Leto LXVL, št. 53 LJubljana, ponedeljek 6. marca 1933 resa Din tr- _____ v lafcaja »aa* dan popoMne, unrzemfii nedelje m p—f — t—U do 00 potit UREDNIŠTVO EN OPRAVNIflTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, 1 Din 2.—, do 100 rat Dto 2.60. od 100 do 800 rat a Din 8.—, vetji tnserati petit telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayer)eva ulica 1, telefon it. 66, raU Dto 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratoi davek posebej. — »Slovenski Narod« LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 6 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru JOl. velja mesečno v Jugoslaviji Dto 13.—, sa isosemstvo Dto 26.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon ftt. 3122, 3123, 3124, 8128 to 8126 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351 HITLER JE ZMAGAL PO PROGRAMU Pri včerajšnjih državnozborskih volitvah je dobila Hitlerjeva vlada z nasiljem priborjeno neznatno večino — Odmev v inozemstvu je za Nemčijo porazen Berlin, 6. marca. Davi je glavni voMni odbor objavil o izidu včerajšnjih državuozborsfcih volitev naslednje začasne uradne rezultate: Volilnih upravičencev je bilo 45,130.625, oddanih glasov 39,316.873, to je 87 odstotkov. Dobili 30: narodni sociafisti 17,265.823 glasov (44 odstotkov), socialni demokrati 7,176.505 glasov (18 odstotkov), komunisti 4,845.379 glasov (12.6 odstotkov), centrom 4,423.161 glasov (12.6 odstotkov), Papen-Hugenberg 3,132.595 glasov (8 odstotkov), bavarska ljudska stranka 1,072.893 glasov (3 odstotke), nemška ljudska stranka 432.105 glasov (1.1 odstotek), krščanski sodalci 384.116 glasov (1 odstotek). državna stranka 333.487 glasov (0.9 odstotka), nemška kmetska stranka 114.231 glasov (0.3 odstotka), vinogradniška sveza 83.824 glasov (0.2 odstotka), hannoveranska stranka 47.732 glasov (0.1 odstotek), socialna borbena zveza 3.909 glasov (0.01 odstotka), kmečko-delavska zveza 1.118 glasov. Razdelitev mandatov Na osnovi tega volilnega izida bo štel nemški državni zbor 648 poslancev. Zadnji državni zbor jih je imel 562. Od tega bodo dobili: Hitlerjeve! 288 mandatov (doslej 195), socialni demokrati 120 (121), komunisti 81 (100), cen trum 71 (70) Hugenberg-Papen 52 (51), bavarska ljudska stranka 20 (18), državna stranka 6 (2), nemška ljudska stranka 5 (7). Vlada bo imela potem takem v novem državnem zboru 340 poslancev in s tem absolutno večino. Berlin, 6. marca. Včerajšnje dtržavno-zborske volitve v Nemčiji so se vršile »po programu«. Vse se je izvršilo tako, kakor si je Hitlerjeva vlada zaželela in zamislila. Opozicijski tisk je bil pravočasno zadušen, volilna agitacija nasprotnikov onemogočena, vsaka proti-vladna propaganda prepovedana in ves državni aparat s policijo na čelu, poja-čen s Hitlerjevimi napadalnimi oddelki, je vršil določeno mu vlogo priganjačev. Kar je bilo po požaru v državnem zboru nasprotnih agitatorjev še na svobodi, so jih na predvečer volitev pozapr-M. Vse radio-postaje so bile že mesec dni izključno v službi volilne propagande vlade in so včeraj s širjenjem tendencioznih vesti storile še svojo zadnjo dolžnost. V Berlinu in drugih mestih so bili Hitlerjevi napadalni oddelki absolutni gospodarji ulice in se nasprotniki sploh niso smeli niti prikazati. Kjer pa so se kljub temu pojavili, so z njuni hitro >obračunali«. Vse je bilo izvrstno organizirano in Balkanci, ki se jih je v nemškem tisku teko rado slikalo za najbolj reakcionarne zatiralce državljanskih svoboščin, bi se mogli v Nemčiji pri včerajšnjih volitvah mnogo, mnogo naučiti Da so Hitlerjevci volili za vse one volilce, ki so jim sami onemogočali izvršitev volilne pravice, niti ne prikrivajo, kakor je tudi javna tajnost, da so glasovali celo za mrtve. Da je s takimi metodami dosegla vlada zaželjeno večino, pač ni nič čudnega. Kljub vsemu temu pa uspeh ni tolikšen, kakor so želeli in pričakovali. Iztrebljenje vseh levičarskih elementov, to je bdi glavni cilj, ki si ga je zastavila Hitlerjeva vlada. Res, da so komunisti občutno nazadovali, čemur se seveda nihče ne more čuditi, niso pa mogli streti najmočnejše opozicijske stranke, to je socialnih demokratov, kd so kljub vsemu terorju ohranili svojo številčno moč in so nazadovali le za 1 mandat, čeravno so btB njihovi voUlci včeraj docela brezpravna raja in niso mogli vršiti prav nikako konkurence, Ce pa se je vladi posrečilo zatreti ves nasprotni tisk in usmeriti nemško javno mnenje po svoji mila volji, ni mogla preprečiti, da bi inozemski listi objektivno poročali o dogodkih in o volitvah po programu. Proti vsem mednarodnim običajem pa se je Hitlerjeva vlada pregrešila nad mozemsfcimi novinarji in iih je, videč, da jim ne more diktirati, kako naj pišejo, večinoma izgnala iz Nemčije, Nekatere so celo zaprli. Med drugimi je nemška vlada izgnala tudi slovitega francoskega novinarja Julesa Sauer-weina. Na intervencijo francoskega po-dtorifca pa je izgon odgodila. Sauerwein ji namreč takoj ko > začeta nanfa vlada pritiskati tudi na inozemske novinarje, v svojem listu izjavil, da bo vršil svojo novinarsko dolžnost brez ozira na levo in desno in je res tudi neustrašeno slikal dogodke objektivno in se s tem zameril nemškim mogotcem. Hitlerjev tisk triumfira Berlin, 6. marca. Ker je ves levičarski tisk prepovedan, so danes izšla le maloštevilni vJadni listi, ki seveda v najvišjem tonu triumfirajo nad izidom včera^šndUi volitev. Pred vsem i povdadajo, da kaže novi državni zbor j sliko, katoršno ni imel še nikdar nobeden ne v cesarski, ne v reipublikan-ski Nemčitji. Zmagovalec je samo Hitler, 'ki jo do gotove meje prodrl tudi v marksisti one fronto. »Der M on t a g« piše, da je nemški narod odobril nalogo, kti jo je stavil predsednik republike Hitlerjevi vladi. N&mŠki narod je dal svoj pristanek na Hitlerjev program. »Montagspost« povdarja, da bodo Hitauevci in Papen-Hngenber-gova fronta tudi v bodoče nastopali skupno. Kot najbolj značilno povdarja list, da so pri včerajšnjiib vototvah levičanske stranke prvič nazadovalie. Hitlerjevski *Đ e r A n g r i f f« piše, da je nemški narod pri včeraišndih volitvah zopet našel samega sebe. Z včerajšnjimi volitvami je dal nemški naj o d Hifflerju vsa pooblastila in odobril uničenje marksizma. Izid volitev presega vsako pričakovanje. Narodni socia&ti so šn" prvič v borbo kot vladina stranka, a so kJfcub temu dosegli ustoeh in to v času, ko je njihova vdada v interesni naroda ki države morala seči tudi po nepopariaroih ukrepih. To dokazuje, da nemški narod ne voli brez pornis^eka samo opozicijo, marveč d^> dobro presoja, kako se via-da. Tudi batfka o rdečem Berlinu je končana. Berlin je dal včeraj narodnim socialistom pol milijona glasov ki s tem pokazal, da hoče korakati skupno v nacionaJrn* f roniti. Pogreb weimarske vstave Pariz, 6. marca. Vsi današnji Usti soglasno ugotavljajo, da je Hitler pri včerajšnjih volitvah dosegel za željen i fcrhimf. Nemčija si je torej sama izvolila novega moža. »Journal« piše, da aedaj nihče ne bo mogel več odstraniti Hitlerja s krmila, pa niti ne držama bramba, ki je ostala drugorazredni instrument. Otresti se ga ne bo mogel niti Hmdcnburg, saj ga je sam spravil na ta položaj. Radikalna »Volonte« poudarja, da včerajšnje volitve dejanako ničesar ne izpreminjajo. V Nemčiji bo oetaio vse, kakor je bflo, odkar je prišel na krm*o ffitkr. »fatransigotrt« ce vpra- šuje, kam plove Nemčija. Posebni poročevalec tega lista poroča, da izgleda v Nemčiji vse tako, kakor da nikdar ne bi bilo versailleske mirovne pogodbe in premagane Nemčije. V splošnem pa vsi listi z veliko skrbjo komentirajo porast hitlerjevstva, čeprav izid volitev ni iznenadil nikog3.\ ker ve ves svet, pod kakšnimi pogoji so *>e vršile volitve. Jasno je. da pomenijo včerajšnje volitve pogreb vveimarske ustave. Hitler se lahko otrese tudi Hugenberga in Papena in uvede osebni diktatorski režim. V pretežni večini komentirajo francoski listi izid volitev z zunanje-političnega stališča in stališča miru v Evropi. Splošno poudarjajo, da včerajšnje volitve v velik* meri ogrožajo evropski mir. »Echo de Pariš« opozarja zlasti na to, da je najbrže od-ki en kalo rudi •■azorožitvi. Posebno značilna so poročila francoskih posebnih poročevalcev iz Berlina o poteku volitev. Jules Sauersvein poroča v srvojem listu, da je nemška prestolnica do 1. po_ poldne kazala lice opustošenega mesta. V mestu je bilo sploh nevarno govoriti o politiki. Mnogi volilci sploh niso imeli dostopa do volišč. V predmestjih-, kjer so glavne množice komunističindh in socialističnih volilcev, je bilo, kakor da je vse življenje izumrlo. Volilci so prihajali na volišča, pravi Sauervvein, kakor so hodili vojaki med vojrno v porušene jarke. Dopisnik »Tempsa« poroča iz Berlina, da so se po ulicah, videli samo lepaki vladnih skupin. Edino centnimu so pustili, da je razvil svojo volilno agitacijo, čeprav so tudi tej stranki delali precejfenje neprilike. Oopisnik »Tempsa« dodaja da so začeli volilci pritiskati na volišča šele proti poL dnevu. Volišča so bila po večini v javnih lokalih, pred njimi so stražili po en poli. cijstci stražnik s kaj-abirnko in dva člana hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Tudi »Pariš Midi« ugotavlja, da je bik) v Berlinu mrtvo. Skoraj na vsakem koraku, pravi doposnik lista, si lahko srečal policijsko patruljo. Včerajšnje volitve, zaključuje list, so se vršile v atmosferi obsednega stanja. »Vse je bilo samo komedija44 London. 6. marca. AA. * Angleško časo pisje soglaša v oceni nemških volitev, ki jih smatra za pravcato komedijo. Po mnenju angleškega časopisja pri teh volitvah ni šlo samo za borbo med vlado in opozicijo, temveč se je opazilo, da so se borile tudi vladne stranke same med seboj. Nemški jnnkerji so bili včeraj prav za prav potisnjeni močno v ozadje. Ni izključeno, da bodo borbo proti Hitlenju prenesli na drugo polje in napadli hitlerjevske čete z redno vojsko. >Observer< sodi, da bo sedaj Hitler skušal razširiti svoj vpliv in postati diktator Nemčije, kakršen je Mussolini v Italiji. Hitler bo zato skušal najprej doseči to, da se mu maršal Hindenburg pokori, ali pa da se odstrani. Podobno ocenjujejo položaj tudi >Times«, ki pravi, da Hilter ne bo mogel dolgo trpeti sedanjega položaja. Volitve so bile »svobodne44 Berlin, 6. marca. A A. Wolffov urad poroča: Volitve so potekle po vsej Nemčiji v popolnem redu. Nikjer ni bilo resnih incidentov in spopadov. Na ta način so dogodki sami demantirali vesti o dozdevnih krvavih spopad'h, ki so jih pričakovali za ta dan in kot začetek drža vi jamske vojne. Volitve so bile popolnoma svobodn-e, udeležba izredno velika. Že dopoldne je oddalo svoje glasove nad 50% volilcev. Dejstvo, da je Hitlerjeva stranka tako porastla, je dokaz, da so bile volitve popolnoma svobodne in da ©e je vsakdo lahko opredelil po svojem prepričanju. Kancelar Hitler je glasoval v Koenigs-bergu, predsednik republike Hindenbarg in državni podkanoPlar pa dopoldne v Berlinu. Načrti vlade Državna viada se bo po volitvah seštela že jutri, da za«vzame stališče srlede na njihov izkL Pri tej priliki bo vlada razpravljala tuda o roku sklicanja državnega zbora. Novi državni zbor se bo sestal, kakor je bflo že javljeno, v pofcsdarntski gar-nizieski certovi, krier pa se bo vršite samo iprva ustanovna seja. Nadalje seje se bodo vrssie ▼ voHfei potsdasrnski vežbalmci, ki je bfla zera&eoa L 1781 m so jo v zadnjem času Viljemove Nemčije uporabljali za vežfoairje I. pehotnega gardnega po$ca. T« so tudi zaorrsegaii rek rute. Kakor zatrjujejo, državna \4ada ne želi odgoditi državnega zbora takoj po otvoritveni seM, temveč mu hoče predložiti več zakonskih predlogov, za katerih rešitev bosta potrebna kaka dva tedna. Med dnigirmi bo vlada predložila pooWastitvena zakon, ki naj bi obese« vseboval jaopfiioo, O Bregova vse- bini sedaj še ni ničesar znanega, prSe4 bi pa v poštev za daijšo odgoditev državnega zbora. Za sprejetje takega poobiastjt-veaiega zakona ba bila potrebna dvetretjin-ska večina državnega zbora, ki bi se mogla doseči tudi na ta način, da se iziloči komunistična stranka. Ni izključeno, da bodo obdržali še nadatie v zaporu komu-rristrčne poslance, ki so bili rzvol j eni, tako da ne bi mogli podati izjave o prevzemal izvolitve, kd je pogoj za izvrševanje poslanskega mandata. Vlada namerava nadalje predlložiti državnemu zboru tndi zakonski predlog, po katerem naj bi se na-mestu dosedanje črno-rdeče-rumene republikanske zastave uvedla zopet črno-be-lo-rdeča zastava- Tudi za ta zakon bo potrebna dvetretjinska veČina, ker določa ustava, da so dTŽavne barve Črn o-rdeč e-rume-ne. Šele po tem zakonodajnem delu rta j bi se državni zbor poslal za daUje časa na počiifcnice. Tudi pruski deželni zbor, ki je bij prav tako včeraj na novo izvoljen, bo zboroval bržkone le kratek čas. Belgija zaprla mejo Pariz, 6. marca. AA. Iz Bruslja poro. čajo, da so belgijske oblasti izdale energične varnostne ukrepe na nemški meji, ker se je bilo bati, da ne bi nemški nacionalisti vpadli v pokrajino, ki jo je Belgija dobila po vojni. Ob vsej belgijsko-nemški meji je bilo orožništvo ojačeno, razen tega so pa poslali na mejo še voja_ Štvo iz Laegea. Dopisnik »Tenupsa« poroča iz Bruslja, da je Belgija izdala te varnostne ukrepe največ zarada tega, ker prezidenta Ljubljana, 6. marca. Bratski češkoslovaški narod proslavi jutri tiho, ztio pa ten prisrčne je lep praznik, rojstni dan svojega sivolasega prezU denta Masaryka, ki ni samo poglavar svobodne češkoslovaške države, term*eč tudi pravi oče svojega naroda. Malo pozna zgo-cfo"'-" ~">5 In hi se hili iz skrn-rrrih raz- mer povzpeli tako visoko in bi btii obenem deležni tako nedeijenih simpatij in tako globoke ljubezni svojega naroda, fc»-kor vidimo to pri prezidentu M-asaryku, ki se mu izpolni jutri že 83. leto piedonoe-nega, težkih bojev, pa tudi vefikrh uspehov polnega živi j en je. Mirno lahko rečemo, da bi češkoslovaški narod v razmeroma zeio kratkem času rte bil organiziral tako močne, politično, gospodarsko in ktsi-tumo konsolidirane svobodne države, de mu usoda ni dala moža tako širokega obzorja in zlatega srca. Zato ni čuda, da Cehoslovaki tako iskreno ljubijo in visoko cenijo svojega tatička Masaryka in da mu bodo jtrtri tako spontano čestitali k 83 letnici, ki jo obhaja še izredno čil m delaven. Množicam Masarykovih čestilcev doma in po svetu se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi usoda ohranila bratskemu narodu in Evropi tega velikega moža do skrajnih meja človeškega žtvtjenja. Proslava Masarykovega rojstnega dne Jugosiovenaka češkoslovaška liga je faa-kor vsako leto toda v soboto priredila t opernem gfedutaču svečano jmđ+mm v sborjl neonsko mesto Aacnen, kjer so hđtter-jevci precej močni, komaj nekaj kfflome. trov od belgijske meje. Tudi vpad hirjkr-jevoerv v Luksemburg je mnogo učlntkovafl. na te ukrepe belgijsfcib ofc&ađtl. Popravek nemškega poslanika Beograd, 6. marca. p. Beograjski »PoUti-ki«, ki je obž-iroo poročala o požigu državnega zbora in o dogodkih v Nemčija, >e poslal nemški poslanik na našem dvoru g. t>ufor d»e Feronce popravek, v katerem izraža bojazen, da je »PoiHikin« berlinski poročevalec nasedel neresničnim vestem, ku so jiii šrriii gotovi krogi o tem, da je bfl požig v državnem zboru naročen. Poslanik poudarja, da so te vesti brez podlage in da »ma državna Waoa ogromno gradtvo o komimislačnin načrtih, ki da so hoteli s požigom državnega zbora ki bivšega dvora otvoriti teroristič™ prevrat Zarada lega je morala viada naMocrrti z vso energijo proti tem z3očkncem. Vsakdo, todor priztnava potrebo ob ran rtv e evropske ureditve va cividizacije pred komunističnim« prevratnimi poskusi, zaključuje svoje nismo nemški poslanđk, mora priznati in odobravati postopanje nemške vlade. Ruski demanti Moskva, 6. marca. AA. Agencija Tos objavila komunike, v katerem pravi, da so popolnoma netočne in izmišljene veati o nekem tajnem sovjetsko-neinškem dogovoru, po katerem naj bi ae baltiSke držav« razdelile med Nemčijo in Sovjetsko Rusi>o. Masaryka proslavo rojstnega dne čsL prezidenta Masa ryka. Operno poslopje je biVo poino na$~ odličnejše ljubljanske publike in so hOk zastopani vsi dffžavni in samopravm tor vojaški urada, korporacije m drušrva. Ker sta bila odsotna predsednik in poslevodedl podpredsednik lige t deputaciji t Beograda, so zastopali &gO odborniki s to&jn&kooi It. Iv. Mnarkoro na cehi. Slavnostno predstavo je otvorfl operni . rkester m zasviml češko in skrraŠko ter j ugoslovensko himno, ki jih je publika poslušala stoječ. Nato sta pred kipom )ub»-larja v narodnih nošah deklamirali prigodni pesnitvi Breda Gasparijeva (Skrvenka v gorenjski no§5) in Jhrlička B rt r i a n o va (Čehinja v čsL noši). Zlasti druga deklamacija je bila podana učinkovito, toplo kk prisrčno. Govornici sta poiožifi pred kšp ^redi zelenja srebrn ki zdat venec Nafeo se je vršila pod taktirko dirigenta N. Strrtofa predstava Dvoratoove večno krasne »RajstaJke* * ijoepo Gruogjeaiae-Ga-veikrvo v naskrvni partiji. Povodnega moža je ped g. Betetto, princa g. Gostič, knea3no ga, Thierry-Kavčnikova, Ježibabo ga. Kogojeva; v ostalih manjših partijah pa »o ■-•odelovaH gdč, Rarrušakov prostornđi. Svet je zaradi tega neuporaben za asdava Takšna jama je tudi tik ob novi VSharjevi cesti. Velika je tako, da bi je ne mog"K zasuti z vsem materijalom, ki ga bodo izkopali pri celotni poglobitvi Ljub-Ijansčne struge. Za zasipanje pa tudi mora biti trdnejSi materijal, ne smeti, če hočemo kdaj tam graditi. TafkSnega materijala ni v velik*, količinah. Za zasipanje tako veHkm gramoznic bi se ne nabralo več desetletij v mestu dovolj uporabnega materijala. Tak materijal se dobi navadno le pri adaptacijah starai poeBoprj. Večjih adaptacij je zadnje čase zelo malo. S Čim m kdaj bomo torej zasuS te rane, ki segajo zdaj že tako globoko v mesto, je težCco reči. Naatuujše je pa, da se nekatere gra_ moznice se širijo in poglabljajo v mestnem teritorija. Vsekakor bi se kaj takšnega ne smelo več dogajati. Kompetentni Softeiji bi to lahko zabranili. Ob Linhartovi ulici je R.3vniha.rjeva gra-mcCTdca ki se ni več širila že več let. Zasipavala je pa tudi niso. Zdaj bo služila za odlaganje blata iz Ljubljanice. Tire stavbne železnice so že položila do jame. NI mala reč odvažati materijal tako daleč. 2e_ leznico so izpeljali iz Ljubljanice nasproti cukrarne. po Lipičevi lihci, Jegličevi in Smartinski cesta, skozi želeOTiiški podvoz Ljubljana, 6. marca. V soboto, 4. t, m, je zvečer v Unionu koncerti ralo cerkveno pevsko društvo »Ci-rilo^Metodov kor« iz Zagreba, Pevski zbor, ki je se zalo mlad, — osnovan je bil sredi L 193L — si je začrtal nalogo, gojiti izključno le staroslovensko cerkveno pesem. Ta je našla po izgonu iz Rusije zavetišče v baJkanskili pravoslavnih cerkvah, pri vzhodnih cerkvenih pevskih zborih, ki so še prej poleg domače gojili z vnemo tudi rusko pravoslavno pesem. Mi jo poznamo iz nekdanjih koncertov znamenitih ruskSi zborov pod vodstvom Slavjanskih, iz koncertov moskovskega sinodalnega zbora, iz naših pra\x>slavnih cerkva, mnogi pa, ki smo bili v Rusiji, smo sami sodelovali kot pevci v raznih cerkvenih zborih ter smo lepoto in globoko vernost te pesmi spoznali do dna. V pravoslavni cerkvi ni dopuščeno v podporo ali spremi j ev-anjc pevcem nobeno glasbilo, zato se vse te pesmi izvajajo a oapolla. Mnogo napora ejše je to petje, kot v rimskokatoliški cerkvi, kjer ga lahko podpirajo in nosijo orgle. Zato pa so ruski cerkveni pevci v teku stoletij dose-giH visoko tehnično spretnost in v resnici je balo do revolucije v ruskih cerkvah, pa bodisi tudi na deželi, le zelo redko najti po naših pojmih slab cerkveni pevski zbor. Vse pravoslavne duhovne pesmi nosijo specifični značaj vzhodnih cerkvenih tonalitet, njihov glasbeni duh je prešel v narodno pesem in iz te so ga zopet črpali veliki ruski komponisti Vse pesmi, ki smo jih v soboto slišali, izražajo mistično pravoslavno vernost, zamaknjeno pobožnost ter izhajajo iz nacionalnega glasbenega bogastva. Le Bortnianski, ki je muziko študiral ▼ Evropi, posebno v kaliji, in to v sredini 18. stoletja, ko je nehala doba starega strogega glasbenega duha in se je za če" a vr:-vati v cerkveno muziko posvetnost, kaže v -vseh svojih delih, zlasti v svojih duhovnih koncertih evropski, nekako zapadni pred-ktasični vpliv. Bogato fugi rane, polifonsko stanovaše kompozicije se upirajo značaju ruske nack>narno-cerkvene glasbe. Slišali smo Cajkovskega »Vjeruju«, krepko in močno izrazito skladbo, Lomaki-na »Iže Heruvkni«, Arhangelskega »Milost mira št. 8«, žal, raztrgano, brez petja duhovnika, kd mu zbor odgovarja, dve deli Bortmjansfcega »Skazi mi Gospodi koačimi moju« in »Blažen muz«, izvrstno, zlasti pri besedah »jako trava bo ognem budete čr-aohSe*, silno stopnjujočo se skladbo »Ot ^■aosti molja«, nekoliko enoftčno pisane na Vimarjevo cesto; pri barakah pred pokopališčem zavije proga na desno proti Linhartovi ulici k jamd. Položitev proge ni bila tako enostavna. Ozirati so se morali preekvsem na to, da stavbna železnica ne bo ovirala cestnega in osebnega prometa. Zato so jo morali položiti tesno ob cestnem robu. Na cestnih križiščih leže tiri v zemlji kot pri cestni železnici. Na Zaloški cesti stavbna proga križa cestno železnico. Tu so mora H položiti tire posebno precizno, da ne bo oviran tramvajski promet. Na Jegiičevi cesti bodo letos gradili cestno železnico, kot je sklenjeno, zato so morali taxr\ položiti stavbni tir tako, da ne bo oviral gradnje, šmartinska in Vilharjeva cesta sta tlakovani. Tlaka niso smeli razkopavati, zato so položili tir na tlak. Morali so ga zasL drati, ker bi se sicer premikal pri vožnji, med tirnicami so pa nasuli peska. Končno so premagali te težkoče, proga je položena, a zdaj ne smejo voziti po nji z lokomotivo. Niso dobili dovoljenja za to zaradi nekaterih bolj ali manj tehtnih pomislekov-. Lokomotiva bi namreč puhala dim, ki bi se kadil v hiše ter bi šel nekaterim preveč v nosove. Sicer bi se pa ne kadilo bolj od Lokomotive, kot se od parnega valjarja, ki poleg tega vozi tudi mnogo bolj počasi kot lokomotiva. Zato bodo morali vpreči namestu lokomotiv konjič, ke, ki ne bodo bruhali saj in ne puščali nič nevarnega za seboj. Odvažanje materijala s konji bo pa najbrž nekoliko počasnejše. V soboto je bila poskusna vožnja. Konja so vpregli pred dva vagončka. Upajo, da pojde. Moralo bo pa voziti več takšnih vlakov, in sicer po točnem redu, da se bodo lahko srečevali na izogibališčih. Nekateri se čudijo, zakaj se raje ne odločijo za odvažanje materijala s tovornimi avtomobili. Tem je treba povedati, da avtomobil ne more peljati materijala direktno iz struge Zato bi morali najprej dvigati blato iz struge na breg, kjer bi ga nakladali na avtomobile. 2e s samim dviganjem materijala na breg bi bih ogromni stroški, poleg tega bi pa bilo odvažanje z avtomobili najbrž še dražje kot je s »konjsko že_ leznico« naravnost iz struge. Danes bi že polagali tir v strugi proti taomostju, če bi ne začela tako naglo naraščati -voda. Položili bi tudi tir za bager, s katerim bodo izkopali globok jarek, da bodo po njem odtekali naglo izlivi kanalov in voda. Letos ne bo zastajala umazana brozga v strugi, kot lani, kar je nedopustno že po predpisih gradbenega reda. Zaradi snega, ki je tako naglo skopnel, in deževja je voda tako narasla da so morali odpreti zapornico v Trnovem. Voda še narašča. Menda pa jih slabo vreme ne bo več dolgo zadrževalo ter bodo kmalu za_ čeli delati v večjem obsegu. »Blagre« Pančenka, in zopet prav mojster-ski, visokovredni dve sklepni kompoziciji: Cesnokova »Angel v op i j ase« z nekoliko di-stonirajočim sopranskim solom ter Aikolj-skega »Svjete tihi«. Dirigent »Cirilo-Metodovega kora« in njegov artistični vodja je Boris Ko mare v-ski. Zelo je m uzi kal en, kajpada iz precej začetniškega zbora ni mogel še ustvariti dovršenega telesa. Zal, dirigent, ali zbor, ljubi površne, zunanje efekte. Že program s svojimi opombami občinstvu, s precej napihnjenim uvodom in ne baš duhovitimi razlagami del ni posebno simpatičen. Dirigent zahteva pogasitev luči, češ, da bo prišla ubranost do večje veljave, vender pa ob sklepnih akordih zadnje pesmi zahteva nenadno popolno razsvetljavo, pevci dvigajo note na enadvetri, dirigent gre po vsaki izpeti skladbi za trenotek za zastor itd. Imamo vtis, da ni to muzika samo za ušesa ampak tudi za — oči. Pač že zastarela stvar okusa, ali bolje — neokuaa. Zbor ima sicer prav dober pevski material, a ta je še neizbrušen, še ne dovolj kultiviran. Soprani so precej kričavi, radi tudi sem ter ta m distonirajo, alti so šibki, tudi tenorji, basi pa so imenitni v nižini, v višini pa se včasih kar d ero. V dogledhem času bo, zlasti ako se številčno razširi in temeljito izšola, lahko postal reprezentativen zbor pravoslavne cerkvene pesmi. V naši stolnici smo pred nekaj leti »lisah* od boljšega zbora, kot je za sedaj še ta, zelo lep koncert pravoslavne cerkvene pesmi (»Ljubljana«, dr. Dolinar), tudi naši mestni cerkveni zbori se bi še danes zlahka mogli kosati s CHril-Metodovim korom. Mislim, da ta ni še zrel za koncertna potovanja. Zagrebčani so imeli dokaj s4ab obisk, na vsak aačin so zaslužili boljšega. Aplavza je bilo dosti, tudi cvetja. Umetniški uspeh je bH časten. —5, Poročrio o koncertu trboveljskega mladinskega zbora priobčimo jutri. Dokaz naivnosti. Vodnik pri pogledu na staro razvalino: »Tu je bila sežgana zadnja čarovnica. < Mož se ozre na svojo ženo in pripomni : »No, ta je pa res naiven.« Ubogal je. — No, sinko, ali si pokazal gospodu zdravTtifku jezik, kakor sem ti naročila? — Seveda sem, mamica, m se oe&a sem iim pokazal. Novy »vet, S. marca, V četrtek je bil ob 9. zjutraj start na 50 km. Tekmovalo je skupno 61 tekmovalcev, sami Čehi, od Jugoslovanov ©dino Smolej. Poljaki so prispeh ftele ob 11. in niso tekmovali. Smolej Je bil v prav dobri formi in je sijajno vozil. Pri 13 km je imel najboljši čas StehUk 1:10, nato Musil 1:11, za njjim pa Nemeckv Ladislav, ki je potreboval 1:12.30. Smolej je rabU 1:1«, dočim je bil čas poznejšega zmagovalca Novaka točno dve minuti slabši. Pri 23 km je le vodil inž. Novak, ki je rabil 1 uro in 56 min., dočim so vsi ostali tekmovalci imeli čas nad 2 ari. Smolej se je držal še vedno v vodilni skupini in je dosegel čas 2:11. Na kontroli pri 34 km se je videlo, da se bo prvo mesto odločik> med Novakom in Stehlikom^ ki sta pridobila znaten naskok pred ostalimi. Inž. Novak je rabil 2:43, Steh-lik je imel za 1 minuto slabši Čas, Smolej na je vozil točno 3 ure. Končni rezultat je bil: 1. inž. Novak 3:33.05; Ž. Steh-lik 3:33.40 ; 3. Musil 3:38.16; 4. Vrana 3:43.39; 5. Nemecky 3:46.55. Smolej je zasedel Častno 13. mesto s prav dobrim časom 3:56-25. O poteku proge smo že poročali v sobotni številki. Smolej je po tekmi izjavil, da je bila to najtežja proga, kar jih je dosedaj prevozil. Zlasti težka je bila proga po gozdu, kjer se je bilo treba umikati vejam in so mnogi tekmovalci krvaveli od udarcev vej. Markacija je bila si-jorjna, pomanjkljivo je bik>, da na progi niso bili naznačeni kilometri. Po grebenih je pihal mrzel veter, ki je nesel sneg v obraz. Nedavno je v Chicagu avtomobil do smrti povozil neznanega moškega Na podlagi petnih odtisov je čakaška policija ugotovila, da gre za nekega J. Hočevarja, ki ga je pred 17. leti zaradi manjšega prestopka daktiloskopirala. V West Alisu je policija nedavno pri viomu v pisarno bencinske postaje Hub Service zasačila 224etnega Jožeta Bašela. Mladenič se je moral pretekli teden zagovarjati pred sodnikom. Dejal je, da se je hotel poročiti, pa ni imel denarja. Obso. jen je bil na šest mesecev zapora in je na^ mestu k poroki romal v ječo. Poročali smo obširno o zverinskem umoru Martina Vi ran ta, ki so ga pred meseci v preiskovalnem zaporu najprej pretepli do smrti, potem pa obesili. Tako so hoteli figurirati njegov samomor. Zločimi s*o pa prišli na sled in v ponedeljek 20. februarja se je pričela v Petersburgu razprava proti šerifu (socbaiku) Skaonerju, ki je obdolžen tega umora, šerifovi zagovorniki so hoteli razpravo zavleči, pa se jim to ni posrečilo. V Biaddocku je tovorni avtomobil povozil šestletnega sina Janeza Šuštarja, Edvarda Otroka so prepeljali v bolnico, kjer je pa že uro pozneje poškodbam podlegel. Smrt neprestano kosi po skvvenskih na» selbinah. V Brooklvnu so pokopali 52-let-nega Antona Žagarja, ki je že delj časa bolehal. — V Johnstovvnu je po daljšem bolehanju v bolnici umrl 44Jetrni Janez Svete, doma iz Sobočevega pri Borovnici. V domovini žahrjeno za njim mati, dva brata in dve sestri. — V kraju Cflaridge, Pennsilvanda je umri Martin Borstnar v visoki starosti 79 let. Pokojni je bil doma iz Podšenčurja pri Kranju V Ameriki je Pri želoclčnih tež kočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi udov, zaspanosti, povzroči kozarec >Franz Josefove< grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Težnje absolventov delovodskih šol LJubljana, 6* marca. Deputacija absolventov delovodskih šol Tehniške srednje šole v Ljubiijani je bila pretekii teden v Beogradu, kjer se je oglasita na pristojnih mestih glede pravilnika uradniškega zakona ni obrtnega zakona. Uradniški zakon, ki je bUl izdan 1. 1931, namreč določa v § 7 točka 2, da bo s posebnim pravilnikom določeno, katere šole kvalificirajo svoje absolvente za uradniško zvanje. V osnutku tega pravSLniika niso omenjene dedovcKfeke šole zaradi nekaterih nesporazumov o delokrogu prosvetnega si trgovinskega ministrstva. Strokovne šole namreč spadajo pod ministrstvo trgovine m mdustri'je, a pravilnik izdeluje višji prosvetni svet. Več absolventov dek>-vodsfcHi šol, ki so usžužbeui pri državnih železnicah, je zaprosilo za stalno nameščen ie, a jie prejelo odgovor od prosvetnega ministrstva, da delovodske šole kva-lifictrajo absoivente le za zvaničrake. Zaradi tega ,ker pravilnika k uradniskenru zakonu še ni, niso dobSi absolventi deio-vodskrh šoi, ki so jSh absolvirali lani, izpričeval. Tiskovme se namreč ne more dati prej v tisk, dokler ni točno opredeHe-na kva^frkacija omenjenffi šol. Cnede obrtnega zakona je pa deputacija intervenirala zaradi § 26 tooka 4, da se absorventi defc>vodsk3i šoi oproste rao> sirskih izpitov, ker so morali polagati mnogo težje izpite v šoli. Za mojstrske izpite so že imenovane izpitne kornisHe, ni pa še izdan pravilnik, ki bi določal, kakšne ugodnosti ter pravdoe uživa absol-vnt deiovodjske Šole. N. pr. po 5 53 obrtnega zakona so pravico absolventov elek-tro-delovodske šole enake, kakršne uživajo eiektro-monteni, ki nimajo nobene teoretične strokovne naobrazbe. Ako ni torej dotočen delokrog absolventa omenjene šoie. ne bo imet več nihče posebnega interesa, de obtekttje eletetro-ddovodisko šolo, kar pa bo v vetiko škodo razvijajoči se dektrotehnični stroki Intervenirati so še za interese absolventov sirojoo-deiovod- Čehom je zek> žal. da Janša ni mogel startati. Sijajno so nas pogostili in se čutimo, kakor doma. V petek so naši tekmovalci vožbali na skakalnici in sta šramel in Jakopič dosegla daljavo 50 m, dočim ao Čehi in Poljaki skakali nad 60 a Dan je bil neugoden. Zjutraj je mak) deževalo, kasneje pa je snežilo z vetrom. V soboto je bil start na IS km. Prijavilo se je 217 tekmovalcev! Jakopič je imel startno številko 5, Smolej 126, Sramel pa 202- Od čeških favoritov so startali Ber-ton kot 1-4«, inž. Novak kot 38, Musil kot 34. Start je bil ob 10. V začetku je bilo megleno, kasneje pa je posijalo solnce in ;c nastal krasen solnčni dan. Od 217 tekmovalcev jih je nastopilo 165. Tekmovali so Čehi, češki Nemci, Poljaki in Jugosloveni. Višinska razlika je znašala 400 m. Zanimivo je, da je bila proga lažja kot na 50 kilometrov. Prvi je privozil na cilj Zajiček, ki je starta! kot deseti. Končni placernent je naslednji: 1. Barton 1:23.02, 2. inž. Novak 1:24.41, 3. Musil 1:25.34, 4. Kožnarek 1:25.41, 5. Cifka 1:20.07, 6. Hromadka 1:26.09, 7. Hora 1:26.42 (prvi češki Nemec), 9. šimunek, 10. Feistauer, 11. Kada-vy. Najboljši Poljak Czech je dosegel 2". mosto. Smolej je bil 31, šramel 101, Jakopič 103. Znana Poljaka brata Marusacz, ki sta nastopila tudi v Bohinju, sta se plasirala pred Jakopičem, in sicer je bil 100. Stanislav, 102. pa Oton. Zanimivo je, da je na 18 km star tal tudi oče zmagovalca na 50 km, dr. Novak, zdravnik po poklicu. bival 32 let. Zapustil je štiri hčerke in sina. — V Springfieldu je umrla Ana Rih_ t ar, rojena Plahutnik. Pokojna je bila doma iz Jelša pri Blagovici. Zapustila je moža, dve hčerki in sina. — V M eno min ee je umrla Ana Kramerjeva, Zapustila je dva aina in hčerko. — V Indianapolisu. je podlegel raku 48-letni Josip Golob, doma iz Rečice v Savnrrjaki dolini. V Ameriki je bL vati 28 let, zapustil je ženo in sestro. — V Elyju je umrla Margareta Kočevar, stara 67 let, doma iz Do ki je Pake prt Črnomlju. Bila je ena najstarejših naseljenk v Elyju, zapustila je moža in več sorodnikov. — V Spring Canvonu, država Coio-rado, je po tridnevni bolezni umri Florijan Pečaj, star 45 let. Zapustil je ženo in štiri otroke. Doma je bil iz celjske okolice. — V Canon City, država Colorado, je umrla Marija Javornikova, stara 56 let. Doma je bila iz vasi Zagorica na Dolenjskem. Za_ pustila je moža in Sest otrok. Prav tam je tudi umrla Kristina Arko. Pokojna je bila stara 50 let, doma je bila iz Ribnice. Zapustila je moža in devet otrok. — V Barba rt onu je umrla Cecilija Ule, ki je zapustila moža in sedem otrok. — V VVest Alisu je na svojem domu preminul Alojzij Bergant, eden najstarejših slovenskih naseljencev. Pokojni je bil star 61 let, doma je bil iz vasi Seaiičica pri Meovodah. Po_ leg žene žalujejo za njim trije sinovi. — V Milwaukee je podlegla pljučnici Ivanka Bevc, stara 42 let. Pokojna je bila doma iz št. Ruperta na Dolenjskem, v Ameriki je bivala 23 let. Zapustila je moža, aina m hčerko. — V Teacasu je kap zadela Antona Magistra iz MHwaukeeja Poko£ri je bil star 4S let. Zapustil je ženo, pet hčera in sina. skih SoL Za stvar se je zavzel poslanec Krejči ,ki ie vodfi deontaciio na vsa pristojna mesta* Dve zborovanji JRKD V nedeljo se je vršilo na Jesenicah pri Paaru zborovanje krajevne organizacije JRKD, ki je bila dobro obiskana. Zborovanje je vodil predsednik g. dr. Frančišek Kogoj, nato je pa poročal tajnik g. Leo Pib-rovec o delovanju organizacije. V krajevni organ izacirji je včlanjenih 228 članov. Med letom je priredila več zborovanj, na katerih je o aktualnih zadevah poročal g. minister na r. Ivan Mohorič. Po teh poročilih ae je oglasil poslanec Mohorič, ki je poročal o splošne položaju v državi, o težavah našega gospodarstva, o obrtnikih, tujskem prometu, bratovskih akladnicah, sanaciji denarnih zavodov ter o trgovinskih pogajanjih z Italijo. Tajnik banovinske organizacije dr. Zaje je poročal o paktu Male antante ter se tudi dotaknil punktacij in nekaterih aktralnih dogodkov. Pri volit vab je bil za predsednika zopet izvoljen dr. Kogoj. V Celju se je v soboto zvečer vršil občni zbor krajevne organizacije za celjsko okolice Zborovanje je bilo v gostilni pri Per-mozarju. Predsednik inž. Krulc je poročal, da je število članov od ustanovitve v jn-lrju do danes naraslo od 61 na 267. Organizacija je uspešno izvedla pomožno akcijo, imela je več sej in sestankov. Nato se je oglasil k besedi narodni poslanec Prekor-šek, ki je podčrtal solidno in uspešno delo krajevne organizacije, nato raspra.vljal o brezposelnosti, se dotaknil regulacije Koprivnice ter obširno govoril o raznih gospodarskih in političnih vpraćenjfh te«- o deki v Narodni sknpščini, o novem dri. proračuna, razlastitvi cerkvenih veiepose6t»v itd. Pri volitvah je bil za predsednika ao-pet izvoljen inž. Krulc. — ŽSK Hermes (kolesarska sekcija)-Dre vi ob 20. odborova seja pri Beliča. Vsi in točno. Načelnik. —Ij Predavanje SPD. Predavanje g. Mire Marko Debeljakove o >Plezalni tehntki< bo jutri ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnice se dobe v pisarni SPD, palača Grafike, Masarvkova cesta 14, in sicer sedeži po Din 6, stojišča po Din 3 od danes popoldne dalje. — SK Ilirija (eabljaška sekcija), člane nadaljevalnega, tečaja opozarjam, da se vrši danes v ponedeljek redni trening. Po treningu je seja odbora. Tajnik, — Kolesarska sekcija ŽSK Hermee. Danes zvečer ob 8. odborova soja pri Beliču. — TK Skala poziva svoje članstvo, da se ude leti članssega sestanka, odnosno de-batnega večera dne 8. marca, o predlogu, stavljenem na članskem sestanku 11. januarja t. L — Odbor. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 6. marca, katoličani: Fridoiin, Zvezda, pravoslavni 21. februarja DANAŠNJE PRIIiKDITVE Kino Matica: Moj Leopold. Kino Ideal: Zadnji dnevi POnapejerv. Kino Dv«r: Beli sovragi. ZRD: »Revizor Haselhuhn« ob 14.15 ■» kinu Matici. Kino fciška: Križarka FJroden ob 20. Zimski \-ecer, zabavno propagandna prireditev Rdečega križa on 20. v dvorani Delavske zbornice. DEŽURNE LEKARNE Danes: Kuralt. Gos posve taka cesta 10, in Sušnik, Marijin trg 5. 0xp&d sita in resefa Iznajdljivemu človeku se ni treba bati, da bi propadel. Propadajo samo nerodni, neumni in pošteni ljudje. Izkoriščati se da na svetu vse, samo znati je treba. Taki, ki ne seje jo in ne žanjejo, pa vendar dobro žive, niso samo zgoraj, ferm-eč rucfl na dnu. Umetnik življenja zna živeti tudi m a račun zdaj tako modernega socialnega čuta. Tak umetnik je hodit oni dan po Ljubljani in pritiskal na kljuke, češ, da je brez zaslužka, pa ima ženo, otroke in vse drugo, kar spada v takih primerih k bedi. Nekje so mu pa ponudili delo, a ko »o mu povedali, koliko bi zaslužil, je odktmal z glavo, rekoč: — Ne, hvala lepa. za ta denar mi ne kaže delati. Saj nabereva z ženo po hišah na dan najmanj 100 Din. Vi mi pa ne ponujate niti polovice tega. In odšel je pritiskat naprej na kljuke. Seveda, znati je treba, pa lahko žhH človek zgoraj aH spodaj tudi brez dela. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 6L marca: Dopost ne Fracoa. skem. Red A. Torek, 7. marca: Zaprto, Sreda, 8. marca: Gospe, mandsferica. Red C četrtek, 9. marca: Dame z zeAentai kto-bukl. Premijera. Izven. Premijera francoske koraedtje Dame z zelenimi klobuki bo v naći drami v četrtek, dne 9. t. m. Dejanje se suče okoli štirih starin dam, ki niso kneie ničesar od svoje mladosti ter postale tri iezned rrjih stare device. Rešila se je edino ena, ki se je po 12 letih čakanja poročila s prof. Hvacdnthom, kar je povzročena mltfarla Ar_ letta. Režijo vod! prof. Sest. KOnjovičeva opera Koštana je brea dvorna eno najlepših del jugoslovenstee operne literature. Posamezne vloge so izvrstne, prekrasne so pa tudi vc&ke ansam-belske scene. Delo sloni na nackmalnni motivih in je zato tembolj pestro to tudi privlačno. Opero dirigira ravnate*} PoMc, OPERA Začetek ob 30. Ponederjek, 6. roarca: Zaprto. Torek, 7. marca: Koštana. Red B. Sreda, 8. marca: Baletni večer PSa m Fino Mlakar. Red Sred«, Četrtek, 9. mareac Zaprto, Predzadnja predstafva baietsnega večera, kd sta ga naftta.irtiraia Pia ki Pioo Mlakar v nadi operi, bo v sredo, dtoe 8. t. m. za stalni abonma Sreda. Gospodična Milena Verbičova nastopi v vlogi Marte ponovno v naši operi v nedeljo, dne 12. t. m, Josip Križaj, ki je leta 1907 prvič nastopil na deskah našega opernega g*a_ dalisča, gostuje v LJubljani v torek, doe 14. t. m, kot Mefisto v operi Faust. Predstava bo izven abonmaja. Vstopnice bodo od četrtka dalje v pretprodaji pri dnewd blagajni v operi. Po kolesarskem svetu — Italijanska tovarna koles »Atala* je za letošnje leto angažirala kot zastopnaite svoje firme sledeče nemške dirkače: Boeeja, Stoepela in Tbrerbacha (znane \x lanske italijanske etapne vožnje »Oiro d' Italša«.) ter Itaiijama Neg rini je in Ber^maschrja. — Krasna zmaga Kanadca P edena na šestdnevnih drkah v St. Louisu (Amerika). Zopet je ta m-ladd Kanadec zadivil športno pubVko na santlouiškem diirkaKšou. Za svojega partnerja je imel dirkača Lepaga, ki je bil tako slab, da je par že takoj v početku dirk začel popuščati. P eden (zaradi veliikega čopa rdečih las mu pravijo tudi »bakla.«), videč se proti koncu ogroženega, začne voz ti dokaj časa, ne da hi p« njegov pornagač zamenjal V krepkem tempu je dognal vodečo tn naših Skalašev »V kraljestvu Zlatoroga«. Zagrebčani so ta film že videli. — Znižan ie plač zagrebškim magistrat-nim uradnikom. Zagreošlka občina namerava znižati svojim uradnikom plače in prihraniti s tem okrog 600.000 Dki letno. Plače do 16.000 Din letno ne bodo znižane. Rače od 1600 do 3000 Din bi se znižale za 5Vtf one od 3000 do 5000 za 7°/o, na Divje kože« je Sele danes prejela nekaj komadov izvrstnih srebrnih lisic z Norveške, ki so dospele prekasno za sejem m dražbo krzna v Ljubljani. Interesenti, tudi privatniki, sd zamorejo ogledati te lisice v uradu Ljubljanskega velesejma v ponedeljek in torek, to je 6. iai 7. t. m. — Novi grobovi. V noči od sobote na nedeljo je umrl v Z a puž ah ugledni posestnik in trgovec g. Gabrijel Eržen. Pokojni je bil član načelstva posojilnice v Radovljici, imel ie kot značajen in simpatičen mož mnogo iskrenih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb bo darnes ob 16- — Včeraj so položili k večnemu počitacu vpokojeno učiteljico gospo Marijo S v a j g e r, roj. Arko, mater znane naše konservatoristke gospe Mirni Svajgerjeve in taščo sodnika v Konjicah g. LeopoJda ŠmaJca. Pokojna je bSa vzorna žena, priljubljena pri vseh. kt so jo poznaK. — V Lrubtjani je včeraj umrla vdova mornarskega in okrožnega zdravnika gospa Jakopina Luke Ž. Pofcoma je biila ena najstarejših Ljubljančank, spoštovali in visoko so jo cetiiđi vsi, ki so jo poznaK. Potre!) bo Jotri oh K. iz norjansfce trtice 40. Danes je umrl v Ljubljane čevljarski mojster m ljubljanski meščan g. Ivan Zam-1 j e n. Pokojni je bil v mestu splošno znan in priljubljen. Pogreb bo v sredo ob 14. z Erjavčeve oeste 4 a. Blag jim spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno soža';e! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestavitno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 20, v Mariboru 14. v Ljubljani 10.4, iz drugih krajev pa ni poročil o temperaturi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.5, temperatura je znašala 6.3 — Z nožem nad ljub;cO. David Barok je v soboto v Zagrebu z nožem tako obdelal svojo ljubico Katico Belobrežič. da so jo morali prepeljati v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Fant je sam prišel na policijo in povedal kaj je storil. Ko se začno cevi noapnjevati. deduje uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice za redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede nriporočpio nris tarostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« errenčice, ker odoravi zastaianje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljenje ter omili dražljivost živcev. »Franz «Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Z včerajšnjo nedeljo marsikdo ni bil zadovoljen. Mnogi so se ves teden prej veselili sartuCarskih tekem, ki so tako žalostno splavale po vodi zadnji trenutek. Namestu, da bi šli meščani iz mesta, so se mnogi celo vračali s planin, kjer so uživali zimske radosti. Doma ljudje niso vedeli, kaj bi počeli. Nekateri so mešali blato, ki ga. je povsod dovolj, če že niso raje spali ali šH na kakšno prireditev, ki jili je bilo baš dovolj za cmeravo vreme. Pra_ vi tnumf so doživeli mali trboveljski pevci dopoldne v Uniomi, kjer se je kar trlo lj=iidi kot na novinarskem koncertu. Gleda, lisce je bilo tudi precej dobro obiskano in tonematografake predstave so bile posebno dobro obiskane. .Na ta način so se meščani potolažili zaradi prekrižanih raču_ nov. Tudi mu carji so se nekoliko sprijaznili z žalostno usodo. —lj Na plesnem turnirju za prvenstvo dravske banovine in za prehodni pokal plesnega mojstra g. Adolfa Jenka si je prvo mesto v giavni skupini zopet priboril par Seunig in Pred maturo^. Režiser S. Snnemann je s štabom najboljših čeških umetnikov Jidrihom, Plahto, F. Smolikom, V. Gabrielovo itd. ustvaril film, ki je živ dokument lepote slovanske filmske umetnosti. Vsebina filma je povzeta iz življenja naše mladine, iz krogov naših študentov, ki preživljajo baš v dozorevajoči dobi pred maturo največjo krizo življenja. Kako preudarno, ljubeznivo in dobro je treba tedaj postopati z mladino tako s strani profesorja, vzgojitelja in staršev, da mladina v tej težki krizi ne krene na stran-pota. v zablode, kaže z življenjsko resničnostjo film >Pred maturo^. Film, ki tako-rekoč >diha resnično življenje« naše mJa-dine priporočamo vsakomur v ogled. —lj Umrli So v Ljubljani od 24. februarja do 2. marca. G nun J era, 87 let, zasebni ca. Poljanska cesta 16; Franki Katarina, roj. Žulič, 64 let, vdova mornariškega podčastnika, Močnikov* ulica 5/pr.; Primožič Ciril, 37 let, mizar, Vidovdanska cesta 9; Avsec Marjeta. 76 let, služkinja. Vidovdanska cesta 9; Medved Franc, 45 let, pis. uradnik v p., Vidovdanska cesta 9: Briški Marin, 97 let bivši gostilničar, Vidovdanska cesta 9; Balič Josip, 79 iet, nadučitelj v pole, Vidovdanska cesta 9; Mesec Mari. ja, 68 let, žena posestnika, Vti, Rožna dolina X.DC/2; Batič Josip, 82 let, rudniška vpokoienec, Cesta v Rožno dolino 5. — V ljubljanski bolnici umrli; Rešek Franja, 36 let. žena delavca, Selca 43; Arko Alojzij, 5 let, sin sodnika, Kočevje; Pecar Ma- rija, roj. Jagodic, 60 let, vdova žeL delavca, Za loka r jeva uL 11; Bavdai Franc, 60 let, krojač, Vič 21; Pečan Antonija, 3 leta, hči hisarja, Kožarje 97 pri Ljubljani; Pe-rovšek Frančiška, 70 let, poljaka on marina. Brlog 7; Miškuim Marija, 51 let, proajaki-nja, Jablanec, arez Senj; Janežic Franc, 37 let, mesar, Ižanska cesta 59; Hafner Marija, 26 let, bivša blagajničarka. Poljanski nasip 52; Schuller Katarina, 74 let, zaseb-nica, Ipavčeva ulica 2; Ankele Ana, 22 let, uradnica, Mestni trg 13; Basle Anton, 34 let, trg. pomočnik, Kolodvorska ulica 26. —lj >Mi smo pa od tam doma.. .< Zelo prisrčno so pozdravili naši delavski otroci male trbovedske pevce; povabili so jih na predstavo >Cicibana< v Delavsko zbornico. Dvorana je bila pretesna za neštete male in velike posetnike. Pred predstavo je zaigrala godba >Zarje<, nakar je zbor malih igralcev pozdravil goste iz Trbovelj. Trboveljski pevci so v od^drav zapeli izredno dojeml'jivo >Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja. . .< Bilo je vse tako prisrčno, nič narejenega, da so bili ganjeni tudi odrasli. Gostje so tudi izročili malim igralcem šopek cvetja z besedami: >Vse vam damo, kar imamo.. Predstava j« bila gostom zelo všeč in tudi vsom drugim, zato se jim je zdelo, da se je vse prezgodaj končalo. —lj Občni zbor krajevme organizacije JRKD Kolodvorski okraj se vrši v soboto 11. t m. ob 20- uri v hotelu »Štrukelj«. Poročajo g. pos-1. dr. Rape, minister Mohorič, zastopnik mestne občine in sreske- ga odbora. _lj Koncertno-gledališka zabava brez vstopnine. Da bi se dandanes kdo smel v toplo zakurjeni in lepo razsvetljeni dvorani malone dve uri naslajati s koncertnim petjem, z zanimivim predavanjem, s čudovitim dramskim prizorom, z živo sliko i. p., ne da bi bil moral za to karj plačati, ni lahko verjeti. Pa je kljub temu možno. Kdor se udeleži »Zimskega večera«, zabavno-propagandne prireditve ljubljanskega Rdečega križa, &i se začne nocoj ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Miklošičeva cesta, se bo uveril, da je to kljub hudim časom vendarle mogoče: izbral si bo v dvorani katerikoli prostor med sedečimi ali med stoječimi, ne da bi bil moral plačati količkaj vstopnine. Dodatno objavljamo, da sodeluje gospa profesorica glasbe Verbič Milena, ki zapoje Musorg-skoga otroški pesomci >V kotu« in >TJspar van k a smrti.« _|j Predavanje v kemičnem seminarju. Docent amsterdamske univerze dr. I. R. Katz bo predaval v ponedeljek 6. marca, s.redo 8. marca in petek 10. marca o sledečih predmetih: 1. Rontgenospektografija celuloze; 2. težnost kavčuka; 3. razpo-v.rstit<'v tvarin v moncmolokularne plasti. Predavanja se bodo vršila med 6. in 7 UVO popoldne v kemijski predavalnici državne realne gimnaziie, Vegova ulica 4, in so dostopne vsakomur. _lj Danes ob 14.15 uri gostuje zadnjikrat Vlasta Burian v Elitnem kinu Matici. Opozarjamo vse tiste, ki se žele zopet enkrat prisrčno nasmejati in zabavati na današnji fiimsKi spored ZKD, na film >Reri-zor Haaelhnlmc, v katerem uganja svoje burke sloviti in popularni češki komik Vlasta Burian. _lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V torek, sredo in četrtek obvezne vaje vsega zbora za nastop na Koncertu Huba-đove župe JPS dne 12. t. m. popoldne ob 3. v Unionu. Vse in vsi! Odbor. Elitni kino Matica Telefon 2124. Predstave ob 4., i/48 in »410 zvečer. PREMIERA GLOBOKO PRETRESLJIVE DRAME SteopoCd Vzvišena himna očetovske ljubezni Film, ki bo slehernega guuil do solz Gustav Frohlich MAKS ADALBERT — LUCIE ENGLISCH - HARAJLD PAUL-SEN — HEBMAJVN THIMIG Kot dopolnilo najnovejši »FOX« asvočnl tednik najnovejših svetovnih dogodkov. Pred prodaja vstopnic od 11. do %13. ure. Iz Trebnjega — Nenadoma je obolela g-. Marija Pavlin, posestnica v Trebnjem, in so jo prepevali včeraj dopoldne z reševalnim avto. mobi lom v bolnico v Ljubljano. Podvreči se bo morala težki operaciji, želimo Ji skorajšnjega, cfcrevanga- — Tujci v februarju. Glasom statistike občine je poeetilo v mesecu februarju Trebnje sikupoo 29 tujcev, med tema 4 ino-zemci. — Občina objavlja. Ker pade Gregorjev sejem v Veseli gori letos na nedeljo, se 1» vrši! isti v ponedeljek 13. "L m. — KJetarski tečaj. Na banovinski tene. trjski soli na Ormu pri Novem mestu se bo vršil v četrtek 9. marca enodnevni khe-tarski tečaj. Dopoldne bodo v veliki uelL niči teoretična predavanja o pretakanju m žvep&janju vina, popoMne pa teoretičen pouk, praktično ponaeorjen z deli v šolski kleti. Na istem zavoda se bo vran v četrtek 16. t. m. sadjarski tečaj, na katerem se bodo obravnavala najvainerjfea spamfo-d&DSfca dela. Priporočamo i«tiu kmetovalcem, goetftoicarjem ta ostaĐm interesen, tom, da se tečaja udeJefte v cim večjem številu. — Jutri v torek se aradfcrf dan sreske-g-a načemika v Trebnjem ne bo vrSft, pač pa bo prihodnji uradni dan prvi torek v mesecu apriru. Naša električna ceitna železnice Iz referata MŽD dr. Fetticha na disknsijskem večeru na magistratu Ljubljana, 6. marca. Pretekli petek je bil diskusijski večer v posvetovalnici mestnega magistrata posvečen električni cestni železnici. Referiral je predsednik Maloželezniske družbe dr. O Fettich. Njegova zanimiva izvajanja prinašamo v glavnih obrisih. IS. avgusta 1S99 je sklenila mestna občina ljubljanska s tvrdko Siemens & Hal-ske pogodbo, s katero j* ta družba prevzela zgradbo električne cestne železnice r Ljubljani. Pogodba je določala dve glavni progi, od glavnega do dolenjskega kolodvora in od rotovža do garnizijske bolnice. Tramvaj bi prešel po 50 letih v posest občine, odkupiti bi ga pa smela Že po 25 letih. Z grad bo se je pričelo aprila 1901 in je biJa sedanja stara proga dograjena septembra istega leta. V svrho zgradbe in obratovanja cestne železnice se je ustanovila >Allgemeine osterreichische Kleinbahn Ge se lise nafte s sedežem na Dunaju in je imela vse delnice do L 1927 v rokah tvrdka Siemens & Halske. Po vojni je družba prenesla svoj sedež v Zagreb in se je imenovala Splošna malo-železniška družba. Pod vladnim komisarjem Mencingerjem je občina L 1927 s sindikat-no pogodbo odkupila dve tretjini delnic, do ostale tretjine pa ima izključno pravico nakupa le mestna občina Sedež družbe je bil nato prenesen v Ljubljano. Občina je pričela takoj razpravljati o zgradbi novih prog. Na javni seji 18. septembra 1928 je občinski svet sklenil, da se zgradi proga Vič-št. Vid. Med občino in maloželezniško družbo je bila v to svrho sklenjena pogodba glede obligacijskega posojila v višini IS milijonov. Izdajanje dovoljenja za grad-bo in dobava materijala se je tako zavleklo, da se je z delom pričelo šele jeseni 1930. Istočasno je bilo sklenjeno, da. se takoj pripravi vse potrebno za zgradbo prog na Jezico, k Sv. Križu, v Moste, na Rudnik, do klavnice in obnovo stare proge Stroški so bili preračunjeni na 3-2 in pol milijona Din. Gospodarska kriza pa je povzročila, da ni bilo mogoče dobiti posojila in je bilo treba zgradbo novih prog odložiti. Nujno potrebna je prenovitev stare proge, ki je v tako slabem stanju, da bo treba promet na njej v najkrajšem času ustaviti. To bi imelo izredno težke posledice — odpustiti bi morali okoli 100 uslužbencev — in je zaradi tega družba storila vse, da obnovi staro progo. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil sklenjen dogovor s tvrdko Siemens, ki bo financirala obnovo stare proge in zgradbo nove krožne proge. Predavatelj je navajal nekatere zanimi- Iz Novega mesta — Zima prinaša nesreče 861etnu go^»pa Uršula M;koiić, ki se je z-iradi bolciniosti dolge tedne držala le v sobi, je ob prvem koraku, ki ga je spet napravila na solnčno dvorišče, spodrsnila in tako nesrečno padla, da je nezavestna obležala. Zlomila sa je več reber. V sredo zvečer pa je postala žrtev visečih kraj nih delov spodnjega trga kraljeviča Petra tukajšnja učiteljica gdč. Hedvika Schweiger. Na nagnjenem svetu pred Pencovo trgovino sta se ji zapodila pod nogo dva psa. Tudi njej je spodrsnilo, padla je m ni mogla vstati. Iz sosedne drogerije »Krke« ji je takoj priskočil na pomoč vodja drogerije g. Anton Pleničar. Dvignil je ponesrečeno gospodično, ki pa je desna noga ni hotela več ubogati. Tru-doma jo je spravil v drogerijo m poklicani a v to taksi jo je potegnil domov. Z Jesenic — Nov grob. V petek zjutraj je podlegla srčni kapi v 70. letu gospa Marija Rotar, posestnica na Jesenicah. Pokojnica, ki je bila blaga žena, skrbna mati in dobra gospodinja, je vzgojila več otrok, ki pa so že vsi preskrbljeni. PogTeb ugledne pokojnJL ce se je vršil včeraj popoldne ob veliki udeležbi ljudi na farno pokopališče na Jesenicah. Bodi ji domača zemljica lahka, težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje. — Jesenice od sobote do ponedeljka. Oba dneva sta bila pusta in deževna. Dež, ki je roeil oba dneva, je izpraJ skoraj ves sneg, kar ga je še bik), tako da so morale odpasti mladinske amuške tekme Sokola, Bratstva in Gor. zimskoaportnegra podsa. veza, za katere je vladalo med mladino ve_ liko zanimanje. Pomembnih prireditev ni bilo nobenih, le kino >Radio< je privabil mnogo Dudi s predvajanjem lepega filma »Pesem juga« z Lanrence TSbbetem v glavni vlogi. _ Sokolsko društvo Je»enice se pri- pra vJrja na žajpni prosvetni dan, ki se bo vrtit 19. t. m. v Kraotfu. Na tej prireditvi bo zaatopnn nas Sokol s 35 pevoi ta pegicami, ki nastopijo pod vodstvom bc. 9res_ denđka ter saaonsfei orkester pod vodstvom tor. Kleca. Iz Celfa —c O prvi pomoči pri oboienfih JEMfee in živinoreji je predaval v četrtek Z t. m. zvečer v gostilni g. Veternifca na OatrodS nem g. Makskn Sribar, areski veterinar v Ceijn. Predavanja se je udeležilo okrog 50 ljudi, ki so z zanimanjem sledili poučojm izvajanjem. Predavanje je priredila krajevna organizacija JRKD za CWjeK*o«©o, Ob tej priliki je pristopilo k organizaciji 17 novih članov. Slična predavanja v ttih krajih okohšike občine bodo se sledSla. —c Poroka. V župni cerkvi v Celja sta »e poročila v nedeljo 5. t. m g. Kam So Jonke, tebnik pri ka\ banski nptavi v Ljubljani m gdč. Pavla Ctmeočeva, tsgov-ka v Mozirju. Čestitamo? —c Prihodnja *afa ceipkagm občin tk^ga *ve4* ho v petek W. t m. ob E Na tej seji bo župan zaprisegel novo imenovanih pet ob&Rskth odbornfleov. Sfoctfk bo razprava o vptatetija Mestnega kjba in se poročilo kakoga ve statistične podatke. Do leta 1931 je stara proga merila 5200 m, z zgradbo nove proge pa je dolžina narasla na 13.400 m. Vozni park je prej obsegal 14 motornih in 4 priklopne vozove, lani in predlanskim pa je bilo nabavljenih Se 15 novih motornih voz. število potnikov je stalno naraščalo Dočim je v prvem letu prevozil t raniva: 3*26.800 potnikov, se je stevik) že naslednje leto podvojilo in je znašalo 792.800 ter se je nato do L 19OS stalno gibalo nad 900 tisoč, i-eta 1908 je bil prekoračen milijon ter je bil maksimum ▼ predvojnem času dosežen 1. 1911 z 1,153 686 potniki Velikanski je bil porast v medvojni dobi, Ljubljana je pač postala najvažnej&a točka v zaledju. Leta 1915 se je prevozilo 1.802.737 potnikov, naslednje leto le 2,563.088, L 1917 te 4,519.298, zadnje vojno leto pa 6,136.369. Takoj po vojni je promet nazadoval, L 1919 je še znašal 5 in pol milijona, se je pa nato do 1923 stalno gibal nekaj nad 3 milijoni m je do L 1930 vsako leto znašal manj kakor 3 miijone. V zadnjih treh letih Je število potnikov zopet naraščalo in je ▼ letu 1930 poskočilo nad 3 miijone, predlanskim 5,447.700, lani pa je bil s 6,786.900 dosežen rekord. Zadnji dve leti gresta predvsem na račun razširjenja omrežja Zanimivo je, koliko kilometrov so prevozili vsi vozovi. Prvo leto Je bio prevoženih 136.200 km, vsa poznejša leta do leta 1930 pa se je letno stalno prevozilo nad 400.000 km, tako da je 14 voz družbe napravilo v 30 letih 8,912.955 km. Računajoč, da je 9 do 10 voz stalno v obratu. Je vsak voz napravil približno 891.300 km, torej dvanajstkrat pot okoli zemy«. Z zgraditvijo nove proge so se seveda te številke še bolj povečale, predlanskem je bilo prevoženih 887.900 km, lani pa že 1,317.600 km in je vsak voz prevozil 65.8S0 km ali več kakor pot 2 in pol krat okoli zemlje. Računajoč s 60.000 prebivalci, odpade na vsakega Ljubljančana letno voženj: L 1928 45, 192« 48. 1930 53. 1931 90. lani pa 113 voženj Ta številka je razmeroma visoka, vendar zaostaja Ljubljana v tem pogledu za drugimi mesti Lani je priš4o na oaebo v Zagreba 140 voženj, v Sarajevu 180. v Celovcu 150, v Berlinu 250, na Dunaju pa celo 350 Ogromno je narasla poraba električnega toka. Dočim je zna&ala leta. 1928 &e 316.160 kiLovatnih ur. 9e Je lani porabilo ie 849 tisoč kw ur Velikega pomena Je bila zgraditev nove transformatorske postao«. Pri prejšnji postaji se je i-z^rubilo na toku približno Z5%. pri novi postaji z jeklenimi ži- vosrebrninii usmerjevalci pa samo 8Vt%. —c Planinski sejem, ki ga je prirediti Savinjska podiiižnica $¥D v soboto 4. L m. zvečer v Narodmiim domu, je bil iir vrsinu aranžiran, zelo dobro obokan, zabava je biLa prisrčna in noprisUjona.. Mnogo »meha je vzlyujSiovenaki Narod« vsak dan dostavlja vsem stalnim naročnikom na dom po raz. nagaJbcu. Opoaorite na to tudi vaše prijatelje in znance, ki še niso naročniki. Za meseozrih 12 Din vam »Slovenski Narode rttjctt dnevno zaoimsive vesti in krasen roman >Dve siroti«. — PripOročacnO, da si nabavite roman >ProMet3tvo irjubesni«, ki Je izšel v založbi >3to»veaakega Naroda«. Knjnga otoeega dva dete z nad 700 stranmi, velja samo 36 đtoarjenr in bo v okras vsaki knjižnic«! Naročate ga lahko tudi s prijavo po raa-nn*mirđsovenskega Naroda«. — Promocija. Za 7xlravnaka vsega nArarvftstva je promovira! g. Jože Stapar žz KnSceg-a, Čestitamo! Mati in otrok. »Lahko noč, mamica, c »Lahko noč srček, poljubi gospodično m pojdi spat.« »Gospodične pa ne poljubim, ker hi mi prisolrla zaušnico.« »Kaj pa govoric!« »Kar vprašaj papana, če ne verja- Moderna dekleta. »Sfrj, fcndirala bi rađa, Efea? Haje 08 otnoži, možje se m je ftentjo i neumnimi dekleti, c »Zđaj ne vefc, beta, bo je W!o t onih A. DEmer* 14 siroti Rom V fcrasoo opremljeni budoar je bna baš vstopila dama z dekletom, ki ja je pomagalo odložiti plašč in klobuk; \s'iva gospa se zdi utrujena. Morda je bila predolgo v postelji. — Že mogoče, — je odgovorila grofica de Lkiieres. — odprite okno in odvrnite zaveso, tu bi se človek zadušil... — Dobro, lahko greste; če bi kdo prišel, recite, da sem bolna io da ne morem nikogar sprejeti. Je gospod grof doma? — Milostiva gospa je baš odhajala z doma. ko je dobil gospod grof brzojavko: velel ie zaoreči in takoj se je i odpeljal. — Ali m ničesar pustil zame? — Da, milostiva gospa, gospod grof je pusta tu pismo, ki mi ga je velel položiti na vašo mizico. Evo ga. Grofica je segila po pismu. — Bom že pozvonila, če vas bom potrebovala. — MMostiva gospa ni posebno dobre volje, — je dejala komomica in tiho zaprla za seboj vrata. Grofica se je zamišljeno ozrla na pismo in sklenila je pogledati, kaj ji grof piše. Pismo je bilo kratko, napisano v naglici; glasilo se je: »Krali me kiiče k sebi. Vrnem se gotovo zelo pozno; ne vznemirjajte se.c Pustila je pisemce na mizici in stopala počasi k okrni, skozi katero ie sijalo solnce v sobo. Dolgo je stala nepremično, roke sklenjene, zatopljena v težke misli. Kar so zadonefc udarci ure pz zvonika cerkve sv. Surpicia. — Dve je ura! — je vzkliknila grofica in se prijela za prsa, kakor bi hotela zadržati silno utripajoče srce. — Ura je dve ... m ta hip je minilo sedemnajst let, ob isti uri je bilo, istega dne, nebo je bilo jasno in sinje kakor zdajle; majsko solnce je sijalo v vsem sijaju... kakor danes!... ko sem postala ... mati! Tn zaprla je okno, da bi ne videla več prizora, ki je oživbaJ vso ojeLO bolest. Omahnila je v naslanjač, si za-tordla obraz z rokami in bridko zaplakala. Spomnila se je otrc ^ička, položenega na stopnice cerkve Matere božje. Skrita v kotu trga je bila ostala Marion takrat na straži, da bi videla, kako pobero usmiljene roke ubogo, zapuščeno dete. Ko je Krenil Mihael Gerard z dvema otročičema v naročju nazaj v svojo podstrešno sobico, pač ni slutil, da mu sledi previdno ob zidu premikajoča se senca. Videč, kako je zavil v staro hišo in izginil na mračnem stopnišču, je Mar.on zamrmrala sama pri iebi: — Tu stanuje. In hitela je nazaj proti palači Vau-drevev, kamor je prišla neopaženo skozi vratca vrtne ograje, ki jih je odprla s posebnim kUučkom. Mlada zakonca sla se takoj po poroki odpeljala na ženitovanjsko potovanje, ki naj bi trajalo osem dni. Dotlej je 'mela Marion dovoli časa, da je lahko poizvedovala, se oglasila pri usmiljenih ljudeh, ki so se brli usmilili nedolžnega otročička in jih zagotovila, da bo mihov trud bogato poplačan. Marion se je torej vrnila k hiši, kjer je stanoval Mihael Gerard. Potrkala je na vrata. Nobenega odgovora. Potrkala je drugič, tretjič. Zopet vse tiho. — Morda so pa na izsprehodu. — je pomislila. — Toda v naslednjem hipu je opazila, da ."e ključ v ključavnici; odprla je vrata in vstopila v sobico. Bila je prazna. Obstala je vsa prestrašena misleč, da se je zmotila v nadstropju ali hišni številki. Toda ne, bila *e hiša, kamor je bil zavil mož z dvema otročičema v naročju. Zaman je vpraševala sosede in branjevce po bližnji okolici, povsod so ji odgovarjala enako: — Gerardovi? ... Pred tremi dnevi so odpotovali in nikomur niso povedali, kam. Kaj storiti? ... Kam naj se obrne, koga vpraša? In mati! Uboga mati, ko zve resnico, ji ne bo nikjer več obstanka. To ji zada smrtni udarec. Bolest pa ne ubija vedno. In da preživi svok>, je Diana čutila, kako oe prebuja v njenem srcu tisti čudoviti gias, tisti božanski čut ki ga razumejo samo matere in ki je zapopaden v edini besedici »dete«. Diana ni mogla verjeti, da b4 ji bilo dete a veui... ugi abijeno, niti da bo morala živeti sredi razkošja in sladkosti živijetnja, dočim bo njena hčerka morda trpela najhujšo bedo. — Ne!... ne!... je mnmrala sama pri sebi, — to ni mogoče... to se nc sme zgodati. Skopaj jo bova iskali. In najdev^ jpj In čez tedne, mesece in le»ta. Čirni je grofica pod kakršnokoli prervezo le mogla zapustiti svojo bogato palačo, je hodila po najsiromašnejšili pariških okrajih, čakala je pred tovarnami, da so odhajali delavci z dela, ustavljala je na cesti matere, držeče otroke v naročju. Z doma je hodila vedno polna nad... Vračala se je vsa objokana ... toda sledove solz je morala skrbno skrivati. In prišel je dan, ko >e uboga žena končno spoznala, da je vse njeno iskanje in vse njene nade zaman. Tedaj se je pa zatekla k mo-lrrvi. Komu dragemu naj bi sicer zaupala svoje gorje, s kom drugim bi mogla govo-riiti o nedolžnem, dragem bia bi odvrnil del nemiake napadalne armade od Pariza, je vdrl ruski general Samsonov na povelje vrhovnega poveljnika ruske vojske na nemško ozemlje in se je po porazu svoje armade pri Tannen- bergn ustrelil. Armadno blagajno so pred začetkom naglega umika zakopali ob navzočnosti šefa ruske vohunske službe polkovnika M jas o jed ova. Mjasojedov je bil pa kmalu potem razkrinkan kot nemški vohun v ruski armadi, vojno sodišče ga je obsodilo na smrt in bil je obese©. V zakladnici so tuČe se sploh omočim, vzamem za moža vegetarijanca c >Aha, imeti hočeš moža, ki se ne boji ugrizniti v kislo jabolko. Umrla je naša ljubljena mama, dobra stara mama in tašča, v starosti 86 let, gospa Jakobina Lukež vdova mornarskega in okrožnega zdravnika Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 7. marca 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica 40. Ljubljana, dne 5. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI. Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam Zahtevajte pri Vašem trgovcu tudi Zavitek za 25 porcij Din 3-5© 19«—zb. marca 1933 SVETOVNI VELESE.IE1I na katerem so zastopani narodi in države Znižana vožnja za brze in navadne vlake Jugoslavija 25 %, Češkoslovaška 33 %, Avstrija 25 Madžarska 25 %. Pojasnila in legitimacije daje : ALrOMA COMPANT, Ljubljana Aleksandrova c 2 CEHOSLOV. KONZULAT PUTNIK, Gajeva ul., za nebotičnikom 5674 TELEFON 2059 P R e n o o suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5 OBLEKE in SUKA JE Kupite najbolje pri A. Presker LJubljana, Sv. Petra cesta 14. VSUED BOLEZNI oddam v najem dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, z zalogo ali brez nje. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sigurna eksistenca 1374«. MANJŠO POSEST kupim. Prednost gorski kraj; do 250.000 v gotovini. Obširne ponudbe na: Zobec, Gunduliče-va ulica 41, Zagreb. 1370 GOSTILNO dobro idočo, na prometni točki v industrijskem kraju, oddam ugodno na račun mladima in podjetnima zakoncema. Potrebno 10.000 Din. Ponudbe na lastnika Alojz Vasle, gostilničar, Zabukovca pri Žalcu. 1369 Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava slovenskega Naroda IVANA ZAMLJEN naznanja v svojem in v imenu svojih otrok VTKE poroč. DEBELAK, -JOŽETA in ANKE ter zeta ing. DEBELAKA pretužno vest, da je po dolgoletnem in mučnem trpljenju, večkrat previden s tolažili sv. vere, v 64. letu starosti, Bogu vdan preminul predobri soprog, oče in tast, gospod IVAN ZAMLJEN čevljarski mojster in meščan ljubljanski Pogreb predragega bo v sredo, 8. t- m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Erjavčeva cesta 4 a, na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 6. marca 1933. Globoko žalujoči ostali. PR0 Globoko sklonjeni pred venčino smrti gospe MARIJE ŠVAJGAR roj. Arko učiteljice v pokoja naznanjamo vsem, ki so jo poznali in ljubili, da smo izročili njene zameljske ostanke materi zemlji v nedeljo 5. t. m. k večnemu pokoju na pokopališču pri Sv. Knzu v Ljubljani. Blag ji spomin! Rodbine Svajgar, Šmalc, Arko. FIAT 503 5 sedežen, v prav dobrem stanju, odprt, z dvojno pnevmatiko in vsem ostalim priborom, proda za 7500 Din Jernej Kožar, Hrovača pri Ribnici, Dol. 1368 FLAt 1 Vi TONSKI in SAURER 4TONSKI proda za knjižice Ljudske posojilnice opekarna Mengeš. 1367 SLUŽBE VRTNAR izkušen in samostojen, z večletnimi spričevali, samski, išče stalno službo v graščini, tovarni, vili ali kaj sličnega. Ponudbe na naslov: Rudi Vokal, Karlovac, Riječka cesta 41. 1366 BRIVSKI POMOĆNIK mlad, dober delavec in perfek-ten bubi štucer, dobi s 15. marcem stalno mesto s stanovanjem, hrano, pranjem perila in plačo po dogovoru. Ponudbe s sliko na naslov: Josip Kiralv, frizer za dame in gospode. — Murska Sobota. 1365 i 4 *. Preteklo noč je preminul nas dolgoletni, shižni član načelstva, gospod ERŽEN GABRIJEL posestnik in trgovec v Zapužah Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 6. t. m, ob 16. uri. Ohranimo vestnega in značajnega moža v trajnem spominu! Radovljica, dne 5. marca 1933. Posojilnica v Radovljici. jfettjujo: Josip m^mum, »Narodno tiskarno«: Fzan Jeaertek. — 2a uprave in mserarm *ei usta: Oton a — Val v Ljnnpanl 19 QS-S