Stran 496.
O premogovi krizi.
Zadnje leto je postal premog znatno dražji. V juliju 1. 1899. so prodajali meterski cent v Rimu po 132 gld., v septembru istega leta po 144 gld. Na začetku tekočega leta po stavki pa je veljal meterski cent 1 68 gld. Leta 1898. je pa še veljal 1 25 gld. Kakor videti, za eno samo leto je stopila cena premoga za 54 do 58 kr. pri meterskem stotu. In razne vesti se že širijo, da bo premog še dražji. Za vzrok te dragote se navaja razno. Organ centralne zveze avstrijskih industrijalcev. „Die Industrie" poroča na temelju svojih informacij, da današnja premogova kriza ni nastala mogoče vsled nedostatka premoga, temveč vsled tega, ker so velika obrtna podjetja, boječ se, da bi ne bila na zimo brez premoga, kakor je bilo temu za časa stavke, več premoga naročila, kakor ga v resnici potrebujejo. Ta velika naročila, ki so dvakrat, trikrat večja, kot pa druga leta, so provzročila stopanje cen. Ta naročila bodo pa kmalu izvršena; ob jednem bo tudi več premoga, kajti tako velika naročila provzroče, da bo tudi produkcija premoga večja. Tudi amerikanski premog se je začel privažati k nam. Avstrijski Llovd si ga je zadnje dni preskrbel 10.000 ton. Člankar v „Industriea prihaja do mnenja, da se današnji premogovi krizi odpomore le z regulacijo povpraševanja in ponudbe. Svari industrijalce, naj bodo previdni ter naj ne naročajo več nego v resnici potrebujejo. Precej resnice tiči v članku „Industriea. Momentalno velikansko povpraševanje zdraži blago, ki pa je mahoma cenejše, če je ponudba večja. „Industrie8 bi želela, da bi bilo povpraševanje od strani industrijalcev manjše, kajti tega posledica bi bila, da bi bila ponudba od strani lastnikov premogovih jam večja in cene zmernejše!