Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman reljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. F administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt (sta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejoma opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-rrsta: 8 kr.. iie se tiska enkrat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev.
o.
V Ljubljani, v ponedeljek 22. marca 1886.
Letni!* 3CTV.
ss=
Državni zbor.
Z Dunaja, 20. marca. Budgetna obravnava.
(Drugi dan.)
Pošljem Vam stenografični zapisnik z govorom poslanca Raič a. Omenjati pa moram, da z dvema odstavkoma nismo zadovoljni in se z njima nikakor ne moremo strinjati. Slovenski poslanci so to govorniku tudi kar naravnost povedali, ker se nočejo izpostavljati sumu, kakor da bi bili v teh dveh rečeh z njim enakih misel. Najprej ni bilo umestno omenjati pregovora: „Quod licet Jovi, non licet bovi" (kar smejo bogovi, ne smejo bikovi — bi se zvalo po domače), kar bi se lahko sklepalo, kakor da bi Slovenci sami sebe imeli za bičke. Levičarji so res tudi tako umeli omenjeni izrek in zarad tega zagnali silen krohot. Drugo, s čimur se ne vje-mamo, je bil opominj na to, da bi se utegnilo pri britkem obupnem stanu Slovencev lahko zgoditi, da bi se slovenski narod branil dajati davke in vojake. Slovenski zastopniki si bodo vsigdar in na vso moč prizadevali s postavnimi sredstvi svojemu narodu priboriti pravice, ki mu po božjem in človeškem pravu gredo, nikdar pa ne smejo in ne morejo priporočati sile, dobro vedoč, da bi bila to za naš narod naj veča nesreča in gotova poguba.
Da se iz predsednikovega opomina ne bode sklepalo, kakor da bi bil Raič svoj govor bral, naj omenjam, da je prosto govoril in še le proti koncu svojega govora čital samo točke, ki obsegajo zahteve Slovencev.
Za Raičem govoril je včeraj Iiallvvich in jako neotesano grdil in smešil Cehe. Pirquet je zopet vladi priporočal, da naj si Ogersko vzame za izgled, in tako pospešuje neraštvo, kakor Tisza madjarstvo, in Bertolini se je pritoževal, da se v južnih Tirolah preveč ponemčuje, da pa vendar on in njegovi tovariši nočejo potegniti z levičarji, ker ti zahtevajo še obilnejši razširjauje nemškega jezika.
Danes je prvi govoril poslanec Vošnjak, ki je zopet omenjal razmer v slovenskem Štajarju. Njegov govor pošljem Vam po stenografičnem zapisniku. Nekteri poslanci so želeli, da bi bil Vošnjak svojo vrsto zamenjal s eeskim poslancem Tonnerjem, ki hoče posvetiti Iiallvvichu in je želel priti že danes na vrsto in železo kovati, dokler je še razbeljeno.
Za državni proračun se je k 25 govornikom danes vpisal še poslanec Heinrich, ki zastopa tako imenovano gospodarsko stranko čeških Nemcev, in ga drugi nemški poslanci s Češkega ne morejo videti na koncu očesa, pa grof Rihard Ciam-Martinic.
Drugi govornik, dr. Menger, držal se je proračuna v svojem govoru in primerjaje Nemčijo, Francosko, Italijo in Rusko itd. prizadeval si je dokazati, da nikjer niso tako na slabem, kakor pri nas v Avstriji. Državni primankljej je čedalje veči, pa vlada ima dispozicijske zaklade, s kterimi ga pokriva. Večina od vlade zahteva le koncesije in ni zmožna iz državnega proračuna odpraviti pri-manjkljeja.
Še ostreje napadal je večino drugi levičarski govornik pl. Pacher, ki še zmirom tarna in se ne more potolažiti, da so levičarji v državnem zboru zgubili večino. Zgubili so jo, rekel je Pacher, ker so se preveč resno poprijeli svoje konštitucijonelne naloge, in sedaj se jim ljudje posmehujejo, ki so se vklonjevali raznoterim premembam. Ako se primanjkljaj zmanjšuje, godi se to le po nekakih denarnih zvijačnostih, v istini pa so se stroški od leta 1880 sem pomnožili za 34 milijonov goldinarjev. Primerjaje Avstrijo in Prusijo govornik kaže, da so v Prusiji veliko na boljetn, pri nas se pa Nemcem, ki so bili prej podlaga državi, godi čedalje slabeje; nihče se toraj ne čudi, ako se bode iz narodne razdraženosti rodila politična brezupnost, in iz brez-upnosti politična malomarnost, ako se bode pomnožilo število njih, ki pravijo: Tej državi ni več pomagati.
Jako dostojno in primerno govoril je poljski poslanec grof Dzieduszy cki. Rekel je levičarjem,
ki večini očitajo, da imajo vlado v pesteh, da se vlada ni rodila iz njene srede in da jo podpira le tolikanj, kolikor se njeni nazori z vladnimi vjemajo. Potem je govornik iz letnega proračuna in gospodarskih razmer dokazoval, da denarno stanje ni tako slabo, kakor ga jo opisoval dr. Menger, in da je že stara navada tožiti o velikih davkih, o pomanjkanji denarjev itd. Jako po ceni je večino, ki si prizadeva državno gospodarstvo vravnati, pri ljudeh črniti, kakor da jim z novimi davki naklada le nova bremena. Potem je govornik razpravljal gospodarske razmere, ki jim tekmovanje Rusije in Amerike prizadeva veliko škodo, in se spominjal tudi industrijskih razmer. Konečno je govoril o narodni ravnopravnosti, rekši, da se je Nemcem, ki so tolikanj razvit in izobražen narod, pač ni treba bati; Avstrija se več ne drži načela, da moč več veljii, ko pravica; ako hoče pa rasti in se vtrditi, mora pravična biti vsem narodom, in mora braniti slabejše pred močnejšimi. Živahna pohvala je govorniku donela na desnici.
Seja je trpela skoraj pet ur, pa so govorili samo štirje govorniki! Kdaj bi bilo splošnje razprave konec, ko bi šlo tako počasi? Kakor kaže odločeni so za-njo le še trije dnevi, namreč ponedeljek, torek in sreda. V torek se ima sprejeli konec razprave in bodo ostali govorniki izbrali generalna govornika, ki bota najbrže Herbst in grof Rihard CI a m - Mar ti n i c, v sredo pa bode govoril glavni poročevalec dr. Mat tuš in potem pride glasovanje, da se prestopi v posebno razpravo.
Prvi govornik bo ponedeljek knez Alojzij Liechtenstein, za njim pa pride eden najhujših levičarjev, dr. Pickert, nemško-česki poslanec Knotzevega kopita. Dalje bodo govorili z desnice Tonner, Mikiška in morda tudi še Weber, z levice pa Tomaščuk, Rus in Deršata. Seja se prične že ob desetih dopoludne.
Sklep današnje seje bil je okoli štirih popoludne. Pred razhodom naznanil je predsednik zbornici, da je poljski poslanec Goluhovski odložil mandat. Goluhovski namreč še ni bil 30 let star, ko je bil izvoljen za poslanca; volitev bi bila toraj zarad tega
Od propada "bolgarskega naroda pod turškim jarmom
od I. 1391 do najnovejših časov, do rusko-turške vojske 1. 1877.
(Odlomek govora g. Močnika v „Katoliški družbi".)
(Konec.)
Ljudje bi raje v cerkev hodili, ko bi se sveta maša brala v slovanskem jeziku? Kdo pravi to? Tisti ne, ki radi v cerkev hodijo. Ko bi bilo to resnično, bi morali dosledno v tein kraji najboljši kristjani stanovati, kjer imajo slovansko službo božjo. A to ni menda tako.
Naše ljudstvo je dovolj podučeno, da ve, kaj mašnik moli pri sv. maši. Imamo mašne bukve, v kterih je zapisano: Sv. maša, kakor jo mašnik bere. V krščanskih naukih se razlaga tudi liturgika. Le treba je v cerkev iti h krščanskem nauku. Naše prosto ljudstvo je v tem še kaj dosti podučeno, morda bolj kakor pismouki, ki pravijo: ljudje bi bili bolj pobožni, ko bi se pri altarji iu koru pelo in
odgovarjalo
pri sv. maši v slovaus
ia-ribn V. j c £ i n ti. J.! rt
kmetih se ne puščajo otroci k svetim zakramentom, dokler ne znajo vsega potrebnega.
Kdor ni sam tega skusil in videl, naj pa drugim verjame, in naj nikar ne govori tako bedasto. Vsaka priprosta kmetska ženica ga bode o tem podučila. Kako neosnovano je toraj, ako kdo n. pr. svojega Škota graja, ker se ne poteguje za slovansko litur-gijo in se drži zastran liturgije tega, kar Rim veleva. „Der grosse Moment fand ein kleines Ge-schlecht", tako smo brali v nekem našem listu, mislili so tukaj ti pismouki na tisočletnico Metodovo, ter so morda pričakovali, da se bode slovanski jezik potrdil za cerkveni jezik.
Tisočletnica je našla slovanski svet ločen v dva tabora. „I)er grosse Moment fand vvirklich klcine Geister". A nikar ne obupajmo, na balkanskem poluotoku začelo se je svitati tam, od koder je pohujšanje prišlo, obračajo se stvari nekoliko na bolje. Nesreča je ljudi zmodrila. Turk je moral priti, da je zatrl ošabno krivovero. Mrzel sneg zakrije vse zelenje, pa vendar obvaruje sejanje; tako je turško gospodarstvo zatrlo krivo vero bogomilov na Balkanu, a katoliška vera se je vsaj deloma ohranila tudi med turškim gospodarstvom. To je velevažua doba, to se
ni doseglo s slovanskim jezikom. „Nemci so odpravili slovansko službo Božjo, Nemci so vsega krivi!" Počakajte malo. Le nekoliko bolje prevdarite okoliščine v Metodovem času, pa Nemcev ne bote tako hudo sodili. Ne zagovarjam ravnanja nemških škofov; bi bili v marsičem lahko drugače in boljše ravnali, a marsikaj jih izgovarja. Metod je prišel iz razkol-niškega Carigrada, vpeljal je novost dosihmal nezaslišano. Mar ni mogoče, da so nemški škofje res mislili, da je krivoverec? Takrat ni bilo niti telegrafov, da bi bili v Rimu. hitro poprašali, je li to vse res, kar jim Metod pripoveduje; niti železnic, da bi se bili osebno tje podali. Od silovitosti do Metoda tudi po tem nič več ne slišimo, odkar jih je bil tedanji papež dobro oštel in podučil. Pač pa nam nekaj druzega pove zgodovina. Moravski knez, mogočni Svetopolk, sam ni maral za slovansko službo božjo, zato je papež naročil Metodu, naj vpričo njega iu dvornikov svete mašo bere v latinskem jeziku.
Svetopolk jo bil vetrnjak, Metoda je spoštoval, ker se ga je bal; kaj pa se je godilo njegovemu nasledniku Gorazdu iu drugim slovanskim duhovnikom? Kiio je bii toraj več kriv, da je slovansko bogo-

gotovo zavržena. Da bi se temu izognil, odložil je sam mandat; med tem časom je spolnil 80. leto in bo pri novi volitvi gotovo zopet izbran.
Govor li*. posl. Kaič.i
o budgetni debati v državnem zboru dne 19. marca 1.1.
Slavni zbor! Zadnji dan meseca februvarja 1.1. sem rekel v tem slavnem zboru, da želimo miru med narodi, a ta mir se mora, ako bode donesel srečo, blagoslov in zadovoljnost, naslanjati na pravico in jednakopravnost vseh narodov v Avstriji. Vse drugo, kar se poskuša, je prazno, le ako se ta načela v dejanje izpeljejo, bodeta prirastla blagor in Brepost za avstrijsko cesarstvo.
Naš vzvišen vladar je rekel ob sklepu IX. se-sije državnega zbora dne 22. aprila 1885 v pre-stolnem govoru, da z enako ljubeznijo skrbi, kakor dober deželni oče za vsa ljudstva — toraj menda tudi za Slovence. (Smeh na levici.) Iz naj-višega prestola oglasila se je dobrohotna beseda: „Naredite mir med mojimi narodi!" To opomino-vanje je veljalo v prvi vrsti slavnemu ministerstvu in morebiti v marsikterem oziru tudi ljudskim zastopnikom raznih narodov v ti zbornici. Ta ima vestno dolžnost, da ugane in zaključi dobre postave, take, ki pospešujejo prospeh iu blagor Avstrije in ljudstev nji podložnih. Vlada pa ima nalogo, ktere se nikdar ne more ogniti, da zaključene postave izvršuje z ukazi in odloki, ki se natanko vjemajo s postavami.
Delovanje naše in slavnega ministerstva se naslanja na državne osnovne postave, vsi državni uradniki morajo pritrditi s prisego, da hočejo, da se bodo povsem ravnali po teh postavah. Med te državne uradnike se brez dvombe prištevajo tudi ministri, ker svojo plačo dobivajo tudi iz državnih dohodkov. (Živahen smeh na levi.) Ekscelenca g. ministerski predsednik se je o tem 30. okt. 1879 izrazil tako-le (bere):
Prestolni govor, za kterega ima odgovarjati ministerstvo, povdarja posebno troje: držati se ustave, ktero je potrdil cesar, na podlagi ustave imajo se ljudstva spoprijazniti in porazumeti s sredstvi, ktere ona ponuja in ravnati se ima ravnotožje v gospodarstvu.
Ko bi se bilo ministerstvo, ktero samo pravi, da ni strankarsko, trdno držalo ustave, potrjene na najvišem mestu in jo povsem izpeljalo, tako bi bilo mir — vsaj v največem delu — srečno doseglo. A to se ni nikakor zgodilo, posebno kar se tiče slovenskega ljudstva; marveč je slavno ministerstvo notranjih poslov, poglavitno pa ono poduka, naravnost nasproti ravnalo členu XIX. osnovnih postav in še dosihmal tako ravnil, to se pravi, nedostatki, napačnosti in krivice pri učilništvu, na učnih zavodih , kakor daleč sega slovenski jezik, še dosihmal niso odpravljeni ter se niso prav nič spremenili — izvzemši nektere slovenske paralelke.
Naših opravičenih pritožeb in zatožeb niso sprejemali ali pa so jih odbacnili, tu in tam so o njih norce brili. Kot poslanec, ki zastopam Slovence, spoznati moram, vpiraje se nekaj na lastne skušnje, nekaj na stenografične zapisnike, kteri iz-razujejo poprejšnjo delavnost slovenskih poslancev, da se mora položaj slovenskih poslancev v tem
zboru proti vladi smatrati neprijaznim in skoraj da brezupnim, ako se namreč pomisli, da nas je slovensko ljudstvo volilo in semkaj poslalo, da mu pri-borujemo tisto pravice in privolitve, ktere vživajo drugi narodi v Avstriji že die časa tako radodarno in v obilni meri.
Naše ljudstvo ima prav, ako to zahteva od ljudi, ktere je poslalo, ker prinaša v isti ali še v veči meri državi blago in kri, kakor drugi narodi. (Živahno ugovarjauje na levi.) Pri tem pa zahteva slovensko ljudstvo pomoč (levica zopet ugovarja, na desnici se pritrjuje) od tistih postav, ktere za slovensko ljudstvo, kakor je mnogokrat videti, še sedaj morda nimajo veljave, ker nam sedanja vlada, ktero dosihmal slovenski poslanci stanovitno in krepko podpirajo, ne privošči postavnih in ustavnih dobrot, marveč kar tako na naš pogin urno in z močjo deluje.
Silno mučno je toraj, glasovati za podrobno debato v nasvetovanem državnem proračunu, in le tista malenkost upanja, da bode slavno ministerstvo v svojem daljnem postopanju popravilo ravnanje do Slovencev, napotuje me, da hočem glasovati za državni proračun. Vendar pa moram slavno vlado vnovič opozoriti na stare in nove nepravilnosti in krivice, ki nas Slovence občutljivo, da smrtno teže, naj slavna vlada to nepriličnost odpravi.
Slavno ministerstvo nam je že mnogokrat obetalo (čujte! čujte! na levi) a besede ni držalo, (Veselost na levi) marveč dela po svojih organih na iznarod-jenje slovenskega naroda, (čujte! čujte! na desni.)
Pred dvema letoma, ko so slovenski poslanci iz Štajarskega izročili spomenico, zagotovljali so nam, slavna vlada ne bode več nameščevala v ozemlji slovenskega jezika uradnikov, ki bi ne znali slovenščine v besedi in v pismu. (Čujte! na desni.) A to ni tako! Pri okrajnih glavarstvih nas poČaste z grofi in baroni (živahna veselost), ki znajo za silo ali pa še ne pravilno slovenskega jezikoslovja in so toraj slovenščine nezmožni, (čujte! na desni.) Jaz sam sem videl in slišal obravnavo, ktero je imel izvršiti komisar plemič s slovenskim kmetom. Bilo je to v Ptuji. Komisar ni razumel slovenski, a kmet ne nemški in pri ti priliki tudi mimika ni dosti pomagala. (Živahna veselost.) Tako z nami ravnajo vladni organi. (Zasmeh na levi.)
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. marca.
Notranje dežele.
Vsakemu svoje in v Avstriji bo takoj mir, rekel je lansko leto tirolski poslanec Greuter, ko so se v poslaniški zbornici pravdali za "VVurmbrandov predlog. Grof Clam je pa ta Greuterjev izraz podprl s sledečimi besedami, ki imajo še tudi letos svojo popolno veljavo. Rekel je med drugimi: „čemu se v Avstriji prepiramo za jezikovno vprašanje, ker je že popolnoma vrejeno po članu XIX temeljnih postav. V tem članu izražen je pravi temelj in narodom samim moramo prepustiti, da se na njegovi podlagi stoječ bore za obljubljeno jim enakopravnost ali pa da se — spravijo med seboj. Bavno vprašanja, kakor je to, (jezikovno namreč) in pa ako so na takem stališči, se ne dajo s pomočjo paragrafov rešiti, temveč se morajo združiti na skupno delo čas, po-
trpljenje, dobra volja in lastna potreba narodov: prostor za skupno borbo je omejen po članu XIX temeljnih postav. Vsi narodi naj imajo enake pravice, vsim naj enako solnce sije in vse naj enako veter hladi. V tem smislu mora tukaj pred vsem razum svoje delo pričeti in kedar se bo že s pomočjo tega kaj storilo, potem naj še le stopi § na mesto, kamor ga že sedaj usiljujete, in ljudje se ga ne bodo branili." Tako je govoril grof Clam lansko leto, kedar so v državnem zboru Wurra.brandov predlog pokopavali iu prav te besede se bodo spodobile letos njegovemu bratu Scharschmidovemu predlogu, kedar ga bodo pokladali k politično mrtvim predlogom.
Kak pomen ima po mislih nemško - liberalcev dlan XIX naših temeljnih postav v avstrijski politiki, razvidi se najbolje iz tega, da baron Schar-schmid trdi, da se je ta član za vse druge avstrijske jezike napravil, le za nemščino ne, kajti ta je že tolikanj zvišana nad vse druge jezike, da takega postavnega varstva ne potrebuje. Saj vendar ne bote v resnici verjeli, pravi baron Scharsehmid, da bi bili možje, kakor so Herbst, Sturm, Wolfrum, Has-ner, Schmerling, Lichtenfels in Auersperg član XIX. sprejeli med temeljne državne postave, če bi se bili nadjali, da bi bil taisti kedaj kaj nemščini v na-potje. Ta trditev ni resnična, sicer bi prav tako lahko vprašali, zakaj so Schmerling in drugovi sprejeli in potrdili ogersko pogodbo, ker tudi nikakor niso bili pri volji Madjarom popolno avtonomijo dati. Prav tako bi lahko dvomili če je res, da so Horbst in tovariši leta 1873 vpeljali neposredne volitve v državni zbor, ker so še leta 1867 tako odločno po-vdarjali, da direktne volitve v . državni zbor brez iz-rečnega dovoljenja deželnih zborov niso možne. Sicer pa omenjeni gospodje člana XIX. niso sami naredili, temveč so ga sprejeli celega, kakor je bil iz ustavnega načrta, ki so ga leta 1848 napravili ua Kro-merižskem državnem zboru. Le alinejo 3. so mu še pritaknili. Možje so ga sprejeli, ker so bili tedaj prepričani, da je krepak razvoj Avstrije le na ravnopravnosti vseh njenih narodosti mogoč. Če so danes to pozabili, naj le sami sebe za nos primejo, naša krivda to ni. Da je pa član XIX. za Nemce ravno tako veljaven in da na njegovi podlagi nemščini postavno ne gre uikaka višja pravica, kakor vsakemu drugemu jeziku v naši državi, to naj pa le verujejo gospodje Nemci.
Staro-katoli6ansko gibanje na Severo-Oeskem nikakor ni tako nevarno, kakor je marsikdo na prvi pogled o njem mislil. Da, še celo nobenega pomena bi ne imel«, če bi ga ravno prusjani na vse mogoče načine pri vsaki priložnosti ne rabili za svoje politične namene. Ti junaki imajo tri strahove, s kterimi po Avstriji svoje traparije vganjajo. Prvi strah je Bismark, ki je pa že toliko obrabljen, da se ga že nikdo več ne boji. Drugi je luteranstvo in tretji pa staro-kato-ličanstvo, s kterima se grozč, da bodo česko-nemške kraje kar preplavili, če bi bilo ondi še dalje nemštvo v nevarnosti. Kakor da bi bila tista čudo-tvorna moč v luteranstvu ali pa v staro-katoličanstvu skrita, ktera bode po severo-českih pokrajinah slovansko povodenj vstavila in zatirano nemštvo otela. Toda tudi z drugim strahom so ostali na cedilu. Zveza, ki so jo poskušali napraviti po Gustav-Adolfovem društvu z Draždani, se jim ni posrečila in sedaj jim druzega ne ostaja, nego le še staro-katoličanstvo, ktero pa samo na sebi v korenini umira. Dalje pa tudi ljudje, ki se ga za politične namene svoje posluževati hočejo, od dne do dne bolj zgubljajo pomen pravih politikarjev in stopajo na stališče, kjer se pričenjajo državi nevarniv ljudje — „irredentovci". S takimi bode pa vlada na Ceskem kmalo poračunila.
Med poljedeljskim in vojnim ministrom pričele so se velike razprave zarad gaUSkega žita, s kterim bi Poljaki radi vojake zakladali, kakor se je to v gališkem deželnem zboru sklenilo. Poljedelski minister ta sklep na vso moč podpira, ker mu je na tem ležeče, da bi se poljedelstvo v Galiciji povzdignilo na višo stopinjo, kakor je dandanes. Vojni mi-
častje takoj po smrti Metodovi v veliki Moraviji pro-palo? Rastislav, ki je poklical Metoda, je bil rodoljub in politik, ki je imel jasen vid v prihodnost, a Svetopolk je bil vetrujak, ki ni varoval Metoda; papež Ivan VIII. in Metod sta branila slovansko li-turgijo; a Svetopolk je omahoval in se nagibal tje, kamor mu je bolj kazalo.
Vidite, to nas uči tisočletnica Metodova. Držimo se trdno Rima, kakor sta se ga držala slovanska blagovestnika; kdor pa napada cerkveno predstojnike, ta ne stopa po poti, po kteri sta hodila Ciril in Metod. On spodkopava veljavo apostoljsko, tak se ne more imenovati rodoljubom slovanskim. Mnogo bi se dalo o tem govoriti, jaz kakor lajik povdarjam pa le te dve točki: 1. Slovanska liturgija bi ne privabila ločenih bratov v rimsko cerkev. 2. Drugič bi tudi verske vnemarnosti ne odpravila, želim, da bi se stvar še bolje pojasnila — takim, ki radi sprejmo resnico. Zato res ne vemo, iz kakega vzroka napada „Slov. Narod" milostljivega višega pastirja in slovanske škofe.
Po tem ,,intermezzo" je pripovedoval govornik
daljno usodo Sokolskega in bolgarske unije. Msgr. Sokolski je bil v Carigradu slovesno sprejet, občna radost je bila med Bolgari, že je bilo upati, da se vsa Bolgarska poda v naročje katoliške cerkve. Vlada je to gibanje nekako rada videla, ker s tem reši bolgarsko vprašanje, a znebi se nadležnih Rusov. Toliko huje je pa rila ruska diplomacija, bolgarsko gibanje, ako ga ni izbudila, ga je vsaj močno podpirala in nezadovoljnost netila, sedaj naj pa to vse prepusti sovražnemu Rimu. — Meseca maja zgine Sokolski brez vsacega sledu. Videli so ga, da je vstopil na rusko barko, namenjeno v Odeso, a nihče ni vedel, ali je sam šel, ali kako. Sumničili so, da so mu obljubili denarjev, in tako ga zvabili na ladijo. Izneveril se ni, tega ni nihče veroval, kajti preden je šel v Rim, so mu ponujali mnogo denarja, toda zaman. Kar je ljudi najhuje begalo, je bilo, da je pred njim že njegov pop Teodor zginil, in da so s Sokolskim zginila vsa pisma in znamenja škofove časti. Pozneje se je Sokolski še enkrat prikazal, ko jo posvečeval v Chersonu zedinjene grke v mašnike, a nihče ni besede ž njim govoril.
Unija vendar ni razpadla. 20.000 Bolgarov je zvestih ostalo. Za namestnika Sokolskemu je postavil sv. oče Pij IX. mig. Arabadšinskega, njemu je bil pomočnik Poljak Malcinski; a našla sla toliko nasprotja, da sta se 1. 1865 odpovedala službi. S stanovitnostjo odlikoval se je posebno mašnik Popov; rekel je v Drinopolji unitom: „Ako bi kedaj nezvest postal katoliški veri, bi najraje videl, da me tačas s kamnom pobijete."
A bolgarskih mašnikov je bilo vendar-le premalo. Pij IX. jim pošlje na pomoč Assumsioneste-ja pa novo osnovano kongregacijo avguštinov. Na pomoč prihitel je tudi prednik poljskih resurekcijo-nistov, o. Karol Kačanovski. L. 1863 je prišel le-ta v Drinopolje in tam kljubu 621etni starosti čvrsto začel delovati. Med Bolgari v Macedoniji in Albaniji so vspešno delali lazaristi. L. 1863 je bilo v okolici mesta Monastir v Macedoniji 20 vasi unitov, a samo trije unitski mnšniki. Lazaristi imajo svoj sedež v Solunu in od tod razširjajo svojo delavnost med ubogim a dobrim ljudstvom bolgarskem.

nister se pa gališkega žita odločno brani, ker pravi, da ima preveč lulike in rožičev v sebi. Oboje je pa v obilni meri zavžito silno nevarno človeškemu zdravju. Navadno človek od takega kruha, v kterem so lulika ali pa rožiči zmleti v pravem pomenu besede omotičen — pijan, postane, da se kar opoteka. Naj bi Poljaki pred vsem skrbeli, da si žito na ka-koršen koli način dobro očistijo, potem ga bodo že lahko spečali. Nikakor se pa ne more zahtevati, da bi se vojakom nezdrav kruh dajal.
Hrvaška regnikolama deputacija v Budapešti pečala se bode posebno s sledečimi tremi glavnimi točkami. Prvič deputacija zahteva, da se stalno določi jezikovno vprašanje, zarad kterega je na Hrvaškem že kri tekla. Zopet naj se toraj vpeljejo hrvaški odseki pri skupnih ministerstvih, po kterih naj se potem tudi na hrvaške koristi bolje ozirajo, kakor se je to vprvič godilo, ko hrvaški odseki po ministerstvih niso bili prav nič druzega kakor le navadni uradi za prestavljanje madjarskih odlokov v hrvaščino. V resnici morali bi pa ti odseki biti v prvi vrsti branite!ji in varili narodnih korist in pravic ter so bili trije, po eden namreč v finančnem, trgovskem in brambovskem ministerstvu. Madjarska vlada jih je pa samovoljno razpustila. Na podlagi § 46 bodo Hrvatje letos ustanovitev teh odsekov zopet zahtevali. Dalje „nuncijum" omenja hrvaško-madjarskih grbov na vseh poslopjih, kjer so skupne gosposke, zastave na poslopjih bodo naj pa samo v hrvaških barvah. Pri pošti in železnici naj se sprejemajo v službo le taki ljudje, ki so zmožni hrvaščine. Napisi in objave po postajah naj bodo tudi hrvaški. Madjarska vlada ne sme ničesa ukreniti glede Hrvaške, ako niso tega odobrili za to določeni hrvaški pooblaščenci. Zal, da se je to vse v poslednjem času tolikrat zgodilo. Konečno naj se za službeni jezik vlade s hrvaško deželo izključljivo le hrvaščina določi. Koliko od teh toček bodo Hrvatje v resnici dosegli se še ne ve, sporočili bomo o svojem času.
Vnanje države.
Aleksander Bolgarski si še ni premislil in nikakor neče če prav samo za pet let sprejeti do stojanstva generalnega guvernerja iztočno-rumelij-skega. Vendar pa bi to storil s pogojem, da potem pri imenovanji za drugih pet nobena druga velesila ne bi imela odločilne besede, kakor edino le Turčija. Kakor hitro bi se pa tedaj tudi druge velesile vmes vtikale, pa ne prevzame. Aleksander dobro čuti, da bi si Rusija vse prizadevala, da ga že" bodočih pet let iz iztočne Rumelije in morda tudi celo iz Bolgarije spravi, za to ji pa ravno ne zaupa. S Turčijo samo se bo pa že kako sporazumel, naj že bo potem na ta ali pa na drugi način. Na diplomate je ta njegova opozicija posebno neugodno in osupljivo vplivala, ter nekoliko sumijo, da bi za Aleksandrom prej ko ne kak Gladstone tičal, ki ga podpihuje in uči, kako da naj postopa, da bode Rusom bolj štrene zmedel. Ob enem je pa knez tudi svojega zastopnika Oanova iz Carigrada domu poklical, ker mož ni več v knežjem smislu ondi postoval. Da bo Ruse ta kneževa samovolja grozno jezila, nam bo vsakdo vrjel, kdor si le še količkaj v spomin prikliče, kar so Rusi Aleksandru že vse napravili, od kar je bil stopil zjedinjenju na čelo. Aleksander se jim zdi preveč samostalen, in se premalo za Petrograjsko vsegamočnost briga, za to pa ondi stresa „Jupiter tonans" svojo grivasto glavo, da bi pušice na Balkan iz nje letele in Aleksandra vničile. Oe ga bodo, kdo ve? Rekli bi, da ne!
Grška bode tako dolgo vojno furijo klicala, da jo bo res priklicala. Vsaj Angleži so njenega ropotanja z orožjem že do ušes siti in pravijo, da če po sili hoče vojsko, ji bodo že vstregli. Kar Sultana bodo malo poščuvali, pa — saj še tega ne bode treba, zadostovalo bo le dovoljenje, potem naj se pa ravsata, kolikor jima drago, in dokler se sreča junaška ne nagne na eno ali na drugo stran. Ker je povsod okoli zopet mir, se Evropa menda no misli nič kaj prida vpirati, ako bi se Sultan in Grška spopadla. Nevarno bi pa vendar-le znalo postati tako klanje za kaljenje občnega miru že zarad Balkana, na kterem je nakopičenega mnogo smodnika; včasih najmanjša iskra zadostuje, da se zapali.
Črnogorska politika jela je sosednje Albance vznemirjati, posebno se pa z nekim nezaupanjem ozirajo na Orno goro, odkar se je knez Nikolaj od svojega potovanja povrnil. K temu je kolikor toliko tudi še pripomogla vvest, da bode Angleška svojega generalkonzula v Orni gori z drugim zamenila. Morda bi ne bilo napačno, ko bi Črnogorci odločno na noge stopili nasproti veliki anarhiji, ktero sov roparske druhali okoli Skadra, toraj v soseščini Orne gore, osnovali, in za ktero se Turčija niti kaj prida ne zmeni ne. Nekaj vojakov je tjekaj poslala, o kterih se pa ne more reči, da bi voljo imeli prebivalce pred roparji kaj prida braniti, in to je vse, kar je Turčija do sedaj ondi storila. Kako da je turška gosposka ondi sploh brez vsacega vpliva in moči, kaže žo to zadosti, da državna meja med Orno goro in turško Albanijo še sedaj ni vrejena, če tudi se že dotična komisija leta in leta ž njo peČtl. Ravnokar sklical je to komisijo turški komisar v Oetinje. Ce bo pa letošnjo spomlad kaj več sreče in vspeha imela pri določevanji mejil, kot do sedaj, se bode še le pokazalo. Ozirajo se na vse to, bi Orna gora prav nič napačno ne postopala, ako bi z Albanci svoje račune poravnala.
Srbski ministerski predsednik, Garašanin, je obupal, da bi sedanje ministerstvo v razmerah, kakoršne so sedaj onstran Save nastale, še kaj prida delovati zamoglo in je nasvetoval pri poslednji ministerski seji, da je še najbolje, če kabinet odstopi. Prijatelji njegovi pa pravijo, da bi bilo bolje takoj nove volitve razpisati, kakor pa odstopiti. Garašanin se pa menda pri novih volitvah ne nadja zadostne večine pri tolikošnjih spletkah, kakor jih imajo radikalci po celi deželi, in pravi, da kar je rekel je rekel, ter se h kralju popelje, kteremu bode svoj odstop izročil.
O usmrtenju angleškega misjonarskega škofa Hanningtona in petdesetero njegovih spremljevalcev o osrednji Afriki došle so sedaj natančna sporočila od ljudi, ki so s skrajno silo ravno tisti grozovitni smrti odšli, kteravje Hanningtona in njegove spremljevalce zadela. Štirje so bili, ki so utekli in le-ti sedaj na Angleškem pripovedujejo da so zamorci ob jezeru Nyanga škofa in spremstvo že takoj, ko je prišel, grdo gledali in so od kralja Mtesa zahtevali, da naj tujce pomori, ki so koze k njim zanesli. Le smrt tujcev prognala bo strašno bolezen. Kralj se je dolgo vstavljal. Ko so pa matere jele mrtve svoje otročiče pred kralja ob jezeru bivajočega nositi, polotila se je vseh zamorcev grozna razdraženost in bi se bili nad kraljem znosili, če bi ne bil on takoj ondi sklenil Evropejcev^ pomoriti. Takoj so jih polovili in na trgu pomorili. Škofu Hanningtonu je kralj sam glavo odsekal, za njim so se pa v tem grozovitem poslu vrstili njegovi ministri pri druzih Evropejcih. Poleg Evropejcev poklali so tudi 28 zamorcev, o kterih so vedeli, da so Evropejcem prijazni. Padli so vsi v žrtev fanatizmu izvirajočemu iz nevednosti.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 20. marca. Kaj bode letos, ker je o sv. Jožefu še toliko in tako trdega snega? povprašujejo ljudje drug druzega. Ako leži sneg sto dni, pravijo, da rži ni; in res je menda le redka in slaba, da je opravičena skrb ubozega kmeta. Ko sem se blizo Loškega kolodvora sprehajal po trdem snegu in gledal gorenjske velikane prekrasno se lesketa v večernem žaru, zaklical nehote: Zares si lepa kranjska dežela in posebno ti krasna gorenjska stran; a kaj pomaga, ker imaš na visokem in ponosnem svojem čelu strašansko kosmato bradavico, ki ti kvari ves obraz, in ta grda bradovica je tvoja razposajena, hudobna in žganja omamljena mladina, da si pošten človek pred njo skoraj ne upa po cesti iti. Ne bom pripovedoval v našo sramoto vsega, kar sem videl in slišal, a to rečem: To je grdo, to je surovo in divje. Uboga Kranjska s tako pijano in obdivjano mladino! Ne bodo krive zvezde, ki so se otrinjale, tudi ne sveto leto, ako nas zadenejo kake nesreče, kriva bodo le slaba dela, poboji itd., in ravno sveto leto lahko od nas odvrne že zažugano šibo, ako bodemo ta sveti čas obrnili prav po namenu sv. očeta in v to po-mozi Bog!
Z Dunaja, 20. marca. (P i n o p a p o š tn e hranilnice.) Unidan sem pisal, da utegne tudi vodja poštno-hranilničnega urada, sekcijski načelnik Cocli, pasti čez žrd, ob ktero se je minister Pino tako hudo spodtaknil, da je mahnil z ministerskega stola. To se je res tudi zgodilo. Včerajšnja „Wiener Ztg." razglaša preklic osodepolnega ministerskega ukaza z dne 24. (ne 26.) februvarija 1886, ki je skoraj neomejeno oblast dajal vodju poštno-hranilničnega urada, in ob enem listi naznanjajo, da je šel sekcijski načelnik na dopust in da je vitez Borucki prevzel vodstvo poštnih hranilnic. Da to ni navaden začasen dopust, s kterega bi se Coch zopet vrnil v svojo kancelijo, se sklepa iz tega, da se je poslovil od svojih uradnikov in jim predstavil svojega "začasnega naslednika.
Včeraj so zopet nekteri listi pisali, da je baron Pino odložil poslanstvo. Pa dosedaj se to še ni zgodilo in se menda tudi ne bo.
Domače novice.
(Kanonična instalacija) bila je včeraj po veliki maši v tukajšnji stolnici. Umestili so namreč milostni knezoškof preč. gosp. kanonika dr. Henrika pl. Paukerja za dostojanstvo stolnega dekana z mitro in preč. g. Miroslava K riž nar j a na cesarski kanonikat tukajšnjega kapiteljna. Oba nova dostojanstvenika in nekoliko njunih prijateljev povabili so potem milostljivi knezoškof na obed.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Šcmpc-tersko faro v Ljubljani) so jc ustanovila v nedeljo
21. t. m. Zborovanje bilo je jako živaho, vdeležilo se je okoli 40 udov, med njimi jako odlični gospodje, izmed kterih se je oglasilo 1 pokrovitelj, 10 usta-novnikov, drugi so pa letniki. V odbor so bili voljeni po listkih gg.: Ivan Zagorjan za predsednika; Pavel Skale za tajnika; Ignacij Valentinčič za blagajnika; v namestni odbor po vskliku gg.: Vel k a vrh, Poljanec in Hauptman.
(„Laibacher Ztg." v odgovor.) Takoj v začetku ta list očita »Slovencu", da je o govoru poslanca Hrena prinesel 5, reci pet, predelov dolgo obravnavo. Je sicer malenkost, a vendar se misli, kedar se komu očita dolgost obravnave po napolnjenih razdelih, celi razdel, ne pa komaj polovica (v sredi med naslovom in podlistkom). Po tem takem znaša dotična obravnava ravno pol manj, kakor „Laibacber Ztg." „Slovencu" očita, 21/i razdela, ne pa 5.
Potem si „Laib. Ztg." prizadeva dokazati, da g. Hren ni »renegat-odpadnik", kar „Slovenec" niti z besedico ni zatrdoval. Ko pa nasproti „Nar. L." „Slovenec" zatrduje: „Hren ui odpadnik", pristavlja „Laib. Ztg." „wie gniidig?" Toraj „Laib. Ztg." „Slovenec" ne vstreže, naj imenuje reč belo ali črno. Kaj pa da ne, kako bi se pa sicer dalo čez „Slov." zabavljati?
Dalje pravi „Laib. Ztg.": Za kar je Hren govoril, jegrofHohenvvartglasoval. Tako! Prvič se ne more reči, da je to dvoje eno in isto; pa recimo, da je, mar li »Laib. Ztg." ne ve glavno-veljavnega vodila: Si duo faciunt idem, non est idem? Drugič pa, mar li „Laib. Ztg." ni imela prilike podučiti se, zakaj da je grof Hohenvvart tako glasoval? »Slovenec" ji je povedal, a čemu „Slov." v kaj druzega rabiti, kakor v zabavljico?
Dalje pravi „L3ib. Ztg.": Za Trebnje je bil kandidat tudi knez Windischgriitz, „če se prav spominjamo". Tako? Znabiti je tetka „Laib. Ztg." to kandidaturo sama naznovala; če pa tudi ne, je to čitala in slišala lahko stokrat in sedaj sama sebe proti zmoti zavaruje: „če se prav spominjamo!" Prav res milujemo tak kratek in nezanesljiv spomin; za časnikarstvo nikakor ni pripraven!
Dalje: „Mi nismo nič storili, s čemur bi bili prekrižali n am e n e „Slo v e n č e v e" (z dovoljenjem: wie gnadig). Znabiti pa vendar! Kdor se izgovarja, preden — (znabiti je „Laib. Ztg." bolj znano: „Chi se excuse, s' accuse.") V dotičnem članku ji tega gotovo nismo očitali, drugače če ima na vseh udih „kurje očesa"! Potem pa, je bil li knezove kandidature namen, delo „S!ovenčevo" ? Je li kaj druzega proglasil, kakor kar je centralni volilni odbor sklenil? No — znabiti se pa „Laib. Ztg." tega spet ne spominja!
Spet pravi „Laib. Ztg.": „Mi spoštujemo knezaWindischgrfttza tako dobro, kakor „Slovenec" (wie gniidig?)." No,„soseda, to nas jako veseli; dovoli pa, da vendar malo dokazov tirjamo. Čuj: »Slovenec" je že prej enkrat javno povedal, da nobeden slovenskih poslencev ni slišal kneza Windisčhgriitza glasovati za jezikovni odsek. Ker se je pa le še po svetu trosilo, da je, so ga naravnost vprašali: Je li res za predlog glasoval ali ne? In knez Windiscbgriitz je tudi brez zvijač in ovinkov spoznal, da za odsek ni glasoval in da med glasovanjem ni v dvorani bil. To je „Slovenec" v prvih vrstah v svoji 63. štev. objavil. Bomo videli, če bode svoje neresnično za-trdovauje popravila. To nam bo dokaz spoštovanja.
Konečno pravi „Laib. Ztg.": Ne dvomimo, da tendencijozna sodba „Slovenca" o poslancu Hrenu najde tisto oceno, ktero zasluži. Dobro; nas veseli, da smo saj v eni reči z „Laib. Ztg." popolno enih misli. Le namesto besede „tendencijozna", ki ni resnična, postavimo „zaslužena" ter smo potem popolno zadovoljni, da se ocena zgodi po zasluženji.
Sicer pa »Slovenec" g. Hrenu nikjer ni očital, zakaj da je glasoval za izvolitev jezikovnega odseka, ampak le zakaj da je zanj govoril in se ponašal, da govori v imenu frakcije slovenskih poslancev. Govor njegov pa uajlaglje iu edino prav sodijo oni, ki so ga slišali, in ti so ga soglasno obsodili; bere se pač vse bolje, kakor je bilo govorjeno, sicer pa, kakor čujemo, je mnogo reči popravil v zapisniku, toraj govor in tisk g. Hrena ni isto. Ko bi govor ne bil tako slab, bi Suklje ne bil oporekal v „SI. Narodu" in »Politiki", da je drugačnih misli, kakor g. Hren.
(l)r. Miklosich,) vseučiliščni profesor na Dunaji, je hudo zbolel. Rojak naš star je žo 72. let iu so ga jele moči zapuščati.
(Kov kip sv. Jožefa) je neki dobrotnik daroval cerkvi sv. Florijana v Ljubljani. Te dni so dragoceni dar postavili v nišo notranje cerkvene stene v ladiji. Podoba je 1-60 m. visoka, in po tukajšnjem dobro-znanem akademičnem kiparji g. Zajecu prav lično izdelana.
(Štiri velikonočne in pesem za poroko) imenuje se najnovejše skladateljsko delo gosp. Ignacija Hladnika, ki je ravnokar izšlo. Dobiva se v „Katoliški Bukvami po 50 kr. Cisti dohodek je namenjen za dijaško kuhinjo.
(Vabilo k javni skušnji), ktero priredi glasbena Matica" v Ljubljani z gojenci glasbene šole v dan 25. marcija 1886 v redutni dvorani popoludne ob 8. uri. Spored: 1. R. Wagner: Marš in zbor iz »Tanhiiuser", za dva klavirja (8ročno); J. Dolenec, O. Dev, Ana Moos, Luiza Moos. — 2. Gosli I. in II. oddelek, a) J. Steblinski: „Dete spavaj, b) C. M. Weber: „Andante", s spremljevanjem klavirja. — 3. Klavir I. in II. oddelek, a) F. Beiser: „Andante", za dva klavirja (8ročno); M. Bukovnik, G. Nolli, F. Petrin, V. Ravnikar, b) A. Diabelli: »Moderato" za klavir (4ročno); S. Dolenec, S. Verbič. c) J. Low: »Pomladi" za klavir (4ročno); A. Seliškar, A. Tomšič.
—	4. „Majnikova pesem", poljska ndrodna pesem, za sopran iu alt; na klavirji spremlja J. Hofbauer.
—	5. F. Schubert: »Moment musical"; za gosli, violo in klavir (4ročno); J. Kos, St. Primožič, M. Pucihar, M. Straussberger. — 6. Klavir III. oddelek.
a)	G.Martini: „Les Moutons", Gavotte; za klavir (4ročno); K. Praprotnik, M. Prelesnik. b) F. Chopin: »Nocturno"; za dva klavirja (8ročno); M. Dolenec, R. Murnik, J. Plečnik, A. Svetek. — 7. F. Abt: »Poletni čas"; triglasni ženski zbor; na klavirji spremlja 0. Dev. — 8. A. Forster: »Domačinke" ; za tri gosli dvojno zastopane; na klavirji (4ročno) spremljate Marija Moos, K. Seunig. — 9. Klavir III, oddelek. R. Schuman: »Prizori iz otroškega življenja" ; za dva klavirja (4ročno). a) »Na tujem";
b)	»Mal jahač"; c) »Prošnja"; d) »Važna dogodba" ; e) Pri peči"; f) »Sreča; M. Alešovec, J. Čelešnik,
A.	Milčinski, P. Razinger, M. Reichman, E. Ravnikar,
B.	Tomšič, A. Zajec. — 10. M. Moszkovvski: „Španj-ski plesi", za dva klavirja (8ročno); P. Gotzl, R. Klein, A. Praprotnik, M. Stupica. — 11. A. Forter: »Samo"; moški zbor s kvartetom. — 12. F. Bendel: »Jutranji pozdrav", za gosli s klavirjem; igra J. Kos, spremlja J. Dolenec. — 13. F. Schubert: Baletna godba iz »Rozamunde", za dva klavirja (8ročno); J. Lukman, T. Jeršan, M. Moos, K. Seunig. — 14. Dr. B. Ipavec: »Leži polje ...."; mešani zbor. — 15. G. F. Handel: »Largo", za več goslij in dva klavirja; solo igra B. Vodušek, na klavirji spremljate A. Moos, L. Moos. — 16. Gounod-Jael: Koncertna transkripcija iz »Faust", za klavir; 0. Dev. — 17. A. Forster: »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij". Za mešani zbor, samospeve in kvartet. Soli: F. Rus. M. Hubad, na klavirji spremlja Luiza Moos. — 18. J. Haydn: »Cesarska pesem". •— Vstop je je dovoljen samo povabljenim gostom, članom »Glasbene Matice" in narodne Čitalnice. Z ozirom na pokritje troškov te javne skušnje sprejmo se hvaležno radovoljni doneski pri vstopu.
(O preosnovi srednjih šol) pripravlja baron Pirquet predlog, ki ga misli že v prihodnji seji predložiti naučnemu odseku. Povdarjal bode: 1. Da se preosnujejo gimnazije in realke na jednostni podlagi ali z drugimi besedami, da se združite obe skupini v jedno. 2. Za glavne predmete smatrajo se moderni jeziki. 3. Mrtvi jeziki obdrže le še veljavo učnih pripomočkov; 4. znanje grščine potrebno bo se še za posamične poklice. Ogibati se je ene in tiste tvarine iz zgodovine, naravoslovja in prirodopisja na nižji in višji gimnaziji. 5. Srednjim šolam naj se sploh nekaj današnjega bremena odvzame. 6. Na višjih razredih naj se mladeneč le v tistih predmetih podučuje, kterim se misli posvetiti. 7. Jeziki naj se prično po primerni metodi podučevati. 8. Matura odpade. 9. Vsi srednješolci imajo z abiturijentskim spričevalom osme šole v rokah enako pravico do vseučilišča. 10. Kdor bi si želel poklic spremeniti, lahko iz tistih predmetov, iz kterih ni bii v 8 šoli izprašan, preskušinjo napravi.
(Sedmi lovski lmtalijon) preselil se bo v jeseni iz Ptuja v Celovec.
(V odbor prostovoljne požarne brambe v Šentvidu pri Zatičini) so bili dne 28. februvarija t. 1. izvoljeni sledeči gg.: Ant. Kun s te k, Iv. Kristan c. k. poštar, M. Pogorelec, Josip Lavrič, Fr.
Pajk, Jos. Klemenčič, Ant. Krašovic, Franc C e b u 1 a r.
(Štajarska kmetijska družba) vložila je prošnjo za podržavljenje vseh železnic, zlasti pa onih, ki so po štajarski zemlji speljane.
(Oče sedanjega nadškofa v Gorici), g, Anton Zorn, učitelj v Prvačini, umrl je v torek v 82. letu svoje starosti.
(Novi ravnatelj) kmetijske šole v Gorici, g. E. Kramar, do sedaj potovalni učitelj na Primorskem, preseli se v Gorico 1. aprila.
(Razpisana je služba profesorja) za fiziko in matematiko na navtični akademiji v Trstu. Plača znaša 1200 gld., službena doklada 360 gld., petletnice so po 200 gld. Prošnje do 15. maja c. kr. namestništvu v Trst.
(Tržaški župan, dr. Bazzoni), je v soboto prisegel službeno prisego, na kar je bil slovesno umeščen na županski stol.
(Pes popadel) je 16. t. m. v Mariboru na južnem kolodvoru tri osebe; ljudje so mrho na mestu ubili. Ali je bil stekel ali ne, pokazala bode bodočnost in pa zdravniško preiskavanje.
(Napad.) Neki ključavničar južne železnice v Mariboru streljal je 17. t. m. na natakarico v Bern-reiterjevi pivarni, ker ni zanj marala. Zadel jo je v roko. Na to je trikrat zaporedoma vase vstrelil, da se je za smrt zadet zgrudil.
Telegrami.
Sofija, 21. marca. Canov iz Carigrada je že tukaj. Ministerski sovet so,šel se je ob predsedništvu kneza na posvetovanje o bol-garsko-turški pogodbi. S Srbijo se je promet že zopet pričel.
Sofija, 21. marca. Knez še vedno ne mara iztočno-rumelijskega generalgubernata lo za pet let, temveč ga hoče za nedoločen čas, t. j. do smrti.
Bruselj, 21. marca. V Jemepi so se nedavno delavci in orožniki zbili. Orožnikov je mnogo ranjenih, delavcev pa veliko zaprtih.
Pariz, 21. marca. Senat je sprejel član 17. ki določuje, da morajo po osnovnih šolah vseskozi le posvetni učitelji podučevati
Umrli so:
16. marca. Gregor Zamejc, delavec, 66 let, Kravja do-dolina št. 11, Marasmus.
Vremensko sporočilo.
1 Dan 1	čas	Stanje		Veter	Vreme	.c 3
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			o S »S
20.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	740-43 739-80 740-42	—	5-8 + 7-0 —	0-2	lirezv. si. szp. si. szp.	megla jasno jasno	000
11.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	740-05 739-16 740-42	— 3-6 +11-4 + 4.8	brezv. si. szp. si. szp.	megla del. jasno oblačno	000
V soboto zjutraj megla, opoliulne solnee, noč	mesečna. V nedeljo zjutraj megla, potem solnee, zvečer postalo je oblačno. Srednja temperatura obeh dni 0-5° in 3-b° C., oziroma za 3 4° in 0-2°C. pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 22. marca.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka) 85 «1	25 ki
Sreberna ,. 5% „ 100* (s 16 % davka) 85 „	35
4% avstr. zlata renta, davka prosta . 114 .	30 r
Papirna renta, davka prosta . 101 .	85
Akcije avstr.-ogerske banke . . 876 „	— „
Kreditne akeije...... 300 „	80
London.......125 „	80
Srebro ....	. . — .,__
Francoski napoleond. . . 9 „	99 „
Ces. cekini . . . , . 5 „	92 .
Nemške marke . 61 .	60
Iskreno zalivalo
javno izrekamo za obilne dokaze toplega, odkritosrčnega sočutja in prijaznosti o bolezni in smrti našega preljubega sina, oziroma brata
IVANA ŠEBER-ja.
Zlasti so pa se zahvalujemo njegovim Postojnskim pri jateljem, kakor tudi onim z Rakeka, za podaritov prekrasnih vencev, si. Čitalnici, gg. pevcem, si. godbenemu društvu Postojnskemu, gg. svetilccm ter vsem drugim za častno spremljevanjo k zadnjemu počitku nam nepozab-Ijivega ranjeega.
V Postojni, 21. marca 1886.
Žalujoča rodovina.
za
S \ v Ljubljani,
Hilserjeve ulice st. 3, I. nadstropje,
priporoča Terboveljski blesteči premog za originalno ceno pn najnižjih prejemnih troških na strogo reolnei podlagi od i eol. centa naprej a 4« kr. V partijah od ^ 5, 2o ah 50 eol. centov primerno ccnejSi. Kakor hitro so oglasi primerno naročnikov, prične se z uroče-vanjoin v zapečatenih vrečah. Oglasila p. n. naročnikov po postni dopisnici do konca t. m. na više omenjene adreso. Kolikor več naročnikov, toliko nižje ceno
V Dobrniški fari na Dolenjskem
se odda o sv. Juriji t. 1.
služba organista in eerkvenika
Dohodki prav ugodni.	(5)
Več o tem tem se zve pri tamošnjem farnem predstojnlštvu.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
Cts. oEi*. sciiutzmarki:
TRGPFER >
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH 1 STUCK20.
v Ljubljani pri U. pl.
jeden tucat.
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseli boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: litankanje slasti pri jedi, slab želodcc, urtfk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč t želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, ua jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 gold.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaccljskc kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trukdczy-ju. Razpošiljava se le

Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter reematizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem• 1 stekl. 50 kr.
Gospodu Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko jo pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protiuski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protiuski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam uajprisrenišo zahvalo, zvsem spoštova-
Franc Jug, posestnik v Šmarji p. Celji.
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in stropi.
Poniuliljero (l&orsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne oteklino. 1 stekl. 00 kr.
Saiieilna ustai« voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh i/, ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilns krogljice,
<•• l£. pviv.,
ne smolo bi se. v nUednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno orvedočne pri zabasanji človeškega tolesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jelrnih in obistnili boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0 skatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
gjSP Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila e dežele izvršit se talco)
v lekarni TrBik<>ezy»ja
zraven rotovža v Ljubljani.