pošli prejeman: za *f.lo leto naprej 26 K -- h pol leta , 13 „ — , Setrt „ , 6 „ 60 „ mesec , 2,20, 1 upravništvu prejeman: za Celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-„ iletrt „ , 6 , - , mesec , 1 , 70 , Z»^pošiljanje na dom 20 h na mesec. Naročnino in inserat* sprejema upravništvo Kalol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Političen list za slovenski narod. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- mSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. iivzeraSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 233. V Ljubljani, v četrtek 11. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Drugi slovenski katol. shod. Resolucija organizacijskega odseka 2a II slov. katol. shod. Predsednik dr. Iv. Evg. Krek. Drugi slovenski katoliški shod povdarja nujno potrebo, da se vsi katoliškomisleči Slovenci krepko organizujejo v obrambo svojih vzorov. Na temelju resnic katoliške vere in v tesni zvezi s cerkvenim organizmom naj vstvarjajo razne organizacije, edine v namenu, raznolike v sredstvih. S skupno duševno in gmotno pomočjo naj se postavijo v boj proti otrovnemu liberalstvu in materijalistiški socijalni demokraciji; združujejo naj se vsi stanovi požrtvovalno v tem boju. Skrb, da se ohrani in poživi katoliško mišljenje in življenje, mora biti vsem izobražencem in ljudstvu, duševno in telesno delavnim, duhovnom in neduhovnom, prva in najsvetejša zadeva. Vsi morajo tudi vzajemno sodelovati, da se zagotovi Slovencem v avstrijski državi samostalen naroden obstoj in razvoj, ki je nujen pogoj, da se jim ohranijo idealni blagri javnega m zasebnega življenja. V tem smislu izreka II. slov. kat. shod, da odobrava sklepe vseslovenskega in istersko-hrvatskega shoda dne 14. ki-movca 1897. Posebej priporoča : 1. V izvršitev shodovih sklepov in v pri pravo za tretji slov. katol. shod naj si izvoli shod izvrševalni odbor, ki naj sestoji iz načelnika in po enega tajnika za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Štajersko. Načelnik in kranjski tajnik naj bivata v Ljubljani. V vsaki deželi naj se po zaupnih inožeh \ stanovi deželna katol. organizacija. 2. Vstanavljajo naj se za posamezne kraje, župnije, občine ali okraje (dekanije okrajna sodišča, glavarstva) katoliška poli-tiška društva. Vsako tako društvo naj se dogovori z lastništvom kakega katol. lista tako, da bo vsak društveni član dobival dotični list kot glasilo svojega društva. 3. Pri snovanju in preosnavljanju poli-tiških in nepolitiških društev naj se pazi, da društveno delovanje ne bo kalilo rodbinskega življenja; v prvi vrsti naj se gleda, da bodo društva siužila pouku in blaženju srca ; od-stranja naj se vsaka priložnost za potrato in razkošnost. 4. Društva naj redno prirejajo razmeram primerne shode in predavanja. Skrbe naj vzlasti, da se po stanu društvenih članov v pozimskem času osnuje reden strokoven pouk; tako n. pr. v elementarnih naukih, umnem kmetijstvu, domačih obrtih, knjigovodstvu, v govorništvu in članom primernih pravnih tvarinah. 5. Snujejo naj se javne b r a v n i c e in knjižnice, ki naj se imenujejo Slomšekove knjižnice. Želeti je, da se v vsaki 1'ari s sodelovanjem domačih duhovnikov in zato vnetih lajikov organizuje po tem potu berilo in širi izobrazba med ljudstvom. Posebno se nujno priporoča, da se take knjižnice ustanavljajo ob mejah slovenskih, kjer so narodna društva nemogoča. 6. Po mestih in večjih trgih naj se osnujejo s pomočjo nepolitiških društev ljudske pisarne, kjer naj dobivajo člani pouk in svet. V ta namen naj se sestavi strokov-njaški odbor za finančne, prometne, pravne in potrebne strokovne zadeve. Nastavi naj se tajnik, ki vsprejema vprašanja, jih po možnosti sam rešuje, sicer pa oddaja zadevnim odbornikom. Zaupniki naj posredujejo po oddaljenih krajih med pisarno in ljudstvom. V posamnih slučajih bo treba odvetniške pomoči. Zato naj se sestavi zapisnik tistih odvetnikov, katerim bodo izročale pisarne do-tične zadeve. V pokritje pisarniških stroškov naj skrbe razna društva v pisarniškem okrožju. Pobirajo naj od svojih udov mal prispevek v ta namen. Zato pa naj udje dotičn h društev dobivajo pomoč v pisarni brezplačno. Ureditev žitne trgovine. Leto sem se že čujejo brilke pritožbe o žitnih cenah. Razmere so prešle v nove tire in kmet produeent ne dela več cene svojih pridelkov, kakor bi moralo biti, nastopile so druge sile, ki so dobile kmeta pod svojo oblast. Glavna krivda neprimernih žitnih cen se je dajala trgovini na borzi. Ta-le trgovina je pa v rokah denarnih močij, pred katerimi se tresejo tudi ministerski stoli, in težko je priti zlatemu denarju do živega. Par let je še le som, odkar se je na Nemškem dala postava urejujoča žitno trgovino in zdaj se hoče tega vprašanja poprijeti menda tudi zaspana Avstrija, vsaj je iz dalo poljedelsko ministerstvo obširno poročilo o pridelovanju žita na svetu, o žitnih cenah in žitni trgovini. Sredi oktobra se bodo potem na podlagi tega poročila začela posvetovanja strokovnjakov v ti zadevi, vršila se bo enketa o borzni termitiski trgovini z žitom. Dotično poročilo prinaša mnogo vele-zanimivih podatkov, iz katerih posnamemo sledeče : 1. Razvoj pridelovanja žita. V zapadni Evropi bilo je z žitom ob seianega zemljišča 1880 1896 pšenice 19 milj. ha 18 milj. ha rži 116 • » 114 » » ječmena 67 kuruze 3 5 » * » » ovsa 12 2 » » 13 6 » >» Kar se tiče Avstrije, se je v nji sejalo največ žita 1, 1889, od tedaj začnejo poje mati setve pšenice in rži, ječmen in ov» 11 » ječmena 13 » 1<| » ovsa 11 » 12 » turšice 11 » 11 » Kar se je manj zemljišča obsevalo, se jo menda nadomestilo tako z višjo rodovitnostjo. 3. Kaj seje n a ž e 1 o ? Stara statistika res ni preveč zanesljiva, vsekako jo navajamo. Naželo se je v Avstriji birnov 1789 1829 1859 pšenice 8 mil. b. 9 mil. b- 18 mi!, b. 31 » » 32 » » 48 » » ječmena 19 » .. 21 » » 25 » » ovsa 36 3Q „ „ os „ „ oi n „ 1870 1899 pšenice 9 mil. kv. 13 mil. k v. rži * 18 - » 21 „ „ ječmena 10 „ „ 15 „ „ ovsa 13 „ „ 20 „ „ Vzlasti se je poljedelstvo povzdignilo na Ogerskem, kjer so naželi 1870 1899 13 mil. kv. 38 mil. kv. 8 6 pšenice rži ječmena ovsa turšice » n o 12 11 13 U 29 n n n rt n n n 1882 1897 mil. kv. 100 mil >5 » 100 „ n rt 15 „ n 34 „ n 75 83 „ n 5) 29 „ Žetve večjih držav evropskih so se razvijale, kakor kažejo sledeče številke: Naželo se je pšenice in rži „ Francoskem 92 „ Angleškem 22 „ Laškem 41 „ Avstrijskem 57 „ Španskem 28 4. Rastoče število ljudstva. Rasla je rodovitnost zemlje, a ne erako kot število prebivalcev. Bilo je v zapadni Evropi ljudij : leta 1800 122 milijonov 1810 128 1830 151 „ 1850 170 „ 1870 192 1890 220 1897 232 5. Razvoj promet a. Na žitno trgovino jo seve najbolj upli-val razvoj prometa! Pred slo leti ni bilg mogoče poljske pridelke prevažati z enega konca sveta do druzega kakcfr dandanašnji, ko ima vsaka dolina svojo železnico in morje prekrižavajo velikanske trgovske ladije. Na vsem svetu bilo je železnic: leta 1830 332 km 1845 16,690 „ . 1860 106,886 „ 1870 221,980 „ 1880 367,683 „ 1896 715,000 „ V teh 715 tisoč km pride na Evropo 257,203 km, na Združene države 294,000 km. Trgovskih ladij pa je bilo: parnikov jadrnic vkup moči po 100 kv. 1820 6 3166 3,172 3184 1840 97 4556 4,847 4847 1860 765 10,712 11,477 13,000 1886 7637 11,787 19,424 34,699 1898 12073 7,049 19,122 43,268 6. Žetev na Ruskem. V Evropi imela je Ruska obdelanega polja: 1881 1899 pšenice 12 mil. ha 15 9 mil. ha rži 28 „ ,, 27 „ „ ječmena 5 , „ 7 „ „ ovsa 15 „ „ 15 6 „ „ Na hektar se je naželo 1885 pšenice rži ječmena ovsa turšice 5'3 kv. 6- „ 67 n 6.2 „ 7'6 „ (Dalje prih.) 1895 6-2 kv. '•2 „ 72 „ 8-1 „ Rodovitnost se pa na ruskih pokrajinah ni tako povzdignila, kakor v zapadni Evropi. Politični pregled. V Ljubljani, 11. oktobra. Voliti 'eno gibanje. Gališki socijalni demokratje so imenovali svoje kandidate. Za splošno skupino je določen za Levov vodja bolniške blagajne Hudec, za Krakov dosedanji poslanec Daszynski, za Bialo uradnik ondotne bolniške blagajne Serko\vski, za Novi Sandec tiskar Miziolek, za Tarnov uradnik boln. blagajne Sulczevv.ski, za Jaro-slavo uradnik bolniške blagajne ochiflrer, za Przemysl urednik dr. Hankievvicz; v kmečkih občinah bodo nastopili: za Jaro-slavo kmet Novvakovski, za Przemysl zdravnik dr. Jarosievvicz; v mestni skupini: za Lvov arhitekt Moklovvski, za Bialo zdravnik dr. Lehmann, za Przemysl odvetniški kandidat dr. Liebermann, za Kolomejo odv. kandidat dr. Sohorr. — Radovedni smo, koliko mož mej temi kandidati je nežidov in koliko jih prodre. Poljska konservativna stranka kaudi-duje v lvovski peti skupini prošta Fialkovv-skega, v Przemyslu bivšega poslanca Ochry-movieza. — Steinvvendrova kandidatura v beljaškem zastopu baje ni bila soglasno odobrena. V »Gr. Tagblattu" namreč izjavljata obč. odb. Konigsbauer in Huth, da nista glasovala zanj. Trda bo predla znanemu Turku, ki je dosedaj zastojial mandat pete skupine v Šleziji. Nasprotujejo mu razun najožjih sodrugov vse stranke. Krščanski socijalci so sedaj precej dobro organizovani in upajo na zmago svojega kandidata Mandat, barona JJlpaulija ni v toliki nevarnosti kakor bobnajo v svet Scho-pferjevi in Opitzevi tovariši. Najbolj razširjeni ter najvplivneji listi »N. Tir. Stimmen«, »Tiroler Volksblatt« in »Burggrftfler« so odločno za Dipaulija in torej nasprotni dve glasili ne bota ničesar več opravili. »Brix. Ghronik« sicer trdi, da je nezadovoljnost napram dosedanjemu zastojmiku tako obča in tako globoko vkoreninjena v ljudstvu, da je ni mogoče prezreti Tudi pravijo, da nezadovoljnost ni zanesena v ljudstvo po kakih agitatorjih. Ta trditev je pa naravnost neresnična, ker prosti, dobri katoliški narod se pač ni dosti brigal za gonjo patent ranih varuhov »zatiranega« nemštva, marveč gojil le željo, da bi se čim prej pričelo v zbornici s toli potrebnim pozitivnim delom, kateri želji je baron Dipauli vedno skušal ustreči. Nemški liberalci in Schonererjanci vseh vr?t bi seveda radi pokopali moža čistega katoliškega prepričanja, a volivci jim ne bodo šli na nastavljene limanice. Kmečki upor na Ogerskem. Pred nekaj dnevi so je poročalo o velikih nemirih mej kmeti v ogerski vasi Konyareva, kjer je bilo ranjenih več kmetov, izmej katerih jih je že šest umrlo, dva sta pa blizu smrti. »Magyar Szo« pojasnuje, da so te nemire provzročili rumunski agitatorji, ki so svoje »brate« z raznimi sredstvi hujskali k uporu, da se rešijo nasilstva ogerskih tiranov in dobe nazaj zemljo, ki so jo jim ugrabili Mažari. Iz tega se da najprej sklepati, da so se uprli rumunski kmetje, katerim na Ogerskem ni ravno postlano z rožicami. Upor je bil baje tako organizovan, tla bi kmetje prišli v boj 8 kosami, cepci in sekirami, agitatorji bi pa potem prišli z dobro organizo-vanimi četami, orožjem in zastavami. Seveda je bilo to samo pesek v oči, ker bi kmetje ne bili mogli računati na nikako pomoč. Kmetje pa baje niso hoteli čakati primernega trenutka ter so že povodom razdelitve občinskih pašnikov pričeli upor. Umorili sa državnega inženirja in opustošili obč. hišo Tako ogerski mažarski viri, ki pa so le pre večkrat nezanesljivi. Kmetje so imeli bržko ne dovolj povoda za upor proti vladi, a ke* so bili neprevidni, so se prenaglili in morajo sedaj nositi hude posledice. Angleške parlamentarne volitve so sedaj završene razun v 150 okrajih na celi črti. Izvoljenih je bilo namreč do sklepa zadnje objavljenega poročila 520 poslancev, mej katerimi je 337 vladinovcev. Zadnji vo-litveni dnovi so bili za vladno stranko dokaj neugodneji, ker se je samo v jednem dnevu zmanjšala vladna večina od 166 na 156 mož. Vlada sicer upa, da se v bodočih dneh popravi zamujeno ali stanje vsaj ne poslabša, toda gotovosti v tem oziru ne more imeti. 1» Trans vala izgnani Nemci so na shodu minulo nedeljo v Berolinu sklenili z vso odločnostjo zahtevati od nemškega zunanjega urada, naj poskrbi, da Angleži čim prej popravijo škodo, ki so jo provzro čili iz Transvala izgnanim inozemcem, pred vsem pa Nemcem. Svojo srečo v tem oziru so že poskusili v svojem času tudi pri tem uradu, a dosedaj še niso dobili nikakega odgovora. V svoji peticiji naglašajo, da so postopali Angleži in njih vojaki tako silovito, da nasprotuje njih postopanje vsem človeškim pravom, in da so z nogami teptali nemško zastavo. — Jednak korak nameravajo storiti tudi izgnanci ostalih držav. Vlade naj bi pa potem energično nastopile proti oholim An gležem. za katere menda tudi veljajo splošna ljudska prava. Dnevne novice. Dopisi. Iz Šiške, dne 8. okt. Sedemdesetletnico rojstva Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. praznovala je tukajšnja šola dne 3. oktobra skupno z viško-glinško šolo na Rožniku. Na predvečer ozaljšali ste se šoli z zastavami in na večer slavnostnega dneva razsvetlili ste se obe. V jutru omenjenega dne korakala je šolska mladina v deževnem vremenu, spremljana po učiteljstvu, na prijazni hrib. Ko so prišli vrh hriba do prijazne cerkvice, jelo se je svetiti, posijalo je ljubo solnce in nastal je lep: krasen dan. Pred sv. mašo zahvalnico, katere se je udeležilo nad 400 šolskih otrok, potem vse učiteljstvo, zastopniki kraj. šol. svetov in nebroj občinstva, govoril je katehet g. P. Kornelij Petrič slavnosten govor. Pokladal je otrokom na srce pokorščino do starišev in predstojnikov, zlasti pa udanost in zvestobo do presvetlega vladarja, s koj o lepo lastnostjo so se naši predniki vsekdar odlikovali po besedah pesnika: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane«. — Po sv. maši se je zapela cesarska pesem, potem pa je sledil obed v prostorih g. Matije Pršina Tu so se otroci pogostili s kruhom, mesom in vinom. Pri tej priliki se vodja šišenske šole'zahvali g. katehetu za ginljivi govor; zahvali se ob jednem tudi gg. Jakobu Matjanu in Antonu Pogačniku kot zastopnikoma kraj. šol. sveta, da sta se udeležila te slavnosti ter pokazala s tem, da se zanimata za šolo in napredek šolske mladine. Ob jednem izreka tudi zahvalo zastopnikoma viško glinškega kraj. šol. sveta, osobito njega predsedniku g. Jakobu Travnu za njegovo prijazno naklonjenost do šole sploh. Med veselim petjem in telovadnimi igrami potekel je prehitro čas, bližala se je poldanska ura in treba je bilo odpravljati se proti domu. Da se je mogla šišenska šolska mladina tako dostojno pogostiti, gre zahvala poleg dveh prej imenovanih tudi še gospej Juvančičevi, potem gg. bratom Kos-slerjem, Knezu, Hudabiunigu, Galletu, Kri-šperju, Vodniku, Kauscheku, Suvvatu, Favaju, Keršiču in stotniku Skočirju, kateri so z znatnimi prispevki pripomogli do sijajnejšega uspeha te pomenljive cesarske slavnosti. Bog jim povrni to dobroto tisočkrat. V Ljubljani, 11. oktobra. »Politik" o pisavi „Slov. Naroda" v zadevi nadbiskupa Stadlerja. V svoji sredini številki poroča praška »Politik« o mažarski gonji proti sarajevskemu nadškofu ter potem piše : »Tudi tostran Litave sta, kakor znano, »N. Fr. Presse« in — »Sloven. Narod«, skušala kabinetno pismo nadbiskupu Stadlerju izrabiti v svoje strankarske namene. Pri prvem listu se temu no moremo čuditi, toda kako moro s 1 o v a n-s k i list odobravati ukor slovanskemu škofu radi dokaza njegovega slovanskega mišljenja, nam je celo s čisto strankarskega stališča tega lista neumljivo. Ali res meni »SI. N.«, da bo avstrijska vlada nastopila proti kakemu škofu zato, ker baje nasprotuje stranki, ki jo zastopa »SI. N.« 'f Kdo bi imel korist od tega, ko bi vlada politiški postopala proti škofom ? Slovani gotovo ne !« Osebne vesti Baronica Ilein se je včeraj vrnila iz Merana v Ljubljano. — Finančni minister je davčnega inšpektorja dr. Ivana Podnebšeka v Postojini imenoval davčnim višjim nadzornikom za delovanje pri finančni direkciji v Ljubljani. — Iz Maribora pride k goriški posojilnici g. Karol Pob lin. — Poštni oficijal g. J. Vezil je premeščen iz Zadra v Trst. — Poročil seje v Gradcu g. Martin Spindler, c. kr. finančni koncipist, z gospico Melito G r u -b i n ge r j e v o. Škofovska posvetovanja se vrše, kot smo že omenili, dne 6. novembra v palači kardinala knezonadškota dr. G r u s c h e. Udeleže se jih poleg predsednika : kardinal knezonadškof dr. Missia, praški knezo-nadškof baron dr. S k r b e n s k y , knezo-škofi P u z y n a , dr. Kahn, Napotnik in dr. S c h u s t e r ter škofa B a u e r in dr. R o s s 1 e r. Pogreb f Jos. Dermastia bo jutri, v petek popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti Zaloška cesta 3 na pokopališče pri svetem Krištofu. Iz Škofje Loke. Preteklo nedeljo 7. t. m. se je poročil g. Anton £upan, c. kr. gimn učitelj v Kranju, z gospico Anico To-mažičevo. — V ponedeljek 8. t. m. se je poročil g. Avguštin Oblak, c. kr. sodni pristav v Cajnici, z gospico Pavlo Deisingerjevo. Čestitamo. Vitez Nabergoj oproščen. Dolgo časa se je že vlekla znana afera, v katere središču sta stala vitez Nabergoj in mestni redar Čuk. Ta Čuk je tožil g. viteza Ivana Nabergoja, ker ga je baje poslednji povodom volitve na Proseku razžalil. G. Nabergoj je bil v prvi instanci res obsojen na 50 K globe, včeraj pa je bil pri vsklicni ob ravnavi popolnoma oproščen. Samomor v Trstu. Pri sv. Andreju se je ustrelil z revolverjem finančni vežbe-nik Boštjan P e č e k iz Loškega Potoka na Kranjskem. Samomorilec je ostavil več pisem, v katerih izjavlja, da niso bile gmotne težave, ki so ga gnale v smrt. Zanimiva razprava pred upravnim sodiščem seje vršila včeraj. Občinski zastop v Umagu v Istri je zapovedal trgovcu Tonc-eli, da mora odstraniti nagrobni kamen raz groba svoje soproge na tamošnjem pokopališču, ker je kamen imel slovenski na pis. Politiška oblast je razveljavila to zapoved, a občinskemu svetu to ni bilo prav in pritožil se je na upravno sodišče, ki je njegovo pritožbo odbilo in se izreklo, da le tedaj sme nastopiti proti napisom na nagrobnih kamnih, ako je njihova vsebina protipo-stavna. Zahvala. Vsem blagim dobrotnikom, s pomočjo koj i h je bilo povodom praznovanja sedemdesetletnice Nj. Vel. presv. cesarja Frančiška Jožefa I. dne 4. oktobra t. 1. z jedjo in pijačo pogoščenih 180 otrok poljanske dvorazrednice, se v imenu obda-rovancev presrčno zahvaljujem. — Ivan Pipan, šolski voditelj. Svarilo ! Tovarna za ure, pod imenom »Au Bonheur« pošta Chaux - De - Fonds v francoski Švici, razpošilja zapeljive »cou-pone«, kateri stane 5 kron 50 v. Kupec vplača najprvo jedno krono; pozneje dobi po pošti naročeno »coupone« proti poštnemu povzetji in doplača ostanek. Vsak lastnik koupona se s tem zaveže pridobiti pet novih naročnikov in ko slednji vplačajo, dobi prvi uro, kakoršno želi (vredno do 30 kron) Ve likanski naraste račun, ako se V3ak koupon petkrat pomnoži; zadnji bodo gotovo za nameček — opelnrjeni. Pri nas je ta baran-tija podobna povodnji. Poštno vodstvo je dovolilo, da se smejo tako pošiljatve vračati. Opomniti je, da morajo taki kouponi postavno kolekovani biti in tako si lahko vsak kupec nakoplje denarno kazen. — Pošilja tudi iz Berolina »Radfahrgesellschaft« za bicikle jednake liste, a ta družba, kakor se čuje, ima naloženo kavcijo v večjem znesku. Ce je resnica, popolno nevem, denarja nisem štel. Odlikovanj pri mariborski sadni razstavi so bili kaj redko deležni Slovenci. Par Slovencev je dobilo bronaste svetinje, zlate in srebrne svetinje so dobile razne mariborske dame. Vsaka je dobila kako svetinjo, pa naj ima tudi samo par kvadratnih metrov obsežen vrt. Jugoslovanski umetniki prirede meseca decembra t. 1. jugoslovansko umetniško razstavo. Razstava bode v Zagrebu, razstavijo se pa umetnine pričetkom prihodnjega leta tudi v Ljubljani in v Pragi. Živinorejcem. Deželni odber je po nalogu dež. zbora nakupil doslej iz domačih rej v deželi nekaj prav lepili bikov, kar kaže, da se v deželi že izrejajo prav lepe plemene živali. Dež. odbor je razglasil, da hoče te plemene bike za polovično nakupno ceno podeliti občinam, oziroma tudi živinorejcem. Kakor čujemo, je doslej prav malo prošenj došlo dež. odboru za bike. Tej ma-lobrižnosti se moramo le čuditi, ko se občinam sedaj nudi za polovično ceno dobiti potrebno število plemenih bikov. Vedno tožijo občine, da ne morejo zadostiti določbam zakona za povzdigo živinoreje, to je, da bi nabavile potrebno število bikov. Treba bo strožje izvrševati ta zakon, ker sedaj je videti, da občine nimajo več pomanjkanja na plemenih bikih. Ker je še lepih bikov oddati, naj se občine požurijo vložiti prošnje za nje pri dež. odboru. Ljubljanske novice U b e g I a p r i-siljenca. Včeraj sta ubegla prisiljenca Benedikt in Ferdinand Bauer, ki sta delala pri zgradbi kanala na Zaloški cesti. — Z odra p a d e 1 je zidarski učenec Jakob Ci-mulini na ltesljevi cesti ter se je močno poškodoval na glavi. Pripeljali so ga v bolnico. — Načelnika brloga pošto-pačev pod Tivoli Leopolda Jereba je policija dobila v pest, ko je odkrila, kakor smo poročali, brlog. Jereb je bil zasledovan tudi radi tatvine. Obsojen je bil sedaj na 8 mesecev joče. — Klobasice je prodajal včeraj v gostilnah v Kolodvorskih ulicah Ivan Kos. Mož se je radi slabe kupčije na jezo tako napil, da je bil aretovan in je moral s klobasicami mej policaje. — Izgubil je Moric pl. Aufenberg zlato verižico vredno 80 kron. Oddajanje cestnih mitnic v zakup Od 1. januvarija leta 1901 naprej se bode pobiranje pristojbin pri petih na podlagi zakona z dne 26. avgusta 1891. leta, drž. zak. št. 140, urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem (Ježica, Drenova gorica, Vrhnika, Smolenja vas in Poganice) potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas se ob jednem objavlja v tukajšnjem uradnem listu. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka mitnica za-se kot poseben zakupen predmet izklicevala, ter dražba pri c. kr. davčnem uradu, v čegar okraju se mitnica nahaja, vršila; tedaj je vsakemu tudi manj imovitemu prilika dana, se dražbe z vspehom udeležiti. Osobito pa naj bi občine, v katerih so mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mitninskega okraja nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so njim zagotovljena v dražbenih pogojih pri vložitvi začasne varščine (vadijuma) važna olajšila, kakor tudi v drugem obziru marsikatera prednost pred drugimi udeležniki. Shod v Barkovljah priredi prihodnjo nedeljo politično društvo »Edinost«. Mrtvo so našli posestnikovo hčer Marijo Erjavšek iz Prevalj, okraj Brdo, na pašniku »v Starini«, kjer je pasla krave. Zadel jo je mrtvoud na srce. Ogenj je upepelil l t. m. po noči hišo vdove Ivane Grošelj v Št. Juriju pri Litiji, ter provzročil 400 K škode. Grošelj ni bila zavarovana. Naši narodni grehi To poljudno knjižico prodaja v Ljubljani knjigovez gosp. Fran Breskvar pred škofijo. Knjižica velja 50 v, a njeni nauki so neprecenljivi. Vredna je knjižica, da se razširi mej ljudstvo! V klet je padla minulo soboto dopoldne Marija Briceij, orožniška kuharica v Zagorju. Na stopnjicah ji je spodrsnilo ter je priletela s toliko silo na kamenita tla, da je obležala nezavestna. Poškodba na glavi je smrtno nevarna. Štajerske novice Dvorni lovi 8o se vršili pretekli teden na Gor. Štijerskem. Udeleževal se jih je tudi cesar. — Mariborsko sadjarsko in vinarsko razstavo je doslej obiskalo nad 3000 oseb. Razstava je v dvoranah Gotzove pivovarne. — Sodnim tajnikom pri mariborskem okrožnem sodišču je imenovan ondotni pristav g. Albert K o k o 1. — Zivinozdravnikom v Št. Jurju ob južni železnici je imenovan g. A Uršič. _ G. Vincenc I s d a , učitelj na Muti, je premeščen v Kuinpik pri Judenburgu. — V Sp. Polskavi^ je požar upepelil hišo Juriju P i -š e k u. Škode je 5000 K. — Na sv. Planino nad Trbovljami pride č. gosp. župnik Peter M o h o r. — V Središču so osnovali »vojaško veteransko in bojno društvo«. Varnost v ultranemškem Gradcu. Predvčeraj se je tekom zadnjih dnij zgodil tu peti roparski napad. Radi nameravanega roparskega umora na godbeniku Steinsche-rerju je aretovan nek mlad dečak, ki pravi, da se piše Hafenschneider ter da je baje doma iz Brandenburga. Mažarsko morje. Na mažarsko-laški gimnaziji v Reki so dijaki VIII. razreda dobili kot domačo nalogo: »Popis mažarskega morja«. »Magyar Sz6« pravi, da vsak omikan človek ve, da Jadransko morje je mažarsko morje, farno hrvaški »Novi List« menda tega ne ve! Kakšna prevzetnost! Avstrijska pravičnost 64 000 uradno naštetih Cehov na Dunaju nima v tem mestu niti edne češke šole. 29.000 Nemcev v Pragi ima v tem mestu 6 ljudskih šol, dve meščanski šo i, 5 gimnazij, 3 realke, učiteljišče, tehniko in univerzo. Mislimo, da k temu^ni treba nobene opazke. Zidom na ljubo. Ogerska pooblaščena razredna loterija je odložila srečkanje šeste vrste od 13. septembra na 16. september, ker v teh dnevih so imeli židje velike praznike. Iz tega se vidi, kakšno oblast imajo žinje na Ogerskem, ko se jim je na ljubo odložilo za tri dni srečkanje razredne loterije. Glasoviti šahist dr. Lasker sedaj biva na Dunaju. Dr. Lasker nakrat igra pet šahovih iger, a povrh igra še partijo taroka. Pri sebi ima svojega tajnika, kateremu naroča izvrševati poteze. Tako je dr. Lasker dobil preteklo nedeljo nakrat štiri partije, dočim je peta ostala nedoločena. Iznašel je novo šahu slično igro »karma«. Spomenik psu. Na St. Bernhardu so odkrili spomenik psu „Barryju«, ki je tekom desetih let rešil 40 osebam življenje. Ustrelil je junaškega psa neki popotnik, ki se ga je zbal. 33.000 otrok v Bukovini, ki so dolžni hoditi v šolo, ne hodi v šolo, ker ni šol in učiteljev. Vseh otrok, ki so dolžni hoditi v šolo, je 92.275, hodi jih pa samo 57.818. Še slabše razmere so v Galiciji; tam od 1 milijona 56 tisoč otrok hodi samo 320.000 v šolo. Iz lože padel v parter. V pariškem gledališču „des Gobelins" dogodila se je la-le nesreča: Neki Lomiš Laville hotel je zasesti svoj sedež na drugi galeriji. Zgubil je pri tem ravnotežje in se prekopicnil v parter, kjer je padel z glavo na glavo 14 letne deklice Ivane Perette. Deklico in Laville so odnesli onesveščena iz gledališča. Davki in dolgovi na Ogerskem. Prolesor B Foldes v Budimpešti v svoji novi brošuri o ogerskem državnem gospodarstvu podaje svojim čitateljem zelo žalostne stvari. Leta 1689 se je na Ogerskem v dobi Leopolda I. uradno konštatovalo, da zaradi velikih davkov ljudstvo zapušča svoja stanovanja in zemlja ostaja zbok tega neobdelana. Ta žalostna analogija na Ogerskem je tudi danes — pravi Foldes — in sicer še v večji meri. Celo državno gospodarstvo na Ogerskem je grozno. Obres' ' vnih dolgov znašajo 37 odstotkov lt t ,.0v, dočim / na Angleškem le 34 odstotkov, na Avstrij «kem 27, na Ruskem 22 odstotkov. Z* državni zbor Ogerska izdaje 8 milijone kron, na Angleškem ti stroški ne znašajo niti dva milij ona. Foldes daljo s številkami dokazuje, da Ogerska spada k najbolj zadolženim deželam na svetu. O roparju Musolinu. Laški ropar Muaolino, ki je pred tremi leti pobegel iz ječe ter je takrat zagrozil, da se bode maščeval nad vsemi, ki so pričali proti njemu, je izvršil svoj namen. Zadnja njegova žrtev je bil posestnik Zirelino. Ž njim je krvoločni ropar spravil s sveta 14 prič, ki so proti njemu pričale pred sodiščem. Poleg tega je ubil še dve drugi osebi »pomotoma«, ker je mislil, da spadata v njegovo listo. Laška vlada je razpisala na njegovo glavo 20.000 lir, a ga še dosedaj nima. Vsa Kala-brija baje »občuduje« Musolinovo vstrajnost, s katero se je maščeval nad svojimi nasprotniki. Ljudje si pripovedujejo, da se bode Musolin sedaj umiril in da ne bode več prelival krvi. Strankarstvo na Japonskem je kaj zanimivo. Stranke imajo ondi vsa druga imena, nego pri nas. Najbolj nepriljubljena stranka je ondi »stranka visokih ovratnikov«. Sem spadajo vsi, ki nosijo visoke ovratnike in so zavzeti za evropske šege. Koliko tehtajo evropski vladarji. „Cri de Pariš" piše : Od vseh evropskih vladarjev najtežji je portugalski kralj Carlos, ki ima težo 92 kg, za njim pride takoj bolgarski knez Ferdinand s 175 luntov, švedski kralj Oskar ima 80 kg, cesar Viljem 160 luntov, Viktor Emanuel 66, kralj Leopold*. 65, ruski car Nikolaj 55 kg. Kraljica Viktorija se suši. Pred dvema letoma tehtala je 90 funtov, a sedaj je izgubila 7 kg, „Mala" holandska kraljica tehta sedaj 150 luntov in postaja vedno težja. Mali španski kralj tehta 42 kg, rumunska kraljica 82 kr, Loubet isto toliko. Razne številke. Na Kitajskem so jajca silno po ceni: 12 jajec se dobi za 8 do 12 vinarjev. — Razpuščeni državni zbor je trajal 3 leta in pol ter je imel 169 sej. Obstrukcija je veljala davkoplač. 4,352.000 K. — Osebni dohodninski davek je znašal 1. 1899 v Avstriji 28,174.426 gld Davkoplačevalcev je bilo 754.643. Ljubljana je plačala 84 705. Pač velika svota, ako se primerja, da so bogati Karlovi vari plačali 106.693 gld. — Kako velikansk je obisk pariške razstave, kaže dejstvo, da je samo dne 7. t. m. obiskalo razstavo 652.182 oseb. — Na Nemškem umre 180 000 oseb na leto na jetiki. — V Evropi je 4,169.321 vojakov, vojnih konjev je 710.342. To velja Evropo najmanj 11 miljard 400 milijonov gold. na leto. — V Nemčiji izide na leto 84 milijonov razglednic. — Za predstavo najnovejše Sudermanove drame »Ivanov kres« je občinstvo v Berolinu naročilo že 11.839 vstopnic. Predstave se bodo vršile v Lesin-govem gledališču, ki za jedno predstavo obsega prostora le za 1100 ljudij. — Pri Rabu so ujeli morskega psa, ki je dolg 5 48 m. l>I*UUŠtV&L. (Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani.) Prihodnjo nedeljo, t. j. dne 14. vinotoka 1900, ob 10. uri dopoludne, se bode v domači kapeli novega zavetišča usmiljenih sester (Leoni-num) na Vodmatu kot cerkvena obletnica našega društva v smislu pravil brala sv. maša za prospeh društva, kakor tudi za duševno zveličanje vseh umrlih udov in dobrotnikov istega. Podpisano ravnateljstvo se časti, najuljudneje vabiti k tej maši vso gospode častne, podporne in prave člane, kakor tudi vse dobrotnike in prijatelje društva. Ob jed nem si morejo tudi društvene prostore za bolnike ogledati. —Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva. (Narodna čitalnica v Cerknem) priredi v proslavo sedemdesetletnice Nj. Veličanstva cesarja Franc Josipa 1. v svojih prostorih dne 14. oktobra t. 1. — Vspored: 1. Slavnostni govor. 2. I. Lahar-nar: »Jubilejska kantata«, šesteroglasen zbor. 3. Mascagni: »Intermezzo« iz opere »Caval-leria rusticana», za glasovir, harmonium in gosli. 4. P. Linke: »Zarubljeni dijak«, šaljiva spevoigra. 5. G. Bevk : »Vojaci na potu«, moški zbor. G. Schumann: »Fantazija« za glasovir. 7. Volarič: »Slovenski svet, ti si krasan«, mešan zbor. 8. Prizor s petjem. 9. Volarič: »Slovenskim mladenkam«, dvo-spev za sopran in alt s spremljevanjem gla-sovirja. 10. Knald: »Slovan«, možki zbor. 11. Tombola. 12. prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 20 vin,, udje prosti. Preplačila so za društveno na mene hvaležno sprejemajo. Vstop dovoljen le udom in povabljenim. Odbor. (Mestna hranilnica v Kranj i. V mesecu septembru 1900 vložilo je 225 strank 82.896 kron 64 vin., dvignilo pa 173 strank 49.980 kron 80 vin., 7 strankam iz plačalo se je hipotečnih posojil 9 480 kron. Stanje vlog 2,207.799 kron 76 vin., stanje hipotečnih posojil 1.564.553 kron 98 vin., denarni promet 191.852 kron 23 vin. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod Mart. Narobe, župnik v Zapogah, 10 K. Kanonik in profesor g. J. Smrekar 10 K. -Gosp. Ivan aoukup, župnik v Stari Oselici, 10 K. -- M J. 10 K. — Neimenovan 10 K. — Gospodje konkurentje 60 K. — Gospod A. Jamnik, župnik v Sorici, 20 K,— Gospod Pfajfar Anton, župnik v Leskovci, 4 K. — G. J. Vrankar, kapelan v Št Vidu, 3 K. — Nekdo iz Dolenjevasi 10 K. — Prof. Žakelj v Ljubljani 10 K. — G. Ant. Jemec, župnik Podlipo, 5 K. Za Marijanišče. G.Iv. Soukup, župnik v Stari Oselici, 10 K. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Kropa, 11. okt. Oče gorjanskega in studenskega župnika, Blaže Ažman je umrl. Pogreb bo v soboto ob deveti uri. Dunaj, 11. oktobra. Dunajski Cehi snujejo novo politično društvo, ki bo obsegalo vso Avstrijo. Društvu bode naslov „Slovansko politično društvo za \ Avstrijo". DtffiaJpTl. oktobra. Namestništvo je potrdilo prepoved policijskega ravnateljstva proti nemškim barvam v grbu telovadnega društva Landstrasse. Društvo je vložilo ugovor na ministerstvo. Praga, 11. oktobra. Večina deželnega odbora je sklenila, pozvati vlado, da pravočasno skliče deželni zbor v zasedanje. Zastopnika Nemcev sta se temu upirala. Deželni maršal je izjavil, da se bo izrekel za brzo sklicanje deželnega zbora. Trident, 11. okt. Glavni urednik lista „Alto Adige" Borghetti je po policiji izgnan iz Avstrije, ker je urejeval list v protiavstrijskem smislu. Pariz, 10. oktobra. Socijalnodemo-kraški občinski zastop malega mesteca Choisv le Roi, ki leži blizu Pariza, je sklenil, odstraniti vse križe raz mestnega pokopališča ter je prepovedal, da bi se v bodoče na grobove postavljali križi. Rim, 11. oktobra. Zaradi določitve budgetnih svot za posamezna ministerstva je nastalo v kabinetu ojstro nasprotje vzlasti mej finančnim in naučnim ministrom. Rim, 11. okt. Neki častnik italijanske armade je pozval na dvoboj podčastnika papeževe garde, ki je pa dvoboj odklonil. Častnika so vtaknili v ječo. Carigrad, 11. okt. Knez Ferdinand bolgarski dojde sem 18. t. m. London, 11. oktob. Vojni urad je izdal povelje, naj se večji del pozvanih rezervnikov odpusti iz vojaške službe. London, 11. okt. Do sinoči je bjlo izvoljenih 350 ministerijelnih, 124 liberalcev in 77 irskih nacijonalistov. Ministerijelni so pridobili 27, opozicija pa 24 mandatov. London, 11. okt. „Times" poročajo iz Vredefort-Roada 9. t. m.: Divizija kolonijalnih čet in čete polkovnika Delisle so se morale biti tri dni, od 5. do 7. t. m. z Dewetovo armado. Konečno so pregnale Bure z njih pozicij, da so popolno desorganizovani (!) pobegnili. Dewet je imel pet topov in kakih 1000 mož. Angleške izgube so neznatne (?). Vojska na Kitajskem. Petrograd, 11. okt. Po poročilih iz Tientsina si Rusi in Angleži resno nasprotujejo. Povod temu sta sledeča dogodka: Angleže so pozvali admirali, naj se udeležujejo boja za utrdbe pri Peitangu. Utrdbe so pa zasedli Rusi in Nemci, predno so došli Angleži na lice mesta. ^ Drugi slučaj se pa tiče Shan-Hai - K\vana, katerega so zasedli Angleži 30. sept,, mej tem ko so zvedeli Rusi o dogodku šele 2. okt., akoravno je bila njim poverjena ta naloga. London, U. oktobra. Iz Pekina poročajo: Grof VValdersee je poveril upravo in nadzorstvo železnic Tientsin-San-Hai-Kwan in Tientsin-Yang-Tsin Rusom, Nemcem pa progo Yang Tsim-Pekin. akoravno so bile vse v angleških rokah. Tieatsin, 11. okt. (0. B.) Walder- see se v kratkem poda v Pekin. Poroča se. da ni hotel vsprejeti Li-Hung-Čanga. Hongkong, 11. okt. (0. B.) Tukajšnjim oblastvom je včeraj došlo naznanilo, da se za november pripravlja splošna vstaja v južnih pokrajinah. Novijork, U. okt. Iz Pekina br-zojavljajo iz verodostojnega vira 7. t. m.: ^ Cesarica vdova je nevarno zbolela v Taien fu. Cesar ima v poslednjem času prosto roko. Na zahteve nemške vlade je odgovoril Li-Hung-Čang. da bodo^ umorjeni Ying-hien, Kang-Yi in Chaošu-Ciao. princa ČVang in Sih ter vojvoda Tsailan bodo obsojeni v dosmrtno ječo, princ Tuan pa prognan na sibirsko mejo. London, 11. oktobra. Podkralji v pokrajini Yangtse so odločno pozvali dvor, naj se vrne v Pekin, sicer podajo ostavko. London, 11. oktobra. „ Times" poročajo iz Shanghaja 8. t. mes., da so mejnarodne čete brez odpora dospele v Paotingfu. London, 11. okt. (C. B.) Listi poročajo iz Sha.ighaja: Cesarski dvor je došel 6. t. mes. v Čao - Čeng, južno od Sansija. Washington. 11. oktobra. General Chaffee poroča, da v teku 14 dnij vsi Amerikani ostavijo Kino. V Pekinu ostane le straža pri poslaništvu. Na-daljnih vojaških operacij se nameravajo udeleževati le. tedaj, ako jih Kitajci napadejo. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest h sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevcl I. B—č. (Dalje.) „To je preveč!"' pravi don Abbondio in zleze na živinče še bolj okorno nego preje. Družba se odpravi, ko tudi ncznanec zajaše mulo. Njegovo čelo se razjasni, njegove oči zopet ukazujoče gledajo okrog sebe. Bravi, katere sreča, opazijo na njegovem obrazu znak nenavadne razburjenosti, a nc morejo si tega razlagati. V gradu se še ni nič vedelo o izpreobrnjenju gospodovem; saj bi tudi nikdo tega ne uganil, če bi ugibal še tako. Žena potegne čez okna zagrinjala, prime Lucijo za roko in jo skuša s pomilovalnimi in nežnimi besedami ohrabriti. Lucia je že toliko prestala, da zmedeni in temni dogodki niso dopustili ubožici, popolnoma se radostiti svojega osvobojenja. Zato skuša žena spraviti na pravi tir njene misli. Pove ji vas, kamor gredo. „Tako?" reče Lucia, ki je vedela, da ni bila daleč od svoje domače vasi. „Ah, sveta Devica! Jaz sem vam hvaležna! Moja mati! Moja mati!" „Precej pošljemo po njo", pravi žena, ki ne ve, da sc je to že zgodilo. „A tako! Bog vam povrni! In vi, kdo ste? Kako pridete . . . ?" „Poslal jc po-me vaš župnik", pravi žena. „Temu gospodu je namreč Bog izpre-obrnil srce; prišel je v našo vas, da bi govoril z gospodom kardinalom, svetim možem, ki nas jc prišel obiskat. Kesa se svojih pregreh in se hoče poboljšati. Povedal je kardinalu, da je dal ugrabiti nedolžno ubo-žico po dogovoru z drugim malopridnežem, katerega ime mi pa župnik ni povedal." Lucia pogleda proti nebu. „Mogočc veš ti", pravi žena. „Gospod kardinal je mislil, da jc treba žene, ki bi delala druščino mladi deklici, in jc naročil župniku, naj jedno poišče. In župnik jc prišel po mene.'' ,,0h! Bog vam povrni vašo dobroto!" »1 Oas opazovanja stanje barometra v 01 lil. Tempo- i ratnra 1 ll0 1 Vctrofi Celziju Nebo . Sl . S "8 T3 t !s ► 1. 10| 9. 7.V9Č j 787'b j 11 8 | sl. jvzh. jasno „Torej, uboga deklica! Gospod župnik mi je rekel, da naj te osrčim in utešim in povem, kako čudovito te je Bog rešil." „Res čudovito! Pomagala je Madonna!" »Torej le oprosti onemu, ki te je razžalil, in bodi zadovoljna, da ti je Bog izkazal usmiljenje, in moli za svoje zatiralce. To ti bode koristilo, srce se ti ohladi." Lucia odgovori s pogledom, ki je izražal pritrjevanje bolj jasno, nego če bi govorila, in ki je bil neizrekljivo nežen in mil. »Dobra deklica!" povzame žen?. „Ker je bil v naši vasi tudi vaš župnik (saj jih je toliko iz cele okolice, da bi lahko naenkrat opravljali štiri velike maše), pošlje ga kardinal tudi z nami. Seveda je bil skoro nepotreben. Saj sem že slišala, da je strahopetec; sedaj sem pa videla, da je tako neroden, kot pišče, ki se zamota v slak." „In ta ?..." vpraša Lucia, „ki se je spreobrnil, kdo je ?" »Kaj? Ali ne veš?" pravi žena in pove njegovo ime. „Za Boga!" vsklikne Lucia. Kolikokrat je cula to grozno ime v pravljicah, iz katerih ga je poznala kot grozovitega človeka! Ko opazi, da je v njegovi strašni oblasti in pod njegovim varstvom, ko pomisli na svojo strašno nesrečo in nenadno rešitev, ko vidi oni preje tako razsrjeni obraz ginjen in ponižen, obstane kot bi jo kap zadela in samo jeclja: „0 Bog!" »Bes, čudno!" pravi žena. „To je za pol sveta dobro. Koliko ljudij je mučil! Sedaj pa, kakor mi je povedal gospod župnik . .. lc poglej ga v obraz! Saj je že cel svetniki In njegova dobra dela!" Dobra žena bi rada iz radovednosti nekoliko več izvedela o velikem dogodku, v katerem je igrala važno vlogo. Tega ne smemo tajiti. A v njeno čast moramo tudi povedati, da je pomilovala Lucijo, da si je bila v svesti važne in velike naloge, katero so ji zaupali, in da se ni upala vprašati kaj tajnega. Z vsako svojo besedo je hrabrila in tešila ubogo mladenko. »Bog ve, koliko časa že nisi jedla?" „Ne spominjam se . . , Nekoliko časa." „Ubožica! Okrepčati se moraš!" ,.Da", odgovori Lucia z mehkim glasom. j,Pri meni dobive kaj za tebe. Lc pogum, saj smo skoro tam!" Lucia se potem malomarno nasloni v nosilnico, kakor bi zadremala. Žena jo pusti V miru. (Dalje prih.) Cena žitu na dunajski borzi dne 10. oktobra 1900. Za nO kilogramov. Pšenica za jesen K 7-74 do K 7 75 » » pomlad . » 8-22 » » 8 23 Rž za jesen . » 7-70 » » 7-71 » » pomlad. » 7-89 » » 7-90 Turšica za jesen 0 6-83 >1 a ti 85 » » pomlad. » 5-37 » » 5 38 Oves za jesen . . » 5-72 » » 5-73 » „ pomlad . . 5 89 » » 5-90 Meteorologično poročilo. ViiSiua na U morjem 806 2 m. srednji zraCni tlak 736-0 mm. 6 4 j el. svzh. I megla 0 0 19 6 | sr. jzah. |del ohlač.; Srednja včerajšnja temperatura 12 5 normale: 11-4". .,; .. zjuu. nivo ]2. popol.! 788 8 ! za trgovino z mešanim blagom na deželi se takoj sprejme. Plača 80 kron na mesec in stanovanje. 9i» 1-1 »Gospodarska zveza". Na prodaj je ela trrasla 1; Spodaj ima prodajalno in dvoje skladišč pa stanovanjo, zgoraj 4 prostorne sobe, kuhinjo in 2 mostovža. Zraven hiše je hlev za 14 glav živine, velika drvarnica, lopa, vrt z velikim kozolcem. Vso v najboljšem stanu. Posestvo je le 10 stopinj od furne cerkve. Fara je velika, v nji deluje 5 duhovnikov in 6 učiteljev. 891 3-3 Več pove upravništvo ima v Proti malokrvnosti. v Zeleznato vino lekarnarja G. Pioooli v Ljubljani dvornega ?a!i žiika Nj. Svetost; papeža sebi OO^ratvečželeza I Št. 11.245. kakor druga po reklami nezaslužno sloneča ch ina-železnata vina, katera česio nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno viuo. Vsled lega največje jamstvo za izdatnost tejia Vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi ie posebno pri bledih, slabotnih m bolehavih otrocih. I! 590 50-15 Dobiva se v steklenicah po pol litra Lak za sobina tla. prevlaki ter se kaj hitro suii. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBEBL. v Ljubljani. Frančiškanske ulice. 2'-8 11 11—5 Vnanja naročila proti povzetju. II a ikriv < ni m ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta š(.eželiii odbor kranjski. V Ljubljani, dne 27. septembra 1900. Hc. 593,00 2 918 1-1 v zapuščino dne 19. januvarija 1900 umrlega kapelana gospoda Franceta Horvat-a spadajočih ji j* vsake vsebine in nekaj drugih jsvensi čnln. vršila se bode dne lo. oktobra lOOO ob 9. uri dopoldne pri tem sodišču v sobi štev. 7 C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek Vin., dne 21. septembra 1900. mm i* krepčmlna pijača. Neprekošena zdravilna voda. S '•s." bb /sr.sts 9 za Kranjsko : Mihael Kastner am 259 52-45 I)ne 15. oktobra 1900, v ponedeljek na sv. Terezije dan. dopoldne ob 9. uri se bodo ;rajščina Rakovnik pri Ljubljani po kosih, to je: poslopja, vsako za-se, njive, travniki in gozdi prostovoljno na licu mesta prodajali. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Fran Hren, lastnik. 868 3-2 fm P i Čast mi je s tem uljudno naznaniti, da sem v ponedeljek dne S. t. m. jggia otroril svojo novo T na vogalu V 3 G . •,: ■ Y - I > u 1» a j 8 k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4° ,. #eri|a!nica. borzno posreJovanje, posojila n - vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 123 razvinkuliranje obiigacij. fiii Dunaju, I., Ilermipisse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Buriejevicah, Pardubicalv, Taboru, Benesavi, Iglavi, Moravski Ostravi. 11 11 a J ^ Hi. I:> o s* Dr.e 11, oktobra. Skupni državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v »rebru . . Avstrijska zlata renta 4%....... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Oger:-ka zlata renta 4"/„..... Ogereka kronska renta 4°/„, 200 . . , . Avstro-ogerske bančne delnice, €•(•<.> gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . London vista ...... ... Nemški drž. bankovci za 100 rc. nem. drl veli 97-— f»6'65 114-65 97-30 114-20 0-35 1698-— 642-50 241-97 118-20 20 tnark............... . 20 franhov (napoleondor) ...... Italijanski bankovci..... . C. kr. cekini........... Dne 10. oktobra. 3'2°0 državno srečke I. 185-1. 250 gid.. . 6°/o državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4° „ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 tron Tisme srečke 4°/0, 100 gld. .... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-61 1927 90-45 1145 170 -161--196 — m 50 252 — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke i°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice > » južno železnice 3°/0 > > južne železnice 5"/0 » » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družba, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa sreči s, 10 gld. Ogerskega > „ > 5 » Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld. . . . 107-— 93-75 323 -119- — 99-50 390 -350"— 42-25 20-25 12 80 60-- Sahnove srečke, 40 gld........170 — St. Gendis srečke, 40 gid........198-— VVaidsteinove srečke, 20 g!d..............—'— Ljubljanske srečke .... ..........49' — Akcije anglo avstrijske banke, 20-.! gld. . , 271-— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1900 gl. at. v. . 6025- — Akcije tržaškega L!oyda 50-J gld..........768 — Akcije južne železnice, 2)0 gid. sr..........105 50 Splošna avstrijska navbiuska družba , . . 148._ Montanska družba avstr. plaa......42)_ Trboveljska premogarsN družba 70 gld. 4ii8' — Papirnih rubljev 100 ...........255 25 jgjr IVakup in prodaja ftakovrstnih driavriifc papirjev, sreiik. ttcnarjov :td. E»varovfcHjfc za zgubi) p:i žrofc&isjih , pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promcse zu vsako žrebanje-Kulanlna izvršitev naročil na borzi. B Menterničnu delniška družba I 't 0H iT i 10 in 13, Dunaj, I., &JT Pojasnila v vseh gnspudarsklh in finančnih ilvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekiilaoijjkih vrednostnllt papirjev in vestni svM< /,a dosego kolikor je mogoče visocsg« obreatovauja pri popolni varnosti fSdf naloženih $rhivnio, "T&Bi