■tsjsS"" Leto lxii. fleu. 132 V UuNlonl, v Četne* 13. Mo 1929. Ceno Din I Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemŠi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večjl tnserati petit vrsta Din 4.^ Popust po dogovoru. Inseratnl davck posebei. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din. za Inozemstvo 300.— Din. — RokoplsJ se m vračala — Nait telefonske Sterllke to: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Po demarši Male antante v Budimpešti Odmev v rumunskem in madžarskem tisku - Madžarski listi zahtevajo od vlade odločno zavrni- tev takih žalitev viteškega naroda B-U'karešta, 13. juni ja. RiUimurs,ke emigrante in da jih po-šil'jajo v boj proti obmetfnemu bolKa-rsIk-emru prebivalistvu. Lista navajajjo, da so baje ti emiigrauit-ski odldelfki v posled'rajcim času napadli vec boteirsikih karau«l na mc'ji in stre-Uja'li na bo-tearske ohmejne straže. Vse te vesti in trdiitve bolgar^kega tiska so izvi te iz trte. Njihov namen je Ie, da odivrnejo pozornost javnosti od pravih d'ofaodfkov in da z napadi in oč:iiki proti nam zakrijejo počet-je bol-gamsikih tolp. To izpričuje že .površen pregled do~ srodkov na naši me'ji v posledirujem času. Nedavmo so naši listi poročali o poskusu bomfonega atentata na brzo-vlak v Vranjski banji. Pekleorsiki stroj, ki je eksplodiral, samo zato ni poviziro-čil vecje železmišlke nesreće, ker je bil slabo naimeščen. 7. maja so boćarske- to-lipe vrjele v Krhi palanki 3 bombe in izstrelil! ka-kih 20 strelov na naše obmejne stra-ze. 11. maja so z bolgarske strani pri-čeli streljati na naše ozemlje. Strelja-■nje je ponebalo Šelc ko so dospela ojača*nja naših obrne3nih čet. V noći od 27. na 28. ma-ja so v bližiti1 Carsikega sela prestopile našo me-io 3 oborože-ne osebe in pričele stre-tiati na naše straže. Naši o-bmejni od-delki so se takoj podali na teren in predali bolEarske vpadmike. Iste ga dne ob 11. dopoldne se je ponovilo streljane"« na naše ozemlje z bolsarske strani. Naše oblasti so v poskdinjem Ča-su prijele več oseb, ki so bile oborožene z najniodernejšim orožjem vn ki so krizmale, da so z bolgarske sirani otposlane v našo državo zaradi izvršitve atentatov in napadov na naše želez-nice in javne ustanove. Nađaljno znižanje^rošarine na žganje Ministrski svet je sklenil znižanje trošarine na žganje od 18 na 14 Din in uvedbo izvozne premije za izvoz žganja- B © o g r a-d, 13. jun. Ministrski svet je na sinoćnji svoji seji sMenil, da se izvrše nekatere iziprernemlbe v zakonu o trošarini na žganje. Glede na to je izdelaoi zakoni nacrt, po kate-reon se trošarina na žgance zmiižuje od. 18 na 14 Din. Določeme so tuđi posejb-ne iz!vroz3ne premije za vse, ki izvaža-io žgange v Avstrijo, CeŠkoslovašiko in Poljsko. Ta premija znaša 4 Din za hl žiganja. Z istim zakonom je pooblasčen tud: fmaiičra minister za osnovanie foada 12 milijonov dinarjev, iz kate-rega se bendo izplačevale nagrade izvoznikom žgania. Danes je ministrski s\xt nadalje val po sveto van ja o izpre-membi posameznih doloČb v pravilhvik-u za trošarino na žganje, ki je sedaj, ka-kor znano, uvedena tuđi v Srbiji. Shavvov slavospev naši rivijeri Pismo slovitega angleškega književnika »Vsem civiliziranim narodom«« — Zagreb, 13. junija. Londonski »The Continental Film M. Baer« je angažira! za-grebSko podjetje -Stella Films da bi mu posnel ćelo vrsto motivov z našega Jadrana. Režiser »Stella Filma« se je mudi! v Dubrovniku ravno v času, ko je bil tamkaj tuđi sloviti angleški književnih Bernard Shaw. Podjetje »Stella Film« je posnelo najlepse partije Dubiovnika v času, ko jih je slavni svetovni književnik posetil. Ce-prav se nikomur v državi ni posrećilo dobiti od Bernarda 5hawa niti avtograma, je %endar napisal za ^Stella Film« o našem narodu par simpatičnih besed, naslovljenih »vsem civiliziranim narodom«. To duhovito pismo se v prevodu glasi: »Dubrovnik, 22. maja 1929. — Angleži, Irci. Škoti, Američani ter vsi ostali člani civiliziranih narodov, pridite v milijonih v Jugoslavije. Z vaml se bo postopalo kakor s kralji. Vlada vam bo plaćala polovico stroškov za hotel in avtomobile ter vas preskrbela s krasno klimo in najsijajnejšo scenerijo vsake vrste. Narod je gostolju-ben, duhovit in prisrčen. Vsako mesto je slika, vsako dekle filmska zvezda. Priđite hitro, dokler nas nišo spo/naM, prevei je dobro, da bi moglo dolgo trajati.« Pozornost Španije do naše delegacije — Madrid, u. juniia. Jujfosloven^ki po-s'anik n.i Spanskcm dvoru minister Janko-vić je vćera.i priredil banket na čast ministru dr. Kosti Kumanudiju in ostalih čla-nov jusoslovenske delegacije, ki prisostvu-je konferenci sveta Društva narodov v Madridu. Španski tisk posveča dr. Kumanudiju in jufioslovenski delegaciji posebn-e pozdravne članke in naglaša prijateljske stike, ki se začenjajo razvijati med obetna dr/avama. Spanski kralj Alfonz je danes SDrcjel dr. KuTnanudija v posebni avdijenci. Po avdi- ienet pri španskem kralju ^e 5e dr. Kuma-nudi sestal s predsednikom španske vlade Keneralom Primo de Rivero. Pred zaroko waleškega princa — Pariz, 13. junija. Tu se je razsirila vest, da se bo angleški prestolonaslednik princ NValeški v najkrajšem času zaročil s švedsko princezinjo Ingrido bodisi na svoj rojstni dan 3. julija ali ob priliki plesa na švedskem poslaništvu. Princ VValeški je v 36. letu starosti, dočim je edina hčerka švedske kralieve dvojice stara 19 let. Njena mati je bila pred poroko badenska prin-cezinja Viktorija. Letalska nesreća v Novem Sadu N'ori Sad. 13. junija. Vćeraj se je v bli- žini vaši Jasko v Fruški Gori prirjetila tež-ka letalcka nesreća. Vojaški avijon t;pa Bre-guet je tresčil iz velike \Išine na tla in se popolnoma razbil. Iz ru^evin so potemili pilota-izvuinika s težkimi ranami iii ga pre-peljali v novosadsko bolnico. Komisija je u£Otovila, da se je n^?reca pripetila zaradi defekta v motorju. Letalo v spalnici. — New Jersey, 13. junija. \ćeraj je padlo neko letalo s tremi poiniki na vilo guvernerja v Ne\v Jerseyu, prebilo streho in strop ter treščilo v guvernerjevo spa,-nico, v kateri pa ni bilo nikogar. Pilot kakor oba potnika so bili težko ranjeni. Pilot je Sele pred nekaj dne" --apravil pihttiki izpit ter doslei letel skupno le 60 ur. Prepovcd uporabe neodobrenih učnih knjig. Beograd, 13. junija. MinUter presvete Boza Mak?imović je prepovedal rabn vgph doslej od prosvetnega ministrstva nepotrje-nih učnih kDjig. Ta prepoved se tiče zla^ti knjig o verouku, ki doslej še nišo bile odobrene od prosvetnesia ministrstva. Nove monopolske banderole za vžigalice. Beograd, 13. junija p. Uprava državnih monopolov je stavila v promet nove banderole za vžigalice. Banderole bodo stale 11 Din po komadu. Hkratu po bile vzete iz prometa dosedanje banderole po 7 Din. Avtomobilska nesreća v Banja-luki. — Banjaluka, 13. junija. Davi se Je v Tješnu priperila avtomobilska nesreća. Bla. sajnik vrbaške oblastne samouprave Beči* Galijašev:, je kontroliral v Tiešrm pobiranje samoupravnih dajatev. Ko je izvršil svoj posel, je nadalj-eval z avtomobilom svojo pot. Ker je rodom iz TjeŠna, ga ie spremilo nekoliko meščanov, prijateljev in brat Alija, ki je stal na stopnici avtomobi* la, držec se za vrata. Nenadoma so se vrata odprla in Alija Galijašević ie padel $ tako silo, da se ves pobi! in je kmalu nato umri. Cosulichev koncem v finančnih težkočah Dunah 13. junija. Po vesteh iz Trsta je zašel Cosulichev paroplovni koncern v plačime težkoče. Koncern je nedavno prev* zel visokodeficitni Llovd Triestino ter je nameraval povišati svojo glavnico. Nabavil je tuđi več novih luksuznih pamikov, ki pa se nišo obnesli. Na denarnem trgu so del* niče Cosulichevega koncerna zadnje dni pa-dle od 210 na 100 ltr. V poučenih krogih sodijo, da je propadanje tega starega pod* jetja predvsem posleIgaros<. Skoda znaša 35 rrril. drahem. Grof Belhlen pri DottmerguetL — Pariz, 13. junija. Predsednik republike Doutnmergue je danes dopoldne sprejel v avdijenco madžarskega ministrskega predsednika grofa Bcthlcna, Patrijarh Dimitrije na smrtni postelji? Bolezen patrijarha se je kljub slabšala, da pričakujcjo BeGgraU, 13. juniju. p. Zdravstveno stanje pravoslavnega patrijarha Dimi trija se ie tekom minule noći tako poslabšalo, da obstoja nevarnost katastrofe. Včerai ie operater dr. Petro-vič izvršil manjšo operacijo, kj |o ie sklenil zdravniški konzilij. Sv. sinod }e operaciji tekom noći tako po-vsak trenutek katastrofe. obvestil n reMicm <^><>lcnju patriiarhi dvor, predsednika \lade, \.^e pravoslavne \la4ike in ministra pra\dc. Da-nes so se opra\ljale rn> vseh pra%o-sla\n"h cerk>ali v Beogradu in mtra-n.iosti države molitve za <>kre\an.ie M-svetosti patrijarha Dimltrija. V papeski državi je uvedena smrtna kazen Vatikanski zakon o zaščiti države uvaja smrtno kazen za zločine proti vamosti papeža. — Srednjeveški značaj papeske države • Rim, 1.^. ii«n<;a. V uradnem listu objavljene do4očbe o pogodbi med Vatikanom in 1 ta lijo so zbudile v toliko presenećenie, ker kažejo deloma prav srednjeveski značal Oni del Rima. ki se seda] imenuje CUta di Vaticano, ie postal popolnoma suverena država, ki se ob 11 ponoći zapira kakor dnigod židovska predmeMja. Od te ure ne srne ponoć! nihče stot>it! \ani ali za zapustiti. Izvoz gotov ega blaga iz Vatikana v Italijo je prepovedan, kar pomeni. da se sredi modernega velemesta nahaja ozemlje, ki ie K>ćeno od ostalih mestnih okraiev s carinskimi mejami. Zatiimivo )e tuđi. da Vatikan na svojem ozem- Hu s pc^ebnim zakonom o zasciti države uv a.ia smrtno ka/en, ka.iti vsak zloćJn proti življenju in varnosti papeža se ka/nuje s smrtjo. — Ria, \3. junija. V italjinskem istitu* tu za Kovaii'C denaria 't bila kovana /Uti kolajna v spomin na doseženo spravo "ned Italijo in \'atikanom. Na eni strani &e naha-iata si ki papeža Pija XI. in Viktorji f *na-nuela, na drus:i pa glavi Mussoliniia in kardinala Gasparii*. Financni minister Moschi" ni je danes izroćil po en komad te kolajne kralju, papežu, kardinalu Gaspariiu in mi-r:strskcmu predsedniku Mussoliniiu. Priprave za Zeppelinov polet na severni tečaj Polet bi se imel vršiti prihodnje leto. — Kriza v Zeppelinov em koncernu zaradi odstopa jženeralnejža direktorja. — Berlin, 13. junija. Splošno pozornost je povzročil odstop generalnega direktorja Zeppelinov eta koncerra, koniercijaliiC^d >vetnika dr. inž. Colsmanna. Kriza, ki je nastala v Zeppelinovem koncernu zaradi ponesrečenega poleta Grofa Zcppelina- v Ameriko, je imela za posledico odstop Colsmanna. Colsmann je bil gospodarski organizator koncerna ter te sodeloval z grofom Zeppelinom. On je zet industrijalca z aluminijem Berga. V zadnjem času ;e prišlo do ne*-porazum!ienj med njim in dr. Ecke-nerjem. Dr. Eckener po pone^rečerem ameri.škem poletu ni samo vztrajal pri tem nacrtu, temvec je ćelo nameraval polet okoli sveta, za katerej;a si je Haerstov trust zagotovil za 9U tisoč dolarjev monopol za poročanje v Ameriki, japonsko ča-sopisje pa za 20 tisoč dolarjev monopol za progo Friedriehshafen - Tokio - Kaliforni-ja. Caismann se ie čuti! užaljenesa, ker ni bil on izvoljen za predsednika Zeppelinove ustanove, temveč dr. Eckener. Pridržki franeoske vlade — London, 13. juniia. Po vesteh pari-škega dopisnika *Daily Tele^rapna« bo franeoska vlada sele Po povratku Brianda Iz Zeneve zavzela končno stališče k Youn-^ovemu reparacijskemu načnu. Nacrt pro-učuie sedaj ministrski predsednik Poincare, ki bo stavil v imenu franeoske vlade več pogojev, ki se morajo brezpogoino sprejett Še pre!, predno bo Francija umaknila svoje čete iz Porenja. Glede saaškega ozem!ja je franeoska vlada imenja, da tvori vprašanje izpraznitAe tega ozemlja problem zase, ki 2a je treba obravnavati docela ločeno. Trocki srne ostati v Turčiji do konca leta. C*rigrad. 13. junija. Turaka vlada je po-daljšala Trockemu dovoljenje za bivanje v Turčiji, ki bi poteklo s 30. junijem do koo-cs leta. Iz policijske kronike Ljubljana. 13. junija. Vrtnarju Ivanu šimencu, stanujodemu v Gradišču ?t. 12, je bila ukradena v noći chI 9. na 10. t. m. iz od prte barake pri njeeovi novozgrajeni hi li ob Leprm pot u 35 m Jol-ga gumijasta cev za škropljenjp vrta, vredna 500 Din. Tatvino je izvršil tat, ki so mu bile domaće raimere dobro znane. V splošni bolnici je včeraj izvrsil ^anio-mor čevljar Jakob Oman, doma iz Tržiča. Od tovariša Franca Rotarja, me*;ir«kega j>o-mo?nika z Jesenic, s katerim ^e je nahajal skupaj na II. oddelku la notranje bolezni. si je izposodil britev, češ, da se bo obril. nakar je stopil v etranisče in si prereLal vrat. 2e mrtvega so ga našli tam bolniki. Preifikava je dognala, da je Oman prosi! včeraj tuđi še nekega drugega bolTiik* za britev, a je ni dobil, ker jo je dotični bol-nik potreboval zase. Oman ves Čas, odkar je bil v bolnici, ni skoro ničesar govoril. Pred-včeraj^njim se je izrazil napram svojim tovarisem: »Jutri bodn pa meni zvonili«". Njegove izjave pa eeveda ni nihče ematral za resno. - ^ ^ - -- ^ ^- ^_- , — Berlin. 13. junija. Sedaj je koneno dolo^en nacrt za polet »Grofa Zcppelina« v prihodiijem letu na >c\crnl ttči.i. Poiet se bo priče! na naj^everneJM obali Norveške, kier bo zgrajen poseben »stofp za pri-vez«»njc zrakoplova, dočirn bo na nasprotni amenški strani zerajen enak stolp v Fair-banksu in ne v Nome, kakor je bilo prvotno ja\lieno. (ilavna naloga pohrnega ik>-leta >-(irofa Zeppelina* bo ugoto\iti mej« polarnega morja in preiskati Lenjino\"O zemljo (prei Zemlja car.ia Nikole H.), ki jo je neka ruska ekspediciia odkrila nekoliko pred svetovno vojno in za katero trdi No-bile. da je ni mogel najti. Ražen tesa bodo še z -Zeppeliniu fotografirali \ so obalo ^ibirije ter poiikusih ž njim ugotoviti, ali te mogoče z zrakoplovom pristajati v ark-tičnih krajih. Naiprei bo poletel »Zeppchn« od severne obale Norveške na ameriško stran, po povratku pa bo letel vzdi.lž sibirske obale. Celotni polet bo traul okoli tri tedne. Frane Žitnik, roj. 1. IHft.i. v ftt. Jurju, pri-stojen v srez Ljubljana, oženjen kurja? Ljubljanske kreditna banke, jp V. t. ni. med 13, in 14. uro odšcl v >»išcnski gozd in i»c fx>gT9* s* od tedaj. žitnik je ime! pri sebi okoli 700 Din in zlato uro z verizi«-......>ji *>utn, da je izvršil samomor ali pa ..-. ■ nm j# -Iru^ace kaj pripetilo. V kopali^'U Ilirija je bila ukradena v mo^ki garderobi p. I'etru Polaku ii Ljubljane zlata moška ura, vredna '2OOfi Din. V Celju je bil ukraden g. Pavlu ^vabu čoln, ki je bil priklenjeii v kooaliicu Sa\i-nje. Cola je 6 m dolg, runienkasto j»obar-van in no*i na]>i- ^ul<- . Lantnik trpi 19O0 Din skcnie. V Dubrovniku je bil ukraden iz stanovanja Angeline Lardarjeve £en«ki pla^č ii krzna, vreden 'Sćt.f) silingov in temnom^ef dežni plalČ. • i idlupiib B ^fuuiiinuii mutUi Borzna porodila. ULBLJANSkA BORZi. D«vi/f : -- v ^. H, - - -. .^ *«A (1337). rV um 7 '^^. M \ Cur k lfW4. -1-11^7.4 I!(-V5V>. li^iiu: 7.9^5—«-01i i^.fM")), I nnJ -n 2757<*—21ii.b* U7t) IV), Nc^-jojIi V>.74S - ^.*+4S , PaTiz 2Z2j§3, Prafl Utgi.23—1 jM.4*3 (1^š,*3). Tr=»t >i*.7u~J*Q.7i l».*7.7u). Cf«kti: Ct'^ka \h* d. UuUia«-sWa kr«dkna 121 d, Praited . . -i d. Kredit«! 170 d. \>'\C€ 11 * d. Ruše .'7 5 -.»?5, Stiv*«i 50 dt 55. Vo.na Uoda 395/i—J^7. IVOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.19 in 1 osminkt. Newyork 519.86, Pariz 30.3175, Milan "»7 1910. Mddrid 74 15. Berlin ^2^.fhK Dunal 73. Beograd 912.75, Pra*a 15.38, BukarcSta 306.25, BudiarpešU 90.55, Zotijm 3.75. Strm 2 •SCOVENSK1 NAROD«, dne 13. juciai 1929. cijal* no higijene v ljubljanski občini na moder* nejši podlaci. Organizacija okrajnih načelnike? Okrajni načelniki so pomo/ni organi mestnega magistrata, da podprrajo socijaU no'politiČni ter zdravstveni odsek občinskc* ga sveta in mostni socijalno*politični urad v vteh zadevah občinskega socialnega skrb« stva m »ocijtlne higijene. Okrajne načelni« ke imenuje po nasvetu socijalno»političnega odteka Jupan za nedoločeno dobo Okrajni načeltiikt vrše svoje naloge po novem pra* vilniku in po narocHlih, ki jim jih daje po potrebi župan, socijalno*politični m zdrav« srveni odsek ali urad. PomocnSci okrafnih načelnikov Okrajnih. načelnikov je 22, na kolikor okrajev je mesto razdeljeno. Vsak okrajni načelnik dobi ob svojem imenovanju de» kret, ki mu ga Lzstavi magistratno predsed* »tvo. Vsak okrajni načelnik si izbere ▼ svojem okraju sosvet treh do petih pomoč« nikov, ki mu bodo pomagali pri vriitvi nje* govjh nilog. V sotvet naj vsekakor priteg* ne nekaj Članov raznih karitativnih organi* zacij, med njtmi rudi ženske članice. Imena svojih sotvetovalcev mora okrajni načelnik naznaniti socijalno-političncmu odseku. da jih odobri m jim izda zadevne dekrete. Ti »otvetovalci no pomožni organi okrajnega načelnika m imajo vse svoje nasvete sporo* čati le njemu, ki jih potem predloži soci» jalnopoHtiftnemu in zdravstvene mu odseku ali ura eru. Okrajni načelniki se vabijo na vse seje socijalno»političnega odjeka, v katerih se sklepa o podeljevanju stalnih podpor. Naloge okrajnih načelnikov Prva in temeljna naloga okrajnih načel* , nikov je evkJenca vseh «>ocijalno šiKkih slo* jev v njihovih okrajih in poročanje o nj i* hovih težnjah m potreban mestnemu soci» iakio*političnemu uradu, ki potem obveiča o tem po potrebi socijalno«politieni in zdravstveni odsek, oziroma župana. Da se okrajnim načelnikom to delo olaj« la, so jntn na razpoiago potrebne uradne kuverte, da lahko v posameznih primerih sprori poirnine pro*te obveščajo socijalno« politični urad. Podrobtie naloge okrajnito načelnikov ■o, da a) namanjajo socijalno* poli tičnemu ura« d*J vse one tihe, skrrte reveie, ki si ne u pa* jo na dan s svojo revičino in ki rajši gla* dvjejo ter trpe mraz. kakor d& bi sami p-ro* tili podporo. b) opozarjajo tocijalno*politioni urad na take reveže, ki leže doma, od vseb zapu« ščeni, a si sami ne morejo postreči, v bol* nico pa jih zaradi pomanjkanja prostora nočejo sprejeti. c) ugotavljajo, v katerih rodbinah so otroci. ki gladujejo. tlabo obltčeni, bodifri zaradi bolezni ali revšCjne stariev ali pa tuđi le po njihovi krivdi, ker je mati zani* kama, oče lenuh, pijanec. zapravljnec ttd., č) skrbno pazijo, če so v kaki rodbini otroci slabo vz-gojeni in skusajo dognati, od kod prihaja to zlo. ali od »taršev, sose* dov, bližnje okolice, ali pohajajo otroci brezdeino po ulicah, beračijo ali ćelo kra* dejo; d) naznanjajo otroke.^ki so godni za ro* kodelfki uk in ne morejo dobiti mojstra, pri katerem bi imeli stanovanje, hrano in oblcko, starci pa jim tega radi revsčine ne morejo ni>diti. in opozarjajo 3taric, ki bi radi dali otroke v uk. naj se zglasijo v socijalno*političnem u rada, kjet ae bo z njimi posvetovalo, čest naj se gre otrok učit, za kateri poklič ima največ veselja, zmožnosti, telesne sposobnosti in tuđi v katerem pokliču $e ni preobilice profesijo* nistov itd.; e) javljajo vsak primer, če ▼ kaki rod« bini ne morejo doma rediti dojenčka ali rejen&ka v nežni starosti radi materine boleani. revičine, new!ravega stanraŠalno polo, obenem s svojim predlogom glede visokosti in oblike podpore. Ves zbrani materijal imajo ^Tnit^ čim« prej socijalno-političncmu uradu. Iz življenja ameriških Slovencev Voiitre v glavni odbor SNPJ — Razne neareče zahtevajo lclno do 100.000 čk>ve*kih žriev — Podrobnosti o uduien! maUiki rcvoluciH — V Chicagu bodo podrli 1500 sianovanjsklh hiš — i hicAf o, 30. maja. Zadnjič som vam med drugim poročal o Dfkaterih sklepih 9- redne konvencije Slovenske narodne podnome jednote, ki se je ide te đai zaključila. Dane« vam lahko po-ročam o novem Glavnem odboru» v katere-ga so bili po oatri borbi izvoljeni: predsed-nik Vincent Cainkar (tanj je bilo oddanib 129 glasov, dočim je dobil protikandidat Anton Garden 100 glasov), I. podpredsodnik Andrej Vidrifh. II. podpredsednik Donald J. Lotrith, namestnik predsednika Frank Barbi?, glavni tajnik Fred A. Vider, bolni-ski tajnik Blaž Norak, namestnik Lovro OradjSek, glavni blagajnik John Vogrie, na-meitnik Ludvig MedveSek, upravitelj >Pro-svete< in drugih publikacij Filip Godina, nameatnik Anton Hrast, urednik >Pro«vete< in drugih publikacij Ivan Molek (dobil je 1*2G glasov, protikandidat Andrej Kebal 99). Vrhovni »dravnik dr. Kern je lotos od-klonil kandidaturo. Mesto njega je bil so-glasno izvoljen vrhovnim zdravnikom dr. John ZaTertnik, njegovim nameatnikom pa dr. John Stefanec. V gospodarski odsek j> bil izvoljen za predsednika Frank 41*8, Člana John Olip in Joeip Siiko?leh; za nn-meetnike gospodarskega odseka so bili ix-voljeni: Zaje, 8«mrak, Rihard J. Zavertnik, ia prvega namestnika Som rak; v porotni odiek kot predvodnik Goriek, flani Terielj, Sular, Podbej in Frances Zakoriek, name«t-niki KotAr; v nadzorni odbor kot predsed-oik Frank Zaje, {flana Albert Hrast in PUf>, nametnik Zoraik; jednotin zjtatopoik v I. ekrolfi Bmrekar, namestnik Zorko, v TT. Lokar, nametnik Snoj, v III. Klun, nameet-nik Bvhiae, v IV. L«ksa, namtstnik Bratko rit. v V. Klepci*, namestnik Mi kl i*. Prihodnji redna konvencija se bo vršila zop^t v Cbicagu in »icer *>b Čaeu svetovne rtiftav« I. 1098. Takoj po konvenciji st je prie>la velika kampanja aa pridobivanje novih člaaov. Gltvni odbor je raipi««! velike ugodnosti za nov« ČUnt in kruna dariU w one, ki bodo uspelno agitirali. Tako prejme v«ak član, ki bo leto* sprtjet t jednoto, knjigo »Ameriki Slovenci« is Knjii>vn« matice SUPJ in se oproMa priatopninc. Prultva, ki ae ustanove to leto i najmanj 10 Mani, dobe »aatonj vs# urade« knjig« in uradn« potr«bWin*, vsak eian ]• pro*t prktepnina, dobi jubilej- ni prfitan in eno knjigo iz Književne matice, ki si jo sam izbere. Za agitatorje je poleg krasnega jubilej-nega spomina razpisana ćela vrsta nagrad, med drugimi u 50 novih elanov poleg jubi-lejnega prstana procta voinja po roorju v Evropo v staro domovino in nazaj. Smrtna ko«a zaznamuje med ameriikimi Slovenci obilno letev. V jezeru Dewey v Minu. «o utonili Charles Zgone, polici jaki stražnik po pokliču, njegov 41etni sin Charles in policijski načelnik Oakar Carlson. Vo* žili so s čolnoin, kl ee je pre^rniL V PopUr Bluffu eo našli uetreljenega rojaka Kmiee; njegova smrt Se ni pojaasjena. V Presbyterian bolnici v Chicagu je umri za kostno tuberkulozo Frank Jftaeifc, rojen I 1376. v Ljubljani. Janežič je bil tUr na-seljenec-Cikaian. V jednoto je Btopil 1. 1906, 1. 1922. pa je izstopil iz nje. Bil je dvakrat poročen in zapulča vdovo. V Pittsburghu, Pa. je umri Frank Gru-ber, doma iz ientjernejske far« na Pojenj-skem, v Leadvillu, Colo. Martin 2ugelt doma e Krvavčjega vrha pri Semiču. V Bing-hamu Canyonu, LTtah. je zmuIo v rovu Highland Vida FilipeTiea iz Pazariš ta na Hrvatekem ter Johna Perorgka iz Smarja v Sloveniji. V Chikagu vlada sedaj ie nenotoa vro-čina. V ponedeljek 27. t. m. »ta umrli radi silne soparice dve osebi, prvi letoinji irtvi. Toda v roči na pri nas vas najbrže ne saoima. Ta mora biti tuđi pri vaa ie tia viiku. Bolj bo vas roorda u ni malo, da je radi italnega narascanja zločinov imenovanih skoro v veeh veSjih ameriških mestib po vef sto detekti-vov, katerih naloga je, opazovati po vef ti-soč — policijskih atrainikov. Glede iločinov bi vam lahko postregel z naj bol j krvavi mi zgodbami, ki zavzemajo vecji del prostora v naiih caaopUih. Pri naj ubijajo ćelo _ 61etni dečki. Tako j§ bil prav te tfni obaojen neki 61etni Carl N. Ma-han, ker je umoril avoj#ga Sletnega tovari-ia, ko »U ae sprla pri igri. Obtojen jt bil na drakoni?no kazen 15 Jet v pobol ji« valni-ci. I* ježe ga bodo torej Upustili, ko bo star 21 let. Ali se bo deček poboljlal v jtči, kdo v«? Mnogo prahu j« dvignil t# do i umor detektiva Joatpha Sullivana, ki »o ga našli ustreljenega v avtomobilu oa ©♦»ti. V Beogradu je nedavno ušla ttatietika samooorov ▼ JufoelavijL Statistika Mmo-morov j« 27. t. m. iišla tuđi pri naa v Chikagu; iidal jo je okrajni mrtiški oflednik dr. Bundettn- Kdo bi si bil mislil« da imamo tuđi pri na« toliko aamomorilcev! Lani je bilo izvrienih 652 samomorov. Med samom© riki je bilo 474 moSkih in 148 iensk. Med moikimi je bilo 886 ofenjenib ia 155 eamcev; dalje je bilo 55 vdovcev, 25 vdov in 36 lojencev. Največ aamonorilcev jt bilo v starosti 40— oO let Med viroki ie većinama navaja hipna blanost, na drugem mestu pa potrtost. V Ameriki vim lahko post režemo z vse-ini mogoiimi «tatistiksmi. Te dni j# izlla sUtiatiks uradi National Saietv Coundl. iz katere je razvidno, da so razne n^reče z,v htevale lani v Združenih drEavah 96.0tX) Mp-ve«kih irtev. NajveČ smrtnih n^zgod so po-vzro^ili avtomobili, namre« 27.500. Med av-tcmobilskimi žrtvami je 15-66C' pa-aotov, ki se jih avtomobili po vozili na ceatah. Onih, ki se vozijo v avtomobilih, te mnogo manj penearečit tamo 1695 Irtev ae je smrtno po-nesrefilo pri karambolih. Civilna avijatika je ugonobila 368 iiv-Ijenj. Zeleznice so prispevale samo fy% vseh žrtev, vozovi ceetnih električnih želez-nic pa samo 3^. Nevarnost na domu ni dosti n»aDJ?a kakor na ecetab ali pri drlu. 24.00"» smrtnih neareč ee je pripetilo doma radi eksplozij v peči, uhajanja plina, električnih »unkov, padcev po «topnjicah, ognja in strupa. O m#bi&ki revoluciji so va&i ?a^opi?i oh-lirno poročali. Mehika j^ t# dni pregledah Edm, ki s« \* U odlotiL — Vz^oja je napreč kriv«, da d«kl*U n»o taka, kakrfea U hoteU im«ti moHd. 61 Ceprav bom stopil v najkraršem ćasu v takozvani »zakonski jaremc in upam postati kljub svojemu ne ba5 roinatemu so-cijalnemu položaju sređen zakonski moi, se ogla$am k svoječasno razpisani anketi, da povem svole mnenje. Res, da je treba dancs posebno fantu dobro pogledati in premisliti. s kom se veže za vse Življenje. Toda v ©dzovorih na anketo je bilo iznelenih toliko neosnovanih sumničenj, da tako miSljenie liudi le odbija od zakona. Kic tiči vzrok, da eoji zlasti moiki spol neko posebno sovraštvo do žensk In jf.i smatra za nekako mani vred-na bitja? Vzrok bo pač ta, ker danes še vedno prevladujc med moSkimi smešno na-ziranje, da žena ni človek. ampak samo pomoćnica možu. V starih časih so Grki prvoroienca ubili, če ni bil fant. ker so mislili, da prinaša dekle nesrečo. In še mnogo podobnih stvari je tako naziranic podpiralo. Se danes je po mestih žena samo moževa igrača. Kakor je pač po vaseh vse boli resnićno, sta tam tuđi mož in ictia skupna delavca. Pa zakaj je žena veljala za manj vređ-no bitje v družbi? Zato, ker so io vodili do danes mofie in io Se vodiio in so ?o lahko vzzojili po svojem okusu. Ženi nišo pustili, da bi sama Studirala in iskala svojo pota, ki jih more le sami nijti. — Vsako bitie na svetu ima svoj temelj, na katerem se razvija, taka tuđi žena. In ta temeli ie njena življenjska osnova. Ko ie žena začutila v sebi dekfeta ob misli na fanta, se oglasi v njej njeno poslanstvo— materinstvo. V zakonu izvrlita mož in žena svoie poslanstvo skupno. Zato je neumno smatrati Ženo za mani vrtdno, odnosno misliti, da žena le ob ?nožu izpolni svoie poslanstvo, kajti prav tako bi tuđi mož potem lahko samo v družini ob ženi postal mož. V zakonu in sploh v Življenju živita mož in ženi v srotovetn mtdsebojnem rarmerju. Tu Je- tuđi žfvljenski osnovi žene. ni pre-več nad nivo iivali. Pa tuđi takozvane »emancipirankt« nso dosti bolji«. Bistvo prave e^iancipac-te je to, da je dulevno ( hzorje take ženske viHc kot pri navadn; povprečn' ženski, da se i -vojo moralno vrednostjo d^ignt nad gladno vsakdan: h predsodkov in da se rtto svobodnejSe kreta v »vetu. Pri nas pa vi-diio v emancipaciji le njene ?ovtem nebi-stvene runanje znake, kot bub kopf. kait. nje, jahanje itd., v notraniosti pa otmete te emancipirankc« prav take prazne ko: ** ostale žensk«, le s to razliko. da *e ra *+> spodmjstvo nimajo smisla. Take > n% «• čakajo. da bodo kje ujele kako »težko r:brv« in za take 'e Ijubezen res »trgoviko blajro*. Se razmeroma dostf n*kaj vrednih de-k!et se naiđe med riitimi. ki so navalne od mladosti, da deluie.lo za kak*n» ;dta!e — zlasti v nekaterih organizaciij!i. Te so vrgojene kolikortoliko v du.iu dela ra skupnost. podr«jan!'<• SU cer pa pravi -nož, kl jt sam nekal vreden in Vi ima sam nekij voli©, lthko vpliva na vsako količkaj polttno ž*n*ko toliko, da mu postane v *iv!!en!u res to. kar ->d *'• nričakuje. Zvadedatl se r>a mora te^a. da. kar rahteva on od nje, mora v prv] vntt sam nje» nuditi. — J. St. 4B*Iestt*cci KOLEDAR. Dan*«: Cei rte k, do« 11 j unija 1^39 Ka-toliki: Antoo. PraToelaTvi: henje £r#va«a. kar čeatn uCinkuie izvanredno dob>rod»lno na oboleU orttne. Ustvafitclui klasičnih učnih kniIr ra žetiske bnlern: oišeio. da so urodno u^inkovanit »Tranz Jose<-ove vode« utrotovili r lastni-mi preasktvani: Dobi se v droceriiah in totcerijih.________________________________ Repertoir Narodne*« tfledjJišč« ▼ LfuUfani DRAMA Za6etek ob X) Četrtek. 13.: Igra ljubesni m •mrti. Red D. Petek. 14.: Romeo in Juli ja. Gottavatiie člano-v Manbormktfia Narodnoga fle» daJjića. Ljudaka predstava pri rnižanih cenah. Izveo. Sobota, 15.: Dnevj naiega življenja. Igraio akad#miki ljubljanske uorverre. Ir^eti. Konec dramake seroae. OPERA. Zametak ob pol 20. Četrtek. 13.: Mignon Red A. Petek. 14.: Zaprto Sobota, 15.: Evgenij Onje^i«. Red B Nedelja, !6.: O^an baroti. Na koritt Udru* ženja gledaliikih i^raJctv. Ljudtkt predstava pri zntžanih ctaah Trven Ponervru trvr*f» no naitudirant, je lela pri prvi leto^fiji vpriforirvi r rtauici velik u»ptrh Zato tmo prepričani. !jila publiko Z*—d-ba w«a ko* pri prvj ▼prlioritvi, It kn trt Gnmmi pojt tok rat tfotpod Julii B#t«tto PrtTbe Temple of Pallai Athenae« in zahteva — 1,250.000 dolarjev od^kodnine. Obtoieni *o tuđi taloioiki, ki eo izdali dramo in jzledaliiča. ki so jo vpri- rorila. O' Neill se. kakor znano, nahaja na potovanju po Evropi. Srev H2 »SLOVENSKI NARODt, đ»el3. jua«a 1929. Stran 9 Dnevne vesti. — Kongres Č«škosloviških . itigo slovenskih Ug. .?>. iulija se prične v Sarajevu kon-£it5 českoslovaških • jujoslovenskih in JusoslovensKo - češkoslovaških lig, na ka-terem bo usotovljeno, kaj je bilo došlo storjeno na polju kulturne vzaiemnosti med obe:na državana in kaj je treba storiti v bližnji bodočnosti na podlazi trch resolu-cij. ki so bile v tem smislu spre^te in sicer praške resokictje iz 1. 1927, dubrovniške. sprejete lani v maju. in plzenske, sprejete Um v jumiu. PIzensKa rcsolucija je nekak resumc praške in dubrovniške. Konsres bo raspravlja! ilasti o administrativnih ukre-pih, s katerimi bi bila omocočena izmenja-va kulturnih pridobitev med Ceškoslovaško in Juffoslivijo, v prvi vrsti na šolskem polju. Nadalje bo kongres razpravljal o iz-"o-vem Sadu in dobi informacija o fctevilu han-garjev, o tipih Mal in njih konstrukciji, oboroženosti in nosljivosti. Obtoi^nec je vse tajil in trdil, da je Sel na Madžarsko, da bi vid«l ivojo bolno matfr. V Segedinu so ga Madžari ujeli in Mprli ter ga izpustili pod pogojem, da vohuni proti naši državi. On je Da to prista] t#r se vmil v Novi Sad ter i« nastanil v hotelu >Solunt. Lastnik hotela, ki j© tuđi Madžar, ga j# ovadil nalim oblastim kot vohuna. Hotelir Dračković j« kot priča izjavi], da j« obtoženec priSel k njemu in pa proail, naj ga seunani ? kakim narednikom letališča, ki bi mu mogel dati potrebne podatke. Hotelirju je obljubil 2000 Din, naredniku pa 20 tisoč Din. 100 Din je dal ta-koj na račun. Fejir je bil obsojen na 3 leta ječe Laradi vohunstva. — Senzacija koprivničke bolnice. Iz Koprivnice poročajo, da je prišla v tamosnjo bolnico pred To dnevi Jelena Zivković, žena rudarja iz Subotice pri Kasinji. Bila je losna • q •• je nadejala knaalu poroda. Včeraj je teg rodila trojčke, in «icer vse tri moškega -pola, ki so zdravi in normalno razviti. Tuđi mati je zdrava. Trojčkov v tej bolnici še ni rodila nobena mati in razumljivo j«, da j© dogodek vzbudil v bolnici pravcato senzacijo. Oče trojčkov jf piromašon rudar. — Duhori po ga pregsinjali. Iz Vinkov-cev javljajo, da so našli v bližnji vaši Mar-tineth v skednju obeienega 60ietnega hlapca Ivana Bote. Pred leti ie mu je nenadoma tmešalo. Imel je fiksao idejo, da ga prega-njajo duhovi. \'čaeih se je ćelo pretepal r. njimi. Mahal je po zraku s sekiro in stf%ljal v zrak s samokresom. Take napade j« dobi-val vedoo češče in pred dnevi so ga taprli v pobo, ker je postal nevsren svojim so«e-dom. Včeraj j« Bote pobegnil iz «ob« t«r »e v ^ližnjpm Fkednju obesil. —lj Trotoarji t Florjan^ki uliei. Vc>rajl- nJ* porobilo o leji občinskega iveta j«» po- praviti v toliko, da župan dr. Puc v debati o trotoarjih v Florjanski ulid ni iijavil, da i* bil ^jari trotoar napravljen v 1. 1864/«5 ta račun mestne nbdint in bitnih posestni- ovr, pač pa j^ rekel da je bil tedaj na- ravljen >na račun me«tne občine in ne .-nih po^*stnikovt. — Skok hla^nela ij prrega nadstropja. " red oeiješko bolnico se je nudil včeraj mi-.-uoidočim strašen prizor. Na oknu prvega jiadstropja «e je pojavi! bolnik v beli bolnički obleki in skočil na cesto. Bilo je zgodi] ijutraj. Obupni krik in padec je zbudil v«e bolnike. Prihiteli so takoj bolni^arji. ki so nesrečneža prenesli v bolnico. Piše te Ivan Worv iz Bačke in j# po poklieu ebčio-«ki vrtnar. Kazal je zadnje čaše znake duševne boleini in bo ga zato prepeljali v osi-jeiko bolnico. Worv j« razdelil svojo obleko med bolnike, čes\ da je že umri in je ne. rabi več. Naslednji dan j« iavriil samomor _ Strašna ek§plozija kotla. Včeraj se je pripetila v Zagrebu v delavnici Boiidarja Repovečkega teika nesreća, ki pa morda ne bo imela tragičnih posledie. Repovečki j* popravlja! parni kotel. Nenadoma j« nastala v (ielavnici strasna eksplozija Prihiteli io gosedje, da bi videli, kaj •« je pripetilo. U delavnice se je valila para. Ko se je ruika-dila, *o našli obrtnika vsega v krvi pri kotlu. Poklicali *o relilno postajo. V delav-nici so pone«rečenemu nudili prvo pomoč ter ga prenelj*l' v bolnico. Dobi! je težke poškodbe, ki pa nišo smrtne. — Zakaj ^e je usmrtila učcak« Amka. Kormu. Včeraj smo poročali o umomoru loletne ucenke dekli^ke sole v Karlovcu Anke Kocmur, ki se je vrgla rx>d vlak. Ko-lefia so ji odrezala glavo. Domneva, ,la je šla v smrt /aradi elabe ocene v nemščini, ki ,ji je pokvarila odliko ni verjetna. Kritič-nega dne ni bila Kocmanova v Soli vprasa-na, niti oponiinjana. Učiteljice so jo imele rade zaradi njene pridnosti in vestnosti. Tako ostane nepojasnjeno, kaj jo je gnalo v smrt. b Iz Ljubljane —lj Starbno gibanje. Na Glincah si zida V. Brejovar tik ob relezniški progi enonad-stropno hižo z visokim pritliijem in • pod-strešnim stanovanjem. Poslopje je v grobem dozidano in tuđi £e pokrito. Zidarska, dela izvrsuje mojster Fr. 2ivie. — Iv. 2erovnik ima v neposredni bliiini Brezovarjev« bile enonadetropno hiio tuđi že dograjeno. Hiia je zidana za dve družini. Zdaj je v đelu ometavanje sten. Tuđi to poslopj« j# lidal Fr. Zivic. — Odkar »o GradaMioo regulirali, je ob njenem desnem bregu na Viču trati« iz tal ćela vrsta hiš. Pri Boritnikovi hili je v delu betonski temelj za ograjo. Sicer so pa vsa dela dokončana in so «e stranke že \ selile. — Krojač Klemente imm svojo vi-»okopritlično hi»o tuđi že domala dograje-no. Zdaj te izvršujejo le &e manjia zidaraiu dela. Klemente iivriuje avojo obrt te pod svojo streho. Zidarska dela je imel v rokah zidarski mojster V. Battelino. __ Koderma* nova visokopritlična hiša s podstrežnim stanovanjem je povečem dozidana in spravljena pod streho. V notranjosti so zaposleni monterji z električno napeljavo. Zidarska dela je prevzel zidarski mojster Fr. Tekavc. Z ometom sten se prične te dni. — 2elezni-čar Tome ima svojo pritlicno hišo s pod-strešnim stanovanjem Je pod streho in je hiša v grobem dozidana, ometana pa le ne. Zidarska dela vodi stavbnik Fr. MarinČič. — Trgrovski poraočnik šinkovec bo imel tuđi že letoe visokopritlično hišo porabno za stanovanje. Hisno ziđovje je dovršeno. Z ome-tavanjem sten se v kratkem prične. Zidar* ska del« iivršuje atavbnik Fr- Tekavc. __ Svet ob GradasČici ima dobro pitno vodo. V tioglednem čaeu bodo dobivale te bile vodo iz ljubljamkega vodovoda. Ob ob«h bregovib Gradascice je projektirana po 6 metrov li-roka, z drevjem ozaljiana cesta, po katerih se ne bodo dvigali oblaki prahu ter bosta ja šetališče vsekako jako pripravni. __ Roi- na dolina tuđi raste. Supinova hiia, v kate-ri bosta dve itanovanji, ie je dvignila iz tal do podstrešja. Zida mu jo stavbnik V. Battelino. — Fr. Marinko ima svojo hiso s tremi stanovanji v grobem sezidaDO in pokrito. Zidarska dela izvriuje zidarski mojster Ko-zamernik. _ Bliiu Marinkove hile bosta imela svoj dom roizarja Virant (oče in sin). Tuđi tukaj so zidarska, dela povečem dovr~ ^ena. Zdaj delajo strope v pod*tre&n*in ita-novanju, na kar se bodo stene ometale ter napravile potrebne stopnice. Zidarska dela izvriuje stavbnik Ertl. __ Na Mirju predela-vajo podzemski prostor v poelopju, v kate-rem je institut za rudarstvo. PoveČala so se okna, poslopje je dobilo v temelju obodni zid. V podzemski lokal pridejo u rudarsko vedo potrebni stroj i. Hiia stoji nasproti tehnike sredi obaežnega vrta, ki bo ves ograjen z lično leseno ograjo na betonski podlagL — Na Viču tik ob levem bregu Gradaščice je dograjena Hamerlakova hita z več stanovanji. Stranke so se le selile. Ker namerava lastnik oditi v svoj rojstni kraj na Štajersko, s« hiia poceni proda. —lj Preiskara kopalne vode ▼ kopališiu »llirije< po Hifijentkem lavoda v Ljabljant V studijske svrhe je pričel Higijenski uvod v Ljubljani vsakodnevn© preiskavati bak-terioložko, kemijsko in mikroskopsko kopal-no vodo v kopališču »Ilirije«. Po 2 zaČetnih preiskavah se je ugotovilo, da voda povsem odgovarja kopalni svrhi in je isdatnost fil-tracljskib naprav izvrstna. —lj li naše Zreide. Lesena klop v blizini paviljona je trhla in tako poikodovana, da ni več vporabna. Potrebna je nu^ja po-prava, da ne bodo tujci zmajevali z glavini. —lj Obnove in prtiidmve. Vrtadnii (tuI« gu Pri Martinu) je pobelil hi5o ter notranje prostore preslika] in prepleekal. Tuđi gospodarsko poslopje tik ob TržaSki cesti J« pobelil. — Trjpovec Valentinfiž na Trlalki cesti predelava pritlične lokale, na kar bo poslopje prebeli] in dal hili lepše aunan)t lice. — Gostilničar Usenik na Borfctnikovem trgu tuđi obnavlja svojo bilo St. 2. De4o toGradaWica<, vmes pa se nabirajo prostovoljni prispevki v korist R. K. Pozivamo občane, da se po svojih mo-čeh odzovejo plemeniti akciji. —lj Opoierilo. Vse one, ki so preteklo nedeljo kupili tombolske tablice obvefccamo, da se je morala tombola radi nezadostne prodaje v zadnjem hipu preložiti, kajti Če bi se tombola vršila, bi drultvo Skrb ta mladino imelo 10.000 Din izgube. Kljub temu. da smo te trudili, da bi čim več tablic pucali, nismo dosegli toliko, da bi bili stro-&ki kriti. Zato nam bo gotovo vsakdo dal prav, da smo tombolo preložili. Odbor društva Skrb za mladino je v svoji seji sklenil, da se tombola preloži in se izvrši po bolskih počitnicah meseca septembra. Ker je sedaj prevelika vročina in ker ostane ob nedeljah malo ljudi v mestu, smo bili primorani preložiti tombolo na pouej&i čas. Vsi oni, ki imajo tablice kupljen*, pa naj jih spravijo, aa v jeseni i njimi lahko i grajo. Da se bo preloiena tombola z istinii dobitki resnično vršila meieca septembra jamči, odbor društva Skrb 1A mladino. Odbor. —ljS«k«l II. priredi svoj običajni javai nastop zdruien i ljudsko ve«elico v nedeljo 16. junija t. 1. ob 4. popoldne na letnem te* lovadižču na Prulab. Nastopijo v«i telova Ini oddelki. Po telovadbi se vrši ljudska veselica s plesom, 5rečolovora itd. ^*xieluje $ođ-ba grav«ke divizije, \stopnina ^toji^ča 5.—, sedeii 10.— Din. Zdravo. 37 4. n —lj Javna, drasba sarubljeuih pr^Uinvtav bo dne 15. junija 19G9 od 9. are Joj» >!dne dalje na mestnem magistratu. M^Mni tr^» št. lp. \et na razglasu, ki je aab t aa m«- >t-ni deski. —lj Primarij dr. Demšar *e je prt > lil t Miklošičeve ceste v Selenburgovo uiiro >t 4 — Đudilks prvO'vrsten fabrikat F. Čuden, Prcšcrnova 1 57-L —lj Stud«ntoT»ka ljubrieu (Dne^i »i*šega žirljeoj&). Opozarjamo občinstvo na to zanimivo dramo slavnega ruskega pisateija Leonida Andrejeva, ki jo vprizore naši aka-demiki v proslavo lOletnice univene Kralja Aleksandra I. v eoboto v dr.-imskem j^leda-lišČu. ZaČetek pristave ob %2a\. Ker vlada za nastop naših akademikov na gledališkem odru veliko zanimanje, opozarjamo rvbčin-stvo, naj si preskrbi vetopnice v predpro-daji. Do zadnjega kotička zasedeno gledali-Šče naj dokaže, da znamo ceniti trud naMh akademikov in da se z njimi vred veselimo jubileja naše najvi*j? kulturne ustmove. lj C*r*n baron pr| z nizan ih csnah. \r nedeljo se vprizori ta priljubljena opereta v Ijublj. operi ob pol 8. uri prvii pri zniža-nih cenah. Opozariamo zunanje goste na to prelepo klasično delo, polno leoih melodi! in pestreza dejanja. Predstava se vrti v korist ^Udruženia sled. ijjralcev«. Iz Celja —c t>lj*ki U«ij«aarji! ub priliki letenje detetletnice naše udeleibe na koroikih osvobojevalnih bojih se sestanemo na praznik *v. Petra in Pavla, '29. t. m. na Ljub-npm. Odhod s posebnim avtobu*om iotega dne tjutraj iz Celja, vrnemo se isteka dne zvečer. Radi prehrana in votnje z avtobu-som moramo vedeti itevilo udeleieocev, xa-to prosimo, da se do 20. junija t. 1. prijavite na naelov dr. E. Mejak, Celje, Preier-nova ulica. Točnejii spored objavimo pravo-časno. Pridite polnožtevilno. Odbor. —c Premeaadai koncert ▼ Mestnem par« ku. V nedeljo 1-ševalno društvo v Me*tnem parku ob priliki javne telovadbe Sokolskega društva od pol l'J. do {ol 13. ure promenadni koncert. Igra izl>orno ieleznicarako gođbeno društvo >Slo-ga iz Ljubljane. Popoldne ob 1<5. uri »e pa vrši na dvorišču mestne osnovne lole velika javna telovadba, na kateri nastopijo v#i društveni oddelki. —c J*vpu nastop rel)>kega $«ksla. V nedeljo 16. t. m. priredi celjski Sokol ob 16. uri popoldne aa dvori^ču me^tn«* osnovne k>le javno telovadbo, katere spored je izred-no pester. Nastopijo vsi društveni oddelki. Pri prireditvi sodeluje ielezničareka goSJoga< iz Ljubljane. Celjsko narodno občinstvo je vljudno vabljeno, da ?e n.»*topa čim številnej« udeleii. Vprašanje mesfnemu magistratu Stanovalci mestnih hiš bi radi vedeli, kaj je z zadnio okrožnico s podpisom z. ii'ag. direktorja dr. Zarnika, v kateri se prepovedujs od/piranie sreznde in zalivanje vrtov z srnojnico v mestnih hišah za Beži-ffradom. Kliub temu, da so vsi stanovalci mestnih hiš, mtć. temi tuđi tišti, katerih se je najbolj tikala okrožnica, podDisali isto, se ne drže prepovedi. Stanovalci mestnih aiš prosimo mestni magistrat da temu napravi Konec, ker preseffa že v^e meje. Že ob štirih zjutraj, zvečer pa od 6. ure pozna v noč smrdi pod okni tako. da ni tnozoče spati, nki zračiti staTiovanja. Mnen^a smo, da vse to botj kali noCni mir kot pa n©dolž-ni radio, katerega se prepoveduje na ta način, da se irdajajo razni nalojri in ukazi za takojSno odstranitev an^en. Stanovalci mestnih hiš. Drvjanje avtomobilistov in motociklistov Za nas se sliJi skoraj neverjetno, da je v Parizu prepovedan pri motornih kolesih in avtomobilih tak irpuh, ki dela oni ne-znosni ropot, ono streljanje. s katerim se pona$ajo na5i »športnlld« noč in dan. Posebno po zladko tlakovaniii ulicah, pa tuđi povsod dnigjc. se zakajajo kakor lintverni po prori in rasgrajajo s svoiiml, to $t pravi svojih vozil plini, kakor bi bili v de-želi cluhcev. Kaj dniri Ijudje. kaJ »tanovai-ci, ka» oni, ki bi ponoči radi spali! Ce avtomobilist pred ovinkom ne pomoli hitro roke ven v znak, kam bo zavil, sa stražnik takoj zapiše. Ce ponoči kdo zavpije juhuhu, tuđi. To i« vse prav: Toda če trmi voza£ s svojim Irpuhom kakor tio-rec, ni to nič. StrainlV %\ menda misli, da že pač mora tako biti; Je pač tak Izum, ta Tiotocibike-H. Morda pa bi jra zapisal. 6s bi nrj vozač, ta roKač, ne utekel $ podvizanjem 17K A (« arrtilo-p). »Malo posmrdi. malo po..... pa nema sa viSe«, kakor je Junak Hercegovac doma razloži!, kaj je motor. Nekaj se mora zgoditi. Ni ravno treba, da bi naši strainiki motorskim prestopni-kom, ki na poziv ne ustaviio. streliali v Tmevmatlke, kakor v Ameriki. Čeprav sm vorilo potem makari prekucnt !n voztt ubije. To so prekooceanski narodni običaii in nali strafnttrt najbrfe tuđi nišo taki o-atrostrelcl. KalcirH to pri nas predpiii v tem po-Jiledu, ne vem. č* jih fe VaK se pa gotovo uporabi j a jo dosti prerahlo ali sploh ne. T">a pa vozati ne bodo prišli z raznim tehniškimi if*ovoH, bodi tole Dovedino: Vsak irptfi pri motociklu ali avf>mobilu mora b!r! otfprt rad< odvajinia plinov. Ne. spametno torej je dekretirati. da uri biti izpuh raprt. Toda izpuh mora obstoiati iz kratke, zavite cevi, kl omUJuie ropot, in končne ravne cevi. ki pline venkaj braha. Konstrukcije izpuhov sq s-icer zelo *atlič-ne, toda temelje vse na tem načelu. Seve-da i« ropot tilnejii, čim so cilindri večji. Toda pri mnofocilinderskih vozilih se to zopet omili, Ver so eksplozile hitreiJe, a manjše. Olavnl vzrok četmeralh tkSDlozij in ro-pota jt pt ta, 6a so vosači sami brejofrz1.-. ni in hočejo takoj pri zateku Že i.-neti več;o brzino. Zato odpro pri nizki prestavi kar na mah plin zelo moćno, da zleti voz kakor bomba v daljavo in lele kasneie zrenuiira-io plin na mani. To je tista brczp.imerna neobzimost, la.iko rečeno nesrarrmos*, o kateri pa mislijo gotovi ljudje, da svetu strasno imponirajo I njo ali pa vsaj kikt dondi, ki g;re mimo $ prekratko kikljico. Ja, to >e k«rlc, to je heroj z usntno suk,i; \ kavalir, skoro enak filmskemu rvezdniku! On, če bi me povabil v tisto škatljo zra-ven kolesa! Potem iele bi ropota'a skunai in deUIa eksplozije, v občudovanie \«t^a sveta in onih revčkov, ki se premikiio le peš ali pa prestrašeni poffledujejo čez okno, ali se svet podira. Pesebcj hudo ie pa še, če motocikl, sredi noći pod okni mirno spećih zaćno zaganjati svoje kolo, ki jim ne parira. Po dolgih tež-kih ninutah, včasih ćelo sele čez četrt ure, se jim naposled posreći, spraviti »iroj v tek in potem seveda švigneio streljaie na-prej. Stražniki to mirno dopu&ča'o. Včasih kateri še ćelo z lani-nanjem zraven stoji in gleda ali bo kaj, ali ne. Mi ostali prcbival-ci smo pa mnenja, da bi se moralo tako najanjanje motor.;ev ponoči in v zazidani zoni i*nesta kratkomalo kaznovati. Ce se ie kolo pokvarilo, naj ga pa v potu svojega obraza peŠ domov vleče ali vsai do kraja, kier lahko dela svoje eksperimente, ne da bi motil druge ljudi Ce že ima tako vozilo, naj !e prevzame naše tuđi riziko prav vseh neprijetnosti, ki so ste-n v zvezi. Naposled je neka] brezobzirnejja, če se ponoči ustavi pod hišo avtomobil. nekđo izstopl in srre v hišo, kj-er ie doma, nekaj iskat in se vrre Č€z 8—10 minut. A ves ta Čas pusti voznik stroi teci in brenčati. Tuđi za to se noben stražnik ne zmeni. Ko se dotičnik vrne, loputajo z vrati avtomo* bila semintja, stroj šc bolj brunda, vse r vozu slasno vprek vpiie in se smete in naposled vsa družba butne s hruščem in tru-iče-m dalje. Toliko si domiSliujemo na svoio civiliza, cijo. Kie je? Včasih. ko je imelo še nemško planinsko društvo svoje koče. e prenočevat v nemške koCe, kier si tuđi Slovenci naznače-neja rjove^eca kalibra nikdar nišo upali delat! rtemira. dobro vedoč. dt bodo sicer ven vrfeni. Med do:načimi U. to je kaj drugoga. Tam bodi merodajen samo pravi »Slovan«, t i. tak, ki d«la vsc, Česar ne ^e delati noben civiliziran človek. Upa*, da ie daridanes to bolje postalo, ker smo vendar Že čez tišti na?or, da i« dober na-rodniak le oni, ki se vede kakor zverina. Toda pri avtih, zlasti pa pri motocikl ih i« to narodno hotentovsrvo pri nas Je v polrtcm razmahu in na stališu, kjer samo sebe občuduje. AH res noče. ne ^iore, ne zna. ne sm« redarsK-ena oblast tukai vmes poseči tako, da bo vsakesa prestopn'ka bolelo In si bo dnmtikrat zelo premislil? Ne z lepni papir-natimi odredbami, nego z dobro, brezobzir-no policijsko prakso Predvsem tuđi % ttm, i da pri stralnikih samih zbudi dut xa njih * | tozadevne- dolžnosti. Zlast; pri onih, ki »o ; morda prišli v sluibo z dežele :n sami ni- :n2jo za ukc stvari a;i lastn.h živcev. J Kar se smradu od *notorni*i vozil tič*. i ie !e dokaz, da je dotičnik stroi preveč nlov. Narodu« M. 131 z ^lne 12. t. m. pod ua#lovora •Voz.a-renje avtoraobiliš^tov in motociklUtov po \Aa-ninskih ce*tah • mi dovolile aekaj pripoinh. Sem tani turist, mlad »em le io nimam niotorja niti kakp tiruce umilne pripnve, • Katrro bi ropotan] po pijinioeKih oe*tah. \ em pa le toliko, da do Kopiiarja vodi pla-ninfika c#*ta, je to normalna cf^ta, na kaWi lahko v^akdu vo/i in ft» ^e tako roi»oo«». Skromnetfa mnenja ^em, da M vtak !uri«t izogne laiiko takini voiafem in njihovemu smradu, ker so pač kraji, karnor tak emrd-l^ivi motor ne more i a tutu radi ropotanja* kjer traja reli dan in radi smradu, iz, katerega sploh ne ilez,**, pa mu tuđi ne mor« akodovati. če sreća kaket ali kaj podnhnej?«. l'Sojpi piloti, kdaj *r bo nekdo »pravi! nanje? Oni tuđi okužujejo trak in to *<=» mora prepre-?iti. Phniner. NOGAVICE 2 Ž.I6OM iv/jl/c Občni zbor SPD Ljubijmrtđ, 13. j unija. SnOkli s«e )c vriil v restavraciji pri Levti občni rbor SPD. ki »e g* je udeležilo oko« li l.M» *llanov. Občni zbor je otvoril pred« sednik dr. Frtn T o in i n š e k, nakar jt poda) tajnik g. Tavčar obiimo tijniiko poroCilu. Iz njega posnemimo, da itej« društvo 4 Castnc članc (dr Tonainkek, dr. TumA, dr O-blak, prof, Mlakar), t>7 u«ta# novnih in 4333 rednih. Pisama je r>reiel* odno«m) odr>o^lala okoli 3RM) dopa#ov fer je imela opraviti dnevno /. 20 strankami. Izmed pn\atnikov in društev, ki »a pc* klonila SiPD ra^na darila, je hiia na pr\ cm mestu tvrdka Medic»Zankl v Ljubljani. Da* rovala je za planinski dom \ Ktmni^ki Bi* stric i za 50000 Din harv. Poročilu knjigo\odje £ Rozmana je na\ajalo, da ?*€■ je /višal skupni promet nap-rtm letu 1^27 za l.SUT'Ml« Din ter da je /naial 15,.>33.rj6B.21 Dm. /a v/drže« vanje planinskih koč «*c je izdalo 41457 21 dinarjev. Takoj po tajni>kem in blagajni>kem po* roćilu :>e je razbila živahna debata, v ka« terc so posegli med drugimi dr. Mrak, dr. Tuma in ravnatelj Pustoslemštk. Slednit dva »ta se /avzcla zd reorganizacijo SiPD, nakar je bil sprejet sklep, d* se osnujejo tri je tamo^toini od->eki: literarni, fmančrrt in organizacijski. Odbor *€ je izpopolnil s tremi elani. 1» voljeni to bili: za pred>edtiika dr. Fran Tommiek, za. rvdbornike: Janko Mlakar, Ivan Tavčar, dr- Stanku Tominšek, Jože leretina, Makso li-rovaHit. Cividon ČadeŽ, Rudolf Rozman, Jtncz Kveder, Alojz kn*« felc, Janko RaMiik, »iž. >kof. Viktor Na* glai, dr. Tičar, Podkrajšek; za namestnik« han Sabec, Mirko Vflaj, Anton Bervar, Mrzcl in Vilhar. Pti volitvi delegatav za skupičino ce« lokupnega SPD je bilo izvoljenih *>1 dele« gatov, in sicer \z vrst navročega članstva, nakar je bil občni zbor, ki je trajal od četrt na 0. do 1. ponoči. zaključen. Razstava norcev V Parizu so priredili te ctoii or'KinaU no rarstavo, kafcr&ne m^nc ni v«dcl. Ore za rarMa-vo noperv, ki je pa prirejtna v dobrod'C-kie na'mwic. Do* hoJIki se bodo rtamreč r>crabiti za fcw>d. \z katerega bi dob^ali r>oc!^>ore urm>-bo*ni. Pazstava zavzema tr dvorane in razsitavKieni so samo izdeflei Ufinoboknih. Med njirrri je rrmof o zelo iinirtiivi-h. Me4 drugimi je rajstavUjen model letalt, ki se (ivi-gne in spusti navTpiino. NaiiaTii-m vcjš; dcl ra'zs»tave je ume-tnostonl. Vi je razidel-jc-n v &\t polovici. Ena Ji izraz duševnega stanja umobolTuih in predstavlja dela pravih umetnikov. ki se jim ie zunešak). Tu so krafne rfike, Vi jčh O'bč!imst\o raijm koipuje. Raz»ttva pri'ia, da sfka.to slflcani v umoboktcl mnogo lepie. nego so sfUk&U, ddder sa biJi še nonmalr-" ^ ^ Stran 4 »SCOVENSKI N ARO D«, dne 13. junija 1S29. %tev I ? > tfiugvst t&fanche: " SVa valovih strasti JZoman — Markiza mi je obljubila visoko nagrado, če izpolnim nalogo, ki mi jo je poverila. — In kakšna je ta naloga? — Morala bi nemudoma oditi k ma-demoiselle Gćronniere in ji reci.. — Kaj? — Da je bil Armand Cambon msj ljubček. — Kakšna podlost! — je vzkliknii Armand ogorčeno. Denisa se je začuđeno ozria na na.i-večjeganeotesanca sveta. — In da je zahajal ce!o !eto vsak večer k meni, — je nadaljevala Denisa. — To je grozno, — je nadaljeval Armand v svoji slepi gorečnosti. Denisa je prebledela. Ali je res tako grozno, če bi bil navaden delav^c zaljubljen v komornico bogate markize, če bi dekle, kakršno je bila Denisa. ki je bila lepa tuđi brez pripomočkov mar-kizine garderobe opozorila naše Valentina in Mabille? — Ne smete me napačno razumeti, mila Denisa, — je pripomnil Armand hitro, kajti sele zdaj je razurnel. kako globoko so se zajedle njegove besede v njeno srce. — Vi s svojo neomadeže-vano preteklostjo da bi lagali, da ste imeli ljubčka, ki je zahajal k vam vsak večer! Toda to mučnega vtisa ni izgladilo. Tako lepo dekle, kakor Denisa, naj bi lagalo, da ima ljubčka! 2e to je bila velika netaktnost, pripisoviti ji pomanjkanje Ijubčkov. Samo grda dekleta si morajo izmišljati ljubavne pusto'ovšči-ne in napenjati vso svojo zgovornost, da prepričajo svet, da jih imajo fantje radi. — Kdo bi ne bil ponosen. da ga vi ljubite! — je dejal Armand, ki je sled-njič spoznal, da jo je treba ^otolažiti. — In to je vse, kar ste hoteli povedati mademoiselle Geronniere? — Ah, ne. — je odgovorila Denisa nekoliko potolažena. — Morah bi ji tuđi povedati, da ste bili zadnje čaše manj nežni z menoj in da ste me ćelo zanemarjali in prezirali. Markizi je zlobna ženska, je-li, Arrnand? —- Zelo zlobna... Tod-i nadaljujte, predraga Denisa. Čemu bi ji morali vse to povedati? — Zato, ker ste se slučajno seznanili z mademoiselle Geronniere in ker je vas na prvi pogled očarab. Markiza je ćelo prepričana, da ste do ušes zaljub- ljeni v njo. Tuđi to je bila neumnost, jeli, dragi Armand? — Seveda je bila neumnosf. No, in kaj potem? — Potem pa, da pod vplivom te strasti niste mislili drugega, nego kako bi preprečili njeno poroko z vojvodo. Da ste me med drugim prošla, naj vam pokažem kako pismo, ki ga je pisal vojvoda markizi, kajti vojvoda, ki je markizin liomme d' affaires, ji seveda pogosto piše. Ker pa čutim do vas ne-kaj več kakor do drugih moških, se ni-sem mogla protiviti vaši želji, marveč sem vam dala pismo, ki ste ga vzeli, ne da bi mi povedali, kaj nameravate početi z njim. — In po tem pismu sem napisal drugo, katero sem izročil mademoiselle Geronniere? — je pripomnil Armand. — Prav pravite, Denisa. to je mreža zapritlikavca, na katero zadostuje samo pihniti, pa se pretrga. — Slednjič naj bi kot vaša ljubica prosila mademoiselle Geronniere in nje-nega strica, da bi vam to oprostila, kar da bosta storila iz spoštovanja do mene, deloma pa. ker razumeta, da je lju-bezen najhujša strast. — A posledica te Čedne storije naj bi bila, da se osleparjena jutri poroci s sleparjem, — je pripomnil Armand. — Ali poznate večjo jamo razbojntkov, ki skriva večje zločince, kot sta vojvoda in markiza? — Oba sta grozna, — je pritrdila Denisa. Ali mi pa morete pojasniti, draga Denisa, zakaj je markizi toliko ležeče na tem. da se vojvoda poroci z mademoiselle Geronniere? — Vojvoda in markiza sta zelo za-dolžena, a mademoiselle Geronniere je naifr-^.-'teišn nevesta v Francu'. — Že razirmem ... Banklrjeva nećakinja naj plača dolgove vojvode Beaudreila, vojvoda pa markizine. Tega ni težko razumeti. — In veste, kakšna bo posledica tega, da sem zdaj tu, namesto da bi bila v rue d'Anjou. kakor misli markiza? — je vr>rašala Denisa. — Obljubljene nagrade ne dobite, toda čista vest vas bo poplaćala za to, da ste storili dolžnost človeka in krist-jana. — Ne, motite se. Domov se sploh ne simem več vrniti, nifkoli več ne smem stopiti pred markizo, — je odgovorila Denisa. — Da, to utegne biti res... sicer pa, kako morete še služiti pri takem nestvoru! — Zato sem se pripravila na vse, kar se mi utegne pripetiti. S seboj sem vzela vse svoje imetje, vse, kar sem si prislužila, — je dejala Denisa in zaljubljeno pogledala Armanda. — Vse ste vzeli s seboj, pravite? — je vprašal Armand radovedno. — Da, in prihranila sem mnogo v službi pri markizi, — je trdila Denisa. — O, zakaj n!imutu mil-iionov, da bi i:h dala vam! Zakaj nisem tako bogata, kakor Adelaida Geronniere! — Križ božji, premislite si! — je vzkliknii Armand ves prestrašen. — Čemu bi mi dajali milijone? Čemu bi mi sp-foh kaj dali? — Zato, da bi me ljubili, kakor vas ljubim jaz! — je vzkliknila Denisa in objela Armanda. — Zato, da bi se ni-koli več ne ločila, da bova najsrečnejša človeka na svetu. Da, mili moj Armand, da bova blažena kakor so angeli v ne-besih. Armand je napel vse sile, da se resi iz tega precepa. — Fantazirate, draga Denisa! — je vzkliknii. — Sami ne veste, kaj govorite. Cenim in spoštujem vas, prijatelja sva, za vas bi dal ćelo svoje življenje, če bi bilo treba. In ker vas visoko cenim, moram biti z vami iskren, kajti greh bi bil voditi vas za nos. Po-tolažite se in ne glejte me tako grdo, draga Denisa. Ne morem vam vračati ljubezni, ne morem se z vami poročiti. Toda dokler bom živel, dokler bom di-hal, hočem in bom ... Denisa je zakričala tako, da bi bila pognala vse strahove z ulice v beg. Platila je po&o-nc:, kakor da jo je pi-ella osa, zavila se ie v sviJeni plaše in stopila k vratom. — Tako ne smete oditi, ubogo dekle, — je dejal Armand z mirnim glasom, ki je zadržal Deniso. — Ne smete me zapustiti v takem stanju. Poslušajte me še trenutek, Denisa. rotim vas, poslušajte me. Pri tem jo je prijel za roko in od-vedcl nazaj k sto hi. na katere^a je vsa objokana omahnila. Neverjetno je, kako zna francoska komornica plakati, če že začne pretakati solze. — Ali, Armand! — je zašapetala in se znova nagnila k njemu. — Bodite vsaj enkrat pametni! — ji je svetoval in se nagnil nazaj. — Kaj res ni nobene srednje poti med Ijubez-pijo in sovraštvom? — je pripomnil naivno. — Torej me vendarle ljubite? — je nadaljevala komornica. — Saj sem vas prosil. da bodite pametni, — je odgovoril mladenič, ki mu ie lahfko biJo biti pameten, ker ni Iru-bil nje, kateri je vtepal v glavo pamet. Kdor oglašuje, ta napreduje! Zđravnik osamljen zastrupljenja pacijentke Zanimiv proces v Bonnu. — Zastrupljenje ali osveta histerične ženske? Sod šče v Bonrni se peca te cku z afero. r*ri kateri zre za zastrupltjenje ali Pa za histerično osveto nad zdravmi-kom. Zdravnik Peter Richter iz Glesa na Reni se je seznan-il pred leti z lepo Irce riko bonmskega dr a gruljarja KataridK) Merteros. Ker je živela Merten-sova v nesrečinem zaikonu, se je k-maJu razvilo med rujiima ^uibavno razimerje. Lepa 20-.sr>a se je v zdravniika do ušes zabubla. Kmalu sta se zakone a Mertens točila. K raapravi v zadevi ločitve zakona je bil r>ovaW;en tud: dr. Richter, ki je pod priseseo izjavi], da ni knel liubavnega razimerja z Me rten sovo. Splošno je pa prevladovalo mnenie, da je Richter krivo prisegel. Toda Mertensm a n d-oča-kala poroke 7 zdravnrkom. Zdrav nitk je namreč i>on vo r.-fasal in njegovo *rce se je tako rh'rdlo. da mu ^ Merten-sova opetov.-jro r;uiVjyrv!a. da 2a ovadi zarad* krive rt-rNegc. Lani 1. decembra ie posetil dr. Richter Me rt en sovo na domu. hoteč spraviti to mučno zađevo s s\ eta. Po njesovem odlioJu ie planila Mcrtensova na cesto n kričala, da le zastrupljena. Stražn'ik jo je odvedel na policijo, kjcr :e izjavila, da ji je dal dr. Richter zastrupl'je-no žem^o. Mertensovo so poslaM na k!i- Afera milijonarja Baratauda Poročali smo že o velrkih demon-strac'iali tvo obsod'b; dvakratnega nm-rilca Baratauda v franeoskem me^tu L:-moges. ObČ:>ns:tvo je b:lo tako ogorčeno nad preniziko odrnerienn kazn'jo. da je hotelo navalili na sodišče in da je morala rvolicna po-klicatt rm pomoj \ o-ja-stvo. Pri demo'nsitrac"jah je bilo na obeh stranch 100 ranjen h [n polici-Ja je aretirala 40 demonstrantov. Pa tuđi med obravnavo samo Ie prišlo do birnnih prizo-rov. Privatno kore-s-pondenco med miBjo-nariem Barataudom in njegovim umonennm prijateljem so čitali na tajni obravnavi, kateri ie pr_-soistvovalo mnogo medicincev in mcd:-cinik. Slušatelji »ficolc de iMeđ:ci'ne<' ^o smeli prisostvovati tawni obravnavr v šitudi'>s(ke svrhe in so se wnerwtno zaba-vali, ko je predsed'nik čita! razne intimnosti iz življenja m-orilca 'n njegove žrtve. Prišlo je taiko daleč, da je moral predsedlnik p>rekiniti obravnavo. Pri javni obravnavi so napolnile^ sodino dvorano večinoma dame iz boljše druž- ::.i\o. ker so bili zdravnifci mrtenja, dl iiiiaj-o opraviti s hi&ter čno žctu^o. Za-to so io podali na opazovalflico. Kmalu se je pripcljal dr. Richter z avtomobilom v bolnico, toda Mcrtensova 2a ni hote!a puniti k sebi. Stre?-nico je r»ro*ih. naj jS pt nese papir i ti crnilo, da nap-:še r>is«iio. Na eni strani pisma dol/i zd»ravn:ka, da k> je /a*vtru-p:1. na đru2; s-tran« ie pa nap\ab ■ ' \-državnc:^a P'^avdni-ka von \Ver^v la čas se x n-jeno stanje poslahšalo in Ccz nekaj ur ie unrw!a. Pr ohdukc:>; nso našli n;česar, kar bi pričalo o zastrup-'en.u. Truplo so r>c*e pa pojavili po*mrsk1<; jjlede izida oNdukc:^e: so čez neka i dm i truplo odJko-nal: in pri ponovn-i obdrke ji so zdravniki ugoto-\ ':Y: slednve ^troiantena. Na podlae' tega no dr. R'ichterja aretira'.i in za&li&ah Iz-iavil ie, da je kur>:l strofarrtim v rirav-stvene svrhe \r\ Č3 sa ie iz aktovke iz-jjuh 1. Ker je b'fo Mertens-nva pred r>o-roko z drajruljarjem strežnica, ni izik-lru-Čeno, da >e poznala vtrofan-tin in da ca je vzela zdravn;ku iz aktovke ter ve zastrur»ila. da hi se nezvestenru lhnbč\u osvetila. Soj šče ie po\-ab:lo k razp^a-vn nad 1O<> prič. be, ki so encirčVio protesrtiraJe. ko .% dal i^redsed'ii k dvorano iziprazniti. Pa tuđi rx>rx>tni:lki in sodnilci so se med javno nbravnavo na Baratand^v račun za-bavali. Neka mHada žena je namrec v zaporu porrvdi'la, novorojen-Oka je zadavila in vr-zla v rontioe. Ko se je poznKje o tem govorilo v ^ojsri dvorani, je napravil Bara*taii»dov zajo-^■o^n::k neslan d*ovtip. Iziavij je namrcJ. da jamči s čas-tmo besedo. da Bara«ta(i:d rw oče nes-rconega o-trociča. S tern ie namigaval na Baratauđovo razmerje dr> umorjene^a prijatelja. Barataud je namrec r>ra-vi tip homoseksualca. So-dtniki in rvorotnik; so se davtinu od srca sme.ialt. Zdi se torej, da je hik> rure-hnvaKtvo rne-sta ogorčeno ne le nad r>renizfko od-merieno kaziniio, rrrar\^eč tud. nad neka-te rimi momenti med obravnavo. Za modema dekleta. — Ne \ em, mat:, kaj na-jdes na tem fantu. — Dekle, to je kot rulaš-č part'i^ zate. Fant je izuče.n kuhar, med vojtno I je kot sluga pO'Sipravl'jal pet sob in tuđi prati zna zelo dobro. LLJH ■■■■■ iijI IH ^^^ ^M za prodajo časopisja ■ ^M P"™" ^H v kopališčlh I 1^1 qI išče C^H uprava ..Slov. Naroda" Blago za divane in otomane v veliki izbiri prfporočm A. & E. Skabernč Ljubljana Zanesljiv pomoček za nego las 2 rmtr m «**• taujdeo« franooske pomade »MIŠCL« se nsUvi tepadanie b ^tM* ta* pm««* m brubijenl Ude. %m?iJt 1mt3m w++~ ni- u popelo nsoeb wt te lek. Za Mlz\. da bi ne bilo '"^i'UUSfl iSSa V ******* 1*9° m Jueosfcmjo pamadi »MlSCLc. R ^ V*-hu 8. — V B#o*radu prodaja lekama Delinl, Knez Mfoaflova I. Vsoka beseđa SO par. Plača se lahko tuđi v znamkaK Za odgovor znnmkol - Na ppraiania brez momke ne ^M* odćovan'ama. — Najmanja o£la* IHs 5"—» mmmmm Frizsrka samo&foina sila dobi mesto. Plaćam dobro. Potiudbe na Prebrich čt Fl:ieger, Sarajevo, Kralja Pe*tra br. 34. 1279 Košnjo odda Klemenc Jagrer, mesar, Ljubljana, Sv. Petra c št. 79. 1274 UraJnik z v€ČI«etno prakso, zmožeri slo-v. te nem&kie TsorespoTid'efice, stenograf^'«, strojepiisia, knji'jovodsitva (bilao-efet) ter vseh piisarniških del, Že!! s^rcaneoki službo, Nastop tako] ali s 1. avgustom. Ponudbe na upraN^ lista pod >Prvorvrstna moč«. 1275 Kroj. pomoćnika za veli'ko kose si>reitnein takoj. Prednost imai-o izvežbati? v i-zdelavi že!ezni<£arskii!i unifonm V, Av1>et-5ek, Pras?eTsko — x»i koIodvoTn. 1276 Leđno omaro 'Eiskastem) fe ra.bUe«w> aK n©\-«. za zostiloo, r>redel.j€fio za »od£ke ;n steldenic«, najraje z moutrraiK* zračno putmpo kupi Rudolf Lovški, Eostil»i-6air v So dražici. 1273 HMMHMMtMMMMMMIIIM L Mikuš UU5UANA. riestni trs 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo — to6io in solidno — Frizerko >erfektno endulerko preko sez-cn« sj>rejnve k morju J. HoJv, Split. Sar-o-dn: trg 15. 1243 Z najboljšim uspcbotn ie aad 23 let trporabljajo Lamela kapsule ta ozđravljea}« &Dotoih t>^!trzni (triper. b«k) kapanje). V vsaki lekarni pušćica Dio 25.—. S pošto polije lekama Bluni, Sobo-tica. 29-t Čcvljar. pomoćnika spreimem takoj za fin«j§a d ■.< Makulaturni papir kg d Oin 4*-orodaia u^rav? "S^ov. Naroda'* UiBlnJ« Jo^R ZopMii«. -. Z* «N«odno tiskaon: Itm JaMiak. - Z* *«*• »a u»«»m del i»u; Otw tknuot - Vu » Ljubljua.