Leto LXYI foltnba pfaSaoa v (etorU f LjtrttTTanf, t nedeljo, dne 27. februarja 1938 ле*. П i Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, sa inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ol. 6/IU C.k T*tum Ljub- I ja na it 10.694) ia 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praeo-I »unaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev.6i. Telefoni uredništva io oprave: 40-01, 40-02. 40-08, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan xjntra) razen ponedeljka !■ dneva po praznika Naš prvi stan Naš kmečki stan se po svoji prirojeni skromnosti, ki pa je večkrat tudi napačen občutek manjvrednosti, budi iu združuje v neki tišini, brez hrupnih zunanjih nastopov, da sredi kričečih dogodkov komaj opazimo to snovanje. Nekaj je to zaradi našega javnega mnenja, v katerem kmet živi nekako zraven in ne kaže posvečati mu posebno pozornost. Kakršna bo letina, tako bo pa živel. Nekaj pa tudi zaradi ■kmečkega stanu samega, ki ne sili v ospredje in rad živi sam zase v veselju in žalosti. Tako je naš kmet vedno predmet pesniškega opevanja, sanj idealnih meščanov. Dr. Tavčar je v takem zanosu ce'.o zapisal »Kmet je kralj«. Ob vsem tem opevanju pa kmet v mestu sme le na trç in če pride po opravkih v kako meščansko liiso, ga ne poeade za mizo, ker je kmet in mu čast torej ne gre. Po drugi strani pa je skoraj splošno hrepenenje vsakega kmeta, da bi se čimprej rešil svojega kmetstva, če že sam ne, da bi vsaj otrokom omogočil kak »lažji kruh«. Če kmečki sin s svojim poštenim življenjskim delom uredi in olepša svoje majhno kraljestevcc, ni to nič posebnega, kvečjemu za pridnega in varčnega moža velja; če pa se prerine do tovarniškega delavca, kjer mu drugi merijo kruh in e tarifami skrbe za njegovo življenje, še bolj Îia, če pride do uradnika, kateremu dajo in zem-jejo, ne da bi ga kaj vprašali, se pa na splošno pravi, da je »naprej prišel«. Kmetu in nekmetu se valja pod nogami neko naziranje, da je krnet le tisti, ki še ni mogel postati kaj drugega. Tako nam je naša zgodovina izprevrg.a resnico, da je kmet — zlasti pri nas — tisti, iz katerega je vse drugo. Odkar smo se zavedli sami sebe, smo tudi videli, da je bil tisti, ki ni bil kmet, obenem gospodar nad nami, tujec po rodu in stanu, graščak ali predstavnik tuje države v prešerni uniformi, pa gospodar in nekaj več. V v .kem človeku pa je želja, da bi postal gospodar, ne kmečki, gospodar v političnem in družabnem smislu, ne samo nekaj drugega kot ljudstvo, ampak tudi nekaj več. Zato pa se je bilo treba najprej rešiti kmetovstva. Doma ni bilo drugega napredka kot po trpljenju vsega rodu iz bajtarja do gruntarja, toda to velja samo v najožji domači okolici, ki vidi živino in hišo, zunaj nje pa je prej in slej — kmet! Zato jih je že desetletja premnogo, ki «.matrajo za glavni napredek, če morejo dovolj zanesljivo izbrisati v obleki, v ponašanju, v vsem svojem načinu življenja, v svojem verovanju, kmečko poreklo. Domačega gospodarja nismo nikoli imeli nad seboj, zato je v nas toliko veselja do odtujevanja. Če pa ra7jnere prav premislimo, se nam odkrije v vseli dobah neizpodbitna resnica, da iz kmeta teče življenje v narod, kakor vode z gora. Mi vsi smo iz kmeta. Pri nas ne moreš videti nobenega uglajenega gospoda, ne lepe gospodične ali samozavestne gospe, tudi od dela umazanega tovarniškega delavca ne, da se ne bi njegovih čevljev držala kmečka prst. Ni ga človeka, ki bo bral te vrstice in mu bodo povedane v materinem jeziku, ki bi ne vedel, da je vsaj njegov oče bil še pravi kmet, če že on sam ni več. Vse dobrote, ki prihajajo na bogalo ali revno mizo, je imel najprej kmet v rokah. Vse kulturno bogastvo z jezikom in vero vred nam je ohranil kmet, ne da bi kdaj za to prejel kako zahvalo. Če si hočemo ohraniti ta močni vir našega narodnega življenja, se mora najprej spremeniti miselnost, da kmet ne bo samo predmet opevanja in nekak vrtnar, ki vzdržuje naše lepe pokrajine v pravem redu za izlete in »življenje z naravo«, ampak da bo kmet od vseh tistih, ki danes niso več kmetje, bili pa so vsaj v prvem rodu nazaj, deležen dejanskega spoštovanja. In da bodo vsi tisti, ki si upajo nekako z viška doli gledati na kmeta in njegovo delo smatrati za uekaj manj kot toliko drugih del, osamljeni v naši družbi, ker taki, ki rod svoj taje, jio navadi ta je tudi vse drugo. _ V našo miselnost mora najprej prodreti, da je kmet res pravi steber, na katerem vse stoji in se z njim vse zamaje. To najbolj kažejo močno industrializirane države, ki v strahu za svoj narodni obstoj umetno obnavljajo kmeta in ga goje kakor umetno drevje. Kako se Francija trndi, da bi obnovila svoj kmečki stan! Kako je Nemčija ob vsej slavi svoje industrije izdala že celo ploho določb in ukazov, da morajo vsi Nemci, preden pridejo do kakega drugega stalnega poklica, iti krajšo ali daljšo dobo skozi kmečko življenje. Toda kmet od same miselnosti in spoštovanja ne živi. Kmet živi iz zemlje, z njim pa ves narod. Naša zemlja pa je skopa in na majhno odmerjena. Veliko dela bo še treba, da se kmečki stan na tej zem'ji tako okrepi, da bo življenje v kmečkem poklicu po ugodnostih in težavah izenačeno iz drugimi poklici, da se ustavi tisto hrepenenje, uiti rz kmetstva. V tem oziru še ledina ni povsod zorana, kar pa je bilo storjenega, je rodilo dobre sadove, saj najbolj izboljšana zemlja v naprednejših predelih Slovenije že danes daje skoraj še enkrat toliko, kot pa je da jala pred desetletji. So pa še celi predeli, Kjer zemlja niti do polovice toliko ni izrabljena, kakor bi mogla biti in kakor po nekaterih zahodnoevropskih državah, ki so kmetu pravočasno posvetile vso pozornost, že je. O kakem pravem sadjarstvu pri nas še aiti govoriti ne moremo in vendar bi moglo preživljati na stotisoče ljudi, ne da bi jim bilo treba bežati z grude. V istem etanju je vinarstvo, živinoreja po mnogih krajih. Naše kmečko življenje se še veliko more izboljšati in najbolj more to izvesti kmet sam, kadar pride do globokega spoznanja, da je njegov obstoj velika vrednota in kadar mu je prv[ namen, da se na zemlji vmdrži in vse svoje duševno in telesno delo usmerja v to stran. Zato je najprej treba močne kmečke zavesti in potem izobrazbe. Bodočnost nam mora dati takega kmeta, ki ne bo sedel samo v vaškem cestnem odboru, ampak tudi v odboru za zunanjo trgovino, ki se ho z izobrazbo vedno vračal nazaj k zemlji in jo tam uporabljal. Edina stanovska organizacija našega kmeta je Kmečka zveza, ki je že v kratkem delovanju zbrala 60.000 članov. Pač močen dokaz, da je kmečki stan pri nas še silno močno zastopan, saj toliko čianov vse druge stanovske organizacije skupaj niso zbrale. Ta bo nosila najtežji del tiste velike naloge, da se naš kmečki stan Francoski zunanji minister pred parlamentom: Sporazum med Francijo in ÂngHjo Pariz, ,38. febr. AA. Danes eo v parlamentu nadaljevali debato. Vanjo je posegel tudi zunanji minister Delboe, ki je med drugim dejal: Najlaže bomo preprečili vojno, če bomo vsi na isti črti. Če bo Francija v nevarnosti, bo poklicala narodno vzajemnost na pomoč. V tem primeru bo obstojala samo ena stranka — Francija. Francija ni osamljena. Take trditve so napačne. Trditve, da je vojna neizbežna, pa povzročajo samo razburjenje. Francija je zvesta svojim prijateljem, zlasti pa prijateljstvu z Veliko Britanijo in bo znala varovati svojo dediščino. Prilagodila bo svoje delo z delom vseh tietih narodov, ki ei žele miru. Ne verjame v neizogibnost vojne. Da ee prepreči ta nevarnost, bi bilo treba združiti vsa tvorna stremljenja. Spora-ïum med Francijo in Vel. Britanijo o b v I a d u j o vse politične nevarnosti. Nato je Delbos opozoril, da je tudi sedanji britanski ministrski predsednik Chamberlain že nekajkrat pokazal, ila stoji na strani Francijo. Francija ho stalno informirana o poteku hritansko-ita-lijanskih razgovorov. Francija je tesno »vezana z Veliko Britanijo. Nato je Delboe govoril o toplem sprejemu, ki ga je doživel na potovanju po srednjeevropskih državah. Dejal je, da bo Francija spoštovala francosko-sovjetski pakt, vendar neodvisno od vseh političnih strasti in od raznih propagand. Francoska vlada je in ostane v prvi vrsti branilka Zveze narodov. Točno je, da se Zveza narodov bori s težkočami. Toda te težkoče ne dokazujejo drugega, kakor da 60 vse storile razne napake. Evropa se nahaja na nevarni strmini oboroževalnega tekmovanja. Če ne ho konee tega tekmovanja, utegne nekega dne postati usodno za Evropo. Francija, je dejal dalje minister, bo glodala na to, da ho neodvisnost Španije spoštovana. Prvič zato, ker je treba spoštovati pravico samoodločbe narodov, dalje pa tudi s stališča varnosti francoskih meja. Nato je Delboe naglašal, da je tudi neodvisnost A v s t r i -j e eden izmed bistvenih pogojev za ohranitev evropskega miru. Te ministrove besede je zbornica pozdravila н ploskanjem. V svojem nadaljnjem izvajanju o srednji Evropi je Delbos dejal, da obstoj narodnostne manjšine v kateri državi ne more biti tehten razlog sa intervencijo katere druge države. Francija b o spoštovala pogodbene obvesnosti nasproti Češkoslovaški. Sedanji težavni položaj ne smemo poslabšati s polemikami. Vlada jo odločena ohraniti popoln mir. Z uspehom klu-bujemo raznim strujam, ki se pojavljajo т naši drža. i. Upam, da ne mislite, da smo manj odločni nasputi nevarnostim «d zunaj. Ob koncu svojega govora je Delboe poudaril, da temelje glavne smernice francoske zunanje politike na zvezah, ki jih je Francija sklenila v ZN, in na prizadevanju, da ee državi zmerom zagotovi zadoeti močna obramba. Francija je polna ljubezni do miru, je končal Delboe, toda ne miru za vsako ceno. Mislim, da nikoli nobeni vladi ni bila potrebnejša moralna avtoriteta, ki ji jo daje podpora parlamenta, kakor je potrebna tej vladi. Govor zunanjega ministra je doživel viharno ploskanje. Pariz, 26. febr. b. Jutranji komunistični lieti zelo ostro napadajo vlado, ker je prepovedala velika protihitlerjevska zborovanja, ki so bila napovedana za včeraj. Vlada je izjavila, da se je to izvršilo na intervencijo zunanjega ministra Dcl-bosa, ki je smatral za potrebno, da se vsa zborovanja prepovedo, ker bi ee sicer mednarodni položaj še bolj zamotal. Konferenca v Ankari Govor turškega zunanjega ministra Ankara, 26. febr. A A. Po slavnostni večerji je bil svečan eprejem, ki so se ga udeležili vsi Člani vlade, diplomateki zbor, mnogo poslancev, vojaški in civilni dostojanstveniki. Na slavnostni večerji je na zdravico (v snoč.ijem buletinu) zunanjega ministra Ruždi Arasa v imenu Jugoslavije, Rumunije in Grčije odgovoril predsednik grške vlade in zunanji minister Metaksas, ki je med drugim rekel: Pogodba, ki nas veže, ne sloni na metodah in trenutkih politične oportunitete. ampak je izraz krepke voljo naših narodov, ki hočejo živeti v tesnem bratstvu. Ta pogodba ni naperjena proti nikomur, ker bi hila sicer njena usoda zapečatena, ko bi dosegli trenutni cilj. Ta pogodba je dokaz in izraz politične zrelosti balkanskih narodov, ki so si jo pridobili v prejšnjih težavah, dolgotrajnih borhah in jalovem tekmovanju. Globok razlog te pogodbe pa leži v potrebi po stalnem sodelovanju naših narodov, da bi lahko tako lepše služili svojim koristim. Ti moralni cilji so obenem naše skupne miroljubne težnje. Ali je potrebno, da hi še enkrat podčrtal, da so se uresničile naše nade, ki smo jih stavili v to pogodbo. Mi vemo, da smo lahko ponosni na pot, ki smo jo že prehodili in tudi na dosežene uspehe. Na svojih rednih sestan- O srednji Evropi Glas iz Berlina Berlin, 26. februarja, TG. V tukajšnji reviji »Deutsche Volkswirtschaft« je izšel članek, ki obravnava gospodarske potrebe nove Nemčije. Člankar, ki je oči-vidno črpal pri uradnih virih, dokazuje, da mora Nemčija najprej doseči gospodstvo nad podonavsko Evropo, kajti šele potem ji bo mogoče na tej osnovi započeti uspešno borbo za kolonije. Člankar se izraža dobesedno takole: »Nobeden ne more zanikati, da obstoja med razgovori ▼ Berchtesgadenu (Hitler-Schuschnigg), kjer je Nemčija dokazala na udaren način, da ona vodi tako na gospodarskem, kakor na političnem polju, in nemškimi kolonialnimi zahtevami zelo tesna notranja zveza. Počasi vendarle postaja jasno, da je raz-čiščenje srednjeevropskega položaja s tem, da se tjakaj osredotočijo vse nemške sile, edini odskočni temelj za uspešno borbo za kolonije.« Tako jasne razlage sporazuma med Avstrijo in Nemčijo do sedaj še ni zapisal noben list Glas iz Pariza Pariz, 26. februarja. TG. Pri debati o zunanji politiki ee je dvignil tudi poslanec Ybernegaray, ki je v imenu desnice dal sledečo izjavo, ki jo je pozorno poslušala vsa zbornica: »Tri dni je kancler Schuschnigg o svojem sestanku s Hitlerjem premišljeval in niti sen-ca kakšnega opogumljcnja mu ni prišla od strani Francije ali Anglije. In vendar je Hitler objavil svojo namero, da bo združil vse ljudi, ki govorijo nemški jezik. Če bo Avstrija postala drugi Gdansk, je nemštvu pod-jarmljena vsa srednja Evropa. Kakšna neumnost in kak-Sna usodna zmota pa bi bila, če bi verjeli, da se bo nemštvo s tem zadovoljilo in se ustavilo na naših mejah. Ako Nemčija uresniči svojo zamisel o srednjeevropskem bloku pod nemškim nadzorstvom in vodstvom, je naša usoda zapečatena, če bi morali mobilizirati, da branimo Avstrijo ali Češkoslovaško, bi ne mobilizirali za ti dve državi. Ampak za našo lastno domovino. Kajti na obalah Donave bo padla odločitev o Franciji« Po Schuschniggovem govoru: Predavanja na grašht univerzi uslavijena Dunaj, 2G. febr. AA. Havas: Na ukaz z Dunaja so ustavljena predavanja na graški univerzi, ki je središče narodno-socialističnega gibanja na Štajerskem. Tudi župana, ki se je vdal pritisku in izobesil zastavo s kljukastim križem na mestni hiši, so poslali na dopust, s katerega se najbrž ne bo več vrnil na svoje mesto. Narodni socialisti v Linzu eo poslali obširno spomenico novemu notranjemu minietru Seyseu-Inquartu. V spomenici zahtevajo takojšnje spremembe v mestnem občinskem svetu, ker pravijo, da tvorijo veliko večino vsega prebivalstva v gornjeavBtrijskem glavnem mestu. Kancler Schuschnigg je včeraj povabil k sebi vse ravnatelje dunajskih in pokrajinskih listov in jih opozoril, da_ se hoče Avstrija izogniti vsem sporom, ki bi la'liko delili ljudstvo v dve ali več strank. Zaprosil je časnikarje, da naj v tem smislu pišejo v svojih listih. Okrožnica dunajskega kardinala Dunajski nadškof in kardinal Innitzer je naslovil na vernike dunajske nadškofije pastirsko poživi, da dobi tisto veliko spoštovanje, ki ga človek mora imeti, da svoj stan vzljubi. Obenem pa na njej leži tudi skrb, da naše kmečko gospodarjenje postane napredno in sodobno. Zgodovinsko važna je ta naloga, saj gre tu za najmočnejši in duševno najbogatejši stan, v katerem ima ves narod svojo oporo. Vsi Slovenci smo v uspehu ali neuspehu tega dela prizadeti, zato pa mora vsak v svojem delokrogu tudi vse storiti, da sc to delo posreči, da sc naš kmečki stan ne porazgubi, ampak ostane gospodarsko I vedno močnejši in družabno vedno uglednejši. pismo v zvezi z govorom kanclerja Schuschnigga. Na koncu svojega govora je Schuschnigg izjavil, da pri svojem delu zaupa na Boga, ki ne bo zapustil Avstrije. Z ozirom na to poziva kardinal vernike, naj tudi oni delajo v pravi domovinski ljubezni za dobrobit ljudstva in za pravo krščansko kulturo. V ta namen posebej naroča kardinal, naj bi bila v postu v vsaki fari nadškofije enkrat molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim v namen, da bi Bog dopolnil delo mini v Avstriji in na Vsem svetu. Razen tega naj bi katoliška akcija vsak mesec oskrbela eno sveto mašo za mir in evobodo avstrijske države. kih in pogovorih smo zmeraj skozi isto prizmo gledali ne samo na naše lastne zadeve, ampak tudi na vprašanja mednarodnega рошепч in ki mi se nanašala na naše zadeve. Zaradi popolne soglasnosti med nami je zmeraj rastla važnost našega sporazuma v mednarodnem življenju. Prav tako je postala balkanska pogodha, ki ščiti stalnost na Balkanu, dragoceno sredstvo za ohranitev mirn. Za večerjo je sledil velik eprejem т državni vili turškega zunanjega ministra. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič je danes obiskal v njegovem stanovanju Izmet Inenija, bivšega predsednika turške vlade, ki ee je pripeljal iz Carigrada v spremstvu Kemala Ataturka, predsednika turške republike. Šef turškega tiekovnega urada je priredil anoči v diplomatskem klubu ga!« večerjo na čast grškim, romunskim in jugoslovanskim časnikarjem v Ankari. Po večerji eo povabljenci odšli na eprejem v novo reprezentacijsko rezidenco turškega zunanjega ministrstva. Jugoslovanski čai»-nikarji eo za jutri povabljeni na čajanko k predsedniku turške republike Gaziju Mustafi Kemalu Ataturku. Med Anglijo in Stalijo Pariz, 26. februarja, AA. DNB.: V francoskem parlamentu je imel angleški veleposlanik daljši razgovor s predsednikom vlade Chautempsom in Delbo-eom. — Obvestil ju je o angleških pogojih za pogajanja z Italijo. Omenjajo troje: 1. Priznanje italijanske zmage ▼ Abesinijl. 2. Ravnotežje med obema brodovjema v Sredozemskem morju in 3. priznanje vofnih pravic obema strankama v Španiji Angleški vladni krogi so prepričani, da bi na podlagi tega lahko prišlo do aporazuma z Italijo. Poudarjajo pa, da se ne bo prav nič govorilo o Egiptu in sueškem prekopu. Tudi v Rimu zanikajo vesti, da bi bila Ita lija stavila kot pogoj za sporazum z Anglijo, naj se Italiji dopusti sodelovanje pri upravi Sueškega kanala. Prav tako izjavljajo, da ni res, da bi začele italijanske čete odhajati iz Libije. Naiprei mir v časopis'u London, 26. febr. b. Tukajšnji tisk j>oroča, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop izjavil, da ee Nemčija ne more spuščati v nobena poga janja, dokler se ne sklene časopisno premirje. Stališče Nemčije je naletelo v Londonu na velik odpor, ker za večino Angležev [>omeni odvzemanje svobode britskemu tisku več kakor pa nemške zahteve za fiovrnitev kolonij. V londonskih političnih krogih prevladuje vtis, da se bodo nemško angleška pogajanja zelo težko razvijala. Lord Halifax London, 26. februarja. AA. Reuter: Dejstvo, da je lord Halifax ostal predsednik tajnega sveta, dokazuje, da najbrž ne misli dolgo ostati zunanji minister. Kot zunanji minister bi opravil samo najnujnejše delo, sicer bi pa ostal na čelu tajnega sveta. Bruselj, 26. febr. c. Flamski nacionalisti so izvojevali veliko zmago. Vlada je namreč sklenila, da ugodi dolgoletni zahtevi Flaincev. naj sc ustanovi avtonomna flainska akademija znanosti in umetnosti. Ukaz o ustanovitvi flainske akademije je že podpisan. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, na zapadu lahni visoki oblaki, čez dan nad 5 stopinj. Zagrebška vremenska napoved: Nespremenljivo. »SLOVENEC« razpisuje nove nagrade za svoje naročnike! Vse naročnike dnevnega »SLOVENCA« opozarjamo, da bomo prihodnjo nedeljo objavili razpis drugega velikega nagradnega žrebanja, katerega se bodo lahko udeležili vsi stari in novi naročniki dnevnega »SLOVENCA«. - žrebanje bo 9. junija 1938. Lastništvo »SLOVENCA« n« pozabite danee na obisk razstave moških §iolov tvrdke ,, Manufaktura Komanditna družba" Mestni trg 17 do nedelje organizirati brez nje. Morda bo ta poekue bolj srečen kot je bil oni, ki ee je začel I. 1928, ko ie sovjetska Rusija vstopila v Zveizo narodov in tamkaj začeLa evropski red razkrajati. Spričo tega velikanskega zunanjepolitičnega premikanja, iz katerega bodo v bodočih tednih in mesecih zrasli važni dogodki, pa ne smemo pozabiti na zasedanje Balkanske zveze v Ankari, kjer se nahaja tudi naš ministrski predsednik. Balkan je bil evoje dni razvpit kot emod-nišniea. Evropa se je pred to besedo kar stresla. Konferenca v Ankari dokazuje, da je danes Balkan mirno polje v Evropi, proti kateremu se zavidljivo obrača zapadna Evropa. Mirno polje, kjer živi in dela nad 60 milijonov ljudi, na katere cetala Evropa upa, da ji bodo pomagali ohraniti mir. Notranjepolitični pregled Pred tednom dni je v Celju zborovala Kmečka sveta, najmočnejša organizacija našega najmočnejšega stanu. Že doslej ima 260 podružnic po posameznih krajih, 52 se jih ustanavlja te dni. okrajnih odborov ima 19, mladinskih odsekov 49 (29 fantovskih in 20 dekliških), skupnega članstva pa nad 60.000! Naloga Kmečke zveze je važna, saj gre danes za to, da se kmetu z vso njegovo družino zagotovi kruh na zemlji, ki je edina še naša in ki nikdar ne propade. Čimbolj se bo kmet zavedal svoje važnosti, tembolj se bo oklepal te svoje organizacije, tembolj bodo vsi kraji združevali v njej svoje sile, da se kmet postavi na trdne noge. Mora pa najprej kmet pokazati, da nekaj da na samega sebe, potem bodo šele tudi drugi pokazali, da nekaj dajo nanj. Posameznik tu ne more nič, ves kmet, združen v Kmečki zvezi, pa veliko. V ponedeljek so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega ministra imenovali za patriarha srbske pravoslavne cerkve črnogorskega métropolite dr. Gavrila Doiiča. Llkaz je bil prebran v saborni cerkvi v Belgradu, kjer so bile za tem tudi vse slovesnosti ob usto-ličenju novega patriarha. S tem je srbska pravoslavna cerkev spet dobila svojega poglavarja, čigar mesto je bilo prazno od smrti patriarha Var-nave. Ob teh dogodkih so se nekateri učeni, pa tudi samo domišljavi ljudje razpisali in nagovorili, kakšno naj bo razmerje med cerkvijo in državo, tudi o tem, kakšno naj bo v Jugoslaviji razmerje med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Njihovih izvajanj ne bomo pogrevali, ker niso odkrila nič lakega, kar ne bi že neštetokrat slišali in brali. V skupščini se nadaljuje proračunska razprava. V načelu je bil proračun že sprejet s 183 glasovi proti 96. Nasprotnikom vlade, ki se v glavnem rekrutirajo iz pristašev nekdanje JNS diktature pod Uzunovičem, Jeftičem, Srski-čem in Zivkovičem, že pohaja sapa, ker vsak dan bolj prihajajo do spoznanja, da bodo volitve nje prej vrgle kakor pa oni vlado. Nekateri sedaj samo še premišljujejo, kako bi še pravočasno prišli na tisto stran, ki bo pri volitvah zmagovita. Na seji v četrtek je bil velikega priznanje deležen naš voditelj dr. Anton Korošec, ko je vsa skupščina ob govoru ministra dr. Cvetkoviča odobravala njegovo modro notranjo politiko. Tudi sicer je minister Cvetkovič v svojem govoru pokazal, dn resna kritika mora priznati, da je sedanja vlada vse drugače znala urediti in izboljšati politične in gospodarske razmere v državi, kakor pa cela vrsta prejšnjih vlad, ki so samo stikale, kje je še kak nasprotnik, ki jih ovira pri »delu«. — Slovenski jns-arski poslanci v skupščini večjidel le blatijo naš narod in zapravljajo naš in svoj ugled, ljubljansko г Jutro« pa jim skuša pridobiti javno priljubljenost. V četrtek popoldne je bilo pa v naši upravi žrebanje za 77 nagrad, ki jih je uprava razpisala za točno plačujoče naročnike. Sreča je nagrade razdelila tako, da je 77 naročnikov s »Slovencem« silno zadovoljnih, drugi si pa žele — več sreče Nasprotnike našega tiska pa vsak naš napredek silno boli in ker je naš tisk naroden in ljudski, jim je vseeno, če ga uničijo z narodom vred, da bi ga le uničili. To strupeno sovraštvo gre zelo daleč, to so pokazali tudi ob eerkveno-(lržavnih vprašanjih preteklega tedna. Seja Narodne skupščine Od nedelje Zunan'epolitični pregled Pretekli leden bo šel brez dvoma v zgodovino pod imenom »februarska kriza svelovne politike 1. 193$«. To ime tudi v polnem obsegu zasluži. Izredno pomeuVoni zunanjepolitični dogodki 60 se drug za drugim vrstili in zjpusi li vtis da «roo prestopili hud prag, ki vodi v novo dobo. Prvi namig so dali berlinski dogodki dne 4. februarja, ko je Hitler i zč i s t i 1 armado, odposlal v pokoj nekaj etarih, zasJiržnih generalov in postavil na čelo zunanjega ministrstva stoodstotnega narodnega socialista Ribbentropa. Ker so se nain te spremembe zdele velike, revelike, srno se spraševali: Cemu? Ali Nemčija aj namerava, in kaj namerava? Odgovor na 6voje začudenje emo dobili že dne 12. februarja, ko je Hitler poklical k sebi v Berch tebg a den avstrijskega kanclerja Schusclinigga in ga tamkaj prisilil — nekateri listi pravijo, da z v»oja.škimi grožnjami — da je hitlerjevctvu v Avstriji dal svobodo in tri njihove zastopnike vzel v vlado, v zunanjepolitičnem oziru pa obljubil, da se bo odslej držal nemške črte. Evropa je začudeno pogledala in že bolj razumela, da Nemčija pripravlja »rešitev avstrijskega vprašanja« in še hujšii pritisk na svoje vzhodne meje. Še jasnejša je postala slika dne 20. fe b r u -a r j a. to je preteklo nedeljo, ko je nemški kancler v triurnem govoru povedal najprej Nemcem, potem pa Evropi, kaj hoče. Nemcem je povedal, da hoče imeti večjo armado in popolno strnjenost naroda. Evropi pa je povedal, 1. da ee bo vedno in povsod boril proti sovjetski Rusiji in njenemu boljevizmu — torej v Španiji in na Kitajskem — in da ee ne bo z nikomer јзо-gajal. ki je z boljeviško Rusijo zvezan; 2. da bo Nemčija odločno branila Nemce na 6vojih vzhodnih mejah — torej na Češkoslovaškem — in da je njena politika 6ploh usmerjena proti vzhodu, kakor dokazuje veriga prijateljstev od Avstrije do Bolgarske; 3. da bo z vso odločnostjo zahteval, da ee Nemčiji vrnejo njene kolonije. Ker je bil italijanski odmev na ta govor zelo ljubezniv iu pohvalen, ee je smelo sklepati, da vlada v tem pogledu soglasje rned Nemčijo in Italijo. A že istega dne zvečer, v nedeljo, dne 20. februarja, zvemo iz Londona, da je angleški z и n. minister Eden odstopil zaradi načelnih navzkrižij z ministrskim predsednikom. Angleška vlada, ki je o svetovnopolitičnih tokih vedno dobro poučena, je takšen razvoj zaslutila že dolgo časa in ker ima zaradi svojih ob-eežnih posesti nešteto brig na vseh koncih m krajih 6veta. je sklenila, da iih ne bo več kopičila, ampak jih skušala zaporedno pogladiti, da je ne zadavijo. Sklenila je, da hoče krmilo obrniti, prenehati z nasprotovanjem Italiji in skušati z njo priti do sporazuma. V znamenje te nove politike je moral zunanji minister Eden od.leteti in poga-ianja med Anglijo in Italijo so 6e že začela. Tako še misli Anglija v Sredozemskem morju razbremeniti, da bo lažje kljubovala nemškim težnjam drugod in morda celo počasi tudi Italijo odtrgala proč od nemške zveze. Pretekli lorek rvemo iz Pariza, da ie Hitlerjev govor in londonski preokret napravil na francosko vlado globok vtis in da so tudi tamkaj sklenili, da bodo sJedili angleški zgled, a istočasno nemške napovedi vzeli na znanje ter se oborožili za novih 30 milijard dinarjev. V četrtek, dne 24. I e b r u a r j a jc prišlo tiovo presenečenje v tej verigi dogodkov. Angleška odločitev, da takoj prične 6 pogajanji za sporazum z Italijo, odločitev, ki je našla polno odobravanje pri Franciji, je imela evoj vpliv tudi ni avstrijskega kanclerja, ki je v dve urnem govoru z nepričaKOvanim pogumom izpovedal voljo Avstrije, da se bo za svojo svobodo borila do skrajnosti Avstriiska vlada je torej dobila novega poguma iz načina, kako jc Evropa pod vodstvom Anglije odgovorila na objavo nemških teženj. Značilno je. da pri vseh teh velikih in odločilnih spremembah zunaniopoliličnih front nikjer ni opaziti sovjetske Rusije. Kakor da bi iz Evrope izginila nazaj" v Azijo. Nikdo ie ne kliče na posvet. Novi red v Evropi bodo jxekusili Tamar v Planici, 26. februarja. V mrzlem jutru so »e tekmovalci z vsega jugoslovanskega obmejnega ozemlja odpeljali z Dov-jega v Planico in potem peš poldrugo uro do lepe, solidno zgrajene vojaške karavle, kjer je danes zboroval soduiški zbor. Vreme jt bilo prekrasno iu po kratkem okrcjičilu je vodstvo tekme s tekmovalci odšlo na start za slalom visoko gori pod Jalovec. Prisoten je bil zopet komandant vseh obmejnih čet briga d ni goneral g. Dragiša Kovačevič, dalje polkovnik g. Milan O ž e g o v i č in podpolkovnik Viktor Pavi č i č. Zapisnikar je bil k a p e t a n Konstantin Milutinuvič tehnični vodja pa kape-tan M i 1 e t i č. Sodnik na cilju je bil poročnik R a d a k o v i č. Nadzorstvo nad progo je vodil kape ta n Jovanovič. Na startu je bilo 21 tekmovalcev. Tekmovalni progi sta bili obe zelo težavni in odlično izpeljani. 1'ri slalomu je bilo nekoliko padcev, ki pa so se končali brez nesreče. Vodstvo je bilo brezhibno, ves program se je razvijal 7. vojaško natančnostjo. Iznenadili so nas odlični rezultali v smuku 1er so ee tekmovalci takoj po slalomu spustili za smuk še nespočiti od težavnega slaloma. Naši graničarji imajo v svoji sredi nekoliko prav izrazitih talentov To se je pokazalo predvsem v obeh današnjih disciplinah, ki sta v prvi vrsti tehničnega značaja. Sneg je bil odličen. Planica se je predstavila danes ponovno kot noša najlepša gorska dolina in najmikavnejše zimsko torišče Tekmovanje se je končalo ob 14. V prijazni koči v Tnmnrju smo sp najprej nekoliko odpočili. potem pa se vrnili nazaj proti Ratečam. Na povratltu so vojaški odličniki zlasti občudovali našo mamutsko skakalnico, ob 17 pa smo se z vlakom vrnili v izhodišče Mojstrano. Današnje tekmovanje je pokazalo sledeče tehnične rezultate: V slalomu so se tekmovalci plasirali takole: Belgrad, 26. febr. m. Na današnji skupščinski seji je bila končana podrobna raz.prava o proračunskem predlogu za pravosodno ministrstvo. Prvi je govoril Stnvro Trpkovič, ki se jc zavzemal za ustanovitev novih sodišč v južni Srbiji. Naslednji je govoril dr. Jančič, ki je prosil za povečanje kreditov za popravilo sodnih jjoslopij v Sloveniji. Zavzemal se je tudi za nov zemljiški zakon in prosil resornega ministra, da odvzame sodiščem cenzuro in jo jKxleli [Kritičnim upravnim oblastem. Za njim je govoril poslanec Djordje Jevtić iz kmečkega kluba, ki se je zavzemal rza ukinitev sodišča za zaščito države. Ministra je jirosil, na j čimprej predloži skupščini v uzakonitev medverski zakon. Ješevič h JRZ je govoril o potrebi novega zakona o sodnikih in o potrebi ustanovitve novih sodišč. Vojislav Nenadić «r je bavil s postojikom okrajnih agrarnih sodišč v južni Srbiji. Za njim je govorilo še več govornikov, mod njimi Antono-vić, Bo.šković, Lazarević in Glišić. Nato je go- Belgrad, 26. febr. m. V prosvetnem ministrstvu je bila danes konferenca, na katero je prosvetni minister Magaraševič pozval zastopnike grafičnih podjetij, grafičnega delavstva, knjigarnarjev in zastopnike kulturno-pro6vetnih delavcev. Iz Slovenije so bili na tej konferenci Maks Hrovatin kot zastopnik tiskarnarjev, Pribošič za knjigarnarje, za Pen-klub in ostale kulturne ustanove dr. Kolarič. zn profesorsko društvo dr. Šolar in za grafično delavstvo Kosem. Konferenco je začel prosvetni minister Magaraševič. V uvodnih besedob je poudaril, da je konferenco sklical dogovorno s predsednikom Prvi je bil Babučiva Nenad v času t min. 17 sek; drugi Randielovit Arsenije, 1 min. 19 sek.; tretji Tubin Dragotm, 1 min. 20 sek. Vsi prvo plasirani tekmovalci so imeli prav lepo izdelan stil. V smuku pn so se tekmovalci razvrstili takole: 1. Dedič Boiidar v času 2 min 8 sek.; 2. Randie-lovič Arsenije v Času 2 min. 58 sek.; 3. Tubin Dragnlin v času 3 min. 3 sek. V alpski kombinaciji, to je v klasifikaciji iz smuka in slaloma je zmagal Randželovič Arsenije. Tekme so potekle r najlepšem redu. Po kratkem odmoru smo se vrnili v Rateče, kjer sino tik pred odhodom vlaka še gledali tekmovanje ilirijanskega kluba zn prvenstvo na 18 km. Videli smo samo znane obraze: Klančnika Gregorja, Knapa. Mraka, Avgusta Jakopiča in druge. Na srednji skakalnici (65 ml sta trenirala skoke Klančnik Karel in Dečman. Vojaškim miličnikom je ugajal zlasti Klanènikov stil Le prekmalu smo se morali posloviti od prijazne gorske vasi in se odpellnti v Mojstrano. Jutri bo tek patrulj na 30 km. Dr. Kreh bo govoril izsel'encem Belgrad, 26. februarja. A A. Od 1 do 2.15 bo v noči med 28. februarjem in 1. marcem kratkovalovna postaja v Belgradu prenašala svojo 23. prekooceansko oddajo za naše izseljence v preko-oceansklh deželah Oddajo bodo prenašale berlinske kratkovnlovne postaje D.1P, valovna dolžina 25.43 m oziroma 11.555 kilociklov v smeri New-yorka in DZC, valovna dolžina 29 15 m oziroma 10 290 kilociklov proti Buenos Airesu. To pot ho eovoril našim izseljencem minister brez listnice dr. Miha Krek. Na sporedu so razna glasbena dela. ki jih zelo radi poslušajo naši številni slušatelji v Severni in Južni Ameriki. Pri elasbenem delu sodelujeta tamburaški kvintet Aleksandra Totičn in znana radijska pevka gdč. Zora Kalinska. voril resorni minister Si mono vie, ki je odgovoril na kritiko jxisameznih govornikov. Ministnr je sam priznal, da so kreniti za f>opravilo sodišč premajhni ter da bo v teku proračunskega leta skušal dobiti kredite v ta namen drugod. Glede zakona o sodnikih jc izjavil, da se z načrtom tega zakona, ki ga je dobil v svojem resoru, ne more strinjati in bo izdelal nov načrt, to pa zaradi tega, ker obstoječi zakon določa prevelika finančna bremena, ki bi jih vlada v sedanjem trenutku ne mogla prenesti. Minister je v svojih nadaljnjih izvajanjih opozoril tudi na posamezne primere, ki so se pripetili na j>osa-meznih sodiščih. Tako apclacijsko sodišče v Novem Sadu ni pravilno postopalo ob priliki senatnih volitev in je državno tožilstvo moralo za to uvesti postopanje. Proračun pravosodnega ministrstva je bil nato sprejet. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Na dnevnem redu je proračun prosvetnega in finančnega ministrstva. vlade dr. Stojsdinovičem v smislu želja in zahtev, izraženih v zadnji spomenici. Zastopniki grafičnih podjetij, kakor tudi zastopniki delavstva so v svojih referatih opozarjali na težke posledice, ki bi nastale, če bi ee izvedla monopolizacija šolskih knjig in zvezkov ter izdala nameravana uredb« v sedanji etilizaciji o državnih tiskarnah. Izrecno so poudarjali, da smatrajo za potrebno, da obstoja državne tiskarna, toda nikakor ne v takem obsegu, kakor se namerava. Posebno so tudi poudarjali okolnost, da imamo v državi nad 50 državnih tiskarn. Zaradi tega so zahtevali, da se vse te tiskarne, kakor tudi kaznilniške, ukinejo, razen državne tiskarne v Sarajevu, železniške v Subotici in vojaške v Belgradu. V novo zgradbo državne tiskorne v Belgradu pa naj se premesti tudi tiskarna za tiskanje znamk. V državnem proračunu je določen zn državne tiskarne kredit SO milijonov din. Znesek bi se lahko gladko prihranil ш nujnejše in važnejše potrebe. V obširni spomenici knjigarnarjev je več govornikov s statističnimi podatki dokazovalo ne-možnost izvedbe zakona o monopoIi7.aciji šolskih knjig. Po nameravanem načrtu bi bili sploh onemogočeni privatni založniki, ker bi država imela najlioljše rokopise in bi s svojo avtoriteto uveljavila, da bi se na vseh šolah morala uvesti državna izdaja. Na tak način bi bila vsaka privatna izdaja iluzorna. Šolski kulturni prosvetni delavci so zatem razčlenjevali točko za točko načrta o monopoli-zaciji šolskih knjig in dokazovali, da niti ena navedenih točk ne govori v prilog monopolizacijo šolskih knjig, temveč za svobodno izdajo. Zastopniki grafičnega delavstva so isto tako opozarjali ua veliko nezaposlenost, ki bi nastala, če bi se izdala uredba o monopolizaciji šolskih knjig in zvezkov, kakor tudi uredba o državnih tiskarnah. 2e fiedaj je velika brezposelnost med grafičarji, ki jih mora zaposleno grafično delavstvo samo vzdrževati. Delegati so zaključili svoja izvajanja s prošnjo, naj se predloženo gradivo prouči vestno in na podlagi tega gradiva na novo izda načrt uredbe o ureditvi državnih tiskarn, nato pa naj se zopet pokličejo vsi prizadeti činitelji na anketo. Monopolizacija šol. knjig naj se sploh ne uvede. Maršal Graziani v Rima Rim. 26. febr. AA. (Štefani) Maršal Graziani, ki je pred tremi leti zapustil Rim in prevzel vodstvo čet na južnem abesinskem bojišču in se tamkaj izkazal kot eden največjih vojskovodij kolonialnih vojn, kasneje pn kot abeslnskl podkralj, se je danes vrnil v Rim Maršalu Grazlaniju eo priredili zelo prisrčen sprejem. Na železniški postaji ga je prvi pozdravil Mussolini s člani vlade, državnimi podtajniki. generali, admirali in drugimi dostojanstveniki. Ogromna množica je priredila maršalu Graz.ianiju velike in prisrčne manifestacije. Knez namestnik na lovski razstavi Belgrad, 26. februarja AA. Danee popoldne ob 2 je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle obiskal prvo vsedržavno lovsko razstavo. Nj. kr. Vis. knez namestnik si je z velikim zanimanjem ogledal posamezne trofeje in razstavo lovskih slik, ki se nahaja pri vhodu na razstavni prostor. Po ogledu razstave je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle izrazil svoje popolno zadovoljstvo z lepo urejeno razstavo. Nova železniška tarifa Belgrad, 26. febr. m. Včeraj in danes je imel sejo z zastopniki pri generalni direkciji državnih železnic tarifni odbor. Izdelal je svoje predloge o načrtu nove železniške tarife. Obširno del lo, ki ga je tarifni odbor vršil na raznih anketah in številnih sejali, je s tem končan Načrt nove železniške tarife bo verjetno mogel stopiti v veljavo s 1. majem 1958. Dr. Bizefae — ravnatelj NB Belgrad, 26. febr m. Na včerajšnji seji upravnega odbora Narodne banke so bili imenovani za ravnatelja dr. Dušan Bizelac, za pomočnika ravnatelja Radojkovič in Nika Petrovič. Važen je sklep, po katerem lahko podružnice Narodne banke v lastnem delokrogu dovoljujejo cenzorske kredite do višine 50 milijonov din v obliki poslovnih menic s trimesečno zapadlostjo. Ljubljanska podružnica lahko odkupi zaenkrat menic do največ pet milijonov din. Slovenski kmetje so plačati 33 milijonov dolgov Belgrad, 26. febr m. Do 25. t m. so plačali kmetje dolžniki Privilegirani agrarni banki skupno 153,043.000 din, od tega odpade na področje ljubljanske podružnice 33,682.000 din. Vseh obveznosti je bilo 193,475.000 din, od čegar je na Ljubljano odpadlo 45,787.000 din. Anuitet je banka izplačala 88,430.000 din. Ljubljana je dobila 23,687.000 din. Belgrajeke vesti Belgrad, 26. febr. m. Na posredovanje poslanca Gajška je kmetijski minister odobril podporo 5000 din okrajnemu kmetijskemu odboru v Dravogradu za drevesnico v Prevaljah. Belgrad, 25. febr. m. Ministra dr. Korošec in dr. Krek sta danes popoldne sprejela veeučiliškega profesorje dr. Tomšiča kot delegata ljubljanske sekcije »Društva vseuč. prof. in docentov«. Dr. Tomšič ee je v Belgradu posvetoval e predstavniki belgrajskih vseučiliSkih profesorjev in je posredoval v prosvetnem in finančnem minietnstvu, da ee z novim finančnim zakonom vzpostavi prejšnje stanje glede začetne etopnje imenovanja in upokojitve. V tej zadevi je ljubljanska eekcija evoječaeno že etavila svoje predloge. Prof. Tomšič ee je obema ministroma zahvalil za razumevanje, ki eta ga izkazala v omenjeni zadevi, in ju je naprosil, naj bi ee v odločilnem trenutku, v katerem ee etvar sedaj nahaja, zavzela za ugodno rešitev. Oba ministra sta obljubila svojo podj>oro. Sarajevo, 25. febr. m. Prihodnjo nedeljo bodo razpisane volitve za novega vrhovnega poglavarja muslimanov v naši državi. Belgrad, 26. februarja, m. Prometni minister je podpisal odlok, da sme ieteeniiko ravnateljstvo v Ljubljani v lastni reéiji izvriiti polaganje ielet-niškega tira na progi St. Jani—Sevnica in rekonstrukcijo postaje Sevnice. Za to je določen kredit 4,655.244 din. Belgrad, 26. febr. m. Kakor je »Slovenec« Je poročal, sta se v Belgradu mudila predsednik Kmetijske zbornice za dravsko banovino g. Martin Steblovnik in predsednik Kmečke zveze g. Janez Brodar. Tekom včerajšnjega dne sta bila sprejeta med drugim pri podguvernerju Narodne banke dr. Belinu in pri kmetijskemu ministru ter pri obeh slovenskih ministrih g. dr. Koroôeu in g. dr. Kreku. V Belgradu se je mudil tudi celjski župan gospod Alojzij Mihelčič. Bil je sprejet pri obeh slovenskih ministrih, pri ministru Cvrkiču in pri ministru dr. Miletiču. Predsednik banovinske hmeljarske komisije inž. Dolinar je pa posredoval pri raznih ministrstvih zaradi pospeševanja izvoza našega hmelja v Anglijo in Ameriko ter zaradi zaščite znamke našega hmelja v inozemstvu. Na merodajnih mestih jo dobil zagotovilo, da se bodo izdali potrebni ukrepi zaradi olajšave izvoza našega hmelja v omenjeni državi ter proti zlorabi znamke našega hmelja. George! cista svila TRP.HU, KA8IB0R. Vetriniska ul. 15 „Red v enakopravnosti** Kakor smo že ob priliki poročali, prinaSa uovosadski »Dan« daljše članke o razmerju med eerkvumi in državo v Jugoslaviji. V enem izmed takih članov pravi, da je rimeko-katoliška cerkev sicer v državi enakopravna x ostalimi cerkvami, ker pa tudi v enakopravnosti mora biti nek red, čeprav čisto formalne narave, je rimsko-katoliška cerkev v tem redu dobila drugo mesto, ki ji pripada po številu vernikov Morda bo novosadski »Dan« v nadaljevanju teh člankov še povedal, kateri cerkvi je po tem redu v enakopravnosti pripadlo zadnje mesto, če se razmerje cerkve presoja zgolj po številu vernikov. Zanimivo bi bilo vedeti, če je najmanjša cerkev res na zadnjem mestu, sicer pa — enakopravna. 0 srbski pravoslavni cerkvi pa pravi »Dan«, da ji že po žrtvah, ki jih je doprinesla za novo državo, pripada prvo mesto med enakimi (primus inter pares). Istočasno se »Dan« poteguje, da mora srbska pravoslavna cerkev dobiti novo ureditev in novo uzakonitev razmerja do države, da bi bil njen napredek v duhovnem, moralnem in materialnem oziru čim bolj zajamčen. Pravi, da je v interesu te države in njene bodočnosti, da se vse moralne in duhovne sile Srbov zedinijo \ svetosavskem demokratskem pravoslavju, ki se bo o'reslo vseh ostankov grškega fanariotizma, ruskega bigotizma in rimskega absolutizma. V Ber'inu z Deïbasovim govorom niso zadovnVni Berlin. 26. febr. AA. (NDB) V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da današnji Delbosov govor ni nikogar presenetil. Mnenja so, da Del-Ik)s ni povedni nič novega Ponovil je, kar že leta in leta neprestnno poudarjajo francoski zunanji ministri v svojih govorih. Staro francosko stališče o zvestobi do ZN in o zavezništvu s Sovjetsko Rusijo jo tudi to pol prišlo do izraza. Po mnenju nemških političnih krogov sta pa obe točki negativni. Nemški politični krogi smatrajo, da bi morala Francija več računali z dejanskimi silami v Evropi. Smučarska tekmovanja obmejnih čet Proti knjižnemu monopolu Včeraj, v (oboto opoldne, je omrl po daljšem boleh an ju stolni kakonik dr. Mihael Opeka. še pred dnevi je delal načrte. Majnika ali junija pojde na Brezje in ostane tam dalje časa, da »e zopet okrepi. Drugo leto bo imel v Senklavžu postne pridige, ki bo v njih porabil tndi svoje izkustvo iz bolezni Vmes bo pa, če mu bo le mogoče, uredil zbrano snov ia biografijo kardinala Missie. Letos bo namreč stoletnica Miseieveg» rojstva in dr. Opeka je sklenil napisati knjigo o njegovem življenju in delu, nekaj iz srčne hvaležnosti, da ga je Missia svoj čas poslal v Rim, še bolj pa iz trpkega spoznanja, da je ta veliki mož, pravi početnik katoKike renesance v ljubljanski škofiji, tako zelo pozabljen. Tako je snoval načrte, ko je v kotu sobe že tedbe in tedne ždela emrt Zdravnik ga je že pred meseci zapisal smrti in samo z moderno zdravniško znanostjo ga je vse mesece tako poživjjal, da mu je vedno iznova obujal upanje v ozdravljenje. A znanost ne mor* ohraniti življenja, če je tako odločil Go-■podar znanosti, življenja in smrti, Bog. Dr. Mihael Opeka se je rodil 26. septembra 1871 na Vrhniki. Študije je dovršil z doktoratom v Rimu. L 1898 se je vrnil domov, bil za kaplana v Moravčah, potem prefekt v Alojziieviščo, od L 1904—1915 pa profesor verouka na ljubljanski realki. L. 1915 je M imenovan za deželnega šolskega nadzornika, kar je ostal do prevrata. L. 1919 je bil proti svoji volji upokojen (učitelji so namreč zahtevali, da mora biti nadzornik iz njihovih vrat). To mu je vsekalo globoko rano, k) je ni nikdar popolnoma prebolel. A prav to mu je zaokrenilo življenje v drugo smer, in reči je treba, da je dala ta smer njegovemu duhu še večjo zaslužnost. L 1920 je postal stolni kanonik, stolni pridigar in učitelj cerkvenega govorništva na teološki fakulteti To delo pa je bflo zanj prav nalašč. Saj je bil dr. Opeka kakor rojen govornik. Visoka moška postava, močen glas, krepka izgovorjava, pa nekaj vrhniškega ponosa, vse to ga je usposabljalo za pravega govornika. Rajni Prijatelj je rekel o njem v nekem nemškem literarnem poročilu: der élégante Deklamator (češ prvi pesnik ni, a je prvovrsten govornik). A tudi govorništva se je treba učiti, če naj bo prava umetnost, in M. Opeka se ga je učil ob delih velikega italijanskega govornika Segnerija. Tako je bil 12 let stolni pridigar, 18 let učitelj govorništva za bodoče duhovnike - dušne pastirje. Poleg tega je izdal 22 zvezkov svojih govorov v tisku. To je zares življensko delol Mihael Opeka je bil v mladih letih tudi pesnik. Kot učenec Qmpermanov je ljubil klasično obliko. Opeval je Rim, dajal izraza svoji globokočutefi ljubezni de matere in pel «ionske pesmi Boga. A kkstEna oblika novemu rodu m več ugajala in ko j« L 1916 zbral svoje najlepše pesmi v zbirko »Rimski verzi«, ti glasovi niso našli več pravega odmeva. Po smrti Fr. Lampeta (1900) je bil Opeka 12 let tudi urednik Doma in sveta za leposlovja. 2* prej pa je sodeloval pri »Katoliškem Obzorniku« (o napisal nekaj manjših razprav. Kanonik Opeka je bil na ztraaj zastaven junak, a njegova prava narava je bila zelo tenkočutna m mehka. Beseda »mati« ara je utegnila takoj zvabiti sobo v oko, njegova ljubljena Vrhnika z gričkom «vete Trojice mu je bila najlepši kraj na svetu, njegova ljubezen do prijateljev je bija verna in zvesta. Najbolj značilna pa je bila njegova ljubezen do Rima. V Rim, kjer je preživel sedem najlepših let, ao te vedno vračali njegovi spomini. V Rim se je vračal tudi aam, kadar mu je btlo mogoče. Spomine na Rim je zbral v knjigi »Iz mojih rimskih let« (1935), v ljubezni do Rima t napisal »Rimske šmarnice« (1937). Rim ma je U jpada »veto mesto«, papežev Rim, Rim t stoBoe sv. Petra, Rim — vidno središče sv. Cerkve. Zato ae nra je ljubezen do Rima istovetila z ljubeznijo sv. Cerkve. Tisto geslo »sentire cum Ecclesia«, čutiti, misliti m živeti s Cerkvijo, je Mo tudi njegovo fivljenjsko geslo, in bridko je občutil, če je ta in tam našel premalo takšnega sočutja. Časih nam je pravil, da bo počival poleg svoje matere na pokopališču na ljubljeni Vrhniki, na nagrobni spomenik pa da bo dal napisati: Romae «ducatns Romam dHexit — vzgojen v Rimu je vedno ljubil Rim. • Zadnji dnevi pokojnega dr. Mihaela Opeke so potekali v znamenja njegove bolezni. Že pred meseci ga je zadela lahna kap, od katere pa se je opomogel. Njegovo krepko visoko telo pa je močno trpelo za poapnenjem žil in tudi srce mu je postalo slabotno. Pred petimi meseci, to je 90. septembra 1937, je zbolel tako nevarno, da ni smel zapustiti svoje sobe. (M svete stolice si je pre-skrbel dovoljenje, da je smel maševati v svoji sobi. To svojo duhovniško dolžnost je kljub svoji taidi bolezni opravljal prav do zadnjega vsak dan, razen treh dni, namreč zadnje tri dni, ko ni smel zapustiti postelje. Na videz je bil še zmeraj zdrav, duhovit, pri duševni zavesti pa je bil prav do zadnjega, to je do smrtnega trenutka. Za duhovnega tolažnika si je izbral p. Ramžaka od Družbe Jezusove. Z družbo Jezusovo so pokojnika družile že od mladosti globoke prisrčne vezL Saj je bil dr. Opeka nekaj časa tudi gojenec jezuitov y Rimu. P. Ramšak ga je v petek «povedal in obhajal. včeraj dopoldne pa ga je ponovno izpovedal in ga mazilil s sv. poslednjim oljem. Pokojnika so v dnevih njegove bolezni redno obiskovali člani ljubljanskega kapitlja, druga duhovščina in prijatelji, zvesti prijatelji v usodnih zadnjih urah pa so mn bili gg. kanonik Vole, ki je bil šolski tovariš pokojnika, in kanonik Stroj, dalje pokojnikov brat župnik Janez Opeka iz Spod. Tuhinja ter pokojnikovi sestri, od katerih je prva f>oročena v Ljubljani, druga pa kot vdova živi pri bratu župniku Janezu v Tuhinju. Ob tričetrt na 12 je Imel kanonik Vole bridko dolžnost, da je svojemu sobratu in tovarišu moral zatisniti oči. Kmalu nato je zazvonilo poldne, ob četrt na 1 pa je и opoldanskim zvonjenjem sledilo turobno zvonjenje šenklavškega zvona in po Ljubljani se je raznesel glas: »Kanonik dr. Miha Opeka je umrl!« Kanonik dr. Opeka je bil dolgo vrsto let prvak gasilske čete v Ljubljani, zato ga bo četa polnoštevilno spremila na zadnji poti. Truplo pokojnega g. kanonika bo v ponedeljek ob 3 popoldne v stolnici slovesno blagoslovljeno, nato pa prepeljano na Vrhniko, kjer bo čez noč počivalo v domači hiši. Pogreb bo v torek ob 9 dopoldne i •veto mašo v župoi cerkvi na Vrhnila. Prof. dr. teehn. Milan Vidmar, predstojnik strojno-elektrotehničnega oddelka tehniške fakultete: Strojni institut naše univerze Univerza, ki hoče biti zdrav, čvrst organ v telesu svojega naroda, mora vršiti trojno delo: vzgojo mladine, gojitev vede in sodelovanje pri vseh važnih problemih javnega življenja. Univerza mora biti osrednji organ naroda. Duša in gospodarstvo naroda sta ji neprestano potrebna. Univerza mora utirati kulturi in civilizaciji svojega naroda nova pota, univerza mora biti svetilnik mladim in starim članom sveta, ki v njem stoji in živL Nisem poklican, da sodim dosedanje delovanje naše univerze. Narod sam bo sodil, ali mu je univerza skrbna mati ali ne, ali mu donaša sadove, ki jih je od nje pričakoval ali ne. Pač pa sem dolžan povedati, česa je univerza v onem svojem delu, Id mi je zaupan, potrebna, da bo lahko resnično živela in delala, da bo lahko res oplajala narodno življenje v zadostni izmeri. Univerza bi bila lahko samo nekakšna tovarna za duševne delavce. Slovenci bi se lahko odločili, da izdelujemo inženirje, Juriste, profesorje za eksport, za vzhodne in južne kraje naše države. Ta smer pa bi bila pasivna. Očitovala bi nekakšno resignacijo. Ali smo res za vedno obsojeni na siromaštvo, na bridko pošiljanje svojih rok in glav v bogatejše kraje, ker doma ni kruha dovolj? Aktivna smer je: zaposljevati slovenske roke in glave v Sloveniji. Zakaj bi jih ne zaposljevali? Slovenska gruda je sicer zelo skopa. Njeni sadovi, ki jih pridobiva kmet, so borni. Toda Slovenija je zemlja vodnih sil in premoga. Cesar zemlja ne obeta kmetu, ponuja obrtniku, industrijalcu. Elektrifikacija in rudarstvo nadomestita lahko marsikaj, česar kmetijstvo ne imore. če bomo pošiljali svoje mlade inženirje na vzhod in jug, namesto da jih vprežemo doma v delo, bomo res ostali siromaki in hlapci. Slika nam prijwveduje, da Je jedro naše tehniške fakultete nekje med elektrotehniko in rudarstvom. Naša univerza ima rudarski oddelek — edino rudarsko visoko šolo v driavi. Naša tehniška fakulteta ima svoj elektrotehniški oddelek. Toda teko rudarstvo kakor elektrotehnika sta živo. izredno živo povezani s strojništvom. Naša rudarska šola, ki je že dolga leta predmet političnih intrig, ki ji neprestano groze po-hlepni jx>gledi iz Sarajeva, bo šele tedaj čvrsto posiavljena na slovenska tla, ko ji bo stal zadosten strojni institut ob strani. Mnogo manj ogrožena elektrotehniška šola pa bo ostala hroina, dokler tudi nji ne bo stal zadosten strojni institut ob strani. Lani je inž. F. Lobé, profesor strojništva izdelal z neverjetno vnemo in požrtvovalnostjo načrte za zadosten, moderen strojni institut. V Aškerčevi ulici naj bi dal sedanjemu poslopju rudarskega instituta mogočno krilo. V novem institutu naj bi strojništvo imelo vse laboratorije, ki jih doslej pogrešata rudarstvo in elektrotehnika, pa tudi lalioratorije za aerodinamiko, kl bodo gotovo silno koristni našemu zrakoplovstvu. Ves institut ne bo potrosil desetih milijonov dinarjev. Toda kaj je deset milijonov? Ali jih Slovenija ne zapije v letu pet sto? Kaj je deset milijonov za močno državo, ki je krvavo jx>treb-na zdrave industrije, elektrifikacije in rudarstva? Dolga vrsta žalostnih let beži za nami. Let stradanja in hiranja, let neznosne bede v znanstvenih hramih. Povedati je treba odkrito: slovenska univerza je sestradana, izčrpana, slabotna. Njeni učenjaki so obupani. Močne injekcije so ji potrebne. Caveant consules! Se je mogoče v letošnjem državnem proračunu zasigurati takojšnjo gradnjo strojnega instituta. Če »ne bo mogoče*, 1к> legla onemoglost na jedro tehniške fakultete slovenske univerze in pred številnimi glavami te fakultete bo stal samo še smoter: fabricirati inženirje. Ta smoter je sramoten. Sramoten za jrrofe-sorje, ki hočejo delati, koristiti, svetovati in voditi. Sramoten za narod, ki hoče ostati hlapec, hlajiec zdravejšim bratom v svoji državi, ker je bil stoletja hlapec tujcem. Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 Češkoslovaška v vojni in miru Ljubljana, 26. februarja. Snoči Je češkoslovaško-jugoslovanska liga povabila ljubljansko občinstvo v kino Union na predavanje in filin o Češkoslovaški v vojni in mira. Prireditev se je razvila v manifestacijo ea prijateljstvo s Češkoslovaško. Velika dvorana kina Union je bila popolnoma zasedena ter Je veliko ljudi moralo oditi. V imenu Češkoslovaško-jugo-slovanske lige je otvoril prireditev predsednik dr. E. Stare, ki je uvodoma govoril o slovanskih vzajemnih stikih ter {tosebej poudarjal nasproti romantičnemu pojmovanju starejše dobe novo praktično in realno sodelovanje, ki temelji na popolnem poznavanju. Posebej je poudarjal moč ideje ln demokracije, ki je značilno vtelešena v Češkoslovaški, ter podčrtal delo velikih pokojnih osvoboditeljev predsednika Masaryka in pokojnega kralja Aleksandra. Za njim je govoril tukajšnji češkoslovaški konzul g. St. Minovsky, kateremu gre največja zasluga, da je prišel v Ljubljano ta film o Češkoslovaški in razgrnil pred nami zgodovino Čehov in Slovakov v boju za osamosvojitev, obenem pa tudi dal prerez kulturnega, gospodarskega in političnega življenja, zlasti tudi prosvetnih razmer na češkoslovaškem podeželja. Pokazal je tako velik razvoj češkoslovaške, ki je edina v današnji zmedi znala ohraniti svoj poseben položaj. Tako Je j>odal sliko svoje države, ki jo zastopa, v miru. obenem pa tndi poudaril, da Je država pripravljena tudi z orožjem braniti svoj mir. Po govoru, ki je bit večkrat prekinjen z odobravanjem občinstva, so se vrstili filmi, ki so nazorno kazali življenje prvih češkoslovaških predsednikov, pokojnega Masaryka v Lanih ter sedanjega Slovenčevem« poročilu, ki trdi, da bo v Brežicah pri KDE električni tok po 90 par na KWh, četudi je splošno znano, da je pri banovinskih elektrarnah cena toka za lnč 3.25 din za KWh. Zaradi tega mu ne bi bilo težko razumeti, da je bil na seji banskega sveta govor le o ceni za pogon vodovoda. Brežiški vodovod, ki porabi letno nad 40.000 KWh, bi lahko dobil nočni tok celo po 60 par. V Brežicah je znano in menda samo dr. Drnovšek noče vedeti, da niti KDE, niti referent *a elektrifikacijo inž. Rneh ni imel pooblastila sklepati v Brežicah jiogodbe na način, kakor je to želel g. župan in od njega vodeni občinski odbor, da bi občina namreč nastopala kot prekupčevalec. KDE so pač v poročilu od 18. III. 1937 poslale občini Brežice na njeno izrecno prošnjo tudi kalkulacijsko poročilo za preskrbo občanov potom posredovanja občine, vendar le v informacijske svrhe in s iirecno pripombo, da imajo od banovine direktivo, naj se posredovalci pri oskrbi i elektriko v splošnem iiločajo. Brežiški občinski strokovnjaki so sicer lahko mnenja, da so po njih sestavljeni računi pravilni, ne smejo se pa čuditi, da drugi ki imajo stalno posla s takimi računi, njihovim trditvam brez dokazov ne verjamejo. Nepobitno dejstvo je tudi, da je velik del občanov proti elektrifikacijski politiki občine. KDE v Brežicah niso nastopale samovoljno, ker so imele za gradbo naprav z odlokom banske uprave pod VIII. No. 2730/5 z dne 5. avgusta 1936 potrebna oblastvena dovoljenja. To odloči» je prejela tudi občina Brežice ter jo ima vknjiženo pod štev. 1149 od 9. IX. 1936. Proti tej odločbi se občina Brežice ni pritožila, marveč je o priliki komisijske obravnave predložila celo izjave, da v Brežicah ni bila vložena nikaka pritožba. V decembru 1987 je pa g. župan brežiški prepovedal KDE elektrifikacijska dela v Brežicah, četudi mu je bila zgoraj navedena odločba znana. Pritožbe KDE proti prepovedi pa %. župan ni poslal v odločitev na pristojno mesto, marveč je kaznoval še pred rešitvijo pritožbe KDE z globo 10.000 din, ker se njegovi prepovedi niso pokorile. KDE so 6e tudi proti tej odločbi g. župana pritožbe, četudi je medtem g. okrajni načelnik sklep ot>č. odbora v Brežicah, da se elektrarne kaznujejo, razveljavil, čudimo se pa, da so upravne oblasti napram g. županu tako pojnistljlve. G. župan pa ne pove, kako Je poskušal ovirati delo KDE s svojimi občinskimi stražniki, kako je zahteval od okrajnega načelstva žandarme-rijsko asistenco proti delavcem KDE Prav take ne pove, kako so razni obč. odborniki vplivali na lastnike hiš. da niso dovolili jxwtaviti strešnih stojal in konzol na hiše in da so bile zaradi tega elektrarne primorane ob cesti na Glavnem trgu postaviti lesene droge, ki jih pe bodo na lastne stroške odstranile, kakor hitro bo občina izpoelo-vala od hišnih lastnikov dovoljenja za napeljavo električnih vodov na hišah. Primeri, ki jih navaja g. župan, da nastopajo pri KDE manjše občine kot prekupci, ne drže. Glede Novega mesta velja še danes prva uradna ugotovitev. Zadruga v Žalcu prejema električni tok od KDE na debelo, vendar le zaradi obveze, ki so jo KDE prevzele že v pogodbi r Velenjem. Sicer se pa fcalčanl sami zavedajo, da je korist, kl jo uživajo kot prekupčevalci električnega toka, le neznatna v primeri z neprijetnostmi, ki jih imajo s svojo napravo. I/Ogatec pa je najboljši dokaz proti stališču občine Brežice, ker dolg občine Logatec pri logaški posojilnici, ki ima začasno v upravi električno omrežje, od leta do leta le raste, namesto da bi ee pri reiativno visoki eeni toka manjšal. Z Radmirjem KDE nimajo nikakega stika. V Radečah obstoja mala privatna vodna centrala, ki oskrbuje Radeče z električnim tokom, KDE ji pa dajejo jiotrebni rezervni električni tok, kar je za Radeče le ugodno. Posredovanja pri prodaji električnega toka dovoli banovina le v krajih, kjer je poraba toka velika in zaradi tega uj>ravni stroški cene toka znatno ne f>ovečajo. To p n ne pride v poštev za Brežice, kjer je [*>rabn toka majhna in bi bila zaradi upravnih stroškov cena električnega toka zelo visoka. Sicer pa g. župana in onih. ki ne šele banovinske elektrike, ne bo nihče silil. Ostanejo lahke tndi brez nje, preprečili pa ne hodo, da je tudi drugi nc bi imeli. 3600 kovinarjev bo volilo Primer volitev delavskih obratnih zaupnikov pri jeseniških železarnah kaže v dobi pripravljanja morda edinstveni primer, kako mimo in modro naj se vršijo volitve delavskih zastopstev. Tako postopanje je le znak izobrazbe kovinarskega delovnega ijudstva. , Najprej so sicer obratni zaupniki organizacij SMRJ, JSZ in NSZ iz leta 1937 izdali letak, kjer pravijo, da volitev ne bo in menijo, da bo najbolje, če se kar njihovi mandati podaljšajo. Ta postopek pa Je naletel med delavstvom na odpor. Če želijo stari zaupniki ostati na svojih mestih, ni še s tem rečeno, da je tako prav, j>osebno ne, ker je prišlo mnogo novih delavcev v tovarno (nad 1200). Takrat pa je nastopila ZZD in se potegnila za tr-vedbo volitev, dn omogoči delavstvu zakonito zastopstvo, izbrano na volitvah. Na željo ZZD so najstarejši kovinarji, ki delajo pri železarnah ie vsi nad 40 let, sestavili volivni odbor. Volitve so bile razpisane. Tako bo dana prilika po zaslugi ZZD, da bodo lahko delavci izbirali svobodno svoje za-stoj)stvo. Tudi ostale organizacije so uvidele napako prejšnjega sklepa starih zaupnikov, ki so se nekako ponudili Se za naprej, in so predložile svoje kandidatne liste Predložene so liste ZZD, NSZ, SMRJ in JSZ. Par dni nas še loči od volitev. Med posameznimi skupinami vlada sicer velika agitacijska volja, toda v mejah največjega miru in tovarištva. Nekaj novega in do sedaj Jesenicam nepozn-anega pa je oklic najstarejših delavcev KI D na stoje tovariše. V tem oklicu pravijo ti veterani, dn so se odzvali vabilu ZZD v volivni odbor: >Apeliramo na celokupno delavstvo, naj ne naseda morebitnim poizkusom varanja, zlasti pa pričakujemo od meh delavskih strokovnih organizacij, da bo vsa agitacijШ in celotni nastop delavstva za iasa volitev strogo korekten. Delar 'ci, v znak, da znate cenili vrednost zakonitega zastopstva obratnega zaupniškega zbora, udeležite se voiitev polnoštevilnopravijo v svojem oklicu Spored Slovencev v okvirju sporeda evharist. kongresa v v .» Zastopnika škof. odbora Maribor (kan. dr. Cukaila) in škof. ordin. Ljubljana (župnik Hafner) sta nn konferenci 16. februarja t. 1. sporazumno določila sledeči spored udeležbe Slovencev na mednarodnem evnarističnem kongresu т Budimpešti. V četrtek 26. maja: v cerkvi sv. Elizabete (Budim.) ob 8 otvoritev (govor in tiha sv. maša mariborskega g. škofa z ljudskim petjem); ob 10.30 zborovanje (skupaj Slovenci in Hrvati, vodi g škof dr. Srebrnič, preds. permanentnega odbora za evh. kongrese v Jugoslaviji) — 1. govor hrvatski, 2. govor slovenski; ob 13.30 do t".40 ogled mesta z avtobusi (kdor želi in naroči); po večerji nastop k procesiji Sv R. T. (kot gledalci in častilci na nabrežju Donave). V petek 27. maja: ob 7 sv. maša, sv obhajilo (govor, ljudsko petje, g. škof dr. Srebrnič); od 9—11 ogled Marjet, otoka; ob U zbo rova nje Slo. vencev (nagovor); kosilo ob 12; od 13—19 ogled mesta (cerkva, muzejev); od 20—21 molitvena ura (govor, litanije, petje). V soboto 28. maja: ob 7 sv. nmša, sv obhajilo (misijon govor, g. škof dr Gnidovec); čez dan prosto «a ogled mesta, okolice; kdor želi in naroči: ialet z ladjo v Ostrogon po Donavi; od 20—21 molitvena ura, govor, litanije; odl9—22 spovedovan ja. V nedeljo 29. maja: sv. maša od 5—8. Po zajtrka odhod na Ilošektere (Trg junakov), tnm glavna sv. maša ob 9 Po kosilu odprava vse prtljage v vagone: odhod k baziliki za sk'.epno procesijo (v procesiji le naše zastopstvo v narodnih nošah); po sklepni pobožnosti naravnost na vlak, ki odpelje okrog 20 in bo v ponedeljek zjutraj v Ljubljani prtd odhodom vlakov domov. Romarjem bomo pravočasno preskrbeli kongresno himno (note s slovenskim besedilom) in objavili, katere pesmi za naše pobožnosti (iz liudske pesmarice in umetne) naj bi se naučili doma. Kongresno knjižico (Vade mecum) bomo skušali preskrbeti slovensko ali vsaj hrvaško, s praktičnimi navodili in malim madžarsko-slo-venskim slovarjem. Romarji naj se doma pripravljajo na ko«n- fres z molitvijo in večkratnim prejemom Sv. R. . v namene kongresa (zadoščenje Jezusu v Sv. R. T., svetovni mir, sprava in ljubezen med narodi, odstranitev boljševiške nevarnosti). V vseh župnijah obeh slov. škofij naj bi se vršila ura mo'itve in pridiga o evh. kongresu Priporoča se, dn se čimprej odloči za udeležbo in priglasi (župnim uradom ali »Putniku«) primerno število romarjev in bomo Slovenci častno izvršili svojo dolžnost do kongresa v sosedstvu ter se dostojno uveljavili v mednarodni javnosti kot katoličani. Zveza iza tujski promet v Sloveniji (»Putnik« Ljubljana in Vfaribor), kateri oba škofijska odbora pomagata z informaciiami, bo v kratkem razposlal vsem župnim uradom podrobna obvestila o sporedu in cenah romanja. Kmalu bom zopet osebno potoval v Budimpešto. da tam izposlujem za našo udeležbo vse potrebno in čim več ucodnosti. Tudi bom sproti objavil vse, kar naj bi naši romarji vedeli o kongresu. Oni pa naj olajšajo priprave in omogočijo častno in dobro pripravljeno udeležbo s pravočasno in številno priglasitvijo. V Moravčah 26. februarja 1948 Hafner Jernej, župnik THE A von HARBON: II. del »EšNAPURSKEGA TIGRA« zakliučeno nemško filmsko delo Indijski nagrobni spomenik KINO SI ATSCA Tel. 21-24 Danes ob 15., 17„ 19. in 21. uri Tel 21-24 KINO MATICA Ma'ineia oh pol 11. uri dopoldne po znižanih i-епнћ oroko je obhajal g, Mihael Lukman cestni nadzornik in posestnik na Vran-ekem, s evojo g. soprogo. UgletW-rmi možu, ki je ( zvest naš naročnik, in njegovi ženi iskreno česti- , tamo. Bog ju ohrani še dolgo vrsto let v zdravju in zadovoljnosti! — Iz vojaške službe. Imenovan je za lekarniškega poročnika magister farmacije Veselin Pivarski: upokojen je geodetski po kovnik Kar- 10 Marčič in obenem preveden v rezervo; prevedena sta v sanitetno stroko (lekarniška skupina) rez. peli. stotnik I. га/.r. Štepan-Viktor Puks in za inž. podporočnika topniško-telinične stroke rez. topniško-tehnični podporočnik dr. Branislav Božič in upokojeni so: peh. narednik-vodnik I razr. Alojz Oman, drž. mojster-puškar VITI. polož. skupine Franjo Šaunik, narednik-vodnik 11 razr. strojne stroke Martin Podlogar in narednik-vodnik I. rnzr. telegrafske stroke Anton Ivančič. = Odlikovan je z redoin sv. Snve tretjega razreda geodetski polkovnik Karlo Marčič. JfuCvtfuo m i (o, zcù domače, of ovmafto mifo! — Žrebanje državne loterije bo v dneh od 1. do 11. marca v Ljubljani in bo v teh dneh naš list po možnosti priohčeval vsak dan vse izžrebane številke istega dne, na kar že sedaj opozarjamo cenjene bravce. V popoldanskih urnli bo pa zastopnik tvrdke Rein in drug iz Zagreba v prostorih uprave izplačeval dobitke onim, ki so kupili srečke pri tej banki in jim bo sreča mila. — Časopisne reklamacije niso poštnine proste. Ker se v zadnjem času zopet dogajajo primeri, da naročniki reklamirajo izgubljene izvode časopisov l>o uefrankiranih dopisnicah nli pismih, opozarjamo tem potom opetovano vse p. n. naročnike, da reklamacije že več let sem niso poštnine proste in se smatrajo za navadna pisma, četudi so v odprtih kuvertah. Uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, vse izpreinemhe vnešene nn svoje mesto, celotno sedaj veljnvno besedilo po dobite v Cirilovi v Mariboru in v vsaki knjigarni. — Cena 12 din. — Najdena slika. Zndu'a leta so nekateri precej truda položili v iskanju slike »Primskov-•kega gospoda« Jurija llumurja, da bi Slovenci uneli vsa j eno sliko tega znamenitega moža, n ■c je zde'o. da je ves trud brezuspešen. Sedaj pn v,- je vendarle končno posrečilo neumornemu % 1. šašlju, upok. župniku, da je izsledil eno sliko, za kor mu gre posebna znhvala. Priobčil jo je v bakrotisku izadnji »Bogoljub« na str. 63 obenem s kratkim pojasnilom v isti številki. — Član banskega sveta g. šerbinek iz Svečine pri Mariboru nos prosi, da ugotovimo, da na zasedanju banskega sveta ni zahteval poostritve kvalitetne kontrole pri točilcih, marveč pri uvozu vin v Dravsko banovino. To kontrolo naj bi vršila kmet. poskusna postaje v Mariboru in kletanski nadzorniki. — КШО SLOGA ;r.Vo —■ predvaja velevatmven film iz življenja dalmatinskih pomorščakov: Princeza koral V glavni vlogi naša domača filmska igralca ITA RINA in SVETISLAV PETROVIČ — Občni zbor Osrednjega društva S.P.D bo v četrtek, dne 17. marca 1938, ob 20 v dvorani Delavske -zbornice na Miklošičevi cesti s sledečim dnevnim redom: poročilo predsednike, poročilo tajnika, poroči o gospodarja iu obračun, poročilo računskih preglednikov, proračun za leto 1038, nadomestne volitve, do'očitev delegatov za skupščino, samostojni predlogi in slučajnosti. V sm.i.s-lu S 17. društvenih pravil morajo biti samostojni predlogi predloženi odboru Osrednjega društva najkasneje do vključno 9. marca t. 1. ter mora biti predlog podprt vsaj od 15 članov, ki IhkIo navzoči na občnem zboru, ker se sicer ne more razpravljati o njem. Pismeno tainiško poročilo bo na razpolago članom v društveni pisarni od ponedeljka, dne 14. marca 1938, dalje. Notarska tarifa — nova izdaja za 5 din — v Cirilovi, Maribor. — Evharistični kongres v Budimpešti. V času od 25. do 30. maja 1938 priredi Zveza za tujski promet v Sloveniii. zastopništvo Putnika v sporazumu s stalnim odborom za evharistične kongrese v Jugoslaviji in v sporazumu e knezoškofi'skim pooblaščencem za ljubljansko škofijo g. Jernejem Hafner romanje na 34 svetovni evharistični kongres v Budimpešto. Spored m cene potovanja bodo v najkrajšem času poslane skupno s prijavnicami vsem čč. žirpnim uradom V vseh poslovalnicah Putnika v Sloveniji se dobe podatki in navodila glede vožnje, prehrane in prenočišča ter skupnega potnega lista kakor vse ostalo Polert tega ie Putnik preskrbe!, da se lahko za romanje v Budimpešto določeni znesek vplača v treh mesečnih zaporednih obrokih Odhod na romanje iz Ljubl'ane je določen na dan 25 maja okoli 8 ure s prihodom v Budimpešto ob 6 zvečer. Romarii se vračajo 30 maja okoli 6 ri titrai — Enodnevni izlet v Trst. Zveza zn tnjski promet v Sloveniji priredi v nedeljo 6 marca t. I. enodnevni izlet v Trst. Cena 120 din Ostale informacije in priiave sprejemajo vse bilietarne >Putnika« v Ljubljani, Kranju in n» ledenicah. — Razpisane so volitve v 50 občinnh. Zn to priliko priporoča T n trosilo vnnskn kniiorarnn v I jiib'iani vsem župnnom. občinskim od'-ornikom in vo'iveem knjižico »7n obč'n«kc volitve« ki obsegn n) Zakon o volivnih imenikih, b) 7akon o občinah, c) Uredbo o sestavi kandidatnih list — rena 5 din. — Dalje tiskovine: Kandidatna lista, kos 2 din. Izjava (za odbornike in namestnike), kos 0.25 din. — Redni občni zbor SPD Ruše bo v četrtek, dne 3. marca oh pol 8 zvečer v gostilni Črnko v Rušah 7. običainim dnevnim redom in volitvami. — Prelepe slike zastonj in nnvodiln za roman >c na Trsat—Rab in k Materi Božji Zdravja v Solit—flvnr pošlje »Dmžinn božjega sveto«. T.jubljnna Pe-trn nnsin 1" — Nesrečn otroka. V va«i TMiii pri litiji se ie i>onesrpri'n 3 letna rudnrirvn bčc-kn Piv-1-i Blnievn Padla ie s peči nn razbeljen štedilnik se hudo poto'kln in dobi'n po'kodbe po vsem telesu Starši so jo prinesli v ljubljansko bolnišnico. — Šoferski izpiti za okraj Noro mesfo. Bre-žirc. Krško in Črnomelj bodo v Novem mestu dne f>. aprila IO'?* ob 10 Rok za vlaganje prošenj je do 31. marca 193«. — Namesto venca na grob pokojnega šel. upravitelja g. Frana Korbarja, je darovala gdč. učiteljica Anica Dolenec 200 din za revne šolske otroke v Sv. Petru na Medvedjem selu. — Knjigarna »Nove založbe« v Ljubljani (Kongresni trp 19) priporoča ljubiteljem slovenske umetnosti tele knjige iz svoje založbe: Izidor Cankar, Uvod v uinevanje likovne umetnosti (bogato ilustrirana); Fr. Štele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (bogato ilustrirana; St. Vu mik, Uvod v glasbo (edina študija te vrste pri Slovencih); Edvard Kocbek, Zemlja (pesniška zbirka) . — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec neravne »Franz-Josef grenčieec. — Ža materinsko proslavo priporočamo zbirko mladinskih iger pod naslovom: »Slovenski materi«, ki vsebuje pet krasnih iger ter zborno deklamacijo: »Slovenskim materam«. Cena izvodu je 20 din, glasbeni prilogi 8 din. Društvo, ki kupi tri izvode in eno glasbeno prilogo, dobi tudi avtorsko dovoljenje za uprizoritev vseh iger ter je oproščeno plačila tantieme. Te igre predstavljajo našo doslej gotovo najboljšo odrsko mladinsko literaturo za priliko materinskih proslav. Kolikor društva ne bodo letos uporabila iger v zbirki, jih bodo lahko še prihodnje in naslednje leto; gradiva je dovolj. Dovoljenje in oprostitev velja za vse igre tudi za bodoče. Naroča se zbirka na naslov: Mladi oder, Ljubljana, p. pr. 196, pa tudi r Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Društva opozarjamo na tozadevni prospekt, ki je bil^ poslan društvom in na razpis novih izvirnih iger, ki je v prospektu Na zbirko opozarjamo zlasti še mladinske in šolske odre. Ivan Novak deniist v Hibnici «prejema strank« zopet redno — V Gorico—Trst in v Padovo—Benetke, štiridnevni romanski avtoizlet od 18 do 21. marca. Priglasite se ea navodila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Obrtniki, obrtniee. Vsem zavednim slovenskim obrtnikom in obrtnicam priporočamo, da se naroče na list »Slovenski obrtnik«, ki je glasilo Zvez «lov. obrtnikov. List bo vsakemu obrtniku le v korist in spodbudo do njihovega stanu, kakor do stanovske organizacije. List izhaja mesečno, prinaša strokovne članke, odredbe ki se tičejo obrtnikov. Vodi borbo za zboljšanje obrtnega stanu, za njegov obstanek in uapredek. Liât »Slovenski obrtnik« mora imeti vsak zaveden slovenski obrtnik. Stane letno samo 18 dinarjev. Naročite ga pri upravi. Kolodvorska ulica 25, v Ljubljani. — Izšla je 8. številka II. letnika »Slovenskega delavca«, ki je prinesla tudi tako težko pričakovano objavo o izidu nagradnega žrebanja, ki ga je uprava »Slovenskega delavca« razpisala za vse tiste naročnike, ki so leta 1938 poravnali naročnino. Vseli nagrad je 20 v skupui vrednosti 2500 din. Izid žreiianja so težko pričako-vuli vsi naročniki. Prvo nagrado — rejenega prašiča v rednosti 1000 din — ie dobil brezposelni stavbinski delavec iz Medvod Ostale nagrade so šle na vse strani, celo v Macedonijo. Poleg člankov in strokovnih poročiL, ki dajejo ».Slovenskemu delavcu« značaj delavskega strokovnega borbenega lista, 90 zbrane in objavljene tudi vse važne novice in dogodki iz domačih in drugih krajev, ki morejo delavstvo zanimati. List se naroča na naslov: Uprava »»Slovenskega deilavca«, Ljubljana, Čopova ulica t (Delavska zbornica). Mesečna naročnina za člane 2 din, za nečlane pa 3 din. — V Službenem listu kraljevske banske uprave draveke banovine od 26. februarja t l. je objavljena »Uredba o izvršbi zoper samoupravna teles« in zoper javne in občekoristne naprave«, dalje »Pravilnik o pobiranju pristojbine (lakse) za pro-stoslede na ozemlju rudarskega glavarstva v Ljubljani«, »Pristop Tranejordanije h konvenciji za izenačenje nekaterih predpieov o mednarodnem prometu po zraku«, »Odločba občne seje državnega sveta k § 139 itd. zak. o drž. urednikih (določanje rodbinske pokojnine«) in »Objava o razmejitvi župnij Sv. Miklavž nad Laškim in Laško«. .. , . .... .. l'.y.^,. -v OSKRBNIKA-CO ZA DOM NA KRVAVCU išče SPD. Pogoji: biti mora vešč smučanja in sposoben vršiti izdatno propagando, administrativno izvežbau, vešč vseh poslov v planinskem domu. — Pismene ponudbe najkasneje do 5. marca 1938, na pisarno SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Odkrita podzemeljska jama na BračtL Na otoku Braču na Vidovi gori so pastirji našli na kraju, kjer iščejo ovce ob nevihtah svoja zavetišča, povsem slučajno pravo kraško jamo. Vhod v to jamo je zelo ozek, tako da se e težavo splazi vanjo droben človek. Pastirji so ugotovili, da ima jama kar šest galerij s številnimi kapniki. Jama je dolga okoli 60 m. — Knut Hamsun na našem Primorju. Slavni norveški književnik Knut Hamsun je že več dni v Dubrovniku, kjer se zdravi Tam bo ostal še nekaj dni. V Dubrovniku je zelo lepo vreme. Hamsun je navdušen nad lepotami Dubrovnika, zlasti pa ga zanimajo arhitektonski spomeniki — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Povsod enald. Združenie stanovanjskih najemnikov v Splitu ie poslalo banski upravi spomenico, v kateri naglaša. da se stanovanjski naiemniki zelo pogosto pritožujejo, ker veliko število hišnih posestnikov v Splitu noče oddajati stanovanj družinam z otroki. V spomenici prosijo stanovanjski najemniki, naj ban-ska uprava odločno napravi konec temu nemoralnemu in nekulturnemu pojavu. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni ki-elini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Zatfor!e Drnmntskim odsekom prosvetnih društev! Danes ho v Društvenem doinil v Zngorju ob 9 dopoldne sestanek drnmntskih odsekov Ker je sestanek velike važnosti za organizacijo Zveze ljudskih odrov, pozivamo vse odseke, dn se ga gotovo udeleže. Pride delegat Zveze. Mengeš. Prosvetno društvo uprizori danes popoldne ob poi 4 komedijo v 4 dejanjih »Beneški trojčki«. kino union T.i.22.21 Danes zabavna llehrer en opereta »Die Landstreicher« POTEPUHI V njej poje naša /namenita pevka in umetnica Erika Druzovii Poleg nje še Pa» НбгМд«. Lada Engftah, 6reU Ibeimer in Rudolf Uri Pri predstavah ob 15.. 17.. 19. in 21. uri predvaiamo kot dodatek prvi plasfttfni film Pustna matineja ob 10.30dopoldne Cene Din 2.60 do H 50 Vesela burka Stanllo in OMo Usodno sorodstvo ter kot dodatek prvi plastični film Hajzabavneiii pustni kinoprogranl Za pet tihih minut Evangelij zadnje nedelje pred pepelnico (Lk 18, 31—43) govori o vprašanju, ki mu človek z naravno pametjo ne pride do dna, o trpljenju. Gospod je vzel dvanajstere k tebi in jim rekel: »Glejte, џ Jeruzalem gremo in tpolnilo te bo nad Sinom človekovim rte, kar je pitano po prerokih. Izdan bo narnrei nevernikom in ga bodo zasmehovali in z njim grdo ravnali in vanj pljuvali; in potem ko ga bodo biiali, ga bodo umorili in tretji dan bo vtlal.* Tretjikrat je Goti>od napovedal, kaj ga čaka. Si bila to tamo bojazen ali temna tlutnja, marveč odločna in jasna napoved, ki je pritla ne iz domnevanja tn ugibanja, marveč iz izve*tvega spoznanja. Dvakrat je bil te tvoje trpljenje napovedal (Lk 9, 22. 44. 45), da bi tvoje učence nanj \>ri]iravil, toda obakrat prej in tretjikrat zdaj z enakim uspehom. >Oni pa le besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali to »e ga vpraiati o tej stvari,* pravi evangelitt ob drugi napovedi. Tretji pa dostavlja: >ln oni niso nič od lega umeli; la beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj govori.* Pred trpljenjem sloji človek kakor pred veliko uganko, ki se razvozlali ne dd, kakor se dejstvo trpljenja zanikat1 ne dd. Ce Irdi Sofoklejev Filoktetes: »Trpljenje trpljenju trpljenje rodi,« samo z besedo pravi, kar človeštvo skoz tisočletja skuša. V luči božjega razodetja pa ima trpljenje drugačno lice. Ni vei Sfinga, ki ti stavi nerešljivo uganko in le pahne v prepad, če ne daš pravega odgovora. Božji poslanec je: poslanec božje Pravice, katerega je greh poklical na temljç; poslanec božjega Usmiljenja, katerega je Bog poslal, da grešnega človeka vzgaja; poslanec božje Dobrote, kateremu je Bog dal čudovito moč,' da ubogega človeka bogati. Le prav se postavi in pripravi, da boš trpljenje prav gledal in prav todil in prav nosil. Prav ga boš gledal, če stojiš na trdni skali vere in zaupanja v božjo Previdnost; prav ga boš sodil, če ga boš sodil z ljubeznijo do nebeškega Očeta in do svoje duše; prav ga boš nosil, če se boš opiral na moč božje Milosti Razstava anodabliaioč h ametnic Male ienshe on ente Žena se je že od nekdaj udejstvovala v upodabljajoči umetnosti, le da je bilo to njeno umetniško udejstvovanje do nedavna skoraj neopaženo predvsem za to. ker je bil delokrog, v katerem se je udejstvovala, docela drug, kakor delokrog, v katerem se je udejstvoval mož. Dočim si je mož lahko izbral n. pr. slikarstvo kot svoj živ-ljenski poklic, je bil ženi do nedavna njen edini delokrog dom, družina, gospodinjstvo in slično. Tako je bila žena primorana v tem svojem delokrogu iskati in tudi dati izraza svojemu umetniškemu čutu, svojemu stremljenju po lepoti. In svojemu umetniškemu nagnjenju je dajala izraza t motivi, ki jih je naslikala na pirhe, v vezeninah itd. Posebno pri izdelavi veznin je pokazala žena mnogo umetniškega daru. V poslednjih desetletjih p» so izpremenjene življenske prilike ženi omogočile, da se je mogla posvetiti prav kakor moški tudi ona docela umetnosti. Kako daleč je žena danes v to smer napredovala, kako daje izraza svojemu notranjemu umetniškemu doživljanju in kako dojema in podaja življenje, ki ga vidi okoli sebe, nam bo deloma pokazala razstava upodabljajočih umetnic MZA (Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške), ki ob od 6. do 20. marca odprta v Jakopičevem paviljonu in bo, gledana s tega vidika, gotovo izredno zanimiva. Razstava, katere visoko pokroviteljstvo m prevzele: obe kraljici Jugoslavije in Romunije 1er soproga predsednika čsl. republike ga. Hana Be-neševa, je priredila MZA na pobudo čsl. senatorke ge. Frante Plaminkove. Poleg gornjih motivov je priredi tel jlce razstave vodilo še nekaj drugega, to je želja, potom poglobitve kulturnih odnosov, doseči tudi tesnejše prijateljske stike med državami, ki spadajo v okvir MZA. Na razstavi bo zbranih približno 200 del. Zbirka vsake države šteje po 40 slik, 10 kiparskih del in 10 arhitektonskih načrtov. Izmed Slovenk razstavijo: Avgusta Santel (1), Henrika ftnntel (2), Anica Sodnik-Zupane (2), Elda Piščanec (2), Mira Pregelj (2), Mara Kralj (2). Bara Remec (1), Dana Pajnič (2). Doslej je bila razstava odprta že v Belgradu in Zagrebu, kjer je, tako e strani obiskovalcev, kakor tudi kritike, žela izredno lepo priznanje. Samo v Belgradu je bilo razprodanih 28 del, med njimi tri slovenska. Iz Ljubljane bo potovala razstava dalje v Romunijo in od tam na Češkoslovaško Domžale Fantovski odsek v Domžalah uprizori dne 18. marca ob 8 /večer dne 19. in 20. inarca pa oO 3 popoldne Sheriftovo vojno dramo v 6. slikah: »Konec pcui« Drama je evetovno znana in odlična ter se godi na francosko nemški fronti v dneh od 18.—21. marca 1918 Ker poteče ravno letos 20 let, odkar je bila končana evetovna vojna, ima drama še večji pomen. Igrajo najboljši igralci fantovskega odseka, režira pa Mtiller Lado. Vse ljubitelje dobre giedaiiške umetnosti vabimo k udeležbi. Morilci izročeni sodišču Zmeraj več dokazov za nedolžnost Blaža Šege Maribor, 26. februarja. Mariborska policija je danes zaključila akt« groznega zločinstva pri Sv. Bolfenku ter je vse osumljence izročila sodišču, dasi potek dogodkov še ni popolnoma pojasnjen. V preiskovalni zapor okrožnega sodišča je policija danes popoldne poslala Bevardijevo mater, Ivana šajtegla, Blaža Šego in Šajtelovega očima, de- lavca Ivana Obrula iz Pobrežja. Včerajšnje zasliševanje osumljencev, ki je trajalo vee dan, je prineslo nekaj novih momentov, ki govore zato, da je Šega pri izvršitvi dejanja povsem nedolžen, dasi je bil morda med onimi, ki so zločince nagovarjali k napadu na Dolničarja. Priče, ki so videle, da se je Blaž Šega nahajal zvečer ob 6. doma, so verodostojne. Prav tako je za Šego razbremenilna izjava nekega posestnika iz Radvanja, ki je videl samo Šaj-tegla in Bevardija iti v gozd za Dolničarjem in Goru-povo, ni pa b3o v njihovi družbi Šege. Kljub vsem tem ugotovitvam pa je Šajtegel tudi pri včerajšnjem zaslišanju vztrajno zatrjeval, da je Šega glavni krivec, ki je umor v vseh podrobnostih pripravil ter je tudi sam pri dejanju sodeloval. Ko so Šajteglu pri zaslišanju predočil, da si je to izmislil ter da ga bodo pripravili do tega, da bo govoril pravo resnico, pa je odvrnil, »če me prisilite, bom povedal, kar boste hoteli, na sodniji pa bom že zopet svoje trdil«. Zelo verjetno je, da se hoče Šajtegel nad Šego na tak način maščevati, ker je bil namreč Šega prvi tisti, ki je izdal Bevardija in Šajtegla. Šajteglovega očima Obrula so aretirali in zaprli, ker je bil tudi on med tistimi delavci, ki jih je podjetje Tôfmies odpustilo ter bi moral imeti v začetku marca obravnavo zaradi neizplačane 14 dnevne mezde. Bevardi, ki se nahaja že od svoje aretacije v preiskovalnem zaporu, je še vedno trdno prepričan, da mu ne bo treba ničesar priznati. Pri dosedanjih zaslišanjih ee je delal popolnoma nevednega, vztrajal je pri tem, da je rano dobil pri Mrzlem studencu, kjer sta ga napadla dva neznanca. Ker ne ve, da so njegovi sokrivci že aretirani, si gotovo domišljuje, da oblasti ne bodo še tako kmalu zločinstva razjasnile. Tudi še ne ve, da eo našli med tem časom na njegovem domu že ves plen, ki sta ga s Šajteglom odvzela umorjenim žrtvam, prav tako mu še ni znano, da je aretirana tudi njegova mati. Zaradi tega ji je že pisal iz preiskovalnega zapora pismo, v katerem jo prosi, naj podvzame potom kakega odvetnika vse potrebne korake, da ga bo sodišče izpustilo, ker je popolnoma nedolžen. Ljubljanske vesti V nedeljo dne 27. februarja Gledališče Drama. Nedelja 27. febr. ob 10.30: »Sne-guljčica«. Mladinska matineja. Izven. Globoko 7.nižane cene od 14—2 din. — Ob 20: »Firma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek 28. februarja: Zaprto. Torek 1. marca ob 16: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda 2. marca: Zaprto. Opera. Nedelja 27. februarja ob 15: »Mala Floramye«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 20: »Pod to goro zeleno«. Iz- ven. Gostovanje gdč. Zvonimire Žu pevčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek 28. februarja: Zaprto. Torek 1. marca: »Pri belem konjička«. Izven. Znižane cene. Sreda 2. marca: Zaprto. Prireditve In zabave Rokodelski oder sporoča, da se veseloigra »Velika malenkost« zaradi nepredvidenih zadržkov preloži na poznejši čae. Obenem pa obvešča svoje člane, da bo drevi družabni večer za člane in njihove družine. Dekliška Marijina kongregacija župnije M. O. kot dekliški odsek frančiškanske prosvete priredi danes ob 5 popoldne v novi frančiškanski dvorani »Naš veseli večer« s pestrim sporedom, godbo in srečalovom. Smeha in zabave ne bo manjkalo, zatorej danes vsi v novo frančiškansko dvoranol Teater frančiškanske prosvete M. O. v Ljnb-ljani, ki ga vodi poklicni režiser, vabi svoje člane in prijatelje k svoji predpuetni zabavi, ki bo drevi ob 8. Glavna točka sporeda je burka v 3 dejanjih »Trojčki«, razen tega komični nastop dr. Morella. Med odmori šaljivi kupleti in mu-zika. Za ta veseli večer si rezervirajte vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din v predprodaji v franč. pasaži. »Bohemski večer« gledaliških igralcev bo na pustni torek 1. marca pri Mikliču. Predprodaja je pri operni blaga j ni. KINO K0DBLJKV0 Telefon 41-64 Danee ob 17 in 20 ter jutri ob 20 dva velefilma v enem sporedu Levi* Trenker v monu m en talnem del« »CONDOTTIERI« ht »POHLEP« (M a r I e n e Dietrleh) Ob 15 samo: »CONDOTTIERI«. — Cene znižane. Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori drevi ob 8 na društvenem odru I-firstovo burko »Teta na konju«. Veseloigra v 3 dejanjih ima polno dogodkov, ki nudijo gledalcem obilo smeha in zabave. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. i Ban. deško vzgojevališče na Solu priredi danes ob 5 popoldne veseloigro »Dva tička«, v 5 dejanjih. Za ljubitelje emeha in pustne zabave bo v obilni meri preskrbljeno. Siškarji, drevi vsi v samostansko dvorano, kjer se boste ob veseloigri »Nevesta iz Amerike«, ki jo vprizori Dekliški krožek, res od srca nasmejali. Začetek ob 8; cene so znižane. Prosvetno društvo Ljubljana-Dravlje vabi vse prijatelje na igro »... ulica št. 15«, ki jo bo uprizorilo na pustno nedeljo 27. februarja t. 1. ob 8 zvečer v cerkveni dvorani v Dravljah. Katol. prosvetno društvo v šiški ima svojo letno predpustno zabavno prireditev v ponedeljek 28 t. m. od 20 v samostanski dvorani. Zanimiv bo nastop umetnega 6trelca Viljema Tela iz Ljubljane. Predavanja Sadjarska podružnica v šiški. Strokovno predavanje »Cepljenje 6adnega drevja« ima drevesni-čar g. Breceljnik Iv. v 6redo ?.. marca db 20 v »Stari šoli« na Celovški c. 99. Pcdngoško drnštvo v Ljubljani priredi v četrtek 3. marca ob 18 v dvorani mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi »Nove poti sodobnega muzikalnega vzgojstva«. Predaval bo g. Dragotin Cvetko. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah priredi predavanje o škropljenju in obrezovanju vseh vrst sadnega drevja na vrtu g. Erjavca L., Povšetova ul. 46 na Kodeljevem. Predava g. Štrekelj v nedeljo, 27. t. m. ob 10 dopoldne. Sestanki Pogrebno in podporno društvo državnih uslužbencev v Ljubljani. Člansko zborovanje bo 6. marca ob 8 v dvorani Delavske zbornice. Vstop dovoljen samo članom proti izkazu 6 člansko knjižico. Ker imajo na občnem zboru pravico glasovanja eamo delegati, zato je udeležba na članskem zborovanju obvezna. Zveza bojevnikov — skupina Ljubljana-Trnovo ima redni občni zbor v nedeljo 13. marca ob 10 dopoldne v prostorih gostilne Soklič z običajnim dnevnim redom. Občni zbor Društva brezposelnih profesorskih kandidatov bo v nedeljo 6. marva ob 9 dopoldne na I. državni realni gimnaciji. V interesu vseh nezaposlenih diplomiranih filozofov je, da se ga udeleže v čim večjem številu. Odbor DBPK. Kino Zvočni kino Vič predvaja dan« ob 4, 6 ie 8 vesel predpuetni film, ki bo izzval salve emeha. Za dodatek še najnovejši Foxov tednik in zanimiva predigra. Cenjenemu občinetvu naznanjamo, da бо sedaj nameščeni novi, udobni sedeži. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, dr. Kmet, Tyrseva cesta 41; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Zgubila se je denarnica z večjo vsoto denarja in zlat obesek od 19,—21. t. m. in sicer od Bohoričeve ulice do cerkve Srca Jezusovega. Ker je lastnica v hudi stiski, prosimo čutečega najditelja, da najdeno proti primerni nagradi odda upravi »Slovenca«. Praznilt sv. Janeza Boska na Rahovnihu V nedeljo 6. marca bo v Salezijanskem zavodu na Rakovniku slovesni praznik sv Janeza Boska ob 50 letnici njegove smrtL — V četrtek, petek in soboto (3., 4. in 5. marca) bo slovesna tridnevnica. Vsak večer ob pol 8 kratek govor o don Bosku, Litanije in blagoslov. V nedeljo zjutraj ob 6 sv. maša pred Najsvetejšim s pridigo. Ob tri četrt na 9 sprejem prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorja Rožmana, ki bo imel ob 9 slavnostni govor in sv. mašo. Ob 10 slovesna sv. maša z leviti. Popoldne ob pol 3 do pol 4 molitvena ura za salezijansko sotrudništvo. Ob ol 4 kratek govor o don Bosku, pete litanije in lagoslov. Ob 5 in 8 zvečer pa slavnostna predstava v frančiškanski dvorani »Z don Boskom soncu nasproti«, lepa tridejanska igra iz saiezijanskih misijonov na Kitajskem V njej se nazorno pokaže, kako don Boskov duh in njegova ljubezen osvajata srca, najprej srca mladine in potem po mladini srca odraslih. Pri prireditvi bo sodeiloval zbor rakovniških gojencev. — Vstopnina od 10 din navzdol. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pat et bonum« v frančiškanski pasaži (tel. 43-63) in v pisarni sale-izijanskega sotrudstva na Rakovniku (tel. 41-63). Vse don Boskove prijatelje in častilce vabimo, naj se v čim obilnejšem številu udeležijo te proslave, da tako dostojno počastimo spomin tega velikega svetnika, o katerem je Pij XI. dejal, da je »največje čudo 19. stoletja«. pol bla Za avbe vzorci, zlata nit, gotove oblike, rožasti trak. Ljubljana M. DREN IK Kongresni trg 7 1 V stolnici bo danes, jutri in v torek ev. ReSnje Telo ves dan izpostavljeno. Od ponedeljka na torek tudi vso noč. Vsak dan bo ob 4 popoldne pridiga in nato slovesne litanije. Pridigali bodo: Danes g. Stanko Skerbe, mestni katehet, v ponedeljek g. Franc Novak, šempeterski kaplan, v to-.........Mekinj župnik pn rek g. Viktor Čadež, Kamniku. 1 Dve noči bomo žrtvovali nočni častilci ta teden božjemu Zveličarju v sv. Rešnjem Telesu. Udeležili se bomo 40 urne evharistične pobožnosti v stolnici, ki bo zadnje tri predpostne dni, ko bo sv. Reš. Telo izpostavljeno javnemu češčenju tudi v noči od ponedeljka na torek (28. febr,—1. marca). To noč bo naša predpustnica, ko bomo sami zbrani in z glasno skupno molitvijo (30. ura: spravne molitve) zadoščevali Kristusu Kralju, in užili mnogo notranje utehe in duševne sreče, ki odtehta vse minljive užitke in svetne zabave lahkoživih, veseljaških ljudi. 1 Pred prvim petkom v noči od 3.—4. marca je pa zopet redno nočno češčenje mož in mlade-ničev v stolnici. Stražarji sv. Reš. Telesa bomo zopet na nogah, da opravimo uro za uro svojo po-božnost na čast presv. Srcu Jezusovemu. Iz knjige »Večna molitev« bom prevzeli 17. uro: »0 pokori«. Za sklep pa še po možnosti nekoliko iz 3. ure: Počeščenje božjega Srca Jezusovega. — Kdo izmed krščanskih možakarjev in naših fantov ima dobro voljo, da se nam pridružil? Ure po polnoči so bolj zaslužne. Vabijo tiho — skromno. 1 Pokojnine bo dostavljala pošta Ljubljana 1 dne 1. marca. I O trpljenju slovenskih fantov in mož med svetovno vojno je govoril na XIX. prosvetnem večeru njihov bivši vojni kurat g. minister dr. Franc Ku lovec. Orisal je trpljenje, ki je čakalo naše vojake ob začetku svetovne vojne v Galiciji. Avstrija ni poznala modernega vojskovanja, zato eo celi slovenski polki padali, kakor pada trava pod ostro koso. Novi bataljoni, ki 60 prihajali, eo bili velikokrat uničeni že pri izstopu iz vlaka. Slabe ceste 60 premikanje čet ovirale, izbruhnila je kolera, ki je uničila toliko mladih življenj. Tretji armadni zbor, predvsem slovenski polki, so bili prestavljeni iz Galicije 1.1915 na eoško fronto, kjer 60 oškropili 6 evojo krvjo Oslavje, Sv. Mihael in Doberdob — slovenskih fantov grob. Hudi boji v južnih Tirolah v pokrajini 6edinih abčin бо bili Kdor zjutraj *<» zTastf pa rvece* redno uporablja Sargov Kalodonf, skrbi za to, da ostanejo njegovi zobje ne tarna» Me!2e2e beli, temvet tudi brez zobnega kamna. Kajti te Sargov Kalodonl vsebuje v Jugoslaviji sulforlclnoleat, ki uspel* no deluje proti zobnemu kamnu. Zato uporabljajte samo Sargov Katodontf zlasti v zimskem času velijo gorje našim vojakom. Plazovi, še več pa kamenje, v katerega ee padale laške granate, je uničilo toliko mladih življenj. — Gospoda predavatelja бо nagradili navzoči z burnim aplavzom. Rekorden obisk je ]>ač pričal, v kako živem spominu so ti krvavi «kievi našim možem in fantom in a kakšno krvjo eo opieani v zgo dovini. ZaJifoog doslej le v ercih, ker ee še ni našlo pero, ki bi opiealo vee te boje slovenskih mož in fantov, zlasti boje, e kakšno hrabrostjo so branili elovensiko zemljo ob Soči. Je to važno poglavje v naši zgodovini, zato bi ee vsaj eedaj ob 20 letnici, našel pisatelj, ki bi to zabeležil in ohranil poznim rodovom v gla6en opomin — vojne nikar! Končno je predavatelj apeliral ludi na navzoče, da je ekrajni čae, da se p06tavi elovenekim vojakom epomeiiik, kakršnega 6i je postavil vsak narod, ki zna ceniti žrtve doprinešene na oltar domovine. Naj bi tu na tem epomeniku skoraj zaiarela večna luč. Večer so poživeli še pevci, ki so zapeli pesmi »Oj ta eoldaški boben«, »Oblaki so rdeči« in »Oj Doberdob«. Njim kakor tudi recitatorju gre prisrčna hvala! — Prihodnji proevetni večer, ki bo 4. marca, nae bo popeljal na svetovni kongres Kri- etirea Kralja v Pozmanj. 1 II a v 1 i č c k Brata, Stari trg 24, telefon 23-96. Elektropodjetje, 1 Spomenik pri Sv. Jakobn v Ljubljani. Eden izmed najstarejših ljubljanskih spomenikov je nedvomno spomenik pri Sv. Jakobu. Ta spomenik predstavlja Marijo na vrhu ter štiri svetnike ob straneh, to je sv Petra, sv. Jakoba, sv. Janeza Krstnika in sv. Nikolaja Spomenik je bil torej postavljen v čast petim patronom nekdanjih ljubljans" " precej razpi temveč tudi razni zlikovci, ki so kradli bronaste jubljanskih župnij V teku časa pa je spomenik precej razpadel, škodoval pa mu ni samo mrae, npr leta 1933): Za dobo teh del je po Prešernovi ulici dovoljen vozni promet samo v eni atneri in to le v smeri Prešernove ulice—Marijin trg. — Ma pro 1 Havliček Brata, Elektropodjetje, Omejitev prometa bo označena na Marijinem trgu z mednarodnimi prometnimi znaki. črke z napisov. Pred leti so tako zasačili nekega mizarskega vajenca, ki je izjavil na policiji, da je padel v gimnaziji v latinščini in da mora uničiti latinski napis na tem spomeniku. Nazadnje pa je priznal, da je bronaste črke prodajal za par dinarjev. Lani je mestna občina postavila primeren znesek r redni proračun za popravilo tega spomenika in mojster Plečnik je že izdelal načrte, kako »e bo ta spomenik prenovil. Prenovitev tega spomenika bo idruževala tradi- cionalno lepoto spomenika z novo ureditvijo trga, ki ie tudi zasluga mojstra Pločnika. Kakor čujemo, bo spomenik prenovljen že letos na poletje. Ne samo modernih in odličnih vzorcev, temveč tudi odlične kvalitete je blago za damske plašče, ki ga dobite pri BRATA VLAJ, Wolfova ulica 5 1 Opozorilo gozdnim posestnikom. Zaradi mraza in snega je v gozdovih iglaeto drevje letos precej trpelo. Veliko dreves je polomljenih in marsikod še zdaj leže vrhovi smrek po tleh. V poškodovano drevje, ki brez vrhov boleha, se pa najrajši vgnezdi lubadar. Zato opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani vse gozdne posestnike na mestnem ozemlju, da takoj pregledajo svoje gozdove in iz njih odstranijo polomljeno drevje ter drevje, ki ga je lubadar že napadel. Debla obolelih dreves se morajo olupiti, lubje, vrhači ter debelejše veje pa sežgati. Posestnikom, ki bi do 31. marca 1938 v smislu § 144 zakona o gozdih ne odstranili oziroma požgali v evojih gozdovih I>oškodovanega in napadenega drevja, bo to delo na njihove stroške dalo opraviti mestno poglavarstvo in bo uvedlo proti njim tudi kazensko postopanje. I Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl. Dvo'akova ul 3 tel. 24-07. 1 Zahvala. Odbor društva slušateljev juridič-ne fakultete se nujiskreneje zahvaljuje za trud, razumevanje in podporo pokroviteljem rektorju Ç. dr. Kušeju, dekanu juridične fakultete g. dr. Sajovicu in častnemu domskemu komiteju, pa tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu reprezentančne prireditve ju-ristov. 1 Začasni enosmerni promet po Prešernovi ulici. V ponedeljek 28. februarja 1938 se prične preurejevati priključek zbiralnega kanala iz ryrševe v Prešernovo ulico. Uprava policije odreja iz javnih in prometnovamostnin ozirov na osnovi čl. 66 in 67 zak. o. n. upravi v smislu §3 Stari trg 24, telefon 23-96. 1 Idrijčani! Na praznik sv. Jožefa in v nedeljo, t J. 19. in 20. marca nameravamo napraviti dvodnevni izlet med svoje drage. Iz prijaznosti sprejema prijave in daje vee informacije Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. Tel. 26-45. 1 V prikrojovalnl tečaj ia krojače т Ljubljani, ki ga priredi kraljevska banska uprava začetkom marca t. 1. v prostorih tehniške srednje šole, se sprejme še nekaj interesentov. Prijaviti se je najkasneje do 5. mnrca pri kraljevski banski upravi VIII. oddelek v Erjavčevi ulici št. 12, v dopoldanskih urah, kjer ee dobe tudi podrobne informacije. 1 Dražbo zarubl jenih odnoeno transferiranih predmetov !>o vršila podpisana davčna uprava iz proste roke dne 3. marca 1938 od jh>! 9 dalje na Poljanskem nasipu 40 (Cukrarnn). Prodajalo «e bo ra/.no pohištvo, stroji, kopalna bnnja, slike itd. — i>avčna uprava za mesto v Ljubljani. 1 Tihotapstva na trošnrinski meji. Po pridružitvi okoliških občin Ljubljani se je tihotapstvo trošarini podvrženih predmetov v mestu zelo razvilo. Tihotapijo prav vse, od špirita in alkoholnih pijač do industrijskih potrebščin ter celo zlatnino in filme Kakor čuiemo, je prizadetih zelo mnogo uglednih tvrdk in osebnosti, ki bodo morale plačati ol>čutne kazni, ker jim je tihotapstvo trošarinskih predmetov tokore-koč že dokazano. Sleherno noč pa se na mestnih mejah dogajajo dramatični prizori in celo prave bitte med trošarinskimi pazniki ter med tihotapci. Tihotapci se poslužujejo najbolj rafini-ranih zvijač, katerim pa osebje trošurinskega urada prihaja sproti na sled. Vendar pa je res, da je trošarinsko sebje zaradi neprestanega tihotapstva zelo obremenjeno ter skoraj noč in dan v službi. Spominska proslava bojevnikov Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi 6. marca t. 1. spominsko proslavo s sledečim sporedom: 1. 6. marca ob 10 dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani spominski govor za padle vojne tovariše v zvezi z obletnico smrti I. tajnika Zveze bojevnikov pokojnega vojnega kurata Franceta Bonnča (govori bivši vojni kurat g. župnik Cegnar). Nato sv. maša za pokojnega Bonača Franceta. 2. Ob 11 v frančiškanski dvorani predavanje (vhod iz Frančiškanske ulice). Predaval bo vojni tovariš član Zveznega odbora g. ravnatelj Stoje iz Ljubljane: o bojevniški organizaciji, o spomenikih v vojni padlim žrtvam v raznih državah, o naših slovenskih vojnih sj>omenikih, o spomeniku vsem v vojni padlim Slovencem. (»Grob neznanega slovenskega vojaka« na Brezjah). Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Pred predavanjem bodo bojevniki zapeli »Oj ta soldaški boben« in »Oj Boherdob«. Ta dan bodo enake proslave v Celju ob 9 dopoldne v kino dvorani »Ljudski dom« in v Mariboru ob 11 dopoldne v dvorani »Ljudske univerze«. Vstopnine ni in so vabljeni vsi moški ter tudi vse ženske iu odrasla mladina. Ta dan se bo po vsej Sloveniji zbiralo za spomenik neznanega slovenskega vojaka. Nihče naj ne odreče prispevka. Liutomer V nedeljo, ponedeljek in torek bo v naši farni cerkvi izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Verniki so vabljeni, da opravijo že sedaj sv. velikonočno spoved. Lavantinski ordinariat nam je namreč dal dovoljenje, da velja spoved, opravljena v teh dneh, kot velikonočna. Na pomoč prideta dva gg. patra iz Ptuja. Zadnjo nedeljo je na vlaku, ki vozi iz Maribora proti Cakovcu ob 11.12, zamenjal nekdo svoj kovčeg г drugim, ki je bil prvemu zelo podoben. Ker pa je bilo v prvem kovčegu več dragocenost) v znesku par sto dinarjev, je najditelj naprošen, da javi proti gotovi odškodnini svoj natančni na-bIov na uredništvo »Slovenca«, Maribor. Hopsasa, pustna nedelja! Kako so pustovali naši predniki Maribor m Postne pridige т mariborski «tolnici. Da se ustreôe splošni želji maritiorskega meščanstva, bodo letos v stolnici po»tni govori vsak petek ob pol osmih sveèer. Začnejo ee prvi petek v marcu, dne 4. marca in se na Veliki petek končajo. Dosedanji postni govori ob nedeljah popoldne so bili zaradi prezgodnje ure, pa tudi zaradi nedeljskih izletov premnogim iz meščanstva ne-prilični. Ob petkih pa g« morejo zaradi (>ozne ure poetuih govorov udeležiti tako trgovski in obrtniški sloji kakoi uradniki io oaslavljenei, ker ob tej uri |>očivajo uradi in obrati. Letošnji postni govori bodo obravnavali Gospodov pasijon, a bodo zajeti iz sodobnega življenja ter se dotaknili verskih in moralnih razmer, kakor jih doživljamo v mesto in predmestju Maribora. Zlasti pa hočejo poslušalstvu pregnati iz src neutemeljeni strah pred Bogom, ki je vendar naš Oče. mi pa otroei boiji, ne siùajil Bog zasluži našo ljubezen in naše zaupanje 1 Si>ore>d petkovih postnih pobožnosti je sledeči: Točno ob pol 8 i večer •• poje Križev pot; ob tri četrt na 8 je postni govor, po govoru blagoslov i Najsvetejšim. — Stolna ln meistna župnija je radevolje spolnila meščanstvu njegovo že staro tibo željo glede postnih pobožnosrti v petkih. Meiščanstvo pa, zlasti ugledni gospodje uradniki, trgovci, obrtniki, dolavci, nastavljena in dijaki naj vsak petek v postu zvečer napolnijo mariborsko stolnico. Opozarjamo še občinstvo, da zaradi petkovih postnih pobožnosti v mariborski stolnici ne prenehajo postne pridige ob nedeljah popoldne ob 17. Te ostanejo siejkoprej, ker imajo svoje poslušalce. i¥dTynlvror. ут mmm ordinira od ^8. februarja naprej v Stritarievi uL17 autobus postaia št. 1. (Verstovšek) vsak dan od 12.—1. in od 4.-5. ure B6ntgan ob nedeljah od ti'.—II ure Tel. 2767 m Mlada mariborska »Edinost« v svoji zadnji številki odgovarja na naš članek o mariborskem gledališču. Malo nam pritrjuje, malo pa »podvaliva«. Nas v članku zjinima predvsem to, koga pisec misli pod »najširšimi plastmi naroda«, ki bi jih bilo treba pritegniti k sodelovanju in soodločanju v našem gledališču. Ali misli mar tiste »najširše plasti«, ki bi iz gledališča hotele napraviti marksistični govorniški oder? Tkrtstal« d. d. tovarna ogledal in brušenega stekla na Koroški cesti 32, teleton 21-32, se priporoča cenjenim odjemalcem. Nizke eeue in točna («oetrežbe zajamčena. m Osebna vest. Kr. banska uprava je mariborskega špecialista-rentgenologa in šefa rentgena v mariborski bolnišnici g. dr. Serafina Vakslja poslala na strokovno izpopolnitev v Berlin in Hamburg. m Spomenik ncznaneinn slovenskemn vojaku. Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 6. marca ob 11 dopoldne v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu propagandno predavanje s skloptičnimi slikami »O spomeniku slovenskemu neznanemu junaku«, ki ga nameravamo postaviti pri Mariji Pomagaj na Brezjah. BjgjVS« ne more zanikati velike kulturne misije K4BSλw Giashene Matice. Tekoui njenega obstoja so tisoči uživali divoto njenih koncertov in zopet tisoči predeli v njeni šoli fundamente k .-vo.ii uiu zikalni izobrazbi. Število meniti učeneov raste od leta do leta, v istem razmerju p« se os drugi si ran i krčijo v-akovrstne podor«. Ce iorej išče novib virov za mariborsk > mladino. na| j-i pri tem tudi Maribor skuša pomagati. Prilika za to bo 1. mar. a v U'iionu. " m DeLliSki kroltek priredi drevi ob pol 7 v Domu na Slomškovem trgu 12-11. pustno zabavo in čajanko s pestrim in zelo burkastim sporedom. Vabljena vsa sekcija. m Fantovski odsek L V ponedeljek zvečer ob 8 v Domu pevpka vaja. Vsi in točno! m Čitalnica v Selnici ob Dravi vabi na uprizoritev veseloigre: »Kako je prišel siromak ob premoženje«, ki bo danes po|x>ldne ob 3 in ob 7 »večer v župnijski dvorani. Velika sxbsra! Manufactura »Češki magazisi« Maribor • Uilcn 10. « k i. > m Gasilska iupa Maribor desni breg ima danes dojx>ldtie ob pol 10 v prostorih kina Uuion v Catovi ulici svoj redni letni občni zbor. m Fantovski odsek II ima redni sestanek dne 28. t m v običajnih prostorih. Vsi tn točno! m Katoliška mladina vabi danes svoje prijatelje na pustno prireditev, ki 1» ob 6 Dopoldne v dvorani r Cvetlični ulici z8. Na sporedu je poleg mnogih zabavnih uičk šaloigra »Noooj je prav lep večer!« One sed<^«v: &, 8 in 2 din, stojišče 1 dinar. m Prste je postil v slainoretnlci. V Dobrenju se je ponesrečil 12-lotni viničarjev sin Alojz Cehtel. Slamorutniea je tantu odrejala dva prsta na levi roki. m Obvcine predavanje ia roiervne častnike bo dne 1. marca ob 30 v dvorani Ljudsko univerze ua Slomškovem trgu. 2 81S ПП 1 tтм»mивтлтсшта . ШШ» Jrt StS!V «AMil SlANIKOV iiwi-aL-u„чшјгju« * kuharsko razstavo Odprta od rto f. ur«. Po 19. uri razpro daj« razstavneiiih plošč. (zborna kuhinja, izbrana vina in Salvator pivo m Naknadni pregled vseh motornih vostl I* okoliša predstojništva runrlboivke mestne policije in obeti mariborHkih okrajev bo v smislu razpisa kr. banske uprave dne 'A marca na dvorišču ma-riliorskoga mestnega avtobusnega prometa v Prl-narniški ulici. Pregleda naj se gotovo udeležijo lastniki avtobusov in vsi avtoizvoščki. Gledališče Ne.lrdja, 27. febr. ob 16: »Pesem s ceste«. Zadnjič, G!ol>oko znižane cene. — Ob 20: »Pod to goro zeleno« Znižan« cene. Ponedeljek, 28. febr.: Zaprta Šmartno pri Litiji Dramatskim odsekom prosvetnih društev! Danes bo v Društvenem domu v šmartnem pri Litiji ob S po|K>ldne dekanijski sestanek vseh dramatikih odsekov te dekanije. Ker je sestanek velike važnosti za organizacijo Zveze ljudskih od rov, pozivamo vsa društva, da se ss gotovo odeld kapom pred veznimi vrntl. Če bi ee jim ne bil gospodar radovoljno odkupil z vinom aH denarjem, poko[>ali bi tam Kurenta, hiši v sramoto. — Ponekod so vodili po vasi »brno«, kameli ali žirafi podobno jx>šast. Kamelo so spremljali vodniki, ki eo bili napravljeni kot daljni popotniki iz .Tu t rove dežele. Ostali eo pred hišami, kjer so vedeli, da se jim bo postreglo. Brni so metali v široko odprt gobec pustne dobrote, krofe, špehovke itd. Vee to pa je padalo v ogromen želodec, veliko vrečo, ki je bile r. brno vred zakrita s širokimi ragrinjall. V Kršit «m ho se že na večer pred pustnim torkom rtiirali otroci z razbitimi lonci, skledami, škafi in pokrovi ter delali strašen ropot po mestu, Kurentu na čast. V kamniški okolici je nekdo zgodaj zhitraj vstal. vzel svetilko ter dolgo iskal skritega Pusta. Ko ga je našel, je to naznanil drugim, ki so ga z velikim hruščem vzeli, pokopali ali pa vrgli v vodo Na Koroškem eo ee ohranile puetn« še>ge in navade v sorskih krajih še dandanašnji. Na pustni Jesenice Delavce, zaposlene pri KIT), vfjndno vabimo na zborovanje, ki bo danes ob 9Л0 * dvorani Krekovega doma nn Jesenicah. Govori urednik »Slovenca« gosp. Ilija. Minister dr. Krek je zadržan v Belgradu. Na svidenje! Bog živil Predstave v jeseniškem gledališču. Krekova družina nadaljuje letos svoje delo. Po krasni drami »Prva legija« pride veeeloigTa »Dva para se ženita« za pustno nedeljo rvečer. Na pustni torek zvečer pa do uprizorjena groteska v enem dejanju »Ljulbosuitmoel čevljarja Peter SilAa«, ki jo je ttapisdJ g. Klinar France. Pustna prireditev bo iz-[X) ln j en a še z mnogimi šaljivimi prizori in nastopi. Novi proračun mestne občine. Predlog norega proračuna za našo občino znaša 2,857 "565 dinarjev izdatkov Proračun je povišan za 746270 dinarjev brez vsakega povišanja občinskih do-klad Med i?xlatki so določeni lepi zneski, tako 20.0(s) din za gasilske ČPte pri Sv. Križu in na llrušici, dalje 20.000 din at podporo kulturnim društvom in delavskim organizacijam, 5000 din za Jegličev akademvki dom V gradbene namene >71 000 dinarjev. P«>stavka za socialno skrbstvo ««Л.226 din. V glevn em bo t« znesek uporabljan za sgradbo ubožnice. (>br(*menitev je izvedena ta.ko, da jo v glavnem nosi prostovoljna dajatev (trošarina) Ln pa težki kapital (KID). Kino Krekov dom predvaja danes samo ob pol treh dvojni program velefilmov »Upor na ladji Bounty« z glavnimi igralci Charles Laugton. Clark Oable in dr. — Drugi film »Zlati kodrčki« igra poznana mala Shirley Temple. Dodatek Foxov tednik. Isti program se ponovi tudi v ponedeljek ob 8. dan je mladina že zgodaj na nogah. Po vasi vozijo samokolnico 1er pri vsaki hiši vzamejo malo slame in sena. To potem zapeljejo na visok hrib. Tam vtaknejo slamo in seno v staro, nerabno moško obleko ter nesejo Pusta na vieok «tog. Zvečer, ko sonce zaide in zazvoni Ave Marijo, tedaj ga pa zažgo. Zdaj začno vsi navzoči vpiti in vriskati, peti I in pozvanjati. To se godi tako dolgo, dokler slani- ' nati mož ves ne pogori. Na Spodnjem Štajerskem hodijo na pustni dan po vasi maškare, vsakovrstno smešno opravljene. Nekateri pokajo z biči, drugi orjejo po snegu za »debelo repo«, zjahavajo in kokota sprevajajo. V Beli krajini eo pred 100 leti praznovali pustni dan z velikanskim Pustovnim sprevodom, prvi so jahali in igrali godci na konjih. Za njimi so nosili štirje našemljeni moški na nœilih Pue ta, slamnatega moža, katerega sta z obeh strani božala sajasta dimnikarja vsak s svojo metlo po našemljenem obrazu. Za njimi se je pomikala dolga vrsta raznih smešno napravljenih maškar. Nekatere maškare so imede tudi živinske repe. En moški je bil preoblečen v žensko, ki je bila »Puetova nevesta«. Ta pa ni kar nič žalovala, temveč venomer zbijala šale, ki so bile jvogosto nedostojne in razuzdane. Maškare, po obrazih črno, rdeče ali rumeno namazane, so se na potu zmletavale v ljudi, katere so srečevale. Belokranjski jezikoslovec J. Navratil nam pri-jx>veduje (gl. LM8 1800) o takem pustnem sprevodu v Metliki iz leta 1829. nastopno: »Že se je ta šeinasti sprevod bližal župni cerkvi, kar se prikaže izza cerkve tedanji, za vero in božjo čast vneti metliški kaplan, slavni Baraga (poznejši misijonar in škof v Ameriki. — Op. priobč.), gre s palico v roki šemam naproti, in ko jih sreča, ustavi se bas pred godci, izvleče pri tej priči izpod suknje sv. razpelo, in držeč ga proti Pustovemu sprevodu, zakriči т sveti jezi na ves glas: »Križajte g«! križajte ga drugič!« Vse ostrini, šema debelo gleda šemo, sprevod se ustavi. Živa duša ee ne uj>a oglasiti 6e, le eden izmed godcev jahačev, pred katerimi se je bil Baraga ustavil, predrzno za kliče drugim tovarišem: »Hajd naprej! Pogazimo f-ja!« Pa nihče se ni drznil poslušati ga. Eden izmed jezdecev, ki se je bil prestrašil tako drznih besed, je krenil pri tej priči s konjem skozi najbližjo ulieo ter v skoku odjah&l tja, kjer ei je bil sposodil konja. Zdaj se začne z drugimi godci vred obračati po malem vee sprevod nazaj. Pregoreli Baraga pa, misleč, da je Pust na nosilnicah ziv, ni si mogel kaj, da ga ne bi bil posvaril zaradi tolike pregrehe, ker ga namreč ni sram, da se kot kristjan in človek, ustvarjen po božji podobi, tako ponižuje. Po teh besedah oo se zagrohotali, to ee zna, nehote na glas vsi oni, ki so jih čuli. Vrli Baraga spozna zdaj svojo zmoto ter se vrne v proštijo ves rdeč, ker se je bil zanj tako smerno končal ta znameniti prizor, ki me je samovidca pretresel ter se mi vtepel v glavo tako, da ga pametim živo še dandanes, dasi nisem bil takrat dovršil še četrtega lete ter ga ne zabim vee žive dni. Slišal sem praviti, da so nesli potem Pusta na Kolpo ter ga vrgli z mosta v votlo in ga tako pokopali.« Kako je pustovala stara Ljubi ;a na Zgodovinska poročila o ljubljanskih predpustnih zabavah segajo do 11. stoletja nazaj. Celo v onih resnih čaeili so imeli ljubljanski meščani vesele obraze t predpustu. Tudi Častiti mestni očetje eo ob takih dnevih pozabili na svojo uradno res-nobo in umerjenost 1er priredili svojim someščanom marsikatero veselico. Valvasor piše, da so leta 1257. priredili sinovi in hčere ljubljanskih meščanov več predpustnih veeelie; med drugim je plesalo na Starem trgu |x>d lipo 12 deklet in fantov. 17. Valvasorja je jx>vzal Prešeren snov za svojo lepo balado »Povodni mož«, kjer pravi: »Na Starem eo trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele, plesalo lepote z Ljubljane so cele v nedeljo poi>oldan z mladenči vesele.« Mestni magistrat je voukrat prepovedal pred-pustne veselice zaradi kuge, lakote, vojne in smrtnih primerov v vladarski rodbini. Leta 1683. je avstrijski rosar Leo|x>ld 1. prepovedal v predpustu V6e veselice in io zaradi kuge, ki je divjala na jugu države ter zaradi obleganja Dunaja. Prva ljubljanska godba so bili štirje mestni piskači (Stadtthurner). Plačevalo jih je mesto. Igrali in pisknli so na Gradu na lesenem hodniku pod današnjim stolpom, kjer so igrali poleti vsak dan, pozimi pa ob lepili dnevih po eno uro pred-poldno na tri trobente in en rog. Ta godba je igrala tudi pri predpustnih zabavah. Prvič jih omenjajo domači zgodovinarji v letu 1544. Prišli eo iz Linca ter jim je magistrat obljubil vsem skupaj 110 goldinarjev letne plače, vsakemu eno obleko in kurjavo. A ti nieo zadostovali. Ljubljana je dobila še eno godbo, to so bili meseni gode! (Stadtgeiger). Tudi te je plačeval magistrat. Med njimi je prišlo pozneje večkrat do hudih prepirov in celo do resnih spopadov. Poročilo iz leta 1712. pravi, da eo morali mestni očetje napraviti za mestne piskače poseben godčevski red, po katerem so sineli biti r Ljubljani le štirje mostni godci (Stadtgeiger), a še ti niso smeli starejši godčeveki družbi, mestnim piskačem, odjedati kruha in zaslužka. Ta je moral bili takrat zelo dober, ker so prihajali v predpustu v mesto eelo kmečki godci. Pač so se morali zglasiti najprej pri mestnih piskačih in dobiti dovoljenje od mestnega sodnika. Gorje, če bi tega ne storili! Pobrali in razbili eo jim gosli in vsa godala. Najstarejše javno plesišče v Ljubljani je bilo na rotovžu, v majhni sobi zadaj pod Gradom. Ta »plesna dvorana« je bila obenem tudi ljubljansko gledališče, prav do leta 17G5., ko so deželni stanovi kranjski sezidali deželno gledališče na prostoru danošnje Filharmonije. Nfagistrat je torej skrbel za plesaželjno mladino v lastnih prostorih, tukaj je stal tudi prvi biljard v Ljubljani. Tu so se vršile prve maškarade V predpustu leta 1762. je bilo na rotovžu od 16. januarja do 13. februarja osem pleeov, ali kakor so takrat rekli »balov«. V tem letu je dobil magistrat na plesnih pristojbinah 217 goldinarjev, za tisti čas veiiko vsoto, kar tudi dokazuje, da so se Ljubljančani udeleževali plesov v velikem številu. Prostori v gledališču so bili trojni: takoimenovani »SiebzehnerpIHtze«, drugi »Siebnerpiatze« In tretji »Grosc.honplBtze«, za katere se je plačevalo po 17, po 7 in po 3 krajcarje vstopnine. (Gl. I. Vrhovee, LZ 1886.) V tistih časih so prihajali v Ljubljano tudi »nemški komedijanti« in igrali na rotovžu. Leta 1729. pa je ostala družba komedijantov v Ljubljani ludi v [Hieiu 1er igrala še nadalje. Škof, ki je bil o tem zvedel, je prosil vlcedoma, cesarskega na- mestnika, naj predelave v tako svetem čaeu prepove, češ da se že ljudje sami dovolj spotikajo nad njimi. Vicedom pa je odgovoril škofu tako omalovaževalno, da se je ta obrnil naravnost do cesarja, ki je vicedoimi ukazal, naj mo poroča o tej stvari. Zgodovinski viri nam ne poročajo, kdo je v tem sporu zmagal. Poleg rotovža so bile predpustne gledališke predstave ln z« ha ve tudi v jezuitskem kolegiju pri sv. Jakobu, tukaj seveda le za domače gojene« ln povabljene goste, ter v »lontovžu«, v deželni hiši na Novem trgu. Deželni stanovi eo to gledališče radi podpirali ter mu plačevali sredi 18. stoletja po 100 gold. letne podpore; poleg tega pa eo še popravljali vee, kar ee je pokvarilo. To gledališče eo obiskovali le plemenitaši, ki so imeli najrajši opereto, ter plačevali za vsako po 2 gold. mestne pristojbine. V predpustu leta 1765. je bilo v deženl hiši 18 operet in o&em komedij. V letih 1774. in 1776. Je bila sezidana v Ljubljani rednta, katere ee starejši ljubljanski rod še dobro spominja. Stala je na prostoru sedanje dekliške ljudske iu meščanske šole pri Sv. Jakobu in bila namenjene pieeom. Vstopnina za te elitne predpustne »balo« je bila za tiste čaee zelo visoka, kajti do leta 1792. se je plačevalo po 34 kraje, za osebo. Po tem letu pa je magistrat zahteval, naj so vstopnina poviša za 6 kraje, ter [>ovišok vplačuje v mostno blagajno. S to povišano pristojbino naj bi ee preskrbela v Ljubljani nočna razsvetljava, ki je bila dotlej še neznana. Kako radi in v kolikem številu eo zahajali Ljuhljančani na predpustne plese v reduto, dokazuje proračun mestnega magistrata, ki je znašal ob tem povišku po 30 gold. več za vsak plee. Povpročno se je udeležilo vsakega plesa v reduti po 300 oseb. — V Prešernovi dobi je bil sezidan kolizej ob današnji Gosposvet-ski cesti, kjer je bila tudi dvorana za predpustno zabave. V iste namene je bilo strelišče pod Gradom. Vse te kraje omenja Prešoren v svoji »Ne« beški procesiji«. Korzo v Ljubljani Po vzorcu italijanskih tn oetalth južnih mest so uvedli leta 1864. za pustni dan tudi v Ljubljani korzo (Korsofahrt). V »BlStter aus Krain« 1. 1857. beremo o tej predpustni prireditvi: >Na pustni torek ee je vršil kot navadno ta dan korzo, ki ei je pridobil pri nas šele pred tremi leti medčansko pravico. Vožnje je trajala eno uro okoli Zvezde, nato čez Frančiškanski most, Glavni trg in Stari trg. Število v&z in ekipaž je bilo 80 do 90, vsekakor zelo častno število, èe se pomisli, da večina tukajšnjih ixvoščkov sploh ni tekmovala, zavedajoč se, kako žalostno vlogo bi imeli pri tako elavnostnem sprevodu s svojimi starinskimi ropotarnicami, ki so v predpustu marsikaterega miroljubnega meščana prebudile s svojim peklenskim ropotom i* najslajših jutranjih sanj. Številno občinstvo vseh stanov v vozovih, na konjih in peš se je obmetavalo s konfetijem. Ob lako živahni udeležbi na javni zabavi in v eplošnem veselju je moral priznati najbolj zakrknjen skeptik, da je alimatizadje korzo-vožnje, ki se sicer popolnoma razvija lo pod italijanskim nebom in ima le tam svoj poetični nadih, uspela tudi pri nas. Onemu neznanemu meščanu, ki je prvi prišel ne misel, da je priredil tak eprerod v Ljubljani, gre hvala in priznanje sodobnikov ш potomstva, ne le v prilog slaščičarjev, ki imajo od leg» precejšen dobiček, temveč tudi iz drugih pogledov. Predvsem je taka predpustna zabava razveseljiv napredek, ker se s tem odpravijo ie nekaj desetletij propadajoče in le še za silo obstoječe maškaravle v predmestjih. Celo pocestna miadež, lri je imela poprej na pro-staških šalah z metlami oboroženih harlekinov in domino svoje jjosebno veselje, jim je pœtala nezvesta ter rajši prihaja h korzo-vožonjani, kjer s pravim preziranjem smrti prestreza točo sladkor-ckov ter si polni z njimi žepe, brez strahu pred konjskimi kopiti iti kolesi. Lepi spol je zmagoval tudi letos, enako kakor v prejšnjih letih, pri obmetavanju s konfetijem, v uporabi sistema napada kakor obrambe. Najhujši boji eo ee vršili pred Kazino.« Nad trideset let eo se zabavali Ljubljančani s korwi-vožnjami na pustni torek, končno se pa vsaka stvar preživi. Pogosto je prišlo pri tem do neprimernih in nedostojnih prizorov, zato jih je leta 1889. meetna policija prepovedala. Predpustno rajanje se je umaknilo v plesne dvora ne, le v predmestjih si šo srečava I kako maska Pustne pravljice, vraie in pregovori Na Dravskem polju pripovedujejo nastopno pustno pravljico: Pustu eo umrli starši, ko je bil dve leti star. Po očetovi smrti ga je vzel stric pod streho, a ga je zapodil, ker mu je kljuboval. Pozneje je služil pri kmetu, pri katerem je zaslužil tri donarje, toda jih je razdelil med tri berače, ki so ga proeili miloščine. Nato je stopil k njemn starček in mu rekel, da naj si izvoli tri reči. P>»t, vee posveten, si je izvolil: Tako mošnjo, v kateri bo vedno dosti denarja; gosli, e katerimi bi lahko vsakega k pletfu prisilil, in puško, s katero bi lahko vsako žival zadel. Zdaj se je začelo zanj veeelo življenje. A nazadnje je le mora! umreti. Sv. Peter pa ga ni pustil v nebesa, le toliko je vendar prijenjaL, da mu je nekoliko vrata odprl, naj bi » nebeško svetlobo pokukal. Pust je pa skozi odprtino klobuk v nebesa vrgel, potem je pa rekel, da po svoje reči lahko gre, kamor hoče. Ko pa je v nebesa prišel, se Je na klobuk usedel in je rekel: »Na svojem sme pa že vsakdo sedeti.« li tako je prišel Pust v nebesa. Na Krasti pravijo, da pridejo kače v hJSo, 6e ee pustni dan siva. — V Slovenskih guricah: Na pust ne eme nihče pri hiši šivali, sicer bi kokoši ne mogle neeti; zašili bi kuram zadek, da bi vee leto ne mogle nesti. — V Metliki: Na pust se mora plesati in visoko skakati, zato da bo lan vtsok in obilen. — Na pustni dan se morajo uganjati razne burke, da je potem debela reja. — Če pustne dni dežuje, bo mnogo fižola. — Če pride na pust naj-piej ženska k hiši, bo debela repa. — Če se ta dan hiša večkrat j>ometa, bo debelejša repa Smeti pa vrzi na razpotja, potem ne bo bolh v hiši. — Turščioo, ki si jo ostavil za seme, robkaj ta dan, potetn ti bo dobro obrodila. Če jo robkaš pred solnčnim vzhodom, potem bo imela na njivi "mir pred jazbecem. — Mast od kokoši, kt jih ta dan peko, je dobro shraniti. Če Imaš jnrbolee (šen), namaži se t njo, vâle (préeej) ti bo odlahnilo. (Iv. Šašelj). — Na jnistni torek moraš pred eolncem zvezati metlo, ki je za razna zdravila. Če svinjo mftra sesa, jo moraš trikrat s to metlo po hrbtu udariti, pa ji odjenja. — Kdor na pustni torek svinjsko hrbtišče jé, toga vse leto hrhet ne bo bolel. — Če na pustni dan megla stoji, tisto leto toča ne pobije. Labaceneie. Zajtrkovalnica za šolarje v Celja Ogromno socialno delo celjske Vincencijeve konference Celje, 26. februarja. Pred kratkim smo poročali o velikem delu Vincencijeve konference v Celju, ki je največja socialna ustanova v Celju. Vincencijeve konferenca je dosegla v preteklem lotu višek dela ter nadkrilila s svojim delovanjem za reveže mesta Celja, bližnje in širne celjske okolice, vse druge socialne ustanove v Celju. Našla ni samo velikega razumevanja, temveč številni celjski denarni zavodi, trgovci, obrtniki in zasebniki so podprli organizacijo, da je nudile podporo tolikim siromakom kot nobeno drugo društvo v Celju. Pa tudi mestna občina je znatno podprla Vincenci jevo konferenco materialno in moralno. Že zadnjič smo omenili, de prostori v mestni nbožnici na Slomškovem trgn postajajo vedno bolj tesni in da bo moral odbor iskati primernejših in večjih prostorov. Naval revežev, ki iščejo podpore, predvsem dnevne lirane v javni kuhinji Vincencijeve konference, postaja vedno močnejši Posebno v zimskih mesecih se je zatekalo v kuhinjo voldko število delavskih otrok iz bližnje celjske okolice in mesta. Njihovi starši služijo svoj kruh po tovarnah. Na vse zgodaj odhajajo ali pa se posuio vračajo k svoji družini. Foto Kvae, Celje Otroci teh staršev so ubogi, nimajo stalne hrane. To se pozna posebno na LI. dešiki šoli v Celju. Upraviteljstvo šole se je obrnilo Ionsko leto na celjski mestni svet in obrazložilo težak j>oložaj otrok teh delavskih družin. Mestna občina je odobrila podiporo 6000 diin, s katerimi je upraviteljstvo ustanovilo zajtrkovalnico. Vsak dan čez vse zimske mesece je prejemalo v tej zaj-trkovalnkri nad 100 učencev zajtrk — skodelico mleka s kruhom. Zajtnkovalmica je rodila lepe uspehe. Učenci, ki so tako pogosto iz-ostajaK od popka in prosili zajtrk po mestu, prihajajo sedaj redno v šolo. Upraviteljstvo in učiteljstvo je ugotovilo, da so ravno zaradi tega učni uspehi veliko boljši. Ko se v imenu upra-viteljet va in v imenu vseh teh ubogih otrok zahvaljujemo mestnemu svetu za podporo te dobrodelne akcije, prosimo, da tudi v bodoče podpira naše uboge šolarje. Naj nikdo ne pusti, da bi morala gladovati naša uboga mladina, naj nikdo ne dovoli, da bi morala trpeti naša mladina pri uspe.hu v šoli zaradi pomanjkanja! Naj bo velika skrb mestne občine posvečena vsakemu otrokn in njeno prizadevanje naj bo tudi v bodoče, da pomaga ubogim otrokom in uspeh ne bo izostal! Ce t je c Kranjske deželne elektrarne nameravajo izvršiti elektrifikacijo občin Braslovče. Sv. Pavel pri Preboldu, Gomilsko, Sv. Jurij ob Taboru in na Vranskem tako, da se zgradi od Braelovč dalje približno 16.7 km daljnovod 20.000 voltov napetosti, pri Trnavi, pri Dolenji vasi pri Sv. Pavlu, pri Sv. Juriju, na Vranskem se pa zgradijo transformatorske postaje s krajevnim omrežjem. Zadevni komisijski ogled in obravnava bo 8. marca s sestankom ob 9 dopoldne na mostu ob križanju državne ceste s Savinjo blizu Braslovč. ■14 HHI—И1Ч—I—I—1~ШГ——— KINO METROPOL — CFLJE Danes ob 16.16, 18.15 in 20.30 in jutri ob 16.15 in 20.30 uri: »DUNAJSKE MELODIJE« Vedra in zabavna opereta — pesem zadnjega dunajskega kočijaža. Leo Slezak — Lizzi Holzschuh — Hans Holt Ob 10.15 in 14 matineja: »UPOR NA VZHODU« c Združenje trgovcev za mesto Celje bo imelo svojo redno skupščino v četrtek, 3. marca ob 6 zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju. c V četrtek, 3. marca bo ob 11 dopoldne duhovniški sestanek v opatiji v Celjn. e Jutri, v ponedeljek ob 7 zvečer bo v Domu seja SK Jugoslavije. V sredo, dne 2. marca ob isti uri zvečer v Domu občni zbor. Pridite točno, pol-noštevilno in sigurno! c Lastnike šoferskih legitimacij opozarja pred-stojništvo mestne policije, da poteče z 28. februarjem rok za overovljenje voznih izkaznic. Taksa za samovozače znaša 100 din, za poklicne šoferje pa 25 din. Ne zamudite roka! c Včeraj dopoldne je izdihnil svojo blago dušo v 60. letu svoje starosti upokojeni predmetni učitelj na dvorazredni trgovslti šoli v Celju g. Radič Adolf. Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v ponedeljek iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču ob pol 5 popoldne. Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno eožalje! c Po n osreči si je s koso prerezal vee kite na nogi 12-letni posestniški sin Kopušar Ciril iz Sv. Primoža pri Ljubnem. Ubogega fanta so pripeljali v celjsko bolnišnico! KINO UNION Danes ob 16, 18-30 in 2045 film TRGOVINA Z BELIM BLAGOM V glavni vlogi: Kâthe von Nagy, Jules Berry. Ob 10. in 14. uri matineja: V sedmih nebesih e Avtomobil je treščil v drevo. V petek zvečer se je peljala 5&-letna knjižničarka ga. Katan Dona iz Sarajeva s svojim avtomobilom iz zdravilišča Dobrne proti Celjn. Med vožnjo pa je avtomobil treščil v drevo. Sunek je bil silen, vendar je dobila ga. Katan le nekaj poškodb na glavi. c Celjska mestna občina bo oddala v četrtek, dne 17. marca t. 1. na javni dražbi v najem zemljišče pri okoliškem pokopališču ob 8, pri mestnem pokopališču ob 11 dopoldne, ob 2 popoldne istega dne na bivšem Rajerjevein posestvu in ob 4 ostala zemljišča na Spodnjem Lanovžu. Najemnino bo plačati takoj na licu mesta. Ntileietlflntneise ploSCe, nainove še barve nogavic, perilo, torbice Vam nudi modna trgovina GnStl VračhO e Izpred okrožnega sodišča т Celjn. Pred malim senatom so se zagovarjali radi vloma in tatvine na Sp. Hudinji pri Celju 53-letni čevljar iz Loč Korošec Andrej, 53-letni rudar Cveteržnik Anton, 63-letni Zohar Franc, m St. Ruperta nad Laškim, 34-letni ključavničar Skorja iz Zagrada pri Celju in 32-letni Kenda Rudolf, ki je italijanski državljan. Vlomili eo v stanovanje Rateja Ludovika na Sp. Hudinji ter ga okradli. Razbili eo šipe, se splazili v stanovanje, kjer so ukradli čevljarski šivalni stroj, več obleke in perila, zlomili vrata ter nato zbežali. Sodišče jih je strogo kaznovalo: KoroSec je dobil 1 leto robije, po odsluženi kazni pa pridržanje za 3 leta v prisilni delavnici, Cveteržnik, ki je presedel skoro polovico svojega življenja v zaporih, saj je bil obsojen skupno že na 22 let robije, je dobil 1 leto in 8 mesecev robije ter nadaljno pridržanje v prisilni delavnici, Zohar 1 mesec strogega zajiora, Kenda pa na 300 din denarne kazni. Občinska seja v Kanju Za občinsko sejo zadnjega petka je bilo v Kranju veliko zanimanje, ker je bilo na dnevnem redu končno sklepanje glede določitve prostora kopališča in še druge aktualne zadeve, binančni odsek je poročal o zaključnih letnih računih občinskega sklada in ubožnega sklada za 1. 1У30-37 ter dvanajetin za I. 1937, kar je oibčineki odbor enoglasno sprejel in odobril. — Ker pri sedanjem Zdravstvenem domu ni dobila šolska poliklinika primernih prostorov, je nastalo vprašanje, kje naj se zgradi poslopje za šolsko polikliniko. Novembra mcseca je bil ob etavbišču novega šolskega poslopja komisijski ogled, in sicer ob vogalu Tyr-ševe ceste, ker bi ee pozneje na dragem vogalu zgradila še stavba za učiteljska stanovanja, bi na ta način dobil ves kompleks enotno sliko. Zato je občinski odbor soglasno sklenil, da odstopi brezplačno 800 ms za gradnjo šolske poliklinike Higienskemu zavodu v Ljubljani. Važna točka dnevnega reda je bilo sklepanje o najetju posojila v znesku 3 milijonov din. Ob začetku zidave nove šole je imela občina pri Mestni hranilnici fond v znesku 1,800.000 din. ki pa je eedaj precej izčrpan, v izgledu pa so večja plačila, tako da mora občina dobiti primerno posojilo. Iskala je posojilo pri raznih denarnih zavodih, končno pa je skušala pri kranjski industriji doseči primerno posojilo z nizko obrestno mero. Tako eo štiri kranjske tovarne pristale na posojilo v znesku 3,000.000 din s 4% obrestno mero za dobo 10 let. To posojilo naj bi ee naložilo pri Mestni hranilnici, pri kateri bi se osnoval tudi poseben kuratorij, ki bi 6krbel, da se to posojilo sme porabiti satno za gradnjo novega šolskega poslopja. Nekaj tovarn je že nakazalo večje zneske na račun tega posojila. — O vsakem izdatku iz tega posojila bo sklepal občinski odbor. O. župan je k najetju tega posojila 6tal še predlog, da bi 6e to posojilo event. pozneje moglo spremeniti v obligacijsko 4 do 5% poeojilo in razpisala sirbskrip cija, kar je bilo enoglasno sprejeto. Končno je bila še živahna debata zaradi prostora novega kopališča. Za kopališče v Straneči dolini je glasovalo 20 odbornikov, za kopališče na Suhadolnikovem travniku pa 9. Tako se je končno le rešilo vprašanje kopališča, katerega bo mogoče zgraditi že letošnjo sezono, čeprav ne v polnem obsegu. Občni zbor krajev, organizacije JRZ v šmart-nem pri Kranju bo v nedeljo, 27. t. m. ob 9 dop. Na občnem zboru bo poročal g. dr. Anton Me-gušar, predsednik okrajne JRZ v Kranju. Vsi člani naj ee sigurno udeleže občnega zbora. Breg pri Kranju. Na željo občinstva ponovi danes gasilska četa veseloigro >Dva para se ženita«. Rezervirajte si vstopnice pri blagajniku. Kamnih Dramatskim odsekom prosvetnih društev! Danes bo v Kamniškem domu v Kamniku ob 11 .»poldne dekanijski sestanek vseh dramatskih odsekov te dekanije. Ker je sestanek velike važ-nosti za organizacijo Zveze ljudskih odrov pozivamo vsa društva, da se ga gotovo udeleže. Pride delegat Zveze. Prvovrstno primorsko frnino folijo pri Škafarju. Novo mesto V torek zvečer vsi na pustno zabavo h Ko-šakn. Godba. Vabljeni vsil Vojnih pri Celin Dne 20. L m. je Pevsko društvo »Vojnifc« nastopilo z opereto »Čevljar in vrag«, kateri je moški zbor priključil dvanajst narodnih pe6mi. Nasprotniki so z vso silo agitirali proti prireditvi. Vkljub temu je bila prireditev obiskana, kakor še nobena v letošnji sezoni. Gledalci so bili z igro in petjem zelo zadovoljni. Na nedeljsko poročilo v »Jutru« ne odgovarjamo, ker se z neresnicoljubnimi poročevalci ne bomo borili. Nedeljska predstava je pokazala, da vsa gonja proti pevskemu društvu izhaja od ljudi, ki jih širše občinstvo ne mara. V nedeljo bodo ti ljudje nastopili s komedijo »Dr«, e katero občinstvo gotovo ne bo resnično zadovoljno, ker nastopijo v njej skoraj sami Igralski analfabeti. Van agitacija proti naši prireditvi ne bo pomagala. Marsikdo bo po prireditvi jJ>rc rekel — brr... Videm ob Savi Prostovoljna gasilska četa na Vidmu pri Krškem si je za časa načelovanja g. Novaka Ivana postavila leta 1888 svoj lasten dom. Težka je bila pot do uspeha, ker četa ni razpolagala z denarnimi sredstvi. Treba je bilo veliko vsestranske jiožrtvovalnosti, ki je po triletnem nabiranju prostovoljnih prispevkov rodila povoljen uspeh. Dom se je postavil. Letos je 50 let, odkar ta gas. dom stoji! Tudi to leto, ko se slavi ta jubilej, gasilska četa ne razpolaga s sredstvi, da bi mogla gasilski dom nadomestiti z drugim novim domom, ker je stari dom v tej dolgi dobi 50 let že popolnoma v razpadu. V ta namen se je pri četi osnoval pripravljalni odbor za gradnjo novega gas. doma na čelu s predsednikom g. dr. Bogatajem Jožetom, ki bo skušal, kakor njegovi predniki pred 50 leti, z denarnimi prisj>evki dobrih ljudi postaviti nov dom. Iz tega razloga ho odbor začel z nabiralno akcijo z nado, da se bo vsakdo zavedal važnosti tega namena in daroval po svoji najboljši moči. Iz naših organizacij Velenje, Burko: >Dvn para se ženita« ponovi Prosvetno društvo v Velenju danes v društvenem dami v Šmartnem. Jezica. Danes f>opoldne ob 3 pridite pogledat v naš društveni dom veseloigro v treh dejanjih: »Dve nevesti«. Frani. Fantovski odsek v Framu uprizori danes točno ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer v Zohrerjevi dvorani veseloigro »Davek na samce«. Kresnice. Danes ob 3 popoldne bo gostovala v našem gasilskem domu igralska družina iz Dola pri Ljubljani s komedijo »Gosposka kmetija«. Med odmori bo igrala godba. Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek pevskega društva uprizori danes popoldne ob pol 4 dramo v 3 dejanjih »Erika oprosti«. Danes teden, 6. marca, bo pa uprizorilo krasno dramo v 4 dejanjih »■Podrti križi«. „Kakšno milo pa imate vendar? Saj ne daje nobenih pen? Kakšno pa bo perilo? Vzemite vendar tisto dobro terpentinovo milo Zlatorog! To milo razvija gosto belo peno ter pere hitro in temeljito. In po pranju bo perilo snežno belo, voljno-mehko in duhteče." ✓Јч TERPENTINOVO MILO (J) ^iažcrc^ Na poti na Finsko in športno življenje v Lahtiju Konec. Ne upam si prav zastaviti koraka, ali sem neroden ali kaj, ne vem, stojim in gledam smučarje, smučarke, tekmovalce v vseh mogočih barvah in dresih, kako se zabavajo na valovitem svetu na smučeh. Skozi vejevje v bližini vidim, kako merita dve srčknni srnici v gozdu brzino in tehniko obenem z dvema od tisočerih. Če vozim sam, mislim, da še nekam gre, ko pa gledam druge, ee nehote primerjam Turkom na slalomu v Ga-Pa leta 1935. Pa nič zato, sedaj smo tu in glej, da prideš skozi cilj vsaj dvakrat. Komaj štiri leta ima fantek, pa že teče na smučeh; vidi se, da ne smuča zato, da bi se mu od pešhoje vdiral sneg. Vse finese tekača in ritmičnih gibov se lahko učiš od dece in nežnega spola, da se resno vprašaš: ali zmorem ludi ja/, tako? Ni rožnat svet in >idio-tetmiese« tisto, kar vabi, temveč gozd in prepreke. Na uho bodi povedano, da je Lahti kraj z več prebivalci kot Kranj in Jesenice skupaj (25.000), a povedali so mi, da je v vsem kraju reci in piši: samo ena alkoholna gostilna. Saj mi tega ne bodo zamerili oni, ki od tega žive pri nas, ker se zaradi tega pri nas itak ne bo nič spremenilo, četudi bi to lahko povedal kot vsako drugo senzacijo v radiu. Kdo pripravlja, kdo dela? Vse finska smučarska zveza s pomočjo vojske in denarja navdušenega športnega finskega naroda. Kdo bo na tekmi od Fincev? 150 izbranih prvakov prvega razreda. Garde močno treniranih in veliko žrtvujočih narodov za uveljavljanje med naprednejšimi. Pri nas gremo pa rakovo pot! Naj mi oproste zagovorniki alpskih disciplin. Narodu je potrebno in koristno — prehodno smučanje, to je smučanje v ravnini, v gozdu, lažjih vzponih; samo po sebi se pa razume, da je treba izkoristiti pridobljeno višino. Tu so koristi in naj bo v miru ali v vojni pri vseh državah, pa najsi so še tako tehnično sposobne. Tieba je kot tu na Finskem dati ceneno opremo, veselja do zdravja, športa pa itak nikomur ne manjka. Danes sem šel zelo daleč proč iz kraja in od železnice in ceste, ali od smučine ne moreš; čim zaorješ v novo, naletiš na drugo. Ko nastane mrak, zaživi stadion. Ob 10 zvečer skačejo raz kombinacijske skakalnice, tako, da se komaj vsi zvrste. Velika skakalnica stoji ob strani; impozanten je pogled nanjo, in s kakšno pre-ciznosjo do najmanjšega dela je obdelana z lesom in snegom I Pozno v noč šele zamre življenje v Lahtiju in ugasnejo nebrojne luči. Jutri bom priča — edina od našega naroda — eni največjih borb na snegu — štafetnemu teku. Koliko dela, priprav, skrbi in truda je vloženega, preden pripravi vsak narod štiri svoje najboljše za start in preden vsi srečno dospejo na cilj; toda zmaga je samo ena, za katero se pulita tukaj le dva enakovredna naroda, ostali pa za čim lepši čas in za prednja mesta. Ne morem razumeti in odpustiti, da ni tu še treh naših, četudi bi bili poslednji. Brez borbe ni zmage! Vse športnike Jugoslavije pozdravlja tudi naš odlični trener Kuisma ter Fr. S—j. Svetovni parlament smučarjev Helsinki, 23. februarja. Letos so na Finskem svetovne prvenstvene smuške tekine in kongres mednarodne smuške zveze. Iz naših vrst so odpotovali tja France Smolej, ki bo tekmoval na 18 km in 50 km ter delegata Goreč Jovo in Hrvoje Macanovič. Dočim Smolej v Lahtiju pridno trenira in se pripravlja na boj — na 18 km bo pričel 6. izmed 212 tekmovalcev, a na 50 km 37 izmed 127 tekmovalcev — zborujejo še v Helsinkih, glavnem mestu Finske, smučarski delavci, 36 po številu, ki zastopajo 16 držav. Zborovanje je bilo zelo zanimivo, pa ludi zelo napeto, saj jih je par zastopnikov odkrilo grozovito z izstopom, ako ne bo njihovemu stališču ugodeno — potem se je pa prilično vse polegla Sedaj je po viharju in lažje se pregleda izvršeno delo. Začelo se je pri poročilu o poslovni dobi 1936—37. Naši zastopniki so očitali Fisi krivično ravnanje v zadevi Planice in obširno poudarili in obrazložiti ves položaj. Zadeva je vzbudila mnogo pozornosti, obravnaval jo je posebni odsek, toda do skrajnosti se ni tiralo, ker je bil namen kritike, zagotoviti korektno poslovanje v bodoče. Tako je s primerno iziavo in protokoli ran jem bilo sprejeto poročilo uprave. Olimpijsko vprašanje je bila druga nevarna točka. Ali za ali proti olimpijskim igram. Če za, je treba iti proti lastnim sidepom in žrtvovati smuške učitelje, a kar je važnejše, načelo samoodločbe v Fisi. Zato je zavladalo stališče, da v svojih vprašanjih odloča le Fisa in da žrtvuje tudi olimpijske igre, če ostane mednarodni olimpijski odbor pri svojem. V tem slučaju bo svetovno prvenstvo lfMO na Norveškem, kongres pa o bin-koštih 1940 v Budimpešti. Leta 1939 pa dobe za čas od 10.—19. febr. svetovno prvenstvo Poljaki za Zakopane. Za 1941 so že sedaj kar 3 prijave, Kanada, Avstrija in mi. Fisa pa je, vzpodbujena po velikem zanimanju, naložila takso 200 zlatih frankov za prvenstvo. Nadaljno živahnost je dal naš predlog za polete. Tudi tega je predelavala komisija. Zelo mučen vtis je napravil inž. Straumann s svojim napadom predloga v švicarskem »Športu«, na kongres pa ni prišel, ne on in ne Hanssen. Zato je kongres sklenil, da naj zveza, ker Fis nima sredstev za stroške komisije, izpopolni predloženi predlog s tehničnimi podatki, pravilniki in profili, pritegne po lastni uvidevnosti še druge strokovnjake in tako pravočasno predloži Fisi, da se bo lahko 1940. leta definitivno o poletih sklepalo. Soglasno je tudi obsodil neumestni in zgrešeni napad Straumanna, in ko je bil Straumann koncem kongresa zopet izvoljen v komisijo za skakalnice, je italijanski delegat grof Bonacossa izrecno zahteval, da predsednik zaščiti člane Fise pred podobnimi izpadi in da nalog, da naj člani komisije za skakalnice pišejo kvečjemu o kritičnih točkah ne pa o kritičnih zadovah, kar je povzročilo buren aplavz. Finci so se hoteli znebiti manjšine, Švedske, ki ima v Fisi svojo zvezo. To bi zadolo tudi češke Nemce. Situacija je bila kritična, pa se je odrinilo vse na 1940, da se najde kak izhod. Prav tako finski in norveški predlog za Fis tekme samo vsako drugo leto. Nekaj predlogov, kot nova pravila, izpopolnitev pravilnikov in zaščita večje varnosti pri smukih, je romalo nazaj v odseke, ni bilo zrelosti Članarina se poviša za večje zveze za 100 zlatih frankov na 300. Volitve so dale dosedanjega predsednika in L podpredsednika, II., pa je dobila Čehoslovaška s proslulim dr. Moserjem, ki je dosledno proti nam in je mnogo pokvaril. Svetovalca za skakalnice sta ostala. Omembe vreden jo še incident, ki se je pripetil ob razpravi o naši kritiki Fisinoga delovanja. Ker so hoteli posamezni delegati oprati Fisino vodstvo in iti preko vsega na dnevni red, je angleški delegat Lunn nastopil in opozoril, da Fisa ne sme bili policijska oblast nad zvezami, da se ne sme vmešavati v vse mogoče malenkosti, temveč da mora imeti svoje zanimanje le za prireditve zvez, kadar so mednarodne, in da se v zadevi Planice ponavlja prav isto, kar je doživel on v času propagande za uvedbo smuka in slaloma, ko so ga napadali prav isti Norvežani, ki bodo ob 10-letnici sprejetja tega predloga izvedli svetovno prvenstvo v teh disciplinah in danes poudarjajo, kako so v teh disciplinah že napredovali in se tehnično izpopolnili. Svari, da ne doživi Fisa podobne posledice tudi pri Planici. Delo za zeleno mizo je končalo, sedaj pa na sneg, da vidimo, kako bo tam. Po poročilih imamo v domovini več snega, kot tu na daljnem severu, kjer zmrznjeni sneg v beton preprečuje debakel svetovnega prvenstva, ki bi skoraj ostal ob prekrasnih solnčnih dnevih brez snega 1 Joso Goreč. ZFO I. telovadna akademija ZFO s sodelovanjem dekliških krožkov bo v nedeljo, dne 6. marca ob 20 (8) zvečer v dvorani Uniona z naslednjim sporedom: 1. Državna himna, 2. Rajanje mladenke, 3. Korak mornarčkov, 4. Ritmična gimnastika, članice, 5. Konj, člani, 6. Vaje z žogo, članice, 7. »Za materjo«, članice, 8. Gimnastika, mladci. — Govor. — Po govoru odmor. — 9. Himna Slovenskih fantov, 10, Redovne vaje, člani, 11. Gimnastika, člnnice, 12. Bradlja, člani, 13. Proste vaje za 1. 1938, članice, 14. Vaje z medicini«), člani, 15. Drog, člani, 16. »Slovenka sem, članica. Vstopnina: Sedeži 20, 15, 12, 10, 8, 6 din; stojišča 5 din, dijaki in vojaki 3 din. (Ostale športno vesti na R. strani.) Dr. Hribar Leo, vet. inšpektor baoske uprave: Vranični prisad Od živalskih kug je več takih, ki nieo nevarne eaino živalim, temveč tudi ljudem Med te epadajo posebno vranični prisad, steklina in pa smrkavost. Glavno zaradi tega so te bolezni tudi vnešene v zakon o odvračanju in zatiraniu živalskih kužnih bolezni, ki ga ie izdalo ministrstvo za kmetijstvo 14. junija 1928. Za danes ee bomo omejili samo na vranični prisad. Nevarna kuga Vranični prisad je ena od najdalj poznanih kužnih bolezni Že r ev. pismu je opisana kuga, ki ie bila najbolj verjetno vranični prisad. Tudi kuge, ki jih opisujejo grški rimski in pa arabski pisatelji, eo bile najbrže vranični prisad. Vse to še pred Kristusovim rojstvom. V eredniem veku je kuga bila etrah in trepet ljudi, posebno r Italiji, kjer ie leta 1617. umrlo okrog 60.000 ljudi za to kugo. 1836 jc Eilert dokazal, da je vranični pisad kužna bolezen, to je bolezen, ki se prenaša od človeka na človeka, od živali na žival. Leta 1850. sta videla Daraine in Rayer, leta 1855 pa Pallender v krvi poginulih živali mala bitja v obliki palčk, Brauel! pa jih je videl tudi pri živih živalih, okuženih in bolnih za vraničnim prisadom. Delal and je prvi ugotovil, da eo to male prarastlinice. Glavna zasluga za razpoznavanje in ugotavljanje te kuge pa pripada slove-čemu nemškemu bakteriologu Robertu Kochu m pa znanemu slavnemu Francozu Pasteurju. Vranični prisad ie bil v tem časti najboljši objekt za študije m ravno ob tei kužni bclozei sio bili udarjeni prvi in najvažnejši temelji, iz katerih se je pozneje razvila cela veda in en rezultat teh raziskovani je skoraj vsakemu poznan pod imenom cepljenje. Kdo povzroča vran čni prisad Vranični prisad (latinski anthrax, srbohrvaški prostrel, bedrcnica, črni prišt, nemški Milzbrand) povzročajo torej male prarastlinice, ki jih moremo videti le z optično napravo, ki poveča vsaj kakih 800 krat. To napravo imenuiemo mikroskop. Velikost teh malih bitij je v dolžini 3—5, v širini pa 1—2 tisočinke milimetra. Strokovnjak pa navadno vidi pod mikroskopom še eno obliko bacilov rra-ničnega prisada Bacili niso podolgovati kot palčke, temveč te oblike vraničnega prisada eo okrogle in leskeče. To obliko bacila vraničnega priaada imenujemo epore. Spore ali trosi se pa r mnogočem razlikujejo od bacilov vraničnega prvsada. Ni tu meeto, da bi prodrli t vse skrivnosti teh posebnih oblik vraničnega pri?ada, temveč naglasiti hočem samo eno laelnoet in ta je, da eo trosi ali spore vraničnega prisada veliko bolj odporne ali, kakor pravimo znanstveno, resistentne proti vsem zunanjim vplivom kot pa bacili vraničnega prisada. To ке znanstveno s primernimi poskusi tudi lahko dokaže. V sveži krvi n. pr. uniči toplota od 75 stopinj Celzija bacile vraničnega prisada v 1 minuti, pri 55 stopinjah Celzija v 40 minutah. V neodprti mrtvi tirali poginejo že v 1—2 dneh, v posušeni krvi pa eo živi menda še po 40 dneh. Bacili vraničnega prisada se uničujejo v želodčnem soku, spore pa ne. Ta na videz brezpomembna dejstva pa so zelo važna. Velikanske važnosti je, da poginejo bacili vraničnega prisada v neodprti mrhovini že v 1—2 dneh. Koliko greše torej oni, ki tudi pri opravičenem sumu na vranični prisad odirajo poginule živali. Toda o tem pozneje! Velika odpornost bac 'lov Popolnoma drugače pa je s sporami. V gnojnici ee drže do 15 mesecev, т zemlji 3, 6, pa do 20 let in še čez. V gnoju, kjer nakopičen gnoj doseže temperature do 76 stopinj Celzija, poginejo včasih že v 4 dneh. Vendar s tako naglim poginom ne smemo vedno računati. V direktni eonini svetlobi poginejo v štirih dneh. Prvi pogoj je eeveda, da ree pride sonce do njih. To pa se ne zgodi ravno često, večinoma se nahajajo spore v krvi blatu itd. in eončna svetloba ne more do njih. Torej tudi na to ee ne smemo zanašati. V vodni pari ee uničijo epore vraničnega prisada r petih minutah, r sublimatu 1 : 1000, to je en gram sublimala in 1000 delov vod« iele v 20 minutah, v kreolinu šele po nekoliko urah, po najnovejših raziskavanjih pa poginejo v 3% »ublimatu šele p«) 60 (!) dneh, v formalinu po 3 dneh, т aip-nenem beležu šele po daljšem času. Vee te podrobnosti navajam zato, da ee reakdo lahko prepriča, kako težko je uničiti epore vraničnega prisada m kako razmeroma malo pomaga včasih tudi na videz še tako točno opravljena dezinfekcija. Zato je t prvi vrsti potrebno, da preprečimo etvarjanje spor v poginuli mrhovini. To ni poeebno težko. Prvič, mi ne odpiramo poginulih mrhovin. Zakaj? Kisik in pa gotova temperatura eta glavna pogoja, da ee začnejo stvarjati epore. V neodprti mrhovini nima kisik pristopa do bacilov vraničnega prisada in se torej ne strarjaio spore. Poleg tega potrebujejo bacili vraničnega prisada temperaturo 12—18 stopinj Celzija, da ee etrarjajo epore! Zato nikdar ne pozabimo: ne odpirati poginule mrhovine! Pokličite takoj žirinozdravnika. Ta ve, kako je treba postopati z mrhovino in ve, kako bo kljub temu, da ne odpira in ne secira živali, prišel do točne diagnoze. Tudi glede zakopavanja vam bo le cm mogel dati točna navodila. Ni reeeno, kako se žival zakoplje! Kdo in kako se lah^o o^uži Za vraničnim prisadom obok eledeć« 1ЈтаК: prežvekovalci (goveda, ovce, koze), potem konji. dalje prašiči. Pei tn mačke obolijo samo izjemoma, prav tako tudi ptice. Mrzlokrvne živali eploh ne obole pod normalnimi pogoji. Oboli tudi divjačina. Ravno tako obrde tudi domači zajci, morski prašički in pa miši m podgane. Naštete male živali uporabljamo v bakterioloških zavodih zaradi potrditve postavljene diagnoze. Končno oboli za rra-ničnim prisadom tudi človek, v prvi vrati živino-zdravniki, koniači, mesarji- zbiralci cunj (od tod nemško ime »Hadernkrankheit«, t. j. eunjanska bolezen) in seveda vei drugi, ki pridejo z bacili v dotiko. Izvor te kuge je navadno iskati ▼ okuženih krajih, kjer je prej enkrat poginila za rraničnim prisadom okužena žival. Neredko ee dogodi, da ee taka poginula žival zakoplje kjerkoli bilo in povrh tega še tako plitvo, da se deli mrhovine pri poplavah raznesejo na vse slrani in na ta način oku-tiio vso okolico. Na takem vlažnem zemljišču ee poleti, ko je toplo vreme, bacili vraničnega prisada silno razmnože, iz bacilov se napravijo epore in živali, ki na takih okuženih krajih iščeio hrano, ee okužijo in obole za vraničnim prisadom Spore vraničnega prisada se prav često nahajajo tudi v vodi in živali se okužijo pri napaianru. P« tudi seno in oves sta dva faktorja, ki prenašata vranični prisad. Ne smemo pozabiti iudi na razne nadomestke ali surogate, ki lahko vsebujejo epore vraničnega prisada (kostna moka) in okužijo živali, ki jih uživajo! Okužene živali ne obolijo takoj, ko použijejo gotovo količino spor bacila vraničnega prisada, temveč šele po nekoliko dneh Čas, ki mine od dne okuženja pa do dne, ko se pojavijo prvi znaki kuge, imenujemo inkubacijsko dobo. Ta znaša pri vraničnem prisadu od 1 pa do 14 dni. Po poteku te inkubacijske dobe pride do izbruha bolezni same. Slika, ki jo pri tem vidimo, ni vedno enaka in zato govorimo o več oblikah vraničnega prisada. Razne oblike vraničnega prisada Prva oblika bi bila. tako imenovani perakutni vranični prisad (anthrax acutiesimum). To je vranični prisad, ki traja samo nekoliko minut Žival »e zruši, često po krmljenju in nagloma pogine. Zunanje kaže kot da jo je zadela kap. Iz gobca ah iz nosnic se včasih, ali ne vedno, pocedi nekaj krvi ali krvave pene. Žival težko diha, ima krč«, škriplje z zobmi in pogine po nekoliko minutah. V drugih primerih pa poteka kuga bolj počasi in to obliko vraničnega prisada imenujemo akutno obliko Pri tako obolelih živalih naglo narašča tem-perahtra od normale pa do 42 io pol stopinje Celzija. Le redkokdaj ostane temperatura normalna ali pa je celo pod normalo. Živali dobe mrzlico, mišičevje drhti, živali eo nemirne, tulijo, kopljejo z nogami, ee zaletavajo ob steno, ovce blekečejo, svinje imajo glas, kot da so hripave. Po daljnjem poteku goveda prenehajo žreti in prežvekovati, so na pogled zelo slaba, nimajo več mleka, povešajo glavo. Oči imajo poseben top in pa boječ izraz. Nekateri celo trdilo, da že na očeh poznajo ali ima žival vranični prisad ali ne. K temu pridejo še drugi za nestrokovnjaka mani važni znala kot hitrejši utripi žile in pa hitrejše dihanje, spremembe na sluznicah, napenjanje, driska ah pa zaprtje. Tudi blato je včasih krvavo, ravno tako tudi voda. Vendar so to nezanesljivi znaki, ki ee pojavljajo pri več boleznih. Bolezen traja 6—12 ur, včasih pa ludi 2—4 dni in se konča navadno s smrtjo dotične živali. Izjema pa so svinje. Pri njih se bolezen pojavi navadno v obliki otekline na vratu. Živali ohole za neke vrste angino. Oteklina lahko preide tudi na glavo. Živali težko dihajo in požirajo. Če poginejo, potem poginejo zaradi zadušen >a. Tretje VTete vraničnega prisada pa je tako imenovani kronični vranični prisad Ime kronični nam že pore. da r takih primerih traja bolezen dalj časa Za to obliko vraničnega prisada obole naradno srinje. Bolezen ostane omejena naradno le na mesto, kjer ee je žival okužila. Žirali eo le na videz slabe, ne žro in ee boječe skrivajo v stelje. Često take živali ozdravijo. Kako agotovimo vranični prisad Kljub veem navedenim bolezenskim znakom pa ni tako lahko vranični prisad ugotoviti za časa bolezni okužene živali. Veliko lažje pa je, če žival raztelesimo ali seciramo. Prvo, kar nam pade r oči, je to, da je vranica zelo povečana. Vranica okužene živali je 2—3 krat večja od normalne. Kožica, ki obdaja vranico, često poči, kri ni strjena, temveč tekoča in katranaste barve. Vendar pa se-cvranje živali ni priporočljivo, ker ee pri tem etvar-jajo epore m e tem kugo eamo raznašamo. Strokovnjaku pa eeciranje danes tudi ni potrebno, imamo Se druge načine, da vseeno brez eeciranja pridemo do končne m točne ugotoritre. Za to pa je potreben eamo majhen košček od poginule žirali in že lahko ugotovimo, ali je dotična žival poginila za vraničnim prisadom ali n*. En tak način ugotovitve imenujemo termo-precipitacijo. Izvede jo lahko vsak žrvinozdrarnik sam, ker priprave za to nieo drage ali pa jo izvede reak veterinarski bakteriološki zavod. Tak majhen košček nam zadostuje tudi, da lahko goiimo ali kultiviramo bacil vraničnega prieada na primernih podlogah in končno, da cepirao zaradi ugotovitve kakšno poskusno tiral. Zdravi en e Kakor pri vsaki bolezni, tako tudi pri vraničnem prisadu poskušamo, da obolelo žival ozdravimo. Pri kugah moramo poudariti redno U eno: zdravila eo zelo nezanesljiva! Mogoč« včasih kaj koristijo, r večini primerov pa eo brez uspeha. Pri vraničnem prisadu lahko poskušamo zdravljenje n. pr. • kreolinom, m eicer ena žlica kreolina na en lit«r vode. če ne bo drugega nepeha, bomo reaj bogatejši na izkušnji, da to ree skupaj nič ne pomaga. Uspešnejše pa je zdrarljenje e cepljenjem obolel« živali V to errho uporabljamo cepivo, ki j« nalašč napravljeno proti vraničnemu prisadu. Bolni živali rbrizgamo predpisano količino seruma in jo na ta način prav često ozdravimo. Uepeh cepljenja je včasih naravnost presenetljir. Imel eem primer, da je obolela žival ozdravela r teku pol ure popolnoma. Zaščitno cepVenie Se bolje ie, če poskrbimo za to. da zaščitimo pravočasno živali, da eploh ne morejo oboleti, čeprav se okužijo s sporami vraničnega prisada. To cepljenje imenujemo preventivno ceplienie in je v bistvu zelo podobno cepljenju proti svinjski rdečici. Pri nae je to cepljenje še malo vpeljano in zaradi tega tudi malo znano. Danes poznamo že reč na-činor zaščitnega cepFenja proti vraničnemu prisadu. Najstarejši metodi eta Pasteuriera in pa So-bernheimova metoda imunizacije proti vraničnemu prisadu Po obeh metodah postanejo živali odporne proti okuženju z bacili vraničnega prieada. Vendar pa ta odoornost ne traja rečno, temveč jo moramo večkrat ponoviti, Najnovejši način cepljenja pa je ceplienie s saponin-glikozidnim rakcinom po Maz-zuchiju. Hruški in Ježiču. Prednost cepl'enja je r tem, da se cepi eamo enkrat m j« ceplienje precej cenejše Seveda smejo cepiti eamo živinozdramiki nestrokovnjaki pa bi kugo eamo raznesli. S cenljenjem pa ne moremo kugo popolnoma zatreti. Zato eo potrebne še druge mere, katerih se moramo točno držati. Prrič ne smemo pozabiti, da te vranični prisad kuga, katero moramo po predpisih zakona prijaviti pristojni oblasti, torej občini ali pa okrajnemu reterinarju. če tega ne storimo, nae lahko, oziroma nas mora zadeti denarna kazen aH pa zapor. Nepriiartjanje pa ee ne kaznuj« iz kapric«, temreč zato, ker e* z neprijarljanjen) veake živalske kuge, ki jo po zakonu moramo prijaviti, razširjajo kuge. Torej ee to ne sme rzeti kot neka šikana, temveč kot aredstro za zaščito eebe samega in evoje živine in pa kot zaščito zdravja bližnjega. Kat predp'su'e zakon Kaj pa predpisuj« zakon glede rraničnega prisada? Poleg splošnih določil, ki reljaio za rs« kužne bolezni, ki emo ph dolžni prijavljat», v glavnem še sledeče: 1. ŽiraK, ki imajo rraniSni prisad, ne smemo uporabljati izkoriščati, prodajati ali podariti niti V restavraciji hotela UNION oa pustni torek priletna domača zabava, v verandni dvorani godba, koriandoli itd. Dostojne maske dobrodoile. Pepelnkno sredo vabimo na stanitea. № omenjeni prireditvi vljudno vabim P, Šterk, resta-rater. celih niti njihovih posameznih delov, p« tudi ne mleka in pa mlečnih izdelkov. 2. Zdraviti obolele brali «mejo eamo živioo-zdravniki, secirati j« dovoljeno samo živinozdrav-nikom ali pod njihovim nadzorstvom. To pa zato, ker so tudi oeebe, ki eecirajo žirali. v «talni nevarnosti, da ee okužijo od vraničnega prisada 3. Z mrhovino za vraničnim prisadom poginulih živali ne smemo odstraniti kož«. Mrhovina se mora e kožo m vsemi odpadki zakopati ali, če je le mogoče, eežgati. Bolj podrobna narodtla pa nam dai« še pravilnik, ki predpisuje potrebne varnostne mere za zatiranje vraničnega prieada Važneiše odredbe tega pravilnika za vranični prisad so sledeče: Katere živali «o okužene, sedaj ž« vemo Ali pri vseh kugah eo pa tudi žirali, ki eo eumljiv«, da so okužene. Pn vraničnem prisadu eo eumlpve vee one živali, ki eo bile v zadnjih štirih dneh r neposrednem dotiku z bolnimi živalmi. Okuženi hier ee mora zapreti. Sumljive živali oddeltmo od bolnik, in eicer tako, da pridejo zdrav« živali r neokužen hlev, bolne in eumljive pa ostanejo v okuženem hlevu, ne pa ravno narobe, kot ee to često dogaja. Za bolne ali pa sumljiv« živali morajo biti posebni hranitelji in posebne posode za napa-ianje. Te ljudi in posode moramo vedrvo tudi primerno razkuževati. Posestniki morajo vedeti tudi to, da se bolezen prenaša na človeka in da morajo primerno paziti, da sami ali pa služinčad ne obolil Osebe, ki imajo ran« na roki ah na drugih nepokritih delih telesa, se n« smejo uporabljati za nego obolelih živali. V okuženih hlevih morajo biti des-infekčna sredstva, da ee osebe, ki imajo opraviti z okuženimi živalmi, lahko desinficirato. V takih hlevih ne ame nihče spati. Okna morajo biti zakrita, da ne morejo v hier muhe, ki lahko prenašajo kugo I Klanj« sumljivih fivali r okuženem mestu eme dovoliti samo pristojna državna oblast na predlog svojega uradnega živinozdravnika Klanj« ee ame rršrti eamo pod aiegovun nadzorstvom. Tudi prodaja mleka m ostalih mlečnih izdelkov j« rezana na specialno dovoljenje pristojne oblasti Poginule živali sme secirati eamo veterinar. Ali tudi on je vezan na gotove pogoj«, ki imajo rei «amo ta cilj, da se n« raznaša kuga. Za živinorejce pa f« vaien člen 106 zakona o odvračanja in zatiranju živalskih kožnih bolezni. Ta člen namreč pravi, da lahko minister za kmetijstvo da posestnikom, katerim so poginile žirali za vraničnim prisadom ali pa ta šumečim prisadom, podporo, Id znaša polovico navadna vredno«ti teh žiraiL V to svrho se mora cena žirali po živinozdravnika in po cenilcih pravočasno ugotoviti Ugotovitev koga pa mora biti potrjena po pristojnem veterinarskem bakteriološkem zavoda. Na ta določila ee živinorejci poeebno opozarjajo, ker je r njihovem interesu, da ee ne pregrešijo in da jih ne kršijo. Veak prekršek eereda izključuje podporo. Ravno zato pa, ker ee pri vraničnem prisadu daje redno potrebnim podpora, pa tudi ni poroda, da ea bolezen prikrira. Oni pa, ki to etori, napravlja često velikansko Škodo eebi in pa bližnjemu. Iztrebiti rranični prisad ai tako lahko. Današnji športni spored Grazer športklub : SK Ljubljana ob 15.30 na igrišču Primerja Predtekma SK Jadran : SK Ljubljana II. ob 14 DanaSnja mednarodna nogometna tekma bo zelo zanimiva, zato pridite, ne bo vam ial! Motoskijôring na Bledu Na Blejskem jezeru bo danes zanimiva športna prireditev! motoskijôring. Pričetek po prihodu opoldanskega osebnega vlaka iz Ljubljane. Motoskijôring v Bohinju Tujskoprometno društvo Sv. Janez v Bohinju in Moto-Hermes, Ljubljana priredita danes ob 13.30 motoskijôring na Bohinjskem jezeru Sport v Celju Skakalne tekme za prvenstvo Celja bodo danes ob 2 popoldne na skakalnici v Liscah pri Celju Skakalne tekme v Planici JZSZ ima že zdaj s svojim celotnim aparatom polne roke 13. marca v Planici. Kakor znano, bo prvenstvo združeno z mednarodno prireditvijo, dočim bo od naših nastopilo nad 20 najboljših ska-kačev, katerih večina je širšemu občinstvu manj znana. S športnega vidika je vsekakor razveseljivo, da bo Zveza lahko dovolila nastop tolikim novim, dobrim in celo prav dobrim skakačem, ki so jih klubi vzgojili na zvezno pobudo v razmeroma kratkem času. 13. marca, ko v dolini bržkone ne bo več snega, bo v Planici, še vedno odeti v belo odejo, velik skakalni praznik. Seveda bo ta tekma ena naših letošnjih največjih prireditev. Zveza je poskrbela, da bo tekmi lahko prisostvovalo čim vcc glodalcev. V Planico l>osta vozila najmanj dva posebna vlaka, dočim bo- do posetniki iz Maribora, Celja, Zagreba, SuSaka, Belgrada in drugih krajev morali potovati z izrednimi vlaki. Do Ljubljane bodo Imeli polovično voz-nino, naprej pa priključek na posebne rlake. Vstopnice se bodo dobile že v predprodaji in sieer znatno ceneje. Kdor bo predprodajo zamudil, ai bo vstopnico lahko nabavil v vlaku, vendar bo neko-koliko dražja, dočim bodo v Planici eami prodajali vstopnice na dan tekme brez popusta. Najceneje bo za onega, ki bo potoval s posebnim vlakom. V svrho propagande bo imela šolska mladina (osnovnih in srednjih šol) brezplačen dostop k prireditvi, vendar le, če se prijavi pravočasno v skupinah pod vodstvom učitelja ali profesorja. Prijave, kjer mora biti navedeno Število učencev in ime učitelja, ho sprejemala edino Zveza. Za take skupine bodo napravili pri skakalnici poseben dohod. Glede potovanja v Planico je določeno, da bodo morali vsi, ki imajo na žolcznici kakršenkoli popust, uporabljati le redne vlake in je zato pri- poročljivo, da ai t! nabavijo vstopnice Se v predprodaji. Prostor okoli skakalnice bo uprt in dostop brez vstopnice nemogoč. Za motorna vozila bo poseben prostor za parkiranje, za ureditev eeet pa bo poskrbel Avtoklub. Danes so bili v nekaterih izložbah ie prvi lepaki za Planica Inozemske športne zanimivosti Velike mednarodne lahboatletske tekme r berlinskem olimpijskem stadiona 1938. Z ozirom na uspeh lanskoletne prireditve v olimpijskem stadionu so ee trije prireditelji: Berlinski SK, SK Charlottenburg in Nemški SK odločili to prireditev letos ponoviti. Tekmovanje, kakor eo sedaj končnoveljavno sklenili, bo 7. avgusta v olimpijskem stadionu. Glen Cnonlngham v odlični forniL V new-yorêkem Madieon Square Garden je pretekel atlet Glen Cunnlngham miljo dolgo progo ponovno v času 4КИ,в in se zelo približal obstoječemu svetovnemu rekordu v zaprtem prostoru, ki je samo ca dve deeetinkl sekunde boljši od sedaj doseženega časa. Vesti Jportnîb zvez, klubov io društev rimvalna -keife S K Ilirija. Boja odbora ke т ponedeljek, S. t. m. ob №. art r klubdkJ noto nad karamo Evropo. — Odbor. SK Grafika. D an en Igramo proti SK Mladiki na njenem Igrlftftn. Ob pol 1в naj bodo iledečl n« Igriftčn: Marn, Bafak, F elle, TrobevAek, Uuitk, Žagar, Potrato, Pipan. Rone, Roeman. Vili, Smotalk, Bizjak, Beian, Clmperman. Val to todoot — NaAelnlk. Tečaj aa voditelje mladinskih smutartklh odsekov to mladintkih organizatorjev tacoaktvaaaka slmeko-Aportaa svetu — mladinski odftflk, priredi r dneh ud 1 do l marca t 1. J dnevni praktični HmuAkl teodali znanstvena in narodnostna ideja. Kot znanstvena in narodna uetanova je bilo 1. 1okraj;nsko določeno za vse bivše slovensko Štajersko, Muzejsko društvo pa nemško Prelat dr. Fr. Kovačič, osrednja osebnost maribor. znanstvenih delavcev. in tojx>grafsko določeno za Maribor in njegovo ožjo okolico. Z bogato jxxlporo mestne občine, mestne hranilnice in štajerske dežele je zamoglo MDM ustanoviti in razvijati mestni muzej, 6 katerim je združilo tudi manjšo zbirko knjig in arhivalij. ZDM je, oprto na narodno zavest pokrajine, začelo delo na narodnem muzeju, arhivu in knjižnici. Akoravno je imelo vsako društvo svoj izraziti narodnostni poudarek in je ZDM n. pr. zaradi Vrazove proslave celo izgubilo dotedanjo eubvencijo štajerske dežele, se je delo obeh društev organsko izpopolnjevalo: MDM meščansko, ZDM folklorno itef. in kar je dalo delu obeh organizacij gotovo fiokrajinsko enotnost. ZDM pa je daleko nadkrililo MDM, ko je začelo 1. 1004, oprto na slovenske znanstvenike v Gradcu, izdajati v uredništvu A. Kasipreta Časopis za zgodovino in narodopisje (CZN), s katerim si je ustvarilo že .v. predvojni dobi stike z Zagrebom, BelgTadom, Sofijo in Prago ter drugimi domačimi in bližnjimi znanstvenimi ustanovami. Izven Slov. Štajerskega pa je stopilo ZDM tia Koroško, ko je tik v predvojni dobi dalo iniciativo za ustanovitev Zgodovinskega društva za Slovensko Koroško, katerega razvoj pa ie onemogočila svetovna vojna z njenimi jxxsledicami. Vodilne osebnosti predvojnega znanstvenega dela v Mariboru so dr. Fr. Kovačič, ki je 1. 1917 prevzel po A. Kaspretu tudi uredništvo ČZN in 1. 1921 [xi dr. P. Turnerju predsedstvo ZDM, v škofijskem muzeju dr. A. Stegcnšek, ki je 6 svojimi deli f>cstavil temelje elovenski umetnoetni topografiji, v MDM pa dr. A. Rak, katerega je kot predsednik 1. 1920 nasledil dr. Fr. Kovačič.« O Študijski knjižnici. Banovinskem arhivu in Pokrajinskem muzeju: »Narodna država Jugoslavija je predvojno znanstveno življenje Maribora dvignila in razmahnila. Nova državna meja, pomanjkanje znanstvenih pripomočkov za študij Podravja in I\> murja, ki 60 ostali v deželnih zbirkah v Gradcu in katerih zaradi kronovinskega značaja predvojnih znanstvenih organizacij večinoma tudi Ljubljana ni zbrala, jrosebna narodnozgodovinska tradicija, kulturne jxitrebe zlasti' nižinskih panonskih Slovencev in končno ambicija ter zavest Maribora, da hoče in da mora vršiti svojo kulturno misijo, določeno mu po centralnem f>oložaju v severni Sloveniji, vse to je dvignilo Maribor v povojni dobi do znanstvenega torišča, ki mu je pred vojno manjkalo in kjer hoče veaj po evojem programu znanost dajati tempo tudi drugemu kulturnemu delu. V tej pravkar imenovanih zavesti so 1. 1920 pridobili Slovenci večino v MDM in posledica je bila združitev mestnega in narodnega muzeja. Po iniciativi konservatorija dr. F r. S t e 1 e t a in z dovoljenjem škofa dr A. Karli na se je že združenima muzejema pridružil tudi Škofijski la-vantinski muzej ter je tako nastal današnji Pokrajinski muzej. Knjižnico ZDM je L 1922 рте-vzela v svojo upravo mestna občina mariborska, arhivalije ZDM in MDM pa 1. 1932 Dravska banovina. s čemer te nastala mestna Študijska knjižnica in Banovinski arhiv. Z ustanovitvijo teh dveh javnih ustanov na mestu prejšnjih društvenih je ostalo do zadnjega časa še nerešeno vprašanje mariborskega muzeja, ki je s svojimi prostori postal po združitvi treh jTredvojnih mariborskih muzejev klasičen primer muzejskega skladišča. Težek kulturni poblem Maribora kot mesta, katerega dolžnost je, da na vratih iz Srednje Evrope v Jugoslavijo dostojno predstavlja našo kulturno višino pa se [x> uvidevnoeti in naklonjenosti ter kultnimi zavesti mestne občine mariborske rešuje danes. Smelo lahko trdimo, da je dal Maribor vzgled vsem našim mestom, kako je reševati kulturna vjn-ašanja. ko je v zgodovinski seji mestnega sveta 10. oktobra 1937 j>od predsedstvom dr. A. Ju-vana odločil, da se častitljivi in ponosni mariborski grad pripravi za pokrajinski muzej in banovinski arhiv, ki bosta tako dobila za znanstvene ustanove dostojne in trajne prostore. S tem bo poleg muzejskega vprašanja rešeno tudi arhiv-ksko vprašanje, ko bo v gradu dobil prostore tudi Banovinsiki arhiv, za kar bo mogoče rešiti hidi vprašanje delovnih moči tako v arhivu kakor v muzeju.« O delu v teh ustanovah: »Organizacijsko je postalo ZDM v povojni dobi idejna matica vsega znanstvenega dela v Mariboru, kateremu daje načelne smernice. Z razvojem CZN kot zbornika zgodovinskih in narodopisnih razprav je v zvezi ustanovitev Arhiva za zgodovino in narodopisje, ki prinaša kot priloga CZN gradivo in s čemer je tudi jxxiana trajna smer Banovinskemu arhivu za zbiranje, urejeva; nje in raziskavanje narodnozgodovinskih arhivalij zlasti podravskih in pomurskih Slovencev. MDM pa je izostala organizacija, ki po načinu kakor mestna občina mariborska pri Študijski knjižnici ali Dravska banovina pri Banovinskem arhivu urejuje in upravlja mariborski Pokrajinski muzej.« O razmerju do Ljubljane in jwtrebah bodočnosti: »Mariborske znanstvene ustanove so nastale v stremljenju, da s svoje strani jwmagajo pri pripravah za našo univerzo. V istem smislu smatra Maribor tudi danes samega sebe za znanstvenega pomočnika Ljubljane. Spoznavanje naše zemlje je program nas vseli in ta program hoče Maribor izvrševati v tovarištvu s Ptujem in porajajočo se Mursko Soboto teritorialno v eeverni Sloveniji, predvôcm v Podravju in 1'omurju, v prvi vrsti pa seveda v Mariboru. Pri tem stremljenju ie Maribor našemu kulturnemu središčni vedno hvaležen za vsako jx>budo in iniciativo, ker se zaveda, da ga to 6att>o dviga, kakor ве obratno Ljubljana istotako zaveda, da je znanstveni Maribor njen največji aktivum v naši provinci. Maribor sam stremi preko sodciovanja z Ljubljano k tem, da sc vsidrata Pokrajinski muzej in Banovinski arhiv v miselnost, narodno in kulturno zavest ter v državni čut vsakega panonskega in [xxlravskega Slovenca kot njegova last, da bo vsak meščan, kmet in delavec videl v mariborskem muzeju in arhivu svojo lastno kulturno nujnost in sestavni del samega sebe. Pri delu za to so mariborske znanstvene ustanove hvaleine svojemu članstvu, mestni občini mariborski in dravski banovini za uvidevnost in podpo-o 'er obžalujejo, da tudi država kulturnega [Kmiena Maribora zlasti za našo periferijo ne vidi in ne upošteva. Mariboivlke znanstvene ustanove se zavedajo, da se ne dajo vsi tekoči problemi rešiti naenkrat. Razvoj v preti vojni, zlasti pa v jxrvojni dobi dokazuje trajno napredovanje znanstvenega Maribora in 6 tem približevanje cilju. Prepričani smo, da ga bomo dosegli ter da bomo na tem potu sodelovali z drugimi našimi kulturnimi faktorji pri ustvarjanju novega človeka z novo kulturno miselnostjo, izhajajočo iz domače zemlje in domačega dela 1er oplo:eno s sodobnimi pridebitvami vodilnih kulturnih narodov. Ker baš v Mariboru se na narodnostni meji jasno zavedamo, da bo šele takrat zagotovljena naša narodna in politična eksistenca in bodočnost, ko bo tudi kulturno osvojena naša narodna in državna meja. Prvenstveno nalogo pri tem delu imajo mariborske znanstvene ustanove in zato sta razvoj in bodočnost mariborskih znanstvenih ustanov (ako v interesu slovenskega naroda kakor jugoslovanske države.« K U £ T U O mariborskih znanstvenih ustanovah »Turnerjev oddelek« v štu dijski knjižnici v Mariboru. Razgovor z arhivarjem proi. Ra&cm Razgovor z ravw. hnpžnjtce dr. Glaserçem o zgodovini študijske knjižnice: »Razvila se je študijska knjižnica iz knjižnice Zgod. društva, ki so se ji pozneje pridružile še druge zbirke, predvsem knjižnica tukajšnjega Muzejskega društva. Javna je postala knjižnica, ko je upravo prevzela mestna občina in je leta 1923 namestila prvega knjižničarja. Odslej jo v celoti vzdržuje mestna občina: daje na razpolago prostore (v 1. nadstr. kazinskega poslopja), plačuje osebje, daje dotacijo za nabavo knjig, vezavo in opremo ter skrbi za kurjavo in razsvetljavo. Knjige pa prispevata tudi še Zgod. in Muzejsko društvo. zlasti prvo s svojimi zamenami. Mnogo zaslug za nagli porast knjižnice imajo tudi številni darovalci, tako n. јзт. že ob ustanovitvi Zgodov. društva župnik .Matej Slckovec, j>ozneje gen. major Viktor Kranje, dr. Pavel Turner. kurat Matija Ljubša, dr. Franc Jankovič, dr. Janko Bezjak, dr. Ljudevit Pivko, dr. Janko Slebinger, prelat dr. Fr. Kovačič, upravnik Niko Vrabl in mnogi drugi, zadnja leta zlasti tudi Prirodeslovno društvo v Ljubljani. Od najnovejših dobrotnikov bodi po- ........ f /Č&gAcnts v/%**'', Vt, tn^f/t> \У*ут. * ć> . ' tJ* •J* ffirt^i Začetek Slomšekove f>estni »Slovenstvo«: Slovensko kardelo — Jez kličem vstan, — Perstopi veselo — saj enkrat na dan. — Nikar nejirespavaj — Po noč no jx> dnej! — Teb' hočem zaj>ejti — poslušaj me zdej. ( Iz rkp. v Št. knjižnici.) sebej omenjen rač. nadsvetnik Karel Schweiger, ki je pred kratkim daroval preko sto lepih knjig, slovenskih, čeških in poljskih, med njimi jrrave redkosti (1. izdaja Erotike, necenzuriran izvod Prijateljevega Kersnika). Da se vedno znova oglašajo darovalci, je razveseljiv znak, da se javnost za knjižnico zanima.« O njenem delokrogu in namenu: »Predvsem in v celoti zbira knjižnica slovenica in 6tyriaca. kolikor se tičejo slovenskega dela bivše Štajerske, da 6 tem omogoči študij tukajšnje zemlje. V tem ozi.ru dopolnjuje delo Zgcd. društva, iz katerega je izšla, in predstavlja glavno žarišče znanstvenega proučavanja severne Slovenije. Sega pa seveda, kolikor ji sredstva dopuščajo, tudi preko tega lokalnega okvira in s letiš a sčasoma ustvariti čim več in čim širših možnosti za znanstveno delo v Mariboru. Da se v ta namen opremi predvsem 6 temeljnimi pomagali, ki si jih posameznik ne more nabaviti in so zato nujno potrebna v knjižnici, so v te'ku zadnjih let bila nakup-Ijena razna velika dela, n. pr. Ottuv Slovnik na-učny, Der grofse Brockhaus, Wurzbach, Pauly-Wissowa, Luegerjev I.exikon der gesamten Tecli-nik, I landwôrterbueh der Nalurwissenechaften, Lexiikon fiir Théologie utid Kirche, Reallexikon der deutschen Literaturgeschic'hte, Walzlov flandbuch der Litcraturwi6senschaft, liegijeva Illustrierte Flora von Mittcleuropa in mnogo drugih večjih del iz najrazličnejših področij. Važno nalogo vrši knjižnica tudi s tem, da jicsreduje pri izj>csojanju knjig od drugod (iz Ljubljane, Zagreba, zlasti pa iz Gradca). Kot mestna ustanova pa Stud. knjižnica nima samo znanstvenih nalog, ampak služi obenem tudi občeprosvetnim namenom. Združuje torej v sebi funkciji dveh knjižnic: znanstvene in ljudske. Kako li dve nalogi zadovoljivo strniti, je svojevrsten problem, ki ga je knjižnica skušala rešiti tako, da je za knjige ,ki se predvsem in največ izposojajo, ©snovala |x>seben oddelek z lastno katalogizacijo in lastno označbo. Porabile so se v ta namen preedvseni številne dvojnice (knjižnica je nastala iz združitve raznih, deloma podobnih I zbirl); slovenske knjige, ki naj se v knjižnici na vsak način očuvajo preko trenutne uporabe, pa se nabavljajo načelno v dveh izvodih: izposoja se brez pridržka le tisti, ki je uvrščen v izposojeval- ! nem oddelku, dočim ima drugi značaj prezenčnega i izvoda. Vzdržuje 6C izpcsojevalni eddelek eam. z izpesojtiino.« O bogastvu knjižnice in posebnih vrednotah: »Knjižnica šteje preko 35.000 zvezkov. V smislu programa je najbogateje zastopana domača literatura, med njo tudi redkosti, n. pr. skoraj j>o-jx)lni »Slov. gosjKxlar« in »Marburger (Mariborer) Zeitirng« ter podrobni elaborat razmejitvene komisije za našo severno mejo. Od rokopisov zaslužijo omembo kalob6ki rokopis iz 17. stoletja, leš'ki rokopis iz IS. etoletja z zapisi narodnih pesmi ter rokopisi in korespondence raznih štajerskih pisateljev, tako prvega kulturnega delavca v Mariboru p. Bernarda, Volkmerja, Modrinjaka, Povodna, Krempla, Slomška (zlasti zanimiva je zbirka njegovih pesmi in pesniških vaj njegovih učencev bogcslovcev). Aškerca, Meška in drugih.« O aktualnih problemih: -Glavni in najnujnejši problem je zaenkrat pač ta, da dobi knjižnica večje prostore. Ker se je misel na preselitev v grad zaradi previsokih izdatkov opustila, namerava občina rešiti vprašanje začasno tako, da bo dala na razpolago k dosedanjim prostorom še veliko dvorano in sobo, ki jo uporablja sedaj gledališče. S tem bi knjižnica za-ecdla vse prvo nadstropje kazinskega poslopja, če se obenem prostori primerno preuredijo (samo 6tojna izposojevalnica, nova čitalnica in jxwebna študijska sclba z zadostno priročno knjižnico, ki je zanjo gradivo že pripravljeno) ter se opremi knjižnica z ustrezajočimi stojali, bi s tem bil problem njene namestitve za precej časa rešen. Opozoriti pa je treba, da bo ta rešitev imela eno 6labost: v veliki dvorani bedo knjige še bolj ko v dosedanjih prostorih nezavarovane pred eventualnim požarom. V tem oziru bi bila možna odpomoč samo na en način: da se v dvorano vdelajo železna stojala, nad njimi pa napravi železobetonski 6trop. Edin,) na ta način bi se tudi visoki prostor dal ekonomično izrabiti: dobili bi štiri nadstropja z normalno višino knjižničnega skladišča in s tem kapaciteto za najmanj 150.000 zvezkov, kar bi za-! doščalo vsaj za jx>! stoletja. Ker bi obenem s tem I knjige dobile res varno shrambo, bi stroški za j talko širokopotezno preureditev bili pač opravičljivi; ne smemo namreč pozabiti, da predstavlja knjižnica tudi gmotno za mesto lepo vrednost in da ta vrednost leto za letom raste. Najbolje bi seveda bilo. če bi bilo mogoče zgraditi novo poslopje, sezidano izrecno v knjižnične namene. A ker za to žal sedaj ni sredstev, bo treba pač v okviru možnega iskali čim boljše rešitve. Ker spremljajo odločujoči faktorji pri mestni občini razvoj knjižnice z razumevanjem in se zavedajo pomena, ki ga Študijska knjižnica kot ena glavnih kulturnih pridobitev povojnega slovenskega Maribora za mesto ima, je utpafi, da se vprašanje kljub težkočam reši zadovoljivo.« Videli smo od blizu mariborsko znanstveno prizadevanje in dobili smo spoštovanje pred njim. V tem pogledu Maribor ni več provinca, temveč v svojem delokrogu in za svoj kraj enakovreden vršitelj nalog, ki jih v središču — v Ljubljani — opravljajo analogne ustanove. Zaveda se sicer Maribor svoje podrejenosti v vsenarodnih problemih, toda za svoje okrožje je samosvoje in tako znanstvena usmeritev nujno potrebna. Mariborsko znanstveno delovanje more biti naravnost zgled vsem provincialnim mestem, ko se v kulturnem prizadevanju lahko visoko dvignejo nad provincial-no jx>vprečnotsl. Mariborsko muzejsko društvo s svojo vzorno revijo CZN, lepa urejena knjižnica in arhiv so penes kulturnega Maribora in velik k celokupni slovenski kulturi. S tem populariziranjem njihovega dela smo hoteli dati priznanje kulturnim delavcem in vsem javnim ustanovam, ki skrbe, da bo naša severna meja tudi kulturno moč n a In to nalogo vrše vzorno in vztrajno in z velikim uspehom, ki smo ga vsi veseli ravno omenjene ustanove, ki jim želimo zato največjega procvita, pa tudi jxxlpore vse slovenske i n jugoslovanske javnosti, zlasti pa vseh jx>klican:h, katerih 6 loven ski del jim stoji zvesto ob strani! td i 1'auonski »slamnike i deščic (redkost Mar. muzeja). MLADI SLOVENEC Mirko Kunčič: Drcjčeh je bolan ?lašuo v prsih drobna ptička trka, trka noč in dan. zmerom huje trka, kljtije: revček Drejček je bolan. Pa zakaj tako nemirna drobna ptička v prsih je? Rada bi se oprostila temne, tesne gajbice in zletela daleč, daleč tja pod zvezdnato nebo, kjer se angeli igrajo in je vse tako lepo. Trka ptička v bolnih prsih Drejčkovih. Se nekaj dni trkala bo in kljuvala, potlej se osvobodi. Kot golobček bel zletela vriskajoč bo k Bogu v raj. Bridko mama bo jokala — ptičke pa ne bo nazaj. Čemu je križ v orehovi luščini V davnih, davnih časih, ko so po slovenskih gozdovih bivala še prečudna pravljična bitja, je v gozdovih okrog Izgonika v Beli kraiini živel divji mož. Imel je sicer človeško podobo, toda poraščen je bil z dolgo, gosto dlako in prav zaradi tega so mu ljudje rekli divji mož. Drugače pa ni zaslužil tega grozotnega imena, kajti do ljudi je bil zelo prijazen in zaradi tega priljubljen. Belokranjskim kmetom je rad pomagal s pametnimi nasveti. Učil jih je, kdaj naj orjejo, eejejo in žanjejo. Vsem, ki so ga poslušali, je zemlja bogato rodila. Vsako pomlad se je prikazal na določen dan na hribčku nad vasjo in kričal s svojim mogočnim glasom, da ga je bilo slišati po vsej dolini: »Kmetje belokranjski! Pripravite pluge in orjite! Zdaj je čas!« Kmetje so ga ubogali in šli orat. Io spet se je prikazal sredi poletja, ko je na poljih zorelo žito, in klical s hriba nad vasjo: »Ženjice belokranjske I Pripravite srpe in pojdite žet! Zdaj je čas!« In žanjice so vzele srpe in šle žet. Ko je prišla v Belo krajino jesen, je glas divjega moža oznanjal: »Kmetje belokranjskil Spravite 6 polja in njiv pridelke! Še malo imate časa. potem bo zapadel snegl« In spet so ga kmetje ubogali. Ko je res čez nekaj dni zapadel sneg, so bili zadovol:ni. Tudi pozimi je divji mož dajal nauke belokranjskim kmetom. Kar jih je učil pozimi, so ga najraje ubogali, kajti njegov glas jim je velel: »Kmetje belokranjski! Zima je, vsa narava počiva, tudi vi počivajte in spite!« Takšen ie bil belokranjski divji mož. Kakor pa je imel rad ljjudi, se jim vendar nikdar ni prikazal toliko blizu, da bi si ga mogli dobro ogledati. Belokranjci pa so bili silno radovedni, kakšen je divji mož od blizu, zato so sklenili, da ga bodo ujeli. Večkrat so poskusili, toda zmerom jim je spodletelo, kajti divji mož je bil previden. Slednjič so ei izmislili zanj zvito past. Vedeli so, da hodi divji mož pozimi vsak dan pit vodo iz neke kotanje. Načrt, kako ga bodo ujeli, si je izmislil pobreški graščak. Naročil je ljudem, naj iz ene kotanje izpraznijo vodo, namesto nje pa naj nalijejo močnega vina. To se je zgodilo, poleg kotanje pa so nastavili divjemu možu velike škornje, ki so bili po podplatih namazani z lojem. Ko je bilo vse to storieno, se je v grmovje okrog kotanje skrilo dvajset najmočnejših in najhrabrejših belokranjskih mož in fantov. Proti poldnevu se je približal kotanji divji mož. Hlastno je planil k mlaki in pričel srebati. Toda že po prvih požirkih je spoznal, da ne pije vode, ampak vino. Dejal si je: »O ti vinček belokranjki, že marsikoga si ugnal v kozji rog, pa daj še mene!« In tako se je divji mož nalokal belokranjskega vina, da je bilo joj. Udarilo mu je v glavo in v noge. Šele, ko si je utešil silno žejo, je zapazil poleg kotanje škornje. Zamikalo ga je. da bi poskusil, kako se v njih hodi Z veliko težavo jih je obul, toda ni napravil dveh korakov po ledu, že je bil na tleh, kajti škomji so bili po podplatih namazani z lojem. V hipu, ko se je zvalil na tla, so priskočili izza grmovja možje in fantje ter ga zgrabili. Bilo jih je preveč, da bi se jih divji mož mogel ubraniti. Krepko so ga zvezali in ga tirali pred pobreškega graščaka. Pobreški graščak je lepo ravnal z divjim možem, toda nikakor ga ni mogel pripraviti do tega, da bi odprl usta in zinil kakšno modro. Naposled ga je graščak izpustil. Ko je divji mož tekel z gradu nazaj v gozd, je klical ljudem: »Le zakaj me niste vprašali, čemu je križ v orehovi luščini!« Le to je zaklical ljudem, potem pa je izginil in nič več ga niso videli. Ljudje pa še do danes ne vedo, zakaj je križ v orehovi luščini. S, Borov: Alenčica pri zdravniku Alenčica je bila stara dve leti in poL V6a vesela je koracala po kuhinji in ponosno gledala od tal v materin obraz, kajti znala je že govoriti. Marsikaj je iztuhtala kar sama od sebe, pa tudi že peti je znala tisto lepo: Glej zvezdice božje migljajo lepo ... Tako bi prav lepo prilezla v evoje tretje leto v tej svoji otroški zadovoljnosti, ko se ji ne bi zgodilo nekaj, kar ji je kar na mah prekinilo tekanje po sob' in hodniku in jo je za dolgo ćasa privezalo lc na stol in posteljo. Nekega dne nrmreč je obiskal Alenčičino mater stric Stane. Vstopil je, segel v žep in dal Alenčici pomarančo, nato pa jo je dvignil, jo vzel v naročje, fiez čas pa jo je zagrabil spodaj za noge, da je visela e glavo navzdol in jo zibal sem in tja. Potem se je tega naveličal, odložil je Alenčico, in sedel in se začel pogovarjati z materjo o stvareh, ki jih Alenčica ni razumela Sicer pa ni utegnila poslušali. Olupila je pomarančo in zasadila svoje zobke vanjo, da se ji je rdeči sok cedil iz ust po bradi in predpasniku. Mislila •i je: »Pa je le dober tale stric Stane, rad me ima. pomaranča pa je tudi dobra kot stric.« Zvečer je stric odšel, Alenčica pa je zmolila svojo večerno molitev do angela varuha in sladko zaspala. Ko je Alenčica zjutraj pogledala, se je brž skobacala s svoje postelje in v sami srajčki pritekla v kuhinjo. Tam se je začela «prehajati eem in tj« in bi se najbrž tega kmalu naveličala, da ni mati. ki je pravkar usip&la kavo v krop, pretrašeno zaklicala: Zgodba o kralju Nekoč Je Uvela deklica, ki ji je bilo ime Špelca. Bila je okrogla kot balon, krilce je imela pleano kot plesalka, noži ce pe poskočne kot srna. Njen oče je bil mogočen in bogat kralj. Za kraljevim gradom je ležala zelena trata, na trati pa je bil globok vodnjak. Ob njem je ftpelca vsak dan brcala zlato žogo. Nekoč pa ie imela nesrečo; žog« je odekočila in padla v vodo. Špelca Je vsa obupana sedla na rob vodnjaka in se drla na vee pretege: »Ve, ve, veee ...« Na dnu vodnjaka je ležal kralj Žabon. Zelen je bil, rdeče kopalne hl.ičke je noeil, na glavi pa je imel zlato krono. Ko je slišal tožbo uboge deklice, je splaval na površje in prijavo zaregljal: »Kvakolora, brekekeke! Zakaj se pa tako grdo deireš?« âjielca je povedala, kaj se ji je pripetilo. Kralj Ž&bon ee je popraskal za ušesom in začeti ba-rantati : »Kaj mi daš, če ti žogo prinesem nazaj?« »Kaj naj ti dam, ko eem pa takšna revica?« je odgovorila Spelca. >Daj mi svojo punčko!« je rekel kralj Žabon. »Ne boš koše pihal, punčke ti pa že ne dami« ee je uprla Spelca. »Pa mi daj svojega zajčka,« je predlagal kralj Žabon. »Nak, tudi zajčka ti ne dam!« je vzkliknila Spelca. Kralj Žabon se je globoko zamislil. Čez nekaj časa oa je spet predlagal: »Veš kaj? Jutri pridem k tebi, pa bova skupaj jedla močnik in skupaj spala v zlati postejji.« Špelca je komaj čakala, da bi dobila žogo nazaj, zato je hitro pritrdila: »Velja!« »Ali daš častno besedo?« je še previdno vpro-šal kralj Žabon. »Dam,« je pokimala Spelca. Kralj Žabon je na te besede izginil v vodo in se kmalu spet prikozal na površju. Vrgel je zlnto žogo Spelci v naročje. Špelca je veselo odeknkljala proti domu. Na častno besedo pa je pri priči pozabila ... * Ko je drugega dne Špelca sedele za mizo in jedla sladki močnik, je nenadoma zaslišala pred gradom čudno lomastenje in takoj na to glas zvonca. »Poglej, kdo zvoni!« je kralj zapovedal slu- V X» Zabonu in Spetci žabniku. »Če je kakšen berač, mu daj iz svojega denarje groà; prvega ti ga bom dal nazaj.« Služabnik je odšel in ee kmalu v ni il e poročilom : »Veličanstvo, zunaj je zelen iabon, rdeče hlačke ima in zlato kromo na glavi. Pravi, da je zmenjen e kraljično Speloo.« SpeJoa je hitro povedala očetu kralju, kaj je doživela pri vodnjaku in končala svojo storijo z besedami : »Pa čeiprav sem nru obljubila, nočem z njim skupaj jesti in nočem I« Kralj pa je bil najvišji sodnik v eivoji deželi in je razsodil: »Kar si obljubila, moraš izpolniti, drugače ti jih naštejem po pretili!« Služabnik je odprl vrata in kralj Žobon Je dostojanstveno prilomastil v dvorano. Poekočil je —■ boplal in že je bil na mizi. Ponudil je kralju svojo prednjo tačko in ga poadravil: »Pozdravljen, tovariš!« Potem se je obrnil k Špelci in ta ga je morala pitati z močnikom. Kmalu je bil krožnik prazen. Žabon ga je polizal, da se je svetil kot umit »Jaz sem sit!« je zadovoljno rekel in ei po-gledil trebušček. Špelca pa je bila še vedno lačna ... »Zdaj pa spati« je ukazala Žabon. Hočeš — nočeš ga je morala Spelca ubogati. Ko pn sta bila v spalnici, je Špeloo zgrabila divja jeza. Prijela je kralja Žabona za zadnjo tačko in ga z vso močjo vrgla ob zid. »Taiko.« je rekla, »zdaj pa imaš!« Žobonu je počila kožica in iz n,io je prilezel droben palček, ki je rastel in rastel (»red očmi začudene špelce, in nazadnje zrastel v postavnega, brhkega mladeniča z zlato krono nu glavi. »Jaz sem kraljevič,« je svečano rekel. »Bil sem začaran v zeleno žabo, ti pa si me rešila. Ali hočeš biti moja žena?« Spelca je vsa vesela prikimala in poskočila od tal, de se je stresla vsa palača. In so priredili pojedino, kakršne še ni videl svet. Povabljeni so bili vsi bogati in siti ljudje. Maetili so se tri dtii in tri noči — revnim in lačnim pa je blagi kralj dovolil, de so od daleč gledali in ] sline cedili... Tako je pač zmerom bilo in bo, I kadar se kakšen začaran kraljevič poroči! ' (Po Grimmu Nevenka Steindl.) MLADA NJIVA Izprehod na Jerebov griček (KotiSkovemu etričku v spomin.) Samotna steza. Sive kraške skale. Tokava pusta. Sredi nje kraljuje raztrgano korito. V njem se čuje ihtenje kapljic, ki so v dnu zaetale. Cea griček sapice so zapihljale: kako se drevje tiho pomenkuje! Uho drhtenju listja prisluškuje ... Vesele moje misli so postale. Svetlika v dalji bela ee Ljubljana, ponosno mesto, vseh vasi kraljica — okrog objema jo revan prostrana. Med griSki skriva окка se ravnica. In če je vsemu evetu nepoznana, najlepša vendar moja je vasica I O, še bo maj... Zajokala, ko šel je maj, sem v boli, ker vrnil se ne bo nazaj nikoli. 0, še, bo maj prinesel cvet radôeti — a z njim ne bo več zlatih let mladosti. Marija Brenčiб, Podlipa pri Vrhniki. STRICKOV KOTIČEK Dragi striček! — Piše Ti Cenček Prelog iz Cel ja, Jožefov hrib štev. 34. Hodim v prvi razred ljudske šo'.e. Naš učitelj je zelo dober in ga imamo radi. Gosjjod katehet mi je dal že štiri podobice. Moj očka odloči, kako se mora v našem mestu denar rabiti. Doma imam še babico, mamico, Petrčka in Liziko. Zdaj mc poznaš in prosim, da mi kmalu odgovoriš. Prav lepo Te jwzdravlja Tvoj Cenček. Dragi C e nč e k ! — Kratkih besed si, skoraj bi dejal, dn vsako besedo trikrat pretehtaš na dlani kot cekin, preden jo varno položiš nn papir. O ti skopuhek ti! Če si tudi za druge reči tako skop. bos nemara nekoč še bogat mož. Ali pa si zato tako kratkih besed, ker imaš neznansko spoštovanje pred modrim izrekom: »Čas je zlato!«? Naj bo kakorkoli že, pohvaliti Te moram nn ves glas, kajti je Tvoje pismo takšno, da bi ga moral razobesiti drugim za zgled, kako človek v kratkih besedah lahko mnogo več pove, kot hi utegnili in mogli nekateri povedati v treh debelih urah. Na primer tisti blebetavi ded iz Jutrove dežele! česnA na debelo in široko, preden j)ove tisto, kar mn nn jeziku leži. In mu na ieziku premnogokrat ležim tudi jaz. Kotičkov striček. A kaj stori vrli ded, kadar ga moje pero le prehudo zbode v strupeni jeziček? Vzame v roko velikansko trobento in se napihne in začne trobiti, da se mu kar oči iz-bulijo od ljute vneme iu hudega napora. Ljudje si zatisknjo ušesa, bežijo — vse zaman! Preglu-šujočemu trobentanju ne morejo ubežati. Vrli ded trobi kar naprei in šele potem, ko mu poide sapa. zatrobi pesmico, ki jo ima v mislih. In ta pesmica se glasi: »Dol s Kotičkovim stričkom, grdunom nemarnim, ki polaga slovenskim otrokom nn srce, naj sc izgibajo strupeni pijači, naj ljubijo svojo domovino, svoj narod in svo.jo materinščino! Dol z njim!« Oh. to ded! Koliko trnda in časn bi si lahko prihranil, če hi takoj od začetka zatrobil to kratko pesmieo in j>otem odložil trobento v prijetni zavesti, dn je storil svojio dolžnost in dokazal vesoljnemu svetu, kako plemenito in hrabro je njegovo srce, ko «e je upalo postaviti samemu mogočnemu Kotičko-vemu stričku po robu in pokazati nan j s prstom kot na krvoločnega zmaja! V dno duše sc mi smili ubogi ded, kajti nc bo niegovo trobenta-nje nikoli moglo prepričati mene. Kntičkovera sfrička. da je žlampanje rujne kapljice nekaj koristnega, da je posnemanje opic pri plesu nekaj lepega, vzvišenega in da je ljubezen do maternega jezika in slovenskega naroda nekaj grdega, vse obsodbe vrednega. In zato naj vrli ded kar naprej trobi v svoj rog: trararal in še boben naj si kupi — btim, bum, bum! —, da bo njegova pesem še bolj hrupna in divja. Čudil sc boš mojemu odgovoru, kajti gotovo še nikoli nisi ničesar slišni o dedu iz Jutrove dežele in Te ta ded gotovo zanima prav toliko kot lanski sneg. Pn je že tako nn tem svetu, da mora človek včasih na kakšno pismo odgovoriti čisto drugače, kot bi rad. Lepo pozdravi babico, mamo. Petrčka in Liziko, najbolj pn seveda sebe! — Kotičkov striček. Teta: »Povej mi, Stanko, ali se znaš že sam umivati?« Stanko: »0. že, tudi zobe si že sam osnažim, samo ven vzeti, kakor vi, jih pa še ne znam.« * »Koliko pa si star?« »Šest let bom« je dejal Mihec. »Moj Bog, šest let, pa že tako umazan.« »Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo ...« Čez nekaj časa pa je glas postajal tišji in tišji, mahoma pa ga je zmanjkalo, ničesar drugega ni bilo več čuti kakor šepetanje zdravnika in sestre in žvenket orodja. Ko pa je zdravnik čez nekaj časa spet odprl vrata in stopil na hodnik, mu je planila nasproti Alen-čičine mati. Ves skrben je bil njen obraz, n:ene velike modre o£i pa so bile kakor ena sama velika žalost. Zdravnik se je začudil: »Ali ste že tu?« Mati je sklonila glavo, kol bi jo bilo sram, in je šepetaje odgovorila: »Tukaj sem čakala ...« Zdravnik ji je stisnil roko: »Vse je v redu. Zdaj spi...« »Spi ..,« je odgovorila mati in planila v sobo... • . . Prihodnji dan se je Alenčica prebudila. Vsa povita je bila čez kolke in noge in ničesar se prav za prav ni mogla spomniti. Ko pa je zagledala nad seboj dvoj« svetlih, otožnih materinih oči, je dvignila roke in pobožala mater po obrazu. Nato pa je rekla: »In peti sem tudi morala!« »Ti, ti--« je zašepetala mati in poljubila Alenčico na dlani. In bogve kaj bi še rekla, da ni prav takrat prišel stric Stane s pomarančami. Sedel je vse dopoldne pri Alenčici in se je sam pri sebi zaman izpraševal: »Za božjo voljo, kaj pa sem napravil, da me mati niti pogleda ne?« Polem pa ie zamihml z roko in začel učiti Aien-t čico nove peirni: »Lepa ei, pomlad zelena...« Andreiček se drsa Ah, gladek je kot steklo led in vabljiv kot ajdov med. 3. Oh, če na led prekucneš se, nič več ti na smeh ne gre 4. Eh, že se dre a naš Andrej sem in tja. nazaj, naprej. Uh, nos ]>otolčen. rdeča kri — to so žalostne reči! Kako težka ie piha na „i" Najbrž mislite, da je to vprašanje samo šala! Pa ni tako. Danes imamo namreč že tako čudne tehtnice, da lahko z vso natančnostjo zvemo, kako težka je pika na »i«. Stvar jc povsem preprosta in enostavna. V takih delavnicah, kjer imajo tako točne tehtnice, vzamejo kos papirja in napišejo nanj par besed. Piko na »i« seveda izpustijo. Potem papir z napisanim vred stehtajo. Ko je to končano, napravijo še piko na »i« in vse skupaj še enkrat stehtajo. In zares, papir je v resnici težji. Razlika med prvim in drugim tehtanjem znaša 0.00000013 gramov, lako težka je torej pika na »i«. Ko bi bili otroci vedno tako vljudni! Tonček zboli. Pride zdravnik in hoče pogledati jezik Mama reče: »Le lojio pokaži gospodu doktorju jezik!« — Tonček: »Ali ne bo nucl?« Za ž dano vrl'o V otroškem zavodu. Predstojnik: »Otroci, kdor bo pojedel največ krompirja, bo dobil največji ko? mesa « — Otroci se kot volkovi vržejo na krompir. Nato predstojnik: »No, kdo se je najedel krompirja do sitega?« — »Jaaz!« — se vsi oglasijo — »No, potrm bomo )>a meso spravili za jutri«, pravi predstojnik. * Anica: »Ravno prav, da ste prišli, teta.« Teta Meta: »Kako to misliš?« Anica: »Ko so oče videli, da prihajate, so rekli: Še te nam je bilo treba!« Tujec (zjutraj): »Tu sein jxiglejte, gostilničar, koliko stenic sem vjell Vso uoč nisem zatisnil očesa.« Gostilničar: »I, seveda ne, če stenice lovite.t »Za božjo voljo, kako pa hodiš, otrok moj?« In res! Alenčica ni hodila ravno in pokonci ko druge dni, ampak se je metala z ene noge na drugo, kakor bi šepala na obe. Tako se je zgodilo, da jo je mati v nekaj dneh nesla v bolnišnico na pregled, tam pa so rekli, da te stvari ni mogoče popraviti drugače kakor s silo. »Je že spet kdo tega otroka vlačil za nogel« je zagodrnjal zdravnik. In Alenčica je ostala v bolnišnici. Sprva ni razumela, kaj pomeni to, da mati stiska roke gospodu v belem plašču in ji solze neprestano lijejo iz oči, Ko pa je mati stegnila roko in jo pobožala po obrazu, ee ji je odprlo na stežaj. Vedela je: Mati gre. Sama bom ostala tukaj! Nekaj do takrat še nepoznanega jo je zgrabilo pri srcu in jo z vso silo vrglo proti materi Z obema rokama se je oprijela materinega krila in vpila, nihče ni natanko razločil, kaj, iz oči pa «o ji drle solze, druga zo drugo. Zdravnik je gledal s široko odprtimi očmi in se je najbrž spomnil, da ima tudi on doma takole majhno, drobno deklico z velikimi, živahnimi očesci. Stal je in si neprestano popravljal očala, čez čas pa je iztegnil roki, pograbil Alenčico, potem pa naročil materi: »rridite ponjo čez dve uri!« Alenčica je otepala okrog sebe. Huda ie bila na tega moža, najraje bi ga raztrgala na drobne kosce. A kaj, ko je tako velik, tako močan in tako grdo gleda izpod čela. Morda pa se je bo usmilil? Saj je bil sprva lako prijazen z nio. »Punčka moja.« ji je rekel in tudi materi je prijazno kimal. Zdaj pa je tak, Alenčica je začela klicati; »Pusti me domov! Pusti me!« Toda zdravnik jo je trdno držal in ji prigovarjal: »Potrpi, Alenčica, saj boš šla, ko pride mamica pote!« Ko pa le ni hotela poslušati, jo je nesel v veliko belo sobo, da Alenčica kmalu ne bi videla do konca. Trdo jo je postavil na mizo in ukazal: »Zdaj pa glej, da boš tiho in boš ubogala!« Alenčica je prestrašeno obmolknila, kajti v stekleni omari je nenadoma zagledala nože in škarje in druge nepoznane priprave, obenem pa je prav tisti trenutek prišla skozi neka vrata oseba v dolgi čmi halji, z velikim belim predpasnikom in z nekakšnim čudno velikim belim klobukom na glavi. Kdo je neki to? si je mislila Alenčica in spet ji je šlo na jok. Ponevedoma se je stisnila k zdravniku, češ: varuj me, da mi ne bo ta čudna stvar kaj hudega storila. »Nič se ne boj!« jo je potolažil zdravnik in se obrnil k sestri: »Pomagajte, sestra!« Oba sta začela odpenjati Alenčici obleko, ona pa se je zaman izpraševala, kaj naj vse to pomeni. Potem sta jo nesla na manjšo mizo, zdravnik pa je šel k stekleni omari, vzel iz nje steklenico in iz nje nakapal nekaj na rutico, potem pa se je vrnil in položil ruto Alenčici na obraz. »Ali znaš kaj peti, Alenčica?« jo je vprašal. • Znam,« je s strahom odgovorila. »Poj!« ji je ukazal in ji pogledal v oči. I Alenčico je prevzelo nekaj čudnega. Nič ni utegnila premišljevati, ali bi ali ne bi — kar samo od sebe I «e ji je utrgalo od ust: R U Ž I N A Kurent na vas! — Na debeli četrtek, ki je pred pustnim torkom, torej že mimo, se pričenjajo prve dobrote pustnih dni. Ta dan mora dobiti vsak član družine za kosilo velik kos svinjskega mesa in ocvirkovko. Hudomušneži radi ponagajajo de- V veliki skledi se kadi goveja juha z domačimi rezanci Za to sledi govedina s praženim krompirjem in glavnato, zeljnato salato; preka-'eim, kuhana svinjinu s hrenom; v premožnejših kurctiua. BoD-krofi, f la ............. ГЧЧЈЧВД ' ■ ' tj«!'IIJ"JHq —! lišah je tudi pečena i.;» i. .if. lan- V,! !ll|,M,l Љ № UT, . |l, I . #!Af№? M«''! ..... 'V -ilff;:' ' ' jJfiiJjStfii.Oj i., ',i '''N' ,„' i in v trgu bcluharjem in debeluliarieam, češ Ha imajo ta duu svoj pod, zato se spodobi in je prav, da dajo^ za pijačo. Za pustno nedeljo mora gospodinja naneči »pohanje — flancate«; gospodar pn mora skrbeti zn to, da ne stoji prazen »Štefan« na mizi. Po hišah hodijo prve »pustne šcme«. Ako so мпа-škare« и domače vasi, dobe prekajeno. meseno klobaso v dar, če so pa iz sosednjega kraja — jim dajo kos »špehovke«. Največja gostija ie na pustni torek zvečer. Običajni krompir-obličnik in mle.ko se mora umakniti dobrim jedilom! Ta večer ne sme nihče posobkovati. Vsa družina se zbere okrog javo-rove mize. Gospodar zmoli očenaš in prosi » Гго-štarja sv. Duha«, da bi obilno požegnal vse jedi. cati iu ocvirkovka so vsakomur na izbiro Nazaduje prinese gospodin ja še kuhane »krlilje« na mizo in z njimi se večerja konča. Prične se sveti postni čas. Kar mesa ostane, tega gospodinja pokrije in shrani v hiši med okno, da ga na pe-pelnično sredo vsi vidijo, a se mora vsak premagati in obruiti to za pokoro. Ta dun se mora vsaKdo strogo postiti. Na pustni torek zvečer se mora vsak malo rteti, posebno dekleta morajo zaplesati same — če ne drugega pa ringu-raja, zato da bodo ko-! in visoko rasle rodeč ima ta večer največ dela, saj noplje lepe in visoko rasle Vaški gc " mora obiskati vsako hišo, poskočno zaigrati na harmoniko in še kaj smesnega povedati, če hoče, da se nikjer in nikomur ne zameri. Pomlad se bliža V prejšnjih časih sp nismo kaj več zmenili «.a športne obleke, le toliko, da so bile puč drugačne ko za v sobo Da pa športna obleka ni bila lepa, to jc bilo že kar tako umljivo. Dandanašnji je šport dobil skoraj v vseli ljudskih plasteh veliko besedo in zatorej posvečamo tudi Nov okras na oblekah Čim so dnevi malo daljši in milejši, nu pride človeku, da bi si obleko kako polepšal in poživel. To po dosežeš tako, da si sesiješ nekaj 1 it, . .. 1.. .. .. I I. n.. ( \U1,,L „ ,, П L' I 1 If , m in Л ,. , (,a 5HI1IIO Ul i, 1»«. ......................—......... ima špičast izrez in ga privežeš zgoraj na obleko, ki s tem dobi jwseben izraz. 2. Preprosti telovnik iz žoržeta je narejen knkor naprsnik za na srajco in ima majhne, prozorne steklene gumbe. »Ooepod. ali nista vi in vaša sestra dvojčka?« »Sva bila kot otrokal Zdaj pa je moja sestra pet let mlajša od mene.« športnim oblekam večjo pozornost. Preprosta športno obleka nam je že kar pri srcu in zanjo imamo mnogo izbire glede na blago, barve in kroje. — Pri tem opažamo, da so tako zvnni blagovi >tweed« precej v kot potisnjeni in se jc pojavil žamet pa irhovina in tudi volna, da povedo svoje besede pri športnih oblekah. Najnovejša moda pa že uporablja sestavine različnih hlapov za športno obleko, tako nu primer ie krilo iz tweeda in jopica iz žameta; ali je krilo iz gladkega mehkega volnenega blasa in je jopica iz raševinastega. Tudi barve sc skladajo, da tvorijo lepo ubranost Lepa je svetlomodra tvvce-dova jopica, okrašena z rdečimi in škrlatastiml progami, ki tvorijo velike kvudratc in zraven spada škrlatasto rdeče volneno krilo. Enobarvne obleke polepšamo in poživljamo s nahovkami. rokavicami, s pasom ali z životki blesteêih se, pisanih barv, na primer se sklada živordeča barva t zeleno, gorčično rumena z modro in slično. — Po večini se vse športne jopice tesno opri-lio kr mejo života in imajo kratke pa široke rcverje Krila so zdaj res precej kratka in ozka, toda plašči so široki in mahedravi. PUSTNI KROFI Tega jaz nisem kriv, ker sem se na vse kriplje branil. Kako da so si morali ti moji presneti tovariši smučarji izmisliti vprav pustno krofe? Mi štirje, izključno sama moška dru/.ba. smo ždeli v planinski koči 22(H) tn visoko v gorah in smo se veselili samote in nedotakljivosti sne^a, ki smo vanj mi prvi zarezali svoje sledove. P.a-ninska koča jiozimi ni oskrbovana, zakaj — hvala Bogu — je smučarji za zimsko veselje doslej še niso iztaknili A lepi smtiški dnevi so bili minili; nastopilo je snežno vreme in noč in dam je žvižgala burja in valila kar gore snežnih obla,kov predse. Kdor si jc sploh upal iz koče, se je kaj naglo vrnil, si drgnil no* in ušesa in je neumorno priskledoval pri šahu. Sčasoma pa so že vsi trije začeli zdehati od dolgočasja Zatorej sem imel jaz kot kuhar dosti sitnosti z njimi Zjutraj sta me dva nahrulila, da jc tista čorba čaj al i kava, čeprav sta pijačo brez dvoma spoznnla, saj v čaju ali kavi ne plavajo tiste kroglice, ki so moje delo označevale kot — какао! Opoldne je tretji nergal, da moja riževa gnjat ni ne riž ne gnjat, ampak je sežgana klobasa. Slednjič so se duhovi le polegli i.n tedaj me je prvi nujno vprašal, ali mi je znano, da je pustni torek in kaj menim kot kuhar tega važnega dne skuliuti. »Klim čaj, sladkor, limone — vse je tu. Punč bom napravil,« je rekel. Vsi so soglašali, a drugi je povzel: »Ti boš pa naredil krofe!« — >Živio, krofi!« so zavriskali vsi trije. »Punč in pustni krofi!« Nisem jim mogel tega izbiti iz glave Predlagal sem kako drugo močnato jed za k punču, mogoče rezance!' Vsi so se mi zagro-liotali: »Ali — mogoče niti ne znaš napraviti krofov?« so rekli. »Tisto že,« sem odvrnil, »a zaradi obročka mi je Če ga bom le prav napravil. Reli obroček je pri krofih najvažnejši.« — Soglasno so se odrekli obročkom na krofih. Kar manjšal sem se spričo njih. »Tako dolgo je že odtlej, odkar sem jih poslednjikrat pekel! Recept sem pozabilVeliko razočaranje je raztegnilo obraze; grozilo mi je. dn se kar upro. Tedaj me je drugi povsem potlačil v močnik, rekoč: »Zakaj imamo pa še Planinski dom? Pa telefon?« Veronika, odlična kuharica Doma, me dolgo ni mogla razumeli Ko mi je slednjič v pravilni slovenščini z »lc-ovo izgovarjavo brala v telefon recept za krofe, je nisem prav nič razumel, v ušesih mi je šumelo in kar vrtelo se mi je. To ie bilo vse zaradi čudovitih strokovnih izrazov! A ene besede sem se z upanjem obupanca oklenil ko klop: »Kvas!« Zahvalil sem se na vse pre-tege in odložil slušalko. Moji tovariši so stali krog mene in so radovedno zijali v moj etenogrum. Zdaj sem prav skromno vprašal. ali ima kdo kvas pri sebi, da je predvsem treba kvasa za krofe »Ta je kar odveč; lahko je tudi pecilni prašek,« nas je prvi 'ičil. »I,n pecilni prašek sestoji iz jedilne sode inske kisline Jedilno sodo imamo v koči v iči lekarni.« — »In vinsko kislino?« sem ga cej razdraženo vprašal. »Vzamcš kar citro-novo kislino ali citronov sok. Samo stare ženske se tako suženjsko držijo vsake pičice v kuhinjskih receptih I« Še sem se upiral — a nič ni zaleglo. Spravil sem se na delo. Jajec, žal, ni bilo nobenih več in testo fe snežnice, moke, jedilne sode, citronovega soka in soli, ki sem ga delal v lončku, ni prav nič kazalo, da ee bo izoblikovalo kot je treba. A kaj. človek si zna pomagati! Dodajal sem moke in še moke in nastala je nekakšna trda gmota. Napravil sem krpe iz testa in jih prav obilno obložil z me7.go in sem oblikoval prav ljubke krogle. Pravkar sem dokončal jwslednjo od tridesetih in sem si jih na moč zadovoljno ogledoval, ko me je prišel tovariš nadzorovat. »Ali si si umi! roke?« me je zbodel. »Ni bilo treba, prosim!« Pokazal sem mu roke, ki so bile nenavadno čiste in po mnogih dneh prvikrat brez vsakršne maže. Krofe eem kar lepo opekel, le enkrat se je bila vnela mast. a smo ogenj z združenimi močmi pogasili. Vrsta krofov, ki so sličili topovskim kroglam, na krožniku; njih matematično natančna okro- Domafca pustna zabava radoveden, je pograbil krof z vrha kopice; še topo! je bil, ker je bil poslednji. Žalostno je zaklel in gu vrgel na tla. Počilo je in se razletelo na dvoje ko bombu in je obležalo na tleh. Tretji je previdno pobral obe polovici, emokaje polizal mezgo in dejal: >Izvrstno! Čudovita iznajdba: mezga v obleki! Daj si patentirati!« In je položil predme i/.lizani jxdovici; podobni sta bili kokosovemu orehu, le da sta bili manjši. A punč je bil dober. Na željo rogajočilt se tovarišev sem postavil to lepo pecivo v omarico — za tiste, ki bodo še za nami prišli! A zgodilo se je drugače. Vprav tistega dne, ko je bilo konec dopusta in naših živilskih /ulog, se je spremenilo vreme, nehalo je snežiti in krasen pršič sc je lesketal v prelesti! i h sončnih žarkih. Sporazumeli smo se tako, da bomo dojiust še za dan podaljšali. Čez pet ur smo s smučmi dospeli nu vrh, a želodce je začel hudo ugovarjati. Petrolejski »kuhar« je brnel, tovariš je kuhal čaj — to je bilo vse naše kosilo. A jaz sem tiho vzel vrečico iz-za pasu in sem jo zmagovito zavihtel jx> ozračju — in kukor biljardne krogle so šklopotali v njej pustni krofi, ki so bili mimo vsega — šc zmrznili! Pol ure so se mehčali v čaju, pa so postali topli in mehki — seveda — za silo mehki Prav z užitkom smo jih »pospravili«. Le enega sem si obdržal za spomin. Ta bomba je zdajle na mojem pisalniku in mi služi za — obtežilnik za pisma. Kclôi* M*&QNo pa sem le lažji, kot sem bil zadnjič!« MILO iN KREMA I k' lina; primerna zlatorjava barva in mnogo slad-ornega poprlia no njih — to je bil zares čudovito lep pogled! Punč se je že kadil v kozarcih, ko sem prinesel svojo umetnijo na urno in vsi trije so zavpili: »No, torej!« in me s priznanjem pozdravili. To je bil odličen uspeli. Prvi, ki je bil zmeraj tako ločen, je kar koj ugriznil v krof. Trije pari oči so sledili njegovo dejanje. Njesrovo zobovje roparske živali se je škrtaje zasadilo dva milimetra globoko v lepo fiecivo — potem pa je krof odložil in ga zamiš-jeno opazoval »Sc mornm malo oddahniti, bom koj spet ugriznil,« je rekel. Drugi, ki je postal Poceni honjah Škot si je šel kupit steklenico konjaka, a njegov prijatelj ga je čakal pred trgovino Ko je Škot zvedel, da stune steklenica petdeset dinarjev in petdeset par. je videl, da ima samo petdeset dinarjev in pet in dvajset par denarja pri sebi. Stopil je k prijatelju, rekoč: »Posodi mi pet in dvajset par, si bom steklenico konjaku kupil!« »Tu imaš petdeset par, pa še zame kupi eno!« jc odvrnil prijatelj. »Očka, koliko kilometrov pa prevozi moj voziček na uro?« Nas domači zdravnik J. C. O. V obeh nadlelitih čutite bolečine, če roke dvigate, sicer ne. Lahko delate, če ete nagnjeni proti tlom, pri delu nad glavo (obešanje perila itd.) m vam roke kar pešajo in vas začnejo boleti. — Vzrok vaših bolečin sta nepravilen krvni obtok in pa slabokrvnost. Pazite, da ne nosite obleke, ki vam je pretesna ali vas stiska v ramenih. Ne držite rok dolgo časa kvišku, ampak med delom položaj rok večkrat menjajte. Drgnite si ramena in nadlakti vsak večer s kafrovim vinskim cvetom. Skrbite, da se splošno okrepite. H. J. L. Ali škoduje bolniku, ki ima rano na pljučih (jetiko?), če uživa solato, okisano z vinskim sokom, ali pa kuhano kislo zelje? — Tako vprašanje zdravniki večkrat slišimo, češ da jetični bolniki ne smejo uživati kislih jedil. Pa ni tako hudo. Za prehrano jetičnika naj velja načelo: naj je vse. kar mu diši in kar lahko brez težav prebavi. tirana naj bo v bistvu mešana: poleg kuhanih in pečenih jedil je treba tudi uživati surovo hrano, kar 6e posebno v zadnjih letih močno priporoča zaradi vitaminov. Med surovo hrano epada poleg sadja predvsem zelenjava, ki se večkrat pripravlja z oljem in vinskim kisom. Tudi kislo zelje ni prepovedano pri pljučni bolezni. Seveda se ne sme pretiravati s preveč kislimi jedrni, prav tako tudi preveč osoljena jedila niso priporočljiva. I. J. D. V časopisu ste čitali, da ie v Ameriki neki zdravnik iznašel nov »vitamin J« kot dobro sredstvo za pomlajevanje in zdravljenje živčnih slabosti. Zanima vas. ali bo mogoče kmalu dobiti tisti vitamin tudi v Sloveniji? — Rad priznam, da me je vaše vprašanje presenetilo in celo spravilo v zadrego. Nisem mislil, da se med Slovenci tudi nahajajo ljudje, ki se zanimajo za pomlajevanje, in da so tozadevno poučeni o vseh najnovejših izumih. Gotovo bo to zanimanje zelo razveselilo iznajditelja. Jaz mu bom priporočal, naj novi vitamin čimprej pošlje v Jugoslavijo, kjer dœlej, kolikor mi je znano, še ni v prometu. R. M. D. Živčni napadi v spanju, močno utripanje srca in nemir vas mučijo skoraj vsako noč. Tudi otrpnenje rok tu in tam opazujete. — Menim, da se bodo vaše težave precej zmanjšale, ako boste vsak večer dovolj zgodaj večerjali, in 6icer vsaj dve uri pred spanjem, tako da ne boste šli spat s polnim želodcem. Poleg tega pa pazite, da ne ležite na hrbtu, ampak na desni strani. M. H. D. Vaši pojavi 60 sicer prirodni, vendar prepogosti. Uživajte čez dan lahko prebavljivo hrano, in 6icer čim manj mesa, zato pa več sadja in zelenjave. Večerjajte le malo in zgodaj. Ne uživajte ne prave kave, ne močnega čaja, ne alkohola. Ne kadite. Bavite se s kakšnim športom ali pa hodite vsaj dnevno na sprehod. Umivajte ee zvečer vsaj do pasu z mrzlo vodo. A. D. Vaše motnje niso težkega značaja, pa tudi nieo nevarne, zato se zaradi njih ne razburjajte preveč. Veako nepotrebno vmešavanje v delovanje narave bi se v vašem primeru lahko maščevalo in celo zadevo še poslabšalo. Pazite na redno iztrebljevanje. »Stari naročnik«. Imate mladega sina ki je po obrazu pegast. Peg je spomladi in poleti več, pozimi manj. — Gre za sončne pege. Odpravljanje te nadloge je dolgočasno in z zdravstvenega stališča nepotrebno. Seveda, komur je mar lepega lica. bo poizkusil raznovrstne maže z večjim ali manjšim uspehom. Priporoča se mazanje kože nekaj dni parkrat dnevno z 10% vodno raztopino boraksa. Nato se lice ne posuši z brisačo, ampak pusti, da se samo osuši. A. S. L. Močno utripanje srca pri razmeroma malem naporu in tresenje rok je v vašem primeru verjetno posledica slabe razvade. Stanje se bo po-čaei boljšalo, čim bolj bo razvada prenehala. Do-tična oseba naj se zmerno bavi s kakim lahkim športom. Skrbite, da bo redno zaposlena in čim manj eama. B. J. L. Tudi vi trpite že več let na zapeki kakor mnoge vaše tovarišice. tako da morate vedno uporabljati ira zna »ratfgrajalna« sredstva. Poleg tega ste precej shujšali. — Uredite si življenje tako, da boste šli vsak dan vsaj pičlo uro na sprehod. Odredite si določen čas (najbolje zjutraj) za iztrebljenje, in te ure ee vsak dan držite. Pijte precej tekočin. Jejte mešano hrano, mnogo zelenjave in eadja. Zjutraj na tešče izpijte dnevno pol kozarca hladne vode požirkoma. K. K. M. Odgovor na vaše vprašanje ete medtem že našli v »Slovencu« dne 13. febr. V kolikor bi se etanje še ne bilo zboljšalo, pojdite k zdravniku. M. G. Tab. Oblika posameznih delov telesa >Evinih hčera« je sicer pri vseh v večji ali manjši meri podobna, popolnoma enaka pa ni nikdar. Ce je v vašem primeru 6amo en zobček pomanjkljiv in vas sicer ne jječe vest, bodite brez skrbi. K. F. D. Levo roko ste si izpahnili v ramenu. Zdravnik vam je okvaro uravnal, istočasno pa ugotovil, da vam je kri zalila ramenski 6klep. Od tega je preteklo že pet mesecev, pa imate še vedno težave pri gibanju. Skrbi vas, kaj bo. — Taka zadeva je vedno dolgotrajna, zato ne dbupujte. Držite se zdravnikovih navodil. Ako bi pa tekom enega meseca še ne bilo dobro, pojdite v Ljubljano k zdravniku špecialistu ali pa v bolnišnico. J. D. C. Težave imate pri izgovarjavi nekaterih besed, včasih ве vam pa jezik popolnoma U6tavi, tako da ne morete izpregovoriti besede. — Ker je težavam pri izgovarjavi večkrat vzrok kakšna bolezen ali tele6na pomanjkljivost, priporočam, da se obrnete na strokovnega zdravnika za bolezni nosa. grla in ušee, da vas pregleda. Takih zdravnikov je v Ljubljani več. Naslove dobite v voznem redu ali kakšnem koledarju, lahko pa tudi vprašate v Ljubljani. K. R. Vaš dopis sem šele zdaj prejel. Glede šole za babice se obrnite na upravo Bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Ako pa potrebujete informacij glede zaščitnih sester, se pa obrnite na unravo soie za zaščitne sestre v Ljubljani. Sorodstvo. Fant bi se rad poročil s 6vojo se-strično, pa ima pomisleke glede event. posledic na potomstvo. — Tisočletna skušnja je pokazala, da so otroci staršev, ki so si v bližnjem 6orod-stvu, v mnogih primerih manjvredni, zato se zakoni med bližnjimi sorodniki neradi dovoljujejo in tudi od cerkvene etrani eo tozadevne ovire. Sam sem imel priliko proučevati v tem pogledu prebivalstvo v južnih krajih naše države. Pri tem sem našel v nekaterih vaseh mnogo duševno in telesno manjvrednih otrok. Poleg drugega je bilo temu vzrok tudi dejstvo, da eo v sosednih vaseh 7iveli prebivalci druge vere. zato so se vaščani omenjenih naselbin ženili in možili samo med seboj, čeprav so ei bili v bližnjem sorodstvu. Po .................................................ODREŽTTF niinmtmtiimitmmiMinmmimiiiii ai* odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale ođrezek. eledica tega je splošna manjvrednost (degenera-cija) prebivalcev v takih krajih. Tudi v vašem primeru bi z zdravstvenega stališča priporočal, da 6i fant izbere drugo neeorodno nevesto, če že ni vezan... A. B. R. S. Nočno potenje opazujete pri 6-letnem otroku že par mesecev. Sicer je pa otrok zdrav in dobro razvit. — Potenje ima bržčae vzrok v kakšni zdravstveni motnji (povečanih drgalkah ali pljučnih žlezah itd.). Potrebno je otroku redno dvakrat dnevno izmeriti telesno toplino (zjutraj in zvečer) 6kozi teden dni. Umivajte ga vsak večer pred врапјет najprej 6 toplo, nato s hladno vodo in dobro oeušite. Ako opazite povišanje teleene topline (nad 37° C) ali kaj drugega, pojdite k zdravniku in se držite njegovega nasveta. F Z S. Trganje v ramenu in komolcu vam ne da epati ponoči, čez dan pa nimate tozadevnih težav. — Vaša bolezen je revmatičnega značaja. Priložnosti za njen razvoj imate v svojem poklicu (tesar) dovolj. Naj vam kdo domačih zvečer pred spanjem drgne dotično mesto nalahno s kafrovim vinskim cvetom, nato pa ga toplo zavijte. T. I. K. Hčerka je imela vnetje možganske mrene in je ozdravela. Zdaj vas 6krbi, ali se bo bolezen ponovila. — Nalezljivo vnetje možganske mrene je letos v vsej naši državi, pa tudi v Sloveniji malo bolj jx>go6to in deloma tudi težje kot prejšnja leta. Bolezen traja navadno približno en mesec, ako ртеј ne nastopi 6mrt, včaeih tudi dalj. Ko postane telesna toplina normalna in mine glavobol, ko ee pri večkratni preiskavi ugotovi, da je tekočina hrbteničnega kanala prozorna, in ko se več ne najdejo povzročitelji te bolezni na žrelni 6luznici, 6matramo navadno, da je bolnik ozdravel. V veliki večini primerov je to tudi res. Le izjemoma nastopijo še par mesecev ali celo j>ol leta po ozdravljenju Komplikacije (zbiranje tekočine v možganih, abeces itd.). Take komplikacije so vedno nevarne, eo pa tudi, hvala Bogu, zelo redke. Skoraj v vsakem primeru čutijo ozdravljene osebe še nekaj let glavobol pri spremembi vremena in бо bolj nagnjene k prehladom. Zaradi tega morajo paziti, da imajo toplo in suho v čevljih. da ne 6toje na prepihu mokri itd. Potrebno je skrbeti za redno prebavo. L. R. M. Rdečici in oteklini okoli nohta na nožnem prstu je lahko vzrok ozeblina ali pa vnetje. Kopajte nogo en teden zvečer v zavrelici hrastovega lubja. Isti. Bolečine v nadlakti va6 mučijo, odkar ste pred 4 meseci padli kljub temu, da ete 6e zdravili. Take bolečine navadno dolgo trajajo, ker je bila udarjena pokostnica. Uporabljajte še dalje mazilo, ki vam ga je predpisal zdravnik. Ako kljub temu ne bo v enem meeecu boljše, ali pa ako bi se jx>kazala celo oteklina aa mestu udarca, pojdite k strokovnemu zdravniku vaše blagajne. K. M. v G. Petmesečni fantek ima po glavi kraste, po cetalem telesu pa majhne rdeče pikice, ki nočejo izginiti kljub zdravljenju pri zdravniku. — če eo kra6te velike in 6e otrok praska, na-mažite mu ves obraz in vsa me6ta, kjer бо kra6te, z borovim vazelinom, nato pa mu napravite masko tako, da vzamete mehko snažno, večkrat oprano in prekuhano krpico ali gazo, izrežete prostor za oči, U6ta in nœ ter privežete to maeko otroku na obraz e trakom. Po ostalem telesu posipajte z otroškim praškom. Priporoča 6e obsevanje z višinskim вопсет, tudi kalcij ima veliko zagovornikov. R. 2. R. Vprašujete, zakaj morje ni prikladno za žene v prehodni dobi? — Tu je treba razlikovati dvoje: 1. bivanje v krajih ob morju brez kopanja ali veaj brez pogoetnega kopanja, takim ženam gotovo ne škoduje, nasprotno večkrat celo koristi, če ni drugih nasprotujočih razlogov; 2. pogostno kopanje v morju, posebno če ie mrzlo ali vetrovno, ženam v tej dobi prav gotovo škoduje. Ker pa ima vsaka bolnica evoje težave, je pametno, posvetovati se v vsakem primeru 6 svojim zdravnikom, ki razmere bolje pozna. K. Z. Ali vam bo pneumothorax prinesel ozdravljenje pljuč, vprašujete? Želite odkritega odgovora. Popolnoma odkrito vam odgovarjam: ne vem, ali vam bo pripomogel do popolnega ozdravljenja, ker je vaša bolezen že zelo napredovala, v veakem primeru pa se bo po pneumothoraxu vaše etanje zboljšalo, zato le pojdite k specialistu za pljučne bolezni ali pa v najbližji dispanzer, kjer vam bodo pomagali in kamor itaik morate iti zaradi težav v nosu. K. K. Š. Napade imate posebne vrsle: nenadoma postanete rdeči v obraz, tresete ee po vsem telesu, vrti se vam v glavi, бгсе vam močno bije. To etanje traja par ur, pœebno zvečer, ko se uležete v posteljo. Tudi peha ee vam pogosto. Ob elabem vremenu vas pa zbada pri srcu in v trebuhu. Zdravnik ni ugotovil nobenih poeebnih napak. — Uredite najprej prehrano; uživajte čim manj meea, zato pa več zelenjave, 6adja in mlečnih jedi. Pœebno pazite, da ne boste nikdar zaprti. Jejte zvečer le malo in zgodaj. Kupite 6i v lekarni baldrijanovih koreninic, pa 6i kuhajte čaj, ki ga pi i te tekom dneva in zvečer vsaki dve uri po eno jedilno žlico. Ctetali prihodnjič. Kmetijski nasveti Podselev senčnatega sadnega vrta. H, L K. - Nameravate epomladi 6 travniško brano prevleči evoj sadni vrt ter ga zasejati z novo travo. Na njem raste polno plevela: velike ali etrupene tro-belike, podle6ka in drugih, za živino neužitnih raetlin. Želite vedeti, če bo 6 tem zemlja zadostno razpraskana za seme ali ga je treba še pokriti z zemljo. Kakšno travno бете je za to zemljo najbolj primerno, da bi sadni vrt dajal eeno, ki ee lahko proda? — Predvsem moramo poudariti, da eenčni sadovnjak nikakor ne bo dal dobre, tečne krme, ker manjka travam вопса. Za težko ilovnato zemljo vzemite travno-deteljno mešanico za težke zemlje, kakor jo dobite v semenski trgovini. Ce se travnik podseje s travami, je sicer koristno prevleči ga 6 travniško brano, da ee вете zmeša z zemljo; ni pa to neobhodno potrebno, ker navadno j že dež epravi seme v dotiko z zemljo, kjer skali. Nikakor se ga pa ne sme pokriti 6 prstjo, ker tedaj težko vzkali. — Veliko trobeliko, ki je strupena rastlina, spravite iz travnika samo, če jo izruvate s korenino vred; jesenski podlesek pa tedaj, če ga več let zaporedoma pokosite prej, nego napravi seme, ali j>a jeseni, ko cvete Nekoliko pomaga tudi močno apnenje in krepko brananje. da ta plevel sčasoma izgine. Ce hočete tak eadni vrt spraviti do primerne rodovitnosti, ga morate nekaj let ekrbno negovati, da uničite plevel in omogočite sladkim travam razvoj Kavčukove kapice se doma težko pretopijo. K. K. Š. — Želite vedeti, kaiko hi se stare obrabljene kavčukove kapice od protez dale pretopiti, tfa bi se potem j»orabile za kaj drugega, n. pr. za podpetnike. — Navesti vam hočemo tu nekaj načinov, ki jih priporočajo kemiki, toda dvomimo, da se vam bo posrečilo to izvesti doma. Kemik Korman nasvetuje sledeče poetopke: Stari kavčukovi predmeti ee razrežejo na drobne kose in kuhajo pol ure v mešanici naslednjih kislin v približno enakih količinah: žveplena kislina 60 Bo, halogenovo-vodikova kislina v navadni gostoti in enak del vode. — Drugi način določi mešanico kislin v enakih delih; žveplena zmešane z osmimi deli vode. Ta način je še bolj uporaben. — Pri kuhanju kavčukovih delov v navedenih kislinah pri 100 do 105° C razpade ta v približno pol uri. Iz njega nastala snov dobi belo do rumenkasto barvo, se razbuhne in nabrekne, postane [»orožna (luknjičava) ter lahko raztegljiva. Priporoča tudi to gmoto končno prekuhati še v kaki alkalijevi raztopini. — Tak je tehnični oziroma kemični postopek za napravo starega obrabljenega kavčuka zopet uporabljivega. Če pa boste sami mogli izvesti te načine in iz starega kavčuka napravite podpetnike, o tem pač nismo prepričani. Presajanje cvetlic-lončnic. F. S. V. — Želite vedeti, kdaj se smejo evetlice-lončnice: pelar-gonije, fuksije in slične presajati in prestriči ter če se sme kmalu posaditi sadike krizantem. — Pelargonije, fukeije in druge lončnice pristri-žemo najbol je v začetku marca, ko se bliža pomladno vreme. Tedaj odstranimo vse zimske poganjke in močno skrajšamo lanski les, ker potem rastlina krepkeje požene. — Sadike, to je zimsike poganjke krizantem. posadimo v toplo gredo ali cvetličnjak lahko že zdaj. Skrbeti pa moramo, da jih mraz ne prime, kajti tedaj ne morejo pognati korenin, ampak del stebla, ki je v zemlji, zgnije. — Pri presajanju cvetlic-lončnic spomladi moramo izmenjati vso zemljo ter dati rastlinam kompostno prst ali gozdno zemljo, pomešano s peskom. Vrsta papirja in črnila za trajne listine. S. B N. — želite vedeti, katere vrste papirja so najtrajnejše in najprimernejše za listine in katera tekočina (vrsta črnila ali tuša) je najboljša za take namene. — O tem vprašanju je merodajno mnen je arhivarskih veščakov, ki priporočajo, kakor sledi: Za spise in listine trajne vrednosti je vzeti brezlesen papir in Pelikanovo črnilo. Za posamezne dragocene listine služi pa pergametni papir iz kože, na katerega pišemo s tuševim črnilom. — Za spise trajne vrednosti in večje važnosti ni nikdar rabiti pisalnega stroja in strojnega traku, ker taka pisava kmalu obledi IOC1 mešanico К-ienn v enaitiin ukini; /.yqftuiia , ш iianu, iter ituia pihava л kislina 60 Be in solna kislina v navadni gostoti i in po nekaj letih popolnoma izgine. Pravni nasveti J ,,Slovenec" 27. februarja i938 | Šiimiiiiitii MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiitiWHiiiiiiiiiniiniminminiiHHiHiinifflmtmwiHiiiinmiiiii Kdo je oproščen nslužbenskega davka. G. D. D. Usltižbenskega davka eo oproščeni diplomatski zastopniki tujih držav, ki jim pripada na podstavi državne pogodbe ali po mednarodnopravnih načelih pravica do oprostitve, kolikor so vse te osebe inozemski državljani; kmečki delavci in služabniki pri kmečkem delu, kakor tudi delavci pri postavljanju kmečkih zgradb nu kmetih; plače in prejemki vojakov stalnega kadra v nižjem kot podnaredmškem činu; dijaki glede svojega dohodka od poučevanja; dohodek nekvalificiranih delaveev-dninarjev, na hitro roko najetih za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah: dohodek od nesamostojnega dela in poklica, če ne presega 400 din na mesec, 100 din na teden, 16 din na dan in poleg tega za vsakega zakonskega otroka do 18 let, ki nima samostojnega dohodka po 100 din na mesec, 25 din na teden in 4 din na dam. — Kakor vidite, starost tu ne igra nobene vloge in zaradi izpolnitve gotove starosti nimate pravice do oprostitve tega davka. Zgradarlna. M K. Upokojen logar ste in imate hišo z nekaj zemljišča. Hišo uporabljate sami s svojo družino ter ee deloma pečate tudi s kmetijstvom, glavni dohodek pa vam je pokojnino. ki jo prejemate od pokojninskega zavoda. Davčna uprava zahteva plačilo zgradarinc, Jti pa je po vasem mnenju niste dolžni plačati. -— Vaše mnenje ni pravilno. Res so zgradbo, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmečkim delavcem za prebivanje po vaseh in vaških občinah, oproščene zgradarine, toda za kmetovalca se ne smatra oni, ki ima dohodek, ki izvira iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali zaradi njega, kakor je to pri vas. Rodbinska pokojnina in posvojeni olrok. S. S. V. Posvojili ste tu jesta otroka, ki ga vzdržujete od njegovih otroških Tet. Ker ste državni uslužbenec, ste prosili, da se vam za j>osvojenojrn otroka prizna rodbinska pokojnina. Prošnja je bila zavrnjena. Vprašate, kaj bi ukrenili, da do- bite 7,a otroka, ki ste ga posvojili i.n ça morate vzdrževati, rodbinsko pokojnino in dalje, ali ima otrok pravico do ugodnosti na železnici. — Rodbinska pokojnina pripada samo zakoniti ženi državnega uslužbenca in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakon jenim. Za posvojenega otroka vam rodbinska doklada ne pripada. Drugače pa je z železniškimi ugodnostmi, ki jili uživajo tudi rodbinski člani državnih in banovinskih uslužbencev, odnosno upokojencev. Za rodbinske člane se po pravilniku o železniških ugodnostih štejejo zakonska žena, zakonski otroci, pastorki im pastorke in zakonito posvojeni otroci kakor tudi vdove in otroci umrlih uslužbencev, dokler uživajo pokojnino. Sinovom gre ugodnost do polnoletnosti, potem pa, vendar le najdalj do dovršenega 26. leta starosti, tistim sinovom, ki so na rednem šolanju: rodbinski poglavar mora predložiti o tem j»otrdilo pristojnega šolskega oblastva. Hčeram pa gre ugodnost, dokler jih roditelji vzdržujejo, najdalj pa do omožitve. Ne gre pa ta ugodnost ne sinovom, ne hčeram, če imajo kakršenkoli dohodek v znesku več kot 500 din na mesec, ženi in otrokom pa le, če se bavi žena s kakršnimikoli poslom, od katerega ima dohodek ali zaslužek. Pravica do teh ugodnosti gre tudi otrokom tietih uslužbenk, ki zaradi trajne nesjiosobnosti moža pridobivajo, ali po razvezanem zakonu ali med provdo za razvezo zakona, svoje otroke vzdržujejo. Invalid in »obrtni davek«. J. B. S. Radi bi vedeli, ali uživajo vojni invalidi kakšne olajšave pri obrtnem davku in kokšne. Nameravale začeti e samostojnim izvrševanjem mizarske obrti, pa se bojite davka. Ste pa 40% vojni invalid in prejemate nekaj invalidnine. — Davka na dohodek od obratov in poklicev eo oproščeni ohroti vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugi zaslužek, in drugih oseb, ki bi eicer obremenjale državo ali samoupravne edinice, če ni povprečni dnevni dohodek po cenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnein kraju. Poj>oIna nesposobnost invalidov TODA VSAKDO VSAK nima toliko denar/a, da more potovali • kopališče b! moraI dati za zdraufe letno 100—150 ainarjeo Im piti mesec dni mesto druge oode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. za vsako drugo gospodarstvo se mora dokazati z zdravniškim izpričevalom. V takih stvareh se je obrniti na davčno upravo. Plačilo drugega obroka kmečkega dolga. L. J. Davčna uprava izterjuje že drugi obrok od nezni-žanega dolga, čeprav ete zaprosili pri sodišču za znižanje. Vprašcte ali ste dolžni plačati drugi obrok preden sodišče izda odločbo o znižanju in zakaj nekatera sodišča tako počasi poelujejo, da po enem letu ne izdajo rešitev ter kam bi se pritožili. — Znižba obrokov pri dolgovih v denarnih zavodih, ki presegajo 25.000 din, se iijx>števa šele, ko Privile- f irana agrarna banka prejme od sodišča pravomo-en sklep o znizbi dolga. Zato je do tedaj plačevati neznižane obroke. Kar bo preveč plačanega, se bo pozneje obračunalo. Večina sodišč je že rešila prošnje za znižanje dolgov. Če se pri vas to še ni zgodilo, lahko vložite zaradi počasnega jxielovanja sodišča nadzorstveno pritožbo na temu sodišču nadrejeno predsedništvo okrožnega sodišča. Avtorska pravica fotografa. C, V Tudi fotografska dela spadajo fKxl zaščito avtorske pravice. Vendar zaščita avtoreke pravice do fotografskega dela prestane čez dvajeet let, odkar je delo izšlo. Zato ne boste mogli postopati proti fotografu, ki jo povečal in razstavil sliko, ki ete jo vi napravili pred 48 leti. Odpravnina za učiteljico, ki seomoži z neučite-Ijem. V. P. Vprašate, koliko odpravnine pripada učiteljici ljudeke šole po osmih letih elužbe, ki so omoži z neučiteljem. — Po petih letih dejanske učiteljske službe vam pripada odpravnine v znesku šeetmesečne plače in položajne doklade. Učiteljice, ki so izpolnile pogoje za pridobitev oeebne pokojnine pa dobe odpravnino v znesku enoletne plačo in položajne doklade. Glede izplačila vprašajte pri finačni direkciji. Zgradarina od dveh hiš. V. E. Zgradarina se odmerja pri zgradbah, ki so oddane v najem, od letpe najemnine; pri zgradbah, ki niso oddane v najem pa od vrednosti letne najemnine, ki ee plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico. Zato vam ne bi pomagalo, če z ene hiše enamete hišno številko, kar pa bi tudi bilo nedopustno, ker mora vsaka hiša imeti evojo hišno številko. Neplačana vzdrževalnina. P. M. R — Nezakonski oče je bil obsojen na plačilo mesečno vzdrževalnine za otroka. Nato je odšel v Ameriko, plačal pa nič. Zaradi tega je skrbela za otroka nezakonska mati, odnosno njena mati. Vprašate, če lahko zahteva stara mati od nezakonskega očeta povračilo dejanskih stroškov, ki jih je imela z vnukovo vzrejo. — Stara mati lahko uspešno toži nezakonskega očeta na povračilo vseh izdatkov, ki jih je imela v teku zadnjih 18 let z nezakonskim vnukom, v kolikor bo mogla dokazati, da je vse to izdala z namenom, da bo zahtevala povračilo od nezakonskega očeta, čim bo zvedela za njegov naslov ker je on prvi po zakonu dolžan skrbeti za otroka Prazne obljube. P. J. N. — Od sestre ne morete iztožiti, kar vam je obljubila dediščine po svaku in po sebi. Zaradi napravljene zmede med kupci pri prostovoljni dražbi ji tudi nič ne morete. Svetujemo vam, da se lejx) doma pobotate, nato pa pri notarju zapišete pogodbo, ki bo držala. Tožbo vam pa na vsak način odsvetujemo. Neplačani, pa iztoženi pravdni stroški. Z č. F. — Pred sedmimi leti ste tožbo'izgubili in bi morali plačati vse pravdne stroške. Ker niste imeli sredstev, je tedaj vaš nasprotnik sam plačal svojega zastopnika. Te pravdne stroške, na katere ste bili takrat obsojeni, lahko od vas nasprotnik izterja še v teku 30 let, odkar je bila izrečena sodba, ker ne zastarajo v treh letih, ampak šele v 30 letih. Samo neiztoženi ali nepriznani zastopniški stroški zastarajo jx> treh letih Neplačana suknja. M. P. M. — Dva brata sta prišla k vam in je mlajši naročil suknjo, starejši pa je izjavil, da bo v primeru, če brat ne bi plačal, že on skrbel za plačilo in mu odtegnil pri doti. Mlajši brat je le deloma plačal račun Vprašate,^ če lahko starejšega terjate na plačilo. — Po našem mnenju je bil starejši le porok za to, da bo mlajši plačal naročeno suknjo. Ker pa svoje obveze ni izjavil pismeno, ampak samo ustno, zato je bila poroštvena izjava neveljavna in lahko terjate samo mlajšega brata, ki je sam suknjo naročil. Nespametni starši. F. I. S. — Če peljejo starši šolarje na prireditev, ki sicer ni primerna za otroke, vendar obisk iste šolarjem izrecno ni. bil prepovedan, potem šolska oblast šolarja za to ne more kaznovati. 41 Šel se jo vrnil z maškeradc v pisarno. Kako io pokopavali Kurenta v srednjem veka ... Čudovita zverina ichneumon Bilo je пл eemnju т nekem majhnem mestu. Nehote sem etopiJ k nekemu šotoru, kjer se jc njegov lastnik na vse prelepe bahal, da ima * šotoru »morske deklice ali sirene« in dalje, da ima še: polipa v àpiritu, posušenega morskega volka in majhnega morskega psa, čigar lepe, temne oči 6o mi slednjič potlačile jezo zaradi sleparskega bahaškega lastnika. Potem sem bil deležen strahot afriških gozdov, videl eem največjo kačo s%eta — v podobi 1 m 20 cm dolge — boe. Na izvesku je bil naslikan orjaški piton, kako požira — nosoroga. Na koncu šotorov je bila menažerija, ki eo njene pisane, pustolovske slike navzlic pravkar doživetim razočaranjem spet podražile mojo radovednost. Nad vhodom je vreščala papiga, zraven 'e beračila eadje majhna, zelenkasta opica in pri blagajni je sedela ženska v svetlomodri bluzi in rdečem krilu. Smrad po zverinah me je dregal v nos Neki moški v bogati, pa umazani uniformi je Fu je_______ _ , je bilo prevroče. Mladi kralj puščave je imel največ leto dni, pa ga ie laetnik razkazoval kot doraslega berberekega leva. Hijeno je seveda obdolžil, da ropa mrliče, volka pa je obeodil, da je v Rusiji v čredah napadal uboge potnike na saneh • — T« v.»»/« IM! w«ri»l< A M i« Kil 11 Ллп in jih požrl. To smo vei verjeli, da je bil lačen iti tudi hijena je bila eestradana. Tu je bil tudi še ježevec, ki — kakor je mož trdil — izstreli svoje bodice kot puščice v sovražnika. Prav bednega oposuma je povišal v orjaškega kenguruja in nekakšna brezbrižna povodna ptica je postala pelikan, »ki si svoje lastne prsi razmesari, da s svojo krvjo nasiti mladiče.« Tudi cebri je naprtil nešteto netočnih lastnosti. Pri kletki, kjer ie bilo precej opic, je pa razlagalec z bujno domišljijo vzbujal pozornœt poslušalcev s tem. da je sleherno opico imenoval z napačnim imenom. A najlepše in najčudovitejše, kar je povedal ta »zoolog v prežnoranem jopiču«, je pa prišlo zdaj na vrsto. Iz zaboja je izvlekel majhno, rjavo živalco, ki se je plaho zvila v klobfco, in je začel: »To, gospoda moja, je pa ichneumon, ki ste že brez dvoma kaj slišali o njem. V Egiptu, kjer živi, ga častijo po božje, saj je strahoten sovraž nik krokodilov, ki jih ondi vse mrgoli in kjer ljudje toliko trpe zaradi njih. A ichneuimon je smrtni sovražnik te pošasti. Priplazi ee v kreko dilje gnezdo in izpije jajca, ki so ondi. Stopi na krokodilov hrbet in rmi izvrta oči, nakar krokodil ne vidi več in mora bedno propasti. Pa še nekaj! Če leži krokodil ali aligator pred svojo votlino in ima odprto žrelo, tedaj skoči ichneumon v njegovo žrelo, ee pregrize skozi goltanec in želodec — notri v srce. ki ga razsmeeari. Potem ei izgrize hik-njo v krokodilov tfebuh in prileze spet ven. Ko mu ie tri leta, je ichneumon dotasel in potem nič več ne raete. Ta žival je najčudovitejša v vsem zverinjaku. Prosim, kaj drobiža za naše osebje!« Mož je šlk!opata! s pločevinasto škatlico, ki jo je po vreti vsakomur pomolil pod nos. Odprtih ust in velikih oči so ljudje etali tn in zijali na čudovito žival. Neki meščan je prekini! molk in dejal: »Tako, tako je! Taka majhna živalca, pa tako brihtna!« In drugi eo pritrjevaje kimali. Toda — človek vendarle ni kar tako za prazen nič plačeval vsak mesec svoj obrok za Brehmovo živalstvo in zato se mi je žolč i zlil spričo tolikšne nevednosti in elepafije! Proeil eem besede in eem povedal ljudem: »Gospoda mon a! Nikar se ne dajte temu človeku vleči za nos! Prvič, ichneumon sploh ne žre krokodilovih jajc, ampak se preživlja z račjimi in kokošjimi jajci. Drugič, nikoli ne skoči v žrelo krokodila in tudi ne na hrbet in ne žre ne krokodilovega srca in ne oči. Zlagano ie tudi, da bi bil krokodil v Etriptu v tako škodo, saj ça j« ondi tako težko dobiti ko pri nas. Slednjič pa — in to je najhirjša sleparija! — ta živa! sploh ni ichneumon, ampak je navadna podlasica, kar vam lahko pove vsak kmečki paetir!« Končal sem, a eem se zaman oziral po ljudeh, ki bi mi kimali. Sami hudi obrazi! Nihče mi ni pritrjeval. Debel soepod. ki je bil prej tako brihtno pripomnil: »Tako, tako je...,« je odprl usta in me je nahrulil: »Ali emo vas kaj vprašali z» vaše mnenje? Kaj vas pa brigajo tele živali? Ali ste mogoče iz Egipta? Ali ste nemara že kdaj videli iehnetimo na? Ali 6te se z veliko žlico nažrli učenotti? Ali bi poštenim ljudem radi zaslužek odžrii?« Kakšna kopica eamih vprašanj! Zajecljal sem: »Oprostite, jaz sem — mislil...« »Prav nič ne oprostimo! Misliti se pravi, nič vedeti! Ce ničesar ne veste, pa imejte svoje mieli zaee. Vsak otrok ve, da ichneumon žre krokodilova jajca. Takle neizobražen človek bi drugim rad nauke dajal! Glejte, da ee mi poberete! Vi, naštu-dirani pri rod oslov ec, vi!« Z vseh strani ee je oglaeil porogljiv zasmeh, ki je brez dvoma meni veljal. Glasno in s poudarkom so metali nasvete za menoj, češ naj ee brž poberem na zrak. Mož v uuiiormi jc v evoji jezi še zmeraj zaman hlastal po besedah. Hrup je bil vedno večji. Bližnji tiger je začel renčati, severni medved se mu je pridružil, lev je začel rjoveti, papige so zavreščale, slon je zatrobental, opice eo ko nore begale po kletki sem in tja. Vise je upiralo iekreče se oči vame. Edino bitje, ki me je nekam sporazumno pogledovalo, pa ni imelo rok. da bi mi pomagalo, namreč podlaeica, ki je bila tako hudo obrestovana. V pravem pravcatem peklenskem trtfšču sem ee elednjič vdal in grozeča množica je rinila do izhoda za menoj. Bil sem sam. Brez dvoma sem previsoko cenil svoje občinstvo in 6ein pozabil, da je ljudem strahotna otroška bajka bolj dostopna m ljubša kot resna in umljiva resnica. Nikoli več ne govorim ljudstvu, če me ne po-zovejo za to. In čeprav povedo ljudem v zverinjaku življenja, da je podlasica — ichneumon, da ie mačka — gorila ah karkoli že — jaz molčim Nič me ne mika, da bi pojasnil kaj tistim, ki I hočejo ostati neumni. In odtlej me hvalijo, kako da eem prijeten v družbi in včasih celo, kako da eem pameten. (Angelo Rietti.) »Brž. brž, voda narašča!« »Se nekaj minut, da se naučim lekcije s tečaja za plavanje po suhem!« Anekdote O visokošolskem profesorju Ta-ubtnanuu, ki je okrog leta 1600 učil na univerzi v Wiirtembergu, kroži več šegavih zgodbic. , I Neki prevzetni gosjKtdič, ki je nekoč dal pro ; fesorju roko, je dejal: »Vi imate pa prav raskavo in žuljavo roko. Mislim, da ste mlatič.« — »Mo-I goče sem res,« je odvrnil profesor, »saj imam že itak cepca v roki!« * Neki domišljavi dvorjan je rekel profesorju: »Sto tolarjev bi dal za to, da bi svet zvedel, kdo da setn!« — Profesor mu je pa zašepetal na uho: »Kar 200 jnH dajte, da svet ne bo zvedel, kdo ste!« ★ Deželni knez je vprašal nAoč profesorja, ki se ni da! spoznati, kakšne posle opravlja. »Naočnike izdelujem.« je odvrni! profesor, »a jih nič kaj prida ne prodam, odkar knezi in gospoda skozi ; prste gledajo.« Neki plemič ga je vprašal, za Vs »ro Mvar kmelje največ molijo. »Za konje od plertvčev,« mu je prolesor odvrnil; »če bi namreč konji zginili, t plemiči kmete jezdili!« ë Pojievke pustnih dni. »Čc ima gospodinja eno služkinjo, in** to i eno; če ima dve, ima le polovico služkinj*; če ima pa tri, pa nima nobene,« je rekel nekoč mro-fesor.« 1 ★ V Živčno bolna gospa je prišla k elovečetiu pariškemu zdravniku T rousseauju in je poveda.'a. da je požrla žabo. Trousseau jo je naroči! za dru^i dan in ei je medtem priskrbel žabo. Ko je dal boi niči sredstvo za bruhanje, ji je pokazal žabo. »O, lala. tu je torej žaba!« je veselo vzkliknil, 6e sklonil, vze! iz žepa žabo in se delal, ko da jo je pobral. »Zdaj vas pa ne bo več želodec bole!!« »Joi, pa res!« je zavpila gospa. »Toda —« jc dodala, »kai na če ie žaba že izlegla jajčeca v mojem želodcu?« »Nemogoče! Saj je bil адтес!« Nesporazumi jenje Moj prijatelj Blok si je po vei&ih težavah našel opremljeno sobo. Mielil sem ei: Dolg čas mu bo v novi hiši in eem mu pisal: »L В.Г Pričakujem te drevi med 9. in 10. uro. Vee tvoj...« — Blok je prišel. Izpili eva gi kozarč«*, kadita, klepetala — šele zjutraj ee je poslovil od mene. Ko je prišel Blok ob petih zjjutrij domov, je dobil hčerko svoje nove gospodinje veo objokano v evoji sobi. Ime ji je bilo Berta. hi ko je videla na mizi moje pismo, je mislila, da je to Blok pisal njej... Od devetih do petih zjutraj je sedela v njegovi eobi m ga čakala. (Roda Roda ) Trije poklici Neki gospod je šel v majbnem mestu k brivcu. Pomočnik ga je tako nerodno bril, da ga je z britvijo močno ranil m je komai U6tavi4 kri m mu slednjič prilepil velik kos obliza na Hce. Seveda ee je pomočnik po vs«m tem jako začudil, ko uw je dal gospod precej denarja za napitnino. »Je že v redu,« je nato dejal gospod in prijel za kiTjuko. »Veste še svoj živ da« me ni nikoli nihče tari!, ki bi bil v eni osebi brivec, mesar i«i tapetaft!« Tonček je prišel v goste k teti. Preden ga je posadila za mra», ga je vprašala, kje bi rad sedel. »Za potico,« se je odrezal Tonček. V znamenju pusta. Zdravniške anekdote Doktor Bouvert, ki je bil pred več leti jako imeniten zdravnik, a ki so se ga zaradi zbadljivih dovtipov tudi bali, je prišel k nekemu oderuhu. »Gospod doktor, peklenske muke prestajam,« je zastokal oderuh. »Kaj? Že zdaj?* ga je Bouvert zbadljivo vprašal. K elavpemu, a časih jako robatemu zdrav-I je prišla nekoč gc Ijiva. »Pomislite, gesp niku je prišla nekoč goepa, ki je bila zelo občutljiva. »Pomislite, gospod doktor, preliladila sem se, ko sem morala na vas čakati. Zunaj sem morala petkrat kihniti. Kaj pravite ua to?« — »Pet- krat petfcr Sog pomagaj!« se je odrezal doktor. Mlad zdravnik pozove nadležnega upnika: «Ce me že morate vsak dan počastiti 6 svojim obiskom prav takrat, ko bolnike eprejemam, pa si vsaj glavo obvežite, da bodo drugi mislili, da ete moj pacient!« »Zdaj igrajo osmo Beethovnovo.« »Oh, moj Bog, zdaj sva pa drugih sedem zamudila!« Pojedina Nekoga tajnega svetnika, dobrotnika in mecena so na magistralni seji soglasno izvolili za častnega meščana. Mislili so mn izročiti prekrasno, umetniško I diplomo. A zgodilo se je, kakor se že zgodijo i talce stvari: najprej »o pozabili diplomo naročiti, potem je slikar dolgo mečkal in umrl. Potem je prevtzel delo drug slikar in ničesar napravil. Iskali so tretjega, pa ga niso dobili. Medlem so prišle druge skrbi in slednjič, slednjič čez dolgih deset let je prišla deputneija z magistrata k tajnemu svetniku in mu izročila diplomo. Tajni svetnik je spregovoril nekaj lepili besed v zahvalo in je dostavil: »Kajne, gospodje, ta veseli dogodek 1клпо proslavila z majhnim prigrizkom.« Gospodje so prikimali in se spogledali. »Le nato vas ojxizarjam«, je končal tajni svetnik, »da boste točno ob dvanajstih pri meni — danes čez deset let.« Pustna prigoda Pn maškeradi, okrog treh ponoči s« jc zgodilo, da je ves razkačen rekel slikar evoji ženi: »Saj si ti menda še ne sanja ne, zakaj vse noči prepleševa! Ali h' naj r*wcm? Zato, ker je doma vse narobe! Ker sploh nimava nobenega doma!« Ona mo je odgovorila ostro in Hedih lk. hi pričkala sta ee sem in tja in tja in sem, dolder ni on dejal: »Tako ne bo in ne bo šlo več. Mo rava se kako sporazumeti.« »Ni res — ločiti ee morava!« je ona trmasto zavpila in je bila že vsa v solzah. »Kaj noriš!« »•Nič — proč grem! Vidim, da ti ni dobro pri meni — in meni tudi ne pri tebi! Da veš: služit grem!« »Ti — služit? Kot kaj pa?« »Kot.,. bom že komu gospodinjila!« »Ti — gospodinjila? Lepo te prosim!« »Kaj pa ti je? Zakaj pa tako vpiješ?« »Zafcai — izvrstno misel imam!« »Misel?« »Imam jo. Ce že res hočeš iti kam gospodinjit a I j ne bi raj« i meni gospodinjila?« Odprtih uri se je zastrmela vanj. Nato pa ga je od veselja obieU. Neki znani zdravnik je imel pacienta, ki je zmeraj bral zdravniške knjige in se skušal po njih sam zdraviti. Ko je nekoč spet govoril zdravniku o nekih slal» prebavljenih zdravniških navodilih iz knjig, pa je zavrnil zdravnik: »Pazite se! Vi boste zaradi kake tiskovne pomote še umrli.« * Pariški kirurg Malgaigne je nekoč izpraševal medicinca, kj ni prav nič znal. »Tak vsaj en pravilen odgovor mi dajte!« jc Malgaigne slednjič zavpil. ». . Ali mi morete, na primer, povedati, kaj pomeni ustvarjenje, ustvariti?« »Ustvariti — ustvariti.« je zaiecljal zmedeni dijak, »ee pravi iz nič kaj narediti!« »No. hvala Bogu,« je odvrnil Malgaigne :n se oddahnil, *mi vas bomo ustvariti za doktorja!« ★ K profesorju Renversu je prišla ena njegovih pacientk in je vsa razburjena povedala, da je bila že po vseh mednarodnih kopališčih, katere ji je bil ta slavili profesor naevetova!, a da vse nič rie pomaga. »Potem pa gospa.« je dejal profesor, »ni drugega, ko da objavite v časopisih ženitno jio-nudbol« * Neki profesor medicine je ob začetku eerne-stra govoril novim medicincem o letu. kako da morajo biti zdravniki prijazni z bolniki. Poteni je odvedel medicince k bolniški postelji, kjer je ležala bolna deklica, d* bi medicinci določili uieno bolezen. Ko je pa m&i medicinec vprašal deklico, kaj da ji je in mu je 1a odgovorila, da ima škrlatinko, jo je |>rofesor nahrulil: »Koza neumna, a!i je treba to lakoj povedati!?« ★ Monakovski anatom Riidinger je nekoč dobil med:ciiica, ki je seciral s ekrhanim nožem in ga je okregal. Medic :nec je bil užaljen. »Jaz ne znam nožev brusiti! Nisem bil nikoli za brivva!« je dejal. — »To vam rad verjamem,« ga je zavrnil Riidinger, ki je bil prej brivec, preden je ici v šole. >Ce bi bili vi kdaj brivec, bi bili (o tiwii œUJi.« Pesnik in lokvanj Ob jezeru eem «e sešel z gospo Albino. »Kain pa?« jo vprašam. »K našemu jiesmku.« —- Izvrstno. Najel eem čoln in eva se odiieljal« k pesniku. Jaz sem veslal. Bilo jc jako vroče. Sredi jezera pa se gospa nenadoma spomni, da je jx»trebno, da pri-neseva slavtjencu šopek rož. Skuša! sem jo pregovoriti (saj sem se bal, da se bom moral vrniti in veslati nazaj v mesto po rože): »Gospa, našemu pesniku ni prav nič do rož. Vse leto živi tu zunaj; brigajo ga naše rože!« A gospa, da ne iti ne da mora prinesti rože s seboj. Pa ti zapazi prekrasne cvetove lokvanja na vodi, v zalim, in ne odneha prej, dokler ni weh, vseli, vseh potrgala. Naš slavijenec se ni Sopa lokvanjev samo razveselil; nikakor: bil je kar ves iz sebe od sreče zaradi prejetih lokvanjev! Saj vprav lokvanji, je dejal, so njegovi ljubljenci. Žal, pa ne cveto na tem jezeru in zato si lih je v zalivu z neznanskim trudom zasadil in vzgojil in ga je stvar etala kar na kupe denarja, ker je dobil lokvanj v posebnih košarah s poseijinli plantaž. Koj po malici naju bo odvedel k jezeru, da ei te njegove prekrasne ljubljence ogledava. Jaz sem se oprostil, češ da me hudo glava boli. Gospa Albina pa je siknila eno edino besedico vame: »Strahopetec!« (Roda Roda.) Pwrf 4e mineva. Kurenčkuva Neška ma tud beseda Cene, done gvi-šen prčakujete, de ram bom lier ipa-senga puvedala, ke je glih pustna nedela? I Je b vam prpou-dvala ud kašneh ina-sJcar, al pa kej drozga tacga, b mel mende še ta narrajš. Sej jest seju bla soje čase tud hedu uneta za maikare. Ampak don dons je že tulk eneh maškar na svet, de se že skori na splača ud mašlkar guvort. Pa ne še sam ____piredpustam, tnd u poet jih je dœt. Pron-zaprou jih je kar cen let zadost, če pron nisa več tak časi, de b bli prmeren za špase ugajnat. I-epu vas prosem! Kulk je pa dondons še takeli Idi na svet, de b hudil kar nemaskiran liku I? Pr belmu dneve b jih žiher z lučja ukul iskou, pa na vem, če b jih prou velik najdu. /dej je holt tku. de en člouk brez maske tešku kam naprej pride. Če se na boš maskiru, boš ceu »oj žrulejne uibsedon duma pr mrzel peč, pa douhčes predaju. Sej mende veste, kliku je zdej na svet. S kašna taka farba se moreš pnštrihat, de je ldem dupadljiva, pa bo dober zate. Če pa ^lih tista farba obšeaa, se moreš pa hiter spet r. druga pumagat Noja, pa nam ženskam ni glih za zameri, če s nčaseh ksiht, žnable al pa nuhte mal rdeč na-štrihama. Tu ja na delama zarle kašne pultike, koker dedci Me se zatu puštrihama, de mal mlajš ven ridma. Pa mal lenš sma tud rade, koker sma u resnic. Tu ja na more bit pregrešen. Če sa dedci tkn naumem, de bi ubrajtaja puiarbane babence, koker take, kakeršne je Boh tMtraru, nej pa boja. Škode ja zarle tega aebe-dea m trpi. Piajšu pa le me babence na ubra-čama pn retre, koker jih dedci. Ta je pa prou res nepušten. Verjamete, de b člonk dedce velik bi ubraitu, če b s raj ksihte in pa žnable mal pufarbai, keder b bdu glih treba, koker pa, de plajše pn vetre ubračaja. Tud ca pulitka b blu tu velik btuš. K.ene, če mama me ženske še tku lepu žnable in pa nnhte rdeč puštrihene, nas na bo nobeden uiodoužu. de sma kašne nerarne Irumnnistouke. Sej tud petelini nosja rdeče rože na rrh glave, pa še neko i nisem slišala, de b ker reku, de sa petelini kumunisti. Use kej drozga pa je, če en dedec pu retre plajš ubrača. U tem slučaje na more nnbeden vedet, kam bo pes taca pum u l u Kene, dons uleče veter nekam dol ргеке juge, juter pe že lohka kar aaenkat kam drgam pntegne. itoker holt nanese. Zatu jest mielem, de bo bi pameten, če pestema pustne šeme, koker tud trete, ke pn vetre plajš nbračaja, kar prgmah. Mi na boma nekol Idi drgačne naredel, koker ea že narejen. Dejma se raj kej drozga puinent. Mu rde ras bo tu zanimal, če ram puvem, de je te dni enkat spet prletela moja susedouka. no, tista, ke se m je enkat tku prtužvala čez soj radio, h men. Tku je prpihala gor pn štengah, koker huda nra. Jest sem se ja kar ust rasla, tku je bla razicana in skuštrana, koker crprnca, če na metel prjaha. »Gespa, al že reste, da radk» na bo reč delu tratga brrrrbumbuin, koker je du zdej, ke s poštn derekcjon ni nč zajnga am uzen?« je hitela prpoudvat. ke je mal h seb pršla. >Neki sem slišala, de je poštn derekcjon kupu ena taka ma.šina, ke take reči prec udprau, če že na gre zlepa, ndprau pa zjgrda,« sem ji udgnvarila in kar naprej poden biksala, ke »em mela že krtače na nngah. >j\o, vite! Men je pron res kar za scagaf —« »Zakua ram bo za »cagat? A ram je tku hedu, ke na bote več slišal tistga brrbum? Jest sem pa vesela, de bo gmah. Če bo res gmah. Kar pa še ni gvišen.« >Sej men b bln ltifou, če b mela še radio. Ampak glih un teden je moj mož ud same jeze moj radio emnii sojme prjatle za ene par ku-vaču predaju. Zdej nam pa ene figa. A ni tu smolar Tkn sra se zarle tega dons z mojrau mo-/,am skregala, de na verjamem, če ga bom še kerkat pugledala. Kene, dn edej, ke nisva u radio druzga slišal, koker tisi špetakel, sva mela radio. In še plačvat sva mogla ud nega. Zdej, ke b lohka poslušala, kuku kaže z nremmm in pu vrh pa še zvedla, kasen prugram bo ta mesec, ga pa nimava več. A ni tu za scaçat? Jest sem tkn jezna, de b kar narrajš iz koze skučila, če b mogla pol spet nazaj noter zlezt. Kaj praute, gespa, kua je men za strit?« Razvezano snopie Prosveta v Sloveniji Po stanju t. novembra 1937 je sfika šolstra r Sloveniji taka-Ie: Ljudskih šol je 860, med njimi 13 zasebnih. Rednih ljudskih šol je 821, šol za slepe 1, za gluhoneme t, za manj nadarjene otroke 2, deško rzgajališče 1, šolske postaje so 3, nestalnih šol je 21, zasilnih 10. Otroških vrtcev je 54, zavetišč pa 19. Vsega skupaj je 964 ljudskošolskili in njim sorodnih edinic. Oddel-kor ie 4098. Vse ljudske šole imajo 2816 učilnic, manjka jih pa 1282. Učiteljev je 1536, učiteljic 2660, skupaj 4205 učnih oseb. Učencev je 93 615, učenik 92208, skupaj 185.823 otrok. V banovini je 35 šolskih ok rajev. Meščanske šole: 38 državnih in 8 zasebniii. Oddelkov je na državnih 233, na zasebnih 38, skupaj 271. Vseh učencev teh Sol je 9904s na državnih je 8445, na zasebnih pa 1419 učencev. — Srednje šole: Imamo 14 državnih srednjih šol z. I1.24G učenci in 266 oddelki. Poleg tega eo še 4 nedržavne z 1130 učenci. Državni učiteljišči sta 2 z 170 učenci. — Strokovnih šol je 6; to so gospodinjske Š^Je. — Gledališče. Prodanih vstopnic r obeh gledališčih v Ljubljani in Mariboru je bilo 227.137. V pretekli sezoni je bilo 21 opernih, 17 operetnih, 1 baletna in 43 dramskih premier; vseh predstav je bilo 630. Poleg tega imamo še 6 diletantskih odrov z 118 predstavami. — K n 1 -turne prireditve: Bilo jih je od 1. jan do 31. oktobra 1937 3515. Udeležilo se jih je 751 tisoč oseb. — Kinematografi: 53 kinematografov s 15.000 predstavami je oibiskalo 1 milijon in pol oseb. — Radio: Naročnikov je 14.921. Odajnih tir je bilo 2911. — D r u š t r a : V Sloveniji je 133 zvez iu centralnih organizacij, 4556 samostojnih drošter, 1125 podružnic in 431 odsekor. Med temi je 647 prosvetnih in kulturnih, 232 pevskih rn glasbenih, 43 znanstvenih in umetnostnih. — K n j i ž n i c je 2632 7. milijon in pol knjigami »Jest sama na vem. Ta narbnlš bo še, če mal pučakate, de bote slišal, če res aa bo več tistga Drrrrbumbtun. Keder se bote prepričal, de je res, kar ublebujeja, s pa drug radio kupte.c »Sej tu bo pa res še ta narbl pameten. Prou lepa hvala za svet. Kar tku bom naredila, pa je fcrtik.c Ke se je hmal na tu pusluvila in udšla, sem s pa jest začela spet tiste krtače za biksat na noge natikvat. Nisem s jih pa še voreng na-teknila, pa že prleti spet nazaj. »Oh, gespa, ne-kar m na z.amerte, de vas zmeri nadlegujem, še neki b vas rada prašala, pol bom pa šla. Dejte m no puredat, če ste še pr tist »JRZ« upisa«, koker ste bli nčaseh?« »Sevede sem. No, kua pa je pol? A misKe, de jest Љи soj prepričajne mejnaram, koker srajce?« »em jo zafrkloa, ke me je jeni, de me taka naumnast praša. »Ja, ja. Sej mate čist prou, de se tistga drže-te, kar ste prjel. Moj mož je tud tak. Kar na more se ločt ud JNSarju. Učaseh tku zaibaula čezne, de b ga prou gvišeo zaprl, če b ga kdu slLšu. Zraun pa le ostane, koker b biu prbit. Tak sa z.načajen Ide. Men se tak Ide dupadeja. Še falote mam raj take, ke prec spet kašna lumpa-rija nardeja, de pridejo spet nazaj u lukna, iz kere sa ren pršli. Scer prauja Ide takem falo- tem, de sa nepubulšliu. Pa tu ni res. Tu sa prou-zaprou značajen Ide, ke neki nase držeja. Pardon, gespa. Veste zakua sem vas jest prašala, če ste še pr »JRZ«? Vi m bote že vedel puvedat, kuku je tu, de sa začel zdej en čas gespud žu-pam pr »Jugosluvenarskem narode« in pa pr »Jutre« sudeivat. A sa pršli z »JRZ« kej naskriž, al kal? Men se tu strašen čuden zdi. Scer sa drgač čist en moder in dober gespud. Jest na morem zapupast, kuku je tu, de sa se eačel med te Idi mešat? Pa še kar s celem imenam se pud-pisujeja. A ni tu čuden? Kar skori usak dan berem u »Jutre«, al pa u »Jugosluvenarskem narode« kej ud oh Gespa, dejte m no kar pu pravic puvedat, kultu je s ta reč.jo? Buhve, kašne reči se gudeja za kulisam.« >Tu ja ni nč tacga. Kene, u »Jugosluvenarskem narode« al pa u »Jutre« ga kej pulormja, pol s pa na veja drgač pumagat, koker de prosja gespuda župana, de jim prskočja na pumuč, Ke sa gespud župan en dober gespud, koker sem že rekla, jim g reja pa rad na roka, če prou nisa pr JNSiarjen zapisan. A ni tu lepu ud gespuda župana, de sa tku pustrežliu. Pa še nubenga hunurarja nekol na pugervaja za soj del « »Usa čast gespude župane! Tku me je pa ferbec gnou, kuku je tu, de gespud župan pr jtigosluvenarskeh časupiseh sudelujeja, de sem mogla vas prašat. Sevede, vi ste pa u takek rečeh dober pudkuvan. Asten, prou lepa hvala še enkat, pa z Bugam!« K. N. Šah 1 2 3 4 1 i- 7 8 9 "1 1" 12 18 14 lf) «j 1 1- 1 19 I 20 I t 22 I 23 M l r 1 F 29 30 1 P 33 34 1 I 36 1 h 87 38 39 J 1 40 1 Г 43 44 46 I I 46 J Г 48 40 50 51 1 M 53 1 56 56 57 58 61 I 59 1 j |>0 r 64 1 1 65 66 67 68 J L 1 70 I 1 71 1 72 73 74 r 1 I 77 78 79 I I 80 . 1 J 82 88 1 h ! 1» 86 1 I87 1 J 88 V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nebajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodorttvno: 1. moSks oseba h Jurčičeve povesti, 6. tuja beseda za sprejemno listino, 11. tuja beseda za potujočega pastirja, 16. važnejši pritok Golijske Morave, 17. vrsta zemlje, 18. druga beseda za otroka, 19. draga beseda za tek, 20. rimski pozdrav, 21. zdravilna tekočina, 22. grška črka, 23. druga beseda za klado, 24. trgovski izraz тл predplačilo, 26. mesec v letu, 27. ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo, 30. važnejše mesto v srednji Srbiji, 32. druga beseda za strast. 33. domača žival, 36. večji zemeljski kontinent, 36. tuja beseda za večjo sobo, 38. druga beseda za zapreko, 40. redek poklic. 42. del sobe. 44. del rastline, 45. važnejše pristanišče v zahodni Finski, 46. divja žival, 47 večji desni pritok Save na Hrvaškem, 48. del sobe, 49. ženska oseba iz svetega pisma, 51. del obleke, 52. strupena žuželka, 55. vrsta zvoka, 57. nd družine, 58. gozdni ptič, 59. pomembnejši grič pod Belgiadom, 60. trda snov, 61. ruska sveta podoba, 63. jugoslovanska denarna enota. 06. tuja beseda za nravoelovje, 67. druga beseda za domačijo, 09. italijansko mesto ob Adiži, 70. del dihanja, 71. švicarski kanton, 72. planina v južni Srbiji, 74. ime mlade krave, 76. del vodovodne napeljave, 77. tuja beseda ra odmev, 80. ostanek pri gorenju, 82. del naslova, 83. odmerjena časovna enota, 84. druga beseda za civilista, 85. sodobna angleška politična osebnost, 86. Chateaubriandova romantična povest, 87. tuja beseda za temeljno zalogo, 88. starogrška boginja, zavetnlea njihove prestolnice. Navpiêno: 1. druga beseda hi opeko, Î. pomembnejša gora na Koroškem, 3. mestno nočno zabavišče, 4. tuja beseda za časovno razdobje, 5. tuja beeeda sta tekmeca, 6. tuja beseda za drevo- Rešitev vremenske stevilnice Vpis, loj, zet, grm. čud, kan. — Po zrelem МаНјн ne ffre Hsjak in led domov. Rešitev ztogocnice 1. velblod. 2. alabaster, S. lastovka, 4. ekonom. 5. Novi, 6. Teruel, 7. intermezzo, 8. Napoleon, 9 Varšava, 10. Ostap, 11. Dostojevski, 12. nadlaket. 13. imetje, 14. Kozjak. — ValenH» Vodnik — Dramilo — Napitek. Vremenska šievilnica 9. 13. — 3. 4. 8. 13. 6. — 2. 5. 13. 9. 16. 8. 16. — 2. 13. 5. 13. 10. - 19. 10. 7. 12. 13. — 14. 4. 19. 10. 13. - 15. 13. 11. 7. 8. 13. - 18. 1. - 2. 1. 13. 11. - 17. 16. 2 7. 12. IS. Ključ: 1. 2. 3. 4. 5 — mesto r »ahodni Fnsiji, 6. 7. 8. — kovina, 9. 10. 11. — božanstvo starih Slovanov, 12. 13. 14. — jestvina, 15. 16. 17. — kraj r rebri, 18. 19. — reka in mesto v Jugoslaviji. Če zgornje številke nadomestiš s pravilnimi črkami, dobiš vremenski pregovor za februar. j red ob obeh straneh ceste, 7. druga beseda za vojščaka, 8. skrajšano moško krstno ime, 9. del stavbe, 10. ' domača besoda za kritiko, 11. tiskar-niško opravilo, 12. slavnostna poveličujoča pesem. 13. vrsta orožja, 14. lagunski koralni otok, 15. višji duhovniški naslov, 25 tuja beseda za zavetišče, 26. priprava za merjenje, 27. druga beseda za obzirnost, 28. eksotična ptica, 29. važnejša Sofo-klejeva drama, 31. druga beseda za mešanico, 32. druga beseda za vodopad, 34. druga beseda za cestni zavoj, 37 kos suhe zemlje, 38. nadležna žuželka, 39. moška oseba iz svetega pisma, 40. preprosta lesena stavba, 41. druga beseda za ježo, 42. bližnji sorodnik, 43. pomembnejša angleška trdnjava v južnovzhodni Arabiji, 50. najmanjši del snovi, 51. zakonska družica, 52. pomembnejši rimski pesnik (43 pr. Kr,—18 po Kr.), 53. zimsko prevozno sredstvo, 54. mohamedanski bog, 56. ud družine, 57. važnejše pristanišče v Dalmaciji, 61. tuja beseda za preprosto vaško podobo, 62. žensko krstno ime, 63. droga beseda za dajatev, 64. delavec v rudniku. 65. planinska rastlina, 66. prostor za igre in boj v starorimskem cirkusu, 68. kuhinjska začimba, 73. del očenaša, 75. ud družine v otroškem govoru, 76. manjši kraj blizu Slivnice pri Celju, 77. ženska oseba iz svetega pisma, 78. pesniška beseda za hojo, 79. sprednji del voza, 81. druga beseda za lučaj, 82. dan v starorimskem koledarja. Rešitev zloffovne križani ce z dne 20. februarja Todoravno: 1. pet oka, 4. Ravena, 7. Koseze, 10. rušina, 13. Kanosa, 16. napor, 17. mafija, 18. koleno, 19. lepilo, 20. panorama, 21. materija, 23. Novara, 24. linija. 25. dajalnik. 26. Bari, 27. gorila, 28. merilo, 29. odica, 30. carinik, 31. Litija, 32. lica, 33. metlica, 34. Medeja, 35. perilo, 36. limonada, 38. damaščanka, 40. Medija, 41. Atena, 42. Mesina, 43. meja. 44. poroka, 45. penica, 46. anilin, 47. senica, 48. golitev, 49. Seni, 50. Marica, 51. betiea, 52. čežana, 53. kolonada, 55. kapelica, 57. pitala, 58. lupina, 59. kopita, 00. Noni, 61. Krtina, 62. veriga, 6" enica, 64. revija, 06. levica, 66. leea, 67. zaroka, j8. kapica, 69. seminar, 70. matineja, 72. žagovin, 74. monolog, 75. Tereza, 76. merica, 77. lava, 7é. lilija, 79. tratina, 80. letina, 81. Marija. 82. kamera, 84. raca, 85. fojanka, 8в. davica, 87. Danilo, 88. namen, 89. lama. Navpično: 1. Panama. 2. topor, 3. kamarila. 4. rafija, 5. veja, 6. nakovalo, 7. kolera, 8. seno, 9. Zeleniea, 10 rupija, 11. šilo, 12. napajalnik, 13. kanonik. 14 Nora, 15 Samarija, 22. teriea, 23. ncrica, 24. Lidija, 25. darilo, 26. batina, 27. go-lida, 28. Metlika, 29. odeja, 30. carina, 31. limona, 33. meščanka, 34. medica, 35. petelin, 36. lisica, 37. dajatev, 39. maroni, 40. meniea, 41. Aniea, 42. Menina, 43. melina, 44. poseka, 45. perica, 46. Atila, 47. Sežana. 48. golota, 50. malina, 51. béluga, 52. èepiea, 53. kopija. 54. Danica, 56. petica, 57. pirika, 58. lunica, 59. kovinar. 60. novine, 61. Krleža. 62. Verona. 63. epilog. 64. remiza, №. Letica. 67. zavijača, 68. kanonada, 69. eerenada, 70. Marijana. 71 Java, 73. Golica. 74. motika, ( 75. tetica. 76. merilo. 77. lamela, 78 lira, 79. Trajan, 80. Levi, 81. Mani, 82. kamen, 83. ram«. Prihodnjo nedeljo, L j. 6 marca, bo v Celju drugi redni letni občni zbor Slovenske šahovske zveze. Pričel se bo ob 10 dopoldne in bodo glavne točke sporeda: čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila posameznih odbornikov, določitev višine članarine za poslovno leto 1938 in volitve novega odbora. Vsi klubi, včlanjeni v zvezi, bodo dobili okrožnice, ki bodo vsebovale vse podrobnosti tega občnega zbora. Istega dne bo v Celju velika šahovska tekma med štajerskimi in kranjskimi šahisti na čim večjem številu desk. Če bo match na 100 deskah, ee sicer še ne ve, določeno pa je že, da bo število tekmovalcev ua obeh straneh zelo visoko in da bo to največja tekma po obsegu, kar smo jih do sedaj imeli-. Tekma bo brez dvoma tudi zelo napeta, ker zmaga ni za nobeno stran zagotovljena. * 0 mednarodnem turnirju v Ljubljani so že določene tele stvari: turnir se bo pričel na ponedeljek, U. aprila in se bo konča! konec aprila z veliko družabno prireditvijo. Udeležencev bo 16, od teh šest slovenskih šahistov, članov L. Š. K.-a, šest srbskih oz. hrvaških najboljših mojstrov in štirje inozemski mojstri. Določeno je že, da igra zelo nadarjeni madžarski prvak Szabo in dobro znani, za Flohrom najmočnejši češki mojster Fol-tys. Eliskases in Castaldi baje ne bosta nastopila, ker bosta igrala na turnirju v Milanu, pač pa je zelo verjetno, da bo namesto njih prišel dr. Tarta-kower. V poštev prihajajo še Stahlberg, Kurt Richter in Sir Thomas. Obenem z mednarodnim turnirjem bo še turnir slovenskih šahistov, predvsem članov L. S. K.-a in najmočnejših igralcev drugih klubov. To bo obenem letošnji turnir Slovenske šahovske zveze za prvenstvo za 1. 1938. * S turnirja v Hastingsu prinašamo še eno Keresovo partijo, v kateri se je moral mladi velemojster zopet reševati, toda se je to pot rešil zelo uspešno. Falrharst : Kere*. 1. d2—d4, e7—e6. 2. Sgl—f3, Sg8—». 3. e2— c4, Sf6—e4 (to sicer ni solidna poteza, vodi pa do zapletene igre. Slična je tzv. Dôryjeva obramba, ki je bila lansko leto tema manjšemu turnirju na Dunaju, katerega se je udeležil tudi Keres). 4. e2—еЗ, b7—b0. 5. Lfl—d3, Lf8—b4+ 6. Sbl— d2, Lc8-b7. 7. a2-a3, Lb4Xd2+ 8. Sf3Xd2 (popolnoma pravilno jemlje beli s konjem, ker s tem napade važno polje c4, ki ga je hotel črni na vsak način osvojiti), Г7—fS (to je riskantno in spravi črnega v veliko nevarnost. Treba je bilo že vzeti na d2, čeprav bi bil beli še vedno v prednosti). 9. Sd2Xe4 (dobro je bilo tudi LXe4, n. pr. fXe4 Dh5+, g6 Dg4! in beli ima mnogo boljšo pozicijo), !5Xe4. 10. Ddl—h5+, Ke8—f8 (na g7—g6 bi sedaj beli z Dh5—e5 osvojil točko e4 in črnemu bi zelo slabo kazalo). 11. Ld3—e2, d7—d6. 12. 0-0, Sb8-d7. 13. f2—f3, Sd7—f6 (na e4Xf3 bi beli seveda igral Le2Xf3 in črni se proti napadu v središču in f liniji ne bi mogel dolgo upirati). 14. f3Xe4, Lb7Xe4. 15. Dh5—h4, d6—d5. 16. Lcl—d2, Kf8—f7. 17. c4Xd5, e6Xd5. 18. Tal—cl, Th8—e8. 19. Le2—h5 (beli ima pred očmi kombinacijo, ki ima pa veliko luknjo. S solidno potezo Dh4—g3 bi mogel osvojiti kmeta, ker za Tc8 sledi La6, na Te7 pa Lb4 itd.), Le4— g6. 20. Lh5Xg6+, h7Xg6. 21. TUXf6+, Kf7-g81 (tega beli ni videl in ga to tako deprimira, da prične igrati mnogo slabše. Keres je zelo fino izkoristil okolnost, da je bela dama vezana in da za Tf4 sledi g6—g5). 22. Tel—c6, g7Xf6 (s Kf7—g8! je vzel črni belemu možnost šaha na h7, kar je zelo velika razlika). 23. Dh4—h6, Dd8—e7. 24. Dh6Xg6+, De7—g7. 25. Dg6—f5, Dg7—g5. 26. Df5—f3 (bolje bi bilo DXg5 in Tg6+ in TXg5), Ta8—c8. 27. Ld2—cl (bolje bi bilo h2—h4), Kg8—g7. 28. g2—g3, Te8—e4. 29. Kgl—f2, Kg7—g6. 30. Kf2—e2, Dg5f5. 31. Df3— g2, Tc8—e8. 32. Ke2—dl, Df5—g4+. 33. Kdl—e2, Te4Xd4. 34. e3Xd4, Te8-e2+. 35. Dg2Xe2+, Dg4Xe2+. 36. Kc2—c3, De2—f3+. 37. Kc3—d2, Df3—hI. 38. Tc6Xc7, Dh1Xh2+. 39. Kd2-dl, Dh2Xg3. 40. Tc7Xa7, Gg3-d3+. 41. Lc1-d2, f6—f5 in beli se je vdal, ker proti prodiranju f kmeta nima obrambe. Tehnika: Perpetuum mobile ali perpeiuum slabile? Svetlobni žarki in električni toki br/.é s 300.000 km v sekundi, zvezde krožijo z velikansko brzino pa vsemirju. Ptice letajo po zraku, ribe švigajo pod vodo; volk preteče v eni noči hribe in doline, polž se premakne le za nekaj korakov na dan. Velikanska je razlika v gibanju, ali z ozirom na vesoljstvo in neskončnost jo vendar vse le relativno. — Rastlinstvo vedno klije, raste in izumira; neprestano presna vi jan je in gibanje. Stoletja in tisočletja, milijonlet.ja stoji pusto skalovje. Zdi se, da stoji večno nespremenjeno Ali tudi kamenine in rudnine se presnarljajo; kristali se razkrajajo in kršijo, pa zopet novi nastajajo. — Nesmiselno je torej iskati »perpetuum mobile« (večno gibljivo). Pan-ta rei (vse se giblje) je bilo osnovno geslo enega sedmih grških modrijanov. Prav ima naša zakonodaja, da ne zaščiti industrijske svojine morebitnih iizumov perpetuuma mobila. Kaj pa »perpetuum stabile« (večno stalno)? Sveto pismo stare zaveze se začenja z besedami: »V začetku je bila beseda.« In Jezus je rekel: »Nebo m zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.« Torej Beseda od vekomaj, Beseda do vekomaj. To je perpetuum stabile. »Ali ste lahko brez kopalnice v stanovanju?« »Zakaj pa ne? Saj nisem tako revna, da bi ne mogla iti vsako leto enkrat v kako svetovno kopališče.« Kako črna je postala voda za namakanjel Sa] lo J* {udi «Jbo 1)11 del».«, Icolllco nesnage odstrani Iz perila Ženska hvala, ki vsebuje Schichfovo milo. Ni2 ludnega, Im Jo polom na dan pranja delo lo So napol Iako naporno kakor drugače. HVALA dobro namočeno, napol oprano« Izboljšanje pri naših denarnih zavodih Zadružna gosp. banha izplačuje vloge do 10.000 din in obresti Po ureditvi kmečkih dolgo* je bil napravljen največji korak za obnovo poslovauja naših denarnih zavodov « krediti Narodne banke in Poštne hranilnice za kmečke terjatve. Posebej pa je še naša banovina za vpostavo likvidnosti naših kmečkih zadrug najela pri Poštni hranilnici posojilo v znesku 63 milijonov dinarjev, katerega je dala na razpolago Zadružni zvezi, ta pa je denar že delno porabila za izplačilo naložb, ki jih imajo pri njej njene članice. To posojilo služi torej izključno za izplačilo naložb posojilnici pri Zadružni zvezi. K tem ugodnim vestem pa lahko danes objavimo še novo, ugodno vest, da začne Zadružna gospodarska banka izplačevati iz svojih lastnih likvidnih sredstev stare vloge. To je tem bolj pomembno zaradi tega, ker je bil pri Zadružni gospodarski banki naložen v največji meri denar zadružnih ustanov, predvsem Zadružne zveze. Tako bodo kreditne zadruge tudi na ta način porabile za izplačilo svojim vlagateljem a no je, da je Zadružna zveza posojilo, ki je dobila od banovine v znesku 63 milijonov Znano je, da ruina zveza posojilo, ki pričele dobivati likvidna sredstva, katera bodo lahko Sonarjev, odstopila banovini iz.a to svojo terjatev na specialnem rezervnem skladu pri Zadružni gospodarski banki. Sedaj bo Zadružna gospodarska banka izplačala svojim vlagateljem tudi že en obrok na račnn specialnega rezervnega sklada, L j. tistega dela hrani'nih vlog, ki je bil odpisan od vlog ob priliki sanacije in prenesen na poseben brezobrestni račun. Višino tega obroka bo določil občni zbor banke. Ker bo torej banka začela z izplačevanjem specialnega re- Ljubljanska kreditna banka Dne 25. t m. je bfla bilanSna seja upravnega •veta pod predsedstvom g. Alojzija Vodnika, v kateri 1937. Iz 6. bila odobrena čista bilanca za leto llančnega poročila, ki ga je podal g. glavni ravnatelj llanuš Krof t a, je razvidno, da se zboljšanje gospodarskih razmer v naši državi končno izraža tudi v bančnem poslovanju. Prvič po štirih letih se je promet znatno dvignil in je v nasprotju s prejšnjimi leti nastopilo naraščanje skupnih dolžnikov in upnikov. Ob koncu leta 1937 znašajo nove naložbe pri zavodu 108,000.000 din ter eo narastle do 15. februarja t L na 115,500.000 din, kar dokazuje naraščanje zaupanja občinstva. Banka izplačuje redno obresti na stare vloge in je poleg tega oprostila stare vloge do 10.000 din brez pomoči Narodne banke, ki je v to svrho ponudila denarnim zavodom posebne kredite. Cisti dobiček za leto 19S7 v znesku 2,009.000 din je kljub večjim dajatvam, ki so nastale iz zvišanja davkov in pokojnin, ostal na isti višini kot v preteklem letu, omogoča potrebne dotacije ter se bo občnemu zboru, ki je določen гг. 2. aprila 1968. stavil predlog na izplačilo 4% dividende na prioritetne delnice. Stanje naših kMrmgov Po izkazu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 22 februarja naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 15. februar 1938): Aktivni kliringi: Italija (stari) 24,100.220 (—£05.381), lir, novi 37,481.736 (—3,0*8.788) lir, novi 51,239.122 ( + 6,053,242) din; Nemčija 12 milj. 483.758 (+66.241) mark; Poljska 14,006 060 din ( + 698532) din; Bolgarija turistični 412.280; Turčija 11,996.339 (—101.531) din; Španija 2,806.372 pezet. Pasivni kliringi: Češkoslovaška 126,268.946 (+8,354.680) kron; Švica 2,538.895 (+127.976) frankov; Francija 11,327.440 (—Пб.^зг) frankov, Belgija 4,564.999 (—143.485) belg; Bolgarija redni 418.482 (—93.562) din; Romunija 15,278.266 din (—279.336); Madžarska 30,002.549 (—150.124) din. V kliringu z Italijo.je Narodna banka izplačala včeraj v novem kliringu nakaznico štev. 11.043 z dno 4. decembra 1937. Stanje Narodne banke Zadnji Izkaz Narodne banke za 22. februar kaže te glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri t izkazom za 15. februar): Aktiva : zlato v blagajnah 1717.8 (— 1.96), zlato v inozemstvu 7.5, skupna podlaga 1725.3 (+1.96), devize izven podlage 456.0 (+ 17.15), kovani denar 421.07 (+ 16.0), posojila: menična 1344.03 (— 11.64), lombardna 254.9 (+ 1.86), skupno posojila 1598.94 (— 10.27), efekti rezervnega sklada 190.05 (+ 25.0), efekti ostalih skladov 34.15 (+ 4.66), razna aktiva 2189.6 (+ 80.9). Pasiva: rezervni sklad 200.85 (+ 0.47), ostali skladi 34.3 (+ 0.1), bankovci v obtoku 5522.2 (— 64.6), dri terjatve 1&4.26 (+ 164.6), žiro računi 1691.4 (+ 25.1), razni računi 1042.9 (— 31.76), skupno obveznosti po vidu 2918.54 (+ 147.95), razna pasiva 308.57 (+ 51.7). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8440.74 (+ 83.4), skupna podlaga s primom 2217.0 (+ 2.5), od tega samo . zlato v blagajnah s primom 2207.4 (+ 2.5). skupno kritje 26 26 (26.49)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26 15 (26.38)%. Izkaz kaže znatne izpremembe, ki so vidne n« zervnega sklada, bo tndi banovina dobila že sedaj del svojih terjatev pri banki in se bo zaradi teh odplačil obveznost banovine za posojilo zadružništvu pričela zmanjševati. Tako obstoji upravičeno pričakovanje, da bo banka še nadalje povečala izplačila svojih starih vlo£. za kar je sedaj tu začetek in da bo tudi nada.jevala z odplačili specialnega rezervnega sklada, tako da se bo njeno poslovanje popolnoma normaliziralo. Zadružna gospodarska banka je oprostila vee stare vloge, ki so znašale na dan 10. IV. 1934 10.000 din ali manj in se od ponedeljka naprej izplačujejo, ozir. ee prenesejo' na nove vloge in na vsak čas izplačljive nove račune. Nadalje se izplačujejo tudi celotne obresti za leto 1937 od 15. marca t. 1. naprej, vsem ostalim starim upnikom po vlogah na knjižice in po tek. računih po odbitku vseh doslej izplačanih akontacij. Tudi ti prosti zneski se prenesejo na nove vloge, oz. račune, ki se lahko vedno v gotovini dvignejo. Nedvignjeni zneski se obrestujejo po 4 do 5% [x> dogovoru. Glede izplačil starim upnikom na račun njihovih kvot, ki se nahajajo v specialnem rezervnem fondu banke, bo pa znesek, ki pride po določbah uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov do izplačila oz. vrnitve, določen na občnem zboru, ki bo v kratkem, kakor hitro bodo izgotovljeni bilančni zaključki za 31. december 1937. aktivni strani predvsem iz velikega naraščanja raznih aktiv, kjer se knjiži protivrednost za kupljeno zlato. Nadalje je banka od 15. do 22. febi'Uurja f' d« 90; seno_45 kupila najbrž zaradi vzdržovauja tečajev državnih papirjev znatne količine novih papirjev, skupno za okoli 30 milij. din. Menična posojila so se nadalje zmanjšala, dočim so lombardna malo narasla. Med pasivi se pozna vpliv vpisa novih blagajniških zapiskov. Zaradi tega so narasli žirovni računi v mali meri, pač pa je narasla naložba države pri Narodni banki za 164.6 milij. din. Tudi razna pasiva banke so znatno narasla. Pošstjatve naših izseljencev Ze od leta 1926 sem sestavlja finančno ministrstvo statistiko o devizah, ki izvirajo iz pošiljate,v naših izseljencev. V tej statistiki pa niso upoštevane valute, ki tudi prihajajo v našo državo od Izseljencev, bodisi da jih pošiljajo ali pa prinašajo pri obiskih domov. Tozadevne podatke finančnega ministrstva objavlja tudi Narodna banka v svojih letnih poročilih. V teh letih je bil dotok Izseljenskih deviz naslednji (v milij. dinarjev): 1929 1930 1931 1932 1933 887.6 739.54 573.1 206.4 122.3 1934 1935 1936 1937 1198 192.0 214.5 298.46 Iz tega pregleda vidimo, da so pošiljatve naših izseljencev v letu 1937 znatno narasle, kar je v zvezi s povečanim zaslužkom naših ljudi v tujini, kor je bila tudi v drugih državah konjunktura leta 1937 razmeroma dobra. Pošiljatve so dosegle najnižje stanje leta 1934 s 119.8 milij. in odtlej stalno naraščajo. Zaostajajo pa pošiljatve še vedno za leti dobre konjunkture in tvorijo komai dobro tretjino nekdanjih pošiljatev n. pr. leta 1929. Privilegirana agrarna hanka v Belgradu Ima občni zbor dne 20. marca 1938 ob 10 dopoldne. Tečaj za električno raronje, ki ga prireja Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani, se začne v ponedeljek 28. februarja t. 1. Udeleženci naj se zbero med 9—10 v Tehniški srednji šoli v Ljubljani, Aškerčeva cesta, pritličje, desno, soba štev. 5. Naknadne prijave se bodo sprejemale le, če se vsi dozdaj prijavljeni ne bodo odzvali. Borza Dne 26. februarja 1938. Denar Ta teden je znaša! devizni promet na ljub- . Ijanski borzi 4.180 tnilij. din v primeri s 4,133, I 4.642, 5.384 ln 6.819 milij. din v prejšnjih tednih. Ta teden so banke plačevale za tuje valute: ameriški dolar.........-4680 din kanadski dolar.........46.50 dia angleški funt.......... 235.00 din švicarski frank.........10.90 din frajicoski frank.........1 52 din češka krona..........1-52 din italijanska lira.........2.02 dia avstrijski šiling ......... 8.40 din Čarih: Belgrad 10, Pariz 14.0525, London 21.5926, Newyork 480, Bruselj 78.05, MIlan 22.63, Amsterdam 240.80, Berlin 174.075, Dunaj 77( 81.4«) Stockholm 111.25, Oslo 108.50, Kopenhagen 96 40, Praga 15.18, Varšava 84.75, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsing-!ors 9.5475, Buenos Aires 112.875. Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da nam je umrla naša ljubljena žena, predobra mama, stara mama, taiča, goepa Ivana Jenko roj. Seme delavka tobačne tovarne previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 28. februarja iz hiSe žalosti Ro/na dolina c. 9, št 27, ob 16.30 na pokopališče na Viču. Ljubljana, 26. februarja 1938. Žalujoče rodbine: Jenko, Dacar, SukovfiL Radio Programi Radio Ljubljana $ Nedelja, 27. februarja: H V«ted nedeljekt poadravt (Дидк! soketet ko ploe.e) — 9 Napovedi, poročila 9.14 V aa Vrednostni papirii Dunaj. Položaj je neizpremenjen. Tečaji delnie so pretežno oslabeli, dočim je trg naložbenih papirjev nadalje čvrst. V kulisi so v začetku tečaji večinoma popustili, v nadaljnjem poteku pa se je učvrstil Siemens, v večji meri eo popustili Rima Wagner in prioritete bivše Južne železnice, znatno pa se je izboljšal Siemens. Tudi v zagradi so tečaji večinoma popustili. Ves promet se je gibal v ozkih mejah. Zaključni talaji: Donavsko-savsko-jadranska 38.05, avstrijske stavbne srečke iz lota 1926 17.20; delnice: Creditanstalt-Bankverein 295, Narodna banka 160, Ferdinandova severna železnica 990, Steg 19, Siemens-Schuckert 140.90, Stevveag 30.50, Magnesit 89.25, Trboveljska 2-1.95. Alpine 35.85, Rima Murauy 64, Stoyr-Daimter-Puch 216, Semperit 82.90. 26. тмм kož dlvtadi na velesdmu T. marca 1939 Pošljite nemudoma blago na naslov: Liubiiana »Divja koža« — Velesejem. Živina Cene živine in kmečkih pridelkov v Ptuju dne 22. februarja 1У38. Voli 1. vrste 5.30, II. vrste 5, III. vrste 4.50; telice I. vrste 5, II. vrste 4.50, III. vrste 4; krave I vrste 4.25, II. vrste 3.50, III. vrste 2.75; teleta I. vrste 6, II. vrste 5 50; prašiči špeharji 7.50—8, pršutarji 6.50—7.25 din za kilogram žive teže. — Coveje meso 1. vrste: prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste: prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 13, svinjska muat 16, čisti med 18, goveje kože surove 10—11, telečje kože surove 14, svinjske kože surove 10—12 din kilogrum. — Pšenica 200. ječmen 150, rž 190, '%vefc 150, koruza 120—150, fižol 150, krompir 70 de 90; seno 45—50, slama 30, jabolka I. vrste 400-IL vrste 350, III vrste 300, pšenična moka 350 do 375, koruzni zdrob 225 din za 100 kilogramov. — Vino novo iz kvalitetnih vrst grozdja 4—5.50, iz navadnih vrst grozdja 3—4, fino kvalitetno vino 5—6, navdno vino 4—5 din za liter pri pro-ducentih. Živinski sejem v Velikih Laščah v okraju Kočevje dne 21. februarja t I. Cene so bile naslednje: voli od 4.75 din do 5.50 din, krave od 3 do 4 din, junci in telice od 4.50 do 5 din in teleta od 6 do 6.50 din za 1 kg žive teže. Kupčija je bila slaba. Mariborski sejem 25. febr. Na svinjski sejem ie bilo pripeljanih 83 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 85 do 105 din, 7 do 9 tednov 110 do 120 din, 3 do 4 mesece 145 do 170 din, 5 do 7 mesecev 240 do 360 din, 8 do 10 mesecev 410 do 425 din, 1 leto 710 do 790 din. 1 kg žive teže 5.25 do 7.75 din. 1 kg mrtve teže 8.60 do 11.26 din. Prodanih je bilo 56 svinj. i6tu rajanje r agira Sokova, gdč. Vida Riulolfova, gg. H. Banoree, K. Petrov«* ka Kadilki orkeeter — S Napovedi la poročita — 22-1* Lahkih nog nuokrop (plošče). Ponedeljek, 28. lebruarja: M Zvoki i d et «le tn za deželo (plofiče) — 12.« Poročila — 1« Napovedi — 14.30 Operni napevi (ploftče) — Napovedi — Ж ZdravHtre-na ara: Opekline, ozebline (g. dr. A. BreoelJ) — Waldteuflori valčki (ploiče) - M.40 Kulturna kreelka: Slovenski kulturni program (g dr. Stanke Uo*ala) -, 19 Napovedi, poročila — 1» » Nae. ura - ».M Zanimivosti — 20 Operetni odlomki. Iivajajo Mirni Nar. gledališča: ga. 9tefka Poličeva, g. Ivan Oornki, g. Orar» Zupaa. g. Demeter Zebre (klavir) ta Radljnki orkeeter 33 Napovedi, poročila — tLM Srama! kvartet aMt«U-ukih abltnrientoT. Orugi programi» Nedelja, V. februarje: Belgrad: 30 Narodni 31.» Veliki ork.. £L« Plenu. gl. - Zagreb: M MoiM kvartet, 11 7>nJ>. kone., SBJS» Pirana gl. - Dunaj: 19.3» Vojaška godba, 20.90 Orkestralni, zborovnkl in «etl-stičoi koncert, 21..% Plmoafl. — Budimpeila: 30.» Da-паЈ, 22.30 Oie. ork., 29.» Jaza — Rlm-Паrt: 41 Pceter koncert, 22.10 VojaSka godba — Praga: 11-10 lAhk» gl.. 22.35 Jazz — Variava: 19.X Pleema gl, a.14 Peetra gL, 31.16 l'entra gl., 32 Pleana gl. — Sofija: tt Plenila gl., 30 Vok. kone., 30.90 Violina, SI Simf gl., » Operetna gl., 32.30 Nar. tri., 23 Plwui* gl. — Berlin: M Plenni večer — KSntgsbrrg: 20 Opereta «Motfika' — Hamburg: 20 I.judski kune. — Liiisko: 20 Orkefttnr, »bor ia solisti — Kôln-Stuttgart: 20 Zab. kone. — Monakoro: 1S..40 Joh. Stranmova opereta .Netopir« — Straêtlxturg: 32 AlzaSkl piuitnl večer Ponedeljek. M. februarja: Belgrad: 39 OledalieM prOTiOfi — Zagreb: 30 Igrn, 20.90 Godalni kyartet (Boe cherint in Dvornk), 32.30 Plcuna gl. — Dunaj: 19.3» Žab. gl., aa Igra, 23.30 Zab in plemia gl. — Budim-pella: 20.10 Fith. kone.. 31.06 Jaas - Mm Bari: 17.1« PU«n* gl., 31 IgTa .Tnjen« — Praga: 19.IS Plerma gl, 10.« Zbor, 2035 Ork. kone., Variava: 31 Pleena gl., Sfl Simf. konc. — Berlin: 20 VojaAka godha — lAvtko: 19.10 Opereta — Kôln 30 Orkiwtr. In хоПнНЛп» koneert — Wonakovo: 19.10 Plemi vefcer — Sofija: 30 Cele, ЗП.И Simf. konc., ».40 Pleana gl. — atrattbourg: »M QledaliSki pronoe. MESARJI, SLAŠČIČARJI. RESTAVRATERJI, INDUSTRIJE! »W!TT« HLADILNI STROJI že nad 40 let v obratu ta vee »vrhe in u vb« kapacitete do 1 milijona kalorij Večletno Jamotvot Zahtevajte ponudbe! Zastopstvo: Splete, trg. ko«, dr., Ljubljana, Mestni trg 5/IL Naznanjamo tuino vest, da j« dane« umrl naS dolgoletni gasilski k tirat ia častni član, gospod dr. Mpfcaefl Opeka stolni kanonik itd. Pogreb nepozabnega bo v ponedefytk, dne 28. lebruarja ob 15 popoldn« izpred stolnice. Pokojnika ohranimo v trajnem spomina! V Ljubljani, 26. februarja 1938. Prostovoljna gasilska četa Ljubliana mesto. Dotrpel je po kratki, mučni bolezni naj ljubljeni soprog, dobri oće, gospod Franc K^efer eradnik T. P. D. v p. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 28. t m. ob 2 popoldne iz hiSe talce t i Rožna dolina e. V„ IL 33, aa pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 26. lebruarja 1938. Globoko žalujoča soproga Marija, Waltar, em. Dora, hfiarka ter ostalo sorodftra STOLNI KAPITELJ LJUBLJANSKI dostojno naznanja, da jc Gospod Jezus Kristus, Pastir naiSih duS, poklical k eebi svojega zvestega služabnika, gospoda stolnega kanonika dr. Mihaela Opeko konzistorialnega svetnika, dolgoletnega stolnega pridigarja, hon. nastav-nika za homiletiko na ljubljanskem vseučilišča, SkoL nadzornika za verouk na vseh srednjih šolah, slovenskega pisatelja Itd. Id je danes, 26. februarja, ob K12, previden t «v. zakramenti z* umirajoč«, boguvdan« v Gospodu zaspal Truplo blagega pokojnika bo v stolnici blagoslovljeno prihodnji ponedeljek ob 3 popoldne in potem prepeljano oa Vrhniko, kjar bo v torak, L marca ob 9 pogreb в tupoa cerkve ва pokopaliič« sv, Pavla. Naj počhra v mirni V Ljubljani, dne 26. februarja 193& Mahagoni in njegova zgodovina Povprečni Evropec vsaj po imenu pozna ta plemeniti lee, ki iz njega delajo najdragocenejše pohištvo. Mizarji ga dobro poznajo, dasi večinu slovenskih mizarjev najbrž le redkokdaj dobi priliko tak les obdelovati. Mahagoni je doma iz Zahodne Indije, torej iz Amerike. Mahagoni je indijansko ime ter so s to besedo Indijanci označevali različne plemenite vrste lesa. Dragoceni les mahagoni, ki ga pri nas v Evropi porabljajo za furnirje, je pa od drevesa >meliazee< (swietenia mahgoni), ki raste v Zahodni Indiji, v Mehiki in Osrednji Ameriki. — Celih 250 let ta les že uvažajo v Evropo, da iz njega delajo dragoceno pohištvo. Zgodovina sicer pravi, da je prvi les mahagoni pripeljal v Evropo leta 1595 angleški pomorski junak sir Valter Ra-leigh, vendar se ta les v Evropi še celih 100 let ni mogel udomačiti. Zasluga, da je Evropa spoznala ta plemeniti les ter ga začela ceniti, pripada prav za prav angleškim morskim razbojnikom, ki so v vojskah 17. stoletja, ki so se bojevali med Anglijo, Španijo in Francijo, prežali na španske ladje, ki so iz Zahodne Indije ter iz Srednje in Južne Amerike vozile srebro na Špansko. V morjih okoli Zahodne Indije se je to morsko razbojništvo tako razpaslo, da kmalu nobena ladja ni bila več vama pred njimi. Anglija je spočetka te gusarje, ki so se imenovali >Bukanijci< ali pa »Flibustijci«, na svoj način podpirala, ker je pač s tem škodovala španski pomorski trgovini. V takih razmerah so nekateri teh gusarjev postali tako mogočni, da so na manjših otokih ustanovili svoje prave državice. Proti koncu 17. stoletja pa so se nazadnje tedanje morske velesile odločile zaradi varnosti morske plovbe gusarje zatreti. Preden pa se je to zgodilo, je eden izmed gusarskih vodij, Skot Wallace, leta 1650 na vzhodni obali polotoka Jukatan ustanovil svojo naselbino, ki je postala za trgovino prava pridobitev. Tako si je ta mala nekdaj gu-sarska državica ohranila svojo samostojnost celo do leta 1853, ko so jo Angleži priključili svojim kolonijam pod imenom »Britanski Honduras«. Da se je ta gusarska država mogla toliko časa ohraniti, je zasluga trgovskega ženija njenega ustanovitelja Wallacea, ki je pravočasno spoznal kako velikansko premoženje je v barvastem lesu tamkajšnjih gozdov. Takrat so na polotoku Juka-tanau vladali Indijanci po imenu »Mosquito«. S temi gospodarji tamkajšnjih pragozdov je Wallace sklenil prijateljstvo in /.vezo, nakar je lahko začel trgovati z barvastim lesom, zlasti pa z lesom, ki se imenuje »Vanipeche«. Tamkaj, kjer se reka Belize izliva v Karibsko morje, je Wallace ustanovil naselbino Belize, ki je postala pravo trgovsko središče. V tem mestecu se je leta 1684 mudil londonski kapitan Gibbons. Ko se je vračal v London, je za obtežbo svoje ladje vzel s seboj precej panjev in hlodov tistega trdega in težkega lesa, ki mu je bil tam na razpolago. Ko se je vrnil v London, si je njegov brat pravkar zidal svojo hišo. Da bi bratu ne bilo treba za hišo kupovali lesa, mu je kapitan daroval nekaj hlodov, da jih porabi za hišo. Ko pa so prišli tesarji, da bi hlode obdelali, jih niso mogli obdelati, ker je bil les za njihove sekire pretrd. Tako je potem tisti lee ležal leto in dan tam zunaj, ne da bi ee bil kdo zmenil zanj. Minila so štiri leta. Gibbonsova žena bi si bila rada dala napraviti skrinjo za perilo. Mož se je pri tej priliki, ko je bila treba itupiti les za skrinjo, spomnil tistih zavrženih hlodov tam na vrtu. Poklical je mizarja in mu svetovni, naj si vzame trdnejše orodje, če hoče ta les obdelali. Mizarju se je posrečilo. Skrinja je bila kar se da lepa. Iz tega lesa si je kapitan dal napraviti še pisalno mizo, ki je bila prava mojstrovina. Ta miza je tako zaslovela, da so jo hodili gledat. Nazadnje je za ta les izvedela tudi vojvodkinja Buckhinghamska, ki ji je kapitan daroval nekaj teh hlodov, nakar ei je tudi ona dala narediti krasno pisalno mizo. Tako je mehagonski les prišel v Evropi v modo. Skoraj je zaslovel po vsem Angleškem in potem po vsej Evropi. Angleška trgovina in morska plovba je izrabila' to modo ter je začela na debelo kupčevati s tem ameriškim lesom. Naselbina Belize pa je tako postala bogato in važno trgovsko mesto. Pozneje so začeli z mahagonijem delati opaže tudi za sobo, za kar so dotlej porabljali hrastov les. Okoli leta 1735 so v podeželski vili slovečega angleškega državnika sira Roberta Walpole opazili njegovo knjižnico z mahagonijem. To je bila prva z mahagonijem opažena soba. Iz Anglije je šla elava mahagonije po vsem svetu. Dandanes pa uvažajo kot mahagoni drug les, ki je mahagoniju podoben, le da je bolj svetal in malce progast. Ta les se imenuje igabun-maha-goni« ali pa »okume«. Uvažajo pa ga sedaj ne več iz Amerike, marveč iz zahodne Afrike ali pa iz Konga. Poleg Londona je Liverpool, Hamburg in in La Havre najimenitnejša luka za ta les. Zgodba zapuščenega mesta v mestu z fce pred kakima dvema letoma smo poročali o čudnem mestu Feniks v Kanadi, v katerem je prebival eamo en prebivalec. Ta mož se je pisal Forcsham. Bil je star rudar, ki se je na stara leta umaknil v samoto. Pred poldrugim letom pa je možak umrl, nakar v vsem velikem mestu nI bilo več žive duše. Sedaj pa znova poročajo, da se je r zapuščenem mestu naselil stari John Cri-psey, ki hoče v samoti preživeti svoje zadnje dni življenja. Zanimiva je zgodovina mesta Feniks, ki je bilo nekoč sloveče rudarsko mesto, kjer so kopali baker. Ko so bakrene žile usahnile, so ee ljudje preselili drugam in njihove hiše eo ostale zapuščene Zgodba je v kratkem tale: Bilo je leta 1902, ko je meeera majnllta priSel v tiste samotne kraj neki Woodrow White. Ta človek je večino svojega življenja že preživel po j^čah. Sedaj je poskusil svojo srečo v teh samotnih krajih. Preiskoval je zemljo in dognal, da je v nji dovolj bakra. Ker je imel s eeboj le malo denarja, si je mogel kupiti le nekaj sto kvadratnih metrov zemljišča. Kmalu pa se je po vsej Kanadi razvedelo, kaka sreča je doletela tistega Whiteja. Ljudje so začeli vreti tjakaj od vseh •trani. Prihajali so resni ljudje, prihajali pustolovci, rokodelci in špekulanti. Tako je tista naselbina leta 1907 štela že 19.000 ljudi. Leta 1908 so potem mesto krstili v Fenfks, •pomladi pa so začeli do mesta graditi prvo železnico, da bi pridobljeno bakreno rudo lažje ■pravljali v svet. Za tiste bakrene zaklade v Fe-niksu so je začela zanimati velika newyorška delniška družba, ki je potem po načrtu začela kopati baker. Medtem je v Evropi izbruhnila svetovna vojna. Medtem ko je vojna Evropo uničevala, je pa bila za meeto Feniks prava sreča. Cene bakru so zrastle in в cenami je rastlo mesto ter blagostanje prebivalcev. Začeli so graditi palačo in velike hotele. Leta 1918, torej pred 20 leti, je bilo to mesto že pravo velemesto z 10.000 hišami, v katerih je prebivalo 117.000 prebivalcev. Kmaln potem pa, ko je bilo vojne konee, »o začele padati tudi cen bakra. Delniška družba je svoje nepremičnine začela prodajati malim podjetjem, ki bo se veseli lotili dela. Toda tudi ti mali reveži so morali kmalu uvideti, da so zaman žrtvovali svoje prihranke, ker se iz Feniksa ne da nič več izbiti. Usoda mesta je bila zapečatena. En prebivalec 10.000 hišami Delavci so se začeli seliti iz mesta, železniška proga je bila kmalu opuščena, hotele so zaprli. Konec leta 1921 se je za mesto zanimala samo še kanadska policija. V prazne hiše so se namreč naselili razni zločinci, ki so se v osamelem mestu hoteli skriti pred svetno pravico. Nazadnje so se tega samotnega mesta naveličali celo gangsterji. Tako je mesto dolga leta bilo docela prazno, dokler se nekega dne v njem ni naselil rudar Bob Forcshaw. Poleti leta 1936 pa so ga popotniki, ki so si prišli ogledat te ostanke nekdanjega mesta, našli mrtvega. Od tedaj je minilo 18 mesecev. Sedaj se je v zapuščenem mestu naselil John Cripsey. Vsakih 14 dni enkrat stopi doli v dolino, da ei nakupi živeža, nakar zopet izgine v samotno mesto. JTa dvorišču se pogovarjajo otroci o evoJTh sorodnikih. Oglasi se Pepček ter reče: »Moj oče je general in nosi srebrno sabljo«. Francek: »Moj stric je škof. Ljudje mu polju-bujejo roko ter mu pravijo »Ekscelenca«. Janezek, ki je molče poslušal svoje prijatelje, pa reče: »To vse skupaj ni nič. Mi imamo pa Krščanstvo na sveta Po najnovejši statistiki je danes prebivalstvo eveta takole razdeljeno po verah: V Evropi je vsega skupaj 435 milijonov kristjanov ter 32 milijonov mohamedanov. Med kristjani je 202 milijona katoličanov. V Severni Ameriki je kristjanov 108 milijonov, med njimi 52 milijonov katoličanov. Vernikov drugih nekrščanskih ver je v Severni Ameriki 21 milijonov. V Južni Ameriki je med 74 milijoni kristjanov celih 72 milijonov katoličanov. Poleg teh jo le en milijon nekristjanov. V Afriki je le 14 milijonov kristjanov ter 125 milijonov nekristjanov raznih ver. Tako ni čuda, če je v Afriki tako odprto misijonsko polje. V Aziji je razlika med kristjani in nekristja-ni še večja. Kristjanov je le 27 milijonov med ce- Ameriški bogataš Parker Gilbert, ki je bil ameriški generalni agent, ki je nadziral plačevanje nemških reparacij, je te dni umrl v Newyorku, star šele 45 let. Od leta 1931 je bil tudi solastnik Morganova banke. lotnim prebivalstvom Azije, ki znaša 997 milijonov. Med kristjani pa je največ katoličanov. Papež Pij XI. je izrekel željo, da bi starodavni meniški redovi napravili svoje naselbine v misijonskih krajih, kjer bi razširjali globoko versko življenje ter obenem razširjali vero in kulturo med ljudmi. Kopatni vagon Pri nas imamo vpeljane celo kopalne vlake, kakor se radi bahamo. To so taki vlaki, ki ob poletnih popoldnevih ljudi vozijo na Savo ali Soro, da se tam kopljejo. V Ameriki pa imajo kopalne vagone, ki vozijo na progi iz Newyorka v San Francisco. Ti vagoni so tako narejeni, da je v njih plavalni bazen, ki je celih 22 metrov dolg in 3 metre in pol širok. Voda v tem plavalnem bazenu je 2 metra globoka. Poleg tega eo kopalne kabine, ki so vse silno razkošno urejene. Zraven tega je priključeno kopališče za višinsko sonce. Kakor torej vidite, je tak kopalni vagon precej različen od našega kopalnega vlaka, v katerem imajo poleti na razpolago le parno kopelj zastonj. Lizbona - čudno mesto f!e prideš v Lizbono, glavno mesto Portugalske, boš doživel, da boš tamkaj po noči ceneje živel kakor po dnevu. Kakor hitro odbije ura devet zvečer, se v vseh gostilnah in kinih cene za polovico znižajo. Prav tako ob devetih zvečer za polovično ceno vozijo taksiji in drugi kočijažL Z eno besedo, po noči je vse na pol zastonj. Mož pod steklom Zadnjič, ko je bfl precej mraz, je budim-peštanski policijski stražnik nadzoroval javne parke sredi noči, kakor je njegova dolžnost vsak večer. Naenkrat je na klopici zagledal moža, ki je trdo spal, dasi je bilo hudo mraz. Stražnik je brž pristopil in v svoje veliko začudenje opazil, da ima mož nekaj čudnega na glavi. Mož, ki je namreč tamkaj mirno spal. se je Irk r\Kadar si nataknem lovski jopič, ne vem nič o kakem puščavniku!« »Molčite no,< je opomnil Locksley, »in zberimo se! Treba nam je zbrati čim več ljudi, da bomo mogli naskočiti grad Fronta de Boeuf.« »Kaj pravite?« se je začudil črni vitez. »Front de Boeuf da je ugrabil obe deklici?« »Saj on nikdar kaj drugega ni počenja!,« je odvrnil Locksley. »On je ropar, pa niti pol toliko pošten ropar, kakor je premnogo drugih, ki jih pozuarn. Sicer pa ne tratimo èa*a s praznim bv-aedičenjem. Mudi ee nam na zbirališče!« Izdatno pa je bilo vse zdravljenje olaJSano, ko so roženice iz trupel mrličev začeli presajati v oči zdravega človeka. Mrliči so bili uporabni v ta namen, četudi so morda že več dni bili mrtvi, eamo da so bila trupla ehranjena v primerni temperaturi. Take operacije so bile navadno uspešne, vendar je imel ta način zdravljenja to pomanjkljivost, ker je navaduo primanjkovalo primernih človeških trupeL Kakor sedaj poročajo so na Angleškem pod vodstvom J. W. Tudorja Thomasa dosegli nov važen uspeh. Posrečilo se jim je namreč, da so na človeško oko uspešno presadili očesne leče in roženice domačega zajca ali kunca. Treba pa jim je bilo dobiti posebno vrsto kuncev, ki je dovolj velika. Roženica in leča navadnih kuncev je namreč mnogo premajhna, da bi jo mogli presaditi na človeško oko. Zato so skušali dObiti posebno veliko vrsto kuncev. V Cardiffu imajo sedaj že posebne farme, na katerih goje orjaške kunce, ki imajo za presajanje dovolj velike oči. In, kakor nam vele, je uspeh velikansk. Z vsega sveta prihajajo bolniki, ki se tamkaj dado operirati, da zopet iahko vidijo. Iz Evrope, Amerike in Egipta prihajajo očesni zdravniki, ki študirajo tehniko teh novodobnih operacij. Pravijo, da so začetni uspehi res veliki, dasi strokovnjaki svare pred prevelikim optimizmom. Pravijo namreč, da je treba še počakati, kako se bo vso to obneslo. Prihodnost bo pokazala, ali tako ozdravljeno človeško oko prej ali slej ne bo zopet začelo hirati. Vedeti je treba, da mora človeško oko prestati mnogo več naporov kakor oko navadnega kunca. bflo, pa je nazadnje moral le reči, da Ima mož na mesto glave steklo. In je stražnik sklenil moža zbuditi, da se prepriča, kako in kaj. Krepko ga je potresel za rame in mož se je res zbudil Kakor pa imajo drugi ljudje navado, da stražniku v pozdrav ob takih prilikah privzdignejo klobuk, tako je tudi možak privzdignil nekaj z glave, namreč svoje stekleno pokrivalo. »Kaj pa pomeni vsa ta vaša maškarada?« |e precej odločno pobaral stražnik. Možak pa je prostodušno in pohlevno odgovoril, da je brez vseh sredstev, da si ne more privoščiti prenočišča v kakem hotelu, zato mora spati pač v parku na klopi. Povedal je tudi. da vedno s-de epi. Zadnjič, ko je bil nekaj časa v bolnišnici, tudi ni ležal, ampak je sede epal v postelji. Ker pa mora sedaj v mrazu eede spati na klopeh zunaj pod milim nebom, ga seveda močno zebe, zlasti je občutljiva njegova glava. Zato si je nekje dobil stekleno kroglo, katero kakor kak lonec povezne na glavo, kar ee je izkazalo za sila koristna Najprej тва toplota ostane lepo skupaj in se ne porazgubi tako naglo, drugič pa lahko, če zasliši v spanju kak šum, lahko odpre oči in takoj vidi, kaj je. Ko je etražnik videl, da je vse tako res, kakor je povedal mož. ga ni več nadlegoval Prav pa bi bil seveda etoriL ko bi bi! moža povabil na kak toplejši prostor, kjer bi bil lahko sede in na gorkem spal. Ali je tako storil ali ne, tega pa naša priča ne pove. Kaj pravi kmo V Slogi »Princesa« koral« nas povede v naše kraje, v Dalmacijo, kjer se razvija ta film. Prekrasni so posnetki naših obmorskih pokrajin, mest in morja. Glavna igralca sta Ita Rina in Svetislav Petrovič. Umetnostna plat filmske igre in glasbe je bolj postranskega pomena. Bolj v živo te prevzamejo lepote krajev, kar je predvsem dobro za propagando, za tujski promet v Dalmaciji. Skoraj se ti pa priskutijo dalmatinski ljudje, ki so le preoblečeni igralci in igralke in tako se igra in kraji kar nič ne vežejo in ne izpopolnjujejo. Dobro je vendarle, da vidimo naše kraje na platnu. Po Bukarešti lepijo lepake, ki naznanjajo novo romunsko stanovsko ustavo. aii V malih oglasih »elja vsaka beseda Din 1'—; ženltoTanjskl oglasi Din 2'—. Najmnnjél znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi m plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklam«*ga značaja •e računa enokolonske, 5 inm visoka petttna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- C4i'*( «v* e iluzbeucejo Kovaški pomollnik nlad, vajen kovanja konj in vozov — Išče stalno službo. — Jožef Fldler, J.jubečna 14, p. Colje. a Sedlar, jermen, pomočnik izurjen tudi v tapetniški stroki, želi premenitl službo. Naslov v upravi »Slovonca« pod 2756. (a 19 letna mladenka želi nameSčenja v buffe-tu, slaščičarni, kavarni aH mlekarni. Naslov v upravi »Slov.« Celje, (a) Iščem službo čistilca pribora. Grem pa tudi za hlapca. Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod »Vajen vsega dela« Izučen šofer Išče službo v okolici Maribora. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod «t Ш. Ca) Absolventka tečaja trgov, tečaja ISče službo v pisarni ali trgovini — Naslov v upravi »Slovenca« pod 2965. (a) Kuharica emožna in varčna gospodinja, ISče službo kjerkoli. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Starejša gospodinja« 2916. (a) Kuharica srednjih let ISče mesta pri večji alt pa pri manjši družini, za vsa hišna dela. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2906. (a) Dve dekleti vajeni nekaj kuhe ln po spravljanja, Iščeta mesta pri boljši družini. Anica ln Mara Rozman, Loka, Zidani most. (a) Bivši orožnik JSče službo nočnega ču vaja, občinskega sluge ali kaj primernega. Po nudbe upravi »Slovenca. Maribor pod »Star 84 let«. Plačilni natakar srednjih let želi mesto, stalno ali sezonsko. Govori več ježkov. Ia re ference! Ponudbe na po družnieo »Slovenca« v Celju. (a) Mladenič ISče primerne službe — kjerkoli — star 19 let. Zmožen nekoliko nem Sčlne, s S razredi mešč. Sole ln 2 razr. obrtne šolo. - Naslov v upravi »Slovenca« Maribor 427. Trgovski pomočnik ISče zaposlitve. Gre tudi B obrtnim listom, event. prevzame vsako drugo zaposlitev. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Ugodno« St. 427. (m) Mlad trg. pomočnik b večletno prakso, fino lzvežban v vseh strokah želi premenitl mesto. Sel bi tudi kot skladiščnik ali kot vodja podružnice Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prvovrstna moč« et 1G75. (a) Vodilni uradnik vsestransko verzlran, večletno bančno In Industrijsko prakso, 48 let star, želi zaradi preselitve v Slovenijo preme< njatl mesto. Začetna pogojna plača 2000 din. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Marovc« 2742. (a) Trgovsko naobražena gospa, bivša poslovodkl-nja, z večletno trgovsko prakso, vešča šivanja ln vseh gospodinjskih del vsestransko uporabna — prosi primernega name flčenja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sposob' na« 2867. (a) I! Radio li 6 cevni radio poceni prodam. Vzamem tudi starega v račun Hešlk, Jcriiejuva БЗ. (i) II Vajenci li Vajenec išče mesta v trgovini. Goreč Stanko. Mala vas 64, p. Ježlca. Vajenko takoj sprejme salon Chlc, VVolfova ul. 3. (v) Vajenca za sedlarsko vozno-Učar-sko obrt, eprejmem. — Peršln Franc, St. Vid n. LJubljano (v) Učenko za strojno pletenje sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Gllnce, c. XV. 8. (v) Brivskega vajenca ki bi Imel hrano tn stanovanje pri starših, sprej mem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 2899. Pekovski vajenec lz Štajerske se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. - Pekarna Stelner, Črnuče pri Ljubljani, (v Vajenca zdravega, sprejmem kovačnlco za Izdelovanje sekir. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 2746. (v) Vajenca za slikarstvo |n pleskarstvo sprejme Ambrožlč, Večna pot 7 (pod Streliščem). (v) Vrtnarskega vajenca marljivega ln poštenega, s hrano ln stanovanjem, sprejme takoj vrtnarstvo Tomaž KallSnik, Jesenice, Gosposvetska 33. (v) Učenko za trgovino z mešanim blagom sprejmem. - Prednost Imajo Stajerke. Ponudbe uprnvl »Slovenca« pod »Pridna« št. 2747. (v) 15 let star fant z malo maturo se želi učiti v manufakturnl trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštenih staršev« 2771. (v) Učenca za trg. stekla porcelana ln barv, prid nega, lz poštene' hiše sprejmem. Hrana in sta novanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten 2820«, (b) Zaslužek 1000 dinarjev In • d! več lahko zaslužite e primerno majhnim Investiranjem, mesečno e delom doma Pošljem me terlal, prevzamem goto ve Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znam ko. »HEMIPA«, Pančevo. Urače Jovanovič br. 20 Ženitbe Gospodična z nekaj gotovine želi resnega znanja z gospodom okrog 40 leta zaradi že-nltve. Nekoliko sttulran. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resnost« 2679. (ž) 30 leten obrtnik z dobro vpeljano obrtjo v mestu, poroči 22 do 28 letno, krščansko gospodično, x neomadeževano preteklostjo ln 20 do 30-tlsofi din dote. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tajnost« 2879. (ž) Gospodična srednjih let želi resnega znanja i dr«, uslužbencem, tudi z upokojencem. Ima 50.000 dinarjev gotovine In vse potrebno pohištvo ter Je popolnoma samostojna. — Rosne ponudbe pod »Značajnost 2845« na upravo »Slovenca«. (t) Gospodična dobra kuharica, s prihranki, teli zaradi cenitve spoznati nad 50 let starega moža. Železničarji upokojenci Imajo prednost. - Samo resne ponudbo upravi »Slo*.« pod »Dobra gospodinja« št. 3701. (X) Službodobe Dva krojaška pomočnika sprejme Cenčič Stefan ▼ Kranju. (b) Mizarski pomočnik izurjen strojnlčar, leče boljše mesto. Skrabljec, St. Vid nad Ljubljano 15 Potnike za prodalo rolet, sprejmem. Iv. Skubic, Ljubljana, Vel. štradon » Kmečko dekle za vsa hišna dela sprejme Keber, Poljanska cesta 44. (b) Vajenko in pomočnice sprejme šivilja. Nasov v upravi »Slovenca« pod št. 2871 (v) Vajenko in pomočnice dobro izurjene, sprejme šivilja. Modni atelje Fanl Jager, Resljeva e. 18-1. Krajevne zastopnike za prodajo poljedelskega orodja Iščemo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 2377. (b) Fanta ki se razume na vsa poljska dela in vajenega konj, sprejme Jelenlč — LJubljana, Slajmerjeva 1. Dva čevljar, pomočnika takoj sprejmem. Stalno delo. Hrana ln stanovanje v hiši. - Cuderman Ludovik, čevljarstvo, Zg. Duplje, p. ICrlže. (b) Žagarja za veneetjanko, ki se ra zume tudi na mlin ln vsa popravila - sprejme Anton Godec, Jevnlca 43, p. Kresnice. (b) Natakarico mlado, pošteno, prijetne zunanjosti, z znanjem nemščine, sprejmem. — Gostilna »Stari M a y r« Kranj. orH pfala ^ îîacfîoiïôtff, fcèF TjuLmt tîesTcfd tefeft zdravo perilo I Pri kuhanju z Radionom se razvijajo milijoni lusikovih mehurčkov, (afer! skupno milnico prodirajo skozi tkanino, ki jo femeljifo operejo.. Tako posfane perilo bfejtfetp bçjo in se mOJ [že od daleč PQUJS* da je bilo oprano z Radionom; SchidhfoV Služkinjo pridno, zdravo, za pomoč gospodinji ln vrtna dela, sprejmem v LJubljani. -Pošteno, mlado, močno dekle z dežele, vajeno dela. Ima prednost Ponudbe upravi »Slovenca« ln sporočiti, kaj zna ln kaj zahteva, do 15. marca pod značko »Delo« št 1680. (b) Iščemo mlado mol c dobro šolsko izobrazbo za srbohrvatsko jn nemško korespondenco - 1er strojnega tehnika ali inženirja • pisarniško prakeo s» samostojno srbohrvatsko ln nemško korespondenco. - Ponudbe z zahtevo plače ln dosedanjega službovanja pod značko »Novi Sad 277« St. 2606 upravi »Slovenca«. (b) varile perî i o Dekle za vsa kmečkii dela — sprejmem takoj. Ježlca št. 66, gostilna. (b) Lesostrugarja, dobrega sprejmem takoj. Rojina Franc, LJubljana, Kolodvorska ulica t. Kovaškega pomočnika sprejmem. Pogoj : lzvežban, pošten in veren. — Anton, Pogorele kovaški mojster, p. Struge, Dolenjsko. (b) Služkinjo z dežele, srednjih let, vmožno vsakega dela, sprejme gostilna ln mesarija Zaje, Poljanska c. Dekle pridno ln pošteno, ki zna samostojno kuhati, sprejme mala družina. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubiteljica otrok«. Služkinja v pomoč gospodinji, lahko začetnica, ki ima veselje do dela na vrtu, se takoj sprejme. Prednost imajo Belokranjiee. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 2642. (b) Vrtnarja za drevesnice In cvetličarstvo na deželi Iščemo. Starost 80—46 let s spričevali. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »2lvtJonjska pozicija«, b Knjigovodjo veščega nemške ln Italijanske korespondence, Išče večje podjetje. Re-flektlra so samo na prvovrstno moč. Ponudbe z navedbo referenc, poslati na upravo »Slovonca« pod značbo »Perfokten knjigovodja 2809«. (b) Prov. ali gen. zastopnika tudi veletrgovca — zanesljivega, za nemške no-žarske Izdelke (mesarske potrebščine) se Išče. Podrobne oferte na »Neptun«, Ljubljana. Beethovnova 14, mezm. pantluOt, m Informacij«, delitve parcel pri prodaji, sltuadj-■k* gospodarske načrte, i nnlidjt, sporne meje IM.. Itd. Filip Babnlk civilni geometer ln sodni ImdoiM - vogal Miki o Mm la Tavčarjev« 1*. Telefon 49-69. Ljubljana Lepa stavbna panda na Jed** naprodaj. Naslov t opravi »etovanea« pod It. 1741. (p) Travnik v Lipah (trnovske predmestje) in njivo r Vrbljenjak prodam. Cena po dogovoru. AH« Alojzij, Vrbljenje S7. Parcele na sonfinl legi. fflt bežigrajske «ole, prodam. — Plamene ponudbe na Kova«. Vojnik II (p) Vilo. novi zaradi odpotovanja pod cene prodam. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Vila«. (p) Vila v Ljubljani, v naftepfll legi, po ugodnem plačilu naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8847. Stavbne parcele majhno 400—500 m» kupim. Strnjen aH odprt sl-stem. VpoStev pride Bežigrad ali Sp. Mika — Kralj, Kavekova (nova hlfta) Sp. Mška. (p) Tristanovanjska hiša pred 1< leti ng raj ena, c ograjenim vrtom, vodovodom ln elektriko, naprodaj. Poleg majhno gospodarsko poslopje. Pojasnila pri Mariji KoSIr, trgovka, Retnje, p. Križe. 14 stavbnih parcel četrt ure od Glavaega trga poleg Drave tn železnice, primerne za tovarno, se proda ail zamenja za stanovanjsko hlSo. VpraSatl : Karali nec, Praprotnlkova e. t, Krčerlna, Maribor. (p) Enodružinska hiša z vrtom v LJubljani naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Doli« И. IT M. (p) Posestvo na prometnem kraju Misa Ljubljane prodam. -Naslov ▼ upravi »Slov.« pod rt ГГ64. (p) Visokopritlična hiša s I dvoeotmlml stanovanji v bližini Kranja naprodaj. Bruder, Prlmsko-vo 184, Kranj. (p) Rove hišo »tiri stanovanjsko - pripravno tudi za obrt — prodam. Olrčlče pri Kranj« П. T«. (p) Valjčni mlin v Utorodnem kraju, naprodaj alt se m en Jam sa kmečki mlin s posestvom Naslov ▼ upravi »Slov.« pod *t. 2138. (p) Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcel b vodovodom In elektriko т bližini postaje. • Pojasnila: Vlžmarje St. •». (p> Vnajem IŠČEJO: Trgovski lokal v centru za maj, iščem. Ponudbe pod »Lep 3848« na upravo »Slovenca«. Vpeljano trgovino mešan, blaga na deželi Iščem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Takoj« 410. (m ODDAJO: Vinsko klet oddam. Celovška c. 96. V Brežicah In okolici so naproOaj hiše, krasna stavbi tč», vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. • Pojasnila pri tnfi. Mlklau Otmar, Brežice. (P) Trgovski lokal z opremo, tik farne cerkve. takoj odda v najem PlanlnSec Franc, Mlellnja Mlin dam v najem ali prodam. Naslov r upravi »Slov.« pod «t 8746. (n) Lokal oddamo na Poljanski cesti »t. 1. — Natančnejše podatke pri Upravi hiš Pokojn. zavoda, Gajeva Sni. soba 220. (n) Trafika s stanovanjem se takoj proda, tudi ва hranilno knjlflco. Koroška cesta 48, Maribor. 1 Gostilna in trgovina v Karlove! St. X, občina Velike Lašče — se odda ▼ najem. Ponudbe sprejme graščina Ortnek. (n) Veliko skladišče pripravno za delavnice -oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometno SSt« St. 3894. (n) Gostilno s koncesijo na prometni točki ▼ letoviškem kraju, oddam v najem. Naslov v uprav! »Slovenca« pod 3933. (n) Pekarna r тевјет mestu Slovenije se odda. Ponudbe nasloviti na podružnico »Slovenca« Celje pod »Pekarna«. (n) Dobro idočo trgovino oddam takoj v najem s prevzemom nekaj blaga. Potrebno 30—80.000 din. Naelov v upravi »Slov.« pod St. 3864 (n) Velik lokal prenovljen, na prometnem kraju, pripraven za vsako obrt, se takoj odda. — Naelov v opravi »Slovenca« Maribor pod St. 418. (n) Posestvo celo ugodno ln poceni oddam v najem blizu Lesec. Več se Izve pri L. Rebolju v Kranju. Tam zveete tudi za mnogo hiš ln posestev, ki so ugodno naprodaj. (n) Lokal preurejen za zajtrkoml- nico, prodajalnlco mlečnih Izdelkov, zelenjave, sadja Itd. Je s 1. majem 198S na razpolago na prometnem kraju v Radovljici. Le pismene ponudbe Je do 1. aprila nasloviti : »Cerne«, poštno leteče, Radovljica. Mizarji, pozor! V najem oddam dobro vpeljano mizarsko delavnico a orodjem in stroji aH tudi brea strojev № orodja. Zaposlenih stalno do Sest pomočnikov In vajencev. Oddam zaradi bolezni. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 3767. (n) Radi adaptacije trgovskih prostorov v regulacijsko črto, smo prisiljeni naše dosedanje prostore tvrdke F. I. GORICAH, Ljubljana Sv. Petra cesta 29 popolnoma izprazniti najkasneje do 30. maja t. 1. D.n do tega časa naso zalogo razprodamo, znižujemo cene vsej manufakturi, konfekciji in perilu ter prodajamo 20-30% ceneje Na zalogi lepa izbera pomladanskih štofov za moške obleke in povrSnfke, za damske pomladne plašče in kostume. Damsko volneno blag« ie od din 12'—, pralno blago «a obleke od din 8'— aaprej Ltd. Izkoristite ugodno priliko ter si nabavite za pomlad In poletje vaše potrebščine pri nas I Za pomlad vabi k nakupu manufaklurnega blaga, katerega dobite v veliki izbiri in po solidnih cenah z ugodnostjo meseénega odplačevanja io tudi na hranilne knjižice članic Zadružne rveee v Ljnbljani — pri Oblačilnici za Slovenijo Ljubljana, Tyrseva cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Lokal za trgovino I Trisobno stanovanje aU obrt na Aleksandrovi cm ti 71 v Mariboru oddam s 1. marcem (n) Delavnico pripravno sa vsako obrt, s stanovanjem, oddam v najem. Izve ee v Kovačevi gostiln! v Dravljah. Srednje veliko trgovino mešan, blaga v Dravski dolini oddam v najem. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod zn. »Ugodni pogoji« 3681. (n) Vtanoidnjd IŠČEJO: Enosobno stanovanje s kuhinjo išče vdova ma-glstratnega uradnika. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »L« 2751. (c) 3 do 4 sobno stanovanje s modernim komfortom v LJubljani, sončno, širši centrum. Iščem. Vprašati Marx, poštni predal 219. Enosobno stanovanje ISče stalno nameščena gospodična za april aH maj. Ponudbe pod »Mirna 3804« na upravo »Slovenca«. (c) Dvosobno stanovanje s prltlkllnaml, v bližini središča mesta, ličem za 1. avgust. Ponudbe poslati z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »1. avgust«. (e) ODDAJO: Dve enosobni stanovanji oddam. Ižanska cesta >6. Enosobno stanovanje oddam 1. aprila. Tovarniška 33. (e) Dvosobno stanovanje oddam. Homan, Sv. Petra cesta 81. (в) Enosobno stanovanje parketlrano, oddam s 1. aprilom ob tramvajski progi. Trata 19. (б) Stanovanje dveh sob, kuhinje In prl-tiklln oddam takoj ali s 1. aprilom. Rožna dolina e. V. »t II. (č) Dvosobno stanovanje pritlično, komfort, suho, sončno, oddam Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod St. 3950. (č) suho ln zračno, v mirni ulici v sredini mesta oddam sa maj. Naelov pove uprava »Slovenca« pod št. 3829. («)! ODDAJO: Opremljeno sončno sobo oddam takoj. — Replč, LJubljana, Trnovo. (s) Sobo s posebnim vhodom poceni oddam. — Cesta mestni log St. 88. (s) Velika lepa prazna soba ee odda. DevinBka ul. 9, Kolezlja. (s) Sobo oddam 3 osebama. Ročna ulica 3, Trnovo. (•)' Sobo s posebnim vhodom oddam s 1. marcem. — Jegllčeva c. 8. (s) Opremljeno sobo takoj oddam. VerstovSko-' va ulica 11, Ml rje. (•)' Sobo s kuhinjo za 3 samici, oddam. Kolodvorska (, Svetel Wt. Sostanovalko takoj sprejmem. Tržaška cesta 4Ш. (s) Enosobno stanovanje s prltlkllnaml ee odda. -Podutik 19, Ljubljana S Sobo poceni oddam eoHdnl gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod 89 69. s Lepo sončno sobo oddam stalnemu gospoda aH goepodlčnl ev. tudi s hrano. — Gruberjevo nabrežje 14. (s) Opremljeno sobo oddam eamo solidni gospodični. Polzve se na Poljanski cesti 1», dvorišče, desno. (s) Sobo novoopremljeno. sončno, s posebnim vhodom, visoko pritličje, oddam gospodu ali gospodični aa 180 din. Ob Ljubljanici št. 83 (poleg Mladinskega doma, Kodeljevo. (e) Čitajte in širite »Slovenca« Maurice Leblanc: 48 Izredne pustolovščine Arsena Lnpina Otok tridesetih krst »Zadnja beseda. Vorski — govoril bom tiho, da me ne bosta slišala tvoja spremljevalca — ko ei zavil svojo mater v mrtvaSki prt, ai ji po njeni volji pustil na kazalcu prstan, ki je ni nikoli zapustil. To je čaroben prstan, narejen iz ene velike turkize, ki jo obdaja cela vrsta majhnih turkiz, vdelanih v zlate luknjice. >A1 i se molim?« »Ne,« je dihnil Vorski ves prepaden, >ne, toda takrat sem bil sam in to je skrivnost, ki je do sedaj ni nikdo poznal.« >Vorski. če se nahaja ta prstan na Velodinem kazalcu, ali boš verjel? In verjameš, da je iz dna groba izbrala tvoja mati Veledo, da te sprejme in da ti ona sama izroči čudežni kamen?« Vorski je šel proti gomili. Hitro je prekoračil prve stopnice. Glava mu je že dosegla višino podnožja. >Ah!« je rekel omahujoč, »prstan... prstan je na njenem prstu.« Med dvema stebroma dolmena je ležala sve-ècniea, zleknjena na žrtveniku, do nog pokrita i neomadeževanim oblačilom. Glavo je imela obrnjeno na drugo stran in laee ji je pokrival prt, ki je bil potegnjen na čelo. Lepa, skoro bela roka. je visela ob mizi. Na kazalen je imela prstan iz turkiz. >To je materin prstan?« je dejal stari druid. »Da, nedvomno.« Vorski je hitro prestopil prostor, ki ga je ločil od dolmena in sklonjen, skoraj kleče ,ie pregledoval turkize. »ftlevilo je polno... Ena jo preklana ... druga je izginila do polovirp pod zlat list. ki io pomaknjen doli.« >Ne bodi tako oprezen.« je rekel starec, >eej ne sliši in tvoj glas je ne more zbuditi. Bolj se dvigni in nalahko položi roko na njeno čelo. To je magnetno božanje, ki jo bo prebudilo iz odrevenelosti.« Dvignil ee je. Vendar se je obotavljal, da bi se dotaknil ženske. Navdajala ga j« « strahom in nepremagljivim spoštovanjem. >Ne bližajta se vidva,« je rekel druid Olonu in Konradu. >Ko se bodo Velcdine oči odprle, ne smejo videti drugega kakor Vorske>ga in ne sme jih zadeti noben drug prizor... No, Vorski, ee bojiš?« »Ne bojim se.« »Ne počutiš se dobro. Laije je umoriti kakor obuditi, a? Malo več poguma! Odstrani tenčieo in dotakni «e čela. Skoraj si že dosegel Božji kamen. Stori in gospodar sveta boš.« Vorski je storil. Stal je ob žrtveniku in gledal svečenico. Sklonil se je nad nepremične prsi. Belo oblačilo se je enakomerno dvigalo in padalo ob dihanjn. Z neodločno roko je odstranil tenčieo, se še bolj sklonil, da se je roka lahko doteknila odkritega čela. , Toda tisti trenutek je, rekel bi, bila njegova kretnja v negotovosti in ni se premaknil kot človek, ki ne razume io ki ee zaman trudi, da hi razumel. »No, kaj. prijatelj,« je vzkliknil druid. >Oka-menel si. Se vedno oklevaè? Ali ti ue gre? Naj pomagam?« Ni mu odgovoril. Vm ir. sebe je gledal in na očeh sta se mo brala strah in odrevenelost, ki sta se polagoma spreminjala v blazno grozo. Po obrazu so mu tekle znojne kapljice. Zdelo se je. da zbegane oči gledajo najstrašnejši prizor. Starec se je začel smejati. »Jojmene, kako si grd! Samo da ne bi zadnja svečenira odprla oči in zagledala tvoj strašni obraz! Spi, Veleda. Spi sladko v spanju, brez nanj.« Vorski je davil nerazumljive besede, ii katerih je bruhala naraščajoča jeza. Posvetilo se mu je v glavi: spoznal je, da je resnica. Ena beseda mu je prišla na ustnice, ki je ni hoteJ izgovoriti, kakor da bi ee bal, da bi, če bi jo izgovoril, obudil k življenju bitje, ki ni več živelo, to mrtvo žensko, da, mrtvo, četudi diha in ki ni mogla biti mrtva, ker jo je on sam ubil. In nehote je zlogoval in vsak zlog ga je stal velikanskega trpljenja. »Ve ... ro ... ni ... ka ... Vero ... nika...« »Spoznal si torej, da ji je podobna?« se je posmehoval. »Pri moji veri, morda imaš prav. Ce je ne bi križal z lastnimi rokami in če ji ne bi ti sam iztrgal zadnji dih, bi bil pripravljen priseči, da sta obe ženski ena in ista oaeba in da je Veronika d'Hergemont še živa in da niti ranjena ni... niti brazgotine ... niti sledu ni o vrvoh okoli zapestij. Poglej vendar, Vorski, miren obraz in vedrino! Besedo ti dam, mislim, da si se zmotil in si križal drugo žensko. Premisli... No, sedaj greš pa nadme! Bogovi, pridite mi n« pomoč. Prerok me bo ubil.« Vorski se je zravnal in pokazal obraz staremu drnidu. Obraz, ki mu je bil ustvarjen za sovraštvo in jezo, ni gotovo še nikoli izražal tolikega sovraštva in jeze. Druid ni bil samo človek, ki se je eno uro igral z njim kakor z otrokom, bil je človek, ki je izpolnil najnavadnejše delo in ki še niu je nenadoma zdel najneizprosnejši in najnevarnejši sovražnik. Takega človeka se je moral takoj iznebiti, ker se je že nudila prilika. »Pečen sem,« je dejal starec. »V kakšni omaki me boš pojedel? Jojmene, ljudožrc je tu!... Na pomoč!... Ubijalec! Oh! Peklenski prsti, ki me bodo zadavili! Kazen če me oe bo nož ali vrv? Ne, ampak revolver. Imam rajSi tega, je bolj snažen. Daj. Aleksij. Od sedmih krogel sta dve že preluknjali mojo haljo, številka ena. Ostalo jih je pet. Daj, Aleksij 1« Vsaka beseda je bolj raztogotila Verskega. Požuril se je. da konča s tem in ukazni: eljajta vendar, »Oton... Konrad ... sta pripravljena ...?« Iztegnil je roko. Pomagaca sta enako naperila orožje. Štiri korake od njih je starec smeje prosil milosti: »Lepo vas prosim, dobri gospodje, usmilite se ubogega reveža... Ne bom začel nova ... Pameten bom kakor ... stika ... dobri gospodje ...« Vorski je ponovil: »Oton ... Konrad .. pozor!... âtejem ... ena... dve... tri... Ogenj!« Trije streli so hkrati zadoneti. Druid se je zavrtel, se ustavil tik pred nasprotniki in zavpil s tragičnim glasom: »Zadet! Prestreljen! Smrt brea nadaljnjega!... Po tebi je, stari druid!... Žalosten konec! Oh! Ubog« starina, ki je tako rada govoričila!« »Streljaj 1« je rjul Voraki. »Streljaj tepca! Ogenj!« »Streljaj! Streljaj I« je ponavljal druid. »Pok1 pok! poki pok! Kroglo v srce!... dvojna krogla I trikratna! Ti, Konrad, poki poki... Ti, Oton, pok!« Streli eo odmevali po veliki dvorani. Zločin« so se trudili pred tarčo, prestrašeni in besni, medlem ko je neranljivi starec plesal in skakal z neverjetno gibčnostjo. »Za Boga, kakâne šale so v teh kavernahl Kako si neumen, Vorski! Sveti prerok! Kakšno ležižče! Ne, le kako si mogel vse to pogoltniti? Bengalski ogenj! Petarde in hlačni gumb! Nato prstan stare matere! Lopov neumni!« Vorski se je ustavil. Spoznal je, da so bitt vsi trije revolverji razoroženi. A kako? Po kakšnem nezaslišanem čudu? Kaj je v bistvu vsa ta fantastična pustolovščina? Kdo je bil zli duh, ki je stal nasproti njemu? Nekoristno orožje je vrgel proč in pogledal starca. Ali naj ga zgrabi in raztrga z golimi rokami? Pogledal je tudi žensko, pripravljen, dn se vrže nanjo. Toda očividno se ni čutil sposoh'wpi. da bi kljuboval tema dvema čudnima bitjema, ki ata se mu zdela izven sveta in resnice. Mnogo zdravega sadja boste dobili s cenenim in uspešnim prhanjem s SCHELL BIUOBRAN ZIMSKIM Л------Bgggjjj-------.... д I п^^ш^дедваавда^-јј----ц.д— Ilustrirana pojasnila: 3UG0SLAVENSK0 SCHELL D. D. ZAGREB, Galeva ulica 5 ШШШ\ шшш Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3°/» obveznice E* likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupuje AL. PLAKINSEK LJUBLJANA Beethovnova ulica U, telefon U-l«. Vlogo Kmetske T snesku 160 000 din prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj Botovlna« 2630. (d) POSOJILA vezana na »tednjo tn mesečna odplačila nudi denarni zavod. Eahtevajt« prospekte. RUDOLF ZORE OLHDALI8KA ULICA 12 Znamka S din 50—100 tisoč din posojila ■a razširjenje sleurnoga •brata lSče domače rentabilne podjetje. Ponudbe pod »Sigurno 18St« na ■pravo »Slovenca«. (d) Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, kupone, obveznice kupujemo proti takojšnji gotovini Rudolf Zore bjubljana Gledališka ulica lt. Telefon 38-16. Posojilo rti vknjižbo poroke, hlpotekarno na Б ali 10 letno odplačilo po 7% obresti — kmetom za gospodarske potrebe po t% obrstl, preskrbimo takoj. Pojasnila daje »Unl-on«, Zagreb, Radičeva ulica 12. j| E. Vajda Cakovec - Medjlmurje. Telefon St. 59 , 60 . 33. Večje kollftne stalno na razpolago v lastnih stajah. Kupimo Mesarijo v Ljubljani kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« v' Celju pod »Mesarija«. (k) Pletilni stroj kupim. Najrajši znamke »Topp«, dolg 60—100 cm, št. 10—12. Ponudbe s ceno na Nežo Kranjc, Da-nilovgrad, zotska banovina. (k) Staro zlato, zlato zobovje in srebrne Hrone kupujem oo naiviSiih dnevnih cenak. A. KAJFE2 urar Mnbliana, Miklošičeva 14 Flah-pletilni stroj desno ln levo, št. 5—8, kupimo. Pontidbe na H. Kahan, Zagreb, Bakače-va 4. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ^KRNE, juvelir, LJubljane Wolfova ulica ŠL3 Cunje krojaške odrezke. stan papir, tekstilne odpadke o v r J o volno, govejo dlako larnvco) — kupi vsako množino ARBEITER • MARiBuR Dravska t> Automat. hladilne stroje za sladoled najbolj ugodno proda G. F. SGHHEITER tovarna strojev SKOPJA LOKA Vodne turbine ugodno naprodaj. Tehnična pisarna Ing. Boršt-nar. Ljubljana, Pražaka-va ulica 8. (1) Lepo oljnato sliko Sv. Družine, pripravno za kako cerkev, in neUaj pohištva, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 2963. . ... CD Ugodno prodam razne motorje, od 3 —12 ks, mlatllnieo, valjčni drobllec za mletje zrnju. Dcseturnl pogon 30 din. â. Skrblnšek, Hajdlna, p. Ptuj. (1) ČLOVEŠKO Ш0 IN NJEGOVO SPOMLADNO ZDRAVLJENJE Pomlad prihajal Enako prirodi je onemoglo tudi naše te>o in s težavo se brani proti boleznim. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornim in zdravim. Očistiti ga moramo telesu škodljivih usedlin ter mu dovesti novih iD oživljaiočih sokov. V ta namen se priporoča za naravno zdravljenjo planinka" c A3 -V • v '-«v-»™ • ki ie pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristni u'inek je že priznan v rnanslveni medicini. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinkac čai zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzele iz znanstvene, deioma pa tudi iz ljudske medicine. »Planlnka« zdravilni čaj je dober regulator zo čiščenje in obnavljanje. Zaradi tega je 6 —12 tedensko zdrav- ljen|e s »Planlnka« čajem Bnhovec izredno dobro: pri slabi prebavi in zaprtosti, pri nerednem delovanju črev pri napetosti telesa, pri omotic». glaviibola. nespečnosti in »gagi, pri obolenja mokračne kisline, in hemoroidih, pn ebolen.in jeter, pri nervazi ia iivčnih holeinih. »Pianiuka« zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrecno »Planinkac čaj Bahovec, ki je pravi samo tedaj, ako je zaprt in plombiran ter nosi ime: Lekarna Mr. Bahe-ee. I.jaM-an«. Ko«. Sp. br. 14.2U! 10. VII. 18S4. •Singer« in »Pfnfr«, skoraj popolnoriia novi — iu «■a prvovrstnih ?.namk po ne ♦arjetrto nizkih conah na prodaj edino' pri »Promet« ^UMUMII'iU krlianske oerkvjj) mm * Semenski krompir ЦЏоргат po 6G par dobavi Rigler, Pragersko. Moderni otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj v Rožni dolini, cesta ÏII/7. prtllčje. (D Štedilnik in stelažo ter več drugih predmetov prodam. Povšetova, v novi hiši gospe Mirtič -Dagarln Kodeljevo. (H »DURLIH« LAK je svetovni lak. ker ima svojo tovarne po v»en svetu. Ker je »DURLIN« samo eden pazite na znamko »DURLIN« Dobite ga le pri tvrdki Rudolf HAFNER Ljubljana. Miklošičeva 36 In Celovška 61 / Tel. 35-65 Kostanj za ograjo ali za Sprajce, prodam Slrnlk Rašica ; fit. Vid nad Ljubljano. (1) Erfurtska semena dobite v trgovini Pintar, LJubljana, Gosposvetska cesta 14 (Novi Svet). — Telefon 23-67. (1) Ugodno prodamo malo rabljen In popolnoma rtov šivalni stroj z okroglim čolnlčkom. Katera šivata naprej In nazaj. Ogled pri tvrdki A Goreč, d. • o. m., TyrSeva cesta I. Sveie aaffineiic norveiko ribje olje b lekarne dr. G. Ptccolifa » Ljubliani •e priporoča bledim in slabotnim osebam Šivalni stroji Veritas pogrezljlvi .... 20U0 din ncpogrezljlvl . . 1700 din s tO letno garancijo v trgovini šivalnih strojev U S H A R Maribor Trubarjeva ». Posteljo in spod. modroc dobro ohranjen poceni prodam. Ferllč, Kongresni trg 5 (dvorišče). (1) Šivalni stroj »SINGER« pogrezljlv, dobro ohranjen, naprodaj. »ЛПС« Ljubljana, Medvedova 8 (zraven gor. kolodvora) Tel. 24-44. (1) Vse vrste jekla: Slemen s-Martln, Besse-mer, orodno, rapidno, ace-lonsko, srebrno, Jeklo za svedre, za vozne in avto-vzmetl dobite po nizkih cenah v žcleznlni FR. STUPICA. Ljubljana — Gosposvetska. t. (1) Čebulček Kani krompir Semenski oves Grah Avtomobil in Sarceles. ki sla naj-plodniji vrsti Cvetni gomolji originalni Mesečna jagoda, ki rodi že jirvo leto. SEVER & K0MP. Ljubljana Zahtevajte cenik! Šivalni stroj dobro ohranjen, naprodaj Kolodvorska 35-1. desno. Lepo seno 10 vagonov, Imam naprodaj. Preša kupcu brezplačno na razpolago. Cena po dogovoru, prešano aH neprešario. - Prodam tudi manjšo količino — Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 418. (1) Kompletna mlekarna naprodaj na prometni cesti. Pismene ponudbe pod šf.-o »Bodočnost 2807« na upravo »Slovenca«. Št. Vid in okolica kupuje kolesa In delo le v trgovini Splošne trg. družbe v fit. Vidu nad Ljubljano. Zakaj T Zato, ker Je blago prvovrstno, cene pa konkurenčne ! 1 3000 litrov Ia jaboičmka najboljše kvalitete prodamo po ugodni ceni. Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod »Posestvo«. Stavbno in pohištveno mizarstvo, katerega izvršujem v Celju, Kersnikova ulica 1Г, sem preuredil v zadnjem času in ga opremil z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki, tako. da mi je sedaj mogoče nuditi cenj. strankam spalnice, jedilnice, kuhinje in druge izdelke po znatno znižanih cenah. Franjo Vehovar Celje NOVOSTI PATENTI Prevrat v čiščenu parketa. Nekdaj so se mučili pri čiščenju parketa in odpravljanju madežev iz njega z jekleno žico. Danes pa vse to opravlja HO BO T s tekočim jeklenim trakom. RObOt Vam prihrani mnogo časa, truda in denarja. RObOt Vam čisti voščena kakor tudi s prašnim oljem ntima- zana tla. RObOt je poceni, trajen, domač. Zani jamčimo. Naročite ga pri »ROBOT« d. z o. ». Ljubljana, PraUUra 8/1. Tel. 35-IM NOVO ! ! Tkalske statve Brisat«, šale, pasove, torbice itd. — vse to lahko izdelate hitro in enostavno VSA POJASNILA BREZPLAČNO 1 S. MILLER, ZAGREB, Preradoviieva 5 Naročila z dežele izvršujemo takoj po povzetju. Samo Din 48.- HOTEL »AMBASADOR« SPLIT potrebu j e: vratarja z znanjem jezikov, •obarice, kuharja, natakarje tar hotel« skega plkola, starega 13—16 let za vožnjo lifta in učenje vratarske obrti (ne natakarske). po možnosti z znanjem nemščine. — Ponudbe s sliko in prepisi spričeval, poslati upravi hotela. Poznani SALVAT-ëai zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja ee dobiva pri glavnem zastopniku lekarni pri 8?. Ivanin, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Offt. rag. S. br. ÏTR7 Ali ste naročeni na „Slovenca44? Tudi VaSa obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JO S. REIÇH LJubljana Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnica cvicek pravi, dolenjski, dobite pn Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 Menia Kolodvorska ulica 8 nudi cenj. gostom obilen in okusen zajtrk od 6. ure dalje: belo kavo vel. 2 din, črno J.50 din, mleko vel. 1 din, ka-abo vel. 2 din, čaj 2.50, 3din. KORUZNE 2GANCE 1 do 1.50 din, razno pecivo 0.50, 1, 2 din, izboren golaž, vampe s parmezanom, jetrca, obar» 3 din, pristno domačo šunko 10 dkg 4 din, domače kranjske klobase, polovica 2.50 din. KOSILO: Zakuhana juha, dve prikuhi in goveje meso . « , , , din 450 Isto s pečenko ali močnato jedjo . . , , . , t , , din 7.— Isto s pečenko in močnato jedjo . ? ...... . din 9.— VEČERJA : Goveji ali telečji zrezki v omaki, pečen rajžele, fašir. s krompirjem, meso z makaroni, telečja jetrca v omaki, piška v papriki i. t. d., 3 din. Koruzni, beli ali ajdovi žganei, kakor vseh vrst prikuhe in solate 1.50 din, mlečna jedila 2, 2.50 din, močnata 1, 2 din. Stalni abonenti popusti Pustni krofi ■ nadevom 1 din. L1PSK1 POMLADNI SEJEM 193S Začetek 6. marca 60Ж popusta na nem'kih ïel*z-nicah, znatni popusti v drugih državah Vsa pojasnila dajejo i Zvanlčni biro lajpcilkog sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1 in Caatni zastopniki; Ing. G. Tônnies, Ljubljana Tyrieva 33, Telefon 27-62 Jos. Bczjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97 Razpis Mestna hranilnica v Radovljici oddaja s 1. majem 1938 v najem: a) Hotel z restavracijo in kavarno »Grajski dvor« v novi palači Mestnega doma v RadovljicL b) Kopališko restavracijo kopališča »Obla gorica» v Radovljici, ki pn je odprta samo v sezoni in to od 1. maja do 1. oktobra. Oddajamo z vsem potrebnim inventarjem in hladilnico. Hotelske sobe so opremljene. Tekoča topla in mrzla voda. Zakupni pogoji so na razpolago v pisarni Mestne hranilnice v Radovljici, kamor je najkasneje do 15. marca 1938 nasloviti pismene ponudbe z navedbo najemnine, ločeno zn a) in b). Mogoča je tudi skupna oddaja. Uprava Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda Franca Rebernaka veter, majorja v p. » tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo čč. duhovščini, predvsem oficirskemu zboru za častno spremstvo, увет društvom in korporacijam, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. mašii zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 3. marca t 1. ob pol sedmih zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška. Ljubljana, dne 26. februarja 1938. Žalujoči ostalL ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi našega ljubega očeta, gospoda FRANCA KO R DARDA šolskega upravitelja v pokoju izrekamo iskreno zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo č. gosp. župniku, gg. govornikom, stanovskim tovarišem, pevcem in darovalcem evetja ter vsem, ki eo ga spremili na zadnji poti ali kako drugače izrazili sožalje Sv. Peter na Medvedovem selu, dne 27. februarja 1938 MINA, PAVLA, IVA, hčerke Francoske kroje vech vzorcev, po meri in brezhibne, dobite takoj. Prevlečene gumbe, ažuriranje, entlanje, predtiskarija le pri »L n n a«, Maribor, samo na Glavnem trgu 24 Otroto roxlikl na»-BOV«|tm modelov metom, trtelktjl pogroaljtvl Po zelo nizu een.li Ceniki Eruikoi TDIBUNN" Г. BATJIt, l JU eu AN A, KarlovtM * " роЉ-utalca Martbor. AlekeandroT» ce.t» M Čajno iz pasterizirane smetane dobavlja E. VAJ DA« Čakovec Telefon 59, 60, 33. Brzojavi: Vajda, Cakovec Obline, klavnice, mesarji I Pištola za ubijanje goveda, kot jo predpisuje ministrska naredba, dobite kot tudi patron* in vse rezervne dele pri tvrdki SPECIA, trg, kom. dr., Ljubljana, Mestni trg 5/II. Prispeli so najnovejši modeli motornih koles svetovno znanih tvrdk ARDIE, HOREX ln DIAMANT od 98 do 500 ccm. Izdelava istih je najsolid-nejša in garantirana. Poraba bencina minimalna, ker porabi 125 ccm na 100 km samo "It I. bencina in vozi z brzino 75 km. Vsa motorna kolesa so opremljena z 2 izpušnimi cevmi, električnim signalom in akumulatorji. Veliko zaloco teh motornih koles, kakor tudi moških in ženskih dvokoles, triciklov in šivalnih strojev si lahko ogledate pri tvrdki J. PRAPROTIM, DOMŽALE. Ljubljanska c kjer si vsak radi izredno nizkih cen lahko nabavi svoje tozadevne potrebščine. NA ZELJO SE POŠLJE TUDI CENIKI Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-L, razpisuje na dan 22. marca 1938 pismene dražbe za območje Sumske uprave Kočevje: 1. V revirjih Kočevje ln Ravne-Predgrad ea. 5238 plm mehkega (igličastega) tehničnega lesa na panju. 2. V revirju Travnik ca. 8923 plm mehkega (igličastega) tehničnega lesa na panju. 3. V revirju Podstenice ca. 11.570 plm mehkega (igličastega) tehničnega lesa na panju. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani ter pri Sumski upravi v Kočevju. Posetite I. MEDNARODNO RAZSTAVO AUTOHOBILOV v BEOGRADU 5.-15. marca 1938 Do danes največja razstava avtomobilov v Jugoslaviji. Sodelujejo vse svetovne tovarne z znamkami in modeli, ki še niso bili zastopani v naši državi. Pojasnila: UPRAVA BE0GRAISKEGA SEJMA. BEOGRAD. SEJMIŠČE Telefoni 2K-5S«, 58-8«. PoMnl predal 5Ж. A. Verbajs, Ljubljana, Gosposvetska 10 ■натмшвннннннвн Telefon Sta*. 28C7 Kmetovalci in obrtniki I Dospela ■«■ i« velika potnika prvovrstnih olektromotarlev v teh velikosti In napetosti — Cene konkurenčne — Prevzemamo In izvrialemo vil tozadevni «opravila v lastni oalavnlci pod strokovnim vodstvom in zanl garantiram*. — Oatla zvriulama tndi vsakovrstne lnstalacl|e lakega loka, telefonskih ln signalnih naprav kakor todl popravila medicinskih In radllsklh aparatov Пл|лр industrijalci, elektrarne, FViVl pivovarne, žage, mlini in vsi, ki vporabljate kak parni stroj. Z amerikanskim preparatom »TEPALINc-om smo očistili kamna (Kesselstein) v pogonu brez razdi-ranja v teku leta 1937 in sicer: parnih kotlov in lokomobil nad 800, motorjev na sesalni plin in Dieselmotorjev, valjarjev, traktorjev in parnih m atilnic itd nad 2000, avtomobilov in avtobusov nad 3.500 in vae z uspehom STO PO STO. — »TEPALIN« ie preizkušen ter ga priporočajo inšpekcije parnih kotlov gradbenega ministerstva in državnega zavoda za napredek industrije in rokodelstva in druge pristojne oblasti. Cena »TEPALIN -u« je zelo ugodna. Prospekte a pojasnili pošilja gener. zaat. HOBBY A. R, BEOGRAD, !ЕЈГоГ£5 Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 ZAHVALA Ob smrti mojega stnaSILVOTA Zalivala V Sem, ki so našo drago, nepozabno mamo Jerico Srnici roj. Guček spremili na njeni zadnji poti, poeebej še častiti duhovščini < Rakovnika in cerkve ev. Jožefa, kakor tudi ve eni darovalcem neštetih vencev in vsem, ki eo ob tej težki izgubi i nama sočustvovali — najprierčnejša zahvala. Ljubljana, dne 26. februarja 1938. Amalija in Franck«, hčerki ZAHVALA Vsem, ki ste ob težki izgubi naše nepozabne, dobre žene in ljubljene mame, gospe ANE PODBOJ ROD. PELC z nami eočustvovali, nas tolažili, poklonili krasne vence ter kakor koli počastili njen spomin, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni preč. g. dekanu Skubicu za duševno tolažbo in zadnjo popotnico, kakor tudi tukajšnjima gg. zdravnikoma — in vsem, ki so spremili blagopokojnico na njeni zadnji poti. Ribnica, 27. febr. 1938 GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA J0 2E PODBOJEVA Globoke žalosti potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, dne 26. februarja t. 1. ob tričetrt na 12, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal naš brat in stric, gospod dr. Mihael Opeka stolni kanonik, konzistorialni svetnik, škofijski nadzornik za verouk na vseh srednjih šolah itd. Truplo blagopokojnika bo v stolnici blagoslovljeno v ponedeljek ob 3 popoldne in potem prepeljano ua Vrhniko, kjer bo v rojstni hiši položeno na mrtvaški oder in od koder se bo vršil pogreD v torek, dne 1. marca ob 9 na pokop: Pr ališče sv. Pavla, riporočamo blagega pokojnika v molitev. Vrhnika, Šmartno v Tuhinju, 26. febr. 1938. Frane, Janez, Andrej, bratje, Frančiška in Ivana, sestri, ter ostalo sorodstvo. «mo prejeli toliko izrazov sočutja, da ee ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, sprejmite pa vsi tem potom najtoplejšo zahvalo. Najlepša hvala čč. duhovščini, posebno g. katehetn Zdravku Kordežu, џ. učitelju Jožefu Kladniku, g. Francu Preskerju za njihove ganljive govore ob odprtem grobu, kakor še posebej g. katehetn, ki je tolažil mojega sina št na smrtni postelji. Zahvaljujem se tudi gg. zdravnikom, posebno pa g. dr. Mušiču, ki je lajšal neznosne bolečine z vso požrtvovalnostjo. Najlepša hvala šolskem* vodstvu, č. šolski sestri otroškega vrtca v Sevnici za obilen obisk učencev pri njegovem mrtvaškem odru ter za njihovo molitev. Posebej se zahvaljujemo vsem za številne vence in šopke, kakor tudi vsem skupaj, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti ,na pokopališče, za kar jim Bog stotero poplačaj) Pogreb je bil dne 24. februarja 1938 ob 4 popoldne. Žalnjoča rodbina Reberaik in ostalo sorodstva. 7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenčit