PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEI -UliOtKA rHAVIv** USTANOVLJENA L OKTOBRA IM4 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IZHA- JAVA KOI l*-DNEVNIK O* TEDNIK - OD OSVOBODITVI; OO L JUUJA INI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L IUNUA IBM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI 2 -BORBO- • POSVETOVANJE O PEREČIH NALOGAH SINDIKATOV ZAKLJUČENO V Se več pomoči organom samoupravljanja Na koncu posvetovanja so sprejeli sklepe o nadaljnji dejavnosti sindikalnih organizacij in vodstev Beograd, 17. dec. (Tanjug). Na današnjem posvetovanja o perečih nalogah sindikatov je član predsedstva Centralnega sveta ZSJ Marjan Vivoda prebral referat o vlogi sindikalnih organizacij v izpolnjevanju zakona o javnih uslužbencih. V razpravo o tem vprašanju je posegel tudi sekretar ZIS Veljko Z e k o v 1 č, ki je zlasti obširno govoril o vlogi sindikatov pri uveljavljanju tega zakona. . ?*an predsedstva Centralnega | V sklepih je nadalje poudarita SZ J Ljubomir M i j at o - j jeno, da morajo sindikati tudi v je prebral referat o vlogi: prihodnje aktivno pomagati orga- J'- icrjidi u viugi v “'kalnih organizacij v boju za Postavitev socialističnih odno-W V kolektivu. Na koncu posve-n_\ar^a so bili sprejeti sklepi o ^oaljnji dejavnosti sindikalnih ganizaclj in vodstev v obrav-„ Vaniu problemov, o katerih so vorili v dvodnevni razpravi. Ud • med drugim po- arjeno, da bo usmerjanje vse nu^^arske politike na nadalj-tia* naražfan3e gospodarske moči V *e dežele in nenehno zboljše-nje življenjskega standarda In Pornog*° k nadaljnji krepitvi ga h Ve^emu uveljavljanju naše-delavskega in družbenega sa-"Upravljanja ter komunalnega in tern^‘ ^reba zlasti politično vh . drugače pomagati pri raz-jn .n^u kar največje individualne kolektivne delavnosti, usmer- nom samoupravljanja pri obravnavanju sistema nagrajevanja v gospodarstvu ter uveljavljanja pravilnejše politike norm in premij. Hkrati je treba posvetiti vso pozornost politiki zbiranja sredstev za sklade podjetij ter za osebne dohodke delavcev in uslužbencev. Sindikati morajo hkrati spremljati in proučevati vse pojave in probleme, ki lahko nastanejo v praksi, ter predlagati potrebne ukrepe za odstranitev Zahvale in čestitke ob Dnevu republike Beograd, 17. dec. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito se je zahvalil šefom drugih držav in vlad za čestitke, ki so jen- —■■'■ivne dejavnosti, usmer-1 mu jih poslali ob jugoslovan-(jp, na povečanje proizvodnje in j skem narodnem prazniku — kon storilnosti, °d česar je , Dnevu republike, nec knn—» odvisno uresničenje | Beograd, 17. dec. (Tanjug) — gospodarskih in politič-, Generalni sekretar ZKJ Josip «ih nio r*JCV> zlasti pa za zboljšali življenjskega standarda de-10vmh liudi. Broz Tito se je zahvalil CK KP Indonezije za čestitke ob Dnevu republike. raznih pomanjkljivosti In za nadaljnjo izpopolnitev sistema v celoti. Prav tako je treba v mejah realnih možnosti zagotoviti zgraditev in razširitev kulturnih, zdravstvenih in socialnih naprav, zboljšati krajevni promet, razvijati službe servisov in ostale komunalne službe. Glede stanovanjskega problema je v sklepih med drugim rečeno, d& morajo sindikalni sveti vplivati na pravilno uporabo sredstev za stanovanjsko izgradnjo in spodbujati cenejšo, hitrejšo in skromnejšo graditev. Znatna pozornost je v sklepih posvečena novim zakonom s področja delovne in socialne zakonodaje, ki vsklajajo pravice in obveznosti delavcev in uslužbencev s spremenjenim položajem delavskega razreda v sistemu samoupravljanja in s politiko zboljše-vanja standarda nasploh, kakor tudi s celotnim našim gospodarskim razvojem. Pravilna in nagla uporaba teh zakonov bo v veliki meri odvisna od dejavnosti sindikatov. Eden izmed sklepov današnjega posvetovanja nalaga Centralnemu svetu in centralnim odborom sindikatov, naj nemudoma ugotove vsa delovna mesta, na katerih je treba uvesti beneficiran delovni staž in pripravijo ustrezne predloge za pristojne organe, , da bodo čimprej uveljavljeni ! predpisi o beneficiranju delovne- •^Je odbora za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne skupščine Dr. Llndt v Beogradu Beograd, 17. dec. (Tanjug). Nocoj je prispel v Beograd visoki komisar OZN za begunce dr. Avgust Lindt. V Jugoslaviji bo ostal pet dni in se bo v tem času razgovar-jal s predstavniki naše vlade ter obiskal taborišča za madžarske begunce. Iz diplomatske službe Beograd, 17. dec. (Tanjug) — Z ukazom predsednika republike je bil za našega veleposlanika na Japonskem imenovan dosedanji 'poslanik v tej deželi Lazar La-tinovič. I Z drugim ukazom predsednika republike je bil Vladimir Popovič imenovan za našega ve>-leposlanika tudi v DR Vietnamu. 1 Njegov sedež bo v Pekingu. ga staža novim kategorijam delavcev. Vso pozornost je treba posvetiti upostavitvi posebnih organov, pristojnih za obravnavanje vprašanj delovne in socialne zakonodaje. Sindikati naj pomagajo delavcem in uslužbencem, da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti, kakor tudi možnosti za njihovo uresničenje. Skupaj z ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami naj seznanijo delavce in uslužbence z velikim družbeno političnim pomenom družbenega plana gospodarskega razvoja, kakor tudi zakonov s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja. Predsednik Tito Je 15. decembra sprejel na Brionih kapetana bojnega broda G. S. M. Nanda, poveljnika indijske križarke »Majsor«, ki je te dni na obisku pri Jugoslovanski vojni mornarici DRUGI DAN ATLANTSKE DR2AVNI5KE KONFERENCE V PARIZU Med silo in moralo Pod pritiskom manjših članic Zveze je včeraj prevladovala misel na nadaljnja razorožitvena pogajanja z Vzhodom in so se zunanji ministri izrekli tudi za konstruktiven odgovor na zadnje Bulganinove pobude Pariz, 17. dec. (Reuter). V palači Chaillot so se danes dopoldne sestali zunanji ministri 15 dežel, članic Atlantske zveze. Proučili so več vprašan) od razorožitve do sodelovanja na znanstvenem torišču. Njihova naloga je bila, da pripravijo gradivo za drugo sejo predsednikov vlad. Ti so se sestali popoldne. Obe seji sta bili za zaprtimi vrati. Drugi dan atlantske konfe' renče je pokazal, da je vojaška in politična kriza zahodnega bloka napotila večino državnikov k zaključku, da je treba z vzhodnim blokom obnoviti pogajanja za za- lard. Eisenhovver je potem odšel v poveljstvo Atlantske zveze. Istočasno se je Adenauer sestal z Macmillanom, Zoli je govoril s Karamanlisom, Van Acker pa s predsednikoma danske in norve- gotovitev miru. »Bilo bi napačno ške vlade Harisenom in Gerhard postaviti konferenco v znamenje senom. tekmovanja v oboroževanju,« je Sinočnji poziv nizozemskega dejal predsednik belgijske vlade ministrskega predsednika na Van Acker. »Vloga Atlantske obrambo njenih kolonialnih po-zveze ne sme biti več izključno! zicij je bil pravzaprav še en spor-vojaskega značaja,« je pripomnil. ni problem več med tistimi, ki so »Zveza se mora osredotočiti na j vplivali na razcepljenost v atlant-obravnavanje skupne politike, na skih vrstah glede nadaljnjih po-akcijo za mednarodno kontrolo ea1ani z Vzhodom nad oboroževanjem z zrelimi ■ 8 J J odločnimi pogajanji.« ' in i Vključitev razorožitve v dnevni red sestanka atlantskih zuna- nlcah predsednika sovjetske vlade Bulganina. Zunanji ministri so bili dopoldne soglasni v tem, da bi bilo treba pogajanja o razorožitvi s Sovjetsko zvezo nadaljevati in da bi bilo pozitivno in konstruktivno gledišče o Bulgani-novem predlogu za razgovore med Vzhodom in Zahodom zaželeno. Glede odgovora na Bulganinovi poslanici so Izrazili mnenje, da bi skupni odgovor Atlantske zveze ne bil ne zaželen, ne praktičen. Sefi vlad so se danes sporazumeli, da mora Zahod podvzeti nove napore v razgovorih o razorožitvi s Sovjetsko zvezo. Resolucijo o tem vprašanju bodo izdelali zuna-. nji ministri Britanije, Francije, Belgije in Kanade in jo bodo jutri predložili šefom vlad v odobritev. Koordinirali so tudi gledišča o vrsti drugih političnih vprašanj, vključno vprašanja združitve Nemčije, Bližnjega vzhoda, Afrike, DELO ODBOROV ZA GOSPODARSTVO OBEH DOMOV ZVEZNE LJUDSKE SKUPSClNE Vadalj j n ji vzpon gospodarstva v celoti Zvezni družbeni plan je obrazložil predstavnik ZIS Mijalko Todorovič Beograd, 17. dec. (Tanjug). Danes popoldne je bila skupna seja odborov za gospodarstvo Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, na kateri je predstav-njk ZIS Mijalko Todorovič obrazložil zvezni družbeni Plan za leto 1958, ki ustreza glavnim postavkam in ciljem, določenim v petletnem planu, ter gospodarskim uspehom, doseženim v letošnjem letu. Pod!aai°r°Vl^ rekel, da so na glavnem na letošnji ravni. Prl-8trjjslf‘ znatnega povečanja indu- hodnje leto bomo začeli graditi °staie nK?[>°izvodnje narasle tudi največja industrijska podjetja, kar ki so vniiil i družJ?e"e Potrošnje, jih predvideva petletni plan, in ?ard ? na *lvlJenJsW stan- sicer elektrarne, velike tovarne >h družb‘nfhC^ ‘n na mZVOJ, na kemijske industrije, tovarno du-fasti inv« ,M^nosov; Naraslf šičnih gnojil, superfosfatov Itd. gradnjo in «i~PZifiwha^o»/f iLetos smo dosegli ustrezne gospo- politične cilje v zbolj šanju življenjskega standarda, v vDrpx„ standard sta narasla po-Snrvs 23 na prebivalca. Voja takšnega ugodnega raz-j a gospodarstva ]e v 1058 h”? i^^benem planu za leto v*Donn . na na,oga nadaljnjega *tva v i stabilizacije gospodar-Vam, *n hitrejšega zmanj- šanji .primanJ’kljaja v plačilni tUh na; ar 3e ena njegovih glavni« PIan predvideva pove- 8% potrošnje za kakih ostale v napoved Pref '*• decembra 1957 vreme, na Pri-1 član ZIS Avdo Humo. Kratko je t^Peratur«. oblačno. Se burja.1 govorjl 0 značilnostih proračunske krepitvi celotnega sistema naše socialistične demokracije. Na koncu je Mijalko Todorovič govoril o stanovanjskem skladu in poudaril, da bomo prihodnje leto prispevali vanj 8 do 10 */• več kakor letos. Letos smo porabili 63 milijard iz stanovanjskih investicij, prihodnje leto pa bomo porabili kakih 69 milijard. Prihodnje leto bo moralo biti prelomno v tem oziru, da se bo naše gospodarstvo usposobilo za hitrejšo in učinkovitejšo graditev stanovanj. Po pojasnilih Mijalka Todoroviča sta začela odbora na ločenih sejah načelno debato o osnutku dišču razprav so bili najnovejši na sestanku zunanjih in obramb-predlogi, izraženi v zadnjih posla- 1 nih ministrov. Arabski odpor proti ameriškim jedrskim in raketnim oporiščem na Bližnjem vzhodu krepitvi komunalnega sistema in Izveznega družbenega plana za delavskega samoupravljanja ter vlleto 1958. I IZ ODBOROV ZA PRORAČUN ZVEZNE SKUPŠČINE Za 118 milijard večji zvezni proračun za leto 1958 vanje gospodarskih panog. Nadaljnja značilnost novega proračuna je zmanjšanje izdatkov za državno upravo za 1,2 milijarde. Osnutek proračuna za leto 1958 predvideva dohodke iz gospodarstva v znesku nad 324,5 milijarde, dohodke od prebivalstva nad 4,5 milijard, dohodke zveznih organov in ustanov nad 2 milijardi itd. Izdatki zveznih organov in ustanov znašajo nad 15,8 milijard. Beograd, 17. dec. (Tanjug). — Odbora za proračun obeh domov Zvezne ljudske skupščine sta začela danes na skupni seji obravnavati osnutek zveznega proračuna za leto 1958. Obrazložil ga je b„"perat!,-- »uiacno, se d (Jtttioriii i „ P°noč1 med -4 ln 0. v ... , , . . . 7V i' dnevne med i ln 4, v Pri- potrošnje v letošnjem letu in o .. Podro^.1*1!.8, ' (proračunski politiki v prihodnjem se i,,.v1spkega zračnega priti- i«*,, «i*knilo nki B srednje Evrope po-, ' , , . , Vedno Rus,1o- Južna Evropa le Zvezni proračun za leto 1958 ---------------------------------- -..—jv, iU)0 uui.j. Letos je bilo iz skla°d. za zgraditev delavnic zapopra« j Sprejema predlog, naj bi sredstva Predsedstvo Stalne konference vrlin »o no'r«m tv«ohflMi7Qr>na in vQ _ _ _ . ... ... ............ . čilo podjetje »Sadje-zelenjava« iz grižljaj, ki ga Je nabavil »Gradlnar«. Ljubljane. Kar Je res. Jo res, pošiljka še najbolj neprijeten pa bo okus tega Je prišla, v pohvalo železnici, Izredno grižljaja za potrošnika: le-ta bo nam- hitro, že v štirih dneh. 2al pa se železnici ni mudilo pri raztovarjanju, pa čeprav Je šlo za hitro povkarljivo blago. Predstavniki »Sadje-zelenjava« so takoj ob prihodu pošiljke ugotovili, da Je že precejšen odstotek mandarin gnilih. Zato so skušali pri železnici doseči, da bi vagon takoj raztovorili, vendar niso uspeli. Mandarine so začeli raztovarjati šele včeraj. ZAČEL SE JE ZAČARANI KROG ’ Imeli so kaj videti. Zato Je podjetje »Sadje-zelenjava« takoj reklamiralo dobavitelju, uvoznemu podjetju »Gradlnar« iz Skopja. V svoji pritožbi so tudi vprašali, kako Je možno, da se Je na tako kratki poti pokvarilo toliko mandarin. »Gradlnar« Je odgovoril, da za kakovost odgovarja »Jugoinšpekci-Ja«, ki je blago prevzela. Organi »Ju-goinšpekcije« v Ljubljani pa na prošnjo podjetja »Sadje-zelenjava* niso hoteli ponovno pregledati pošiljke in dati pismenega potrdila o kakovosti. Podjetje »Sadje-zelenjava« Je nato poklicalo na pomoč arbitražnega izvedenca, sanitarnega inšpektorja, poiskalo tudi strokovnjaka, ki bo ugotovil, če Je možno, da se blago tako naglo pokvari, skratka, vse kaže, da bo zadeva imela svoj epilog pred sodiščem. 30 % gnilobe reč moral vse plačati. vila, za nakup mehanizacije ln za finansiranje novih melioracij. Osnutek družbenega plana predvideva večje investicije v kmetijstvu iz republiških in kra- lokalnih Investicijskih skladov meni, da bi bilo treba te omejitve formirali na podlagi že v prejš- ublažiti, ker to osnutek družbe-njem letu doseženih dohodkov, nega plana omogoča. Zvezni iz-Vendar je bila Izražena bojazen, vršni svet namreč lahko med leda bi nagel prehod na omejitev i tom dovoli do 20 odstotno uporabo Zveznemu izvršnemu svetu. za stanovanjsko izgradnjo skih odborov blokiranih ,, kar pomeni, da bi lahko iz 10 jz- nih skladov za stanovanjsko jj gradnjo prihodnje leto upora 85 o/o sredstev. Svoje predloge bo prcdse<5s*vj0 Stalne konference mest P°sl Delovni čas delavcev znaša po zakonu o delovnem razmerju 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko. Razen v primerih, ki so izrecno predvideni v tem zakonu, lahko podjetje s svojimi pravili določi za en dan ali več dni v tednu delovni čas izpod 8 ur. V ostalih dneh tedna pa bo znašal v tem primeru delovni čas nad 8 ur, a ne nad o ur dnevno toda v vsakem primeru skupaj 48 ur tedensko. Zakon o delovnem razmerju pooblašča ZIS, da izda predpise o tem, katere gospodarske organizacije določenih dejavnosti lahko uvedejo 45-urnl delovni teden. N O K O N S K I Nadurno in nočno delo Iz zakomi o delovnem razmerju Znkon s posebnimi določbami ščiti ln prepoveduje njihovo delo povsod, kjer n‘ jge Jajo stalni in močnejši pretresi ln dolgotrsJ‘jjivi pritiskanje telesa, kjer se razvijajo esCl-U plini, para in podobno. 2enam po četrtem ** stoje. nosečnosti Je prepovedano opravljati delo • j v prisilnem položaju telesa. Kakor tudi de* strojih na nožni pogon. ,e, i>- Žene, ki so do nosečnosti opravljale po” tre»i> katerih je nosečnicam prepovedano delo, Je t 50 razporediti na druge lažje posle s plačo, jo imele prej. V nekaterih primerih, ko to *» .go I- xr 51/nHn hA/Hniio nit iictonavp bo InhkO O -f(?j > V" , ,", v kabino dvigala, za zaključek dela pa, ko se de- na sila ln kadar Je s predpisom izrecno predvl- v škodo podjetja alt ustanove, so lahko “ r, Uvm vrne iz Jaška. deno, da se posamezni posli opravijo v določe- za žene, ki iz družinskih rarogov ne nem roku. " delati v polnem delovnem času. posebna o ^ DODATEK ZA NOČNO DELO Pri delu s skrajšanim delovnim časom je čez- mesta, na katerih bodo delale v skraJS*w p)9{r „ , , - - /"irt.CTVVT til?/-- TI urno delo prepovedano. Cezurno delo sme trajati lovnem času. Za takšno delo dobiva — ZA 12.5 UUulUl. VLiV^Jl največ 8 ur tedensko. IzjeVnoma lahko traja čez- do učinku. Nočno delo se lahko uvede samo v upravlče- ZA INVALIDE NE SME Bi]- delovni čas v gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu in pomorstvu, kakor tudi v drugih gospodarskih dejavnostih in gospodarskih organizacijah sezonskega značaja dela nad 8 ur dnevno oziroma nad 48 ur tedensko, toda s pogojem, da povprečno število ur v letu ne preseže 8 ur dnevno. Delovni Nočno aeio se lanKo uvcuc v MF*aviv-c- nomorotun' HaIih čas v teh gospodarskih organizacijah ne sme zna- nlh prlmerih. O tem odloča delavski svet podjetja ^dietHh ža snemanje filmov^ ter Sati nad 10 ur dnevno. v skladu z veljavnimi predpisi. Za nočno delo kakor tudl v Podjetjihza snemanje tllmov ter vali a delo oDravlIeno med 22. in 5. uro nasled- organizacijah za tehnično izdelavo in obdelavo SKRATŠAN DB^LOVNI C AS PRI njega dela. V kmetijskih organizacijah velja za filmov tudi dlje. toda ne nad 12 ur tedensko. NAPORNEM IN ZDRAVJU nočno del° del°’ opravlJeno med 22‘ 14, uro ŠKODLJIVEM DELU ODPOVEDNI* ROK KRAJ51 OD 30 DNI naslednjega dne. Delavcev, ki bi Jim nočno delo po mnenju zdravnikov zdravstvene službe poslabšalo zdrav-Gospodarske organizacije lahko odrede delo je, je takšno delo prepovedano. Inšpektor dela v Izmenah z rednim delovnim časom nad 8 ur lahko omeji ali docela prepove nočno delo v samo na posameznih delovnih mestih, na katerih tistih podjetjih, kjer niso zagotovljeni potrebni .. l __Ul..»n Irjtn A . .... u — — 1 . - « n Av, 1. /4 lil A f7n tfcu l/n 11 r A NA KATERIH POSLIH JE ŽENSKAM PREPOVEDANO DELO Zakon določa mnogo poslov, na katerih Je ^TlnviiJSr^lahk na veli® Zakon o delovnem razmerju določa, zaščita Invalidov za vse, ki jim je po <* o invalidskem zavarovanju priznana Pra dela. . Ao^ Gospodarske organizacije so dolžne *■ enii» čenlh delovnih mestih, ki jih ugotove p stiBj delovnih n’drUi?> „,5to"bi.ra.*swa=. sr* ■» “kin'’ ‘»r g“,„-rgr. •.rn.srAtfts;.?. sa m sssas ss ss-asm S vafata: a&if' kilogramov mandarin, ni tako prepro- ugotovl delovna mesta, na katerih se uvede da deia cezurno v primeru nesreče, ki se Je pri- rudn)9klhf siemens-Martinovlh. električnih in "JJ' ® presto. V nekaterih zabojih Je po 60. 80. v skrajšan delovni čas. Važno Je, da Jo delo g skraj- petlia an m neposredno grozi. Cezurno delo Je drugih pečeh za topltev kovin, čiščenje kanalov, ^dv8JLrt1i*n?^ ^nv.Uda je moč f p9 nekaterih pa tudi po 100 do 108 gnilih sanim delovnim časom izenačeno z 8-urn m de- prepovedano razen v izjemnih primerih in za lzplranje jam s fekalijami ln podobno. ^ in«o« n?' dnisn rieln^ delovni P08?'1^**- sadežev. So pa tudi zaboji, v katerih i0m glede vseh pravic, za katerih pridobitev Je vsako uro čezumega dela se osebni dohodek mestitl z enega na drugo delo, del .,r\0 je že pravcata gošča. podlaga ali pogoj delovno razmerje. delavcev obračuna po tarifni postavki, zvišani Za posebno naporne fizične posl«, na katerih se pri tem ne smejo bistveno posiads« ■ delov« * ........... ..... __ mm A L .-i________i. /inln limmlionA npl 4 n šandlzAm nrannua/šonn dnin ,m1 inin nAHvAtRPlI. Ifl Ifl nnfitfll IllVdlifl n 9 delil, ne prcnoi* i« pogodbe, iti bi zaRotavljale all kvall- vešklh *MJe"5edlgkodof ^podzemeljskih ddlh rih‘VezonskeV«'defai na montažnih ali’podobnih bremen na ravnih r^^anja iraovtna°mora »ed^^d uvoi^ I vetaT za začetek dela trenutek, ko stopi delavec delih, za katera Je potrebna specializirana delov- po klancih. našanje ... .-------------------------------------- - . ln trdih tleh ter lažjih bremen varovanju. Odpovedni rok invalida krajši od 30 dni. Kriza koncepcije kltJ£**odaj bi bilo že zdaj povzeti za- 2e sama umetna satelita ln njuno fprl. 0 moinpm izidu pariške kon- kroženje okrog Zemlje nista mogla renče atlantskih državnikov. Govori Atlantski zvezi avtomatično dati taksna Prvl dan konference pa so že zdaj ne vojaSke pobude, kakršno Je Imela nir i 1 v,ls’ da med samlmi £la' ■‘••ta 1949 ob ustanovitvi. Casl so se ‘caml Atlantske zveze precej dozorela spremenili. Koncepcija, po kateri naj di» cta PreilvlJa temeljna koncep- bi bila Zveza instrument sile. Je za-,*«. na kateri Zveza sloni, globoko bredla v krizo zaradi treh glavnih čl-nzo' niteljev. M Namen zaprtega vojaškega in poli- Predvsem se Je široka Javnost presnega bloka, kakršen Je Atlantska pričala. da tekmovanje v oboroževanju ?Vc*a, Je bil prispevati k združitvi ln nikomur ne more zagotoviti trajne Fepitvt vojaških moči včlanjenih dr- prednoi.ll, vsem skupaj pa nedvomno “v, zagotoviti Jim močne politične ozl- obeta uničenje. Značilno je da sta se voJaške pozicije. V skladu s tem celo dve tretjini z anketo zajetih IJijtil i« program njene sedanje kon- v Zahodni Nemčiji zadnje dni izrekli .,*rence' Na znanstvene ln vojaške proti ameriškim raketam na nemSkih rt Pjhe Sovjetske zveze , lzraiene v *,el1 ln da se Jf v zahodnih deželah ''eh umetnih satelitih In medcelinski v zvezi z načrti o raketni oborožitvi 'a“e«l naj bi Zveza odgovorila z mo- porodilo geslo: -Kdor pri vsem tem “'rnlzacljo in okrepitvijo svoje obo- ne b° sodeloval, ne bo uničen«. Ne gre "ttitve, da bi bilo ravnovesje »zmeraj ™ noben defltizem na Zahodu, mar-2? strani Zahoda-, kakor je rekel več za jasen občutek, da je postalo tek-fc‘»enhower. movanje v »super-oborožltvi« povsem v A^,J,.P^r„„^r„dl'0,*,enr„ervečnie. Drugič, ne smemo pozabiti, da se Je oboroJl*vi PoložaJ v Evropi od leta 1949 spremenil. * OPUMU1, ooEubno fekmovanle v ibo- Ce naj bi bila Atlantska zveza svoj čas Juvanju ln na pogajanjih z ZSSR na- način, kako bi ublažili mednarodno lazmere rarlmenH^ v ZSSR v riru naPetost Trt Hrum 7lasti spremenne. v ZSSR in v dru- žno Izrazila Gerhardsen in Hanscn; ros ^sosIranski^^Srpmomh 1JUkPi PTn JJunl deželi nočeta sprejeti ameriških * n n vn?l n n ™inn i »hoVoiUev‘°Za^odne0rE0vronen "bSo Perspektiva Evrope je lahko san™ treh;, Ti tJr rn !!> „/«11 no miroljubno tekmovanje različnih druž- sajaht? ^ i, rnvn^nC »enih sistemov v tem, kateri bo nudU J nJa * ZSSR. In celo iz govorov . . Jjacmlliana In Adenauerja je bilo moč T , A ,™™i» ki m le Povzeti Irtoin Ho 7«».« »dni Tretjič, spričo ravnovesja, ki ga je »e sme h! rtiniSJ Evropa dosegla Je težišče sedanjih venetskih ni hi 1,k,h procesov na svetu na področjih, loipi. iL,p, K ,? kjer so nekoč živeli kolonialni ln oddeli omalovaževati. vlsnl n„odL A„ pa Iahko Atlantska Jako v besedah ElsenhowerJa, da zveza na tem področju vojaško moč »ogromnih fizičnih silah, ki so ko postavi nasproti težnjam po narodni obvisele nad našim svetom« (na- osvoboditvi in gospodarskem razvozlavanje na nove vojaške napore ju? Primer Sueza In Sirije Je pokazal, ^■antske zveze) ni bila Izražena vsa . Elsenhower ni Izrazil vseh ccpcljl Atlantske zveze. Njen začetek jtjOdanjlh zamotanih gledišč v Atlant- jo blagodejen. Konferenca H „___________________________v Parizu se •i zato, ker zdaj uživa manj- bo morda zaključila s sklepi o posa- hod mc<* osta,,mi državniki na Za- meznlh daljnosežnih vojaških ukrepih. Ja»n zatoi ker postaja čedalje bolj Toda znaki krize pričajo, da jp čedalje tein da postala politika prc- več upanja, da bo človeštvo mirollub- n-,,, e naslonitve na vojaško moč, zdaj no uredilo svoje svetovne probleme. “'Učinkovita. J. Almurll Nov val draginje v Franciji Pariz, 17. dec. (Tanjug). — V Franciji so davi začele veljati odredbe o podražitvi 60 skupin industrijskih izdelkov. Tako so za 2 do 12,5% podražili med drugim tekstilno blago, avtomobile, električno energijo, plin, gospodinjske potrebščine, zdravila in dru- NewYork, 17. dec. (Tanjug), i šanjih, o katerih je bilo govora, nerazvitim deželam in koeksi- go. Razen tega je od danes dalje Sinoči je odpotovala v domovino zlasti pa na prizadevanja za raz- j stenci. kakih 20 vrst živil dražjih za 2 jugoslovanska delegacija, ki ja orožitev.« | Med razpravo o miroljubni do 15 °/o. Vlada je odobrila tudi sodelovala na XII. zasedanju Ge- j Težava je bila v tem, da so koeksistenci so morda bolj 'kakor podražitev obrtniških del. ZAKLJUČEK V NEW YORKU V ZNAMENJU BOLJŠEGA RAZPOLOŽENJA Temeljna vprašanja v sedanjih prizadevanjih OZIm Srdjon Priča o delu naše delegacije na XII. zasedanju Generalne skupščine neralne skupščine. Odpotovala j glavne države ravnale v razoro-sta vodja delegacije državni pod- j žitvenem vprašanju po starem, sekretar Srd jan Priča, ki je na- se ga lotevale s stališč, ki so lon- prej prišle do izraza težnje, da Vse to pomeni uveljavljenje bi to zasedanje vzlic temu, da se nedavnega vladnega sklepa o je začelo v razmeroma neugod- »ureditvi stanja na trgu«. V za- domeščal Kočo Popoviča, in po- donska pogajanja privedla do' za- j nem vzdušju, zaključili v boljšem četku februarja bodo objavljene oblaščeni minister Sergije Ma- stoja. Resolucija 24 dežel, na pod kiedo. Pred odhodom je Srdjan lagi katere niso mogpča nadalj-Prica za televizijski program Ra- nja pogajanja o razorožitvi, pa dia Zagreb odgovoril na nekaj ne kaže pravega razpoloženja na vprašanj dopisnikov jugoslovan- letošnjem zasedanju. 2e v raz-skih listov in radijskih postaj v pravi o razorožitvi, a posebno še New Yorku. Dejal je, da se je zasedanje Skupščine začelo v neugodnem vzdušju. »Seveda je to vplivalo na razpravo o nekaterih -vpra- v razpravah o drugih vprašanjih je jasno prišla do izraza želja številnih članic OZN, da bi se znebile starih blokovskih stališč, da bi čimbolj prispevale k popuščanju in ustvaritvi položaja, v j katerem bi lahko zagotovili na-| daljnji razvoj mednarodnega so-j delovanja in trajen mir. ' Na vprašanje, kakšne so mož-Cap Caneveral, 17. decembra, nosti, da bi prekinjena razoro-(Reuter) Ameriško letalstvo je žitvena pogajanja nadaljevali, je danes izstrelilo medkontinentalno menil, da si je na podlagi izgla- Ameriška medcelinska raketa razpoloženju, ki bi omogočilo na^ dalj nja prizadevanja za razorožitev, boljše mednarodno sodelovanje in utrditev miru. Zdaj so vendarle napočili drugačni časi v mednarodnem življenju. Zdaj mnogo dežel, med njimi tudi tiste, ki so vključene v bloke, čuti, da nove uredbe, s katerimi bodo med drugim zvišali železniške voznine za 20 °/o, v pariškem mestnem prometu pa za 50 °/o. Na ta račun bodo ukinili subvencije javnim podjetjem in bo državna blagajna prihranila 97 milijard frankov. Vsi sindikati danes protesti- se ni moč več po starem lotevati rajo proti vladnim ukrepom in za-perečih problemov. ihtevajo zvišanje minimalnih mezd, Indonezija opozarja dežele Atlantske zveze pred vmešavanjem v njen spor z Nizozemsko Džakarta, 17. dec. (AFP). Pred- pripravljen pa je sprejeti nalogo raketo tipa -Atlas«. Sestavljena tc,^° sednik parlamenta Sartono je iz- predsednikovega svetovalca, je bila iz treh delov, ki imajo stevljafa nadaljevanje teh poga- javil> da bo v petek prevzel posle samostojne pogonske stroje. Iz- Janj. »Sovjetska delegacija je Iz- namestnika predsednika republi-strelitev je bila uspešna. V poro- javila,« je dejal, »da ne bo več ke Sartono bo nadomeščal pred-čilu letalskega poveljstva je re- so5?el°^la v razorožitveni komi- sednlka Sukarna) ki bo v začetku čeno, da je -izstrelek letel v vna- siji Todai po mojem, prepričanju januarja odpotoval na okreVanje prej določeni smeri in da je pri- to ne pomeni, da bodo prekinili M.v neko s0sednj0 deželo-, kot je o razorozitvenih stal na vnaprej izbranem kraju-.' vsa pogajanja vprašanjih, ker je to vprašanje, SPET ŽIČNE OVIRE na ulicah ciprskih mest Vtem ko so delegati 78 dežel spoznal, »kaj vsak državljan ho-i otoka ne bodo razdelili. V Nikosiji h i neka3 dnevi živahno razprav- če-. Po radiu se je obrnil na ljudi so znova odredili policijsko uro, in potem glasovali o grški re- in jih pozval k miru. Z »največjo na ulicah se je spet pojavila bode- to nedavno objavila vlada. ki ea ie treba tako ali drueače1 BiVŠi Predsednik dr. Mo-a Jr 4 g hamed Hata, ki nasprotuje Su- urediti, česar se zavedajo ne sa- karnovi mlki sodel£vanj^ s ko_ mo manjše dežele, marveč tudi munistl) Vje odklonil ponudbo> da sn za poravnavo ciprskega odkritosrčnostjo- je izjavil, »da Pora, se je prileten, že nekoliko lahko gojimo upanje v naših ^°las mož sprehajal po glavnih srcih-. jjilcah Nikosije, ogledoval izlož- Vzlic vsemu temu pa je giba-ena okna, zavil v dve, tri trgovi- nje za samoodločbo na Cipru prav ® Sovoril z nekaterimi mimoido- zadnje dni oživelo. Po vseh večjih Irni. Vse to ni bilo nič čudnega, mestih so bile protibritanske de-ravo presenečenje pa je bilo, da monstracije. Grški župani ciprskih ,e Je sprehajal sam, brez vojaške občin so sprejeli resolucijo, v ka-n Policijske straže. Bil je namreč teri terjajo priznanje pravic do sa-j\0vi britanski guverner na Cipru moodločbe in Makariosovo vrni-5;ugh Foot. Njegov predhodnik tev. EOKA je izdala več razglasov, ča žica. Ob obletnici smrti pripad- velike sile.« V zvezi z dogodki na Bližnjem vzhodu je Priča izjavil: »Menim, da je dokaj težko reči, koliko je razprava o tako imenovanem sirskem vprašanju prispevala k ureditvi položaja na sirsko-turški meji. Vendar se mi zdi jasno, da je razprava v OZN, ki je' pokazala, da čedalje več Predstavnik vlade je davi v razgovoru z novinarji opozoril dežele Atlantske zveze, naj ne podpro Nizozemske v njenem sporu z Indonezijo in naj -ne žrtvujejo svojih nacionalnih koristi zaradi nizozemskih kolonialnih interesov v Zahodnem Irianu. Ce se bo Nizozemski posrečilo pripraviti Atlantsko zvezo do tega, da bo kaj ukrenila zoper In-bi spet postal podpredsednik re- donezijo, je rekel, bodo imele publike. To je sinoči objavil de- i azijske in afriške dežele to za vetčlanski odbor, katerega naloga } podpiranje kolonializma, je bila, izgladiti trenja med i dr. Hato in predsednikom Sukar- Zunanji minister Subandrio se nom.'-Dr. Hatale^skianil^ostatTlz- j .te^ zv’ez‘ se®t»1 z diplomat-ven kroga odgovornih politikov, ^ji^^siS iSSft KP Avstrije in koroško nika EOKE Gregoria Afksentia dežel odločno nasprotuje kolo- j VnrUŠOnje so njegovo rojstno vas obkolili tan- nialnem načinu obravnavanja1 Dunaj, 17. dec. (Tanjug). Poki, oklopniki in do zob oboroženi! vzhodnih vprašanj, in v kateri je krajinski komite KP Avstrije za vojaki. bilo čutiti čedalje večji odpor Koroško je na svojem sestanku v Plenum Generalne skupščine proti vmešavanju v zadeve on- Celovcu med drugim obravnaval OZN ni sprejel grške resolucije o dotnih dežel, nedvomno prispe- tudi zahteve koroških Slovencev pogajanjih na podlagi pravice ci- vala, da zdaj bližnjevzhodna in se zavzel za uveljavljenje njih vprašanja presojajo drugače in narodnostnih pravic, da se to zrcali v položaju na; Deželno partijsko glasilo Bližnjem vzhodu.« ! -Volkswille- je objavilo članek. Na koncu le Priča na vpra- j v katerem ugotavlja, da_tetia Avj šanje o delu jugoslovanske dele-, strija od Italije zagotovitev pra- prskega prebivalstva do samoodločbe. Britanci si slej ko prej prizadevajo, da bi Ciprčane izločili kot stranko na pogajanjih in da bi twiera* Harding se je redkokdaj v katerih poudarja, da se bodo: spor uredili z Grčijo in Turčijo. —-—----------------------------------- sn . v mestu to zmerom ga je Ciprčani za pravico samoodločbe Grški zunanji minister Averof je Sac*ie dejal, da se je delegacija1 vic Nemcem na Južnem Tirol- v tucoiu iii iiiiciuiii piavitu aauiuuuiutuc jFemljala močna vojaška straža, še nadalje borili, najprej na dlplo-®Poučen človek bi lahko iz tega matskem torišču OZN, če pa to ne fepal, da so se razmere na tem bo pomagalo, bodo znova zgrabili 1!srečnem otoku zadnje dni bi- za orožje. Epv®n° spremenile. Toda motil bi Povečala pa se je tudi dejav- ’ *dor bi tako mislil. nost Turkov na Cipru. Ilegalna n Ne mogli bi reči, da ni nobe- organizacija -Vulkan- je razgla-Sa upanja, da bi se položaj na sila, da bo za vsakega ubitega Tur-1 °ku zboljšal. Po februarski reso- ka ubila pet Grkov. V nekem le-rr>rJi Generalne skupščine o -mi- taku grozil s prelivanjem krvi, če i,,. jbni, demokratični in pravilni Vo?n tvi‘’ s Pogajanji je EOKA prida j V Dremir'e- da bi dokazala dele* k sporazumu* Odtlej pa je «J« ‘»^3» “»•‘raSS1 2000 2RTEV POTRESA Teheran, 17. dec. (Reuter). Do- da j premirje, da bi dokazala, bro(ieine organizacije so objavile, j .J® Pripravljena prispevati svoj da so doslej pokopali 1062 Irte v po- dežcle. Samo v vasi Farslnaču, osem ato vaSčanov postalo žrtev te katastrofe. Teheranski predlagal, naj bi nekakšen nevtralni odbor uredil položaj Turkov na otoku. Zajamčila bi ga OZN, ki bi lahko imela na otoku svojega komisarja. Ce pa Turčija še vedno meni, da ji grozi s Cipra nevarnost, bi lahko uredili tudi vojaški položaj otoka, tako da bi bil vsak sum odveč Zdaj ima besedo London. Liberalni -News Chronicle- pravi o tem: -Hugh Foot lahko začne po- tudi tokrat trudila, da bi čim- skem. Ze zakadi tega Avstrija več storila za ureditev obravna-, takšnih pravic ne more odreči vatnih vprašanj. Pozornost je po- slovenskemu prebivalstvu na Ko-svetila zlasti razorožitvi, pomoči i roškem. Protest francoskih znanstvenikov Pariz, 17. dec, (Tanjug). Okrog mladine, katere vzgojo nam je 100 vseučiliških profesorjev in zaupalo ljudstvo.- Znanstveniki, kulturnih delavcev je danes po- med njimi Joliot Curie, Jean zvalo ministrskega predsednika Cassou in drugi so protestirali gajanja (z etnarhom Makariosom) Gaillarda, naj zavrne ameriški tudi proti načrtom o atomski z več upanja kakor njegov pred- načrt o raketnih oporiščih v oborožitvi Zahodne Nemčije, hodnik, ki je bil glavno orodje Franciji. -To zahtevamo zaradi Protestu znanstvenikov in kul-nasilne politike. A tudi novi gu- ohranitve naše neodvisnosti in turnih delavcev so se pridružili verner ne bo našel izhoda iz žaga- varnosti. Zato, ker terjamo ubla- tudi sindikati Generalne konfe že devet mesecev in £ga- f? se še niso začela. lo žrtev ™ |-------------------------------------------------- .».tl uoia- mu* ^uumnu ucuciouic Hume- mucilaivc 1UIUU2UC izueise. upa- ZenrtM r pa se v tem Casu }fviien^rokroc 20«« llud^Radio11 DO^Ite’ Ce anska vlada ne bo zdai mednarodne napetosti in deracije dela in številne organiza- žiti je tudi, da so zgradili nad 400 rnemk nekaJ kolikor toliko po- 7,v^ naJsIb.irajo poinoC za pri-, izpričala, da je pripravljena pogle- sporazum o razorožitvi. To zahte- cije francoskega odporniškega gi- tovarn, za katerih obratovanje pa ZDA ln Velike Britanije. Britanskemu veleposlaniku MacDer-motu je izjavil, da pojav nizozemskih vojnih ladij v Singapurski luki škoduje dobrim stikom med Indonezijo in to britansko koloni jp. Gospodarska kriza na Filipinih Manila, 17. dec. (AP). Gospodarski položaj r.a Filipinih je ta čas najtežavnejši, odkar je bila končana druga svetovna vojna. Cene močno naraščajo, posebno še cene kmetijskih pridelkov. V zadnjih dneh se je potrošno blago podražilo za 15 do 25°/«. Vsak četrti filipinski delavec je brez dela. Na Filipinih je zdaj največji odstotek brezposelnih v Aziji. Dolarske rezerve so se skrčile na minimum. Riž uvažajo, čeprav bi ga lahko sami pridelali za dvakrat več ljudi, kot jih je zdaj v deželi. Filipini štejejo 20 milijonov prebivalcev. Tu zlasti kritizirajo trgovino na podlagi zamenjave, ker z njo izvozno blago zamenjujejo za ameriške luksuzne izdelke. Opa- et H^bnega. Britanci so izpustili zadete, dnu v® Makariosa (niso pa mu da bi se vrnil na Ciper),1 1 dati stvarnosti v oči-. I vamo tudi zaradi bodočnosti naše banja. nimajo potrebnih surovin. lici i!Cali so nekatere izjemne potile 6 ukrepe, pred nekaj tedni, j,m pred razpravo v OZN, pa so guvernerja ter poslali na ta Sin8°vo mesto -civilista- Foo-12’ j tonski tisk je spremljal to to rieiVavo z zagotovili, da pomeni *ai< » dobre volje Londona in Va r- nove dobe, ker da užl-oot ugled moža liberalnih na- DOZIVLJ A JI IN SPOZNANJA ITALIJANSKEGA NOVINARJA *orov 3e Nigerij £maika Pod njegovim vodstvom "a dosegla neodvisnost, Med alžirskimi uporniki do nje. pa je prehodila pol pota hein!0Vi guverner si je najprej iz KoPterja ogledal otok, da bi Iz vsega sveta ITALIJA ST. POLICIJA PROTI JAVKAJOČIM DELAVCEM Italijanski novinar Rafaelo Uboldl, sodelavec glasila Socialistične stranke »AvantU, Je prcbHl tri tedne med alžirskimi uporniki. Francoski časnik »France Observateur« Je objavil te dni njegove vtise s poti. Zaradi tesa poročila Je bil časnik zaplenjen. v naslednjem povzemamo glavne dele tega Ubol-dljevega poročila. Prebil sem tri tedne na alžirskem ozemlju, v eni izmed enot upornikov Narodnoosvobodilne j vojske (FLN). Skupaj z borci sem se izpostavljal nevarnostim in se izmikal zajnkam hude in j>. ------... ----------------- m se lziumtu zajimciiii auut 111 J* včerai 1J' i0VA *NANSTVENA POSTAJA NA ANTARKTIKI Moskv časa domotožje, ljudje srednjih let pa so biji -nekoč večinoma v francoski vojski. Uporniški častniki, s katerimi sem se seznanil — kapetan Lesami, poročnik Ma- sinl'*JuSncRa17m, bodo morali precejšen SKLADOV BO ODVISEN ^ sredstev< , katerimi sama raz. polagajo, investirati v obratna S sprejetjem perspektivnega sre(jstva, če bodo hoteli razviti družbenega plana gospodarskega svoje posiovanje_ Podjetja, ki te-razvoja za leto 1957 do 1961 je gQ ne bodo storila, bodo morala dana tako komunam kakor tudi pos\ovati v okviru obstoječih podjetjem osnova za dolgoročno obratnih sredstev in jih bodo orientacijo in za planiranje bo- prehitela druga, ki bodo vodila dočega razvoja. Tudi podjetja pTavilnejšo politiko obratnih bodo morala izdelati svoje dolgo- sredstev. F. S. ročne programe, da bodo lahko Kaj bomo uvozili prihodnje lelo? Predvideno povečanje uvoza blaga za široko potrošnjo bo znašalo blizu 25 odstotkov Uvoz blaga za široko potrošnjo je velikega pomena pri Izvajanju naše politike, ki teži po povečanju potrošnje in zboljšanju življenjskega standarda. Z uvozom tega blaga predvsem krijemo primanjkljaje v naših blagovnih skladih. Tako prispeva uvoz k uravnovešenju blagovnih in kupnih skladov in tako dopolnjuje domačo proizvodnjo. Prav tako je pri nas še vedno čutiti potrebo po določenih vrstah blaga iz uvoza, čeprav je domača Industrija v tem pogledu močno napredovala. Kljub temu pa naša industrija še vedno ne more zadovoljiti vseh potreb potrošnikov. LETOS JE ODPADLO DVE TRETJINI UVOZA NA INDUSTRIJSKO BLAGO Oglejmo si najprej, kaj smo letos uvozili. Uvozili smo za 12.470 milijonov deviznih din izdelkov za ši- Malone dve tretjini uvoza sta torej odpadli za industrijsko blago. Od tega smo morali največ uvoziti tekstila — za okrog 1900 milijonov deviznih din, električnih aparatov za gospodinjstvo pa smo uvozili za okrog 1000 mili- roko potrošnjo, pri čemer niso jonov itd. všteta glavna živila. To je za 870 Kar zadeva kolonialno blago milijonov več, kot je bilo pred- in živila, smo uvozili za 1 mili-videno. jardo južnega sadja in začimb, Industrijskega blaga smo uvo- za 1540 milijonov kave in za 250 zili za 8150 milijonov, kolonial- milijonov soli. nega blaga in živil za 2790 mili- Mimo tega je bilo danih okrog jonov, za 1530 milijonov pa smo 1150 milijonov za zdravila inme-uvozili zdravil, knjig, filmov itd. dicinske instrumente, okrog 200 Wk pravilno usmerila svoje poslova nje in svoj razvoj. Ko bodo ob sestavi perspektivnega plana podrobno proučila svoje potrebe v zvezi z bodočim razvojem in -izboljšanjem poslovanja, se bodo tudi bolje zavedala svoje odgovornosti za ustvarjanje lastnih skladov. Imela bodo pred očmi vse svoje potrebe glede investicij, uvajanja novih tehnoloških postopkov ter boljše organizacije proizvodnje za domači trg in izvoz, kakor tudi svoje perspektivne potrebe glede kadrov in reševanja stanovanjskega vprašanja. Teda) bodo znala tudi bolje presoditi, koliko morajo od svojega dohodka izločiti za lastne sklade, da si z razvojem in napredkom podjetja zagotove zaslužek kolektiva v prihodnosti. Pri tem bodo morala tesno sodelovati z organi komune, ki je sama na razvoju podjetij živo zainteresirana. Kratkoročno gledanje na tekočo problematiko in proizvod■ njo ne sme zapeljali delavskih svetov na krivo pot. Politika, ki bi usmerila dohodek, izvirajoč morda le iz trenutno ugodne konjunkture na trgu, le v povečanje osebnih dohodkov ob zanemarjanju potreb lastnih skladov, se V tovarni za bombažno predivo »Kosovka« v Prištini Odločni ukrepi za boljšo preskrbo s tekstilom Izvoz bombažnih tkanin bomo prihodnje leto zmanjšali od 45 na 10 milijonov m2 ob znižanju izvoznih koeficientov in povečani proizvodnji milijonov za knjige in revije in 180 milijonov za filme. VEČJI uvoz tekstilij Kaj pa bomo uvozili prihodnje leto? Orientacijski načrt kaže, da se bo v prihodnjem letu uvoz blaga za široko potrošnjo povečal za kakih 25 % — od 12.470 na 15.400 milijonov din. Predvidene so tudi nekatere spremembe v sestavi uvoza, usmerjene na to, da bi povečali uvoz tistih proizvodov, ki jih na domačem trgu primanjkuje. Hkrati se bo zmanjšal uvoz tistega blaga, ki ga lahko naša industrija sama izdeluje. Tako bomo na primer uvažali več proizvodov črne metalurgije, ki jih potrebujejo na vasi in v obrti, razno pločevino, žico itd., česar na domačem trgu doslej ni bilo dovolj. Prav tako se bo občutno povečal uvoz specialnih kovinskih vas, kot so je in naprave za poljedelstvo, vinogradništvo, živinorejo in čebelarstvo. Tudi tekstilij bomo uvozili več kakor letos, čeprav domača proizvodnja čedalje bolj narašča. Isto velja tudi za izdelke iz gume in usnja, ki jih bomo prav tako uvozili več kot doslej. MANJ vodov iz plastičnih mas in 6®' lanterijskega blaga. Mimo bomo uvozili več fotografski aparatov s priborom, glasbil, k' les, motornih koles, pisalnih strojev in pisalnega pribora. sredstva so predvidena tudi uvoz avtomobilov. Načrt za prihodnje leto " predvideva občutno zmanjšane« uvoza porcelanaste posode, k naša domača industrija že iz® luje dober porcelan. Prav tako o zmanjšan tudi uvoz elektroter-mičnih aparatov in naprav z® gospodinjstvo, čeprav bo u^° teh predmetov še nadalje vaz® postavka. Na drugi strani pa se bo P večal uvoz elektroakustičnih ®P“' ratov, predvsem pa televizijs*1 sprejemnikov. Domača industrija ni posebn ogrožena od tuje konkurence takšnim uvozom, ker je pri • , , , ,,____ „ gih proizvodih uvoz razmeroffl* ss5-ss?*«s 3-Mo-ssru ‘St strumenti, na podlagi katerih s formirajo cene uvoženega hla?“j določeni tako, da domača Pro'0 vodnja ni ogrožena. Seveda P® s tudi tu posamezne pomanjkHlv sti, ki jih bo treba odstraniti. Mimo tega posebna kornlsll pazi na to, da ne bi uvažali 1 stih izdelkov, s katerimi 1®“* domača industrija sama hr‘L ---------------------- potrebe potrošnikov, tako fPfP Povečan bo tudi uvoz pribora količine kakor tudi glede k®k~ za lov, ribolov in šport, proiz- vosti in izbire. D. ’• TUJE PORCELANASTE POSODE GOSPODARSKE vesti Znano je, da je letos prav na zimo začelo močno primanjkovati na trgu raznih vrst tekstilnega blaga, kakor flanele, klota, svile za podlogo, kanafasa, posteljnega platna itd. Znano pa je tudi, da je do tega pomanjkanja na trgu prišlo zaradi tega, ker se je tekstilna industrija orientirala predvsem na izvoz in je pri tem zanemarila potrebe domačega trga. tekstilnega blaga, ki so nujno potrebne domačemu trgu. Močan datke o rezultatih prvega petletnega letošnji izvoz tekstilnega blaga načrta Kitajske od,1952 do 1957, nkrati , , ,. , , pa nekatere podatke Iz predloga no- je bil predvsem posledica visoko Vega petletnega načrta. Proizvodnja Stimulativnih izvoznih koeficien- Jekla se je v prvi petletki povečala od 1,1 „i„w„____,„„1 1.35 na 5,24 milijonov ton, v nadaljnjih tov, ki so celo slabo opremljenim petib letih pa se bo morala dvigniti na podjetjem omogočili izvoz in 12 milijonov ton. V dobi prve petletke Komite za zunanjo trgovino letos pa se je nadalje povečala večji dobiček kakor na domačem je že rrtinuli mesec zaradi boljše na 160 milijonov m2. Vsa ta leta trgu. Zato so proizvodna podjetja strijo orodnih strojev, opreme za rud-preskrbe domačih potrošnikov je proizvodnja močno presegala skušala čim več izvažati Izvozni nllce ln elektrarne, industrijo motor-ustavil vsak izvoz tekstila. Zdaj pa domačo potrošnjo in smo presežek koeficlent za bombažne' tkanine področju ‘km^vfm ^napred^va™ slede še odločnejši ukrepi, nam- proizvodnje izvažali. Za letos je je znajai v začetku leta 1,8; sredi Tako se je pridelek žita povečal od 154 reč znižanje izvoznih koeficien- bil Dlaniran izvoz 35 miliionov m2 j, uh .i______V» 1_____na 185 miiuonov ton leta inr.2 na ho tov za tekstilno blago in poveča- bil Planiran izvoz 35 milijonov m2 jeta je bll sicer znižan na 1 ’fi, kar "a ^'enta 19tfln2npaPrb° bombažnih tkanin, toda že do j- ________________moral doseči 230 milijonov ton. Pro- • .. * . « j Vedno močno stimuliralo lzvodnla bombaža 1e narasla od 1,30 na nje tekstilne proizvodnje v pri- konca oktobra je ta izvoz dose- izvoz. Zdaj je ta koeficient znižan 1-64 milijona ton, v nadaljnjih petih hodnjem letu ob močni omejitvi gel 45 milijonov m2. V družbenem . . . 9 f letih pa se mora povečati na 2.15 miit- Izvoza. Vsi ti ukrepi kažejo, da je planu za prihodnje leto pa je zdaj . ’ ’ , . najsposoonejsim jona ton celotna obdelovalna površina preskrbi domačega trga s teksti- j predvideno zmanjšanje izvoza na podjetjem omogo- °t lom priznana prioriteta. i 10 milijonov m2 ob istočasnem e !o Proizvajati za izvoz. Ob boljši maka pa od 23 na '37 mlllj ha v dobl Gre predvsem za bombažne povečanju proizvodnje od 205 na Preskrbljenosti domačega trga pa tkanine. Potrošnja teh tkanin se 230 milijonov m2. Tako bo zago- bo kmalu tudi v cenah prišlo boje povečala od 78 milijonov m2 : tovljena obilna preskrba doma- 1 je do Izraza lansko znižanje dav- v letu 1952 na 124 milijonov m2 v letu 1954, naslednji dve leti se je gibala na približno enaki višini, lllll! čega, trga. ka na promet za tekstilno blago, Hkrati so izvršili revizijo iz- kar danes zlasti v maloprodaji voznih koeficientov za tiste vrste skoraj ni občutiti. S. INI prve petletke so zgradili 8500 km železniških prčg in 70.000 km novih cest. Proizvodnja premoga bo morala leta 1962 doseči 230 milijonov ton, proizvodnja električne energije pa 44 milijard kWh. 2e tl podatki kažejo, da Je Kitajska v borbi zoper zaostalost dosegla velikanski uspeh, vendar Je ki- £abeleženo • Hipoteke na ladje. Zvezni lzvrš- tajska Industrijska proizvodnja >« ni svet Je izdelal uredbo, s katero se dno sorazmerno majhna za državo, , dopolnjuje uredba o gospodarjenju z šteje nad 600 milijonov prebivalcev, . osnovnimi sredstvi, in sicer z določbo, katerih živi še okrog 80 % izključno po kateri se ladje, vpisane v register kmetijstva, dolge plovbe, velike obalne in male obalne plovbe, lahko odtuje ali dajo v zakup inozemskim fizičnim ali pravnim osebam ali pa obremene s hipoteko v njihovo korist, toda le s predhodnim odobrenjem komiteja za zunanjo trgovino v soglasju s sekretarjem za promet Zveznega izvršnega sveta. Zneske, dobljene z odtujitvijo, kakor tudi kredite, ki se zavarujejo s hipoteko, mora podjetje uporabiti za povečanje zmogljivosti naše trgovinske mornarice ali za zamenjavo obstoječih ladij s sodobnejšimi ladjami. • Potrošnja sintetičnega mila v ZDA. Po podatkih za prva tri četrtletja t. 1. so v ZDA prodali na domačem trgu 3149 milijonov liber mila ln detergentov (sintetičnega mila) v skupni vrednosti 761 milijonov dolarjev. Pri tem je zanimivo, da je od celotne prodane količine odpadlo na sintetično milo že 70,7 %. • Velik uspeh kitajske prve petletke. Te dni so objavili nekatere po- IZ ŽIVLJENJA NAŠIH POMORŠČAKOV Minskemu polju naproti Ladja »Dubrovnik«, ki se je v Severnem morju izognila hudi nevarnosti, se je vrnila v reško luko niku« so takoj krenili neki nemški re- so prenehali oddajati signale. -Hans von morker, dalje ribiška ladja »Hans von Hof« je odplul dalje, medtem ko je »To-Hof«, nemška ladja »Ame!ie~ in norveška paz« še nadalje delal družbo jugoslovanski ladja »Topaz«. V meglenem deževnem ladji in njenim pomorščakom. Tako je mi-j, dnevu so pomorščaki z »Dubrovnika« naj- nil ta dan. Do naslednjega jutra je bil prej zagledali ribiško ladjo »Hans von »Dubrovnik« vklenjen na istem mestu, Hof«, ki je prihitela v bližino »Dubrov- tedaj pa so se valovi polegli, krmilo je nika« okrog 9.30, kmalu zatem pa je pri- spet potonilo v vodo,' ladja se je poslo-spel tudi »Topaz«. Obe ladji sta se usta- vila od »Topaza« in nadaljevala pot v vili blizu »Dubrovnika«, pripravljeni pri- Murmansk. . . . , , .,. . , .. .... . .... skočiti mu na pomoč, če bi nevarnost do- »Dubrovnik« bo v reškem pristanišču Po trimesečnem potovanju je prispela da pridivjal vihar. Vihar je prišel iz za- segla vrhunec. ostal kakih 10 dnl> potem pa bo spet krenil v reško luko nasa velika čezoceanska ladja hoda, iz smeri Velike Britanije, in silovit Toda sidri sta bili dovolj močni in tako na novo, upajmo, manj razburljivo poto-»Dubrovnik«. Ko je ta »Dubrovnik« plul veter s hitrostjo več kot 100 km na uro ter je „Dubrovnik^ kljuboval neurju Ob 10 57 vanje M P proti Murmansku, je siloviti vihar grozil, veliki istosmerni valovi, ki so se gibali da bo vrgel ladjo, ki ni mogla manevri- proti celini, so zajeli ladjo brez tovora in rati, skupaj s pomorščaki na nerazčiščena jo začeli sukati in premetavati, minska polja v Severnem morju. Boj z ' Tretjega oktobra zarana so bili vsi- pomorjeni in neurjem in negotovost — vse morščaki z »Dubrovnika« na nogah. Zato je trajalo malone celih 24 ur in šele, ko man so skušali ladjo obrniti proti severu, so se veter in valovi polegli, je ladja lahko da bi spremenili smer plovbe na smer va-nhdaljevala pot. . lov, ki so gnali ladjo proti minskim po- O težavnem položaju, v katerem se je ljem. Malone dve uri je trajal ta brez-znašel »Dubrovnik« in pomorščaki na uspešni hudi boj, ker je bila ladja brez njem 3. oktobra t. I. in o tem, kako so se tovora večinoma iznad morske gladine, srečno izognili nevarnosti, je pisal malone Ladijski vijak je bil prav tako le malo ves naš tisk, pa tudi mnoge tuje agencije, vod .vodo in tako ni mogel dovolj poganja-Tako je neka tuja agencija, bržkone pod ti ladje. vtisom nevarnosti, v kateri se je »Du- Videč, da grozi ladji huda nevarnost ne brovnik« znašel, celo sporočila, da je ladja samo od valov, marveč tudi od minskih naletela na mino in se potopila. polj, oddaljenih le kakih ducat milj, je »Bil je to hud dan, poln negotovosti,« poveljnik ukazal, naj spuste v morje dve nam je rekel poveljnik »Dubrovnika«, po- težki železni sidri, da bi tako preprečili morski kapitan Ljudevit Juretič, ko smo premikanje ladje, hkrati pa je ukazal, naj ga obiskali in povprašali, kako je bilo. s signali opozore bližnje ladje na nevar-»Položaj je bil še zlasti težaven, ker nost, v katero je zabredel »Dubrovnik«, ni bilo moč upravljati ladje, marveč smo Ob 6.27 so poslali prvi signal, s kate-morali spustiti sidra v morje in čakati.« rim so označili točen položaj ladje. V spo-»Dubrovnik* je odplul 2. oktobra zju- ročilu je bilo rečeno, da je krmilo odpo-traj iz nemške luke Emden v Murmansk. vedalo,'da valovi ženejo »Dubrovnik« proti Ladja ni nosila tovora in proti vzhodu se minam in da je potemtakem potrebna poje prebijala skoz ozek prehod, očiščen od moč kake druge ladje, min. Ko je prišla skozi ta prehod in ko »Dubrovniku« se je nemudoma odzvala so bila minska polja samo še na desni obalna postaja v bližini Kuxhafena in za- *trani ladje proti danski obali, je iznena- čela napovedovati pomoč. Proti »Dubrov- Vsakdanji prizor na naših ladjah DRAGA ŠOLA kmetijske zadrug® Ze nekaj Časa »e Je čutUft jjj Je nekaj v zraku okrog viške * druge v Ljubljani. V zadrugi ^ nekaj plete, so ugibali ljudje- »u Je bilo tako, zlasti v zadnjem c“ Je v zadrugi temeljito delala re t0 zija, da bi ugotovila, kakšen pravzaprav finančni položaj v kmetijske organizacije. Za raVj i re so se zanimali tudi Pris organi, tako Okrajna zadružna* J) za Ljubljana kot Občinski liu° odbor Vič, . v Na Okrajni zadružni sve®*^, Ljubljani so nam o zadrugi PjLj. dali naslednje: V kmetijski za2in0 gi Vič ni rožnato, če g°v ,tjlii iskreno. Ne bomo se dosti ®niu če trdimo, da so vliško zadrugo, ima 93 ha obsegajoče posestvo, kmetijske dejavnosti pripeljale ko daleč, da ni več zmagovala » g Jih obveznosti do skupnosti, go anuitet na najete kredite. Zad* ,0 so začeli dušiti dolgovi, imela prevelike oči, vse dejavnosti Je tre-tela spraviti pod »zadružno » je ho«. Letos, ko je šlo zadrug'ja, posebej na tesno, Je na novo u» novila gostilno, spet Je vložila ,ala ve najete milijone. ZapostavUj. pa Jo zadruga kmetijsko pro«2 za-njo. Nemajhna pomoč Okrajne družne zveze, pa bodisi mate* ^ na ali moralna, v viški zadruS> dosegla tega, kar smo želeli. „e Podobno smo slišali tudi ^ ObLO Vič. Predsednik ObLO' ,ko variš Voljč je takole ocenil vjj zadrugo; že nekaj let Ima za® s° zgubo, vendar smo upali, vlysr bo brez hujših pretresov le 1 „Va. domovih partizanske ma-hajbn™,, razredi bo tekmovanje za ki ne hodijo v vrtec. V tem času bodo predvajali tudi mladinske filme ln Igro »Sneguljčica«, ki Jo Je pripravilo društvo »Svoboda«. njih. Dobili bodo zemljiške komplekse iz splošnega ljudskega premoženja v bližini svojih domov, zato pa naj bi prepustili barjanska zemljišča. Le tako bo namreč mogoče izkopati jarke za odvod-navanje načrtno in mimo vseh zemljiških meja. Druga naloga Zavoda je organiziranje obstoječih socialističnih obratov. Ker je barjanska zemlja najbolj primerna za travnike in pašnike bodo posestva redila predvsem govejo živino. Hlevi, ki so že zgrajeni, bodo lahko sprejeli samo na Jesenkovem 240 glav. Najvažnejša naloga Zavoda je sestaviti ureditveni načrt za najdonosnejšo kmetijsko proizvodnjo na socialističnih in privatnih gospodarstvih. Zato bodo v naslednjem letu izvedli velike kmetijsko-proizvodne poskuse. 'Glavni namen teh poskusov bo najti pravi način, kako bi travnata ruša, ki je zdaj sestavljena od različnih barjanskih trav, ki nimajo nobene vrednosti za živali, dajala -pravo« živinsko krmo. Nekaj zemljišč bodo preorali in zasejali s travami, druga bodo uporabljali za pašo in košnjo, tretja pa gnojili in valjali. Tako bodo, kot upajo, našli pravilni način, ki bodo po njem barjansko rušo najhitreje -popravili«. Pri teh poskusih bodo Zavodu pomagali strokovnjaki Kmetijskega inštituta, Agronomske fakultete ter Glavne in Okrajne zadružne zveze. Sestavili bodo posamezne grupe, ki bodo znanstveno obdelale posamezna področja in opravile poskuse. Razen tega sodelujejo pri Zavodu tudi geodeti, ki bodo napravili nove načrte zemljišč, in pravniki, ki se ukvarjajo z inventarizacijo. Ljubljansko barje so posestniki v zadnjih letih le eksploatirali, in večinoma si niso prizadevali, da bi v zemljo tudi kaj vložili. Ce bodo napori Zavoda za gospodarsko ureditev Barja uspešni, pa bodo kmetijska posestva na tem področju lahko precej doprinesla k boljši preskrbi Ljubljane s povrt-ninami, mlekom in mesom. Gostovanje ljubljanskih dijakov v Cerknem Mladinski aktiv ljubljanske Ekonomske srednje šole kaže v zadnjem času precejšnjo prizadevnost ln podjetnost. Sredi preteklega tedna so namreč Imeli dijaki tega zavoda več športnih srečanj z zagrebškimi kolegi, v soboto ln nedeljo pa Je folklorna skupina ESS gostovala na vajenski Soli elektrostroke v Cerknem. Lepo uspelo gostovanje bo nedvomno utrdilo tu® vezi med vajensko ln dlja-Sko mladino. nalaga cele gore zemlje in peska. Moderni, šest-nadstropni stavbi, ki bo če* dobri dve leti mejila na Titovo cesto, so ie izkopali temelje. Predvidevajo, da bodo do prve polovice Januarja zazidali že polovico kletne plošče. Delo na gradbišču zelo hitro napreduje kljub temu, da je s delovodjem in tehniki vred na gradbišču le 29 delavcev. Gradbišče je eno najbolj mehaniziranih v Sloveniji, saj ima mimo velikega žerjava še najmodernejši amerikanski stroj, nekakšen buldožer na gosenicah, ki lahko rije, prevaža material in nalaga zemljo in pesek na tovornjake. Menijo, da bo nova stavba v prihodnjem letu že v grobem dograjena. — Nagla gradnja privablja vsak dan številne radovedneže. Najprej so morali napasti svoj »firbec« skozi špranje v leseni ograji. Pred časom pa so vsem, ki se zanimajo za mehanizirano gradnjo, izrezali v ograji nekaj odprtin. Odtlej ljudje ob okencih kar naprej postajajo, čeprav mraz že pošteno grize v noge. Veliki žerjav, ki se dviga nad strehami hiš ob Titovi cesti za znamenito Kozlarjevo hišo, se brez prestanka vrti okrog svoje osi, dviga in spušča. Buldožer na gosenicah nenehno rije po razkopanem gradbišču, prevaža in Zgled mlajših moravških gospodarjev Po zgledu vaSčanov Pretrža so prebivalci vasd Zg. Koseze in Križat sklenili, da bodo v prihodnjem letu zgradili lasten vodovod. Obvezali so se, da bodo opravlill vsa težaška dela, zvozili potrebn material ln prispevali les. Odbor za male asanacijo OLO pa so prosili za denarno pomoč. NOVICE Vsak po svo jih močeh za novo dvorano Gospode rski center KZ v Moravčah bo kmalu pod streho. Potem bo- Tako bodo vse vasi krajevnega po- do pričeli graditi kulturno dvorano, dročja Peč imele vodovode. Spomladi ki Jo razne organizacije posebno mla-pa bodo pričeli graditi tudi gnoj nično din a nujno potrebujejo. Kmetje so jame to gnojišča, ker jim Je LO že darovali 83 kub. m lesa, obrtniki to prlipravil potrebne načrte. drugi Pa 80 prispevali ^denar. Mla- Glede na to, da na tem področju d'.na, člani. SZDL in 2B pa so ze pet dofero uspeva sadjarstvo, bo treba ob- nedelj udarniSko pomagali. Moravča- novltl sadovnjake in urediti plantaž- i____________________________, , ne nasade. To področje Je sedaj' najbolj napredno, ln sicer po zaslugi mlajših gospodarjev. Vasi so dobilo tudi javno razsvetljavo, sedaj na mislijo Se na plavalni bazen. Največ zaslug za tak napredek Ima nedvomno njihov odbomltk, upravitelj šole Zdravko Jeras, ki pogosto obiskuje svoje volivce in Jih vodi pri vseh delto. ODBORNIKI NAJ BI ZNALI POJASNITI VSA VPRAŠANJA Priprave pred zbori volivcev v bežigrajski občini S SEJE OKRAJNEGA SVETA Za družbeni plan in finance Ljubljana, 17. dec. — Danes popoldne je bila v Kresiji druga redna seja Sveta za družbeni plan in finance OLO Ljubljana, ki jo je vodil predsednik Janka Dekleva. Najprej so obravnavali finančno problematiko bivšega kočevskega okraja, nato pa spremenili naziv Zavoda za organiza- Samski dom gradijo Te dni se bodo tudi v bežigrajski občini začeli zbori volivcev, na katerih bodo novoizvoljeni odborniki svojim volivcem predočili sestav in delo občinskega ljudskega odbora, odgovarjali na vprašanja volivcev ter pojasnili delo in naloge stanovanj -Prihodnjo Jesen bo vseljiv samski ske skupnosti. Za boljšo pouče-dom s 120 posteljami ki ga onstran nost odbornikov in točnejše od- dolenjske proge ob Poljanski cesti TT_n,,„„„ , • „„ gradi mestni zavod »Snaga«. Za grad- S0V0T6 volivcem, ki SG zanimajo njo tega doma, ki riodo v njem tudi predvsem za razne »drobne« ko-menza za 150 ljudi, kopališče in ostat munalne probleme, sta bila V bele sanitarne naprave, bodo porabili nhčinl srtnnM rfm sp. 55 milijonov din; popolnoma oprem- ZlgrajSKl ODCini Sinoči QVa se ljen dom pa bo stal 7i milijonov din. stanka občinskih odbornikov in ni upajo, da bodo praznik 1. maja praznovali že v delno zgrajeni dvorani, 15. obletnico rojstva Jugoslavije, 29. november prihodnjega leta, pa bodo proslavili v popolnoma urejeni dvorani. Moravčani potrebujejo rentgen in rešilni avto - -'V kratkem bodo v Moravčah odprli nov zdravstveni dom. Z novim letom bo nastavljen tudi zdravnik, ld bo prebival v domu. Bolniki prihajajo največkrat zastonj v ambulanto, ker zdravniki, ki pridejo lz Domžal, ordtoirajo )e dvakrat na teden v popoldanskem času. Nabavili bodo tudi rentgenski aparat to v domu uredili dve sobi za bolnika, ki se bodo tu zadrževali. Do pomladi, upajo, bodo imeli tuid rešilni avto, ker je treba dnevno prevažati bolnike v Ljubljano. Ker občina In prebivalcu mnogo žrtvujejo za zdravstveno službo, upajo, da Jim bo Zavod za socialno zavarovanje pomagal s sredstvi pri nabavi rentgena in avtomobila. Uspehi in nove naloge črnuških mladincev Mladina občine Ljubljana-Cmuče Je imela pred dnevi redno letno kon-,_ . , , ferenco Na njej se Je zbralo okrog 0 n j , . c^° poslovanja gospodarskih or- 50 delegatov. crnuSki aktiv Je v zad-usiuzbencev ObLO Bežigrad, ki ganizacij v »Organizator« V na- njem času spet zaživel. Ciant aktiva so to pot odgovarjali na vpra- slednjih točkah dnevnega reda so pr^no sodelovali v organraacijijo-žanja odbornikov. Takšni sestan- razpravljali o pritožbah nekaterih, izvajalcev, zato so jih pohvalili na ki bodo V bežigrajski občini od- gostinskih podjetij glede dolo-1 partijskem sestanku. Nosilec prapora slej vsakokrat pred zbori voliv- Mve pavSala za letošnje leto, o ^£7“°^ cev, sčasoma pa bodo nemara ugovoru zoper plačilne naloge ij(vo SOdeiovai. zato je delo v teh tako za odbornike Občinskega okrajnega Zavoda za socialno odborih potekalo bolje, kot kjerkoU zbora kakor tudi za odbornike nat° ^ ./K,.-,.,___ . ,___________ .. so se potrdili odloke o stanovanj- , Proizvajalcev prerasli v ski tarifi, razdelitvi najemnin na nekakšne odbormške klube, v ka- , sklade in njihovi uporabi v ob- terih bi se lahko odborniki še; čini Grosuplje ter nove amorti-bolj podrobno pogovorili o vseh zacijske stopnje za vzdrževanje aktualnih vprašanjih z območja 2elezniškemu elektropodjetju v občine. Ljubljani. ^ademu uspeh. Na svečanih y Ploniii?h b°do sprejeli, cicibane Ju ho , organizacijo. Po Kočev- dl sprevod Dedka Mraza, fneni .zabavišče in novoletni se-t.„;,rav tako bodo odprli otro-. hkci vrnciJ°, kjer bodo otroci Jaj, rniikPova" P° najnlžjth cenah r(w;=ko, kako in razno pecivo. vsem i?^aclJa je namenjena pred-ustirn predšolskim otrokom, , Pozor, Rdek Mraz prihaja... da Nhl?e. tttatelje obveščamo, Lii,S?. tudl letos dedek Mraz Julijanskega dnevnika obi-bll le * naJmlaJSe. Oblju- lili Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.................................................................................................................... &hteiaži &i se., če... Ne pozabimo, da so tatovi 99 odstot. zabeleženih tatvin opravili v nezaklenjenih ali nezavarovanih prostorih Krani nekatera druga mesta Kord,’ ,Jcs!!n1ce- Kočevje ln V«? ?! kam S6e den.i iellte- da vas obl-Ba rttdek Mra» Ljubljanske-teier„Ile,vn,ka> sporočite na pa "?sko Številko 22-493 ali 'JansK"*".0 uPravl LJub' Skovn 8 dnevnika petkov-Vo nabrežje 24. (dedek Mraz) Menda ni mesta na svetu, ki bi lahko brez črne kronike pisalo svojo zgodovino. Vrsta dolgoprstnežev, prevarantov ln vlomilcev je skoraj v slehernem večjem mestu -Izkopala- svoje podzemlje ter od časa do časa z drznimi podvigi razburka mirno gladino mestnega življenja TakSna je usoda vseh mest. Med množico prebivalcev se vedno najde peSčica -rokodelcev«, ki sl nikoli niso na jasnem o paragrafih zakona o lastninskih pravicah. Nekaj takih dolgoprstnežev vedri tudi v Ljubljani, ki -posvojijo- vse, kar Jim pride pod roke. O kakSnl pretkani tolpi v naSem mestu ni govora, je pa nekaj priložnostnih tatov, ki bolj Izkoriščajo ugodno naključjQ. kot pa načrtne akcije. GOSPODINJE SUŠIJO - NEZNANCI OSUŠIJO -Ljubljana Je načelno precej pošteno mesto-, nam Je v razgovoru poudaril tovariš Centrih s Tajništva za notranje zadeve. »Do večine tatvin pride zaradi skrajne brezbrižnosti ljudi, ki puSčajo svoje Imetje dalj časa nezavarovano. Največ je tatvin perila, ki ga nekatere gospodinje, ko suSijo, puSčajo brez nadzorstva često tudi preko noči na nezavarovanih dvoriščih. 99 H registriranih tatvin le bilo v nezaklenjenih stanovanjih oziroma na odprtih balkonih, predsobah In hodnikih. V letoSnjem l«tu 90 na TNZ zabeležili 123 tatvin perila, .66 tatvin plaščev ln 57 tatvin raznih Itosov obleke. Precej Imajo tudi primerov fcraje ak- tovk ln raznih zavitkov z dvokoles. V takih primerih je nedvomno kriva malomarnost lastnikov, ki na javnih mestih puSčajo svoje torbe Ipd. IN PRODAJALEC JE VLJIJUNO ODPRL VRATA ______________________________________ Hvaležen kraj za črne posle raznih Samo pri takib majhnih, prllož- x®lg“p."1fS*žev1 50 oe?v"m"° ‘rgovlne.: nostnlh tatvinah so bili lastnfkl oSko- L ,M‘ dovanl za nič manj kot 3,100.000 dinar- nazllVvn« e' jev. Pred kratkim so prijeli Stlrl »en- ^Tj^ftnal, ,, m p»- malo preventivnih ukrepov. Prodajalci zaposleni s prodajo čisto pozabijo na razstavljeno blago, ki ga Je po prodaj- drugje v občini. Na konferenci so precej razpravljali o delu druStev v občini. V društvu »Partizan« v Črnučah bi šlo lahko mnogo bolje, pa nimajo vaditeljev. Vadijo le pionirji ln pionirke, ki Jih vodijo mladinci. Cmučani s4 že dolgo želijo športno igrišče, niihče pa ne začne resno delati da bi to uresničili. Pohvalili so predvsem črnuški modelarski krožek, ki dosesa zelo lepe uspehe. Sedaj nameravajo prirediti v Črnučah aeromlting za vso Slovnljo, seveda če bo Aeroklub Iz Ljubljane prispeval denarna sredstva. M. L. Nevsakdanji kopalec .Vsak dan ob dveh že tako polne ceste še bolj zažIve.Tjudje jo — zdaj ko pritiska mraz — še hitreje kot navadno ubirajo Iz služb proti domu. Včeraj pa so se marsikateri spotoma za dalj časa ustavili na Tromostovju. Po Ljubljanici Je namreč plaval pes-bemardinec, ki se je n a nepojasnjen način med Tromostovjem im Zmajskim mostom znašel v kalni in narasli vodi, potem pa nemočen s tokom plaval protli zatvorniicam prt bolnišnici. Na srečo se je med številnimi radovednežih ki so se zbrali tudi na obeh bregovih Ljubljanice, znašel , nekdo, ki je to nevsakdanjo nezgodo | sporoM ljubljanskim poklicnim gasilcem. Le-ti so takoj z gumijastimi čolni ln vrvmi pohiteli proti zatvor-nlcl. Vendar so prišli prepozno. .Bernardinca je narasla voda že odnesla ------------ r „ preko zapornic in ga pognala v divje nlh mizah na pretek. To pa spretno Je zamaknila tehtnica. Najbrž ie ho- vrtince. Malokdo je pričakoval, da jo »koristijo prenekaterl ljubitelj tuje ugotoviti, kako potovanje vpliva bo pes srečno odnesel. Toda . . . On- lastnlne. na nj,.no lcio stopila je s torbo v roki kraj zapornice, kjer Ljubljanica ne V Ilustracijo naj samo navedemo. „a tehtnico. teče več v betonski strugi, Jo je kuža da Je v neki večji ljubljanski trgovini »Malo pretežlio bo kar s torbo pobral na suho. Naglo se Je otresel nek tat v kratkem času odnesel sam gospa,. se Ji Je za hrbtom nasmehnil '•« Jo pobrisal. kar 7 plaSčev. Drugi primer nepazljl- neznanec. »Vam bom pa Jaz prijel C gav Je bU pes, ni znano in go- vosti prodajalcev pa se skoraj never- torbo- se je vljudno ponudil. spodar znabltj niti opazil ni, da Ja Jetno sliši »pa Je vendar resničen«. V »on, ste ljubeznivi- se le zasme- prišel pes moker domov. Zato se bo Isti trgovini (ta dva rteznanca med Jala i„ mu dala torbo Zastrmela se nemara čudil, če mu bo ubogi kuža obratovalnim časom mimo Sevllnlh j0 v kazalec na tehtnici in z neprikrito »ačel danes krepko »kašljata*, prodajalcev - eden Jima Je Se vljudno radovednostjo pogledala na listek, ki odprl vrata — odnesla - kavč (!) In ga gu ji je vrgel avtomat. Mogoče je kila ske, ki so na debelo kradle po mestu lz nezavarovanih dvorišč in nezakle-! njenih stanovanj perilo, obleke ipd. Same priznajo, da so kradle bolj zaradi priložnosti kot pa lz potrebe. odpeljala neznano kam. prijetno presenečena, kako da ne. Toda z gotovostjo lahko trdimo, da Je morebitna večja teža ni tako neprijetno iznenadila, kot je bila presenečena hip potem: neznanca ln torbe ni bilo nikjer... Takih ln podobnih primerov Je Se več, vendar pa so skoraj vsem tatvinam | Pred kratkim se Je na ljubljan- vzrok malomarnost ln nepazljivost IJu-skem kolodvoru ustavila premožna dl, ki puščajo svole imetje brez nad-I potnica, ki Je nosila s seboj veliko po- zorstva, ali kako drugače nezavaro-| tovalno torbo, v kateri je Imela razen vano. Borbo proti tatvinam bomo mo-polne denarnice z dokumenti ln vozni- rali pričeti tudi sami, kajti ob neko-mi listki Se vrsto drugih dragocenih liko večji pazljivosti bo nedvomno * ZA KOLIKO JG SHUJSALA7 Razen malomarnosti, brezbrižnosti ln nepazljivosti botruje Številnim tatvinam mnogokrat tudi prevelika naivnost. NESREČA NE POČIVA. — Mariji Šifrerjev!, 80-letni socialni podpIranki iz Trebija 11 pm Gorenji vasi je ipo« drsnllo. Pri padcu sli Jo zlomila leva nogo v kolku. Triletno hčerko upo> kojenca Nado Sedejevo iz Pristave H Je podrl kolesar. Ima pretpe« možganov Pri telovadbi Jo padel vajene« Stanislav Dolinar Iz Vrhove 52 ln sl zlomil desno golen. Stari metre globoko Je padel 56-letnl uslužbenec Martin Zupančič iz Ljubljane, Tabor 12. Ima pretres moigan ln zlom desne ključnice. 23-letnl delavec Alojz Grčar lz Verja 9 pn Medvodah Je padel a predmetov. Ko je pilila, na peron, jo znatno padlo tudi število tatvin. T. F. kamiona in sl poškodoval glavo. PRED TEKMOVANJEM EVROPSKIH KOŠARKARSKIH PRVAKOV Žreb je bil naklonjen Mednarodna košarkarska zveza odobrila tudi tekmovanje balkanskih držav V soboto zvečer Je bil v Gautingu v MUnchnu sestanek mednarodne košarkarske zveze FIBA. Čeprav so na sestanku razpravljali o Številnih problemih evropske košarke, pa Je bilo naj-zanimiveJSe vendarle, kako so določilu dokončno pravila za tekmovanje evropskih košarkarskih prvakov. Na sestanku Je zastopal Košarkarsko zvezo Jugoslavije njen sekretar Bora Stankovič, kij nam je posredoval nekaj zanimivih podatkov. »Nobena prijavljena država — in teh Je 23 — se ni strinjala's tumir-»klm načinom tekmovanja,« nam je dejal Stankovič, ko je govoril o evropskem košarkarskem pokalu. Nihče se nt namreč hotel odreči pravici, ki mu dovoljuje igrati vsaj eno tekmo na svojem igrišču. Zato so bili tudi vat pripravljeni organizirati ta turnir za vsako ceno, kljub visokim stroškom za organizacijo. Zato so se naposled dogovorili za izločilni s:stem tekmovanja po teritorialni pripadnosti. V skupino, v kateri igrajo- Bolgarija, Romunija, Grčija, Turčija in Jugoslavija, so vključili Kati pohUatC Tamkaj Je namreč stanoval s svojimi starll. Njegov oče Je ie vedno paznik, na Mariborskem otoku. Ze kot deček se Je seznanil z mokrim elementom In zato se ni čuditi, da Je s 16 leti osvojil prvenstvo Štajerske med člani. Marijan Clrer Je bil vsestranski športnik. Tako Je Nil po osvoboditvi eden izmed najboljših mariborskih smučarjev in odbojkarjev. Sam Je dejal, da ga je v odbojkarsko vrsto večkrat vabil beograjski Partizan. V Armadi Je — ko Je služil vojaški rok — začel gojiti tudi košarko, ki ga Je zlasti navdušila, "/.a košarkarsko moštvo »Maribor« je doslej odigral več kot 150 prijateljskih, mednarodnih in prvenstvenih tekem. Toda na odbojko ni pozabil In Je med drugim tudi trikrat nastopil v mariborski odbojkarski reprezentanci. Seda) Je predsednik košarkarskega kluba Maribor, trener žensko odbojkarske vrste tega društva in seveda aktivni igralec košarke. Ko smo ga povprašali, ali ima kakšne načrte za bodoče udejstvovanje, je dejal, da bo aktivno nastopal kot košarkar še eno ali dve leti, nato pa se bo predvsem posvetil ženski odbojkarski vrsti »Maribora«, ki o njej pravi, da jo ob marljivem treningu čaka lepa bodočnost. Marijan Clrer je ob svojih 29 letih rps lahko vzor vsem našim športnikom, saj je marljiv društveni funkcionar, tre-> ner in igralec. še Sirijo, Libanon in Izrael. Ta skupina je tako postala ena Izmed najmočnejših, saj je znano, da sodijo Izraelci med najboljše v Evropi. Kljub močni konkurenci pa ima Jugoslovanski prvak Olimpija zaradi naklonjenosti žreba precejšnje možnosti, da se uvrsti v nadaljnje tekmovanje V prvem kolu se bo pomerila Olimpija s turškim prvakom. Igrala bosta dve tekmi, eno v Ljubljani, eno pa v Carigradu, vendar še ni določeno, kje bo prva. To Je v Izločilnem tekmovanju še posebej pomembno, ker bodo igrali v prih meru istega števila točk in košev še tretjo tekmo na igrišču, kjer Je bila druga. V prvem kolu te skupine se bodo pomerili) še med seboj romunski in grškli prvak ter Akademik iz Sofije z zmagovalcem dvoboja Sirlja-Liibanon. Prvo kolo mora biti odigrano od 1. do IS. aprila. Olimpija bo imela bržkone precejšnje težave s prostorom za tekmo. Kot je pa znano, staro igrišče ni več uporabno', novo pa bo le težko dograjeno do 15. aprila. Zato bo skoraj edini Izhod velika dvorana na Gospodarskem razstavišču, za katero pa ni gotovo, čo bo v tem času na razpolago. Sodiimo, da bi morali za to odgovorni forumi že zdaj urediti vpraša ni e igrišča, sicer ne bo moč igrati za pokal evropskih prvakov, j Na aestanku Mednarodne košarkarske zveze so med drugim zaupali organizacijo prihodnjega ev-1 ropskega prvenstva Turčiji, tako da bo prihodnje prvenstvo leta 1959 v Carigradu. V mednarodni koledar so sprejeli še tekmovanje moških re-1 pretentane za balkanski pokal, ki, bo postalo, kot so sedaj balkanske atletske Igre, tradicionalno. M. K. Tudi nogometaši na Pokljuki Beograd, 17. dec. - Nogometaši, kandidati za državno reprezentanco, ki nas bo zastopala na svetovnem prvenstvu v Stockholmu, bodo imeli le kratek oddih. Zvezni kapetan Aleksander Tlrnanič je danes določil 25 nogometašev, ki se bodo od 10. do 19. Januarja pripravljali na skupnem treningu na Pokljuki, kjer se bodo poskušali predvsem telesno okrepiti. Ti nogometaši so: Beara, Vidinič, Krivokuča, Sijako-vič, Crnkovič. Nikolič, Belin, Krstič, Kaloperovič, Boškov, LJubenovič, Ze-bec, Spajič, Milutinovič II, Lipošino-vič, Rajkov, Pašlč, Lj. Ognjanovič, Pe-takovlč, Jerkovič. Milutinovič I, Mujič, R. Ognjanovič, VidoSevič in Sekularac. Tehnično vodstvo sestavljajo: Tlrnanič, Slavko Miloševič, Sergije Lukač in dr. Vale, ki bo opravljal dolžnost zdravnika ln smučarskega inštruktorja naših reprezentantov. Jubileja Vasje Pirca Jutri praznuje med nami v Ljub- Rabar-Fuderer v Zagrebu. Pred onjJ ljanl 50-letnlco rojstva mednarodni ša- piado v Dubrovniku je odigral neou hovskl velemojster Vasja Pirc. Vele- čeno 5:5 z bivšim svetovnim prva*rt0 mojster Vasja Pirc se je rodil 19. de- dr. Euwejem. V letu 1950 Je delil ce cembra 1907 v družini direktorja gim- I nazlje Matije Pirca v Idriji. Z 20 leti Je dosegel na državnem amaterskem turnirju v Karlovcu mojstrski naslov. Tako hkrati s 50-letnioo rojstva praznuje tudi 30-letnlco mojstrstva. Od tedaj naprej se vrstijo njegovi številni uspehi. Med Pirčeve najlepše predvojne uspehe sodijo prvo mesto v Harzburgu in Lodzu ter drugo mesto v UJpestu 1934 med takrat najmočnejšimi mojstri na svetovni lestvici. Pred vojno je trikrat osvojil državno prvenstvo. Po osvoboditvi je na prvenstvih Jugoslavije enkrat delil prvo mesto z Gligoričem ln postal sam prvak z zmago v znanem troboju Plrc- PRIPRAVE ZA KOLESARSKO DIRKO »PO JUGOSLAVIJI« Po starih poteh Na minuli skupščini Kolesarske zveze so sprejeli tudi okvirni koledar za prihodnjo sezono. Med številnimi prireditvami bo vsekakor najvažnejša XIV. dirka »Po JugoslavUJi«, ki bo potekala po ozemlju Slovenije in Hrvatske. Za organizacijo te velike prireditve Je bil pri Kolesarski zvezi Jugoslavije izvoljen petčlanski pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predsednik Lojze Savom in člani Peter Lamsa, predsednik KZJ, Ljubič in Reščič, člana upravnega odbora KZJ ter Jovanovič, sekretar •KZJ. Organizacijski odbor, ki Je že začel z delom ln ima redne seje vsak mesec, Je sklenil, da bo XIV. dirka »Po Jugoslaviji« v dneh med 3. ln 9. avgustom. Start ln cilj bosta v Ljubljani. Proga bo razdeljena na osem etap, ki Jih bodo morali prevoziti v sedmih dneh. Najtežja bo vsekakor zadnja etapa čez Vršič s končnim ciljem v Ljubljani. Posebnost dirke bo posamezni start na progi Reka—Crikvenica. Najtežji problem, ki stoji pred organizacijskim komitejem bo zbrati dovolj gmotnih sredstev za izvedbo dirke. Predračun kaže, da bo potrebnih okoli 8 milijonov dinarjev, ki jih bodo prispevali KZJ in po svojih močeh SZS in SZJ, ostala sredstva pa organizatorji sami. Organi-zaoidskl komite, katerega predsedstvo Je v Ljubljani, sekretariat pa v Zagrebu sta prepričana, da bo prireditev po organizacijski strani uspela, vprašanje pa Je le, če bo uspelo zbrati dovolj sredstev. M. Z. Kug spet športnik leta V anketi agencije United Press je ta sovjetski športnik spet osvojil prvo mesto Agencija United Press Je Izvedla anketo, k d* Je najboljši »portnilc leta, v kateri Je sodelovalo 51 športnih urednikov lz 19 držav. Tako kot lani Je tudi letos zmagal sovjetski tekač Vladimir Kue, ki Je dosegel mnogo več točk kot njegovi tekmeci. Rang Usta po tej anketi Je tale: tonovem turnirju, z delitvijo arv.®Jjjll do četrtega mesta. Preveč je uspehov, da bi vse naštevali, Y®goVe je treba še posebno poudarit^ n-fr|av- voi- Recknagel šele tretji INNSBRUCK, IT. dec. - Na prvem tekmovanju v smučarskih skokih v tej sezoni na skakalnici v Seegrube Je prvo mesto osvojil Lesser (V. Nemč.) pred svojima rojakoma Glassom in Reck-naglom. Zmagovalec Je dosegel 222,8 točk, Recknagel pa 219,J točk, četrti Je bil Avstrijec Steinegger. —I—Brzojavke— • LONDON. 17. dec. (Reuter). -Češkoslovaška hokejska reprezentanca je na Otoku odigrala dve tekmi z angleškimi profesionalnimi moštvi. Češkoslovaški hokejisti so premagali Harringay Racers z 8:3, izgubili pa so z Wembley Llohs 2:4 (1:3, 0:1, 1:0). • MILANO, 17. dec. - Zaradi pomanjkanja snega se na več kot 3000 m visoki Cervinii v Italijanskih Alpah zbirajo smučarji lz mnogih držav. Tako tamkaj trenirajo za svetovno prvenstvo tudi avstrijski alpski smučarji. Trening vodita Toni Splss (moške) ln Fritz Hubert (ženske). • LEIPZIG. 17. dec. (UP). - V okvtru priprav za svetovno nogometno prvenstvo so Cehoslovakl Igrali z B reprezentanco proti Vzhodni Nemčiji v Leipzigu. Zmagali so z 1:0 (1:0). Edini strelec Je bil Mravec v 29. minuti. • MOSKVA, 17. dec. (TASS). -Sovjetska prvakinja v telovadbi Je postala Sofija Muratova. Olimpijska zmagovalka Larisa Latinlna pa je bila druga. • BEOGRAD, 17. dec. (Tanjug). -Hokejsko moštvo Partizana Je v prijateljski tekmi premagalo Ferenzvaroša lz Budimpešte s 3:1 (0:1, 2:0, 1:0). • SYDNEY, 17. dec. (Reuter). -Češkoslovaški atlet Jungwirth Je na turneji po Avstraliji startal že drugič, vzlic temu, da Je komaj okreval po gripi. Zmagal Je v teku na eno miljo v času 4:12,2 pred Avstralcem Thomasom. Naši smučarji na skupnih treningih Priprave naših smučarjev za bližajoče se svetovno prvenstvo so bile odvisne od snežndh razmer doona. Smučarska zveza je že dlje časa pripravljala tečaje, ki pa Jih ni mogla Izvesti, ker nikjer v Sloveniji ni bilo dovolj snega. V zadnjih dneh pa Je le zapadlo nekaj snega ln zato so na Smučarski zvezi sklenili, da se danes začno zvezni tečaji za skakalce ln alpske tekmovalce. Na zveznem tečaju za skakalce, ki bo od danes dalje na Pokljuki so se sinoči zbrali tile skakalci: Zidar, Langus, Rogelj, Gorišek, Krznarič, Gorjanc, Adlešlč, Oman, Rojlna in Jemc. Tečajniki bodo pod vodstvom trenerja Franca Prtboška trenirali nekaj dni na Pokljuki In če se bodo snežne razmere v Planici izboljšale bodo cdšli na večjo skakalnico v Planico. Na zveznem tečaju za alpske tekmovalce. ki ga bosta vodilla trenerja Janko Krmelj ln Marjan Magušar od 17. do 22. decembra na Češki koči nad Jezerskem so se zbrali tile alpski tekmovalci in tekmovalke: Stefe. Mulej. M. Lukane, Ulja, Pogačnik, Sumi, Jane, Lakota, Stritih, Lunežnik, Rozman, Lebe, Katnik, Fanedl, Cop (Blejska dobrava), Cop (Jesenice) Klinar ter Slava Zupančič in Meri Kerštajn. Tekači, okoli 30 pa trenirajo pod vodstvom zveznega trenerja Jožeta Knifica na Pohorju pri Ribniški koči. To sta pravzaprav dva združena tečaja — zvezni im republiški. 1. Vladimir Kuc (SZ) »1 (26 glasov za prvo mesto), 2. Bob Guttovvskl (ZDA) skakalec s palico 296 (9), 3. Juan Manuel Fangio (Argen) avtomobilist 177 (3), 4. Derek Ibbotson (Angl) atlet 148 (1), ». Altredo dl Btefano (Span) nogometaš 123 (1), 8. Stanislav Jungwirth (C8R) 1*2 (S), atlet, tekač, 7. Jacuea Anquetll (Franc) kolesar, 106 (0), 8. Roger Riviere (Franc) kolesar 108 (2), 9. Jurij Stepeno* (SZ), skakalec v vifilno 9« (0), 10. Floyd Patterson (ZDA) boksar 92 (1). Prvtii Kucov komentar k njegovi drugi zmagi v anketi omenjene agencije Je bil tale: »Iskreno »e zahvaljujem športnim urednikom, toda po mojem mnenju bi morala ta čast doleteti Stanislava Jungwirtha«. Kuc Je še med drugim dejal, da bržkone ne bo več dolgo trajalo njegovo prvenstvo, češ, da Je star 30 let ln da so sedaj na vrsti mlajši. Za kandlldate, ki naj bi dosegli nova rekorda na teku 10.000 m. J* Kuc naštel sledeča imena: PJotr Bo-lotnikov (SZ), Gordon Piri* in Derek Ibbotson (Anglija). Toda Kuc ne namerava prepustiti svoj naslov brez boja. Ta šampion trenira dalje vsak drugi dan po dve url v dvorani ali pa v parku blizu svojega stanovanja na Leningrajski cesti v Moskvi, ki Je blizu stadiona Dinama, Njegovemu treningu skoraj vedno prisostvujeta soproga Ralsa Andrejevna, ki Je športni novinar, ln njegov devetletni sin, ki ga spremlja na smučeh. Tako bo ■Kuc obdržal svojo formo za Silvestrov tek v Sao Paolu. Njegov na- slednji cilj Je osvojitev prvllh mest v teku na 10.000 metrov na moškem državnem prvenstvu SZ, ki bo v aprilu. »Vzlic temu bosta moja rekorda na 6000 ln 10.000 metrov v Stockholmu v veliki nevarnostni. Na 5000 metrov bo verjetno dosežen rezultat 13:30.« O olimpijskih Igrah v Rimu 1960 Kuc ne govori rad in pravi: »Kdo ve, kaj se bo do takrat zgodilo.« BEOGRAD, 17. dec. - Naš poznani odbojkarski trener in mednarodni sodnik Širotanovlč je prejel od bolgarske odbojkarske zveze vabilo, naj vodi finalna srečanja njihovega pokala, ki bodo od 23. do 25. decembra v Sofiji. Sirotanovič se Je vabilu odzval. BEOGRAD, 17. dec. - Kolesarska zveza Jugoslavije je sprejela uradno vabilo svetovne kolesarske federacije [ za udeležbo naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v tako imenovanem dklo crosu. Jugoslovaskl kolesarji pa se tega tekmovanja ne bodo mogli udeležiti, ker me dnjimi ni kvalitetnih vozačev za to disciplino. mesto na močno zasedenem turIi£a-v Mar de Plati in na velikem mef're. rodnem turnirju v Amsterdamu. J* den uspeh je dosegel leta 1951 na ! le8tf ven ______________________________ ljeJSJ številne uspele nastope za našo dr At no reprezentanco in olimpijsko stvo' nrv» Prav gotovo pripada Pircu £ ,,8 mesto v razvijanju šahovske teo t med jugoslovanskimi mojstri. “<)ge tega dela so mnoge šahovske J5nJye-ln razprave v strokovnih časopisi«;. t lja kar je zanj napisal naš rn5Vran' Preinfalk: »Tenkočuten ln vse.s.;riv8 sko razgledan strateg je, ki ook najdrobnejše pozicijske posebnost ( sistemizira zlasti moderne otvorit* je sisteme po enotnih načelih. Zanj®«, načelno bori na turnirjih In v “• ed gah. Taka objektivnost ga uvršča u najboljše teoretično pisce na svetu. pa mimo nezanesljive borbene k%ui clje ne dovoljuje zmerom naJv turnirskih uspehov.« ^ Ob petdesetletnici rojstva ln nlcl mojstrstva se pridružujemo c kam naših šahistov ln prijateljev z željo, da bi nam v prihodnjtn. ‘ 1( vzgojil in dvignil številne mlad® «*> obetajoče šahovske talente v vrste goslovanske šahovske elite. Lepo priznanje Vse dosedanje delo AMD je bilo res uspešno. Društvo Je .. « že lepo število članov za šoferje-a „ terje. Za vse dosedanje delo Je dru prejelo res lepo priznanje od učenega kolektiva elektro Kočevje. r ta je podaril avto-moto društvu lu*aoji> ni avtomobil znamke BMV za V*=W novih kadrov. Vsi člani AMD se . lektivu lepo zahvaljujejo. milit OBVESTILO Občni zbor košarkarskega kluba »Ljubljane« bo nocoj ob IS na stadionu v Slškl. Aktivni tekmovalci ln prijatelji kluba vljudno vabljeni. PRAVICA Vr. 4 Na številna vprašanja, ki jih prejemamo, dajemo nekaj pojasnil v zvezi z našim razpisom nagradnega žrebanja 9 Pri žrebanju bodo prišli v poštev samo naročnik* »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika-. Tisti, ki kupujejo list pri prodajalcih, trafikah in drugod, ne1 bodo upo' števani. 9 Pri nagradnem žrebanju pridejo v poštev vsi naročniki »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika«, k' so vsaj tri mesece naročeni na enega teh dveh listov. Naročnina mora biti poravnana. # Kot naročnik se smatra vsak, ki prejema list P° pošti ali po raznašalcu. 9 Žrebanje nagrad bo javno. Kdor bo izžreban, bo lahko svojo nagrado takoj prevzel oziroma odpeljal. Torej, če ste naročnik »Ljudske pravice« ali »Ljubljanskega dnevnika« in če v redu plačujete naročnino, pote01 lahko z upanjem pričakujete 15. marec 1958, dan žrebanja- Ce pa 8e niste naročeni, potem takoj naročite »Ljudsko pravico« ali »Ljubljanski dnevnik«. Skoda bi namreč b’1 zamuditi tako lepo priložnost — nagrade so: • mopedi • kolesa • pralni stroji • hladilnih * električni štedilnik itd. 'lllllllllllllNlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!IIIIIIIIIlil!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllWW^ JAMES A MICHENER dajonm ROMAN »Z njim? Edino tedaj verujem v boga, kadar pomislim na tega debelega cepca. Edino bog lahko vzdržuje četo teh pankrtov.« »Spomni se, Joe,« sem rekel, »ti si mi obljubil, da ne boš delal zavoljo...« Iskal sem primerno besedo in iznenada so mi Joejeve tegobe postale povsem jasne. Kri mi je udarila v obraz in začel sem psovati Crafforda. Preklinjal sem tudi svojega očeta in generala Websterja, gospo Webster-jevo in vse, ki so mi branili poroko s Hana-Ogi. Kmalu sem nehal, toda še vedno sem drgetal od nakopičene togote. Joe me je pogledal in rekel: »Hvala, major. Mislil sem si, da tako čutiš.« Se vedno tresoč se od jeze, sem rekel: »Toda kljub temu sem prepričan, da se bodo stvari uredile.« »Jaz pa ne mislim tako,« mi je odvrnil. Nisem mu imel več kaj reči. Vedel je, kako čutim in vedel, da sem na njegovi strani. Morda sem ga edinole odvrnil od tega, da bi v nagli jezi napravil kako napako. In to je bilo vse, kar iem mogel storiti. Zatem sem odšel v Itami, da bi pregledal tekoče posle in sl izposodil od Mika Baileya avtomobil. Ko pa sem zapuščal letalsko oporišče in se vozil proti gledališču, v katerem sem nameraval gledati zadnjo predstavo »Swing Butterfly«, me je obšla trpkost, ki je obetala tragedijo. Od glavnega izhoda letalskega opqrišča v Itamiju je držala več kot pol milje daleč široka cesta. Obakraj nje so stale poceni dvorane za ples, vinotoči in javne hiše. Pred vsako hišo je stala skupina mladih deklet in temu delu ceste so vzdell ime »tek na tisoč jardov«. Rečeno je bilo, da bo sleherni uniformirani Amerikanec, ki se mu bo posrečilo, da bo cel in nemoteno prišel mimo vseh teh lokalov, dobil tisoč dolarjev za izkazano junaštvo. Ko sem se zadnjič vozil iz letalskega oporišča, sem videl neštevilne napise: »Vaški bar«, »Klub preprostega človeka«. »Leteči bik«, »Letalski raj«. Tedaj pa je motor iznenada ugasnil in v hipu so me obkolile tri dekleta. Ena je skočila v avtomobil in rekla: »Dobro, general, kam greva?« Prišel je vojni policaj, odgnal dekleta in mi bratovsko svetoval: »Varujte se je, major. Ta ni dobra.« Pozdravil me je in mi pokazal neki bar, rekoč: »Major, če se želite res dobro zabavati, pe pozabite na dekleta iz .Srebrnega dolarja1.« Ko se mi je posrečilo vžgati motor, sem iznenada videl, da mi prihaja iz bližnje četrti Tone-jama Visova, v kateri so stanovali sami ugledni meščani, naproti Paccard in v njem ženi dveh polkovnikov, ki sta me poznali. Prezirljivo sta ošvrknili s pogledom vztrajne dekline, ki so skušale spet zlesti v moj avtomobil, kakor hitro je policaj odšel. V tem, ko sem jih odganjal, sem pomislil, da se bom nekega dne spomnil Hane-Ogi in komu povedal njeno ime in če bo ta eden izmed tistih, ki so bili v Itami, se bo spomnil »teka na tisoč jardov« in cip, mi pomežiknil in rekel: »Hej, fant, saj ti poznaš tista japonska dekleta, ne?« Sklonil sem se nad volan in zamrmral: »Vse to bi se moralo dogoditi šele čez petdeset let. Morda bi tedaj bilo nekaj možnosti. Zdaj pa prav nič ne kaže, da bi bil takšen zakon možen.« Videl sem, kaj bo z mano prihodnja leta. Mlajši častniki se bodo smejali: »Pravite, da je general Groower mrk in uraden, toda ali veste, da je letal za neko gejšo, ko je služil na Japonskem? Ja, izvlekel jo je naravnost iz javne hiše.« Ne, nikoli ne bodo zvedeli resnice. Toda ta neprijetni občutek je izginil, ko sem opazoval izredno Hana-Ogino predstavo. Ko sem jo prvikrat videl, sem bil užaljen, ker so smešili Amerikance in tedaj nisem mogel presoditi njenega daru. Toda sedanji vtis je bil drugačen, ker sem uvidel, da se moram celo proti svoji volji smejati njenim šalam na račun Amerikancev. Razlog je bil čisto preprost: pazljivo je opazovala .moje obnašanje in zdaj ga je kratko malo karikirala. Kadar si je na odru prižgala cigareto, me je spretno posnemala, ko pa se je skušala približati madame Butterfly, je storila natanko tako, kot sem jo skušal jaz poljubiti na Biči-bašiju. Tako sem tokrat bolj kot kdorkoli izmed gledalcev užival v njenih šalah na račun Amerikancev. Cim bolj se je bližala točka, v kateri je imela ona nastopiti, tem bolj pazljivo sem spremljal igro, ker se mi je zdelo, da bo zbadanje Amerikancev zasenčilo njeno japonsko igro. Toda motil sem se, zakaj njen ples samurajev je bil zdaj bolj sproščen in razbrzdan. Plesala je, kakor ne bi mogla plesati nobena malko dekle, kot J® Hana-Ogi imenovala deviške plesalke. Hana-Of?1 je bila umetnica. Bolj kot ljubica ali žena je bila umetnica in zdaj je še veseleje brila norce iz Amerikancev zato, ker je imela priložnost Pr0' učiti Amerikanca iz neposredne bližine. Njen japonski klasični ples pa je bil izrazitejši zato, ker je spoznala tega Amerikanca, vendar zan£? ni bil predmet proučevanja, marveč ljubimec, se je obupno želel z njo oženiti. Doumel sem, kar mi je rekla prejšnjo noč. Zdaj je postala bolj®3 Japonka. Med odmorom sem hotel iti k njej, da bi.% objel in ji povedal, da bom, pa če bo milijon leC zaprta v Takarazuki, ob njej pri slehernem pleS^ — vendar nikakor nisem mogel prodreti do 8ar' derobe. Kaplar Sharkey: »Tl, prekleta Budova glava, pa ostani kar zunaj- Tako je ta zanos ugasnil. Ta velika in boka vznesenost, ki me je prevzemala ob Hana-Oginem plesu, vznesenost, o kateri ni ona ničesa vedela, zakaj ko sem pred začetkom druge® dejanja sedel na svoje mesto, je stopil k men vojni policaj in vprašal: »Major Groower?« »Da.« »Prosim vas, pojdite ven.« . Zastor se še ni bil dvignil in tako Hana-OS ni videla, kdaj sem odšel, meni pa je bilo ljubo, ker sem drhtel. Pomislil sem, da me n ^ merava podpolkovnik Crafford poslati don?«\,i - * i S 1 < ( ( 1 prej, kot je bilo prvotno rečeno, ko pa sem PnJ_ ven in zagledal še dva vojna policaja s Pu5K na rami, sem vprašal: »Kaj se je zgodilo?« DNEVNE NOVICE in Geografsko društvo, odsek za denlr Yeno delo. priredi v sredo, 18. Vek! ra ob 19-®° url diskusijski Givw 0 geografiji mest, ki bo v igralskem inštitutu Univerze. I>o{?fllkor P]aCai - toliko dobišl Ce tem™ Prvovrstno mastno kremo, po-C^htevaj »ULTRAGIN« - šport ta. 'rsaka drogerija, špecerija, zadru-Za o„aka trgovina, ki prodaja milo Za i^PPdtnJstvo, prodaja tudii »FLEX«. eisčenje madežev samo »FLEX«. lai™a Povečanje ln boljšo rast tre-tne] !c uporabljajte priznani »Rim-tbo.i in kremo na kartonih, kar l® Imajo vse drogerije! PREDAVANJU Nedelja, 22. dec. ob 18: K. Brenkova: Čarobna paličica. Izven. Mladinska predstava. Ob 20: Evreimov: Komedija o sreči. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom vstopnice so tudi v GLEDAUSCA DRAMA Sreda, 18. decembra, ob 19.30: V1S- nJevski-Kreft: Optimistična tragedija«. Abonma A. (Sedeži so tudi v prodaji.) Četrtek, 19. decembra, ob 19.30; Viš- Sobota, 21. decembra ob 20. url: A. njevskl-Kreft: »Optimistična tra- Medved: »Z gedija«. Abonma B. (Sedeži so še D. zadnjič, v prodaji.) prodaji Petek, 20. decembra, ob 15. uri: Nedelja, 22. decembra ob 16. urli: Golta: »Jurček«. — Nastop Dedka Scheinpflugo-va: »Okence«. (Zgod- Mraza. Zaključena predstava za ba profesorja Johaneka) popol-osnovno šolo »Tone Tomšič«. danska predstava. Izven. Sobota, 21. decembra, ob 15: Golla: Nedelja, 22. decembra ob 20. url: Ne-»Jurček«. — Nastop Dedka Mraza. stroy: »Nič ni tako skrito, da ne Delno zaključena predstava za osnovno šolo Sostro in Izven. Ob 19.30: Goodrich-Hackett: Dnevnik Ane Frank. Abonma C. (Se-: dežl so še v prodaji.) Nedelja, 22. dec. ob 11 dop.: Golla: 1 Čestitka Na kemičnem oddelku Tehniške fakultete je bil z odličnim uspehom diplomiran za inženirja kemije Ivan Llmpel. — Prisrčno čestitajo Vlado, Danica, Milica. let; Erika Cvikl, otrok lz Brdc nad Dobrno, stara 4 mesece, Ignac Gornjak, otrok iz Brezna, star 8 mesecev: Mihael Fljavž, posestnik iz Polene pri Sl. Konjicah, star 63 let; Alojz Stoplnšek, upokojenec lz Lončarjevega dola, star 60 let; Antonija Medved: »Za pravdo in srce«, Red 2agar šolarka lz Blatnega'vrha, sta- ra 11 let. IZ 2ALCA hi postalo očlto«, veseloigra z godbo ln petjem, večerna predstava, Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem do- mu, rezerviranje telefon 32-860. top Dedka Mraza. EKSPERIMENTAi^Ok GLEDALIŠČE £Vže Tpmdaj0neželje- . trtkovi kulturni razgovori, Gustav Krklec: »O svojem delu«. deželle (VstoDnice so že v Dro- Vstopnice so na razpolago pri aezeije. (vstopnice so ze v pro gledaIlskl blagajn1, od 10.—12. ure ln 2 url pred pričetkom razgovorov. »Jurček«. — Nastop Dedka Mraza daji.) Premiera Shakespearove »Ukroče- ne trmoglavke« je preložena zaradi Rezervacije na telefon 22-011. obolelosti tov. Borisa Kralja. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Statisti pri »Optimistični tragedi- MARIONETE Ji« imajo predstavo danes 18. dec. Levstikov (Scnttakobski) trg št. 2 lin v četrtek, 19. dec. zvečer. KINO Italijanski film »Njihove zablode« MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Sleda, 18. dec. 1957, lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18 Četrtek, 13. dec. 1957, lekarna »Center«, Gosposka ulica 12 SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 18. dec. ob 19.30 url: Kreft: »Celjski grofje«. Premiera ln za premierski abonma. Četrtek, 19. dec. ob 19.30 uri: Verddi: »Alda«. Red LMS-I — Amneris: Dragica Sodnikova, Amonasro: Miro Gregorin. KINO »UNION«: amer. barvni cinemascop-ski film »Trije novčiči . v vodnjaku« »PARTIZAN«: amer. film »Obsojen« v , 1 V. Taufer: »Mojca ln živali«, bo 18- a,e•* ne popoldne za petkov popoldanske spremljajo ekiopUčSe slike. ^ abonma, kakor je bilo prvotno i določeno. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Sreda, 18. dec. ob 20: Evreimov: »Ko- Čistoča v hiši s stalno uporabo ISOl ČISTILO ZA KOVINE IN STEKLO; medija o sreči«. Abonma red sre- »UNION« amer. barvni cinemascope da. Vstopnice so tudi v prodaji. film »Vzhodno od raja«. Petek, 20. dec. ob 20: Evreinov: »Ko- »METROPOL-: ameriški barvni Mm medija o sreči«. Abonma red Pe- »Nismo mi angeli«, tek I. Vstopnice so tudi v pro-1 daji. | Poročilo o gibanju prebivalstva v Sobota, 21. dec. ob 20: Nufilč: »Dr«. Celju od 20. novembra do 7. decembra Izven. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sreda, 18. decembra ob 16. uri': K. Cašule: »Veja v vetru«. Red LMS I; ob 20. url: K. Cašule: »Veja v ?f PredstaVe °b CeS%9RtcSa1SbTntiri: K. Cašule: »Veja v vetru« LMS II Sobota, 21. decembra ob 20. url: E. I Frelih: »Vrnil se je«, izven Nedelja, 22. decembra, ob 16. uri: j L. Verneuiil; »Potovanje v Benet- i ke«. Abonma in izven (gostovanje v Majšperku). Okrajno gledališče Ptuj pripravlja v okviru tedna dedka Mraza ! mladinsko igro v štirih dejanjih »Pastirček Peter in kralj BrUjantin«. Premiera Je predvidena za 23.' dec. Igro režira Mirko Cegnar kot gost iz Kranja. Nastopajo Miro Cegnar, Marika Soliiši, Lojze Matjašič, Danii-KINO Jel Šugman, Danica Senkmčeva, Ve- mebiški Mm ra Videčnlikova, Mirko Cegnar in Marjan Radon. Obveščamo šole, društva prijateljev mladine, da lahko naroče zaključene predstave pri upravi Okrajnega gledališča v Ptuju — telefon 71. KINO Jugoslovansko čmo-betl film »Svet na Kaj žar ju« Tednik F. N 50. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. urh Ob 10. url Je matineja Istega filma. V glavni vlogi James Mason, Janet Lelgh — Prodaja vstopnic od 9. do 11. ure ln od 14. ure dalje. VESTI 2 JESENI E Zdravniško dežurno službo Jesenicah od 13 dec. dr Mihael Sajovec. VESTI 12 TRBOVELJ Red KINO »KOMUNA«: poljski film »Kanal«. Tednik. Dinar na dinar. Predstave ob 15, 17 19 In 21 uri. KINO »SLOGA«: mehiški film »Ne zanikam svoje preteklosti« Tednik F N 50 Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. uri. KINO »VIC«; franc, zabavni film »Julietta«. Tednik F. N 50. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Prodaja vstopnic v veeh kinematografih od 9.30—U in od 14. ure dalje. KINO »SOČA«; zaprto! MLADINSKI KINO LM. Kotnikova 0. brazilski film »Slnha Moča«. Predstavi dnevno ob 10 ln 15. tiri'. KINO »LITOSTROJ«: amer. barvni film »Nocoj bomo peli«, F. N. 41. Predstava ob 20. urh ima »DELAVSKI DOM«: »Prepovedan sad« CELJSKE VESTI KINO KINO »TRIGLAV« Ameriški film »STRAH« Tednik V glavni vlogi: Joan Crawford, Jack Palance, Glorla Grahame. Predstave ob 16. 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje IZ ROGAŠKE SLATINE KINO ZAHVALA Presunjeni od tako Številnih Izrazov sočustvovanja in zaskrbljenosti med boleznijo dr. FERDA KOZAKA Se ob njegovi prerani smrti zahvaljujemo vsem, ki so reše-vali dragoceno življenje in mu lajšali trpljenje. Globoko zahvalo dolgujemo predstojniku Interne klinike prof. dr. Igorju Tavčarju, akademiku prof. dr. Božidarju Lavriču, Predstojniku Onkološkega zavoda prof. dr. Leu Savniku, direktorju dr. Tomažu Furlanu, rentgenologoma dr. Mirku Do-jPitroviču in dr. Gojmiru Klanjščku ter vsem zdravnikom, so sodelovali na posvetovanjih. Besede ne morejo izraziti Y®e zahvale za požrtvovalno prizadevanje prof. dr. Branku y°lavšku. Posebno hvaležnost izrekamo docentu dr. Stanku Mahkoti in dr. Josipu Benigarju, predsedniku Sveta za zdrav-stv0 OLO Ljubljana, hišnemu zdravniku sanatorija -Emone-, sestram Vidi, Minki in Jelki in vsemu strežnemu osebju za z°rno pozornost. Zahvaljujemo se predsedniku Mihi Marinku za prisrčne Poslovilne besede pred hišo Ljudske skupščine. Hvaležni dr. Heliju Modicu, predsedniku Sveta za kulturo OLO Ljubljana, dr. Francetu Koblarju, rektorju AIU, Miletu Klop-:lču> predsedniku Društva slovenskih književnikov, za občutene govore in Josipu Vidmarju, predsedniku Akademije Za znanost in umetnost, za toplo slovo ob grobu. .. Izrekamo vsem pevcem in godbam zahvalo za pretresle Žalostinke in JLA za spoštljivo počastitev pokojnega. .v tolažbo nam je bila pieteta vseh, ki so ga spremili v to-’ksnem številu na zadnji poti, pokrili grob s prekrasnimi Vebci in izrekli tako številne izraze sočutja. NADA, žena; PRIMOŽ In GREGOR, sinova; JUS In VLADO, brata. 1957: Rodilo sc Je 29 dečkov in 34 de- Italijanski Mm »Skoda, da Je taka« klic. Poročili so sc: Leopold Karnlčnik, nameščenec ln Marta Obreza, name-ščenka, oba lz Celja. Janez Strmole, delavec in .Karolina Kramer, trg. pomočnica, oba lz Celja. Maksimiljan Plevnik, brusilec ln Ana Rojln, elek-trovarilka, oba iz Celja. Jožef Bobnič, rudar in Štefanija Jezernik, delavka, oba lz Celja. Franc Tkalec, železničarski kretnlk lz Tratne ln Marija Sešer- IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«; bolgarski film »Pod Jarmom«. Predstavi ob 17.30 ln 20. url. RA010 LJUBLJANA Spored za sredo, dne 18. decembra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glas- »15. SEPTEMBER« TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO VABI NA SKLEPANJE POGODB za dobavo PORTLAND CEMENTA v letu 1958 Sklepanje pogodb bo v Anhovem, za gradbena podjetja od 23. do 28. decembra 1957, *3 vse ostale kupce pa od 30. decembra 1957 do 10. januarja 1958. 4185 ko, delavka lz Celja. Karol Kosem, benl spored) — 6.30—6.40 Reklame poštni uslužbenec ln Marija Vrabič, e.40—6.46 Naš Jedilnik — 8.05 Pisana otroška negovalka, oba iz Celja. Kon- naieta (Spored operne ln solistične rad Rojc, mizarski pomočnik^ iz Celja glasbe) — 9.00 Prof, dr. Mirko Rupel: in Marija Bogatin, šiviljska pomočnica jezikovni pogovori, (ponovitev) — 9.15 § lz ,F°,dl!eža,' Umrli so: Ivan Tajnšek, 3o minut za ljubitelje narodnih ln > poljedelec lz Podvrha, star 38 let. Franc domačih napevov — 9.45 Hitri prsti — • Žnidar, delavec lz Celja, star 78 let. 10.10 Cherubinl ln Wienlawski — 11.00 > Marija Mimik, gospodinja lz Vel. Pire- »ob Sredozemskem morju« (franc. • šlee, stara 79 let. Ana Kobale, poljska italijanske ln španske pesmi ln po- : delavka lz Donačke gore, stara 58 let. pevke) — 11.35 Radijska šola za višjo : Štefka Imenšek, otrok lz Zg. Kostriv- stopnjo (ponovitev) — Pavel Kuna- ■ nlce, stara 16 dni. Ferdinand Uršič, soc. ver: v prepadu Marjanščlca — 12.05 podpiranec iz Celja, star 75 let. Kata- Mali koncert solistične glasbe — 12.30 ■ rlna BelaJ, soc. podplranka lz Preden- .Kmetijski nasveti — Adolf Šauperl: ; ce. stara 73 let. Obrezovanje mladega sadnega drevja ■ V mestu Celju se Je v času od rr12-4a Skladbe Benjamina Ipavca — ! 7. do 14. decembra rodilo 31 dečkov 1315 Pesmi in ples} narodov Jugosla-ln 27 deklic. Poročili so se: Miro- v,lje — 14.05 Radijska šola za srednjo slav Maček, strojni ključavničar iz s[_°Pr*J0 (ponovitev) — Meti trhovelj-Celja in Ana Drame, uslužbenka lz sklrftl rudarji - 14.35 Naši poslušalci Pustik; Robert Sordini, šofer in Ana in pozdravljajo - 15.15 Za- Ahačlč. nameščenka, oba iz Celja; bayna g*5sba' vr7e,s reklame _ 15M Stanislav Pesan, mizarski pomočnik P.rl klasičnih mojstrih E. L. Mol-in Milena Kadilnlk, delavka, oba iz 0 1 iJ?^ Celja: Anton Vuzem, poljski delavec }iab ~ 17.10 Sestanek ob petih lz Polč in Marija Pajmon, kuh. po- J9-36 Trije pevci — tri P°Pf;vlje_, močnica iz Ljubljane; Franc Dimeč. J3.40 »Zgodba o Eddyu Duchlnu« pastizer lz Ostrožnega pri Ponikvi glasba istoimenskega filma) 16-60 in Uršula Zorin, šivilja iz Celja. Sta- Kulturni pregled - 18.15 2 skladbi za nislav Šket. mizar pomočnik In Ivan- harfo -18.30 »Glasba narodov svete« ka Mavrovič, pletilja, oba lz Celja; p° S^kem potoku 18.50 Raz-Makslmlljan Redjko elektrotehnik in mednarodnih vprašanjih Magda Lečnik, profesorica, oba iz 19 00,„Zaba^ni «,,asba' vm®? rek‘a5n® Maribora; Karel Kramer, gradbeni 19-30 Radijski dnevnik 20.00 tehnik in Silva Gajšek, nameščenka, Glacomo Puccini: Sestra Angelika oba iz Celja; Alojz Šekoranja, pri- Ganni Sabiclhi — :22..15 Zab8vni pele-učenl klepar in Vida Grobln, poljska ' — 93 00 23.15 In 23.30 ".45 Od- delavka. oba iz Bukovžlaka. daja za tujino (prenos iz Beograda) Umrli so: Rupert Kumpler upo- 14.00 odlomkMz^mfonij ln kpn- kojenec iz Zg Z.eč star 58 let, Ja- cer4ov _ 1500 Napoved časa, poro-kob Rebou, kmetovalec iz Celja, star fila ln . vremenska napoved - 15.10 80 let; Franc Voga, poštni upoko e- L1ubiJanska kronika ln obvestila -n« ,1* Ce'10 s ar 63 let; Alojzija is.25_lfi00 Lahka glasba Wohlmuth, učiteljica glasbe iz Celja, J ^^krbrtva^ SloFvjaKo'njrPs^55 22 Nofnl k°mornl k™di.jo< živi rastline, in arnostne pasove za letalski pro- sjcer po 300 na ]eto jz ]epega rn_ T' r men ega cveta se razvije hruški . ,P?, j*,™® seboj. Gradbeno p(>doben plod, v katerem vzklije spvpinn nnir se že 2ačel.a- za seme. Medtem ko seme klije, osta-severno področje gradijo južno ne pk>ci na drevesu. Nova rastlina od Hannovra veliko radarsko po- se oblikuje na vejah svoje »mate-stajo-Deisterhoehe«. S polmerom re<. Ko je dolga kakih 30 cm ter 220 km in akcijsko višino 15.000 jma ge korenine in debelce, se loči metrov bo ta postaja obsegala ocj »rojstnega drevesa«. Nekatere ves prostor do severne državne rastline poženejo korenine v bli- meie' , žini matere, večino pa jih odne- Središče srednjega kroga je ra- sej0 valovi drugam. V vetru in darska postaja jugozahodno od tokovih plavajo te rastline, dokler Britanski mornariški kapitan Otočani ne pobijajo teh koz inf naselili na njem uporniki z Bo- Jones, ki že nad trideset let plove po morju med Britanskim otočjem in Novo Zelandijo, uči zdaj prebivalce tihomorskega otoka Pitcairn, kako bodo rešili svoj otok, da se ne bo potopil. Pitcairn je eno izmed številnih pristanišč, kjer se kapitan Jones redno ustavlja na svoji poti čez ocean. 2e pred leti je opazil tisto, kar je povsem ušlo očem otočanov: otok je začel zlasti na vzhodni strani drseti v morje. Kapitan Jones meni, da je prišlo do te erozije zato, ker hodijo po otoku na pol divje koze, ki uničujejo mlado rastlinje. Frankfurta. Ta pas obsega pokrajine do belgijske, francoske in luksemburške meje. Južna radarska postaja je pri Miinchenu in sega do Švice in Avstrije. Vse te radarske postaje so zgrajene na 19 m visokih železo- ne_ pridejo na plitko mesto, kjer začno naglo rasti. Na zahodno- Madžarski motorni vlaki Iz Madžarske uvaža motorne vlake več evropskih, azijskih in ne jedo njihovega mesa. Seveda untyja. Navzlic modernemu času betonskih stebrih. Radarska ko- južnoameriških dežel' Nedavno ie jih tudi ne molzejo. Jones trdi, imajo otočani le skromne zveze šara je visoka 7, široka pa 4,5 m Jprejela madžarsL toVarnaTakšno da bi se otočani iznebili raznih nevšečnosti, če bi se rešili koz. Dolgo jih je prepričeval, navsezadnje pa jih je le pridobil za svoj načrt. Pred petimi leti je pripeljal s svojo ladjo na otok nekaj tisoč drevesnih sadik. Otočani so jih posadili, Jones pa je potlej vsa-kikrat pripeljal nove gozdne sadike. Sčasoma je ugotovil, da raste drevje na tem otoku trikrat hitreje kot na Novi Zelandiji. Drevje je zavarovano pred kozami, vsak mladi prebivalec otoka pa je vzel po eno drevesce v osebno varstvo. Pitcairn je osamljen otok sredi Tihega oceana. Proti koncu osemnajstega stoletja so se prvi z zunanjim svetom. in tehta 27 ton. Promet v moskovskem metroju Podatki o potniškem prevozu v moskovski podzemeljski železnici kažejo, da je to najprometnejši metro v svetovnem merilu. Samo na progi Komsomolska,la— Kolcevaja so prepeljali v letu dni 94 milijonov potnikov. V istem obdobju je imela najbolj prometna londonska postaja podze-| meljske železnice 45 milijonov potnikov, pariška St. Nazaire pa 119 milijonov. Vlaki podzemeljske I železnice vozijo v Moskvi s hitrostjo 60 milj na uro. Or ' slikah naročilo tudi iz Burme. Vsi motorji bodo v tem vlaku pod tlemi, j kar je tehnična novost pri konstrukciji vagonov. Kom pozicijo bodo sestavljali po štirje vagoni s skupno 214 sedeži za potnike. Predvidena je tudi posebna izolacija, ki bo preprečevala vdor vlažne tropske vročine v vagone. V okviru perutninske razstave ’ londonski »Oiympiji« so prire®' v propagandne namene tudi te»* movanjc v skubenju kokoši ® rac. Posnetek kaže 21-letno z1"3.' govalko, okoli katere je Pe“ kar frčalo, tako naglo ji j® * delo od rok PREIZKUSILI SO U/HETNC Ali bo opičji mladič že znal jesti banano? — Posnetek kaže eno izmed mladih opic, ki jih imajo Američani v laboratoriju, kjer ugotavljajo vpliv »vsemirskih« razmer na živalske organizme, kar naj bi jim dalo približno predstavo o tem, kaj čaka prvega človeškega potnika po vesolju. Električne orgle, ki jih kaže desna slika, spreminjajo sledove zvočnih valov in oddajajo glasbo skoraj na isti način, kot aparati reproducirajo melodije In glasove zvočnega filmskega traku. V zadnjem delu teh orgel je dvanajst skupin zvočnih generatorjev, ki jih pokrivajo aluminijasti klobuki. Sestavne dele enega teh zvočnih generatorjev kaže levi posnetek. — In kako deluje ta novost? Ko igralec pritisne na eno izmed orgelskih tipk, pošlje električna ampula svetlobni žarek skozi skupino leč. Vsaka izmed teh leč proizvaja posebni orgelski ton. Svetlobni žarek nadaljuje pot skozi posnetek motiva, sestavljenega iz zvočnih valov, in končno doseže fotoelektrično celico, ki spremeni motiv v ustrezni ton. Nekaj teh »zvočnih« slik je razporejenih na steni (leva slika) za sestavnimi deli zvočnega generatorja Po poročilih moskovskega radia so pri operaciji 11-letnega dečka uspešno uporabili umetno srce. Direktor znanstveno-raziskovalne-ga inštituta za proučevanje kirurških aparatov dr. Ananev je izjavil, da so to umetno srce izdelali v njegovem inštitutu. kirurg Višnjevski. Dr. Ananev J izjavil, da aparat dejansko Pcsn.p ma kontrakcije pravega srca ali v njegovem inštitutu. Kumrditcije pravega $ Aparat so dvakrat uporabili deluje avtomatično, prav tako ® letom oooioot,, ga ie moeoče noenniat.i z r0». na istem pacientu, dečka s prirojeno srčno napako je operiral ga je mogoče poganjati z Po operaciji so aparat up tudi za to, da so dečka v življenje. vrS Smola DEKLICA JE IZGINILA Skrivnostni mož jo je odnesel štuporamo Eskadra osmih izvidniških letal ter množica prostovoljcev in številni detektivi krajevne in zvezne policije iščejo sedemletno Marie Ridolph, ki je pred dnevi izginila iz Sucomora v ( chicaški okolici. Zgodilo se je takole: Deklica Marie se je igrala z AROČILN1CA Podpisani ulica pošta naročam -Ljudsko pravico«, -Ljubljanski dnevnik«, in prosim, da mi Jo začnete z ...................... redno pošiljati (neustrezno prečrtajte). Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi številki, oziroma Jo bom plačal po lnkasantu. Datum - Podpis Odrežite ti) nam pošljite vrstnico Kathie Sigmund o parku blizu domače hiše. V njuni bližini je bilo več skupin dečkov, ki so se lovili po grmovju. Nicky Donnovan, ki mu je enajst let, je policijskemu predstojniku opisal, kako je izginila mala Marie. »K punčkama je prišel lepo oblečen moški. Slišal sem ga, kako jima je rekel, da ima otroke zelo rad in da upa, da bo tudi njegova žena kmalu dobila lepega otročička. Mali Marie je prigovarjal, naj mu sede na ramena, da jo bo nosil.. Kmalu potem je Nic1čy videl dekletce na ramenih neznanega mladega moža. Smejala se je in bila vsa srečna. Njena prijateljica Kathie je stekla domov po celu-loidno punčko, ker je mladi gospod obljubil, da bo nesel na ramenih tudi njo, če mu bo pokazala svojo igračo. Potem je za Marie izginila sleherna sled. Dekletce je bilo baje Aparat za gluhe pse V Ameriki so ljubitelji psov iznašli poseben aparat proti pasji gluhosti. Aparat vstavijo naglušnemu psu v ušesa, vendar ga težko prenese. Kar naprej se praska in stresa z glavo, hkrati pa postane živčen in popadljiv. zelo lepo. Ko se je začelo mračiti, je mati klicala svojo Marie, pa so drugi otroci povedali, da je odšla z nekim gospodom. Mati je takoj poklicala policijo, ker je slutila, da gre ali za ugrabitev ali pa za sadistični zločin. Policija je napela vse sile, vendar njeno prizadevanje navzlic podpori številnih prostovoljcev še ni dalo rezultata. Detektivi zveznega preiskovalnega urada se bojijo, da bodo prej ali slej našli le iznakaženo trupelce nesrečne sedemletne deklice. Hrabri učenci Štirje učenci četrtega razreda osnovne šole v angleškem Laun-cestonu so opazili na poti domov, da se vali skozi okno neke hiše dim in da vmes sikajo plameni. Eden izmed dečkov je stopil na sedež svojega kolesa in odprl okno. Dečki so slišali, da nekdo v sobi joka. Vdrli so v hišo in našli dvoje otrok. Takoj so ju spravili ven, ker so plameni že oblizovali posteljo, potem so obvestili gasilce, ki so pogasili požar. Naslednjega dne so prišli učenci v šolo kot po navadi. Njihov učitelj je zvedel za junaško dejanja šele od nekega novinarja, ki je prišel vprašat, kako se je vse skupaj zgodilo, ker je želel javno pohvaliti njihovo dejanje. V prodajalni nekega nnfl®?- skega urarja in zlatarja je bil« polno ljudi. Tat je izmaknil , vitrine žepno uro. Pa ni Prl* daleč, zakaj nenadoma je ura * zvonila. V naglici je bil tat P grabil navito žepno budilko- V angleškem Newmarketu Je bila pred dnevi dražba konj Ali Kana, sina nedavno umrlega Age Kana. Ali Kan je prodal iz svojih hlevov 110 konj, v glavnem zato, da bi poravnal stroške v i zvezi s pogrebom svojega očeta. Slika kaže Ali Kana na dražbi s katalogom v roki Pošta je bila polna V norveškem Oslu je bila glav na pošta pred dnevi naravno«! zasuta s pismi in raznimi poštnimi pošiljkami. Vzrok: poštni (nameščenci so sklenili delati po-| časi, vse dokler bi ne ugodili nji-i hovi zahtevi po 10 do 15 odstot-1 kov višjih plačah. Sindikalna podružnica poštnih nameščencev je prepovedala svojim članom delati čez uro. Tako se je nabralo |V enem samem dnevu 150.000 pisem, ki so morala počakati. Okoli 1000 poštnih vrečk iz ZDA je ob-ležalo v pristaniščih, ker se »pošti 1 ni mudilo«. HLADNOKRVNOST Angleški politik Lloyd je stopil d tramvajski voz. ker.,ei se mu šipe na naočnikih ..j, je snel očala,’ jih obrisal položil na sedež nasproti. . nel Prav takrat se je tramvaj gJ j ustavil. Medtem ko si je “ m George brisal oči, je obilna R°'L, naglo sedla z oso težo na tisti , dež. Skoraj isti trenutek J® skočila in zavpila. >Pomirite se, gospa,, ji le.nikl kel Lloud Georges. »Moji naoč" so videli že večje reči.. .* »MOJ CAS JE MIMO< Kmalu po prvi svetovni V°A. ji Rora Stankovič, ki je v ni, ovekovečil svoje hrepene > po mladosti, neodločno stal j uličnem vogalu. Mimo je Pr prijatelj in ga povprašal, kako kaj ima. j. »Zanič, postaral sem se,, le govoril Rora. »Kako postaral? Saj si ?(] mlajši kot kdajkoli, ga je t° Prijatelj. nJ »Zanič, ti pravim,* je P°n. ,(o Rora. »Glej. o žepu imam P. .,rg dinarjev, ki žena ne ve zanje, . ( ie sedem zvečer, kavarne so P ^ ljudi, godba igra vsepovsod pesem odmeva, jaz bt pa naj šel dnnmv Moj čas jg mimo SREDA, 18. DECEMBRA 1957