m m. O ljubljeni, u soboto, dne 5. decembra 1908. Velja po polil: IM celo leto naprej K 26' pol leta M sa četrt leta sa en mesec „ 13-6-50 2-20 V upravnISivu: celo leto naprej K 22.40 aa pol leta aa Četrt leta 11.20 5.60 aa «n mesec „ M 1.90 Sa poSIIJ. na dom 20 h na mesec. [?Mamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Leto XXXVI. Inserat!: Enostop. petltvrsta (72 mm): • • • • a • • 13 h 8 za enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat V reklamnih notltah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavlJenJu primeren popust. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Orcdništvo I« v Kopitarjevih ulicah it 2 (vhod tez r. dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se vračajo; nefrankirana pisma sc nc sprejemajo. (JrcdnlSkcga telefona Ste«. 74 Političen list za slovenski narod Upravništvo le y Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprtjtma naročnino, Inserateln reklamacije. UpravnlSkcga telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 20 strani. Kam plove slovensHa mladino? O tem tako važnem vprašanju prinaša zadnja »Mladost« izvajanja, ki so v sedanjih dneh tako potrebna, da je treba z njimi seznaniti širše kroge. Naša dolžnost je slovensko javnost, kar je spada v krščanski tabor, in te je ogromna večina, pa tudi druge dobromrsleče ljudi opozoriti na nekatere pojave v našem javnem življenju, ki nam kvarijo in trujejo našo mladino. Kaj mislimo? Zadnje mesece opazujemo pri vsaki demonstraciji v Ljubljani udeleženo izključno le mladino, neiz-vzemši ženske. Dijak, dijakinja pa vajenec — to vidiš, kadarkoli se je treba za kaj ogorčevati in manifestirati, valiti se po ulicah razgretih obrazov in hripavih grl. Fantje in dekleta, držeči se za roko, v dolgi vrsti, mlada lica, izkažena od strasti. Velikokrat je prav, da se v masah demonstrira. Tako so tudi delavci svojčas demonstrirali za volivno pravico, ker pa so bili odrasli možje zraven, ni prišlo do neredov. Zadnji čas pa je na Slovenskem na dnevnem redu, da manifestacije delajo otroci, nedorasla bitja obeh spolov, ki ne čutijo odgovornosti za posledice svojih nastopov. Otroci vladajo, nedorasli diktirajo odraslim, kaj naj mislijo in kako naj čutijo. Mi ne stojimo na stališču, da naj dijak čepi samo pri knjigah, in znamo tudi vpoštevati dostojne manifestacije, ki namen, za katerega so uprizorjene, tudi dosežejo. Vemo pa na drugi strani, da, kakor družbi škoduje neprestano gospodstvo ulice, tako mladino popolnoma demoralizi-rajo neurejeni nastopi v temni noči, v gnječi, v kateri se poleg dobromislečih elementov nabirajo tudi postave dvomljive vrednosti, ki vporabljajo take prilike, da dajo duška svojim, večinoma nesocial-nim nagonom. Da je resnica, kar tu povdarjamo, vedo in čutijo vsi treznomisleči, samo povedati si tega nihče ne upa. Mi pa naglas 111 javno pribijemo: Ne boste veseli tega naraščaja! Fantu od 10. do 15. leta škoduje nočna atmosfera, ker njegovi možgani niso še dovolj krepki, da bi se uprli mikom in sugestijam teme in množice. Znanstveniki pravijo, da so pojavi v množici hipni, povdarjajo pa tudi, da vtisi množice in teme v duši nedoraslih ne ostanejo brez sledi. Talenti in voditelji se ne porodijo iz množice, marveč se v tihoti pripravljajo. Kdor se le na ulici uči in razvija ob manifestacijah, in naj bodo še tako upravičene, ta ne bo prišel delj, kakor do kričača, kar je zelo nizka šarža. Idealizem, ki se neti in vzbuja v mladi štirinajstletni duši ob umetnosti, zgodovini, znanosti, se, prezgodaj prenešen iz tihe snovalnice duha na ulico, pretvori v nestrpnost, sovraštvo in omejenost. Moderni francoski, italijanski in ruski naraščaj je ničvreden; kar poraja nad drugimi štrlečih duhov, so zelo nizke in neduhovite vrste, saj vemo to iz Sanina. Vsa ta mladina se je izobrazila na ulici, po tem je tudi njena poznejša vrednost. Kaj pravijo naši vzgojeslovci? Ali so brez moči? No, to je tudi stvar, za katero se ne bomo m i brigali. Svojo dolžnost poznamo. Naša mladinska organizacija bo skrbela, da ohrani krščansko-socialno mladino čilo, zdravo, podjetno in pogumno, vedela pa bo tudi varovati jo sirovosti in kričavosti. Prepričani smo, da bomo v tem oziru imeli naše kmečke fante visoko izobražene in disciplinirane. H r u I a č i ne bodo rešili slovenskega naroda, preje ga znajo upropastiti in potisniti sovražniku naravnost v žrelo. Naša duhovščina, naši izobraženci po-svetnjaki, naši organizatorji bodo slejko-prej gledali na to, da naš narod čimdalje-bolj izobrazijo, našo mladino pa vzgoje, da se bo godna in trezna lotila velikega dela, ki čaka naš majhni narod. Pri plugih in v 11 a š i h d r u š t v i h se bodo porodili tisti duhovi, ki bodo narod vodili in pa tudi rešili. F a 111 o v rabimo, ne fan-ta lin o v. O dekletih še ne govorimo, ker je prežalostno. Toliko lahko povemo, da na ulico ne spadajo med maso. Bilo bi znamenje propada, ako bi se našega žen-stva splošno polotila bolezen mase. Hvala Bogu, da temu ni tako. Usodo bodo našemu narodu pisale naše gospodinje, naše društvenice, naše učiteljice v marljivem, podrobnem in vztrajnem delu med ljudstvom. To je bilo potrebno, da se je v vem času povdarilo. Treba duhove pomiriti. Ulica je danes za narod, jutri bo lahko proti ogromnemu delu naroda. Je že tako bilo in zna zopet priti. Mi pa svoje energi- je porabimo zdaj bolj kot le prej za p o -kulturjenje, ne pa za pohujska-n j e mladine. Naj ne bo mladeniške prireditve na deželi, da ne bi povdarjali te misli. Zadnji čas je. da zmaga zdravi razum. KranisKo vinarstvo. Deželna anketa o razpečavanju kranjskih vin. V četrtek se je vršila pri deželnem odboru kranjskem anketa, ki se je imela ba-viti z vprašanjem, kako pomagati kranjskim vinorejcem v njihovi sedanji krrzi. Predsedoval je anketi deželno-ktilturni referent grof Barbo, navzočih je bdlo dvajset strokovnjakov, ki so povedali svoje mnenje. Vinarski nadzornfk Gombač je povdarjal, da je na Kranjskem letos obilica vina, ki se vkljub nizkim cenam na more prodati. Dolenjci prodajajo po 24 do 52 K hI. Vipavci po 18 do 32. Poleg tega se pa še uvažajo tuja, zlasti tirolska vina. Letošnji pridelek na Kranjskem znaša okroglo 300.000 hI. Vsako leto pa bo vina več, v kratkem času bomo pridelali po 450.000 do 500.000 hI vina. Treba torej iskati v inozemstvu trga za naša vina. Nasvetuje sledeče: 1. V Ljubljani se naj napravi centralna vinska klet z vinotočem samo za kranjska vina. 2. Isto se zgodi po raznih mestih: v Celovcu, Pragi, Lvovu, v Šleziji, na Dunaju. 3. Sestavijo se naj lokalni odbori po deželi, ki naj centralo obveščajo o pridelkih, cenah itd. 4. Zato se naj osnuje deželna vinarska zadruga. 5. Dobiti treba potovalcev, ki naj osebno obiskujejo odjemalce vina tam, koder ni vinotočev. 6. Udeleževati se treba razstav in tam razstavljati zlasti stara vina v steklenicah. Vipavska vina naj bi si iskala trga na Ruskem. 7. Doseči treba od države olajševalne tarife na železnicah in carinske ugodnosti. Centralna klet v Ljubljani bi morala biti zaradi užitnine izven mestnega pomerija. Doslej je bila samo deželna poskuševalna klet, ki jo je vzdrževala c. kr. kmetijska družba. Govorniku, ki je zdaj v državni službi, ni dovoljeno dalje pri njej sodelovati. Odslej naj bi vodil tako deželno po-skuševalno klet centralni odbor te vinarske zadruge. Točilo naj bi se od 8. do 12. ure dopoldne rn od 2. do 7. ure popoldne. Dr. Hočevar, zadržan v državnem zboru na Dunaju, je poslal svoje mnenje pismenim potom ter pravi: K točki prvi bi izrazil svoje mnenje v tem smislu, da bi se dalo razpečavanje naših domačih vin — in torej tudi vina iz krškega okraja — najlaglje pospeševati z ustanovitvijo vinarskih zadrug v večjih vinorodnih (krajih na Kranjskem, torej tudi vinarske zadruge v Krškem za krški okraj. Te zadruge bi sprejemale vina svojih članov, bi ž njimi pravilno kle-tarile in zanje iskale kupcev. Obenem pa bi se moralo ustanoviti v Ljubljani, v večjih mestih po Gorenjskem, zlasti v Škofji Loki, v Kranju, v Radovljici ali na Bledu itd. ter tudi po Koroškem (v Beljaku, v Celovcu) na račun vinarskih zadrug zaloge vina, vinotoče en gros, kjer bi se prodajalo zdravo, pristno vino po primernih cenah. Na ta načrn bi vpeljali naša vina v do-tične kraje in izpodrinilo bi se vse, kar pride pod imenom vina iz Ogrske in drugih dežel po neprimerno nizkih cenah. Vinarske zadruge in vir.skc zaloge bi pač rabile mnogo kapitala, a podpirati bi jih morale država in dežela. V teh zadrugah in zalogah bi se skrbelo za dobro kletarstvo in posredno bi se vplivalo tudi na producente, da sadijo boljše vrste trt in producirajo enotnejše vino kakor doslej. Ko bode naš vinski pridelek boljši in enotnejši, potem šele ga bodemo mogli ponuditi na širši trg in ga spečavati tudi v daljne kraje, osobito na Češko. Anketa naj bi se izrekla tudi za to, da na Dolenjskem ne kaže še dalje rigo-lati in vinogradov ustvarjati tam, kjer ni lega posebno ugodna. Dolenjci bodemo kmalu trpeli pod konkurenco kvalitativno in kvantitativno boljših belokranjskih vin, katerih produkcija bode vedno cenejša kakor ie produkcija dolenjskih vin. K točki 2. bi jaz izrazil skromno svoje mnenje, da bi se naj določilo posebej za Dolenjsko (krško-kostanjeviški-mokrono-ški-trebanjski sodni okraj) za pričetek tr- LISTEK. Pismo iz Corljrada. (Pisal dr. L. Lčnard.) Na svoje stare dni sem se spet enkrat odpravil na pot. Ne pišem, da sem prijel za popotno palico, ker sem se že davno zarekel in zaobljubil, da si ne kupim nobene palice in dežnika več, ker ju prvi dan kje pozabim, in pa da bom nosil vedno najslabši klobuk, da ga ne morem kje zamenjati. To pot sem jo mahnil proti jugu in sicer naravnost v Carigrad pogledat, če se tam kaj pripravlja na vojsko. Gospodje, moji rojaki, ki so že obiskali Carigrad in ga tudi opisovali, bi ga /.daj, čez nekaj let, komaj spoznali, tako so ga »reforme« spremenile. Seveda je ostalo še nekaj spominov na prejšnje čase in ostanki staroturške in azijatske kulture so se čudno zmešali z novimi reformami. Tako na primer sem našel v neki ulici napis: »Raseur & Friseur Salon. — Tukaj se brije češe in striže in uši iščejo.« Malo dalje je bilo pa veliko, lepo izložbeno okno in v njem vsakovrstne tiskovine v vseh mogočih barvah. Na trgovini se je bleščal napis: »Trgovina s programi in političnimi govori«. Pogledam v okno. Najprej opazim na steklu prilepljen košček belega papirja, na katerem je bilo napisano z roko: »Tretjega družabnika za ustanovitev vseturške iredentovske stranke iščeta — A 1 i - b e j in M a h m u t -b e g«. V oknu zagledani veliko tablo z napisom: »Tu se izdelujejo, popravljajo in pre-novljujejo politični programi vsake vrste vseh strank v poljubni velikosti po najnižjih cenah. V zalogi imamo solidno izdelane programe za: turško radikalno napredno, mladoturško liberalno, vseturško socialistično, muftijsko klerikalno, staro-turško konservativno stranko, dalje za organizacijo makedonske revolucije, ar-navtovskih roparjev in grških tatov. Stari programi se zakrpajo hitro in po ceni. Za vsak pri nas izdelan program jamčimo, da bo držal dve leti. Istotako se pri nas izdelujejo in popravljajo politični govori vsake vrste in v poljubni dolgosti, temperamentni, soljeni, pikantni! Dalje imamo v zalogi veliko množico medklicev največji sortiment — za prihodnji državni zbor, pa tudi za shode in druga zborovanja poraben, istotako najrazličnejša obstrukcijska godala in pihala, kravje zvonce, klepetce. piskre itd., črnilnike, nalašč za to izdelane obštrukciiske pulte, ki se dajo hitro in brez nevarnosti za roko razbijača streti — lastna, jako bistro- umna., patentovana iznajdba — slednjič tudi obliže in obveze. Sploh vse ustavne potrebščine kulturnih narodov.« Ko hodim po ulici in premišljujem, kako bi pričel opazovati turško življenje in mišljenje, mi pride na misel cesarski Dunaj in srce Dunaja, kavarna »Wien«, v kateri je že marsikak slovenski študent presedel svoje semestre in v kateri se je porodilo slovensko »moderno« slovstvo. O, ti revna kavarna in tiste tri punce, ki se sučejo po nji, v zgodovini slovenskega »modernega« slovstva boste imele lepo odmerjeno mesto! Vprašam na cesti nekega policista, če ni v Carigradu — turškem Stambulu — kakšne kavarne »Stambul« ? Policist me pogleda in vpraša, kdo sem. — Potnega lista nisem imel pri sebi in to me je za hip malce pogrelo, toda hitro se pomirim in odgovorim krepko: »Makedonsk revolucionar. — »Ah!« zakriči policist, postavi se v svojih širokih hlačah »habt acht« in mi salutuje: »Oprostite, velemožni gospod, skoraj bi vas imel za kakšnega rcakcijo-narca. Nam jc naročeno, da moramo na nje strogo paziti. Prosim, gospod revolu-cijonar, kavarna »Stambul« se nahaja v predmestju Galata. To je solidna, rodoljubna kavarna. Tje zahajajo samo na-predno-radikalni Mladoturki, makedonski revolucionarji, arnavtski roparji in grški tatje. Dovolite, da vas nekoliko spremim. Lahko bi vas kdo smratral za kakšnega reakcijonarca in potem . . .« »— Potem bi dobil kakšno bombo pod nos,« pretrgam. »— Tudi mogoče, a še lažje bi zmanjkalo mošnjička v žepu.« Policist me spremi dober kos pota, potem se pa poslovi uljudno in vrne, jaz grem pa sam v pokazani smeri dalje. Grem nekoliko dalje in zagledam park, v parku pa poslopje, za katero je leta 1844. skoval nek rodoljuben pisatelj po dolgem premišljevanju — kakor sam opisuje v Blei\veisovih »Novicah« — besedo »Vstranišče«. Pred vhodom pa sedita v polni uniformi dva ruska generala na klo-pici in vsak drži v roki debelo knjigo in pišeta, da jima je pot tekel z obrazov. Pozdravim ju po rusko in vprašam kaj delata. »Midva sva tukaj »pa službjč«, odgovorita. »Kakšno službo pa imata tu?« vprašam dalje. »Po komandirovjkje ot vajenavo mi-nisterstva.« Jaz se silno začudim, čemu bi rusko vojno ministrstvo komandiralo dva stara generala v Carigrad pred to čudno mesto ter ju prosim, nai mi stvar razložita. »Vidite,« — prične starejši po službi, — »ruska vlada naju je poslala v Carigrad študirat turške reforme, da jih potem gatve dam okrog 5. oktobra, ker prej grozdje nikjer še ni zrelo, vsaj v normalnih letih ne, in ker se le kvaliteti in reno-meju vina škoduje, ako sme vsak trgati kadar hoče, tudi če je njegovo grozdje še popolnoma brez sladkorja. Gospod cesarski svetnik P i r c: Razmere so bistveno iste, kar se tiče produkcije, kakor so bile prod trtno ušjo. Izpre-menilo se je le to, da je nastopila konkurenca dobro organizirane vinske kupčije. Izgubili smo Koroško, ki je bila včasih dober odjemalec. Naši veščaki niso razumeli vinski pridelek spraviti na trg. Gostilničarji, ki kupujejo od vinskih trgovcev, so popolnoma od njih odvisni. Popije se preveč piva, kar škoduje vinski porabi. Pomoč je mogoča samo v vinarskih zadrugah, ki naj bodo združene v deželni zvezi vinarskih zadrug. Eksport naših vin se pa ne bo dosegel toliko časa, dokler nima enakosti vin,'kakor je dobro povdarjal državni poslanec dr. Hočevar. Ustvariti moramo svoje kranjske standart-vino. Pre-skuševalna klet v Ljubljani je potrebna. Vinski producent mora ustvariti tako vino, kakor ga odjemalec hoče imeti. Francoz razpečava vedno enaka vina. Brez kiipira-nja vina ni trgovine. Konsmnentu se mora dati vino, kakršnega zahteva. Z vsemi silami je delati na to, da se osnujejo vinarske zadruge, ki se naj združijo v svojo zvezo. Seveda bo treba za to velike podpore, a mi moramo priti na svetovni trg, da ne bomo navezani le na lokalne potrebe. Gospod ravnatelj R o h rman: Položaj na Kranjskem je danes tak, da je bolje v LJubljani začeti nego na deželi. Vinogradniki so premalo dovzetni za zadružno delo, manjka moči za vodstvo. V Novem mestu je že obstajala vinarska zadruga, ki je pa morala prenehati, ker se vinogradniki niso zanjo nič zanimali. Tudi te zadruge, ki se zdaj nameravajo, se ne bodo mogle razviti. Pač pa bi se razvila deželna zadruga v Ljubljani, kjer se strinja, produkcija cele dežele. Sedanje vinske trgovine v Ljubljani nam ne koristijo, ampak bolj škodijo, ker nam uvažajo sem tuja vina. Ljubljana je ugoden teren za prodiranje. Prava pot bi bila: Najprej ustanoviti centralo v Ljubljani, potem zadruge po deželi, in koder niso mogoče zadruge, naj bi se osnovale posredovalnice. Predsednik trg. in obrtne zbornice g. Lenarčič je tudi za zadružni princip. Zal da manjka za to osebne požrtvovalnosti. V Ljubljani se osnuj centralna klet. za kar pa treba obilo denarja. Grot" M a r g h e r i naglaša, da se je okus občinstva na Kranjskem zelo zbolj-šal. Producent mora vsled tega zboljšati kvaliteto tudi za domači trg. Če smo v Novem mestu propadli, nič ne de, bomo pa še enkrat začeli! C. kr. kletarski nadzornik S 'k a 11 c -ky: Treba je: 1. povdigniti konsum vina doma, 2. izvoz vina. Zunaj bi se dal pridobiti češki trg, a ta zahteva e n o t n o pijačo. V Pragi na razstavi so naša vina jako ugajala, a v veliko zadrego pridemo, če hočemo dobiti takih vin. Ustvariti moramo vinski tip kranjske dežele. Osnuje se naj splošna vinska klet v velikem slogu v Ljubljani. Vodi jo naj strokovnjak, ki naj tudi druge dežele študira, da spozna zahteve. Vinski trgovci nam zdaj spravljajo tuja vina tudi na Dolenjsko, nimamo pa vinskih trgovcev, ki bi izvažali naša vina. Pri 'kmetu ni smisla za vinsko zadružništvo. Kdo bo kupoval vina doma pusti vpeljati. Pred odhodom sva prosila na ministrstvu, naj nama natančneje razlože, kako in kaj imava opazovati ? .Pred vsem si morate napraviti knjigo izhodjaščih (aktov) in vhodjaščih (aktov) in potem zapisati vse, kar pride notri in kar gre ven. Drugo bo že prišlo samo ob sebi.' Tako so naju podučili na ministrstvu. Ko sva pa sem prišla, sva zapazila, da jili gre tu mnogo notri in ven. Torej sva pričela. Jaz pišem ,vhodjašče\ moj tovariš Pantalejmon Pafuncijevič pa .izhodjašče'.« Takoj sem razumel, da sta gospoda generala naredila pomoto. Namesto, da bi po naročilu ruske birokracije vpisavala akte, ki gredo v pisarno in iz nje, sta vpi-savala ljudi, ki so obiskovali in zapuščali omenjeni kiosk. Svetujem jima, naj pustita to delo in gresta raje z menoj, našla bosta še več »vhodjaščih« in »izhodjaščih«. Gospoda sta bila hitro zadovoljna, in vsi trije gremo skupaj v kavarno »Stambul« v predmestju Galata. Ker ni bil pripraven čas, je bilo gostov malo. V kotu je sedel kandidat za turškega modernega pisatelja, obdan z raznimi dunajskimi dnevniki in striže iž njih podlistke. Nekaj mesecev tacega dela in si upa zbrati toliko slovstvenega gradiva ,da bo lahko nastopil kot ustanovitelj za centralo, morajo odločiti lokalni odbori. Gospod D o I i n a r meni, da bi bila centrala prepočasen aparat. Ljudje hočejo novega vina m hitro. Gorenjski trg si morajo Dolenjci na novo osvojiti. Gostilničarji glasu naših vin mnogo škodujejo, ker ne znajo ravnati ž njimi. Deželni poslanec Lavrenčič izjavi, da bi Vipavci z veseljem pozdravili deželno centralno klet v Ljubljani z odbori po deželi. Pristopila bi tudi vipavska vinarska zadruga, kateri manjkajo zdaj sred-" stva, da bi sama razpečavala v daljnih krajih. Slednjič je bilo soglasno sprejeto, da se priporoča ustanoviti deželno vinarsko centralno zadrugo s kletjo v Ljubljani. Po mnenju g. Gombača bi bilo treba za to kapitala -100.000 do 500.000 K. Pr. Lampe naglaša, da je treba takoj kaj storiti. Govoril je že osebno z zastopniki češkega zadružništva, ki so prijazni misli, da bi Čehi stopili v stik s slovenskimi producenti, a domačini morajo sami siliti na trg. Dokler nimamo zadružne organizacije, naj bi kapitalno krepkejši večji producenti tudi sami kaj storili za reklamo po Češkem in v Galiciji, da talko najdemo pot na svetovni trg. K vprašanju, kaj storiti za takojšnjo pomoč, se oglasi g. S k a I i c k y, ki priporoča, naj se Kranjci udeleže razstave v Pragi. V kratkem izide 'brošura v češkem jeziku o kranjskih vinih, ki se bo razposlala. Dobro bi bilo, če bi posojilnice podpirale razpečavo te reklamne 'knjižice. Gospod vodja R o h r m a n: Treba je takoj kaj ukreniti. Lokalni odbori naj se osnujejo takoj po vseh vinorodnih krajih, ki naj posredujejo vinsko kupčijo. Časnikom naj se prilože ofertne liste. Pivo naj se pa bojkotira. Gospod Uršič, načelnik vipavske zadruge, povdarja, da je največje važnosti dobiti potovalca, kajti sama reklama ne pomaga mnogo, ako ne pride oseba s po-skušnjo, ki agitira in takoj sklene kupčijo. Nato se vrši razgovor o trgatvenem redu. Govorniki so skoro vsi za to, da se ne more določiti vinogradnikom doba, kdaj smejo začeti s trgatvijo. Grozeča gniloba in tatvina sili vinogradnika, da ne pusti dolgo grozdja na trti. Gospod Uršič izjavi, da se čas trgatve zakonito ne da določiti. Pač pa morejo to regulirati zadruge same. Zadruga vsako leto diktira svojim članom, kdaj morajo trgati. Ker vipavska zadruga plačuje pridelek po vsebini sladkorja, so člani v lastnem interesu prisiljeni, da ga puste-dozoreti. Slednjič se izreče želja, naj deželni odbor deželnemu zboru ne predloži zakonskega načrta, po katerem bi se določil dan trgatve. Izvolil se je pripravljalni odbor za deželno vinarsko zadrugo. Zelje in nasveti v tem oziru se naj pošiljajo na deželni odbor v Ljubljani. Za mi naraščaj. Naše stoletje stoji v znamenju neizprosnega konkurenčnega boja! Ze vsak posameznik mora napeti vse svoje sile, duševne in telesne, prirojene in pridobljene, da more z uspehom vztrajati v boju, 'ki se pripravlja že na vsakem tudi najmanjšem polju človeškega delokroga. Koliko hujši pa je boj naroda proti narodu, države proti državi, pasme proti pasmi. Drug proti drugemu se borimo za obstanek in življenje. najnovejše, najmodernejše smeri v turškem slovstvu. Za to ne bo potreba dru-zega, kot v mozaik sestavljati izrezke. Pri srednji mizi je sedel moj znanec, gospod Haram-baša in pušil iz dolge pipe. Moja Rusa si naročita slivovice, jaz pa prisedeni k Hararn-baši in pričneva igrati »domino«. Dasiravno odločen naprednjak, se mi je moj prijatelj Haram-baša vendar pričel na tihem bridko pritoževati čez en pojav turških reforem. »Popreje sem shajal z mojimi štirimi ženskami čisto lahko,« — tožil je, — »zdaj bo pa še z eno težkoi Najbolj varen sem še tukajle v kavarni.« »Kaj so hareme tudi reformirali?« — vprašam. »Samo padišahovega ne. Tam obstoje še stari, strogi predpisi našega preroka, morajo si zavijati obraz in noben tuj moški ne sme notri.« Slednjič se naveličam kavarne in hočem plačati za sebe in za goste ter oditi. Toda kavarnar je spoznal, da sem avstrijski podložnik ter mi odgovori krepko, da Turki bojkotirajo Avstrijo in ne marajo od nje sprejemati ničesar. Tudi denarja ne. »Če je tako,« — odgovorim, — »potem pa prosim, da mi še daste štiri steklenice in peciva v zavitek in pikolo naj mi ga prinese v hotel,« — ter odidem. Potem grem naravnost v Sarail in-tervjuvat sultana. V selamliku je bilo rav- Evropejci proti rumenim azijatskim plemenom, Romani proti Germanom rn ti proti Slovanom. Za enkrat zmagujejo še oni narodi, ki stoje na visoki stopinji kulture, a tudi tem bo kmalu odbila zadnja ura, ker jih je kultura tako omehkužila, da jim zmanjkuje naraščaja, ln ravno devetnajsto stoletje je dokazalo, da je temu tako in da je bojazen, da bi zmanjkalo za veliko število ljudi živeža vspričo velikanske iznajdljivosti človeškega duha v iskanju novih virov prehranjevanja, čisto neupravičena, Maltova teorija se torej v praksi ni obnesla. Samo oni narodi imajo prihodnjost, ki žive v blagostanju, ki se po svojem številu morejo braniti in imajo veliko ekspan-zivnost, imajo delavnih moči v izobilju ne samo za lastne potrebe, ampak tudi v bojne konkurenčne svrhe. Neovržna in izkustveno dognana je resnica, da je vsakemu narodu bodočnost ie tedaj zagotovljena, alko ima zdrav in obilen naraščaj. Kaj nam pomagajo najlepša polja, ako manjka rok, ki bi jih obdelale, kaj nam pomagajo najlepši rudniki, ako nimamo ljudi, ki bi kopali, kaj nam pomaga najlepša ideja, ako je vsled pomanjkanja delavskih moči ne moremo izvršiti? A mi smo zaslepljeni, ker ne vidimo, da imamo vseh energij v izobilju. V tem oziru smo slovanski narodi drugim dcJkaj naprej, ker smo žilavi in zdravi, toda nepoznanje narodnogospodarskih potreb, velika brezbrižnost in kratkovidnost zmanjšujejo to neprecenljivo prednost. S svojim najbolj neizčrpnim kapitalom, z zdravstveno energijo svojega naraščaja, ne umemo štediti, marveč ga trošimo na nedopusten način. Mi ubijamo sami svojo deco! Kakor nahajamo pri kavkaškem plemenu največjo rodovitnost med slovanskimi narodi, tako je tudi tukaj največja umrljivost. Ako umre v Avstriji na leto 30 odstotkov otrok v prvem letu svoje dobe, umre jili na Ruskem še mnogo več, v Skandinaviji in na Norvešlkem pa komaj 10 odstotkov. Sedaj pa nekoliko računajmo! Vsak otrok stane svojo mater, predno je zagledal luč sveta, s tem, da je bila deloma za delo nezmožna, deloma potrebovala bolniško oskrbo itd., gotovo povprečno 100 K. V Avstriji imamo okroglo en milijon porodov na leto, in od teh otrok jih umre 300.000. Ako bi jih umrlo samo 10 odstotkov, kakor na Skandinavskem, bi se prihranilo s tem pri 200.000 otrocih, ki bi ostali pri življenju, okroglo 20 milijonov K, ki jih tako zaženemo proč, ne oziraje se na vso škodo, ki vzraste državi in narodom vsled pomanjkanja vojakov, delavcev itd. Kje pa tiči vzrok tej strašni umrljivosti otrok? Na to nam odgovarja statistika, ki pravi: umrljivost je tem večja, čim manj matere doje, kajti od tisoč novorojenčkov, kojih matere dojč, jih umre 15, od onih, ki jih pa zalivajo s kravjim mlekom, pa 54, tedaj skoraj štirikrat več. In kaj sledi iz našega razmotrivanja? Vse naše delovanje glede na naraščaj v njega najnežnejši dobi naj se osredotoči na to, da ustvarimo vsakemu otroku naravnim zakonom odgovarjajoče razmere, to je, ohranimo vsakemu otroku njegovo mater in ž njo obstanek, zdravje, srečo njegovo in rodbinsko, narodovo in državno! 1. Pred vsem bi se morale ustanoviti učilnice za mlade matere. Neuka mati stori na prigovarjanje starih mater, tet itd. in ne najmanje tudi babic, toliko napak, da je v obče sploh občudovati velikansko živ- ilo vojno posvetovanje, ko sem prišel. Na hodniku zadenem na svojega znanca Kervil pašo, s katerim sva se za dijaških let večkrat srečavala v gostilni pri »poha-nem koštrunu«. Bil je velik jedec in imel je to posebnost, da je bil pri vseh gostiiiii-čarkah dolžan. Zdaj je on načelnik vseh turških zdravstvenih uradov. Kc se pozdraviva, me prime kar za roko in pelje v zborovanje, dasiravno sem sc nekoliko upiral, kajti Turki imajo vročo kri in krive sablje in pravijo, da so njihova zborovanja včasili jako burna. Vstopiva v sobo. Moj tovariš me predstavi zbranim Turkom, ki so še čepeli na nogah po tleh in vlekli iz dolgih pip. Takoj se vidi, da so mladoturške reforme ostale le še bolj na površju in še niso prodrle v notranje življenje. Turki odgovore na najin pozdrav ter pokažejo na prazen prostor v kotičku, kamor lahko počeneva. Hitro sem zapazil, da je turški finančni minister gledal, kot bi bil nekako v zadregi ali kot, da bi se mene ustrašil. Pomislim, kaj bi to pomenilo, ter se spomnim, da me je. ko sva še skupaj na Dunaju »študirala«, nekoč napumpal v kavarni »Wien« za pet kron. Toda jaz sem se naredil, kot bi to že pozabil in tudi on je hitro sprevidel, da ga nisem prišel terjat, ter se ie pomiril. Na dnevnem redu je bilo ravno vprašanje razmerja med Avstrijo in Turčijo. " Ijenjsko energijo in žilavost otroško, da ne umrje. Kako pa naj ve ravnati mlada mati s svojim detetom prav, ako ni imela nikdar prilike se temu priučiti? Ako imamo rz-učene bolniške strežaje, koliko bob' potrebujemo izučenih strežnic za otroke, ker je organizem otroški neprimerno finejši od organizma odrastlega človeka. 2. Materam se mora vcepiti v meso in kri, da je dojenje edino prava, najcenejša in najkomodnejša hranitev otrok. Omogočiti se jej pa tudi mora, da ima svojega otroka pri sebi in da se lahko odtegne ta čas delu, ker delo po tvornicah je najhujši sovražnik dojenja. Bolniške blagajne bi morale izplačati doječi materi bolniš-ničnino. 3. Treba je napraviti za matere tako-zvane jaslice, oskrbovališče za mlade matere, skratka najdenišnico. Cesar Jožef II. je leta 1784 ustanovil napravo, ki je bila za oni čas občudovanja vredna, namreč Jiižjeavstrijslko najdenišnico na Dunaju. Koliko človeškega materijala je rešila pogube ta naprava. Kako velikanske vrednosti je za otroka in mater, ako jo sprejme dežela v svoj zavod, kjer lahko hrani svojega otroka in dobi po vrhu še za to svojo samo ob sebi umevno dolžnost nagrado in odškodnino. Tako se reši gotove smrti ubogo dete. Oglejmo si nekoliko! Kmalu po porodu izpuste mlado mater iz deželne porodnišnice na cesto. Brez denarja, brez perila za otroka, brez stanovanja išče po celem mestu kake stare ženske, ki jo sprejme pod streho. Pa pod kakšno streho! Brezzračna mokrotna luknja. Kako moremo zahtevati, da bi ostala oslabljena mati in neutrjeni organizem otroški zdrava? Nedostaje jima hrane, zmrzovati morajo in v takih brlogih, kjer niti za dva odrastla človeka ni prostora, leže na slami, brez plenic, brez postrežbe, neumiti, po pet otrok. Matere pa letajo po ulicah in si iščejo služb, ako jih dobe, ako ne, pa si poiščejo »drugega zaslužka«, češ, ob ugled sem že tako, pa saj lakote ne poginem. Otrok pa se mora zadovoljiti s hrano, ki mu razun črevesnih bolezni prinese tudi tuberkulozo! Čemu ustanavljati hiralnice, čemu sanatorij za bolne na pljučih, ako storimo vse, da že mali otročiček v prvih mesecih pridobi tuberkulozo potom kravjega mleka, ki se šele v poznejših letih pokaže? Tukaj morajo zastaviti zdravniki, zdravoslovci in drugi merodajni faktorji vse svoje sile! Ravnati se moramo po modernem zdravstvenem principu: Človeka obvarovati bolezni, ohraniti ga zdravega, to je prva dolžnost, v drugi vrsti šele ona, zdraviti bolezen, ki je že izbruhnila. Ako rešimo mlad, neskvarjen organizem otroški, izkopali smo velikanski zaklad energije, delavnosti, zdravja in na ta način smo naložili v tem organizmu porabljeni kapital s 1000 odstotki! S tem seveda ni rečeno, da niso druge zgolj humanitetne naprave tudi potrebne. Pa zakaj se huma-niteta začne šele takrat, kadar dotični potrebni organizem sam začne vpiti in zahtevati, da se oziramo nanj? Ali tisti je-čeči vriski, hripavi glaski, ki prihajajo s shujšanih prsec niso vredni, da jih upoštevamo? Vsak jetičnik stane človeško družbo na dan tri krone, mora se lečit; mesece in mesece, predno postane zopet dela zmožen, za kratek čas se pa zopet vrne v bolnišnico! Za tri krone na dan lahko redimo tri zdrave, čvrste ljudi in koliko talentov med njimi! Seveda jetič-nika ne smemo pustiti umreti, opozarjam Ko se usedeva na lastne noge v kotu sobe, prične gospod veliki vezir: »Nek:a nova politična težava je nastala na Dunaju. Naš poslanec nam piše, da inu njegov pek noče več kreditirati kruha, ker že od treh mesecev ni poravnan račun, račun pa ni poravnan, ker že od šestih mesecev poslanec ni prejel svoje gaže, mi mu pa ne moremo izplačati gaže, ker so naše bla-gajnice prazne. Kaj pravite, gospodje, k temu?« Turki vlečejo iz pip in pokašljujejo. Ker se nikdo ne oglasi, se vtaknem jaz vmes: »Morda bi bilo dobro, da bi se dalo dunajskemu peku v odlikovanje za njegove velike zasluge za turško stvar red Mohamedove brade.« Razvnela se je živahna debata. Načeloma so bili vsi za predlog, samo, da so nekateri mislili, naj bi se dal raje red Mohamedove hčere Fatime. Jaz sem se temu protivil. »Pomislite,« — sem rekel — »da jc dunajskemu peku vseeno, če dobi red Mohamedove brade ali pa Mohamedove hčere. Pomislite pa tudi, da bo treba še večkrat dajati redove, in kdo bo sprejel še red Mohamedove hčere, če ga bo že nekaj let poprej nosil njegov pek.« Toda nisem zmagal in turški selatulik je sklenil, da se da dunajskemu peku red Mohamedove I. priloga ..Slovenca ' itev. 281. dnč 5. decembra 1808 !e, da se mora to storiti, onega pa tudi ne opustiti. Ne bodimo ozkosrčni! Vsak otrok, ki je up in nada našega naroda, nam mora biti ohranjen, iz vsakega mora postati na duhu in telesu zdrav, delaven Slovenec. Potem bodo bolnišnica, hiralnica, sanatorij in norišnica za polovico manj polni! In v dosego tega nam ni treba drugega, nego ravnati se po naravi. Z vsakim otrokom v zdrave, snažne razmere, materi ali dojki v hranjenje, samo malo ozira in truda in obrodilo bode tisočeri sad. Za nas, za narod, za državo v idealnem in materialnem oziru. Pripominjam, da bi najdenišnica v pravih rokah in pod vodstvom izkušenih, moralno visokostoječih faktorjev bila tudi vzgojilnica za matere, ki se pod sedanjimi razmerami, ko pridejo iz bolnišnice, velikokrat še hujše izkvarijo in so potem družbi v nadlego. Tako bi pa družbi tudi v marsikateri nesrečni nezakonski materi ohranili koristen ud. Naj bi merodajnj činitelji posvetili tej stvari ono pozornost, ki gre tako pomembni stvari. Dr. med. X. Slovenskemu narodu. Nečuveni, od akademiških oblasti žalibog podpirani nastop nemško-naeio-nalnega dijaštva na dunajskem vseučilišču je 'prisilil zatvoritev »akademiške mize« (Mensa academica), kjer je velik del našega dijaštva dobival svoj vsakdanji kruh, ter spravil veliko število naših dijakov na Dunaju v položaj velike bede. Mnogim manjka vsakdanjega kruha! Obračamo se torej na vsa čuteča, nam sorodna srca v domovini in drugod s klicem: Pomagajte! Naj prisipeva vsakteri po 'svojih močeh, da se odpomore trenotni bedi našega dunajskega dijaštva. Podpisana »Narodna zveza« je v svrho te pomožne akcije izbrala poseben odbor. v katerem so poslanci: Ivaniše-v i č, Korošec, Ploj in Žitnik. Vse darove sprejema odborov blagajnik, dr. Ignacij Žitnik, poslanec. Dunaj, Parlament. Rojaki in rojakinje! Pomagajte hitro, ker beda je nujna. Osramotili bi svoj narod, ko bi puščali stradati našo mladino, kateri so brezsrčni tujci zaprli vrata. Najlepšo narodno solidarnost pokažemo, ako vzajemno podpiramo svojo po krivici preganjano akademično mla-d;no, v kateri je vtelešena bodočnost na-i oda! Dunaj, 4. grudna 1908. »Narodna zveza« v poslanski zbornici državnega zbora. Dr. Ivan Šusteršič, načelnik. Dr. Vinko I v č e v i č , načelnik. Rojaki! Znano je, kako težavno stališče imajo, naši visokošolci v tujem mestu. Preziram od prevzetnih in imovitejših nemških kolegov se morajo skoro od prvega do zadnjega z velikimi težavami boriti za svoj obstanek. »Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju« lajša po svojih skromnih močeh to bedo, a storilo bi lahko mnogo več. ako bi se ga rojaki v hčere in vrhu tega še naslov »tajnega ha-remskega založnika«. Nato so sc pričela posvetovanja nad morebitno vojsko. Načeloma je bil ves selamlik za vojsko, toda v posameznostih se niso mogli zediniti. Nekateri so bili za to, da bi se šlo skupno z Rusi nad Bolgarijo, drugi da z (irki proti Bolgariji in Rusiji, tretji, da z Bolgari proti Srbiji, četrti, da s Srbijo proti Avstriji, peti, da z Avstrijo proti Srbiji, šesti da z Anglijo in Francijo proti Avstriji in Nemčiji, sedmi, da z Nemčijo proti vsem ostalim, spet drugi pa, da naj se udari na vse obenem. To mnenje je slednjič tudi obveljalo. Potem so se začela podrobna posvetovanja. Vojni minister je predlagal, naj se nakupi novih topov, ker ima turška država samo dva topa, a ta dva sta potrebna v Stambulu, da se bo ž njima izstrelilo po volitvah. Finančni minister je rekel, da ni denarja, notranji minister, da se ne more naložiti nobenih novih davkov. Slednjič jc bil sprejet predlog, da mora vsak vojak prinesti top s seboi. Nato se oglasim še jaz k besedi s sledečim predlogom: »Padišah, ki ima, kot Mohamedov kalifa, ravno tako oblast nad mesečen), kot prerok iz Mcko, naj se naj-udaneje naprosi, da naroči pravočasno mesecu, naj prične trkati vse turške nc-prijateljp«. Sprejeto soglasno. domovini spominjali češče in z izdatnejšimi prispevki. V zadnjih dneh je dosegel terorizem nemških nacionalcev, da se je aaprl dobrodelni zavod »mensa academica«. kjer obeduje in večerja večina naših akademikov za majhen denar. To je spravilo našo mladino v veliko stisko. Zahvaljuje se slovenskemu občinstvu za doslej poslane prispevke za uboge slovenske dijake, prosimo še naprej, da bi rojaki ne pozabili slovenskih sinov v najtežavnejšem času, ko se pripravljajo k delu za narod in domovino. Odbor bode po najboljši vesti delil poslane podpore in slovensko občinstvo si je lahko v svesti, da mu bode zagotovljena naša in naše aka-demične mladine hvaležnost. Darovi naj se blagovolijo pošiljati društvenemu blagajniku g. Ivanu Luzarju, višjemu revidentu juž. žel. v pokoju na Dunaju, III.. Reisnerstrasse No. 27. Za odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju: Dr. Fr. Vidic, t. č. tajnik. Dr. A. Primožič, t. č. predsednik. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Dr. \. Primožič, c. kr. vladni svetnik in deželni šolski nadzornik v ministrstvu za bego-častje in nauk; I. podpredsednik: dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik, drž. in dež. poslanec; II. podpredsednik: dr. Ivo Šubelj, c. kr. dvorni tajnik v min. za zunanje stvari; I. blagajnik: Ivan Luzar, višji revident juž. žel. v pok.; II. blagajnik: dr. Milan Škerlj, c. kr. državnega pravdnika namestnik v min. za pravosodje; 1. tajnik, dr. Fran Vidic, c. kr. urednik drž. zak. v min. za notranje stvari; 11. tajnik: dr. Franc Skabcrne, c. kr. min. podtajnik v min. za bogočastje in nauk; odborniki: dr. Aleksander Fatur, žel. komisar, dr. Stanko Lapajne, dvorni sodni odvetnik na Dunaju, Ivan Tomaževič, ravnatelj meščanske šole v pokoju. Jeseniške novice. j Volivni shod bo v torek, dne 8. dec. ob pol 4. uri popoldne v »Delavskem domu« na Savi. Govorila bosta deželnozbor-ski kandidat župnik Piber in poslanec dr. Krek. Volivci, pridite na shod v obilnem številu! j Cesarjev jubilej se je na Jesenicah obhajal zelo veličastno. Pri slovesni sveti maši je bila šolska mladina, polno občinstva in vsi uradniki, ki niso bili službeno zadržani. Uradniki so morali stati v pres-biteriju, ker ni bilo drugod zadosti prostora zanje. Tu se je zopet živo čutila potreba po novi cerkvi. Opoldne je bii v železniški restavraciji slavnosten banket, pri katerem je svirala godba tovarniških delavcev pomnožena z godci iz Celovca. Vse Jesenice so bile ta dan v zastavah. j Šolska slavnost v nroslavo šestde-setletnioe cesarjeve se je vršila v sredo, dne 2. decembra v šoli. Slavnostni govor je imel g. nadučitelj Sedlak. Otroci so lepo deklamovali in peli. Učitelj Pibrovc je v kratkem času izuril otroke, da so res krasno zapeli domoljubne pesmi, »Kdor ima srce«, »Liepa naša domovina« itd. Ker niso mogli biti vsled pomanjkanja prostora pri ti slavnosti navzoč' tudi stat ši otrok, ponovila se je v četrtek. 3. t. m., še Slednjič se je ukrepalo, kdo naj bo vrhovni turški poveljnik. Vsi so bili prepričani, da ni na Turškem nobenega sposobnega moža. Toda odkod ga vzeti? Vprašali so celo mene, če bi hotel sprejeti to mesto, toda odgovoril sem, da žalibog nimam časa. ker moram skrbeti za Ljubljano, pa tudi zmožnosti ne, ker bi ti i i bile široke turške hlače preohlapne. »Najsposobnejši za ta posel bi bil,« — rečem, — »urednik našega dnevnika -Slovenski politikar«, toda žalibog, da on ravno sedaj tudi nima časa. ker ima doma jako važno politično akcijo.« »Morda se boste pa vendar na koga spomnili, samo malo pomislile!< — prigovarja vojni minister. »Pa da predrag ne bo,« doda finančni minister. .laz pomislim in spregovorim: »Za enega bi vedel, samo, da je tudi pri nas jako potreben. Toda, če ni drugače, bi ga za nekaj tednov posodili. Piše se za Bolta-tovga Pepcta, stanuje pa na Kudclovem. Poznam ga dobro, ker skupaj delava in skupaj stanujeva. On bi bil zmožen za turškega generala, kot nikdo drug.« Predlog jc bil sprejet in s tem jc bilo zborovanje končano. Potem sem šel k sultanu »v avdijen-co«, kot pravijo drugi, »intervjuvat«, kot se reče pri nas. Ko sem povedal sultanu, kdo in odkod enkrat vsa slavnost, h kateri so bili povabljeni starši otrok. j Občinsko gerentstvo je v spomin cesarjevega jubileja darovalo ,300 kron za obuvala revnim šolarjem, obč. uslužbencem plačalo za december dvojno plačo, ravnotako občinskim ubožcem dalo za mesec december dvakratno mesečno podporo. j Proračun za 1. 1909 je postavljen na ogled. Davkoplačevalci se bodo nekoliko oddahnili. Tako nizkih doklad žc ni bilo veliko let. Skupna občina bo plačala samo ,35 odstotkov doklade ua direktni davek, podobčina Jesenice vrhutega še 10 odstotkov, ker ima veliko potreb, kakor; raz-svitljavo, vodovod itd. j Lurška pastarica v proslavo 501et-nega jubileja kar se je Marija prikazala v Lurdu, se bo predstavljala na Marijin praznik, v torek, dne 8. t. m. v »Delavskem domu«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina navadna: 1 K, 80 v, 60 v, ,30 vinarjev. I Miklavžev večer priredi »Kat. del. društvo« v nedeljo. 6. t. m. zvečer v »Delavskem domu« na Savi z zanimivim sporedom. Sodeluje tudi telovadni odsek po posebnem načrtu. Ko Miklavž razdeli darove, običajna prosta zabava. Darove za otroke, sprejemata v nedeljo v - Delavskem domu« dve odbornici ženskega odseka. Pohitimo ta večer v »Delavski dom«, da se v krogu naše ljubke mladine prijetno pozabavamo. Za otroke v spremstvu staršev prost vstop, za odrasle 40 v. j Telovadni odsek se pridno pripravlja za javno telovadbo, ki io priredi 1.3. decembra v zvezi s predavanjem v »Del. domu«. Nastopi tudi naraščaj. Sodeluje društvena godba. j Strokovno društvo na Savi bo imelo svoja predavanja zanaprej v »Delavskem domu« na Savi! Kedaj, se bo naznanilo. Idrijske novice. i Jubilej smo tudi pri nas lepo praznovali. Torek zvečer je bila splošna razsvetljava. Vse hiše do malega in skoro vsako stanovanje je bilo razsvetljeno. Saj je Idrija eminentno cesarsko mesto. i Stare račune pregleduje gerent, poroča v »Slovenskem Narodu« idrijski dopisnik. Ni mu prav, češ, da je tako že javnosti vse znano. »Osebni sovražnik« Dragotinov, Franc Kos. in Osvvald sta poskrbela že zadosti, da se je razvedelo, kakšni so računi. Morda, — a vsega pa še nista povedala, kar bi bilo tudi dobro dognati. Tako n. pr. še ni prišlo v javnost, kako imenitni so računi glede vlaganja iu dviganja hranilnih vlog pri »Okrajni hranilnici in posojilnici« v Idriji. Zato pa danes nekai o tem. Konec leta 1901 so znašale, kakor stoji v računih med aktivi, hranilne vloge pri imenovanem zavodu 25.298 kron 15 vinarjev. Tekom leti: 1902 jc županstvo naložilo pri »Okrajni« 65.74.3 K 26 v. Ta znesek je v računih I. 1902 izkazan med stroški XXXVI. Med dohodki istega leta postavka XIX. »Dvignjeni denar iz »Okrajne hranilnice« pa čitaš. da je dvignilo županstvo 97.219 K 62 v, torej 6178 K 21 h več. nego je bilo naloženega. Za obresti je ta znesek previsok. Kdo se je torej zmotil, ali županstvo ali Tinče v hranilnici, ali nobeden, ter so računi po-grešni? L. 190.3 izkazujejo računi med do- da sem, se mu je razjasnil obraz in rekel mi je: »A tako! Vi ste tisti tovariš Bolta-tuga Pepeta, ki časnike piše? Po imenu sem vas žc poznal, ker sem tudi naročen na vaš list in ga prav rad čitam.« »Kaj vam pa v njem najbolj ugaja?« vprašam. »Jaz pogledam najprej na vremenska oznanila in pa na mesečne spremembe. Če bi vam zamogel svetovati, bi vam zlasti priporočal, da bi to skrbno gojili.< »Lepa hvala za nasvet. Ga bomo vpo-števali. Težava je samo, da imamo na toliko misliti, da slednjič na vse pozabimo, Ja moramo toliko obetati, da ne moremo ničesar držati in da imamo pisati o toliko stvareh, da nimamo za nobeno prostora. Toda, se bomo ozirali na vaš nasvet. Zdaj bi vas pa še jaz prosil za fotografijo, da jo damo v naš list.« »Za vaš list fotografijo? Jako rad! Tu jo imate!« »Torej na svidenje! Z Bogom! Če pridete kedai skozi Ljubljano, se pa ustavite v hotelu »Union«. V kavarni me boste našli.« »Ze dobro! Na svidenje! Pa pozdravite mi gospoda Boltatuga Pepeta in vašega urednika!« »Z Bogom ! < hodki XVI., da je županstvo dvignilo v .»Okrajni hranilnici« 59.158 K 63 v, vrhutega najdeš med aktivi pod tek. št. .3 še izkazano, da je v imenovani hranilnici še naloženega denarja 208.3 K 33 v. lz računov 1. 1902 je razvidno, da m imela občina naloženega nobenega denarja v »Okrajni hranilnici«, I. 1903 pa najdeš pod stroški XXII., da je bilo vloženo 57.000 K. Kdo je torej založil 4241 K 96 v? Ali Dragotin, ali Tinčetova hranilnica, ali so računi pogrešili. Pameten človek sodi, da bi bilo kaj prav dognati, pri čem da srno. O priliki še kaj, da se morda tudi kak liberalec idrijskega kalibra, ki je posebne vrste, iz-pametuje. i Jubilejne slavnosti so sc tudi v Idriji dobro izvršile. Vse šole so napravile slavnosti. Revnih otrok je bilo mnogo ob-darovanih. Čipkarski tečaj je razdelil učenkam v denarju 1000 K, prvemu čipkarskemu trgovcu pa se ni zdelo vredno prižgati vsaj par sveč. Tudi Marijina družba za dekleta je obdarila več potrebnih z obleko. i Katoliško politično društvo napravi ,v dvorani pri Didiču ob 4. uri popoldan v nedeljo, dne 6. decembra shod somišljenikov Slovenske ljudske stranke. Razpravljalo se bo o politični konštelaciji in domačih, zlasti občinskih zadevah. i Poštni konji — plašljivi. Da imajo tudi poštni konji še nekaj ognja v sebi, pokazala sta pred dobrini tednom blizu Hotederšice konja, ki sta peljala pošto v Logatec. Na poti iz Idrije proti Logatcu se kar nista mogla pri Hotederšici zganiti. Kletvina in drugačna pomoč poštnega voznika ju je pa tako privzdignila, da sta se spustila v divji tek. V poštnem vozu sta se takrat vozila gdčna. A. Šulgaj, predsednica Marijine družbe v Idriji, In neki dijak. Ta je skočil, gdčno. Šulgai pa je vrglo iz voza. Poškodovala si je nogo. i Socialdemokratje in liberalci sc silno zgražajo, ako berejo v »Slovencu« kako vest, ki ima kako pomanjkljivost, ker je povzeta po prvih poročilih. Tako je »Slovenec« poročal pred 14 dnevi o nezgodi, ki je zadela v jami rudarja Val. Novaka. V poročilu je stalo, da so pogrešili Novaka šele, ko ni bilo njegove kontrolne znamke, kar pa ni res, temveč so nesrečo takoj to-variši-rudarji opazili in ponesrečenca rešili. »Slovenec« laže, rekli so'socialdemokratje in liberalci. Da jih potolažimo, povemo. da je »Slovenec« prav tako poročal, kakor je pripovedoval pred štirimi pričami socialdemokraški zaupnik Batagelj. Kdo torej laže? i Na naši realki se je pričel pouk od 8.—I. popoldne nepretrgoma. Popoldne je prosto vsaki dan, le parkrat imajo nekateri višji razredi šolo od 3.—5. ure. Iz slovanski sveta. sl Nova gospodarska organizacija na Češkem. Te dni so bila potrjena pravila nove češke gospodarske organizacije, ki se bode imenovala »petita«, izražali v zbornici in v raznih ministrskih pisarnah svoje zahteve in želje. Vse, kar so zahtevali, ni bilo in ni na škodo nemškemu ali italijanskemu narodu, pač pa na korist jugoslovanskemu prebivalstvu in posredno državi sami. Jugoslovani so najzvestejši čuvarji Adrije, najmočnejša trdnjava in straža Avstrije. Vse novejše vlade od Badertija do Bienertha pa so imele le lepe besede in prazne obljube za zanemarjene naše dežele. Poslanci so pobirali drobtine z bogato obložene mize, pitali so jih z drobti-nami »miloščin« vsled toče in enakih uim. O -narodni ravnopravnosti niti ne govorimo. Bili smo narod nižje, niti druge vrste, narod prosjakov, njegovi zastopniki pa — ne po svoji krivdi — tlačanski voli, avtomat za glasovanja. Temu je bila mnogo kriva tudi narodna sentimentalnost, vodena slovanska vzajemnost, ki je naše zastopnike vpre-zala v oje drugih slovanskih strank. Čemu bi tega ne povedali odkrito! Za časa grofa Badenija in Thuna so lirvatsko-slo-venski poslanci kot en mož stali v bojnih vrstah s češko delegacijo proti nemški obstrukciji — za češki notranji uradni jezik. Za plačilo so dobili v ministrski sobi nekaj prijaznih besed in — smodk. Ko so Cehi proti Korberjevi vladi uprizorili najhujšo obstrukcijo, bili so slovensko-hrvat-ski poslanci najožji zavezniki češke delegacije. Brez pomoči jugoslovanskih poslancev bi bila poražena češka obstruk-cija. To so priznali češki poslanci sami. Ko pa je baron Beck koval koalicijo, tedaj se nihče ni spomnil starih zvestih zaveznikov. V svoji skromni nesebičnosti so jugoslovanski poslanci podpirali Becka in njegovo koalicijo edinole (iz hvaležnosti za volivno reformo in dalmatinsko železnico. Pač, obljubil je tudi pomožno akcijo za Dalmacijo in Primorje. Na prošnjo kranjskih poslancev je tudi naročil 'kranjski deželni vladi, naj sostavi enak program tudi za Notranjsko. Kako resna pa je bila ta akcija, svedočijo izjave onih višjih uradnikov, ki so sestavljali načrt za to pomožno akcijo. Eden je izjavil: Vse bo-demo izvršili, ako nam finančni minister dovoli potrebne kredite. — Drugi gospod se je posmelmil in rekel: Vse to je pesek v oči! Tableau! Ali naj se vzpričo teh in drugih dejstev jugoslovanska delegacija še dalje meče pod kolesa vladnega stroja, ali naj stoji v kotu kot berač, ko je vsled aneksije Bosne in Hercegovine jugoslovansko vprašanje na dnevnem redu? Poslanci bi sramotili sebe in svoj narod, ko bi se vsiljevali k vladni mizi, h kateri niso povabljeni. Dobro, mi želimo premirje med Čehi jn Nemci, saj vsled češko-nem-škega prepira trpi vsa država. Mi podpiramo novo koalicijsko vlado tudi brez jugoslovanskega ministra. Toda mi zahtevamo, da vsaka nova vlada ne le z lepimi besedami, ampak tudi v dejanju stori svojo dolžnost napram Jugoslovanom v političnem, gospodarskem in narodnem oziru. Nam ne gre za osebe, marveč za koristi, za blagor prebivalstva, ki ga zastopamo. Ako pa si Nemci, Poljaki in Čehi delč ministrske portfelje in pritaneje zopet le na naš račun, potem naj tudi sami gledajo, da izvlečejo voz iz blata. V teh razmerah ne preostaje jugoslovanskim poslancem druzega, nego odločna opozicija. Saj ni treba, da bi kozolce prevračali po zbornici in razbijali stole in mize, pač pa zahteva od njih narodna čast. da niso metle ministrskih pometačev. Slabše se nam ne more goditi, nego se godi. V našem narodu pa je še vedno toliko žilavosti iu samozavesti. da ga nova slana ne uniči. Takozvana slovanska vzajemnost pa dandanes v dobi realne politike ni vredna ni-škavega oreha. Kdor ne veruje, naj pogleda za kulise ali pa v parlamentarno ku- hinjo. Zato: Kume, uzdaj se u se i svoje kljuse! Upoštevajoč vsa ta dejstva je danes Narodna zveza« sklenila z vsemi proti enemu glasu, da stopi proti vladi in njenim nameram v strogo opozicijo. O na-daljnih korakih sklepa »Narodna zveza« v prihodnji seji. Bosansko vprašanje. Za razpravo o proračunskem provi-zoriju pride na vrsto aneksija Bosne in Hercegovine. Tudi to vprašanje je bilo danes v »Narodni zvezi« na dnevnem redu. Najprvo morajo biti v tem vprašanju na jasnem jugoslovanski poslanci, da potem, če mogoče, vzajemno postopajo z drugimi slovanskimi strankami. »Narodna zveza« je danes pooblastila dr. Laginjo, da v dogovoru s tovariši sestavi na podlagi vladr nega načrta poročilo, oziroma primerne predloge. Ako je »Narodna zveza« edina v tem vprašanju, potem more s svojimi predlogi stopiti pred druge slovanske poslance in zbornico. Ze danes pa je gotovo, da tudi v tem vprašanju ne bodo edine vse slovanske stranke. Nekateri poljski poslanci so načeloma proti aneksiji, češ, da bi s tem priznali tudi aneksijo Galicije. Tudi sentimentalnost! Rtisini imajo zopet svoje pomisleke, in češki radikalci bi najraje ves Balkan z Dalmacijo prepustili Srbiji. Končno imamo v »Narodni zvezi« dva srbska zastopnika, ki tudi ne moreta zatajiti svoje krvi. Ko dr. Laginja izdela svoje poročilo in se »Narodna zveza« zedini za skupni nastop, povabi k skupnemu razgovoru vse ostale slovanske stranke, da - ad oculos — javnosti v bengalični luči razstavi stari slovanski greh, o katerem se je za Kolarjein že toliko govorilo in pisalo. Proračunska razprava. Tudi danes so začetkom seje češki narodni socialci priredili godbo s piščalkami in krikom. Poslanec Burival je zahteval, da se dobesedno prečitajo vse vloge. Predsednik dr. \Veiskirchner pa je odredil, da se takoj naznanijo le peticije in predlogi, obširne interpelacije pa prečitajo koncem seje. To je bil povod kriku in ropotu. Ker pa so bili češki radikalci osamljeni, se je hitro polegel vihar. Nato so govorili češki poslanec Šili n g e r za proračun, proti rusinski poslanec R o m a n č u k; krščanski socialec B i e 1 o h I a v e k se je največ bavil s socialnimi demokrati ter vzbujal mnogo smeha. Naš stari prijatelj Malik pa je > razmotrivai« izgrede v Ptuju in Ljubljani. Zverižil je v svojo rodomontado vse časnikarske čenče, ki jih je nabral po raznih zakotnih listih. Bavil se je z raznimi osebami ter pravil »storije« o železni kači in steklenem polžu. Kdor se hoče nasmejati, naj čita njegov govor v zapisniku. Poslanec W o 1 f pa je bil danes v svojem elementu. Klical je: Proč z Bosno iu Hercegovino, proč z Dalmacijo in Slovenijo! Država naj ne troši novcev za te dežele, kakor svoj čas za Lombardijo in Benečijo. Ako se jugoslovanske dežele ločijo od Avstrije, potem bodo Nemci kar pohrustali Čehe in izdrli kolec iz nemškega mesa. Avstrija bode zopet nemška. Heil! Gospod poslanec Wolf ima precej volčje narave, lisičje pa prav nič, sicer bi ne govoril na vsa usta, kar želi njegovo vsenemško srce. Nam pa so stokrat ljubši odkriti možje, nego prihuljeni. Jutri je zopet seja. Tržne vesti. Dne 5. decembra 1908. Žitne cene so dospele na jako visoko stopinjo. Sprijaznila sta se z visokimi cenami že trg in konzum in prešlo je v kri prepričanje, da nekdanjih nizkih, cen ne bo več. Zrnje je samo na sebi v ceni poskočilo, nekaj je podražila visoka carina, nekaj pa gre tudi na rovaš špekulacije. Ogrska ima zopet najvišje cene in te se opravičujejo, ker je baje prihodnja letina v nevarnosti itd. Omeniti še moramo, da prihaja nemška rž že več časa čez mejo. To je dokaz, da so cene na naših tržiščih višje, kakor pa je svetovna cena. Ni pa potrebno še posebej povdarjati, da je kupčija jako slaba in promet je brez nekdanje živahnosti. Moka. Tudi mlinarji so si mislili, ako spekulantje z zrnjem izkoriščajo nabirajoče se oblake na Balkanu, zakaj bi pa oni na račun teh kaj ne profitirali. Zategadelj so pred kratkim šli s cenami navzgor. Toda konsuma vendar nimajo tako na vrvici, da bi jim ta plačal, kar zahtevajo. Kupčija je jako slaba in mlinarji od svojih visokih cen za več ali manj tudi odnehajo. Živahna kupčija je le z rženo moko, medtem ko sc otrobi ccncje ponujajo. Budimpešta notira povprečno pšenič-no moko: Stev. O .... K 20-30 » I . . . . » 19 90 » 2 .... » 19-50 » 3 . . . . » 19--— » 4 . . . . » 18-60 » 5 . . . . » 18-10 » & . . . . » 17-40 » 7 . . . . » 16-30 Otrobi fini K 6-20, otrobi debeli K 6 20 (vse za 50 kg). Sladkor. Za december so liberirali 6 odstotkov kontingenta in je cena ostala neizpremenjena, K 72-50 iz tovarne, 73 50 z Dunaia, za 100 kg prima-rafinade, velike grude. Špirit ima veliko odjemalcev, ki pridno segajo po blagu. Praga notira obdačen rafiniran špirit po K 148—. denaturiran pa po K 45-50. Svinjska mast gre močno izpod rok, zategadelj je cena vztrajala na svoji višini. Kava je v ceni nizka in kakor pravijo poročila, ni pričakovati posebnih povišanj cen, ker je letina velika. Književnost. * Koncert Božinov. Mlad ruski umetnik na vijolino, ki je z izvrstnim uspehom dovršil carski konservatorij v Peterbur-gu, gospod R. N. Božinov, se bo slovenskemu občinstvu prvič predstavil v velikem koncertu, ki ga priredi v četrtek, dne 10. decembra v veliki dvorani »Narodnega doma«. Koncertoval je z velikim uspehom že po mnogih mestih slovanskega juga ter želi znan postati tudi med Slovenci, predno se napoti na velike turneje. Pri prireditvi koncerta mu pomaga »Glasbena Matica«, ki s tem slavno občinstvo opozarja na vrlega slovanskega umetnika. Vstopnice prodaja gospa Češarkova. Plakati so zaradi prihranitve stroškov nabiti v hrvatskem jeziku. * Božične pred- in poigre za orgle ali harmonij. Zložil Igu. Hladnik, op. 40, drugi natis, cena 1 K. Tisk Blasnikov. »Dom in Svet« je ocenil to delo v prvi izdaji sledeče: Za božične praznike so te predigre dragoceno darilo. Saj morajo organisti posebno za slavnostne priložnosti imeti pripravljenih kaj posebnih glasbenih točk tudi za orgije same. Znani g. skladatelj je v tej zbirki podal dvanajst raznih iger, med njimi več takih, ki se odlikujejo po zares duhoviti in umetni sestavi. Tu najde orglavec krepke začetne in sklepne stavke in melidijozne medigre. Dunajska sobotna »Reichspost« prinaša v prilogi podlistke, ki jih je v našem listu priobčil Iv. Baloh. Prevel iih ie g E Pollak. Gospodarstvo. — Boj proti slovanskim bankam. Pred nekolikimi dnevi je izšel v praški »Union« članek, ki nam v pestri luči riše glavne vzroke sedanjega divjanja nemškega časopisja proti slovanskim, posebno pa proti češkim denarnim zahodom. Ista piše: — »Pred kratkim je začel izhajati na Dunaju časopis »Der ostrerrei-chische Volkswirt«, ki si je nadel, kakor kaže, za glavno nalogo napadati slovanske, posebno pa češke denarne zavode. Ta časopis je napadel češke banke, češ da dovoljujejo iracionalne kredite indu-strialnim podjetjem. Časopis urejuje neki \Valther Federn, za katerim se pa baje skriva poznana finančna oseba. List je bil ustanovljen neposredno potem, ko je znanemu gospodu ušlo neko praško delo in so ■se na češki strani pojavile razne težkoče napram bančnemu kartelu. Ze prva številka omenjenega časopisa ie prinesla razne napade na kraljevsko Prago in poleg tega udrihala po čeških in v obče slovanskih denar, zavodih, posebno pa po Osrednji banki čeških hranilnic (»Ustfedni banka česky sporitelen«). Z očividno tendenco je predbacival neko zvezo gospodarskih in političnih vprašanj in nato razlagal na dolgo slabe posledice, ki naj bi nastale iz tega. Glavni namen te mahinacije je bil, zbuditi nezaupljivost pri nezadostno informiranem občinstvu in namigniti vladnim organom, da zastavijo mejo slovanski ekspanzivnosti. Ta skrb je pa tem nepo-trebnejša, ker se slovanski in to posebno češki zavodi ravnajo natančno po določilih zakonovinštatutov in ne tako površno, kakor je to mogoče pri ljudeh, ki pišejo te članke. K sreči so začeli streljati po toči. ker češko ljudstvo spoznava vedno bolj velikanski pomen samostojne gospodarske organizacije in tako se bo ekspanziv-nost, gnana po dolgo zadrževani elementarni sili, nadaljevala. Tudi je že namignil nek resen dunajski list tem člankarjcin, da naj rajše obrnejo večjo pozornost na nemške denarne zavode in jih spodbujajo, da bodo laliko konkurirali s slovanskimi, posebno pa s češkimi bankami. Podlaga za trditev o dovoljevanju iracionalnih kreditov, je bil slučaj nekega industrialca, ki je predvsem živa slika ponesrečenega kartelnega vspeha, katerega gotovi inte-resirani krogi ne morejo pozabiti. Nekemu tekstilnemu industrialcu so bili v času, ko je bančni kartel še najlepše cvetel, diktirani od neke nemške banke pogoji, ki so bili že sami na sebi krvavi in tem nezno-snejši vsled postranskih obveznosti, n. pr. opustitev prodaje na neko z banko v prijateljskih odnošajih stoječo trgovsko družbo; s tem bi se seveda obresti in provizija pomnožile. Zastonj se je obračal indu-strialec do drugih bančnih zavodov, ker vsi so bili kartelirani iu so se izogibali medsebojne konkurence. Pri tem si je bil ravnatelj neke dunajske podružnice stvari tako gotov, da je industrialca prijazno potrkal po ramenah rekoč: »No le pojdite Vi češki patriot, denarja ne bodete dobili; pojdite le k češkim bankam, zahtevajte par milijonov in češke banke se bodo zrušile«. Češke banke pa niso pustile podjetnika na cedilu in odtod izvira vsa jeza gotovih krogov. Češki industrialec je dal pod primernimi pogoji rad prednost češkemu zavodu, kljub temu, da zadeva s tem ob razne težkoče, ker morajo pri čeških zavodih tudi prošnje glede majhnih kreditov pasirati cenzuro ravnateljstva, eksekutivnega in upravnega sveta, medtem ko so prepuščene take kupčije pri nemških zavodih vsemogočnemu ravnatelju podružnice in je k večjemu potreben le telefoničen pogovor s centralo Drugi predmet napadov je bila zveza čeških denarnih zavodov z domačimi krogi, ki so prevzeli od c. kr. železniške uprave v Galiciji dovažanje nafte za tamošnje železnice. Nato so razglašali dotični organi ne b rigajoč se za razne 'kartele, na katerih je kupčija temeljila, isto za jako riskant-no m govorili o velikih zgubah, ki so jih baje trpele velike dunajske banke. Že po nekolikih dneh se je pa zadeva pojasnila in pokazalo se je, da se je potegovala za to riskantno podjetje neka dunajska družba z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, ter zahtevala zato še manjše garancije. Danes še sicer ni znano, kako da se kupčija sklene, ker je vzadevi kompe-tentna c. kr. vlada, ki se dosedaj še ni mogla ubraniti vpliva raznih finančnih parazitov. Iz tega stališča naj se presojajo razna časnikarska poročila, ki se skušajo vrmiti tudi v krog slovanskih, posebno čeških čitateljev, katerim se pa bodo gotovo pokazala vrata. Če se upajo nastopati nemška glasila že v Pragi sami proti slovanskim in posebno češkim denarnim zavodom, tedaj je tudi naša naloga, da zapustimo našo dosedanjo, mnogo preobzir-no stališče in odločno povemo, da se nimamo potrebe nikomur vsiljevati. V resnici so začeli izprevidjati naši industrial-ni, komercialni in denarni zavodi, da je že zadnji čas, da se postavimo mi kakor tudi ostali slovanski narodi na lastne noge in odklanjamo nam z ono očividno tendenco nudeno »pomoč«. Da uvidevajo to tudi v kartelnem taboru, dokazuje dejstvo, da so se začeli koncentrirati napadi proti delovanju čeških bank na dunajskih tleh, katere so smatrali za izključno domeno. V dunajskem »Deut. Volksblatt« se s skrajno strastjo napada »Osrednjo banko čeških hranilnic«, ki izkazuje že sedaj 11,000.000 več vlog nego nemška »Osrednja banka.« V tem časopisu se opozarja ponovno na množitev čeških bank na Dunaju in preidvsem na razvoj podružnic »Zivno-stenske banke«, ter roti nemške kroge, da naj se ogibajo vsake zveze z njimi. Češke banke se sumniči, da dovoljujejo ugodnejše pogoje in pridobivajo na ta način nemške hranilnice, kojim niso znane razmere. Zdražba pa ni naperjena le proti nemškim denarnim zavodom ampak se apelira tudi na nemške kapitaliste in komercialne kroge, da naj bojkotirajo češke denarne zavode. Vmešava se pri tem seveda interes nemške narodnosti, da bi temlažje branili dosedanji kreditni monopol, katerega so mogli Nemci kot Nenemci presneto drago plačati nemškemu bančnemu kartelu. Za narodno gospodarske koristi slovanskih narodov je emancipacija od teh vplivov življenjski pogoj, katerega zdravo go-čelu države ne stali možje, ki vedo prav spodarsko življenje ne more nikdar pogrešati. Kako se na Ogrskem gospodari. Na Ogrskem je izredno mnogo plemstva, ki v današnjih demokratičnih časih ne pride vselej na svoj račun; delati noče in nc zna, tlačanstva pa ni več. Na tisoče »plemenitih« beračev bi torej hodilo na Ogrskem od hiše do hiše z malho na rami, ko bi na čelu države ne ostali možje, ki vedo prav ceniti madžarsko plemiško kri. Ti možje t. i. madžarska vlada — skrbe za to. da sc ne izgubi nobena taka žlahtna eksistenca ter zato za vsakega plemiča, ki je s svojim premoženjem prišel na »suho«, koje nakažejo izvrstno plačo, pa nikakega dela, samo da je madžarstvu ohranjen dragocen plemiški potomec. Na ta način je samo v letu 1904—1905 naraslo število državnih uradnikov za 45.000! Ali pa kupi vlada v svrho kolonizacije do vrha zadolženo in zanemarjeno plemiško posestvo za ogromno svoto, ki jo pa »rojeni vitez« seveda hitro zapravi in nazadnje ga sprejme vlada popolno v svojo oskrbo, t. j. sprejme ga v državno »službo«. Na ta način se gospodari na Ogrskem z ljudskim premoženjem in potem ni čuda. ako med nižjim ljudstvom vlada največja beda in se kar trumoina seli iz blažene domovine. Kranjske deželnozborske volitve. Volivni okraj Novo-mesto - Kainnik- Metlika-Črnomelj. Gospod župan Z u r c v Kandiji pri Novem mestu je definitivno odstopil od kandidature za deželni zbor v volivnem okraju: Novo mesto-Metlika-Črnomelj. Gospod župan Zurc se je s pismom dne 26. novembra t. 1. na vodstvo S. L. S. v Ljubljani popolnoma odpovedal kandidaturi. Tozadevno pismo se glasi: »Slavno vodstvo Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani! Res je, da sem dne 12. oktobia t. 1. po pritisku vplivnih oseb se bil izjavil, da pogojno prevzamem kandidaturo. To svojo prenagljenost sem po resnem premišljevanju takoj sprevidel in tudi obenem takoj voditelju stranke, g. dr. Suster-šiču, pismeno in ustmeno naznanil, da ne morem vzdržati kandidature. — Ker pa stranka ni hotela vpoštevati mojega naznanila, sem na dan zaupnega shoda brzojavno sporočil, naj se me nikar ne proglasi. Vsestransko sem prevdaril in prišel do zaključka, da radi mojih družinskih (bo-lehnosti moje žene) in gospodarskih razmer pri najboljši volji ne vzdržujem kandidature in tudi morebitne izvolitve ne bi sprejel. Pripomnim, da sem pripravljen vsakega kandidata, ki ga bo stranka postavila. podpirati s svojim vplivom in po svojih močeh. Uljudno prosim, da vodstvo vpošteva moje želje in mi tega nikar ne šteje v zlo, da odklanjam od stranke ponujeno mi častno mesto. Z velespoštovanjem udani Jos. Zurc. Kandija, 26. novembra 1908.« — Vodstvo S. L. S. je na to izrecno odpovedno pismo g. Jos. Zurca sklicalo še enkrat sestanek zaupnikov sodnih okrajev Novo mesto, Metlika in Črnomelj, da zaupniki povedo svoje mnenje in konečno odločijo o tej zadevi. Sestanek se je vršil v petek, 4. decembra, ob 3. uri popoludne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Sestanka se je udeležilo okrog sto zaupnikov iz navedenih okrajev, tudi iz Belokrajine jih je bilo mnogo. Sestanek je otvoril tajnik S. L. S., dr. Rožič, razložil položaj in prebral tozadevno odstopno pismo g. Zurca. Dr. Rožič prosi nato gospode zaupnike, naj predlagajo novega kandidata. K besedi se je oglasil g. župan Zurc in predlaga gosp. Martina Matjašiča, župana in posestnika iz R o s a I n i c hiš. št. 39 (pri Metliki). Predlog g. Zurca je dal dr. Rožič zbranim zaupnikom na glasovanje. Predlog je bil soglasno z navdušenjem sprejet in zborovalci so obljubili, kakor tudi gospod župan Zurc. da bodo vsi brez razločka podpirali kandidaturo Martina Matjašiča, posestnika in župana iz Rosalnic pri Metliki. Kandidaturo g. Matjašiča je predlagal tudi župan Mihelčič v imenu »K. Z.« za Belo-krajino. — Nato se je predstavil novi kandidat g. župan Martin Matjašič iz Rosalnic in v kratkih, jedrnatih besedah izjavil, da sprejme kandidaturo, ki so mu jo poverili zaupniki in če mu bodo tudi volivci izkazali svoje zaupanje 14. t. m., bo šel z veseljem na delo za slovensko ljudstvo in za prospeh in razvoj S. L. S. Zborovalci so z navdušenimi živio-klici pritrdili go-vornikovim besedam. — Martin Matjašič je torej kandidat za Belokrajino. Volivci ljubljanske okolice se opozarjajo, da zapišejo na glasovnice razločno ime in bivališče kandidata, tako-le: Miha Dimnik, kmet v Jaršah ob Savi št. 6. Poživljamo izrecno, da se naslov zapiše v celoti, tedaj ponavljamo: Jarše ob Savi št. 6. Osrednji volivni odbor S. L. S. Oficielni oklic kandidatov S. L. S. za deželni zbor bode prinesel »Slovenec« v ponedeljek in torek. AVSTRO - OGRSKA. Praški preki sod. Dne 2. t. m. se je namestnik Couden-hove celo dopoldne razgovarjal z Biener-thom. Odločno se je upiral, da proglasi preki sod. Nemci so ga pa zahtevali, konečno se je namestnik udal, pristavil pa: »Bienerth izgubi češkega namestnika.« — Sodijo, da sledi .Coudenhovu grof Clain-Martinic ali pa princ Sehwarzenberg. Prekega soda pa niso zahtevali zgolj avstrijski Nemci, marveč pred vsem nemško zunanje ministrstvo. Sicer pa sodijo, da odpravijo že v ponedeljek preki sod. — V Pardubicah, Plzenu in v Rodnici so se vršile demonstracije. — V Berolinu se priredi v nedeljo zaradi praških dogodkov dijaški shod. Proti Čehom na Dunaju. V 3. in 4. dunajskem okrajnem zasto-pu so soglasno sklenili, da zahtevajo, da bodi na Nižjem Avstrijskem nemščina edini učni jezik. Zastop Landstrasse je pa zahteval, naj se prepovejo na Dunaju češki napisi in lepaki. Fuzija madžarskih strank. Združiti se nameravata neodvisna in ustavna stranka. Ratkay je objavil članek, ki poziva ljudsko stranko, naj izstopi iz koalicije in prestopi v opozicijo. Na svobodo izpuščeni italijanski dijaki. Dunajsko višje deželno sodišče je odklonilo pritožbo državnega pravdništva, da ne smejo izpustiti iz preiskovalnega zapora zaprtih petili italijanskih dijakov. Ugodili so pritožbi le v toliko, da se mora založiti za vsakega dijaka kavcija 4000 K, kar so takoj založili italijanski poslanci, nakar so izpustili zaprte dijake. Dnevne novice. + Napredek mladeniške telovadske misli. Na zadnjem občnem zboru Z. T. O., dne 15. novembra, je bilo v »Zvezi« združenih 37 telovadskih odsekov. Od takrat, torej komaj po dveh tednih, so se ustanovili sledeči novi odseki: St. Andrež pri Gorici in St. Ferjan pri Gorici; nadalje se namerava ustanoviti v Gočah pri Vipavi, v Semiču pri Metliki, preški že dobro deluje, ravnokar pa smo dobili poročilo, da se je ustanovil v Zirih nad Idrijo. Jutri se vrši predsedniški sestanek, združen z zborovanjem bratov telovadcev in tudi drugih mladeničev vseh odsekov ljubljanske okolice v Št. Vidu. Na sestanku bo predaval F. Terseglav o »Nalogah in ciljih krščanske mladine spričo zadnjih dogodkov na Slovenskem«. Jeseniški telovadski odsek priredi 13. t. m. javno telovadbo. Odsek Šmartno pod Šmarno goro dobi prihodnjo pomlad nov »Dom«. Tako se konstantno razvija in razširja misel organizirane slovenske mladine in ne bo dolgo, da se izpolni naš ideal: Vsaka vas naše društvo!! Dobro znamenje je, da so se sile krščanske organizacije ravno v teh dneh na Slovenskem podvojile, kar dokazuje, da smo na straži, neomajni in dosledni kakor prvi dan! + Dva prav dobro obiskana shoda je imela »Kmečka zveza« pretečeno nedeljo v Mokronogu in sicer pri Sv. Križu in v Martinji vasi. Z znano spretnostjo jih je vodil g. I. Povše ml. Enoglasno se je sprejela kandidatura g. župnika Hladnika. V nedeljo, 6. t. m. bo pa shod v Laknicu pri Dolenškti. Pridite! + Za S. K. S. Z. Ob priliki cesarjevega jubileja: Uradništvo Zadružne zveze: gdč. Terezija Bohinc, Urška Kregel, Frančiška Rozman, Maksa Perne, Rozi Kulnik, gg.: Vekoslav Pele, Franjo Vidic, Anton Killer. Val. Oblak, Ludov. Scliopf jn Ludov. Spiler, a 1 K, skupaj II K. + Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Dne 16. decembra t. 1. se vrše dopolnilne volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu, v kateri imajo doslej Slovenci in Hrvatje le enega zastopnika. Pri predstoječih volitvah nam jc Slovencem in Hrvatom vse storiti, da si pridobimo v vodstvu tega silno važnega zavoda primerno zastopstvo. V Ljubljani se je osnoval za te volitve odbor, obstoječ iz zastopnikov obeh strank. Obe stranki sta mnenja, da gre tu za pravično, gospodarsko stvar, kateri je pomoči do zmage le ob složnem postopanju. V imenu tega odbora se obračava do naših županstev, do župnijskih uradov, do obrtnikov in do zavednih Slovencev sploh, z nujno prošnjo, da bi v svojih krajih pri obrtnikih, ki imajo svoje delavce zavarovane zoper nezgode, zberejo glasovnice, ki so jim bile nedavno poslane. Glasovnice naj vsak delodajalec podpiše, v skupini delojemalcev treba tudi podpisa zaupnika delavcev. Imen kandidatov pa ni treba vpisati. Sledečih vrst podjetniki volijo pri sedanjih volitvah: kategorija I.: železnice, podjetništva za prevažanje blaga, blagovna skla- dišča; kategorija 11.: rudarstvo in plav-žarstvo, obdelovanje kovin, izdelovanje strojev in orodja; kategorija VI.: industrija za papir in usnje, za lesne snovi, kmetijski in gospodarski obrati, mlini, žage. Zbrane glasovnice naj se pošiljajo na naslov: Josip Lenarčič, v Ljubljani, pisarna trgovske zbornice. — Za odbor: Josip Lenarčič, zbornični predsednik 1. r., Karol Pollak, tovarnar 1. r. + Razmere na dunajski univerzi so letos neznosne, kakor nikdar doslej. Ze devet dni je zaprta knjižnica in inenza, torej vir duševne in telesne hrane za večino dijaštva. Stalno razburjenje in vedno nove rabuke, posvetovanja i. dr. onemogočijo vsako resno delo. Cel dan dijak ne more sedeti v svojem temnem in mrzlem kabinetu. Obedovanje po gostilnah je združeno s potrato denarja in časa ter pri mnogih s še večjim stradanjem kot v menzi. Da vse to na znanstveno delovanje univerze ne upliva blagodejno, jc jasno. Ugled avstrijskih univerz splošno pada in bo še padal, če gre tako naprej. Saj pleše rektorat in kuratorij menze po muziki nemških naeionalcev. Za jutri, 3. dec., so napovedana zopet predavanja. Vprašanje je, koliko ur bodo predavanja trajala. Po današnjih nemirih v menzi je pričakovati jutri le kaj podobnega. Ali bo sedanja menza še sploh kedaj funkcionirala, je vprašanje. Nemci nikakor nc dopuste, da bi revni dijaki drugili narodnosti sploh imeli hrano. Take so razmere na največjem vseučilišču v Avstriji na dan šestde-setletnice. -f Novi častni občani v Toplicah. Ča-stro občanstvo je podelil obč. odbor v Toplicah v seji dne 22. nov. 1908 dr. Ivanu Šusteršiču in dr. Evgenu Lampetu. Tretji izvoljenec se boji prevzeti to čast, ker so baje liberalci zapretili bojkot njegovi gostilni. Seja je bila burna in liberalci nervozni. Upirali so se na vso moč, zlasti zastopnik graščine v Soteski, topliški nadučitelj, pa predsednik »Kmečke Zveze« na Gor. Polju g. Kline. Kakšnega duha utegne postati to društvo, zdaj lahko spoznamo, ker se njegov predsednik brani, votirati častno občanstvo odličnim možem kakor so dr. Ivan Šusteršič in dr. Evgen Lampe, ki sta že toliko storila za narod in deželo, največ pa za kmečki stan, saj je vse njih delovanje posvečeno koristim ubogega kmeta. Toda vse ni nič pomagalo, naši kmečki odborniki so stali trdo kot skala in vsi — 18 po številu — oddali krepak >-da«. Liberalci si hladijo srd s tem, da je votum brezpomemben, ker ni bil soglasen, ppzabivši, da je našim velmožem glas vrlega kmečkega korenjaka ljubši in tehtniši kot deset liberalnih. — Dvorni svetnik je postal profesor na teološki fakulteti na graškem vseučilišču dr. Franc Stanonik, rodom Slovenec. + Slovenska pripravnica v Trstu. O pripravnici, ki pripravlja v Trstu slovenske otroke za nemške šole, pisali so slovenski listi, da je »slovenska pripravnica«, kateri izraz je rabil tudi »Slovenec«. Ta šola se pa ne imenuje slovenska pripravnica, ampak: »K. k. Vorbereitungs-klasse fiir Mittelschulen«. Tak napis .ie namreč znotraj v hiši na šolskih vratih, o kakem slovenskem pa ni ne duha in ne sluha. Nadalje ji tudi ne more pristojati ime slovenske pripravnice, ker ne pri -pravlja otrok za slovenske šole, ampak sama za nemške srednje šole. Doklej bodo tržaški in okoličanski Slovenci pripravljaii otroke za nemške šole, v katerih bodo odločali o usodi slovenskih otrok zagrizeni Te utoni ? Pač žalostne so take pripravnice, pač žalostni so darovi, ki jih daje Dunaj tržaškim Slovencem. Slovenskim otrokom, slovenske šole — ne pa nemških pripravnic! — V stalni pokoj je stopil na lastno prošnjo Ivan Barbalič, župnik v Pomeru, ter se podal na svoje rojstno mesto Ba-ško. Služboval je po raznih krajih Istre polnih 40 let. Oberdankova mati umrla. Včeraj je umrla v Trstu mati Oberdankova po daljši bolezni. Čitateljem je gotovo znano, da je bil Oberdank obešen, ker je hotel čez mejo utihotapiti bombe, ki so bile namenjene našemu cesarju. — Bosanska katoliška deputacija v Zagrebu. Na svojem povratku z Dunaja prispeli so bosanski Hrvatje z nadškofom Stadlerjem na čelu v soboto zjutraj ob 6. uri v Zagreb. Na kolodvoru jih je sprejelo zagrebško meščanstvo z županom dr. Am-rušeni na čelu. Delavsko pevsko društvo »Sloboda« je zapelo hrvatsko lunino, dr. Amruš pa je pozdravil vodjo deputacije, dr. Stadlerja, ter se z njim poljubil. Nato je Bosance pozdravil dr. Frank v imenu svoje stranke. Doneli so navdušeni živio-klici. Dr. Stadler se je toplo zahvalil za sprejem ter rekel, da bosanski Hrvatje prihajajo v Zagreb kakor hčerka prihaja k materi po 400-letnem suženjstvu. Kar se tiče državnopravnega vprašanja, se mora isto rešiti v prilog Hrvatski in je deputacija pri merodajnih faktorjih izrazila željo iu nado, da se priklopljeni deželi zediniti z ostalimi hrvatskimi zemljami. Nato so se vsi podali v mesto in so bili moški člani deputacije sprejeti v »Hrvatski dom«, ženske k usmiljenim sestram, duhovščina pa v nadškofovsko palačo, da si odpočijejo od dolgega pota. Ob 8. uri je bil skupen sestanek v prestolnici, kjer so bili pri sveti maši; potem so obiskali skupno frančš-kansko cerkev in se podali v mestno zbornico. Pozdravil jih je župan dr. Amruš, češ, da so prišli med svojce, nakar je nastalo živahno vzklikanje: »Zivio!« Deputacija si je ogledala zanimivosti in mesto ter se podala v Sokolovo dvorano, kjer jim je mesto priredilo banket. Govoril je zopet župan dr. Amruš za zjedinjenje vseh hrvatskih dežel, a odgovarjal mu je dr. Stadler ter povdarjal pogubnost one hrvatske politike, ki bi hotela Srbom dati v hrvatskih zemljah iste pravice, ki jih imajo v Srbiji, oziroma ki bi hotela Srbiji odstopiti del Bosne. Bosanci da se ne bodo nikdar odrekli svojih pravic. Vladalo je veliko navdušenje ter so govorili še mnogi drugi govorniki. — Društvo c. kr. davčnih uradnikov na Kranjskem naznanja, da se vrši Vil. letni občni zbor v nedeljo, dne 6. decembra 1908, ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracije »Roža« v Ljubljani. — Na visoki šoli za trgovino in narodno gospodarstvo v staroslavnem Kel-morajnu študirajo letos trije Slovenci: Franjo Krašovec, ki je nedavno priobčil v »Dom in Svetu« krasen opis o praski razstavi, Janko Bukovec in Ludovik Kle-menčič. Vseli Slovanov na tej šoli je 30 in ustanavljajo pravkar slovansko akade-mično društvo. Štrajk čeških otrok v nemško-češkem ozemlju na severnem Češkem se je v ponedeljek raztegnil na vse češke šole, ki stoje od prve do zadnje prazne. — Temelj novi deželni bolnišnici so položili dne 30. m. m. v Zagrebu. — Jubilejne sveče. Povodom praznovanja 601etnice, poslal je bil tržaški magistrat vsem svojim šolam ukaz, naj raz-svetle vsa okna na šolskih poslopjih, za .kar je tudi odposlal za vsako šolo potrebne sveče. V zadnjem trenutku pa so dobiii šolski voditelji od magistrata strog ukaz, naj ne razsvetle poslopij in naj vrnejo magistratu sveče. — Razsvetljava v Trstu. Spodnja okolica je bila na predvečer vsa razsvetljena, v mestu pa je bilo od ene četrtine do ene petine razsvetljenih hiš. Zastave so bile le redke. — Bombe. Da bi se bila bakljada 1. decembra zvečer v Trstu izjalovila, širili so rdečkarji rned mladino po mestu vest, da bodo zvečer metali bombe — policaji! — Ranjeni policaji v Trstu. V nedeljo zvečer bili so ranjeni trije redarji od onih sedmih strelov iz revolverjev, ki so jih oddali demonstrantje na onih pet redarjev. ki so jim zaprli pot proti nemški ljudski šoli v ulici Fontana. Do onega večera imeli so redarji strog ukaz, naj se omeji njih pažnja edino na varovanje ptu-jega življenja in imetja. Demonstrantje so vsak večer na nečuven način žalili in izzivali redarje, samo da bi bili tem poslednjim mogli reči, da so oni sč silo preprečili demonstracije; a ti se niso zmenili za vse provokacije. Šele, ko so padli iz množice streli, spremenil se je položaj, ker re-darstveni ravnatelj je nato zagrozil, da bo strogo postopal. Sama grožnja je zadoščala, da so se vsi poskrili. Niso li to junaki? Dokler so bili gotovi (po Trstu se govori, da je redarstveni svetnik Contin njih angel varih), prepevali so po tržaških ulicah: »Va fuori d'Italia, va fuori stra-nier«. (Pojdi iz Italije ptujec!), nosili so italijanske trobojnice itd., ko so pa zaznali, da bi jih utegnil kdo prijeti za lase, izginili so kot kafra. — Prijateljem lova naznanjamo, da se bode dal pri c. k<*. okrajnem glavarstvu v Kamniku dne 11. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne lov občine Do! pri Ljubljani potom javne dražbe v najem. Lovišče ni daleč od Ljubljane in se nahaja v lovu obilo fazanov, jerebic in rac, kakor tudi zajcev in srn. Prijatelji lova ali že veste, da bo v sredo, 9. decembra t. I., dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Kamniku dražba za lep ihaiiski lov? Opozarjamo vas na to ugodno priliko. Lepšega lova, kot je v Ihanu, ni v okolici; divji petelini so v »Ajdovščini« takorekoč doma in tudi druge divjačine je mnogo. Zatorej lovci, ne zamudite, ako hočete poleg zabave imeti lovsko srečo. Praznovanie cesarjevega jubileja v vipavski dolini. Vipava je v zastavah. Delo večinoma počiva. Na predvečer seje med veselim potrkavanjem zvonov glasilo |M) celi vipavski dolini pozno v noč mogočno pokanje topičev. Gorelo je veliko kresov, opaziti jih je bilo celo na vrhu Čavna. Razsvetljava v Vipavi je uspela III. priloga 281. Atnv, ,.ftRowenc»cl dnč 5. decembra I9P8. jako lepo. Čarobno je bilo prižiganje ra- } ketov in umetalnega ognja. Toplo je soln-ce vipavsko — a še toplejše bijejo srca vrlih Vipavcev do presvitlega jubilanta. Udeležba ljudstva pri cerkvenih slovesnostih ogromna. Gospodje župniki so se de-Joma prejšnjo nedeljo, deloma danes spominjali v cerkvenih govorih redkega jubileja. Tukajšnja hranilnica in posojilnica je v spomin na jubilej darovala na predvečer slavnosti 100 K za »otroka« in je ob enem sklenila, da bo nameravane dekliške zavode — zasnovane po nepozabnem gospodu kanoniku Erjavcu — znatno podpirala. — Uspeh spretne živinoreje. Kakor se nam poroča, je prodal gospod Ivan Količina, veleposestnik in veletržec v Gornji vasi pri Zatičini, dva lepa bika prave si-mentalske pasme, stara od 20 do 22 mesecev, za 1020 K. Čebelarski shod pri Devic! Marij! v Polju se vrši v nedeljo, 6. t. m., ob 3. uri popoludne v ondotni šoli. Predaval bo na shodu zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane o umnem čebelarstvu in o organizaciji čebelarjev. Na shod so vabljeni vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva, posebno še mladeniči, da bi se navdušili za čebelarstvo, katero nudi poleg koristi tudi mnogo razvedrila. — Državna subvencija. Za vaško napajališče v Belskem pri Postojni je dovoljeno 800 K državne podpore. — iz šolske službe. Izprašana šolska praktikantinja gdč. Milena Vencajz je nameščena za suplentinjo v Sp. Šiški. Zaradi boiezni ie dobil dopust nadučitelj Jos. Windisch v Lienfeldu in pride na njegovo mesto izprašana učit. kandidatinja Vale-ska Gressl. Interimistično vodstvo šole prevzame def. učitelj Ivan Petschauer. Pollakova tovarna v Kranju pogorela. Poroča se nam: Sinoči ob 8. uri je začela goreti g. Karola Pollaka tovarna za usnje. Vnelo se je baje pri peči v dvorani, kjer prirejajo izdelane kože. Naenkrat je bila večina strehe v plamenu. Ogenj je bil velikanski, a hvala Bogu, brez vetra. Zgorelo ic veliko skladišče suhih kož in maščobe. V stanovanje Pollakovo je le nekoliko prigorelo, tudi strojnica ni zgorela. Istotako so rešili obširno skladišče za čreslo in ižice, ki leži ob Kokri. Ako bi se bilo to vnelo, bi bil Kranj v nevarnosti, ker ogenj bi bil neznanski. Prišle so gasit požarne brambe iz Kranja. Stra-žišča, Cerkljan in Ljubljane, in so delale vso noč. Kranj je bil ves po koncu in je giedal čudovit, a strašen prizor, kako se je valil plamen proti nebu. Skoda je velika. Prizadet ni samo g. Pollak, ampak tudi usnjarji, ki izgube delo. Iz Ljubljane se je odpeljalo okolu 10. ure ponoči z vlakom nekako 30 ognjegascev s parno brizgalno. Danes se nam poroča, da še gori. Tovarna je zavarovana. Kar se tiče ljubljanskih gasilskih naprav, bi, kakor je včerajšnji slučaj pokazal, ne bilo napačno, ako bi si požarna bramba omislila avtomobil. V Kranj je došlo tudi več Ljubljančanov. Ognjegasci so bili pod poveljstvom načelnika gospoda Štriclja. Ko so dospeli v Kranj, je bil požar deloma že lOkaiiziran po ondotnih požarnih hrambah. Ljubljanska požarna bramba je stopila v aikcijo in delala s parno brizgalno celo noč do ranega jutra. Vrnila se je šele danes opoldne. O požaru samem izvemo: Okrog osme ure zvečer, ko so bili delavci že vsi doma, jc bil gospod Pollak ml. še v pisarni. Ko hoče k večerji in stopi na dvorišče, zagleda v zgornjem nadstropju sušilnice plamen, nakar avizira ogenj. G. Pollak je hitel po stopnicah gor in hotel odpreti rezervoar, pa je požar bi! že tako razširjen, da je to bilo nemogoče. V par trenotkih jc bil ves dotični trakt v ognju. Domača kranjska požarna bramba je neumdoma prihitela na mesto. Le ti požarni branibi in tvor-niškim delavcem se je zahvaliti, da požar ni povzročil nedogledne katastrofe, ker je v bližini n. pr. Pavšlerjev mlin i;n drugo. V traktu, kjer je ogenj izbruhnil, ie bilo večinoma že izdelano usnje, odspodaj loj, čresljo in druge sirovine. Vse to .ie pospešilo, da je ogenj uničil ves dotični trakt s privatnim stanovanjem vred. Nekaj strojev je pokvarjenih. Usnja je bilo za več vagonov, ni ga bilo moč rešiti. Ogenj je najbrže nastal po dimniku, ker je ravno v njega bližini najprvo izbruhnil. — Kurat Premru umrl. Iz Tržiča se nam poroča: Kurat Premru je danes umrl. Pokopan bo v ponedeljek ob deseti uri dopoldne v Lomu. Prihod z železnico v Tržič zjutraj ob 8. uri 35 min. zjutraj, odhod popoldne ob'pol tretji uri. — Uradni vestnik. Marjeta Šusteršič, vžitkarica iz Zagorja št. 60, sc je dejalo radi slaboumnosti pod skrbstvo. Skrbnik Jakob Marinčič iz Zagorja št. 1. Glede Antona Tomšič, posetnikovega sina iz Kncžaka št. 30 se je podaljšala očetova oblast z rokom 2. januarja 1909 dalje radi njegove blaznosti. - Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil ypis firme: »Hranilnica in posojilnica v Železnikih«, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v zadružni register. — Vpisalo se je v zadružni register pri firmi »Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo«, da je iz načelstva izstopil gospod Jernej Podbevšek, vstopil pa gospod Anton Žnidaršič, kaplan v Zagorju ob Savi. — Občinski lovi Dolsko, Šmartno, Radomlje in Trojana ne pridejo na dražbo. Vsi vojaško-taksni obvezauci se morajo do prestanka svoje vojaško-taksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče. + Župnija Sv. Trojica nad Cirknico je podeljena č. g. Ljudevitu Bajec. — Veliki stavbi v Mostaru zgradi deželna vlada prihodnje leto, in sicer palačo za pravoslavnega metropolita s troški 130 tisoč kron, in stavbo za vojaške urade, ki bo stala 250 tisoč kron. — Petindvajsetletnico svojega delovanja kot gledališki igralec bo obhajal v Zagrebu 17. t. m. bivši režišer našega deželnega gledališča g. Dragotin Freuden-reich. — »Medulič« je ime novemu društvu dalmatinskih umetnikov. Predseduje mu Vlaho Bukovac. — Ljudski shod za slovensko vseučilišče se bo vršil jutri, v nedeljo, v »Narodnem Domu« v Trstu. — Umrl je v vojaškem zdravilišču v Arcu na južnem Tirolskem 60 let stari polkovnik v pokoju Avgust Bosanac iz Zagreba. Vlak je skočil s tira dne 3. t. m. zvečer na postaji Savski Marof. Poškodovan ni bil nihče. Tudi škoda je neznatna. — Radi sokrivde pri ponarejanju denarja oproščena. Porotno sodišče v Rovinju je dne 3. t. m. oprostilo Marijo Stru-ja z Reke, ki je bila tožena sokrivde pri ponarejanju denarja. Svoj čas smo poročali, da je bila Struja aprila meseca t. 1. aretirana v Pulju, ker je plačala zapitek s ponarejeno krono. Našli so pri njej za 323 kron ponarejenih novcev, v njenem stanovanju pa kovine in vse priprave za ponarejanje. Izgovarjala se je, da je dobila krivi denar od svojega moža, da ga razpeča. Soproga in Romana Bonasi, ki je stanoval pri zakonskima Struja in tam koval krivi denar, so tudi zaprli in nedavno v Oguiinu obsodili na sedem, oziroma 18 mesecev ječe. Marija Struja je presedela 7 mes. v preiskovalnem zaporu. Porotniki so pač z ozirom na to okolnost zanikali vprašanje o krivdi. Cerknica. Zoper volivni imenik za deželnozborske volitve je bilo vloženih 125 reklamacij. — Volivni shod bo v nedelj o 6. decembra pop. ob 3. uri v dvorani Hranilnice in posojilnice«. Predstavil se bo volivcem kandidat gospod Kobi. — Za cesarjevo 60letnico je bila I. decembra lepa razsvetljava, kakršne še ni videla Cerknica. — Umrla je najstarejša žena v Cer knici 921etna Marija Prudič. V Borovnici priredi izobraževalno društvo na praznik Brezmadežnega Spočetja 8. decembra ob tretji uri popoldan predstavo s prologom in glediško igro Lurška pastarica« — igrokaz v petih dejanjih. Zmmnanje za to prietiitev je veliko. Saj je prav. da si tako poživimo spomin na pomenljive dogodke v Lurdu ob 50let-nici. Darovi. Za zanemarjeno mladino: g. Fran Silvester v Črnem vrhu 3 K 10 v, Neimenovan 1 K. gg. Ana in Toni Ziber-tova v Ljubljani 5 K. — Prvo črnogorsko železnico so izročili prometu dne I. t. m. Ista veže Bar ob Ad riji z Virom na Skaderskem jezeru. Dolga je 18 kilometrov. Zgradila jo je italijanska družba za 60 milijonov kron. Osebne vlake bodo vozili avtomotorji, tovorne pa parni stroji. Železnica je ozkotirna. — Znani ljubljanski izzivač in pretepač Alfred Malir, stud. med., sin c. kr. de-želnovladnega zdravnika v Ljubljani, jc ob zadnjih demonstracijah graških slovanskih akademikov za slovensko vseučilišče kazal višek svoje germanske kulture s tem. da je vpil najsurovejše psovke. Pač lep sin nemškega kulturvolka. Fante naj se pazi, ker bi mu morali sicer zamašiti njegova umazana usta. Z Br Ikono. TITTONI O ANEKSIJI BOSNE IN HERCEGOVINE. Dogodki v italijanski zbornici so utrdili Tittonijevo stališče. Tittoni je že govoril I. t. m. glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. Pred vsem izjavlja, da se udeleži Italija konference. Razprava sama je potrebna, ker razkropi sanje glede na territorijalne kompenzacije, ki jih konferenca ne bo dovolila. Minister obžaluje dogodke na dunajskem vseučilišču. Intervenirati sicer ne more, prijateljsko je pa storil potrebno. Potrpeti se pa mora, ker pritiska od zunaj ne more trpeti nobena zbornica, (ilede na Barzilaiovo izjavo, da prepusti po pismu Maffeiu Avstrija Italiji Trident, ko si priklopi Bosno in Hercegovino, izjavlja, da mu tega njegova prednika Morin in Guicciardini o tem nista ničesar omenila. Pismo sc tudi ni našlo, dasi so ga iskali po vseh arhivih. Tudi prejšnji glavni tajnik zunanjega ministrstva je izjavil, da o tej zadevi ni nikdar čul govoriti. Stoji, da se ob pogajanjih glede na sklepanje trozveze ni nikdar govorilo o odstopu Tridenta. Nasprotne izjave av-stroogrske vlade so bile pač podane. Kar se tiče garancije po trozvezi, se ta ne tiče okupacije Bosne in Hercegovine. Italija simpatuje s Srbijo in Crnogoro, a podpirati jih moramo le diplomatiško. Opomnili smo jih, naj se ne spuste v lahkomiš-ljeno pustolovstvo, katerega posledice bi morali nositi sami. Balkanske države so si bratomorno nasprotovale, namesto da bi se združile. Ce se osnuje trdna zveza balkanskih držav, preneha tudi poželjivost in orient ne bo več trajna nevarnost evropskemu miru. Minister se je trudil, da postanejo razmere Italije do Rusije bolj prisrčne. Zbližanje med Rusijo in Turčijo ie danes dovršeno dejstvo, ki ne ostane brez posledic v bodočnosti. Pospešujmo zbli-žanje med Bolgarijo in Turčijo, kakor tudi med Grško in Turško. Alianci z Nemčijo in z Avstro-Ogrško ostanemo zvesti, ne sme pa ovirati starega prijateljstva z Angleško in naše enkete z Rusijo. Sedanja zunanja politika vlade je za Italijo edino prava. Po Tittonijevem govoru so stavili posamezni poslanci Avstriji sovražne resolucije. Zbornica je z 297 proti 140 glasovom pritrdila Fuzinatovi resoluciji, ki izjavlja, da zbornica odobrava vladno zunanjo politiko. Bombardiranje Kotora. Iz Budimpešte je došto poročilo, da so včeraj od 9. ure nadalje Črnogorci bombardirali Kotor. kar je pa že demontirano. Vojska z Rusijo in Nemčija. »Neues Pester Journal« piše, da ko bi zagrozila Rusija naši monarhiji z vojsko, bi morala Nemčija monarhijo braniti. Tudi Francoska bi se morala odločiti, če pomaga Rusiji. Francoski je na tem, da se za-brani vojska. Cesar Franc Jožef je storil za Francosko več, kakor car ali pa angleški krali. Protiavstrijski bojkot. Turški listi zdaj priznavajo, da so povzročili Angleži protiavstrijski bojkot. Ob bojkotu je bil vržen v Jaffi v morje zavoj nemškega cesarja namenjen sultanu, ki je bil vreden 150.000 mark. Mladoturški odbor je iz Soluna naročil, da se mora bojkot najstrožje izpeljavati. Nemški in italijanski zastopnik sta glede na bojkot posredovala pri turški vladi. »Ikdam « pise, da se položaj med Turčijo in Avstrijo v dveh dneh pojasni. Angleži, Francozi in Rusi opominjajo na Dunaju. »Daily Telegraph« trdi, da bodo po jubilejskih slavnostih Angleška, Francoska in Rusija uljudno, toda odločno posredovale glede na vedno večje priprave ob srbski meji. Proti Aehrenthalu. Posl. Nagy namerava v ogrski zbornici staviti ostro interpelacijo, ker je Aehrenthal zakrival resnico, češ, da ima z državami že vse urejeno. Avstto - ogrske pošte v Turčiji. Naša država ima v Turčiji 30 pošt, ki pa vsled bojkota ne morejo poslovati. Najbrže zapro vse pošte. V Peterburgu upajo, da se mir ne bo kršil. Srbski in ogrski framasoni. Ogrski framasoni so odklonili srbski loži »Pobratim« sodelovanje za agitacijo proti prfklopitvi Bosne Hercegovine. Srbski in grški topovi. Vsled nujnih srbskih naročil topov pri tvrdki Schneider v Creuzotu je zaostala pošiljate v topov Grški, ki je zato zelo ne-voljna. Srbi so se celo zavezali, da plačajo kazen, ako zamudi tvrtlka rok Grški. Na reklamacije (trške je izporočila tvrdka. da bo dobavila do termina topove. Bojkot v Srbiji. li e I grad, 5. dcc. Bojkotiranje av-stro-ogrskega blaga v Srbiji že kaže posledice. Več tukajšnjih velikih tvrdk je napovedalo kotikurz. Bolgarija se oborožuje. Z e m u n , 5. dec. Po Donavi sta prispeli dve ladji s strelivom in orožjem za Bolgarijo. Darovi. Za obmejne Slovence. Mohorjani v Koroški Beli 11 K 60 h. — Nabrano na svatbi g. Jakoba in Uršule Mlakar v Boh. Srednji vasi kot skupiček dražbe lovskega psa najnovejše pasme 6 K 42 h. — Mohorjani, darujte v vsaki župniji za obmejne Slovence, spominjajte se obmejnih Slovencev ob vsaki veseli in žalostni priliki. — Preč. gosp. dr. Jos. Marinko, profesor, Novo mesto, 10 K. — Ob priliki cesarjeve 60-letnice nabral od občinskega odbora in drugih P. Poljane 17 K 64 h. — Mohorjani P. Srednja vas v Boh. 6 K 20 h. Za pogorelce na Božjakovent. Preč. župni urad v Štangi 5 K. — G. Janez Oblak, P. Boh. Bela, 12 K. Za uboge slovenske dijake na Dunaju: Gdčna, Helena Bavdek v Ljubljani 10 K namestu razsvetljave. — Gospa Stark nabrala v gostilni De Schiava v Kolodvorskih ulicah 3 K. Za žrtve 20. septembra: Učenec Stanko Zajec 50 vin., dobljeno stavo pri spretnem odpiranju rok. — Pri Mitiki na Zabje-ku nabrani 2 K. — V proslavo jubileja Nj. Veličanstva g. Franjo Ranth v Sp. Šiški št. 147, 1 K. Za uboge na Resljevi cesti: G. Ana in Toni Zibertove v Ljubljani 5 K. — Namesto razsvetljave g. Fran Jarec 10 K. — G. Anton Marješič, trgovec, oba iz Medvod. 5 K. — G. Fani Kastelic v Ljubljani 1 krono. Izpred sodišča. IZPRED TUKAJŠNJE POROTE. Nepoboljšljiv uzmovič. 47 let stari delavec Miha Hribar, rojen v Domžalah, je bil zaradi tatvine že 6krat kaznovan. Zadnjo kazen je prejel zaradi enakega hudodelstva pri okrožnem sodišču v Celju, in sicer 6 let težke ječe. To 'kazen je prestal v samotni ječi, tako da je bil letos dne 18. julija že prost. Obdolženec je pa Iznova postal nevaren tuji lastnini, kajti še isti mesec je Ivani Cerar v škerjančevem izmaknil linpol metra blaga za hlače, zimsko srajco in suknjo. V Nemčevi gostilni v Zaborštu je Hribar videl, ko je Fr. Nemec svoj telovnik slekel in ga položil v gostilniško sobo poleg veže. To priliko je tat porabil in si telovnik, v katerem je bilo 4 K denarja, prisvojil. Te tatvine Hribar taji, priznava pa, da je Jerneju Silvestru v Jaršah vzel suknjo, gorenje in spodnje hlače, telovnik in pas. To obleko je drugi dan prodal na Selu v Ložarjevi gostilni. Janez Markič je kupil od njega telovnik; nato sta skupaj pila žganje. Markič se ga je pa tako nalezel, da je šel na vrt spat. Tu mu je obdolženec, kakor sam priznava, iz žepa vzel uro ter jo odnesel. Porotniki so poleg vprašanj radi izvršenih tatvin tudi temu pritrdili, da je postal Hribar tat iz navade. Sodišče ga je obsodilo na pet let težke ječe. Malopriden fant. Klemens Daniel, zasebni uradnik na Dunaju, je komaj 15 let star, a je že zašel na kriva pota. Obdolženec je bil praktikant v komptoarju trgovca Gustava \Vallis. Tu je že spočetka pokazal, da ni pošten, kajti prisvojil si ja znesek 60 K, katere je inkasiral za svojega šefa pri dr. Viktorju VVitsche. Od Berte Pollak je prejel 25 K; od tega zneska si je pridržal pet kron. drugo je pa šefu dal. Dne 19. avgusta t. I. poslal je Wallis nekega svojega uslužbenca k tvrdki Schrame! inkasirat šele drugi dan zapadajoči menični dolg v znesku 480 K. Vročil mu je tudi pismo, da sme dotičnik prevzeti denar. Ker pa lastnice tvrdke ni bilo doma, oddal je poverilno pismo zopet knjigovodji Krausu, ki je zaprl list v svojo miznico. Popoldan je pa VVallrs poslal obdolženca k gospej Schramel da bi jo opomnil na drugi dan zapadajočo menico; denarja mu pa ni zaupal, ker je slutil, da mu ga ne sme. Klemens Daniel je pa šiloma odprl knjigovodjevo miznico, vzel iz nje poverilno pismo ter se ž njim predstavil pri gospej Schramel. Ta je imela spočetka pomisleke izročiti mu denar, končno se je pa le dala od obdolženca pregovoriti. Ko je imel ta denar v svojih rokah, se je vse-del na vlak iu se pripeljal v Postojno, ter se nastanil v tamošnjem prvem hotelu pod napačnim imenom Rudolf pl. Luschiitzky. Tu je ostal do petega septembra t. 1. Ko se mu je pa začel denar krčiti, zglasil se je pri Heliodoru Petriču, kateremu se je predstavil kot baron, ter si od njega izposodil kolo, vredno 120 K. S tem kolesom se je po stranskih potih pripeljal v Trst. kjer je kolo zastavil. Prišel je po tem dogodku v Ljubljano ter prenočil v hotelu Union«, kjer se je v knjigo za tujce zopet zapisal kot Rudolf pl. Luschiitzky. Seveda obdolženec ni tu za prenočevanje ničesar plačal, temveč se je odpeljal na Koroško, in sicer proti Celovcu Na Jesenicah je imel pa smolo. Med vožnjo prilastil si je plašč izprevodnika Franja Povšeta, in ko je stopil z vlalka na Jesenicah, je bil zaradi te tatvine aretovan. Klemens Daniel je sicer tajil, češ, da se je to le pomotoma zgodilo. A poizvedbe so dognale, da ni bil obdolženec nikdar lastnik kakega plašča. Pri njem se je našel tudi zastavni listek Petričevega kolesa, o katerem je Daniel trdil, da ga je kupil od nekega neznanega moža. Orožnikom je pri aretaciji rekel, da je konjski kupec z Dunaja ter da se piše Herman Jugenhaf. Vsega skupaj je ta fantič napravil 717 K škode. Klemens krivde me taji. LjuDlianske noulce. lj »Katoliško mladeniško društvo« v Ljubljani vabi k proslavi jubilejev svetega očeta Pija X. in presvetl. cesarja Franca Jožefa 1. Proslava se vrši v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice št. 12, v nedeljo, dne 6. decembra 1908, točno ob (>. uri zvečer. Spored: 1. Proslava jubilejev svetega očeta Pija X. in presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 2. Nastop društvenega pevskega in tamburaškega zbora. Tenor-solospev »Cerkvica« (Avg. Je-ločnik). Po zaklad«. Spevoigra v dveh dejanjih. Priredil Fr. S. Finžgar. — Vstopnina: Sedeži prve do tretje vrste 80 vin., četrte do šeste vrste 60 vin., sedme do desete vrste 40 vin. Stojišča 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. li Društvo »Abstinent«. V četrtek je imela predavanje gospodična Ložarjeva. Z gladko, zgovorno besedo jc opisovala gorje alkoholizma zlasti v delavskih krogih, ter je pojasnovala s konkretnimi zgledi iz življenja. Koncem predavanja je bi! živahen razgovor o agitaciji. Prihodnje predavanje bo v četrtek. 17. grudna. Govori g. Podlesnik. Po vsakem predavanju bo razgovor o agitaciji. Somišljeniki naj pridejo z določnimi nasveti, kaj naj bi se storilo praktičnega za omejenje pijančevanja. Na ta način bo večer živahen, 'zanimiv in plodovit. Kar se bo sklenilo, se bo po možnosti tudi koj dejansko izvedlo. Ij Delavski shod priredi »Slovensko katoliško delavsko društvo« jutri oh desetih dopoldne v S. K. S. Z. Ij Tridnevnica za može. Opozarjamo na to cerkveno prireditev, ki se vrši prihodnje tri dni. Prvi govor je jutri, v nedeljo. ob 5. uri popoldne (v uršulinski cerkvi). Drugi v ponedeljek ob 7. uri zvečer, tretji v torek ob 7. uri zjutraj. Povabljeni vsi krščanski možje in mladeniči sploh, a v prvi vrsti naše krščanske organizacije. Ženske se prosi, da ne hodijo zraven, da bodo imeli moški prostor. lj Na Miklavžev večer! Kakor kažejo priprave, bo današnji Miklavžev večer v Unionu res sijajen in zopet časten večer za »Ljubljano«. Začetek točno ob uri zvečer. Na Miklavžev večer v »Union«. Ij Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja je razposlala poštne položnice za plačilo članarine in dopošiljatev daril. Člani, ki še niso poslali članarine.za letos, se prosijo, da store isto kmalu, vsaj še tekom tega leta. Ker je dijaška in ljudska kuhi-nja velikega pomena za revne dijake in sploh za revnejše sloje, se tudi darovi sprejemajo hvaležno. Vsak dan se odda več sto porcij jedil deloma brezplačno (revnim dijakom), deloma za jako nizke eene. Darove sprejema blagajništvo. Poljanska cesta II. Članarina znaša na leto 4 krone. li Filharmoničen koncert orkestra »Slovenske harmonije«. Spored: 1. Anton Dvorak: Simfonija v g-duru. 1. Allegro con brio. II. Adagio. III. Allegretto grazio-so. IV. Allegro ma non troppo. — 2. N. Pa-ganini: Koncert za gosli s spremljevanjem orkestra. Gosli: g. Jan Rezek, učitelj »Glasbene Matice«. —- 3. Edvard Grieg: Lirična suita. I. Pastirček. II. Norveška kmetska koračnica. III. Večerna. IV. Obhod-pritlikavcev. — Vodi g. kapel-nik Vaclav Talich. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K. stojišča 1 K, za dijake po 60 h se dobivajo pri gospej Cešarkovi v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajni. Ij Vabilo na Miklavžev večer, katerega priredi »Pogrebno podporno društvo c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani« v soboto, dne 5. decembra t. I., ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »pri Levu« g. Kos na Marija Terezija cesti s sodelovanjem slavnega ljubljanskega sek-steta. Spored: 1. Sijajni nastop Miklavža z njegovim spremstvom. 2. Nagovor Miklavža otrokom. 3. Obdarovanje otrok. 4. Po nastopu se vrši srečolov in prosta zabava. — Vstopnina 30 h za osebo, otroci so vstopnine prosti. Ker je čisti dobiček namenjen v prid podpornemu pogrebu* mu društvu c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Tisti roditelji, ki želijo, da bi Miklavž osebno obdaroval njih otroke, naj blagovolijo darove poslati v soboto popoldne od 4. ure naprej v restavracijo k »Levu« z natančnim naslovom ali pa naj jih zvečer pri blagajni izroče. Ij Iz pisarne slovenskega gledišča. V torek, na praznik, sta dve predstavi: pop. ob tretji uri se igra dramska pravljica s petjem in godbo »Trnjulčica«. Pri predstavi svira orkester »Slovenske filharmonije« — Zvečer ob pol osmi uri se poje tretjič Zajčeva opera »Zrinjski«; ulogo Sulej-tnana izvaja g. Križaj, gojenec »Glasbene Matice«, ulogo zdravnika Levija g. Povite in vlogo Alapiča g. Bukšek. — V petek, dne 11. t. m. se poje prvič po daljši dobi Bizentova opera »Carmen« z gdč. L. Nordgartovo v naslovni ulogi. lj Miklošičevo »Volksepik der Cro-aten« bi želel kupiti prof. Josip Milakovič v Sarajevu. Kdor bi mu delo hotel prodati, naj blagovoli to sporočiti prof. Ilešiču v Ljubljani. Ij Regulacija Rožnih ulic. Spomladi Jiasujejo cesto na zgornjem delu Rožnih ulic; ker je tlak ob levem hodniku že položen, preostane tlakovanje le še desnega hodnika. Ij Poročil se je danes na Dunaju Emil Zaje. poročnik tren-regimenta na Dunaju, sin tukajšnjega finančnega svetnika Franca Zaje, z gospico Marjeto Panda iz Budimpešte. lj Prodajalno glasbil, piano-oi kestrov, električnih glasovirjev, gramofonov, gramofonskih plošč itd. je otvoril 2. t. m. Jos. Droll. generalni zastopnik tvrdke F. Ma-cliinek in sin na Dunaju, v hiši dr. Pirca, Sodnijske ulice. li Osebna vest. Deželni inženir g.«Žni-daršič jc dobil inženersko mesto v Dalmaciji z letno plačo 6000 K. Ij Rudolfu Bregenzerju orožniškemu ritmojstru v Ljubljani je dovoljeno sprejeti in nositi vitežki križec nekega meklen-burško - šverinskega reda. Ij Denar je izgubil g. Adolf Huber, monter v »Katoliški Tiskarni« in sicer denarnico z vsebino 120 K na poti od Flori-janSke ulice do Starega trga. Kdor jo najde. naj jo prinese v »Katoliško Tiskarno«. Nagrada poštenemu najditelju ne odide. Ij Saje so se vnele sinoči v dimniku Perlesove pivovarne. Ker ni prišlo do hujšega. gasilno društvo ni stopilo v akcijo. lj Prebrisan fant. Sinoči je prinesel po Prešernovih ulicah nek mlad fant na glavi škaf medu. Ko ga postavi na tla, se je škaf nekaj pokvaril in med je začel teči iz njega. Fant takoj pokliče postreščka in mu veli, da naj med pelje v Šiško, zakar mu je ponudil 1 K. Ko mu je povedal, da je med Dolenčev mu je postrešček svetoval, da gre po drug škaf, da bodo med predja-li. Fant jc res odšel, a ni ga bilo več na-zaij. Ko je šel slednjič postrešček sam po škaf k Dolencu, tam niso o tem ničesar vedeli, pač se pa prepričali, da je bil med tam ukraden. Ostali med je Dolenc dobil nazaj, prebrisanega fanta pa sedaj iščejo. lj Neznano kam je odšla dne 3. t. m. 561etna delavčeva žena Marija Gabrova. kateri se je omračil um. Kjer bi se oglasila naj se blagovoli obvestiti mestno policijo. Ij Izgubil je gospod Nikolo Bužinof denarnico z 230 K. Ij Nova tovarna cikorije na ljubljanskem polju. G. Schantel je prodal neki tuji tovarni svoje travnike pri tovarni za lep za 48.000 K. Na tem prostoru se zgradi tovarna za cikorijo. Ij Ljubljanski sekstet na lok ne igra v »Iliriji« v ponedeljek, marveč v petek ob 8. uri zvečer. lj Slovenska zaloga mineralnih voda. Dosedaj je bilo slovensko kupujoče občinstvo navezano na nemški zalogi rudninskih vod — na Kastnerja in Lassnika v Ljubljani. Sedaj je pa prevzel zalogo mineralnih vod g. A. Šarabon, kar je iskreno pozdravljati. Razne stvari. Pošto je zaprosila širna sovodnjiška občina, pod katero spada mnogo vasi, posejanih po matajurskih obronkih; toda vlada je noče sama vzdrževati, občina pa je preobložena z dolgovi, torej — ne dobimo še krvavo potrebne pošte! Radikalna poštenost. Na nekem shodu v Kutni gori sta govorila češki agrarec poslanec Svejk in vodja svobodomislecev dr. Bartošek. ki jc smisel obeh govorov združil v klicu: »Proč z redovnicami!« Tako spodbodeno je ljudstvo navdušeno zaklicalo: Hauba! Sedaj pa se je oglasil za besedo nek katoliški duhovnik ter rekel: »Vi kličete »Hanba« starišem, ki dajejo svoje hčere v redovne šole; toda tale poslanec Svejk tukaj, ki se tako zgraža, ima sam svojo hčerko v šoli pri uršulinkah v Kutni gori in jc z uspehi zelo zadovoljen. Gospod poslanec naj pojasni to protislovje!« Toda gospod poslanec je naenkrat izginil kakor kafra in kmetje so si napravili svojo posebno sodbo o poštenosti teli ljudskih osrečevalcev. Židje v Bukovini. Bukovina je obljubljena dežela Židov, zlasti ruskih. Kuk blagoslov so ti obrezanci za domače ljudstvo, kažeta ta-lc dva primera: Vsled ovadbe nekega kmečkega dekleta iz Ruske Novosielice je bil 1. t. m. v Črnovicah aretiran Žid Simon Aclmer, ki jo je hotel spraviti v neko sramotno hišo na Dunaju. Dognalo se je, da je imel ta Žid jako razširjeno trgovino z dekleti ter je držal stalno dva agenta za ta »kšeft«. Svoje žrtve ie dobival večinoma iz ruskih in "ii-munskih vasi ter jih pošiljal po vsem svetu. Njegova rodbina je bila pred kakimi 20 leti izgnana iz Rusije iu je prišla v Bu-kovino v samih cunjah. Nastanila se je naiprvo v Sadagori, potem pa v Črnovicah ter se pečala z oderuštvoin. Kmalu si je Simon Aclmer zamogel kupiti lastno hišo in ko je na to še dvakrat napovedal konkurz — je bil bogat mož. Radi sleparske kride je bil obsojen v tri mesece zapora. njegovo hčer pa je vseeno oženil nek gališki odvetnik in dobil z njo 120 tisoč kron dote. Ko je Simon prišel iz ječe, odprl jc Črnovicah sramotno hišo in se popolnoma »posvetil« snažni kupčiji. Sedaj sedi v zaporu ter premišljuje, kako bi se najlepše izvil pravici in nadaljeval svoj posel. Proti zvodništvu bi trebalo pač novega, strogega zakona. — Vreden obrezan bratec Aclmerjev je Simon Reichel, ki jc bil tudi te dni aretiran v Črnovicah. Ta Žid je v 10 letih iz poce • berača postal bogatin, ki je svoji hčeri dal 100 tisoč kron dote. Bavil se je zgolj z oderuštvom ter je jemal nad 40 odstotkov. Ta krivo-nosi krvoses jc spravil neštete kmete na boben in je uničil srečo na stotine ljudi. Potem se pa zgražajo nad ruskimi židovskimi pogromi. Rešitev na morju. Vigo, 30. novembra. Neki angleški parnik, ki je prišel iz Lizbone, je na visokem morju našel in sprejel na krov dvajset mornarjev v malem čolnu, ki so se vanj rešili ob potopu holandskega parnika, na katerem so bili uslužbeni. Zaradi razžaljenja straže je bil obsojen pred okrajnim sodiščem P. P. v ente-denski zapor, ker je pljunil v obraz in rekel pfuj straži 27. pešpolka. VseučiSiških dijakov je bilo lansko leto na 125 evropskih visokih šolah 228 tisoč 732. Nemčija zavzame pri tem prvo mesto toliko glede števila vseučilišč kakor tudi dijakov; ima namreč 21 univerz ter okroglo -19.000 dijakov. Potem pridejo Francija s 16 vseučilišči in 32.000 dijaki, Avstro - Ogrska z 11 in 30.000 dijaki. Angleška s 15 iu 25.000 dijaki, Italija z 21 in 24.000 dijaki, Rusija z 9 in 23.000 dijaki, Španija z 9 in 12.000 dijaki, Švica z 7 in 6500 dijaki, Belgija s 4 in 5000 dijaki, Švedska z 3 in 5000 dijaki, Rumunska z 2 in 5000 dijaki in Nizozemska z 5 univerzami in 4000 dijaki. Grška, Norveška, Danska, Portugalska, Bolgarija in Srbija imajo samo po eno vseučilišče. Rekord v sodnem postopanju je doseglo sodišče v Chicagu. Bogat trgovec Peter Vlisingen je prišel te dni k sorodniku in mu priznal, da je tekom 25 let ponarejal bančne listine ter si tako »prislužil« tri do štiri milijone; zdaj pa da ga je začela vest tako strašno peči, da ne more več prenašati. Aretirali so ga, sodili in obsodili vsega skupaj v štirih urah. Rak ozdravljiv. Francoski zdravnik dr. Octave Laurent, profesor kirurgije, ki je na medicinski akademiji v Parizu predaval o zdravljenju raka. je izjavil, da je vsak rak ozdravljiv po načinu, kakor ga je on iznašel, samo da je bolnikovo telo dovolj krepko, da se upira posledicam. On namreč vbrizga 5—60 gramov formala ter je na ta način ozdravil raka na obrazu v malo dneh, potem raka na prsih, pljučih ter sploh notranjega raka. Njegovo metodo lahko izvaja vsaK zdravnik. Dr. Laurent je sin ubožnili knietskih starišev; z zdravljenjem raka se bavi že mnogo let Rajši sebe umoril kot kralja. Veliko senzacijo je povzročil v Lisaboni samoumor Alberta Costa, prvaka republikanske stranke. Bil je član družbe črnega križa, katera je upletena v umor kralja Carlosa in njegovega sina. Sedaj se zatrjuje, da je družba izžrebala Costo, da sedanjega kralja Manuela umori, česar pa ni hotel storiti in rajši izvršil samoumor. Napad na Rockefellerja. Pri Adiron-dacku se je ponesrečil poizkus, da bi bil skoči1! iz tira vlak, v katerem se jc vozil znani ameriški milijarderski bogataš, pe-trolejni kralj Rockefeller. Predavanje v sv. Petru. Deželne (provincialne) oblasti so se začele, po večkratnem dreganju, vendar enkrat zanimati za gmotne razmere šentpeterskih Slovencev. V nedel/o je imel predavanje o iz-! boljšanju goveje živine satu provincijalski živinozdravnik dr. Romano. Enakih iu drugih praktičnih predavanj je bilo tu in tam že več. Mnogokrat mora govornik po tolmaču povedati važnejše reči, da njegovo delo ne ostane brez uspeha. Za poljedelstvo, za sadjarstvo in za mlekarstvo med našim ljudstvom ima že lepo zaslugo dr. Dorigo iz Čedada. Škoda, da ni nobenega domačega učitelja, kateri naj bi se brigal in naj bi učil slovenski, kaj in kako je delati ljudstvu v povzdigo gmotnih razmer. Poslančev samoumor. Ustrelil se je saški poslanec dr. Riihlmajiin. Neka njegova dvobojna zadeva je prišla v javnost, kar ga je tako razburilo, da se je ustrelil. Trikratni samoumor. V stanovanju kasselskega trgovca glasovirjev Meistra so se zastrupili njegov 231etni sin Viljem, njegova prijateljica natakarica Hausmaun iu njegov prijatelj, tvorničarjev sin Maks Ranach. Izpili so zastrupljeno vino. Prvi braniteljski nastop ženske na Nemškem Dne .31. oktobra t. 1. je v Altoni prvič nastopila ženska kot braniteljica m. sodniji. Gdč. dr. itr. Ani Schultz je biio poverjeno zagovorništvo mladostnih obtožencev; z načinom svojega nastopa si ie na mah pridobila simpatije sodnega dvora in vseh navzočih. Zanimivo je bilo opazovati, kako so znani juristi drug za drugim prihajali v sodno dvorano, da prisostvujejo temu važnemu in zanimivemu dogodku na polju zagovorništva. Vsekako je to velik uspeh nemškega ženstva, ki že desetletja tiho, a vstraino in krepko deluje za splošen kulturen napredek. Črnoviški akademski senat proti Cehom. Akademski senat vseučilišča v Črnovicah je imel 9. t. m. sejo, v kateri je sklenil protest proti češkim napadom na praške nemške študente. — Čuden rabi. V Zagrebu imajo novost. Nek prefrigan jud prerokuje zagrebški inteligenci prihodnjost, in sicer iz Thal-muda in Khabale . . . Zakaj si niso naročili rajši kar kakšne ciganke! Telefon brez telefonistk. Te dni je v Lionu na Francoskem kakih pet naročnikov rabilo telefon — brez gospodičen. Preizkušali so nov stroj nekega Kanadca, ki skrbi za avtomatične zveze. Te dni se bo posebna komisija bavila z novim izumom, iu če se isti posreči, ni dvoma, da izgubi mnogo deklet svoj pičli zaslužek. — »Amerikanski Srbobran«, ki iz. liaja v Pittsburgu v Severni Ameriki, je na Hrvatskem prepovedan. NEMIRI V PERZIJI. Iz Astrahaba poročajo, da so izbruhnili nemiri. V nevarnosti je arzenal. VSTAJA NA HAITIJU. V Port-au-Princeju je prebivalstvo napadlo in oplenilo trgovine in stanovanja pristašev predsednika Nord Alexisa. Predno so oblasti nadvladale položaj, je bilo ubitih 12 oseb. Vojaki so streljali v množico. Ubitih je bilo osem oseb. V pristanišču je pet ptujih ladij. Telefonska In brzojavna poročila. NERESNIČNE VESTI O MOBILIZACIJI. Dunaj, 5. dec. Glede na vesti v inozemskih listih, da Avstrija mobilizuje in zbira na srbsko-črnogorski meji cele zbore, se uradno izjavlja: Cesar je vojaško upravo pred mesecem na podlagi zakona 1888 pooblastil, da sme tolike rezerve in nadomestne rezerve vpoklicati, da bo mirovno stanje v toliko pomnoženo, v kolikor to zahteva varstvo interesov prebivavstva v priklopljenih deželah. Vojna uprava se je te pooblastitve z ozirom na življenske interese prebivalstva le v toliko poslužila, da je pridržala zgolj aktivno službujoče vojaštvo; pridržali so se nekateri tretjeletniki in tisti nadomestni rezervisti, ki so že zdaj bili pod zastavami. Prizadeti so le tisti oddelki, ki imajo de-taširane pododdelke pri 15. zboru v Bosni. Nihče se ni dozdaj vpoklical, kdor je v civilu. Ker pa to število za primerno povišanje mirovnega stanja še ne zadostuje, so se z nadomestnimi rezervisti tudi nekateri novinci transportirali k svojim oddelkom. Obenem s to naredbo so v zvezi nekatere druge izpremembe pri 15. zboru, s katerimi bodo končane tiste priprave, ki so v Bosni zaradi varnostne službe, ki je posebno zdaj po zimi zelo naporna, potrebne. Zato so vse vesti o mobilizaciji čisto brez podlage. KRAMAR GOVORI. Dunaj, 5. dec. V današnji seji so češki radfkalci demonstrirali z žvižganjem in vpitjem proti predsedniku dr. \Veiskirch-nerju. V budgetni debati je govoril dr. Kramar, ki je imel zelo srečen dan. Govori! je proti nemški prepotenci. Aplavdirali so mu burno vsi Slovani. KRAMAREVA IZJAVA. Dunaj, 5. dec. V svojem današnjem govoru v parlamentu je dr. Kramar povdarjal. da je njegova stranka in sploh vsi Cehi pripravljeni podpirati parlamentarni kabinet pod pogojem, da se enota češkega kraljestva varuje in izvede jezikovna rav-r.opivvvnst. Prihodnja seja v sredo. NEMŠKI SENAT V PRAGI. Praga, 5. dec. Člani nemškega vse-učiliškega senata v Pragi so odložili svoje mesto. ŠVEDSKI KRALJ IN KRALJICA NA DUNAJU. Dunaj, 5. dec. Danes sta prispela semkaj švedski kralj in kraljica. Cesar ju je osebno sprejel. POMEN DEBATE V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. Rim, 5. dec. »Tribuna« povdarja, da je ogromna večina v italijanskem parlamentu, ki je odobrila Tittonijevo politiko, dokaz, da Italija ne bo sledila klativiteški politiki, marveč hoče dosledno zasledovati dosedanjo mirovno politiko. SPOPADI NA HERCEGOVSKO-CRNO-GORSKI MEJI. Budimpešta, 5. dec. Kljub uradnim dementijem, trdi »Pesti Naplo«, da je sedem vojakov v spopadu s Črnogorci padlo. Padel je tudi nadporočnfk Bašie od 23. polka iz Szombora. Listnica uredništva. Gradec. Vse kar smo dobili smo priobčili. Hvala lepa! Na razpolago smo Vam izrazite le svoje želje! Malokrvnost - bledičnost. Pri zdra-vitvi malokrvosti m bledice se največja paznost obrača na povečanje rudečrh krvnih telesc in na zvišanje hemoglobin-vse-bine. Posega tega cilja ima za posledico splošno zboljšanje, ojačenje, nadležni pojavi slabosti in bolečin izginejo itd. Pri tem zdravljenju igrajo glavno vlogo žele-zovsebujoči izdelki. Ferromanganin je, kakor se potrjuje od prvovrstnih zdravnikov, izvrstno, dosedaj od nobenega druzega železovsebujo-čega izdelka le pobliže doseženo, krvo-tvorno in ojačujoče sredstvo, ki je zaradi svojega zanesljivega učinka in dobrega okusa postalo dragocena pridobitev v zdravništvu. Prof. dr. J. A. se je izjavil: »Najrajše uporabljam Ferromanganin zaradi njegove prijetne setave in z zelo dobrim uspehom v svrho krvotvornosti in ojačenja o v to pripravnih slučajih tako v svoji bolnišnici kakor tudi v zasebni praksi. Ima zelo prijeten okus in je prost sodobnih in poznejših učinkov.« Cena steklenice 3 K 50 vin. Pri nakupu naj se pazi na itne »Ferroinanganin« ter varstveno znamko »dekličino glavo« in naj se vsi drugi enaki proizvodi zavrnejo. Dobi se v vseh lekarnah, gotovo v sledečih ljubljanskih lekarnah: »Pri Mariji Pomagaj« na Resljevi cesti 1; »Pri ange-Iju« na Dunajski cesti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu; v večji množini •»Sclnvanen-Apotheke«, Dunaj, I., Scliot-tenring. Prsne Printna lo s to znamko — ribičem —-kotga-nuicijsVim 7i»n-kom Scottovo-gn ruvnanj«. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 5 decembra. Pšenica za april Pšenica za oktober 1. 1909 . . . Rž za april 1. 1909....... Oves za april . Koruza za maj 1. 1909. . ... Efektiv 5 dražje 12 95 11 25 10 82 882 7 59 C -J Čaa opazovanja Stanje barometra v mm Tempe ratura po Celziju Velrovl 1 Nebo rtJS " a p 3 E: "3 S » <»■ 4 9. zveč. 742 5 00 sl. svzh. pol. obl. E 7. zjutr. 42 3 00 brezvetr. i obl. 00 2. pop 41 2 25 sl. sever » leteoroJotjično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srea. zračni liak 736"0 mm. Za Božič 1908. Znana dunajska izvozna tvrdka A. Hirschberg II., Rembrandtstr. 19, razpošilja tudi letos slovite amer. patent. srebrne garniture, obstoječe iz 42 kosov, in sicer: nožev, vilic, žlic, kavinih žlic, zajemalnic za juho, svečnikov itd. za čudovito nizko ceno 13 K 80 v. Kdor hoče za malo denarja napraviti svojim domačim veselo božično presenečenje, se opozarja na to redko priliko. Več v oglasu. jenja z uživanjem Scottove emulzije. Zdravniki, babice in stariši pripozna-vajo to s tisoči potrdili. Scottova emulzija ^ pomaga z intenzivno močjo, ki izvira iz najboljših sestavin in iz originalnega Scottovega ravnanja. Splošno zdravje se zboljša že po porabi prve steklenice Scottove emulzije. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. (Jttanovljcno 1862. Telefon lt«v. 684 Srednja včerajšnja temp. — 1 5°, norm. — 0'1°. Rodbina Brus naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloslno vest o smrti iskreno ljubljene hčere, ozir. sestre, gospe Ivane Marguč roj. Brus posestnlcs in Imetnice trg. tvrdke Jos. Brus katera je danes ob polu 11. uri dopoldne po dolgi In mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče v 55. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bode v nedeljo, dne 6. grudna ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti št. 10 na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu. Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Dolenji Logatec, 4. grudna 1908. 3200 # w e. k/ dvor. mailnlat ▼ DUNAJ (WIEN), Vil, KAISERSTRASSE 71 na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsakovrstnih peči za vsako porabo od navadne do najfinejše ln naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato emajlirane. Pefci za trajno kurjavo m premog. Okrogle pe6i ia regulirati od 15 K višje. Zaloga ognjii&, štedilnikov in strojnih ognji&č. Najbolj&e plinove peči, kamini črni in emajl. Železne pe6i s petnicami za dve ali tri sobe. Patent vložki /A za glinaste peči. Sušilnice. KfuJm« pe&i. ">n i I 20 Benitna ponudba. Jvjlad -mož ijče družico, staro od 21 do 30 let, ne premajhne ve h k°Sti, ki bi imela 500 Jf v gotovini. Odgovori se na vsako pismo. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". 3169 2-1 Žalujoči ostali. Mebiovana soba s posebnim vhodom za enega ali dva dijaka blizu domobranske vojašnice se takoj odda po zelo ugodni ceni. Kuhnove ulice št. 23, pritličje na levo. 3161 3 3 Organist in cerkovnik dnbl z novim letom 1909 službo v Javorju pri 3025 Litiji. 1-7 Prednost in:a samec, rokodelec; dober pevec, četudi samoul: je dobrodošel, ker ima tu časa dovolj za nadaljno uobrazbo. Odkritosrčnost neobhodno potrebna lastnosti Plača po dogovoru. Župni urad Javorje pri Litiii Fr. Indof župnik. Lep gramofon z amerik«n«kimi ploščami se ceno proda. Naslov na M. M. 73, pošta Ziri pri Škofji Loki. 3168 2—1 JC*•«?•«*' oženjena oseba ali pa kak sameo, imajoč pri sebi kako osebo za gospodinjstvo za prevzem vodstvo gostilne in trgovine ,wsr Trgovsko izobražene osebe, katere imajo prakso za potovanje imajo prednost in za potovonje postranski zaslužek. Kapitala ni potreba investirati, pač pa je potreba položiti kavcijo. — Poboji po dogovoru. 3196 3-1 Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravništvo »Slovenca" pod šifro »GOSTILNA«. Dobi se v vseh lekarnah. Več vrst sodov ima naprodaj A. RE.PIČ, -odar.-iki mojster v Ljubljani, Trnovo. 2«83 6 let staro razpošilja franko 2 litra za 5 kron; vinsko žganje 2 litra za K 560; 12 let stari konjak za K 8 --. Graščinsko oskrbništvo grad Golič pošta Konjice Štajersko. 2853 io-» Proti katarom sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdrav nifko priporočauh je 3» 12 U. alkali&M UaflM katera se z vspehorn rabi sama ali pome snua z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. Izvirek: Liiessnubl Sauerbrunii, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Prospekti Mastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zp.log» pri Mihael Kastner-ju In Peter Lassnlku-Llntljana. ti J 52—46 Globoke izpod cene prodajami radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmorilernej&o konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trgovina % _ gg^ ------Pred škofijo štev. lO.-- Najboljša krma za pse je In ostane faMnjerjev kolač za pse ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.-. 5 kg poštn. prosto K 3 20. Fattingerjev Puppy Bisqoit za mlade pse, 50 kg K 26.-, 5 kg poštn. proste K3 50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolača za psa In krmo za perutnino Wlener-Neustadt. Nad 2M) prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom. 467 26 — 21 muRnviroi 2811 3 ? Imate li doraslo (hčerko S novo platno Naročite ji najcenejše in najlepše tkano blago lastnih to- Zahtevajte M vorn< "delkov: barhenta, povsod 3 flanele,darrasta.gradla, kanafasa, najmodernejšega blaga za daniske kostume, Itd., vse po najnlijih cenah lastnega tovarniškega izdelka pri tvrdki :n;"m| Frantilek Mejdr, K It) g/ strojna tkalnica in razpošl-Ijalnlca v Usti na Orlici, Hutvald it. 38, Čeiko. 2340 2 -1 Naredite ji veselje in Kupite ji opremo z narodnimi kolkom 1 kos 23 ml za 3 učenci za kamnoseško obrt se sprejmejo takoj pri tvrtki Feliks Toman, na Resljevi oesti št. 30. 3171 3-1 Blagajničarka S 1. svečanom sprejme se v večjo trgovino tu, blagajničarka, srednje starosti. Prednost imajo one, ki so dovršile trgovsko šolo in so že izvežbane. Naslov pod ,,Blagajničarka" na upr. tega lista. 3195 3 -1 Tvrdka Zabret & Huter Britof pri Kranja išče 31)9 3-1 knjigovodjo zmožnega dvojnega knjigovodstva in laščine. Prošnje naj se pošljejo na gornji naslov do 15. t. m. Kdor hoCe varno, mirno in hitro v AMERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika 1639 21 Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani 1 Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton Amarlka....... 24.000 „ President Lincoln ... „ 20000 , President Grant .... , 20.000 . Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi Črti od avstrijske meje (Eger) naprej. fteckenpferd-lilijno-mlečno-milo. Najmilej&e milo za kožo. f>7 40-36 ETZ3 Lepo stanovanje obstoječe iz 3 sob z vsemi pritlikami je v 1 nadstropju v novi hiši na Resljevi cesti št. 26 s I. februvarjem in tudi preje za oddati. Poizve se na Resljevi cesti št. 30 v pritličju- 3170 3—2 Priporočam pristno Istrsko belo in črno m Ulito iz lastnega uinosrada. Steklenica, ki drži I liter, stane 48 vinarjev, cene na - debelo se znižajo. - Za obilen obisk se priporoča 3127 2-2 Ivan Harkežlč, gosposke mice j. H' IGOBBBOI I Od I. decembra naprej točim v restavraciji ====== „Pri lipi" ! češko delniško budjeulško pivo I y 3179 2-2 Marija Umberger restavracija „PRI LIPI". IOSBOI Dobava govejega in telečjega mesa za zdrave in bolne prisiljence v Ljubljani sc vsled ukaza deželnega odbora z dne 26. novembra 1908, št. 14088 vnovič razpiše. Ponudbe je vložiti do 12. decembra 1908 v pisarni vodstva deželne prisilne delavnice. Ponudbeni pogoji so ravno tam na razgled. Vodstvo deželne prisilne delavnice Kranjske vLjubfjani, dne 28. novembra 1908. 3163 1-1 P. n. občinstvo! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da mi je podelila c. kr. vlada koncesijo za posredovanje za nakup in prodajo nepremičnin, posestev, hi&, zemljišč, gozdov, stavbi&č itd. in oddajo stanovanj. S tem je spojena posredovalnica za starinske stvari £antikvitete), bodisi knjige, orodja, stenski okras, zlato, srebro, sploftno hi Ano opravo, obleko, stroje, voz&ve itd. — Kdor želi kaj kupiti ali prodati, naj se izvoli blagohotno obrniti na mojo posredovalnico, kjer dobi pojasnila, bodisi glede nakupa ali prodaje gori omenjenih stvari. — S tem se priporočam s spoštovanjem ALBERT DERGANC, 3373 3—2 Marijin trg &t. 2, nasproti Frančiškanov. MILIJONI se porabijo vsako leto za kopeli in druga zdravljenja, v nadi, da se s tem zopet pridobi dolgo zaželjeno zdravje; vendar je žalibog večina teh bolnikov navzlic temu da se potrpežljivo in natančno drži predpisov in se ne straši nikakih stroškov zelo razočarana. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija. revmatizom, bolezni v križu In glavi, želodčne In črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti namesto brezuspešnih poizkusov seči po takem sredstvu, ki omogoča z uspehom zdraviti gorenje bolezni in to je elektrioiteta. Mi smo radi pripravljeni podati vsakemu bolniku natančno pojasnilo o tej zdravniški metodi in zadošča, da se pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrirano brezplačno knjigo razprava o moderni elektroterapiji. ~ zastonj in franko. ~ Elektroterapevtiška ordinacija, Donaj, I. Schvvangasse štev. 1, s|3. 1. n. P i Kupon za brezplačno knjigo. 22. nov. 1908. Na elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I., Schvvangasse 1, s/3. I. nadstr. Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Uber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime:........................................................................... Naslov:.................................................................... 3191 1- -1 ■HHHS 9B8S9B ■BHfllK Pozor! OGRAJA (stena za pisalni prostor) skoro nova se poceni proda. Poizve se pri Pavlu Batjelu mizar, mojstru, Radeckega cesta. Proda se 3164 3-1 Ml SCGe1** z ucdne močjo pri Kranju, po&ta Tupelič«>. Več se izve pri lastniku Matiji Rozman • u. ■JV • ^^ enonadstropna, z ogra- N I M N jenim vrtom in več stano- 111 ^ U van'' se Procla- Primerna ® ^ tudi za obrtnike. Prosta lega ob Ljubljanici, na Prulah St. 4. Ljubljana. Pojasnila se dobe pri lastnici hiše ravno tam. 3194 3—1 Služba organista je razpisana v Dragi. Nastop s 1. februarjem ali januarjem ali tudi prej. — Več se izve pri župnem uradu v Dragi, via Rakek 3201 3 1 Dobro izvežban strojepisec in stenograf se sprejme takoj v pisarni dr. Ludowilca Filipič-a odvetnika w Celju. Plača po dogovoru. 3189 3—2 "> fc.T^av^t.A.t*»v. mbn m »» H a Velika zaloga juvelov, zlatnine, ** c t>nUi«n in A 4 r% f rnf niti J^l^ I? 58 m m Primerna božična f z in novoletna darila l 2545 srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste. Točna postrežba, s Najnižje cene. : Lud. Černe13 101 juveiir, trgovec z urami ter za- ** prlseženi sodnijski cenilec. : m {$! Ljubljana, Wolfove ul. št. 3. jjf Trjouina s špecerijskim blagom. A. Sarabon priporoča svojo novourejeno Slavno zalogo Velika pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Točna in solidna postrežba! Na drobno in debelo. Trjouina z moko In deželnimi pridelki. 1 v ..f- .■ ■ v " ■ . - Zaloga brinja in sliv za žganjekuho. v ^Slovenca" itev. 281. dnč 5. decembra 1908. danost ln umetnost. * »Doin in Svet«. — Kdor jc 'pred dvaindvajsetimi leti vzel v roke številko »Dom in Sveta«, je pač dvomil, ali se bo to skromno književno podjetje tudi moglo ohraniti. Pa »Dom in Svet« je premagal vse dvome, od leta do leta je rasel in se razvijal, ter pridobival na moči in na ugledu. Vsak letnik je pomenil korak naprej in je dopolnjeval slovensko literaturo z več nego enim doneskom trajne vrednosti. Tako si je list pridobival vedno več čita-teljev in je privabil v svoj krog najboljše slovenske pisatelje in umetnike. Tradicijam svojega nepozabnega ustanovitelja je ostal zvest »Dom in Svet« tudi poslej, ko je prišel v druge roke. Nikogar ni odbijal, vsakogar je vabil na pravo pot in podpiral vsako dobro in narodu koristno književno stremljenje. V kritiki objektiven, vsekdar resen in nepristranski, se je ravnal »Dom in Svet« po načelu, da mora sam v dejanju izvrševati in kot dejstvo pokazati, kar zahteva od slovstvenega delovanja. Tako je »Dom in Svet« sam na sebi književen spomenik v zgodovini slovenskega slovstva, ki bo trajno sled zapustil tudi za bodoče čase. Pa iz njega je izhajala vsekdar iniciativa tudi za drugo delovanje na polju književnosti in umetnosti. Cela šola književnikov se je zbrala okolu tega ognjišča in je obogatila naše Slovstvo s lepimi spisi in knjižicami. Delo se je začelo deliti, vz-ra'stli so novi listi in lističi, a »Dom in Svet« je ostal v sredini, vesel vsakega nadebudnega pojava na polju naše književnosti. Veliko se je snovalo in ustanavljalo v tej toli živahni dobi, kar izhaja »Dom in Svet«. Pa mnogo tega, kar je bilo nezdravo v svojem početku ali je zašlo na kriva pota, je usahnilo — žal, da tudi marsikaj dobrega vmes. A »Dom in Svet« tega procesa ni čutil; enakomerno je napredoval brez nevarnih kriz, nobeno nasprotovanje mu ni moglo škodovati in nobena izku-šnjava ga ni odvrnila od njegove poti. Tako pojde »Dom in Svet« svojo pot tudi nadalje. »Katol. tisk. društvo« daje listu mogočno zaslombo, ki mu je poroštvo neoma-janega obstanka. Naši književni in umetniški sotrudniki so ostali »Dom in Svetu« zvesti in njih vrste se množe z mladim naraščajem, ki hrepeni, da sledi stopinjam njihovih korakov. Za bodoče leto ima »Dom in Svet« pripravljenih več krajših in daljših spisov od znanih dosedanjih sotrudni-kov; pesništvo in povest bosta dobro zastopani, Finžgar in Medved bosta kot doslej bogatila list s svojimi doneski; za ilu-stracijski del pa jamči najmodernejše urejena »Kat. trskama«, ki smatra »Dom in Svet« kot svojo častno zadevo. Cena listu ostane ista kot doslej: Za celo leto 10 K, za dijake 7 K, za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo 11 mark. Zeleč, da ostanejo »Dom in Svetu« zvesti vsi dosedanji prijatelji, priporočamo našim somišljenikom, da ga z naročanjem in sodelovanjem podpirajo. Zadnja (XII.) številka, ima sledečo vsebino: »Biseri« (povest) — Lea Fatur; »Oj skrbi« — zložil G. Koritnik; »Pesem Črnogorca« — zložil G. Koritnik; »Cesarju ob 601etnici« — zložil M. O.; »Mater Dolo-rosa« -- zložil S. Sardenko; »Filozofija romana« — dr. L. Lenard; »Cesar Friderik na Malem gradu« — A. Medved; »Simon Jenko in njegovi pesniški zgledi« prof. I. Grafenauer; »Cosas de Espaua« — J. Lavtižar; »Ditiramb« — G. Koritnik; »Bi-line« — dr. L. Lenard; »Književnost«, »To in ono«, »Slike«. Trgovska tvrdka Vekoslav Leitner, Varaždin — Hrvatsko .......... veletrgovina z železom priporoča svoje bogato zalogo železa, lepa, žrebljev, osij, posode ključavničarskih potrebščin, raznega orodja kakor tudi vseh v to stroko spadajočih predmetov. Solidna 3021 postrežba, cene zmerne. 3—3 r Svoji k Spojim! Vsemu narodnemu občinstvu v Mariboru in okolici se priporoča u obilen obisk j Seb> Vlčar I narodni brivec Jforo$/{a ulica, poleg Cirilove ■ ■■"* ■■ tiskarne. 1 .......* Solidna postrrjba, Smerne, ja dijake 303i jnijiane cene. 3— J E CZ Najcenejša vožnja v Ameriko. *8py i C. Kristan oblastveno koncesijoui= rana potovalna pisarna za Ameriko v LJubljani Kolodvorske ulice it. 41 2900 52- 1 S&jr Najcenejša vožnja v Ameriko. P i o T r n :: UuMftma : sv. Petra cesta itev. 21 I. (flanek, :: UuUUana :: sv. Petra cesta itev. 21 krznar in izdelovatelj čepic priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhovin, raznovrstnih kož, klobukov, čepic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, mu'o in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od divjačine | po najvišjih dnevnih cenah. 2876 18 L. Slovenska modna trgovina 3/ modni salon 30 moderne domske lilobuke^f 2H77 52_1 A. VIVOD-MOZETIČ, Ljubljana \ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu ^ ^N. se najvdanejše priporoča velecenjenim damam. ^^\^KIobuk^sprejemam v popravilo. Pristno ce na pod platu ustanovno leto : 1860. 1860 IP.A.P.M' mm& .V01 2994 12-4 Vsak dan jih izdela tovarna 60.000 parov I Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, = gumi in modno blago. 0 A Najkrajša!, najcenejša UOŽIlJO»AffleflllO i , ji J' % (\f \ ■ '"X ■ i j Anvensa !! NewYopk z modernimi , velikimi brzoparnikf Iz Ljabljane čez Antwerpen v New York je proga rdeče zvezde ..Red Star Line", Na naših jiarnikih: .Finland", .Kroonland*, „Vaderland", .Zeeland" in „Samland', kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo ^fsti med Antwerpnom in Now Yorkom, so snažnoat. liborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po nnvera urejeno v kajite ia 2, 4 in 6 oseb, ta vsakega potnika ominentnega pomena, in traja vožnja 7 dni. Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na m m vožnjo iei Kanado, katera pa je (idatno cenejša kakor na Nevv York. Pojasnila da)e vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC v Ljubljani, Koiodvor.be nlloe od.lej itev. 26. od Južnega kolodvora na levo pred mano gostilno pri .Starem tišlerju*. 320 46 47 OOOOOOOOOOC Biki«? Žogo Deghenstii Ljublji ■i n kupuje :: smrekove in:: hrastove hlode franko dri. kolodvor n Ljubljana. n Ponudbe naj se pošiljajo: parna žaga Dejhenghl 2157 LI ubija na. (0 Domača tvrdka ! Luka Vilhar Ljubljana, Kopitarjeve ul. 4 tik novega noslopja Katol. tiskarne izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsako- .... kot: žepne, stenske ter ure budilke, vrstne ULb, zlate, srebrne in nikelnaste ure, dalje lli»l4irn n.elnnn ter različno zlatnino in sre- verižice. Drsione brni™. 2«4 52 1 Vsa popravila se IzvrSe solidno In po nizki ceni. Zalogo pohištva v ljubljanskem kolizeju na Marija Terezije cesti štev. 11 puc & Komp. priporoča kompletno opravo za spalne Hi jedilne sobe, železno pohištvo, tapetniške izdelke In blago. Zagrinjala in posteljne preproge vsled opustitve po znižanih cenah. Lastno mizarstvo in tapetniške dela niče. :: Specijaliteta: Patent, spalni diran. :: 9931 Soliden trgovskipomoenik z dobrim spričevalom se sprejme v trgovino z mešanim blagnm pri Dav. Podlesnik v Radečah pri Zidanemmostu. 3156 2—2 Izvolite poslati po vzorce! Barhenta flanele - -modnega blaga. platna, damasta, kanafasa itd., novih, katere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka V. J. Havliček in brat, Podčbrady (kralj. Češko). 2114 15 1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K ::: franko po povzetju. ::: OO • ^ z električnim obro- • tom urejena tuornlca J G. Skrbic g 143 Zagreb43'7 O llioe fttav. 40 O priporoča Z ^ svoje slovite solidne in cene ža £ a luzije, lesene, tkane in platnene S rolate, železne in lesene za- J ® tvornioa za izložbe In proda- O V jalne ter prosi, naj m tej solidni Q tvornici Izvoli nakloniti največje za-0 upanje. Ceniki in proračuni zastonj. Prvi Kinematograf Pathe Prej »EDISON«. DUNAJSKA CESTA. Nasproti kavarne ..Evropa" tisako soboto In sredo nov program I P . . . . „ —--,„„, „ i0--Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ 6, J. in 8. url. Predstave ob nedeljah m praznikih s ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., G., 7., 8. in 9. uri popoldne. Cene prostorom! st^otmciSv''TS^S^ticMn § Vsak četrtek in Soboto od 3- do 6ure pred- I Slike 8e d°bival'o samo iz p,ve svet. pariška tvor. Pathe Fržres. 2613 12 voiaki d0 urednika 20 v. | stave po znižani ceni. 1. prostor 20 v., II. 10 v. g ROVDOtelJStVO HillGnintOgrDfD ..PUtM" L. 0. 1 Slovenska trgovina I pri ..solnciT za vodo v mestni palači. Kotinko fiflidmoyer Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, cepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. - Večanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalce na debelo najnižje cene. 2552— lo liz cekene! Slovenci, pozor! pri iMKupouMiiu uenceo! Fr. islič Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. "ENE BREZ KONKURENCE! H. SUTNER urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana Mestni trg nasproti rotovža Ljubljana priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, Glasshtitte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd.^ zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr. Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po posti poSljem za-stn nj in po&t. prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! 2568 24-8 Vino za hutelje iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: muftkat, maraskin, posip, brajda, ružioa, kobilara izvanredno dobro, čisto naravno ----prodaja po 80 h (40 novčičev) liter Uprava biskupskih dobara: RonDjt, P. PlMtlt, OtOk KrH, (VegllO) 2947 16-8 Petar Galzigna, upravitelj. Posoda za naročeno vino rnj se pošlje na špediterja G. Campacoi, Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu. Ha posojilnica ljrtjaisle atola registrovana zadruga z neomejeno zavtzo v lastnem zadružnemlomu y Ljubljaili na Dunajski cesti itev. 18 je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja K 59 197.246 20 K 12 888.795 43 obrestuje hranilne vloge po 4 \\ brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12.434.933 24. Posojuje na zemljišča po 5 i/< ■■ •• - ■■ i «■ «» t «*? L*. e Konrad Lachnik, Ljubljana Beethovenove ul. 4. B™j«.i: Lachnik, Ljubljana Karol KavSeKa nasledil. — trjoolna z železnlno na dro&no m na Ljubljana, Dunajska cesta itev. 16 priporočata svojo bogato zalogo najnovejših trajno gorečih peči vsake vrste od priorostiti do nnlfineltlti. predpečnike, posode za premog, mizne Štedilnike in železne dele k zidanim štedilnikom, nadalje kuhinjsko posodo, okove za stauhe ln pohižtva, ter orodje najboljie kakovosti. Znano največja zaloga poljedelskih ] strojev samo prve vrste Ceniki na zahtevo zastonl. s debelo fea B itn mi fiU p M iM E fea mi Najbolj varno naložen denar! Stanje hranil, vlog: nad 29 mil. kron. Rezervni zaklad: nad 900.000 kron. rv • - <>>. Mestna hranilnica ljubljanska u lastni hiši v Prešernovih ulicah li. 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, sve-doči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnib otrok in varovancev. 2425 2o Denarne vloge se sprejemajo tudi po poitUn potom c. Hr. poštne hranilnice. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obrestovanje. ■aUUUUUUMMMlUKlI VM Nnjkoristnejži I Najkoristnejši Miklavžev ali božični dar pridnim otrokom je pač dobra knjiga. Kdor hoče vzgojiti dobre otroka, naj jim, da prebirati koristne knjige. Povesti, ki napeljujejo k dobremu zgledu, ki kažejo nasledke slabega dejanja in poveličujejo čednostno življenje, vplivajo na mladino navadno bolj vpešno kakor beseda bodisi resno opominjevanje ali strogo grajanje. Upamo, da nam torej Miklavž ne zameri, če ga opomnimo na nekatere za slovensko deco posebno koristne knjige. Za manjše otroke priporočamo v prvi vrsti posamezne vezane letnike lista: ^ »Angelček" ^ Otrokom prijatelj, učitelj in voditolj urejuje Anton Kržič. Poleg resnobno podučnih, kratkočasnih pove-stic obsega .Angelček* tudi mnogo gradiva za kratkočasno zabavo in nedolžno šalo. Otroke razveseljujejo tudi podobe, katerih je v listu v izobilju. Vsak letnik tega krasnega lista obsega navadno okoli 200 strani in ima velikost 12'/i X 19'/a cm. Kljub lepi obliki in zelo mnogostranski vsebini velja vsak letnik trdo »easan samo 80 vinarjev. S tem niso plačani niti tiskovni stroški, še manj pa vezava itd. Vendar pa velja ta znižana cena do novega leta. Dobijo se še vsi letniki od leta 1894, pa do leta 1906. Na ,Angelčka" naj bi Miklavž ja ne pozabil, če podari vsakemu pridnemu otroku vsaj en letnik, še bolje pa več letnikov, bo napravil s tem mladini veliko veselje, a jej tudi mnogo koristil, Za mladino, ki je že iz prve detinske dobe, pa se posebno priporoča: U VRTEC ,,Časopis n podobami za slovensko mladino." Ta list skrbi, da ima vedno raznovrstno vsebino mikavno, podučno in zabavno v prozi in in poeziji, krasi ga mnogo podob. Vsebina je zelo mnogostranska, oblika še večja kakor pri .Angelčku4 in se dobi vsak letnik do novega leta tudi po znižani ceni in sicer vsak vezan letnik po K 3.— 1889, 90, 91 in od Na razpolago so še letniki: letnika 1893 do letnika 1907. Piiporočamo tudi krasne Spnllmanove povesti in sicer 1. zv.: Ljubite svoje sovražnike! II. nat. Cena 40 v 2. zv.: Maron, krščanski deček iz Libanona. Cena40 v. 3. zv.: Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. Cena 40 v. 4. zv.: Praški Judek. Povest. II. natis. Cena 40 v. 5. zv.: Ujetnik morskega roparja. Povest. Cena 40 v. 6. zv.: Arumugam sin indijsk. kneza. Povest Cena 40 v. 7. zv.: Sultanovi sužnji. Cena 60 v. 8. zv.: Tri indijanske povesti. Cena 60 v. 9. zv.: Krajiičin nečak. Cena 60 v. 10. zv.: Zvesti sin. Cena 40 v. 11. zv.: Rdeča in bela vrtnica. Cena 40 v. Korejska brata. Cena 60 v. Boj in zmaga. Cena 60 v. Prisega buronskega glavarja. Cena 60 v. Angelj sužnjev. Cena 40 v. Zlatokopi. Cena 60 v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo Cena 60 v. 2988 10-1 n Vsak zvezek velja trdo vezan 20 vin. več. Lepe, sveže brezvejne bukove hlode dolge 180 in 2 35 metr. kupuje po najvišjih cenah tranko kolodvor kupca ali prodajalca Fran Svigelj, tovarna stolov Breg, p. Borovnica. 2886 & m m m i m m m Priporoča se slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega :z==z=== blaga za obleke in drugih potrebščin ===============z=z 2553 5 slovenska trgovina Stritarjeve iglice KU slovenska trgovina J iti i J sn mmsm Lingarjeve ulice Cene najnižje. Strogo poštena; postrežba. Cene najnižje Dobre harmonike K 4*80. Nad 50.00C komadov razprodanih. Nikake carine J Jamstvo! Zamena dovoljen« "H P« den«r nazaj. Glavni cenik s 3000 slikami dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto. Št. 300 '/< 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 4 80. — Št. 657 '/, 10 tipk, t reg., 28 glasov, vel. 30/15 cm K 5 20. -Št. t)5(i 3/4 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 30/15 cm K 5-40. — Št. 305 3/, io tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24/12 cm K 6 20. — Št. 763 V4 10 tipk, 2 re^., 50 glas , vel 31/15 cm Šola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Pošilja proti povzetju c. kr. dvorni založnik Hans Konrad, azpošiljalnica glasbil v BrUxu 6220 št. 1010. (Češko.) 15—1 s K Na|nove|Se slovenske produkcl|e v oktobru ° (25 Ž ---■----* * fiiuuui Gramofon! ln plošče vseh sistemov In mark Neprekosnl glede glasu In reprodukcij. - Prva spcclalna uvozna hlia za gramofone. nro 26—1 Josip Moser, Dunaj IX. Klnderspitalgasse 10. Naiuo^ia .. IA A .. _____L i • . ... S »e & it S 'k I Naivceja zaloga plošč v vseh znumkah < d K 3 - vlšie ŠS "borni rodblo-kl »pirati od K 80 - »Io«. Pokale ie o- zasloni, ne da b- se s 1 Io k nakupu. Zamen« vseh ploSč K5 najkulantnejša. Lastna po;ir«vljaln ca. _ Pošilja se vsak :: na deželo. Prospekti zastonj. •• J.KORENČAN -- i -jj 111 > ij 11 ii 11 - . _- trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno >'■ in na debelo. Velika zaloga pletenin kakor: nogovice, srajce,maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd. 2575 Edina slovenska tvrdka v Ljubljani za napeljavo vodovoda, kopeli, stranišč, školjk in vseh v to stroko spadajoilh del v mestu in na deželi tropinoveo kranjski brinj«v»c Odlikovano » Parizu. »e dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primarni eni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rekiifikarni sadja KS. Rosner 41 Co., Ljubljana, »Pod. 4iftka, poleg Kosler-jeve pivovarn««. I* ■ ■ I I ■ ■ ■ JAKOB BABNIK Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3- ne nizke. Postrežba točna. Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Tovarno pohištva J. J. Ms I :L LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7. Največja zcloaa pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroSki vozički itd. Najnižje cene. Najsolidnej&e blago. 2823 52-6 Si m m Najboljše klavirje rt :: prvovrstnih dunajskih tvornio in n harmonije= tm*r. sistema prodata In irposoja na)ceneji edina narodna tvrdka Alfonz Breznik, £:ad ščeu št J1 ' (blizu nunske cerkve Kot edini domačin, Strokovnjak in učitelj .Glasbeni Matice', opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prt-pridati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instru. mentov. — Delna odplafiila. - Desetletno jamstvo Najceneje uglaševanje. 207V 52-i 99 GROATIA cc je edina hrvafika zavarovalnica osnovana od občine ii svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. u ..CROATlA" osnovana na »emelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanle " hi{p 7 l P f,r°" poŽaru in vPePelltvl P° blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska posfop|a, tvornice, mline itd.) ter premICnine (kakor hišno opravo gospodarsko orod|e, opremo, stroje, blago, žito, blago v Imovinah itd.) po jako ugodnlh pogojih In nizkih cenah. - Vsa pojasnila daje: 1395 32—14 ^ Glavni zasrop „OoaHe" ? Ljubljani, Gosposke ulice 4. ^(Za vsa večja mesta na deželi as ifičejo zastopniki. I P™ kranjsko podjetje za umetno steklarstvo io slikaoje na steklo flvjvslo fljnolo, Ljubljano Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca" se priporoča prečastiti duhovščini -n cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre- vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-4 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled. Lancaster od K 26 -, Flobert-puške od K 8 50, pištole od K 2'-, samokresi od K5'-:: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. F. DUŠEK v Opočno 6tev. 77 '631_Češko. 22 ■ajotntji« <£__1__Sf m domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboM kakovosti slavnemu p. n. občinstva to preč. duhovščini JOSIP VIDMAR == v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. _ Stari trg štet. 4 Prešernove ulice itev. 4. ■ Popravila točno ia oeno. mm 3070 £alol»ik c. kr uvst/. drti>m«j »r>wMi«av Klobuke, cilindre is čepice -« vnojnovejiib faconab Id v velikih Izberab priporoča m 52— Ivan Soklič. ! Pod trančo it. 2. Pmitji «l«l feUuk«. Glavno zastopstvo za južno dežele V- J A N A C H IN DRUG, TRST. — 3 TO *- ta f I iS4 Domače slovenske tvrdke ^__ Brivci. jelbert, briv fumov, Sodnijske ulice 2. Franchetti brivec in prodajalec par- KaSteliC 'van, brivski mojster, Sv. Florijana u. 25 Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Kosec 'van, brivec, Dunajska cesta 7. MatkOViČ D., brivec, Pred škofijo. PrtHlrroiČol/ M-. frizer za dame in gospode, rUURldJJlGft Sv. Petra cesta 35. SiklltriC brivski molstl;r' Mar'ie Terezije Qtrmnii S. brivec in lasnlčar, zaloga lasnih mrežic, JlllllUli pod trančo 1. Cerkv orodje in elekt. svetila. rPfTar 'van, izdeiovatelj cerkvenega orodja in posode ter elektr. svetil, Elizabetna c. 3. TratniV Leopold, izdeiovatelj cerkvenega orodja 11 d Lil 1IV jn elektr. svetil (zaloga) Sv. Petra cesta 27. Čevljarji. Kukman F«"3". Čevljarski mojster, Dunajska c. 14. Ravnikar Anto,n' £ev|iarski m°ister sodnijske Zamljen ,van> Čevljarski mojster, Kongres, trg 13 Čevljarne. Herisch Josipina, trgovina s čevlji Židovske ulice, Ifohpr '•> eksport kranjskih črevljarskih izdelkov, ACUCl stari trg 9. flhlalf Ma,eJ'< trgovina s čevlji in čevljarski mojster UUldBi Kongresni trg 6. PodlesnikIvan m'"' tQBovina s Cevl''in klobuki' ,Pri zlatem črevlju'1 črevljev, domačega in tovarniškega izdelka, Stari trg 9. Qi„r Julija, trgovina čevljev za gospode, dame OlUl in otroke, Prešernove ul. 5. TrPft Karolina, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gačarjev trg 1. 7ihprf A» naive£ia "loga čevljev domačega iz-llUCll delka. Prešernove ulice. Črkoslikarji in pleskarji. Rrata Phprl črkoslikarja, stavb, in pohišt. plesk. D1 dld EUC11 lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4. Tomo, pleskarski mojster, Dunajska nriLClJ Cesta 16. Filip, slikar za naPise- Crke in Krbe, ri lblUU Prešernova ul. 50. Gostilne in restavracije. TočnATror Angela, trgovka in gostilničarka, Ko-UJMJUVdl lodvorske ul. 33. Češka budijeviska pivnica s£evPe£cesta l/Ag-ilr Peter in Josipina, restavracija poleg pošte, IVuSdft Prešernove ulice. gostilna, Kolodvorske ulice 3. Flzenski sanatorij ^S!«^ Pri zlati kapljici j restavracija, Sv. Petra Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. Clr.,1; Rudolf, „pri Amerikancu", gostilna in pre- trgovina s klobuki, Pod Trančo 1. Knjigarne. Katoliška bukvama, fijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat. Narodna knjigarna knjig ter pisalnih potrebščin. ^rhwpnfnpr L< knjigarna, knjige, muzikaiije, Ol>U n GULUG1 umetnine, zaloga pisalnih in risarskih potrebščin, Prešernove ul. 3. (Mestna hranilnica.) II ....... Knjigoveznice. Ri^lt-iop Ivan, kartonažna tovarna, knjigovez-DOHctl/ njca in zaloga papirja, Selenburgove ulice. Gl. inserat. Rrpctvar Fran, knjigoveznicaFrancovo nabrežje, DiCSaVdi (Filipov dvorec.) VniirrnuOTfiira katol. tisk. društva, Kopitar-JUlJlgUVCLlUljd jeve ulice 6, II. nadstr. Konfekcije. f^JLr Marija, trgovina z izgotovljeno obleko C1K Mestni trg 9. f. zaloga obleke, Prešernove ulice 9. Gričar k Mejač, T iil/jp A., konfekcija za gospode in dame. dečke LUIUIj jn otroke, Pred škofijo 19. Glej, inserat. RnVČPk Mar'je nasl. Davorin Rovšek, trgo-AUISGA vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35. Krojači. AhClIl JosiP> krojaški mojster, Vegove ul. 12. Slana 'van, krojaški mojster, Sv. Petra nasip 67 Lekarne. M. Ph. Čižmar čičev trg. Lekarna Trnkoczy vt0SbI)'ani' zraven ro" Micarji. Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Glej inserat. PraprOtnik stavbeno mizarstvo, in iz- Dogan Jenkove ulice. delovanje omar za led s stroji, Trink A'°jz5j' mizarski mojster, Linhartove ulice, yehar '2nac'J* mizarski mojster, Gradaške fijo št. 1. in modnim blagom, Pred ško- Manufakturno blago. fpcnit" Janko> „Pri Česniku", manufakt. trgovina, vCMIllV Stritarjeve (Lingarjeve) ul. Glej, inserat. Grobelnik trgovina z manufakturnim Keber '"* manu*ak'urna~'n moctna trgovina, Stari llrhanr Feliks, trgovina z manufakturnira blagom UlUdlU; Pod tranč0 štev< 2. Modno in mešano blago. KOSteVC modna trgovina, Sv. Petra cesta 4. Pavel, modna trgovina narodne vezenine, trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7. MprQA1 F., trgovina modnega blaga, vezenin, pred-1U013U1 tiskaiija. Mestni tvg 18. Glej, inserat. Pri nizki ceni (Žargi) zaS skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2. C L-11 o p, Engelbert, modna trgovina za go-lJI4M3Ch spode, Mestni trg 19. j Franja, trgovina z mešanim blagom. Prešernove ulice štev. 28 Ssrr Anton, izdelovanje in prodaja perila. Sv. Petra Oflllj cesta štev. 8. Glej inserat. Wjr|mn,Tpf" Katinka, trgovina z mešanim bla-11 lUIlld) Gl gom ,pri sulncu", Pogačarjev trg 3. 7ftrpr Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-t/Ul Ctj fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c.23. Posojilnice. Ljudska posojilnica ^gff, Miklošičeva cesta 8. inserat. V7QlPmnA podporno društvo, Kongresni trg 19 I tajcllilll! oiej i„Serat. Stavbeniki. ffiphč Jernej, zidarski mojster, Hradeckega pred-U1CU9 mestje i8. Ognn Ivan, stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5. Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Špecerijsko blago. Rpmlr & ^nhpr trgovina s špec. blagom in DCIJdR 0[ JUUCI, žganjem, Vodnikov trg 2. T OtlPiir J0S'P> trgovina z moko in mešanim bla-HJUbdl g0m, Sv. Florijana ulice 7. Mencinger st5&Snh blagom, Martinova cesta 18. s speceri)., in mešanim P^Vrf Božidar, trgovina z manufakturnim in Id V C L špecerijskim blagom, Zaloška cesta 5. Pprfipfl 'van' trgovina s špecerijskim blagom, rClUdll Ljubljana, Cesarja Jožefa trg. ReilliC 'r^ov'na s^Pecer'iskim blagom, Škofje Sirk f?r'* trfJ0V'na s špec" blagom, dež. pridelki in moko, Kolizej. trgovina š barv, Zaloška c 21. SUŠnik ^ ' trgovina šPeccr'ie> železnine in raznih ^arabnn trKovina S specerij. blagom, oal žganjem in deželnimi pridelki na debelo in drobno, v Sarabon A., glavna zaloga rudninske vode. [fpeclpr trgovina z manufaktunim blagom, ACoMCl Pogačarjev trg. Lenasi & Gerkman, blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Glej inserat). S'tr'thlin A., novo urejena pražarna za kavo ilUUll jn mlin za dišave z električnim obratom. Sarabon Za'°Ka brinja in sliv za žganje- 7nrPP Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, LUlCli Sv. Petra cesta 21. Tapetniki. Tprnp 'van> tapetniški mojster in zastopnik I. kranj-vCl 1IC skg miz. zadruge, Dunaj, c. 28. DOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra cesta 5. Urarji in zlatarji. v fpmp Ljudevit, zlatar in trgovec z urami, Wol-v011IC fove ul. 3. Glej, inserat. Č (IPIl Fran, trgovinaz urami, zlatnino in srebrnino, wUUGIl Prešernove ulice. Krapež j Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat. ^llttflPf' H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, OUlIliCI Mestni trg, nasproti rotovža. T Vilhar Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve LOZar J-' nianufakturna trgovina, Mestni trg 7. IliUal ulice 4. Glej inserat. Pri sv, Cirilu in Metodu, 'B^.unJS- jeve ulice 1. Qlr'jhprnp & trgovina z manufakturnim OrvaUClllC blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10. Souvan Fran Ksav-' nianufakt. trgovina, Mestni trg Zajec Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26. Ilrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllli na debelo in na drobno, Mlkloščičeva c. Usnje. tfrPffar K- A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-IVlCgrtl ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2 Mali V Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2. M'jrrhntti 'van, trgovina z usnjem na drobno lUdlUlUllI jn debelo. Sv. Petra cesta 30. Vezenine itd. TlrPIlik ^ za'°Ba ženskih ročnih del in potreb-UlClIln ščin, Kongresni trg 7. (Olej inserat.) Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Vinske trgovine. M., prodaja goriški Zalokarjeve ul, 9. Pj«.,n M., prodaja goriškega vina na debelo, i Ifjaii Zalokarjeve ul. 9. Stark Franja roj. Pin, vinska klet, Predilne ul. 10. Baj Vrtnarji. pp Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-rija, Karlovska cesta 2. Wlder trgovs'c' 'n ume'n' vrtnar, Selenburgove Zeleznina itd.: G0l0b Va,en,ln' trR°vina z železnino itd., Mestni Stil lif3 trE°v'na z železnino, poljed. stroji OlU »llirt jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Glej inserat. Razne t«rdke. A H 'A tn i f* 'van N-' kranj. vrvarna in trgovina konopnine, Sv. Petra cesta 33. Rlhflilr Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana, DdUlIia Poljanska cesta 3. Buta HlavlfU zaloga kirurgičnih in ortopedičnih aia iiiavnd predmetov, Prešernove ulice. RrP7flilf Alfonz, trgovina in izposojevalnica gla-UlCAlim sovirjev, Gradišče 11. Glej inserat. Cvetrežnik Josip, sobni slikar, Karlovska c. 2 Češka deln. pivovarna žele, Sv. Petra nasip 27. p^hjjan Fani, mlekarna, Francovo nabrežje 7, 1 a U11 a II zraven ribjega trga. Fn\fh trgovina potnih potrtbščin in predmetov IIloLlI ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3. f fllfth Fran & Jos. Polak, jugoslovanska izdelo-UUIUU valnica drož, Sv. Petra c. 9. Gfit7 m ^ T phar P°dobaria. pozlatarja in UUtil UM- Ut LCUdl, izdelovatelja oltarjev, Turjaški trg 1. Glej inserat JanC '•» trgovina s praško šunko. (Wolfove ul. Jenko At Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije esta 7. Kol mann ^el"?3 porcelana in 8,ckleninc' Vrpnir Ivan, zastopnik tovarne za kineško in ivl^gai alpaka srebro Bichmann, Elizab. c. 3. Lavrenčič k Domicelj, Mally Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2. Dolfif M-, prvi kranjski lesni, košarski in rešetarski 1 aa.iv 0brt. Sinke. Pogačarjev trg. Pmilin Rlavila zaloga najbolj, briketa, premoga I aUUU in drva, Nove ulice 3. PprHon Ivan, glavno zastopstvo zavarovalnice lliiuau Riunione Adriatica di Sicurta, Trst. RphpV J°S'P» ključavničarski mojster, Francovo IIGUGA nabrežje 9. R P ITI 1P Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-IICIII i v bjčke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb. Rnhrmann v H> trc°vina z vegetabi-ivv^lll 11 in U 11 lijamj in deželnimi pridelki ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28. Rnu^pU Davorin, fotografski zavod, Kolodvorske nUVSCR ulice 32-34. CjM^lp F. plakater in reklamno podjetje, Še-OlllVJiC lenburgove ul. 6. Skrl Josip, spedicijsko podjetje, Gradišče. 1. SUpeVC Fr., svečama, Prešernove ulice 7. Tehnična pisarna L"tttayvbaer: nik, Selenburgove ulice 4, II. nadstr. Vidmar Josip, zaloga dežnikov in solnčnikor, IlUllIdl pred škofijo 19, Prešernove ul. 4, Stari trg štev. 4. Glej inserat. Vodnik A110jzij' kam,losežki mojster, Kolodvorske Železnik FiianC6 treovski zast()Pnik' Sodnijske Opazka: Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek. SLOUEIfCn nojbouse čistilo zn čevlje In usnje v« iiLvVLiivi« trgovinah edlnole Iunn Kebrovo —----—- - -- v prid sv. Cirila in Metoda. 26 0 11 -6 čAUnJki Watm Krii/a /t> po /ij in jt722 7 I Zamena dovoljena alt denar naza), zato nlkak rlzlko. Naročila naj se pravočasno naslovljajo na: C. In kr. dvor. založ. HANNS KONRAD, BrUx 1878, Češko. Zahtevajte moi najnovejši glavni katolog, katerega do-poSljcm zastonj In poštnine prosto. Podružnice Spljet, Celovec in Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve nuce 2 Podružnice sprejema vloge na knjižice in na te- , koči račun ter je obrestuje po čistih Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Spljet, Celovec in Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000. &flor>g9a>bnp/-jev podfosfornokisli apneno- železni sirup. Ta je že 39 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje siez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in redltev. Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. Herbabny-jev okrepljeni Sarsaparilla-sirup. Je že 34 let uveden in najbolje preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri. Cena steklenici K 2.-, po pošti 40 vinarjev več za »avitek. 2848 16—1 Edino izdelovanje in giavnn rnzpoMjoteu: Dr. Hsimannoua lekarna (Herbobnvleu naslednik) „zur Barmherzljkelt", Dunaj, vil.li, Kaiserstr. 13-55. V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku. t brezplačno dopoSIHatev mo)esn tlcat, _ i oenikaznad IdOO slilcemi, - Jaosstvo več let. Vsako nepopolno blago »o vtan» nazaj ra popolni taesok C lika '/, na?, velikosti. St. 368 "Stes* srebrna dam- ska remont.gl fM fit 823 »rebrna moška remont. St sa7 c,rebrna 8 sidro s 16 kamnov s*-dvojni plašč K-RS šjt. Ml, srebrna s Mdn» dvojni plaši lokatn-nov, posebno močna 7 V'1-tf {2 vj največja tovarniška naloga ur, zlatnine in srobmmo !svox v t8Q deželo LatajoroDte*. Haroano trgovina! Pri nizki ceni ,Žargi' Ljubljana, sv. Petra cesta štev. 2. Velika izbira raznega zimskega blaga, velika zaloga raznega perila za gospode in dame, dalje stiskalnikov (modercev), bluz, kravat, 3062 srajc, ovratnikov, obuval itd. 3-3 Zaloga potrebščin za krojače in Šivilje. Dobro izurjenega, spretnega stražarskega pomočnika sprejmo takoj v stalno službo Frani Š»i-g«lj, tov. stolov Breg, p. Borovnica. Plača po dogovoru. 2887 5 Praktična no»ost! Scepilnim strojem,Helleria' zamorete drva hitro, brez ne varnosti in ropota cepiti v poljubno majhnekose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12'—. Kjer se nc dobi, naroČite naravnost pri Izdelovalcu. LudoviK Heller, Inžener Dunaj X., Laxenburger-strasse 33. 2846 13 Velika zaloga raznih 2267 slovenskih plošč In gramofonov ceniki od gramofonov In plošč na razpolago. Fr. P. Žalec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, Stv. 26. Lepo posestvo v večjem mestu Spodnje Štajerske, z dobro idočo gostilno, ostajališčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, se pod jako ugodnimi pogoji proda. Kje, se izve v upravništvu tega lista. 3047 6—6 M li novemu prodajam v Šolskem drevoreda na "JiKSEj?hn MMIMiM ^rez 'K02C' Ptičev iz prima siniiiii mm « lerahrn na levo od mostu L vrste kg. 1*50 II. vrste kg. 1*30 v ® y I. vrste kg. 1*40 SI. vrste kg. 1-20. 3098 (11) ESižJa Predovič« Podjetje betonskih stavb! rata Seravalli & Pontello Ljubljana, Slomškov« ulice št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz J060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in šamotne opeke. 52 — 3 Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patent „Thrul". M.DRENIK, Kongresni trg Največja zaloga ženskili ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! ! ! 2399 10 Okoli 100.000 kom, v rabi, 5 letno jamstvo, 8 dni na poiskus. Vsaka britev v atui Britevšt .11, najfinejše solini. srebro-jekio, '/, votlo brušeni, z okraš.držalom, kot kaže slika v okrašeni šstulji K 2-50. Št 32 Ista, toda '. votla, K 3-—. St. Ista, toda ■ /, votla, K 3-80. Št. 8'ou. S črnini, gladkim -Irža-jettl votla, K 1'50. Brivska pripravil v politirani leseni omarici z zrcalom se zapre in vsebuje: brite., jermen, topid posodico in milo, K 5'—. 6—. z varnostnim glavnikom m« več Nlkak rizlko ! Ako ne U||a|a, denar naza| 1 Pošilja po povzetju svetovno-znana tvrdka HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni založnin, Most (Briix) it. 1142 triko. Glavni cenik h 3000 slikami na zahtevo zaslon] In tranko. 2721 10-1 V Slovenci Slovencem Zelo važno za trgovce in obrtnike i cl» U C O) J- 3 J* C o N J— JO O) C v o r 4» I Ker imam še precejšnjo zalogo reklamnih koledarjev zal.1909 in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled. Cene so brez konkurence V. tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati mr komad, po lo vin. "ssa Vsem Slovencem se priporoča 3078 (20—6) Fr. IgliČ, LIuHlnno, Mestni tri 11. z so o. rt) CT n cl -t O O* 3 O .J Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč! 3155 2-2 5 Za Bozic: Čt/etero Božičnih, op. is, 4. nam 80 h. Petero Božičnih, cd. 44., i k 20 n. Božična slauospeoa, op. 53., 1 k. Božične predijre za orsie,op.4o,iK. 0 Katol. Bukvami, pri Schwentner]u u L ubllanl in pri skladatelju u = nojem matu. = najnovejši steklen) nakit za Uožfč. drevesce 12 kos. aort pisanih in srebr. st.klen kroglic in sadežev skrbno zavitih <1 k- rtonu, po velikosti in izvršitvi K —'40. - 50, - 60, -70. -'80, »• . 1-30. 2* . h kos. v kart v večji izvršitvi K -60. •80, —-90. Zbirka 24 ko. za K -80. i* . 1-20. -31; kos za K 1-35, 1-60, 2- ; 48 k. K 2-10, 2-50 2'60; i',0 k K 2-20, 2-80. 3-20. 3 kosi stekl. balončk. K - 50, angelf /a hoiičnn drevesce * —.40, --50, - 60. -l.amctla. an^vi.lasci srfbr. a 1 zlati. kuv. K 06 , žica za nr»-he i0" kosov K —'20. Svežlce 24 kosov v kartonu K 50, — 60: večie lr> kosov v kartonu K 58, — 75 dria|cl za sveče, tucat K -50. — Kazpošilia proti naprej vposlanim denaijcm. naročila čez 2 kroni po povzetju C.in kr.dvorni založnik Hanns Konrad* 2331 razpo'tilj;. Inica v Mostu 1879 i-s Ilustriran glavni katalog na zaht vsakomur zastonj ln franko ■ I Ako želite! kupiti al* »irodat« kako posestvo, zemljišče ali gostilno itd., se obrnite na prvo feoncesijonirano posredovalnico na Gorenjskem, v K**a<»ju, Glavni trg št. 189. 3116 5—2 Za Kožic : 1908 : New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se ml povrne K 13-80 in sicer: 6 kom najfinejših namiznih nožev s pristno angleško k lin jo; 6 kom. amer. pat srebr. vilic i/, enega komada; 0 kom amer. pat. srebrnih jedilnih ž'ic; 12 kom. amer pat. srebrnih kavinlh žlic; 1 kom. amer. pat srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat srebr. zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 'l kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teh 42 predmetov je po rej stalo K 80-— ter jih jc moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13 80. Američansko pat srebro jc znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuie V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni .slepariji, zavezujem sc s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kiasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v A. Hirschberg=a eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga na D u n a j i II. Rerobrandstr. 19 S. L. Telefon 14597 ' Pošilja sc v proviocijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlic. — Čistilni prašek za njo iO vin — Pristno le z zraven na- £ ^ tisnjeno varstveno znamko ("zdrava i^s** "/ kovina). — Izvleček iz pohvalnih^ pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne* jgj7^ # garniture jako zadovoljen. Ljub-^ * Ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik ^ ^ v pešpolku. — S pat. srebrno * 7" garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša gnrnitura v gospodinistvu jako koristna, prosim, da mi poŠ Ijete še eno. Šent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Btthm, okrožni in tovarniški zdravnik — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zado-vo.jen. Mihael Kovačevlč. ravnatelj pomoin. ura-dav dež pri vladi v Sarajevu. Sarajevo. oktobra i"04 iQS5 ;>-i Angleško skladišče oblek, O. BER Priporočeni veliko zalogo oblek za dame, žaspode, deklice, detKe ln otrohe po zelo znižani ceni. Ljubljana, Mestni irg štev. 5. Podružnice: grapa i men|nlnlciiml: Graben 15. Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, Cetka Lipa, Cetka Kamntca, Moravski Zumbera, Modllna, Novi Jlfln, PUen, Zvltava In Llberce. Menjalnice na Dunaju: 1. Wo!lzelle 10, Taborstrasse 1. III. Ungargasse 77 (vogal Rennvvega), III. L6-wengasse 27, IV. Wledner Hauptstrassc 12, V. SchSnbrunnerstrasse 88 a, vi. Gumpendorferstrasse 22, VII. A\nriahllferstrasse 70, Vili. Lerchenfelder-•trassc 132, IX. fllserstrasse 32, XVIII. WHhrlncjcrstrasse 82, XIX. DObllnger Hauptstrasse 83, XIX. Huuptstrasse 3Z Menjalnična delniška družba „MERCUR" * DUNAJ, L, Wollzeile 1. Hke. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000. • • • • Nujkulantuejšl nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, s: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. :: :: Zamenjava in eskomptiranje :: izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk ln kuponov. Trgovina s špecerijo, delikatesami in vinarna f*. mm Ljubljana, nasproti hotela „Union". Priporoča razen vsega drugega blaga tudi fini narezek vseh vrst klobas, razne ribe, sveže, okajene, osoljene, marinirane, vse vrste južnega sadja, ter vina v buteljkah in šampanjca. 3167 5-1« A. Hermann veležganjarna za LIVO in tropinovec v Varaždinu, Hrvatsko priporoča svoje špecijalitete v dvojno žgani naravni slivovki, tropinovcu in drožniku po prav nizkih cenah. Večje množine slivovke se lahko v žganjarni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo. Radi posebne ponudbe blagovoli naj se obrniti ali na iganjarno v Varaždinu ali pa na glavnega zastopnika za Kranjsko 2391 6 Josipa v Ljubljani. Kavarna in restavracija ŠVICAR I JA se sl. občinstvu najtopleje priporoča. mri mri p B mu p mri P tal te mit j Zajutrkovalna soba j T V F d k S T. MENCINGER Sv. Petra cesta 37 Ljubljana Resljeva cesta 3 priporoča razen svoje špecerijske trgovine tudi zalogo vsakovrstnih vedno svežih delikates, kakor: šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega Jamaika-ruma, čaja, dalje vsakovrstnih najfinejših vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. — Najfinejše aixer olje. Prijazna vinarna je p. n. občinstvu na razpolago. SJ3T Vsak dan sveže dunajske klobasice. "gJŽ- 2580 10-9 MBMBBSSBSBBSSSSA uši in\ mm mm f « QQ 'X< v o N £ Najcenejša In najhitrejšo vožnja * Ameriko je j parniki 11 Severonemškeg& Lloyda " iM □ Bremena Ifeto-Vorh s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm( Kaiser Wilhelm d. Grosse. mmmm Pf Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. <*«* Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 49 Edvard Tavčar-ju, v koioimiii unčah »35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Ti&lerju". Odhod is Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanj« h« tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meiiko, Californla, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington. nudi naSe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko B«tflmore in na vse ostale dele sveta, kaleor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. Babica ANA TRTNIK roj. Kapele ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj W na Poljanski cesti štev. 9 in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo. m OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG OOG DO o o o o o o § o o o o o o o o Veletrgovina železa Peter Majdič, se priporoča cenjenim odjemalcem. OOOOOOOOOOOOOODOOOaOOOOOOOOGOGOOJ Fotografski umetni zavod Avg erthold^l mtmtmfmmamtmutmtaiiaamtmm Ljubljana, Sodnijske ulice II. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: poveča vanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih ^ZZ predmetov, interijerjev itd ZZHZ Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini SI OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic, r— 'Vlog* ss knjižic* in raAua 4 % in 4*/4 t. Kupovanj« in prodaja vredn. papirjev. Uprava In 6uvalna zalaga brezplaftao. _______(Ustfednf banka čeokyoh »potitolan) Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporicfjam proti amortizaciji sa 4X Ib '/«*/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*!. bas* kovnih abligacij, katere uživajo pupiiarno sigurnost In se smejo rabiti u vsakovrstne kavcije. J Oel. kap. 7,000.000- H Telegrami : .Sporobanka'*. t. Deponiranj« kavcij Ma J vadi] raznih vrst. T EUkont tnenjic •«■■• „ denarnih zavodov. g Bankovne Informacij« Z In tvrtt bruplačno Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poiiljatve na dom sprejema restavrater ..Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon št. 82.) === PREPRIČAJTE SE da dobit« najcenejše in najbolj*« blago samo pri tvrdki barhenti, damaski, gradli, kana« kretoni| oefiri 10 najnižjih ne tovarne, in zahtevajte povsod NOVO PLATNO ■T z narodnim kolkom. "X Kos 23 m za K 16 franko. Ne zamudite naročila! Ponudim, dokler je kaj zaloge, velike brezhibne ostanke 6—16 m dolge: kanafasa, oksforda, barhentov Itd., 40 m le K 16 75; 40 m pristnobarvnega kanafasa za površnike H za K 18'— franko, torej nikakih nadaljnih stroškov. — Blago je dobro in bo vsak zadovoljen. Ig. BrOŽ, edina krši. tkalnica v Nachod-u, Češko. Optični zavod M Prvo slovensko !! c. kr. oblastveno potrjeno t« ss uoilisce za /trojno risanja branja chsifi Ljubljano, »ari trs ti 28. • Dobi se Udi kroj po Ml meri. o Fr. Čuden urar in trgovec Lepa božična in novoletna darila! Fr. P. Zajec1* Stori trg 26 v Ljubljani Prešernove ulice. Najraznovrstnejfta in naj> oenejša izbora: briljantni uhani in prstani, zlate, srebrne in nikelnaste ure in verižice. Prave ftvioarske ure »Union« ki so pra« fine in natančne, a skoro nič dražje od drugih vrst. Vsakovrstne lepe stenske ure, namizna oprava iz pravega —mm in kina srebra. ■■ priporoči »vojo dobro urejeno zalogo raznih oftal, ššipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. 06ala In ššipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to6no in ceno. Velika zaloga pravih Švicar« skih žepnih in stenskih ur, zlatnina ia srebrnias. Nikcl ur« ad gld. l'»0 do '0'-Srcbrnc are, . J 00 . 40-— Zlitt , . . I* — . »50— Zabtevajte moj aovi oenik, kt ga pošljem brezplačno. Šivalni stroji lahkoteko-či, kolesa najboljših vrst in vse kolesarske po- - trebsčine. - - Ceniki s koledarjem na ^T DelMCar zahtevo zastonj in po- S tovarn pravih švicarskih stnine prosto. ^ * , - ur „UNI0N" v Bielu, Švica. Kje te dobe najbolj« poljedelski stroji, kakor mlatilaios, gepeljni, slamorezaioe, šistilaies, preše aa sadje 1.1, d. 1739 7 Edino le pri: FR. STUPICA * LJubljani, Mar. Tsrszijs cesta fttsv. I., Valvazorjsv trg štsv. S. In zakaj: zato, ker io dotični »troji lf aajboljilh tovarn »veta, najbolje sestavljeni, ker se litih proda aa tlsoCe In tltoCe komadov la ie ravno radi tega, ker •« jth Ic-deluje r velikih množinah, dobivajo p« nizkih cenah. Mo|< • tro11 io poviod |ako prll|abl|saL - Obračajt« m sa mo|o tvrdko pri nakupu atavbaalli pa« trebššla, portland-cementa, traven, te-leznllkih lin Is drufe različne tdetnls« In raznega orodja, nagrobnih krttev, tehtnic. najboljša in najsigurneisa prlHSia za sledenje. m Denarni promet do 31. okt. 1908 čez 54 milijon, kron. Lastna glavnica K 354.645*15. Stanje vlog 31. oktobra 1908 čez 15 milijon, kron. HT Sedaj: Miklošičeva cesta it. 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo prej na Kongresnem trgu št. 2, I. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po — — brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50vin,f na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. — Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti - poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. z V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908. Dr. Ivan $u&ter&i£, predsednik in imejitelj komturega križca Franc Jožefovega reda z zvezdo. 2633 24 Odbornikii Josip Ši&ka, stolni kanonik podpredsednik. Anton Beleo, posestnik, podjetnik, imejitelj zlatega zasluženega križca in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Fran Povfte, vodja, graščak, državni in deželni poslanec itd. — Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. — Karol Kausohegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Fran Leskovio, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Hodno tržooino PADEL MflGDIC, Ljubljana, Prešernove ulice šleu. 7 Svilnato blago, banani, pliši ia tertice. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. JM, Fichus, domski ovratniki In kravate. Svilnati ln baržunasti trakovi. Poumenterlji, porte, inore; resice, krtplnce inore ia tipetnlke. Krepi in flori za žalovanje. Zlate ia srebrne resice, čipke ia žaore. Šerpe iz svile čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopic«, hlačke, otročje perilo ia odeje za vozičke. Oprava za aovorojence, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle. R&illčne podloge In potrebščine u krojače in šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vloiki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in p >trebščine za modrce. Glace-ro^avice in rokavice j« uni/ormirance pletene, lelne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe. 3057 10-6 Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute. Pravo Jagrovo normalno perilo, trlcot- srajce, jopice in hlače. Mrežaste In potne Jopice, srajce, čepic« In iport-pasorl. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce. Ogrevalci za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi in zastane, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. Največja svetiolikainica in pralnica na Kranjskem Ljubljana, Kolodvorske ulioe fitev. 8 je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika. " " Cene so zniiane in nitje kot drugod. n r Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v Štirih dneh oprano in zlikano. Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 25 A. ŠARC. JM" Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni s /t Jfunc, JLjubljana, Dvorni trg 5/. 3 priporoča velikansko i^ber zimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., ya gospode in dečke. Stavbeno, ametno ia konstrukcijsko ključavničarstvo. flitfralične vidre in sesaike Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškovi ulici 4. priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko »padajočih predmetov: ildno omreije na »troj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verande, itolpne krite, itedllnlke, strelovode, ielezna okna, telesne stole itd. Speciialiteta: valjldnl sastorl in aolndne plaht© po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi 3050 52—3 oporami brez vijakov. Milko KrapeS arar, Ljnbljaifli, Jurčičev trg Stev. 3. Ure I Gramofoni 1 Gramofone Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih atenakih ur, vsake vrste budilk, zlate veriiioe, prstane, uhane, biaere z dragulji. Srebrno in iz kinetkega srebra orodje. in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 17 Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje t kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Izdelane postelje Iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina 180cmd6le« H6cm široka K 10 -, 12—, l.V— ln 18C-: 2 metra dolga, 140 cm široka K 14--, 16.-' ., K 18 —, 21 Zglavnik 80 cm dolg. ft8 eni širok K 3 -, 3-50 m «•-; ™cm dolg, 70 cm ilrok K4 5oin 5-((0. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugI meri. Tridelni modroci Iz iime za eno poiteljo K 27 -, boljti K 33 -. Pošilja ie poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja aU nazal s« vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 2909 BENEDIKT SACUSEL, lobes 910 pri Plznu, Češko. Lepa zračna 661 38 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. Odpremno in komisij, društvo „BALKAN" u Trstu, Riva Grumula št. 14. Telefon št. 21—60. Brzojavis Balkansped. Žiro račun pri Jadranski banki v Trstu, sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo po v oljnimi pogoji, ter skrbi za prodalo blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljneje. Otvarja carinske kredite, zaoarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladidčih. — Odpoiilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvrSuje reklamaoije in daje vsako strokovno pojasnilo ln navodilo ====== hitro in zastonj. ====== UZAJEHIt ORNO DRUŠTVO U LJUBLJANI SCortC$f*€%Sfli trg 19 ■-■ registrovana zadruga s omejenim poroštvom »prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4 Kongresni trg 19 3| O 4 to je: daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto. Drugp hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. li«iiit(Al plača hranilnioa sama r«4. n—i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik. I\aj«l|furn«JAn prilika ka ^tvd«^)«* T Kanonik J. •uftnik \. r., podpredsednik,