St. 30. V Gorici, dne 22. julija 1892. Tečaj IV. T .s- „Nova Soča" izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta ... . „ 2 20, Četrt leta .... „ 1-10. Za tnj e dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročniuo znižamo, ako se nglas6 pri upravniatvn. . Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in uprarništvo je v M ar-zinijevi hiši, Via del Mercat.o št. 12, II. JL r i (Izdaja xa Cžorico.) ■k Oznanila in „poslanice“ plačajo se za 5tiristoptfo§. petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat., ^ n n n n ^ n « . » .?_» 3 „ Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v prodajalni« G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. —- Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. Spinčičeva zadeva v poslanski zbornici. II. Govor di*. Herolda. (Dalje.) To je prvi disciplinarni pregrešek, drugi bi pa bil agitatoriško delovanje. Predno spregovorim o tem pobliže, dotakniti se moram odnošajev, kakoršni so bili pred tem odlokom. Poslanec Spinčič deluje v učiteljski stroki od leta 1876. in je profesor že od leta 1877.-, najprvo je bil na učiteljišču v Kopru; pozneje je postal po naredbi naučnega ministerstva z leta 1882. okrajni šolski nadzornik v Kopru in za tem za šolski okraj Volosko; upravljal je torej dva šolska o-kraja ter je deloval v tej lastnosti do leta 1887. Od leta 1882. je Spinčič poslanec deželnega zbora istrskega, ali še le od leta 1885. ali 1886. opaziti je bilo nekako ži-vahneje narodno gibanje mej istrskimi Hrvati in Slovenci, neko živahnejše in razsežnejše delovanje v obrambo njih lastne narodnosti ter v odstranitev vsega, kar jo pritiska. Že z letom 1887. postalo je menda — jaz ne vem in se tega tudi ni povedalo — gospoda poslanca Spinčiea stališče v Kopru, torej v Istri sami, zelo neprijetno nekim činiteljem; očitati mu seveda niso mogli ničesar, kakor to, da je bil mož, ki ni bil Slovan le po rodu, ampak ki je imel pri tamošnjih odnošajih tudi pogum, povedati, da je Slovan. Premestili so ga v letu 1887. iz službenih ozirov. (Čujte, čujte! s strani somišljenikov) Kaki so bili ti oziri, tega ne vem; premestili so ga v Gorico, ne za kazen, kakor se dogaja včasih. Kajti vi veste, gospodje moji, da značijo pod sedanjim naučnim ministrom »službeni oziri11 nekak način milejšega kažnjevanja; ni treba govoriti o disciplinarnem pregrešku (Poslanec dr. Vašat.y: Policijske naredbe!), ni treba preiskovati, niti ni treba izdati kake razsodbe, določujoče krivdo, ampak premesti se kar jednostavno. (Tako je! s strani somišljenikov.) Da to premeščenje ni imelo kažnjivega značaja, razvidno je iz besedila v odloku tamošnjega c. kr. okrajnega glavarstva z dne 31. decembra 1887, s kojim se je gospodu poslancu Spinčiču prijavilo to premeščenje. Sicer pa ima gospod poslanec Spinčič v obilici pismenih in ustmenih zahval. (Veselost.) Deželna šolska oblast pri-poznavala je vedno, da je dobila v njem ne le dobrega, izvrstnega in pridnega listek Anton Pavša. Beneško-slovenski rodoljub (Konec.) Gotovo si vsak bralec misli, da je mogla biti Pavši jako pri srcu „Družba sv. Mohorja", ta preznamenita vseslovenska ustanova, ki se je zadnja leta nekoliko ukoreninila tudi med beneškimi Slovenci v veliko jezo naših nasprotnikov, kateri vendar vsak dan zatrjujejo, da so veliki prijatelji in pospešitelji prosvete. No mi, ki jih dobro poznamo, vemo, da oni niso prijatelji prosvete v obče, ampak le laške, lažnjivo-svobodnjaške prosvete. Toda vrnimo se k naši častitljivi družbi. V letošnjem koledarju najdemo npisa-ne štiri ude iž njegove rodbine, njega v Prosnidu, tri njegove brate pa v Oborči. V Prosnidu so zraven njega upisani še trije drugi domačini. Gotovo je to sad njegovega truda. Komu se bo to malenkostno zdelo. Ali v beneški Sloveniji se žal najde marsikatera duhovska občina, ki je gled6 zemljepisne lege, kakor tudi gledč napredka prebivalcev v mnogo ugodnejših razmerah nego Prosnid, pa ne premore niti jednega uda »Družbe sv. Mohorja," ker niti duhovnik sam ni upisan. Take so n. pr. Gorenjavas, Matajur, Gorenji Barnas, Sovodnje in druge. Dobro je rekel dopisnik z Beneškega v učitelj a, ampak tudi i z b ornega nadzornika ter da stoji pred nami brez madeža v vsakem pogledu, in to tudi proti najstrožji kritiki nasprotne mu šolske oblasti. To pa ni pomagalo čisto nič. Pripomniti moram še, da je gospod posl. Spinčič mimo tega član raznim izpra-ševalnim komisijam ter da so mu poverili sestavo učnih načrtov; in ako bi bilo morda to dokaz tudi za visoko zbornico — in jaz menim, da to more biti dokaz — glede na njegovo mišljenje, čustvovanje in njegove tendencije. navesti hočem, da so naprosili g. poslanca Spinčiča, naj spiše tudi on kak sestavek o narodnem življenju po Istri za delo, ki se je uredovalo pod njegovo cesarsko visokostjo, cesarjevičem Rudolfom: „Avstro-Ogerska v besedi in sliki". Jaz menim, la ne bi bili poverili sodelovanja pri takem delu, ki je bilo pod pokroviteljstvom njeg. cesarske visokosti nadvojvode Rudolfa, kakemu revolucijonarju ali trdo-opozicijonalno nadahnjenemu človeku; človeku, ki špekuluje na to, da se odtrže od avstro-ogerske monarhije. Gospoda moja! Gospod posl. Spinčič bil je izvoljen — kakor sem že povedal — v deželni zbor istrski v letu 1882 ; v letu 1889. pa, ko so prišli Slovani istrski do večine v skupini kmečkih občin, izvolili so ga v deželni odbor istrski. Že v taj lastnosti dobil je enkrat dopust, kajti že tedaj bil je v Gorici, a da more izvrševati mandat deželnega odbornika, dali so mu dopust in v letu 1889 — torej gospod posl. Spinčič pravo za pravo že od leta 1889. ni več v dejaiijski državni službi — ampak njegovo mesto upravlja suplent, kojega vzdržujejo na njegove stroške (čujte, čujte! s strani somišljenikov). Pri občnih državnozborskih volitvah v letu 1891. izvolili so poslanca Spinčiča jednoglasno v državni zbor, ne da bi bil formalno kandidoval v istem volilnem okraju, ki ga je izvolil, in ne da bi bil sklical kak volilni shod, da! ne da bi se bil skoro predstavil svojim volilcem, ampak le vsled njegove obče in dobro utemeljene priljubljenosti, kajti bil je mož, ki je umel ostati prijatelj svojemu narodu in dober služabnik svojega cesarja (Čujte, čujte! s strani somišljenikov. Posl. knez Lichtenstein: Dobro!) vzlic težavnemu stališču, kot državni uradnik pri tamošnjih odnošajih, kjer državne oblasti v vsakem trenotku z največjo eneržijo postopajo proti slovanskemu življu (Dobro! s strani somišljenikov). A tudi v nekem drugem volilnem okraju Istre bil je vroč volilni boj, in je res, da je poslanec Spinčič na nekak način posegel „Novi Sočiu št. 51. 1. 1., da je glavna zasluga Pavševa, ako sploh še beremo v Mohorjevem koledarju imena vasij: Prosnid, Platišča, Zavrh, Podvrata, Subid in Taj-pana, katere so vse na zapadni strani Beneške Slovenije. Mnogokakemu bralcu je še v spominu, koliko šuma je vzbudil lansko zimo omenjeni dopis „N. S." v laži-svobodnjaškem in židovskem časnikarstvu v Avstriji in Italiji. Nemški in laški listi so tedaj vlačili po svojih predalih častito ime pokojnega Pavše. Da je moral v tem boju zoper prekrotke in prenesrečne beneške Slovence glavno ulogo igrati goriški „Corrire“ umč se samo ob sebi. Pri tej priliki je ta (prevajajoč iz grašKe „Tagesposte“) pokojnika imenoval: „Pauscini (!) il capo dei combat-tenti contro 1’ italianizzamento degli sloveni rimasti nel Veneto.“ — glavnega bojevnika proti polaščevanju beneških Slovencev. Tudi „Neue fr. Presse" je obirala ubogega Pavšo v nekem dopisu z Trbiža (ki je pa bil gotovo spisan v Gorici, v »Corrierovih" krogih.) Ko je Pavša izvedel za ves ta šum in ropot v Izraelu in med lažnjivimi svobodnjaki, dejal je : „Naj le kričijo, kolikor jih je volja, meni ni prav nič mar. Žal, da sem bol&n, sicer bi se morali še videti. Skoro ni treba omenjati, da je bil pokojnik zvest naročnik „Nove Soče“ in da je po mogočosti skrbel za njeno razširjanje med beneškimi Slovenci. Čital je rad tudi marsikateri drugi slovenski in strokovni v ta boj. No, in kako? Poučeval je — kakor se je dognalo — do njega obrnivše se vo-lilce o njih volilnih pravicah (Posl. Brzorad: To naj je kažnjivo!), da naj reklamujejo, ako se hočejo postaviti proti krivicam in nedostatkom, in sploh jih je poučeval o vsakaterih posledicah. Neki prestopek zagrešil se je pa vendarle pri tem: ato ni bila njegova stvar, ampak stvar c. k. po lit iških ob las tij. (Pohvala s strani somišljenikov.) Te naj bi poučevale po Istri o pravicah in oblastih pri volitvah, ne pa da še same postopajo nepo-stavno in neredno, kakor se je dognalo v verifikacijskem vodseku. (Tako je! s strani somišljenikov.) Če pa je že opravljal pre-nešena opravila politiških oblastij, hvaležni naj bi mu bili na tem, ako je bil pripravljen, postavnim potem poučevati volilce o njih političnih pravicah (Tako je! s strani somišljenikov), kajti politiška volilna pravica volilcev je tudi nekaj, kar spada mej po-| litiške stebre monarhije. Vzemite le volilcem ; pravo, nekakljeno politiško pravo, in ysi ministri niso za nič. Toda storil je še več. Prišlo je do volitve, ki je bila, kakor veste, predmet o-bravnavanjem v verifikacijskem odseku in o kateri volitvi nočem pobliže govoriti v tem trenotku; reči hočem le, da je verifikacijski odsek jednoglasno stavil predlog visoki zbornici, da se uniči ta volitev ter da je soi-disant izvoljeni (namišljeni) poslanec, ki je došel v zbornico, sam zapustil to visoko zbornico, predno je prišlo do sklepa, ker je imel zavest, kako izpade stvar zbok nepraviluostij njegove izvolitve. No, gospodje moji, pri tej volitvi so se dogodile nepravilnosti, da niti niso dopustili k volitvi volilnih mož, ki imajo večino mej hrvatskimi in slovenskimi volilnimi možmi. (Čujte! s strani somišljenikov). Kaj seje zgodilo potem? Volilni možje prišli so naravnost k gospodu Spinčiču, da se pritožijo radi velike krivice ; gosp. poslauec je brzojavil predpostavljeni oblasti, koja pa sicer ni nič ukrenila na to, kajti volitev se je vendarle izvršila. To je bilo njegovo prvo agitatoriško delovanje, da se je popel do zagovornika kršene in žaljene pravice in ker je imel pogum, povedati predpostavljeni oblasti, kako se tolmačita postava in pravica. (Dobro! s strani somišljenikov.) Kakor veste, volitev se je razveljavila ter v oktobru 1891. razpisala nova volitev, katere uspeli nam je znan; izvoljen je bil dr. Lagi nja. Tudi povodom te volitve dogodile so se nerednosti pri volitvi volilnih mož. časnik. Bilje član »Matice Slovenske11 in tudi „Matice Hrvatske" — mej tem ko se zlasti pri „Matici Hrvatski,“ premnogi av-strijsko-slovenski duhovniki pogrešajo. Popotnik, kateri je došel v Prosnid, ter je bil Pavšev gost, je v njegovi izbi zagledal podobe, ki so ljube vsakemu slovenskemu očesu in srcu n. pr. sv. Cirila in Metoda 3 podpisom v cirilici, Bleiweisovo sliko in še druge. Tudi to je dalo nasprotnikom povod za upitje in ropotanje! Pokojnik je bil tudi pravi usposobljeni učitelj, ki je prestal učiteljski izpit kakor svetni učitelji. Bil je redni učitelj v Prosnidu, kjer je imel jako slabo, tesno in teuino učilnico. Ta učilnica je gotovo dosti pripomogla k temu, da se je njegovo ne pretrdno zdravje omajalo, v kar je pomogla še malovredna duhovniška hiša, v kateri je moral pokojnik večidel zimskega časa tičati, kajti v visoko ležeči vasi zapade vsako zimo mnogo snega, da ni mogoče hoditi na sprehod. Zato se je skoro vsako zimo počutil slabega in je večkrat prosil za premeščenje, pa ni dosegel svojega namena. Preteklo jesen je še z nekaterimi rodoljubi obiskal goriško razstavo, kjer se je prvič osebno sešel z urednikom »Nove Soče.“ Krasni načrti so se bili sestavili in bili bi se izvršili, da ni kruta usoda posegla limes s svojo trdo, neizprosno roko. Kmalu potem je namreč tako hudo zbolel, da je moral kar v naglici službo zapustiti. Podal se je v Klavjan pri Palmi k duhovniku bratu Dne 19. oktobra, zdi se mi, bila je volitev v nekem selu; tu se je zopet dogodila jedna izmej tistih groznih nepostav-nostij in nepravičnostij proti hrvatskim volilnim možem; namenoma so hoteli pritirati take daleč, da bolj in bolj naraste razburjenje čustev, ki je navadno povsodi pri volitvah, da se ljudstvo nahujska ter da pride do izgredov ali morda celo do nasil-stev, da se s tem prepreči volitev, o kateri je kazalo, da izpade neugodno za ono stranko, kojo so podpirali vladni činitelji; s tem uo-čem obdolževati nobene stranke, volilni boji so volilni boji. Na to so piišli hrvatski volilni možje k Spinčiču, in on je bil isti, ki jih je prosil, naj bodo mirni; rekel je, da v Avstriji se veljata pravica in postava, (Posl. dr. Brzorad: Motil se Je!) meneč, da je storil najbolje za svoje ljudstvo, ko je dne 20. oktobra 1891. brzojavil na njegovo ekselenco ministerskega predsednika o nerednostih in nepostavnem postopanju pri tej volitvi, kojo objavo je popolnil dne 21. oktobra s pisano spomenico in 22. oktobra z nadaljnim brzojavnim naznanilom. Brzojavke utegnejo biti v rokah ministra-predsednika, in lahko se prepričamo, da ni bilo v njih ničesar puntarskega ali agitatoriškega, kajti dolžnost je vsakemu državljanu, vladi prijaviti ne-postavnosti in nepravičnosti. Seveda, vsaj tudi ne more biti drugače, in na Dunaju ni izjeme: ako se pritožimo pri ministru-predsedniku proti kakemu namestniku ali upravitelju dežele, izroči se tožba dotičnemu zatožencu. Tako se je zgodilo najbrž tudi tu, kajti posledice pokazale so se že dne 24. oktobra, v štirih dneh. Kar nakrat dobi Spin čič povabilo, da se opraviči pri deželnem šolskem svetu v Trstu, ne radi brzojavke, ampak radi tega, k a r j e govoril v Zagrebu dne 5. in 6. septembra, torej za jeden in pol meseca popred. Oni časopis, ki je bil v podlago disciplinarni razsodbi deželnega šolskega sveta, „11 Diritto Croato" z due 16. septembra 1891, je bil izvestno vsaj 17. septembra v rokah predsednika deželne šolske oblasti v Trstu, torej več nego jeden mesec. Na to se seveda ni oziralo, takrat še ni bilo to pregrešek; ko se je pa Spinčič dne 20. oktobra pritožil pri ministru-predsedniku na tem, kar se je dogodilo pri volitvah v Istri, spomnili so se due 24. oktobra kar nakrat, da je hotel v Zagrebu dne 6. in 8. septembra Avstrijo raztrgati. (Veselost). O tem, kako se je vršila disciplinarna preiskava, ne morem govoriti, ker mi ni znana v nje posamičnih delili; mogoče da to ni bilo povod, mogoče, da se bode skliceval namestnik Rinaldini (Posl. dr. Br- Alojziju, ki je bil tudi nekaj poprej zaradi nestanovitnega zdravja iz Matajurja tje doli premeščen. Brž ko ga je napadla bolezen slutil je, da ne ozdravi več. Da bi vsaj umrl na ljubljeni slovenski zemlji v premili mu rojstni vasi, dal se je meseca sušca tekoč. 1. tje gori prepeljati, kjer je v naročju svojih prežalostnih starišev in bratov previden z vsemi tolažbami naše svete vere izdihnil dne 26. junija svojo pošteno, svojo blago slovansko dušo. Težko mu je bilo umreti, ker bi bil rad še mnogkaj storil v korist preljubljenega naroda, katerega je moral zapustiti z bridko zavestjo, da ni nič zavarovan proti potujčevalnim nakanam svojih nasprotnikov. Smrt njegova je bila nekako takšna, kakoršna mora biti smrt mladega očeta, kateri zapusti nepreskrbljene otročiče, in mu srce žalosti poka, ko misli, kaj bo ž njimi. — Zato pa Ti narod slovenski z žalostnim srcem kliče v prezgodnji grob : »Počivaj mirno, blaga duša, v svoji rodni zemlji, katero si toli vroče ljubil. Da : Ena se tebi je želja spolnila, V zemlji domači da truplo leži!“ Tako ga je tedaj dohitela prezgodnja smrt, kakor junaka sred vročega boja 1 Komu se ne stori milo pri srcu nad to izgubo, če pomisli, kako krvavo potrebuje naš narod na Beneškem takih delavnih mož, ko mu od vseh stranij zija nasproti le narodna smrt? Koliko bi bil še storil za-nj ta odločni iu neustrašni rodoljub, če bi bil ži-vol še kakih 30 let! — Sedaj pa, ko smo zorid: Lepo ime to!) na neki drugi argument: da ni bila to brzojavka, ampak neka številka italijanskega lista „L’Istria“ z dne 17. .oktobra, v kojej se povprašuje — seveda a nedolžnim obrazom, kakor je to navada,pri denuncijacijah (Prav dobro! s strani somišljenikov) — če je njemu, Spinčidu nSqu'eč, kot duhovniku, c. k. profesorju, Članu deželnega odbora, poslancu itd. dovoljeno, nastopati kot agitator ? To je bilo dne 17. oktobra in dne 24. oktobra je dobil povabilo. To je bil drugi vir; prvi vir preiskavi je bilo poročilo hrvaškega lista z dne 16. septembra o dogodkih v Zagrebu. No, gospoda moja, taka je torej ta zadeva, načrtana na kratko. Ako bi se hotel ozirati na podrobnosti, ki so uplivale v tej zadevi, nadlegoval bi s tem visoko zbornico in morda bi se stvar zategnila preveč na dolgo. Meni je le za to, da dokažem z nekaterimi fakti, kaj je moral storiti gospod Spinčid, da so ga odslovili iz državne službe. No, lehko mi poreče kdo: Seveda, to, kar pripovedujete tu, je čisto nedolžne ura vi, a dogodile so se povsem drugačne stvari, zgodilo se je nekaj, kar je drugačno, in to je bila podlaga odloku deželnega šolskega sveta in ministerstva. (Posl. dr. Br-zorad: Izstopil je iz Hohen\varto\vega kluba!). Glede Zagreba sem si bil že dovolil navesti dotične besede in kaj drugega se ni dogodilo cel<'> glasom razlogov; torej morebiti drugi pregrešek. namreč njegovo „agitatoriškott delovanje. V tem pogledu glasi se v razlogih (čita:) „Kar se dostaje Vašega delovanja pri letošnjih občnih državnozborskih volitvah, je gotovo, da se to“ — namreč njegovo delovanje — „ni omejilo na to, da bi bili ljudi poučevali v stanovanju v Poreču o vedenju pri volitvah". (Čujte! mej somišljeniki in na skrajni levici.) Zares čuden nazor to, da si deželna šolska oblast za Gorico in Gradiško tako predstavlja poli-tiško delovanje, da si poslanec, ali sploh taka oseba, delujoča v javnem življenju, mora najeti posebno stanovanje za zasebni tečaj o političnih pravicah. (Živa veselost mej somišljeniki.) Deželni šolski oblasti za Gorico in Gradiško se je poizgubila postava o društvih in zborovanjih, ona dopušča gospodu Spinčidu predavati le v njega zasebnem stanovanju v Poreču. (Veselost mej somišljeniki in na skrajni levici.) A on ni storil tako, ni vzel Ijndij v svoje stanovanje, morda tudi, da ni mogel storiti tega, kajti bil je tam kot gost pri župniku in ta morda ne bi mu bil dovolil. Potem se glasi nadalje: „ . ampak ste, tako povodom občnih volitev državnozborskih, kolikor pri dopolnilni državnozborski volitvi v oktobru 1891. v Monpaderni razvili tako delovanje kot vodja stranki, koje delovanje je po Vašem lastnem pripoznanju“ — in to je moj-sterski! — „merilo na to, vse poskusiti, da bodo izvoljeni sami lirvatski volilni možje in poslanci/ (Velika veselost mej somišljeniki in na skrajni levici). Torej to bi se bilo dalo še potrpeti, ako bi bil nastojal, da ne bodo izvoljeni samo lirvatski, ampak vmes tudi italijanski volilni možje. Ali ta predrznost! Hotel je, da naj bodo izvoljeni sami lirvatski volilni možje. (Veselost mej somišljeniki in na skrajni levici.) Za to ni bilo odpuščenja. »Izrečni vodja stranki!“ Ministerstvo je vendar moralo vedeti, da Spinčid mora biti vodja stranki, ko je deželni poslanec že od leta 1882., deželni odbornik, ter od leta 1891. državni poslanec. Daje odločni stran-kar, sledi že u tega, da kandiduje vsikdar kot Hrvat. Seveda imamo tudi take vodje strankam, k i nikdar ne pojasnijo svojega mišljenja. (Živahna veselost in pohvala s strani somišljenikov.) Ali taki vodje strankam niso vodje, ampak zapeljivci strank, in težko da bi hotel g. posl. Spinčid, da ga prištevamo k takim. Torej pri splošnih volitvah B razvijal je kot izrečni vodja stranke tako agitato- ga izgubili, hranimo mu blag spomin, in naša skrb bodi, da mu obudimo vrednih naslednikov, kateri bi zadrževali naše nasprotnike v njihovem pogubnem početju proti nedolžnemu in poštenemu narodu slovenskemu na Beneškem, kateri bi istemu dobremu narodu ohranil njegov jezik do dneva — ko morebiti nobeden narod na zemlji ne bode tako surov in krivičen, da bi drugemu kratil in ropal materno govorico, katero vendar sam varuje kot svoj najdražji zaklad. * * * Kako je bil pokojnik priljubljen v Pros-nidu, kjer je toliko let služboval, je dokazalo to, da so njegovi nekdanji dušni sino- vi iz lastnega nagiba med seboj nabirali milodare za slovesno mašo zadušnico, pri kateri so v petek 8. tekoč. m. skoraj vsi ganjeni do solz njegov spomin obhajali in molili za mir njegovej duši. Da: Mir Tvojej plemeniti duši, ti zve-ti hlapec Božji, ti vrli sin svojega teptanega naroda ! Dobrotno neb6 pa, ki doslej prepotrpežljivo gleda na kruta nasilstva, katera se vrše nad narodom slovenskim in ki vpijejo v nebo za maščevanje, ti daj mnogo vrednih naslednikov v poštenem in pravičnem boju za narodni obstanek ljubljene naše Beneške Slovenije. Zgodi se! Tvoj prijatelj. riško delovanje, ki je bilo naperjeno na to, da bodo izvoljeni sami lirvatski volilni možje“. Dozdeva se, da glavni uzrok tiči pravo za pravo, kakor je že navada, v tej navidezno najivni in priprosti stilizaciji. Dozdeva se, da vse disciplinarno postopanje proti poslancu SpinČidu je nastalo zboli tega, k e r j e imel idejo, da naj se i z v o-lijo hrvatski možje. Ako bi mu bil to očital iz katerega koli povoda italijanski volilni odbor istrski, jaz bi bil zadnji, ki bi temu ugovarjal, kajti vsaka stranka hoče obdržati svojo posest (Pritrjevanje s strani somišljenikov), vsaka stranka ima ustavno pravo, bojevati se za svoje nazore z vsemi postavnimi sredstvi. Ali deželna šolska o-blast! Pristoji-li deželni šolski oblasti, soditi o tem, kateri volilni možje naj se izvolijo ? Briga-li deželno šolsko oblast upra-šanje, ali lirvatski ali italijanski volilni možje ? (Živahno pritrjevanje s strani somišljenikov.) Jaz ne poznam natančno postave o nadzorstvu šol za Istro, Gorico iu Gradiško, ali te postave glase se skoro jednako za vse kronovine in jaz som si vedno vse drugače predstavljal nalogo in postavno dolžnost deželne šolske oblasti. Menil sem, da deželni šolski oblasti je nadzorovati šole ter paziti na to, da se izvršujejo programi, postave in predpisi. I)a bi pa morala deželna šolska oblast nadzorovati, ali naj se izvolijo luvatski ali italijanski volilni možje, to je nekaj novega, n a kar je la h k o ponose n namestnik R i n a I d i n i. (Po hvala s strani somišljenikov.) Gospodje moji! Tak je stan te reči, dejanski nčin. Potem pa pravi deželna šolska oblast: „Te okoliščine dejanja, katerim v obče niste ugovarjali” — rekel sem, tak je učin, kajti o družili dejanjih oblast ne govori — ..utemeljujejo disciplinaren pregrešek, katerega ste zagrešili v svoji lastnosti kot c. kr. profesor . .“ Zdaj pridemo do zaključka. Spisatelju tega utemeljevanja je kar nakrat šinilo v glavo: to vendar ni nič, pravo za pravo! Morda je vzel v roko predpise cesarske naredbe z dne 10. marca 1860. o disciplinarnem postopanju proti državnim uradnikom in je videl, da to bi vendar težko veljalo, če kdo lazvija delovanje v ta namen, da bi se izvolili sairi lirvatski volilni možje. Rekel je zato nadalje: »kajti nikakor se ne strinja z dolžnostmi državnega uradnika, oziroma profesorja, da se klanja težnjam, ter je izraža javno11, — to se nanaša torej na prvi pregrešek, v Zagrebu — „ki so naperjene proti državnopravni uredbi monarhije in proti določilom temeljnih zakonov, koja določila mora uradnik visoko čislati zbok prisežne dolžnosti. Isto-tako je v očitnem nasprotstvu z dolžnostmi uradnika in celo vzgojitelja mladine, ako prevzame vodilno ulogo v strankarski vihri, izvršuje jo na nezmeren način in tako strastjo, kojej utegnejo tu pa tam slediti izgredi vsake vrste ter motenja javnega mira in reda, koja je obžalovati/* Torej, gospoda moja, povsem nezdružljivo je z dolžnostmi državnega uradnika, oziroma profesorja, „klanjati se težnjam, ter je izražati javno, ki so naperjena proti državnopravni uredbi monarhije!“ O tem stavku bi se morda dalo govoriti v njega splošni sestavi. To je bilo jako modro, da je obsodbi sledilo to utemeljevanje. Popred se je reklo: okoliščine dejanja utemeljujejo razsodbo. Ali kje je profesor Spinčid izražal težnje, naperjene proti državnopravni uredbi monarhije in proti določilom temeljnih zakonov, koje je visoko čislati uradnikom? Čuden je tudi izraz „ težnje. “ Po takem ni smeti se klanjati niti težnjam! (Prav dobro! s strani somišljenikov.) Opozarjal sem že na to, kar je Spinčid govoril v Zagrebu, in dokazal sem, da to se nikakor ne zadevlje ob državne temeljne zakone, ako kdo izrazi željo, da Zagreb bodi moralično središče Hrvatov in da naj bi se Hrvatje združili. To ni proti državnim temeljnim zakonom. To bi utegnilo biti naperjeno proti duvaiizmu, ali v tem trenotku ni dobro govoriti proti duva-lizmu. — Kaj je rekel torej? Proti čemu je obrnjena ost? To sicer ni navedeno tu, pač pa v razlogih. Rekel je, da Istra spada k Hrvatski, zgodovinski, po nje državnoprav-nih odnošajih. In zakaj je rekel to? Ker uprav v Istri in v družili južnih deželah — kot dokaz imam tu obilico citatov iz italijanskih časnikov — neka izvestna kote-rija italijanske stranke, razvijajoča v deželi jako živhno delovanje, trdi, da je Istra italijanska dežela. Tej trditvi se je postavil po robu poslanec Spinčid in je dokazal, da Istra je avstrijsko-ogerska dežela, da namreč spada k Hrvatski, pripadajoči tej državni zvezi. Ti časniki in drugi pojavi, ki so med seboj v očitni ali tajni zvezi, pa se niso preganjali, ko so govorili o Istri kot italijanski pokrajini. (Prav dobro na strani somišljenikov.) Poslanec pa je kaznjiv, ker je bil toli drzen, da je hotel avstrijsko pokrajino zares pustiti pri Avstriji! (Živa pohvala s strani somišljenikov.) Konec prihodnjič. Govor dr. Taiegra II. Gospoda moja ! Tudi jaz ne bodem Vas mudil na dolgo, nego govoriti hočem samo nekoliko besed. Oprostite pa, če zmatram za svojo dolžnost, da se bavim nekoliko bolj na drobno z razlagami Njega ekscelence gosp. naučnega ministra.*) Gosp. naučnemu ministru v uvodu njegovega govora ni bil ušeč način, kakor je govoril posl. Kramar, menil je, da bi se moralo drugače govoriti v tej visoki zbornici. Ne vem, ima li Njega ekscelenca gosp. minister pravico, da sploh kritiku je način, kako govori kak poslanec. (Tako je !).Taz mislim, da poslanca krit iko vat i imajo le nje- I govi volilci, oziroma tukaj v tej visoki zbornici predsedstvo; ministrom pa ne gre, da bi kritiko vali poslance, nasprotno, poslanci naj kri tikujejo ministre. (Res je tako!) In isti minister, ki je izrekel tako neprijetno kritiko o gosp. posl. K r a m ar u, hoče nam odrekati pravice, da kritikujemo one osobe, ki so sodelovale pri nastanku do-tičnili razsodb? (Prav dobro! na skrajni levici in na desni.) Ne vem, kako opazko je naredil neki častiti gospod kolega povodom takozvane Jus tič n e rudečice“, katere jaz sicer niti ne poznam, ker je nova prikazen v Avstriji. (Veselost na skrajni levici.) A Nj. ekscelenca gosp. minister je takoj nienii, da ne trpi nobene kritike. (Smeli na skrajni levici in na desni.) I)a, on mora trpeti kritiko (Pravo!), kajti mi imamo pravico kritiko-vati (Res je tako !) in če v tej visoki zbornici ne smemo več niti kritikovati, potem je mnogo pametneje, da nas vse pošljejo lepo mirno domu; tako vsaj prihranimo avstrijskim narodom dnevniiie (Tako je ! na skrajni levici in na desni), ki se nam pla-č ujej o, potem smo zgol „Ustani možicelj in obsedi1* in nič druzega. (Veselost.) Ne, gospoda moja, mi imamo pravico, da kritikujemo vsakega posamičnega ministia, vsakega sekcijskega načelnika, vsakega dvornega svetnika, kdorkoli si bodi, smemo ga kritikovati (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni) in te pravice si ne bomo dali vzeti po nikomur in tudi ne po Nj. ekscelenci gosp. naučnemu ministru. (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni.) Se nekaj druzega moram pa omeniti nasproti gosp. naučnemu ministru. Rekel je po svojem običajnem načinu — to se je že večkrat zgodilo v tej visoki zbornici — da bode vedel preprečiti, da se šola ne bo motila ter da se eventualno politika ne bo nosila v šolo in da ne bo trpel tega, da bi učne osobe kalile mir. No, gospoda moja, jaz menim, da v Zagrebu ni bilo šole in da tudi v istih okrajih, kjer je agitoval gosp. profesoi Spinčid, ni šlo za šolo. Vsa stvar prav za prav ni imela ni-kake zveze s šolo. Če se prav hočemo ba-viti nekoliko bolj natanko z uprašanjem ka-lenja miru, bi vendar uprašal Njega ekce-leuco gosp. ministra: Kdo prav za prav kali mir? Ali kali mir oni, ki se, zavedajoč se popolnoma svoje narodnosti, poteza za pravice svojega naroda, brani njegove pravice in je zaščitnik svojih narodnih bratov proti krivicam z druge strani, ali pa ne kali miru temveč oni, ki preširno iu proti zakonu tlači drugi narod? (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni.) Jaz menim: Mir kali oni, ki tako postopa proti drugemu narodu (Posl. doktor B r z o r a d: Vlada! — Posl. dr. Vašaty: Minister G-antsch!); in daje v tem slučaju res vlada kriva, če ni miru in če se je kalil, to je brez dvoma jasno vsakemu, ki pozna razmere v Istri, v Trstu itd. (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni. — Posl. dr. Vašaty: lie vlada!) Sicer pa mislim, da mora vsakdo, ki v6, kaj je Avstriji koristno, in ki ve, kaj je Avstriji potrebno, tam doli v Istri in Trstu odločno biti na strani Hrvatov iu Slovencev, ki istinito branijo tam cesarstvo avstrijsko proti prizadevanjem, ki merijo na to, da se ta pokrajina odtrga iz avstrijske državne zveze. (Živahno odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na desni. Posl. dr. Vašat£: To vladi ne diši! — Veselost.) Nj. ekscelenca sklicevala seje tudi na jednoglasnost razsodb. Prav lepo! (Posl. dr. Brzorad: O je!) Jednoglasnost se lahko doseže, ako se ve, koga je treba pozvati; to ni nikdar umetnost. Da sem jaz minister, dosegel bi tudi tako jednoglasno disciplinarno sazsodbo in rekel potem v visoki zbornici: Da ta disciplinarni svet izrekel je razsodbo, jaz nisem prav nič uplival na to. Naravno, saj mu ni bilo treba več govoriti s posamičnimi člani, bili so že iz početka, kako bi se izrazil, tako dobro uvežbani, da so na tanko vedeli, kaj jim je storiti. (Tako je! na skrajni levici in na desni.) Tu se ven-der ne bodo izdajali še posebni pismeni ukazi. (Posl. Pernerstorfer : Kakor pri jiistici, kjer je treba vzeti samo Holzingerja. --Posl. dr. Vašat#: Mnenje pri severni železnici!) komu se hoče to natvezli? Nečem o-menjati, da se je trdilo, da še noben profesor ni bil preganjan zaradi njegovega političnega mnenja; taki slučaji prigodili se se že večkrat. *) Za dr. Ileroldom so govorili se drugi po-stanci in tudi minister Gauč je poprijel za besedo, da bi »e branil. Na njegov govor se nanaSa opo-prani odgovor dr. Lnegra. Uredn. Dovolite mi pa, gospoda moja, da tudi jaz omenim to, kar je po mojem mnenju odločilno v tej reči. Nj. ekscelenca gospod minister je mislil, da ni kršil pravice imunitete, ker se prvič ni sodno postopalo ali koga zaprlo in drugič so le izjave v poklicu tu v zbornici in potem v komisijah zavarovane proti vsakemu preganjanju. Alinea 3. dotičnega paragrafa ne pride nikakor v poštev za Nj. ekscelenco gosp. ministra. Po-| glejmo si stvar nekoliko bolj natanko. Po-j znam izrek nekega slavnega ogerskega po-! litika — mislim, da je bil grof Szecheny I — ne citujem doslovno, ker nimam izreka liri roki, a smisel je gotovo prav povedan. Ta mož rekel je — seveda v času, ko se Ogerski še ni godilo tako dobro, kakor danes — nastopno: Brutalna krivica, očitno priznana zloraba moči ne razjari naroda tako zelo, nego ona metoda, ki zlorabi oblike pravice, lKrei*apotheke — Korneuburg b. Nfien. f£ Siamu občinstvu se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drngi: Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje rsakovrtitne voščene sveče Vsoh vrst medono pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Biesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tildi nirtvašA-e vence, cvetlice in druge podobne reči. Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter f/osfihtico. Toči vedno dobra in naravna vina. Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulicišt. 23, ima Iirodajalnico za karo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Anton Urbančič trgovec poleg Orzana v Gosposki nliei prodaja raznovrstno drobno in mamtfakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče. Franc Jakil na sredi Baštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo. Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d'oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Ivan Reja krčmar „AIla Colomba“ za veliko vojašnico na (lesnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare. Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah. Blaž Bitežnik KAMNOSEK v I rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih Ivan Howanski čevljar v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem. Ivan Dekleva veletržeczvinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istiijansh ter bela dalmatinska. Pisaruica se nahaja v Magistraturi ulici. — Prodaja na debelo Ivan Kavčič reletržec na Komu ima zalogo STE1NFELDSKE P1VE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij. G. Likar v Gorici Semeni ška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eennh. Peter Draiček r Stolni ulici (vin Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imš. zdaj v najemu Franc Bizjak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline. Karol Drašček PEK Biva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2. Ivan Veluiček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne. Ivan Čotar krojač v Babatišču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu' in na deželi, Tiskarna Ant. M, Obixxi-ja priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko Btroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za dnhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago. n Novosli! ' Srajca za hribolazce tkana, iz najboljše snovi, enobarvna ali črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost,, izborno iz delana po gld. 1.20 Svilen pas 1 meter dolg, 6 cm. širok, s prosrebrnje-no dvokačasto zapo-110 50 kr. kos Klobuk ža hribolazce iz najb. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld. Zavratnice za hribolazce 3 kosi za I gld. razpošilja proti povzetju Emil Sl oreh VVien, I. Salzgasse N.o 137 H Naravne mineralne vode iz raznih atu« dencev. Kemični, farmacevtični in drogerljski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najcistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna Braunitzer t Rabatli it. e v najemu Alojzija GliuMcli-a proti živinski kugi, perečemu ognju pripreSičih, muham v hlevih, mrčesom vseh vrst, gnjilobi in odrevenenju lesu, hišnim in zidnim gobam, vlažnim zidovom, itd. itd. daje jedino le priznani najboljši Barthel-ov izvirni carbolineuin ob enem najbolšjiin najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim da 34 krat večjo terpežnost. 5 ti- po pošti pit. 150 100 1|. ilt. 16;- na Dunaju. Strošek majhen — korist lOOOkralna. MIHAEL BARTHEL & Co. Wien X. Keplerg, 20/30 (ustanov. 1781.) Zaloga v Gorici pri Antonu Mazzoli-ju JMF* Razgled, ki vse natančneje peve, bmpl&fno. - vstrezajo na jetrih boleznim I (Morite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav Izvr- zoper hemorojde, proti bolez-in na vranici, proti čreves* in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostib, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srea ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnioah na svetu; za naročbe in pošiljatye pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B- Ilovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczg G. Piccoli, in Ljud. Grečelnn „pri Mariji pomagaj11; i> Postojni v lekarni Baccarcich, * Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglitlmi, V Beljaku dr. Kumpf. iW~ I steklenica velja 30 kr. 'VI NB. Varovati sc je treba marsikakih balzamov, katere sijojno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi in nevarni nasledki. ^ | i * r- 4 na dan gotovega zaslužka brez glavnice ( "j O I fl I El Pl TIPV/ n_irj bi rizike ponujamo vsakemu, kdor se hoče pačati V-4LJ IUII Idi JtJV I g postavno dovoljenimi srečkami in državnimi papirji — Ponudbe, pod naslovom „Srečke“ je pošiljati: Annoncen-Expedition J. Pannel Wien, I., Kumpfgasse. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm sdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.