Za gospodarje
Maribor, dne 19. februarja 1936.
Kmečka sloga pomaga do višjih cen.
Treba povdariti na pohvalno plat, da Je sloga med hrvaškimi kmeti tako neomajna, da jim je pripomogla v zadnjem času celo do zvišanja cen goveje živine.
V	sredo 12. februarja je bil v Zagrebu živinski sejem. Pred sejmom so se kmetje dogovorili, da ne bodo prodajali mesarjem izpod ceno, kar so povzročile sankcije napram Italiji. Zahtevali so za prignano živino 20—30% višje cene, da bi vsaj nekoliko podprli dobičkanosnost živinoreje. Niti eden od mesarjev ni mogel omenjenega dne na sejmišču v Zagrebu kupiti ceneje, nego je bilo dogovorjeno med kmeti. Mesarji so morali oditi s sejma praznih rok. Ker ni šlo na sejmu, so mislili mesarji, bomo pa dosegli na domu kmetov. Popoldne 12. februarja so zagrebški mesarji preplavili okolico, da bi pokupili za mesni trg potrebno živino. Tudi na kmečkih domovih so se bridko urezali. Kmetje niso popustili niti za paro in mesarji so morali zopet brez repa nazaj v Zagreb.
Posledice omenjene kmečke sloge in dogovora se bodo kmalu pokazale, kakor hitro bodo pošle zagrebškim mesarjem zaloge mesa. Cene mesu bodo poskočile in mesarji bodo prisiljeni, plačati kmetu dražje živino in vsaj tako visoko, da ne bo redU in se mučil zastonj. Od kmetov iz zagrebške okolice bi se lahko tudi naš živinorejec naučil, kako bi bilo treba pomagati živinskim cenam navzgor. Slovenski kmetje, spametujte se in se organizirajte glede sejmov po vzgledu hrvaških tovarišev!
Podraženje sladkorja?
V	Beogradu je bilo nedavno zborovanje ravnateljev sladkornih fabrik, zasebnih in državnih. Kakor poročajo belgraj-ski časniki, so na tem zborovanju sklenili, da se cene sladkorju povišajo za 30 par pri kilogramu. To bi naj veljalo samo za kupčije na veliko. ZgodUo pa se bodo
seveda to, kar se dogaja navadno: trgovec na veliko prevali podražitev na trgovca na drobno in ta na konsumenta (potrošnika), torej na ljudstvo. Ali pa boi ljudstvo moglo prenesti to podražitev, ki bi seveda znašala ne 30 par, marveč pol Din, če ne več? Od tega povišanja bi sladkorne fabrike profitirale okoli 21 milijonov dinarjev. Tako povečanje je teni manj utemeljeno, ker imajo sladkorne fabrike velike, in sicer stare zaloge sladkorja. Drugod velja načelo: čim več blaga, tem nižja njegova cena. Zakaj bi td ne veljalo tudi za sladkorne fabrike? Cene kmetijskih pridelkov vedno bolj lezejo, navzdol, cena sladkorju pa navzgor. Kako to naj prenese ljudstvo, ki ga kriza drži za vrat, da skoro ne more več dihati?! Pristojne činitelje opozarjamo, da se postavijo ob stran trpečega ljudstva' proti kapitalističnim podjetnikom,
Ščitasta uš — kitajski kapar — Sun Jose uš.
Kaparji so zelo majhne in radi tega zelo težko vidne živalice na sadnem drevju. Najdemo jih na jablanah, slivah, češpljah in drugod.
Opis škodljivca.
Dorasle samice sedijo povsem nepremično na lubju rastline, navadno na mladih poganjkih, in izgledajo kot nekake luskinice ali zelo majhni izpuščaji. Spolno zreli samci so nežne dvokrilne žuželke. Zapisano jim je kratko življenje. Težko se jih zapazi in je potrebno še za strokovnjaka bistrega očesa. Gibljejo se la ličinke škodljivca, ki srkajo hrano — rast linski sok — iz napadenega drevesa in so v to svrho oborožene z nogami, tipali in očmi, da se zamorejo usidrati na primernem mestu poganjka. Ko se ličinki okr-nejo organi, doraste samica. Spolno zrela samica se zarije z lasastimi sesalnimi ščetinami v lubno staničevje globoko, kjer jo doleti tudi smrt; torej kakor hitro se je vsesala v rastlino, ne gre več z mesta,
Radi hrane, hi jo črpa iz staničevja rastline, se napihne v svetiorjavo polkrožno obliko, katera se na hrbtu ščitasto odebeli. Med trebušnjo stranjo in lubjem rastline pa izleže mnogo jajčec. Ker je zarast na hrbtu polkrožnatc oblike, torej podoben skodelici, jih imenujemo skode-ličaste kaparje.
Pravi kaparji
so pa oni, pri katerih začne po trajni namestitvi ličinke izločati živalica luskina-cti, ščit. Ščitasto uš sc torej opazi šele, ko sc privzdigne ščit na živalico. Razmnožujejo se potom jajčec, ki jih samica izleže pod ščitom. Tekom leta sc razvije več rodov tega škodljivca, ne le eden, iz česar sledi, da po številu jajčec in hitrosti razvoja raste tudi škodljivost zajedal. Posebno ugodna za razvoj kaparjev jo dolgotrajna poletna vročina, med teni ko v hladnih letih zastaja. Torej vroče podnebje, tople lego in še mogoče zavarovane pred vetrom in dežjem nasprotne strani debla in poganjkov rastline, so najboljši predpogoji za razvoj kaparjev, škoda zajedalcev jo tem večja, čim večje je število škodljivca na rastlini.
Sčitasta uš — San ilosc uš spada v družino Diaspis, torej mod pravo kaparje. P aslc samice najdemo v spomladi. do majnika na vejah drevja kot že popolnoma zrele živalico za razmnoževanje. Prezimilo so tore' pod ščitom ne- vejah. Iz izleženih jajčec se razvijejo Učinke, kar pa traja po vremenskih prilikah do konca junija. Ti zelo majhni mladiči, katerih se s prostim očesom niti no da videti, ne kažejo nobene spolne razliko, so rumenkasto barvo, oči živordeče in so oborožene s krepkim sesalnim rilcem. Ker še zamorejo gibati le nekaj časa, so vsesajo navadno v najožji bližini matere v lubje rastline. Radi tega so veje in poganjki tudi tako gosto posejani s škodljivcem. V tem Stadiju začnejo izločati voščeno snov na hrbtu, ki tvori ščit; torej odtod tudi ime Sčitasta uš. Prvič sc ličinke levijo 12. dan po rojstvu in v tem času se že tudi razlikujejo po spolu. Ličinke, ki nimajo več tipal in nog, so od samic slepe in okroglaste oblike, medtem ko so ličinke samcev nekoliko večjo od samic, imajo pa velike rdeče oči in jajčasto obliko. Samica in Eamec pa imata močno razvit krepek sesalni rilec.
Po 18 dneh se samec zopet levi najprej . v predbubo, iz katere se po dveh dneh- ' ; razvije buba. Po prilično šestom dnevu lezejo iz teh mušicam podobni krilati	UÜ
samci, oranžne barve, imajo pa na tem-	!
nejši glavi selo močno razvite tipalnicc,. Krila so precej velika in svetlozeleno sttS Sfc!* lesketajoča. Preko prsnega ščita pa imaj-
jo teman prečni trak. Z izredno velikim
. 1 1
stožcu podobnim spolnim organom pa so, zaključuje zadek.
Nekaj o samicah.
Po prvem levenju so samice razvite. Po drugem pa dorastejo prilično v 30 dneh.
Po tem času so bolj okroglaste oblike in pokrite z velikim sivkastim ščitom, podobnim v barvi pepelu, ki leaže nekoliko svetlejši vrh hrbta.
Bazmnožitov in škodljivost,
Da go zamoro škodljivca pravilno spoznali, jo treba vedeti, da je za to merodajen v glavnem zadek, ki ima značilne vrezinc z dlačicami in bodicami, Za San Jose uš so značilno z zobmi in češljami opremljeno lasne tvorbe, ki izglodajo kot nekako razcefrano ploščo, sčitasta uš so zelo hitro nmoži radi številnih rodov v letu, in dosežejo v ugodnih razmerah do , osem rodov; ker pa samico spolno dorastejo v 30 do 40 dneh, imajo mladiči teh zopet po prilično omenjenem času mlade.
Ena sama samica pa izleže tekom približno šest tednov po 9 do 10 jajčec dnevno, spravi torej v tem času na svot okroglo 400 mladičev.
Konec alodi-
Gospodarske zanimivosti.
Nazadovanje ž/vlnaklh cen. V zadnjom času sc jo vršilo v Ljubljani, kakor smo že poročali, zborovanje glede živinskih cen in izvoza naše živine. Ob tej priliki so ugotovili, da so sankcije napram Italiji posebno občutno prizadelo Slovenijo.
Z ozirom na padec cen pri živini in pri mesnih proizvodih so bili na posvetovanju posebno povdarjani naslednji podatki: Glavni padec cen pri živini je pričel žo 1.
1930. Omenjenega leta so stali drugovrstni voli še 8.50 Din, leta 1931 samo še 6.43 Din, leta 1932 4.20 Din, 1033 3.50 D, leta 1934 3.37 Din, in lota 1935 3.20 Din in sicer 1 kg žive težo. Kot podlaga za to podatke so vzete cene ljubljanskega trga.
— 27 —
Isto velja za krave, teleta in svinje. Cene svinjam so se sledečo gibale: leta 1930
11.50	Din, leta 1931 7.50 Din, lota 1032 0.50 Din, leta 1933 7.50 Din, leta 1934 6.30 Din in leta 1935 4.75 Din 1 kg žive teže. Med tem, ko so cene živini tako močno padle od leta do leta, se niso znižale ceno krmi v istem r" smer ju in radi tega se je dobičkanosnost živinoreje še poslabšala. V sosednih državah: v Avstriji, v Švici in Nemčiji dobi kmet S—4krat več sa svojo živino nego v Jugoslaviji.
Zanimiva statistika z lanskih mariborskih sejmov. Na mariborske sejme so prignali lansko leto 14.650 glav živine in konj ter 6979 komadov svinj. Od posameznih vrst so prignali kmetje lani na mariborske sejme 3279 volov, 10.152 krav, 451 telet, 392 bikov in 376 konj in kobil. Prodanih je bilo skupno 1926 volov, 4315 krav, 140 telet, 220 bikov, 651 telic in 38 konj in kobil. Najnižja cona za 1 kg živo teže jo bila: za vole 2 Din, za krave 1.50 Din, za teleta 3 Din, za telice 2 Din, za bike pa 2 Din; najvišja cena: za vole
3.50	Din, za krave 2.50 Din, za teleta 4 Din, za telice 3.50 Din, za bike pa 3 Din. Od 6979 lani na sejm pripeljanih svinj je bilo prodanili 3787 komadov. Najnižja cena za 1 kg žive teže je bila 5 Din, najvišja 6 Din. živine in svinj jo bilo lani na mariborskih sejmih prodanih za 10 milijonov Din.
Sreski cestni odbor v Ptuju je v minulem letu vodil obširna dela po celem srezu. Vršilo go so cestne zgradbe na vseh dolih i? bednostnega fonda in iz banovinskega fonda za javna dela. Pred kratkim je bilo izplačanih 25.000 Din za zemljišče posestnikom, ki so odstopili parcele za zgradbo ceste Jurovci—Majšperk. Ta cesta se jo začela graditi že prod vojno in po vojni se je nadaljevala. Do leta 5932 jo bilo dograjeno 8 km te ceste. Potem je bilo še v naslednjih treh lotih izvršene cesto 2 km in leta 1935 potiakovane 2100 km tor oddano javnemu prometu. Dasi 50 jo čakalo z izplačilom odškodnine, pa vendar jo prišel denar sedaj ljudem v veliko večjo korist. V minulem letu so jo nadaljevala nova cestna zgradba Leskovec -Novaoerkev in sc nadaljuje šo sedaj kot transverzala v Halozah. Dograjena jo bila 2 km dolga nova cesta Jarše— Turški vrh—Klenovnik do banovinske meje. Vršila se je tudi rekonstrukcija ce-
ste Majšperk—Naraplje—Žetale in se bo letošnje leto nadaljevala. V Slovenskih goricah so se vršile nove zgradbe in si-, cer Hvaletinci—Trbegovci. Ceste je bila dograjene z zemeljskimi deli v dolžini 2 km in okrog 40' m potiakovane; potem nova cestna zgradba Savci—Rucmanci— Grabšinskl breg. Zemeljskih del je bila izvršenih okrog 2'350 km kot zveza med banovinsko cesto Kamenščak—Domova in banovinsko cesto Moravci—Grabšinskl breg; gradila so jo tudi cesta Obrež—šalove!—št. Miklavž in je bilo dograjene okrog 2 700 km zemeljskih del; potem ša Ivanjkovci—Stanovno—Lešnica. Iz vsega tega je razvidno, da je bilo v področju cestnega odbora izvršenih mnogo del in je bilo ljudem delno pomagano. Banovina je s tem, da je omogočila dotacije kreditov iz raznih fondov za javna dela, pripravila mnogim ljudem veliko dobroto. Vsa dela so bila izvršena pod tehničnim vodstvom sreskega cestnega odbora. Upamo pa, da se bodo dali tudi letos potre-ni krediti na razpolago, da se bo lahko pomagalo ljudem v tej hudi krizi.
Naša usnjarska industrija v krizi. —» Tvornice za usnje Knaflič v Šmartnem pri Litiji in Verbič na Vrhniki sta že pred tedni ustavili delo. Sedaj namerava odpustiti večje število delavstva še tvornica usnja Woschnagg v Šoštanju. Vzrok: Izvoz sirovih kož v Nemčijo se tako pospešuje, da našim domačim tvornicam primanjkuje sirovin. Nemčija pa dovoljujo svojim tvornicam usnja tako velike izvozno premije, čeprav indirektne, da so s svojimi izdelki cenejše od naših. Tako nastaja za domače tvornice dvakratna izguba in delo ec ustavlja tudi v usnjar-nah. Po lesni in premogovni industriji prihaja sedaj še usnjarska!
število inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Koncem leta 1933 jo bilo v Jugoslaviji 37.000 inozemskih delavcev s 36.000 družinskimi člani ter 15.000 samostojnih tujih gospodarjev z 29.000 družinskimi člani.
Rekordna žetev v Rusiji. Leta 1935 ja pridelala Rusija 5.5 milijarde pudov (ali 8.8 milijonov vagonov po 10 ton) žita. V primeri z letom 1934 se je letošnja žetev zelo dvignila, predvojno pa presega za 1 milijardo pudov ali 16 milijard kg. Pridelek bombaža je znašal lani 33.5 milijarde pudov ali za 10 milijard pudov več
28 —
ko v letu 1934. P'ađkorne repe je pridelala lani Rusija 140 milijonov stotov, to je za 50 milijonov stotov več ko v letu 1934.
Nemški izvoz v Italijo. V celoti se je v letu 1935 nemški izvoz v Italijo znatno povečal, kakor se vidi iz teh številk:	V
primeri z letom 1934 je narastel nemški izvoz premoga od 4.84 na 7.41 milijona ton, koksa od 0.43 na 0.53 milijona ton, celoluze od 14.676 na 19.653 ton, rudninskih maž od 1092 na 3442, strojev za obdelavo kovin od 4148 na 7741, strojev za obdelavo lesa od 360 na 838 ton, tovornih avtomobilov od 17 na 311 kosov, zdravil od 205 na 236 ton in kozjih kož od 241 tisoč na 298.134 kosov. V zadnjem času pa se je izvoz iz Nemčije v Italijo silno zmanjšal. Nemčija je bila sredi leta 1935 še dolžna Italiji za razno blago okoli 50 milijonov, proti koncu leta pa je Italija dolgovala Nemčiji že okoli 300 milijonov lir. Nemčija je zato začela ustavljati izvoz v Italijo. Ker je bila Italija zaradi tega zelo prizadeta, je bil te dni dosežen med Italijo in Nemčijo nov dogovor, po katerem se nemškemu izvozniku ni treba več bati, da bi izgubil zaradi razvrednotenja lire. Italijanski dolžnik je namreč po tem dogovoru prost svojih obveznosti šele takrat, kadar je dobil njegov nemški upnik povrnjeno polno vrednost svoje terjatve po tečaju nemške valute na dan izplačila.
Trgovina s hmeljem.
Savinjska dolina: Razpoloženje v hmelj-ski kupčiji je nadalje mimo, vkljub temu pa je stalno nekaj zanimanja in povpraševanja za lanski pridelek ter se plačuje po 12 do 20 Din za 1 kg; za neko večjo partijo prvovrstnega blaga se je nudilo tudi 27 Din za 1 kg, vendar do zaključka ni prišlo.
Vojvodina: Na tržišču je mirno in le semtertja nekaj zanimanja; za že redke še preostale zaloge se nudi po 15 Din za 1 kg.
Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija Hallertau 81 Din Češkoslovaška žatec 54 Din, Anglija Gol-ding 38 Din, Francija alzaški 32 Din, Jugoslavija savinjski 22 Din, Poljska wohn jski 18 Din, Belgiia Alost 16 Din, in Amerika Oregon 15 Din.
Cene in sejmska poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg dne 15. februarja so pripeljali 122 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 8—10 Din, slanina 10—12. Kmetje so pripeljali 6 voz sena po 70—72, 1 otave 60, 2 slame 30—35, 15 voz krompirja po 0.75 —1, 52 vreč čebule 2—2.50. česen 8—10. Zelje 0.50-—3, kislo zelje 4, karfijola 2— 10, hren 8—10, radič 1 kg 10 Din. Jabol-ke 3—6, suhe slive 9—12, celi orehi 9—10, luščeni 29. Na trgu je bilo 10 vreč pšenice po 1.50, 7 rži 1.50, 10 ječmena 1.50, 18 koruze 1—1.25, 14 ovsa 1, 9 prosa 1.25 —1.50, 11 ajde 1, 6 prosenega pšena 3, 10 ajdovega pšena 3.50, 19 fižola 2—3 D. Smetana 20, mleko 1.50—1.75, sirovo maslo 20—24, čajno maslo 24—30. Prinesli so 404 kokoši 18—25, 616 piščancev 20— 55, 10 gosi 30—35, 59 puranov 30-—60, 18 rac 15—20- 27 domačih zajcev 5—30 dinarjev.
Mariborski živinski sejem 11. n. 1936. Prignanih je bilo 10 konjev, 8 bikov, 92 volov, 298 krav in 10 telet, skupaj 418 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrsto na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 2.50 do 3 D, poldcbeli voli od 2 do 2.80 Din, plemenski voli od 2.40 do 3 Din, biki za klanje 2 do 2.80 Din, klavne krave debele od 2 do 2.90 Din, plemenske krave od 1.80 do 2.25 Din, krave za klobasarje od 1.25 do 1.75 Din, molzne krave od 2 do 3 Din, breje krave od 2.50 do 3.50 Din, mlada živina 2.75 do 3.60 Din, teleta od 3 do 4 Din. Prodanih je bilo 211 komadov.
Mariborski svinjski sejem 14. II. 1936. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 103 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—85 Din,
7—9 tednov stari 90—120 Din, 3—4 mesece stari 140-—200 Din, 5—7 mesecev stari 230—310 Din, 8—10 mesecev stari 360—480 Din, 1 leto stari 530—800 Din,
1 kg žive teže 4.50—6 Din, 1 kg mrtve teže 7—9 Din. Prodanih je bilo na sejmu 45 svinj.
Mesno cene v Mariboru. Volovsko meso
I.	vrste 1 kg 8—10 Din, volovsko meso
II.	vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—10 Din, telečje meso II. vrsto 4—6 Din, svinjsko meso sveže 8—10 Din,