IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 17, številka 6, november 2016 Na krosu vrtca teklo več generacij V Sloveniji vsako leto poteka Teden otroka, projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki ga izvajamo tudi v našem vrtcu. Začne se vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni. Letos je potekal od 3. do 9. oktobra. V našem vrtcu v tem tednu pripravimo poseben sklop dejavnosti za naše otroke. Letošnja tema projekta je bila Svet, v katerem želim živeti. V okviru te teme smo pripravili tedenski sklop z naslovom Pravljični svet. Vzgojiteljice smo otrokom zaigrale gledališko predstavo Mojca Pokrajcu-lja, otrokom smo pripovedovali živalske pravljice, se o živalih pogovarjali ter peli pesmice. Otroci so tudi likovno ustvarjali na temo slišanih pravljic, nekateri pa še na vsebino gledališke predstave o Mojci Pokrajculji. Pripravili smo tudi gibalno dejavnost, pri kateri so otroci z gibanjem oponašali različne živali, ki so jih spoznali v pravljicah. V popoldanskem času smo izvedli med-generacijsko srečanje v obliki krosa. Tekle so vse skupine otrok po oddelkih, družbo na progi ps so jim delali še njihove dedki in babice. Dolžina krosa je bila skrbno pripravljena in dovolj zah- tevna za udeležence različnih generacij. Otroci skupine Smeškov so bili izredno navdušeni nad idejo, da bodo tekli skupaj s starimi starši. Ko sem jih povprašala, če so povabili svoje babice in dedke na kros, sem dobila zanimive odgovore: "Moj dedek je zelo daleč doma. Ne vem, če bo lahko prišel." "Moja babica ne bo zmogla nizkega starta, ker se težko dvigne." "Mojo babico, veš, zelo bolijo noge." In še optimistična: "Moja babica in dedek me ne bosta nikoli prehitela, sem veliko hitrejši od njiju!" Vendar se je izkazalo ravno obratno. Na srečanju se je zbralo veliko število babic in dedkov. Prišli so od vsepovsod. Na startu jih je bilo lepo videti, bili so polni energije. Tekli so na vso moč, vendar so bili otroci hitrejši. Seveda! Njihovi obrazi so kazali zadovoljstvo, utrujenosti sploh nisem opazila. Čeprav smo za mlajše skupine otrok od enega do treh let pripravili druženje v obliki igre, so na pobudo njihovih babic in dedkov prav tako vsi uspešno pretekli progo. Srečanje je v celoti uspelo. Vsi smo bili zmagovalci. Verjetno ste pomislili, kje so bili starši otrok? Bili so na srečanju, ampak so tokrat imeli drugačno vlogo. Izkazali so se kot odlični navijači. Spodbujali so svoje otroke in svoje starše. Povezali smo generacije skupaj in poskrbeli za prelep popoldan vseh Foto: PM Z* ► J ^TTT-T t ,, , : 1 -ÉHI P*i UVODNIK Krajši dnevi, hladna jutranja rosa in pisano obarvani listi so znak, da je jesen že dodobra zakorakala v naše kraje in da nas je poletje nepreklicno zapustilo. Tu in tam je veter otresel krošnje dreves in njihovi listi so prekrili travo, dvorišča in poti ali pa se kot oblak dvignili nad zemljo in poleteli še tja, kjer ni dreves. Tudi vrtovi in polja so spremenili svoj videz in se mirno pripravljajo na nekajmesečni počitek. Zares zadnji zlatorumeni, oranžni, rdeči, rjavi in zeleni odtenki v naravi pa še vedno dokazujejo, da je jesen kljub krajšemu in hladnejšemu dnevu čudovito lepa - tako, da nas mora prevzeti, če se ji le znamo prepustiti. Sprehodi med travniki in njivami, nabiranje gob in kostanja v gozdu, šumenje listja pod nogami in še zadnji cvetovi trajnic nas polnijo z energijo in dobrim razpoloženjem. To je prav tista jesen, ki si jo lahko pričaramo tudi doma, na vrtu, terasi, balkonu. Pogled skozi naša okna bo zagotovo lepši. »Življenje doživljamo skozi svoje zaznave, obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se sami odločimo,« je dejal Greg Anderson. Želim, da bodo vaše barve čim bolj svetle in pisane, polne življenja in radosti. In aktivno uživajte še v preostalih sončnih jesenskih dneh na prostem ali pa na toplem doma z mislijo, da ni čas tisti, ki spreminja stvari, ampak mi sami. Irena Pukšič, urednica nas. Po krosu je bila pripravljena malica za vse udeležence srečanja. Opazila sem družine, ki so se zbrale in se fotografirale v spomin. Prepričana sem, da je bil cilj, ki smo si ga zadali, dosežen. Otroci se bodo zagotovo še dolgo spominjali trenutkov, ko so tekli ob svojih starih starših, ki jim njihovi vnuki pomenijo največ na svetu. Otroci skupine Smeškov so zaigrali še gledališko predstavo Kdo je napravil Vid-ku srajčico. Zadnji dan v tednu pa smo imeli pravljično-igralni dan, kjer so otroci listali po različnih knjigah in slikanicah ter se igrali po svojih željah. Cel teden je bil za otroke zelo zanimiv in pester. Sproščeno so uživali v dejavnostih in ob igri. Erika Janžekovič in Mateja Gabrovec MST VA MA. K KO VC Ii V Ob dnevu spomina na mrtve Dan spomina na mrtve je slovenski državni praznik in dela prost dan. Ljudje na ta dan množično obiskujemo grobove ter se s polaganjem cvetja in sveč na grobove poklanjamo spominu na mrtve. V tem času na razna spominska obeležja polagamo vence in tako je tudi v naši občini v petek, 28. oktobra, potekala svečana položitev venca pred obeležje žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Spomenik vsem žrtvam je bil na pokopališču v Markovcih postavljen leta 2004. Poleg župana in obeh podžupanov so venec položili tudi člani Zveze borcev za vrednote NOB Markovci. Urejeni grobovi naših najdražjih so tudi kraj, kjer se srečamo s sorodniki in znanci. Zagotovo je to tudi priložnost za družinska druženja, pogovore, ki pa so velikokrat namenjeni predvsem oživljanju spomina na tiste, ki jih žal ni več med nami. Gre za ohranjanje tradicije, za spoštljiv odnos do življenja, za spoštovanje samega sebe. Župan Milan Gabrovec je poudaril, da se ljudje od svojega obstanka naprej borijo, za uveljavljanje osnovnih človekovih potreb in pravic, za svoj prav. Tako so se borili tudi med obema vojnama in nazadnje v naši osamosvojitveni vojni. Preprosto ljudstvo je velikokrat najbolj izpostavljeno vsem nevarnostim in zapletom, ki ob tem nastanejo. Prav je, da se tega zavedamo vsi. Z vsem spo- štovanjem se je potrebno spominjati naše preteklosti, pomembno pa je, da z velikim optimizmom zremo v prihodnost. Za varnejšo in lepšo prihodnost moramo prevzemati odgovornost prav vsi. Svoj nagovor je župan zaključil z že večkrat povedano mislijo: "Pozitiven odnos do samega sebe bo zagotovil tudi pozitivno razmišljanje do drugih in do naše skupne prihodnosti." V kulturnem programu so sodelovali člani Pihalne godbe Markovci, z ubranimi glasovi pa so prireditev obogatili tudi pevci MeCePZ sv. Marko. Ob prazniku dneva mrtvih v teh dneh Slovenci praznujemo tudi dan reformacije. Nosilec reformacije v Sloveniji je bil Primož Trubar s svojo prvo knjigo v slovenščini - Katekizmom. S tem obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Zgled Primoža Trubarja ima še danes velik pomen, predvsem njegova krščanska etika, globoka vernost in njegova etičnost. IP Drobtinice ob svetovnem dnevu hrane V nedeljo, 16. oktobra, smo obeleževali svetovni dan hrane. Rdeči križ Slovenije že 16. leto zapored sodeluje v tej mednarodni kampanji, ki je poimenovana »Drobtinice«. Tako je podmladek RK v Osnovni šoli Markovci že tradicionalno 5. leto zapored organiziral ta vseslovenski projekt Drobtinice, ki predstavljajo prispodobo za kruh, ki je osnovnega pomena za naše življenje. Cilj akcije je zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki so namenjeni za plačilo toplih obrokov socialno ogroženih šolarjev. Poleg kruha so šolarji ponujali še zelenjavo in sadje v zamenjavo za prostovoljne prispevke. Podmladku RK so pomagali učitelji, člani OORK, župnijska Karitas in Društvo podeželskih žena občine Markovci. Stojnice so bile postavljene na petih mestih po občini: pred trgovino Špic Tuš market v Markovcih, pred franšiza-ma Mercator trgovine v Markovcih in Bukovcih, pred mesarijo Spirala in marketom Natura v Stojncih. Za donacije kruha, pekovskih izdelkov, zelenjavo in sadje so prosili pekarne in trgovine, članice podeželskih žena, članice OORK in Karitasa ter dobre občane. Letos se je zbralo 920€. Obiskovalce, ki so se ustavili na stojnicah, so osveščali, kaj pravzaprav predstavljajo, saj jih večina ni vedela, da je 16. oktober svetovni dan, ki je posve- čen hrani. Drobtinice so namenjene tudi ozaveščanju širše javnosti o problematiki nepravilne prehrane naših otrok. Večina se jih je zelo pozitivno odzvala. Naši stari starši nam danes pripovedujejo, kako spoštovan in zlata vreden je bil nekoč kruh. Če ti je kos kruha padel na tla in je bil umazan, si ga poljubil in ga potem dal na stran ali pa si ga očistil in pojedel. Danes imamo mnogo vrst kruha in sploh ne vemo, katerega naj kupimo in kateri je boljšega okusa in smo ga na neki način razvrednotili. Podmladek RK se iz srca zahvaljuje vsem donatorjem za njihove prispevke, saj brez njih ne bi bilo mogoče izvesti Drobtinic ter podjetju Han d. o. o. in seveda vsem obiskovalcem stojnic, ki so prispevali prostovoljne prispevke. Marija Prelog Obljuba prihodnosti - svet na pragu preobrazbe V mesecu oktobru sta OORK in župnijska Karitas organizirala predavanje »OBLJUBA PRIHODNOSTI - SVET NA PRAGU PREOBRAZBE«. Predavala je Marija Kure, študentka ezoterike, predavateljica in sodelavka evropske mistične revije Share International Slovenija. Predstavila nam je dejstva, ki jih pravzaprav poznamo ljudje po vsem svetu: da gre vse narobe, da nobena gospodarska in politična rešitev ne prinese bistvenega in trajnejšega napredka, da se napetosti, ki lahko zanetijo svetovno vojno, kopičijo in da celo razviti svet ne najde poti iz krize ... Je svet na robu uničenja ali na pragu preobrazbe? Tak, kakršen je danes, resnično ne služi več potrebam ljudi, potrebam razvoja človekovega duhovnega potenciala ter naravi njegovega bivanja na planetu. Je to stanje prehodno glede na to, da vstopamo v novo dobo? Kam vodi pot naprej? Kako do miru in sodelovanja, do čistega okolja in dostojnega življenja za vse ljudi? Zakaj je tako življenje zdaj tudi uresničljivo? Govorila je, da so rešitve v nas ljudeh samih in predstavila prihod mojstrov modrosti, ki so skrbniki evolucije na našem planetu. Ti mojstri modrosti človeštvu že ves čas stojijo ob strani kot učitelji, svetovalci in navdihovalci. V različnih obdobjih navdihnejo svoje učence oziroma ljudi, ki so v »višjih razredih« evolucije zavesti. Ljudje vse bolj spoznavamo moč, ki je neuporabljena v naših rokah. Začenjamo razumeti, da so pravilni medsebojni odnosi bistveni za človekovo življenje. Sredi strahu in negotovosti se svita nova, drugačna civilizacija. »Medsebojna delitev dobrin, pravičnost, bratstvo in svoboda niso novi pojmi. Človeštvo je od nekdaj stremelo k tem sijočim zvezdam. Zdaj, prijatelji moji, jih bomo zasidrali v svetu.« Maitreja (svetovni učitelj) Za posameznika, ki o mističnih duhovnih zadevah na višjem nivoju ne ve nič, vseeno pa ga te zadeve zanimajo, je morda po strokovni plati bilo predavanje nerazumljivo in težko dojemljivo. "Važno je predvsem to, da naše vsakdanje skrbi vemo predati in težiti za čim bolj enostavno in pravično družbo, ker prehajamo v obdobje vodnarja in tako se bo tudi potrošniška doba končala," nam je v svojem zanimivem predavanju dejala Marija Kure. Marija Prelog Foto: Alenka Domanjko Rožanc Marija Kure, sodelavka mistične revije Share International Slovenija 2 Leto/17, številka/6, november2016 UST I V. MARKO VC Misijonarka s. Vesna Hiti navdušila naše farane Slovenski misijonarji med obiski v domovini čas izkoristijo tudi za srečevanje z dobrotniki. Tako se je včeraj v župniji sv. Marko niže Ptuja predstavila ter se jim zahvalila za podporo s. Vesna Hiti, ki deluje v Ruandi že 25 let. Faranom je spregovorila o svojem delu. »Tukaj sem med vami, da se z vami zahvaljujem za vse čudeže, za vse to, kar Bog po nas stori. Morda boste rekli, kako pa oznanjate Jezusa, saj govorite o delu. Dejansko pa brez Njega ne bi mogli nikoli nič storiti. Z Jezusom začenjamo vsako jutro, z molitvijo začenjamo dan, v sveto mašo polagamo vse naše delovanje tistega dne, ljudem govorimo z ljubeznijo, dejanji in tudi z besedo. Naše misijonsko delovanje je pač takšno, da se preko naših rok, preko naših src Bog dotika teh ubogih ljudi. Hvala vam, ker ste z nami misijonarji tudi vi,« je zbranim dejala s. Vesna, ki se je posebej zahvalila domačemu župniku Janezu Maučecu za sprejem in lepe besede. Spomnila pa je tudi na veliko misijonarko, ki je bila pred dnevi prišteta k svetnikom, na Mater Terezijo, ki je dejala: Kar jaz lah- ko storim, tega ti ne moreš storiti; kar ti lahko storiš, tega jaz ne morem storiti; vsi skupaj pa lahko naredimo nekaj lepega za Boga. »Hvala, ker pomagate, ker delate, da vsi skupaj lahko naredimo nekaj lepega za Boga. Naj vam bo On za vse to plačnik«, je dejala misijonarka s. Vesna Hiti. Za njeno delovanje je bila nabirka pri dopoldanskih svetih mašah. Župljani so bili nad pričevanjem mi-sijonarke navdušeni, ona pa nad gostoljubnostjo, saj jo je posebej nagovorila družina s šestimi otroki, pri katerih se je ustavila tudi v popoldnevu. K sveti maši so v Markovce prišli tudi odrasli skavti iz župnije sv. Ožbalt, kjer so skupaj s farani zbirali denar za misijon s. Hiti v Ruandi. Skavt Jože Mikulec je misijonarki po- sebej predstavil projekt, ki so ga začeli pred približno tremi leti in je obrodil lepe sadove. Želijo si, da bi s to gesto pomoči nadaljevali. Pozno popoldne je sestra Vesa Hiti poro-mala še na Ptujsko Goro k Mariji s plaščem. Tam se je na kratko sestala tudi s patrom Martinom Gašparičem. Alen Salihovič Gasilska vaja Drava 2016 V soboto, 22. oktobra, je PGD Nova vas v sklopu meseca požarne varnosti organiziralo gasilsko vajo Drava 2016, na kateri so bila prisotna štiri gasilska društva OP Markovci: PGD Nova vas, PGD Bukovci, PGD Mar-kovci, PGD Stojnci in CZ občine Markovci. Vaja je potekala v obrtni coni Novi Jork, natančneje na podjetju Ekologo. Do požara je prišlo v skladišču, ki se je razširil na okolico objekta, kjer so zložene bale odpadne plastike, gospodinjski aparati itd. Namen vaje je bil preveriti usposobljenost gasilcev in CZ, pravilno uporabo opreme in preveriti komunikacijo med društvi in ostalimi organizacijami ob večjih intervencijah. Na vaji so sodelovala 4 gasilska društva z 8 vozili in 56 gasilci ter pripadniki CZ občine Markovci s priklopnikom in 7 člani. Vaja se je zaključla brez poškodb sodelujočih in opreme. Ogledali so si jo in jo ocenili predstavniki OGZ Ptuj in občinski poveljnik občine Markovci Igor Ambrož. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pomagali in sodelovali pri izvedbi vaje. Andrej Kekec, poveljnik PGD Nova vas Aktiv podeželskih žena v Bukovcih V aktivu je 36 članic. Nekaj je takšnih, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, nekaj je upokojenih delavk, ki si obdelujejo njivo ali vrt, nekaj pa je še uslužbenk, ki v prostem času tudi obdelujejo zemljo, na kateri si pridelajo vsaj zelenjavo za domače potrebe. Iz naše vasi je najstarejša članica našega društva, to je gospa Otilija Hameršak, ki je spomladi dopolnila 94 let in je še čila ter polna znanja, ki nam ga rada zaupa. Želimo ji še veliko zdravih let! Vsaka naša članica je aktivna in polno zasedena v vseh letnih časih. Vse skrbimo, da se naši družinski člani počutijo varno in srečno, da jih vsakodnevno presenetimo s kakšnim novim receptom, s čimer lahko skupaj preživljamo prijetne dneve. Prav preveč aktivne na področju članstva do sedaj nismo bile, si pa želimo več druženja v zimskih mesecih. Ob zimskih večerih se bomo srečevale en dan v tednu, se pogovorile, izmenjale kakšne nasvete in skupaj ustvarjale. Nismo še dogovorjene, kaj si bomo izbrale za to jesen, sigurno pa bomo dobile pravo idejo. Izbrale smo recept za KROMPIRJEVO JUHO in BUHTELJNE ter OCVIRKOVKO. To so jedi, ki so jih pripravljale že generacije pred nami in še jih vedno rade občasno pripravljamo. Za ocvirkovko potrebujemo kruhovo testo, ki ga razvaljamo ter položimo v pomokan pekač (še bolje je, če jo pečemo v krušni peči na ognjišču). Po testu razporedimo zaseko in spečemo. (recept je bil objavljen tudi v eni izmed prejšnjih številk Lista iz Markovcev) Dober tek! Aktiv podeželskih žena Bukovci KROMPIRJEVA JUHA 1,51 vode, 3 večje krompirje, 2 rdeča ali rumena korenčka, 2 šalotki (2 manjši čebuli), koren peteršilja, sol in kis. Postopek : olupljen in na kocke narezan krompir damo kuhat v 1,5 l vode, ki jo začinimo s soljo, dodamo korenje, peteršilj in čebulo. Kuhamo tako dolgo, da je korenje in krompir kuhano (mehko). Nato pripravimo "prežganje" : 1 žlici masti dodamo 1,5 žlici moke, iz katere naredimo prežganje. Primešamo v kuhano zelenjavo ter po potrebi dosolimo in malo pokisamo, lahko tudi popopramo. BUHTELJNI 600 dag bele moke (po ostre, pol mehke), 2 jajci, 2,5-3 dcl mleka, 10 dag masla ali olja, 1 kocka kvasa, 2 žlici sladkorja, 1 žlička soli, malo limonine lupinice. Postopek: v 1 dcl mlačnega mleka damo kvas in 1 žlico sladkorja, v moko naredimo jamico, v katero zlijemo pripravljen kvas, v drugi posodi pa zmešamo jajci ter dodamo ostanek sladkorja, maščobo, sol in limonino lupinico ter ostalo mleko. Naredimo rahlo testo. (Če se vam testo zdi prerahlo, dodajte moko, če pretrdo, pa mleko po kapljicah.) Testo razvaljamo na tanko (do 1 cm), ga zrežemo na manjše kvadratke (10-15 cm) , nato v vsak kvadrat damo ali žličko marmelade ali skuto in vse kocke na vrhu stisnemo v culo ter polagamo v namazan pekač ter pustimo da naraste. Preden jih damo v pečico, jih lahko (ni pa nujno) premažemo z razžvrkljanim jajcem in pečemo 30 minut na temperaturi 200 stopinj. 3 Oktober, mesec požarne varnosti UST r/ (y[(\ RKOVCEV Mesec oktober je v gasilstvu zapisan v sklopu vseh izobraževanj, ki jih gasilci izvajamo čez celo leto. To je čas, ko gasilci namenimo in posredujemo svoje operativno znanje - izkušnje s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami občanom. V tem mesecu gasilci prikažemo in izvajamo vaje, kjer se tudi sami urimo in seznanjamo s skupno in zaščitno opremo, ki je zelo velikega pomena pri gašenju in drugih nesrečah. Izvedli sta se dve večji vaji na območju občine Markovci, vaja Drava 2016 in vaja Polje. Vaja Drava je bila izvedena v industrijski coni na objektu Ekologo, v skladišču, kjer razgrajujejo odpadne elektron- Klicna številko 112 lahko reši življenje. ske naprave, hladilnike ... Sodelovala so gasilska društva PGD Nova vas, Bukovci, Markovci, Stojnci ter civilna zaščita Občine Markovci v sestavi ekip bolničarjev--reševalcev, ki so oskrbeli ponesrečence. Vaja Polje je bila v vasi Borovci na objektu Mizarstva Sok. Tukaj so bila aktivirana prostovoljna gasilska društva Borovci, Prvenci-Strelci, Sobetinci, Zabovci in obe ekipi bolničarjev- reševalcev CZ Občine Markovci, ki so oskrbeli ponesrečence. Gasilci občinskega poveljstva Markovci smo v času meseca požarne varnosti izvajali več aktivnosti. Občinski poveljnik Igor Ambrož s podpoveljnikoma Jernejem Liponikom in Urošem Megličem ter vodstvom OGZ Ptuj so v nedeljo, 30. oktobra 2016, obiskali vsa gasilska društva v naši občini. Poudarek je bil ugotoviti trenutno stanje oz. pripravljenost vseh operativnih enot, pregled vse skupne in zaščite opreme ter administrativno vodenje opreme. Pregleda sem se udeležil tudi osebno z enakim namenom. Štab CZ Občine Markovci je do nedav- nega imel enoto za tehnično reševanje, po odloku UZR Republike Slovenije pa se je ta enota priključila gasilcem. Občina Markovci delno sofinancira skupno in zaščitno opremo društvom, ki imajo svoje operativne člane (najmanj po dva operativca) z opravljenim tečajem, specialnostjo za tehnično reševanje ob naravnih in drugih nesrečah. Pomembno je, da vas seznanim in opozorim na bližajoč zakon, pravilnik, ki bo vstopil v veljavo s prvim januarjem 2017, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. Slednji govori o obvezni uporabi javljal-nika ogljikovega monoksida, ki nastaja v vseh bivalnih prostorih, kjer se uporabljajo kurilne naprave, ki zajemajo zrak iz prostora. Pri ogljikovem monoksidu se ne moremo zanašati na svoja čutila, saj je nezaznaven in je brez barve in vonja, sprošča pa se lahko tudi ob normalnem delovanju peči. Tudi okvara na peči ali dimniku se ne pokaže vedno kot napačno delovanje. Napako ali prisotnost ogljiko- vega monoksida zaznamo le z meritvami ali javljalniki. Potrebno jih bo namestiti v kurilnih prostorih, pa ne zaradi zakona oz. pravilnika, ki bo v veljavi z novim letom, ampak zaradi naše varnosti. Zato so potrebni tudi redni obiski dimnikarjev, ki preverijo delovanje peči in očistijo dimniško napravo. Prav tako je zelo važno, da ne kurimo, nalagamo v peči odpada oz. smeti. Še vedno velja, da v naravi ne smemo kuriti: smeti, plastike in vseh drugih materialov, ki sproščajo nevarne snovi. Zasledil sem tudi cene senzorjev - naprav, ki jih ponujajo slovenske trgovine in se gibljejo od trideset do sedemdeset evrov. V zadnjih petih letih je zaradi zastrupitve s CO v Slovenji umrlo povprečno pet ljudi. K večji ozaveščenosti o nevarnosti ogljikovega monoksida so prispevale preventivne akcije, nenazadnje pa tudi odmevni smrtni primeri. Spomnimo se tragičnega dogodka treh mladih, ki so v apartmaju pod Roglo leta 2012 umrli zaradi istočasnega delovanja plinske peči in kamina ter verjetno tudi vključene nape. Ivan Golob, poveljnik CZ Občine Markovci OBRAVNAVA MIGRANTOV 08 NEZAKONITEM VSTOPU Sporočilo za javnost iPREJEMNO-'RECtSTRAClJSKI CENTE P — ^ nacrbn — ^ (ifiiil-.i-riija'i —^ :'IL.L..1,II.LJ„l! TAKOJŠNJE VRAČALE Prt JJjiinSiJn .-Ji cdriarotfno faiifofi hitrrm, nelijrmjinifm ioijtjihuv i rimo ii Miere ¿».vstopite r SJtm'.iQt - ^ ■ l . ■; .■ ■ - ■ ■ i ■ ■ ■■ /rKčito in jili nimnjfiiifl i.ikcj vmilE. —^ WtT7:■ 'i ff-^Ti^ '-H.M-1 c»b spritnnno m pul n .i rurtro Dastaijiicy ?j urt.irjüjr II rrtO-. i; i; i'v mmnmmmm-----mmj Informacije o aktualnem dogajanju na področju migracij in odzivu Slovenije nanje so na spletni strani pomoc.beguncem.gov.si._ ORANJE NJIV Pred nami je čas poljedelskih opravil, ko na cesto kmetje pripeljejo delovne stroje oziroma traktorje in delajo na njivah, poljih, travnikih in v gozdovih. V bližini javnih poti in cest, katerih lastnik je občina, se nahaja kar nekaj površin. Uporabnikom javnih cest je v interesu, da so ceste normalno prevozne in da na njih ni predmetov, ki bi lahko škodovali cesti ali ogrožali, ovirali ali zmanjševali varnost prometa na njej. Odlok o občinskih cestah v Občini Mar-kovci v 42. členu prepoveduje orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. ODVAJANJE METEORNE VODE Na terenu se ugotavlja, da še nekatere stavbe nimajo urejenega sistema odvajanja meteorne vode. Ta se ob močnem deževju v večjem volumnu prosto izliva na in v cestno telo ceste in nato naprej do niže ležečih stavb. Odlok v istem členu tudi prepoveduje na in v cestno telo občinske ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine. Za omenjena prekrška je z odlokom predpisana tudi globa (posameznik in odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje z globo 1.000 evrov; pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo 4.000 evrov). Majda Murko, dipl. upr. org. (inšpektorica) MIGRANTSKA PROBLEMATIKA Spoštovane občanke in spoštovani občani, ko smo se v Sloveniji pred letom dni soočili z množičnim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in občine, humanitarne in nevladne organizacije ter prostovoljci smo pokazali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro in usklajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgoročno naravnanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migracij, ter solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Naj poudarimo, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, a je težko napovedati dogajanje v naslednjem obdobju. Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo vseskozi in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Pristojni organi so zato že pripravili nabor ukrepov, prilagojenih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno zakonodajo. Zavedamo se, da prihodi migrantov - tudi zaradi strahu pred ponovitvijo lanskih množičnih prihodov - marsikje po državi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh zbujajo nelagodje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrvaško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo reševati na čim bolj kontroliran način. Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški. Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala policija in s tem zagotovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za okoliško prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva. Država poskuša pri reševanju migrant-ske problematike ves čas ohranjati rav- notežje med obveznostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zakonodaji, ter varnostjo domačega prebivalstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti. Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu reševanju migracijske krize. Urad Vlade RS za komuniciranje 4 Leto/17, številka/6, november2016 UST (7 [Vi. A K KO VC Ignac Habjanič, človek z velikim srcem Ignac Habjanič je upokojeni strojni delovodja, ki se je pred leti zapisal humanosti in si s tem bogati jesen življenja. Do sedaj je skupaj z vsemi, ki mu pomagajo in sledijo v zbiranju zamaškov, v tej nesebični dejavnosti zbral 29.350 kg plastičnih zamaškov. Zbrana finančna sredstva so namenjena predvsem otrokom, ki so tako ali drugače prizadeti. Zamaške zbira na področju celotnega spodnjega Podravja: po šolah, vrtcih, gostinskih lokalih, društvih, ustanovah, mnogo pa je tudi posameznikov, ki mu zamaške pripeljejo ali ga pokličejo, da jih pride iskat. V veliko pomoč mu je žena Jožica in Ignac pravi, da brez njene pomoči akcija nikakor ne bi bila tako uspešna. Pripeljali so mu zamaške z mirovne misije na Kosovu, občasno dobiva zamaške tudi od ljudi, ki živijo in delajo v tujini (Nemčija, Srbija, Švica). Zamaške odvaža Slovenska vojska na reciklažo v Žerjav (Črna na Koroškem). 1000 kg plastičnih zamaškov znaša 260 €, ki so namenjeni plačilu različnih terapij in pripomočkov bolnim ali kakorkoli prizadetim otrokom. Pri odvozu velikih količin zamaškov so sodelova- li: Dejan Zavec, svetovni prvak v boksu, Milan Brglez, predsednik državnega zbora, Nataša Pirc Musar (takrat še predsednica RK Slovenije), Marko Drobnič, predsednik družbe Talum, vsakič pa so bili prisotni tudi učenci OŠ Ljudski vrt iz Ptuja. Kot član OORK Ptuj in OORK Markovci je zaznal stisko ljudi in v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj in nekaterimi občani začel zbirati tudi oblačila, obutev in igrače. Če se izkaže potreba, te dobrine najraje takoj dostavi ljudem, ki to potrebujejo. Sicer pa zbrano dostavlja v župnijske prostore Karitas, ki so na Ptuju trije, in teh stvari je bilo v letu 2015 zbranih okrog 2000 kg. Ignac Habjanič je resnično človek z velikim srcem, saj dela dobro in koristno delo, ne le v smislu humanitarnosti, ampak tudi v osveščanju onesnaževanja okolja. Gospod Ignac vabi vse podobno misleče, da se mu pridružite, vesel pa bo tudi donacije, saj vse spremljajoče stroške v večini krije sam. Marija Prelog Pripadnice in pripadniki SV s predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom pri nalaganju zbranih plastičnih zamaškov. Fotografije je iz lanskega decembra. Sonček, Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož Je društvo, v katerem se združujemo starši in naši otroci s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in drugi ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin in pokriva področje vseh občin nekdanje ptujske občine in področje celotne bivše ormoške občine. Nastalo je že l.1988 z namenom samopomoči - da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen razvoj otroka, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij: tisti, ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vključevanju v družbo, iskanju zaposlitve in pri terapijah, ki za osebe s cerebralno paralizo ostanejo velikega pomena celo življenje. Nove generacije prihajajo znova in znova - kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok s poškodbami možganov ali kromosomov. Nihče od nas tega ni pričakoval, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, novim generacijam. Zato se tisti starši, ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati novopriha-jajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in drugimi posebnimi potrebami - od njihovih najnežnejših let pa vse tja do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in držati »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji. Ena od prvih aktivnosti, preko katerih nas nove družine spoznajo, so naše zdravstveno-terapevtske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje in izobraževanje, da bi se lažje znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je potrebno poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo šolske kolonije in kasneje tabori za mlade odrasle. Ti programi jim poleg nujno potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več pravice (kljub temu da nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja - vse to potrebujejo prav tako kot njihovi zdravi vrstniki, le precej težje pridejo do njih. Vse to smo letos izvedli že v poletnih mesecih, zdaj pa potekajo redni programi, kot je prilagojeno plavanje v Termah Ptuj, jahanje in fiziotera-pija, imeli smo tudi piknik, čaka pa nas še božiček za otroke in še kaj, s čemer bomo lahko polepšali življenje našim otrokom in malce olajšali življenje njihovim družinam. Kljub temu da je delovanje društva prostovoljno, so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev. Izredno smo veseli vsake pomoči v tej obliki - ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka. Zgolj državi poveste, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro veliko družin, ki potrebujejo podporo. Dobrodošli ste v našem centru na Ptuju blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, ter poklepetali - če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli! Nada Polajžer, predsednica Sončka DCP Ptuj-Ormož Predavanje na temo ZDRAVILNE RASTLINE ZA OTROKE Otroci se v svojih ranih letih spopadajo s številnimi tegobami, od prebavnih težav, infekcijskih bolezni, do težav s kožo in še marsičesa. Zdravilne rastline na tem področju nudijo številne rešitve, a jim moramo znati pravilno uporabiti. V nasprotju s tem obstajajo rastline, s katerimi zdravimo odrasle, za otroke pa niso primerne. Na predavanju bomo obravnavali to široko tematiko pomoči otrokom z zdravilnimi zelmi. Predavala bo Vesna Forštnerič Lesjak, mag. farm. s specializacijo iz naravoslovja po Goetheju in antropozofske farmacije po dr. Rudolfu Steinerju v Švici, Nemčiji in Avstriji ter predsednica Naravoslovno-izobraževalnega društva »Sapientia«. Več najdete na: www.nid-sapientia.com. Ob koncu predavanja bo možen tudi nakup literature s tega področja in registriranih zeliščnih izdelkov »Sapientia«, ki jih predavateljica ročno izdeluje (od pridelave zdravilnih rastlin po biodinamičnih načelih na družinski ekološki kmetiji Forštnerič do končne izdelave). Humanitarni okvirček OORK IN ŽUPNIJSKA KARITAS SPOROČATA, DA JE PRISPELA HRANA IZ EVROPSKIH SREDSTEV. KDOR JE UPRAVIČEN DO PREJEMA, NAJ BREZ SRAMU POKLIČE POVERJENIKA V SVOJI VASI. Leto/17, številka/ 6, november2016 5 UST YA MARKOVCI i V Trinajsta prireditev Od setve do peke »Od setve do peke« je prireditev v organizaciji Prosvetnega društva Prven-ci-Strelci, kjer poskušamo na čimbolj originalen način prikazati, kako je žetev potekala nekoč. Predvsem za mlajše rodove je pomembno, da izvedo, kako je bilo to delo nekoč težko, a nujno potrebno za vsakdanji kruh. V okviru žetve smo pripravili še razstavo starih strojev, kulturni program, kmečke igre, nalaganje snopja, »mlatev« ter dru- ženje skupin. Prireditev se je letos zgodila že trinajstič, in sicer 2. julija. Udeležile so se skupine žanjcev iz vasi Borovci, Zabovci, Nova Vas, Prvenci in Strelci. Gospodar in gospodinja žetve Matjaž Leben in Barbara Strelec sta goste po končani žetvi, ki je potekala po starih običajih, pogostila s hrano in pijačo ter se jim zahvalila za pomoč. Anton Zver PRIREDITVE v NOVEMBRU in DECEMBRU • sobota, 12. november, ob 18.00 - tradicionalna prireditev Zahvala jeseni in 730. obletnica vasi Bukovci, večnamenska dvorana v Bukovcih, organizator: Kulturno društvo Bukovci • četrtek, 17. november, ob 18. uri - predavanje z naslovom Uporaba zdravilnih rastlin pri otrokih, predava mag. Vesna Forštnerič Lesjak, prostori PGD Sobetinci, organizator: OORK Markovci • nedelja, 20. november, ob 17. uri - Slovenska pesem: koncert slovenskih ljudskih pesmi in večnih Avsenikovih melodij. Gost večera bo Alfi Nipič. Večnamenska dvorana v Markovcih, vstop je prost. Organizator: KUD KulTura, Komorni zbor Kor. v • nedelja, 27. november, ob 18. uri - koncert Ženske vokalne skupine Florina, večnamenska dvorana v Bukovcih, organizator: Kulturno društvo Bukovci • četrtek, 1. december - krvodajalska akcija, oddelek za transfuzijo v bolnišnici na Ptuju, od 7. do 11. ure. • sobota, 3. december ob 9. 30 - sveta maša in medgeneracijsko srečanje v Domu starejših občanov v Muretincih (podmladek RK OŠ Markovci, OORK, Karitas) • nedelja, 4. december, bo 15. uri - prireditev ob 730. obletnici vasi Sobetinci, dvorana gasilskega doma, organizator: Kulturno-umetniško društvo Sobetinci • nedelja, 4. december, ob 17. uri - tradicionalni, 16. Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci, večnamenska dvorana v Markovcih, organizator: Pihalna godba Markovci • ponedeljek, 5. december ob 16. uri - miklavževanje v farni cerkvi (prijavite se pri gospodu župniku) • sobota, 10. december, ob 16. uri - otroške delavnice, organizator: Prosvetno društvo Prvenci-Strelci 70. obletnica PGD Borovci Požari so neprestano ogrožali prebivalce in marsikomu je požar uničil vse, kar si je s težkim delom v dolgih desetletjih ustvaril. Za vaščane vasi Borovci je bil srečen dan 26. 10. 1946. leta, ko je bilo ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Borovci. 28. 10. letos smo gasilci iz Borovcev praznovali 70 let svojega dela. Slavnostne seje so se udeležili Marjan Meglič, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, Zvonko Glažar, podpovelj-nik gasilske zveze Slovenije in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, Ivan Golob, predsednik Civilne zaščite Občine Markovci, Janko Fišinger, predstavnik občinskega poveljstva Markovci, Zvonko Črešnik, podžupan Občine Markov-ci, kasneje pa se je pridružil tudi Milan Gabrovec, župan Občine Markovci, ki so čestitali našemu opravljenemu delu. Kulturni program sta pripravili Maja in Laura in predstavili bogato kroniko našega društva. Podeljene so bile tudi plakete prostovoljnim gasilskim društvom našega poveljstva in ostalim društvom. Tovarištvo ni prazna beseda, saj pomeni povezanost, sodelovanje, solidarnost in pomoč - ne sebi, ampak komurkoli, ki so mu gasilci pripravljeni pomagati ob kakršnikoli nesreči. To pristno tovarištvo ohranja naše gasilsko društvo živo in trdno skozi vsa leta našega delovanja. Je jamstvo za vse vaščane, da se počutimo varne, da se na vas, drage gasilke in gasilci, zanesemo vedno in povsod. Visok jubilej ki ga praznuje naše prostovoljno gasilsko društvo, je dokaz, da je pripravljenost pomagati ljudem v stiski naša največja vrlina, ki se prenaša iz generacije v generacijo gasilk in gasilcev. Pred 70. leti je nekaj osveščenih posameznikov udejanjilo potrebo po ustanovitvi društva. Ob visokem jubileju se gasilci PGD Borovci zahvaljujemo vsem, ki so skozi zgodovino društvu kakorkoli pomagali. Posebna zahvala gre vsem članom, ki so nesebično ustvarjali naše društvo skozi 70 let. Martin Zamuda Foto: MZ Predsednik društva Peter Matjašič in poveljnik društva Marjan Mislovič »Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika pa le do ušes.« Slovenski pregovor *** »Jeseni se zdi, kot da je svet prekrit z narastkom rjavega sladkorja in cimeta.« - Sarah Addison Allen *** „Jesen je druga pomlad, in vsak listje cvetlica."- Albert Camus 6 Leto/17, številka/6, november2016 % UST i'/. tVf.ARKOVCJ Vse o medu in še več ... Sortnost medu Med ni enak medu. To dejstvo zaznamo že, ko med okušamo. Akacijev med čebelarja ni enak akacijevem medu čebelarja soseda, še več, znotraj enega točenja se razlikuje tudi med nabran med panji istega čebelnjaka. Razlikuje pa se seveda tudi med, pridelan v različnih letinah. Večja pestrost je pri cvetličnem in gozdnem medu, saj je pri teh večja pestrost izvora medičine oz. mane. Medu ne delamo po receptu, čebele osnovno surovino nabirajo v naravi in jih ne moremo usmerjati, kam naj letijo. Slovenija leži v srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote, in sicer Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje. Pestra geološka zgradba, razgibanost reliefa ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, omogočajo visoko rastlinsko in živalsko pestrost, kar pa posledično vpliva tudi na raznovrstnost medu. Nastanek medu Med proizvajajo čebele. Na rastlinah nabirajo nektar ali medičino, ki jo rastline izločajo v nektarjih ali pa pobirajo mano. Mana je izloček posebnih žuželk, ki sesajo rastlinski sok, izločajo pa sladko tekočino, ki jo poberejo čebele. Tako glede na izvor ločimo cvetlični med in med iz mane. Cvetlični med je svetlejše barve, med iz mane pa temnejše. Čebele osnovno surovino v medenem želodčku prinesejo v panj, jo obdelajo, zgostijo, dodajo izločke svojih žlez in shranjujejo v satju. Takšen med ne potrebuje dodatne obdelave, čebelar mu ničesar ne doda, niti ne vzame. Osnovna surovina medu v veliki meri vsebuje sestavljene sladkorje, predvsem saharozo. Čebele ji dodajajo encime iz svojih žlez, ki sestavljene sladkorje razgrajujejo do glukoze in fruktoze, ki sta enostavna sladkorja, zato ju naš organizem lahko takoj uporabi kot vir energije. To je tudi vzrok, da je med boljši vir energije kot konzumni sladkor. Vsebuje največ fruktoze, nekaj manj glukoze in malo saharoze, v manjši meri pa lahko med iz mane vsebuje tudi polisaharide. Razmerje sladkorjev je najbolj odvisno od vrste medu. Ker je fruktoza bolje topna v vodi kot glukoza, med z več fruktoze počasneje kristalizira, tisti z več glukoze pa hitreje. Tako bo cvetlični med kristaliziral veliko prej kot npr. akacijev. Če je med kristaliziral, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Krista-lizacija medu je namreč popolnoma na- Kristaliziran med raven pojav, ki se zgodi prej ali slej in ne povzroča nobenih kemičnih sprememb in ne vpliva na kakovost. Kristaliziran med utekočinimo na vodni kopeli, a temperatura medu ne sme presegati več kot 40 °C. V nasprotnem primeru se bodo v medu poškodovale ali celo uničile nekatere njegove sestavine, kot so encimi, hormoni, vitamini ... Med bo izgubil biološko vrednost, še vedno pa bo uporaben kot sladilo. Zato ga, če želimo, da se bo ohranila njegova biološka vrednost, ne damo v vroč čaj. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo, kuhamo, ga dodamo predvsem zato, ker bodo dobile posebno svojevrstno aromo. Vrste medu Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogršči-ca, žajbelj, ajda . Od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, regratov ... Čebele ne nabirajo surovine samo na eni rastlini in večkrat se zgodi, da med nima tipičnih značilnosti določene vrste. V tem primeru ga lahko označimo kot cvetlični med ali med iz mane oz. gozdni med. Najbolj milega okusa je akacijev med. Barva tega medu je od skoraj brezbarvne do slamnato rumene barve. Ker je blagega vonja in arome, je odlično sladilo za čaj, kavo, kosmiče, pijače, pripravo sladoleda. Cvetnega prahu je v akacijevem medu malo. Kristalizira zelo počasi. Prijetno po svežini, lipovemu cvetju, mentolu diši lipov med, ki je svetlo ru- mene do svetlo jantarne barve z zelenim odtenkom. Lahko je nektarnega ali ma-ninega izvora. V prvem primeru hitro kristalizira, če je po izvoru manin, pa se to dogaja počasi. Če vam je všeč bolj močan, grenak okus, potem je za vas pravi kostanjev med. Ta je rjave, jantarne barve, vonj je oster, trpek. Grenko aromo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, kar da posebno vrednost. Kadar govorimo o medu iz mane, največkrat pomislimo na hojev in smrekov med. Smrekov med je rdeče rjave barve, diši bolj nežno po smoli, aroma je po sirupu smrekovih vršičkov, zeliščnih bonbonih. Včasih hitro kristalizira. Kadar čebele nabirajo mano večinoma na jelki, takemu medu rečemo hojev med, ki je temno sivo rjave barve z zelenim odtenkom. Diši po smoli, dimu. Aroma je po smoli, po karameli, zažganem sladkorju, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov. Kristalizira počasi in v velike kristale. Med ni enak medu. Razlike je možno znanstveno dokazati, zato ne pričakujte, da bo letošnji gozdni med enak lanskemu. Med pač takšen je. Pester. Za konec Ljudje že od nekdaj uporabljamo med in druge čebelje pridelke. Med je bil tisočletja edino sladilo, pozneje pa so raziskovalci v njem našli še veliko drugih snovi, ki so koristne za človeka. Za ljudstva starih civilizacij je imel magično moč in je bil cenjen kot zdravilo. Izjemno so ga cenili tudi v starem Egiptu. Uporabljali so ga kot darilo vladarjem, saj so darilne Geografska označba (SMGO)_ posodice z medom našli v grobovih faraonov, znali pa so pripravljati celo medico. Kakovostne sheme medu Dandanes imamo porabniki možnost nakupa različnih živil, vse bolj pa smo pozorni tudi na način pridelave in kakovost živil, ki jih uživamo. Splošno znano je, da je priporočeno uživanje hrane iz domačega, lokalnega okolja, s čimer prispevamo k ohranjanju domačega kmetijstva. Pomemben del kmetijstva je tudi čebelarstvo, katerega najbolj znan in razširjen pridelek je med. Naravne danosti v Sloveniji čebelarjem omogočajo pridelavo sortnega medu, ob upoštevanju dobre čebelarske prakse pa lahko čebelar pridela ter ohrani kakovosten in varen med, tak, kakršnega so proizvedle čebele. Na področju medu pri nas poznamo ekološki med in tri zaščite geografskega poimenovanja medu, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom. Z nakupom takega medu je porabniku zagotovljena višja kakovost pridelka, saj so za pridelavo tovrstnega medu postavljena strožja merila kakovosti kot v državnem Pravilniku o medu. Poleg tega je tovrsten med izpostavljen dodatnemu nadzoru, zagotovljena je njegova sle-dljivost tako rekoč od cveta do kozarca, znan pa je tudi njegov izvor, saj mora biti tako pridelan kot tudi polnjen in skladiščen na območju Republike Slovenije. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo prepoznate po unikatni prelep-ki, na kateri je jasno označeno, da gre za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Prelepka vsebuje simbol EU, ki označuje zaščiteno geografsko označbo, opremljena pa je tudi s serijsko številko, ki zagotavlja sledljivost vsakega kozarca medu posebej. mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka za zagotavljanje varne hrane Vrste medu Leto/17, številka/ 6, november2016 7 (7 rVLiVRKOVCIiV Srečanje Melačove in Hrvatekove žlahte Vsakdo se je že zagotovo kdaj vprašal, kdo so njegovi predniki in kam segajo njegove družinske korenine. Priimek daje svojevrsten pečat naši osebnosti, globoko v sebi nosi zelo močan pomen ter razkriva človeka, čeprav se tega pre-malokrat zavedamo. V želji, da raziščemo svoje korenine, smo Melačovi in Hrvatekovi bratranci pred sedmimi leti pričeli sestavljati družinsko drevo. Zanimivo raziskovanje je bilo takrat povod za organizacijo prvega srečanja sorodnikov. V soboto, 24. septembra, smo se ponovno srečali. Prizorišče srečanja na dvorišču gasilskega doma v Markovcih je bilo polno prijetnega in veselega vzdušja. Štiri generacije Melačovega in Hrvatekovega rodu so se prepletale med seboj in ugibale, »kdo si pa ti«, saj se vsi, predvsem mlajši, med seboj, kljub temu da nismo razkropljeni daleč po svetu, niso poznali. Začetnikoma rodu Francu Štrafelu in Mariji Horvat se moramo zahvaliti za številčno sorodstvo. Med leti 1916 in 1933 se jima je rodilo kar sedem otrok: Marija, Franc, Marko, Marjeta, Vladko, Tona in Genovefa. Žal je prvih šest pokojnih, so pa na rodovniku od našega zadnjega srečanja do danes vzbrstele številne nove vejice, ki so jamstvo za nadaljevanje našega rodu. Naša dežela res ni velika, a po njej se naša velika familija potika. Čez sedem let spet prišel bo dan, ko stopili bomo skupaj na plan. S to zaobljubo smo se sorodniki v nedeljo zjutraj poslovili nasmejanih obrazov, prepričani, da se nas bo na naslednjem srečanju zbralo še več. Darko Štrafela Srečanje družine Forštnarič - Šoljakvih V soboto, 22. oktobra, je v vaškem domu v Novi vasi bilo zelo veselo, saj smo na pobudo nekaterih članov sorodstva organizirali družinsko srečanje Šoljakvih iz Bukovcev. Srečanja se je udeležilo kar 107 članov sorodstva. Čeprav skoraj vsi živimo v občini Markovci in njeni bližnji okolici, se nikoli ne srečamo vsi na enem mestu. Zadnje srečanje sorodnikov je bilo 4. septembra 2004. Takrat smo imeli srečanje Roclikovi. Vsi, ki smo se zbrali tokrat, smo le veja v tistem drevesu. Šte- vilo članov naše družine se je v dvanajstih letih skoraj podvojilo. Takrat nas je bilo 65, danes pa nas je že 116. Zgodovina naše družine je zelo zanimiva. Po domače smo namreč Šoljakvi, čeprav je Šoljakva le najstarejša hči in njena celotna družina. Njena mama Genovefa je bila Šoljakva, z njo pa se je poročil Jožef Forštnarič, po domače Ro-clikov. Ker je Genovefa umrla zelo mlada in je ostal sam z otrokom, se je ponovno poročil, tokrat z Ivano Krajnc, po domače Ropičvo Ivano iz Stojncev. Družino sta si ustvarila kar na Šoljakvi domačiji v Bukovcih. V zakonu se jima je rodilo še pet otrok. Jožef Forštnarič ima kar 6 otrok, 18 vnukov, 38 pravnukov in 19 prapravnukov. To je skupno kar 81 potomcev. Zanimivo je, da so vsi otroci v družini Forštnarič, torej Terezija, Veronika, Janez, Ivanka, Martin in Alojz, imeli po tri otroke. V imenu vseh se zahvaljujem Tereziji Ko-drič, ki je vsaki družini na srečanju podarila kvačkan rožni venec, in Martinu Forštnariču, ki je vsakemu izmed organi- zatorjev podaril doma narejeno leseno pručko. Ker smo se srečanja udeležili skoraj vsi, smo vnaprej pripravili osnutek družinskega drevesa, izpolnili pa smo ga kar na zabavi, in sicer tako, da se je vsak udeleženec vpisal v ustrezen okvirček. Na zabavi smo se lahko bolje spoznali ali se spominjali skupnih dogodkov iz preteklosti. Bilo je prijetno in upamo, da se čez čas ponovno srečamo, seveda v še večjem številu. Jasna Forštnarič aj 03 E N O CT Leto/17, šteuilka/6, november2016 8 Po 45 letih na šolski izlet Društvom in organizatorjem prireditev Spoštovani, ker želimo, da je dogajanje v naši občini vidno tako na lokalni televiziji SIP TV kot v občinskem časopisu List iz Markovcev, vas pozivamo, da ob organizaciji vaše prireditve obvestite tudi vodstvo SIP TV in Uredniški odbor občinskega časopisa. Žal se večkrat zgodi, da prireditev spolzi ravno zaradi slabe komunikacije in obveščanja. Prilagamo kontaktne podatke obeh medijev: SIP TV Branko Veselič: 041 618 044, info@siptv.si UREDNIŠKI ODBOR Irena Pukšič, predsednica: 031 349 296, irena.puksic5@gmail.com ali markovski.list@gmail.com Želimo, da dogajanje spremlja čim širši krog gledalcev in poslušalcev, zato PRAVOČASNO poskrbite, da bo obvestilo o prireditvi prišlo tudi v roke medijem. Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je 10. DECEMBER 2016. Pošljite ga na markovski.list@gmail.com. Kot ste lahko opazili, v vsaki številki objavimo tudi PRIREDITVENIK; posredujte nam osnovne informacije o dogodku za prihodnje mesece. Želimo vam veliko energije in idej pri snovanju prireditev. SIP TV IN Uredniški odbor Lista iz Markovcev IMe |jubá¿¿;' —M Anita Požegar s.p. ^ InfoTel.: 041 588 358 00 PE: Trg osvoboditve 10, LENART 1= anita@geomera.si Q • - i*- •. DRUŠTVO UNICO VABI NA REKREATIVNO VADBO VADBA PILATES MAT Vadba: nosi poudarek na težje dostopnih, manjših in šibkejših mišicah, ki pripomorejo k pravilni in zdravi telesni drži, krepitvi mišic in kardiova-skularnega sistema, izboljšani telesni pripravljenosti in koordinaciji ter bolj poudarjenemu samozavedanju. Kdaj: vsak četrtek, ob 20. uri Kje: dvorana Vaško-gasilskega doma v Markovcih VADBA Z REKVIZITI Vadba: pri tej raznoliki vadbi uporabljamo različne rekvizite, kot so trakovi, žoge, kolebnica in uteži. Kdaj: vsak četrtek, ob 19. uri Kje: dvorana Vaško-gasilskega doma v Markovcih PIYO VADBA Vadba: PI-YO je kratica za pilates in jogo, ki sta združeni v eno. PI-YO združuje dinamične elemente pilatesa, joge in kombinacijo vaj z lastno težo. Kdaj: vsak torek, ob 20. uri Kje: dvorana Vaško-gasilskega doma v Markovcih Oblečeni smo v udobna oblačila, športne copate, s seboj imamo podlogo za vadbo, brisačo in stekleničko vode. VLJUDNO VABLJENI! Informacije: 031 599 908 (Tanja) ali e-mail: unico.mass.sport@gmail.com S^efo-17, strnitAa 6, nmtmiáw2016 15 UST (7 iVlíV RKO VCI i V Markovski PopKORn na festivalu Ritem srca V organizaciji radia Ognjišče vsako leto poteka festival duhovno-ritmične glasbe Ritem srca. Letos je bila prireditev izpeljana že štirinajstič, kar kaže na veliko za- nimanje mladih in mladih po srcu za to glasbeno zvrst. Na festivalu, ki je potekal v četrtek, 13. oktobra, smo se predstavili tudi člani K U D KULTURA KOMORNI ZBOR KOR KONCERT SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI IN VEČNIH AVSENIKOVIH MELODIJ GOST VECERA: ALFI 'J8 rr? ' / VELIKA TELOVADNICA OŠ MARKOVCI NEDELJA, 20.11.2016, OB 17:00 URL VSTOP JE PROSTJ skupine PopKORn, ki deluje v okviru Kul-turno-umetniškega društva KulTura. Prireditve smo se udeležili prvič in glede na pozitivne kritike in občutke se ga bomo zagotovo udeležili še kdaj. V Sloveniji je duhovno-ritmična glasba zelo razširjena in zato se na festival prijavi zelo veliko skupin in solistov, na koncu pa izberejo le okrog deset izvajalcev. Že to, da smo se PopKORn-ovci uvrstili med teh deset, je za nas res velika čast. Posebno veseli smo, ker je nagrada za vse sprejete glasbenike zgoščenka, na kateri so vse izbrane pesmi. Poleg naše skupine, ki je bila na festivalu novinka, so se predstavile skupine in posamezniki, ki so v tej glasbeni zvrsti že dobro poznani: skupina Svetnik, skupina Dominik, Alex Centa, skupina Spes, Neža Pančur - Nes-sy idr. Prireditev je bila razdeljena na dva sklopa. V prvem smo se nastopajoči predstavili z avtorsko skladbo, v drugem delu pa smo ob spremljavi festivalskega benda, ki ga sestavljajo člani popularnih slovenskih bendov, zapeli še eno slavilno pesem. Pri izbiri avtorske skladbe člani PopKorna nismo imeli prav nobenih težav. Že nekaj časa smo vedeli, da bo to pesem Hvala ti, Gospod, ki jo je napisal vodja naše skupine Daniel Tement. Pesem je nastala iz lastne težke (preizkušnje in se je že do sedaj dotaknila mnogih, ki poznajo njeno ozadje. V drugem delu smo zapeli še pesem Jezus v središču (Jesus At the Centre), ki jo izvaja priljubljen ameriški pevec duhovne glasbe Israel Houghton. V tem slavil-nem delu je bila dvorana prežeta z veseljem, mladostjo in srečo. Ko si stal pod odrom, nikakor nisi mogel biti pri miru in navdajalo te je neizmerno veselje. Na odru so bili ti občutki še toliko močnejši. Člani skupine še dolgo ne bomo pozabili, kako lepo je bilo prepevati v polni dvorani mladih ljudi, ki so nastopajoče spodbujali, nam podarjali bogate aplavze, v slavilnem delu pa prepevali in plesali pri vsaki pesmi. Zaradi tega je bilo stati na odru festivala prav poseben občutek, ki ga še dolgo ne bomo pozabili. Neža Tement 5. srečanje ljudskih godcev in pevcev Ljudska pesem je nedvomno ena od najpomembnejših sestavin ljudskega izročila, najstarejši del kulturne dediščine slovenskega naroda, ki predstavlja našo identiteto. Prizadevati bi si morali, da pesem postane vrednota, predvsem kadar gre za ohranjanje naše identitete. Za to si na srečo prizadeva veliko število različnih skupin, ki skrbijo, da ljudske pesmi ne bi šle v pozabo. Nekaj takih skupin smo lahko videli in slišali tudi v Novi vasi pri Markovcih v petek, 28. oktobra, na že 5. srečanju ljudskih godcev in pevcev pod naslovom »Gode- mo in pojemo v korantovi deželi«. Srečanje sedaj že tradicionalno organizira Hišni ansambel DU Markovci s podporo in pomočjo Društva upokojencev. Pred polno dvorano je nastopilo 13 skupin ljudskih godcev in pevcev iz sosednjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Predstavili so se z zelo bogatim in pestrim programom pesmi in melodij. Nastopajoče skupine so ponovno oživile delček naše bogate kulturne preteklosti, iz katere izhajamo in s katero smo tesno povezani. V ljudski pesmi je preprost človek dajal duška svojemu veselju, še-gavosti in razposajenosti, pa tudi svojo žalost in gorje je odel v pesem. V pesmi se je spominjal prijetnih in hudih časov. Starejši so ob poslušanji obujali spomine na mladost in običaje, s katerimi so pesmi tesno povezane, mlajši pa so mogoče nekatere pesmi slišali prvič in iz njih lahko razbrali, kako so živeli njihovi starši, pa tudi dedki in babice. Verjamemo, da so obiskovalci odhajali s prijetnimi občutki v srcih in nasmehi na obrazih. Upamo in želimo, da bi članom naše domače skupine - Hišnemu ansamblu DU Markovci - še dolgo služilo zdravje in moči in bi nas še dolgo razveseljevali s prelepimi ljudskimi pesmimi in melodijami ter da bi organizirali še kakšno podobno srečanje. Hišni ansambel se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali in prispevali k organizaciji srečanja. Srečanje je povezovala Irena Pukšič, dogodek pa je posnela SIP TV. Fotografije s srečanja bodo na ogled na internetni strani www.dumarkovci.si. T. M. 16 Letoo 17, številka/6, november2016 UST i'/. MARKOVC 1. samostojni koncert Harmonikarskega orkestra Modras Na sončno nedeljo, 16. oktobra, se je v Markovcih Igralo, pelo In plesalo. Harmonikarji Kulturnega društva Modras smo namreč priredili svoj 1. samostojni koncert. Začetki orkestra Modras segajo v leto 2012, ko smo začeli z aktivnimi vajami, takrat še v Stojncih, v prostorih Pihalne godbe Markovci. Delovali smo kot sekcija godbe. Že kmalu se je pokazalo veliko zanimanje za igranje v orkestru, zato smo ustanovili tudi drugi orkester, podmladek orkestra Modras. Leta 2015 smo se zaradi številčnosti odločili ustanoviti Kulturno društvo Modras s sedežem v Markovcih. Tedaj je nastal še tretji orkester, najmlajši Modrasi. V teh treh orkestrih so harmonikarji razvrščeni po izkušnjah in sposobnostih, ki jih premorejo na harmoniki. Za popestritev našega prvega koncerta smo pripravili presenečenje: ženski orkester, ki se je več kot odlično odrezal. Vse orkestre od samega začetka vodi Tomaž Vidovič, ki je tudi predsednik društva. Tako so se v nedeljo 16. oktobra zlile izkušnje štirih let, veselje do glasbe in veliko pozitivne energije. To je lahko po- menilo le eno: odličen koncert. Koncert so pričeli in do konca vodili mlajši člani orkestra, ki so se odlično vživeli vlogo voditeljev. Za otvoritveno glasbeno točko so poskrbeli najstarejši Modrasi, ki so pokazali mojstrsko igranje na dia-tonično harmoniko. Preplet najstarejših se je vil skozi celoten koncert. Sledili so jim mlajši prijatelji, ki so pokazali, da odločno sledijo poti svojih starejših prijateljev. Nato so navdušili najmlajši harmonikarji, ki so zaigrali dve ljudski skladbi in pokazali, da z njimi ni šale. Sledilo je presenečenje večera, ki ga je verjetno bil najbolj vesel moški del občinstva. Orkester sedmih deklet je zaigral tisto znano, Čebelarja. Odrezale so se več kot odlično. Presenečenjem pa kar ni bilo konca. Pridružili so se nam člani ansambla Sanjski muzikanti, trije fantje in dekle. Ansambel je v tesni povezavi z Modrasi, saj sta Nejc in Jan člana Modrasov že od začetka. S svojim ubranim igranjem in petjem občinstva niso pustili ravnodušnega. Čaka jih svetla prihodnost! Na koncu je sledila pika na i. Vsi harmonikarji, ki so sodelovali na koncertu, so se pridružili dvema sklepnima skladbama. Veseli smo, da so se nam pridružili še trije člani, ki so že prenehali z aktivnim igranjem pri Modrasih, vseeno pa so ostali z nami v stiku. Vse to skupaj je pripeljalo do odličnega vzdušja, občinstvo je dihalo z nami. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da smo organizirali ta koncert. Zahvala gre harmonikarjem in harmoni-karkam orkestrov Modras, pa tudi vsem staršem in bližnjim, ki nas podpirajo na naši poti. Že v naprej obljubljamo, da se bomo potrudili, da bo na 2. koncertu slišati in videti še več. Se vidimo! Tomaž Vidovič 35. festival mladih v Stični 3. septembrska sobota je že 35 let tradicionalno rezervirana za Stično - festival mladih, na katerem se jih je letos zbralo med 5. in 6.000. Pravo doživetje! Tudi iz Markovcev se nas je odpravilo točno 30. Predvsem so to bili letošnji birmanci, ki jim je Stična bila čudovita iztočnica v za njih praznično leto, ob njih pa še študentje in ostali mladi farani naše župnije. Na pot smo krenili v jutranjih urah in se v Stični peš podali do prizorišča. Dolge kolone mladih so se vile po poteh med polji in že to nam je dalo energije za dan, ki je bil pred nami. Ob vhodu so nas pričakali mariborski nadškof in animatorji; kar 300 jih je potrebnih za takšno prireditev. Sledil je program za mlade do 19 let, za študente, športni navdušenci so igrali nogomet, ves dan je bila tudi priložnost za spoved. Sledile so delavnice, med katerimi je vsak lahko izbral tisto, kar ga je najbolj zanimalo: glasba, pričevanje misijonarjev in še in še. Ob 14h je sledila slovesna sveta maša na samostanskem dvorišču, ki jo je daroval mariborski nadškof ob somaševanju ostalih slovenskih škofov in ob navzočnosti približno 100 duhovnikov. Sprva nam je rahlo ponagajal dež, zato smo se morali znajti vsak s svojimi pripomočki. To so v glavnem bile plastične vrečke, da nismo sedeli na mokrem. Kmalu se je nebo razjasnilo. Prav poseben občutek je sodelovati pri sveti maši, ko sediš na tleh kot sredi travnika, poješ in moliš skupaj s še 5.000 ostalimi ... Po končanem obredu nas je nagovoril predsednik države, ki je organizatorjem ob 35. obletnici festivala podaril slovensko zastavo. Obenem je namignil, da se morda obeta možnost, da bi mlade v Stični prihodnje leto obiskal papež Frančišek. Navdušenje navzočih je bilo nepopisno, gospod predsednik pa je dodal: »Mogoče, sem rekel.« Morda pa se želja le uresniči. Sledil je koncert Stična banda, ki je navdušil z uspešnicami znanih glasbenikov. To je bila pika na i celodnevnemu dogajanju za naše mlade. Polni novih moči, malenkost utrujeni, pa vendarle napolnjeni s svežo energijo smo se odpravili proti domu. Stična naslednje leto? Ni vprašanje! Alenka Domanjko Rožanc Leto 17, številka 6, november2016 17 Dom je tam, kjer je tvoje srce (1) Intervju z Matejo Toplak Mateja Toplak, Stojnčanka, je od začetka lanskega julija pa do konca letošnjega junija živela v Indiji. Za vse tiste, ki njenemu dobrodelnemu potopisu niste prisluhnili avgusta na Ptuju ali oktobra v Ljubljani, smo za vas pripravili pogovor, v katerem nam je mlada popotnica zaupala mnogo in še več o njenem popotovanju. Mateja, leto dni si živela v Indiji. Kako je prišlo do ideje obiskati prav Indijo? Mateja Toplak: »Nikoli nisem pretirano razmišljala o tej deželi. Če sem iskrena, se mi včasih zdi, da so bile vse to samo sanje. Slovenija in Indija sta kot dan in noč. Kot ogenj in led. Kaj se zgodi, ko se združita? Zmešnjava. Kulturni šok, strah pred neznanim in kar je najpomembnejše: delo na sebi. Naenkrat nisi več v svojem okolju, med ljudmi, ki te poznajo, zato moraš nekako "začeti znova". Ko potuješ dalj časa, spoznavaš samega sebe - navadno preko ljudi, ki jih srečaš, saj ti v tebi odkrijejo nove in nove, še neraziskane kotičke. Pred nekaj leti sem tako odkrila, da so potovanja moja strast in ja, tokrat sem se po naključju znašla na jugu Indije, kamor sem se odpravila "s trebuhom za kruhom", le da ga tam ni bilo na pretek ... Pojavila se je priložnost za delo in jaz sem jo kljub strahovom zagrabila. In ni mi žal. V Indijo sem morda res priro-mala "naključno", a sedaj lahko rečem, da z namenom.« Ob preselitvi v Indijo si najbrž potrebovala nekaj dni oz. tednov, da si se navadila na njihov način življenja. Te je ob tem spremljal kulturni šok? Mateja Toplak: »Svoje prve dni v Indiji nisem verjela svojim očem. Počutila sem se, kot da živim v katerem izmed dokumentarnih filmov o Afriki. Zdi se, da do takrat prave revščine sploh poznala nisem. Revščine, ki se zareže globoko v gube starejše ženice, zaznamuje majhnega fantiča, ki se tega na srečo še leta ne bo zavedal, ter izbriše lesk v očeh zaskrbljene matere, ki pogleduje proti Njemu, tam zgoraj. A je res vsega kriva slaba karma? se morda Foto: Mateja Toplak Sladki indijski črni čaj predstavlja vsakodnevni užitek vsakega Indijca (tudi revnejših prebivalcev). Recept za pripravo: zavrite mleko, dodajte žličko lističev pravega črnega čaja, ščepec cimeta, svež ingver in nekaj klinčkov ter sladkajte po okusu (ali pa se oglasite pri meni - ga bom skuhala :D). Foto: Mateja Toplak Treba je vedeti, da več kot milijarda ljudi - torej sedmina svetovnega prebivalstva -živi pod pragom revščine (svetovna meja revščine opredeljuje ljudi, ki živijo z manj kot 1.25 dolarja na dan!). Največ svetovnih revežev, trideset odstotkov, živi v Indiji. sprašuje. Skloni se, pobaše velik kamen ter se poda na delo. Skupina žensk je ravno začela s polaganjem kamna, ki bo nekoč predstavljal cesto blizu ulice, kjer sem stanovala. Denar je treba zaslužiti, pa čeprav s težaškim delom, pri katerem pri nas ne bi videli nobene izmed predstavnic nežnejšega spola. Kulturni šok, o katerem sem do takrat le bežno slišala, me je dodobra pretresel. In ja, bili so trenutki, ko sem želela le nazaj domov.« Preprosto vprašanje: kaj si počela v Indiji? Mateja Toplak: »Delala sem v večjem podjetju, kjer sem skrbela za digitalni marketing, video in fotografijo, torej za promocijo na splošno. Moram reči, da sem imela izjemno srečo, saj so mi vodilni pustili proste roke - tako sem na primer predlagala božično obdarovanje bližnje sirotišnice, knjižnico za zaposlene in tudi dejavnosti, ki bi naj popestrile pisarniško življenje. Mislim, da so moje ideje sprejeli z navdušenjem, ker so verjeli, da so vredne realizacije, če ne drugega zato, ker prihajajo iz Zahoda.« (smeh) Kako dolgo si bila zaposlena? Mateja Toplak: »V tem podjetju sem bila zaposlena skoraj devet mesecev. V bistvu sem v prvotnem planu v Indiji nameravala preživeti le pol leta, a sem kaj kmalu začutila, da želim ostati še dlje. Tako je letalo januarja odletelo brez mene, sama pa sem v Indiji ostala do junija letos. Odločila sem se namreč, da zadnje tri mesece namenim izključno Foto: Mateja Toplak Ženske v Indiji so primorane poprijeti tudi za težaška dela ..._ popotovanju po Indiji, saj sem verjela, da lahko poleg profesionalnih izkušenj, pridobim še tiste "prave", življenjske. In tako se je potem tudi zgodilo.« Kje točno si živela? Mateja Toplak: »Živela sem na jugu države, v mestu Bangalore, ki leži v zvezni deželi Karnataka. Bangalore je desetmi-lijonsko mesto, kjer se nekdo, ki prihaja iz majhne vasi, mora marsičemu prilagoditi. Živela sem v stanovanju oz. hiši z enajstimi mladimi iz vseh koncev sveta. Na začetku je bilo to zelo stresno, a kasneje sem se vsega tega rompompoma navadila, z vsemi sostanovalci pa spletla lepa prijateljstva. Takrat, ko nimaš nikogar drugega, postanejo ljudje, s katerimi živiš nekako tvoja družina. Najbolj smo se povezali ob večerih, še posebej tistih, v katerih je zmanjkalo elektrike.« (smeh) Tvoje trimesečno popotovanja pa je obsegalo ...? Mateja Toplak: »Lahko bi rekli česa ni obsegalo. (smeh) Najprej sem si kupila dobre pohodniške čevlje in nahrbtnik, nato spakirala najnujnejše ter se podala "lahkih nog naokrog". Potovala sem tako kot potuje najrevnejši sloj prebivalstva -z vlaki, avtobusi ali peš. Na poti sem kupila le tisto, kar sem res potrebovala. Ko je nahrbtnik čez čas postal pretežak, sem za seboj puščala stvari, ki mi niso več koristile. Tako sem na primer, ko sem se vračala na jug, toplejša oblačila pustila na severu. Navadno na kakšni klopci (v upanju, da jih vzame nekdo, ki jih potrebuje). Potovala sem torej na najbolj "ne-turističen" način, saj sem si želela predvsem pristne stike z ljudmi, lokalnim prebivalstvom. Ti so me zmeraj sprejeli medse in z menoj delili še tisto malo, kar so imeli. To me je popolnoma prevzelo. Tako se je na vlaku zmeraj našla kakšna družinica, ki je naredila prostor še zame in mi s tem odstopila delček ugodja, da je bila moja pot vsaj znosna, če že ne udobna. Da o tem, kolikokrat so ljudje z mano delili hrano, ne govorim ... Morda je bila ravno to najmočnejša lekcija tega leta - da je najlepše takrat, ko si ljudje med sabo delimo kar pač lahko, pa čeprav imamo tega malo.« Se nadaljuje v prihodnji številki ... Alenka Domanjko Rožanc 18 Leto 17, številka/6, november2016 % UST i'/. tVf.ARKOVCJ Dobrodošli v NAŠ KOTIČEK - ustvarjalnico unikatnih izdelkov iz papirja Dragi občani/ke, po skoraj letu dni ustvarjanja je prišel čas, da vam predstavim Naš kotiček. Med vsemi vami bi želela deliti svet moje ustvarjalnosti, kjer vsak dan nastajajo barvite rojstnodnevne in druge voščilnice ter kreativna in preprosta vabila za različne priložnosti. Pri izdelovanju uporabljam posebno scrapbooking tehniko oblikovanja papirja. Vsakodnevno dogajanje v Našem kotičku lahko spremljate tudi na fb strani, kjer so na ogled vsi moji unikatni izdelki iz papirja. Pokukajte med široko paleto izdelkov in si izberite nekaj ličnega, unikatnega in pristnega. V mojem malem ustvarjalnem kotičku za različna praznovanja izdelujem tris komplete. Komplet vsebuje vabila, sedežne rede za protokolarno poseditev gostov in darilne škatlice v za hvalo go-tom. Ker prave rojstnodnevne zabave ni brez torte, za vaše malčke "spečem" prav posebne tortice iz papirja. Za še bolj živahno in slastno praznovanje tor-tico okrasim z motivi risanih junakov ali pa z dekoracijami po vaših željah. Med obiljem mojih izdelkov lahko najdete prav poseben izdelek - spominska tablica ob rojstvo otroka, zlato poroko in še kaj. Spominska tablica s podatki otroka je lahko prav posebno darilo 1. obletnica Šole zdravja v Markovcih Leto je naokrog in v soboto, 22. oktobra, je skupina ŠZ Markovci praznovala svoj 1. rojstni dan. Povabili smo okoliške skupine in tako se nas je na telovadbi »1000 gibov" razgibavalo kar 60 »sošolcev". Po končani telovadbi in obveznem skupinskem fotografiranju je sledilo druženje. Krepčali in pogrevali smo se z dobrotami, ki so jih prinesle naše pridne članice. Brez rojstnodnevne torte tudi ni šlo. Da je bilo vzdušje popolno, nam je naša najmlajša članica na saksofon zaigrala nekaj zimzelenih. Po odpeti himni smo se odpravili za mamico in novorojenčka že v porodnišnici ali tik ob prihodu domov. Svoje ustvarjalne urice zapolnim tudi z izdelavo vzorčastih darilnih kuvert. Vsi izdelki so ročno izdelani z ljubeznijo izpod mojih ustvarjalnih prstov. Z največjim veseljem sprejemam naroči- la na kontakt 031 418 081. Da bodo izdelki še bolj unikatni, se pri izbiri motivov in izdelavi prilagodim tudi vašim želja. Pozdrav in en velik ustvarjalni objem, Anja Korenjak (Naš kotiček, unikatni izdelki Anja Korenjak s. p., Stojnci 20/e in fb stran Naš kotiček) na vodeni ogled mlina Korošec. Gospa Marija Korošec nas je popeljala skozi mlin in nam povedala veliko zanimivega, česar mnogi od nas nismo vedeli. Sonce je pregnalo jutranjo meglo, mi pa smo se veselo odpravili domov in že razmišljamo o novih načrtih. Naše geslo je še vedno: »NIKOLI NI PREPOZNO, VSAK TRENUTEK JE LAHKO NOV ZAČETEK!" Vsi, ki bi radi naredili kaj dobrega zase, pridružite se nam! Skupina ŠZ Markovci O m CONA MA^Kpvg l/l UD MMiMK • 'm MALICE fifa? PON-PET n^oifo 10 -14h *--67J zabava z >ajvsGl