejemamo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v ul. della Croce 3, do 28. julija 1995. Umik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Telefon: 0481/531508 PIAGGIO CENTER A. M. Motori Mattiroli Alessandro ul. Duca D’Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481) 536727 Zastopnik PIAGGIO in GILERA BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE NA OBROKE Valenti: izjave so poskus prikritja odgovornosti V sredo Pokrajinski svet Osem kilogramov težka in 90 centimetrov dolga trofejna postrv Z ribolovom se P. Krstič ukvarja že dolgo Zupan Valenti je včeraj dokaj umirjeno, vendar zelo jasno in odločno odgovoril na izjave, ki sta jih na njegov račun (zahteva po odstopu) in v odnosu do drugih predstavnikov goriških ustanov in združenj izrekla pokrajinski tajnik Severne Lige Stein in pokrajinski svetovalec Koglot. Stei-nove izjave je označil kot posledico vročinskega vala, ki te dni pritiska tudi na Goriško in kot poskus da se na tak način skuša zvreči odgovornost za zelo neroden politični spodrsljaj. Valenti ugotavlja, da so predstavniki SL na Goriškem dovolj razsodni in da se zavedajo, kakšno škodo povzročajo skupnosti s takimi sektaškimi in razbijaški-mi nastopi. Dogovorjen nastop na tako pomembnem srečanju je bil pravzaprav nujen, navaja Valenti, ki se zatem posveča oceni dogodkov v Rimu in posledicam odločitve da se seja zapusti. Ob tem Valenti postavlja zelo kratko a jasno vprašanje, kdo je istitu-cionalni predstavnik goriških ustanov. Ce je to jasno, potem ni dvom&, zakaj so ti predstavniki zapustili sejo. Goriški župan nadalje spodbija trditev Milana Koglota, o splošno znanih načrtih in podatkih. Ce je tako, zakaj Koglot ni nikoli priredil javnega srečanja ali zborovanja? Zupan ugotavlja tudi, da je Severna Liga tudi tokrat pokazala vso nemoč pri vzpostavljanju normalnih stikov s predstavniki drugih strank in gibanj. Kako se bodo dogodki razvijali v prihodnje? Ni težko napovedati, da se bodo v prihodnjih dneh in tednih vrstile polemike, preklici, obtožbe, opravičila. Tudi kot reakcija na posamezna stališča, ki so se že ali ki se bodo še pojavila. V prihodnjem tednu se bo sestal občinski svet. Prva seja bo že v torek. Napovedana pa je tudi seja go-riškega pokrajinskega sveta in sicer 26. trn. ob 9. mi. Na dnevnem redu sta samo dve vprašanji: prilagoditev Statuta ustanove Cerruti in pristop Pokrajine k solidarnostnim pobudam za pomoč prebivalstvu Bosne. "Poročil predsednika” tokrat ni na dnevnem redu, zagotovo pa bo vprašanje z vso silo butnilo na dan. Neuradno smo izvedeli, da se bo gospodarski problematiki odslej v prvi osebi posvečala Predsednica Marcolinijeva. Korektno bi bilo, da bi o taki odločitvi seznanila pokrajinski svet in javnost in ju tudi obvestila o vlogi in pristojnostih Milana Koglota, ki se bo, kakor je sam izjavil, še naprej ukvarjal z gospodarsko problematiko, vendar, če smo prav razumeli, z nekoliko okrnjenimi pristojnostmi. Medtem se je sestalo vodstvo združenja goriških trgovcev ASCOM in razpravljalo o zadnjih dogodkih. Vodstvo je soglašalo z odločitvijo predsednika Bisesija in predstavnikov drugih združenj in ustanov, ob tem pa poudarilo, da je treba spor čimprej zgladiti in nadaljevati po začrtani poti dogovarjanja in usklajevanja pobud in načrtov. Osem kilogramov težka in 90 centimetrov dolga postrv za tukajšnje razmere ni od muh. Ujel pa jo je v petek, zgodaj zjutraj v Soči, med Standrežem in Sovodnjami, 38-let-ni Predrag Krstevič. Kr-stevič ki je begunec iz Sarajeva in ki z družino živi v naših krajih že več kakor tri leta, tu sta se rodila tudi sinova Sergej in Daniel, razmišlja, da bi ribo nagačil. Sicer pa so trofejo v pričakovanju dokončne usode (ponev ali preparatorska delavnica) shranili v zmrzovalni skrinji gostilne Koršič na Jazbinah, kjer Predrag stanuje. (Foto Studio Re-portage). Ribo je Predrag, ki se je s športnim ribolovom ukvarjal že v Bosni, ujel v bližini mosta državne ceste št. 56, med Standrežem in Sovodnjami in prav pošteno se je namučil preden jo je potegnil na suho. Bratina: namesto enotnosti se igramo izključevanje "Vprašanja s katerimi se soočajo drugi, zadevajo tudi mene. Iskanje skupnih rešitev pomeni politiko v pravem pomenu besede. Drugačno ravnanje pomeni skopuštvo”. S temi besedami don Milanija se je v zadevi rimskega spodrsljaja včeraj oglasil senator Darko Bratina in ugotovil, da so dogodki samo rezultat stanja v katerem smo se znašli na Goriškem ob pseudonovostih desnosredinskih sil, razraščanju lige in pojavu oživljanja krščanske demokracije iz vrst gibanja Naprej Italia. Bratina ugotavlja da smo v Rimu dokazali zvrhano mero političnega diletantizma in omejenosti. V trenutku ko bi rabili čimvečjo enotnost, se gremo čudne igrice izključevanja tega ah onega. Glede izključevanja naj povemo, da je bil tudi Bratina med podpisniki listine za Gorico in nihče ga ni povabil ali vsaj seznanil z napovedanim srečanjem. KARABINJERJI / V VOJAŠNICI NA TRŽAŠKI NOVA REZIJA V SKLOPU ERSE Slovesnost ob 80-letnici bitke Prisoten glavni poveljnik karabinjerskega zbora gen. Federici Včeraj so spet odpili enoteko La Serenissima V Gorici, v vojašnici na Tržaški cesti, kjer je sedež 13. motoriziranega bataljona karabinjerjev je bila včeraj spominska slovesnost ob 80-letnici težkih bojev na Kalvariji (19.7.1915) v katerih so prav karabinjerji utrpeli zelo velike človeške izgube. Slovesnosti se je, poleg najvišjih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti udeležil poveljnik karabinjerskega zbora, general Luigi Federici. Na slovesnosti, združeni z verskim obre- dom je dogodke izpred osemedesetih let orisal general Lamberto Disi-bio. General Federici je pred spominsko slovesnostjo položil venec pred spomenik na Kalvariji (Foto Studio Re-portage). V Gradišču so po daljšem premoru spet odprli deželno enoteko ”La Serenisssima”, ki jo bo upravljala ustanova za razvoj kmetijstva ER-SA, v sodelovanju z združenjem pokuševalcev in ocenjevalcev vin. Enoteka naj bi v prihodnjih mesecih prevzela specifično vlogo v okviru načrta pospeševanja kmetijstva v naši deželi. Ne gre samo za promocijo vina, oziroma vinskih izdelkov, ampak za širšo pobudo, pri čemer prihajajo v poštev tudi drugi kmetijski proizvodi, kakor recimo znani pršut v kraju San Daniele in sir Montasio. Promocija bo prvenstveno usmerjena do gostov iz tujine, je na slovesnosti napovedal predsednik ERSE Frilli, ki je dejal, da že zdaj sistematično usmerjajo turiste tudi v Gradišče. Na avtocesti, kjer lahko poskusijo pršut iz San Danieleja in odlični (in z blagovno znamko zaščiteni) sir Montasio, gostom ponudijo tudi bone za obisk enoteke v Gradišču. Ob včerajšnjem odprtju enoteke so napovedali tudi prireditve in promocijsko dejavnost, ki se bo odvijala v prihodnjih mesecih. Ze konec avgusta bo enoteka sodelovala na sejmu pršuta v San Danie-leju, takoj zatem bo na vrsti razstava in pokušnja vin za nagrado Noe in kjer bodo ocenjevali dvesto najboljših vin, ki jih bodo nato prevzela za prodajo enoteka. V jeseni bo še nekaj drugih pri' reditev. Naj povemo se, da so se včerajšnje slovesnosti udeležili številni predstavniki oblasti pa tudi vinogradniki-Deželo je na slovesnosti predstavljal odbornik Tomat. ______ZDA / VESOLJSKI TRAJEKT VČERAJ VARNO PRISTAL NA FLORIDI_ Discovery uspešno opravil 101. misijo programa shuttle Nov komunikacijski satelit in vrsta znanstvenih poskusov CAPE CANAVERAL - Vesoljski trajekt Discovery je vCeraj, po enodnevni odložitvi zaradi slabega vremena, pristal na oporišču Kennedy na Floridi. To je bil že 101. polet v okviru programa shuttle; ameriška vesoljska agencija NASA je tokrat spustila v tirnico okrog zemlje komunikacijski satelit TDRS na v isini 35.700 kilometrov. Gre za satelit podoben onemu, ki bi ga moral ponesti v tirnico vesoljski trajekt Challenger leta 1986, ki pa je eksplodiral kmalu po izstrelitvi. V vesolju je sedaj pet satelitov TDRS, ki sestavljajo komunikacijski sistem ameriške vesoljske agencije. Discovery so izstrelili 13. julija s petčlansko posadko. V teh dneh je posadka največ Časa namenila biološkim raziskavam na zarodkih miši in embrionih rib. Namen teh poskusov je bil ugotoviti, kako se te živalske vrste razvijajo in reproducirajo v vesolju. Izvedb so tudi poskus v zvezi z živčnim sistemom in z mišičevjem pri miših, po nalogu nacionalnega instituta za zdravstvo. Nekaj poskusov pa so opravili tudi po nalogu obrambnega ministrstva; gre za testiranje optičnega sistema Her-cules-8 in sistem za nadzorovanje bahstiCnih izstrelkov med poletom. Izstrehtev Discoveryja so morali odložiti za skoraj mesec dni, ker so žolne nas 200 krajih poškodovale zunanjo protekcijo rezervoarja. Zaradi tega so morali vesoljski trajekt odstraniti z izstrelišča in ga popraviti v hangarju, ter kupiti nekaj popvsem običajnih strašil, ki odganjajo žolne. ATENE / 2E DVA DNI V ATIKI n Požari pustošijo južno od Aten: prava biblijska katastrofa ATENE - Požari, ki že dva dni pestijo Atiko, deželo jugovzhodno od Aten, so za Grčijo prava biblijska katastrofa; tako je dejal ministrski predsednik Andreas Papan-dreu, ki je sklical izredno sejo ministrskega sveta, da bi na njej koordinirali posege za pomoč prizadetim področjem. V bolnišnicah Aten se zaradi hudih opeklin zdravi 16 oseb (skoraj vsi so gasilci); gre za žrtve “vojne proti požarom”, ki so opu-stošili gorovje severno od grške prestolnica. Obrambni minister Ge-rassimos Arsenis je v obmorska mesteca Rafi-ne in na gorovje Pende-li ukazal odposlati vojaške sile, ki naj po- magajo reševalcem. Večkrat kaže, da je vojna proti ognjenim zubljem že dobljena, moC-ni vetrovi, ki pihajo s hitrostjo do 80 km na uro pa prav gotovo ne pomagajo gasilskim enotam. Na prošnjo grških oblasti je Italija že odposlala na področje protipožarno letalo, ki se bo pridružilo petim nemškim in še drugim francoskim in španskim letalom. Uničenih ali hudo poškodovanih je bilo že vec sto hiš, bolnišnico v Pendeliju pa so izpraznili. Možnost za izboljšanje stanja sloni le na upanju, da bi se jakost vetra zmanjšala, vremenske napovedi za prihodnje dni pa so prav nasprotne. ZARADI TEŽAV V ITALIJI Mafija ima svoje baze tudi v Nemčiji BERLIN - Nemške oblasti in nemška sredstva javnega obveščanja so že večkrat opozorila na dejstvo, da ima italijanska mafija tudi pri njih svoje baze. Sedaj pa dnevnik »Die VVelt« piše o novi nevarnosti in novih scenarijih: zaradi pritiska italijanskih preiskovalcev vse vec mafijcev zapušča svojo domovino in se seli v Nemčijo. Tudi same aretacije v mafijskih vrhovih v Italiji imajo posledice v tujini: vsaj pet kriminalcev, ki so se zatekli onkraj Brennerja, je »napredovalo«, postali naj bi kolovodje. 2e maja meseca je tednik »Der Spiegel« posvetil precej pozornosti vse večjemu širjenju italijanske mafije v Nemčiji: razne tolpe naj bi izsiljevale denar, prekupčevale z mamili in nudile zatočišče gangsterjem, ki jih išCejo na mednarodni ravni. Prihaja tudi do krvavega medsebojnega obračunavanja.« Danes »Die VVelt« trdi, da zaradi »velikega pritiska preiskovalcev v domovini« na nemškem ozemlju deluje »vsaj pet vodij italijanskih mafijskih organizacij na nižji ravni«. Dnevnik, ki se pri tem sklicuje na ugotovitve nemških in italijanskih varnostnih organov, poudarja, da so taki pripadniki »italijanskega organiziranega kriminala v Nermciji« zasedli vodilna mesta. Prav včeraj je nemški notranji minister Manfred Kanther napovedal predstavitev paketa ukrepov proti organiziranemu kriminalu. Po Kantherjevih izjavah, ki jih povzema Koelnski dnevnik »Express«, bodo uporabili tudi mikro-oddajnike za tajna prisluškovanja osumljencev, tudi znotraj njihovih stanovanj. Temu se nikakor ne morejo odreci, trdi Kanther, Čeprav je osnutek naletel na ostro nasprotovanje liberalcev, ki so sicer vladni zavezniki Helmuta Kohla. »Die VVelt« je postregel tudi s številkami o razširjenosti mafije: v Nemčiji naj bi delovalo okrog 500 elanov »italijanskih klanov«, policija pa ima pod kontrolo okrog sto osumljencev (60% naj bi »delalo« za sicilsko mafijo, 26% za kamo-ro in 12% za n’dragheto). V zadnjem Času je nase opozorila tudi »Sacra corona unita« iz Apulije. Italijanski organizirani kriminal je najbolj razširjen v bogatih deželah Baden-VVuerttenberg, Bavarska, Hessen itd. Prava »trdnjava« pa naj bi bil Mannheim. Kriminalci naj bi se ubadali tudi s prekupčevanjem ukradenega blaga, krajami, ropi in trgovino z avtomobili. Razlike so tudi pri pranju umazanega denarja: kamora odpira trgovine z usnjenimi proizvodi, sicilski mafijci se raje usmerjajo na prehrambene izdelke in na gastronomijo. Potem ko omenja tesno sodelovanje, za katero so se italijanske in nemške oblasti odločile leta 1992, pa Časopis priznava, da ni jasno, ce v Nemčiji delujejo »avtarhiCnme« italijanske organizacije ali pa akcije vodijo od drugod. Testiranje jedrske bombe Od prvega poskusa z jedrskim orožjem 16. julija 1945 v VVhite Sandsu v Novi Mehiki so ZDA opravile več kot 800 jedrskih poskusov. Tipični poskusni poligon: Napravo razstrelijo tako, da pošljejo vrsto signalov s kontrolne točke »Rdeči baraki«. Registriranje podatkov Eksplozija uniči kable v manj kot milisekundi, kontrolna točka pa je medtem že registrirala podatke. Zakaj testiranje? ■ Da bi preizkusili, ali novi načrti dejansko delujejo kot predvideno. ■ Da bi preverili, da omejen naključen vžig ne povzroči popolne jedrske eksplozije. ■ Da bi ugotovili, kako učinkuje jedrski napad na vojaško opremo. ■ Da bi preizkusili, ali bomba deluje tudi po poletu z raketo. ■ Da bi zbrali podatke za računalniško simulirane eksplozije. ■ Da bi preverili odpravo tehničnih napak, ugotovljenih med inšpekcijami. Nastanek kraterja Bomba eksplodira ...kjer povzroči pod zemeljskim ogromno votlino,, površjem,... Vir: Nuclear VVeapons Databook ...ki se naglo ...in povzroči, da napolni z zasipnim se površinska materialom... plast zruši v jamo pod lastno težo. Ničelna točka Cev (pesek, gramoz, izolacijske snovi: oglje, katran, plastika) Senzor za zbiranje podatkov Jedrsko strelivo APA/Vm. Schroeder Nedelja, 23. julija 1995 SVET ODMEVI NA LONDONSKO KONFERENCO O BOSNI BOSNA IN HERCEGOVINA »Vse skupaj je samo figov list« Arabske države ne bodo spoštovale embarga Žepa čaka pomoč, Unprofor pa Smitha Novi srbski napadi na Osijek in dubrovniško letališče LONDON, VVASHINGTON, VAMOUSSOUKRO (Reuter) - Kot vse kaže, je sklepe Londonske konference o Natovem letalskem posredovanju v Bosni svetovno javno mnenje označilo kot kolektivni figov list. Večinsko mnenje je, da gre še vedno za polovične ukrepe, ki so posledica pomanjkanja politične in diplomatske dobre volje za odločnejšim posredovanjem v bosanskem konfliktu. BOSANSKI SRBI SPET OBLEGAJO SARAJEVO Predstavniki ZDA, Francije in Velike Britanije so se na petkovi konferenci v Londonu dogovorili o ukrepih za obrambo Billfč varovanih območij ZN in bosanskim Srbom zagrozili z letalskimi napadi Nata, če bodo napadli Goražde in Sarajevo. Srebrenica Gorska cesta čez Igman je edina pot iz Sarajeva, ki ne poteka čez ozemje pod srbskim nadzorom. Francija si prizadeva cesto zavarovati in usposobiti za nemoteno preskrbo Saraji s človekoljubno pomočjo. BOSNA IN - -HERCEGOVINA , ; Tri PiF ®— s Žepa © REUTER I—| • ozemlje pot srbskim nadzorom H ozemlje pod nadzorom vojske BiH Goražde: Zahod je Srbom zagrozil z letalskimi napadi, če bodo vstopili v varovano območje Goražda. Ce napadi ne bodo dosegli svojega namena, bo Zahod v Goražde s helikopterji in ob podpori težkega topništva poslal tisoč vojakov. Source: U.N. Bosanski premier Haris Silajdžič je izrazil zaskrbljenost glede na to, kar pravi vodja bosanske vlade: »Bojimo se, da si bodo srbski teroristi londonske sklepe razlagali tako, kot da so dobili zeleno luč za napade na Bihač, Tuzlo, zavzetje Žepe in ...« Mednarodna skupnost je za nas »dobesedno neusmiljena s tem, ko je izpostavila samo Goražde in ob tem pozabila na pet ostalih zaščitenih območij ZN«, je pristavil bosanski zunanji minister Mu-hamed Sačirbej. Kljub londonskim »zvenečim sklepom« so predstavniki držav članic Organizacije islamske konference v Ženevi sprejeli odločitev, da je embargo ZN o prodaji orožja bosanskim Muslimanom zanje neveljeven. Zato bodo te države odslej Bošnjakom nemoteno dostavljale vse vrste potrebnega orožja. Vodja republikanske večine v ameriškem senatu senator Bob Dole, ki je na začetku tedna sprejel Clintonovo prošnjo, da senat odloži glasovanje o enostranski odpravi embarga do konca kriznega zasedanja Londonske konference, je prav tako razočaran obtožil svetovne voditelje, da so uprizorili samo še eno »slepečo parado na- pram vsej resnosti bosanskega konflikta«. Dole meni, da je londonsko srečanje jasno pokazalo, »da ne bo nobenih takojšnjih in odločnih posredovanj, razen novih diplomatskih srečanj. Kristalno jasno je, da londonsko srečanje ni doseglo nobene rešitve ali sprejelo skupne politike do Bosne.« Nesposobnost mednarodne skupnosti bo še samo povečala odločenost senata, da prizna Bosancem pravico do samoobrambe, je prepričan ameriški senator. Predsednik Bill Clinton je v nasprotju s svojim republikanskim protikandidatom na bližajočih se predsedniških volitvah, ki bodo v ZDA naslednje leto, menil, da je Londonska konferenca resen dokaz, »da so ZDA odločene, da naredijo vse, kar lahko, ne samo, da bi ubranile Goražde in Sarajevo, ampak da bi skupaj z zavezniki dosegli skupno stališče, ki bi omogočilo nadaljevanje mirovne misije ZN in omogočilo mednarodni skupnosti, da se upre takšnim grobim kršitvam mednarodnega reda, kot smo jim bili priče zadnji teden.« Francoski predsednik Jacques Chirac, ki se trenutno mudi na afriški turneji, je poudaril, da Francija ni razočarana z londonskim kompro- misom, saj so zahodni zavezniki naredili, kar so obljubili. »Največji dosežek Londonske konference je dejstvo, da bo civilno prebivalstvo odslej pod vojaško zaščito zahodnih sil.« Francija je še vedno prepričana, da so najboljše sredstvo za uveljavitev mednarodne volje v BiH pehotne enote, medtem ko Amerika še vedno meni, da so letalski napadi najučinkovitejše orožje. »Sprejeli smo kompromis, ki v primem, da bo napadeno varovano območje ZN, zagotavlja letalsko posredovanje, če to ne bo zadostovalo, bo sledilo posredovanje pehotnih enot,« je v Slonokoščeni Obali zadovoljno izjavil francoski predsednik. »Upam, da bodo londonskim sklepom in pa odločenosti držav, ki je bila jasno izražena v Londonu, sledili ukrepi na terenu, ki bodo bosanske Srbe odvrnili in če bo treba, tudi vojaško odbili od nadaljne uporabe sile,« je še dodal Chirac. Bosanske Srbe je ostro opozoril tudi britanski zunanji minister Makom Rifkind z izjavo, da »mora biti jasno, da bo imel vsak napad na Goražde zelo resne vojaške posledice«. Srbe je posvaril tudi ameriški državni sekretar VVarren Christopher, ki je zagotovil, »da dosedanji letalski napadi niso imeli uspeha pri zastraševanju Srbov, ker so bili omejeni. Ce bodo Srbi še enkrat prestopi-li mejo potrpljenja, bodo zavezniki uprizorili pravo de-mostracijo sile.« SARAJEVO, BEOGRAD, ZAGREB (Reuter, dpa) - Le dan potem, ko so predstavniki skupine za stike na razširjeni konferenci v Londonu bosanskim Srbom zagrozili z letalskimi napadi Nata, če bodo še naprej ogrožali varovana območja ZN, so Srbi včeraj na bosansko prestolnico izstrelili šest raketnih izstrelkov. V napadu so življenje izgubile najmanj štire osebe, več ljudi je bilo ranjenih. Dva izstrelka sta padla na poslopje bosanskega predsedstva. Hudi boji so včeraj izbruhnili tudi v zahodnem delu muslimanske enklave Žepe, kjer se pri-bližno 17 tisoč vojakov bosanske vladne vojske že več kot teden dni upira srbskim napadalcem. Po me-nju Aleksandra Ivanka, tiskovnega predstavnika Unproforja v Sarajevu, gre za odločilno bitko, saj so ZN na tem območju zasledili večje število srbskih pehotnih enot, tankov in težkega topništva. Ivanko je še dodal, da bo Žepa v srbske roke padla najverjetneje že do srede. Kakšna je usoda ranjenih in bolnih civilistov v Žepi, še vedno ni zano, saj pogajalski delegaciji Unproforja Srbi niso dovolih vstopiti na območje enklave. Unprofor tudi ne more povedati, ah Srbom grožnje iz Londona veljajo tudi v primeru nadaljnjih napadov na Zepo. »Čakamo na poveljnika Smitha,« je povedal predstavnik ZN. O povečani bojni dejavnosti poročajo tudi iz bi-haške enklave, kjer Srbi vse bolj ožijo obroč okoli bosanskih enot. Sarajevski radio je v noči na soboto poročal, da je zaradi srbskega napredovanja več tisoč civilistov iz severozahodnega dela pobegnilo v notranjost enklave. V zahodni Bosni, v bližini Grahova naj bi bosanski Srbi, kot zatrjujejo, sestrelili hrvaško izvidniško letalo. Vest je obrambno ministr- stvo v Zagrebu že zanikalo. O novih srbskih napadih poročajo tudi iz Hrvaške. Srbi so včeraj s topništvom spet obstreljevah Osijek in dubrovniško letališče. V Splitu so se včeraj začeli pogovori o skupni bo-sansko-hrvaški obrambni politiki. Sestanka so se poleg hrvaškega predsednika Franja Tudmana in njegovega bosanskega kolega Alije Izetbegoviča udeležili še predsednik hrvaško-mu-slimanske federacije v BiH Krešimir Zubak, obrambni in zunanji ministri ter vojaški poveljniki obeh držav. V Bruslju pa se je včeraj na posebni konferenci sestalo vodstvo Nata, ki je preučilo sklepe londonske konference. Iz diplomatskih krogov se je izvedelo, da Nato ni zadovoljen z izzidom londonske konference, saj so v sklepnem besedilu zasledili veliko nejasnosti. Tako na primer ni jasno, ali bodo ZN in Nato varovali vsa varovna območja ali samo Goražde in Sarajevo. Iz besedila tudi naj ne bi bilo razvidno, kakšna je struktura poveljevanja letalskim silam Nata. MOSTAR MOSTAR - V zahodnem Mostarju kavo plačujejo s hrvaškimi kunami, denarjem, ki ga v zahodnem Mostarju ne sprejemajo. Kjub evropski pomoči k spravi med Hrvati in Muslimani v Mostarju, testnem mestu za obstoj hrvaško-muslimanske federacije v Bosni, osnovane marca 1994, ni. Eno leto potem, ko je Evropska unija prevzela upravo, da bi mesto združila, so kontakti med bregovoma tega mesta v južni Bosni zmanjšani na minimum. Le 250 žensk in otrok od 100 tisoč prebivalcev gre lahko vsak dan preko mostu čez zeleno vodo Neretve, ki je za vedno pogoltnila kamenje več sto let starega Starega Mostu. Most je dal mestu ime in je bil tudi njegov simbol, med enajst mesecev trajajočo vojno proti Muslimanom, ki se je končala februarja 1994, pa so ga uničili Hrvati. Noben moški v letih, primernih za bojevanje, ne more čez most, v mestu, ki je bilo razglašeno za demilitarizirano območje, pa je veliko ovir. »Smo v slepi ulici. Hrvati se bojijo represalij z muslimanske strani. Ce gledamo s stališča svobode gibanja, je situ- acija v Mostarju najhujša v vsej Bosni,« priznava Sir Martin Gar-rets, številka dve evropske uprave v Mostarju. Čeprav se je število deložacij močno zmanjšalo, so primeri teh še vedno prisotni v zahodnem delu Mostarja. Zadnja prisilna izseh-tev (mešanega para) je bila, kot pravijo viri, izvedena zadnji teden. Po bosanskih virih je bilo med najmočnejšim konfliktom iz hrvaških četrti izgnanih od 10 do 15 tisoč Muslimanov. »Vemo za eno izselitev tedensko. Ti ljudje se bojijo iti na hrvaško policijo in zato pridejo k nam,« nam je zaupal nizozemski preiskovalec Alex An dre, eden od 150 evropskih policistov, ki si v Mostarju prizadevajo za »združeno« policijo. Kot pravijo hrvaške oblasti, so deložacije pokazatelj »nekontroliranih elementov«, takih, ki so se nekega večera pojavili pri Dinki Jelin, novinarki mostarskega radia. »Dvajsetega avgusta 1993 je k meni prišlo 12 vojakov, oboroženih s puškami in noži. Z otroki smo bili sami. Ukazali so nam, naj gremo ven in jim damo ključe. S seboj smo lahko vzeli samo psa,« se spominja Dinka. »Mostar je edino pomembno mesto v Bosni s hrvaško večino, kjer so muslimanski begunci rušili ravnotežje. Hkrati je glavno mesto republike Herceg-Bosne (ki so jo razglasih Hrvati v Bosni sami).« »Ponovno zedinjenje ne bi ustrezalo resničnosti,« meni Branko Huterer, član predsedstva Her-zeg-Bosne. Pred vojno je bilo v Mostarju 35 odstotkov Muslimanov, 34 odstotkov Hrvatov in 19 odstotkov Srbov, ki jih danes skoraj ni več. Po enem letu evropske uprave se stališča dveh strani Neretve niso zbližala, kljub temu da bi radi, da bi bil »zvezda vodnica« federacije. »Uspeh oziroma propad federacije je odvisen od dogodkov v Mostarju in Sarajevu,« je zaključil francoski diplomat. Franpoise Michel, AFP NOVICE Dan odprtih vrat na Hebronski Univerzi HEBRON (Reuter, dpa) - Pri protestnem odpiranju glavnega vhoda Hebronske Univerze, ki so ga izvedb ameriški, izraelski in palestinski mirovniki, je izraelska policija priprla sedem protestnikov. Glavni vhod na univerzo v Hebronu so zaprh pred sedmimi leti, ko se je začel vsesplošen palestinski upor. Pristop na univerzo so preusmerih zato, ker je to omogočalo vojakom lažji in bolj unčikovit nadzor nad množicami študentov. Od takrat dalje so morali študentje uporabljati zadnji vhod. Kot poročajo očividci, je protestnikom uspelo odpreti enega izmed treh glavnih vhodov, preden jih je zaustavila policija. To ni bil prvi incident, ki so ga zakriviU ameriški mirovniki v Izraelu, saj so izraelske oblasti priprle dva Američana že prejšnji teden, ker sta med demonstriranjem ozmerjala izraelskega vojaka z nacistom. Hebron je znan po tem, da so spopadi med Židi in Palestinci še zlasti krvavi. Peking pod ostro lupo Kongresa PEKING (Reuter) - Kitajsko-ameriški odnosi se znova zaostrujejo zaradi sklepa Kongresa, da mora predsednik Clinton stopnjevati pritiske na Peking, ker ta grobo krši človekove pravice. Že v četrtek je predstavniški dom v ameriškem Kongresu sprejel zakonski osnutek, ki poziva Clintona, naj vrši pritiske na Kitajsko, da bi ta končno začela reformirati svojo politiko do človekovih pravic, prodaje in širjenja sodobnega orožja ter do kočljivih trgovinskih vprašanj. Zakonski predlog je že odposlan na razpravo v senat, vendar zaenkrat ne vključuje nobenih sankcij - v primem," da azijska velikanka ne bi spoštovala ameriških pozivov. Ameriško-kitaj-ski odnosi so se še zlasti poslabšali po tistem, k° so kitajske oblasti zaprle oporečnika in borca za človekove pravice Harryja Wuja. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je že pozvat Belo hišo naj prepreči izglasovanje spornega zakonskega predloga, če ZDA resnično ne želijo, da se že močno zrahljani odnosi med državama ne »ohladijo še bolj dramatično«. EVROPSKA UNIJA / ZAŽCITA INFORMACIJSKE AVTOCESTE Z enotnim trgom proti piratom Potreba po oblikovanju pravil avtorskih pravic BRUSELJ - Evropska komisija je povabila proizvajalce in droge zainteresirane na posvetovanje o sistemu zaščite informacijske avtoceste pred avtorskimi pirati. Poročilo, ki ga je objavilo izvršilno telo Evropske unije, se nanaša na potrebe po oblikovanju pravil avtorskih pravic, Id bi omogočala investitorjem legalno jamstvo za naložbe v storitve, Id potekajo vzdolž informacijske avtoceste. »Brez zadostnega števila storitev, ki pa zahtevajo značilne infrastrukturne investicije za uporabo mreže, informacijske avtoceste ne bi delovale,« je v svoji izjavi povedal Mario Monti, evropski komisar za enotni trg. »Toda mnogo novih oblik storitev in izdelkov bo uspelo preživeti le, če bo EU oblikovala ustrezno obliko varovanja na tem področju.« Monti meni, da bi morali na ta vprašanja gledati globalno in svet bi moral slediti modelu EU. »Podobna sporna vprašanja bi morali reševati na mednarodni ravni, ker potrebujemo skupne temelje sodelovanja za zagotovitev globalnega razvoja informacijske družbe ... Osebno verjamem, da bi zakonska osnova enotnega trga EU lahko služila kot model kvalitativne in koherentne zakonodajne rešitve na mednarodni ravni,« pravi Monti. »EU namerava uvesti visoko stopnjo zaščite intelektualne lastnine, ker žeb spodbuditi kreativno delo in novosti.« »Evropska komisija je naklonjena dejstvu, da bi nosilci avtorskih pravic v polni meri uživali koristi novih'tehnologij, kar bi bila spodbuda za nove možnosti in prednosti informacijske družbe. Vendar nosilci avtorskih pravic potrebujejo učinkovito obrambo v boju proti piratom v informacij sko-me-dijskem okolju,« je rekel predstavnik Evropske komisije. »Namen enotnih temeljev znobaj EU ni kot zgolj zagotovilo investitorjem za varstvo avtorskih pravic njihovih naložb, ampak tudi zagotoviti enotni ti^> znotraj EU, ki bo omogočal prost pretok informacij,« je rekel Monti. O dilemah avtorskih pravic bodo zainteresirane strani razpravljale jeseni, ko se bodo posvetih vprašanju pomena zaščite avtorskih pravic na področju digitalizacije. Razprava se bo nanašala tudi na razmejitev dveh področij: stikov z javnostjo, ker je potrebna zaščita avtorskih pravic, in osebnimi stiki. Evropska komisija je odprla nova vprašanja, ki se nanašajo na to, ali je evropski nivo zaščite intelektualne lastnine potreben za nižji nivo zaščite tehničnih iznajdb, kot je na primer mehanizem ali orodje. Evropska komisija pravi, da ima zaščita pravic industrijske lastnine pomembno vlogo pri spodbujanju in izboljševanju konkurenčnosti proizvodnje znotraj EU. Janet McEvoy / Reuter VELIKA BRITANIJA / UVEDBA OSTREJŽE [MIGRACIJSKE ZAKONODAJE Mit o visokem številu ilegalnih priseljencev Nacionalisti opozarjajo na veliko število lažnih porok LONDON - Ce lahko verjamemo britanski vladi, množice prosilcev azila in val imigrantov čakajo na obali, da bodo vdrli v Veliko Britanijo in razvneli napetost znotraj mest. Ta podoba ne prikazuje velikega odtoka migrantov v zadnjih letih. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da ima vladajoča konservativna stranka vse manj podpore. Nove glasove skušajo dobiti s pogrevanjem tega vselej aktualnega vprašanja. Položaj priseljencev v britanski skupnosti se je pokazal že v naslovih časopisov, ki so poročati o neredih muslimanskih priseljencev na severu angleškega mesta Bredford. Poveljnik londonske policije zatrjuje, da so v večini roparskih uličnih napadov v prestolnici udeleženi mladi temnopolti fantje. V prihodnjih mesecih naj bi britanski notranji minister Michael Howard predstavil novo zakonodajo na področju vodenja priseljenske politike. Z zadnjimi spremembami na področju priseljenske zakonodaje so močno zmanjšali število beguncev, ki so jim v Veliki Britaniji pripravljeni nuditi zatočišče. Združenja za varstvo človekovih pravic pravijo, da Tudi škofje so pod kožo krvavi Zvone Petek ZURICH - Šale, kot je tista: »Zakaj imajo Prečastiti kuharico in ne kuharja,« kot kaže le niso iz trte izvite. Katoliški duhovniki, ki jih že od 12. stoletja celibat zavezuje k vzdržnosti, so očitno ravno tako krvavi pod kožo kot njihove verne ovčice in radi pogledajo za kiklo, včasih pa tudi za krepko mladeniško zadnjico. V Švici, ki je bolj protestantska kot katoliška dežela, je nedavni odstop mladega baselskega škofe, ki bo postal oče, sprožil pravi plaz odkritij, ki jih je rimskokatoliška cerkev doslej uspešno pometala pod lepih. 44-letni Hansjorg Vogel, eden najbolj priljubljenih katoliških duhovnikov v Švici, je priznal, da je imel odnos z neko žensko in da je ta zanosila. Novica je odjeknila kot grom in sprožila plaz komentarjev, analiz, pa tudi za cerkev ne preveč prijetnih raziskav, ki so razkrile še več podobnih grehov v preteklosti. Škof Vogel vernikov ni preveč razočaral. Kar 87 odstotkov naključno vprašanih Švicarjev je izjavilo, »da imajo razumevanje za škofovo potrebo po spolnih odnosih«. Protestante (93 odstotkov) je to seveda še manj motilo kot katolike (85 odstotkov). Devet od desetih anketirancev je celo menilo, da bi škof lahko opravljal svoje božje poslanstvo, tudi če bi se poročil in postal oče. Celibat je po mnenju večine brez smisla in kar tri četrtine Švicarjev meni, da ugledu cerkve bolj Škodi tradicionalistični in osovraženi zuriški škof Haas kot pa Vogel s svojo ljubezensko afero. Ko je že beseda o ljubezni, vse kaže, da je grešni škof Vogel vendarle bolj zaljubljen v cerkev kot pa v svojo izvoljenko. Feministične analitičarke so hitro ugotovile, da škof v svoji odstopni izjavi sploh ne omenja besede ljubezen, Se manj svojo ljubico in morebitno poroko, dejstvo, da bo postal oče (kar je pri večini normalnih narodov vesel pripetljaj), pa je označil kot žalosten dogodek in da je kot božji namestnik na zemlji pač »odpovedal«. Hansjorg Vogel namreč ostaja zvest vatikanski togosti in je še naprej prepričan, da je v celibatu možno žive- ti »polno življenje«. Vogel je poln protislovij, ker pač ostaja ujetnik katoliškega cerkvenega sistema, ki si ga ne upa rušiti, pa čeprav je nesmiseln in je tudi njega samega življenje potegnilo v najbolj normalen tok. Od papeža seveda ne more pričakovati »odpustka«, saj katoliška cerkev z besedo ljubezen še vedno ne ve kaj početi, od svojih duhovnikov pa zahteva, da se obnašajo kot evnuhi. Pri tem so čedalje pogostejši primeri, ko duhovniki priznavajo, da se ne morejo upreti radostim posvetnega življenja. Prav škof Vogel je nekaj tednov po posvetitvi moral zamenjati priljubljenega ba-denskega farja VVettsteina, ki se je odločil za poroko. Kot piše dunajska revija News, ima več kot polovica (Foto: Z. P.) katoliških duhovnikov redno spolne odnose z ženskami, pa tudi z osebami istega spola. Znana je afera, ki je aprila vznemirila Avstrijo, pa tudi Vatikan, ko je prišlo na dan, da se je dunajski kardinal Groer pred dvajsetimi leti spozabil nad mladoletnim pobičem. Po pisanju Sonntags Zeitunga cerkveni poznavalci ocenjujejo, da je od pet do deset odstotkov duhovnikov homoseksualcev. Tudi o tem uradna cerkev Se vedno vztrajno molči. Bolj zgovorne so nekatere žrtve strogih katoliških zakonov. Nekdanja žena nekdanjega duhovnika je v švicarskem tisku navedla konkretne primere, ko so duhovniki noseče priležni-ce nagovarjati k splavu. S katoliško etiko ima to kaj malo skupnega. Znan je primer galwayskega škofa Caseya, ki je pred tremi leti poneveril cerkveni denar, da bi plačal molk neke ženske, s katero je imel sina. Po svetu naj bi bilo po nekaterih podatkih kar 80 tisoč duhovnikov, ki ne smejo več opravljati poklica, ker so se odločiti za življenje v družini, ki je sicer temelj katoliške doktrine. Raziskava na bostonski univerzi je dokazala, da vsak tretji ameriški duhovnik neguje ljubezensko zvezo... Katoliška cerkev, tudi švicarska, se ne meni dosti za izgubljene božje pastirje in vztraja pri celibatu. Najbolje je to ponazoril papeški nuncij v intervjuju za Švicarski radio DRS: »Življenje gre dalje in cerkev gre tudi dalje,« je komentiral Voglov odstop. se je priseljevanje temnopoltih dejansko ustavilo že pred leti. Z grobim ravnanjem in zastraševanjem priseljencev želijo konservativci dobiti na svojo stran desno usmerjene votilce pred volitvami v letu 1997. »Uvedba ostrejše imigracijske zakonodaje, poudarjanje priseljenske problematike ter ustvarjanje mita o visokem številu ilegalnih priseljencev so znaki bližajočih se volitev,« je povedal Claude Moraes, direktor Sveta za pomoč priseljencev. Toda notranji minister Hovvard je neomajen. Velika Britanija je lahko ponosna na dobre odnose s priseljenci, je v majskem intervjuju povedal minister Hovvard, ki je dodal, da je UVVVlil ... prebivalcev Čečenije potrebuje humanitarno ali zdravniško pomoč, nekateri pa se brez tuje pomoči ne bodo mogli vrniti v domovino - s temi podatki so v Moskvi nedavno postregli predstavniki Mednarodnega rdečega križa (MRK). »Čeprav se razmere v Groznem izboljšujejo, je položaj v ostalih območjih Čečenije in sosednjih republikah, kamor se je zateklo več kot 200 tisoč ljudi, Se vedno zaskrbljujoč,« je poudaril vodja delegacije Mrk-ja Thierry Meyrat. Meni, da imata v vojni vpleteni strani »medle predstave« o človekovih pravicah; z vojnimi ujetniki večkrat grobo ravajo tako Rusi kot čečenski uporniki. Predstavniki Mrk-ja že od aprila nimajo dostopa do območij, ki so v rokah upornikov, vendar pa zagotavljajo, da bodo ostali v Čečeniji do konca krize. (AFP) za dobre odnose s priseljenci potrebna stroga, a poštena priseljenska politika. »Naša država je bila predolgo vabljiv cilj za številne lažne politične imigrante in nezakonite priseljence,« trdi minister Hovvard. Liberalci bi podvomiti v njegove izjave, še posebej po primeru Gardner. Štiridesetletna Jamajčanka Joy Gardner je umrla zaradi obolele ledvice, ker ji policija ni pustila vstopiti v državo. Policija jo je ukrotila s trebušnim pasom in jo oblepila s Štirimi metri lepljivega traku okoli glave. Policisti, ki so sodelovati pri tem, niso biti obtoženi zaradi naklepnega uboja. Po besedah Petra Tompkinsa, donedavnega glavnega inšpektorja britanske službe za imigracijo, so v Veliki Britaniji na leto prestregli tudi do 40 tisoč ilegalnih priseljencev, po zadnji poostritvi zakonodaje na tem področju pa je njihovo število upadlo na štiri tisoč. Začetki britanske priseljenske zakonodaje segajo v leto 1905, ko je britanska vlada skušala zaustaviti pritok revnih Zidov iz vzhodno evropskih držav. Število priseljencev je narastlo v štiridesetih in petdesetih letih, ko so mnogi črnci s karibskega območja iskati zaposlitev v avtomobilski proizvodnji in vsevečji storitveni dejavnosti. Ko je proti koncu šestdesetih let opešal povojni gospodarski razcvet, se je naglo spremenilo tudi politično razpoloženje do priseljencev. Črnci niso biti več tako zaželena cenena delovna sila, pač pa so postali nezaželeni tujci, ki jemljejo delovna mesta Angležem. Danes se prebivalci držav Evropske unije neovirano naseljujejo v Veliki Britaniji in si iščejo primemo zaposlitev, medtem ko za prebivalce ostalih držav veljajo bistveno strožji pogoji. Izjema so le najožji svojci ljudi, ki že imajo dovoljenje za bivanje in delo. »Tu je le nekaj ukrepov, s katerimi lahko vsako država omeji število temnopoltih priseljencev. Ce si temnopolt, potem ne bos dobil dovoljenja za bivanje, razen če imaš na tekočem računu milijon funtov,« pravi Moraes. Leta 1993 se je v Veliko Britanijo po uradnih podatkih preselilo približno 36 tisoč ljudi iz držav Britanske skupnosti narodov, kar 47 tisoč pa se jih je v istem letu vrnilo v svojo domovino. Iz matičnih uradov so sporočili, da se povečuje število lažnih porok, kjer se tujci poročajo z Britanci in Britankami zgolj zaradi pridobitve državljanskih pavic. »Včasih imajo težave pri naglase vanju partnerjevega imena. Ko sem šel za mladoporočencema, sem videl, kako je ženin izročil denar nevesti. Pogosto gresta mladoporočenca po opravljeni proceduri vsak v svojo smer,« je za desničarski tabloid Daily Mail povedal Peter Sontag, uslužbenec matičnega urada v severnem delu Londona. Podobne zgodbe se pojavljajo tudi v drugem desno usmerjenem tabloidnem tisku. »Tabloide so nenadoma preplavile zgodbe o lažnih porokah, predvsem z namenom, da bi bilo javno mnenje naklonjeno sprejetju nove zakonodaje na področju priseljenske politike,« trdi Moraes. Predstavnik notranjega ministerstva sicer zavrača te očitke, hkrati pa je izjavil, da nameravajo v kratkem sprejeti priseljeniško zakonodajo. Moraes bo še pred začetkom parlamentarnih počitnic skušal preprečiti sprejetje ostrejše priseljeniške zakonodaje. Postopek za pridobitev političnega zatočišča bo očitno kmalu poostren, povečale pa se bodo tudi kazni za lažne poroke. Interesna skupina Asylum Aid je obsodila notranje ministrstvo, ker je zavrnilo prošnje za odobritev političnega azila. Enega izmed etiopskih beguncev so odpraviti z besedami: »Po naših podatkih bivajo zaporniki v Etiopiji v udobnih celicah, omogočeni so jim celo obiski sorodnikov in prijateljev.« Moraes meni, da se bo priseljeniška zakonodaja v prihodnosti še bolj zaostrovala. Pravi, da se bo čas za pritožbo zaradi zavrnitve prošnje za dodelitev azila še skrajšal in tako bodo morali nezaželeni tujci hitreje zapustiti obljubljeno deželo -Veliko Britanijo. Alan Raybould / Reuter KONFERENCA ZN O RIBOLOVNIH KVOTAH Ulov bo odslej strogo nadzorovan Sporazum bodo morali ribiči spoštovati tudi na odprtem morju NEW YORK (Reuter) - Mednarodna konferenca o ribolovnih kvotah, ki poteka pod pokroviteljstvom Združenih narodov, bo jutri začela s svojim sestim in zadnjim zasedanjem. Na konferenci naj bi sklenili sporazum o omejenem ulovu tistih ribjih vrst, ki se sezonsko selijo in so v nevarnosti, da počasi izginejo. Sporazum bo zavezoval države k spoštovanju mednarodnega sporazuma o dovoljenih količinah ribjega ulova, tako znotraj 200 milj širokega gospodarskega pasu kakor tudi na odprtem morju. Namen ZN je dolgoročna zaščita ribjih jat ter samo-vzdržujoče upravljanje z ri- bami. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (-FAO) namreč opozarja, da je kar 70 odstotkov ribjih jat po vsem svetu povsem izčrpanih ati pa zdesetkanih zaradi nenadzorovanega ulova. Svetovna javnost se je začela veliko bolj zanimati za to problematiko Sele, ko je prišlo do resnega ribiškega spora med Kanado in Španijo. Obalne države, bogate z ribami, kot recimo Kanada so zaskrbljene predvsem s tem, kako bo v prihodnosti upravljan in nadzorovan ulov ribičev na odprtih morjih. Posebej problematično je po mnenju obalnih držav to, da ladje, ki plovejo na oddaljenih odprtih morjih, z neverjetno lahkoto kršijo mednarodna pravila o zaščiti ribjih vrst, ker se njihove posadke dobro zavedajo, da jih je težko nadzorovati. Nov sporazum zato predvideva mednarodne inšpektorje. LASTNINSKI »ŠLAGER« TEDNA Kako dolge noge ima debela laž? Zgode in nezgode stranke slovenske pomladi LJUBLJANA - Pravkar končana izredna seja o lastninjenju je povzročila kar nekaj burnih odmevov. Enega, ki se nanaša na nezakonit Feltrinov prenos 100 tisoč nemških mark kredita Slovenski ljudski stranki Cez državno mejo, smo v Republiki že podrobno obdelali, čeprav terja zadeva glede na petkovo Feltrinovo pismo še dodatnih pojasnitev. Toda najprej si poglejmo lastninski šlager tega tedna - LDS-ovo zanikanje Podobnikove trditve o številu ovadenih eldeesovcev. Matematika je včasih zapletena reč (Foto: M. Fillies) Predsednik SLS Marjan Podobnik je februarja letos na redni seji državnega zbora pri točki, kjer se je obravnaval predlog zakona o gospodarskih prestopkih, presenetil z naslednjo izjavo: »Ali veste koliko predstavnikov Liberalne demokracije je med tistimi, proti katerim so sedaj vložene ovadbe in postopki? Ne veste morda polnega števila, lahko vam samo zagotovim, da bistveno več kot petdeset odstotkov od vseh.« Ta izjava je povzročila ogorčenje med poslanci LDS in tudi v sami stranki, še posebej zato, ker je bila pozneje ponovljena na nacionalni televiziji. V LDS so se spraševah prvič, od kod Podobniku podatki o ovadbah in kazenskih postopkih, saj je to uradna tajna, in drugič, kako lahko nekdo, ki naj ne bi imel dostopa do strankarskih seznamov LDS, izračunava odstotke eldeesovcev, ki so ovadeni ali v postopkih? Se posebej pa jih je skrbelo, ali ima morda Podobnik prav ali pa je to samo še ena izmed njegovih izmišljotin, ki jih v njegovi dosedanji karieri ni tako malo in s katerimi tako »lahkotno« obračunava s političnimi nasprotniki. Prilo- žnost za preverjanje te izjave je dala julijska izredna lastninska seja državnega zbora. Nekaj dni pred sejo je parlamentarna Komisija za lastninjenje dobila strogo zaupno gradivo ministrstva za notranje zadeve, kjer so bili poimensko navedeni posamezniki, ki jih je policija in SDK zaradi oškodovanja družbene lastnine ovadila tožilstvu. Ta spisek je bil kasneje iz poročila umaknjen zaradi želje poslancev po javni obravnavi poročila. Nekateri poslanci (Ivo Hvalica, Marjan Podobnik) so zahtevali javno obravnavo imen ovadenih, ki so ji drugi spet nasprotovali, ker bi bilo to paC nezakonito kršenje zaščite osebnih podatkov in kršenje ustavne norme, da je vsakdo nedolžen, dokler ni pravnomočno obsojen. Predsednik državnega zbora in poslanci pozicije so opozarjali, da ovadbe še ne pomenijo obsodbe, in navajali izjavo generalnega javnega tožilca Antona Drobniča, da so ovadbe SDK manj vredne kot papir, na katerih so napisane. Javna obravnava ovadenih - so razmišljali - bi jih v okolju, od koder iz- hajajo, vsekakor po nepotrebnem in večinoma po krivici kompromitirala, saj bo verjetno pot od ovadbe prek obtožnice do obsodbe doživel zaradi nekvalitetnih in dvomljivih ovadb le malokdo od vpletenih. Kakorkoli že, tako kot je v slovenski novopečeni demokraciji že kar ustaljena navada, sta Časopisa Slovenske novice in MAG v naslednjih dneh objavila natančne in kompletne strogo tajne poimenske spiske ovadenih. To pa je bila tudi priložnost Liberalne demokracije, da na primem lastninjenja obračuna s Podobnikovo izjavo o bistveno »vec kot 50 odstotkov liberalnih demokratov, ki so ovadeni in so v postopkih«. Na tiskovni konferenci po izredni seji je Vika Potočnik povedala podatek, da so po pregledu ovadenih in primerjajoč spiske elanov stranke LDS ugotovili, da sta med »lastninsko« ovadenimi manj kot dva odstotka eldeesovcev. Tako je bil Marjan Podobnik matematično natančno ujet na debeli laži. Hkrati je Marjana Podobnika na laž postavil tudi nekdanji tajnik ljudske stranke Franci Feltrin, ki je v pismu Republiki zapisal, da ni prenašal deviz Cez mejo in da že dalj Časa Čaka, da bo to »javno demantiralo vodstvo SLS, pa se žal, kljub vsem prisegam na njihovo poštenost, to še do danes ni zgodilo«. Nekaj dni prej je namreč Marjan Podobnik na izredni seji na očitke o njegovem sodelovanju pri Feltrino-vem prenašanju deviz Cez mejo to zavrnil takole: »To je bilo takoj demantirano, takoj naslednji dan.« Pregled izjav in Časopisov iz tistega obdobja do danes daje prav Feltrinu, da SLS te nezakonitosti ni nikoli javno demantirala. Seveda pa se postavlja vprašanje, kako zanikati nekaj, kar je dokumentirano priznal sam Franci Feltrin in ki zdaj z zahtevo po demantiju hkrati demantira sam sebe. Sam Feltrin je namreč v pismu dne 8. novembra 1994 zapisal, da ga je na začetku leta Marjan Podobnik poklical iz Celovca in zahteval, naj takoj odpotuje tja. V Celovcu je moral Feltrin kot sopodpisnik jamčiti za sto tisoč nemških mark novega po- sojila Slovenski ljudski stranki. Feltrin piše: »Osebno sem jih nesel prek meje in jih s potrdilom o prevzemu izročil Boži Grežo-vnik (direktorica Brazd, op. N. D.). Za kaj se je ta denar porabil, nisem smel vedeti in tudi danes ne vem ...« Tako Feltrin novembra 1994. Sedaj pa pričakuje demanti in sam trdi (Republika, 21. julij 1995), »da to ni res«, kar je bilo res pred dobrimi osmimi meseci. Res zanimivo bo opazovati, kako se bo ljudska stranka, ki tako in tolikokrat prisega na poštenost in resnico, skušala izviti iz tega »deviznega« klobčiča, posebej še, ko bo računsko sodišče (to mu predlaga sam državni zbor) raziskovalo in raziskalo devizno poslovanje slovenskih parlamentarnih strank. (N. D.) ORNA KRONIKA Zapora mosta zaradi igre GORNJA RADGONA - Danes bo med 19.30 in 22. uro za ves promet zaprt most Cez reko Muro, s tem pa tudi prehod med Slovenijo in Avstrijo. Mejni organi bodo vse potnike usmerjali na sosednje mejne prehode v Gederovcih, Cmureku in Šentilju. V tem času bo na mostu, ki povezuje obe državi, otvoritev gledališke prireditve Meja na reki. (O. B.) Mirnejši konec tedna v Pomurju MURSKA SOBOTA - Konec tedna policisti v Pomurju niso imeli veliko dela. Zgodilo se je pet prometnih nesreč, v katerih je nastala le manjša gmotna škoda, zaradi kršitev javnega reda in miru pa so intervenirali štirikrat. Na mejnih prehodih so pri vstopu v Slovenijo zavrnili 30 tujcev, v notranjosti pa sta bila prijeta dva državljana BiH, ki sta ilegalno prestopila mejo s Hrvaško. (KaN) Zasegli dve pištoli POSTOJNA - Na mejnem prehodu Jelšane so poheisti nemškemu državljanu S. J. E. zasegli pištolo znamke Brovvning in 60 nabojev in zoper njega napisali kazensko ovadbo. S petka na soboto pa so prav tako v osebnem avtomobilu državljana Hrvaške D. I. zasegli plinsko pištolo znamke Reck in devet nabojev zanjo. Zaradi orožja in streliva se bo F. I. srečal s sodnikom za prekrške. (KaN) Vinjen trčil v policista CERKNICA - V zgodnjih sobotnih jutranjih urah so poheisti ustavili voznika osebnega avtomobila K. T., ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Odredba preizkusa je voznika tako razburila, da je sedel je v vozilo in speljal proti poheistu, ki ga je skušal ustaviti z lučjo. Policist je padel na krov motorja, vednar na srečo pri tem ni bil poškodovan. Voznika so poheisti dobili na njegovem domu, Čaka pa ga kazenska obvadba. (KaN) SLOVENIJA / MEDNARODNE FINANCE Poltretja milijarda ddaijev zunanjega dolga Od konca lanskega leta je večji za 230 milijonov LJUBLJANA (STA) - Zunanji dolg Slovenije je konec maja znašal dve milijardi 485 milijonov dolarjev, od tega dolgoročni 2, 4 milijarde, kratkoročni pa 74 milijonov dolarjev. Razliko v višini šest milijonov dolarjev predstavljajo uporabljena sredstva Mednarodnega denarnega sklada (IMF), kažejo podatki v junijsko-julijski Številki Biltena Banke Slovenije. Od konca leta 1994 se je zunanji dolg Slovenije povečal za 227 milijonov dolarjev, od tega se je dolgoročni povečal za 233 milijonov, kratkoročni pa zmanjšal za pet milijonov dolarjev. Uporabljena sredstva pri IMF so s sedmih milijo- nov konec leta 1994 padla na šest milijonov dolarjev konec maja letos. Razporeditev dolgoročnega dolga kaže, da je Slovenija mednarodnim finančnim organizacijam 31. maja dolgovala skupaj 530 milijonov dolarjev (konec leta 1994: 499 milijonov), Pariškemu klubu 207 milijonov dolarjev (konec leta 1994 218 milijonov), tujim komercialnim bankam 461 milijonov dolarjev (konec leta 1994: 423 milijonov). Pod postavko druga dolgoročna posojila (Konzorcij bank, ZDA, Švica, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija, Italija, Francija in drugo) pa je naveden znesek v višini 1.207 milijonov dolarjev (1.031 milijonov dolarjev konec leta 1994). Brez dela Jelič tisoč ljudi LJUBLJANA (STA) - Junija je bilo v Sloveniji po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje brez dela 116.384 oseb, kar je le za malenkost veC kot konec maja. Med brezposelnimi je bilo 54.321 žensk, najvecja brezposelnost pa je bila med starejšimi od 40 let. Delo je iskalo tudi 35.703 mlajših od 26 let. Prvo zaposlitev je iskalo 21.303 oseb, iskalcev dela zaradi stečaja podjetja je bilo 13.594, trajnih presežnih delavcev pa 24.140. Na zavodu je bilo prijavljenih tudi 680 tujcev z delovnim dovoljenjem. Približno polovica vseh brezposelnih je bila na ljubljanskem in mariborskem območju. Skok v ogrado in poškodbe na misleči glavi Božo Kovač Vlak zapelje na postajo in iz zvočnika zabobni: »Spoštovani potniki, kdor je mislil, da je bila tudi prejšnja postaja prava, naj prekliče svojo zmoto, sicer ne more naprej. Vlak bo odpeljal, ko se bo zvedelo, katera proga je edina prava.« Takšno zmedeno primero prikličejo, kadar se lotijo politike tisti slovenski izobraženci, ki nimajo v rokah vzvodov oblasti in naj bi opravljali vlogo intelektualcev v politiki. Železničarji iz prispodobe bi se najbrž križali, če bi jih slišali. Ce ne drugega, bi jih zaskrbelo, ali ne bi na naslednji postaji, kamorkoli bi že peljal vlak, tudi tamkajšnja »uprava« zahtevala, naj prekliče svojo zmoto, kdor je bil prepričan, da je bila vsaj prejšnja postaja na pravi progi. Ker gre v tretjič nadvse rado, bi bilo kajpak povsem mogoče, da bi se zgodba ponovila tudi na naslednji postaji. Potem bi tudi večina potnikov verjela, da se pelje vlak po napačni progi in bi bili rešeni le, če bi ga na primernem kraju spravili s tirnic. Oddahnili bi se, delo navadnih železničarjev pa bi bilo seveda zaman, še huje, napačno. Lahko bi jim kdo celo citiral tistega oblastnika izpred davnih let, ki je neko politično dejanje označil zelo nazorno. Bilo je hujše od zločina, bila je napaka, je dejal in zgodba se je končala zelo žalostno. Železničarjem na slovenskem vlaku se najbrž ne bo dogodilo nič tako strašnega, zato bi jih lahko pustili vnemar. Pač pa bi bilo mogoče izluščiti kakšen koristen nauk iz sedanje polemike o vlogi intelektualcev in razumnikov, kot se začenjajo deliti tisti slovenski izobraženci, ki neposredno ne urejajo javnih zadev, jih pa le - te privlačijo kot plamen vešče. Ce bi natanko premislili, je takšnih naukov morda celo več. Najbolj očiten je s&veda, da si opečeš prste, če jih preveč približaš plamenu, se pravi, politiki. Ker pa to boli, povrhu izgubiš še razsodnost duha. Kdo bi temu morda dejal, da si ob modrost, ki naj bi krasila tako intelektualce kot razumnike. Izbira je po takšnem »incidentu« skromna. Lahko vpiješ od bolečine in si v nadlego okolici, lahko se odločiš, da boš vzdržal in se utrdil. Potem boš politik. Kdor pa to noče biti in kot duhovna izvidnica v službi ljudstva rajši premišlja, kako naj bi bile urejene javne zadeve, bi najbrž moral držati prste nekoliko dlje od vročega plamena politike. Ohranil bi hladno kri in oddaljenost, primerno za neodvisno presojo, kam vodijo javna ravnanja. Se več, v ustrezni odmaknjenosti od dnevne politične tekme bi lahko kritično opazoval tudi svoje lastne poglede, predvsem pa poskrbel, da ne bi obtičali na kakšni podeželski postaji. Takšna kritična distanca, ki trenutno ni ravno v modi, bi navsezadnje tudi dopuščala, da se sicer odmaknjeni opazovalec priključi temu ali onemu gibanju oziroma stranki, kadar bi menil, da je napočil čas, da osebno udejani svoje zamisli. Ce je zares svobodnega duha, tako ali tako ne bi dolgo prenašal discipline, ki je neizogibna lastnost slehernega organizacije. Dokler pa bi jo trpel, bi vnašal v otrpli red dinamiko, ki jo pogreša vsaka trdna organizacija. A bi se tudi takšni koristni skoki v politične ograde lahko končali s hudimi poškodbami. Zdaj že. Mislec, če bi smeli tako imenovati intelektualce oziroma razumnike, bi se znašel v ideološkem mehurju; ta hoče vsrkati sleherno javno zadevo in ji ne pustiti, da bi se razživela po svoje, se pravi, skladno z ljudmi, če bi to nasprotovalo zamislim, ki živijo v pomembnih javnih glavah; zaradi njihove moči bi bile zmožne zavirati tudi čas oziroma na začetku omenjene vlake, dokler se ne bi reči zasukale po njihovi meri, naj gre že za umeščanje Slovenije v evropske integracije, za obvladovanje tudi najmanjšega zdravnikovega izdatka za bolnika, za vnovično ideo-logizacijo odločitev v kulturi ali volilni sistem. Pri tem je seveda treba reči, da je različnost pogledov na takšna in drugačna vprašanja najboljša reč na tem političnem svetu. Slaba stran je v tem, da se je ideološki mehur obesil na eno samo kljuko: velja, kar je urejeno na eni politični točki v državi. Tako bi tisti, ki bi bil po volji volivcev trenutno najmočnejši, imel v rokah vsa potrebna orodja za obvladovanje Slovencev. Intelektualci oziroma razumniki, ki bi vskočili v to igro, bi bili potem zgolj orodje za duhovno krotenje državljanov in s tem hočeš nočeš tudi za zaviranje časa. MANJŠINE IN MEDIJI Epohe ni več O čem naj pisem danes? O medijih, vendar, saj so bili v središču pozornosti ves prejšnji teden. Izbira današnje nedeljske teme torej nikakor ni presenetljiva, ampak je le naravna posledica vsega, kar se je v prejšnjih dneh dogajalo. Nekateri se že razburjajo, pa naj jih hitro pomirim. Pisal bom namreč o koncu petdesetletne epohe, čeprav Se vedno upam, da ne gre za konec ampak samo za čimk-rajsi premor. Ta epoha se ja začela v prvih povojnih letih, ko je postal radio sestavni del vsakodnevnega življenja naših družin. Se pred vojno radia ni imela vsaka družina, po vojni pa se je kljub revščini ta čarobna škatla tako razširila, da so njeni zvoki odmevali skozi okna domala vseh domov, na tej in na oni strani meje. In prav tu je začetek naše epohe. Čeprav namreč velja načelo, da je bila tržaška radijska postaja (takrat se je imenovala Radio Trst 2) namenjena slovenski manjšini, in da je italijanski koprski radio zadoščal potrebam italijanske manjšine v tedanji Jugoslavije, temu ni bilo prav tako. Nasi kraji so bili dolga leta žarišče hladne vojne in radio, ki ga meje niso mogle omejevati s cenzuro, je bil za marsikoga stik z »drugačnim« svetom. Italijanom na tej strani meje je koprski radio posredoval vzhodno resnico, Slovencem v Sloveniji pa je tržaški radio posredoval zahodno resnico. Vse je bilo strogo pod nadzorom, ne le v prvih povojnih letih, am- se mnogo dlje. Koprski radio je bil pod strogim nadzorom slo- ven- *"* ske «-** i in jugoslovanske partije in kar komično je bilo včasih poslušati poročila o tem, kako »i nostri« (jugoslovanski namreč) Športniki dosegajo take in take uspehe, in druge podobne zadeve. Na tržaškem slovenskem radiu, kjer so bili se pred dvema desetletjema vsi uredniki Italijani in torej »politično neoporečni,« pa smo poslušali, kako vsak dan begunci pribegajo čez mejo, kar so bile menda v tistih časih najpomembnejše novice. (Mimogrede, kdo bo takoj ugovarjal, da je bil takrat Primorski dnevnik... itd. itd. Res je, vendar danes pisem o epohi, ki sta jo v našem prostoru ustvarjali dve radijski postaji). Pa ni bilo vse samo informacija ali propaganda. Ce se je denimo poslušalcu iz Furlanije, ali iz Veneta, ali iz Romagne zahotelo, da je stricu po Glasbi po željah voščil s himno Bandiera rossa, je to lahko naredil samo preko valov koprskega radia. In če se je gospodinji v Vipavski dolini zahotelo, da je mami ali sestri voščila s pesmijo Marija skoz življenje, je to lahko naredila samo preko valov tržaškega slovenskega radia. Mi, ki smo poslušali obe postaji, lahko govorimo o edinstveni Bojan Brezigar možnosti, ki smo jo imeli tudi v času najhujših trenj, da smo namreč z obračanjem gumba slišali različne verzije o istih dogajanjih in smo se tako že kot otroci privajali nekakšnemu pluralizmu, ki smo si ga ustvarjali sami s primerjanjem in razmišljanjem, zakaj vendar je eden povedal tako, drugi pa drugače. Ta epoha je seveda mimo. Potem je namreč prišla televizija, potem so prišle zasebne radijske postaje, potem se je spremenilo Se vse ostalo, kar se je pač v teh desetletjih spremenilo. Radio Trst A in Radio Koper-Capodistria sta tako postala radijski postaji obeh manjšin, v čedalje večji meri izključno v funkciji obeh manjšin in ne več v funkciji mednarodnih interesov. Nič več epohalnega ni v teh oddajah. Poročila slovenskega (ljubljanskega) radia se ne razlikujejo bistveno od poročil tržaške slovenske radijske postaje, vsaj kar zadeva poudarke o mednarodni politiki ne. Isto lahko rečemo za koprski radio, katarega so na zahodni obali Jadrana nadk-rilile številne zasebne radijske postaje. Sedaj sta to radijski postaji dveh manjšin, taki, kakršne ima ve- liko število manjšin v Evropi, od Škotov do Baskov, od Lužiskih Srbov do Bretoncev, od Frizijcev do Ladincev. Za večino teh manjšin je pomenil preskok z UKV na srednjevalovne dolžine tudi skok v kvaliteti, kajti sliSnost je večja in tudi oddaje so tako postale prodornejše. Mi tega problema nismo imeli, ker sta bili pač obe postaji, slovenska v Italiji in italijanska v nekdanji Jugoslaviji, trdno zasidrani na srednjevalovnih frekvencah, saj bi - v času epohe - sicer ne dosegli glavnine ciljne publike, ki je bila v obeh primerih onstran meje. Torej, ugotovili smo, da vsega tega ni več. Konec je zgodovinske epohe, konec osamosvajalne mrzlice (ko je italijanski koprski radio oddajal izjemoma tudi v nočnih urah in obveščal italijansko javnost o dogajanjih v Sloveniji, pa si takrat nihče ni postavljal vprašanja, da je bilko nočno oddajanje pravzaprav zelo drago), sedaj sta »samo« dve manjšini. RTV Slovenije je velik izgubar, slovenska manjšina v Italiji pa Se nima zagotovljenih televizijskih oddaj na vsem ozemlju, zato razlogov za ukrep, kot je ugotovil bistroumni goriski dopisnik ljubljanskega Dela, seveda ne tem vodstvo koprskega radia ni bilo obveščeno, in da s tem niso bili manjka. predhodno seznanjeni niti zakoniti predstavniki italijanske manjšine, ki imajo po slovenski ustavi celo pravico veta, je očitno postranska zadeva. Direktor RTV Slovenije Žarko Petan je ukazal, da je treba oddajnik na Belem Križu ugasniti, ker stane preveč. Nato je - tako pravijo - odšel na dopust in predal zadevo svojim sodelavcem. Slovenska vlada ga je zaradi tega pokarala, vendar brez pretiravanja. Prihranek je seveda visok: kar 0,35 odstotka primanjkljaja RTV Slovenije. Ali, z drugimi besedami: ko bi v Sloveniji živelo 300 manjšin in bi vsaka imela svojo radijsko postajo in bi vse istočasno ugasnili, bi RTV Slovenije sanirala svojo bilanco in Se naprej lahko oddajala svoje nadvse zanimive programe v slovenščini. Brez ironije, ali pa tudi ne, kot pač komu prija. K temu je treba dodati res primerno izbran trenutek, to je čas, ko se med Rimom in Ljubljano odvijajo kočljiva pogajanja, v katerih Ljubljana vztraja pri zahtevi po zaščiti slovenske manjšine v Italiji in poudarja, da je italijanska manjšina v Sloveniji zgledno zaščitena. Baje se v pristojni pisarni Farnesine sedaj od veselja valjajo po tleh. Za konec. Manjšine so resna zadeva. V Italiji se z njimi malokdo resno ukvarja in Slovenci to občutimo va svoji koži. V Sloveniji so se z njimi dolga leta resno ukvarjali in zato je stanje danes tako, kakršno je. Slovenija je sedaj demokratična država. Dejstvo, da so nekatera manjšinska vprašanja sedaj prepuščena trenutnemu počutju diletantov, pa za demokracijo ni najboljša Si3i2 izkaznica. »Bi lahko dobil dve turški kavi?« Na to moje vprašanje mi je gostilničar Pipilas prijazno odgovoril: »Gospod, najbrž mislite na grško kavo. Pri nas imamo namreč to, ledeno ali espresso.« »Pa dajte mi grški kavi,« sem mu odgovoril, »čeprav povsod drugje po svetu poznajo turško kavo.« »Morda bo tako tudi res, vendarle vedite, da imamo Grki nekaj tisoč let starejšo zgodovino do Turkov. Kako naj bi bila torej kava turška, ne pa grška?« Mož, po imenu Spiros (kar ni nič čudnega, saj se na Krfu kar polovica moških imenuje Spiros), čigar družina vodi že več kot 60 let čedno gostilnico v vasici na vzhodni obali Krfa, mi je kmalu potem prinesel dve kavi ter mi vljudno dejal: »Pa naj bo obema zadoščeno. Prva kava je grška, druga pa turška.« Očitno je Spiros Pipilas dober gostilničar, ki se ni hotel zameriti gostu. Se zlasti ker je upal, da bom še v naslednjih dneh prišel k njemu naročit okusne orade. Drugače je bilo pred več kot desetletjem na drugem grškem otoku, na Rodosu. Ko sem tam gostilničarja prosil za turško kavo, mi je osorno dejal: »Vidite tam na drugi strani morja obalo Turčije. Do tja je 18 kilometrov. Kar skočite v vodo, preplavajte te kilometre, pa vam bodo dali tursko kavo.« In mi je pokazal hrbet. Moral sem v drugo gostilno in tam milostno prositi "grško” kavo. Primera turške ali grške kave, sicer podobna, pa čeprav z drugačnim pristopom in rezultatom, kažeta kako na stvari gledajo preprosti ljudje v deželi, ki velja za zibelko sredozemske in evropske civilizacije. Tega ne opaziš samo pri kavi. "Kapitan” Vasil-lis (za kapitana se je sam na-zival, ker je s svojo motorno ladjico prevažal po največ kakih dvajset turistov ob vzhodni obali Krfa), je v svoji ponudbi obljubljal, da me bo iz pristanišča hotela v Kon-dokaliju popeljal do skrajne severovzhodne obale otoka, tja do vasice Agios Stefanos, odkoder sta le dva in pol kilometra do albanske obale. Vprašal sem ga, ali je mogoče, seveda s potnim listom, skočiti v Albanijo. Dal mi je tale rezek odgovor: »To ni mogoče, saj so tam komunisti!« Ker smo že v letu 1995, sem mu odgovoril: »Saj jim že nekaj let ni več.« On pa: »Albanci so komunisti. Iti tja je "verboten”. Tja ne smemo in niti nočemo!« 'In tako sem se spomnil ostrih uradnih polemik med Grčijo in Albanijo v lanskem letu, ko so tako eni kot drugi soseda obtoževali, da zatira narodnostno manjšino. Povedati je treba, da Grki v Albaniji, ne v prejšnji, tisti En-verja Hodže, niti ne v tisti sedanji, ki se ima ali je demokratična, nimajo nobenih narodnostnih pravic. Albanci pa jih zahtevajo za tiste svoje rojake, ki živijo onstran grške meje v Epiru. Samostojnost zahtevajo za Albance na Kosovu in v Makedoniji. Ko dandanes iz neposredne bližine poslušaš Radio Tirana, čuješ ob vsaki uri in vsak dan vesti o teh Albancih v Srbiji in Makedoniji. Pošteno povedano, ne vem o čem govorijo, saj albanščine ne poznam. Cujem le besedi »Kosove« in »Phristine« večkrat ponovljeni kot sta bili nekoč na Radiu Tirana vsak dan in ob vsaki uri ponovljeni besedi »marksizem - leninizem«. Seveda Grčija ne ravna drugače. Ne z albansko manjšino, ne s slovansko -makedonsko, ne s tursko. In vendar je teh ljudi v Grčiji najbrž kar precej, pa čeprav ni nikjer nobenih statističnih podatkov. Enostavno »ne obstajajo«. Celo na Krfu, kjer sem se kar nekajkrat ustavljal ob cvetličnem nasadu pri hotelu, se mi je zazdelo, da vrtnarji med seboj govorijo jezik, ki ni grški, saj je bilo v njihovem pogovoru zaznati kar precej slovanskih besed. So bili to doseljenci, ljudje iz severnih predelov Egejske Makedonije? So torej govorili slovansko - makedonščino oziroma kak njen dialekt, takšnega, ki ohranja starinske besede in ni soočen s sedanjim razvojem jezika v matični državi? Odgovora nisem dobil, saj sem takoj, ko sem se pri njih ustavil, takoj Cul, da so spremenili pogovorni jezik: pričeli so govoriti grško. In vseh mojih ugibanj je bilo konec. Grčija, ta zibelka evropske civilizacije, kaže svoj nacionalizem ob vsaki priložnosti. Predvsem v odnosu do manjše Makedonije, tiste, ki ima svojo prestolnico v Skopju. Ze ob izhodu z atenskega letališča te »pozdravi« velik reklamni pano, na katerem v angleščini, polemično do Skopja, piše, da je Makedonija že 4.000 let grška. Isti napis dobiš na robu vozne karte za trajekt. Takšne napise vidiš tudi na opornih zidovih ob cestah v notranjosti Grčije, in tudi na reklamnem kartončku za rent-a-car vozila na Kreti. Ze res, da navodila prihajajo iz Aten, vendar gre za ljudski pristop do tega vprašanja. Grški generali so čudne sorte. Povsod v Evropi vojaki skrivajo ter maskirajo bunkerje, vojašnice, letališče. Ne smeš jih fotografirati. V Grčiji je drugače. Pred dolgimi leti je avtomobilist, ki je tja prišel iz Jugoslavije, skoraj takoj po meji pri Devdeliji, videl kar precej vojašnic. Mnogo je bilo v njih tankov, topovske cevi so bile obrnjene proti severu. Kot da bi hoteli vsem tistim, ki so prihajali z jugoslovanskega severa, povedati, da je tu na braniku močna vojska, ki je seveda v sklopu Nato-pakta in varuje meje zahodne civilizacije. Da se je ta propagandistična gesta grških generalov ohranila, sem ugotovil pred dvema letoma, ko je bil politični spor med Grčijo in Albanijo na višku. Neke spomladanske nedelje popoldne, ko sem se po obisku samostanov na Meteori vozil v zahodno smer, sem pred več vojašnicami v Joannini in okolici videl vojake v okopih s strojnico uprto proti severu (Joannina je le borih 25 km od meje z Albanijo) in tudi kar precej tankov okrog katerih so sedeli vojaki. Kot da bi hoteli na praznični spomladanski dan vse mimoidoče, turiste in navadne ljudi, na tako viden način obvestiti, da so v bojni pripravljenosti, in da so prav v tistih krajih že dvakrat pretepli »severnjake«. Prvič, na začektu tega stoletja, ko so zapodili Turke in Albance ter osvobodili Epir (na takratne dogodke spominjajo razna obeležja in ki so v teh napisih, ali od listanja po telefonskem imeniku, od značilne arhitekture stavb, ne najdeš prav nič napisanega v nemščini. Ta jezik ni priznan. V Colmarju, lepem mestecu nedaleč od meja z Nemčijo in Švico, katerega ime se spominjaš iz šolskih let, ker je tam bi nek zgodovinski dogodek, se znajdeš sredi septembra, v času trgatve. Ko se zvečer potepaš po mestu čuješ, da od nekod prihajata petje in vriskanje, Pa se brž znajdeš v hali mestne tržnice, kjer okoliški kmetje praznujejo trgatev. Vsi napisi na prodajnih mizah so izključno francoski. PosluSaš pogovorni jezik ljudi, nekatere ženske so tudi v slikovitih nošah, pa takoj ugotoviš, da se med seboj pogovarjajo nemško. To je sicer narečje, vendar v njem ni francoskih besed. Ni v njem naših "šraufencigerjev” ali "špagetov” ali sodobnejših tujih izrazov. Le policaj z značilno čepico na glavi se z mentarca), pred veliko leti najuglednejši politični lider Valdostancev, predsednik Union Valdotaine in tudi deželne vlade v Aosti - širom po Italiji znan predvsem zaradi tega ker je takrat, ko ga je deželni parlament z glasovanjem dal v manjšino, in ker ni hotel zapustiti oblasti, še isti večer zaklenil vhodna vrata v deželno palačo, tako da nihče ni mogel vanjo - mi je odkrito povedal, da jim Francija ne daje pomoči, ker očitno noče, da bi se tudi sosedje vmešavali v njene notranje zadeve. Seveda v zvezi z manjšinami. In Francija je vendarle od francoske revolucije dalje zibelka evropske in svetovne demokracije. Sprejema politične begunce od vsepovsod, daje jim azil, tudi podpira jih, noče pa ničesar slišali o nefrancoskih manjšinah na svojih tleh. Morda je tudi razumljivo, da se Pariz iz zgodovinskih razlogov boji Nemčije, vendar čemu strah Članice Evropske zveze (T) Portugalska (7) Nizozemska (Ts) Avstrija (|) Irska (7) Luksemburg @) Finska (3) Vel. Britanija (9) Danska (15) Švedska (4) Francija (To) Nemčija (5) Španija (Tj) Italija (?) Belgija (12) Grčija ^ ^ muzeji), drugič pa med 2. svetovno vojno, ko so pretepli Mussolinijevo vojsko, ki se je s hitrimi morala koraki umakniti čez takratno grško-albansko mejo. Tako je pač gledanje na soseda in na narodnostne manjšine - teh uradno niti ni - v zibelki evropske civilizacije in demokracije. Ali na ta vprašanja kaj drugače gledajo v danes bolj razvitih državah, ki ne sodijo v ta večno nemirni Balkan, o katerem se danes veliko govori le zaradi tega, ker tam ponekod divja nesmiselna vojna, drugod pa tli pod pepelom? Kaj se z manjšinami dogaja v Franciji? V Alzaciji, kjer te vse kar je starega spominja bolj na Nemčijo kot na Francijo, od gotskih črk na napisih nad starimi trgovinami, od samih priimkov trgovcev, ljudmi pogovarja francosko. Četudi je morda domačin, možu postave ni dovoljeno govoriti drugače kot uradni jezik De Gaullove, Mitteran-dove ali Chiracove republike. Kar sem doživel v Colmarju, bi bil brez dvoma med preprostimi ljudmi doživel v Bretaniji ter na francoski strani Pirenejev, kjer žive Katalonci oziroma Baski. Očitno se v tem jeziku pogovarjajo le nekateri zavzeti intelektualci, kak trgovec in ljudje na kmetih. Le pred kako podeželsko vasico v Bretaniji zagledaš tablo, kjer je poleg uradnega francoskega naziva kraja, taksnega, ki je zabeležen na zemljevidu, videti še dodatni napis v bre-tonščini. A teh primerov je zelo malo, veliko manj kot v nam sosednji Furlaniji. Sicer pa so mi tudi v Aosti svojčas povedali, da francoska država zanje nima posluha. Stari Caveri (najbrž gre za očeta sedanjega parla- pred Bretonci? Pa smo že doma pri nas. Pustimo ob strani vsa uradna ali poluradna negativna stališča do nas, ki se nepretrgoma vlečejo že več kot sto let. Pred nekaj dnevi je v Gorici tržaški profesor in zgodovinar, na predstavitvi zadnje številke revije Limes, kjer sta o dogajanju na Balkanu predvsem študentom tukajšnje diplomatske fakultete, govorila rimski in pariški urednik revije, na široko pripovedoval o dogajanju v Bosni in na Hrvaškem. Dotaknil se je tudi Slovenije. Povedal je, da nekje v občinah na Koprskem slovenske občinske oblasti od begunskih in izseljenih družin zahtevajo za grobove višjo odškodnino kot od svojcev mrličev, ki imajo dandanes v tistih krajih bivalno pravico. To svoje izvajanje je takole komentiral: »In takšna Slovenija hoče v Evropsko unijo!« Nekaj polemik o tern vprašanju sem že bral in ce so stvari takšne, ni prav, saj dvojne tarife za domačine in tujce ne razumem ne na pokopališču ne v hotelu ali kje drugje, pa čeprav so gre-bovi nekdanjih družin, kot sem pred nekaj dnevi ugotovil na koprskem pokopališču, veliki in tudi monumentalni, ter so na njih tudi takšni napisi, nekdanji in sedanji, ki poveličujejo italijansko istovetnost tam pokopanih. Ob tem sem se spomnil, da so pri nas v času med dvema vojnama marsikje brisali slovenske napise z nagrobnikov, novih pa sploh niso dovoljevali. To je v nasprotju s tem, kar se danes dogaja v Ko-prščini in drugod v Istri, Takšne stvari pa se niso dogajale le v času fašizma. Se spomladi leta 1966, torej v demokratičnem času, se je na goriškem županstvu dogajalo nekaj nezalsišanega. Ko si se z dvema pričama pojavil v matičnem uradu, da bi prijavil rojstvo sina ali hčerke, je debelušasta uradnica - matičarka takoj poklicala dva občinska uradnika, svoji priči, vzela iz predala oguljen zvezek, v njem pri; merjala slovensko ime, ki si ga ti predlagal za svojega otroka, in sama odločila, katero italijansko ime v njenem zvezku ustreza tvojemu predlogu. To je bilo nezaslišano nasilje, zakonito udejanjeno v fašističnih časih, ki so ga, najbrž po vojni v vsej Italiji; izvajali nad starši le v goriški občini. Občinski uradnik je odločal kakšno ime bo imel tvoj sin ali hčerka! Staršem je bila odvzeta ta pravica. Sam sem se takrat, spomladi leta 1966 temu uprl ter zadnji možni dan prijave tvegal, da me bodo ovadili sodišču, v pisarnah na goriškem županstvu so tekali iz ene sobe v drugo in hoteli vedeti kaj je na tem. Takratna goriška župan in podžupan najbrž sploh nista vedela, da se tako nesmiselen in nečlovešk1 zakon v njihovi hiši izvaja ter mi dala prav. Zmagal sem. Ker se je stvar razvedela, sem potem desetinam lju' di pri podobnem opravila moral za pričo. Tja do jeseni tistega leta, ko je poslancu Skerku po dolgem prizadevanju v rimskem parlamenta uspelo odpraviti tisti sramotni zakon. Slovenija naj ne bi bija zrela za Evropo. Makedonija naj ne bi bila zrela za samostojno državo s tem imenom-Kaj pa Grčija, Francija, Italija, in še katera, saj sem tu omenil le nekatere primere, ki so ali ostanek zastarele ia zaprašene zakonodaje, ali pa neke superiorne mentalitet® zgodovinskega naroda? Te so že zdavnaj v združeni evropski zvezi. Se bodo nekateri kdaj sploh otresli teh super" nacionalističnih mentalitet ki imajo, bodimo pošteni, srednjeveški ali celo barbarski značaj? MarJco Waltritscb 70 LET CIRILA ZLOBCA Palčič - Zlobec - knjiga. Slikar - pesnik - likovna Monografija. V taksnole, za obubožano slovensko založništvo taCas fatamorgansko triado je znana Primorska umetnika spojila na predvečer Zlobčevega 70. rojstnega dne ljubljanska založba Edina, ki je pod vodstvom urednice Tatjane Pregl Kobe razkošno uresničila v zbirki Dvanajst vsestransko zahte-ven in kulturno svetovljanski projekt: v 9 jezikov preveden ter likovno preinterpretiran izbor dvanajstih Zlobčevih pesmi z naslovom Ti-jaz-midva. Sonetni deseterec Ljube-Zen dvoedina, ki ga kakor Platnici uvodno in zaključno ovijata Zlobčevi tako-fekoč »programski« pesmi "ečer in Skoraj himna, se sugestivno zrcali v prav to-ukih, dvanajstih ljubezensko navdahnjenih grafikah Klavdija Palčiča. Ne gre za didaskalično ilustracijo pesniške besede: vsak s samosvojo umetniško govorico sla se lirikov »jaz« in slikarjev »ti« dialoško zlila v knjižno natisnjeni »mid-Va«, ki nam odgrinja čare in Prepade, sence in svetlobe Uerazvozljive tematske kraljice slikarstva in poezije Vseh časov - ljubezni. JAZ V začetku je bila seveda beseda. Pesniška, Zlobčeva. 0 neminljivi in neulovljivi skrivnosti erosa, ki se liriku Kaže kot troedini Bog, dom 171 iru in večni izvor nemira, samemu sebi edina prispodoba. V malem krogu sve-uobe, ki ponazarja njegovo Mtimo, je pesnik sprva sa-^ro zaljubljeni Pan. Verjame gija. A potem dozori spoznanje: ero s je hkrati svetlo sonce in tema, pelin in radost. Sele ko ljubimec doume in sprejme grenko-sladko dvoreznost čustva, lahko v njem doseže nirvano. Zdaj sta se Ona in On spet našla, da lahko hrepeneče blagrujeta otroštvo in prehojeno pot, ki je enega pripeljala k drugemu in jima odstrla skrivnost ljubezni. Katero? Tisto neizrekljivo in nedoumljivo, da se pesnikove besede lahko le lomijo ob njej v antitetične binomije: resničnost-fata-morgana, mrk-zarja. Ni je prispodobe za ljubezen, ni je besede. Tako nam priše-petava Zlobec: njena največja skrivnost, njen največji čudež je ves v tem, da preprosto JE. TI Zlobčevi vsebinski paraboli zvesto sledi tudi Palčičeva grafična pripoved. Njen uvod je didaska-ličen: skiciran, v žensko telo prelit presnikov profil. Toda kmalu seslikarjeva ri- ■L v Privide, vse manj in manj zanima resnica. Toda v empelj in skupni dom uvoedine ljubezni kmalu Me mrzel piš iz severnih Pokrajin, dvom, bolni čas, Ki par loči, razkolje in °Sa®i. Za lirski subjekt na-st°pi obdobje bolečine, sa-'ttote, ran in brazgotin, ko jobezen, ki je ni najbolj bo-J’ ko so srečni trenutki le še sPomin, preteklost, nostal- sarska fantazija subjektivizi-ra in razbohoti v vrsto metaforično mnogoznačnih figur: v ljubezensko drevo s simbolično obliko grenko-sladke kupe, v ptico ljubosumja, ki prometejsko cefra možgane s kljunom dvoma, v zastrašujočo razpoko ločitve. Osamosvojena likovna nadgradnja kontrastno zatipa v disharmonije belih ran, bolečine, brazgo- tin in spomina. Dokler se tudi v slikarju ne ozreli spoznanje, da je ljubezen hkrati dvojna in edina, svetlo-temna, čudežna. Tako se mu telesi ljubimcev hlastno spojita v toplo rdeči preliv strasti. Med njima je od tu dalje vse le še eros: senčno-sončni, voyeurski, razumski, sanjav. Palčič namenoma zaključi podoživljanje Zlobčeve poezije skoraj himnično, s klasičnim likovnim citatom: ljubezen je zmagala; sedeči moški izproža svojo levico v mehko, razumevajočo dlan stoječe ženske. Roki se iščeta, želita si stika, bližine, prijateljstva kakor znana prsta iz Michelangelovih fresk v Sikstin-ski kapeli. Da bi se jaz in ti naposled le zlila v dvoedini midva. MIDVA Ustvarjalna simbioza pesnika in slikarja je torej rodila knjigo. Tematsko monografijo, ki neprikrito spominja na Kosovelov in Spacalov trojezični "Kras”. Le da sta tokrat oba umetnika sodobnika, ki jima je soav-torsko zastavljen projekt omogočil še večjo zlitost, tenkočutnejše medsebojno prežemanje besed in podob. Tako sta Zlobec in Palčič soizoblikovala lepo in dragoceno, a hkrati tudi vsebinsko izzivalno in pomenljivo delo, ki ga z dodatnim leskom bogatita še oba spremna eseja: Iva Svetine besedilo o Zlobčevi in erotični liriki nasploh z naslovom Pesem, ljubezni edina prispodoba ter Nelide Nemec prispevek Ljubezen - svetlo sonce in tema o Palčičevem ciklu grafik na pesnikove ljubezenske stihe. Oba esejista uspešno prilagajata svoj kritiško-teo-retični instrumentarij poetičnemu miku besedne in likovne predloge, da prerase njuno pisanje iz zgolj suhoparnega analitičnega seciranja v lirično meditacijo o značilnostih, estetiki in duhovnih vrednotah Zlobčeve poezije ter Palčičevega slikarstva. Bralskemu užitku ob pe-sniško-likovni izpovedi pa pridajajo knjižne strani še filološki car primerjanja izvirnika s prevodom v 9 svetovnih jezikov: od francoščine, angleščine, nemščine, španščine in italijanščine do češčine, hrvaščine, ruščine in celo kitajščine. Lirskim in kritiškim besedilom monografije je devetkratno pot na tuje omogočilo kar 23 prevajalcev, med katerimi so se z izrazitim posluhom za metriko, rime in melodijo Zlobčevih sonetov izkazali predvsem Viktor Jesenik, Vaclav Danek, Luko Palje-tak, Grytzko Mascioni, Gong Liefu, Mitja Saje, Wang Huiquin, Alasdair MacKinnon, Klaus Detlef Olof, Arkadij Zastirec in 3 DIN-V CIRIL ZLOBEC KLAVDIJ PALČIČ TI-JflZ-MIDVfl Juan Octavio Prenz. Nekaj tiskarskih škratov, ki se je - bržkone zaradi rekordno kratkega časa, v katerem je bil projekt spočet - prikradlo v prevajalski del knjige, ne more omajati bralcu od Barthesa podedovanega veselja nad tekstom. Zato pa mu lahko pošteno izsuši žepe cena prestižne inačice monografije, ki je s svojo usnjeno ša-tuljo in barvno odtisnjenimi grafikami očitno namenjena predvsem repre-zentančno-darilnim potrebam. Tako bodo manj petični kupci črno-bele knjižne inačice uživali le ob Palčičevem risarskem mojstrstvu, prikrajšani za kro-matično razkošje njegovih likovnih stvaritev. Toda ob tehnično, tiskarsko in uredniško tako skrbno uresničeni monografiji, ki sta ji poleg avtorjev in esejistov nanagloma omogočila izid ducata idealistič- no zagnanih sodelavcev, se omenjene pripombe kažejo ne le obrobne, ampak morda celo odvečne. Navsezadnje: ali ni vsaka resnična ljubezen, tudi tista do knjige, že od pamtiveka slepa in neprecenljiva? KROG SVETLOBE Kadar se sozvočju besede in slike pridruži v poustvarjanju iste tematske predloge še glasba, tedaj lahko upravičeno govorimo o multimedialnem umetniškem deju. Zgodilo se je Cirilu Zlobcu, njegovemu sonetnemu ciklu Ljubezen dvoedina. Ne le, da ga je v monografiji Ti-jaz-midva likovno podoživel Klavdij Palčič. Navdihnil je tudi priznanega slovenskega glasbenika, skladatelja ter interpreta Lada Jakšo, da ga je za založbo Edina uzvočil ob recitacij-skim sodelovanju igralca Igorja Samobora v kompaktno ploščo z naslovom Krog svetlobe. Kako? Sodobno, občutljivo, nepogrošno, zvočno raziskujoče, zdaj akustično, zdaj sintetično, mestoma citatno, minimalistično, a vendar vseskozi nekonvencionalno in samoniklo. Prek 45 minut muzikalnih refleksij na poezijo Cirila Zlobca izzveni poslušalcu kot vvagnerjansko nepretrgana, sklenjena glasbena kulisa, ki podčrtuje tako avtorjevo umetniško "sporočilo” kot igralčevo pretanjeno izrekanje besedila. Z umirjenimi atmosferami, ki jih nenadoma vzburi klavirski, saksofonski ali klarinet-ni preblisk; s clusterji, ki ponazarjajo ljubezensko razklanost; z jazz melodijo, ki zaljubljenca stingovsko pospremi po Ameriki (International in New York?J; z valovi, ki bučijo od strasti kakor njuna temna kri v žilah; z zvokom carillona, ki ju nežno zasanja v otroštvo... Tako kot v svojih do-slejšnjih ploščah, gledaliških, televizijskih, filmskih ali plesnih glasbah, koncertih in happeningih je skladatelj ter izvajalec Lado Jakša tudi v CD-ju Krog svetlobe glasbenik nepreštev-nih obrazov, zvočnih nians, improvizacij, izvirnih harmonij in temperamentnega izvajanja, ki se iz razpoloženjske aleatorike nenehno preliva v kratke, komaj ritmizirane in spevne melodične misli. Brez refrena. Brez konca. Kakor ljubezen. Kakor glasba. Kakor krog. Krog svetlobe: JlDIM Zobžniška družbo, d.o.o. LADO JAKŠA KROG SVETLOBE GLASBENE REFLEKSIJE NA POEZIJO CIRILA ZLOBCA BESEDA: IGOR SAMOBOR vinjeta: Klavdij Palčič 1 ' • ' ' > PRVA SVETOVNA VOJNA Ivan Kovačič iz Avč, 97 let, vojak »presvitlega cesarja« Pred osemdesetimi leti se je v Posočju zaCela velika morija. Naši dedje in strici so po vrsti oblekli avstroogr-skd uniformo in cesarju služili na raznih evropskih frontah. Veliko se jih ni vrnilo, mnogi pa so le sreCno odnesli celo glavo in nam kasneje vneto pripovedovali o svojih herojstvih. Zal pa se je našel malokdo, ki bi vse te vojne dogodivščine zapisal. Skoda, kajti s smrtjo naših dedov, je v grob in v pozabo odšlo veliko nenapisane zgodovine. Pred dvajsetimi leti bi našli živih še veliko cesarskih vojakov, zdaj pa nič veC, ali skoraj. Naključje je namreč hotelo, da sem pred dnevi naletel na enega zadnjih še živetih bojevnikov iz 1. svetovne vojne. Ko sem hitel v AvCe pri Kanalu na pogovor z njim, sem bil prepričan, da sehom sreCal z bolehnim in obnemoglim starčkom. Na moje presenečenje pa se mi je predstavil til in živahen možakar, ki bi umsko in fizično spravil v koš marsikaterega mnogo mlajšega moškega. Ivan Kovačič, letnik 1988, v Avčah 24. junija letos Staremu bojevniku je ime Ivan KovaCiC in se je rodil v AvCah 20.10.1898. Ko sem se mu predstavil in mu povedal, da se zelo zanimam za obdobje krvavega Posočja, je Ivan zaCel vneto pripovedovati o svojih vojaških dogodivščinah. S prijateljem Davidom Brezigarjem iz Solkana sva ves pogovor, ki je trajal skoraj tri ure, posnela na videokaseto. Zaradi stiske s prostorom sem bil seveda prisiljen, da iz dolgega pogovora izluščim le najpomembnejše dogodke. Torej, Ivan. Izbruh vojne v Posočju vas je presenetil, ko še niste dopolnil 17 let Tako je, Avstrijci so Italijanom brez boja prepustih ves desni breg SoCe, tako da so se AvCe znašle v neposrednem zaledju prve bojne Črte. V vas je vsak dan prihajalo več vojaštva, ki je na samem bregu reke in po bližnjih gričih pričelo kopati jarke. Dobra polovica vaščanov je takoj odšla v begunstvo, preostali pa smo vztrajali doma, nekateri veC kot dve leti. Vsi moški, med katerimi tudi jaz, smo morali vojski pomagati pri raznih obrambnih opravilih. Kopali smo jarke, gradili zaklonišča, z volovsko vprego smo pomagah pri prevozili živeža in streliva, itd. NaSo vas so s Korade in Kambreškega stalno obstreljevali, tako da so žrtve padale tudi med civilisti. Kdaj pa so vas mobilizirali? Konec januarja 1916 sem dobil poziv za nabor. Z nekaterimi drugimi mladimi, skoraj Se otroci, smo se peš podali Cez Banjško planoto do Cepovana in Cez Trnovski gozd do Ajdovšči- ne, kjer so nas pregledali vojaški zdravniki. Tam so me potrdili za vojaka, nakar sem se zopet pes vrnil domov. Poziv za vojsko sem prejel poleti istega leta. Peš sem se odpravil do Podmelca v Baški grapi, od tam pa z vlakom do Radgone, kjer se je usposabljal 97. regiment. Dodeljen sem bil strojnicarjem. Po treh mesecih urjenja so nas poslali v razne kraje Slovenije, kjer smo opravljali službo vojaške policije. Konec novembra 1916 pa sem se znašel v Ljutomeru, kjer so vojake razporejah po raznih enotah, namenjenih na fronto. Zaradi pomanjkanja stroj-ničarjev, sem bil dodeljen ostanku 28. polka, ki je bil na-staljen v Bračku ob Muri. Ta polk je bil v glavnem sestavljen iz Pražanov in je bil proglašen za izdajalsko enoto, kajti večina regimenta se je leto prej brez boja predala Rusom. Da bi oprali "nečastni madež”, je višja komanda preostanek tega češkega polka pošiljala na najbolj vroCe odseke raznih bojiSC. Januarja 1917 so nas poslali na Kras, in sicer na odsek Grmada, Flondar, Jamlje, Sela na Krasu. Kakšno je bilo prvo srečanje s fronto? Do Nabrežine smo pripotovah z vlakom. Med potovanjem sem se zastrupil s hrano in sem bil ves Cas vožnje komaj pri zavesti. Komandant je bil prepričan, da me daje strahopetnost in zato mojim resničnim težavam ni dosti verjel. Tedaj sem pomislil: »Ce bi ti vedel, da sem skoraj 15 mesecev preživel kot civilist na fronti, bi se ne toliko Šopiril in bi z mano drugače ravnal!« Po nekaj dneh počitka v Nabrežini, sem prišel k sebi in odkorakah smo proti bojišču. Bilo je že temačno, ko smo se ustavili nekje nad Stivanom. Tam so nam raz-delili golaž. Posedli smo po tleh in pričeli jesti. Naslonil sem se na nekaj, za kar sem mislil, da je skladovnica drv. Sele po nekaj minutah sem z grozo opazil, da slonim na kupu mrličev, pripravljenih za pokop. Slo mi je na bruhanje in sem menažko z golažem kar zalučal stran. Moje nespametno dejanje sem v naslednjih dveh letih zelo obžaloval in sem se tistega zavrženega golaža se velikokrat spomnil. To pomeni, da ste na sami fronti poleg stalnega obstreljevanja trpeti še lakoto in žejo! Bilo je strašno. V strelskih jarkih se na bobnenje in na žvižganje krogel že nekoliko privadiš, saj postaneš popolnoma brezbrižen in otopel. Lakote in silne žeje pa ne moreš preprečiti. Videl sem vojake, ki so od strašne žeje kar zblazneti in piti lasten urin. Z Grmade sem pogostokrat gledal morje in sem se vCasih sam sebe zalotil, da blebetam neumnosti. Vabil sem ga, naj se mi približa, da ga spijem do dna.V prvi bojni črti smo po navadi ostajati po tri tedne. Smrdeti smo kot dihurji, kajti tam ni bilo možnosti, da bi se preoblekli ati se vsaj umiti. Strašno je bilo poleti, ko ti je sonce tako razbelilo Čelado, da si pod njo skoraj znorel. Nekoliko smo se očedili in opomogli v zaledju, ko nas je v prvih strelskih jarkih zamenja- la druga enota. Ste bil kdaj ranjen? Imel sem srečo in mislim, da sem iz moje prvotne enote bil eden redkih, ki sem preživel tisti pekel. Se zdaj si ne znam razložiti, kako mi je to uspelo. Lažje sem bil sicer večkrat ranjen a je vselej šlo bolj za praske kot pa za prave rane. Enkrat mi je krogla oplazila uho, dragic sem dobil kar cel rafal v Čelado. Vrglo me je nazaj a na srečo so krogle le zdrsnile ob jekleni pločevini. NekoC je priletela mina naravnost v naše strojnično gnezdo. Na mestu je ubila oba moja tovariša (eden je bil doma iz Krmina), mene pa je zalučalo daleC stran. Bil sem ves krvav, toda le od krvi mojih nesrečnih soborcev. Se najhuje sem jo skupil, ko mi je velik kamen padel na glavo. Čelada me je sicer obvarovala, hudega možganskega pretresa pa ni mogla preprečiti. Od lakote, žeje in neprespanosti sem bil tako otopel, da sem se včasih kot iz sna prebudil med samimi trupli. Spraševal sem se, kaj delam tukaj, saj tega kraja ne poznam in sem malo prej bil nekje drugje. Verjetno so me ob eksploziji kake mine imeti za mrtvega in so me kot kakšno vrečo odvrgli na kup mrličev. Ste se v glavnem braniti, ati ste tudi napadati? Ce so nam Italijani odvzeli kos ozemlja, smo si ga s protinapadi skušali pridobiti nazaj. To pa je opravljala naša pehota. Mi strojniCarji smo bolj poredkoma odhajati na osvajalne pohode, ker paC za to nismo bili opremljeni. Puške nismo imeti. Za boj od blizu smo imeti revolver in bajonetu podoben nož. Spominjam pa se dogodka, ko sem se popolnoma sam znašel v italijanskem jarku. V eni roki sem držal pištolo, v dragi pa nož. Niti dva metra stran so mi nasproti stali trije italijanski vojaki. Vsi štirje smo se prestrašeno gledati in nismo vedeti kaj bi. Po nekaj muCnih trenutkih je eden od njih odvrgel puško in zbežal, ostala dva pa sta dvignila roke in se podala. Kar odleglo mi je, kajti na ubijanje od blizu nisem bil pripravljen. Prišel je 24. oktober 1917, dan začetka preboja pri Kobaridu. Kam je bila tedaj poslana vaša enota? Ze nekaj dni pred našo mogočno ofenzivo, smo biti s Krasa premeščeni na Banjško planoto, pravzaprav na Kanalski Lom. Dne 24. oktobra se je začel hkratni preboj pri Tolminu in pri Bovcu, 25. pa smo tudi mi krenili v napad. Naše topništvo je odlično opravilo svojo nalogo, tako da smo proti Soči napredovati brez večjih težav. Komaj se je danilo, smo v bližini cerkvice Marije Snežne nad AvCami presenetili in brez boja ujeti cel italijanski bataljon, ki se je nad potokom AvSCek prebijal proti Sod. Naključje je hotelo, da sem poveljnika te italijanske enote ponovno srečal skoraj 10 let kasneje v Avčah. Takrat sem delal na avški posti, on pa je med tem postal višji poštni inšpektor in so ga v naše kraje poslati na inšpekcijo iz Rima. Po zajetju te enote smo se počasi spuščali proti Avčam. Naš komandant je naprej poslal patrolo z nalogo, da si ogleda položaj. V patroli sem bil tudi jaz. Četica je oprezno korakala po glavni poti, jaz pa sem jo ubral po stezah in gmajnah in v rojstno vas prispel precej pred njimi. Vas je bila popolnoma porušena in nikjer ni bilo žive duše. Ustavil sem se pri kupu kamenja, ki je kako leto prej sestavljalo moj rodni dom. Tedaj je za mano prispela patrola in vojaki so me zaceli spraševati, zakaj buljim v tisto grobljo. Povedal sem jim, da sem tu doma, a mi niso verjeti, saj so vsi biti prepričani, da sem Cistokrvem Ceh! Se istega večera smo jo udarili preko Soče. Italijani so sicer pred umikom raztretiti vse mostove, toda neka nemška inženirska enota je v nekaj urah postavila nov pontonski most Cez zelo deročo reko. Pozno ponoči smo že biti na Ligu in na Kambreškem, naslednji dan pa smo udarih proti Čedadu. Odpor Italijanov je bil ponekod srdit, vendar neorganiziran, tako da smo precej hitro napredovati. Reko Til' ment smo prekoračili v zgornjem toku tretjega dne preboja. Vojne pa s to silovito ofenzivo še zdaleč ni bilo konca! Tako je. Čakalo nas je Se eno celo leto vojne. Naša enota se je najprej bojevala na Piavi, v najhujsi zimi pa so nas poslali na Monte Grappa, kjer smo v visokem snegu jedli samo dvakrat v 21 dneh! Po krajšem odmoru v bližini Trenta, je 28. polk krvavel na planoti Asiago, zadnje mesece vojne pa skoraj na švicarski meji, kjer smo za nasprotnika imeti neko francosko divizijo. Kje pa vas je zatekel konec vojne? V začetku oktobra 1918 sem zbolel za pleuritisom in poslali so me v vojaško bolnico na Dunaj. Tam sem dočakal konec vojne. Ker pa sem bil še vedno vojak Češkega polka, so me poklicati v Prago, da bi vstopil v novo nastalo Češkoslovaško armado. Nisem vedel kaj naj napravim, a končno je zmagalo domotožje in sem se vrnil domov. Naj povem, da v dveh letih fronte, nisem niti enkrat bil na dopustu, ker kratkomalo nisem imel kam! Moje srečanje z Ivanom Kovačičem se ni omejilo le na en pogovor. Telefoniral in obiskal sem ga še nekajkrat. Razkazal mi je tudi okolico Avč ter mi pokazal, kje so bila vojaška pokopališča in spominske plošče. Peljal me je tudi do cerkvice Marije Snežne ter mi s ponosom pokazal kraj, kjer so pred 78 leti ujeti italijanski bataljon. Večino teh ogledov sva opravila peš, kajti kljub svojim 97 letom, je Ivan se vedno zelo žilav in se ne ustrasi niti daljše hoje. Pogovor zapisi ViliPrmdC Fotografije Mario Tako je izgledalo avstrijsko strojnično gnezdo NEDELJSKE TEME Nedelja, 23. julija 1995 PRVA SVETOVNA VOJNA V Dolu je še nekaj domačinov, ki so se rodili Pred prvo vojno vihro in ki radi obujajo spomine na svoja otroška leta in na tedanje Čase. Nekaj o tem smo napisali že v nedavnem prvem poročilu iz Bonetov za »Nedeljske teme«. Lojzka Jelen, letnik 1908, rojena v Opatjem Selu, je vec Povojnih let preživela v Bone-Uh, nakar se je omožila pri Ber-nih, kjer živi še danes. Dobro se spominja zlasti tistih Časov ob koncu prve vojne, ko so se domačini vrnili iz begunstva in so Pri Sonetih stale le vojaške barake, hiše pa so bile vse do tal porušene. Lojzka je živela kot begunka nekaj Časa v neki vasi Pri Velikih Laščah, medtem ko so številni drugi Doljani preži-Veh begunstvo na Češkem ah v notranjosti Monarhije. Na sliki, ki jo objavljamo in ki nam jo je dal na razpolago Rajko Soneta, je večja skupina primorskih beguncev, zbranih ob priliki prvega obhajila obok v trgu Kralupy (begunsko taborišče je bilo v bližnji vasi Visoko Mito) ob VI-tavi nekaj kilomebov severno od Prage. Izmed obok na sliki sta menda živi le še dve ženski, obe v Doberdobu. Odrasli begunci so skoraj ves Cas delab v neki tovarni sladkorja, razmere v samem taborišču pa so bile precej žalostne. Lojzka rada pripoveduje tudi o slepem konju, ki je zaostal za avsboogrsko vojsko, ko se je ta leta 1916 umikala iz Dola na višjo obrambno Črto, in ki se je po nekaj dneh zatekel ves se-sbadan v Sonete. Kot prikazen je stopical okrog vodnjaka, dokler ga domačini niso napojih in nakrmib. Slepi konj je ostal na- to v vasi in italijanska komanda se je odpovedala temu, da bi ga obravnavala kot vojni plen. Čeprav slep - pravi Lojzka - je bil konj vsesbansko uporaben na polju, za njim pa je plug puščal zaCuda ravne brazde... Ko se je začela prva svetovna vojna, je živelo pri Sonetih osem do deset družin, približno toliko, kolikor jih je danes - pravi nadalje Lojka - družine pa so bile tedaj številnejše, tako da jih je leta 1914, ko je Avstroogrska vpoklicala mlade pod orožje, iz vasi odšlo 12. Samo štirje so se ob koncu morije vrnili v domači kraj. Vas je bila kakor reCeno poponoma uničena, vojaškega gradbenega materiala - vsaj kar se lesa in železja tiče -pa ni manjkalo. Prave hiše pa so začele ponovno vstajati šele potem, ko so domačini prejeli vojno odškodnino. Možnosti za zaposlitev je bilo dolgo let le malo in tudi domačini iz Bonetov so se leta podajali v »rudnik«, to je zbirali so na poljih in gmajnah granate, staro železo in druge kovine, da bi si prislužili nekaj lir. Pogosto so se odpravljali celo do Fajtjevega hriba, kjer je bilo tega materiala na kupe. Pri tem nevarnem poslu so tudi Soneti plačali svoj krvni davek: nedaleč od nove vasi se je tako pri razstavljanju granate smrtno ponesrečil domačin Tone Soneta. Na prvo svetovno vojno pri Sonetih spominjajo se posebno številne kaverne in zaklonišča. Te so izvrtali bodisi Avsbijci, bodisi pozneje Italijani. Italijani na primer so imeli v kaverni, katere žrelo se odpira na samo cesto štev. 55 (Trst-Gorica), urejeno zasilno bolnico, medtem ko si je komanda brigade rajši omislila neko barako v bregu nad vasjo. Kako pogosto so posejane kaverne na tem območju, naj pove podatek, da jih pazljivejši popotnik, ki se poda po stari cesti, ki se dviga nad vasjo do vrha in se nato nadaljuje po ravnem v eni smeri proti Novi vasi in v drugi proti Selom - goriški Cai je zaznamoval to izletniško pot s štev. 75 -na razdalji nekaj sto metrov našteje vec kot dvajset. Nekatere kaverne so zasute, ker so v njih med obema vojnama raz-sbeljevali bombe in granate, ki so jih orožniki zbrali na poljih in med rastlinjem obakraj doline. Nekatere kaverne so nasprotno še dobro ohranjene, s še vidnimi napisi nad vhodi. Da se povrnemo h glavnemu vojaškemu pokopališču pri vasi, o katerem smo že nekaj napisati v prejšnjem sestavku. Z mirovno pogodbo sta se Italija in Avstrija ob koncu vojne med drugim dogovoriti, da bosta skrbeli za primerno ohranitev ostankov »tujcev«, padlih oziroma pokopanih na ozemlju ene oziroma druge države. Posočje in Kras sta predstavljala*v tem pogledu velik problem, saj so štiri leta vojne s številnimi krvavimi ofenzivami, in razne nalezljive bolezni pustile za seboj na desettisoCe mladih grobov. Tudi v Dolu je Italija začasno uredila nekaj pokopališč, za zasedena zemljišča pa je priznavala lastnikom majhno letno odškodnino. Za bivši vinograd pri Sonetih, kjer je stalo najprej avstrijsko in nato italijansko pokopališče, skupno 1300 m kv. površine, je lastnik prejemal na leto 65 tir (0, 05 tire za kvadratni meter). Za morebitne okvare je odgovarjal lastnik zemljišča, - pravi člen 6 pogodbe - v zameno pa mu bo vojaška uprava prepustila peri-metralni zid... Na tem pokopališču je stal še do leta 1985 večji križ, nakar je neke noCi enostavno izginil. Nekaj nagrobnih kamnov je zdaj nametanih na kupih, narava pa se ponovno polagoma po-lasca dolga leta odvzeta ji površine. Živine v vasi skoraj ni vec in le malo verjetnosti je, da bi v kratkem spet na tem mestu nastal na primer negovan travnik. Bolj verjetno je, da bodo domačini prej urediti vinograd, kakršen je tu cvetel pred prvo svetovno vojno. Vzpetino Na Verdi (koto 208 jug) je italijanska infanterija naskakovala neprekinjeno devet mesecev. Avstrijci so koto krčevito branili, saj jim je predstavljala odlično opazovališCe, s katerega so imeti kot na dlani nasproti ležeCe vrtače, znaten del Dola, Brestovico in Grmado. Boji so biti zaradi tega še posebno krvavi in na italijanski strani je na primer samo 65. regiment bigade Valtellina - kakor beremo na spomeniku tik nad cesto pri Sonetih - v dveh dneh v začetku novembra 1916 izgubil 50 oficirjev in 1000 vojakov. Sele spomladi leta 1917 se je Italijanom porecilo zasesti koto, ki so jo poprej z deseturnim bobnečim ognjem vse razpoložljive artilerije - in te ni bilo malo - povsem preorali. To je bila tudi skrajna točka, do katere so na tem področju prodrli pred kobariškim prebojem, ko so se morati tudi iz Dola umakniti na Piavo. Na obeh straneh so bile Človeške žrtve zelo velike. A. Frescura je v svojem dnevniku (»Diario di un imbo-scato«, Vicenza 1919), ob koncu poglavja, v katerem opisuje boje okrog kote 208, zapisal: »Pravijo, da artilerija strelja, glavni štab napreduje v karieri, konjenica koketira, pehota umira. Neumnosti. Razen ene: pehota res umira«. EUo Fornazarič Na slikah: Pod naslovom: Begunci s Primorskega pred cerkvijo v trgu Kralupy na Češkem. V bližnji vasi Visoko Mito je bilo obsežno begusko taborišče, v katerem so preživeli dalj Časa tudi številni Doljani. Original stike hrani Rajko Soneta Levo spodaj: Naslovna stran dogovora, s katerim je italijanska vojaška uprava leta 1992 priznala Alojzu Soneti, lastniku zemljišča, na katerem so uredili vojaško pokopališče, letno odškodnino 0,05 lire za kvadratni meter. Spodaj: Kup neeksplodiranih izstrelkov in granat, ki so jih domačini zbrali na pašnikih in v grmovjih okrog Bonetov. UFFICIO CENTRALE jier la cura ed o n oranže del le salme dei caduli in guerra . :U D I N E - -.- Provincia di Gorizla Comune di CONVENZIONE /;• per I’occttpazionc di un mio tet ivno in Comune di o poecchi a aella 'itd uso vimitero s.:. 11 tLr•„ ivvIViC . Vi: dvl m esc di L .mno millenou t in Ldine. Preme« d che per 1 inumnziime delle salme di m iti tari ne! (.osmine di O npe e-i'4 . <».3,2,- si rose necessarib ocen pare >*i x io umi porzlone di londo di proprieta del Stg. o , , * « Tu. Che in base a 1 H egi o Deere tu N. 218 in dala 29 Gcnnaio 1920 v suvvvs-sivo Deere to Minislerialv Iti Maržo 1920 devesi otn .stahilire i I conipenso da eo^Fispoiuivvsi id pmpi ietm io per i umipaziune di che trat lasi : fra i Amminisi: azione Milil,.rc ra pp resen tata dal '»‘entmte Cl-e< ■ -.1 -ste.Vincem** ed II Sig.>.„p.eLie Utiffi prupvivlario del fondu ocen pa to si convienc {[iianto segue : Akt. l.“ II Sig. Ca jMitcr n enncede ni- LAinminisirazione Miliiarc ! ovvupa/.iom* di m. 1300 del suo ion d o silo in frazione dtt-.a* Zet leti e SbnetiUl VmnunČ di opptMichieaella dislinto in Muppa col \i3-13 per la forma/ioue del vimiteryy utare V slačilnico Sempolajskega vrtca so bile že navsezgodaj v petek, 16. junija odložene poleg otroških košaric z različnimi razpoznavnimi znaki, tudi usnjene torbe odraslih. Odvijal se je namreč Dan odprtih vrat in oCitno so starši sprejeli vabilo njihovih otrok ter dan docela posvetili malčkom. Komur je služba dovoljevala, je odšel s svojim otrokom v vrtec. Obetalo se je nevsakdanje jutro in popoldne. Na vhodnih vratih je visel plakat, ki je provokativno opozarjal: - Človek se neha igrati, ko se stara / Človek se stara, ker se neha igrati -. V vrtcu namreč si zakone pišejo otroci sami in starejšim ne ostaja drugega, kot da se tem prilagodijo. Modri (modrostni stavki pa ne prihajajo iz ust le zrelih oseb, paC pa so tudi sad otroške spontanosti. Smemo potrditi, da je na starše komaj omenjena fraza odlično učinkovala. Sprejeli so izziv in se kaj kmalu privadili na "novo okolje”. Naj ne pozabimo omeniti, da so v vabilu otroci očetom svetovali naj prinesejo s seboj izvijač, mamicam pa naj ne pozabljajo predpasnika; medtem ko bi očetje popravili polomljeno opremo, bi mame kaj spekle. Potem ko so prestopili prag vrtca, so se mame in očetje polagoma odpovedali starševi vlogi ter prijetno vzdušje jih je takoj popeljalo v "tok doživljajev”. Cez celo steno učilnice naslikano morje z ribicami, ladjami vseh barv in Čudovitimi morskimi zvezdami ter na oknih viseči metulji in rože, ki jih otroška fantazija vidi v posebnih dimenzijah in barvah, so kaj kmalu pri starših obudili otroško naravo, ki drugače težje pride na dan v družbenem okolju. In že so lahko gledali kako so mame risale, pele, pospravljale in kuhale. Očetje so nekaj Časa "pazljivo” stali ob strani, nakar jih je otroška navdušenost prepričala in že je eden imel v rokah kladivo, drugi je igral harmoniko, tretji pa je popravljal igrače. Otroci so najprej začudeno opazovali starše v tej njim nepoznani preobleki, nakar so hiteli razkazovati oCku in mami vse skrite kotičke vrtca ali drugače njihovega sveta. Starši so se med seboj pogovarjali oziroma spoznavali, saj jim vsakodnevna jutranja naglica dopušča Cas komaj za bežen pozdrav. Iz starševih opisov dneva oziroma zahval učiteljicama Silvi in Claudiji ter gospe Valeriji je razvidno njihovo začudenje, za odlično sproščenost, ki je prevladovala med vsemi. Stavki govorijo o veselju in presenečenju nad samim se- boj, o uspešnosti dneva, o posebnih doživetjih ter o enkratnih in nenadomestljivih trenutkih. Pred kosilom je prišla na vrsto predstavitev igre RdeCa kapica. Izvedli pa naj bi jo starši. Otroci so v dvoranici nestrpno Čakali na začetek pravljice. Ko so na oder stopili starši, so se otrokom zaiskrile oci. V hudobnem volku, babici, borov- nici, drevesu, strogemu lovcu, jagodi in soncu so prepoznavali svojega očka ali mamo. Med burnima aplavzoma je sledilo vzdušje polno topline. Za kosilo so mame spekle pizzo, odd pa na vrtu piščance. Tudi pri nas (kot že v Sloveniji) se torej uveljavlja geslo: -Vrtec in dom z roko v roki za sreCno otroštvo -. Poleg utečenih oblik sodelovanja kot so govorilne ure in rodteljski sestanki, je slednjim inovativnim načinom dan poseben poudarek za primerno zbliževanje dveh svetov - doma in vrtca -, ki sta si blizu, a v resnici zelo oddaljena. Zaposlenost obeh staršev je privedla do tega, da je Cas, ki ga onadva preživljata s svojim otrokom, vedno krajši. Dobro sodelovanje med družino in vrtcem ima zato vedno večji pomen in eno najboljših oblik je, ko so starši izvajalci vzgojnega dela. Odnos se do otrok spreminja in skuša še izboljšati kvaliteto srečanj med družino in vrtcem. Obrazi otrok s široko odprtimi usti in srečni starši so pa dokaz, da je srečanje v šempolajskem vrtcu uspelo. Vsem bo ta dan ostal v spominu ter prizadevnim vzgojiteljicam bo uspeh glede pravilno izbrane poti služil za nadaljnje delovanje. Krasno doživetje za otroke, starše in seveda tudi nas vzgojitelje. Vsako leto smo poleg zaključne prireditve organizirali izlet v inozemstvo ali v Benečijo. Letos smo se odločili drugače. Srečni obrazi otrok in njihovih staršev je dokaz, da smo izbrali primeren način zbliževanja dveh svetov ”doma in vrtca”, ki sta si tako bhzu a v resnici zelo oddaljena. Starše bo treba še veliko spodbujati, da bi razumeh zakaj in kako si v vrtcu prizadevamo, želimo si, da bi otroci bili srečni, da bi Sirih njihova obzorja, se vključevali v družbo sovrstnikov v sproščenem in veselem vzdušju. Učiteljici V petek, 16. 5. 95 je bil v otroškem vrtcu v Sempolaju »Dan odprtih vrat«. Vsi starši smo bili povabljeni, da preživimo dan z našimi malčki. Na žalost se vsi očetje niso mogli odzvati povabilu, vsekakor vsaj mamice smo bile vse prisotne. V vrtcu smo skupaj risali, se igrali in zajtrkovali. Starši smo tudi improvizirali igrico RdeCa kapica, katere so se otroci zelo veselili. Smeha je bilo na pretek. Kmalu je prišla ura kosila in starši smo si porazdelili naloge: oCetje so pekli pišCance na žaru, mamice pa smo pripravile mizo, spekle pizzo, pripravile zelenjavo in jagode in kar k temu spada. Po kosilu in seveda po krajšem počitku smo šli na sprehod v gozdiček, kamor gredo večkrat naši otroci. Prehitro je prišla ura, ko smo se morali posloviti in se vrniti vsak na svoj dom. Opis tega dneva odprtih vrat verjetno mnogim ne pomeni veliko, vsekakor pa ima za nas Lepo je, da vidiš, kako se je tvoj otrok vključil v "šolsko” življenje. Lepo je tudi, da tvoj otrok vidi, da tudi ti rad sodeluješ pri tem, čeprav samo za en dan, poseben dan. "Dan odprtih vrat”, ki smo ga preživeli v našem vrtcu, je bil zelo uspešen. Pomembno je to, da smo preživeli ta dan vsi skupaj v zelo sproščenem in veselem vz- starše in otroke, ki smo ta dan skupaj preživeli, globlji pomen. Tega dneva otroci verjetno ne bodo tako zlahka pozabili, kajti prav take majhne stvari jim ostanejo trajno v spominu. Čeprav ne bodo tega veselja zunanje pokazali, sem sigurna, da nam bodo notranje veCno hvaležni za to priložnost. Osebno, kot mama, imam dvoje mnenj o ženskah. Prve, ki jim ni mogoče uživati takih trenutkov, ker nimajo otrok, ne po lastni izbiri. Ko pomislim na te ženske, mi je težko pri srcu, ker bi želela vsaki take in podobne urice veselja. Druge pa, ki nimajo otrok zaradi drugih skrbi ali pa, ker nimajo Časa, tem ženskam morda vse to kar sem napisala ne pomeni nic. Naj jim bo pa znano, da ne vedo, kaj si izgubijo. To so trenutki, ki niso nadomestljivi z nobeno drugo stvarjo. Za konec bi se zahvalila učiteljicama Silvi in Klavdiji ter gospe Valeriji za enkratno priložnost, ki so nam jo dale. Irene Briščak Sensazione finale di aver passato una giornata serena e posiliva. Aliče era molto contenta di aver mo-strato un ambiente che ritiene ”suo”. Mi e piaciuto conoscere un’p6 meglio gli spazi, alcuni momenti della giornata e vedere i modi di relazionare che i bambini hanno tra loro (ho sempre avuto una certa curiosita). Occasione per una maggiore co-noscenza tra i genitori in un clima rilassato (il "fare” insieme facilita la conoscenza). E’ stata un’occasione per me piacevole e rilas-sante di gioco, disegno... Importante aprire i collegamenti tra asilo e famiglia che Aliče vive come mondi separati pur rispettando il bisogno di uno spazio proprio (non chiedere alla maestra informazioni, non rac-contargli certe cose...) Notevole la capacita dei genitori di aderire con entusiasmo alle pro-poste in modo partecipa-to - potenzialita da sfrut-tare. Darci un tempo anche se minimo di vivere con i bambini facendo insie-me le stesse cose. Giuliana Veliko sem prebirala o pobudah o "Dnevu odprtih vrat”, a da bi pri teh sodelovala, nikoli. To je bilo moje prvo srečanje v "taki”, novi situaciji. Iskreno povedano je bilo to srečanje uspešno, saj lahko pomislimo samo na sproščenost, ki je prevladovala med vsemi. Ze nekaj Časa poskušam živeti življenje in skušam iz njega Črpati vsaki trenutek, ki ga resnično začutim. Tako sem tudi danes uživala vse možne momente tega pomembnega, lahko rečemo družinskega dne. Trenutki, ki smo jih doživljali, so bili globoki, taki katerim se ne moreš odmakniti, saj te prevzamejo celega. To so trenutki veselja, v katere se resnično uživiš in postaneš ob njih "nemočen” in resničen. Biti v takem okolju predvsem zase, za otroke, za vse...je bilo kot se potopiti v "tisti” svet, ki ga večkrat pozabljamo in se mu mogoče tudi nehote odmikamo kot da skoro ne bi obstajal. A vendar je prav ta svet tisti, ki nam daje "tisto” življenje, elisir in moC, da lahko preživimo. Mislim, da je bistvo vsega postalo iskati ekstrakte ne pa količine. Kolicne imamo veliko in Črpati iz nje je zelo težko, če pa imaš ekstrakt lahko iz njega narediš malo, nekaj veC, mnogo in tudi ogromno (približno kot imeti v hladilniku vedno malinov sirup). Zato bom poudarila, da je bil ta dan mogoče tudi naporen, a je bil samo en dan, ki smo ga vsi radi "žrtvovali”, da smo se igrali, se zabavali, risali, peli, kuhali, pospravljali, krasili... s svojimi malčki. Ta dan je bil za vse, ki smo bili tam, resnično nepozaben in prijeten. Lara Vrtec obiskuje tudi deklica, katere starši so Italijani. Vsi trije (Aliče + starša) so se hitro vključili v našo stvarnost. Besedilo objavljamo v italijanskem izvirniku s slovenskim prevodom. Izkušnja letošnjega praznika "Dan odprtih vrat” ob zaključku vrtca je nadvse pozitivna. Bil je to popolnoma drugaCen dan - za malčke in za nas starše. Poleg tega, da so si otroci z na široko odprtimi usti ogledovali svoje starše kakršnih najbrž niso še imeli prilike videti, je bila to Čudovita priložnost, da se starši med sabo pogovorimo, se bolje spoznamo, saj v vsakodnevni naglici ne ostaja kaj veC Časa kot za bežen pozdrav. Sami starši smo se Čudili, katerih reci smo zmožni v drugačnem, prikupno toplem ambientu, ki sta ga učiteljici Silva in Claudia ter ljubezniva gospa Valerija znali spretno pripraviti v vrtcu. Nenazadnje, oziroma najvažnejše je dejstvo, da je bil ta dan nepozaben tudi za naše malčke (o tem pričajo njihovi spomini na tisto posebno doživetje), saj so nam predstavili svoj ambient, v katerem preživijo večji del svojega Časa in nas obogatili z izkušnjo, ki nam bo ostala nepozabno v spominu. KonCni občutek je, da smo preživeli brezskrben in pozitiven dan. Aliče je bila zelo zadovoljna, da nam je pokazala okolje, ki ga ima za »svoje«. Všeč mi je bilo nekoliko bolje spoznati prostore in prisostvovati nekaterim trenutkom dneva oziroma opazovati, kako se otroci med seboj obnašajo (vselej sem bila nekoliko radovedna.) To je bila priložnost, da se starši med seboj pobliže spoznajo v sproščenem vzdušju (sodelovanje omogoča boljše spoznavanje.) Zame je bila to prijetna in sproščujoča priložnost za igranje, risanje... Pomembno je vzpostaviti stike med vrtcem in družino, ki ju Aliče doživlja kot ločena svetova, čeprav spoštuje potrebo po nekem lastnem prostoru (ne vprašuje učiteljice določenih informacij, ne pripoveduje ji določenih stvari...) Precejšnjo sposobnost staršev soudeleZevanja in sprejemanja predlogov z navdušenjem bi bilo treba izkoristiti. Dobiti bi morali nekaj časa, čeprav malo, da bi ga preživeli z otroki in se z njimi ukvarjali z istimi stvarmi. Giuliana O z O < (D x/> tiči T O Z barvno »dieto« do vitkosti Med barvno dieto boste opazili močno izločanje - Prvi rezultati že po nekaj dneh Foto: Bojan Velikonja Kdo se ne želi znebiti odvečnih kilogramov, Ce ne zaradi drugega, pa prav gotovo zaradi zdravja. Mnogi ste tudi preiskusili najrazličnejše diete, na koncu pa ste zmeraj znova razočarani ugotovili, da se vam je teža Cez Cas povrnila. Nič Čudnega, pravijo nekateri strokovnjaki, vse diete, ki temeljijo na preštevanju kalorij, namreč odpravljajo samo posledico, vzroka de-beleosti se niti ne dotaknejo. Odvečnih kilogramov se znebimo uspešno samo z uporabo svetlobe. Pri tem se nam ni treba odrekati hrani, le nekoliko moramo paziti na izbiro. Zakaj? Temeljni vzrok, zakaj so ljudje predebeli ali presuhi, tiči v barvnem neravnovesju njihove aure. Hrana je v bistvu svetloba in barva. Rastoče rastline (sadje in zelenjava) absorbirajo sonCno svetlobo s fotosintezo, nato svetlobo spremenijo v posamezno barvo. Ko jemo sadje ali zelenjavo in hrano prebavljamo, jo znova razstavimo nazaj v svetlobo in barvo. Tisti, ki so pretirano suhi in se vztrajno trudijo pridobiti težo, najbolje vedo, da se ne zredijo, Čeprav zaužijejo še toliko hrane. Kajti njihova suhost je posledica barvnega neravnovesja v auri, to je pomanjkanje modrozelene barve. Da bi znova ustvarili barvno skladnost, morajo v svojo auro na poseben način dobiti modrozeleno barvo - j in. Podobno je s tistimi, ki tehtajo preveč. Vse diete jih zmeraj znova vraCajo v izhodišče - v pretirano telesno težo. Da bi popravili barvno neravnovesje v auri, morajo na določen naCin dobiti rdeCeze-leno barvo - jang. In kako pomagati, da bi ne samo zgubili odvečne kilogra- me, temveč ohranili tisto idealno težo, ki je najprimernejša za vašo telesno zgradbo? Barvna shujševalna dieta Kupiti si boste morali nekaj pripomočkov, toda splačalo se bo. Potrebovali boste: kovinsko svetilko, kakršno imamo ponavadi na pisalni mizi. Ta naj bo iz medenine ali druge kovine bele ali rdeCe barve, z upogljivim gumijastim vratom in trdnim postavkom, ki je toliko težak in širok, da se ne prevrne; rdeCo žarnico, ne prozorno, temveC motno, podobno tisti, ki označuje izhod iz gledališča ali kina. Močna naj bo 100 W, nikakor pa ne manj kot 75 W; majhen kasetofon, lahko vvalkman s slušalkama; eno ali veC kaset z glasbo, v katerih je veliko bobnanja. Najboljši in najučinkovitejši so posnetki koračnice Johna Philipa Sonsa ali pa kasete z glasno rockovsko glasbo, s hitrim ritmom in bobnanjem. Tudi kakšna koračnica bo dobra, Ce nimate Česa boljšega; štiri kozarce, ki držijo od 240 do 300 gramov. Kozarci morajo biti temnordeče barve (kot rubin), vendar ne oranžnorde-Ce. Dobri so tudi plastični v temnordeči barvi, le da so dovolj veliki; budilko. OPOZORILO: Ko se odločite za barvno dieto, jo morate dosledno izvajati, in sicer vsak dan, Ce je le mogoCe ob istem Času. Dieta mora trajati najmanj 45 dni in ne veC kot 63. Najboljši dnevni Cas zanjo je sončni vzhod ali zahod in ure, ki so temu Času najbližje. Ce se boste po nekaj dneh svetlobne barvne diete počutili preveč razburjene ali izčrpane, za dva do tri dni zamenjajte rdeCo žarnico z oranžno, nato pa spet uporabljajte rdeCo. Med barvno dieto boste opazili moCno izločanje iz Črevesja in ledvic. Teža se vam bo že v nekaj dneh zelo zmanjšala. Ce se bo vaše telo na tovrstno dieto odzivalo z drisko, ki bo trajala veC kot en dan, rdečo žarnico spet nadomestite z oranžno. Oranžno žarnico uporabljajte pri terapiji naslednja dva dni in potem spet sezite po rdeči. Osebe z visokim krvnim pritiskom ali tiste z aritmijo (pospešenim nepravilnim bitjem srca) naj pri celotnem postopku uporabljajo vse dni oranžno žarnico namesto rdeče. Učinek bo sicer počasnejši kot pri rdeči žarnici, toda za te osebe gotovo veliko varnejši. Pomembno je, da s terapijo začnete tedaj, ko boste povsem prepričani, da jo boste izvajali nepretrgoma vseh 45 ali 63 dni. Ce tega ne boste mogli, je bolje, da se je ne lotite. Prvi korak Pojdite v spalnico in jo zatemnite. Slecite se do golega. Na noCno omarico postavite budilko in jo naravnajte na 15 minut. Vstavite kaseto v kasetofon in si namestite slušalke. Svetilko z rdeCo žarnico dajte med kolena in jo Čvrsto držite s koleni (s stegni), tako, da se ne bo prevrnila. Vrat svetilke usmerite tako, da bo rdeča žarnica neposredno osvetljevala vaš solarni pleksus (točka med zadnjim rebrom in popkom). Svetilko prižgite in vklopite kasetofon. Sprostite se in odpodite negativne misli. Prepustite se le vplivu glasbe. Glasbo naravnajte na tisto glasnost, ki vam je prijetna. Lahko zaprete oCi, da bi še bolj poglobili sproščenost, vendar to ni nujno. Glasba z veliko bobnenja deluje na auro podobno kot rdeCa barvna kopel, zato je v oporo med terapijo. Po 15 minutah, ko zazvoni budilka, premestite svetilko k vznožju nog, tako da bo rdeCa svetloba segala nekaj centimetrov stran od podplatov (še zmeraj ostanite leže na hrbtu). Znova naravnajte budilko na 15 minut, se sprostite in nadaljujte s poslušanjem glasbe. To je konec prvega koraka, ki ga morate izvesti vsak dan, ves Cas terapije. Najbolje je, Ce ga izvedete vsak dan ob istem Času. Na primer preden greste na delo. Drugi korak Dva od štirih rdečih kozarcev napolnite z vodo. Kozarce postavite na prosto, da bo lahko vanje sijalo sonce, in to najmanj tri ure na dan, Ce je le mogoCe, ves dan. To bo solari-ziralo vodo z rdeCezlatimi žarki. Tudi znanstveno je potrjeno, da se pri učinkovanju sonca na vodo njena kemična sestava spremeni v skladu z barvo posode, v kateri je voda. Vodo zavarujete pred insekti in smetmi z gazo, ki jo položite Cez kozarec. Ko boste dva kozarca sola-rizirane vode odnesli v sobo, mora dobiti voda pred uživanjem sobno temperaturo. Ko se voda v dveh kozarcih sola-rizira, kozarca prenesemo v sobo, ne prosto pa damo druga dva kozarca, da se solarizi-rata. Tako boste lahko spili dva kozarca rdeče solarizira-ne vode zjutraj in dva zveCer. Zaznali boste tudi poseben okus takšne vode, ki spominja na vodo iz Čistih izvirov. Solarizirane vode ne smete zamrzovati. Tretji korak Zdaj mora dobiti vaše telo ustrezne barve tudi s hrano. Napotilo je povsem preprosto: jejte samo tisto hrano, ki je rdeče, zlate, rumene, bele ali oranžne barve. Na izbiro imate tako množico različne hrane v teh barvnih odtenkih in zagotovo ne boste lačni. Med shujševalno terapijo se ogibajte živil, ki so zelene, modre, modrozelene, rumenozelene ali rjave barve. Ko boste končali s terapijo, se vrnite spet na živila z vsemi barvami. Pri izbiri živil je pomembna notranjost sadja ali zelenjave, ne pa zunanjost, še sploh, Ce lupine ne uživamo, temveC jo odstranimo. Tako na primer lubenica spada med živila rdeCe barve, ne pa med živila zelene barve, Čeprav je lupina zelena. »Beli strupi« - bel sladkor, bela moka in bela sol - so v Času diete prepovedani. Neprimerni so tudi sintetično pridelani sladkorni nadomestki. Jedi lahko sladite z rumeno-zlatim medom. Med barvno shujševalno dieto se tudi odsvetuje uživanje mesa, sploh rdečega mesa. RdeCe meso na- mreč negativno vpliva na telo. Čeprav niste vegetarijanecjka) se med terapijo raje vzdržite mesa, sicer terapija ne bo uspešna. Nekaj živil, ki jih lahko vključite v jedilnik: lubenica, marelice, paradižnik, rdeCa Čebula, Češnje, rdeCe vino, mleko, maline, med, limona, sir, jajca, testenine, breskve, rdeče zelje, jagode, ananas, banane, rdeCe grozdje, koruza, pomaranče in krompir (vendar ne pečenega). Ob hrani si lahko privoščite tudi vroče Čaje, ki naj bodo rdeCe barve (na primer šipkov Caj). Shujševalna dieta bo še uspešnejša, Ce se boste med njo oblačili v mmana, zlata, oranžna in bela oblačila. Za dodatno uravnovešanje aure si lahko pomagate tudi z barvno vizualizacijo. Dvakrat na dan vizualizirajte rdeCo barvno kopel. Naj ho to vsak dan ob približno enakem Času. Eno minuto dihajte stoje globoko in pravilno. Potem si predstavljajte blešCeCo temnordečo ali karminastorde-Co svetlobo, ki sije s tal in kot valovi vse močneje obliva vaše telo, dokler ne doseže vrha vaše glave; to naj traja minuto. Vizualizacijo končajte s predstavo, da ista vibrirajoča svetloba odteka navzdol, z vrha vaše glave, po telesu, prežema vse vaše celice in organe v njem in gre spet v tla. Tudi to naj traja eno minuto. Med terapijo lahko nosite tudi sončna očala, ki imajo rdeCa, oranžna ali rumena stekla. Če ste presuhi in želite pridobiti nekaj kilogramov Barvna shujševalna dieta ne bo učinkovita, Ce boste izvajati le en njen korak - ali samo barvno kopel, ati samo pili solari-zirano vodo ali pa samo jedli ustrezna živila. Barvno dieto morate izvajati v celoti. Ce ste med tisto pešCico ljudi, ki ima sive lase zaradi prevelike suhosti, si tudi lab' ko pomagate z barvno terapi' jo, da bi dosegli želeno težo. Za vas veljalo enaka navodila, le da je vaša terapija osredotočena na druge barvne odtenke. Namesto rdeCe svetilke uporabljajte modro, enako velja tudi za kozarce. Ogibajte se glasbi z glasnimi bobni, namesto te izberite pomirjujočo glasbo z veliko harfe in violine. Pri izboru oblačil pazite na to, da bodo ta modre, zelene, turkizne ali zeleno-rume-ne, rjave ali Cme barve. Ogibajte se vsem barvnim odtenkom, ki so priporočeni za shujševalno dieto. Sončna oCala naj imajo modra, rjava ati zelena stekla. Med vajami vizualizacije vizualizirajte travno zeleno kopel. MogoCe Se najbolje, Ce vaje vizualizacije naredite kar na travi. Barvno kopel z modro žarnico uporabljajte 42 dni, Ce se odločite, da vseeno nadaljujete, nikakor ne presežite 51 dni. Pri živilih se ogibajte tistim, ki so priporočljiva za shujševalno dieto, lahko pa si obilno privoščite živila modre, zelene, zelenorumene in rjave barve. Tudi vam so »beli strupi« in meso med dieto prepovedani, ker nasprotujejo ravnovesju v auri. Nekaj predlogov za vaš jedilnik: borovnice, slive, rjavi riž, špinačne testenine, artičoke, kumare, kikirikijevo maslo, orehi, sladice iz rjavega sladkorja, zelje, avokado, grah, zelena jabolka, zelena Čebula, Črni kaviar in badem. Uživate lahko tudi vse Čaje, ki so zelene barve, vendar ohlajene, ne vroče. Priredila1 Ksenija Kvas Foto: Mark Fillies O > Svet pod Krimom akademika prof. dr. Ferda Gestrina •n Revolucija pod Krimom župnika Janeza Klemenčiča dva prikaza dogajanja v podkrimskih vaseh v Času italijanske in nemške okupacije. Medtem ko je prvo delo Raziskava brez stereotipov, je druga knjiga pogled človeka, ki vidi v narodnoosvobodilnem boju zgolj premeteno satansko delo komunistov, ki jim gre le za revolucijo, tie glede na njene pogubne posledice. Gestrin priznava, da je spopad »dobival oblike in značilnosti državljanske vojne v pobojih okupacije in kolaboracije«. Klemenčič vidi v nastanku vaških straž in bele garde le obrambo protikomunistično usmerjenih ljudi pred komunističnim nasiljem, noče pa videti in priznati, da je bila najprej kolaboracija z okupatorjem, ko so se duceju klanjab vsi od tiekdanjega bana do škofa, nato pa je v Času od itabjan-ske ofenzive do itabjanske kapitulacije sledilo leto grozot. Za italijansko vojsko so v vaseh ostala le pogorišča in nemočni starci Prvo delo spregovori o tem, ^ako je ob italijanski zasedbi Podkrimskih vasi med ljudmi na-rašcalo sovražno razpoloženje si zelo veliko, potem so se jim pa pridružili še drugi brezdomci. Dekleta so se kosala, kje jim bodo bolje kuhali in bolje postregli.« postojanke peljali komunisti na kolesih, pa ni noben strel poCil za njimi.« Ko opisuje, kako so Italijani na poti proti Gornjemu Igu postrelili tudi nekatere ižanske fante, ki so se vrnili od komunistov brez pušk, napiše: »Komunisti so bili zelo blizu. S par streh bi bili lahko Lahe prepodili, pa niso hoteli... Znamenje zveze, ki so jo imeli komunisti z Lahi...« Oba avtorja pišeta, le da z različnim pristopom, o okupatorjevem nasilju v vaseh pod Krimom zlasti maja in julija 1942. Gestrin piše, da je bil Ig, ko so vanj deževnega dne vdrli italijanski vojaki, na pol prazen. Del mož in fantov se je bojeval, del prebivalstva se je umaknil v gozdove. Italijani so zaceli divjati po vasi. Po požigu dela vasi so moške odgnali na grad, ženske, otroke in starce, ki so se deloma zatekli v župnišče, pa so zgnali v kot pri cerkvenem zidu in jim grozili, da jih bodo postrelili. Medtem so vojaki plenili po hišah in trgovinah. Klemenčič navaja zanimiv pogovor z generalom Robottijem, ki je vprašal: »Ah je vas izropana? Kdo jo je? Partizani?« Klemenčič naj bi mu po lastnih navedbah odgovoril, da niso bili partizani, temveč grenadirji. General ni vec spraševal dalje. Klemenčič se je pri tem izognil vsebini poslanice, ki je pomenila v resnici poziv italijanskim vojaškim oblastem, naj strogo ukrepajo proti OF in partizanom. ReCeno je bilo, da je bila odposlana iz Škofljice, v resnici pa je nastala v Klemenčičevi fari. »Prenekateri duhovnik je pozabil, da se ljubezen po krščanskem nauku ne veseli sovraštva. Jezus je rekel Judom: Ljubi svojega sovražnika, ker s tem se razločuješ od sovražnika! Hudega ne povraCaj s hudim, krivice s krivico, ropa z ropom!« Zanimivo je, da časopis Slovenec o grozotah, ki jih je puščala za sabo velika italijanska ofenziva, skoraj ni pisal. V dneh, ko so gorele podkrimske vasi, je pisal na primer o divjadi v okolici Ljubljane in o lovu na polhe. Sele ob koncu ofenzive je pisal, da je prišlo do razkroja partizanske vojske, medsebojnega obračunavanja in maščevanja ljudi nad njimi. Oba avtorja spregovorita tudi o usodi približno 600 prebivalcev podkrimskih vasi v internaciji. »Konec julija so Lahi zaceli z načrtnim odstranjevanjem naših ljudi,« piše Klemenčič. »Preden so jih odpeljali z Iga, je govoril neki laški major, Čokat in Crn. Hvalil je, kako je Italija velika in lepša in da ni treba ženam jokati, ker se internirancem ne bo slabo godilo.« Klemenčič prizna, da so se oktobra začela širiti po malem vznemirljiva poročila z Raba. »Slišalo se je, kako slaba je prehrana in kako umirajo.« K njemu so začele prihajati ženske, ki so mu »pripisovale neomejeno in popolno moC, da lahko vse doseže«. Pisal je prošnje, potrjeval, da je napoved resnična in tako naprej. Fašistu colonellu Valascu so morah predložiti sezname s priporočili. Ker nekdanji interniranci po vrnitvi niso vedeli, kaj naj počno, komunisti pa so jih hoteli kar mobilizirati, so se uredili v vojaško Četo, dobili orožje in svojega poveljnika. Tako je po Klemenčiču nastala tako imenovana vaška straža. Strahovito okupatorjevo nasilje je bilo med najhujšimi v vsej Ljubljanski pokrajini in zaradi njega se je polašCalo malodušje celo partizanov in ne samo civilnega prebivalstva. »Psihološki pritisk je našega borca Cez noC spremenil v tiholazca,« je dejal Kidrič v pogovoru s Kocbekom. »Kaj mi bo svoboda, Ce pa bo vojna uničila mojo družino in moj dom?« je bilo tiste dni slišati marsikoga, ki se je prej navduševal za narodnoosvobodilno gibanje. Ljudi na obeh straneh se je polašCal strah. Obveščevalna služba in ovaduštvo sta bila na pohodu. Partizanski obveščevalec je na primer Igu pripisal kar 40 odstotkov belogardistično usmerjenih družin in tistih, ki so imeli elana pri domobrancih. Pri tem ni upošteval, da so ljudje v strahu pred domobranskim in oku- Prvi partizani na Krimu poleti 1941 patorjevim maščevanjem skrbno prikrivali svoje prepričanje in pripadnost. Tašne napačne ali za lase privlečene ocene niso minile brez hudih posledic. General Robotti je ukazal takoj ustreliti za vojsko sposobne moške, ki jih zalotijo med operacijami na odprtem polju ah v bližini topništva, in moške izven kraja svojega bivališča... in tako naprej do ukaza, da je treba aretirati vse moške, sposobne za vojsko, ki prebivajo v samotnih krajih ah naseljih... Italijanske vojaške oblasti so obravnavale internacijo kot represivni ukrep, s katerim naj bi vsaj zavrli, Ce ne celo zatrli narodnoosvobodilno gibanje, piše Gestrin. Klemenčič zamolči priprave na vračanje internirancev, ki naj bi napolnili enote vaških straž v službi okupatorja. Dilema je bila grozljiva: v vaško stražo ali umirati v taborišču! Poveljstvo slovenskih partizanskih Cet po Gestrinovih navedbah v začetku ni upoštevalo, da so številni Slovenci prišli v vaško stražo, ker so biti prisiljeni ali pa se niso zavedali svojega koraka. Z ukazom z dne 27. avgusta 1942 je postavilo vse njene oborožene pripadnike, tudi pomožno osebje, izven zakona. Vse te so partizanske enote, kolikor so imele sodne pravice, in tudi enote Narodne zaščite, kolikor bi jih zalotili pri delu, imeli pravico na mestu samem ustreliti. Toda Ze sredi decembra je glavno poveljstvo, ki je spoznalo, da bi se številni želeli rešiti vaških straž, izdalo nov proglas, ki je veleval partizanskim enotam, naj pustijo živeti vse, ki bi se priključili partizanom brez boja in ki obljubijo, da se ne bodo veC bojevali proti OF in njeni partizanski vojski. Tudi partijski inštruktor Franc Popit -Jokl je poročal, da pripadniki vaških straž ponekod ne streljajo na partizane in jih zato Italijani razo-roZujejo. Seveda pa nov proglas partizanskega poveljstva ni mogel obuditi v življenje nedolžnih žrtev prelahkotnega razumevanja narodne izdaje, zaradi katere so številni romali v kraško brezno, kjer so že leta 1942 odkrili množični grob še neugotovljenega števila ljudi, ki so jih usmrtile partizanske enote. Takšne množične grobove so puščali za sabo tudi okupatorji in njihovi pomagači, najsi so se imenovali legionarji, belogardisti, Črnorokci, raztrgan-ci, plavogardisti ali domobranci. Gestrin na koncu navaja podatek, da v podkrimskih vaseh ob koncil vojne skoraj ni bilo partizanske družine, ki ne bi izgubila enega ah vec svojih elanov, posamezne družine pa so bile celo uničene. V podkrimskih vaseh je bilo med NOB ubitih 440 (in vec) ljudi, precejšnje število civilnega prebivalstva (pogosto kar cele družine) pa je zbežalo z domobranci. Pred vojno je na tem območju živelo 3250 ljudi, leta 1948 pa so jih našteli le še 2558 ali vec kot petino manj. France TrebCan (Konec) ^ed ofenzivo je italijanska vojska požigala vasi Proti italijanskemu okupatorju, Medtem ko drugi avtor ta pomemben motiv za narodnoosvobodilni boj povsem izpušča. Klemenčič s svojim pisanjem samo Potrjuje Gestrinovo ugotovitev, Pa so belogardistični propagandi- za zločine obeh okupatorjev Kot povzročitelje dolžili partiza-ne. Žrtve iz dobe »vojvodstva« in sektaštva, smrtne kazni, izrečene ^dajalcem in ovaduhom, so prikovali kot zverinske poboje, žr-Jve domobrancev pa kot pravične Kazni. Partizanske oskrbovalne kije so oznaCevah za rop in ta-jko. Celo za žrtve »Črnorokca« rraklja so sprva valih krivdo na Partizane. Znano je, da je Fraklje-Va skupina v Kozlarjevi gošči v kamenju Črne roke zverinsko Pobila 12 do 15 aktivistov. Oba avtorja podobno obravna-yata pretep med domačimi fanti ln italijanskimi vojaki 16. 6. 1942 v gostilni Virant na Golem, je da izvedeta različne sklepe. Italijani so hoteli plesati z dekle-m Fantje tega niso dopustih in so v°iake vrgli iz gostilne. Ti so zbegali proti Igu in se od tam okre-Pljeni vrnili. Prijeli so približno a0 domačinov in nekatere po-kje (o čemer piše samo Ge-strm) postavili pred vojaško sodišče. Klemenčič ponekod kar prebi-valstvo celotne vasi izenači s komunisti. Tako se mu zapiše, da je na Ig prišel le del komunistov. '‘Glavnina je bila v Iški vasi. Pr-■ac je bilo že prebivalcev Iške va- KlemenCiC pripisuje komunistom vedno isti način komunističnega boja: »Lahe toliko časa dražiti, da so prišli z orožjem, potem pa zbezati, ljudi pa prepustiti laški jezi in maščevanju... Na begu so bili komunisti najhitrejši...« »Lahi so se potuhnili, gledati, vse dobro vedeli, pa nic storili,« zapiše Klemenčič. Pozneje namiguje na to, da so komunisti imeli zvezo celo z italijanskimi fašisti, ko zapiše: »Taka je bila zveza, da so se skozi Ig mimo fašistične Italijanksi general Robotti je belogardiste počastil z obiskom njihove postojanke pri Sv.Joštu nad Vrhniko avgusta 1942 Tjf O Ol ^ >— O «5 o O O Zmagoviti pohodi Keltov Naši davni predniki so keltska osvajanja preživeli fizično, ne pa tudi duhovno Prejšnji teden smo zaceli objavljati obširnejše razmišljanje Roberta Vrčona o tem, da so se naši predniki v ta del Evrope, kjer živimo še danes, morda naselili že 1.000 let pred našim štetjem. To je precej drzna misel, če vemo, da je dosedanja uradna zgodovina zagovarjala tezo o doselitvi Slovanov v slikovite doline in ravnice pod vzhodnimi Alpami »šele« v šestem stoletju našega štetja. »Iz teh nekaj izbranih primerov vidimo, da je dolenjska skupina, ki sem jo dal za primer, ustvarila skupnost z veliko tradicijo, stalnostjo in enotnostjo. Ima svoj prostor razprostranjenosti, ki se več kot 300 let ni bistveno spreminjal. Iz pridatkov že omenjenim knežjim grobovom lahko razberemo, da je lahko kljubovala pritiskom z vzhoda kot zahoda. Tako vidimo, da je obvladala pritisk Skitov, ki je oprijemljiv s tem, da je vodilni sloj v 6. stol. prevzel v svoj statusni znak tudi skitsko orožje, njihov lok in konjske žvale, v 5. pa keltski meC in njihovo pasno spono. Prav tako bi smeli videti v obnovitvi oz. ponovni zgradbi drugega stiskega obzidja obrambo proti Skitom in v tretjem stiskem obzidju obrambo proti Keltom. Gotovo: v taki osameli dokumentaciji se ta interpretacija lahko zdi le igra, gotovo pa je domneva upravičena in vredna preizkusa prihodnjih raziskav. To velja Se posebej, če vzamemo v premislek, da štajerska skupina, ki je bila bolj izpostavljena Skitom, tega časa ni preživela. Kar pa smo rekli za štajersko skupino, velja za ves vzhodnoalpski prostor. Smemo konec vzhodnoalpskih skupin postaviti v zvezo s skitskimi vdori, pred katerimi vzhodnoalpske halštatske skupine niso vzdržale, dolenjska pa je?«9 Nevzdržni Keltski pritiski Gabrovec pravi, da se nam pri dolenjski skupini ponuja primerjava z Italijo, saj je Vil-lanovska kultura primerljiva z našo halštatsko, razbka pa je v tem, da začne etruščanska družba ustvarjati mestno kulturo in urbano družbo, česar pa slovenske halštatske skupine niso več naredile in so kljub uspešnemu začetku ostale prazgodovinske. »Kljub polni moči dolenjske skupine v petem in četrtem stoletju, pa skupina ni vzdržala pritiska Keltov... Udarna sila Keltov je bila, če merimo z rezultati njihovih vdorov v Italijo in Grčijo vse do Male Azije, zanesljivo velika, nenaden konec halštatske kulture in njenih skupin pa nam ostaja še vedno težko razumljiv. Tako močna, skoraj totalna izguba identitete v tako kratkem času skriva vendarle še neznanke, ki jih moramo iskati v socialnih nasprotjih znotraj posameznih postojank, v nasprotjih med posameznimi centri in seveda tudi v izgubi moči lastnih vrednostnih norm. «10 Gabrovec si zastavi še vprašanje, za katero se mu zdi, da je in še igra veliko vlogo, namreč, ali predstavljajo opisane skupnosti tudi etnične skupnosti, in če, katere. Ugotavlja, da imajo kulturne skupine na našem etničnem ozemlju vse znake, kot jih imajo sosednje halštatske skupine, kot na primer istrska, japod-ska, libumijska, ki naj bi bile nedvomno etnične skupine. Razlika je le v tem, da so te skupine za razliko od slovenskih preživele keltski pritisk in se ohranile vse do rimske zasedbe. »Arheologija nam pove, da se ljudstvo ni spreminjalo vse od začetka prvega predkrščanskega tisočletja, torej lahko govorimo o Istrih, Ja-podih, Liburnih že v Času naših predalpskih halštatskih skupin. Nasprotno pa za slovenske halštatske skupine ne poznamo imena. Etnična imena, ki jih poznamo za ljudstva iz danes slovenskega prostora, so pozna in se nanašajo že na keltsko oz. keltizirano prebivalstvo. S tem je dan odgovor, da bi naše halštatske skupine lahko bile etnokultume, ven- dar imena ne poznamo.«11 »Ge smo rekli, da je dolenjska halštatska skupina prenehala okoli 300, enako lahko rečemo za svetolucijsko, medtem ko sta štajerska, delno tudi notranjska propadli že prej pa s tem ni rečeno, da je bilo staro prebivalstvo v resnici uničeno, da ga je nadomestilo enostavno keltsko. Izkopavanja v Stični jasno kažejo, da je prebivalstvo živelo naprej. StiCna sicer ni nujno edini vzorec srečanja domačega prebivalstva s Kelti, daje pa nam najverjetnejšo razlago: prebivalstvo je sicer fizično preživelo, ne pa tudi duhovno. Duhovno-religiozni svet, stari grobni kult izgine, njegova nova podoba je sedaj podoba zmagovalca Kelta. Kot kažejo ohranjena predrimska imena je skoraj v celoti izginil tudi jezik. Srečevanje starega prebivalstva z Rimljani Ves čas, posebej še v zadnjem stoletju pred zasedbo Rimljanov, opažamo sicer reminiscence stare kulture, ki pa so komaj pomembne za etnično opredehtev. V zvezi s kontinuiteto moramo omeniti še eno pričevanje StiCne. Njena naselbina je bila, kot so pokazala izkopavanja, prav v zadnjem stoletju tik pred prihodom Rimljanov zopet zelo mo-Cna in gosto naseljena. Toda nobenih rimskih ostankov ne dobimo veC. To pot so jo njeni prebivalci morali zapustiti. Pod naselbino je sedaj tekla rimska cesta. Rimljani niso ob njej dopustili moCne postojanke domačega prebivalstva. Tudi v tem primera Stična ni edini vzorec za naše presojanje srečanja starega prebivalstva z Rimljani. Dobro pa osvetljuje, kako zamotani so problemi kontinuitete, kako majhne možnosti so za etnično kontinuiteto na tako prehodnem ozemlju... Nedvomno pa je dejstvo, da je halštatsko prebivalstvo danes slovenski prostor v celoti in gosto naseblo, ga napravilo za kulturno pokrajino. Vdor Keltov je pomenil konec halštatske kulture, ni pa prekinil poselitve - praktično vsa Keltska čelada z naličniki okrog 300. pr. n. št. (Foto: Arhiv Narodni muzej Ljubljana, arheološki odd.) halštatska gradišča so poseljena tudi v poznem laterni. «12 Prafare in samostani Ko Gabrovec komentira pisanje M. Kosa, ugotavlja, da so se Slovenci domnevno naselili predvsem na tista območja, kjer so našli že za obdelovanje primemo zemljo, torej na odprt, močno iztrebljen ati pa z gozdom le slabo porasel svet. »S tega vidika bomo tudi razumeti, da so v bližini starih halštatskih postojank nastale prve slovenske organizacijske enote, prafare ati samo-stani.«13 Ob tem, ko omenja ljudske pesmi in pripovedke, pravi, da so na stara bivališča in gradišča vezane pripovedi o velikanih, poganih in ajdih ter njihovih svetiščih. »Svetišča Ajdov smo pokristjanili s stotinami cerkva in cerkvic na naših hribih, ki leže tako pogosto v starih halštatskih naseljih... Tako prežet j e prazgodovine s slovensko zgodovino lahko razumemo tudi simbolično. Ostaja namreč dejstvo, da smo Slovenci ob svojem prihodu nadaljevali staro prazgodovinsko kulturo, ne urbane, državne civilizacije Rima. «14 Komentar, ki ga Gabrovče-vo pisanje omogoča, je karse-da nedvoumen. Do naselitve slovenskega etničnega prostora je po vsem sodec prišlo že v času bakrene dobe, in to z ljudstvi, ki so bila v kulturnem smislu vzhodno orientirana. Tudi naslednje obdobje kulture žarnih grobišč je imelo po mnenju arheologov središče nekje med severnim Balkanom in Karpati, torej spet vzhodno od nas. Prebivalstvo, ki se je v naše kraje od vzhoda doselilo že v bakreni dobi, je bilo okoli leta tisoč pred našim štetjem izpostavljeno kulturnim vplivom ta- ko z vzhoda kot z zahoda, nekoliko pozneje pa se v tem prostoru izoblikuje šest kulturnih skupin, ki se po svoji razširjenosti skoraj natanko ujemajo s še danes uveljavljenimi slovenskimi narečnimi skupinami, Slovenci pa smo po taki shemi v kulturnem smislu razdeljeni tudi danes. Kar je po mojem mnenju najpomembnejše pri arheoloških spoznanjih, je pojav nepretrgane naselitvene kontinuitete, saj se tu živeCe prebivalstvo ni spremenilo niti za Časa domnevne keltske vladavine niti rimske zasedbe. Nasprotno! Prav očitno je zaznavna trdoživost prvotnega prebivalstva v sposobnosti asimilacije prodornih vojaških ljudstev, ki so sicer v kulturnem smislu lahko zapustila sledove, vendar so se kot manj številna utopila v množici podjarmljenega kmečkega življa. Ali je jezik predkeltskega obdobja v celoti izginil? Vprašljive se mi zdijo Ga-brovCeve trditve, da je jezik predkeltskega obdobja v celoti izginil, saj preprosto prebivalstvo ni imelo možnosti in ne znanja pisati v svojem jeziku. Pisati so le tisti, ki so to možnost imeti, torej vladajoči, tuje govoreči sloji. »Utopitev« keltskega življa v staroselskem prebivalstvu zaznavajo arheologi kot reminiscenco staroselske kulture, zlasti v zadnjem stoletju pred prihodom Rimljanov v te kraje. Da se ostanki predkeltske kulture čedalje bolj kažejo, je logično, saj je keltska moc do tedaj opešala in so se zavojevalci »izgubili« med staroselskim prebivalstvom. Kultura, ki je nastala, pa je bila lahko mešanica vplivov obojih. Na osnovi izkušenj, ki jih ima človeštvo z zgodovinskim razvojem, je jasno, da izgubo ati zamenjavo jezika lahko ugotavljamo samo za vladajoče sloje oziroma za tiste, ki so se bili sposobni sporazumevati pisno Prebivalstvo, ki za te sloje proizvaja materialne dobrine (kmo čko prebivalstvo in ostali nižji sloji prebivalstva), pa živi s svojo kulturo in jezikom daljo Ko podjarmljeno ljudstvo skoraj popolnoma izgubi svoj jezik (primer Južne Amerike), mu se vedno ostane nekaj avtohtone kulture, sploh pa v primeru, ce je podjarmljenega prebivalstva veliko veC od osvajalnega. Tudi pri domnevni keltski zasedbi naših ozemelj gre morebiti za podoben primer. »Najdbe kažejo,« kot pravi Bogo Grafenauer, »da je bila keltska naselitev pri nas neenakomerna in v gla' vnem slabotna. Slo je paC večinoma le za maloštevilno zgornjo plast prebivalstva. Seveda pa je družbeno razslojevanje v tem Času že tako daleC napredovalo, da je bila vsa oblast in večina premoženja v rokah te vladajoče plasti. Kelti so imeti v našem razvoju p°' doben, Čeprav zdaleč ne tak0 močan vpliv kakor pozneje Ri' mljani.«15 Robert Vrcoti (Nadaljevanje prihodnjič) OPOMBE 9 Stane Gabrovec: Prazgodovinska podoba Slovenij6’ Traditiones 19, Ljubljooo 1990, str. 26. 10 Prav tam, str. 27. 11 Prav tam, str. 27. 12 Prav tam, str. 28. 13 Prav tam, str. 29. 14 Prav tam, str. 30. 15 Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda, zvezek; Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda, Ljubljana 1954, str. 54. Redna vadba lahko Se zlasti pri ženskah upočasni uro staranja Včasih smo se lahko ob vsaki pozabljivosti, pomanjkanju spolnega poželenja, povešenem trebuhu ah gubi izgovarjali na starost. Danes je znanost že zavrnila ta starodavni izgovor o starosti. Vitalnost in dobro zdravje nista več odvisna od tega, kako dolgo živimo, ampak kako živimo. Čas je, da pokopljemo razloge o starostnih znamenjih, ki so v resnid znamenja pretiranega sončenja, in o trebuščku srednjih let. To je znamenje lenobe. Pravilna prehrana, telovadba in življenjske navade nam lahko rešijo kužo, telo in pamet. Vodnjak mladosti je morda zelo blizu, na vaši mizi in na sprehajališču. Poiščite si drzne, pustolov- Vera vase pa je nujno pobreške prijatelje! Ljudje srednjih bna, da se sploh lotimo deja-'et, ki igrajo na intrumente, vnosti, ki so nam tuje ali ne-spet hodijo na univerzo ali pa znane. Vadijo za maraton, nas mimo- Postavite si izzive, toda ne grede prepričajo, da lahko tudi pretiravajte. Udobna, učinko-mi naredimo kaj podobnega. vita stopnja napora se giblje Poiščimo skrivnost večne mladosti Od nas je odvisno, koko bomo preživljali srednjo leto okrog 80 odstotkov naših sposobnosti. Tega se moramo držati, če hočemo ohraniti visoko stopnjo energije. Ce pretiravamo, bomo živčni in izčrpani in delo se bo spremenilo v nekaj neprijetnega in napornega. Spotite si možgane. BoljSe kroženje krvi, ki ga dosežemo s telovadbo, ne koristi samo srcu in pljučam, ampak tudi pameti. Raziskave kažejo, da se aktivni veliko bolje odrežejo na testih inteligence kot pa lenobe. Morda zato, ker aero-bične dejavnosti oskrbijo možgane z več kisika, in znano je, da ta organ potrebuje veliko več kisika od drugih. Raziskovalci ameriške univerze Tufts University pa so celo dokazali, da lahko redna vadba zavrti nazaj uro staranja, še posebej pri ženskah. Leto dni so spremljali dve skupini, v katerih je bilo po dvajset žensk, starih od petdesetih do sedemdesetih let. Ena skupina je dvakrat na teden telovadila, druga ni delala ničesar. Zenske v prvi skupini so v letu dni izgubile povprečno kilogram ali dva, za dva kilograma povečale mišično maso, si okrepile kosti na kolkih in v hrbtenici in izboljšale držo. Sedečim ženskam v kontrolni skupini pa se je vse našteto poslabšalo. Nekatere so dobile osteoporozo, rahljanje kosti, in s tem povečale nevarnost zlomov in poškodb. Najboljša novica pa je, da se je telovadkam izboljšalo življenje na vseh frontah, postale so aktivnejše in se začele veseliti vsakega dne. Pomembno pa je, da se pred začetkom aerobične ali kakšne druge telovadbe posvetujete z zdravnikom. Pri telovadbi z utežmi, ki prinaša še posebej ugodne, tudi estetske rezultate, pa je nujen tudi dober učitelj, da ne bi prišlo do poškodb hrbtenice. Danes ni težko najti šol za aerobiko, ki ponujajo ure telovadbe. Trikrat na teden po pol ure izjemno izboljša kvaliteto kosti. Plavanje ne pomaga, zato pa sta dobra hoja in tek. Če pa se raje gibljete sami, poskrbite za uro hoje na dan. Naslednjič, ko se boste potile na aerobiki ah tekle po primestnih parkih ter se spraševale, če je vredno truda, pomislite na Leslieja Bernsteina. Profesor preventivne medicine na univerzi v ameriški Južni Karolini je namreč nedavno odkril, da so rekreativne navade sodobne ženske in tveganje raka tesno povezani. Zenske, ki redno telovadijo najmanj štiri ure na teden, so v primerjavi z neaktivnimi ženskami zmanjšale nevarnost raka na dojkah za šestdeset odstotkov. Celo tiste, ki vsak teden telovadijo samo od ene do treh ur, so zmanjšale nevarnost za trideset odstotkov. V raziskavo so vključili 545 žensk, mlajših od 40 let, ki jih je napadel rak na dojki in enako število žensk brez takšnih zdravstvenih težav, drugače pa sta si bili skupini statistično nadvse podobni po letih, narodnosti, številu otrok in načinu življenja. Ko se staramo, moramo poskrbeti tudi za pravilno prehrano. Se najbolje je, če postanete vegetarijanci. Strokovnjaki so preučevali 6500 družin na Kitajskem, kjer uživajo zelo malo mesa, in dokazali, da vegetarijanci živijo veliko dlje in veliko bolj zdravo. Ce se nočete odreči pečenki, pa jo vsaj omejite in pazite, da jo pripravljate s cim manj maščobe. Meso raje jejte smo kot dodatek k zelenjavi, žitaricam in sadju, ki bi morale biti večina na sodobnem jedilniku. Antioksidanti, živila z veliko vitamina C, E in beta karotina, preprečujejo staranje in tako pogoste bolezni kot sta rak in srčna kap. Zdaj pa celo ugotavljajo, da zelena, rdeča in oranžna zelenjava ter sadje tudi preprečujejo starostno slabšanje vida. CZ> m V srednjih letih so zelo pomembni tudi prijatelji. Podpora, ki jo nudijo, okrepi celo imunski sistem, trdijo strokovnjaki. Ce imate hujše težave, če ste bolani, zasvojeni ali v izjemno težkem položaju, se pridružite skupinam za podporo. Alkoholike, diabetike in še marsikoga bodo spodbudila srečanja z ljudmi, ki imajo podobne težave. Pomaga tudi, če pišemo dnevnik. Starost prinaša s seboj spremembe in izgube, kopičenje teh občutkov pa slabi imunski sistem. Toda strokovnjaki so potem dokazali, da pomaga preprosto zapisovanje travmatičnih izkušenj. Ljudje, ki pišejo dnevnik, celo redkeje obiskujejo zdravnike in živijo dlje. Poleg tega pomaga, če začnemo razmišljati optimistično. Prvi korak k temu je, da sami sebe ocenjujemo bolj realistično. Narobe je, če si ob vsakem polomu dopovedujemo, da nam nikoli nič ne uspe in da smo nesposobni. Napake so človeške. Raje se spomnimo na svoje dosežke. Optimistično življenje je namreč preveč pomembno za naše zdravje in lepoto, da bi si lahko privoščili nenehno tarnanje in obtoževanje. (Po reviji Prevention priredila B.D.M.) Pri brezalkoholnih pijačah nismo tako izbirčni kot pri alkoholu »Sok, prosim,« se je glasilo naročilo. Natakar se je obrnil in odšel do Sanka. V kozarec je iz neprepoznavne embalaže natočil tekočino in se vrnil k mizi: »En sok,« je dejal ins tem se zgodba o kulturi pitja sokov pri nas tudi konča. Medtem ko v razvitem svetu proizvodnja in potrošnja sadnih sokov naraščata, se Slovenci po sami potrošnji od nekaterih razvitih držav, kot sta Nemčija in Švica, Se vedno bistveno razlikujemo. Tako na primer povprečna letna potrošnja sokov na prebivalca v teh državah znaša okoli 40 litrov, pri nas pa le trinajst. Od razvitega sveta pa se razlikujejo tudi v slab-Sem razpoznavanju posameznih vrst pijač, saj pogosto ne namenjamo pretirane pozornosti temu, kaj se skriva pod oznakami: sok, džus, nektar ah osvežujoča brezalkoholna pijača. Sadni sok je izdelan iz sadne kaše, matičnega soka ali koncentrata. Lahko ima dodan sladkor ah pa je brez njega. Sokove z dodanim sladkorjem v državah Evropske unije imenujejo nektarji, pri nas pa Se nimamo ustreznega izraza. Nektarji so kašasti, motni ali bistri sokovi in imajo predpisan minimalni delež sadja, lahko se izdelujejo iz ene ah več vrst sadja. Pri nas te sokove imenujemo enostavno sok (marelični, jabolčni...). Sokovi brez dodanega sladkorja so poimenovani džusi in jih uvrščamo v najvišji kakovostni razred sokov. »Pri nas tudi za ta izdelek nimamo ustreznega domačega izraza; imenujemo jih naravni sadni sok. Za vzdrževanje zdravja so prav ti sokovi posebej priporočljivi, ker so resnično izdelani samo iz sadja in so popolnoma naravni,« poudarja vodja razvoja ajdovskega Fructala dipl. ing. Andrejka Lipovž. Na etiketah so ti sokovi označeni kot sokovi s stoodstotnim sadnim deležem. Najbolj poznani so pomarančni, ananasov in sok grenivke. V to skupino se iz Fructalovega programa, la je že 50 let prisoten na našem in na tujih trgih in ki kljub veliki konkurenci tujih sokov predstavlja 70-odstotni delež na domačem trgu, uvrščajo Surmy Day in Naomi sokovi - jabolčni, breskov in korenčkov. V svetu so postali ti sokovi obvezna sestavina vsakega zdravega zajtrka. »Zal je pri nas poznavanje posameznih sokov še vedno dokaj slabo. Ne le potrošniki, temveč tudi mnogi gostinci in trgovci ne ločijo še soka od džusa. Pri nas zaenkrat močno prevladuje potrošnja soka z dodanim sladkorjem (predvsem pomarančni sok), v strukturi potrošnje vseh sokov pa narašča delež motnih sokov, upada pa delež kašastih sokov,« dodaja Lipovževa. Trenutno se v svetu in v Evropi od sokov popije največ pomarančnega džusa, sledi mu jabolčni sok. Potrošnja jabolčnega soka je tudi pri nas letos doživela pravi boom. M tem ima posebno veljavo bistri jabolčni sok. Ob tem pa ne gre prezreti, da s sokovi, džusi ali osvežujočimi brezalkoholnimi pijačami lahko zadovoljujemo različne potrebe. Lahko jih uporabljamo kot hranilo, bogato z različnimi telesu potrebnimi snovmi, lahko pa se z njimi odžejamo. Osvežilne brezalkoholne pijače uporabljamo zlasti kot osvežitev. Od sokov se razlikujejo po tem, da vsebujejo manj ali nič sadja, imajo več sladkorja, pogosto so gazirane z ogljikovim dioksidom in konzervirane s kemičnimi konzervansi. Pijače, ki niso izdelane iz sadja, dobijo potreben okus, vonj in barvo z dodajanjem arom in barvil. Uporaba teh pa je v proizvodnji sokov izrecno prepovedana. »V Fructalu proizvajamo dve vrsti pijač: pijače iz sadja brez ogljikovega dioksida in brez konzervansov in pijače, izdelane iz sadja ah samo iz ekstraktov, arom in barvil. Obstojnost prvih je zagotovljena s fizikalnim postopkom pasterizacije (Ri-va C, Cheny Cool). Druga vrsta pa je gazirana in konzervirana s kemičnimi konzervansi (program Šibita). Med pijače prištevamo tudi ledene oziroma sadne čaje, ki so proizvedeni iz ekstraktov čaja z dodanimi aromami,« pravi Andrejka Lipovž. Številni potrošniki posegajo tudi po sadnih sirupih. Sadni sirupi so izdelani iz sadnega soka ah sadnega koncentrata. Ti imajo na embalaži lahko sliko sadja in niso nikoli konzervirani. Izdelani so na enak način kot v gospodinjstvih. Skuha se jih tako, da se soku doda sladkor in izpareva do predpisane suhe snovi ter vroče napolni v steklenico. Umetni sirupi, poimenovani kot sirupi iz ekstraktov, so izdelani iz arom, umetnih barv in sladkorja, ne vsebujejo sadja in so po navadi konzervirani, na embalaži ne sme biti slike sadja in se ne imenujejo sadni. Podatki pa kažejo, da vse več potrošnikov posega po cenejših umetnih sirupih. Glede uporabe umetnih sirupov pa so slabo obveščeni, saj največkrat ne vedo, da pijejo umetno tekočino. Se posebno so za otroke nepriporočljive umetne barve. (N.V.V.) Ženske in srce Kaže, da bolezni srca niso veC samo v »domeni« moških, ugotavljajo Britanci. Opazili so namreč zaskrbljujoč porast Števila žensk, ki imajo težave s srcem. Zato so ustanovili posebno službo za zdravje srca in ožilja žensk. Na voljo je vsem, ki že imajo tovrstne probleme ali pa potrebujejo samo nasvet glede spremembe načina življenja. Ženskam so na voljo mnenja in svetovanja strokovnjakov, preiskave, rentgen, elektrokardi-ogram in preiskava krvi, v kar je vključeno tudi hormonsko testiranje. (Cosmopolitan) Zanemarjeni in ubogi očetje Po desetletjih bojev za pravice žensk so strokovnjaki številnih evropskih dežel zaskrbljeni glede položaja in vloge moškega, še posebej v družini. »S stališča družbe so moški problematični primeri: pijanci, ločenci, kriminalci, samomorilci in bolniki,« je izjavila finska ministrica za socialo Terttu Huttu, gostiteljica nedavnega srečanja ministrov 42 evropskih držav, Id so razpravljati o ugledu enega najbolj zanemarjenih elanov sodobne družine - očeta. »Moški so osnovati strukture današnje družbe in postati njihovi sužnji,« je še komentirala Huttujeva. Raziskovalci so opazili da z naraščajočim številom zaposlenih žensk izginja podoba moškega, ki služi denar in skrbi za družino. Povrhu tega pa obstaja velika verjetnost, da brezposelni moški padejo v depresijo ali v globoko osebnostno krizo. »Idealen sodoben moški je agresiven in uspešen. Skrbi za družinski avto, računalnik in gorsko kolo,« pravi Huttujeva. Iz dežel kot sta Albanija in Liechtenstein poročajo, da moški ni več mačo hranitelj družine kot nekoč in da je prehod v vlogo ljubečega Novega Moškega zelo težak. »Neobičajno veliko poguma je potrebnega, če hoče moški prevzeti svoj delež edinstvene izkušnje, ki jo ponuja očetovstvo,« opazuje Huttujeva. »V družini ali ni prostora za očeta ali pa se ta ni bil sposoben definirati in določiti svojih potreb.« V skandinavskih deželah, kjer so nekateri možje po zakonu obvezni izkoristiti dopust, da skrbijo za otroke, ni prav nič presenetljiv prizor, ko moški pred seboj potiska otroški voziček ali pa menja pleničke. Drugje skrbi o delu in uspehu na delovnem mestu krepko zasenčijo željo po aktivnem očem, kar ironično, a nazorno pokaže primer elanov britanske vlade, 4d odstopajo, da bi lahko z družino preživeli več časa. Sociologi opažajo, da prav ta močan poudarek na karieri moža pogosto vzame »voljnim« očetom pogum, da bi izkoristili tistih nekaj ugodnosti, ki jim jih nudi starševski dopust. V Nemčiji imata na primer oba, oče in mati, pravico do starševskega dopusta v prvih treh letih otrokovega življenja in se pri tem lahko celo menjavata. Toda le malo več kot en odstotek očetov izkoristi to možnost. Stvari se lahko poslabšajo, če oče izgubi službo, kot se dogaja na Finskem, kjer je brezposeln že skoraj vsak peti moški. »Nekaterim očetom daje dejstvo, da so brezposelni, upravičen razlog da s svojimi otroki prebijejo več časa, drugim pa pomeni tako hud udarec, da sploh ne prenesejo, da bi se ukvarjali z njimi,« nam sporočajo Finci. Poleg tega, da so v družini peto kolo, se od svoih otrok čedalje bolj oddaljujejo tudi po ločitvi, so ugotovili strokovnjaki. Francozi poročajo, da 55 odstotkov otrok ločenih staršev nima več stikov z očetom. Glede na dejstvo, da narašča število otrok iz epruvete, nekateri vidijo veliko nevarnost v tem, da otroci svojega očeta nikoli ne vidijo in ga ne poznajo niti po imenu. Ostre debate na to temo potekajo na Nizozemskem. Da je biti oče velika težava predvsem za mlade moške, so ugotovili v Veliki Britaniji. Celo v napredni Danski, pravijo sociologi, veliko očetov ne skrbi za otroke, ker se oba strinjata, da gre njej menjavanje pleničk, pranje, oblačenje, tolažba... bolje od rok kot njemu. Na Portugalskem in v južnoameriških državah z močno katoliško tradicijo se očetova vloga spreminja v zaskrbljenem in nemočnem ozračju. »Zenske postajajo vse bolj podobne moškim,« so zapisali Portugalci. »To jim omogoča, da v tekmo z moškim vstopajo skozi ista vrata. Oče je m postavljen v podrejen položaj.« Tudi Vatikan, srce rimskokatoliške cerkve, razmišlja o pozivu za ponovno uveljavitev očeta v družini. »Oče je dolžan podpirati družino ne da bi silil ženo ali otroke, da delajo izven doma.,« so zapisali v poročilu predstavniki svete stolice. (Reuter) Naloga novinarjev je bila odkriti zgodbo o poseki starega pokopališča samostana Svete Klare v Cartageni na karibski obali Kolumbije. V nekdanjem samostanu je zdaj hotel, posmrtne ostanke s pokopališča pa so odstranili in jih izročili tistim, ki so jih zahtevah, oziroma jih znova pokopah v skupno grobišče. Večina kript je bila polna kosti, lobanj, pa tudi nekaj dragih kamnov in prstanov, s katerimi so pokopah škofe in opatinje, je bilo vmes. Ena od kript je vsebovala resnično presenečenje. Ko je delavec zadel ob nagrobni kamen, se je iz njega usul slap bakreno obarvanih las, ki so se držali lobanje mlade ženske. Ko so lase razprostrli po tleh, so merili dvaindvajset metrov in enajst centimetrov. Pisalo se je leto 1949 in mladi poročevalec, ki Se zdaj občasno poučuje študente novinarstva v Bogoti, je bil Gabriel Garcia Marquez. Nedaleč od samostana, na razdalji, ki bi jo kartagenski pelikani preleteli v pičlih nekaj minutah, je spet govora o pokopu, okrog katerega je spletenih precej zgodb. Gre za El Alacrana, Škorpijona, Henryja Loaiza Ceballosa, ki so ga dolgo iskali zaradi domnevne vpletenosti v enega najbolj mračnih kolumbijskih pokolov, v katerem je leta 1991 umrlo 107 kmetov, ki so jim z motornimi žagami porezali najprej ude in nazadnje še glave. El Alacran, Škorpijon, je bil najeti morilec, »sicario«, ki se je s Čedalje bolj krvavimi rokami počasi vzpenjal po hierarhični lestvici trgovcev z mamili in končno, spričo zloglasnega slovesa, ki se je širil o njegovi okrutnosti, prevzel vojaško poveljstvo kartela Gali. V zadnjem Času je postal lov nanj še bolj silovit. Tudi po tem, ko so obkolili, napadli in zasegli petnajst njegovih farm, so njegove oCi izpod Črnega sombrera še vedno nesramno zrle s tiralic, razobešenih po vsej deželi, ne da bi komurkoli podelili pol milijona dolarjev nagrade, razpisane na njegovo glavo. Pred kratkim pa se je Škorpijon Loaiza Ceballos predal sam. O njem je prejšnji mesec pri obedu v cartagenski poletni vili govoril kolumbijski predsednik Arnesto S amper, ko je pojasnjeval, zakaj je El Alarcdn najbolj iskan človek v Kolumbiji. Predsednik S amper tudi sam odlično pooseblja današnjo Kolumbijo. V telesu ima še vedno štiri krogle, v spomin in dokaz, da so streljali nanj leta 1989 na letališču El Dorado v Bogoti, ko se je pogovarjal s Josejem Antequerro, voditeljem leve Domoljubne zveze, za katerega so bili streli smrtni. Obtožili so ga, da je njegovo uspešno predsedniško kampanjo financiral kartel Gali, o katerem gre glas, da nadzoruje 80 odstotkov vseh dobav kokaina na svetu. Njegov starejši brat Daniel, zelo znan novinar, pa se v strahu za življenje skriva zunaj mesta. S amper je poleg tega tudi prijatelj »državnega zaklada« Gabriela Garcie Marqueza, ki ga v prijateljskih krogih imenujejo »Gabo«. Predsednik je v Kolumbijo povabil skupino evropskih novinarjev, tri Francoze, tri Nemce, tri Spance in tri Britance, da bi spoznali, da v tej državi obstaja še kaj razen pušk in bomb, da je boj proti trgovcem z mamili obrodil sadove in da svet vendarle lahko začne opu- ščati predstavo o Kolumbiji, ki naj bi se bila nesposobna upreti nenehnemu nazadovanju. Po nenavadnem naključju je omenjeno vabilo novinarjem sovpadlo s prijetjem Gilberta Ro-drigueza Orejuela, Sahista, prvega moža iz vodstva kartela Gali. Toda obisk novinarjev je sovpadel tudi s smrtjo 29 ljudi v središču Medellina. Umrli so, ko so razstrelili spomenik goloba miru, delo kolumbijskega kiparja Fernanda Botera, ki živi v Parizu. Strelivo so očitno podtaknili pripadniki ene od paravojaških skupin, ki naj bi delovala po naročilu enega od narkokartelov; bržkone kartela Norte de Valle, ki pokriva območje severno od Galija. Razstreljeni spomenik je nedvoumno sporočilo vladi, naj si nikar ne dela utvar, da lahko zatre trgovino, ki prinaša tolikšne dobičke. Ko je bil tri dni pozneje umorjen vodja protiobveščevalne službe, tridesetletni Jose Mardoque Cuellario, ki se je izšolal v Nemčiji, o tem niso poročali na prvih straneh Časnikov. NoC pred tem, ko bi moral Samper odigrati vlogo gostitelja povabljenim novinarjem, se je v bombni eksploziji zrušil del Kongresne palače. Ko se je prah razkadil in so priprli Sahista, se je razkrilo, kako zelo so se pripadniki kartela Gali zažrli v vse pore kolumbijskih oblasti. Zaplenjeni računalnik je razkril, da je kartel lahko prisluškoval kateremukoli telefonskemu pogovoru iz Galija, mesta z 1, 7 milijona prebivalcev. V bogotski ječi La Picota so Rodrigueza Orejuelo zasliševali štirje sodniki, zaradi varnosti skriti za lažnim ogledalom. Njihove glasove pa so popačili s posebno pripravo. Kljub temu je že prvi dan zaslišanj kartel vedel za ime enega od njih. »Sodnikov in ministrov ne ubijamo,« je nekoč izjavil Sa-hist, ki se je hotel distancirati od Escobarja. »Mi jih kupujemo.« In to je bistvo vsega. Zahodnjaško dojemanje Kolumbije, kakršnega je z vidika levice opisal Noam Chomsky ali Jesse Helms na desnici, govori prav o tem, da je Kolumbija brezupno okužena s korupcijo, zaradi Cesar bi jo morali postaviti v politično karanteno, dokler se sistem ne bi znebil preostankov strupa. V ameriških političnih in medijskih krogih velja prepričanje, da so vse spektakularne aretacije baronov mamil zgolj medijska predstava, s katero hočejo pridobiti severnoameriško naklonjenost, zlasti naklonjenost njihovih denarnih skladov, takoj zatem pa bodo baroni zapustili ječe, kjer bodo tako ali tako prebili zelo malo časa, medtem ko so njihovi pooblaščenci na prostosti nemoteno opravljali svoje posle. Sumničenja so se še bolj utrdila, ko je postalo aktualno vprašanje, ali je narkokartel Gali res zagotovil denar za Samperjevo predvolilno kampanjo. Po arterijah in venah kolumbijskega gospodarstva se pretaka denar, pridobljen v trgovini z mamili. Nobeno naključje ni, da je medellinsko letališče eno najmodernejših v vsej Latinski Ameriki. Gradbeništvo, hoteli, nogometni klubi, taksiji in nekateri časopisi se lahko za svoj obstoj zahvalijo mamilom. In če denar zaide tudi v politično kampanjo, velja njegov izvor vsaj delno poiskati v belem prahu. Prav tako je kartelom še kako po volji, če lahko očrnijo tistega, ki je javno napovedal neizprosen boj zoper njih in njihovo trgovino. Leta 1993 so Rodriga Lara Bonillo, ki je bil takrat minister za pravosodje in je preganjal Escobarja, obtožili, da je jemal umazani denar. Te obtožbe je seveda odločno zavračal, Čeprav je bila njegova kariera zapečatena, takoj ko so novico razširili po parlamentu. Bra- nil se je tako, da je še siloviteje napadal kartele in zasegel na stotine letal, namenjenih prevozu mamil. A kadarkoli je kam potoval, je znova in znova pregledoval svojo prtljago, v prepričanju, da mu bo nekoč nekdo zagotovo podtaknil kokain. Že naslednje leto so se njegove more in strahovi končali za vedno: ustrelili so ga na ulici. Samper dokazuje, da z obtožbami, ki letijo nanj, tičijo podobni motivi. »Kdorkoli dobro pozna Kolumbijo,« zatrjuje, »ve, da so se karteli infiltrirali v vojaške, pravosodne in policijske kroge. To pa še ne pomeni, da je z nji-ihi povezan prav vsak.« Njegovi privrženci so prepričani, da je Samper bodisi žrtev kartelov bodisi žrtev spletk znotraj ameriškega Zveznega Foto: Bojan Velikonja preiskovalnega urada za boj proti mamilom (DEA) in Cie, ki sta pomembno soudeležena pri kolumbijskem spopadu z narkomafijo. Samper, ki izvira iz znane družine v Bogoti, ki je v državi ustanovila prvo posvetno solo, vsekakor ni osebnost, ki bi jo Združene države hotele videti na krmilu oblasti v tej pomembni latinskoameriški državi. Njegovo keynesiansko gospodarstvo in nezmožnost, da bi izpeljal lastninjenje, njegovo prijateljevanje z Gabrielom Garcio Marquezom, ki so ga v osemdesetih letih izgnali iz ZDA zaradi prijateljevanja s Fi-delom Castrom, njegova nenehna pogajanja z levo usmerjenimi gverilci, ki naj bi bila del mirovnega procesa, ter njegova zadržanost, da bi z ZDA podpisal sporazum o izročanju obtožencev, so razlogi, ki govorijo v prid temu, da hočeta obe ameriški agenciji spodkopati njegov položaj. A tudi v njunih vrstah je zavladal preplah ob srhljivi novici prejšnjega meseca, da so tri visoke predstavnike ameriškega pravosodja obtožili, da naj bi skrivaj svetovali kartelu Gali. Tako levo kot desno usmerjeni Američani so prepričani, da Kolumbijci ne bodo uspešni v boju proti trgovini z mamili, zato potrebujejo znanje DEA in pomoč svojega vplivnega botra na severu. Gre za svet, ki pogosto skoraj slepo verjame statistikam: po podatkih DEA promet kartela Gali znaša vsak dan štiri milijone dolarjev, kartel nadzoruje 80 odstotkov vse svetovne trgovine s kokainom, po letu 1983 je pretihotapil vec kot 210 tisoC ton kokaina - in tako naprej. Vse te številke, podobno kot vse druge, ki se nanašajo na mamila, pa so le ocene, priročni klicaji, s katerimi ne skoparijo ne agenti ne novinarji. Obstajajo namreč še drugi, veliko natančnejši podatki, ob katerih se velja še bolj zamisliti. Ali velja boj, ki ga vodi Samper proti trgovcem z mamili, jemati resno? Kolumbijci se s tem zlom ne spopadajo prvič. Nekdanji predsednik Belisario Betancur (»BB«) je bil na čelu obsežne kampanje zoper trgovce z mamili, v kateri so le v eni raciji priprli 1500 ljudi in uničili dvanajst ton kokaina, vrednega najmanj pol milijarde dolarjev. Vse to se je dogajalo pred desetimi leti, a zdi se, da so karteli to komaj občutili. Nekateri Kolumbijci se zavzemajo za to, da bi po vsem svetu legalizirali mamila, v Čemer vidijo tudi edino rešitev: v Kolumbiji je posest manjše količine mamil zakonita, tako se vsaj glasi pravniška interpretacija nove ustave. Tudi nekdanji državni tožilec Gustave de Grieff, ki je zdaj veleposlanik v Mehiki, se zavzema za dekriminalizacijo posedovanja mamil. O tem bi moral spregovoriti na neki mednarodni konferenci v Firencah že februarja, a se je, kot je sam izjavil, na prigovarjanje Američanov temu odrekel. »Kolumbija bi bila v nevarnosti, da se ne zapiše najbolje pri predsedniku Clintonu, kar zadeva boj zoper trgovino z mamili,« je pojasnil organizatorjem v odpovedi svoje udeležbe. Albero Uribe Belez, guverner Antioquie, province, kjer leži Me delfin, nasprotuje misli, da bi mamila legalizirali; Čeprav dejavnosti, ki potekajo v Medellinu, odvračajo tuje poslovneže. Polkovnik Leonardo Gallego, ki je na Čelu policijskega oddelka za boj proti mamilom in opravlja redne helikopterske polete nad polji, kjer rasteta mak in koka, pa je nepopustljiv v boju in zatrjuje, da se bodo Kolumbijci sami bojevali proti narkomafiji, tudi če jih bodo Američani zapustili. Ena obrobnejših statistik govori tudi o omenjenih 70 novinarjih, ki so jih ubili v minulih petih letih. Maria Jimena Du-zan, ki je preživela vrsto atentatov in katere sestro so ubili, ko je pripravljala dokumenta- rec za Channel 4, je svojo zgO' dbo novinarke popisala v knji' gi z naslovom Na smrt pretepe-ni. »NiC se ne bo zares spremenilo, dokler ne bo svet razumel, da ne gre samo za probleme trgovine z mamili, pač pa tudi uživanja mamil, ki se zajeda v jedro industrijskega sveta in ni le pojav revnih narodov,« je zapisala. »Povezan je z mednarodnim bančništvom in trgovinskimi posli multinacionalk. Ge svet ne bo doumel teh povezav, bo Kolumbija zares doživela usodo, kakršno ji napoveduje Gabriel Garcia Marquez: Zgnili bomo pri živem telesu v vojni, v kateri ni mogoče zmagati - in preostali svet bo zgnil skupaj z nami.« Dokler ima svet dovolj sredstev, da si lahko privošči svoje hedonistične pregrehe in užitke, medtem ko prebivalci nekega drugega sveta zaslužijo deset-, petnajst- ali dvajsetkrat več z gojenjem mamil, kot pa bi zasluzili s pridelovanjem koruze, bo trgovina z mamil' cvetela še naprej. MogoCe se bo preselila v Brazilijo ali Peru. Tudi če bodo uničili še tolikšne količine pridelka, to ne bo ustavilo njenega nezadržnega širjenja. Podoba spokojne Kolumbije’ kjer do zob oboroženi vojaki ne bodo postavali na vsakem vogalu, kjer bo umorov veliko manj kot zdaj, ko je njihovo število kar 3 5-krat višje kot v Veliki Britaniji, ko po mestih, kakršen je Medellin, ne bo veC po 3000 plačanih morilcev in kjer se bodo politični kandidati bolj zanimali za druga vprašanja kot za najnovejše model6 neprebojnih jopičev - se zd' daleč in popolnoma fantastična, vsaj tako kot osupljiva dolžina bakreno rdečih las, ki jih je opisoval mladi reporter. Toda alternativa, agonija p°' skusov, da bi premagali korupcijo in umore, obeta le to, da bo v kolumbijskem prahu se vec človeških lobanj. Duncan Campell; Guardian V minulih petih letih je bilo ubitih 1500 politikov in sindikalnih voditeljev, več kot tisoč policijskih šefov, 70 novinarjev, štirje predsedniški kandidati, državni tožilec in guverner. Pri tem ne gre pozabiti, da prebivalstvo te države šteje 36 milijonov ljudi, le nekaj več kot polovico Velike Britanije. Mnogi med tistimi, ki so bili ubiti, so se spričo številnih groženj zavedali tveganja, v katerega se spuščajo. A tudi ti statistični podatki niso tako pre- j prosti. Poročilo Amnestj International za leto 1994 ugotavlja, da skuša kolumbijska vlada z glasno kampanjo za boj proti mamilom prikriti svojo odgovornost pri kršenju človekovih pravic, in ugotavlja, da so vladne sile skupaj s paravojaškimi zavezniki odgovorne za številne umore. Smrt preži v nabiralniku Avstrijske varnostne sile utegnejo kmalu dobiti večja pooblastila za prisluškovanje . Avstrijske varnostne sile že leto in pol brez uspeha Jočejo teroriste, ki pod imenom Bajuvarska osvobodilna fronta pošiljajo nasprotnikom pisemske bombe. Teroristi Se lahko veselijo: njihov poskus destabilizacije države sWaj že doživlja uspeh: vlada napoveduje razširitev pooblastil varnostnih sil v okviru tako imenovanega »prisluškovalnega napada«, številni pa vidijo ogrožanje demokratičnih temeljev družbe - osnovne meščanske pravi-Ce - ter pravice do zaščite zasebnosti. Ko je avstrijski notranji mini-ster Caspar Einem (SPO) sredi ju-v televizijski razpravi moral Priznati, da policija po letu in pol vedno nima nobene konkretne sledi za očitno predobro organizi-ranimi storilci, ni trajalo dlje kot aan, da je avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky svojo stran-presenetil z izjavo, da je treba varnostnim organom dati večja Pooblastila. Policija naj lahko brez yeCjih omejitev prisluškuje, zbira 111 preverja osebne podatke, za storilce kaznivih dejanj, ki bi sodelovali z oblastmi, pa naj bi bila dtogoča tudi odpust kazni in podelitev nove identitete. Se do jesetri naj bi vlada izdelala konkreten ^konski osnutek, je napovedal ^Dcler. Za novo orientacijo je poskrbela tretja serija pisemskih domb. Neznani teroristi so junija ritova razpošiljali pisemske bom-de ter ranih tri osebe: lastnico par-dtersko-posredovalne institucije v pizu (madžarskega rodu), sode-tavko Cmopolte moderatorke oddajnika PRO 7 v Miinchnu (9. ju-tdja) in tri dni pozneje frakcijske-§a sekretarja socialdemokratske stranke v Lubecku. Prvič sta bila dva cilja bombnih atentatov zunaj Avstrije, kar je zdaj priklicalo na plan tudi nemške kriminahste in strokovnjake za boj proti terori-tdrru. Profil izbranih žrtev je ostal ariak - kriterij za prejem pisemske dombe je z vidika storilcev neskladnost z »življenjskimi interesi damskega naroda«, to pa je lahko: drti tujec, druge polti, pripadnik dtanjsine ah politični nasprotnik. Vse tri pisemske bombe so bile dekaj dni pred tem oddane v oko-doi VViener Neustadta blizu Du-daja. Jasno je le, da gre očitno za iste storilce kot pri atentatih pred tem. Decembra 1993 so odposlali deset Pjsemskih bomb. Štiri osebe so drle težko ranjene (med drugim hkratni dunajski župan Helmut rirlk in urednica televizijskih oddaj za zdomske delavce Silvana Meboier). Ostala eksplozivna pi-sdia (med drugim naslovljena na Predsednico zelene stranke Petro-^'Cevo, predsednika Karitas dchiiherja, manjšinsko mandatar-rar Stojsičevo in slovensko kultur-do društvo na Štajerskem) so bila pravočasno odkrita. Avgusta lani J? oila podtaknjena bomba pri dvojezični ljudski soh v Celovcu, d* je pri razostritvi težko ranila tri Policiste. V začetku oktobra je eno Qd štirih pisem z eksplozivom Prejel slovenski založnik Lojze . reser v Celovcu. Februarja letos le na Gradiščanskem bomba v ce-'d ubila štiri Rome, druga je ranila edo osebo. Kot poprej je tudi judejsko serijo pisemskih bomb spremljalo vec priznavalnih pi-®em skrivnostne Bajuvarske osvo-Podilne fronte. Glede storilcev je pohcija zdaj prav tako negotova kot na zace-Jdu. Postaja pa vse bolj jasno, ka-. Površno (ali celo nesposobno) Je bilo do zdaj ravnanje varnos-Jjdh organov. Se dan ah dva pred detonacijo junijskih pisemskih °inb sta v redakcijo magazina rofil in pisarno odvetnika jlayerja prispeli priznavalni pi-°dh »bajuvarcev«. Njihova vsebi- na: zasmehovanje pohcije, razlaga tehničnih podrobnosti prejšnjih bomb (v razbremenitev dejanja osumljenih in priprtih neonacistov Radia in Binderja), »razlage« nemsko-bajuvarske "zgodovine in grožnje nadaljnjim sovražnikom. Iz pisem je bilo bolj ali manj razvidno, da bodo sledile nadaljnje akcije. O pismih obveščeni vodja državne pohcije je ostal na oddihu, varnostni organi nikogar niso posvarili. Med tem je postalo znano, da v notranjem ministrstvu že dalj Časa skladiščijo kar nekaj takih pisem, o katerih niso informirah javnosti, njihove resne analize pa naj bi se lotih Sele letos. Iz pisem je navsezadnje postala razvidna tudi dobra informiranost desnora-dikalnih teroristov o notranjem poteku dela varnostnih organov. Nebogljenost raziskujočih krimi-nahstov in policijskih strokovnjakov pa je postala povsem očitna, ko je iz notranjega ministrstva ušla vest, da se bodo morah osre-dotocih tudi na »preiskave v lastnih vrstah«... Neuspešnost zaradi pomanjkanja pooblastil? Kljub temu se je v javni razpravi glavni argument varnostnega aparata pri razlagi neuspešnega izsledovanja »bajuvarcev« vselej nanašal na okoliščino, da avstrijska pohcija v primerjavi z drugimi paC nima zadovoljivih pooblastil in učinkovitih sredstev za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. To je bila spet voda na mlin tistih avstrijskih politikov in (pretežno konservativnih ali desnih) strank, ki so že od nekdaj zahtevah restriktivnejšo varnostno zakonodajo in večjo udarnost - bodisi pri oborožitvi, bodisi pri pooblastilih - pohcije. Problem neukrotljivega rjavega terorja »bajuvarcev« je v najkrajšem Času postal izhodišče za novo vamostnopoliticno debato, ki je po tretji seriji pisemskih bomb zavzela vodilno mesto v notranje-politicnih razpravah in poskrbela za polarizacijo: ljudska stranka in svobodnjaki taka pooblastila že dalj Časa zahtevajo, zato po nepričakovanem premiku Vranitzkega Se bolj kličejo po takojšnjih radikalnih ukrepih; socialdemokrate je napoved kanclerja in vodje stranke razdelila na zmerne zagovornike in odločne nasprotnike (-med katerimi je tudi notranji minister Einem) razširjenih policijskih pooblastil; zeleni in liberalci predlogu ostro nasprotujejo, ker vidijo ogrožene predvsem osnovne meščanske svobode. Neodvisni strokovnjaki imajo pomisleke glede pričakovanih visokih stroškov in pričakovanega majhnega učinka napovedanih ukrepov, ki vsekakor pomenijo omejitev temeljnih svoboščin, pri tem pa tudi oni opozarjajo na problem možne zlorabe in s tem povezanega nadzorovanja takih policijskih pooblastil. Mimogrede se ta tema dobesedno ponuja za predvolilne spletke. Na Dunaju bodo v naslednjem letu na sporedu odločilne občinske volitve, poleg tujcev in raznih škandalov pa je prav vpra- šanje varnosti eden od priljubljenih konjičkov opozicijske FPO, ki si prizadeva strmoglaviti od konca vojne prevladujoče socialdemokrate. Prav zato so svobodnjaki v začetku julija na to tematiko sprožih celo posebno razpravo v avstrijskem parlamentu, saj se očitno bojijo, da jim bo SPO sicer vzela adut iz rok. Prisluškovalna in podatkovna ofenziva Pojem »prisluškovalni napad« se že dalj Časa pojavlja v avstrijskih notranje- in vamostnopohh-Cnih razpravah. Gre za zahteve po dodatnih pooblastilih za varnostne organe, s katerimi naj bi bil mogoč sodobnejši in učinkovitejši boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu (mafija, sindikati z mamih). V ospredju sta zahteva po pravici do prisluškovanja z vsemi razpoložljivimi elektronskimi sredstvi (tako imenovana prisluškovalna ofenziva) ter uvedba rasterskega izsledovanja. Prisluškovanje (in filmsko snemanje) naj bi potekalo tako v stanovanjih domnevnih storilcev kot tudi v njihovih službenih prostorih, prav tako snemanje telefonskih pogovorov, prenosa podatkov in preverjanje poste. Z novo prisluškovalno ofenzivo bi bila varnostnim organom dovoljena tudi kazniva dejanja (vlomi) in drugi prekrški proti ustavno zasidranim pravicam o zaščiti intimne in zasebne sfere. Rastersko izsledovanje, ki so ga leta 1977 zaceli uporabljati v Nemčiji v boju proti teroristom RAF (RdeCe armadne frakcije), poteka v okviru neomejenega zbiranja in primerjanja vseh elektronskih podatkov, ki jih država premore o svojih državljanih. Primerjava vseh razpoložljivih podatkov (socialno zavarovanje, števh-ke osebnih dokumentov, podatki pri delodajalcu, komunalnih ustanovah, bolnišnicah, telefonskih in energetskih družbah, finančnih in evidenčnih uradov itn.) s pomočjo računalnika lahko v vnaprej določenem območju (»raster« je lahko mesto, okraj, zvezna dežela) v najkrajšem Času prikaže pravilne in lažne podatke ter tako izlušči ožji krog sumljivih oseb, ki recimo z lažnim imenom in ponare jenimi dokumenti skušajo ostati nespoznavni. Vendar se je v zadnjem Času tudi rastersko izsledovanje izkazalo kot neučinkovito, kajti nova generacija nemških teroristov (npr. »Revolucionarne celice«) se v nasprotju z aktivisti RAF ne maskira veC z lažnimi imeni in konspirativnimi stanovanji; živijo pod lastnim imenom kot navadni občani in samo občasno opravljajo teroristične akcije, za kar se je že ustalil izraz »nedeljski terorizem«. Slučajne žrtve rasterskega izsledovanja pa pogosto lahko postanejo ljudje, ki jim ta policijska akcija sploh ni namenjena, na primer neprijavljeni delavci ali zatajevale! davkov. Prisluškovanju in elektronskemu izsledovanju se kot dodatna možnost boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu pridružuje zahteva po uvedbi izjemnih določil za tiste storilce, ki bi kot kronske priče pričali proti sostorilcem in tako zagotovili temeljito razčiščevanje kaznivih dejanj. Za njih naj bi bilo po ameriškem zgledu možno zmanjšanje ali celo odpustitev kazni ter zagotovitev nove identitete. Napredovanje kriminala zaradi prevelikih svoboščin? Vseh teh sredstev avstrijska zakonodaja za zdaj ne dopušča. Policija sicer s privolitvijo sodnika sme prisluškovati pogovorom, ne sme jih pa posneti na trak in tako zagotoviti dokaznega gradiva. Zakon o podatkih omejuje zbiranje in izmenjavo osebnih podatkov državljanov. Restriktivni ukrepi, ki bi omejevah osnovne meščanske pravice in osebno svobodo, so za Avstrijce kočljiva tema. Kaj hitro - in z vidika navadnega občana povsem utemeljeno - se namreč pojavljajo številni pomisleki: kako daljnosežna so lahko pooblastila državnih oblasti in pohcije; kako daleč je potem še do avtoritarne države ah do Onvellove vizije Velikega brata; kako nadzorovati in preprečiti zlorabo novih pooblastil in sredstev? Ostri kritiki novih policijskih pooblastil so argumentacijo zagovornikov med tem že cinično postavih na glavo: kjer ima državljan preveč pravic in svoboščin, kajpada mora naraščati kriminalnost, preveč osebne svobode lahko ogroža državo... To naj bi pomenilo: omenjene spremembe policijskih in državnih pooblastil bi že same po sebi pomenile zmanjšanje demokratičnih pridobitev in Čedalje ožjo definicijo osebne svobode. Kajti zasebna sfera vsakega drža- vljana bi pred državnimi in policijskimi organi lahko postala prozorna kot steklo. Za avstrijskega delojemalca je danes na primer v primeru obolenja in s tem povezano odsotnostjo v službi še povsem samoumevno, da njegov delodajalec prek predpisanega zdravniškega potrdila ne dobi nobenih podatkov o načinu ali vrsti obolenja (namen: zdravstveni podatki naj ne bi imeli negativnih posledic za službena razmerja). Ustavno sodišče je pred kratkim potrdilo upravičenost pritožbe neke nekdanje občinske uslužbenke, ki se je potegovala za novo službo v nekem zveznem uradu, a so jo tam na osnovi osebnih podatkov, ki jih je dal na razpolago prejšnji delodajalec (občina), zavrnili. Kakšne posledice bi imelo za posameznika neovirano zbiranje in nenadzorovano izmenjavanje osebnih, zdravstvenih, finančnih, zavarovalniških, bančnih, sodnih in drugih podatkov, je le težko predvideti. Vendar je pod vtisom delovanja neizsledljivih desnoekstremi-stiCnih teroristov tokrat prišlo do preobrata v javnem mnenju. Ce je mogoče verjeti aktualnim povpraševanjem, potem večina Avstrijcev ne nasprotuje uvedbi izrednih policijskih pooblastil. To je vsekakor zanimivo, saj glede vprašanja avstrijske bančne tajnosti - kljub velikemu mednarodnemu pritisku in Čedalje konkretnejšim obtožbam, CeS da avstrijski bančni sistem mafijskim sindikatom in mednarodnemu (gospodarskemu) kriminalu nudi sijajne možnosti za pranje umazanega denarja - do takega preobrata v javnem mnenju ni prišlo, verjetno zato, ker prizadetim banCniškim in finančnim krogom ni bilo težko lansirati v javnost prepričanje, da naj anonimna hranilna knjižica malega poslovneža ali stare tete vendarle ostane to, kar je: zasebna in predvsem tajna zadeva. Demokratični sistem in pravno državo si kajpada tudi v Avstriji številni skušajo razlagati na različne načine: mogoCe je upoštevati vsa pravila in vse predpise - ah pa tudi ne. Za oboje velja, da spekter osebne svobode in neoporečnosti sega le do utemeljenega očitka in konkretno dokazanega prestopka. Pravosodni in policijski organi bi z novimi pooblastili dobili v roke sredstvo, s katerim bi bilo mogoCe povsem slučajno razkrivati raznolike lajše ali tudi hujše prestopke, ki pa s prvotnim ciljem izsledovanja domnevnega zaledja terorizma in organiziranega kriminala ne bi imeli nobene povezave. Prav pri tem vprašanju pa je zanimivo, da so pristojni politiki, predstavniki sodnih oblasti že napovedali, da takih nepredvidenih »slučajnih zadetkov« ne bodo zasledovali... Koalicijska vlada socialdemokratov in ljudske stranke je medtem že sprejela osnovna izhodišča za večja policijska pooblastila. V drugem tednu juhja so njeni predstavniki sporočili, da bodo taksne zakonske spremembe izdelane že do jeseni, veljavne pa naj bi postale z začetkom naslednjega leta. Kontroverzna razprava in z njo povezana polarizacija mnenj sta očitno poskrbeli za pravšnji - a morda le začasni - kompromis. Neoviranega prisluškovanja in rasterskega izsledovanja naj bi se varnostne oblasti posluževale le v zvezi s prestopki zoper prepovedi o nacionalsocialističnem delovanju in združevanju v kriminalnih tolpah. Igor Schellander Pes gre v širni svet Poučna doživetja dobrodušnega psa Ko so psu odrasli otroci in mu je umrla žena, se je odpravil po svetu in je za zmerom in za vedno zapustil svoj dom. Hišo in jablanov nasad je prodal. Tudi zbirko znamk in televizor, knjige in babičin oljni portret je prodal. Rdeč kovček je prijel v desno prednjo šapo, v levo prednjo šapo modro potovalko, na glavo pa si je poveznil čm borsalino. (Borsalino - zelo imeniten in eleganten moški klobuk). Okoli vratu si je trikrat ovil črtast šal, da se mu ne bi vlekel po tleh. Čez trebuh sije opasal zeleno potovalno torbico. Namenil se je v širni svet »Dolgo sem živel, a prav veliko nisem doživel,« si je rekel. »In nemara,« si je mislil pri tem, »nemara me Simi svet pričakuje, morda me celo potrebuje.« Pes je namreč znal vse mogoče. Bil je izučen mizarski mojster, brezhibno je žvižgal devet napevov, nadarjen je bil za gojenje vrtnic in vzgajanje kaktej, lahko se je pohvalil z diplomo v reševanju iz vode in je uspešno opravil izpit za gasilca. Odlično je znal skuhati cmoke, golaž in vanilijev puding, v pletenju vzorcev s štirimi različnimi nitmi pa je bil priznan mojster. Precej dobro se je razumel tudi na krmarjenje ladij, kmetijstvo in zvezdoznanstvo. Bil je torej vsestransko uporaben. Poleg tega, da je bil moCan, je znal tudi zelo hitro hoditi, odlikovah so ga oster sluh, širok pogled in izostren voh. Ko je zapuščal svoj nekdanji dom, je na obzorju vzhajalo sonce in obarvalo nebo malinovo rdeCe. Pes je položil kljuC od vhodnih vrat pod predpražnik. Tako se je bil domenil z oslom, ki je kupil hišo. Približno okoli poldneva je koračil čez polje. Od nekod je zaslišal dvanajstkrat udariti cerkvene zvonove. »Cas za kosilo, bi rekel!« Pes se je prav rad pogovarjal sam s sabo. Te navade se ni navzel šele potem, ko je ovdovel in so se otroci odselili. Že ko je bil otrok, je rad govoril sam s seboj. Drugi so ga zaradi tega sicer pogosto zasmehovah, vnedar ni bil tako neumen, da bi se le zaradi občasnega zasmehovanja svoji ljubi navadi odrekel! Prostor za opoldanski počitek si je izbral v senci velikega kostanja. Sedel je na modro potovalko, v kateri je nosil dve blazini in prešito odejo, zato je na mehkem prav udobno sedel. Predse je postavil rdeči kovček in vzel kuhinjsko krpo iz zelene opasne torbice. Pogrnil jo je na kovček in pred njim je bila skoraj prava mizica. Iz opasne torbice je vzel še nož in vilice, krožnik in papirnat prtiček, steklenico piva, pet koščkov klobase, mleko v tetrapaku, lonček Čokoladnega pudinga, kozarček vloženega kislega zelja in košček češpljevega peciva, dve sardini iz konzerve in tubo gorčice, majhen zavitek masla in tri rezine sira. Sicer ni bil navajen jesti tako raznolikih jedi hkrati, a vse to je pobral iz svojega hladilnika. Preden se je odpravil na pot, ga je moral izprazniti, saj osel ob nakupu hiše z opremo vred ni bil pripravljen plačati še tistega, kar je ostalo v hladilniku. »Dragi pes, kam pa naj z vso to kramo?« je zajavkal. »Vso to hrano si lahko namažem le na svoj kožuh, saj ne jem drugega kot travo in seno! Dragi moj, za to ti ne dam niti beliča!« Pa je lagal. Pes je opazil, kako so se mu cedile sline ob pivu, Čokoladnem pudingu in Češpljevem pecivu. A vedel je, da hoče osel ob nakupu hiše le Se dodatno prihraniti. In si je mislil: »Ob skopuhu je treba biti skop! Le tako bo spoznal, da s svojim načinom življenja ne bo prišel daleč, pa se bo morda spremenil.« »Pa nič, dragi osel!« je rekel oslu. Za slovo ga je osel potrepljal po plečih in dejal: »No, pa vso srečo za naprej v življenju! Ln če ne boste mogli vsega pojesti, preden odpotujete, lahko kakšno reč brez skrbi pustite v hladilniku. Prav rad vas odrešim napora ob metanju vse te hrane v smeti.« »To bi ti bilo všeč, kaj?« je zamrmral pes za njim. »Niti mrvice sira ti ne pustim, niti drobtinice kruha, še olupka salame ne!« In pes je storil, kakor je bil sklenil. Hladilnik je izpraznil do zadnjega koščka, celo ledene kocke je vzel iz predalčka za zamrzovanje in počakal, da so se odtajale. Ko je pes v senci pod kostanjem poobedoval svoj raznovrstni jedilnik, je zavil odpadke v kuhinjsko krpo in vse skupaj stlačil v zeleno opasno torbico. Potem si je rekel: »Cas je za opoldanski počitek.« Zleknil se je ob kostanjevem deblu, zaprl oči, Čeznje poveznil viseča uhlja in poskušal zaspati. A od nekod se je vzela neznosno nadležna muha in mu sedla na smrček. Pes jo je z uhljem odgnal, muha je vzletela, a se je vrnila, mu sedla na trebuh in se mu zapletla med dlako na trebuhu, kjer je bil pes še posebno žgečkljiv. Zamahnil je z repom. Muha je vzletela s trebuha in mu sedla na smrček. Zastrigel je z ušesi. Muha mu je spet sedla na trebuh. To mu je neznosno presedalo, prav zaspan pa tudi ni bil. »Opoldanski spanec je navsezadnje presneto trapasta zadeva,« je zamrmral in se dvignil. »Že leta in leta gojim navado opoldanskega spanja, Čeprav opoldan nikoli nisem zaspan. To bomo odpravili. Vse presneto trapaste zadeve bomo odpravili!« Opasal si je zeleno torbico, vzel kovček v desno prednjo šapo in potovalko v levo ter potoval dalje kar počez prek polja. Ko je bilo sonce že visoko na nebu, je prispel do gostilne z rdečo opečnato streho, belimi zidovi in zelenimi naoknicami. Samevala je sredi travnika, in ko se ji je približal, je nad vhodnimi vrati opazil napis. Pri Divjem Henriku je pisalo na njem. Na vhodnih vratih je bil pribit jedilni list in pes si ga je natančno ogledal. »Razumne jedi, razumne cene,« je zamrmral in odsunil vrata. Vstopil je v veliko gostinsko sobo z mizami in točilno mizo. Ob prvi mizi sta sedeli dve kokoški in petelin, ob drugi je sedel mlad pes, ob tretji mačka, na točilno mizo pa se je naslanjal plešast možakar z gosto brado. Rekel je: »Prav lep dober dan, pes!« in se pri tem priklonil. »Prav lep dober dan, Divji Henrik!« je odzdravil pes in se prav tako priklonil. Potem si je poiskal prostor ob prazni mizi pri oknu. »Bodo pes obedovati?« »Trojno porcijo kuhane svinjske potrebušine brez hrena in veliko svetlo!« je naročil pes. »Tri porcije kuhane svinjske potrebušine brez hrena na enem krožniku!« je zaklical plešasti mož z gosto brado proti kuhinjskim vratom, potem pa v največji vrček natočil svetlega piva prav do roba. »Na vaše zdravje!« je rekel in postavil vrček na mizo. Pes je dvignil vrček in ga na dušek izpraznil. Dolgo potovanje ga je užejalo. »Bi smel prositi za še enega, Divji Henrik?« je potem rekel in trikrat rignil. »Divji Henrik je bil moj oče,« je rekel gostilničar, »meni je ime Krotki Henrik! Ni mi še uspelo spremeniti napisa!« S praznim vrčkom se je Krotki Henrik vrnil k točilni mizi in iz kuhinje se je prikazala drobna ženska z velikanskim krožnikom, polnim mesa in nastrgane bele repe. Ozrla se je naokrog, se napotila k psu in ga vprašala: »To bo najbrž za vas?« Pes je pokimal, vzel krožnik in zaCel jesti. »So pes na potovanju?« je zanimalo žensko. »V širni svet me vodi pot,« ji je s polnimi usti odgovoril pes. »Pogledat grem, ali me kdo potrebuje.« Zenska je iz žepa predpasnika potegnila naočnike, si jih nataknila in si psa nekaj hipov natančno ogledovala; premerjala ga je od konic visečih uhljev do krempljev na zadnjih šapah, potem pa vzkliknila: »Krotki Henrik, oglej si tega psa, prav takšnega bi potrebovali pri nas, kajne?« Krotki Henrik je prišel s polnim vrčem piva, ga postavil na mizo in zamrmral: »Na zdravje, pes!« Iz žepa predpasnika je potegnil naočnike, si jih nataknil in si natančno ogledal psa. Premeril ga je od konic visečih uhljev do krempljev na zadnjih šapah in rekel: »Drži, takega psa bi res potrebovali!« »Mi je prav žal!« Pes je izpraznil drugi vrček. »V širni svet sem namenjen in komaj nekaj ur sem na poti. Simi svet je daleC proč.« »Cenjeni pes, širni svet je okrogel,« je rekel Krotki Henrik. »Simi svet je povsod!« »Tudi tam, od koder prihajate, cenjeni pes, je širni svet,« je rekla ženska. »Odvisno, kako gledate na stvar.« »Pravzaprav imata prav!« si je mislil pes. Tehtni razlogi so ga vedno prepričati. Obrisal si je pivsko peno z gobca in vprašal: »In za kakšen namen bi me lahko potrebovali?« »Za redarja, cenjeni pes,« je rekel Krotki Henrik. »Iščem nekoga, ki bi metal goste iz gostilne.« »Njegov oce. Divji Henrik, je to urejal sam,« je povedala ženska. »Bil je pravi hrust! Moj mož pa je preslaboten. Točiti pivo, streči gostom in jih povrh še metati ven, to je zanj preveč. Vsega preprosto ne zmore.« Pes se je razgledal po gostilniškem prostora. Ogledal si je dve kokoši, petelina, mladega psa in mačko in vsi so se mu zdeli prav prijazni. In prav odveč bi bilo, ko bi katerega izmed njih zgrabil, odnesel iz gostilniške sobe ter ga postavil pred vrata. »Zdi se mi, da to delo ne bo zame,« je rekel. »Saj ne gre za takšne goste, kot so tile tu,« je rekla ženska. »Ti so v redu. Zvečer pa ti pride vsakršna svojat! Pijanci in pretepači, kvartopirci in Vsakršne po- jave!« »Bojim se, da bo moja gostilna prišla na slab glas, Ce bo šlo tako naprej,« je pojasnil Krotki Henrik. »Kmalu bomo veljali za pravo beznico in spodobni ljudje ne bodo vec prihajati k nam.« Pes je do konca polizal krožnik in preudarjal: »No, najbrž sem si vse skupaj le nekoliko narobe predstavljal. Preganjati lumpe je zame pravzaprav nekaj, Cesar še nisem poCel. Sicer pa še svoj živi dan nisem videl svojati. Lahko torej doživim kaj novega!« Porinil je polizan krožnik ženski na drago stran mize in rekel: »Sprejmem!« Krotki Henrik in njegova žena sta se silno razveselila. Za meso in pivo ni bilo treba psu nic plačati. Hrana in stanovanje, kot je rekel Krotki Henrik, sta bila poslej zastonj. »PlaCa pa,« je rekla ženska, »bo po učinku«. »Za enega pred vrata postavljenega gosta vam plaCava tisoč denarjev, če vam je prav,« je rekla. Pes je pokimal. Za denar mu tako ni bilo nic mar. Delati je zaCel po sončnem zahodu, končal pa ob polnoči. Veliko dela ni imel. Sedel je pri mizi, srebal pivo in grizljal slane paličice, Cital Časopis, včasih nekoliko dremaje zakinkal, o vsem mogočem razmišljal ati si na tiho požvižgaval. Kadar je k njemu pristopil Krotki Henrik in zamrmral »Miza številka tri«, »Miza številka sedem« ali »Miza številka ena«, se je pes dvignil, da bi pri mizi številka ena ati številka tri ah številka sedem napravil red. Pravega metanja čez prag niti ni bilo, saj je vsa svojat, ki se je motala po gostilniških prostorih, merila v širino ati višino največ pol toliko kot pes in že ko je pes vstajal od mi- mizi številka pet. Mladi lisko je šavsnil še po zadnjih dveh sai dinah na maCkinem krožniku' zatlačil si ju je v gobček in se ozrl proti psu, kakor da se ga prav nic ne boji. Predrzno je gledal proti nF mu in ga izzival: »No, stari, k8) bo dobrega?« Pes bi mladega liska lahkp vrgel s stola z enim samim bh skovitim udarcem z repom a11 pa bi ga, ne da bi se kaj zamu' dil, dotolkel z enim sami111 udarcem šape. Ampak mladi predrzni lisk0 je psa spominjal na najmlajšeg3 sina, ki je imel prav tak prem zen rožnat smrček, prav taka U' sasta koničasta uhlja in prav ta ko progast nakodran rep! Pes si je mislil: No, no, pra'[ lahko bi sedel pri tej mizi tud1 moj najmlajši. Kako je nevzg0 jen in predrzen! In ne zna dn1 gega kot zabavljati in zbadati n jezikati. Najbrž pa je globoko svojem pasjem srcu tudi ta tisk iskreno dobra pasja duša. Za je prijazno opozoril mladeg3 psa: »Mladenič, ne delaj zgage’ se ne splača!« zviška pogledal, nekoliko slu» posmrknil z rožnatim smrckou1' lisasta uhlja sta mu strašno za trepetala, progast nakodran mP pa se mu je zvil kot kači. »Res, prav tak je kot moj mlajši!« je pomislil pes. strahu bi se skoraj podela1 hlače, ampak je še kar nap1®) predrzen!« Mladi lisko si je prižgal ciga reto in trikrat puhnil psu v siur ček. iz ze, se je začela drhal prihuljeno prerivati k vratom. Na prvega takega gosta, ki bi ga bilo treba vreči skozi vrata, je pes zares naletel šele peti delovni dan. V gostilno je prišel mlad lisast pes, in Čeprav je bilo v gostinski sobi še precej prostih miz, je sedel k mizi, kjer je že sedela neka stara mačka in jedla sardine v olju z omako iz tunine. Mladi lisasti pes je z njenega krožnika izmaknil sardino in mačka je jezno zapihala proti njemu. Lisko se za to ni zmenil in s krožnika ji je izmaknil še eno. Mačka je zavpila: »Krčmar, krčmar, odženite to pasjo mrcino od mojega krožnika!« »Miza številka pet, lisasti pes pri mizi z mačko,« je Krotki Henrik zasikal psu. Pes je vstal in se napotil k vnik. »Domovpojdi, dečko,«11111 j, prijazno svetoval. »Ze zdavn ) bi moral biti v postelji, mam10 gotovo že skrbi!« j »Bedak stari!« je zasopm mladec in se odvlekel proč Pes se je vrnil v gostilno. »Bravo, pes!« je zaklicalo kaj gostov. -e »Pravo strokovno delo!« gai pohvalil Krotki Henrik. j. Pes pa je bil žalosten. Nj13^ pes ga je prav boleCe spom111) na njegovega najmlajšega m zdelo se mu je, kakor bi prav njegov najmlajši sin za° sil »Bedak stari!« , i (Konec odlom*" Knjiga Pes gre v Simi sve ) izšla pri Založbi Mladij15 knjiga. Napisala jo je Chns 1 Noestlinger, ilustrirala pa lu Bauer. alternativno kmetijstvo / združenje za biodinamicno kmetijstvo v trstu Na biološki kmetiji vlada zaprti krog pridelovanja Fabio Parovel je edini poklicni biokmetovoiec v tržaški pokrajini Tokrat smo za nas pog y°r izbrali manj znano ten 111 obiskali sedež Združen 28 biodinamicno kmetijsh v Ul. Foscolo v Trstu. Tu Y sredah zbirajo elani, ki SUvnem obdelujejo vrt: 8°inaco porabo, veže pa j Kaj je sploh biodinarr ^kmetijstvo? Težko je v nekaj besec °pisati ta naCin obdelova 2ettilje. Njegovo rojstvo s V Iptn 1 no^ l— • — l pJu btemer, sicer ustan e*] antropozofije, začel z Varjati to metodo km ^ja. Od takrat so se nj y® teorije sirile po vsem tu. Biodinamicno kmetijstvo Uinelji na Štirih glavnih elementih: zemlja, vcTda, zrak {j1 toplota, ki predstavljajo korenine, hste, cvetove in sa-8eže- Ti elementi morajo biti v ravnovesju. Tradicionalno ali kemijsko kmetijstvo skuSa npr. stimulirati element vode, in to z zalivanjem in doda-janjem mineralnih gnojil. Posledica je napeta hrana in okrogh sadeži brez okusa, kar zmanjša kakovost. Biološko kmetijstvo posveča pozornost poleg vodi tudi zemlji, s pravilnim organskim gnojenjem in zmernim zahvanjem, posebno pa s pozornostjo za Čimbolj biološko varnost rastlin in torej za okolje. Biodinamicno kmetijstvo je Se korak naprej in upošteva tudi elementa zrak in toploto. Ta povezujeta rastlino z vesoljem, ji dajeta razmah navzgor, medtem ko ostala dva elementa povežeta rastlino le z zemljo. Z drugimi besedami, rastlino skuSamo pripeljati do ravnotežja med središčem zemlje in vesoljem, zato opazujemo poleg lune tudi planete in zodiak. To vpliva na ves proces gojenja rastlin. Umetna gnojila in tradicionalna škropila sploh ne uporabljamo. Za rodovitnost tal uporabljamo na poseben način pripravljen kompost, ki vsebuje tudi zdravilne rastline v zelo majhnih ali homeopatskih količinah. Poleg tega sta v biodinamicnem kmetijstvu bistvena dva pripravka na podlagi hlevskega gnoja in silicija, ki pripravljena na poseben način in v zelo majhnih količinah pospešujeta rodovitnost tal ter okrepita in zdravita rastline. Na biološki kmetiji vlada tim. zaprti krog, to pomeni, da kmetovanje vključuje tudi rejo kake živali. Na ta način imamo organsko snov za gnojenje pridelano že na kmetiji. Koliko ljudi se na Tržaškem ukvarja z biodinamic-nim kmetijstvom? Slovar imen bolezni in škodljivcev vinske trte slovensko ime italijansko ime znanstveno ime povzročitelja GLIVIČNE IN BAKTERIJSKE BOLEZNI bakterijski ožig vinske trte Mal nero Xvlophilus ampelinus £[pa grozdna gniloba Marciume nero, biack-rot Guipnardia bidvvellit i-[na pegavost vinske trte tiranje vinske trte Escoriosi Phomopsis viticola Eutipiosi Eutvpa lata kaP vinske trte Mal delfesca Stereum hirsutum, Phellinus ipniarius Ssja gniloba grozdja Marciume acido kvasovke in bakterije koreninska trohnoba Marciume fibroso Armillaria mellea jareninski rak Rogna della vite Aprobacterium tumefaciens ojdiL Oidio Unicnula necator Dgrenospora Peronospora Plasmopara viticola rdeči listni ožig Rossore parassitario Pseudopeziza tracheiphila siva grozdna plesen Muffa grigia Sclerotinia fuckeliana (-Botrvtis cinerea Pers.) §yšenje oecljevine Disseccamento del rachide 'dni koreninoses Marciume spugnoso Rosselinia necatrix Brusne in podobne bolezni tazbrazdanost lesa Legno riccio Woodpittino rumeni mozaik vinske trte Mosaico giallo Yellow mosaic Irsna kržljavost vinske trte Malformazioni infettive Fanlcaf jmna plutavost Suberosi corticale Corky bark ?!ata trsna rumenica Flavescenza dorata Flavescence doree Sijanje listja vinske trte Accartocciamento Grapevine leaf roli ^ŠKODLJIVCI §grymov volnati kapar Cocciniglia farinosa Planococcus citri smeriški škržat Cicadella della falvescenza Scaphoideus titanus dorata biyg|ček Cicadella buffalo Stictocephala bisonia S-I&ljev kapar Lecanio del corniolo Eulecanium corni johlikin škržat Cicalina gialla della vite Zvpina rhamni !rr!žasti grozdni sukač Tignoletta Lobesia botrana Hladeči škržat Metcalfa Metcalfa pruinosa Easasti grozdni sukač Tignola Eupoeciiia ambipuella Seča sadna pršica Ragnetto rosso dei fruttiferi Panonychus utrni Himena ali gabrova pršica Ragnetto giallo della vite Eotetranvchus carpini Hsnakodravost, akarinoza Acariosi Calepitrimerus vitis Hsria pršica Erinosi Eriophves vitis trsna uš Fillossera Viteus vitifoliae !rsgjbrstar Zigena Therasimima ampelophaoa rrsn[sukač Piralide della vite Sparpanothis pitleriana jrsn[zavrtač Bostricho della vite Synoxylon perforans trtar Sigaraio Byctiscus betulae BnUistni zavrtač Minatrice delle foglie Antispila rivillei jrg!i!ltrtni kapar Pulvinaria magiore Neopulvinaria innumerabilis 2eleni škržat Cicalina falvescente Empoasca vitis V zadnjih letih se pojavljajo a°ye bolezni in škodljivci, zat i na vinski trti ---------------Ojivci, zato se nam zdi Ptirnerno, da zaradi razširjenosti in ekonom-,*j®8a pomena te kulture podamo seznam sh sovražnikov. Glede na to, da se pri nas “porabljajo tudi italijanski izrazi, navajamo imena bolezni in škodljivcev v obeh jezikih in znanstveno ime. Slovarček je sestavil magister Gabrijel Seljak, ki je odgovoren za varstvo rastlin pri svetovalni službi Kmetijsko-veterinarskega zavoda Nova Gorica. Strokovna služba KZ Združenje šteje približno 50 elanov, med katerimi jih je tudi nekaj iz goriške pokrajine. Večinoma so to ljudje, ki imajo zelo majhne površine in ki torej proizvajajo za domačo porabo. Med srečanji si izmenjujejo lastne izkušnje. Ali je veliko povpraševanje za pridelke gojene na biodinamiCen naCin? V Trstu in tudi drugod je povpraševanje veliko, proizvodnja pa niti približno ne zadovoljuje povpraševanja. Zato pridejo pridelki iz drugih krajev ali celo iz drugih držav. V Coneglianu je zbiralni in razdeljevalni center za biodinamicno pridelke. Svoje pridelke prodajamo specializiranim trgovinam in restavracijam. Vsi biodinamicni pridelki imajo mednarodno zaščitno znamko Demeter, ki jamči, da je pridelek res biodinamicno pridelan. Redno strokovnjak Združenja Demeter obišCe vse kmetije in strogo nadzoruje, da so pridelki res gojeni na biodinamicni naCin. Kako je s tem kmetijstvom v drugih državah? Zunaj Italije je biodinamicno kmetijstvo veliko bolj razvito. Najbolj se je razvilo v severnoevropskih državah in v Avstraliji. V Nemčiji se je ta način kmetovanja pravzaprav rodil. Tam je veliko šol vseh stopenj, vključno z univerzo, razvite so tudi podobne vede, kot npr. homeopatija. BiodinamiCne kmetije v Nemčiji prejemajo finančno podporo države. Fabio Parovel (na posnetku - foto Balbi/KROMA) je edini kmetovalec v tržaški pokrajini, ki se z biodinamic-nim kmetijstvom od lani ukvarja poklicno, prej pa ga je gojil le v prostem Času. Na 2,5 hektarja goji vsakega nekaj. Sadovnjak obsega 180 rastlin, med katerimi prevladujejo Češnja, marelica, sliva in figa. Saj ene so bile leta 1992, gostota sajenja pa je zelo nizka. Sorte niso domače, vse prihajajo iz biodinamic-nega rastlinjaka pri Gardskem ježem. Letos se je ubadal le s problemom listnih uši na češnji in jablani, ki jih je uničil z izvlečkom iz tropskega drevesa kvasije. Med sadnimi drevesi rastejo mnoge vrste povrtnin, saj je kon-sociacija rastlin bistvenega pomena pri biodinamicnem kmetovanju. Letos so se mu pojavili hrošči na krompirju, ki jih je roCno pobiral, jih zmečkal in so to brozgo poškropil rastline, ki jih hrošč pogosto napada. Na kmetiji raste tudi nekaj samorodnih trt, kot šmarnica, in dragih namiznih sort. Ce se pojavijo glivične bolezni, uporablja le propolis. Fabio meni, da je pri tem načinu kmetovanja veliko veC dela kot pri tradicionalnem kmetijstvu. V prihodnosti misli rediti kako žival in tako ustvariti zaprti krog gojenja. Dragi načrt je proizvajanje semen, kar je eno od pravil tega načina kmetovanja. Prepričan je, da se bo v prihodnosti veliko kmetovalcev odločilo za biološki naCin kmetovanja, da se bodo kmetije med seboj nekako povezale in tako prišle do učinkovite prodaje. Magda Stunnan NOVICE Nov zakonski osnutek o kmečkem turizmu Deželni odbor je pred kratkim odobril nov zakonski osnutek o kmečkem turizmu, ki ga je pripravilo kmetijsko odbomistvo. Osnutek vnaša precej novosti v to dejavnost, zato smatra Kmečka zveza za primemo, da se z njim seznanijo elani, ki se ukvarjajo s to dopolnilno dejavnostjo, in tisti, ki si ji nameravajo v posveCativ bodoCe. V ta namen bo KZ v bližnji prihodnosti sklicala sestanek za kmetovalce, na katerem bodo skupaj pregledali osnutek ter posredovali morebitne popravke in dopolnila kmetijskemu deželnemu odbomištvu. Obvezno cepljenje proti steklini Na podlagi odloka predsednika deželnega odbora z dne 29. maja 1995, ki je bil objavljen v deželnem vestniku dne 5.7.1995, je obvezno cepljenje proti steklini vseh psov, govedi, ovac, koz in konj v tržaški in goriški pokrajini, medtem ko je v videmski pokrajini cepljenje obvezno le v nekaterih območjih. Vse živali omenjenih vrst, ki pridejo na omenjena območja, tudi začasno, iz drugih predelov, morajo biti ob vstopu predhodno cepljene. Živah izpod treh mesecev starosti, za katere cepljenje ni obvezno, bodo morale biti cepljene ob dopolnitvi omenjene starosti. Izlet Kmetijske zadruge in Kmečke zveze Kmetijska zadruga v Trstu in Kmečka zveza prirejata tridnevni izlet na Kmetijski sejem v Radgono z ogledom okolice in zanimivosti avstrijske Koroške. Udeleženci bodo odpotovati 30. avgusta ob 5.30 z vaškega trga v Boljuncu. Naslednje predvidene postaje so še Zabrežec, Trebče (pokopališče) in Opčine, toCen umik pa bo objavljen nekaj dni pred odhodom v Primorskem dnevniku. Med potjo je predvidena postaja pred italijansko-avstrijsko mejo. Prihod v Celovec je predviden okrog 10. ure, sledil bo ogled Mohorjeve hiše, nato pa odhod na Gosposvetsko polje, kjer bo ogled razvalin krnskega gradu, knežjega kamna, vojvodskega prestopa in stolnice Gospe Svete. Po kosilu je predviden ogled zgodovinskega gradu Hochostervvitz, ob 16.30 pa bo odhod v BilCovs prek HodiSa, kjer je Pyrami-denkogel s Čudovitim pogledom na jezera in južno Koroško. Izletniki bodo prenočiti na turistični kmetiji Koren, naslednje jutro pa bodo odpotovali v Železno kaplo, kjer si bodo ogledali Peršmanov muzej v Koprivni (nacistični pokol celotne družine Perš-man). Po kosilu v hotelu Obir in počitku jih bo pot vodila v Pliberk, kjer si bodo ogledali kmetijo Marka in Kriste Trampusch. Popoldne odhod v Slovenijo, proti Maribora Cez mejni prehod Labod v Dravogradu. Prenočitev in večerja v Dijaškem domu v Mariboru, nato pa sprehod ob starem obzidju mesta. Tretjega dne, 1. septembra bodo izletniki odpotovati v Gornjo Radgono, kjer si bodo ogledati sejem in se nato odpraviti še v Ormož, kjer bo voden ogled znane kleti. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza sporoča, da bosta njeni podružnici na Opčinah in v nabrežini zaprti ves avgust. INAC / SOCIALNI KOTIČEK Scau dokončno ukinjen Italijanski zakonodajalec je s 30. januarjem 1995 odredil prisilno »upokojitev« zavoda za poenotene kmečke prispevke SCAU. O ukinitvi te nepotrebne ustanove, ki ni imela specifičnih funkcij in so jo pestile hude organizacijske pomanjkljivosti, se je govorilo že najmanj deset let, zdaj pa je SCAU odrinjen v arhivski muzej. Tako bodo odslej poenotili plačevanje zavarovalnih prispevkov v sklopu zavoda INPS za vse odvisne in samostojne delovne kategorije. Zavod SCAU je nastal leta 1940 s specifično zadolžitvijo, da ugotovi in določi, kolikšno delovno silo potrebujejo posamezni kmečki obrati in na tej osnovi so odmerjali tudi socialne pravice. Leta 1957, ko je stopilo v veljavo obvezno zavarovanje za odvisne kmečke delavce in za samostojne neposredne obdelovalce, je SCAU prevzel vlogo izterjevalca kmečkih socialnih dajatev. Na osnovi zakonskega odloka št. 262 z dne 30.6.1995 so od 1. julija 1995 dalje poverili skrbst- venemu zavodu INPS vlogo izterjevalca kmečkih socialnih dejatev za pokojninske in skrbstvene storitve, vključno s premijo za zavarovanje proti nezgodam pri delu, ki jo bo INPS potem odstopil zavodu INAIL. Tako imetje ustanove SCAU kot redno nameščeno osebje bosta prevzela zavoda INPS v višini 90 odstotkov in zavod INAIL za preostalih 10 odstotkov, kot bo sklenila posebna tehnična komisija, ki jo bodo ustanovili s to zadolžitvijo. (B) SPREMENI- TEVV MOŠKI SPOL KALCIJEV GLINENEC REALNOST TUL, ETUI RUMENO- RJAVA BARVA MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BOSNO ROMANA LOGAR OSKAR KOGOJ BIVŠI AVSTR. SMUČ. (TONU ANT. MESTO OB NERETVI OLGA GRACEU NORDIJSKA GOSPODARICA MORJA JELKA BANČNIK, BANKIR GOETHEJEVA MATI RASTLINSKA BODICA SL. POLITIK (SASO) IT. MESTO V DOLOMITIH (ZIMSKE 01 L. 1956) ANG. LITERARNI KRITIK RICHARDS USTANOVITEU PAKISTANA (MOHAMED ALEŠ LEVC TRENUTEK POLIVINIL SRBSKO M. IME ALEKSANDARj (OKR.) NAKIT, LEPOTICJE, OKRASJE (STAR.) MOŠKEGA IMENA MOMIR ST.EGIPC. BOGINJA, IZIDA VLAKNAST BEL OBLAK NIKA PRED TROJO, AJAS_- PRIROCNIK ZA PONAVLJANJE UČNE SNOVI OKRASNA PTICA CH4 PUSTNA MASKA lUUBK.) TOKSIN KOZAŠKI POVELJNIK GL. MESTO OREGONA KEM. ELEMENTj (Dv) PRISTAS KOMUNIZMA TVORBA V PANJU SLON AM. IGRALKA (JODIE) MUSLIMANSKO ZENSKO IME DALMATINSKO ZENSKO IME IZIDOR IOKR.I OSKAR PAVICO NASA ZAHODNA SOSEDA HRVAŠKO MOŠKO IME ZAPAH PROSTOR OB IZUNANJI STENI KRASILNATEH. ZA SREBRNINO / NAJVECJI DEL VOJAŠKE ENOTE PETI SKLON, MESTNIK VAROVANO PODROČJE NOBELU SVED.ARHI-TEKT(GUNNAR KRAŠKA VODNA OBLIKA KRADUIVEC, ZMIKAVT SHARON TATE AM.ZVEZNA DRŽAVA KRAJ V BELI KRAJINI IT. POROČNIK POPRAVUAC LESENIH DE-IOVVOZOV LEONHARD EULER EVGEN JURIČ NIZOZEMSKI NOGOMETAŠ VANBASTEN GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC EMIL ZATOPEK RIM. MIT. PODZEMLJE MOTIV ŽALUJOČE MARIJE Z MRTVIM JEZUSOM LAPOR (NAREČNO) SL. IGRALKA RIBIC HVASKA PEVKA (KSENUA) FRANCOSKA IGRAŠ KARTAMI BIVŠI KOSOVSKI POLITIK VLLASI MAJHNA ŠPORTNA JADRNICA NEPOPOLN ALI NEDOKONČAN KIP VODIC LUTK PAS PRI KIMONU IZRASTEK NA DREVESU ŠVED. POLITIK (OSCAR) MESTOVESTO-NUI, JURJEV POVRŠINSKA MERA POU. MESTO V G. SLEZIJI ČETRTI RIMSKI KRALJ LEDVICA GL. MESTO GANE SODNIK V GR. MITOLOGIJI NATAŠA RALIJAN KONEC POLOTOKA IDAKRAVA- NJA(RINA) PREBIVALKA SREDISCA VIPAVSKE DOLINE BOLEZEN ATLETSKI KLUB HRVAŠKI POPEVKAR SERFEZI NEM. PISEC MLHELMI ZLATO JABOLKO PREKUPCEVA- LECZLASMI POBITOST IVO DANEU DRAGO IBLER / NEM. FILOZOF NOVOKANTO-VEC (PAUL) OCE TORINO SKALNA TRDNJAVA Z. OD MRTVEGA m, SIMBOL ZIDOVSKEGA ODPORA ANGLEŠKA OBLIKA IMENA MARUA SODOBNICA KELTOV PREMETANKA GLAVNO MESTO BANGLADEŠA ANG. SKLADAj TEU (BENJAMIN,‘PETER GRIMS*) GROZLJIVKA (FILM) GORUIVA VRVICA PRI SVEČI ANDY WARHOL IVAN ROB TER SIMON BOLIVAR PRITOK RUDOLFOVEGA JEZERA ► OBŽALO- VANJE CESTA V NASELJU RIBIŠKA MREŽA OSEL NAJDAUSA REKA V FRANCIJI TEKCEZ ..IN STRN BIVŠI HRV. NOGOMETAŠ (KRASNODAR) 2f; ORANJE IZDELOVALEC SODOV ' NEUREJENA, STRNJENA VEČJA SKUPINA ANG. NARAVOSLOVEC (ROBERT 1635- 17031 GRŠKA ČRKA BELG. SLIKAR (JAMES) RELIGIJA SKRUSENOST DUŠAN URSIC IZDELOVALEC PLETENI! KOSAR AVGUST ČERNIGOJ ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE KANADSKO VELEMESTO PERUJSKI INDIJANEC NATRU NEKD. NIZOZEMSKA SPRINTERKA (FANNVB.) SL. PESNICA MUSER Gesla križanke »16-07« mandelj, lešnik, oreh, 1 - arašid, 2 - indijski oreh, 3 - ameriški oreh, 4 - kostanj Rešitev križanke »16-07« SPLETKARKA, PRIMERNOST, LISA, ADDA, AZI, DRINA, VA, POLENTA, MANDELJ, OS, AREAL, IP, MEL, ARAŠID, STELVIO, NETRESK, BARKAROLA, AERT, ŠRAMEL, APIA, !U, LOCHER, NANIKA, NEER, DJILAS, PELIN, SAS, ORS, AVAR, ITALIKI, ALI, PATRON, NALET, REK, KOSEKANS, SADROVINA, CA, ORAN, RAT, ERIN, ANAMIT, CIMAZA, KRAJ, NAVEZAVA, KOSTANJ, REKSIST, ROKAV, ANA, TAROT, KNIN, ISTRA, OREH, MIKLOS, ŠT, DN, OTO, AORIST, KARAT, KOT, TRENTA, INARI, AR, TEMA, UROK, LIST, HE, OBIRALEC, AKRON, NOS, MERILO, NATTA, TET, AH, MAL [SLOVENIJA Biljana ^IŽANKE in 26. julija ob 21. uri: G. Ver- , , opera TRUBADUR. Koprodu-E^ija: Festival Ljubljana, Landes . teater Salzburg, Arena di Verona j11 Hrvaško narodno gledališče Vana pl. Zajca, Reka. Kakor je vsa španska dramatičnost v svo-^ bistvu dramatika usode, se temu ni ?0gel upreti tudi G. Verdi v svojem Tru-adurju. S primesjo ciganske krvi v zgodbi Ubadurja plačuje davek trdoživemu Ijud-^ernu verovanju, »da se pot prelite krvi 7°ra prehoditi do konca«. Ljudska, ciganka vera pa je tiranska že v primeri s čude-ao predestinacijo vsa zemeljska, konkre-?a> oprta na mit krvi, ki še ni zamrl. V tibadurju predstavljata taisti življenjski ?agon, ki kolje v človeku in Zemlji, Grof Haia in Azucena. CANKARJEV dom julija ob 20. uri: OB LETU OSOREJ: Režija Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. torKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA easu od 21. do 30. 7. se bomo udeležili , SlUega mednarodnega lutkovnega festivala FESTIVAL INTERNACIONAL DE TEA-1R0, MENICO 95' v Mehiki. CEUE PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar -Fray PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL IZOLA DvoriSCe OS Danteja Aligherija v Izoli vas vabi 23., 24. in 26.7. 1995. ob 21.30 na Črno komedijo D. Mlakarja SELITEV. KLOVNI Sobota, 22.7.1995., v Izoli ob 21.30, Fride-rich Karl Waechter/Milan Dekleva. Slovensko mladinsko gledališče, 1995, komedija Klovni, režija: Eduard Miler, igrajo: Janez Škof, Olga Kacijan idr. Milerjevi klovni so ustvarjalni dialog s Klasičnimi klovnskimi točKami Tristana Remyja, s Solo za klovne Friedricha VVaechterja in s Klovni Milana Dekleve. GORNJA RADOONJA SPLAV NA MURI V nedeljo 23. 7. ob 20.15 bo predstava LJUBEZNI IN MORJA VALOV, režija: Markuš Hochholdinger, igrata: peter Laher, in Juri Tanay. furlanija-julijska krajina Pfedališče Verdi r Dvorana Tripcovich ?*ednarodni festival operete 1995 .^Ues, 23. t. m., ob 18. uri opereta »Sis si« Fritza Kreislerja. Dirigent Guerrim Biber, režija Gino Landi. Htri počitek. Ponovitev v torek, 25. t ?•> ob 20.30. , podaja vstopnic za vse predstave pr agajni Dvorane Tripcovich od 9.00 l2-00 ter od 18.00-21.00. Prad sv. Justa .torek, 25. t. m., ob 21.30 nastop rocl jjjUpine Man Mau. Prodaja vstopnic pr oTAT v Pasaži Protti. v Primeru slabega vremena bo koncer v Sledalisču Miela. jEHEčUA ostaja Topolove aUes, 23. t. m. Praznik sv. Jakoba; ' Hosi «S en jam beneške pesmi«; v Klo Oiču razstava »Benečija v miru in voj ni«; ob 20. uri Srečanje z avtorjema: Fa-bio Franzin in Renato Quaglia, ob 21.30 diapozitivi »Topolove 94«. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al cinema (1917-1945)« ; Trg Matteotti: v torek, 25. t. m., koncert Em-mit Povvell & the Gospel Elites; Univerzitetni park: do 30. t.m. gledališka predstava »Verso Tebe«; Park del Torso; film »L’amore molesto«. ŠTANDREŽ Na dvorišču Kulturnega doma »A. Budal« (Ul. Montello 9) bo v četrtek, 27. t. m., ob 21. uri poletna gledališka predstava »Srečanje« tržaškega avtorja in režiserja Marija Uršiča. Nastopata Miranda Caharija in Livio Bogateč. Za rezervacijo in informacije: Kulturni dom Gorica (UL Brass 20) - tel. (0481) 33288). KOROŠKA pri Radišah bo danes, 23. t. m., ob '*• Uri tekma koscev. IjttARA VAS: v Ljudski šoli prireja SPD , ria danes, 23. t. m., ob 20.30 poletni koncert. ILCOVS: pri Košarju na Gori bo v sobo-29. t. m., ob 20.30 koncert. Nastopili odo »Klapa Trogir« iz Splita, »Willi-ugaton-Trio« in »Vaščani pojo«. ŽELEZNA KAPLA: v Farni dvorani prireja SPD Zarja v soboto, 29. t. m., ob 20.30 mednarodni folklorni večer s skupinami iz Avstrije, Slovenije in Francije. OBIPSKO: SPD Valentin Polanšek prireja v nedeljo, 30. t. m., pohod na Obir. Zbirališče ob 11. uri na Ojstrcu (vrh Obirja); nazaj grede piuknik na Marofu. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželenatoz. prednostna tematika je boj Ptoti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi ^aj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim Prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo Prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo preje-1 ti brezplačne izvode. Načrtujejo pa tuni razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki Ph bodo po razstavi vrnili. Rok za odda-1° ie 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Oubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pri-Pisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak I°rek in četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662. PLESNA KOLONIJA PIRAN Plesna kolonija je namenjena vsem plesalcem, pedagogom in ljubiteljem plesne umetnosti, ki so starejši od 10 let. Program vsebuje: balet, sodobno plesno tehniko in jazz. Vodil jo bo gospod Igor Jelen. Kolonija se začne v ponedeljek, 21. avgusta in se konCa 29. avgusta. Informacije in prijave: Studio za ples Celje, tel. 063 /453 440 IRJRLANIJA-JUUJSKA KRAJINA l^tusei di sera« (VeCer v muzejih) torek, 25. t. m., ob 20. uri bo v Mestnem yazeju italijanskega risorgimenta (Ul. vIXV Maggio 4) predavanje dr. Tullie , stalan. Sledilo bo predvajanje filmov »I ule di Garibaldi« in »II soldatino di Hombo«. V torek, 1.8., ob 20. uri bosta v Rižarni predavala dr. Tullia Catalan in dr. Stefano Fat-torini. Sledila bosta filma »Vuomo del banco dei pegni« in »II Grande Dittatore«. Kdor je zamudil sobotno premiero opere Trubadur, si uspelo predstavo lahko ogleda še v ponedeljek 24. julija in v sredo 26. julija. MB3NAPOOM FESTIVAL KRIŽANKE AVDITORIJ PORTOROŽ COUNTRVMFOtK GLASBE MOSTEC Sobota 22. julija: CDUNLRIOOCTAIL, Slovmija, ob 14. in 2120, TEARSTIMERS, Hrvaška, ob 14 in 2030, JOE SUN, ZDA ob 17., DALLAS, 16-vaška, obl8., MONTANA FLVERS, ZDA ob 19.15. Nedelja 23. julqa: LECTAR OOUNTRV BAND, Slovenija ob 14, PHN AND WAYNE, Slovmija ob 1415, HD21Z FRljATELJL Slovmija ob 15.30, BLUBGRASS HOPPERS, Slovenija 16.30, BEP-PE GAMMBEFTA, Italija, ob 17.30, PLAVA TRAVA ZABORAVA Hrvaška ob 18.30, ADI SMOLAR, Slovenija ob 20., OLD AMERICA Ba-lija21. V ImA 25. julija \eOffkinndB glasbe in jazza: KUBANSKI NOGfRAKEKEHavamltaiitija Bare RonttL XXV. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE V torek, 25. julija 1995, ob 20. uri bo nastopila skupina KVARTA. Sobota, 22. julija 95, ob 21.00 AVDITORIJ Portorož- letno prizorišče, KONCERT ZABAVNE GLASBE: CRVENA JABUKA, SEVERINA, MAJA BLAGDAN, MASSMO SAVIČ, MATEO CETINSKI. METUKA-GRAD Sobota, 22. julija 95, ob 21.00: nastop Vlada Kreslina in Beltinske bande. MOST NA SOČI PRI TOLMINU Sobota 22. julija 95, ob 19.00: RAVE na prostem do ju- 25 MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL traD.J.Umek,PrimusinGaby. KONCERTI GROBLJE SEVNICA V NEDELJO, 30. JULIJA 1995. OB 20. uri v Atrij sevniškega gradu: Sobota, 22. julija 95, ob baročni cerkvici sv. Mohorja in sv. Fortunata. 20.30: Oganska glasba. SLOVENIJA FJK MODERNA GALERIJA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Moderni galeriji. V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER bo v nedeljo, 23. julija 1995. (ob ll.uri), organiziral javni vodstvi po 21. mednarodnem grafičnem bienalu v ljubljanski MODERNI GALERIJI- BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31 Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta. MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5 Razstava avstrijske umetnice KIKIKOGELNIK je na ogled do 14. avgusta MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno - informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DET ALJ IN CELOTA. GALERIJA AVLA. Trg republike 2 Razstava slik JOŽETA HORVATA - JAKIJA in GORANA HORVATA, na ogled do 5. avgusta. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3 Razstava slik SILVESTRA PLOTAJSA - SICOE-JA je na ogled do 29. julija. NARODNA GALERIJA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. NARODNI MUZEJ. Prešernova 20 Gotika v Sloveniji; svet predmetov MARIBOR POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR 100-letnici filmske umetnosti: Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjura, 1926-1965. NOVO MESTO MALA DVORANA DOMA KULTURE Na ogled je razstava grafik dijakov Mestne Sole za slikarstvo. PIRAN3 GALERIJA MEDUZA 2 PIRAN Razstava akademskega slikarja GALEBA BAIE- EA na ogled do 4. avgusta. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Razstava slik KLAVDIJA PALČIČA je na ogled do 31. julija. NOVA GORICA Mali muzej L svetovne vojne Banjšice vsak dan od 16.00 do 21.00 ure, sobota, nedelja od 12.00 do 21.00, v sredo zaprto. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5): Do 31. t.m., je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Miramarski park-Konjusnica: Se danes, 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv. Justa-Bastione fiorito: do 13.8. je na ogled razstava »Vu x 6: Sechs Kiinsterle-rische Positionen aus VVien«. Urnik: od torka do sobote 10.30-12.30, 16-19. REPEN V Kraški hiši je na ogled razstava lesnih izdelkov Mirka Guština. Umik: ob delavnikih 18-22, ob nedeljah in praznikih 11-12.30,15-18. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. Rosenquist. Muzej judovske skupnosti iz Trsta ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Holzer: do konca meseca razstavlja Peter Weihs. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara šola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«. TINJE Galerija Tinje: Stalna razstava lesorezov VVemerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. TRST Trg Unita Koncerti na trgu: Jutri, 24. t.m., ob 20.30 koncert mestne godbe Giuseppe Verdi v sklopu mednarodnega festivala operete. VeCer bo posvečen musicalu s skladbami Bernsteina, Cole Porterja in Nina Rote. Orkester vodi Lidiano Azzopardo. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 23. t. m., ob 21.30 in ob 22.45 »Buo-na sera signor Lehar e bentornato a Miramare«. V četrtek, 27. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »II so-gno imperiale di Massi-miliano«. Muzej Revoltella Danes, 23. t. m., bo od 21. do 23. ure v kavarni v petem nadstropju Muzeja koncert judovske glasbe s skupino »The original klenzmer en-semble«. Trg pred stolnico Sv. Justa Danes, 23. t. m., ob 21. uri nastop skupine En-samble vocale polivox s predstavo »II dramma di Ognuno«. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk in moderne glasbe bo na sporedu do 30. t. m. Danes, 23. t. m.: S. Giovan-ni al Natisone - Vlila Brandis: Noa & Gil Dor (Izrael), Heather & Stuart (Nova Zelandija). Jutri, 24. t. m.: Bardo: Nosisa (Furlanija), Heather & Stuart (Nova Zelandija); Gorica: Whi-skey Priest (Anglija). V torek, 25. t. m.: Cordo-vado: Heather & Stuart (Nova Zelandija) in La sedon salvadie (Furlanija). MAJAMO V torek, 1.8., ob 21.30 bo na športnem igrišču koncert kantavtorja Biagia Antonaccija. Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti. JESOLO V petek, 4.8., ob 21.30 bo v Aqualandiji koncert rock skupine Litfiba. ® RAI1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.50 20.40 22.25 22.45 22.50 23.25 24.00 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet - Izzivi življenja - Dvorjenje Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L/albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Verdemattina - Nasveti Maša Aktualno: Sedmi dan, vmes (12.00) papežev blagoslov Aktualno: Zelena linija Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita B. Boccoli, M. Fani), vmes (15.10) film Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo (kom., ZDA '63, i. S. Tracy, M. Rooney, E. Adams) Dnevnik Variete: Gelato al limone Vremenska napoved, dnevnik in Šport TV film: II barone | (dram.. It. ’92, 2. Ron | Moss, S. Shattuck, 1.) Variete: V pričakovanju Miss Italije v družbi... Dnevnik Dok.: Parlami d’ amore Mariu (življenje in delo V. De Sice, 1. del) Športna nedelja Dnevnik in vreme RAI 2 Videocomic Nad.: Atto d’amore Film: Scontro di titani (pust., ZDA ’81), vmes (9.00) dnevnik Dnevnik Domenica Disney, vmes risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Dnevnik Nad.: Quando si ama Dnevnik, oddaja o motorjih, vreme Film: Fifa e arena (kom., It. '48, i. Toto) Variete: Gercando, cer-cando Film: I dannati (vojni, ZDA ’51, r. A. Litvak, i. R. Basehart, G. Menil) Nan.: Hunter Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Nan.: Tre pasi nel delitto - Cherchez la femme (i. G. Dix, F. Bolkan) Aktualno: TG2 dosje Dnevnik in vreme Zidovska kultura Šport: jadranje, tenis Roman: Jane Eyre M RAI 3 6.30 6.45 9.00 10.30 14.00 14.15 14.25 15.15 18.50 20.20 22.30 22.50 0.20 0.40 2.25 Pregled tiska Variete: Fuori orario Koncert: Sen kresne noči (2. in 3. del) Šport: kolesarstvo, 12.15 tenis - Federation Cup Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik TV film: Tudi mi smo otroci 20. stoletja Šport: avtomobilizem, 16.00 Tour de France, 17.35 smužanje na vodi, 18.00 SP v sabljanju Vreme, dnevnik, deželne vesti. Šport, BlobCartoon Film: La brigata del dia-volo (vojni, ZDA ’68, i. W. Holden, V. Edvvards) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Komisar Maigret Pregled tiska, vreme Film v originalu: Hide, VVide And Handsome (kom., ZDA ’37, r. R. Ma-moulian, i. I. Dunne) Dok.: Laurel in Hardy RETE 4 7.00 11.35 13.30 14.00 15.30 16.10 17.20 20.30 22.30 1.00 Nan.: Lou Grant, 8.00 Tre nipoti e un maggiordo-mo, 8.30 Charlie’s An-gels, 9.30 La časa nella prateria, 11.30 dnevnik Variete: II principe azzurro (vodi R. Čarni) Dnevnik Film: Ursus (pust, It. ’61, i. E. Fury, M. Orfei) Nan.: Donne in carriera Varieteja: La verita Vip, 16.40 Tra moglie e mari-to Vip Nan.: I časi di Rosie 0’Neill, 18.20 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: I figli di nessuno (dram.. It. '51, i. A. Naz-zari, Y. Šanson) Film: La signora e di pas-saggio (dram., Fr. '82, i. M. Piccoli, R. Schneider), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska |g| CANALE5 6.00 9.00 9.30 11.45 12.15 13.00 13.30 15.30 17.30 19.30 20.00 20.30 22.30 0.30 0.45 Na prvi strani Nan.: Dogodivščine V. Tella (i: W. Lyman) Film: Angelica alla corte del re (pust, Fr. '64, i. M. Mercier, C. Giraud) Variete: Scene da un ma-trimonio Glasba: Lestvica LP (vodi G. Scotti) Dnevnik Variete: Sapore di mare Film: La contessa di Hong Kong (kom., ZDA '66, i. M. Brando) Film: II coraggio ekom., It. '55, i. Totd) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 in vreme Kviz: II quizzone Film: Strategia di una vendetta (dram., ZDA '92, i. T. Matheson) Nočni dnevnik Missione impossibile ITALIA 1 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Superboy Odprti studio Šport: Grand Prix (vodi A. De Adamich) Nan.: Bigman Aktualno: Ciak News Film: Ruby e Rata (kom., N. Zel. '90, i. Y. Lawley) Nan.: Tarzan, 18.30 Ma-gnum P.I. Odprti studio, vreme Nan.: I vicini di časa (i. T. Teocoli, G. Golia) FilnrrRombo di tuono (pust., ZDA '84, i. C. Nor-ris, M. Emmel Walsh) Film: Spaghetti a mezza-notte (kom., It. '81, i, L. Banfi, B. Bouchet) Italija 1 Šport Film: Quando Aliče rup-pe lo specchio (Mm., It. ’88, i. P.L. Conti) # TELE 4 19.15 20.30 22.30 21.50 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.20 Maguy Film: Le voci bianche ($) MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 15.30 20.05 23.00 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: La conquista... Tour de France Nogomet: Pokal Amerike Film: Tre donne, il sesso e Platone (kom., '88) a RAI 3 slovenski program §8 Koper Risanka: Filip Q Euronews Dnevnik Q Slovenski program Parni vlak na bohinjski H Kam vodijo naše stezice progi Vsedanes 0 »Rotocalco nostrano« V ospredju, avtor Bruno Agrimi Žrebanje lota Globus Leonardo da Vinci Življenje in delo, Igrajo: Philippe Leroy, Giulio Bosetti in drugi Režija: Renato Castellani Vsedanes Vela... diamo noi! , oddaja o jadranju Horoskop IT SLOVENIJA 1 (□HEF Avstrija 1 Ziv žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 14/26 Češke nadaljevake Za TV kamero, ponovitev Koncert iz Grobelj: Tomaž Rajteric in Michel Tirabosco Obzorja duha Svet divjih živali, pon. Ljudje in zemlja Poročila Malibujska cesta 2000, pon. 6., del am. nad. Melodija morja in sonca -otroški festival, posnetek Rojena za ples, ameriški (CB) film Rdeti alarm, 2/4 del francoske nadaljevanke TV dnevnik 1 Po domače Risanka I g? Loto ■ $5 TV dnevnik 2, vreme, šport K 35 Zrcalo tedna Zakladi sveta: Mehika, francoski pustolovski kviz, 4. oddaja National Geographic, 16., zadnji del am. dok. serije TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Skrivnosti mesteca Lake Success, 2/3 del ameriške nadaljevanke fr* SLOVENIJA 2 10.00 10.40 11.30 15.00 17.00 18.30 19.30 19.50 20.10 22.25 23.00 Slovenski glasbeni dnevi: Capella Istropolitana -Bratislava, 1. oodaja Sova, ponovitev Strta srca II, 8, del, ponovitev G. Verdi: Traviata, nemški operni film Zelja, ameriški (CB) film Igre ljudskih množic, 2. del Športnega filma TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Škrlatni jeglič, angleški film Slovenci v svetu - A VE v ZDA, ponovitev 2. oddaje Športni pregled A KANALA Kaličopko Burleska Male živali Splošna praksa, ponovitev Epikurejske zgodbe Žametne vrtnice, čestitke Žametne vrtnice, ponovitev Generacija transformerjev H Živeti danes Vreme Beverly Hills 90210 III, ponovitev 22. dela Beverly Hills 90210 III 23. del nanizanke Kino, kino, kino Psihopatski policaj II, ponovitev filma 06.00 08.35 09.05 09.40 10.30 10.55 11.20 11.45 12.10 12.55 13.20 14.50 16.15 18.05 18.30 19.00 19.30 19.45 19.54 20.15 21.10 21.50 23.25 23.30 23.50 01.00 02.45 04.25 Black Beauty Čarovnija v vodnjaku Duck Tales Benjamin Rožca Speedy Gonzales Duck Tales BugsBunny Parker Lewis Superman - Lois in Clark Blossom Štiri ženske in umor, angleška kriminalka, 1963 Igrajo: Margaret Ruthe-ford in dragi Režija: George Pollock Gospod Miiller vandra Operacija Manhattan, ameriški triler, 1986 Režija: Marshall Bric-kman Polna hiša Joey potrebuje sobo Vozovnica za dva Korak za korakom Čas v sliki Vreme Pogledi od strani Dr. Markuš Merthin Življenje Fantastične iluzije Siegfrieda in Roya Boeing boegin Cas v sliki Vizije Billy, How Did You Do It?, 2/6 del dokumentarne oddaje Bulvar somraka, ameriški film, 1950 Igrajo: Gloria Svranson in drugi Režija: Billy VVilder Znamenje II, ponovitev ameriške grozljivke Smrt je bila hitrejša, ponovitev britanske tv Mminalke Era0Avstrija 2 20.15 21.45 21.55 23.25 Čas v sliki Kmet kot milijonar Salzburški festival 95 Pogledi od strani Orientacija Čas v sliki Tednik Dober dan, Koroška Prosti met, ameriški film, 1986 Igrajo: Gene Haekman, Dennis Hop p er, Barbara Hershey in drugi Šport Čas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v Času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki Vreme Šport Columbo Čas v sliki Perry Mason: Denar, Šport, umor ameriška kriminalka, 1989 Aprilske norčije, ameriška komedija, 1969 H . ■ I MEIc/ Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila: 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Šaljivci so med nami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13,10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17,05 Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00, 7.30,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka: 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Šport, vmes glasba in informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Slovenski oktet; 14.05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Znana in manj znana glasba; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Francoski skladatelji; 22.05 Sodobni literarni portreti; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3-100,6- 104,3 - 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, Primorski kraji in ljudje; 10.35 Javna odd. v Zani-gadu; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 16.00-17.30 Športno popoldne; 17.35-19.00 Naša pomlad; 18.00 Nogometni večer; 19.30- 23.15 Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx me- sečno Alpe Adria Mag0-zine); 20.00 Prenos RML R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15' 17.15 Poročila; 7.00 Kati-merova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža;. 14.00 MTV Slov. glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Holiywood-oddaja o filmu; 19.00 Ameriška glasbena lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Glasba po izboru Igorja Štefančiča. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite-prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11,35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 0.00 RoboKloaki; 11.00 Poklopredpotop; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 J. Preston: Manjkajoči del; 17.00 Povesti Zlatka Zajca: O nesrečnem vodnjakokopu; 19.00 TB: Gary Floyd; 20.00 Simbolna menjava in smrt (J-Baudrillard); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: 13th Floor Elevators Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10-00 Mladinski oder: Pozabljeni zaklad (I. Sivec, r. M-Prepeluh, 3.); 10.40 Veselo po domače; 11 -05 Čakole na placu; 1 L15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14-15 Satirični kabaret: Prežganka št. 2 (S. Verč, B-Kobal); 14.40 Tropicana: 15.00 Z naših prireditev, nato Potpuri; 17.00 šport in glasba; 18,00 Iz studia z vami: Okrogla miza (izbor); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično •jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroško 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (L. Pušenjak); 18.10" 18.30 Za vesel konec tedna. KOLESARSTVO / PREDZADNJA ETAPA TOURA NA KRONOMETER NOVICE Indurain najboljši na vseh vmesnih merjenjih časa Baska čaka danes končno slavje na pariških Elizejskih poljanah LAC de VASSEMERE - Pred-. ftlie dejanje letošnjega Toura, Jj^tuicni kronometer, je že de-d. Pripadel Basku Miguelu In-^jainu, ki je dokazal, da je v 1U z uro nepremagljiv, saj je na ri vmesnih merjenjih dosegel t boljši cas. Induraina tako od ^dovinske pete zaporedne loči le še 155 kilometrov, je dolga današnja etapa te-Genevieve des Boisa L 1 Sv j ^am 0 Pariških Elizejskih poljan. Jako kot na prologu je tudi ^ riat tekmovanje spremljalo sla- vreme in v nalivu ter razme-jS'1 spolzki progi se je izjemno j^azal 32-letni Francoz Thierry (98., +2:55.17), ki je prvo Ssto obdržal vse do nastopa ^lumbijca Alvara Mejie. Raz- 1 te na progi so bile zelo zaple-u*16' saj se je proga po tem, ko je ■ Nehalo deževati, počasi sušila I tekmovalci so imeli kar nekaj av pri izboru opreme. Name-s, običajnih koles za kronometr-6 Preizkušnje so se nekateri |j'6 odločili za običajna kolesa, . s° na mokrih tleh zaradi večje že bolj stabilna, drugi so l okušali z vsemi mogočimi Uibmacijami okvirjev, koles in stavnih razmerij, le nekateri so se dosledno držali pravil s 0dinamike in se na pot podali ■ Posebnimi kronometrskimi ko-c,s!' Tako je na primer Italijan Mppucci, ko so mu sporočih, se proga suši, tik pred startom vpenjal zobnike in se tako od-h 'J za večje prestavno razmerje. j ^ko raznolikost je bilo moč vi-I . tudi pri izboru čelad. Neka-, so vozili z običajnimi čelada-- drugi so izbrali tiste z aerodi-^Uiicno obliko, tretji, kot napri-®r Francoz Jalabert, pa so vozi-j lrez pokrivala. Ne glede na to, y J® asfalt na cesti okrog jezera assiviere zelo grob, proga pa eeej razgibana, je zaradi dolzi-W6.5 kilometra) aerodina-v,1ba verjdarle igrala določeno ego. To še posebej velja za nujo dvajseterico tekmovalcev, ki se je podala že na razmeroma suho progo in tisti, ki so zanemarili aerodinamiko, so si v kombinaciji z grobo podlago močno otežili delo. Včerajšnji kronometer sicer ni mogel bistveno vplivati na končni vrstni red, vsaj teoretično pa bi lahko prišlo do spremembe med prvo trojico, saj je imel Francoz Laurent Jalabert za trejeuvrščenim Dancem Bjamom Riisom le 27 sekund zaostanka. Ko so se na pot podali najboljši, je po pričakovanju Švicar Tony Rominger kmalu po prvem merjenju vmesnega časa pospešil in že na naslednjem prepričljivo vodil. Ko je Švicar pripeljal v cilj je znova začelo deževati, kljub temu pa je bil prvi, ki je razdaljo prevozil v manj kot eni uri. Se hitrejši kot Rominger je bil Riis, ki se je tako že lahko veselil tretjega mesta, saj Jalabert, ki je vozil neposredno pred njim, ni zmogel hitrejšega tempa in je na cilju za Dancem zaostal za minuto in deset sekund. Vseh ugibanj o tem, kdo je najhitrejši, je bilo konec, ko je Startal Indurain in v elegantnem slogu pripeljal na cilj 48 sekund pred Riisom. Odlično se je na kronometru odrezal tudi »kralj gora« Francoz Richard Virenque, ki je tokrat za Indurainom zaostal vsega 2 minuti in 37 sekund, edini večji premik v zgornjem delu razpredelnice pa je uspel Romingerju, ki se je z enajstega mesta povzpel na osmo. Danes je na sporedu zadnja etapa od Sainte Genevieve des Boisa do Pariza, dolga 155 kilometrov. Izidi: 1. Miguel Indurain (Spa - Banesto) 57.34, 2. Bjarne Riis (Dan - Gewiss Ballan) + 0.48, 3. Tony Rominger (Svi - Mapei GB) + 1.05, 4. Ivan Gotti (Ita - Gevviss Ballan) + 1.41, 5. Fernando Escartin (Spa - Mapei GB) + 1.46, 6. Alex Ziille (Svi - ONCE) + 1.49, 7. Laurent Jalabert (Fra -ONCE) + 1.58, 8. Melchor Mauri (Spa - ONCE) + 2.18, 9. Richard Virenque (Fra - Festina) + 2.37, 10. Alvaro Mejia (Kol - Motorola) + 3.07, 11. Laurent Madouas (Fra - Castorama) + 3.15, 12. Thierry Marie (Fra - Castorama) + 3.37, 13. Laurent Brochard (Fra - Festina) + 3.42, 14. Erik Breukink (Niz - ONCE) + 3.43, 15. Bo Hamburger (Dan - TVM) + 3.44, 16. Gabriele Colombo (Ita -Gevviss Ballan) + 4.04, 17. Clau-dio Chiappucci (Ita - Carrera) + 4.20, 18. Vjačeslav Jekimov (Rus - Novell), 19. Laurent Dufaux (Svi - Festina) + 4.21, 20. Alberto Elli (Ita - MG Technogym) + 4.31. Skupni vrstni red: 1. Indurain 89:05.13, 2. Ziille + 4.35, 3. Riis + 6.47, 4. Jalabert + 8.24, 5. Gotti + 11.33, 6. Mauri + 15.20, 7. Escartin + 15.49, 8. Rominger + 16.46, 9. Virenque + 17.31, 10. Buenahora (Kol - Kelme) + 18.50, 11. Chiappucci + 18.55, 12. Madouas + 20.37, 13. Bantani (Ita - Carrera) + 26.20, 14. Lan-franchi (Ita - Brescialat) + 29.41, 15. Cenghialta (Ita - Gevviss Ballan) + 29.55, 16. Mejia (Kol - Motorola) + 33.40, 17. Hamburger + 34.49, 18. Jekimov + 39.51, 19. Dufaux + 45.55, 20. Breukink + 47.27. (JuM) MOTOCIKLIZEM / DANES VELIKA NAGRADA ANGLIJE V DONINGTONU Doohan znova favorit za zmago, tudi Biaggi s »pole positiona« DONlNGTON - Svetovni riociklistični prvak v raz-h U 500 ccm je veliki . v°rit za zmago na da-dirki za veliko nagra-° Anglije, saj je na žaH em uradnem treningu , )jAr2al najboljšo štartno 10>. 31-letni Avstralec I U* Sesto letošnjo zmago, s sj. er° bi si še povečal vod-v skupnem seštevku. I trn M že n)e80v osmi »pole I a, Slt*Qn<< sezone in hondin j ^ S1 želi na dirkališču, ki ni posebej pri srcu, cim Val Pobegniti od zasledo-j, oev in zmagati. Doohan p obkališču v Donington I ku ni ge nikoli zmagal, . . Pa je na njem osvojil Fec doslej - drugo mesto. “Ko gledam dirkače na jTUlojih, se mi zdi, kot da tukajšnje dirkališče Sj jeno prav zanje. S časi tas ■ m belil glave, tu mo-0i Uneti predvsem dober liptek, prav tako pa je ve-3 dela z gumami in s pravilno visoko nastavitvijo motocikla,« je bil po treningu zgovoren Doohan. Avstralec je obvladoval položaj na obeh treningih, najboljši rezultat pa je dosegel že v petek, ko je 2.5 milje dolgo progo prevozil v 1:33.701. Njegov rojak Darryl Beattie mu je stal tesno za petami. V prvenstvu ju loči 10 točk, na treningu pa so ju ločile le 3 desetinke. Beattiejev sovoznik pri Suzukiju, nekdanji svetovni prvak v superbiku Scott Russell, je včeraj spektakularno padel, toda ohranil odlično tretje štratno mesto, ki si ga je zagotovil že v petek. Američan je po »valjanju« v varnostni peščeni sipini, za katerega je bil kriv nemiren zadnji del motocikla, ostal nepoškodovan. Prvo vrsto na startu zaključuje Italijan Lu-ca Cadalora, ki upa, da bo danes za moštvo Vamahe Michael Doohan vnovič najhitrejši (AP) ponovil zmago izpred dveh let. Medtem ko se v kraljevskem razredu včeraj bistveno spremenil vrstni red na vrhu, je bilo bolj zanimivo v četrthtrskem razredu, kjer si je Massimiliano Biaggi zagotovil že sedmi najboljši štartni položaj. Tudi drugo mesto je ohranil Nemec Ralf VValdmann. Na tretje mesto pa se je zavihtel Francoz Jean - Michel Bay- le, ki je svoj petkov dosežek izboljšal za 0.373 sekunde. Za njim sta zaostala oba Japonca Tetsuya Harada (na yamahi) in Tadayuki Oka-da (na hondi). Izidi - 500 ccm: 1. Michael Doohan (Avs, honda) 1:33.701, 2. Daryl Beattie (Avs, suzuki) 1.34.082, 3. Scott Russell (ZDA, suzuki) 1:34.192, 4. Luca Cadalora (Ita, yamaha) 1:34.318, 5. Alex Criville (Spa, honda) 1:34.328, 6. Loris Capriossi (Ita, honda) 1:34.354, 7. Alex Barros (Bra, honda) 1.34.654, 8. Loris Reggiani (Ital, aprilia) 1.34.678; 250 ccm: 1. Massimihano Biaggi (Ita, aprilia) 1:35.122, 2. Ralf VValdmann (Nem, honda) 1:35.176, 3. Jean - Michel Bayle (Fra, aprilia) 1:35.362,4. Tetsuya Harada (Jap, yamaha) 1:35.502, 5. Tadayuki Okada (Jap, honda) 1:35.544. (MAn) V finalu Grčija in Avstralija ATENE (STA/AP) - Danes se bo s finalom med Grčijo in Avstralijo v Atenah končalo 5. mladinsko svetovno prvenstvo v košarki. Domačini so v polfinalu premagali Španijo z 80:57 (37:31), Avstralci pa so presenetljivo lahko odpravih Hrvate s 76:53 (31:22). Tako se bodo za 3. mesto pomerih Hrvati in Spanci, za 5. Litva in Argentina, za 7. Francija in ZDA, za 9. Kitajska in Portoriko, za 11. Nigerija in Venezuela, za 13. Italija in Angola, o predzadnjem pa bosta odločali Jordanija in Južna Koreja. Vasiljev trener raških hokejistov MOSKVA (STA/Xinhua) - Ruska hokejska zveza je Borisa Mihajlova razrešila dolžnosti trenerja svoje reprezentance A in na njegovo mesto postavila Vladimirja Vasiljeva, ki je do zdaj vodil mlado reprezentanco. Glavni razlog za zamenjavo trenerja v zadnjih letih najuspešnejše hokejske države je neuspeh na letošnjem svetovnem prvenstvu, ko so Rusi v četrtfinalu klonili proti reprezentanci Češke. Olajuwonu prižgali zeleno luč za Atlanto MUNCHEN (STA/AP) - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je najboljšemu igralcu (MVP) minule sezone v figi NBA Hakeemu Olajmvonu zagotovila, da bo lahko nastopil na olimpijskih igrah v Atlanti. Glede njegovega igranja za »sanjsko moštvo HI« je bilo precej ugibanj, saj se je Olajuvvon rodil v Nigeriji in je za svojo domovino nastopal v mladinski konkurenci. Kljub temu je član Houston Rocketsov pred dvema letoma vložil prošnjo za ameriško državljanstvo, ki ga je tudi dobil in bo tako lahko prihodnje leto pod taktirko trenerja Lennya Wilkinsa igral za ZDA. Med posamezniki zmaga v Rusijo, ekipno v Nemčijo DEN HAAG (STA/AFP) - Na svetovnem prvenstvu v sabljanju je med posamezniki s sabljo zmagal Rus Grigorij Kirienko, ki je s 15:9 premagal Nemca Fe-lixa Beckerja. V ekipnem tekmovanju pa so novi svetovni prvaki postali Nemci, ki so v finalu s 45:34 ugnali ekipo Francije. V polfinalu štirje nosilci VVASKNGTON (STA/AP) - V polfinalu teniškega turnirja v VVashingtonu (nagradni sklad 675 tisoč dolarjev) bodo igrah štirje nosilci. Šved Stefan Ed-berg je v četrtfinalu premagal Italijana Cristiana Ca-rattija s 6:4, 5:7 in 7:6 (7:1), Američan Todd Martin je odpravil Avstralca Jasona Stoltenberga (6:2, 6:3), njegov rojak Patrick Rafter je ugnal Američana Patricka McEnroa s 7:6 (7:4), 6:0, prvi igralec sveta Američan Andre Agassi pa je premagal Kolumbijca Mauricia Hadada s 6:3 in 6:4. Dež ustavil Braguero STUTTGART (dpa) - Dež je včeraj ustavil Spanca Sergija Bruguero na poti do finala na teniškem turnirju z nagradnim skladom 1.04 milijona dolarjev. Zmagovalec odprtega prvenstva Francije v preteklih dveh letih je četrtemu igralcu na svetovni lestvici Thomasu Mustru oddal že štiri zaključne žoge, ko je neurje po 1 uri in 48 minutah prekinil dvoboj pri rezultatu 7:6 (7:5), 5:3, 40:40 na Mustrov servis. Upi prirediteljev, da bi dvoboj zvečer vendarle nadaljevali, se niso uresnicih. Muster stavi na to, da bo danes (začetek ob 10.30) dvoboj vendarle obrnil v svojo korist. Draga polfinalista Jan Apeli (Švedska) in Ar-naud Boetsch (Francija) sta bila včeraj obsojena na brezdelje in bosta morala igrati danes ob 10. uri. Finale bo na sporedu 90 minut po polfinalu. Veronika Stallmaier se poslavlja DUNAJ (STA/AFP) - Avstrijska smukačica Veronika Stallmaier je s težkim srcem zaključila 12-letno uspešno kariero v alpskem smučanju. Stallmaierjeva je svojo odločitev pojasnila z bolečinami v desnem kolenu, ki so posledica padca na superveleslalomu januarja letos. Devetindvajsetletna avstrijska smučarka je svoj največji uspeh v karieri dosegla na zimskih olimpijskih igrah v francoskem Meribelu 1992, ko je v smuku osvojila bronasto kolajno. Po prvem dnevu neodločeno SANTANDER (dpa) - Sabine Hack je v polfinalu teniškega pokala Fed Nemkam prinesla izenačenje proti Špankam. 36. igralka na svetu je v dragem posamičnem dvoboju presenetljivo s 6:4 in 6:2 premagala drago igralko sveta Arantxo Sanchez-Vicario. V prvem dvoboju je Conchita Martinez premagala Anke Huber z 6:2, 2:6 in 0:6. Danes bosta dvoboja Huber - Sanchez-Vicario in Hack - Martinez. FIFA izključila Gabon ZURICH (dpa) - Mednarodna nogometna zveza je zaradi nerednega plačevanja obvezosti do nadaljnjega izključila reprezentanco Gabona. Kot je včeraj objavil generalni sekretar FIFA, naj bi šlo za dolg, ki znaša približno 120 tisoč nemških mark. Pet Rusinj na vrhu ERFURT (dpa) - Ruske smučarske tekačice prevladujejo tudi poleti. Na prvi veliki nagradi v rolkanju v Emstthalu so Rusinje zasedle prvih pet mest. Na 7, 5 kilometra dolgi progi je zmagala Jelena Valbe (18:51.0) pred Nino Gavriluk (18:56.5), Lariso La- zutino (19:09.2), Olgo Komejevo (19:15.5) in Olgo Danilovo (19:27.7). Startalo je 46 tekmovalk iz osmih držav. NOVICE NOGOMET / ČOPA AMERICA PRED EPILOGOM KOŠARKA / V GORICI__ Spet rekord Italijana Pellizzarija VILLASIMIUS (CAGLIARI) - Italijan Umberto Pel-lizzari je izboljšal rekord v podvodnem potapljanju v spustu z obtežitvijo, ki ga je postavil pred letom dni v vodah pri Sardiniji s 101 m. Včeraj je odlični italjanski potapljač zabeležil skoraj neverjetno znamko 105 m. Pellizzari je torej v bo-rem tednu izboljšal kar dva svetovna rekorda. Pred tednom dni je namreč izboljšal tudi rekord brez obtežitve (72 m). Po včerajšnjem podvigu je italijanski potapljaški as dejal: »Kot običajno pred vsako preizkušnjo sem bil tudi tokrat zelo vznemirjen, ko pa sem se potapljal, je vse minilo.« Miting v Caorlah povprečen CAORLE (BENETKE) - Atletski miting v Caorlah je na splošno navrgel povprečne rezultate. Med boljšimi dosežki gre omeniti rezultat 2:00, 17, ki ga je dosegla Kubanka Ana Quirot na 800 m. Qui-rotova si je namreč komaj opomogla po težki nesreči, ki jo je imela pred dvema letoma in je že kazalo, da je za atletiko »izgubljena«. Od ostalih boljših izidov naj omenimo dvojno zmago Američana Slipa VVatkinsa na 200 m z 20:59 in 100 m z 10:31. Jadralni »Giro d’ Italia«: smola posadke Trieste-Generali SIRACUSA - Včerajšnja regata jadralnega »Gira d’ Italia« je bila zelo kratka in po predvidevanju naj bi bila le selitev udeležencev od Catanie do Sira-cuse. Postala pa je zelo težka zaradi brezvetrja, ki je zajelo skupino udeležencev, med katerimi je bila tudi posadka Trieste-Generali, ki je priplula na cilj le kot 12., ohranila pa je 4. mesto na skupni razvrstitvi. VRSTNI RED ETAPE: 1. Bologna-Telethon, 2. Quartu Sant’ Elena, 3. Catania, 4. Palermo, 5. Ta-ranto, 6. Fiamme Gialle, 7. Sevastopol, 8. USSI, 9. Vigili del Fuoco, 10. Siracusa, 11. Liguria, 12. Trieste-Generali. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Catania, 135, 188), 2. Bologna-Telthon (135, 036), 3. Quartu Sant’ Elena (117, 688), 4. Trieste-Generali (111, 500), 5. Petersburg (109, 000). Marko Perovič drugi tujec Cremoneseja CREMONA - Vodstvo Cremoneseja je sporočilo, da je kot drugega tujca (prvi je Slovenec Matjaž Florjančič) najelo Marka Peroviča, člana beograjske Ovene zvezde. Srbski vezni igralec, ki ga imenujejo »jugoslovanski Tardelli« in za katerega se je potegoval tudi španski klub Oviedo, se bo priključil v ponedeljek igralcem Oemoneseja, ki so na pripravah v Spiazzu. Perovič je dejal, da je zelo zadovoljen, da bo igral v Italiji in da je Cre-monese, po njegovem mnenju, zelo dobra ekipa. Pri Crveni zvezdi je bil eden izmed najboljših igralcev. Njegova vloga je mesto na sredini igrišča, v minulem prvenstvu pa se je izkazal tudi kot spreten strelec. Nogometno EP under 18: visok poraz mladih »azzurrov« KATERIM (GRČIJA) - V finalu evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance pod 18 letom je Italija izgubila proti Španiji kar z 1:4 (0:2). Zmaga Spancev je bila povsem zaslužena, saj so bili holjši od Italijanov v vseh lementih igre. Spanci so že v prvem polčasu dokazali, da so absolutni gospodarji na igrišču. Odlično so »pokrivah« sredino igrišča, bili so zelo zanesljivi v obrambi, v napadu pa učinkoviti. Glavni junak tekme je bil španski napadalec Carlos, ki je dosegel kar tri zadetke, četrtega pa je dal Gutierrez. Častni gol za Italijane je dosegel Totti. Z delom pričela tudi Padova PADOVA - Se zadnji izmed treh zgodovinskih »rivalov« Triestine je začel s pripravami... štiri lige višje od tržaškega moštva. Po Udineseju in Vicen-zi so zbor imeli tudi nogometaši Padove, njihov cilj pa je seveda tudi letos le obstanek v ligi. Po možnosti nekoliko mirnejši kot lansko sezono, ko se je ekipa iz mesta Sv. Antona rešila šele po dodatni tekmi z Genoo in enajstmetrovkah. Izgledi niso najboljši: trije izmed najboljših igralcev, branilca Franceschetti in Balleri ter napadalec Manie-ro so odšli k Sampdorii, enakovrednih nakupov pa ni bilo. Od Sampdorie je v zameno za Maniera prišel napadalec Amoruso (tisti, ki je dal dva gola proti Arsenalu), Parma je posodila mladega veznega igralca Stefana Fioreja, ki je odigral dober konec sezone, prihod starega Piolija iz Firenc pa ne bo bistveno pripomogel k kakovostni rasti moštva. V Forliju 135 kg težki center Bren Schott FORLI’ - Košarkarsko društvo Olitalia iz Forlija, ki je letos napredovalo v Al ligo, je za novo sezono najelo 24-letnega temnopoltnega ameriškega centra Brena Schotta, ki je visok 208 cm, težak pa kar 135 kg. Schott, ki je igral pri Rice University, je bil leta 1993 proglašen za najboljšega igralca sezone v Southvvest Conference. Nato je igral dve sezoni v Grčiji, kjer je dosegel povprečno 20 točk na tekmo in imel 11 skokov. »El partido«, za naslov Bo največji adut Urugvaja Daniel Fonseca zaigral ali ne? (AP) MONTEVIDEO - Da bo en finalist Čope America Urugvaj ni bilo dvoma, ker je domače moštvo imelo »ugodnejši« razpored v četrtfinalu in polfinalu: bilo je namreč predvideno, da se Argentina in Brazilija med sabo srečata prej. Tako sta se velikana južnoameriškega nogometa srečala že v četrtfinalu, boljši ali srečnejši pa so bili svetovni prvaki, ki so si tako na stežaj odprli vrata do končnega obračuna. Zanimivo je, da Brazilci na celinski ravni niso nikoli posebno blesteli, saj so Copo America v devetinosemdesetih letih in devetindvajsetih izvedbah osvojili le štirikrat. Razlog več, da »auriverdes« utrdijo svoj vodilni položaj. Mario Žagalo, trener, ki je največkrat sedel na klopi brazilske reprezentance (sicer v dveh različnih obdobjih), se je za današnji finale spomnil nič manj kot na slavno tekmo med Brazilijo in Urugvajem na svetovnem prvenstvu leta 1950: »V Riu de Janeiro je bil Maracana poln Brazilcev, toda Urugvajci so jih utišali. Tokrat bomo mi utišali urugvajske navijače na Centenariu.« 2e teh nekaj Zagalovih besed pove marsikaj. Na primer to, kaj pomenita Brazilija in Urugvaj v nogometni zgodovini: šest svetovnih naslovov, največji stadion na svetu, stadion, kjer so odigrali prvo svetovno prvenstvo. Toda danes ne bo igrala tradicija, ki bi bila nekako naklonjen Urugvajcem, pač pa moštvi, od katerih je eno (brazilsko, seveda) očitno boljše. Urugvaj je na Čopi America pokazal celo več kot se je od njega pričakovalo, toda bržkone Se vedno daleč premalo, da bi uspel ogroziti Brazilijo. Se posebno, če ne bo na igrišče stopil Daniel Fonseca, ki se je poškodoval v četrtfinalu proti Boliviji. Zdravniški štab pravi, da so možnosti, da Fonseca vendarle zaigra 65-odstotne. V pričakovanju tega, čemur v Južni Ameriki pravijo navadno »partido« -tekma, brez dodatnih pridevnikov, je kritik bilo deležno igrišče stadiona Cen-tenaria: trava je namreč celo za južnoameriške razmere predolga. »Futbol bai-lado« res ima svoje zahteve, toda Hector Nunez, trener Urugvaja, je dejal: »Igrišče požira noge nogometašev.« Verjetni postavi URUGVAJ: Alvez, Mendez, Herrera, Moas, Silva, Gutierrez, Dorta, France-scoli, Poyet, Otero, Fonseca (Adinolfi). BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Al-dair, An dre Cruz, Roberto Carlos, Cesar Sampaio, Dunga, Juninho, Leonardo, Edmundo, Savio. Trener Brescialata Valdi Medeot ima kar čedno ekipo Mark Davis je za mašiva velika okrepitev - Začetek priprav 31. trn. Goriškemu Brescialatu se še pred kratkim ni pis®' lo najbolje (predsednik Terraneo je celo namigni’ da bi se z vsemi igralci preselil v Trst), pa se je nat° le vse »zgladilo«, tako da ima goriska ekipa ta cas skoraj preveč igralcev. Verjetno najboljšo potezo je goriški klub napravil-s tem da je najel trenerja Valdija Medeota, ki )e »košarkarsko« zrasel v Gorici, nato pa si je moral služiti »košarkarski kruh« drugje po Italiji. Meded je zadnja leta zelo uspešno treniral v Padovi. Dose' danji trener goriškega kluba Dalipagič pa bo odslej Medeotov pomočnik. Vodstvo kluba je tako na naj; boljši način rešilo dolgoletno vprašanje trenerja, saj je moral Praja Dalipagič voditi ekipo s tribun, ker m imel trenerske izkaznice. Druga dobra poteza predsednika Terranea je bila najem temnopoltnega Američana Marka Davisa, D lahko igra tako beka kot krilo, čeprav si je Medeot na vse viže želel Dexterja Cambridgea, s katerim se je odlično razumel v Padovi. Cambridge pa je p°' daljšal pogodbo še za eno leto s Padovo. Novi Brescialatov Američan Davis je odličen košarkar, saj je pred leti v največji meri pripomogel-da je milanski Aresium napredoval v A ligo, v mi' nulem prvenstvu je pri rimskemu klubu Teorema-tour zamenjal Sandersa in odlično opravil svojo nalogo. Izkazal se je predvsem kot odličen strelec (24-6 točk na tekmo) in odlikoval se je tudi pri skoku (6 na tekmo). »Bekovske« pozicije so torej pokrite, saj sta tu še Mian in Foschini. Za organizacijo igre bo še naprej skrbel odlični Fazzi, ki je bil lani gotovo eden izmed najboljših pri goriškem moštvu, po potrebi ga bo zamenjal mladi Conti. Milesi in Foschini se bosta izmenjavala na poziciji »4«, medtem ko bosta p°d košema igrala Sfiligoj ali Gilardi. Vse kaže, da bo moštvo zapustil Roberto Premier. Ce se je goriški klub, ali bolje predsednik Terraneo odlično znašel na košarkarski borzi in sestavu kar čedno ekipo, ki bi lahko celo posegla po višp uvrstitvi, pa je skoraj nedopustno, da sta društvu »zbežala« dva mlada domača talenta, kot sta Patrick Nanut in Fajt. Oba bosta igrala pri čedajski ekipi v B ligi- Goriška ekipa bo imela prvi zbor v ponedeljek. 31. t.m. na sedežu UGG ob 18. uri. Predvidena je tudi prisotnost Američana Marka Davisa. Po nekajdnevni atletski pripravi bo na vrsti individualna tehnika in skupinska igra. Prvi uradni nastop bo goriško moštvo opravilo 18., 19. in 20. avgusta, ko bo nastopilo na turnirju v Gradišču, kjer bo udeležba ekip dokaj kakovostn3 (Floor Padova, II Menestrello Modena in Marr Rimini). 2e nasledji teden pa bo Medeotova ekipa igral3 še na bolj kvalitetnem turnirju v Gradežu, kjei; bodo nastopili še Illycaffe Trst, Aresium Milan in Verona- NOGOMET / POGLEDI HRVATA ALENA BOKŠICA O VOJNI IN PRVENSTVU Aten Bokšič za intervencijo v BiH in »italijanizacijo« Abela Balba iT sr > i I m , I % Jk i (%* t. A Bokšič: v Italiji malo golov, dosti dobre volje KIRORO - Ob stopnjevanju vojnih dogodkov na območju bivše Jugoslavije so hrvaški ali srbski nogometaši postali priljubljene tarče. Ker je obojih v Italiji kar precej, argumentov ne manjka. Pred nekaj dnevi je na udaru bil Siniša Mihajlovič, ki je zagovarjal srbsko stran (»poročanje je uperjeno proti Srbom«), zdaj pa se iz daljne Japonske, kamor se je na priprave podal njegov Lazio oglaša Hrvat Alen Bokšič. »Kar se dogaja v bivši Jugoslaviji je sramota in sramotno je tudi ravnanje OZN. Vsi vemo, kaj delajo Srbi, toda zdaj so prekoračili vsako mejo. OZN mora opraviti kak pomemben korak, sicer je boljše, da se umakne, saj se tako in tako le smeši. Po mojem mnenju je rešitev le ena: pravi vojaški poseg. Ne-spoštovana premirja, neizpolnjene obljube. Prišel je čas, da Evropa in ZDA zares kaj ukreneta: v nasprotnem primeru se bojim, da bo vojna trajala še dolgo dolgo časa.« Bokšiču se nasmeh povrne šele, ko pade pogovor na nogomet. Kako tudi ne? Resda je Lazio ena izmed redkih ekip, ki se poleti ni veliko okrepila, toda tako zastavlja svoje delo Zdenek Zeman. Znano je namreč, da češki trener nerad spreminja postavo, saj njegove sheme zahtevajo že preizkušeno postavo. Doslej resnici na ljubo »belo-sinji<< se shem niso kaj prida učili, kajti praV tako je res, da Zeman svoje varovance v prvih dneh priprav »muči« z zelo zaU" tevnimi kondicijskimi treningi. Zanimiv argument je še domovanj® na Japonskem. »Delovni pogoji so do; bri in nič več. Zal ne moremo gledan televizije in nimamo časopisov, tako o3 smo dejansko odrezani od sveta. Ton nič ne de, tukaj smo, da treniramo m ne zato, da se zabavamo. Bolj kot »j2/’-lacija« moti Bokšiča časovna razim sedmih ur: hrvaški as je ni še uspel prej baviti, tako da »se zbujam ob petih zjutraj in nato do zajtrka pohajam po hotelu.« Derbi z Romo se je že začel: prdj3 bljeni argumet v Laziovem taboru J namreč vseskozi bila tudi »italijaniz3 cija« Balba. Zeman in kapetan-zasta vonaša Giuseppe Signori sta se izreK la proti odločitvi nogometne zveze-Bokšič pa je drugačnega mnenja: onima Balbo italijanski potni list, P° tem je lahko tudi nogometno »tj3 lijan«. Vem, da ne sme igrati za d3 lijansko reprezentanco in to je praV’ ker je Argentinec.« ATLETIKA / POTNIKI V G0TEBORG Coslovicheve ni (še) na seznamu, kdaj odločitev? Naša kopjašica je izpolnila normo za nastop na SP, toda... ____SESLJAM / ZA JADRANJE IN DESKANJE Čupina tečaja sta zelo lepo uspela Teorijo, prokso in obilo zobove Simon Komjanc še naprej predsednik goriškega SZ Olympia RIM - Italijanska atletska zveza (FIDAL) je sporočila seznam potnikov na svetovno prvenstvo, ki se začne Cez dva tedna v Goteborgu. Seznam sicer ni Se dokončen, ker si je FDD AL za nekatere primere vzela Se nekaj Časa. Med temi je tudi Claudia Coslovich. Nasa kopjašica je sicer dosegla normo za nastop na SP, FI-k>AL pa je dala vedeti, da so kili izbrani taki atleti, ki se lahko uvrstijo vsaj v polfinale. Po našem skromnem ninenju je na sledečem seznamu nekaj takih tekmoval-eev, ki v Goteborgu ne bodo preskočili ovire kvalifikacij ali predtekov. MOŠKI: Nuti (400), D’ Uršo, Giocondi (800), D’ Uršo (1500), Di Napoli (5000), haldini (10000), Lambru-schini, Carosi (3000 z.), Ot-ioz Laurent, Ottoz Patrick, Mori (400 h), Coltri (daljina), Dal Soglio, Andrei, Fantini (krogla), Fortuna (disk), Sgmlletti (kladivo), De Bene-dictis, Didoni, Lang (hoja 20 km), De Benedictis, Perricel-li, Di Mezza (hoja 50 km), Di Lello, Barzaghi (maraton), 5 atletov izmed Puggionija, Florisa, Madonie, Cipolli-nija, Levorata in Colomba (4x100), Nuti, Vaccari, Mori, Ottoz-L. in dva atleta izmed Grassija, De Cesarija, Altissi-ma in Aimara (4x400). ZENSKE: Sommaggio (5000), Guida (10000), May, Uccheddu (daljina), Lah (troskok), Tuzzi (100 h), Ro-solen (krogla), Sidoti, Perro-ne, Giordano (hoja), Ferrara (maraton), Periginelli (sed-meroboj), Gallina, Ardisso-ne, Farina, Levorato, Tuzzi (4x100), Carbone, Perpoli, Špuri, Barbarino, De Angeli (4x400). Bomt Plesničar danes v finalu furnirja »Godina« Gajin tenisaC Borut Plesničar bo imel danes popoldne priložnost, da drugič v karieri osvoji zmago na turnirju za C-kategomike. V včerajšnjem polfinalnem dvoboju turnirja »Godina«, ki se odvija na igriščih TC Triestino na PadriCah, je namreč s 6:4,1:6, 6:3 premagal prvega nosilca Levo. Njegov današnji nasprotnik v finalu (pričetek ob 17. uri) bo igralec iz Veneta Granzotto, ki je s 6:4, 6:1 premagal Del Degana. Na delu turnirja, namenjenem neklasificiranim igralcem, je Igor Stoka (Gaja) prišel do četrtfinala, kjer ga je s 3:6,6:4,6:3 premagal Bovo. Prejšnji teden so se pri Cupi zaključili poletni jadralni teCaji za najmlajše in sicer na jadrnicah tipa optimist (dva začetniška in en nadaljevalni teCaj) ter dva tečaja na jadralnih deskah. Pretežno lepo vreme je mladim inštruktorjem (Mitja Bužan, Maurizio Benčič, Adriano Ferfolja, Nada Cok, Dani Toscano, Aleks Domeniš, Paolo Kralj, Dejan Pertot in asistenti Zoran Bandelj, Alessio Pincin, Matija Spinazzola in Robi Pertot) omogočilo tudi letos predati mladim novopečenih jadralcem osnovne veSCine pomorstva ter jadralstva. TeCaji so se odvijali v Časovnem razmahu dveh tednov, dnevni program pa je bil zelo razgiban. Najprej je bilo na sporedu nekaj prvin teorije jadranja v zgodnjih dopoldanskih urah, zatem so otroci pripravili svoje mlade optimiste, sledila je kratka obrazložitev predvidenega programa glede jadranja na morju, nato pa priprava na jadralno plovbo (Cepiča ter krema za zaščito pred soncem, rešilni jopic ter podobno). Pisani malčki (jopici so namreč različno živih barv) so še tako okrog enajstih podali za gumenjakom, na katerem je bil postavljen »strog« in glede na nekatere opazovalce celo karizmatičen inštruktor v spremstvu svežega asistenta, od Cupi-nega pomola postavljenega na najsevernejšem predelu Se-sljanskega zaliva proti izhodu pristanišča. Kakšne pol navtične milje (skoraj 1 km pred Se- Po obenem zboru so si pri Športnemu združenju 01ympia iz Gorice na prvi seji novoizvoljenega odbora porazdelili funkcije. Za predsednika je bil potrjen Simon Komjanc. Ostale funkcije, podpredsednik: Sandi Pintar, tajnik: Andrej Vogrič, blagajnik: Marjan Vogrič, gospodar: Martin Komjanc, športni vodja: Edi Lutman, odgovorni za tisk: Igor PovSe. Glede dejavnosti je treba omeniti, da je članska moška odbojkarska ekipa C-2 lige se naprej brez trenerja, vprašanje pa naj bi rešili v teku prihodnjega tedna. sljanskim zalivom) pa jih je že Čakal operativni tabor sestavljen iz (največ) treh pisanih boj. No, tu so otroci zaceli prelivati teorijo v prakso in sicer voziti jadrnice v najrazličnejše smeri (proti vetru, z vetrom v knnu, boCno), regulirati jadra, kobilice, Ce pa ni bilo dovolj vetra je na veliko povpraševanje malih jadralcev inštruktor moral dovoliti osvežilno kopanje (seveda strogo z rešilnimi jopici), včasih pa jim je celo omogočil Se kako zaželje-no vožnjo z gumenjakom. Okrog 14. ure je sledilo kosilo v hladni senci Cupinih iglavcev, okrog 15. ure pa je bilo zabave ter jadralne Sole konec, saj so se na izhodnih vratih kluba že zaceli pojavljati starši. Kaj pa glede jadralnih desk? Pri njih je Mio delo nekoliko drugačno. Skupina je delovala že kot nekakšen pomorski raziskovalni tabor, vsi so napeto poslušali dogodivščine ter dragocene nasvete inštruktorja Pavla Kralja ter že sanjarili o nakupu svoje prve jadralne deske. Bodisi po številu vpisanih kot po zanimanju sta oba tečaja na deskah zelo uspela tudi glede na to, da so skorajda vsi po prvem tednu uspeli opraviti pravo mini regato. Prihodnjič bomo poročali z dragega slovenskega jadralnega »poligona« in sicer iz Barkovelj, kjer tečaje ima TPK Sirena. (Domeniš) Obvestila SD KONTO VEL Odbojkarski odsek organizira tečaj odbojke za deklice letnika 1983 in mlajše. TeCaj bo od 3. do 11. avgusta na igrišču na Kon-tovelu. Od ponedeljka do petka bo vadba od 9. ure do 16.30, v soboto od 9. do 13. ure, nedelja je prosta. Za kosilo bo poskrbljeno. Prijave pri prof. Dragici Hrovatin, tel. 213783 ali pri odbornicah društva. SK BRD1NA sporoča, da suhi treningi se nadaljejo vsak torek in Četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Brdini. ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJŽIH Tudi Gaja z mladinsko (združeno) ekipo D.Grgič: »Združevanje moči edina pot« Ekipa Bora Farco, ki bo letos nastopala kot Gaja, s trenerjem Zezljem, pomožnim trenerjem Baburdom in odgovrnim Grgičem Od petka je tudi uradno: zdru2ena nogometna ekipa fiajmlajsih bo nastopila z 'tnenom Gaja. V petek so Dartirec na nogometni zvezi ^adno prijavili ekipo za to Prvenstvo. Odgovorni za Gajino združeno moštvo Darko Gr-fPC nam je ob tej priložnosti Povedal: »Kot je znano, je Gaja prestopila v krog naših n°goinetnih društev, ki Medsebojno delujejo na mladinskem področju, in bo iako zastopala nase barve z ekipo najmlajsih, ki jo bo treniral Rajko Žeželj, pomožni hener pa bo Marjan Babu-der. V tem moštvu lahko 'grajo nogometaši letnikov 1981/82 in zato vabim tudi druge slovenske nogometaše, ki igrajo pri tržaških klubih, naj pristopijo k naši združeni ekipi. Sicer pa bodo v tej ekipi igrali v celoti vsi nogometaši, ki so že v lanskem prvenstvu sestavljali to ekipo.« Kje pa bo ekipa igrala? »V začetku smo pomislili, da bi lahko igrala v Trebčah ali v Repnu. Kaže pa, da je to nemogoče in zato bo to moštvo igralo na PadriCah ali v Bazovici.« Pri mladih je v nogometu združevanje moCi povsem normalna stvar, pri elanih pa je o tem Se prerano govoriti... »Nas cilj je, da združujemo sile na mladinskem področju, ker mislimo, da bo nato lažje sestaviti združene ekipe tudi med elani. Sicer pa druge alternative ni. Zaradi demografskega padca je otrok vedno manj in znano je, da moraš za sestavo ene ekipe imeti na razpolago od 17 do 20 igralcev. Prisiljeni smo torej združevati ekipe, saj je ta najbolj racionalna pot, ki bo tudi prinesla rezultate.« Gasi »vaške konkurence« med našimi klubi naj bi bili torej mimo... »Ideja o združevanju se vedno bolj uveljavlja, Čeprav je predvsem pri Starejši generaciji se veliko odpora. Pri mlajših pa tega ni. Navajam le primer: na zadnjem gostovanju v Barceloni je bilo jasno videti, da se stvari v nogometu tudi pri nas spreminjajo. Vzdušje med igralci in njihovimi starši je bilo zares sijajno. V Barceloni smo nastopili kot združena ekipa, Čeprav so bili nogometaši iz raznih klubov. Mentaliteta se tudi pri naših društvih spreminja. Nekdaj smo bili vsi malo bolj ljubosumni na svoje ekipe, na svoje dosežke, sedaj pa so se Časi spremenili.« (bi) NOV INSTRUMENT ZA VASE VARČEVANJE CERTIFICATI DEL TESORO ZERO-COUPON Z DVELETNO ZAPADLOSTJO ■ Zakladne vrednotnice CTZ se koristijo od 30. junija 1995 in zapadejo 30. junijal997, datum ko bodo vrednotnice izplačane. ■ Nove zakladne vrednotnice so ”Zero-coupon“, to pomeni, brez kuponov za izplačilo obresti. Ob podpisu varčevalci položijo, kakor pri BOT, nižjo vsoto kot je nominalna vrednost vrednotnice; ob zapadlosti, po dveh letih, prejmejo nominalno vrednost vrednotnice neto po davčnih odbitkih. ■ Vrednotnice so dodeljene z dražbo , ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. ■ CTZ se lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 13.30 dne 24. julija. Banca dTtalia ne sprejema rezervacij. Za rezervacije in podpise ni predvidena nikakršna provizija. Najmanjši znesek za rezervacijo znaša 5 milijonov lir. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in donos bosta objavljena v časopisju. ■ Vplačila vrednotnic, po ceni iznešeni na dražbi, je treba poravnati 31. julija. ■ Vrednotnice materialno ne krožijo; posojilo je izdano z enojnim globalnim potrdilom, ki ga ima v depotizu Banca dTtalia. Ob podpisu niso prikazane vrednosti zadolžnic; to omogoča varnejše kroženje vrednotnic brez omejitve prenosljivosti. ■ CTZ se uradno kotirajo. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. NEDELJSKI IZLET Na koničasti Krn nad Kobaridom Lepi razgledi na planine pod njim Na Km drži toliko poti, da izbira ni lahka, zato jih je bolje izbrati kar več. Križišče vseh je 2245 metrov visoki vrh Krna, gore z izjemnim razgledom in grozljivo preteklostjo. Da pot v te gorske kraje ne bo popolna neznanka, si pred njo preberimo kakšen vodnik po Krnski skupini in pripravimo planinsko karto Krnsko pogorje in Kobarid v merilu 1:25.000, v kakšnem deževnem poletnem dnevu pa lahko vzamemo v roke Se katero izmed knjig, ki opisujejo vlogo in pomen Krna v prvi svetovni vojni oziroma odsek soške fronte med Bovcem in Tolminom. Ker enodnevni vzpon na Km pomeni le kratko srečanje s to zanimivo goro in pokaže samo delček značilnosti njene gorske okolice, je pot najlepše podaljšati v krajše gorske počitnice. Ker pod vrhom stoji Gomiščko-vo zavetišče, nudi Km tudi možnost prenočevanja na višini. Zavetišče ima še drago značilnost - ker ni veliko, se prenočevanje v njem lahko spremeni v polveselo preživljanje noči v jedilnici ali kjerkoli drugje, kjer je vsaj malo prostora. Toda zgodbe o prenapolnjenih planinskih kočah se ponavadi začnejo šele avgusta, zato je še nekaj časa, da ujamemo nekaj dni v gorah brez pretiranih množic obiskovalcev. Eno najpogostejših izhodišč za vzpon na vrh je planina Kuhinja, kjer se rado »skuha« slabo vreme, Krn pa je sploh znan tudi po tem, da se res velikokrat odene v oblake. Z omenjene planine nad vasjo Krn drži na vrh najbolj »direktni« južni pristop, medtem ko ljubitelji zavarovanih plezalnih poti izberejo vzpon iz Drežnice čez zahodno steno Krna. Daljša in krajinsko zelo slikovita pot drži iz Tolmina čez planini Pretovč in Sleme. Na obeh izdelujejo dober tolminski sir, planina Sleme pa je še ohranila nekdanjo ureditev s sirarno in majhnimi hlevi za živino. Že pred desetletji so jo opisovali kot eno najbolj urejenih planin pri Pod Krnom je svet fantastičnih Kraških oblik Vrh nad Peski je Krnov sosed, ki mu je podoben po obliki nas, kar vedno nedvomno še vedno je. S planine Sleme se pot nadaljuje proti visokogorski dolini Lužnica, nad katero se vzpne na sedlo med Batognico in Vrhom nad Peski. Čeprav je tega že sedemdeset let, v tej visokogorski okolici še vedno najdemo kupe bodeče žice in ostalega rjavečega vojaškega smetja. Soška fronta je bila v tem delu še posebno absurdna, ko sta se obe strani vkopali na Batogni-ci, si skoraj gledali iz oči v oči in končno začeh kopati rov pod nasprotne položaje. Batognica, čez katero drži pot proti Krnu, je bila prizorišče minske vojne, o kateri govorijo mnogi ostanki, včasih kar cela granata, nekje se med skalami še vedno belijo človeške kosti... Mračna preteklost teh gora se je premočno zarezala vanje, da bi s svojo mrakobo ne prizadela sodobnega obiskovalca. Vrh Krna je, upajmo, v soncu, ki presvetli temačne občutke, nabrane na Batognici. Milijon mrtvih duš ni več tako glasen, na Krnu prevzamejo razgledi na planine pod njim, na Kolovrat in Matajur na nasprotni strani Soške doline, na mogočni masiv Kanina, na veličastne Zahodne Juhjce... Se posebno veličasten pa je razgled proti Krnskemu jezeru. Eno naših najlepših visokogorskih jezer vabi, in če nam je po osmih urah vzpona ostalo še dovolj energije, jo lahko kar takoj uberemo proti njemu. Sicer na vrhu prespimo, kar je še bolj privlačno: pozni večerni ali morda celo nočni razgled s Krna ob luni sta nekaj posebnega, prav tako pogledi po jutranji gorski naravi. Ko se znajdemo pri Krnskem jezeru, si lahko privoščimo dovolj časa za posedanje ob njem, čeprav v času največjega obiska zelo motijo obiskovalci, ki mislijo, da so na morju. Juhica, ki nastaja iz jezera ob pomoči krem za sončenje in izločkov teles, je vse prej kot tisto, kar naj bi bilo to čudovito gorsko jezero v Triglavskem narodnem parku. Ker se nam nikamor ne mudi, lahko prenočimo v planinskem domu pri Krnskih jezerih, naslednji dan pa sestopimo v Lepeno ali se čez Vratca odpravimo na Komno in v Bohinj. Dano Cortese Pogled na Drežnico in Krn (Vse fotografije: Dario Cortese) Ostanki prve svetovne vojne na Batognici ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Nedelja, 23. julija 1995 r Horoskop zapisal B. R. K. <&L m OVEN 21.3. - 20.4: Čaka vas pustolovščina, ki bo močno podžgala vašo erotično fantazijo. Nikar se ne omejujte; v domišljiji je dovoljeno tudi tisto, kar je v resničnosti omejeno. BIK 21.4 - 20.5.: Vzeli si boste čas in temeljito razmislili o svojem partnerskem razmerju, vendar bodo zaključki, do katerih bo prišla glava, Se zmeraj v nasprotju s čustvenimi vzgibi. DVOJČKA 21.5. ■ 21.6.: Ker boste nerodni m neiznajdljivi, vam bo obilica prostega časa delala obilico preglavic. Od tisoč lepih idej boste uresni-čili samo eno, pa še tisto zgolj v domišljiji. RAK 22.6. - 22.7.: Vase razpoloženje bo izrazito nihalo. Prevzela vas bo bojazen, da zamujate prijetnosti, ki ste jih načrtovali, in zapravljate čas za nepomembnosti, ki ne vodijo nikamor. LEV 23. 7. • 23. 8.: Dan bo bolj mlačen, proti večeru pa se bo v vašem umu zaiskrila ideja, ki se je boste zaradi mikavnosti skoraj ustrašili. Nič ni tako zelo mikavno, da bi vas ne bilo vredno. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Kljub obilici novih poznanstev ne boste zanemarili odnosov s starimi dobrimi prijatelji. Nasprotno, prvi se bodo prepletu z drugimi v nov, nadvse zanimiv klobčič. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Osamljenost vas bo gnala med ljudi, vendar boste preveč pasivni, da bi si poiskati tesnejši stik. Ce se zanj ne boste opogumili vi, vam ga bodo vsilili drugi. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaše razpoloženje bo sijajno, Ce ga le ne boste razmajati s kakšno od svojih nespametnih razvad. Najboljša omama je tista, Id krepi telo in razvaja duha. STRELEC 23.11.-21.12.: Popuščati boste občasnim popadkom slabe volje, zato bo vaša nedelja podobna čmo-beli sliki. Barve se bodo vrnile v vase doživljanje šele v trenutku, ko bo padla tema. KOZOROG 22. 12.-20. 1.: Dogajalo se vam bo, da se boste sredi smeha na vsem lepem zresniti in postati nerazumljivo otožni. Tako se pač dogaja s tistimi, ki s humorjem bežijo pred težavami. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Vaše zdravstveno stanje ne bo ravno sijajno, zato bo najpametneje, da se pravočasno vzamete v roke in popazite, da se ne razvije v bolezen. Bolje je držati kakor loviti. RIBI 20.2.-20.3.: Vztrajno se boste ozirati okrog sebe in iskati kakršnokoli razvedrilo. Ker vam to zlepa ne bo uspelo, si boste navsezadnje priznati, da vas tare osamljenost. KRIŽANKA M VESELA N E D E L' A NA M M TV Vodoravno: 1. spodnji del prašičje noge, 6. bog vetrov in viharjev v grški mitologiji, 9. vrsta apnenca, ikravec, 10. grška črka, 11. namen, namera, načrt, 12. orientalsko riževo žganje, 13. ena največjih in najpomembnejših evropskih rek, 14. gostljata jed iz različnih živil, ki se servira samostojno ali kot priloga, 15. začetnici našega pisatelja Tavčarja, 16. ovčar, planšar, 17. neusmiljen izkoriščevalec, 19. Noetova barka, 20. ime naše pesnice Maserjeve, 24. ameriška vesoljska sonda, satelit, 26. kartonska embalaža, 29. začetnici ameriškega igralca, režiserja in plesalca Kellya, 30. merska oznaka za čistost zlata, 31. pripadnik glavnega ljudstva Vzhodnih Germanov, 32. danski jezikoslovec (Rasmus Kristian 1787-1832), 33. ženska, ki je rodila otroka, 34. opat, duhovnik splošno, 35. pripadnik grške filozofske šole, 36. kitajska utežna mera, 37. vrhnje oblačilo. Navpično: 1. enoletna ah trajna pekoča zelika z užitnimi mladimi tisti, 2. izdelovalec rolet, 3. prelaz na Velebitu, 4. vojaška stopnja, 5. kemijski znak za astatij, 6. TV-za-slon, 7. mesto in pristanišče na japonskem otoku Honšu, 8. drevesni hrošč, 12. dišeče vino iz visenj, 14. Otilija (krajše), 16. vodja velikega upora rimskih sužnjev, 18. začetnici naše igralke Kačičeve, 21. začetnici ameriškega filmskega igralca Gera (ameriški gigolo), 22. mesto v Srbiji v Timoški krajini, 23. področje ob severnem tečaju, 25. nizek ženski glas, 26. pritlikavo bitje iz ljudskih bajk in pripovedk, 27. kockasta stavba v Meki, 28. ime hrvaškega kantavtorja Dediča, 31. balkon pri gorenjski kmečki hiši, 33. ime ameriške igralke Farrow, 35. začetnici nemškega filozofa Jaspersa. Marko Orešček 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •eiD[B[ ■/£ ‘UBI -ge ‘^mp[ -ge 'aqe •££ ‘pem •££ ‘qsex 'ZC ‘)iu -iq 0£ ‘HO '62 'B|ie>(S 92 '.ra8irey ‘emg 'OZ ‘mpv '61 ‘nd -uiba 'L\ ‘retiBis '91 ‘JI 'Gl ‘e^emo ‘uay -£1 ‘^bib ‘Zl ‘ue[d 'll '01 ‘l!!00 6 Tog '9 ‘EOBJDj 'l :OUARJOpOy\ AILISIH Oddaja Vesela nedeVu je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj I. Shaggi - In The Summer-time 2. Fever Ft. Tippa Irie -Stayin Alive 95 3. Blondie - Heart Of Glass 95 4. La Bouche - Be MyLover 5. Boy George - II Adore 6. D: Dream - Shoot Me With Your Love 7. M People - Search For The Hero 8. Boyz II Men - Water Runs Dry 9. Real Emotion - Back For Good 10. Black Box - Not Anyone II. Sean Maguire - Now I ve Pound You 12. Vanessa VVilliams - The Way That You Love Me 13. The Outhere Brothers -Boom Boom Boom Vesela nedera na MMTV Ime in priimek:_______________________ Naslov:_______________________________ Skrita želja:_________________________ Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Boudy d. o. o. Linhartova 7, 61000 Ljubljana Boudy d.o.o. Ljubljana, generalni zastopnik laserskih video sistemov, karaok in »domačega kina« firme Pioneer, tel./fax: 061/327-762. Prodaja in izposoja videolaserskih plošč (filmov, karaok, glasbe,...) Lestvica najbolj izposojanih filmov: 1. The Avenging Angel (Tom Berenger); 2. Tali Tale (Di-sney - Patrick Swayze); 3. Men Of The House (Chevy Chase); 4. Heavyweights (komedija leta); 5. Billy Madison Best of the best karaoke »Republike« v živo: 25. 7. Gostišče Rojc, Zajčja dobrava; 28. 7. Paradiso, Dobova (nagrajuje M TV London) Otvoritev prvega evropskega laserskega video centra -prodajno razstavnega salona in izposojevalnice laserskih video plosc v Sloveniji bo avgusta letos na Brnčičevi v GT Centru Črnuče v Ljubljani. Anekdota o Brucknerju Avstrijski skladatelj in organist Bruc- njega ta večer še posebno izbrano oblekla, kner je bil precej neroden pri nežnem on pa tega se opazil ni. Tedaj jo je Bruc-spolu. Na neki večerji se je kaj malo zani- kner bežno pogledal in menil: mal za svojo sosedo. Ta ga je hotela op o- »Zastran mene se vam sploh ni bilo zoriti nase in mu je dejala, da se je zaradi treba obleči, cenjena gospodična!« ŠAH a b c d e f g h Problem - mat v treh potezah /Dr.S.VVolf -Zagreb 1935 Kaj nenavadno je postavil avtor problema črnega kralja na a linijo in ga zavaroval s štirimi črnimi kmeti.Kako naj bela trdnjava ob pomoči dveh lovcev matira črnega kralja? Le malo je možnih pristopov, zato je potrebno nastaviti pravo vabo in plen je ujet! Rešitev naloge Le redko vidne matne stike bodo nastale po pravilni potezi belega l.Tdl! in sedaj poglejmo možnosti črnega, ki je prisiljen na odgovore: l...Ka4: 2.Kb2 Ka5 3.Tal mat; l...ba4 2.Td4 b5 3.Lb4 mat, na 2...b2 3.Td3 mat; l...b2 2.Lb5: Kb3 3.Td3 mat. Problem je prava poslastica za reševalce! Silvo Kovač ODLOMEK IZ ROMANA, KI BO IZŠEL PRI ZALOŽBI DZS Michael Crichton Konga 131 “Dawa,” je izmikajoče rekel domačin in uporabil bantujsko besedo za skrivnostne sile. “Tu je močan dawa. Ljudje ne hodijo sem.” Kruger je zavzdihnil. Tako kot mnogi belci je bil poslušanja o dawi do grla sit. Dawa je bila povsod, v rastlinah in skalah, v nevihtah in v vseh mogočih sovražnikih. Toda verovanje v davva je živo skoraj po vsej Afriki, v Kongu pa je še posebej motilo. Kruger je bil prisiljen preostanek dneva porabiti v mučnih pogajanjih. Končno je podvojil njihove mezde in obljubil, da jim bo ob povratku v Ki-sangani dal strelno orožje. Potem so Pristati, da nadaljujejo pot. Kruger je menil, da gre za običajno izsiljevanje. Pogosto se je dogajalo, da so se nosači sklicevali na kake krajevne vraže, da bi tako povečali svoj zaslužek, to pa vedno takrat, ko je bila odprava dovolj daleč, da je postala odvisna od njih. Za vsak primer je bil take stroške predvidel vnaprej. Ko je zadostil njihovim zahtevam, na to ni več mislil. L. ________________ Celo potem, ko so naleteti na več območij, posejanih s koščki zdrobljenih kosti, ob čemer so bili nosači zgroženi, je ostal Kruger miren. Ko je drobce pregledal, je ugotovil, da kosti niso človeške. Slo je za drobne koščice neke vrste opic, čudovitih kodrastih čmo-belih bitij, ki so živela v drevju nad njimi. Kosti je bilo v resnici veliko in Kruger ni imel pojma, zakaj so tako zdrobljene. Toda v Afriki je bil že dolgo časa in je bil videl že veliko nerazložljivih reči. Nič bolj ni bil prevzet nad z rastii-njem obraslimi kamnitimi ostanki, ki so dajati slutiti, da je tod nekoč stalo mesto. Kruger zdaj ni prvič naletel na neraziskane ruševine. V Zimbabveju, na Broken Hillu in v Mani-livviju so ostanki mest in svetišč, ki jih noben znanstvenik dvajsetega stoletja ni niti videl, kaj šele raziskal. Prvo noč se je utaboril poleg ruševin. Nosači so biti pretreseni od groze in so nenehoma ponavljali, da jih bodo ponoči napadle zle sile. Njihovega strahu so se nalezli tudi ameriški geologi. Da bi jih pomiril, je zvečer odredil dvoje stražarskih mest. Na stražo sta se postavila najzanesljivejši nosač Misulu in on sam. Kruger je bil prepričan, da je vse skupaj brez smisla, vendar je želel ljudi pomiriti. In noč je, tako kot je tudi pričakoval, minila mimo. Okrog polnoči je v okoliškem grmovju zaslišal nekakšno lomastenje in sopenje. Menil je, da je leopard. Velike mačke imajo pogosto težave z dihanjem, se posebej v džungli. Sicer pa je bilo vse mimo, in kmalu je napočila zora: noč je bila mimo. Njegovo pozornost je pritegnil tih piskajoč zvok. Slišal ga je tudi Misulu in se vprašujoče zazrl proti Kruge-rju. Na oddajni napravi je utripala rdeča lučka. Kruger je vstal, prečkal tabor in stopil k napravi. Američani so zaradi varnosti vztrajati, da se nauči ravnati z njo. Sklonil se je nad črno skatio oddajnika. Pritisnil je na nekaj gumbov in na ekranu se je pokazalo TX HX, kar je pomenilo sprejem oddaje iz Houstona. Pritisnil je na gumb za odzivno šifro in pokazalo se je CAMLOK. To je pomenilo, da iz Houstona zahtevajo prenos z videokamero. Ošinil je kamero na trinožnem stojalu in videl, da je pričela na njej utripati rdeča lučka. Pritisnil je na tipko za zvezo s kamero. Na ekranu se je izpisalo SATLOK, kar je pomenilo, da se je pričel prenos prek satelita. Zdaj mora nastopiti šestminutni premor. Ta čas so potrebovati za sprejem signala, ki ga je oddajal satelit. Pomislil je, da bi bilo dobro prebuditi Driscolla, glavnega geologa. Driscoll bo potreboval nekaj minut, da se pripravi za oddajo. Krugerju se je zdelo smeSno, da so si pred prenosom Američani vedno preoblekli srajco, se počesati in Sele nato stopiti pred kamero. Prav kot televizijski poročevalci. Zgoraj v drevju so kričale in vreščale opice ter potresavale z vejami. Kroger se je ozrl navzgor in se vprašal, kaj jih je tako vznemirilo. Toda male opice so se zjutraj pogosto pretepale. Nekaj mu je narahlo priletelo v prsi. Najprej je pomislil, da je kaka žuželka, toda ko je pogledal po svoji srajci kakijeve barve, je opazil rdeč madež in na blatna tia se je odkotalila mesnata rdeča jagoda. Presnete opice mečejo sadeže. Sklonil se je, da bi jagodo pobral. In nato se je zavedel, da sploh ni sadež. Bilo je člo- veško oko, zmrvljeno in med prsti sluzasto, rožnato belo in z belo nitko vidnega živca zadaj. Z naperjeno pištolo se je obrnil in pogledal proti skati, kjer je prej sedel Misulu. Misula ni bilo na njegovem mestu. Kroger je šel čez taborišče. Opice v vejevju so potihnile. Slišal je, kako mu škornji cmokajo po blatu, šel je mimo šotorov, v katerih so spali možje. In potem je ponovno zaslišal sopeči glas. Bil je nenavaden, tih zvok, ki je prihajal k njemu skozi vrtinčasto jutranjo meglico. Kruger se je vprašal, ali se ni morda zmotil, ko je pomislil, da je to leopard. Tedaj je uzrl Misula. Ležal je na hrbtu, v morju krvi. Lobanjo je imel zmečkano od obeh strani, obrazne kosti zdrobljene, da je bil obraz zo-žan in podaljšan, usta so zevala v nespodobnem zehljaju, preostalo oko je bilo široko razprto in izbuljeno. Drugo oko je ob silovitem udarcu odneslo iz dupline. Ko se je sklonil, da bi pregledal truplo, je Krugerju srce hitreje udarilo. Vprašal se je, kaj bi moglo povzročiti tako poškodbo. In potem je ponovno zaslišal tiho sopenje. Tokrat je bil prepričan, da ni leopardovo. Male opice v drevju so spet pričele kričati. Kroger je planil na noge in zavpil. (Se nadaljuje) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6A6 xx\ PLIMOVANJE Danes ob 2.34 najnizje -40 cm, ob 9.30 najviše 15 cm, ob 14.01 naj-nizje -1 cm, ob 19.48 najvisje 33 lutri: ob 3.03 najnižje -47 cm, ob 9.52 najvisje 22 cm, ob 14.46 najnižje -5 cm, ob 20.26 najvisje 37 cm. Slovenija: V ponedeljek bo Se spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Na Primorskem bo večinoma suho, pihala bo Šibka burja. Obeti: V torek bo prevladovalo sončno vreme. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Nerednim davkoplačevalcem ponekod v Nemčiji kratkomalo blokirajo avtomobil BERLIN - Prijem je bil sicer takoj učinkovit, vendar je že sprožil val polemik. V nekaterih nemških občinah, predvsem na območju zvezne dežele Scblesvvig-Holstein, so namreč začeh sistematično preganjati občane, ki niso poravnali vseh pristojbin, zveznih ah lokalnih davkov in morebitnih glob. »Pozabljivim« davkoplačevalcem kratkomalo onemogočijo uporabo osebnih avtomobilov, in sicer tako, da z nekakšnimi kleščami blokirajo kolesa. Po pisanju dnevnika VVestdeutsche Allgemei-ne Zeitung (Waz) so bile posledice neobičajnega prijema takoj opazne, tudi najbolj neomajni se v največ treh dneh zglasijo v pristojnih uradih in skoraj z olajšanjem plačajo vse zaostalo. Uspeh torej ni izostal, vendar pa je svojstvena metoda izterjevanja davkov in poravnave glob že naletela na prve polemike in odločne proteste. Z zakonskega vidika prijem ni neoporečen, na Bavarskem je zato prepovedan. Vehko dvomom vzbuja dejstvo, da so »pozabljivi« davkoplačevalci javno identificirani in njihova »krivda« je jasno in javno izpostavljena. Nad metodo so hude pomisleke izrekli deželni predstavniki za zaščito osebnih podatkov občanov, ki imajo v Nemčiji precejšnjo moč. Pripomnili so namreč, da uradi civilne motorizacije nimajo pravice dajati podatkov o avtomobilih nerednih davkoplačevalcev. Stališče, da gre za protizakonito dejanje, zagovarjata tudi Združenje nemških občin, k temu pa se nagibajo tudi nekatere zvezne dežele. Pravniki dežele Schle-swig-Holstein pa so med drugim izjavili, da bi lahko poseg občinskih mož ocenili kot poskus poškodovanja osebne lastnine. Obstajajo pa še drugačni ugovori: po izračunu predstavnikov berlinske občine so stroški za identifikacijo avtomobila neplačnika in blokiranje koles višji od tega, kar bi občina vnovčila z izterjatvijo dolžnega. Lahko pa se tudi primeri, da zdravniku, ki ni poravnal občinskih pristojbin za psa, blokirajo avtomobil in mu tako onemogočijo, da bi pravočasno prišel do bolnika. V Tuli aretirali vampirja MOSKVA - Ruska policija je v Tuli (200 kilometrov južno od Moskve) aretirala nekega 20-letnega brezdomca, ki je napadel in v vrat ugriznil nekega alkoholičarja, ga zvlekel v grmovje mestnega parka in mu tu začel piti kri. Fant je že priznal svoje dejanje in policiji povedal, da je prvič poskusil človeško kri med sluzenjem vojaškega roka in da je kasneje to že večkrat storil. Za preiskovalce je to prvi primer vampirizma, odkar so v Tuli pred 77 leti ustanovili policijsko postajo. Pojedla je moževo srce TEHERAN - Neka Iranka je s pomočjo svojih sinov iz prvega zakona ubila svojega moža, njegovo srce pa je pojedla. To so zapisali včerajšnji teheranski časopisi ob začetku procesa proti 45-letni Mohtaram Mussi. Zenska je srce pripravila kot pripravljajo ovnovo meso, in sicer v možnarju, kjer ga s trejo s stročnicami in čebulo, dolivajo pa juho. Temu tradicionalnemu iranskemu krožniku pravijo »ab gušt« (mesnata juha). Zena je moža ubila, ker je sumila, da ji je ugonobil enega od petih otrok, ki jih je imela v prvem zakonu. Upepelili so truplo, ”mriič" pa je bil doma NEW DELHI - Sorodniki so bili na pogrebu, prisostvovali so upepelitvi njegovega trupla, ”mrlič“ pa jih je čakal doma. Zgodilo se je v Indiji, kjer je policija odkrila truplo moškega, družina Chopra je bila prepričana, da gre za 34-letnega Ajaya Chopra, M je mesec dni od tega odšel od doma in se ni več oglasil. Organizirali so pogreb in truplo upepelili. Ko so pogrebci prišli domov jih je čakalo presenečenje. Ajay se je komaj vrnil in se začudeno spraševal, kje so sorodniki. Slo je za napako pri identifikaciji trupla. Prodajalka deset let kradla obleke LONDON - Sodišče je obsodilo na dve leti zapora 59-letno Cino Gortine, ki je bila deset let zaposlena v znani londonski veleblagovnici. V njenem stanovanju so odkrili približno pet tisoč oblačil, ki jih je "marljiva" prodajalka prinašala domov. Vsi se sprašujejo, kaj je z njimi sploh počenjala in zakaj jih ni prodala. Svoje stanovanje je očitno zamenjala za veleblagovnico. Zdravil je zobe, a ni bil zobozdravnik HARRISBURG (ZDA) - V ZDA živi skupnost Amiš, ki zavrača napredek in se zgleduje po življenju in navadah iz 19.stoletja. Nekateri njeni člani tudi zavračajo zdravnike, kar je spodbudilo kmeta Christa Zooka, da je kar sam zdravil zobe članom sekte. Samo v letu 1992 se je pri njemu zglasilo 35 "pacientov". Obsodili so ga na tisoč dolarjev globe. Zmagal je konj Na rodeu v kalifornijskem mestu Salinas je tokrat zmagal konj in jezdec Ryan Hai-sen seje znašel na tleh (Telefoto AR)