St. 30.
V Gorici, dne 22. julija 1892.
Tečaj IV.
T
.s-
„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ... .	„	2 20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tnj e dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročniuo znižamo, ako se nglas6 pri upravniatvn.
. Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in uprarništvo je v M ar-zinijevi hiši, Via del Mercat.o št. 12, II.
JL
r
i
(Izdaja xa Cžorico.)
■k
Oznanila
in „poslanice“ plačajo se za 5tiristoptfo§. petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo 1 krat.,
^ n	n n n	^	n
« .	»	.?_»	3	„
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v prodajalni« G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. —- Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Spinčičeva zadeva
v poslanski zbornici.
II.
Govor di*. Herolda.
(Dalje.)
To je prvi disciplinarni pregrešek, drugi bi pa bil agitatoriško delovanje. Predno spregovorim o tem pobliže, dotakniti se moram odnošajev, kakoršni so bili pred tem odlokom. Poslanec Spinčič deluje v učiteljski stroki od leta 1876. in je profesor že od leta 1877.-, najprvo je bil na učiteljišču v Kopru; pozneje je postal po naredbi naučnega ministerstva z leta 1882. okrajni šolski nadzornik v Kopru in za tem za šolski okraj Volosko; upravljal je torej dva šolska o-kraja ter je deloval v tej lastnosti do leta 1887. Od leta 1882. je Spinčič poslanec deželnega zbora istrskega, ali še le od leta 1885. ali 1886. opaziti je bilo nekako ži-vahneje narodno gibanje mej istrskimi Hrvati in Slovenci, neko živahnejše in razsežnejše delovanje v obrambo njih lastne narodnosti ter v odstranitev vsega, kar jo pritiska.
Že z letom 1887. postalo je menda — jaz ne vem in se tega tudi ni povedalo — gospoda poslanca Spinčiea stališče v Kopru, torej v Istri sami, zelo neprijetno nekim činiteljem; očitati mu seveda niso mogli ničesar, kakor to, da je bil mož, ki ni bil Slovan le po rodu, ampak ki je imel pri tamošnjih odnošajih tudi pogum, povedati, da je Slovan. Premestili so ga v letu 1887. iz službenih ozirov. (Čujte, čujte! s strani somišljenikov) Kaki so bili ti oziri, tega ne vem; premestili so ga v Gorico, ne za kazen, kakor se dogaja včasih. Kajti vi veste, gospodje moji, da značijo pod sedanjim naučnim ministrom »službeni oziri11 nekak način milejšega kažnjevanja; ni treba govoriti o disciplinarnem pregrešku (Poslanec dr. Vašat.y: Policijske naredbe!), ni treba preiskovati, niti ni treba izdati kake razsodbe, določujoče krivdo, ampak premesti se kar jednostavno. (Tako je! s strani somišljenikov.) Da to premeščenje ni imelo kažnjivega značaja, razvidno je iz besedila v odloku tamošnjega c. kr. okrajnega glavarstva z dne 31. decembra 1887, s kojim se je gospodu poslancu Spinčiču prijavilo to premeščenje. Sicer pa ima gospod poslanec Spinčič v obilici pismenih in ustmenih zahval. (Veselost.) Deželna šolska oblast pri-poznavala je vedno, da je dobila v njem ne le dobrega, izvrstnega in pridnega
listek
Anton Pavša.
Beneško-slovenski rodoljub
(Konec.)
Gotovo si vsak bralec misli, da je mogla biti Pavši jako pri srcu „Družba sv. Mohorja", ta preznamenita vseslovenska ustanova, ki se je zadnja leta nekoliko ukoreninila tudi med beneškimi Slovenci v veliko jezo naših nasprotnikov, kateri vendar vsak dan zatrjujejo, da so veliki prijatelji in pospešitelji prosvete. No mi, ki jih dobro poznamo, vemo, da oni niso prijatelji prosvete v obče, ampak le laške, lažnjivo-svobodnjaške prosvete. Toda vrnimo se k naši častitljivi družbi.
V	letošnjem koledarju najdemo npisa-ne štiri ude iž njegove rodbine, njega v Prosnidu, tri njegove brate pa v Oborči. V Prosnidu so zraven njega upisani še trije drugi domačini. Gotovo je to sad njegovega truda. Komu se bo to malenkostno zdelo. Ali v beneški Sloveniji se žal najde marsikatera duhovska občina, ki je gled6 zemljepisne lege, kakor tudi gledč napredka prebivalcev v mnogo ugodnejših razmerah nego Prosnid, pa ne premore niti jednega uda »Družbe sv. Mohorja," ker niti duhovnik sam ni upisan. Take so n. pr. Gorenjavas, Matajur, Gorenji Barnas, Sovodnje in druge. Dobro je rekel dopisnik z Beneškega v
učitelj a, ampak tudi i z b ornega nadzornika ter da stoji pred nami brez madeža v vsakem pogledu, in to tudi proti najstrožji kritiki nasprotne mu šolske oblasti. To pa ni pomagalo čisto nič.
Pripomniti moram še, da je gospod posl. Spinčič mimo tega član raznim izpra-ševalnim komisijam ter da so mu poverili sestavo učnih načrtov; in ako bi bilo morda to dokaz tudi za visoko zbornico — in jaz menim, da to more biti dokaz — glede na njegovo mišljenje, čustvovanje in njegove tendencije. navesti hočem, da so naprosili g. poslanca Spinčiča, naj spiše tudi on kak sestavek o narodnem življenju po Istri za delo, ki se je uredovalo pod njegovo cesarsko visokostjo, cesarjevičem Rudolfom: „Avstro-Ogerska v besedi in sliki". Jaz menim, la ne bi bili poverili sodelovanja pri takem delu, ki je bilo pod pokroviteljstvom njeg. cesarske visokosti nadvojvode Rudolfa, kakemu revolucijonarju ali trdo-opozicijonalno nadahnjenemu človeku; človeku, ki špekuluje na to, da se odtrže od avstro-ogerske monarhije.
Gospoda moja! Gospod posl. Spinčič bil je izvoljen — kakor sem že povedal — v deželni zbor istrski v letu 1882 ; v letu 1889. pa, ko so prišli Slovani istrski do večine v skupini kmečkih občin, izvolili so ga v deželni odbor istrski. Že v taj lastnosti dobil je enkrat dopust, kajti že tedaj bil je v Gorici, a da more izvrševati mandat deželnega odbornika, dali so mu dopust in v letu 1889 — torej gospod posl. Spinčič pravo za pravo že od leta 1889. ni več v dejaiijski državni službi — ampak njegovo mesto upravlja suplent, kojega vzdržujejo na njegove stroške (čujte, čujte! s strani somišljenikov).
Pri občnih državnozborskih volitvah v letu 1891. izvolili so poslanca Spinčiča jednoglasno v državni zbor, ne da bi bil formalno kandidoval v istem volilnem okraju, ki ga je izvolil, in ne da bi bil sklical kak volilni shod, da! ne da bi se bil skoro predstavil svojim volilcem, ampak le vsled njegove obče in dobro utemeljene priljubljenosti, kajti bil je mož, ki je umel ostati prijatelj svojemu narodu in dober služabnik svojega cesarja (Čujte, čujte! s strani somišljenikov. Posl. knez Lichtenstein: Dobro!) vzlic težavnemu stališču, kot državni uradnik pri tamošnjih odnošajih, kjer državne oblasti v vsakem trenotku z največjo eneržijo postopajo proti slovanskemu življu (Dobro! s strani somišljenikov).
A tudi v nekem drugem volilnem okraju Istre bil je vroč volilni boj, in je res, da je poslanec Spinčič na nekak način posegel
„Novi Sočiu št. 51. 1. 1., da je glavna zasluga Pavševa, ako sploh še beremo v Mohorjevem koledarju imena vasij: Prosnid, Platišča, Zavrh, Podvrata, Subid in Taj-pana, katere so vse na zapadni strani Beneške Slovenije.
Mnogokakemu bralcu je še v spominu, koliko šuma je vzbudil lansko zimo omenjeni dopis „N. S." v laži-svobodnjaškem in židovskem časnikarstvu v Avstriji in Italiji. Nemški in laški listi so tedaj vlačili po svojih predalih častito ime pokojnega Pavše. Da je moral v tem boju zoper prekrotke in prenesrečne beneške Slovence glavno ulogo igrati goriški „Corrire“ umč se samo ob sebi. Pri tej priliki je ta (prevajajoč iz grašKe „Tagesposte“) pokojnika imenoval: „Pauscini (!) il capo dei combat-tenti contro 1’ italianizzamento degli sloveni rimasti nel Veneto.“ — glavnega bojevnika proti polaščevanju beneških Slovencev. Tudi „Neue fr. Presse" je obirala ubogega Pavšo v nekem dopisu z Trbiža (ki je pa bil gotovo spisan v Gorici, v »Corrierovih" krogih.)
Ko je Pavša izvedel za ves ta šum in ropot v Izraelu in med lažnjivimi svobodnjaki, dejal je : „Naj le kričijo, kolikor jih je volja, meni ni prav nič mar. Žal, da sem bol&n, sicer bi se morali še videti.
Skoro ni treba omenjati, da je bil pokojnik zvest naročnik „Nove Soče“ in da je po mogočosti skrbel za njeno razširjanje med beneškimi Slovenci. Čital je rad tudi marsikateri drugi slovenski in strokovni
v ta boj. No, in kako? Poučeval je — kakor se je dognalo — do njega obrnivše se vo-lilce o njih volilnih pravicah (Posl. Brzorad: To naj je kažnjivo!), da naj reklamujejo, ako se hočejo postaviti proti krivicam in nedostatkom, in sploh jih je poučeval o vsakaterih posledicah.
Neki prestopek zagrešil se je pa vendarle pri tem: ato ni bila njegova stvar, ampak stvar c. k. po lit iških ob las tij. (Pohvala s strani somišljenikov.) Te naj bi poučevale po Istri o pravicah in oblastih pri volitvah, ne pa da še same postopajo nepo-stavno in neredno, kakor se je dognalo v verifikacijskem vodseku. (Tako je! s strani somišljenikov.) Če pa je že opravljal pre-nešena opravila politiških oblastij, hvaležni naj bi mu bili na tem, ako je bil pripravljen, postavnim potem poučevati volilce o njih političnih pravicah (Tako je! s strani somišljenikov), kajti politiška volilna pravica volilcev je tudi nekaj, kar spada mej po-| litiške stebre monarhije. Vzemite le volilcem ; pravo, nekakljeno politiško pravo, in ysi ministri niso za nič.
Toda storil je še več. Prišlo je do volitve, ki je bila, kakor veste, predmet o-bravnavanjem v verifikacijskem odseku in o kateri volitvi nočem pobliže govoriti v tem trenotku; reči hočem le, da je verifikacijski odsek jednoglasno stavil predlog visoki zbornici, da se uniči ta volitev ter da je soi-disant izvoljeni (namišljeni) poslanec, ki je došel v zbornico, sam zapustil to visoko zbornico, predno je prišlo do sklepa, ker je imel zavest, kako izpade stvar zbok nepraviluostij njegove izvolitve.
No, gospodje moji, pri tej volitvi so se dogodile nepravilnosti, da niti niso dopustili k volitvi volilnih mož, ki imajo večino mej hrvatskimi in slovenskimi volilnimi možmi. (Čujte! s strani somišljenikov).
Kaj seje zgodilo potem? Volilni možje prišli so naravnost k gospodu Spinčiču, da se pritožijo radi velike krivice ; gosp. poslauec je brzojavil predpostavljeni oblasti, koja pa sicer ni nič ukrenila na to, kajti volitev se je vendarle izvršila. To je bilo njegovo prvo agitatoriško delovanje, da se je popel do zagovornika kršene in žaljene pravice in ker je imel pogum, povedati predpostavljeni oblasti, kako se tolmačita postava in pravica. (Dobro! s strani somišljenikov.)
Kakor veste, volitev se je razveljavila ter v oktobru 1891. razpisala nova volitev, katere uspeli nam je znan; izvoljen je bil dr. Lagi nja.
Tudi povodom te volitve dogodile so se nerednosti pri volitvi volilnih mož.
časnik. Bilje član »Matice Slovenske11 in tudi „Matice Hrvatske" — mej tem ko se zlasti pri „Matici Hrvatski,“ premnogi av-strijsko-slovenski duhovniki pogrešajo.
Popotnik, kateri je došel v Prosnid, ter je bil Pavšev gost, je v njegovi izbi zagledal podobe, ki so ljube vsakemu slovenskemu očesu in srcu n. pr. sv. Cirila in Metoda 3 podpisom v cirilici, Bleiweisovo sliko in še druge. Tudi to je dalo nasprotnikom povod za upitje in ropotanje!
Pokojnik je bil tudi pravi usposobljeni učitelj, ki je prestal učiteljski izpit kakor svetni učitelji. Bil je redni učitelj v Prosnidu, kjer je imel jako slabo, tesno in teuino učilnico. Ta učilnica je gotovo dosti pripomogla k temu, da se je njegovo ne pretrdno zdravje omajalo, v kar je pomogla še malovredna duhovniška hiša, v kateri je moral pokojnik večidel zimskega časa tičati, kajti v visoko ležeči vasi zapade vsako zimo mnogo snega, da ni mogoče hoditi na sprehod. Zato se je skoro vsako zimo počutil slabega in je večkrat prosil za premeščenje, pa ni dosegel svojega namena.
Preteklo jesen je še z nekaterimi rodoljubi obiskal goriško razstavo, kjer se je prvič osebno sešel z urednikom »Nove Soče.“ Krasni načrti so se bili sestavili in bili bi se izvršili, da ni kruta usoda posegla limes s svojo trdo, neizprosno roko. Kmalu potem je namreč tako hudo zbolel, da je moral kar v naglici službo zapustiti. Podal se je v Klavjan pri Palmi k duhovniku bratu
Dne 19. oktobra, zdi se mi, bila je volitev v nekem selu; tu se je zopet dogodila jedna izmej tistih groznih nepostav-nostij in nepravičnostij proti hrvatskim volilnim možem; namenoma so hoteli pritirati take daleč, da bolj in bolj naraste razburjenje čustev, ki je navadno povsodi pri volitvah, da se ljudstvo nahujska ter da pride do izgredov ali morda celo do nasil-stev, da se s tem prepreči volitev, o kateri je kazalo, da izpade neugodno za ono stranko, kojo so podpirali vladni činitelji; s tem uo-čem obdolževati nobene stranke, volilni boji so volilni boji. Na to so piišli hrvatski volilni možje k Spinčiču, in on je bil isti, ki jih je prosil, naj bodo mirni; rekel je, da v Avstriji se veljata pravica in postava, (Posl. dr. Brzorad: Motil se Je!) meneč, da je storil najbolje za svoje ljudstvo, ko je dne 20. oktobra 1891. brzojavil na njegovo ekselenco ministerskega predsednika o nerednostih in nepostavnem postopanju pri tej volitvi, kojo objavo je popolnil dne 21. oktobra s pisano spomenico in 22. oktobra z nadaljnim brzojavnim naznanilom. Brzojavke utegnejo biti v rokah ministra-predsednika, in lahko se prepričamo, da ni bilo v njih ničesar puntarskega ali agitatoriškega, kajti dolžnost je vsakemu državljanu, vladi prijaviti ne-postavnosti in nepravičnosti.
Seveda, vsaj tudi ne more biti drugače, in na Dunaju ni izjeme: ako se pritožimo pri ministru-predsedniku proti kakemu namestniku ali upravitelju dežele, izroči se tožba dotičnemu zatožencu. Tako se je zgodilo najbrž tudi tu, kajti posledice pokazale so se že dne 24. oktobra, v štirih dneh. Kar nakrat dobi Spin čič povabilo, da se opraviči pri deželnem šolskem svetu v Trstu, ne radi brzojavke, ampak radi tega, k a r j e govoril v Zagrebu dne 5. in
6.	septembra, torej za jeden in pol meseca popred. Oni časopis, ki je bil v podlago disciplinarni razsodbi deželnega šolskega sveta, „11 Diritto Croato" z due 16. septembra 1891, je bil izvestno vsaj 17. septembra v rokah predsednika deželne šolske oblasti
v	Trstu, torej več nego jeden mesec. Na to se seveda ni oziralo, takrat še ni bilo to pregrešek; ko se je pa Spinčič dne 20. oktobra pritožil pri ministru-predsedniku na tem, kar se je dogodilo pri volitvah v Istri, spomnili so se due 24. oktobra kar nakrat, da je hotel v Zagrebu dne 6. in 8. septembra Avstrijo raztrgati. (Veselost).
O tem, kako se je vršila disciplinarna preiskava, ne morem govoriti, ker mi ni znana v nje posamičnih delili; mogoče da to ni bilo povod, mogoče, da se bode skliceval namestnik Rinaldini (Posl. dr. Br-
Alojziju, ki je bil tudi nekaj poprej zaradi nestanovitnega zdravja iz Matajurja tje doli premeščen.
Brž ko ga je napadla bolezen slutil je, da ne ozdravi več. Da bi vsaj umrl na ljubljeni slovenski zemlji v premili mu rojstni vasi, dal se je meseca sušca tekoč. 1. tje gori prepeljati, kjer je v naročju svojih prežalostnih starišev in bratov previden z vsemi tolažbami naše svete vere izdihnil dne 26. junija svojo pošteno, svojo blago slovansko dušo. Težko mu je bilo umreti, ker bi bil rad še mnogkaj storil v korist preljubljenega naroda, katerega je moral zapustiti z bridko zavestjo, da ni nič zavarovan proti potujčevalnim nakanam svojih nasprotnikov. Smrt njegova je bila nekako takšna, kakoršna mora biti smrt mladega očeta, kateri zapusti nepreskrbljene otročiče, in mu srce žalosti poka, ko misli, kaj bo ž njimi. — Zato pa Ti narod slovenski z žalostnim srcem kliče v prezgodnji grob : »Počivaj mirno, blaga duša, v svoji rodni zemlji, katero si toli vroče ljubil. Da :
Ena se tebi je želja spolnila,
V	zemlji domači da truplo leži!“
Tako ga je tedaj dohitela prezgodnja smrt, kakor junaka sred vročega boja 1 Komu se ne stori milo pri srcu nad to izgubo, če pomisli, kako krvavo potrebuje naš narod na Beneškem takih delavnih mož, ko mu od vseh stranij zija nasproti le narodna smrt? Koliko bi bil še storil za-nj ta odločni iu neustrašni rodoljub, če bi bil ži-vol še kakih 30 let! — Sedaj pa, ko smo
zorid: Lepo ime to!) na neki drugi argument: da ni bila to brzojavka, ampak neka številka italijanskega lista „L’Istria“ z dne 17. .oktobra, v kojej se povprašuje — seveda a nedolžnim obrazom, kakor je to navada,pri denuncijacijah (Prav dobro! s strani somišljenikov) — če je njemu, Spinčidu nSqu'eč, kot duhovniku, c. k. profesorju, Članu deželnega odbora, poslancu itd. dovoljeno, nastopati kot agitator ? To je bilo dne 17. oktobra in dne 24. oktobra je dobil povabilo. To je bil drugi vir; prvi vir preiskavi je bilo poročilo hrvaškega lista z dne 16. septembra o dogodkih v Zagrebu.
No, gospoda moja, taka je torej ta zadeva, načrtana na kratko. Ako bi se hotel ozirati na podrobnosti, ki so uplivale v tej zadevi, nadlegoval bi s tem visoko zbornico in morda bi se stvar zategnila preveč na dolgo. Meni je le za to, da dokažem z nekaterimi fakti, kaj je moral storiti gospod Spinčid, da so ga odslovili iz državne službe.
No, lehko mi poreče kdo: Seveda, to, kar pripovedujete tu, je čisto nedolžne ura vi, a dogodile so se povsem drugačne stvari, zgodilo se je nekaj, kar je drugačno, in to je bila podlaga odloku deželnega šolskega sveta in ministerstva. (Posl. dr. Br-zorad: Izstopil je iz Hohen\varto\vega kluba!). Glede Zagreba sem si bil že dovolil navesti dotične besede in kaj drugega se ni dogodilo cel<'> glasom razlogov; torej morebiti drugi pregrešek. namreč njegovo „agitatoriškott delovanje. V tem pogledu glasi se v razlogih (čita:) „Kar se dostaje Vašega delovanja pri letošnjih občnih državnozborskih volitvah, je gotovo, da se to“ — namreč njegovo delovanje — „ni omejilo na to, da bi bili ljudi poučevali v stanovanju v Poreču
o	vedenju pri volitvah". (Čujte! mej somišljeniki in na skrajni levici.) Zares čuden nazor to, da si deželna šolska oblast za Gorico in Gradiško tako predstavlja poli-tiško delovanje, da si poslanec, ali sploh taka oseba, delujoča v javnem življenju, mora najeti posebno stanovanje za zasebni tečaj o političnih pravicah. (Živa veselost mej somišljeniki.) Deželni šolski oblasti za Gorico in Gradiško se je poizgubila postava
o	društvih in zborovanjih, ona dopušča gospodu Spinčidu predavati le v njega zasebnem stanovanju v Poreču. (Veselost mej somišljeniki in na skrajni levici.) A on ni storil tako, ni vzel Ijndij v svoje stanovanje, morda tudi, da ni mogel storiti tega, kajti bil je tam kot gost pri župniku in ta morda ne bi mu bil dovolil. Potem se glasi nadalje: „	. ampak ste, tako povodom
občnih volitev državnozborskih, kolikor pri dopolnilni državnozborski volitvi v oktobru 1891. v Monpaderni razvili tako delovanje kot vodja stranki, koje delovanje je po Vašem lastnem pripoznanju“ — in to je moj-sterski! — „merilo na to, vse poskusiti, da bodo izvoljeni sami lirvatski volilni možje in poslanci/ (Velika veselost mej somišljeniki in na skrajni levici). Torej to bi se bilo dalo še potrpeti, ako bi bil nastojal, da ne bodo izvoljeni samo lirvatski, ampak vmes tudi italijanski volilni možje. Ali ta predrznost! Hotel je, da naj bodo izvoljeni sami lirvatski volilni možje. (Veselost mej somišljeniki in na skrajni levici.) Za to ni bilo odpuščenja.
»Izrečni vodja stranki!“ Ministerstvo je vendar moralo vedeti, da Spinčid mora biti vodja stranki, ko je deželni poslanec že od leta 1882., deželni odbornik, ter od leta 1891. državni poslanec. Daje odločni stran-kar, sledi že u tega, da kandiduje vsikdar kot Hrvat. Seveda imamo tudi take vodje strankam, k i nikdar ne pojasnijo svojega mišljenja. (Živahna veselost in pohvala s strani somišljenikov.) Ali taki vodje strankam niso vodje, ampak zapeljivci strank, in težko da bi hotel g. posl. Spinčid, da ga prištevamo k takim.
Torej pri splošnih volitvah B razvijal je kot izrečni vodja stranke tako agitato-
ga izgubili, hranimo mu blag spomin, in naša skrb bodi, da mu obudimo vrednih naslednikov, kateri bi zadrževali naše nasprotnike v njihovem pogubnem početju proti nedolžnemu in poštenemu narodu slovenskemu na Beneškem, kateri bi istemu dobremu narodu ohranil njegov jezik do dneva
—	ko morebiti nobeden narod na zemlji ne bode tako surov in krivičen, da bi drugemu kratil in ropal materno govorico, katero vendar sam varuje kot svoj najdražji zaklad.
* *
*
Kako je bil pokojnik priljubljen v Pros-nidu, kjer je toliko let služboval, je dokazalo to, da so njegovi nekdanji dušni sino-
vi	iz lastnega nagiba med seboj nabirali milodare za slovesno mašo zadušnico, pri kateri so v petek 8. tekoč. m. skoraj vsi ganjeni do solz njegov spomin obhajali in molili za mir njegovej duši.
Da: Mir Tvojej plemeniti duši, ti zve-ti hlapec Božji, ti vrli sin svojega teptanega naroda ! Dobrotno neb6 pa, ki doslej prepotrpežljivo gleda na kruta nasilstva, katera se vrše nad narodom slovenskim in ki vpijejo v nebo za maščevanje, ti daj mnogo vrednih naslednikov v poštenem in pravičnem boju za narodni obstanek ljubljene naše Beneške Slovenije. Zgodi se!
Tvoj prijatelj.
riško delovanje, ki je bilo naperjeno na to, da bodo izvoljeni sami lirvatski volilni možje“.
Dozdeva se, da glavni uzrok tiči pravo za pravo, kakor je že navada, v tej navidezno najivni in priprosti stilizaciji. Dozdeva se, da vse disciplinarno postopanje proti poslancu SpinČidu je nastalo zboli tega, k e r j e imel idejo, da naj se i z v o-lijo hrvatski možje. Ako bi mu bil to očital iz katerega koli povoda italijanski volilni odbor istrski, jaz bi bil zadnji, ki bi temu ugovarjal, kajti vsaka stranka hoče obdržati svojo posest (Pritrjevanje s strani somišljenikov), vsaka stranka ima ustavno pravo, bojevati se za svoje nazore z vsemi postavnimi sredstvi. Ali deželna šolska o-blast! Pristoji-li deželni šolski oblasti, soditi o tem, kateri volilni možje naj se izvolijo ? Briga-li deželno šolsko oblast upra-šanje, ali lirvatski ali italijanski volilni možje ? (Živahno pritrjevanje s strani somišljenikov.)
Jaz ne poznam natančno postave o nadzorstvu šol za Istro, Gorico iu Gradiško, ali te postave glase se skoro jednako za vse kronovine in jaz som si vedno vse drugače predstavljal nalogo in postavno dolžnost deželne šolske oblasti. Menil sem, da deželni šolski oblasti je nadzorovati šole ter paziti na to, da se izvršujejo programi, postave in predpisi. I)a bi pa morala deželna šolska oblast nadzorovati, ali naj se izvolijo luvatski ali italijanski volilni možje, to je nekaj novega, n a kar je la h k o ponose n namestnik R i n a I d i n i. (Po hvala s strani somišljenikov.)
Gospodje moji! Tak je stan te reči, dejanski nčin. Potem pa pravi deželna šolska oblast: „Te okoliščine dejanja, katerim v obče niste ugovarjali” — rekel sem, tak je učin, kajti o družili dejanjih oblast ne govori — ..utemeljujejo disciplinaren pregrešek, katerega ste zagrešili v svoji lastnosti kot c. kr. profesor . .“ Zdaj pridemo do zaključka. Spisatelju tega utemeljevanja je kar nakrat šinilo v glavo: to vendar ni nič, pravo za pravo! Morda je vzel v roko predpise cesarske naredbe z dne 10. marca 1860. o disciplinarnem postopanju proti državnim uradnikom in je videl, da to bi vendar težko veljalo, če kdo lazvija delovanje v ta namen, da bi se izvolili sairi lirvatski volilni možje.
Rekel je zato nadalje: »kajti nikakor se ne strinja z dolžnostmi državnega uradnika, oziroma profesorja, da se klanja težnjam, ter je izraža javno11, — to se nanaša torej na prvi pregrešek, v Zagrebu
— „ki so naperjene proti državnopravni uredbi monarhije in proti določilom temeljnih zakonov, koja določila mora uradnik visoko čislati zbok prisežne dolžnosti. Isto-tako je v očitnem nasprotstvu z dolžnostmi uradnika in celo vzgojitelja mladine, ako prevzame vodilno ulogo v strankarski vihri, izvršuje jo na nezmeren način in tako strastjo, kojej utegnejo tu pa tam slediti izgredi vsake vrste ter motenja javnega mira in reda, koja je obžalovati/*
Torej, gospoda moja, povsem nezdružljivo je z dolžnostmi državnega uradnika, oziroma profesorja, „klanjati se težnjam, ter je izražati javno, ki so naperjena proti državnopravni uredbi monarhije!“ O tem stavku bi se morda dalo govoriti v njega splošni sestavi. To je bilo jako modro, da je obsodbi sledilo to utemeljevanje. Popred se je reklo: okoliščine dejanja utemeljujejo razsodbo. Ali kje je profesor Spinčid izražal težnje, naperjene proti državnopravni uredbi monarhije in proti določilom temeljnih zakonov, koje je visoko čislati uradnikom? Čuden je tudi izraz „ težnje. “ Po takem ni smeti se klanjati niti težnjam! (Prav dobro! s strani somišljenikov.)
Opozarjal sem že na to, kar je Spinčid govoril v Zagrebu, in dokazal sem, da to se nikakor ne zadevlje ob državne temeljne zakone, ako kdo izrazi željo, da Zagreb bodi moralično središče Hrvatov in da naj bi se Hrvatje združili. To ni proti državnim temeljnim zakonom. To bi utegnilo biti naperjeno proti duvaiizmu, ali v tem trenotku ni dobro govoriti proti duva-lizmu. —
Kaj je rekel torej? Proti čemu je obrnjena ost? To sicer ni navedeno tu, pač pa v razlogih. Rekel je, da Istra spada k Hrvatski, zgodovinski, po nje državnoprav-nih odnošajih. In zakaj je rekel to? Ker uprav v Istri in v družili južnih deželah
— kot dokaz imam tu obilico citatov iz italijanskih časnikov — neka izvestna kote-rija italijanske stranke, razvijajoča v deželi jako živhno delovanje, trdi, da je Istra italijanska dežela. Tej trditvi se je postavil po robu poslanec Spinčid in je dokazal, da Istra je avstrijsko-ogerska dežela, da namreč spada k Hrvatski, pripadajoči tej državni zvezi. Ti časniki in drugi pojavi, ki so med seboj v očitni ali tajni zvezi, pa se niso preganjali, ko so govorili
o	Istri kot italijanski pokrajini. (Prav dobro na strani somišljenikov.) Poslanec pa je kaznjiv, ker je bil toli drzen, da je hotel avstrijsko pokrajino zares pustiti pri Avstriji! (Živa pohvala s strani somišljenikov.)
Konec prihodnjič.
Govor dr. Taiegra
II.
Gospoda moja ! Tudi jaz ne bodem Vas mudil na dolgo, nego govoriti hočem samo nekoliko besed. Oprostite pa, če zmatram za svojo dolžnost, da se bavim nekoliko bolj na drobno z razlagami Njega ekscelence gosp. naučnega ministra.*)
Gosp. naučnemu ministru v uvodu njegovega govora ni bil ušeč način, kakor je govoril posl. Kramar, menil je, da bi se moralo drugače govoriti v tej visoki zbornici. Ne vem, ima li Njega ekscelenca gosp. minister pravico, da sploh kritiku je način, kako govori kak poslanec. (Tako je !).Taz mislim, da poslanca krit iko vat i imajo le nje-
I	govi volilci, oziroma tukaj v tej visoki zbornici predsedstvo; ministrom pa ne gre, da bi kritiko vali poslance, nasprotno, poslanci naj kri tikujejo ministre. (Res je tako!) In isti minister, ki je izrekel tako neprijetno kritiko o gosp. posl. K r a m ar u, hoče nam odrekati pravice, da kritikujemo one osobe, ki so sodelovale pri nastanku do-tičnili razsodb? (Prav dobro! na skrajni levici in na desni.)
Ne vem, kako opazko je naredil neki častiti gospod kolega povodom takozvane Jus tič n e rudečice“, katere jaz sicer niti ne poznam, ker je nova prikazen v Avstriji. (Veselost na skrajni levici.) A Nj. ekscelenca gosp. minister je takoj nienii, da ne trpi nobene kritike. (Smeli na skrajni levici in na desni.) I)a, on mora trpeti kritiko (Pravo!), kajti mi imamo pravico kritiko-vati (Res je tako !) in če v tej visoki zbornici ne smemo več niti kritikovati, potem je mnogo pametneje, da nas vse pošljejo lepo mirno domu; tako vsaj prihranimo avstrijskim narodom dnevniiie (Tako je ! na skrajni levici in na desni), ki se nam pla-č ujej o, potem smo zgol „Ustani možicelj in obsedi1* in nič druzega. (Veselost.) Ne, gospoda moja, mi imamo pravico, da kritikujemo vsakega posamičnega ministia, vsakega sekcijskega načelnika, vsakega dvornega svetnika, kdorkoli si bodi, smemo ga kritikovati (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni) in te pravice si ne bomo dali vzeti po nikomur in tudi ne po Nj. ekscelenci gosp. naučnemu ministru. (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni.)
Se nekaj druzega moram pa omeniti nasproti gosp. naučnemu ministru. Rekel je po svojem običajnem načinu — to se je že večkrat zgodilo v tej visoki zbornici — da bode vedel preprečiti, da se šola ne bo motila ter da se eventualno politika ne bo nosila v šolo in da ne bo trpel tega, da bi učne osobe kalile mir. No, gospoda moja, jaz menim, da v Zagrebu ni bilo šole in da tudi v istih okrajih, kjer je agitoval gosp. profesoi Spinčid, ni šlo za šolo. Vsa stvar prav za prav ni imela ni-kake zveze s šolo. Če se prav hočemo ba-viti nekoliko bolj natanko z uprašanjem ka-lenja miru, bi vendar uprašal Njega ekce-leuco gosp. ministra: Kdo prav za prav kali mir? Ali kali mir oni, ki se, zavedajoč se popolnoma svoje narodnosti, poteza za pravice svojega naroda, brani njegove pravice in je zaščitnik svojih narodnih bratov proti krivicam z druge strani, ali pa ne kali miru temveč oni, ki preširno iu proti zakonu tlači drugi narod? (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni.) Jaz menim: Mir kali oni, ki tako postopa proti drugemu narodu (Posl. doktor B r z o r a d: Vlada! — Posl. dr. Vašaty:	Minister
G-antsch!); in daje v tem slučaju res vlada kriva, če ni miru in če se je kalil, to je brez dvoma jasno vsakemu, ki pozna razmere v Istri, v Trstu itd. (Živahno odobravanje na skrajni levici in na desni. — Posl. dr. Vašaty: lie vlada!) Sicer pa mislim, da mora vsakdo, ki v6, kaj je Avstriji koristno, in ki ve, kaj je Avstriji potrebno, tam doli v Istri in Trstu odločno biti na strani Hrvatov iu Slovencev, ki istinito branijo tam cesarstvo avstrijsko proti prizadevanjem, ki merijo na to, da se ta pokrajina odtrga iz avstrijske državne zveze. (Živahno odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na desni. Posl. dr. Vašat£: To vladi ne diši! — Veselost.)
Nj. ekscelenca sklicevala seje tudi na jednoglasnost razsodb. Prav lepo! (Posl. dr. Brzorad: O je!) Jednoglasnost se lahko doseže, ako se ve, koga je treba pozvati; to ni nikdar umetnost. Da sem jaz minister, dosegel bi tudi tako jednoglasno disciplinarno sazsodbo in rekel potem v visoki zbornici: Da ta disciplinarni svet izrekel je razsodbo, jaz nisem prav nič uplival na to. Naravno, saj mu ni bilo treba več govoriti s posamičnimi člani, bili so že iz početka, kako bi se izrazil, tako dobro uvežbani, da so na tanko vedeli, kaj jim je storiti. (Tako je! na skrajni levici in na desni.) Tu se ven-der ne bodo izdajali še posebni pismeni ukazi. (Posl. Pernerstorfer : Kakor pri jiistici, kjer je treba vzeti samo Holzingerja. --Posl. dr. Vašat#: Mnenje pri severni železnici!) komu se hoče to natvezli? Nečem o-menjati, da se je trdilo, da še noben profesor ni bil preganjan zaradi njegovega političnega mnenja; taki slučaji prigodili se se že večkrat.
*) Za dr. Ileroldom so govorili se drugi po-stanci in tudi minister Gauč je poprijel za besedo, da bi »e branil. Na njegov govor se nanaSa opo-prani odgovor dr. Lnegra. Uredn.
Dovolite mi pa, gospoda moja, da tudi jaz omenim to, kar je po mojem mnenju odločilno v tej reči. Nj. ekscelenca gospod minister je mislil, da ni kršil pravice imunitete, ker se prvič ni sodno postopalo ali koga zaprlo in drugič so le izjave v poklicu tu v zbornici in potem v komisijah zavarovane proti vsakemu preganjanju. Alinea 3. dotičnega paragrafa ne pride nikakor v poštev za Nj. ekscelenco gosp. ministra. Po-| glejmo si stvar nekoliko bolj natanko. Po-j znam izrek nekega slavnega ogerskega po-! litika — mislim, da je bil grof Szecheny
I	— ne citujem doslovno, ker nimam izreka liri roki, a smisel je gotovo prav povedan. Ta mož rekel je — seveda v času, ko se Ogerski še ni godilo tako dobro, kakor danes — nastopno: Brutalna krivica, očitno priznana zloraba moči ne razjari naroda tako zelo, nego ona metoda, ki zlorabi oblike pravice, <bi dr tuje oropa pravic (Tako je! na skrajni levici in na desni), in sicer na tak način, da se dotični prav za prav niti braniti ne more. (Res je tako ! na skrajni levici in na desni.)
Ako bi grof Szt;cheny živel sedaj, ne izrekel bi več tega, ker zdaj ravnajo njegovi gospodje rojaki Ogri po isti metodi, a takrat izrekel je to in izrek bil je pravičen. Da imam pred seboj ministra, ki pravi: Zdaj hočem jaz nekaj storiti; jaz ne morem trpeti profesorja Sp inči da, on mi razburja Hrvate, da ne ubogajo več Italijanov, kakor se spodobi (Veselost) — a la bonheur, to bi bil možat minister! Če pa pride minister in pravi: Vse se je vršilo v najlepšem redu, to ni sovraštvo proti kaki narodnosti ali stranki, iu č■* se čita ta razsodba, s katero se odpušča iz službe profesor Spinčid zaradi namišljenega govora v Zagrebu in zaradi agitacij, potem moram si reči: To je — Nj. ekscelenca naj oprosti, naperjeno ni osobno proti njemu, a moram izreči — to je neverojetno licemerstvo, nahajajoče se v takem postopanju, ki kar naravnost sramoti vsak pravni čut. (Odobravanje na skrajni levici in na desni. — Podpredsednik zvoni večkrat. Ponovljena odobravanja in ploskanje na skrajni levici in na desni.)
Podpredsednik: Prosim! Ne morem dopuščati izraza gospoda poslanca, da se nahaja v vsem postopanju neverojetno licemerstvo, zatorej kličem govornika k redil. (Oho-klici, odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na desni. — Posl. dr. Brzorad: Zakaj se to ne more reči? —Posl. dr. Vašaty: Ta izraz se je že večkrat rabil! — Posl. Pernerstorfer: Tu ni biti tako občutljivim.)
Posl. dr. Lueger nadaljuje: Svoje mnenje utemeljim natančneje., (Veselost iia skrajni levici in na desni.) Če bi bilo res, gospoda moja, daje bila v dotičnih govorih gosp. poslanca Sp inči d a in ne, kakor je vedno rekel Nj. ekscelenca gosp. minister, profesorja Spinčida (Tako je! na skrajni levici in na desni) — ker, ko je govoril v Zagrebu, ui bil profesor, nego poslanec (Res je tako! na skrajni levici i na desni)
—	to na znanje Nj. ekscelenci gosp. naučnemu ministru — če bi bilo torej res, daje v govorih poslanca Spinčida tendenca naperjena proti celokupnosti države ali proti sedanji državni obliki, torej tako rekoč neka vrsta veleizdajstva, potem bi se bila morala uvesti proti poslancu Spinčidu preiskava kakor je to že omenil moj neposredni predgovornik iu tudi drugi gospodje, oziroma državno pravdništvo bi bilo moralo staviti zahtevo, da se postopa kazensko proti poslancu Spinčidu. (Tako je! na skrajni la-vici m na desni.) Ta zahteva bi bila prišla semkaj v to visoko zbornico zaradi upraša-nja izročitve iu mi bi bili imeli presoditi, .je li se ima poslanec Spinčid izročiti ali ne. Mesto tega pa, in ker je minister dobro vedel, da bi ne prodrl s takim korakom, je vedel, da bi nihče v tej visoki zbornici »e imel poguma dovoliti, da se izroči posl. Spinčid, ni se nastopila sodnijska pot, nego postopalo se je disciplinarnim potoni (Pritrjevanje na skrajni levici iu na desni), in jaz izjavim N. ekscelenci gospodu nau-čnemu ministru v obraz: Razsojevati o tem, je li v kaki izjavi zadržano veleizdajstvo ali ne, imajo po naših zakonih samo sodišča pravico, ne pa disciplinarni sveti. (Tako je! na skrajni levici in na desni.)
Tudi je velik razloček, je li pride obdolženec zaradi kake izjave pred rednega sodnika ali pa pred disciplinarni svet. Kdo je redni sodnik, to se mi mora naznaniti in po zakonu imam pravico, da eventualno odklonim tega sodnika. Kdo pa sedi v takem disciplinarnem svetu (Posl. dr. Vašaty:Kdor se tja komanduje!), to se ne ve. Potem pomislite: Tu javno, tam tajno obravnavanje, to je velik razloček, in v teni preziranju zakona, v tem neposrednem preziranju zakona (Posl. dr. Vašat£: To je pravo;) je eklatantno kršenje pravic člana te visoke zbornice. (Odobravanje in ploskanje na skrajni levici in na desni.)
Reči moram, da me je uprav bolelo, da nihče izmej zjedinjene nemške levice ni poprijel besede o tej zadevi. Videl sem pri-lično, ko sem se oglasil za besedo, da je bil zaznamovan neki dr. K.; ker se mi zdi, da urnem raztolmačiti nekatere hieroglife, mislil sem, da se pod to črko skriva član zjedinjene nemške levice. A on ni goyoril; zakaj ne govorite, tega ne vem. Jedno pa.
Dalje v prilogi
— Ponarejene petdesetake menjal je neznan človek (štiri) tudi v Koflahu na Štajerskem. — Tom je v naši deželi ta mesec trikrat dobro potolkla: 6, 11. in 14. t. m. Škoda ceni se na sto in stotisoče, za katere je naša dežela revnejša. — Grof Franc Coronini resno namerava, kakor se nam poroča, odložiti čast deželnega poslanca in s tem, seveda, tudi deželnega glavarja.
»Goriška trgovska in obrtnijska zadruga.1 — Pripravljalni odbor je imel v ponedeljek sejo, katere so se udeležili tudi nekateri neodborniki. Razgovor je bil prav zanimiv in živahen; trajal je skoro dve uri.
— Prihodnja seja bo v ponedeljek ob
7.	uri zvečer. Gg. odborniki so uljudno na-prošeni, da se vsi gotovo udeleže te seje. kitala 111 pretresala se bodo pravila, katera je sestavil predsednik.
»Goriška ljudska posojilnica" imela je v prvi polovici letošnjega leta 43.653 gld. 98 kr. prometa; v enakem času lanskega leta imela je pa le 37.948 gld. 02 kr. prometa. Letošnji uspeh je torej ugodnejši od lanskega. Posojilnica naša napreduje, dasi le po malem, ker postopa previdno in varno. Zato pa stoji na trdnih nogah in ima lepo prihodnost pred sabo. Ta denarni zavod bo najvažnejša naša narodna trdnjava v Gorici!
»Itinnovauienlo" od torka objavil je na prvem mestu članek o minulih mestnih volitvah. O Slovencih pravi, da se volitev niso udeležili, ker nočejo več tlake delati politiki, katera nam je bila vedno nasprotna in usodepolna. Po naravnih zakonih ima slovenski živelj v Gorici vso prihodnost; zato bo o svojem času brez dvoma zastopan tudi v mestnem zastopu. 7000 Slovencev v Gorici morejo nasprotniki nekoliko časa sicer mašiti usta, da ne morejo priti do veljavne besede na pravem mestu, a s pozorišča javnega življenja se ne bodo dali spraviti. Laži-liberalci bodo torej nekoliko časa še pritiskali slovensko meščanstvo, toda zapomnijo naj si, da pride dan tudi za nas. . . .
„ Rinnovamento “ je objavil dalje obširno poročilo v Spinčlčevi zadevi v državnem zboru, o seji imunitetnega odseka, in več člankov, ki zanimajo posebno nas Slovence v goriškem mestu. — List stane le 1 gld. 25 kr. za tri mesece. Menimo, da tak list podpirati je dolžnost vsakemu Slovencu, ki čita in ume italijanski in ki more ugrešiti 5 gld. na leto. Glejmo, da si ga ohranimo!
Deželni odbor je izdal te dni zapisnik zadnjega zasedanja deželnega zbora. — Ta zapisnik je najžalostnejše zrcalo našega narodnega položaja na Goriškem. V deželni hiši gospoduje izključno le laščina, slovenščina pa je potisnjena v tako sramoten kotiček, da mora sveta jeza zgrabiti vsakega slovenskega deželana. Niti toliko obzira nima deželni odbor na slovensko dvetretjiusko večino, da bi tudi njej povedal, kaj zboruje deželni zbor goriški! Ta zapisnik ima izključno laško lice od zunaj in od znotraj. Slovenec, ki ne razume italijanskega jezika, ne bo vedel, kaj ima v rokah. Edino zakoni in slovenska poročila poslancev so tudi v slovenskem jeziku! Ali bomo še dolgo časa mirno požirali tako poniževanje?!
Pomenljiva razsodba. — Naši čitatelji se morda še spominjajo, da je podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico dne 25. oktobra 1891. imela shod na Ledenicah v Rožni dolini. Dan pred shodom je pa okrajno glavarstvo prepovedalo poučni govor, deklamacije in gledališko igro »Svoji k svojim11 ter dovolilo samo načelnikov pozdrav in slučajne predloge. To prepoved sta pozneje potrdila tudi koroška deželna vlada in notranje minister-stvo, češ, daje podružnicaa s tem sporedom prekoračila svoj delokrog. Podružnično načelničtvo se je pritožilo na državno sodišče ter se sklicevalo na § 3. svojih pravil, po katerem so dovoljeni poučni govori, deklamacije itd. Pritožbo je zastopal di. L e n o c h, vlado pa minister-ski podtajnik S i m o n e 11 i; obravnava se je vršila dne 7. t, m., razsodba je bila razglašena v soboto. Državno sodišče je razsodilo, da prepoved ni opravičena, ker se je s tem k r a t i 1 a d r u-š t v e n a p r a v i c a i n podružnici omejilo to po pravilih dovoljeno delovanje, kajti dotične prepovedane točke v s p o r e d a so sredstva v dosego društvenega namena.
Pred državnim sodiščem vršile sta se zadnji čas dve obravnavi o zadevi dveh čč. gg. vikarjev proti ministerstvu bogočastja in nauka. Obč obravnavi imele sta ugoden konec. C. g. Ivan Feltrin v Gorenji Trebuši pripoznan je bil samostojnim dušnim pastirjem s plačo 600 gld.; ministerstvo mu mora povrniti tožne stroške v znesku 100 gld. ter vse zastanite. — Tudi č. g. Ivan Sedej, vikar borjanski v kobariškem Kotu, zmagal je na celi črti proti ministerstvu. Določena mu je plača samostojnega dušnega pastirja 600 gld.; izplačati se mu mora dopolnitev kongrue 484 gld. 52 kr. in tožni •stroški. V tej zadevi vršile sta se dve obravnavi. Pri prvi je ministerstvo zastopal dr. Schwind, ki je zahteval odloga, ker baje ni do dobra proučil nekaterih pisem. Sodišče je ustreglo njegovi zahtevi. Ko se je bližal dan obravnave (8. t. m.), je zopet zahteval odloga. Tu se je pa uprl zastopnik č. g.
Sedeja, dunajski odvetnik dr. Porzer, na kar je državno sodišče zavrnilo ministersko zahtevo. Obravnava se je vršila ter imela za tožitelja ugoden konec. Ta vest razveseli gotovo vse tiste, ki še vedno čakajo na ono, kar jim po zakonu tiče. Žalostno je vsekakor, da se uprašanje naših gg. vi-karijev ne reši načelno za vse ob enem, marveč da mora vsak posamičnik boriti se po vseh instancah za svojo pravico.
Ponarejen denar. — V novejšem času zopet kroži mnogo ponarejenega papirnatega denarja med svetom. V naših krajih se menjajo petdesetaki, ki prihajajo iz Italije. ŽatO je treba pozornosti pri vsakem petdesetaku, kateri nam pride pred oči. V Vidmu so zaprli nekega Alojzija Com-messatti-ja, ki je hotel dati kot zadatje (aro) petdeset a k, kateri je pa prejemnik spoznal, da je ponarejen. Javna tajnost je, da v Italiji se nahajajo popolne delavnice za ponarejanje denarja, a doslej jim še niso prišli na sled. Ves tak denar, ki prihaja pri nas med ljudstvo, dobivamo čez mejo.
Novo društvo v Gorici. —- Prejeli smo naslednje naznanilo: „V Gorici se je sestavil odsek, kateremu namen je: ustanoviti »Primorsko društvo za lov, varstvo ptičev in ribargtvo*-, v tem odseku so gg. višji gozdarski svetovalec Redi, baron Evgen Rit-ter, odvetnik dr. vitez pl. Egger. Sig-fi id G i r o n c o 1 i, vodja muzeja M a 11 e u z in gozdar B e y e, r. — Pravila so že potrjena z odlokom 28. maja 1892 št. 9159.
Namen društvu je naslednji:
1. Pospeševati varnost koristne divjačine in ptičev pred vsakoršnim neopravičenim pregajanjem.
2. Množenje koristnih ptičjih vrst in njih varnost.
3. Povzdiga in varnost rib po sladkih vodah.
4	Razširjanje znanstvenih in domačih spisov o ptičarstvu v širše ljudske kroge.
Važnost tega društva je oči vidna, zlasti v naši deželi, ki je storila doslej v tem o-ziru še jako malo, kajti s takim delovanjem bo društvo pospeševalo važen del našega gospodarstva in splošnega blagostanja.
Gori imenovani odsek se bavi zdaj s pripravami, ki so potrebne za oživljenje društva, in se nadeja, vsled vsestransko koristne s vrhe, živahne deležbe pri tem važnem društvu.
Slavna županstva dobe v tem oziru posebne okrožnice in pravila ter povabila k ustanovnemu občnemu zboru, da se tako vzbudi vsestransko zanimanje za to preko-ristno reč".
V	kri/kem samostanu pri Ajdovščini pripetila seje naslednja nesreča: V ponedeljek teden zvečer udarila je strela med nevihto v (Umnik samostana ter ubila v kuhinji č. o. Rutaja, ki si je prav takrat pripravljal večerjo. To nesrečo je baje uzro-čil prepih, ko je neki hlapec odprl vrata, kar je privleklo strelo. Da ima prepih privlačno silo za strelo, to je že davno znano. Oče Rutar je imel 51 let; doma je bil s Kanalskega. „Corrriere“ ve povedali, da v minolem stoletju je tudi strela udarila v ta samostan ter ubila nekega kapucina, drugega pa ranila. Takrat je strela vzročila tudi požar, letos pa ne.
Ljubljanske zabavljice. — Čitateljem našim je znano, kako zlobnim načinom je začel ljubljanski »Pavliha" z našim listom in urednikom prepir, kateri je kar na suhem iz trte izvil. Molčali smo, ko je Pav liha spustil na nas svojo prvo pušico, laž-njivo od prve do zadnje pike; molčali smo toliko lože, ker je »Pavl." laž očividna in prav nespametno skrpana, da jo vsakdo v največji temi z rokami ošlata. „Nova Soča11 je sama na sebi najboljša priča o ostudnih ljubljanskih insinuacijah, njen urednik pa iniA vedro čelo, da lahko vsakomur gleda v oči. S takimi lažmi mu ne pridete do kože, nasprotno, ž njimi še utrjujete njegovo trdno stališče. — Ko je pa „Pavliha“ nadaljeval svoje robatosti, nismo vedeli boljšega mazila za takega razposajenca, nego da smo ponatisnili njegove prve zabavljice. Odgovorili nismo ničesa, ker smatramo si za nas nečastno, da bi se ponižali do kakega odgovora ljudem, ki so sposobni za take ostudne osebne napade, brez vsakoršne podlage in brez vsakoršnega povoda.
Vsakdo, ki je čital napade v »Pavlihi,“ bil je prepričan, da izvirajo iz znane polemike med nami in »Narodom11. Te misli smo bili tudi mi, kar smo od daleč tudi namignili. Bili smo pa tudi trdnega prepričanja, da »Pavliha" se nahaja v rokah g. M. Malovrha, ki je zdaj član »Narodovega" uredništva, to smo slišali v Trstu in od nekega gospoda iz Ljubljane. Zdaj se je pa oglasil g. Malovrh, ki nam je poslal naslednji popravek:
Slavno uredništvo »Nove Soče11
v Gorici.
Prosim uljudno, blagovolite na podlagi tiskovnega zakona vzprejeti nastopni popravek:
Ni res, da sem jaz v Trstu nastopil kot lastnik in dejanski izdajatelj »Pavlihe". Jaz sem lastnika in urednika samo p re <1 st a vi 1; tedaj pa, ko seje gogodil s faktorjem, nisem bil navzočen, kar lahko s pričami dokažem. Tudi pozneje nisem bil v nikaki dotiki več niti s »Pavliho11 niti z Dolenčevo tiskarno v Trstu.
V	Ljubljani, 18. julija 1892.
Miroslav Malovrh.
Ako je reč taka, no pa dobro, zdaj se je pojasnila in vsakdo lahko veruje, kar hoče. Obžalujemo pa, da gosp. pri »Narodu11 niso imeli za »Pavl." rogoborstva ne ene grajaine besede, nas pa, ki smo s par opombicami branili svojo čast, so takoj o-durno zavrnili. Pojasniti bi imeli svoje stališče nasproti »Pavl"., pa bi bilo mir besedij.
Glavna skupščina (sedma) »Družbe sv. Cirila in Metoda11 vršila se bo prihodnji četrtek 28. t. m. v Postojni. Gosp. Josip P a v 1 in v Ljubljani priredi o tej priložnosti poseben vlak v Postojno. Zato se smemo nadejati, da bo ta skupščina ena najlepših, kar jim je bilo doslej. Popoldne si skupšči-narji ogledajo svetovnoznano p o s toj i n s ko j a m o, v kateri se bodo pele tri pesmi: »Naprej11, »Morje adrijansko" in »Cesarska". Postojiuska podružnica sv, C. in M. vabi vse pevce, da doma nekoliko pregledajo svoj glas; glavna po,skušnja bo ob ll1/,. predpoldne. — Prav srečna misel je vodila osrednji odbor, ki je Postojno izbral za letošnjo glavno skupščino; pripravnejšega kraja ni lahko najti. Zato se nadejamo, da pojde v četrtek tudi z Goriškega v Postojno mnogo prijateljev naše ljubljene mladine ob jezikovnih mejah.
Poselim vlak v Poslojno z zelo znižano ceno prireja povodom glavne skupščin e sv. Cirila in Metoda dne 28. julija g. Pavlin v Ljubljani. Vlak se odpelje ob 7. uri zjutraj iz Ljubljane in se vrne ob 9. uri zvečer iz Postojne. Znižane cene veljajo za vse postaje južne železnice mej M a r i b o r o m, Gorico, T isto m
i	n P o s t oj n o. G. Pavlin je razposlal vozne listke vsem Cirilo-Metodovim podružnicam v razpečevanje. Ker je tudi oskrbništ-vo postoj inske jame dovolilo dne 28. julija popoldne p r o s ti vstop v j a m o, pričakovati je obilne vdeležbe iz slovenskih pokrajin.
S	Trnovega pri Kobaridu poslalo nam je tamošnje županstvo dopisnico, na kateri sta bila odtisnjena dva uradna pečata; stari pečat ima napis »Županije Trnovska"; novi pa »Županstvo Ternova okraj Tomin." Vrhu tega ima isto županstvo prilepke (za zapiranje pisem) z napisom »Županstvo T e r n o v o11. — To dopisnico nam je slavno županstvo poslalo v dokaz, da ni resnica, kar nam je nekdo sporočil v zadnji številki, da bi namreč tudi županstvo na Trnovem imelo nemške pečate. Nas prav srčno veseli, da smo mogli prinesti ta popravek; želeli bi le, da bi nas tudi druga županstva kaj kmalu razveselila z enakimi popravki. Saj je vendar naša sveta dolžnost, da na svoji zemlji spoštujemo svoj jezik; s tem najbolje častimo sebe, kajti kdor sam sebe ne časti, spoštovanja vreden ni! Kako hočemo, da bi nas drugi narodi spoštovali, ako sami sebe tako zaničujemo, da drugim, t uj i in jezikom dajemc prednost pred sladko svojo slovensko govorico?! Proč z vsem, kar je tuje! Spoštujmo se sami in ves svet nas bo spoštoval!
Slavnim županstvom pa, ki zamenjajo stare pečate z novimi, svetujemo, naj se potrudijo prirediti jih brez pogreška; opazujemo namreč, da prirejajo slovenske pečate taki ljudje, ki le slabo ali celo nič ne poznajo slov. jezik. Človeku prav hudo dč, ko celo na pečatih vidi po več pogreškov. Tudi gori omenjeno sl. županstvo je priredilo nov pečat, ki je pa slabši od poprejšnjega. Novi pečat nosi napis »Županstvo T e r n o v a okraj Tomin11 — namesto »Županstvo Trnov« okraj Tolmin.11 »Ternova11 je popačena oblika naših slavnih c. kr. in drugih uradov, ki ne morejo v miru pustiti naših poštenih slovenskih imen! Vsa se morajo popačiti! Ako drugače ne, pa končnice se jim morajo plemeniti, da le nimajo poštenih slov. oblik! Zato pa vsaj sami skrbimo za to, da ne dajemo potuhe svojim nasprotnikom!
Znana klavzula o vinn v avstrijsko-laški pogodbi, po kateri se uvozna carina na laška vina zniža na 3 gld. 77 kr., pride dne 27. avgusta t. 1. v veljavo. V tržaško luko je neki že prišlo nekaj italijanskih la-l^j\ naloženih z laškim vinom iz Sicilije koje čakajo časa, da se uvede klavzula tudi pri nas. Reko in Trst je nekda obiskal te dni neki S. Lav, veletržec z vinom v Kata-niji. ki tudi ponuja sicilijanska vina. Sicilija ima svoje zaloge vina prenapol -njene ter mora vino za vsako ceno prodati, kajti bliža se letošnja trgatev, ki obe-ča biti bogata, izvoz ima pa povsod zaprt, razun v Avstrijo, ki je laškim vinom velikodušno odprla vrata v neizmerno škodo svojim vinorejcem. Najboljša namizna vina prodaja omenjeni veletržec po 16—20 lir t. j. po 8—10 goldinarjev hektoliter. Ako tej ceni dostavimo še okolu 4 gld. uvozne carine, vsakdo leliko sprevidi, da se bodo od-sih dob dobivala leliko pri nas dobra laška vina po 12—14 gld. ter se ista leliko točila na drobno po 24—28 kr., kar bode domačim pridelkom brez dvojbe v velikansko škodo, kajti domača vina v ceni padejo in največ bt^je prizadet kmet, ki v znoju svojega obraza obdeluje zemljo. »Ed.11
Ljubljanski »Pavliha" še ne neha zabavljati. Svobodno mu, saj Slovenci ob meji itak nič boljšega ne pričakujemo iz Ljubljane;
zabavljanje in prepir v domačem taborju tamkaj kar cvete, o čemer je dobro povedal »Mir", kakor je razvidno na drugem mestu (lauašnje številke. Ako pa hote prenesti tak prepir tudi k nam na Goriško, onda se motijo, ker tukaj dandanes zanj niso ugodna tla.
»Pavliha11 obeča, da še le v prihodnje bo mastno in slastno udrihal po našem uredniku, in upa, da se posreči našim rojakom
—	oči odpreti. Kolika domišljavost! Le na dan, gospodj’e, kar z vsem na dan, mi se tega ne plašimo. Odgovarjali vam ne bomo, a ko bo Žakelj potrpežljivosti poln, vedeli bomo, kaj nam bo storiti. »Pavliha" naj gre pravit komu drugemu, ne pa nam, da ima med »odličnimi in zaslužnimi rojaki" v Gorici svojega sotrudnika. Ako se kak tak človek res nahaja v Gorici, ki je v zvezi s »Pavliho" proti »N. S.“, onda ne iščite ga med odličnimi Slovenci, marveč med onimi smetmi, katere je najbolje z veliko metlo pomesti iz naše srede. »Pavliha" naj skrbno čuva njegovo ime, da ga ne utegne doleteti taka dvomljiva čast.
»Pavliha" pravi dalje, daje v Ljubljani menda edino Čitalnica naročena na »N o-vo Sočo11 in se radi tega norčuje. Nič šale!
Tamkaj imamo (izvzemši zameno) 15 naročnikov. Da je število naših naročnikov vsaj tako daleč naraslo, zahvaliti se imamo edino le znanim napadom v »N. T." Ko je »Slov. Narod11 naš list priporočal, godilo se nam je v tem oziru slabše; tudi na Kranjskem v obče in na Štajerskem je zdaj bolje, tako da se »N. S. mora šteti med najbolj razširjene slov. liste. — Ako pa »N. S.“ širšim ljubljanskim krogom ni bolje znana, je to dokaz le brezmejne mlačnosti in malomarnosti ljubljanskega občinstva do nas Slovencev ob jezikovni meji. Kakor se godi nam, tako se godi tudi drugim slovenskim listom, saj so pred časom slov. pokrajinski listi unisono zabavljali o takej nemarnosti ljubljanskega občinstva, ki nikjer v javnih prostorih ne zahteva slov. listov iz drugih dežel. Čez meje dežele kranjske ne sega ljubljansko slovensko obzorje! In to žalostno resnico potrdil je tudi »Pavliha", hoteč izkoristiti jo proti »N. S.„!
Toliko povsem stvarno! O insinuacijah, kakor da je »N. S." zlezla pod vladin klobuk, ne rečeno niti besede. .Nova Soča" stoji v odprtem boju proti domači vladi, kar je razvidno iz vsake njene številke, in kar so pričale mnoge zaplembe. O temvedč prav dobro naši čitatelji, v Ljubljani pa naj o nas mislijo, kakor se jim zljubi. Za ljubljansko milost se ne bomo poganjali in to v nikakem taborju, ki naj se le še nadalje, kakor doslej, pulijo za lase. Prav za potrebo bi dobili kakega Pretisa ali njegovega naslednika Rinaldinija, potem bi bili morebiti bolj pametni. Predobro se jim je menda začelo goditi, zato so postali pre-ošabni; treba je zopet nekoliko šibe, da se streznejo in da bodo videli, kam jadrajo po sedanji poti. Potem bi veliko uspešneje pomagali sebi, a tudi nam ob meji, ki smo v narodni borbi osamljeni in ki dandanes iz narodnega središča dobivamo le — polena pod noge.
»1’edagogiško društvo11 na Krškem vabi gg.učitelje, da bi v obilnem številu pristopili k teinu jedinemu slovenskemu pedagogiške-mu literarnemu društvu. Ako se slovensko učiteljstvo ne odzove temu vabilu, bode odbor najbrže primoran, opustiti nailaljno iz-davanje »Letnika11. Zajedno poživlja odbor sloveusko učiteljstvo, da po svoji moči pomaga boljšati gmotno stanje društva s tem, da seže po knjigah, katere ima odbor še v svoji zalogi. Društvo namerava izdati: »Jezikovnega pouka II. praktiški del", »Nazorni nauk", »Pouk o črtečih v pomnoženi izdaji" in »Navod za obrtno strokovno risanje11 itd.
Letnina » Pedagogiškemu društvu “ znaša 1 gld. in 10 kr. za poštnino.
Naša »Ero11 hotela je nekaj odgovoriti na našo zadnjo notico, pa tako, da se stvari ne dotakne, dasi nekaj reče. Stara šola to! Ona si ne da odrekati pravice do tega, da lahko popraša o tem in onem. Seveda ne ! Pa tudi mi si ne damo odrekati pravice, da jo lahko krenemo po prstih, ako bo po-praševala take reči, karere mora, bodisi sama najbolje vedeti (Strekel) ali pa o katerih se lahko prepriča, ker je naznanjeno, kam se je treba obrniti (Vervega). Da »Eco11 ne potrebuje od nas nikakih naukov, to vemo in tudi tega si nismo domišljali. Vemo pa tiuli o njeni neizmerni domišljavosti o svojem katolištvu, kakor da je vzela nanj patent. Mi vsi drugi nismo nič proti njej ! Konečno vedi, ljuba »Eco11, da Slovenci jako malo verujemo prijaznosti njenih katolikov, katere mečemo v narodnem oziru s »Corrierovci11 v en koš; oboji so nam enako pravični, to se je že dokazalo ! Zato od njih prav ničesa ne zahtevamo, kaj li še le, da bi povsod šli za nami! Doslej nam niso pomagali še nikjer, pač pa so nas ovirali in na cedilu puščali, ko bi najbolj potrebovali njih pomoči. Zato naj le bodo tudi v prihodnje tam, kjer so, Slovenci že opravimo tudi brez njih.
j Scluvarze, iveisse irad farbige Šeidensioffe
von 45 kr. bis II. 15.65 per Meter — glatt nnd gemustert (ca. 240 verscli. Qual ; 2000 versch. Farben, Dessins ect.) vera. roben- nnd stltclnveise porto- u. zollfrei die Seiden Fabrik G.HENNE BERG (K. u. K. Hoflief.), ZORICH. Muster um-gohend. Briefe kosten 10 kr. Porto.	(1)
Opeke iz cementa
Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča", na goriški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno priznanje.
Opeke so naslednjih vrst:
Št. 1. stane 1 opeka 11 kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strino ali spoložno, kakor s korci; l kos tehta 370 gramov.
St. 2 stane 10 kr. kos, na 1 kv. m jih gre 15; ker je to dvojnata kritba, stane 1 met. 40 kr. več.
Št. 3 stane 6V2 kr. kos, jih gre 20 na 1 kv. m.; izdelane so po domačem načinu.
Št. 4 St ir iv oglate plode za tlak so tak 6 močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo 25 kr. kos in jih gre 10 na 1 kv. m. ;	1 ploča lehta 750 gr.
Št. 5. Sesterovoglate ploče za tlak; stane 25 kr. vsaka in jih grč 12 na 1 kv. m.; vsaka tehta650 gr.; b arvane 2kr.več.
St. 6. Vodovodne cevi iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6 cm, t. j. 1 col; 1 m. dolgosti tehta 12 kilov. — Debelejše cevi so primerno dražje.
Da so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na^Koritnici (pri Bolen), Josip Zornik v Čezsoči, Ivan Vulč v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko boljše so!
Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blago lahko prevaža.
Ivan VulČ, v Čezsoči (pri Bolen)
izdelovalec opek, tlakov Ju cevij iz cementa. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
glieerri-nove posebnosti
SARGOVE
Od kar bo se iznašle in v rabo uvedle po P. A. Sargu bo v rabi Nje-nega Veličanstva cesarice in drugih udov najvišje cesarske hiše, tako tudi na drugih knežjih dvorih. Priporočili so jih prof, baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeisel, dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd. dvorni zobozdravniki Ihonas na Dunaju, Neister v Gothi itd.
Glicerinoco milo v papirju, ška-tnljicah in deščicah. — Medeno.gliceri-novo milo v kartonu. — Tekoče gliceei-noyo milo v steklenicah. — Toaletm-karbotno-glicerinovo milo. — Eucabgtus-glicerinoco milo, -- GIjcoblaslol (pospešuje raščo las). — Kininova gltcerinova pomada. — GIgcerinova krema. — Toaletna glicerina, itd. itd.
zdravniški preiskana zobna krema F« A« 9arg'a Sohn A Comp, k. u.
k. Iloflieferant in Wien.
V Gorici na prodaj pri lekarjih G. B. Pontoni, A. pl. Gironcoli, Kiirner Braunitzer in Cristofoletti.
KALODONT {
Visoko provizijo
pri dobri uporabi tudi »ttlno plftfo plafcamo Agentom za razprodajo zakonito dovoljenih srečk na obroke. Ponudbe na : Haupt-stidti.ieh« Wecbselstuben~Gesell-••haft Adler A Comp., Budapest.
HIŠA
v ulici Formica št. 28 v Gorici
se p r o d d.
Natančneje se poizvč pri uredništvu „Nove Soče"
N »3
k
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Kdor hoče pripravljati dobro kavo, kupi uaj si
Oelz-ovo kavo.
dln-ova kava je najbolj še ka-vino primesilo.
Olz-ova kava nima v sebi hrušk, ne repe, ne sirupa.
Prodaja se v vseh prodajalnicah jestvin.
ZOBOZDRAVNIK
R. KOL L
% Dunaja
ustanovil se je v Gorici, posluje, izvršuje operacije in sprejema naročila na vsakoršno delo v umetnem zobovju (amerikanski sistem) vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 6. popoldne pri dr. Pittamitz-u v ulici Dante (na desni strani ljudskega vrta).
am' Za ubožce: operacije brezplačno. "^BUf
Jožef Kofol
bukvovezec v Cepovanu veže knjige lepo, trdno in po nizkih cenah. Zato se priporoča slov. občinstvu, da bi ga podpiralo z naročili v tej obrti.
ODVETNIK
dr, Adolf Gollob
se je preselil in ima svojo pisarnico odslej V Glediški ulici (Via del Teatro) št. 4 v prvem nadstropju.
iacacacaca
LA
„Fonciere
U
Zavarovalnica v Fešti z glavnico in zalogoui
za varščino v znesku lO milijonov gld Zavaruje po zmernih premijah in prostih pogojih: proti škodam popožarju, streli in eksplozijam;
proti škodam pri prevažanju blaga po suhem in mokrem;
proti slučajnim nezgodam in na človeško življenje v vseh možnih kombinacijah.
Okrajni zastop
v Gorioi — Gosposka vlica št. 16.
Zastopnik :
Ernest Stecker.
u . ilAui uiuvt
To priznano posebnost priporočani za hipno izdelovanje izbornega in zdravoga konjaka, katerega ni razločevati od pravega francoskega konjaka.
Cona za 1 kilo (ki zadoSča za 100 litrov konjaka) 16 gld. Navod so prilaga brezplačno. Za najboljSi uspeh in zdrav izdelek jamčim
Špirit ge prihrani
z mojo neprokosljivo pokrepilno esenco za žganjino ; ona dajo pijačam prijoten rezek okus in se dobiva le pri meni. Cena 3 gld. 50 kr. kilo (za 600-1000 Litrov) z navodilom vred.
Bazun toh posebnostij priporočam
vse esence za izdelovanje ruma, slivovke, zalenjlnskih ife in vseh izbornih likerjev, *plrituoz, kisa in vinskega kisa
eprekosljive izbornosti. Navodi se prilagajo brozplačno.
Ceniki poštnine prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. —
Karol Filip Pollak
— Eisenz-Specialitateu-Pabrik in Prag. — (Dobri zastopniki se iščejo.)
Uzorci na vse kraje poštnine prosto
Priznana najboljša moderna
S T K N A,
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic snkna in volnenega blaga
Moriz Scliwarz
Zwittau (Mahren).
Ks« snkna za uniforme, vojaška sukna in obšit ki, lodni proti dežju in lovska snkna. Črni perviens in doskins za Balonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh se uzorci ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrauk. na posodo prav lepe knjige z uzorci.________
i
PreskuSenu zobna sredstva!
Alveloar - Kapljice za zobe
Gena steklenici 50 kr.
Alveloarr Ustna voda
Cena steklenici 40 kr.
Alveloar - Zobna paita
Cena škatljici 70 kr.
^ Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga >lKrei*apotheke — Korneuburg b. Nfien.
f£ Siamu občinstvu se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drngi:	
Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje rsakovrtitne voščene sveče Vsoh vrst medono pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Biesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tildi nirtvašA-e vence, cvetlice in druge podobne reči.	Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter f/osfihtico. Toči vedno dobra in naravna vina.
	Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulicišt. 23, ima Iirodajalnico za karo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Anton Urbančič trgovec poleg Orzana v Gosposki nliei prodaja raznovrstno drobno in mamtfakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.	
	Franc Jakil na sredi Baštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo.	
	Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1.
	Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d'oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Ivan Reja krčmar „AIla Colomba“ za veliko vojašnico na (lesnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne	
Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare.	Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Blaž Bitežnik KAMNOSEK v I rt ni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih	
Ivan Howanski čevljar v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem.	
	Ivan Dekleva veletržeczvinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črna istiijansh ter bela dalmatinska. Pisaruica se nahaja v Magistraturi ulici. — Prodaja na debelo
Ivan Kavčič reletržec na Komu ima zalogo STE1NFELDSKE P1VE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij.	
G. Likar v Gorici Semeni ška ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eennh.	Peter Draiček r Stolni ulici (vin Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
	Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imš. zdaj v najemu Franc Bizjak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.	
	Karol Drašček PEK Biva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
	Ivan Veluiček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne.	
	Ivan Čotar krojač v Babatišču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu' in na deželi,	
Tiskarna Ant. M, Obixxi-ja priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko Btroko. V zalogi ima vedno vse tiskovine za dnhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.	
n
Novosli!
' Srajca za hribolazce
tkana, iz najboljše snovi, enobarvna ali črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost,, izborno iz delana po gld. 1.20
Svilen pas
1 meter dolg, 6 cm. širok, s prosrebrnje-no dvokačasto zapo-110 50 kr. kos
Klobuk ža hribolazce
iz najb. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld.
Zavratnice za hribolazce 3 kosi za I gld.
razpošilja proti povzetju
Emil Sl oreh
VVien, I. Salzgasse N.o 137
H
Naravne mineralne vode iz raznih atu« dencev.
Kemični, farmacevtični in drogerljski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najcistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Braunitzer t Rabatli it. e
v najemu
Alojzija GliuMcli-a
proti
živinski kugi, perečemu ognju pripreSičih, muham v hlevih, mrčesom vseh vrst, gnjilobi in odrevenenju lesu, hišnim in zidnim gobam, vlažnim zidovom, itd. itd.
daje jedino le priznani najboljši
Barthel-ov izvirni
carbolineuin
ob enem najbolšjiin najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim
da 34 krat večjo terpežnost.
5 ti- po pošti pit. 150 100 1|. ilt. 16;-
na Dunaju.
Strošek majhen — korist lOOOkralna. MIHAEL BARTHEL & Co.
Wien X. Keplerg, 20/30 (ustanov. 1781.) Zaloga v Gorici pri Antonu Mazzoli-ju JMF* Razgled, ki vse natančneje peve, bmpl&fno. -
vstrezajo na jetrih boleznim
I
(Morite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav Izvr-
zoper hemorojde, proti bolez-in na vranici, proti čreves* in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostib, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srea ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnioah na svetu; za naročbe in pošiljatye pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. Zanetti in G. B- Ilovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczg G. Piccoli, in Ljud. Grečelnn „pri Mariji pomagaj11; i> Postojni v lekarni Baccarcich, * Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglitlmi,
V Beljaku dr. Kumpf.
iW~ I steklenica velja 30 kr. 'VI
NB. Varovati sc je treba marsikakih balzamov, katere sijojno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi in nevarni nasledki.
^	| i *	r- 4	na dan gotovega zaslužka brez glavnice
( "j O I fl I El Pl TIPV/ n_irj	bi rizike ponujamo vsakemu, kdor se hoče pačati
V-4LJ IUII Idi JtJV	I	g postavno dovoljenimi srečkami in državnimi
papirji — Ponudbe, pod naslovom „Srečke“ je pošiljati: Annoncen-Expedition J. Pannel Wien, I., Kumpfgasse. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
sdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.