Petdeset let Svobode Zadvor

Svobodašl Zadvora (1927—1941)
Ob praznovanju 50-letnice nstanovitve Svobode Zadvor prosimo vse živeče ter svojce umrih, ki so delovali v tem društvu od ustanovitve do razpada Jogoslav^e, da zandi zgodovine društva poš|ejo odboru naslednje podatke:
Ime in priimek........-..........................•............
Naslov predvojnega stanovania   ................................
Leto rofctva .................................................
Kdaj ste stopiD v dniitvo in v kateri sekrif ste detovab' ............
AB stc soddovU v NOB, Ide in funkdja  ........................
Kda) ste izstopiU iz drnitv« ....................................
Piiite, če imate doknmente, knjige in dntgo gradivo, ki bi koristOo la zgodovioo drnitva.
Podatke poi^ite M naslov: Ouovna Sola Toneta Trtnika-Tomaia, Sostro, Ccsta D. grnpc odrcdov — 61261 Dobrunjc — Za 50-lebiico Svobode.
(Nadaljevanje in konec)
Revolucionarni shod Svobod lela 1935 vCelju, kjer jeeno vidnih mesl imela tudi Svoboda Zadvor, in raz-pust le-leh zaradi shoda, ki je re-snično izzvenel politično, vse to je bil dokaz organiziranosti društva. Iz-najdljivost njenih članov je namreč pripomogla k temu, da je društvo neokrnjeno prešlo pod novo ime Zarja oziroma Vzajemnost, kasneje Enotnost ter delovalo vse do razpada Jugoslavije. Ideje komunistične par-tije so prevladovale v vseh porah de-lovanja tega društva.
Društvo je pridobivalo čedalje več članov in tudi ktnečki fantje, ki so bili po tradiciji nagnjeni h klerikalizmu, so se nam začeli priključevati. Vsa-koletne prireditve — dramatske, družabne ali izleti — so izvenele poli-tično. Zato je društvo imelo stalne spopade z oblast jo in čedal je več nje-govih članov se je znašlo v zaporih.
Med člani Svobode Zadvor je bilo ob koncu njenega obstoja več kol 25%člartoVKPinSKOJ./
Prav zaradi takega delovanja raz-pad stare Jugoslavije svobodašev nr mogel preseneliti. Takoj so vedeli, kaj morajo delali v novih razmerah npr. po razpadu stare jugoslovanske vojske je v teh krajih ostalo veliko orožja, katerega so svobodaši v naj-večji meri pobrali in poskrili. Svobo-dašem so se priključili ludi nekdanji dobri zavezniki iz bojev za delavske pravice — krščanski socialisti in sku-paj so se pripravljali na odločilne
dneve, ki so morali priti. Ta čas je prišel 13. jiMija 1941, ko jepoovadbi neznanih provokatorjev in italijan-skih sodelavcev italijanska vojska napravila racijo — iskala je člane Svobode Zadvor. Pravočasnemu ob-veslilu, da bo v noči z 12. na 13. julij racija, gre zahvala, da večina svobo-dašev ni bila aretirana in zaprta. Svobodaši, ki so se izognili aretaciji, so nato pod vodslvom Jožeta Mo-škriča 13. julija 1941 ustanovili par-
tizansko četo kot prvo organizirano parlizansko čeio v Sloveniji. Sestav-ljalo jo je 13 aktivnih članov Svo-bode Zadvor. Kasneje so se vsi njeni člani pdridružili NOB ali pa so aklivno delovali kot lerenski delavci.
Zaradi močne terenske organizi-ranosti so bile partizanske enote — tako Molniška četa kot II. štajerski partizanski bataljon in II. grupa odredov — ki so delovale na lem po-dročju, istočasno tudi sprejemni cen-tri za ves vzhodni del Ljubljane. Prav lu so v zavetje gozdov stopili člani CK KPS, IOOF in glavnega štaba NOV in POS.
Krvni davek tned svobodaši je bil velik. Približno polovica od njih se ni vrnila iz vojne in so njihova mlada življenja ostala v kočevskih gozdo-vih, Dolomitih, na Blegošu, Urhu, Štajerskem na streliščih v ltaliji in Nemčiji. Njihov duh je zmagal in uresničene so misli, za katere so se bojevali. Ob praznovanju 50-letnice ustanovitve tega svobodoljubnega drušlva se prav teh najbolj spomi-njamo.
EDVARD SVETEK