KATOLJŽK CKRKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za retert 'eta 1 cl. 3» kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za «9 leta 1 gl. 80 kr.. za « 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 10. mal. travna 1896. List 15. JAKOB, po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom svo je škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Z veli carja našega Jezusa Kristusa! (Dalje.) 8. Poseben greli zoper osmo božjo zapoved je tako imenovano podpihovanje. S podpiliovanjem grešimo, kedar komu povemo, kaj je prijatelj, sosed, tovariš v službi ali kdo drugi slabega govoril o njem in tako skalimo lepo sporazumnost med njima. Podpiliovanje se torej razločuje od opravljanja v tem, da opravljanje meri zoper čast bližnjega, podpiliovanje pa zoper prijateljstvo; podpiliovanje je zato obernjeno naravnost zoper medsebojno ljubezen in zaradi tega lahko spravi dušno izveličanje dotičnih v največjo nevarnost. Druga, glavna zapoved kerščanske ljubezni, katero moramo ravno tako spolnovati kakor pervo, da se večno izveličamo, se namreč glasi: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe"; podpi-hovanje pa skuša naravnost otežiti, da se spol-nuje ta zapoved. Če se tolikrat dogaja, da se prijateljstvo umika sovraštvu: da se sosed ogiba soseda, da se ljudje, ki so v eni in isti javni ali zasebni službi, ne pogledajo kakor bi bili tujci, če občujejo merzlo in nezaupno med seboj, če morebiti drug drugemu klubujejo in nagajajo; če se tolikrat dogaja, da se med seboj več ne razumeta mož in žena, tašča in sinaha: je ža-libog temu krivo v mnogih, premnogih slučajih ono ostudno prenašanje govoric in dvojezičnost, z drugo besedo: podpihovanje. Podpihovanje na-pravlja v tolikih družinah nemir in zamero, meržnjo, sovraštvo in serd. Zato govori Gospod že v starem zakonu: „Gospodu se studi" oni „ki trosi razpertije med brati*4 iPpreo. <;. lii.i in zopet: „ProkIet bodi podpihovalec in dvoje zičnik; zakaj med veliko njih, ki v miru žive. napravi zmešnjave." (Sir. 2«, lfu. Varujte se torej te gerde pregrehe in ne poslušajte ljudij, ki nikakor ne mislijo bližnjega obvarovati škode s svojimi besedami ter s tem storiti le svojo dolžnost, ampak se pečajo s podpiliovanjem zato, da sejejo razpor in neslogo in da tako narejeno zmešnjavo sami porabijo v to, da se vtihotapijo bližnjemu za prijatelja, ali da spodrinejo bližnjega iz službe ter si skušajo tako pridobiti časnega dobička. Vsakdanje življenje nam podaja v tem oziru le preobilo najžalostnejših izgledov. 9. Grehi zoper bližnjega čast, o kterih sem vam doslej govoril: opravljanje, obrekovanje in podpihovanje, ne ostanejo samo v sercu, ampak se javljajo tudi zunanje. Vendar pa zoper bližnjega čast ne grešimo samo z zunanjimi grehi, ampak tudi z notranjimi; ne grešimo samo, če spodkopujemo čast bližnjemu pri drugih ljudeh, ampak grešimo tudi, če jo kratimo sami pri sebi. To delamo s krivim natolcevanjem in prederzno sodbo; in tudi te grehe prepoveduje Bog v osmi božji zapovedi. Iz tega zopet izprevidite, kako sveta da je Bogu čast človekova in kako očetovsko skerbi zanjo in jo varuje. S krivim natolcevanjem grešimo, če brez zadostnega vzroka sumimo kaj hudega o bližnjem, Pri tem nismo torej terdno prepričani, da bi bil bližnji to ali ono storil, da bi znal imeti to ali ono slabo lastnost, ampak samo sumničimo, se nagibamo k misli, da je temu tako. V tem oziru nam torej prepoveduje osma božja zapoved, da ne smemo v škodo bližnjemu sumiti krivo, to je. brez zadostnega vzroka. Tako je na primer sumil lleli, kakor pripovedujejo bukve kraljev (I. 1. l.'> . da je pobožna Samuelova mati pijana, ko je pri molitvi samo ustnice pregibala, in ne ob enem govorila; tako sumijo mnogi, ki brez premisleka obsodijo poštenega posla, da je to ali ono izmaknil in vendar ima v resnici eden domačih otrok, ki pa mora seveda že tako nedolžen biti. vse te različne tatvine na vesti itd. Nasprotno pa ni krivo natolcevanje, ni neutemeljeno sumničenje. če vidimo, kako se človek, ki je bil že kaznovan zaradi tatvine, plazi surnuo po hiši, ali kako pobožno poklekava v cerkvi ravno pri skrinjici, in če potem sumimo, da preži na denar. Krivo natolcevanje tudi ni, če menimo, da preti nevarnost sinu ali ličeri, ki z osebami drugega spola prezaupno, preprijazno in skrivno občujeta in se pri tem tako rada odtegujeta očem očeta in matere: to ni natolcevanje, ampak sama skerbnost. katero žal i bog le prepogosto in le preveč opravičujejo dogodki vsakdanjega življenja. Kavno tako ni krivo natolcevanje, ampak le modra previdnost, če gospodarji in mojstri hočejo vedeti, kaj počenjajo njihovi posli in učenci ob nedeljah in praznikih in s kom občujejo. llog daj. da bi po vseh družinah s tako zdravo previdnostjo in vestno natančnostjo pazili na svoje domače. Samo po sebi je jasno, da je krivo natolcevanje greh : zakaj vsakteri človek ima pravico, da ga bližnji spoštuje, dokler mu ni dal resničnega povoda, da ga presoja drugače. Sami zahtevamo. da sc tako ravna z nami: zato pa tudi moramo isto privoščiti bližnjemu po besedah: esar nočeš, da ti drugi store, tega tudi ti drugim ne stori.** Saj kažejo tudi slabi nasledki krivega natolcevanja, kako naj je presojamo. Ti nasledki se prepogostno razodevajo v nekem odurnem preziranju in žaljivi nezaupnosti proti bližnjemu, terdoserčnosti vsake verste in pre-derzni sodbi ter se na zadnje le prerado javljajo v pravem opravljanju bližnjega. < 'e se razruši sre<*a marsikaterega zakona, ni redko krivo temu natolcevanje: iz njega izvirajoča nezaupnost kruši medsebojno ljubezen, jo ohlaja in naposled odtuji zakonska drug drugemu: začneta se ogibati drug drugega, iščeta drugih oseb in tako morebiti naposled zabredeta t je. kamor ju je že spočetka bilo postavilo po krivici krivo natolcevanje; zabredeta v nezvestobo, v prešestvo. Pravo dobroto torej skazuje Bog človeški družbi, ko prepoveduje krivo natolcevanje. 1«». Knako dobroto nam naklanja zapoved, ki prepoveduje prederzno sodbo. S prederzno sodbo pa grešimo, če imamo brez zadostnega vzroka za gotovo in resnično, da je bližnji kaj hudega storil. Pri tem torej nič več ne sumimo, ne ugibljemo sem ter tje, ampak izrečemo v svojem sercu naravnost in določno doveršeno sodbo o bližnjem; ne govorimo samo: znalo bi biti, ampak: tako je: ta je ukradel in nihče drugi. Ni mi treba naštevati takih prederznih sodb: vsakdanje življenje nam kaže le preveč zgledov, kako strahovito hitro si toliko ljudi j osnuje tako sodbo, ne da bi jim vest najmanjšo stvarico očitala. Dosti jim je, da slišijo le mer-vico slabega o bližnjem ali bero kaj takega v časnikih, in precej imajo to za resnično ter kot golo resnico in z vso odločnostjo terdijo tudi v pričo drugih. Ne imenuje se brez vzroka taka sodba pre-derzna sodba, zakaj v resnici je derzen zločin zoper bližnjega, zločin zoper človeško družbo, zločin zoper Boga samega. Zločin je in krivica, storjena bližnjemu, ki se obsodi brez zadostnih vzrokov in dokazov; zločin, storjen človeški družbi, ki mora terpeti škodo, če vsled tega bolj in bolj gine medsebojno spoštovanje in zaupanje, zločin je nazadnje zoper Boga, kateri edini preiskuje serce in obisti. in kateremu posega v sodniške pravice prederzna sodba, ki sodi in obsoja to, česar ne vidi. (Dalje nasl) MIHAEL, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof lavantinski, mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti sv. Duha! III. (Dalje.) Zraven imena Jezusovega je še tudi ves naslednji del < eščene Marije dostavila sv. cerkev. Tretji in zadnji del angeljevega pozdravljenja, ki je pred vsem prošnja, kakor je pervi in drugi hvalitev, ne pelje nas kakor perva dva v Na-zaret ali v Hebron, v Betlehem in Jeruzalem, temveč naravnost v nebesa. V nebesih, v naj-večem veličastvu moramo poiskati Marijo, tje pred njeno prestolje se moramo v duhu povzdigniti, kader molimo: Sveta Marija, mati božja, prosi za nas uboge grešnike sedaj in ob naši smertni uri! 1. V zadnjem oddelku ( eščene Marije, ki ga hočemo sedaj razlagati in premišljevati, začenjamo svoj nagovor do Marije z besedami : Sveta Marija. Zakaj? Zato, ker je Marija čisto posebno sveta, je kraljica vseh svetnikov. Marija je sveta, ker je imela posvečujočo milost božjo v višji in obilnejši meri, kakor vse druge pametne stvari. Sveta pa je tudi, ker je nikdar ni druga stvar dosegla in je tudi sedaj ne do-seza v katerikoli čednosti. Vse čednosti, ktere vodijo k svetosti, ima Marija v najpopolnejši meri. Kaj je lepšega in ljubeznivšega, kakor čistost in nedolžnost? Ta angeljska čednost je bila v mnogih svetnikih in svetnicah velika in občudovanja vredna; toda kakor mesec in zvezde obledijo pred solnčno svetlobo, tako izgine čistost največih in najljubeznivših svetnikov pred dover-šeno čistostjo deviške matere Marije. Kaj je prijetnejše, pa kaj redkejše, kakor sveta ponižnost? To krepost je težavno, prav težavno pridobiti. Kdor si jo je pa pridobil, nad tem ima Bog in imajo ljudje največje dopadajenje. Tako ponižni so kajpada ljubi svetniki. Ali nobena svetnica in noben svetnik še ni bil tako ponižen, nobeden ni tako v vseh rečeh le Bogu čast dajal, nobeden ni bii v svojih očeh tako majhen in malo-vreden pri vsej notranji vrednosti in veljavi, ni bil tako vesel, ako je bil ponižan in pozabljen, tako skromen in pohleven v vsem življenju, kakor je bila Marija, dekla Gospodova. Najlepše pa se kaže svetost v ljubezni do Boga in do bližnjega. Prav ta dvojna ljubezen podeli človeku pravico do svetosti. In to ljubezen je imela Marija v toliki meri, da bi bila vsaka primera z drugim človekom prederzna. Da, Marija je čisto posebno sveta, je svetnica v najodličnejšem pomenu te besede. O ko bi pač pomislili to vselej, kolikorkrat molimo Sveta Marija. O ko bi se med molitvijo spominjali sedaj čednosti, kateri je obljubljeno gledanje obličja božjega, zatem čednosti, ktera človeka tembolj povzdiguje, čimbolj ga na videz ponižuje, sedaj zopet poterpež-Ijivosti in pokorščine, prav posebno pa požertvo-valne, dejanske ljubezni do Boga in do ljudij. Potem takem bi nas vsaka Ocščena Marija, ki jo molimo, nagibala, da se bolj in bolj poganjamo za kerščansko popolnost, da bolj in bolj napredujemo v svetosti in pravičnosti. 2. Nadalji besedi mati božja, nas učita, kaj imamo verovati o Mariji. Terdno namreč moramo verovati, da je Marija mati božja in da prav zato zaslužuje naše neomejeno češčenje, spoštovanje in vso našo ljubezen. Marija je v najpopolnejšem in v najresničnejšem pomenu besede mati božja ali božja porodnica. V sv. evangelju se ona imenuje mati Jezusova. Jezus pa je pravi človek in pravi Bog ob enem. Ker je Jezus Sin božji, kakor je Oče nebeški očitno pričal, rekoč: „Ta je moj ljubljeni Sin, nad kterim imam do- padajenje (Mat. 3, 17), zato je njegova mati, Marija, mati božja in sme reči: Ta je moj ljubljeni otrok, nad kterim imam dopadajenje. Ona sme in more reči: Jaz sem mati, pa moj sin je Sin božji, zato sem jaz mati božja. Ti dve temeljni resnici katoliške cerkve sta neločljivo zvezani. Kdor veruje pervo, mora verovati tudi drugo; kdor taji pervo, mora zavreči tudi drugo. Tretje je izključeno. Seveda, Marija ni rodila Boga, rodila pa je Jezusa, čegar božja in človeška natora sta nerazdeljivo in nepomešano združena. Zato gre Mariji ime mati božja, kakor je tudi pozemeljska mati, mati celega človeka, ne samo le telesa, dasiravno rodi le telo ne pa duše. — (Dalj»- na>l • Razlaganje apostoljske vere. Spisal sv. Tomaž A k vinski. V. Člen. Šel je pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Kakor je bilo rečeno, smert Kristusova je bila v tem, da se je duša ločila od telesa, kakor pri druzih ljudeh. Toda božanstvo je bilo tako nerazdeljivo zvezano s človekom Kristusovim, da je, dasi sta bila duša in telo ločena, božanstvo vendar na najpopolnejši način vedno bilo združeno z dušo in s telesom. Za to je bil v grobu s telesom tudi Božji Sin. z dušo pa šel pred pekel. Pervi vzrok je ta, da bi prevzel celo kazen za greh in tako celi dolg popračal. Kajti kazen za greh človekov ni bila samo smert telesa, ampak kazen je bila tudi v duši. To pa zato, ker je pri človeku tudi duša grešila in zato je bila duša kaznovanana s tem, da ni smela uživati gledanja Božjega: da bi se pa ta kazen odstranila, še ni bilo zadoščeno. Zato so pa po smerti vsi, tudi sveti očaki, pred Kristusovim prihodom šli pred pekel. Da bi toraj Kristus prenesel celo grešnikom odmerjeno kazen, ni hotel samo umreti, ampak tudi s svojo dušo iti v predpekel. Zato pravi David v X7. psalmu: »Prištet sem njim, ki gredo v jamo, jednak sem človeku brez pomoči, med mertvimi vendar pro8t.u Drugi so bili namreč tam kot sužnji, Kristus pa svoboden.*) Drugi vzrok je ta, da je vsem svojim prijateljem popolnoma pomagal. Ni imel namreč svojih prijateljev le na svetu, ampak tudi pred peklom. V toliko so namreč Kristusovi prijatelji nekateri, kolikor ga ljubijo. Pred peklom pa so bili mnogi, ki so umerli v ljubezni in v veri v ♦) To se pravi: Drugi, tudi sveti možje pred Kristusom, so morali 'pred pekel, ker so bila nebesa zaperta. Kristus pa je Sel proste volje. Op. prest. prihodnjega Odrešenika. kakor Abraham, Tzak, Jakob. Mojzes. David in drugi pravični in popolni možje. In ker je Kristus svoje na svetu obiskal in jim s svojo smertjo na pomoč prišel, hotel je tudi one. ki so bili pred peklom, obiskati in jih s svojim prihodom tolažiti. „Vse spodnje kraje na zemlji bom prederl in vse speče obiskal in razsvetlil vse. ki v gospoda upajo." • Sir. bak. 24. 4."».) Tretji vzrok je bil ta, da bi popolno zmago zadobil nad hudobnim duhom. Tedaj namreč kdo svojega sovražnika popolnoma premaga, če ga ne premaga samo v bitki na prostem polju, ampak tudi napade njegovo deželo, vzame glavno mesto in tudi njegovo palačo podre. Kristus obvladal je hudobnega duha in ga na križu premagal. kakor pravi sv. Janez: ..Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojskovodja tega sveta izveržen44 (12. .')1 . Da bi ga toraj do eela premagal, hotel mu je uzeti sedež kraljestva in ga zvezati v lastni hiši. ki je pekel. Zato je šel doli, mu vse uzel. ga zvezal in mu odpeljal plen. „In je pobral orožje poglavarstvom in oblastem in jih je serčno peljal in je očitno zmago čez nje obhajal sam v sebi.1* » L. do Kol. 215.) Kavno tako je hotel Kristus, ker je prejel posest in oblast nebes in zemlje, zadobiti tudi posest pekla, kakor piavi sv. Pavel: .V imenu Jezusovem naj se upogibajo vsa kolena onih. ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo.- i Filip 2, 10.) In: „Y mojem imenu bodo izganjali hudiče." i.Mark. Hi, 17.) < eterti in zadnji vzrok je pa ta, da bi rešil svetnike, ki so bili pred peklom. Kakor je namreč Kristus hotel smert preterpeti. da bi odrešil živeče smerti. tako je hotel iti pred pekel, da bi rešil one, ki so bili tam. rTudi ti boš izpustil po kervi svoje zaveze svoje jetnike iz jame, v kteri ni vode" i*'ah. !>. 11.). „0 smert, jaz bom tvoja smert, o pekel, jaz bom tvoj ugriz'4. (Bej. l.'». 14.) Dasi je namreč Kristus smert in nje moč popolnoma uničil, vendar pekla ni uničil, ampak zadal mu je le hud udarec.') Kristus ni odrešil vseh pekla, ampak le tiste, ki so bili brez smertnega in brez izvirnega greha.') Izvirnega greha je bil vsak za svojo osebo resen •) Pred Kristusovim prihodom so morali tudi pravični po smerti iti predpekel. zato je bila zanje smert grenka. Po Kristusu pa gre vsak po smerti v nebesa ali v pekel ali v vice. in v tem obstoji zmaga Kristusova nad smertjo. Za hudobneže pa j« Se vedno pekel Op. prest. Zdaj pa nastam- vprašanje, kako so bili ljudje v starem zakonu oproščeni smertnega greha in kako izvirnega greha, ker v starem zakonu ni bilo sv. spovedi in sv. kersta, po kterih se nam izbriše smertni greh? Na to odgovarja sv Tomaž in pravi: in oproščen po obrezi.') Pred obrezo pa so bili otroci opravičeni po veri svojih bogaboječih sta-rišev, odraščeni pa po daritvah, ki so imele le moč z ozirom na prihodnjega Zveličarja in po veri v Njega. Toda ti pravični stare zaveze so bili pred peklom zaradi izvirnega greha Adamovega, od kterega jih glede na natoro greha ni mogel drugi rešiti ko Kristus sam.*) Zato je Kristus pustil v peklu vse one, ki so umerli v smertnem grehu in pa neobrezane otroke in zato je dejal: ,,Smert, jaz bom tvoja smert in tvoj ugriz, o pekel.14 Tako je sedaj jasno, da je Kristus šel pred pekel in zakaj da je šel. — Štiri stvari lahko povzamemo za poduk. Pervič, učimo se terdno zaupati na Boga. Naj si bo namreč človek še v taki stiski, vedno mora upati v Božjo pomoč, in nauj zidati. Gotovo pa ni hujšega, kakor to, da je kdo v peklu. ( e je pa Kristus one, ki so bili v peklu, rešil, mora vsakdo, da je le prijatelj Božji, upati, da ga Bog reši iz vsake nadloge: „Ta (modrost namreč) prodanega pravičnega ni zapustila, ampak rešila ga je grešnikov in je šla z njimi v jamo in ga ni zapustila v vezeh.44 (Modr. 10, 13.) Ker pa Bog zlasti svoje služabnike podpira, zato mora oni, ki služi Bogu, biti prav varen in brez skerbi: „kdor se Boga boji, se nič ne trese in ne boji: zakaj on je njegovo upanje44. (Sir. 34, 16.) Drugič se moramo bati in se ne preveč in prederzno zanašati. Dasi je namreč Kristus terpel za grešnike in potem šel pred pekel, vendar ni vseh rešil, ampak samo one, ki so bili brez smertnega greha, kakor smo že rekli. Tisti pa, ki umerje v smertnem grehu, naj ne upa na odpuščanje in milost. Ampak tako dolgo bo ostal v peklu, kakor svetniki v nebesih: „Ti bodo šli v večno življenje, oni pa v večno ternljenje44 (Mat. 25, 46). Tretjič bodimo prav skerbni. Kajti Kristus je šel pred pekel nam v korist in tudi mi se moramo potruditi, da gremo večkrat tje doli ? ') Obreza, katero je Bog ukazal Abrahamu, prav za prav ni imela moči. da bi izbrisala izvirni greh, obreza bila je le znamenje zaveze Izraelcev z Bogom. Glede na to prednost in pa glede na to. da je iz njih rodu imel priti obljubljeni Mesija, glede na to je Bog izbrisal Izraelcem izvirni greh. — *) Izvtini greh ima trojno posledico: Perva je ta, da se ta greh podeduje od človeka na človeka, in človek pri svojem rojstvu ni otrok Božji in dedič nebeškega kraljestva, druga je smert in nje grenkost. ktero je Gospod s svojim terpljenjem osladil; tretja pa je bila ta. da so bili v stari zavezi tudi pravičnim nebesa za-perta, odperla so se pa po Kristusovem zadostilnem in spravnem ^erpljenju. v) Sv. Tomaž rabi i za pekel i za predpekel isto besedo ; skoraj gotovo so bili vsi na jednem kraju, a pravični niso terpeli» zato pravimo da so bili pred peklom. namreč s tem, da premišljujemo one kazui, kakor Strašna sodba božja. je to delal oni sveti mož Ecehija, rekoč: „.Jaz Poslušajte tatovi, roparji, tolovaji! sem rekel: Pojdem ti v sredi svojih dnij k peklen- Ogerski časnik Magyar-Allam je 22. svečana ,. . u /i,„:s. 1 n\ KAnt. n o m»*oo n« 1895 naznanil naslednjo dogodbo, ki mora vsako skim vratom" (Izaija SS, 10). Kdor namreč po- živo ^ ^ kJako p*avični Bog nad nami gosto gre doli v zivl|enji s premišljevanjem, ne vlada v beregski stoUci se je mai0 p0prej to le pri- bo lahko prišel tja doli po smerti, ker tako premi- merilo: Neki gostilničar je na tergu v Munkaču sije vanje odvrača nas od greha. Vidim namreč, da prodal nekaj goved za 700 gld. Naslednji dan je šel se ljudje teffa sveta boje kako hudobijo storiti na daljniše popotvanje in v ta namen je od izterže- zaradi časnih kazni: koliko bolj se je toraj treba ^ denarja vzel 100 gld. seboj, drugo svoto pa je bati grehov zaradi peklenskih kaznij, ki so To je videl srenjski sodeč (Gemeinderichter) in mnogo večje i po dolgotrajnosti i po ostrosti i sklene, da bode puščeni denar ugrabil. Pozno v noč po raznoverstnosti: »Spominjaj se poslednjih rečij zahteva, da naj ga gostilničarica pusti v hišo; bila in vekomaj ne boš grešil" (Sir. 7, 40). ie sama doma. Žena se je izgovarjala, da je že poli- (etertič pa nam bodi to v zgled ljubezni, cijsko-prepovedana ura in ni odperla. Nato ^če sodec vuuut F« . '" . . | j , . i ... naj mu da tobaka in v tem. ko žena t »baka gre Kristus namreč je sel pred pekel, da bi odrešil iskat odpre on okno in noter puhne p0p,tde prestra- svoje in zato moramo tudi mi iti tja, da poma- §eno gostilničarico, jo vleče iz pivnice v sobo in žagamo svojim. Sami namreč nič ne morejo in zato hteva, naj mu da denar. Ilkljub vsem prošnjam jo moramo onim pomagati, ki so v vicah. Jako zveže, potem gre k omari in spravi denar v žep. * 1 - , • . 1 . K; K«.,! Ona pa mu mora priseči, da živemu človeku ne bo terdosercen bi bil, kdor bi ne skušal rešiti svo- q tJ ^ poveda,£; ker pa se Je na njeno pris<3g0 jega prijatelja, ki je zapert v pozemski jeci, se malo zanese| jj da naj se na smert pripravi, mnogo bolj terdosercen pa bi bil, ki bi ne po- Nesrečna žena ga na to poprosi, naj jo saj tako inagal svojemu prijatelju v vicah, ker se posvetne ubije, da ne bo nič kervi prelivala. Sodeč v to prikazni z peklenskimi kaznimi niti primerjati ne voli in išče motoza, da bi jo obesil. Naredil je petljo, j i i m 11011-i;fo oti motoz priterdil na rožanec pri vratih m je najpervo dado: „ L smilite se me, usmilite se me, vsaj vi ^ ^^ Med tem »ko Je tako zanjko vra. prijatelji moji, ker roka Gospodova me je za- vnaval se je stol Iirevernil. in sodeč je obvisel na dela." (Job. 19, 21.) „Sveta in dobra je misel konopcu. Žena, ki je bila zvezana, pri najboljši volji moliti za mertve, da bi bil, greha rešeni." (Mak. ni mogla pomagati, in sodeč se je zadušil v pričo 2- lfij Pomaga pa se dušam v vicah zlasti nje. Tako je prebila strašno noč. ker noben človek * . .. i! • a.„.imra;. ni slišal, ko je klicala na pomoč. Ta slučaj je po na tri načine, kakor pravi sv. Augustin namreč ^ u J^ ^ jn zgledovanjeJ z sv. maso, miloščino in molitvijo. Sv. Uregonj {Gy)-r Gjur Raabj p Brunon. karmelit. pridene pa še četerto. namreč post. To pa ni Ali pa ni tudi takih tolovajev, ki dobro ime, prav nič čudno, ker tudi na tem svetu zamore ne že kradejo, temveč ropajo in plenijo s peresom prijatelj za prijatelja zadostiti. Toda to velja le in z jezikom in nedolžne obešajo na smertne stebre « onih, ki so v vicah. (Dalje nasl.) očitnega mnenja! q ^ ^ Nekaj za velikonočno Obhajilo. Ogled po Slovenskem in dopisi. „To je moje telo." Ljubljana. (Veliki teden.) Veliki teden se j* BSimmen vom Berge Karmel" tole pišejo: Neki prav dobro obnesel. Polno ljudi iz vsih stanov, po-mašnik v listu „Correspondenz des Pristervereins" sebno tudi delavcev, je božje grobe obiskovalo, toliko . 26. jan. 1896 pripoveduje, kakor sledi: ložej, ker je bilo vreme prav ugodno, če tudi je bilo Osemnajstletna deklica evangeliške vere me je poslednje dni nekoliko bolj merzlotno. V stol j niči so prosila, naj jo podučujem katoliško vero. „Kako si se molitev in druzih opravil vdeleževali vzvišeni go-prišla na to, da bi postala katoličanka." — „Že kot spod knez in škof in pri prav vgodnem vremenu in šolarica," je odgovorila, „ko sem slišala besede sv. med silnimi množicami ljudstva, so v saboto vodili pisma: To je moje telo, sem se vprašala, kje pa je telo vstajenje in procesijo. Ginljivo je bilo, da se je ve-Gospodovo? V naših evangeliških cerkvah Ga nisem lika množica gg. vradnikov z gospodom vladnim našla. Prišla sem pa pred nekaj časom v katoliško predsednikom na čelu vdeležilo častitljivega Gospo-cerkev in vse mi je reklo: »Tukaj je telo Gospo- dovega vstajenja in proces, s presv. R. Telesom. Gg. bodo vo.a Prosim, podučite me v katoliški veri." Nauk goslovci in drugi pevci so moško spolno vali svojo ni bil težaven. Postala je katoličanka, akoravno nalogo. njeni starši in sorodniki o njej nič nočejo vedeti. Tolažljivo je posebno tudi to, da je zlasti še Ako te verstice pridejo komu pred oči, ki še posebno poslednje dni, kakor sploh postni čas, toliko ni opravil velikonočne spovedi in sv. Obhajajila, naj število ljudi opravilo spoved in sv. Obhajilo; sej pre- tudi on popraša sam sebe: „Kje je Gospodovo telo?" vidni človek sam spozna, da v splošnjih britkostih Tudi taki, ki preveč redko hodijo k spovedi, naj se je tolažilo le pri Bogu. Pretežko je zraven zunanjih zvečer pri spraševanji vesti včasi poprašajo: „Kje je še notranje breme greha nositi v sercu, ki se ga Gospodovo Telo ?" lahko znebi, če ima le resno voljo z Bogom se spra- --viti in začeti pametno in kerščansko življenje. No, kteri so še zastali, da se mir doseči še po veliki noči; nobeden naj pa ne čaka poslednjih dni pred Vnebohodom. Velikonočno nedeljo so veliko opravilo imeli prevzvišeni gospod knez in škof; cerkev je bila do zadnjega prostorčka vsa natlačena, toliko bolj še zarad papeževega blagoslova, ki so ga dali po slovesni pridigi katoliškim vernikom. Iz Ljubljane. (Velikanska procesija.) Na velikonočno nedeljo je Ljubljana za eno naj večih slovesnosti obogatela. To je bila namreč silovito velika obljubna procesija s S. Rešnjim Telesom k Marijinemu znamenju v Šenpeterskem predmestji, ktero so vodili premilostni gospod knez in škof Jakob Missia. Pričel se je obhod še pred tremi popoldne, šle so sem ter tje po dve. enekrati celo po tri verste vštric; vender je samo kake tri minute še manjkalo do štirih, ko so zadnje verste šle mimo stoljne cerkve. Po polju med cerkvijo sv. Petra in kapelo M. Device je bilo daleč okrog vse polno ljudstva. Obnašanje je bilo prav spodobno, možje so šli odkriti med molitvijo, in na oknih, koder je bilo neseno presv. Rešnje Telo, so bila okna razsvitljena. Mislim, da se ne bo motil, kdor meni, da še nikoli ni bilo tako velike in tudi ne tako posebne procesije, odkar stoji Ljubljana, kakor je bila ta. Bog daj Ljubljančanom in sploh Kranjcem se tako poboljšati, da bi take strašne šibe ne bilo več potreba. Ker pa po druzih krajih, n. pr. v Ameriki, zdaj nadaljuje zemljo stresati se, zato ne pozabimo opomina sv. Duha: „V strahu in trepetu delajte delo svojega zveličanja!" Za pirlie prečast duhovščini. Sodalitas sa-cerdotum dioeceseos Labacensis in honorem Ssi Cor-dis Jesu ad conservandum et promovendum spiritum sacerdotalem. I. Finis „sodalitatis sacerdotum in honorem Ssi Sordis Jesuu is est. ut periculis occurratur, quibus sacerdotes saeculares in quotidiano suo cum omnis generis hominibus commercio non parum exponuntur: periculis scilicet, ne mundi spiritum paulatim sibi faciant proprium. Cujus quidem periculi caput in quadam, ut ita dicam, solitudine spiritali situm est Dum enim homines laici in sacerdotibus susten-taculum sibi inveniunt. regulares in^confratribus suis, sacerdotes saeculares in omnibus"fere sibi ipsis re linquuntur proptereaque plus ceteris illud S. Scrip-turae in se experiri debent: „Vae soli; quia. cum ce-ciderit. non habet sublevantem se B (Eccle. 4, 10.) Cui difficultati periculisque inde enascentibus facillime efficacissimeque occurri posse videtur, si sacerdotes speciali ad hoc sodalitate inter se con-junguntur. Et re quidem vera. si Spiritus S. dicit: „Amicus tidelis protectio fortis; qui autem invenit illum, in-venit thesaurum." (Eccli. 6, 14 ) quantum munimen quantumque thesaurum praeberi putamus intima conjunctione amicomm, qui corde uno et anima una in eundem tendant praefixum sibi sublimem pulcher-rimumcjue tinem ? Quae omnia profecto suadent, ut sacerdotes quasi triplici: orationis scilicet, exempli mutuaeque exhortationis vinculo inter se devinciantur, quo me-lius I)ei honorem, suamque ipsorum integritatem, perfecticnem et salutem aetemam promovere et id assequi valeant, ut in omnibus seipsos praebeant exemplum bonorum operum, forma facti gregis ex animo. (Cf. Tit. 2, 7; et I. Petr. 5. 3.) Et haec quidem de fine sodalitatis. II. Haec porro sacerdotum sodalitas sub patro-cinio Ssi Gordis Jesu constituta est, de cujus pleni-tudine nos omnes accepimus (Cf. Joan. 1, 16.), atqu& in Sso hoc Corde quasi in centro suo residet indeque tota quanta regitur. III. Sodalitatis protector est ipse dioeceseos epi-scopus; cui subest praeses, a sodalibus per vota se-creta, directe ad episcopum missa, eligei>dus et ab episcopo ad triennium, vel certe non ultra quinquen-nium confirmandus. Praesidi assistunt vicepresides. quorum numerus a sodalium numero necnon a locali regionum quali-tate dependet, quibus praeficiendi erunt. Etiam hi simili modo eligendi et ab episcopo confirmandi sunt' idque pariter ad triennium vel certe non ultra quin-quennium. Sed etiam intra hoc tempus liberum erit episcopo, si ita illi visum fuerit in Domino, aliter disponere de praeside et vicepraesidibus. IV. Ad assequendum sodalitatis finem, qui juxta. superius dieta non alius est. nisi ut vita vere sacer-dotalis promoveatur. sodales has regulas observa bunt. epistolis pastoralibus S. Ap. Pauli, necnoa conciliorum, praesertim vero Tridentini, canonibus, et statutis dioecesanis respondentes; scilicet: 1. Ut quotidie mane ad minus per viginti minuta sacrae vacent meditationi. Quodsi mane fuerint impediti, id alio per dien* tempore facient, vel meditationi piam lectionem sub-stituent, vel saltem frequentibus per diem piis jacu-latoriis animum ad Deum levabunt. 2. Ut saltem per quadrantem se praeparent ad accessum ad altare, saerum Missae sacrificium obla-turi, et etiam post recessum ab altari tantum tem-poris dent gratiarum aetioni. Utrumque porro, aedificationis fidelibus prae-standae causa, non in sacristia, sed, si possibile, in i psa ecclesia fiat. Quodsi ex causa rationabili minus temporis in id insumpserint vel alias breviores in hoc fuerint, defectui frequentioribus per diem caritatis actibua supplere studebunt. 3 Ut breviarium opportano tempore, digne, ?.ttente ac devote recitent, et, si tempus superest, saltem brevem etiam lectionem spiritualem instituant. 4. Ut quotidie, quantum circumstantiae permit-tunt, per aliquod tempus Ss. Sacramentum visitent, exceptis diebus, quibus promeridiano vel vespertino tempore ex officio ecclesiam adire debebunt. O češčenji sv. Jožefa. (Dalje.) Naj si bo n. pr., da koga upnik tirja za dolg, ki ga ne more plačati, priporoči se sv. Jožefu, in upnik se da sprositi, da še počaka. Naj si išče denarja na posodo, opravi de-vetdnevnico k sv. Jožefu in dobi ga pod vgodnimi pogoji. Naj si je kdo tožen, išče pomoči pri sv. Jožefu in opravi devetdnevnico njemu v čast, in glej čudo! Kar nikdo ne bi mislil, opročen je bil pri sod-niji. Naj si grešnik na smertni postelji neče prejeti ss. Zakramentov, spet pomaga sv. Jožef, priprošnjik na zadnjo uro. da se grešnik omeči. Bodi si, da je oče bolan in družina v pomanjkanji, spet rednik Jezusov zapuščene preredi. Bodi si, da je kdo brez službe, ali da se mu ponaša kupčija slabo, ali da gosnodar ne more dobrih poslov dobiti, ali da so otroci hudobni, ali da kdo domaČih krade in je drugi po nedolžnem obdolžen; ali da ima učitelj kakega paglavca, ki mu celi razred pohujšuje, ali da katehet pripravlja otroke na pervo sv. Obhajilo, itd., oberne se vselej zaupno k presv. Sercu Jezusovemu, ali k sv. Jožefu, opravi devetdnevnico njemu v čast, in gotovo ni osramoten. In vsako uslišanje objavijo v listih. Kar je za Nemce ali druge narode dobro, zakaj bi pa za Slovence ne bilo? Le udomačiti je treba pravo dejansko pobožnost z razširjanjem dobrih knjig, kakor so Mohorjeve, in dobrih časopisov. (Bog obvari pa kužljivih kar je dan danes posebno nevarno, prava kuga!) Učimo se! Nemci n. pr. imajo prav poljuden nabožen list „Pelikan." ki izhaja v Feldkirhenu na Vorarlberškem Velja za celo leto 70 kr. Ta list izhaja še le tri leta. pa ima že 49 000 naročnikov. Pa kako je dobil toliko naročnikov? To nam pojasni vrednik lista sam: ^Naredili smo pogodbo s sv Jožefom, o katerega mogočni priprošnji se je „Pelikan" že sam večkrat prepričal Pervo leto smo obljubili 30 knjižic sv. Jožefa zastonj razdeliti med ljudi, ako dobi „Pelikan" 2000 naročnikov. Res, dobil jih je 2500. Prihodnje leto smo dejali: „Ljubi sv. Jožef! ako spraviš število naročnikov na 8000. razdal bom 100 knjižic." Koncem leta jih je bilo 12 000 Tretje leto. t. j. lani, smo upali, da jih dobimo 30 000, in obljubili smo še večje število knjižic sv. Jožefa razdeliti. Pred koncem leta jih je bilo res toliko in še več. Letos pa smo tako derzni. da upamo na priprošnjo sv Jožefa doseči 50.000 in smo obljubili še vet knjižic sv. Jožefa razšiti med ljudstvo. In res! Do konca svečana imamo že čez 49.000 naročnikov in še vsaki dan se jih toliko oglaša, da jih bo pred koncem leta gotovo 60 000. (Dalje sledi.» Gradec, 31. marcija 189«. Visokočastiti gospod kanonik! S ponižno in zaupljivo prošnjo se danes do Vas obračam. Velika suša in pokončevalne kobilice so napravile na polju silno škcdo, in sicer po vsem Natalskem. Vsled tega pričakujemo velike lakote. Ker mora misijon v Marijanhilu preskrbljevati nad 1700 oseb z živežem, si mora naročiti iz Evrope 4—5000 vreč vsake verste turšice, pšenice in reži. Če bo vreča žita samo po 4 gld., tedaj je to za naš misijon velikanski denar. Če bi torej Vi o kakih misijonskih darovih odločevali, prosim najponižneje v imenu sv. misijona in ljubih černih otrok, da bi se letos še prav posebno spominjali našega prepotrebnega misijona. Molilo se bode prav zelo za naše ljube dobrotnike, ki nam pomagajo lajšati veliko skerb. Vsak. najmanjši dar je že pomoč. Ljubi Bog bode povernil. Pred kratkim se je nova misijonska postaja vstanovila v Mačonaland u. z imenom Triashill, po naše Gora sv. Trojice. Vesele velikonočne praznike Vam vošči iz celega serca ter bivam v Sercu Jezusovem Vaš hvaležni Br. Stanislav Ilaselbacher. trapist. NB. Prav velike skerbi imam sedaj, pa vse storim z veseljem za uboge pogane. Sarajevo, na veliki četrtek. (Odlikovanje dr. A. Jegliča in dr. Jagatica. korizma, Balkan ) Premila Danico! Ustupi dobrostivo malo mjesta za ovo nje-koliko redaka, koji ti stižu iz bijelog grada Sarajeva. Oni ti donose vijest, koja se osobito tiče tebe i tvojih štovanih čitatelja. Kako prijašnjih godina, tako i sada vjerne ovce hrlile su put stana svoga miloga Nad- pastira, da mu prigodom Njegovog imendana zasvje-doče svoju neuskolebivu vijernost, djetinju ljubav i štovanje. Nego ove godine bila je proslava imendana još radosnija. još svečanija, jer je baš taj dan odlikovano osobitom či.šču dvoje Nadbiskupove djece, kako to često zna nazvati presvjetli Nadpastir iz same Ijubavi svoje kanonike. Taj dan dakle prvom proglasi presvijetli Nadbiskup dekret Njegove Svetosti Leona XIII.. koj im dekretom sv. Otac imenuje dra Antona Jegliča, verlog sina Slovenske, i dra Andriju Jagatica apostolskim protonotarima. Ma da i jest dekret puno prije stigao, ipak stvar osta tajnom s ve do rečenoga dana. lj zavodu č. sestara „kceri božje Ijubavi" bijaše se spremila velika svečanost, da se što večim slavjem predadu počasni znaci odlikovanemu dostojanstveniku Kada je bio u dvorani za to priregjenoj presvjetli Nadpastir za drom Antonom Jegličem i initn svečenstvom, za-počmu čestitati Nadbiskupu, koji im zahvali na sr-dačnom čestitanju, al reče. da nije došao, e bi se Njemu Čestitalo, vec da On sa ovim zavodom čestita ravnatelju zavoda. S ve se presenetilo, jer iz i m njekolicine nitko nije znao. šta če to reči. da to pro-sbori presvijetli preč kanoniku Jegliču, osloviv ga sa naslovom „presvijetli", pa istaknuvši razlog, koji je potako Njegovu Svetost na ovo odlikovanje, na ime njegove osobite zasluge za sv. crkvu. preda mu počasne znake: križ, persten mitru i ljubičasti plašč. Presvijetli dr. Jeglič uz suze zahvali se na tom ne-očekivanom odlikovanju, našto Nadbiskup zaputi se u pratnji sa sve<:enstvom k zavodu č. sestara milo-serdnica, gdje su na sličan ganutljivi način iznenadili preč. kanonika dr. Andriju Jagatica, ravnatelja istoga zavoda. To toliko o verlem sinu Slovenskoin, a k tomu nadovezujem serdačnu molitvu: O Serce Isusovo, po-šalji što više tako apoštolskih muževa, o prečista Djevioe Marijo, daj da ohrani što više takovih dičnih sinova mila zemlja Slovenska! Korizmeno vrijeme ovdje se sprovagja što sve-tije. Djeluje se i radi na sve strane za spas duša, a duša ovom djelovanju jest sam presv. Nadbiskup sa svojim apoštolskim radcima kanonicima, a uz njih »v bok junački posluju verli oci Isusovci. Ovi potonji derže korizmene propovijedi u stolnoj crkvi u hervat-skom i njemačkom jeziku za strance. duhovne vježbe u svim ovdašnjim zavodima. a neumorno opremaju i pohagjaju bolesnike u ovdašnjoj velikoj zemaljskoj bolnici. Baš sada su se doveršile duhovne vježbe za go-spogje. Sve odličnije gospogje grada Sarajeva obav-Ijale su ove sv. vježbe. a na čelu im baronica Appell, supruga poglavioe zemaljske vlade. — Dok ovo pišem, i ovdašnja mladež srednjih škola pervom obavlja sv. eksercitije; jedva što su im to najavili, več se je priličan broj posve rado odazvao tom pozivu, no samo gimnazijalci, več i preparandisti. Sv. vježbe ob-deržavaju se u nadb. centralnom sjemeništu. te jedni stoje sasvim u zgradi bogoslovskoj. a drugi, kojima to nije mogu^e sbo