NARODNI GOSPODAR
Glasilo Zadružne Zveze v Ljubljani.
C. l<r. poštne hranilnice štev. 64.846.	Telefon štev. 216. Kr. ogrske hranilnice štev. 15.649.
^lani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplafno. — Cena listu za nečlane po šiiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za {etrt leta eno krono; za Clane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezna št. 20 vin.
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca, Rokopisi se ne vraCajo. — Cene inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
Po^iv.
Ljubljenca slovenskega naioda, Dr. JANEZA EV. KREKA, nam je vzela nemila smrt; njegovih idej pa ne vzame nobena smrt, ne zatare nobena sovražna sila. Po čemer so hrepeneli že v davnih časih najplemenitejši rodo-doljubi, kar so pripravljali najbistrejši duhovi, kar je nezavedno tlelo v vseh slovenskih srcih, to je vzplamtelo zadnje dni v mogočen kres, ki je ožaril ves slovanski jug, kres, zažgan od ognjevite Krekove besede, ki je vtelesila v silnem duhu spočeto idejo svobodne jugoslovanske države pod habsburškim žetoni. Ta ideja živi in gori v vseh slovenskih srcih, kar jih ni še okužil hlapčevski duh, kar jih ni še pohujšala sebična zavist.
Po načelih krščanske vere, da so ljudje vsi bratje, vsi enakopravni, da Je sužnost Bogu in poštenim ljudem zoprna, je zahteval veliki rajnik tudi za svoje rojake svobodo in enakopravnost. Kaj čuda, da je ta tako pravična, tako krščanska, tako človeška zahteva hipoma prešinila vsa slovenska srca, na mah Zedinila in združila vse slovenske stranke! Misli in želje vseh Slovencev je '''•rekla Krekova beseda, in Krek je postal vseh Slovencev klicar in zaščitnik 111 vodja.
Vse svoje velike dušne in telesne moči je posvetil ta veliki mož Ijub-Ijeni domovini; zanjo je naposled dal svoje življenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je bridka žalost po vseh krajih, koder biva slovenski rod, dokaz veli-^stni pogreb. Spomin Krekov bo živel v slovenskih srcih vekomaj. To pa ni :Zadosti. Veliki rajnik je ljubil svoje rojake ne samo v srcu; delal in trpel je ■'•«jnje vse žive dni. Bolj kot njegovemu spominu je treba Krekovega spome-"ika Slovencem, da vsaj nekoliko izkažejo v dejanju svojo hvaležnost, da po-Plačajo nekoliko svojega dolga svojemu dobrotniku. Treba je spomenika v
— 112 —
dokaz, da znajo Slovenci častiti svoje velike može, da bodo vedeli pozni rodovi, komu so hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očmi zgled, kako se pridobiva vsega naroda hvaležnost in ljubezen.
Podpisani odbor si je postavil nalogo poskrbeti, da se dvigne v beli Ljubljani dostojen spomenik dr. Kreku, in z zaupno prošnjo se obrača do vseh Slovencev in tudi do drugih Slovanov, ki so poznali, ki so čislali in ljubili rajnika, da prispevajo po svojih močeh v dosego blagega namena, da se počasti spomin velikega moža.
V Ljubljani, 20. oktobra 1917.
0<d.Toor za. ZE^reUzo^r- s^ozzLen.!^::
Dr. A. Korošec,
načelnik „Jugoslovanskega kluba“, častni predsednik.
Dr. Fr. Detela,
vladni svetnik, predsednik.
Dr. Ivan Tavčar,
župan ljubljanski, podpredsednik.
Cr. Fr. Jež,	Ignacij Zaplotnik,
„ tajnik.	blagajnik.
Anton Kristan, Bogumil Remec, Oton Župančič, Rihard Jakopič, Mihael Moškerc,
o dborn iki.
Sožalne izjave.
Ob priliki smrti našega predsednika dr. J. E. Kreka so došle Zadružni zvezi in Gospodarski zvezi v Ljubljani sledeče brzojavne, oziroma pismene sožalne izjave:
Nadbiskup Bauer v Zagrebu: Predsjedništvu Gospodarske zveze, Ljubljana. Povodom neočekivane smrti Vašeg dičnog predsjednika narodnog zastupnika dra Kreka izvoliti primiti moje iskreno saučešće.
Sarajevski nadbiskup Josip Stadler: Slavnoj Gospodarskoj zvezi u Ljubljani. Duboko me dirnula tužna vijest o smrti doktora Kreka, tog velikog muža, kojim je Providnost usrećila slovenski narod, da ga po njemu na kršćanskim temeljima socijalno, gospodarski i politički preporodi. Slovenci gube u doktoru Kreku vogju, koji je svojim silnim dubom, svojom energijom i neumornim radom stvorio na načelima kršćanske demokracije trajne temelje boljoj i svetlijoj budućnosti slovenskoga naroda.
Sa Slovencima oplakuje preranu smrt njihova velikoga sina i hrvatski narod. Jer doktor Krek nije poznavao razlike izmegju Hrvata i Slovenaca. Njegove su ideje našle odziva i u hrvatskim zemljama, trag njegova duha i njegova rada ostat će za vazda neizbrisiv u politočkom i gospodarskom životu hrvatskoga naroda.
Velika njegova misao, da ima kulturnom jedinstvu hi vatskoslovenskoga naroda bezuvjetno slijediti političko i teritorijalno ujedinjenje, poprimila je u ovo zadnje vrijeme konkretnije forme. U to ga zateće smrt. Ali sa smrću doktora Kreka nije umrla ideja. U nebeskom naselju, gdje je primio nagradu za svoj rad i za svoje žrtve, pra-
113 —
titi će rad naš i našu borbu za zajedničku bolju budućnost, kojoj je on bio posvetio sav svoj zemaljski život. Uspomena na doktora Kreka bit će trajna, kao što su trajna neprolazna njegova djela.
Dozvolite, da izrazim Vama, kao istituciji dru Kreku najmilijoj i najvjernijoj, svoje duboko saučešće.
Eksceleucn tajili svetnik dr. vitez pl. Ertl: Cenjeni Zadružni zvezi v Ljubljani. Globoko ganjen vsled novice o smrti Vašega prezaslužnega predsednika poslanca dr. Kreka, ki sem ga visoko cenil, prosim, da sprejme izraz mojega resničnega sožalja.
Podpredsednik bosanskega sabora dr. I). Diniovič: Slavna Gospodarska zveza, Ljubljana. Duboko me je pretresla Vaša brzojavna vijest o smrti odličnog rodoljuba slovenačkog dr. Janeza Kreka. Vremena su teška, velika i odlučna. U tim vremenima potrebna nam je bila obzirna, mudra i odlučna ličnost velikog pokojnika. On je znao šta hoće. On je shvaćao težnje čitavog našeg naroda. Misao narodnog jedinstva Slovenaca, Srba i Hrvata bila je misao vodilja njegova rada. Još ovog ljeta imao sam veoma često prilike da u jugoslovenskom klubu rasgovaram sa velikim pokojnikom. Nakon svakog tog rasgovora otišao sam jači u nadama i čvršći u vjeri naše narodne budućnosti.
Koliko sam od njega sjušao velikih praktičnih misli? Po njegovom raslaganju svi zamršeni problemi rasplitali su se jednom mirnom, razumljivom i prirodnom lakoćom.
Veliki pokojnik bio je prava, velika i čista slavenska duša!
Gubitak njegov, veliki je udarec za Vaše slovenačke gospodarske organizacije, a gubitak je to za sve nas južne Slovene!
Kada se jednom ostvare naši narodni ideali, biti će duh Janeza Kreka medju nama, da mu zadovoljne i buduće generacije za njegov dosadanji rad reknu iskreno: Hvala Ti veliki pokojniče!
Primite još jednom izraz mog iskrenog saučešća.
Monsigiior Bulič v Splitu: Zadružni zvezi v Ljubljani. Nad rano otvorenim grobom doktora Kreka, koji pronicavim okom na vrijeme uočio potrebe svoga naroda te im na temelju kršćanskih načela lijeka energično tražio i uspješno proveo lije uz sav slovenski i hrvatski narod gorku suzu monsignor Bulić.
Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju; Zadružni zvezi v Ljubljani. Ravnokar smo prejeli obvestilo, da je umrl Vaš predsednik gospod dr. Krek. L*L priliki te težke izgube, katera je zadela Vašo zvezo in vse včlanjene kmetijske za-druge, Vam izrekamo svoje izredno sožalje. Tudi Splošna zveza zgubi z gospodom t,r- Krekom zelo cenjenega sodelavca ....
Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev: Podpisana si dovoljuje izreči slavnemu odboru Zadružne zveze svoje najiskrenejše in najglobokejše sožalje k bridki 'zgubi svojega ljudomilega in požrtvovalnega predsednika dr. Janeza Ev. Kreka, čigar sPominu je podpisana dolžna veliko hvaležnosti, ker je Goriško Zvezo ob begu iz lastnega kraja spontano in velikosrčno sprejel pod streho Zadružne zveze. Bog plačaj 11111 njegovo zlato srce!
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani: Slavnemu načelstvu Zadružne zveze v Ljubljani. Z globoko žalostjo sprejeli smo vest o smrti Vašega prezasluženega pred-Sednika prečastitega gospoda dr. Janeza Ev. Krek. Slavno načelstvo naj izvoli sprejeti 'hišo najiskrenejše sočutje na izgubi prvega zadrugarja, katerega cilji in misli bodo v 2adružništvu večno živeli.

— 114 —
Zadružni Savrz v S pij rtu : Ugledna Zadružna zveza, Ljubljana. Izza primitka porazne vijesti o nenadnoj smrti nezaboravnoga Dra Kreka, odaslali smo Vam ovaj brzojav:
„ . . . izrazujemo Vam naše dubako saučešće u nesreči, koja je Vas i cijeli naš jedinstveni narod zadesila nenadnem smrću Vašeg umnog i zaslužnog predsjednika blagopokojnog Dra Janeza Kreka. Molimo Vas, zamolite koga od Vaše uprave ili kojeg narodnog poslanika da nas zastupa na sprovodu, te položite u naše ime na odar blagopokojnoga što bolji vijenac. Slava Doktoru Kreku!
Potvrdgjujemo Vam ovoliko i istodobno saopćujemo, do Vam ovaj brzojav, na žalost, zbog postojećih prilika nijesmo mogli odaslati u hrvatskom jeziku.
Izpostava Zadružnog Saveza v Zadru: Zadružna zveza, Ljubljana. Nad gubitkom Vašeg predsjednika in zadrugarskog velikana dra Kreka duboko žalimo i upravljamo Vam naše saučešće.
Ivo Antičević, ravnatelj Zadružnega Saveza v Splitu: Ugledna Zadružna zveza, Ljubljana. Izza kako je Savezu stigla žalostna vijest o nenadanoj smrti nezaboravnoga Dra Kreka, odaslao sam Vam slijedeći brzojav:
„ . . . duboko žalim gubitak pobornika našeg zadrugarskog pokreta, velikog Vašeg predsjednika Dra Janeza Kreka. Molim Vas, dajte me po kojem članu Vaše uprave zastupati na sprevodu i položite u moje ime vijenac na odar blagopokojnika.
Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu: Zadružna zveza, Ljubljana. Povodom smrti Vašega uglednog predsjednika i velezaslužnoga promicatelja jugoslavenskoga za-drugarstva Dr. Janeza Evang. Kreka izvolite primiti izraz iskrene i duboke sućuti od potpisanoga zavoda kao matice hrvatskih seljačkih zadruga. Preminulom odličnom zadrugaru uščuvati ćemo najtopliju spomen i poštovanje i u našoj zadružnoj organizaciji. Vječnu mu slavu!
Hrvatska centralna banka za llosno i Hercegovinu u Sarajevu: Zadružna zveza, Ljubljana. Prigodom teškog gubitka, koji je zadesio čitav slavenski svijet povodom smrti neprežalenog velezaslužnog g. Dra Janeza Kreka, u kojemu i Vi izgubiste Vašeg odličnog predsjednika, izvolite primiti naše duboko saučešće.
ÜstFedni jeduota ceskych hospodarskyeh společenstev v kralovstvi Češkem v Pragi: Zadružna zveza, Lublan. S velikym pohnutlm prijali jsme zprävu o umrti Vašeho nenahraditelneho družstevniho vudee poslance Dra Jana Kreka. Prosime, abyste prijali projev naši hluboce citene soustrasti nad ztratou tak bolestnou. Necht ušlechtile snahy zesnuleho o rozkvčt slovinskeho družstevnictvi potkaji se v budoucnost s üplnym zdarem.
ÜstFedni Svaz čoskyeli liospodaf.-společenstev v Markrabstvi Moravskem v Brnč. Zadružna zveza v Lublani. Podepsan^ Ustredni svaz projevuje timto svou hlubokou soustrast nad umrtim Vašeho predsedy p. Dr. Janez Evang. Kreka, zemskeho al rišskeho poslance, v nemž družstevnictvi ztrdci jednoho z nejlepšich svych predaku.
Jednota ceskych hospodarskyeh společenstev ve vevodstvi Nlczskem v Opave: Zadružna zveza v Ljubljani. Podepsanä Jednota českveh hospodarskyeh spo-ečenstev ve vevodstvi Slezskem v Opave dovoluje si nad neočekavanou ztratou, jež stihla Vas iimrtim Vašeho predsedy p. dr. Janez Evang. Kreka vysloviti svou nejhlubŠ soustrast.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko: Uglednemu načelništvu Zadružne Zveze v Ljubljani. Podpisana trgovska in obrtniška zbornica se usoja ugledni Zadružni Zvezi ob nenadni smrti njenega prezaslužnega predsednika in ustanovitelja prečastitega gospoda doktorja Janeza Evang. Kreka izrekati svoje iskreno in globoko sožalje.

(’. kr. kmetijska družba kranjska: Častito predsedstvo „Zadružne zveze“ v Ljubljani. Uljudno podpisana družba izrazi častitemu predsedstvu najiskrenejše sožalje povodom nenadne smrti velezaslužnega zvezinega predsednika prečastitega gospoda dr. Janez Ev. Kreka, čegar smrt po prepričanju podpisane družbe naredi veliko vrzel med delavci in bojevniki za gmotni napredek slovenskega naro^ za katerega bodočnost je blagi rajnik žrtvoval vse svoje sile.
Sprejmi častito predsedstvo izraz odličnega spoštovanja c^kr. kmetijske družbe kranjske.	\
Slovensko planinsko društvo Ljubljana (Osrednji odbor): Ugledna Gospodarska zveza v Ljubljani. V zmislu sklepa v odborovi seji dne 10. oktobra t. 1. se nsoja podpisani Osrednji odbor izrekati ugledni Gospodarski Zvezi ob nenadni smrti njenega prezaslužnega neumorno delujočega predsednika prečastitega gospoda dra. Janeza Evangelista Kreka, državnega in deželnega poslanca itd. itd. svoje globoko sožalje.
Prerano preminulega ljubitelja svoje domovine, naših krasnih planin in požrtvovalnega pospeševatelja našega planinskega delovanja ohrani naše društvo v velečastnem trajnem spominu.
Ravnateljstvo zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem v Gradcu: Ugledna Zadružna zveza v Ljubljani. Ob priliki smrti Vašega prezaslužnega in obče spoštovanega predsednika gospoda dr. Janeza Ev. Kreka dovoljujem si v imenu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem in v lastnem imenu izreči globoko sožalje. — Ravnatelj Prane Barta.
Osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Češkem v Pragi: Čislana Zadružna zveza v Ljubljani. Podpisana Osrednja zveza nemških kmetijskih zadrug na Češkem si dovoljuje ob priliki smrti Vašega velezaslužnega predsednika, gosp. državnega in deželnega poslanca, profesorja dr. Janeza Evang? Kreka izraziti svoje najpri-srčnejše sožalje.
Nižjeavstrijskii kmetijskii zadružna osrednja blagajna na Dunaju: Zadružna zveza v Ljubljani. Ob priliki smrti prečastitega gospoda dr. Janeza Kreka izreka s tem Podpisana Osrednja blagajna svoje iskreno sožalje.
Pokojninsko društvo kmetijskih zadrug v Avstriji na Dunaju: Čislani Zadružni zvezi v Ljubljani. Ob priliki nenadne, nepričakovane smrti gospoda dr. Janeza Kreka, Vašega visokospoštovanega predsednika in namestnika v našem načelstvu po-čaščujemo se izreči Vam svoje iskreno sožalje. Pokojnika smo v dolgoletnem občevanju spoznali kot neumorno delavnega zastopnika svojega ljudstva, kot navdušenega Pristaša zadružništva in dragega prijatelja našega društva j njegov spomin ostane pri nas vedno v časti.
Predsjedništvo Svećeničkih zajednica i Tiskovnog društva v Pazinu: davnoj Zadružnoj zvezi v Ljubljani. Hrvatsko slovenski svećenici u Istri žaluju za dičnim svojim subratom preč. g. dr. Ivanom Krek.
U živoj su jošte uspomeni svima njegova predavanja na sastanku svečenstva 11 Pazinu pred četiri godini. Zato je nenadna smrt njegova baš katastrofalno učinkovala.
Kao sklizne kristalna kaplja rose sa lista u ranome jutru, onako je izčeznuo Veliki pokojnik sa pozorišta svjetske borbe. Implevit muha! P. u. m.!
Neka ostaje svima, koji rade za Boga i narod svoj, svećnjak, postavljen na visokome mjesju!
Avstro-ogrska banka, podružnica v Ljubljani:	Slavna Zadružna zveza v
Mubljani. Povodom smrti Vašega velezaslužnega predsednika gosp. dr. J. Ev. Kreka si Vam usojamo izreči svoje najodkritejše sožalje.
Ljubljansku kreditna banka: Povodom smrti največjega buditelja narodnogospodarskega življenja na Slovenskem, predsednika Vašega cenjenega zavoda, visoko čislanega gospoda dr. Janeza Evang. Kreka si Vam dovoljujemo izreči naše najgloblje sožalje.
Kranjska deželna banka: Ob težki izgubi, ki je doletela Vaš cenjeni zavod z nenadno smrtjo Vašega gospoda predsednika, dr. Jan. Evang. Kreka, si Vam dovoljujemo izreči naše najgloblje sožalje.
Jadranska banka, podružnica v Ljubljani: K britki izgubi, ki je zadela Vaš cenj. zavod in vso zadružno organizacijo s prerano smrtjo Vašega velezaslužnega predsednika gospoda dr. Janeza Evang. Kreka, dovoljujemo si izreči svoje najiskrenejše sožalje.
Češka industrijalna banka, podružnica v Ljubljani: K pretežki izgubi, ki je Vaš cenj. zavod zadela s smrtjo ustanovitelja in predsednika Vašega cenj. zavoda, nepozabljivega gospoda dr. Janeza Evang. Kreka, blagovolite sprejeti naše odkritosrčno sožalje.
C. kr. priv. kreditni zavod za trgovino in obrt, podružnica v Ljubljani: Povodom smrti Vašega predsednika, blagorodnega gospoda dr. Janeza Evang. Kreka, državnega in deželnega poslanca, i. t. d. si Vam dovoljujemo izreči naše iskreno sožalje.
C. kr. priv. Splošna prometna banka, podružnica v Ljubljani: Povodom občutne izgube Vašega velecenjenega predsednika gosp. dr. Jan. Ev. Kreka, usojamo si izreči svoje najglobje sočutje.
kr. priv. avstr. Lnndcrbunkn, podružnica v Gradcu: Dovoljujemo si ob priliki smrti Vašega prečislanega predsednika gospođa dr. Janeza Evang. Kreka izraziti svoje najiskreneje sožalje.
Živnostenska banka v Pragi: Zadružna zveza v Ljubljani. Obdrževše zarmu-cujici zprävu o limrti vysocezasloužileho Vašeho pfedsedy, pana dr. Jana Ev. Kreka, fišskeho a zemskeho poslance, a. t. d., a. t. d. dovolujeme si projeviti Vam svou nejhlubši soustrast.
Prva hrvatska štedionica, Zagreb: Povodom težkog gubitka, koji Vas je snašao smrću Vašeg utemeljitelja i predsjednika, gosp. Dra. Jana Ev. Kreka, izvolite primiti izraz našeg iskrenog saučešća.
* *
*
Podpisane zadruge v Vipavi izražajo Zadružni zvezi v Ljubljani svoje najiskrenejše sožalje k izgubi njenega ustanovitelja in očeta slovenskega zadružništva dr. Kreka, čegar genij naj se dviga za vedno visoko nad našimi zadružnimi organizacijami ter nas vodi do velikega cilja, velikega, vse jugoslovanske zemlje obsegajočega zadružništva. Za Hranilnico in posojilnico: Lavrič, za Kmetijsko društvo: Uršič, za Živinorejsko zadrugo: Jožef Ferjančič.
Posojilnica v Žužemberku: Povodom nenadne in nenadomestljive izgube neumorno delavnega prečastitega gosp. predsednika izrekamo naše najglobokejše sožalje. Jakob Škerl. Feliks Pehani.
ŽLvinorcjsks zadruga v Itreznici: V imenu „Živinorejske zadruge“ izražam najglobokejše sožalje o izgubi prečast. g. dr. Kreka. 1. Finžgar.
Prvo delavsko konsumno društvo na Jesenicah: Ob priliki smrti dr. Kreka, ustanovitelja itašega društva, Vam globoko ginjeni izrekamo iskreno sožalje.
Namesto venca smo darovali tukajšnji Vincencijevi družbi 50 K in za mašo, ki se bo darovala za njegovo plemenito dušo v domači cerkvi. Za odbor: Alf. Oblak, Nikolaj Bernard.
KaiffVismova posojilnica v Št. liju pri Velenju: Povodom smrti očeta jugoslovanskega zadružništva in ustanovitelja ter predsednika „Zadružne zveze“ izreka podpisano načelstvo svoje najglobokejše sožalje nad nenadomestljivo izgubo! Nesmrtna slava dr. Krekovemu spominu! Martin Koren, načelnik, Fr. Schreiner, Valentin Dolinšek, Franc Vranjek, Matevž Orosel.
Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravbcrgu: Ob britki izgubi, ki je zadela Zvezo z nenadno smrtjo njenega predsednika in prezasluženega organizatorja slovenskega zadružništva, dr. J. E. Kreka izrekamo najiskrenejše sožalje.
Naj njegov visoki duh, njegove velike ideje vodijo Zvezo tudi pri nadaljnem delu v blagor slovenskega naroda! Večni mir njegovi duši! Josip Rozman, Dominik Kotnik, Franc Kogelnik.
Hranilnica in posojilnica v Ninchesi: K smrti neumorno za splošni narodov blagobit delavnega, od nas vseh iskreno ljubljenega, nepozabnega skupnega našega načelnika dr. Kreka, nade vseh Jugoslovanov, dovoljujemo si izraziti slavn. načelstvu Zadružne zveze naše najprisrčnejše sožalje.
Umrl je mož ... ne ni' umrl,
Še duh njegov živi med nami. . .
Bog in narod!
Za odbor: Ulbing, Rutar, Lipuš.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Trstu: H nenadomestni zgubi Vašega velečastitega predsednika, idealnega ustanovitelja, nesebičnega voditelja, skrbnega očeta našega zadružništva, velikega moža, narodovega vojvode dr. Kreka, blagovolite sprejeti našega načelstva, zbranega v žalni seji 15. t. m. in podpisane zadruge, ki žalujeta tudi za svojim najboljšim podpornikom, izraze odkritosrčnega, najglobokeje čutenega sožalja, kakor tudi zatrdilo v smislu soglasnega sklepa občnega zbora te zadruge z dne 23. sept. t. I., da je in ostaja podpisana zadruga zvesta zadružnim načelom velikega zadružnika in zvesta njegovi organizaciji, Zadružni .zvezi, svoji zadružni matici. Anton Čok, I. Kocjančič.
licrumsko društvo zn štednju i zajmove in Itenunsko mlicknrsko društvo:
Na preranome grobu velezaslužnog i nezaboravnog predsjednika preč. gosp. dr. Ivana Kreka žaluju i članovi potpisanih zadruga želeči od Boga duši velikog pokojnika vjeini 'idr, Zadružnoj Zvezi pako naslijednika, koji će ići stopama njegovim!
Josip Grašič.
Kršansko društvo zn štednju i zajmove: Potpisani šalje ovim u ime ov-dješneg Krščanskog društva za štednju i zajmove Toj Slavnoj Zadružnoj Zvezi izraz najiskrenije sućuti na velikom gubitku uslijed nenadne smrti njezinog nezaboravnog predsjednika dra J. Ev. Kreka. A Zidarič.
Malološinjsko društvo za štednju i zajmove: Prihvaćamo ujedno priliku, da Vam iskažemo naše duboko saučešće nad neprežaljenim gubitkom značaja i neumornog radnika na socijalnom polju dr, J. E. Kreka. Fr. Krivičić.
Motovunsko društvo za štednju i zajmove u Karojbi: Neizrecivo je nam Potresla srcem neumoljiva smrt Premilega i Prečastnoga Gospoda Predsjednika (Načelnika) naše Zadružne zveze te Vas umoljavamo, da blagoizvolite primiti naše duboko saučešće. — Osim toga obavešćujemo Vas, da će biti sutra u Karojbi u mjestu sjedi-sća naše zadruge — članice Zadružne Zveze prikazana sv. Misa za izpokoj velike i Plemenite duše nezaboravnog pokojnika, Našega predobrog Dra. Janeza Evangelista Kreka! — Pokoj Vječni podaravao mu Premilosrdni Gospod! — Fr. Stavelik, načelnik ' Pravitelj zadruge, P. Ujčič, odbornik, Grgo Močibob, odbornik.
Sv. Nedeljsko društvo za štednju i zajmove:	Neumornom radniku ocu
našeg zadrugarstva, te višegodišnjem predsjedniku izriče ovime svoji najtopliju i najiskreniju soćut za sv. Nedeljsko društvo Ante Kolić, J. Černjul.
Seoska blagajna i Hrvatska čitaonica u Sv. Petru u Sumi: Preselio se iz ovoga u bolji život velikan dr. Krek. Neočekivana smrt učinila je duboki dojam i u našim redovima. Razorao nam tvrdu krš, posijao dobro sjeme, iz kojeg mora da iznikne željeni plod.
Na teškom gubitku izrazuju svoju najdeblju soćut.
Zrenjsko društvo za štednju i zajmove: Duboko nas je kosnula današnja vješt: „Dr. Ivan Krek je umro“. Prestalo je tući najplemenitije srce zadrugarskog oca i sirotice Istre, koju je svom požrtvovnošću prigrlio k sebi, da ju svojim mudrim za-drugarskim radom oslobodi krvopija talijanskih kapitalista. Istra neće i nesmije zaboraviti svog velikog dobročinitelja, već će u vječnoj i zahvalnoj uspomeni ušćuvati njegovo preslavno ime.
Duboko rastuženog srca kličemo nezaboravnomu i neumrlomu Dr. Ivanu Krek: Pokoj Ti vječni u zagrljaju Gospodnjem.
Toj pako Slavnoj Zadružnoj Zvezi ovime izrazujemo svoje najiskrenije sožalje nad teškim gubičkom nenadomjestivog predsjednika. — Sime Cervar, poslovodja. Ante Tončić-Cekin, upravitelj.
Omišalj:	Duboko potresen nad prežalostnom vijesti o nenadnoj smrti našeg
zadružnog oca, predragog dr. Kreka, izrazujem svoje najveće sožaljenje. — Mahulja.
Sjtlit: Duboko me potresla nemila vijest o smrti neprežaljenog našeg presjed-nika blagopokojnog Dra. j. E. Kreka. Jučer, mi uži štovatelji Velikog Pokojnika priredismo svečane zadušnice u kapucinskoj crkvi. — Geniju našega roda „Vječna slava!“ — Frano Ženko Donadini.
Dunaj:	Najglobokejše potrta vsled nenadne smrti Vašega predsednika prof.
Dr. Kreka dovoljujeta si podpisana cenjenemu načelstvu Zveze izreči svoje najiskrenejše in najglobočje sožalje, Dr. Neudörfer, A. Čebular, revizorja Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug.
Velikovec: Vdano podpisani se iz globočine srca pridružujem vsem izrazom žalovanja ob nenadni smrti našega preblagega dr. Kreka. Pokoj njegovi veliki, plemeniti duši! Kanonik Ivan Žel.
Bos. Dnnl: Grozno nas prenerazila žalobna vijest. Gubitak Slovenaca gubitak naš. Barjak je razvio, stazu pokazao te izčeznu ostavivši južnim Slavenima sliku junačiva i otpora. Neumire njegova ideja. Vječna slava Janezu Kreku! Primite izraz iskrenog saučešća. Za Hrvate Bos. Broda gradonačelnik Gregor Potušek.
Zagorje ob Savi: Begunci z Goriškega, izražamo najglobokeje sočutje o prerani smrti velikega moža in usmiljenega očeta g. dr. Kreka, ki nam je preskrbel potrebnega kruha, predno se je od nas za vselej poslovil. — Z nevenljivim cvetjem Te bomo vedno obsipali, ker Tvoj grob ostane ?a nas za vselej odprt. A. Frančeškin.
Zadružno knjigovodstvo in vojno posojilo.
Manipulacija z vojnim posojilom in drugimi vrednostnimi papirji povzroča nekaterim našim zadrugarjem z ozirom na knjigovodstvo nemalo preglavice. Ne vedo, kako naj pravilno vpisujejo različne zneske, ki jih posamezne stranke v ta namen vplačujejo ter se boje, da ne bi z napačnim vknjiževanjem povzročili kake zmede in
knjigovodskih napak. Vendar cela stvar ni tako silno komplicirana, kakor se nekaterim na prvi hip dozdeva, temveč je manipulacija povsem enostavna, posebno za naše zadruge, ki imajo odprt tekoži račun pri matici, kamor zadruga pošilja svoje in svojih strank prijave. Vse podrobno delo, kakor: sestavljanje posameznih obračunov, naročila listin, oskrba vinkulacije istih, rentne knjižice itd. se izvrši pri Zvezi tako, da zadruga pravzaprav v tem oziru nima nikakršnega druzega posla, kakor da sprejema od strank prijave in za to potreben denar ter jim izroča listine.
Glede vpisovanja v poslovne knjige naj se zadruge, ki imajo vpeljano enostavno knjigovodstvo (naše rajfaznovke), ravnajo po sledečih navodilih :
Vsa vplačila strank za vojno posojilo naj se vpisujejo med prejemke v blagajniški razdelnik pod posebno kolono: „Vojno posojilo strank“ ter prijave vpošljejo Zvezi. Ko je zadruga od Zveze prejela ol rčune in obremenilno pismo, se vpiše skupni iznos obračunov v razdelnik med prejemke: „Tekoči račun z Zvezo“ in pod izdatki: „Vojno posojilo strank“. Ko se posameznim strankam izroče obračuni, se obenem kontrolira, ali je stranka vplačala ravno isti znesek kakor znaša obračun. Ako je vplačala več ali manj, se poravna diferenca v gotovini ter se ti zneski vpišejo pod sprejemke oziroma pod izdatke v kolono „Vojno posojilo strank“. Ako pa stranka, ki je prijavila vojno posojilo, poravna obračun iz hranilne knjižice, se odpadajoči znesek vpiše kot izplačana hranilna vloga, pod sprejemki pa istotako kot vplačilo za vojno posojilo („Vojno posojilo strank“). Ako se je vse v redu vršilo, mora biti koncem obračuna vojnega posojila skupna vsota prejemkov enaka skupnem iznosu izdatkov.
Ko dojdejo listine, se strankam izroče proti potrdilu.
Istotako, kakor z obračuni, s prakticira s kuponi. Ako je n. pr. Zveza sporočila zadrugi, da jo je za obresti vojnega posojila strank v tekočem računu odobrila, se vpiše v razdelnik pod prejemke: „Obresti voj. posojila“ in pod izdatki: „Tekoči račun z Zvezo“. Kadar se strankam te obresti izplačujejo, je te zneske vpisati pod izdatke „Obresti voj. posojila strank“. Tudi tukaj mora koncem obračuna skupna vsota prejemkov soglašati z ono, ki je vpisana pod izdatki.
Ako pa zadruga nabavi potom Zzeze vojno posojilo za svoj račun, je izpeljava v knjigah ista. (Med prejemki: „Tek. račun“, pod izdatki: „Vrednostne listine.“). Istotako je vpis obresti podobno izpeljati kakor za ražun strank; vendar je tu ločiti prejem lastnih in tujih obresti.
Nekatere zadruge vpisujeje vojna posojila za lastni račun v glavne knjige kar med navadna posojila članov, kar pa seveda ni pravilno in se mora za efekte voditi posebna knjiga. V knjigo posojil se vpisujejo le posojila članov; ker pa država ne more biti član zadruge, se vojno posojilo ne sme vpisovati v to knjigo. Poleg tega pa vojna posojila niso istovetna s posojili članov. Listine vojnega posojila spadajo med javne vrednostne listine ki od časa do časa spreminjajo na svoji vrednosti, vsled česar jih v bilanco ne stavimo po njih imenski, temveč po kurzni vrednosti. Ker pa vsled „pravičnega spanja“ dunajske borze tačas nimamo nikakih oficijalnih kurzov, stavimo v bilanco vse efekte po cenilni vrednosti. Ko pride čas za sestavljanje rač. zaključkov pro 1917, bomo priobčili cenilne kurze onih vrednostnih papirjev, pri katerih sodimo, da so naše zadruge zainteresirane.
Ljudske banke v Italiji. Le Banche popolari.
Danes živimo v dobi porajanja raznih denarnih zavodov: ustanavljajo se novi "i stari pomnožujejo svoj kapital za ogromne svote. Denar plava med narodi v veli-
kanski množini in vse misli na to, kako ga plodonosno naložiti in organizirati, da bo možno po končani vojski začeti uspešno mirovno gospodarstvo.
Ta organizacija denarja pa nam kaže jasno, da gre smer razvoja proti velikemu kapitalu. Kapital narašča v vojski kot hudournik po viharju. S tem pa nastaja vedno večja nevarnost za takozvane male ljudi, za gospodarsko slaba podjetja. Edina rešitev jo mogoča v združenju malih sil.
Lep primer nam nudijo laške ljudske banke, ki so laška posebnost, pri drugih narodih nepoznana. Opis njihovega poslovanja nam bo najbolje pokazal njihov velik pomen za povzdigo gospodarstva delavskega in kmetijskega stanu.
Ljudske banke je začel v Italiji snovati v 60. letih Luzzatti. Ko je nastala doba narodnega združenja po dolgoletnih vojskah in se je začelo misliti na gospodarsko okrepitev mlade države, so začeli po Schultzejevem vzgledu organizirati nižje sloje v samopomoč. Ena takih organizacij je bila Ljudska banka. Osnovali so prvo leta 1864. v Montelupo Fiorentino. Ko so se obnesli začetni poskusi in je misel take organizacije pronikla v mase, se je ista hitro in močno povspela. Leta 1898. je bilo že 687 ljudskih bank s 381.000 člani, s kapitalom in rezervami okoli i05 milijonov in s prometom okoli 850 milijonov.
Ljudske banke so urejene demokratično. Akcije so prav male, da jih more nabavah mali trgovec, mali obrtnik, najemnik in delavec. Navadno so po 5 do 25 lir; nekatere se glase tudi do 200 lir; prevladujejo pa nižje. Zato so tudi akcijonarji navadno navedeni sloji. Ljudska kreditna banka v Bologni n. pr. je imela v navedenem času med 4382 akcijonarji: 936 malih posestnikov in najemnikov, čez 1800 malih trgovcev in 278 delavcev.
Tudi poslovanje teh bank je v prvi vrsti namenjeno slabejšim ljudskim slojem. Tako sprejemajo na eni strani prav mnle denarne vloge, povprečna višina vlog znaša okrog 30 K. Na drugi strani dajejo tudi prav mala posojila: povprečno 200 400 K. Prav mnogo posojil izdavajo delavcem. Bancha cooperativa v Bologni n. pr. posluje z večino delavskih družin v mestu.
Pri svojem poslovanju se ljudske banke ne ozirajo le na lasten dobiček, temveč morajo gledati na interes malih akcijonarjev in javni blagor. V tem okviru pa izvršujejo vse bančne posle. Jamstvo članov je omejeno. Poslovanje je jako natančno, kar se vidi posebno iz tega, da imajo prav malo izgub. N. pr. leta 1898. so imele Ljudske banke dobička okroglo 7 milijonov, zgub pa le okoli 181.000. Zato pa tudi uživajo splošno zaupanje ljudstva. Ko je bila koncem 80. in začetkom 90. let težka kriza za laško gospodarstvo in je veliko podjetij in bank propalo, so se ljudje povsod obračali na ljudske banke in najraje njim, ki se niso spuščale v velike špekulacije, zaupali svoje prihranke.
Ljudske banke imajo jako velik pomen za razvoj narodnega gospodarstva v Italiji. Ne glede na okolnost, da so organizirale malega človeka in ga pritegnile v moderni denarni obrat, imajo te banke veliko zaslugo, da so podprle in povzdignile celo zadružno gibanje in kmetijski poduk na deželi. Brez njih bi se bile teško kmetijske zadruge v severni Italiji tako razvile in spopolnile, kot so se v zadnjem času. Razširile so tudi jako blagovni promet kmetskega in delavskega ljudstva. Več močnejših bank je osnovalo lastno zavarovalnico za življenje.
Tako vidimo, kako se nabira v ljudskih bankah denar v prav malih doneskih, odnosno prihrankih, kako se isti s pomočjo bančnih operacij množi in pomnožen služi slabejšim slojem, od koder se je nabral, za razširitev poduka in v gmotno podporo. Na ta način se slabejši sloji oproste velikih kapitalističnih podjetij, uživajoč pri tem vse ugodnosti modernega bančnega prometa, obenem modernizirajo svoje gospodarstvo in sami spravijo na trg svoje pridelke potom blagovnega prometa svojih bank.
Gospodarski pregled.
Bankovci po 50 Kron z datumom 2. januarja 1902 se potegnejo iz prometa. Avstro-ogrska banka jili sprejema v izplačilo in zamenjavo še do 31. julija 1919. Od tega časa naprej pa do 31. julija 1925 jih bo banka le še zamenjavala. Po 31. juliju 1925 pa banka ni več zavezana jih sprejemati.
Nakaznice za obleko bodo po vzoru v Nemčiji uvedli baje tudi v Avstriji. Vsak bo smel kupiti na leto največ dve obleki, če bo zmogel kupnino. Podobna ureditev se izvede glede perila.
Pomanjkanje sena in slame. V seji upravnega odbora centralne zveze gospodarskih zadrug je bilo na dnevnem redu poročilo o poveritvi zadrug z dobavo letošnjega sena in slame. Predlagano je bilo, naj se z ozirom na slab uspeh letošnjega pridelka sena in slame izroži vladi spomenica. Poslanec dr. Krek je opozarjal, da je nujno potrebno, da se zmanjša število konj pri vojni upravi, posebno pri višjih poveljstvih in častnikih. Da se prepreči pomanjkanje krme, naj se odpro tudi zasebni gozdovi za pašo živine.
Prepoved kuhanja žganja iz sadja. C. kr. urad za ljudsko prehrano je prepovedal kuhati žganje iz marelic, breskev, hrušk, češpelj in jabolk. Izjeme se dovoljujejo le za tako sadje, ki je neužitno in ki se ne da posušiti ali predelati v marmelado. Tozadevne prošnje naj se vlože na c. kr. prehranjevalni urad potom Gemüse und Obststelle, Dunaj, I. okraj, Plankengasse 4.
Pomorski paroplovni trust so sklenile ustanoviti dunajske banke: „Bankverein“ in „Länderbank“, ki imajo v rokah veliko pomorskih delnic. V trust nameravajo Pritegniti tudi interesirane budimpeštanske banke.
O plačilu za mlenje žita v kmetskih nilinih je izšla vladna naredba: Za kmetske mline, to je za mline, ki za plačilo meljejo od žitnih pridelovalcev prinešeno lansko žito, se določa plačilo za mlenje za meterski stot tako: za mlenje, pšenice, rži.
ječmena, ajde, koruze, prosa, ovsa in mešanega žita 5 K; za izdelavo ješprena 8 K; za izdelavo kaše 4 K 50 v; za drobljenje ovsa in koruze ter za mlenje zadnjega žita za krmo 3 K. Mlinarjevo plačilo se mora dajati brez izjeme samo v denarju; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko ali otrobi, je prepovedano. Izmleti se mora; a) pšenica najmanj 90% enotne moke in največ 7 % otrobov (vštete kali in druge odpadke), pri zaprašenju največ 3%; b) rž na najmanj 90% enotne moke in največ 7 % otrobov (vštete kali in druge odpadke), pri zaprašenju največ 3%. Procentuelno izmletje ajde in nove koruze naj se vrši po navodilih ljubljanske podružnice vojnega zavoda za promet z žitom. Da se izmletje pravilno vrši, je odgovoren voditelj mlinskega podjetja. Prestopki tega ukaza se kaznujejo.
Določitev cen za krompir. Urad za ljudsko prehrano je določil prodajno ceno vojnožitne prometne centrale za čas od 1. do 20. avgusta sledeče: Okrogel krompir 43 K 50 v, krompir kifelčar 123 K 50 v za meterski stot. Za čas od 21. avgusta do 5. septembra pa je prodajna cena vojnožitne prometne centrale 28 K 50 v, za okrogel krompir in 78 K 50 v za kifelčar. Od 5. septembra dalje pa je maksimalna cena za okrogel krompir 18 K 50 v, za kifelčar pa 48 K 50 v. Maksimalne cene za nadrobno prodajo določi deželna politična oblast.
Šest dni boš delal, a sedmi beračil. Severočeški „Dennik“ poroča iz Falk-nova, da je bil dne 30. junija pred premogovnikom Adolf Zofija razobešen razglas: „Jutri v nedeljo se ne dela in se tako nudi delavstvu priložnost, da se preskrbi z živili. Vsak premogar naj naznani, na katero postajo bo šel in bo dobil polovični vozni listek.“ Po šest napornih dneh v tednu se tako delavstvo pošilja na poniževalno potovanje, da berači živila.
122 —
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1918 dalje
po 3 1/2 %
Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka.
Hranilnica in posojilnica v Petrovčah,
registr. zadruga v neomejeno zavezo.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1918 dalje
po 3 1/2 %
Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka.
Hranilnica in posojilnica v Cirkovcah,
registr. zadruga z neomejeno zavezo.
Razglas.
Podpisana zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1918 dalje
po 3 1/2 %
Vlagateljem, ki se ne strinjajo z znižanjem obrestne mere, je dano na prosto voljo, svoje vloge dvigniti pred potekom tega roka.
Hranilnica in posojilnica v Svetinjah,
registr. zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tomaju,
r. z. z neom. z.
Ker se prvega občnega zbora ni udeležilo zadostno število zadružnikov, sklicuje se
drugi občni zbor na dan 30. decembra 1917 ob 3. uri popoldne v isti prostor in z istim dnevnim redom, kakor je bilo prvotno objavljeno v 18. in 19. štev. Narodn. Gosp. z dne 10. okt. 1917. Ta drugi občni zbor bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Št. Janžu na Dolenjskem,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. februarja 1918 ob 8. uri dopoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobranje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1916 in 1917.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti. '
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem rodu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu na Dolenjskem,
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil dne 3. februarja 1918, ob pol 8. uri dopoldne v župnišču.
Dnevni red:	1. Čitanje in odobrenje za-
pisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1916 in 1917. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. — Tisk „Zvezne tiskarne“ v Ljubljani.