GLAS ■fci0 XLVm - št. 86 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 3. novembra 1995 Steč aJ predlagal kranjski Merkur Stečaj Terminalov? ^ra Holdig ni uspela (hotela) prepričati predlagatelja, naj umakne predlog o stečaju S| vnJ' 2« nov. - Na kranjskem sodišču je Dr^S kranJskega podjetja Iskra Terminali kranjski Merkur, ki mu Terminali rjoi^0 'e približno 6 milijonov tolarjev. Ve£-?0VI Terminalov so menda kar stokrat izoe Zat° ^e vPrašanje, ali se sploh lahko Ustreza S*ecaJu m kornu vse pravzaprav tjgjf, nedavni tiskovni konferenci je Dušan lian rektor Iskre Holdinga iz Ljub-'• dejal, da je stečaj Iskre Terminali ja ahSa'o eno od gorenjskih podjetij, in Predi skušali dogovoriti o umiku tega steč: t ^.sPei° nam Je izvedeti, da je DrpHf1 *crminalov na kranjskem sodišču nieo gaI krar»jski Merkur, kar je potrdil Sv d""ektor Jakob Piskernik. Za umik olago 14 dni, a niso uspeli zato Merkur predloga o stečaju azpol 'i dok S083 je bil° na raz dogovoJitiSe0p0raVnaVi mjujnaknii. oliŽn1"3 ^ei!mma^ dolguje Merkurju prime,. ° ^ miHjonov tolarjev, kar je soraz-HienH° ma'°' saJ dolgovi Terminalov tolar- ZnašaJ° kar približno 600 milijonov PrediCV" ^resenetlJivo je torej, da je stečaj oi h\\^u ^crkur m ne največji upniki, kar Jakoh razumljivo. Direktor Merkurja °ili n skermk pravi: "Pripravljeni smo Plač 1 VS^ mo^ne rešitve, tudi na odloženo na hI ustrezno plačilno garancijo, celo lagovno kompenzacijo, kar pomeni, da apanamesto denarja dobili telefonske dol?3^" ^glasul se Je Slcer predstavnik znika, vendar ni ponudil nikakršnih rešitev, zato se nismo mogli dogovoriti. Če celoten sistem Iskre ne more tega plačati oziroma dati vsaj garancije, da bo dolg plačan, naj gredo Terminali v stečaj." Kaj torej čaka Iskro Terminali? Če dolg res znaša približno 600 milijonov tolarjev, je težko verjeti, da bi se lahko izognili stečaju. Pri Svetu kranjskih sindikatov sicer pravijo, da se v Terminalih zdaj z največjimi upniki skušajo dogovoriti o prisilni poravnavi, ki naj bi pomenila večjo možnost za postopno sanacijo bolnega podjetja. Ne smemo seveda pozabiti, da so Terminali pretežni lastnik novogoriškega podjetja Impulz, ki se ukvarja s postavljanjem javnih telefonskih govorilnic in posluje z dobičkom. S stečajem Terminalov bi seveda padel Impulz, da seveda ne govorimo, kaj bi stečaj pomenil za Iskro Holding. Terminali so namreč konec lanskega leta leta na Holding prenesli celoten družbeni kapital in si tako poiskali varno zavetje, seveda tudi v obliki jamstev za posojila. Ali pa so stvari nemara takšne, da si stečaj ustrezal tudi Iskri Holding? Terminali so namreč samo še lupina, saj je tam le še nekaj zaposlenih. Poslovanje in proizvodnja pa že nekaj časa poteka v vzporednem podjetju STI, kamor je bila že razporejena dobra polovica delavcev, ki sicer redno prejemajo plače, vendar najnižje dovoljene. Ostali pa so postali trajni presežki in so se "preselili" na zavod za zaposlovanje. • M. Volčjak Delavski svet Planike sprejel obvestilo o "presežkih" Za odpis 448 delavcev V dveh mesecih bodo v Planiki izdelali program reševanja presežnih delavcev Kranj, 2. novembra - Prejšnjo sredo je delavski svet kranjske Planike sprejel obvestilo o "presežkih", Id je prvi korak v odstavljanju odvečnih delavcev. Seznam celo krajši, kot je bil napovedan. Po napovedih naj bi bilo namreč odveč 590 delavcev, medtem ko najnovejši seznam, sprejet na delavskem svetu, vsebuje 448 imen. Od teh naj bi 165 delavcev reševali po t.i. "mehki" varianti, to je z upokojitvami, z upokojitvami posredno prek zavoda za zaposlovanje in s premestitvami, 50 delavcev iz tolminskega obrata Planike pa naj. bi prevzelo sosednje podjetje Metalfleks. Iz kranjske tovarne in iz obrata na Brezniti se bo poslovilo 228 presežnih delavcev, od teh slaba polovica (103) po že omenjeni "mehki" varianti. • H. J. vRad ovljici obnavljajo Prešernovo ulico Kriza, (denarna) suša - in 21 novih stanovanj tav4 SlT/12x 9-913 SIT sprejemamo že sedaj. Rezervacija do fyrw *4/120 96,360 SIT decembra - en mesec GRATIS J^SKA OPREMA za vaše poslovanje, CD ROM igre po odseku spuščen že v ponedeljek. Predvidoma v desetih dneh bosta končani tudi priključni cesti na C. Staneta Žagarja, to sta Likozarje-va in Zanova, na "finiš" čakajo tudi še nekateri pločniki in semaforji. V ponedeljek, 6. novembra, bodo avtobusi mestnega prometa začeli voziti po novem voznem redu. Linije bodo prilagojene ponovno odprtemu mostu čez Kokro Nov vozni red bo objavljen na avtobusnih postajališčih mestnega prometa, na osrednji avtobusni postaji v Kranju pa bodo potniki lahko dobili tudi posebno knjižico z natančnim pregledom prihodov in odhodov avtobusov mestnega prometa na vseh linijah. • H. J. Gorenjska^ Banka Banka ** posluhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Začeli so pred desetimi leti Krnice, 2. novembra - Pred desetimi leti so sami začeli graditi cesto Krnice - Kopačnica. Pred petimi leti so jo zgradili v makadamu, letos so na njej položili prve metre asfalta. Delali so vsi, tudi ženske. Reportažo bomo objavili v Gorenjskem glasu v torek. • A. Ž. Naj pridelki Slovenije '95 Cerklje, 3. novembra - V kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah bo jutri, 4. novembra, ob 19. uri bo Turistično društvo Cerklje pod pokroviteljstvom občine Cerklje in Gorenjskega glasa že sedmič zaporedoma pripravilo prireditev Izbiramo najtežje slovenske kmečke pridelke za leto 1995. Za NAJ pridelke se bodo Eotegovali krompir,*zelje, rmilno in rdeče korenje, krmilna in rdeča pesa, repa in nadzema ter podzemna kole- Gorenjski glas jutri v Tunjicah Ekipa Gorenjskega glasa bo jutri, v soboto, 4. novembra, v Tunjicah. V gostilni Pri Slanovcu v Tunjicah 25 se bomo pogovarjali s krajani o vsem, kar se je ali se zanimivega dogaja, kar bi radi spremenili, popravili, kar vas moti in kar vas zanima ali bi radi povedali občinskim možem. Pri Slanovcu bomo med 9. in 11. uri, prišel pa bo tudi kamniški župan Tone Smolnikar. Za vse, ki boste jutri prišli na srečanje, smo pripravili presenečenja. Kako bo in kaj bomo počeli pa bomo objavili potem v reportaži v torek v Gorenjskem glasu. * A. Ž. raba. Posebno nagrado bo dobil obiskovalec, ki bo prinesel desetkilogramsko vrečo, v kateri bo najmanj krompirjev, razglasili pa bodo tudi najtežje kokošje jajce. Lepe nagrade, tudi Gorenjskega glasa, čakajo tudi obiskovalce. Prireditelj vabi pridelovalce, da tudi tokrat prinesejo pridelke, za katere ocenjujejo, da bi se po teži lahko potegovali za eno od prvih mest. Več o letošnji prireditvi v prilogi od 15. do 18. strani. • A. Ž. RAČUNALNIŠKI KLUB 486/66 že od 124,467 SIT ali 12.268,00 SIT mesečno! TH./Fai: 064/ 22 10 id 1064/ 225-060 TE KSTILINDUS KRANJ, p.o. - v stečaju Savska c. 34 64000 Kranj objavlja javno prodajo za: - opremo zobozdravstvene ordinacije - opremo zobotehničnega laboratorija Ponudbo s ceno v absolutnem znesku poslati do 20.11. 1995 v zaprtih kuvertah, z označbo "za stečajnega upravitelja". Prometni davek ni vračunan v znesku ponudbe in ga plača kupec pred prevzemom: - rezervne dele tekstilnih strojev - ležaje in vzmeti - elektromotorje - reduktorje Ogled in nakup je možen: ponedeljek, sreda petek od 7. do 12. ure. Vse informacije pri g. Rakovec - g. šmid, telefon 222-451. INTER i, trgovina in proizvodnja d.o.o. SALOM POUiŠTVA ARU INDUSTRIJSKA PRODAJALNA 65280 Idrija, Trg svetega Ahaca 4, tel: 065/71-855, fax: 065/71-266 PRILOŽNOST ZA UGODNE NAKUPE POHIŠTVA - DNEVNIH SOB IN JEDILNIC /ATRIUM; ČRNI, ČRNO BELI, RUSTIK/ - PROGRAM IZ MASIVNEGA KOSTANJEVEGA LESA /DNEVNE SOBE, JEDILNICE/ y - PROGRAM LEONARDO DA VINCI IZ OREHOVEGA LESA /PISARNE, JEDILNICE/ - PROGRAM IZ MASIVNEGA SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA /SPALNICE, SAMSKE SOBE, PISALNE MIZE/ MLADINSKIH PROGRAMOV /ANJA; BELA, NATUR SMREKA/ - SPALNIC - KUHINJ - MIZ IN STOLOV - SEDEŽNIH GARNITUR IN VZMETNIC - PISARNIŠKEGA POHIŠTVA -OPUŠČENIH PROGRAMOV TOVARNIŠKE CENE GOTOVINSKU POPUSTI »O 20 % ZAGOTOVLJENO SVETOVANJE MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE MOŽNOST DODELAV IN PREDELAV DOSTAVA iN MONTAŽA BREZ DODATNEGA PLAČILA URNIK: OB DELAVNIKIH OD 8.30 DO 18.30 URE OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE POHIŠTVO LAHKO NAROČITE TUDI V NAŠEM PREDSTAVNIŠTVU V KRANJU, ŠKOFJELOŠKA C. 37 A, TELEFON 064/311-171 Medi San SANITETNIM MATERIALOM D.O.O, Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj ^ /fax: 064/ 21 87 87 P Pomožna zdravilna sredstva • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence tiustavna. Sklenili s°dišce *° presodi še Ustavno poslancev Marjana Poljš- in x^aipostojna poslanska skupina) Ijud l! na Matuša (Slovenska P0menaila?pnlia) je °\S°janja refe preizkus zakona o p0strendumu in ljudski iniciativi: se 3 • se namreč vprašanje, ali esr»čno mora začeti postopek tudi za pobude, ki so že po osnovnem pojmovanju in poznavanju večine v državnem zboru protiustavne? Ali lahko o tem sklepa tudi državni zbor, ki je konec koncev Ustavo tudi sprejel, ali pa to pomeni krnitev vloge, ki jo ima Ustavno sodišče? Večina poslancev je bila za to, da naj v tem primeru Ustavno sodišče presodi sporno pobudo, zavzeli pa so se tudi za to, da se zakon spremeni tako, da bo o primernosti pobud lahko sklepal tudi parlament* Pobuda za referendum o odvzemu državljanstev dobljenih po 40. členu pa je tudi sama po sebi povzročila vročo razpravo, saj je pokazala, da poleg brezrezervne obsodbe in zgražanja, ki so ga izražali predvsem poslanci ZLSD in LDS, med mnogimi drugimi vzbuja razmisleke o tej problematiki. Ni jih bilo malo po- slancev, ki so s številnimi povsem konkretnimi primeri opozarjali na to, da državljanstva dana Nesloven-cem mnogokrat vzbujajo nezadovoljstvo, pomisleke in opozorila na to, da se je tako podeljevanje premalo preverjalo. Minister za notranje zadeve Andrej Šter je sicer obvestil poslance o tem, da je bilo 2.643 prošenj za državljanstvo po 40. členu zavrnjenih, okoli 300 pa jih še vedno preverjajo, večkrat pa je tudi zagotovil, da so pripravljeni ponovno proučiti vsako opozorilo na to, da ti postopki niso bih dovolj utemeljeni. Veliko je bilo opozoril na pre-dplebiscitarno obljubo vseh strank od osamosvajanju Slovenije, ter na to, da je državljanstvo po mnogih sodobnih evropskih konvencijah postalo, poleg statusa, tudi temeljna človekova pravica. "Kar je dano, je globoko zakopano!" je menil dr. Jože Pučnik, "če pa je to dano še z zakonom, to velja še toliko bolj." Niso bili redki tudi tisti, ki so opozarjali na nesprejemljivost tega, da bi z referendumom za nazaj razveljavljali zakon. Celo nacionalist Zmago Jelinčič je opozoril na potrebo, da se upoštevajo mednarodna pravila obnašanja. Najglasnejši zagovornik pobude je bil eden od predlagateljev Marjan Poljšak, ki pa skupaj s Sašom Lapom (SND) in prvakom SLS Marjanom Podobnikom, kljub poskusom, da bi omilili ost pobude, niso prepričali. Razlage, da je ta državljanstva mogoče urediti - selekcionirati podobno kot pri stečaju podjetja, ko vsi delavci dobe odpoved, nato pa zaposlijo najboljše, velika večina ni sprejela, pač pa naj se posamezne primere obravnava po veljavni zakonodaji. • Š. Žargi Referendum o odvzemu državljanstva Ali bodo Anki Žerjav odvzeli državljanstvo? jrijnerAnke Žerjav iz Podkorena dokazuje, kako boleče so lahko birokratske zmote in kako občutljiva je za posamezne Pavijane zahteva po referendumu za odvzem državljanstva vsem, ki so ga pridobilipo 40. členu zakona o državljanstvu. Anka Žerjav pravi: »Prišel bo čas, ko bo tistim, ki predlagajo odvzem državljanstva, še pošteno žal.« Predlagatelji referenduma, po ka-erern naj bi odvzeli državljanstvo Vsem tistim, ki so ga pridobili po 40. Uenu zakona o državljanstvu, se Khub temu, da je državni zbor Predlagal, naj Ustavno sodišče raz-s°di o ustavnosti tega predloga, v javnosti še naprej zavzemajo za Verendum in zbirajo podpise. Na "Pravnih enotah so odprli vpisna "*esJa, tako, da državljani, ki želijo P°dpisati zahtevo za referendum o lahl€mu drZwljanstva, brez težav rt ko dobijo ustrezne obrazce in P°dprejo referendum. tni-L prvih podatkih pa odziva ni kot bi si predlagatelji, ki Ze°let/° Zbmi 40 tis°Č Podpisov' Zahteva po odvzemu državljanst-"amreč poraja vrsto neznank. Anka Žerjav odVz a8°telji trdijo, da bo šlo le za členu pridobilo državljanstvo tudi bodo** državljanstva, pri tem pa ne druo* p°SeSali v premoženjske in težili Pravice- Kar M rnilo rečeno, Pravi,l*Ved}Jivo, če vemo, koliko Se n\lJ-^aJa prav 'z državljanstva. vpraf denimo, odgovoril na jih ffnje> bo s certifikati, ki so drfavr tudi tisti, ki so dobili 8atel'}anstVo P° 40- členu. Predla-n)i}iovihne Č*rivaJO, da gre pri «o D- zantevah predvsem za to, »držalr°dvzeli državljanstvo ki so ]an°m iz drugih republik«, bilko ^° nJmovem mnenju zelo tetn pr^n' do državljanstva. Pri odstop pozabljajo, da je kar 30 Pubin/°v Prosilcev iz »južnih Sli » f/o iz »juzmn re-e rojenih v Sloveniji, so dolga leta delali v držav'1^ 'n Prispevali k razvoju e- Pozabljajo, da je po 40. približno 25 tisoč Slovencev, ki Živijo v tujini - in tudi ti bi ob uspešnem referendumu morali skozi ponovno rešeto za pridobitev slovenskega državljanstva. Ne nazadnje statistika tudi pravi, da niso vsi državljani, ki to prihajali iz drugih republik, zaprosili za državljanstvo - vsaj četrtina se je sprijaznila s statusom tujca ali z državljanstvom matične države. Če bo referendum razpisan in če uspe - pozabimo zdaj na to, kako bo potem Slovenijo ocenjevala Evropa - bo okoli 160 tisoč državljanov moralo vrniti državljanstvo. Upamo si trditi, da je ob tako množičnem odvzemu državljanstva med prizadetimi kar nek^j tisoč takih, ki so povsem »nedolžni«, ki so čistokrvni Slovenci. Vsak ukrep, tudi Zanimanja veliko, odziva manj je q? s.m° poklicali gorenjske Upravne enote in se pozanimali, kakšen ' ria flV na obiranje podpisov za razpis referenduma, so nam povedali tako esen*cahj denimo - da v začetku zanimanja za obrazce niti ni bilo p0nia^°> 2 p°dpjsih in odzivu vodijo pobudniki razpisa referenduma o ob(jnen}u državljanstva po 40. členu zakona o državljansh'u. Na a*1 le vnesejo podatke in jih pošljejo v Ljubljano. morebitni odvzem državljanstva, bi hudo prizadel tudi državljane, ki niso iz »južnih republik«, ki že leta in leta živijo v Sloveniji in ki so Slovenci po srcu in duši. Res je, da so bile tiste prošnje za državljanstvo, ki so bile vložene do 27. decembra leta 1991 po 40. členu zakona o državljanstvu večinoma hitro in pozitivno rešene, bile pa so seveda tudi izjeme. Izjeme so vedno, še posebej veliko pa jih je - in jih tudi bo - če gre za ponovno preverjanje kar 160 tisoč državljanov. Izjeme, boleče izjeme pa nastajajo tudi zaradi razumljivih birokratskih napak - pri odvzemu državljanstva ne gre za samoumevni birokratski ukrep, ampak za ljudi, in njihove včasih zelo zapletene življenjske usode. Anka Žerjav v birokratskih mlinih Poglejmo, kako je svoje državljanstvo že pred tremi leti doživljala danes 67-letna Podkorenčanka Anka Žerjav! Kaj pravi Anka Žerjav danes, ko ji predlagatelji referenduma posredno grozijo, da bo šla na ponovni preizkus slovenščine v Ljubljano in po vseh mogočih in nemogočih birokratskih poteh znova dokazovala, da je lojalna slovenska državljanka? Anka Žerjav je bila najprej žrtev birokratske zmote. Ko se je namreč leta 1991 pozanimala, če je vpisana v državljansko knjigo, je dobila odgovor: »Seveda! Saj ti si Anka, Slovenka!« Vendar ni bilo tako. Anka je bila namreč rojena na Hrvaškem, v Slovenijo, v njen Podkoren je prišla v petdesetih letih. V Podkorenu živi več kot štirideset let in nihče ni niti pomislil, da bi bilo lahko z Ankinim državljanstvom kaj problemov. Anka govori pristno podkorenško narečje in še njenim sosedom ni nikoli prišlo na misel, da Anka ne bi bila - čistokrvna Slovenka. Pa ni bila - po rodu že ne! Ker je rok za oddajo prošnje za državljanstvo zaradi zmotnega odgovora na pristojnem mestu zamudila, je nato naknadno doživljala vse muke, da je lahko dobila državljanstvo. Anka je med drugim morala v svojo rodno hrvaško vas, ki leži neposredno poleg slovensko -hrvaške meje, ker je iskala potrdila, da ni bila kaznovana. Na hrvaški občini so se le odkrito čudili starejši Ženici, ki prihaja iz Slovenije in išče potrdila o nekaznovan ju: »V Sloveniji iščite ta potrdila, saj ja že 40 let živite tam. Vsak prekršek pa po toliko in toliko letih tako ali tako zastara!« Kako je iskala vsa druga zahtevana potrdila, ve le sama. Tudi na preizkus slovenščine je seveda morala v Ljubljano. Bolehna Anka, kije vsa leta zelo aktivna tudi pri organizaciji Rdečega križa in je za to dobila vrsto priznanj, je v Podkorenu sedla na - avtobus in se odpeljala v Ljubljano na preizkus slovenskega jezika. Kako je bilo? »Še danes se prav dobro spominjam, da je bil 8. marec, ko sem prispela pred komisijo za preizkus slovenščine. Malo me je pa le bilo strah,« pravi danes Anka v pristnem podkorenškem narečju. »Najprej sem članicam komisije voščila ob 8. marcu. Ko sem jih vprašala, kako bo zdaj potekal preizkus slovenščine, so rekli: saj ste preizkus že dobro opravili. Nasvidenje!« In kaj pravi Anka Žerjav danes, ko ji z referendumom grozijo, da ji bodo odvzeli državljanstvo? »Zaradi tistih mojih zapletov dolgo dolgo nisem niti certifikata dobila. Končno je le prispel... Zdaj poslušam, da bom morda morala vrniti državljanstvo, do katerega sem sama zelo težko prišla. Jaz, ki Že več kot štirideset let živim v Sloveniji! Samo tole vam povem: prišel do čas, ko bo tistim, ki se zavzemajo za tako boleče in za marsikoga krivični odvzem državljanstva, še pošteno žal. Naj preganjajo tiste, ki so kriminalci, ne pa poštene državljane.« • D. Scdej GORENJSKA OD PETKA DO PETRK AMZS Pri AMZS so po gorenjskih cestah od petka do petka opravili 33 vlek poškodovanih vozil in nudili 22 pomoči na kraju nesreče ali okvare. GASILCI V tem tednu so imeli največ dela kranjski, jeseniški in loški gasilci. Kranjski gasilci odpirali vrata na C. Kokrškega odreda, zapirali plin v VVZ Naidihojca, v petek so pogasili požar v kaminu, ko so se vnele saje -kurišče je bilo pregreto. Na Planini so očistili cestišče zaradi razlitega olja, pogasili požar kontejnerja na Ul. Lojzeta Horvata in kuhinjski požar na Delavski c, kjer se je na štedilniku vnela maščoba. Zapirali so vodo na T. Dežmana, vendar so kaj kmalu ugotovili, da je bila prijava lažna. Pogasili so požar na skladovnici drv v Jahalnem klubu na Bobovku. Domnevajo, da je bil požar podtaknjen. Iz Jakoba so dobili klic, da je na gori ponesrečena ženska. Ko so gasilci prišli na kraj nesreče, je ženska odklonila pomoč in v UKC jo je odpeljal soprog. Iz preobremenjenega dvigala so rešili ljudi ter odprli vhodna vrata na Planini, kjer so zaprli tudi vodo. V okvari je bil pralni stroj. Na Zoisovi ulici pa so iz. jarka reševali osebni avto. 1. november pa je bil za kranjske gasilce miren. Jeseniški gasilci so očistili odtočni kanal v stanovanjski hiši na Prežljevi 5, šest krat so peljali pitno vodo na Prihode, opravili prevoz eksplozivnega telesa iz Martinj Vrha ter ga odpeljali v skladišče na Jesenicah. Škofjeloški gasilci so pogasili požar na kontejnerju na Plevni, zapirali plin CO 2, odpirali vrata v Frankovem naselju ter preverili kurilnico centralnega ogrevanja, kjer pa je prišlo Te do pregretja. 1. novembra pa so pogasili požar na tovornem avtomobilu na Starem dvoru. Ostali gasilci pa na srečo niso imeli intervencij. NOVOROJENČKI Ta teden se je na Gorenjskem rodilo 24 otrok. V Kranju se je rodilo 13 dečkov in 9 deklic. Oba rekorda sta imela dečka, najtežji je tehtal 4.550 gramov in najlažji 2.300 gramov. Na Jesenicah pa sta se rodila le 2 dečka. Najtežji je tehtal 4.580 gramov in "najlažji" 3.560 gramov. URGENCA Brez nujnih primerov tudi ta teden ni šlo. V jeseniški bolnici so imeli na internem oddelku 28 pacientov, na kirurškem oddelku 96 pacientov in na pediatričnem 12 malih pacientov. Na ginekološ-ko-porodniškem oddelku pa so poskrbeli za 14 pacientk. POHIŠTVO, BEtA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM. SR BESNtCA 81 Kateri bo občinski praznik? Cerklje, 3. novembra - Sredi novembra v Cerkljah praznujejo 160-letni-co rojstva skladatelja Davorina Jenka. Ob tem se je porodila misel, da bi ob tej priložnosti lahko slavili tudi občinski praznik. Vendar je slavnih mož iz zgodovine v Cerkljah in okolici še nekaj, med njimi denimo znameniti pobudnik gasilstva Barle, pa v središču Ccrkeli rojeni igralec Ignacij Borštnik, Ivan Hribar in še kdo... Eden od predlogov za občinski praznik pa je tudi datum, ko je v zgodovinskih virih kraj Cerklje prvikrat omenjen. Iz pozabe ga je izbrskal domačin Janez Močnik, ko je iskal motive za občinske simbole. O predlogih za občinski praznik se bodo v kratkem pogovarjali tudi občinski svetniki, menda že na novembrski seji. D.Ž. Srečanje sladkornih bolnikov Kranj, 3. novembra - Ob 50-letnici diabeto-loške službe v Sloveniji bo tudi v Kranju priložnostno srečanje sladkor-nih bolnikov in zdravstvenega osebja. Srečanje bo v Četrtek, 9. novembra, ob 16. uri, v dvorani 14 na kranjski občini. Prireja ga Medobčinsko društvo za boj proti sladkorni bolezni iz Kranja. Srečanje bo povezano s predstavitvijo kranjskega dispanzerja za diabetike, ki ga pripravljajo zdravniki dr. Jana Kreč - Šorli, dr. Valentin Vesel in dr. Marija KraŠovec - Potočnik. Udeleženci bodo slišali tudi predavanje o diabetičnem stopalu. Po uradnem delu srečanja se bodo sladkorni bolniki družili še ob prigrizku z diabetičnimi izdelki. D.Ž. Srečanje svetovalcev na telefonih za pomoč v stiski Bled, 3. novembra - Te dni poteka na Bledu letno srečanje svetovalcev telefonov za pomoč ljudem v stiski, ki ga prirejajo Slovensko združenje svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, Otroški telefon pri združenju za preprečevanje zlorabe otrok in za pomoč družini, Telefon otrok in mladostnikov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Telefon za-te Društva za pomoč ljudem v stiski. K sodelovanju so povabili tudi Childline, telefon za pomoč otrokom v stiski v Veliki Britaniji. Danes potekajo predavanja na temo strpnosti do drugačnosti, jutri pa bodo udeleženci pobliže spoznali, kako v Veliki Britaniji poteka telefonska pomoč otrokom, zlasti zlorabljenim, zanemarjenim in drugim ogroženim otrokom. • D.Ž. IZ GORENJSKIH OBČIN Bohinjski občinski svet nadaljeval sejo Voglu posojilo za Koblo Občinski svet je Žičnicam Vogel odobril deset milijonov tolarjev premostitvenega posojila za zagon smučarskega centra Kobla. Bohinjska Bistrica - Bohinjski občinski svet je v četrtek, v nadaljevanju desete seje, sprejel pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v Vzgojnovarstvenem zavodu Radovljica za letošnje šolsko leto, opravil prvo branje odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, nekoliko popravil sklep iz prvega dela seje o gradnji male vodne elektrarne na Bistrici v Bohinjski Bistrici in odobril Žičnicam Vogel deset milijonov tolarjev premostitvenega posojila za zagon smučarskega središča Kobla. Občinski svet je v četrtek dokončal deseto sejo, ki jo je sicer začel že 10. oktobra. Na predlog svetnice Evgenije Korošec je nekoliko spremenil sklep o sporni gradnji male vodne elektrarne v Bohinjski Bistrici, ki ga je sprejel v prvem delu seje. Sklep se po novem glasi takole: občinski svet soglaša z izgradnjo elektrarne, podpira zahteve krajanov za spremembo lokacije strojnice (in s tem tudi za dopolnitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja) in pooblašča občinsko upravo, da opozori pristojno ministrstvo, naj občanom čimprej odgovori na njihove zahteve. Občinski svet je soglašal s pravilnikom o sistematizaciji delovnih mest v Vzgojnovarstvenem zavodu Radovljica, v razpravi pa je bilo slišati tudi mnenje, da bo v prihodnje treba razmisliti o lastni, občinski organizaciji otroškega varstva. Pravilnik predvideva za vrtca v Bohinjski Bistrici in v Srednji vas osem vzgojiteljic, pet polno zaposlenih varuhinj in eno s polovičnim delovnim časom ter (še nekaj več kot) štiri kuharice, kuhinjske pomočnice, perice in snažilke. Ko je svet obravnaval osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, je bilo največ pripomb na predlog, da bi župan lahko oblikoval kolegij kot posvetovalni organ za pomembna vprašanja z delovnega področja občinske uprave. Ožji kolegij bi sestavljali župan, tajnik in strokovni sodelavec s posameznega področja dela, v širšem pa bi bili poleg teh še zunanji strokovni sodelavci. V razpravi je bilo slišati, da bi županov kolegij pomenil vzporednico komisijam občinskim komisijam, hkrati pa je bilo tudi poudarjeno, da sta župan in občinski svet različna organa, ki lahko po svoje oblikujeta posvetovalne organe. Ker se v občini zavedajo, da bi bila za bohinjski turizem, trgovino in druge dejavnosti velika škoda, če se žičnice na Kobli v novi zimi ne bi vrtele, je občinski svet na predlog župana Franca Kramarja sklenil, da odobri Žičnicam Vogel, ki naj bi v letošnji zimi upravljale s Koblo, deset milijonov tolarjev premostitvenega posojila za začetek obratovanja. Žičnice naj bi občini denar vrnile do konca januarja prihodnje leto. CZ. Občinski svet Vodice Malo za kmetijstvo, komunalo, šport Sprejemanje proračuna za letos je spremljalo burno usklajevanje. Vodice, 2. novembra - Da je sprejemanje predlaganega proračuna občine za letos na seji občinskega sveta prejšnji četrtek povzročilo precej burno usklajevanje, je po seji potrdil tudi predsednik občinskega sveta Alojz Kosec. Zanimivo pa je, da se pravzaprav svetniki niso spotikali v skupni znesek le 132 milijonskega proračuna, marveč so imeli pripombe predvsem na posamezne postavke oziroma dejavnosti. Precejšen trn v peti nekaterim so bila sredstva za požarno varnost, po drugi strani pa so bila zelo pičla sredstva namenjena za kmetijstvo, komunalo, šport. Kar nekaj kritičnih pripomb je bilo na sedem milijonov tolarjev za knjižnico, čeprav bo občina ta denar dobila nazaj. Ob očitno premalo denarja za opravičene in nujne potrebe ob prvem občinskem proračunu so se Člani občinskega sveta nazadnje ob sprejemu nekako "pomirili", ko so se sporazumeli, da bo slika morda vsaj malce ugodnejša ob koncu leta, ko naj bi razpravljali še enkrat o rebalansu proračuna. Takrat naj bi denar, ki na nekaterih področjih ne bo porabljen, namenili tja, kjer ga najbolj primanjkuje. Na seji so tudi zavrnili predlog odbora za praznovanje Kopitarjevih dnevov v decembru. Člani sveta so se zavzeli za bolj razdelano opredelitev Kopitarjevih dnevov kot morebitnega ob- činskega praznika. Menili pa so tudi, da december ni najbolj primeren datum za občinski praznik. Že na začetku zasedanja pa so člani občinskega sveta zavrnili potrditev zaključnega računa mesta Ljubljane, čeprav je župan v informaciji pojasnil, da je med devetimi novimi občinami na območju Ljubljane le še občina Vodice, kjer zaključnega računa še niso potrdili. Člani sveta so menili, naj se iz prejšnjega obdobja najprej poravna lanski dolg v kmetijstvu. Zahtevajo pa tudi natančno poročilo o računalniškem projektu Petra, ki je Eotekal po osnovnih šolah v ivši občini Lljubljana-Šiška, na vodiški osnovni šoli pa ne. • A. Ž. Telefonija v Tuhinjski dolini Za zdaj 370 interesentov Že kar nekaj obljub je bilo, da bodo kraji v Tuhinju v občini Kamnik dobili telefon. Pa tudi zadnje interesenti niso dočakali. Šmartno, 2. novembra - Če- Pšajjnovica v Tuhinjski dolini v prav so se na obljube, ki jih v preteklosti ni bilo ravno malo, ze navadili, interesenti za telefon v krajevnih skupnostih Motnik, špitalič, Šmartno in občini Kamnik upajo, da se bo zdaj vendarle premaknilo. Izgledi na podlagi izračunov in ocen Telekoma sicer niso nič kaj obetavni, vendar pa bodo, Občina Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto v oddelku za javne službe in občinsko premoženje "VIŠJI SVETOVALEC ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE" Pogoji: • Izobrazba VII. stopnje - pravne smeri • 3 leta delovnih izkušenj • znanje računalništva, državni pravniški izpit oz. strokovni izpit Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Prijave posredujte na naslov: Občina škofja Loka, Poljanska c. 2, 64220 Škofja Loka. kot kaže, v občini Kamnik skušali program izgradnje telefonije v dolini vendarle pospe-* siti. Na nedavnem sestanku z direktorjem Telekoma so namreč ugotovili, da bo Komenda dobila razširjeno omrežje do spomladi prihodnje leto, za Tuhin, kjer je bilo nazadnje 370 interesentov za telefon, pa bi akcijo tudi lahko približali, če bi se vanjo vključila občina. Izračuni Telekoma kažejo, da je Tuhinjska dolina ob sedanji telefonski nepokritosti eko-« nomsko nezanimiva, saj bi se investicija v telefonijo Telekomu izplača šele v 51 letih, ob tem ko bi izgradnja vsakega telefonskega prilkjucka na tem območju veljala okrog 500 tisoč tolarjev. Na sestanku 26. oktobra v Šmartnem so se predstavniki posameznih KS s tajnikom občine Ivanom Pristovnikom dogovorili za ustanovitev komisije za telefonijo. Pod vodstvom Jesenika in predstavnikov KS bo komisija najprej ugotovila potrebe oziroma interesente za telefone, potem pa se bodo skupno lotili projekta. Tajnik Ivan Pristovnik nam je povedal, da bood v občini delali na tem, da bi v dolini dobili telefone prej kot v treh letih, kot to zdaj načrtujejo v Telekomu. A. Ž. Seja občinskega sveta Jesenice Podjetniki si želijo kreditov Jesenice, 2. novembra • Do konca leta bodo na Jesenicah podjetnikov za kredite namenili 8 milijonov tolarjev. Že 35 podjetnikov in obrtnikov poslalo prošnjo za pomoč. Na minuli seji občinskega sveta Jesenice so člani sveta imenovali predsednike in člane odborov občinskega sveta občine Jesenice. V sestavo odborov je bilo predlaganih 30 članov občinskega sveta, od katerih so bili nekateri predlagani v več odbodov, dva člana pa v nobenega, zato je morala komisija sestavo odborov prilagoditi tako, da je bila dosežena zastopanost vsaj štirih članov občinskega sveta v posameznem odboru. Svetniki so pooblastili župana za izdajo sklepa o razpisu za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Že izvfšm svet skupščine občine Jesenice je pred štirimi leti sprejel program spodbujanja razvoja malega gospodarstva in od tedaj dalje se vsako leto dodelijo krediti iz sredstev občinskega proračuna. Junija letos je občinski svet občine Jesenice sprejel pravilnik o oddeljevanju sredstev občinskega proračuna. V občinskem proraču-nu je za ta namen f>redvidenih 8 milijonov to-arjev, ki jih je treba dodeliti do konca letošnjega decembra. Za ta sredstva je velik interes med obrtniki in f>odjetniki, saj se je prijavi-o že 35 interesentov. Zato, ker postopek za dodelitev sredstev traja običajno mesec in pol, so svetniki pooblastili župana, da izda sklep o razpisu ter sredstev, obenem pa svetniki na naslednji seji pričakujejo por- očilo o porabi in name"" teh sredstev. a Občinski svetniki soj seji posredovali več pob|£ med drugim tudi za nad^J vanje adaptacije Glasb6 šole Jesenice. Z adapta' - visoka izobrazba ekonomske ali druge ustrezne » - eno leto delovnih izkušenj - zaželeno osnovno znanje za delo na osebnem računalniku - poskusno delo 3 mesece *&$ i Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen c polnim delovnim časom. 2. DOSTAVLJAN JE PTT POŠILJK J| (PISMONOŠA) - 2 izvajalca, za območje K^1 in Škofje Loke Pogoji: - poštni manipulant oz. druga ustrezna izobrazba III. zahtevnostne stopnje - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 1 mesec D, I h «0 kri Po hV to se Mi ■»lil ?jii Delovno razmerje bomo sklenili za določen mesecev s polnim delovnim časom. ča* dokjfjl Vaše ponudbe s kratkim življenjepisom in izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku objavi. Pošljite jih na naslov: POSTA d.o.o., PE Kranj, Poštna ul. 4, 64000 Kranj- " ^ vas bomo obvestili najkasneje v 15 dneh po op'a izbiri. J t i o o Si n n > »i v n v IZ GORENJSKIH OBČIN s Pli*sa na zdravstveni postaji v Žireh kaže, da za prehod v zasebno delo marsikaj ni bilo dogovorjeno Znajdite se, kakor veste in znate! Ker se je zataknilo pri najemninah za prostore in opremo, je očitno, da je ostalo še marsikaj Jedogovorjenega tudi glede samega dela. 2 26-. oktobra - Če tokrat jjr em*rinio vprašanje, ali je Drat zasebna zdravniška g?J»« bela, siva, ali celo vsekaj* ?e P° treh tedmh ftesn kaze' da Je zaradi Poraiuma o prostorih in jj^nu ostalo še mnogo ne- 8ledihenlga tudi v dru«ih P0" Novopečeni zasebniki dohoSJ0 _2aradi čimvečjega se d9 Seveda obnašali" kar tikakn 0,rno' t0 Pa hkrati deiav°r ne Pomeni, da se bo »a a i*1 "cionalizirala tudi *osK ■ }?' Nekatere deJav" Pren,.s° v *'ren ostale povsem feenesame sebi/ znann VZlren se je potrdilo človek JSiVo' da se lahko isti rtienti" S "strokovnirni argu-cel0 n,„^avzerna za različne, zdravnit?K)tuJ0Če si Prist0Pe:' °dločn S° e Pred letom spi0jJ?0 zahtevali v svojih ""cel? ambulantah P« dve danes ,tn medicinske sestre, DrakSQ -° ^ v zasebno ntoIri^u ^m zadostuje ena. niedicill^emu, da se je delo ^Jso sestre povečalo, nej§e P°.trebne precej natanč-.,L,yidence m spremljanje kateri fnega medicinskeg Pa 5e a. ter zdravil, povrh ^Hzir" ava vsega- "Racio-raJ°' pa tudi drugod: odkUD_por g^de najema ali Plati- opreme ifna še druge Oprem^PfaŠanje je, kakšno li, ^ °.S1 bodo sami nabavi-^drai?^6 sedaJ PonuJena ^rnilf pfeno je že« da so spre /. c-R-u - napravo za ?Parat a?,e delovanJa srca, ' vi in Slkon teVn< b°donm Se,celo zgoditi,'da krvj in *a. osr,ovne preiskave kisiknn,Vr!na. dihalni aparat s deJaw} -ln kako bodo druge PC?11 shaiale brez niih-b°do t se cel° zgoditi, da Sine- e biti te naPrave •^eza zasebno prakso in druge za preostale dejavnosti, ali pa se bodo morale te dejavnosti preseliti tam, kjer bodo pogoji za njihovo delo. Če odmislimo vprašanje, kako bo povečan obseg dela z zmanjšanim kadrom vplival na kvaliteto, se kaže, da se tudi račun za "državo" ne bo prav dobro izšel. Drugi problem so preostale dejavnosti. Kot nam je povedala višja medicinska sestra Bernarda Lukančič, ki vrši patronažno službo, se je "matična hiša" pri urejanju medsebojnih odnosov povsem umaknila rekoč: "Znajdite se kakor veste in znate!", kar je veljalo tudi za prostore, iz katerih se je morala ta služba ob privatizaciji umakniti ter si najti nove. Delo sicer teče naprej, v približno enakem obsegu, močno presenetljiva §a je sprememba, ki zadeva olnike na domu: pred privatizacijo je patronažna sestra dobila ves potreben material (npr. obveze) v ambulanti, sedaj pa si mora vse to pacient priskrbeti - kupiti sam. Dr. Vera Šarf, pediater, ki obiskuje zdravstveno postajo v Žireh za otroško preventivo, nam je povedala: "Sprememba prostorov, ko smo se morali preseliti iz splošne ambulante v ginekološko, za nas ne pomeni bistvene spremembe, saj tudi splošna ambulanta ni bila prilagojena delu z dojenčki in otroki. Nastal pa je problem s čakalnico, ki jesedaj precej bolj utesnjena, kar zaradi možnosti medsebojne okužbe ni dobro. Po novi delitvi naj bi pri nas sprejemali sicer le zdrave otroke, medtem ko naj bi bolni obiskovali svoje zdravnike. Vendar je to težko ločiti, saj marsikatera mamica pripelje na redni preventivni pregled tudi bolnega otroka. Pravzaprav sem večkrat v zadregi, kaj storiti, ko mi pripeljejo bolnega otroka: pred privatizacijo smo normalno obravnavali tudi te, sedaj pa naj bi jih napotili k njihovem zdravniku. Šele če ta oceni, da je potrebna posebna obravnava pri pediatru, in izpolni tudi napotnico, naj bi jih pregledali in zdravili. Privatizacija torej prinaša določene spremembe, na katere se bomo morali šele navaditi in se zanje dogovoriti. Glede predpisovanja zdravil so merila za vse zdravnike, ne glede na načina dela, enaka, ni Ea še povsem jasno, kako se o to predpisovanje sešlo z omejitvami receptov - nekakšno "receptno glavarino", ki je bila uvedena. Priznati moram, da me boli, ko sem v dilemi, ali naj otroku, ki denimo potrebuje kapljice za nos, saj zaradi hudega prehlada ne more ponoči dihati, ponoči ne spi, mamice pa vse to skrbi, te kapljice predpišem, kljub temu da to v bistvu ni več preventiva. Kaj bo ob tem rekla kontrola, ki je znano pri zasebnih praksah poostrena, nam ni jasno, dodam le lahko, da o tem tudi dogovorjeni nismo. Idealna rešitev bi seveda bila, da bi bila preventiva in kurativa vsaj za predšolske otroke združeni pri istem zdravniku pediatru. To pa tu v Žireh in še marsikje v Sloveniji ni primer. Nekaj dilem je bilo tudi glede zdravstvenih kartonov, ali naj bi imeli poslej svoje, ali pa naj bi vpisovali rezultate pregledov še naprej v skupne. Odločili smo se za slednje, pri čemer je seveda nerodno, da mora sestra za vsakega otroka, ki ga pripeljejo na pregled, po karton v nadstropje, prav pa seveda je, da tudi splošni zdravnik iz skupnega kartona vidi naše ugotovitve o zdravstvenem stanju. Mi vsekakor upamo, da se bo tudi v bodoče nadaljevalo dobro sodelovanje v dobro pacientov." • S. Žargi D °r o Kobli "ta. * vy 1\UU11 ^oblo bodo "prevzele" Žičnice Vogel letfjg n.Jegov* upniki, Občina Bohinj in Žičnice Vogel bodo ustanovili konzorcij, ki bo za Bal. J° z«no upravljanje smučarskega središča Kobla zaupal podjetju Žičnice Vogel. ipravljanj« CV? »strica • Večletna predlog za uvedbo stečajnega postopka. Ker jim v občini Bohinj ni vseeno, ali bo smučišče Kobla v letošnji zimi obratovalo ali ne, je občinski svet na septembrski seji pooblastil župana Franca Kramarja, da poskuša med vsemi, ki so 'vpleteni" v Koblo, doseči ^^ikiinj8ke KoD,e 86 j« ko za™ smučarski sezoni *o ned^ ,a' da Je bilo še !* bod0 ?*8a »gotovo, ali , tošuji !cn,ce «a Kobli v ^Puiki t*,mi sP,oh vrtele. ^Pravn3^0 od Planuma, *"WJa S K°blo, okoli 2,9 mu bo to vendarle uspelo. Predstavniki Občine Bohinj, Planuma, p.o., Ljubljana, odbora Planumovih upnikov, Žičnic Vogel so se namreč v petek dogovorili za ustanovitev konzorcija, ki bo od Planuma prevzel vse naprave in jih za letošnjo zimo dal v upravljanje Žičnicam Vogel. ii i'tojeSwnnuJVeCJI • dogovor in najti rešitev, po Občina Bohinj bo zagotovila ^u°>ja vi - banka» Pa Je kateri bo Kobla obratovala deset milijonov tolarjev za-layi\ na sodišče tudi v letošnji zimi. Kot kaže, gonskih sredstev za najem snežnih topov in delovanje sistema umetnega zasneže-vanja, odbor upnikov pa je ob tem soglašal, da bodo občini prednostno poplačali posojilo (do konca januarja prihodnje leto) iz izkupička nove smučarske sezone. Promocijo Koble bo prevzel Alpinum. Pogodbo o ustanovitvi konzorcija so doslej podpisali že vsi. • CZ. ZRCALCE, ZRCALCE... Komunalci - opremite gradbišča! Svetnik jeseniškega občinskega sveta Marjan Brane, ki je obenem tudi podpredsednik občinskega sveta, je za pravni red in disciplino tudi v takih zadevah, kot je oprema gradbišč. V zapisniku beremo: »Tretje vprašanje Marjana Branca se je glasilo, zakaj na njegovo vprašanje, postavljeno na 7. seji občinskega sveta z dne 20.6. k 11. točki dnevnega reda ni bilo odgovora? To vprašanje je svetnik Marjan Brane poslal kasneje tudi pisno predsedniku občinskega sveta, vendar do danes ni dobil odgovora. Predsednik sveta je pozval Marjana Branca, naj tretje vprašanje ponovi. Marjana Brane je dejal, da se je to vprašanje glasilo: »Zakaj investitor meteorne kanalizacije na Titovi cesti na Jesenicah ni opremil gradbišča s tablo, na kateri naj bi pisalo, kdo je investitor, kdo je izvajalec, kdo je nadzorni nad izvajanjem del, po katerem projektu se izvaja investicija in druge stvari, ki so obvezne po zakonu o graditvi objektov in pravilniku o vsebini in načinu vodenja dnevnika in izvajanja del...« Predsednik sveta je odgovoril, da je to vprašanje bilo poslano ustrezni službi, zakaj pa ni odgovora, pa ne ve. Kompleks za nekaj kosar jajc Običaj je le, da na sleherni seji občinskega sveta Jesenice začnejo svetniki najprej najbolj intenzivno razmišljati o - zapisniku prejšnje seje. Očitno je, da najbolj zbrano pretehtajo predvsem lastne izjave in se nekateri ne morejo in ne morejo sprijazniti, da zapisni-karica napiše v zapisnik natančno tisto, kar so res • rekli! Zapisnik je otročji - so ugotovili zadnjič! Otročji gor ali dol - podan je na osnovi stenograma in če nisem lep, ni krivo zrcalce. Ker so ga spet kritizirali, nas je prijel firbec in smo si ga malo pobliie ogledali. Recimo v predelu, kjer so razpravljali o motnih variantah za jeseniško trinico. Seveda nas bodo prijeli za jezik, kajti zapisniške izjave so jeseniškim svetnikom sveta stvar in bržkone bodo takojci ugotovili, da smo njihove izjave iztrgali iz konteksa. A tvegajmo. O tržnici so med drugim takole rekli. Roman Savinšek: »Na Jesenicah moramo ustvariti neko prijetno vzdušje. S tem, če bomo razvijali trgovine eno sem, eno tja, ne bomo naredili nič. Tržnica naj bi bila kompletna ponudba. Poskušajmo narediti tako, da bo finančni efekt in da bo celo na neki način prijetno iti na trinico...« Danijel Aiman: « Pred nekaj dnevi je bil objavljen razpis za prodajo zemljišč Jelena in kina Radia, ki ga ni več. Verjetno je tudi to, kot neko sečišče bodoče prometnice na Jesenicah, ena od možnih variant za bodočo lokacijo tržnice, saj je tam veliko parkirnih prostorov...« Ivo Ščavničar: »Vprašanje je, ali je obstoječa lokacija tržnice sploh primerna...« Bogomir Ličof: »Načrti za tržnico se vlečejo že kar nekaj let in ne vidim nobenega pomena tržnice na Jesenicah, če sta ves teden na tržnici samo dve branjevki, graditi pa bomo šli kompleks za nekaj košar jajc. Če bi razpisali natečaj, bi se vsak najprej vprašal, ali se sploh splača. Morda bi na Jesenicah razmišljali o izgradnji hotela, Jesenice so prva železniška postaja v Sloveniji in nimamo spodobnega hotela, sicer pa bi morali imeti tudi goste za hotel...« Zimsko športni sejem Kranj, 2. novembra - V Kranju že nekaj časa trajajo priprave na letošnji zimsko športni sejem, ki bo od 16. do 19. novembra v hali A Gorenjskega sejma. Tudi letošnja prireditev, ki beleži že več kot 20-letno tradicijo in 15 let, odkar se je iz Delavskega doma preselila na Gorenjski sejem, bo potekala v znamenju zamenjave rabljene smučarske oziroma zimske športne opreme. Predstavili se bodo tudi alpinisti in planinci. Naprodaj pa bo tudi nova smučarska in zimska športna oprema, napovedujejo pa, da se bodo s ponudbo predstavili tudi smučarski centri. V okviru sejma bosta tudi dve okrogli mizi: Varstvo okolja in smučanje in Kako varno smučati. • A. Ž. **reŠernovi ulici 21 novih stanovanj JLena - 1.400 nemških mark za kvadratni meter del |/l0renJc iz Radovljice je ob 60-odstotnem predplačilu zgradil stanovanja po dogovorjenih cenah. Končna cena je bila zaradi dodatnih Za štiri odstotke višja od izhodiščne. Cllli počili ° se ?e v osemdesetih fetih dovliicivnovo Prešernove ulice v !? »a mL'; prvi' drug'in trelJ' fazi 0y*> v l t U slarih stavb zgradili ?anJših ml i je 73 stanovanj, 12 ft'Moni« i«a,ov ter Poslovni prostori k ValjevwSe neka«erih organizacij. J°Ve stavhJe obn°ve in izgradnjo Iob*inskT na Prešernovi 13,15 so ?u načrt,, ,?tan°vanjskem progra-enda? se°.V8,1 že ,aid i" predlani, dPre*enib 2ačetek gradnje zaradi H^tvu in V ^!anovanjskem gospo-> b „ °vbcinah ter strokovnih 0«ke| K"" obnove nekoliko ^*-~«J 0 s« te dileme rešili, vn vV (stari) radovljiški se ze v osemdesetih letih dileme rešili, so ob koncu lanskega leta stavbo porušili in letos februarja začeli graditi novo, ki so jo dokončali oktobra. Na petkovi slovesnosti so prvim stanovalcem že izročili ključe. Stavbo, ki ima klet, pritličje, nadstropje in mansardo, so zgradili v enaki velikosti, kot je bila porušena, le za 60 centimetov je širša. Ogrevali jo bodo iz osrednje kurilnice v Cankarjevem naselju. Ob njej so uredili 21 parkirnih mest. Hkrati z gradnjo so obnovili tudi vse komunalne naprave (kanalizacijo, vodovod, električno in telefonsko omrežje, javno razsvetljavo in cestišče s pločnikom). Na stanovanjsko stavbo se navezujejo poslovni prostori, v katere se je že preselila radovljiška ekspozitura Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. V pripravljalnem obdobju je bil investitor stanovanjske stavbe izvršni svet bivše občine Radovljica, po oblikovanju novih občin pa stanovanjski sklad. SGP Gorenje je ob 60-odstotnem predplačilu zgradil objekt po dogovorjeni ceni, 60 odstotkov plačila so v začetku letošnjega leta zagotovili tudi kupci stanovanj. Že pred začetkom gradnje so na osnovi predračunov in še ne popolne dokumentacije določili izhodiščno ceno 1.345 mark za kvadratni meter stanovan- ja in se dogovorili, da je končna cena lahko le za desetino višja od izhodiščne. Izgradnja stanovanjske stavbe je stala 121 milijonov tolarjev. Del denarja je zagotovila tudi agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki je v stanovanjskem delu kupila garažo. Končna cena je zaradi večjega obsega del zunanje ureditve in komunalnih naprav ter dopolnitev gradnje za štiri odstotke višja od izhodiščne in znaša nekaj manj kot 1.400 mark za kvadratni meter. Stanovanja so različne velikosti, najmanjše meri dobrih 30 kvadratnih metrov, največje skoraj 72. Deset so jih namenili za reševanje obveznosti, ki jih ima občina po stanovanjskem zakonu, tri za reševanje denacionalizacijskih obveznosti blejske občine. Osem stanovanj so kupile predvsem mlade družine. Da bi Prešernovo ulico obnovili do konca, bi morali porušiti še tri stavbe in na njihovem mestu zgraditi nove. Stavba Prešernova 6,8 je povsem v občinski lasti in bi se dalo zgraditi novo, medtem ko za preostali dve ni realnih možnosti, ker je bivša občina stanovalcem dovolila odkup stanovanj po stanovanjskem zakonu. • C. Zaplotnik Krajanom, ki so prejšnjo soboto prišli v GOSTILNO MIIIOVC v Stari Fužini ter se pridružili svojemu županu Francu Kramarju in novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveumem klepetu, smo - med drugim - razdelili nekaj reklamnih Glasovih čepic. Vsaka Glasova čepica je oštevilčena, kuponi pa sodelujejo v treh žrebanjih: I. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju;3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, kajti v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi. Zatorej se splača Glasovo čepico z obiska Gorenjskega glasa v posameznem kraju (prvi je bil Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, drugi Sovodenj in tretja Stara Fužina) shraniti. Nagrade prejmejo čepice s številkami: 5483 in 5476 (za poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); in 5478, 5482 (praktična nagrada - namizni prt). In kako do nagrade? Lastniki Glasovih čepic z eno od teh številk, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa 223-111 in nagrado Vam pošljemo na Vaš naslov. Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Jesenice (Ur. list RS, št. 39/95) in sklepa 11. seje občinskega sveta občine Jesenice z dne 26. 10. 1995 objavja župan občine Jesenice SKLEP o razpisu za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Jesenice 1. Občina Jesenice razpisuje sredstva občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Jesenice do višine razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu (okvirno 8.000.000,00 SIT). 2. Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup nove ali generalno obnovo opreme, - nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, - sofinanciranje novih podjetniških programov in razširjanje obstoječe dejavnosti obrtnikov in podjetnikov Sredstva se dodeljujejo v obliki dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. 3. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki, - podjetja v zasebni ali mešani lasti, - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju Občine Jesenice. 4. Prednost pri dodelitvi kreditov imajo prosilci, ki: - odpirajo nova delovna mesta, - še niso dobili posojila iz sredstev občinskega proračuna. 5. Sredstva se dodeljujejo v obliki kreditov, z najdaljšo dobo vračila do 4 let. 6. Letna obrestna mera za posojila znaša 8 %, z upoštevanjem temeljne obrestne mere. 7. Prosilec lahko pridobi sredstev za posamezni projekt največ do 30 % predračunske vrednosti investicije. 8. Prošnja za pridobitev posojila mora vsebovati: - ime, priimek in naslov samostojnega podjetnika posameznika oz. ime in naslov podjetja, - opis investicije z navedbo tržnih možnosti ter sposobnosti in možnosti investitorja (boniteta podjetja), - predračunsko vrednost investicije, - višino zaprošenega posojila, - finančno konstrukcijo investicije. Poleg prošnje je potrebno predložiti še naslednjo dokumentacijom) potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov ali obrtnikov oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vložil zahtevek za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje določene gospodarske dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovanice oz. podjetja, b) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih (za samostojne podjetnike) oz. boniteto podjetja (BON 2, BON 3) • . c) dokazila glede na namen posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov overjeno kupoprodajno pogodbo, - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, gradbeno dovoljenje oz priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, - pri nakupu opreme in nadomestnih delov za generalno popravilo: predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pismeno garancijo izvajalca generalnega popravila, s katero zagotavlja življenjsko dobo opreme, d) če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v tem podjetju cla pisno izjavo ustanoviteljev podjetja, da bo odgovorna oseba sklenila delovno razmerje v tem podjetju v roku 6 mesecev od porabe posojila. 10. Sklep o razpisu za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini velja do 20.11.1995. 11. Odbor za gospodarstvo bo sklep o dodelitvi posojila sprejel najkasneje v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Prosilcu bo sklep o dodelitvi posojila posredovan v roku 8 dni od sprejema. 12. Prošnje za dodeitev sredstev sprejema Občina Jesenice, Titova 78, 64270 Jesenice. Informacije dobijo interesenti na Občini Jesenice, tel. 81-040 int. 272 (ga. Boža Kovač) afi osebno v sobi št. 42. Datum: 25.10.1995 Številka: 403-6/95 Župan: Božidar Brudar, dipl. ing. GORENJSKI @8M na obisku v STARI FUZI Med vasjo in mestom so velika včasih nepremostljive razliM Minulo soboto je bil Gorenjski glas skupaj z županom Francem Kramarjem na obisku v Fužini. - Poštar : Župan je bil moj učenec. - Bohinjci držijo skupaj toliko kot ostali Slove" če se tepejo kot Fužinarji so skupaj, potem so pa spet naprej skregani. Morda je bilo eno zadnjih letošnjih sončnih sobotno do-plodnevov krivo, da se v gostilni Mihove ni zbralo več ljudi, morda obilica dela, ki ga je bilo potrebno postoriti pred prazniki. Pa smo tisti, ki smo prišli in skupaj z županom poklepetali o vsakdanjih skrben in težavah. Krajanom, Gorenjskemu glasu in županu se je pridružil tudi predsednik krajevne skupnosti Stara Fužina in občinski svetnik Anton Urh. Tisti, ki so se zbrali na sobotnem klepetu, so si bili enotni v prepričanju, da živijo smehljal, ko smo nekaj pred deveto dopoldan sedli za mizo in se pripravili na pravo gostilniško moževanje. Potem je le razkril, od kod njegovo dobro razumevanje z vaščani: vsa svoja študentska leta je raznašal pošto po domovih tod okoli. "V Fužini pa res nikoli nisem bil ne lačen ne žejen. Ni bilo družine, kjer se ne bi kdaj ustavil. Posebno takrat, ko sem nosil penzije... In če drugje ne, so me pogostili pri Mihovcu. V tem pogledu se mesto in vas ne moreta primerjati." Da se je bohinjski župan kot poštar Branko Mlakar Frančiška Odar Tadej Kovačič Franc Kramar Anton Urh na enem od najlepših koščkov Slovenije. Zavest krajanov o tem, kako pomembna je skrb za okolje, je zelo velika. Samokritično pa priznavajo, da vsega hudega v kraju in okolici le niso krivi turisti. "Preveč deponij je še po pašnikih, kamor domačini odlagajo les in gradbeni material. Lastniki bi jih morali pospraviti na svoje parcele, ne pa da so tam, kjer jih lahko vidi kar največ obiskovalcev in nas je mnoge sram zaradi tega, " pravi gospa Frančiška Odar. Kje se pride do Bohinja? Da znajo biti Bohinjci hudo gostoljubni ljudje, je znano. Da pa so še posebej gostoljubni prebivalci Stare Fužine, nam je z veseljem zagotovil bohinjski župan Franc Kramar. Kar malo zvito se je dobro obnesel, je potrdil tudi sedanji poštar Janez, ki se je zaradi obilice dela tisto soboto utegnil oglasiti le za nekaj minut. Tudi prebivalci Stare Fužine pa so potrdili, da se mesto in vas zelo razlikujeta. Da se meščani in vaščani razlikujejo med seboj po svojih navadah, načinu življenja in da se kljub običajni gostoljubnosti zgodi, da se domačini včasih hudujejo na "ta mestne" obiskovalce. "Naj se že enkrat naučijo, kje je Bohinj in kateri kraji ležijo v njem," se je pritožil Janez Štros , "prav razjezi me, kadar me kakšen Ljubljančan v Vojah sprašuje, po kateri poti se pride do Bohinja!" Vsega se ne da ograditi Domačini pravijo, da so vikendaši v Bohinju nujno Urška Lupšina in Boštjan Zupane sta nas v soboto prijazno gostila pri Mihove, kjer so gostilničarji že več kot pet generaciji. Boštjanov a mama, Tončka Zpanc, nas je le prijazno pozdravila in potem odhitela po opravkih, pa nam je zato njen sin povedal, da so prostore pred nekaj meseci obnovili, na jfSf** častnem mestu pa še vedno stoji stara lajna, ki so jo leta 1903 pripeljali tja. Urška, ki vsake toliko časa pomaga pri strežbi, je doma iz Bohinjske Bistrice. Sicer hodi v četrti letnik srednje šole za kozmetičarke v Ljubljani in pravi, da trditev, da mladi odhajajo iz Bohinja, ne drži povsem. Ona se bo vsekakor, tako kot še veliko njenih kolegov, ki se šolajo drugje, vrnila domov. zlo. Brez njih ne gre, z njimi je pa težko. Občasni obiskovalci pa se tudi obnašajo, kot da je Bohinj last vsakogar in da se sme tu početi, kar je koga volja. Najhuje je poleti, med počitnicami, ko se v Bohinj zgrinjajo brezštevilne kolone avtomob ilov. Ti so potem parkirani vsepovsod, po travnikih, gozdovin, pred cerkvijo sv. Janeza, ne glede na čigavem svetu. "Morda bi se vse skupaj dalo urediti s plačevanjem vstopnin. Po tujini plačaš za vsak pogled, v Bohinju pa vse zastonj. Pa bi se z denarjem, ki bi ga lahko zbrali na ta račun, lahko veliko urediti. Zdaj je turistom brezplačno dovoljeno vse: lahko nodijo po gredici, pred hišo, kurijo ogenj na Vojah, kopajo psičke v reki in perejo avtomobile. Pa jim kot lastnica zemljišča rečem: to je moj svet in tu takšnih stvari ne smete početi. Odgovor: Ne, to ni vaš svet, to je park... Po kolenah smo pobirali kamenje in smeti, turist pa pride, vrže vrečko in spet je lastnik tisti, ki jo bo pobral" pravi Frančiška Odar, ki je sicer doma iz Selške doline in se je v Staro Fužino poročila. Župan je dopolnil, da so letos voznikom komunalni redarji za nepravilno parkiranje izdali več kot 3.500 plačilnih listkov, izterajli 600 kazni, stalno preganjali avtomobile izpred cerkve sv. Janeza, kjer je dovolj očitno označeno, da je parkiranje prepovedano. Kršitelji seveda storijo vse, da se izognejo plačilu kazni. Kaj je torej storiti domačinom? Nekateri predlagajo, naj se vse zasebne površine ograde, župan poudarja, da je globalno urejanje tega področja ena od pomembnih nalog občine. Svojo besedo o tem mora vsekakor reči tudi Triglavski narodni park, v katerega sodi Stara Fužina. Mladi odhajajo Stara Fužina sodi med demografsko ogrožena območja. To pomeni, da je več smrti kot rojstev. Da mladi odhajajo, ker imajo drugje boljše pogoje za življenje. Domačini pravijo, da država zanje nima dovolj razumevanja. Odseljevanje je vedno večje, ker velikega gospodarstva ni, večina se ukvarja s kmetijstvom, nekaj tudi s turizmom, ki naj bi počasi postalo prevladujoča panoga. Kljub temu Bohinjci v zadnjem času zelo redko prodajajo svojo zemljo, včasih so jo več. Pogosto zato, da so si kupili traktor ali avto,- ^ gokrat za golo preziv,;t "Priznali boste, da je & med kmetom v Stari kmetom iz na primer S^; ja, ogromna. Zaradi .j naravnih in družbenih °J\ tev. Zelo se trudimo, "v turizem postal glavna g°J darska panoga, predvs^ ^ povezavi s kmetijska Idealno bi bilo, ko bi kmetje večino svojih kya j nih pridelkov prodah h turizma." je prepričan *u' 1 J TNP le še ena nadloga "V tujini je tako, da sonosni, da živimo v ^ epem okolju, a kaj,^ tem, da živimo v TPJB kem narodnem parku, $j varovani, ampak sam? ty avljeni še pred eno ov'f0^ za vse, česar se lotim0'm amo imeti dovoljenje upravne enote - in Tr'^j; kega narodnega parka-za nas v glavnem za* 1 nam kaj prepoveduje •%> lačuje postopke," *A Branko Mlakar. " Pa Jj TNP strokovnjaki, vfj| tudi hudo dobro pla*JJ§ bi nam lahko kaj Porf\0& Mislim, da bi občina imeti več pristojnost«- J ima prvo in zadnjo » J vmes pa je upravna 3| Zakaj smo volili novo če nima nobenih pristoj ^ Bohinjci smo v tem vsekakor v neenakop1" položaju. Prebivanje v Jj bi moralo biti v ponos, r I dostikrat le breme." Župan pri tem dojHjji!' se mu zdi, da so p.jtj}| najbolj zaščitena Živa ^ij Sloveniji: če jih ne ŠČit' . o TNP, jih ščiti Zf^gj varstvo naravne in *•Ji dediščine, ali pa til^0f> ribištvo, tako da v ^ I fazi potrebujejo kar p y glasij različnih inštituc»' nočejo določiti za kaj S krajani Stare kljub problemom, 0 ^f, smo se pogovarjali. P1 M prijetno sobotno d% in Ponosen nanje je ^ župan, ki je na koncu P i nil, da bi bilo dobro, * | gostilno Mihove Pr s/, kakšen od občinskih t/ kov, da bi se nauči problemih pogovori ko, brez nepotrebne*^ M tanja, pa z dovoljsy d* samokritičnosti in ^\'o% se kaj spremenilo na q0" M. Ahačič, foto: Tma POflflIR* VELIKI EVROPSKI HIT ZDAJ TUDI V SLOVENIJI P I U S Brez konzervansov ^Pravite s problemom fcpadonja lasi Spoštovani! * tankih*6 opazili P™3 znamen" Poveča to razredčenih las in , no izpadanje. Razlogi za SDrf° lahko razični. Bolezen, turi embe v hormonski struk-sw pJenrambene motnje in nairf 31 ded™st pri moških, so pogostejši vzroki za pretočno izpadanje las. 2aZ»eDl[ecevanjem je najbolje zelo izPadanje las še ni v J'i °Pazno. Idealna rešitev za Hair !P0S0mski preparat LIPO-Kot lasJe ne zrastejo čez UDn'rit,-udi LIPOHAIR potrebno cev , ,atl. redno nekaJ mese" ia nci 3kad' Ponovnega aktiviran-fežuitvJenin ,asnin korenin. Prvi ■pa so pri večini ljudi Po nekaj tednih, nski preparat LIPO-krl*S-f nanaša in nežno vtira lasišča s konicami vidni že gornik prstov. Za uspeh ni odločilna količina nanasenega preparata, ampak redna in skrbna vsakdanja uporaba. Ena steklenička zadošča za tridesetd-nevno uporabo. LIPOHAIR je revolucionarni izdelek na tržišču, ki s pomočjo liposomov kot substance, najprej ustavi izpadanje in očisti zamašene lasne korenine, v drugi fazi pa ponovno spodbudi rast las. LIPOHAIR je koristen tudi za kožo vašega lasišča. Ob že omenjenih, naj naštejemo še nekaj prednosti: - povečuje vlažnost kože do 50 % - pozitivni efekti na membranski fluid - elastičnost in aktiviranje celic - trajno delovanje zaradi kopičenja v povrhnjici ter počasno sproščanje substanc - uporaba ne glede na spol in starost Nov in najvažnejši učinek pri LIPOHAIR-u je učinek liposomov na vaše lasišče. Liposomi so zelo majhni delci. Na osnovi njihove velikosti in membrani podobne strukture hitro prodrejo skozi vrhnjo plast kože do najglobljih plasti, kot so Epidermis, Cutis in Subcutis. LIPOHAIR ne učinkuje samo na vašo kožo, temveč tudi v njej - na lasne mešičke in lasne korenine. Liposomi v LIPOHAIR-u so rezultat znanstvenega dela in delujočih substanc, ki aktivirajo rast in spremembo v celicah. Komplet LIPOHAIR vam je na voljo po ceni 297 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila. Ceno določa proizvajalec in je enotna za vso Evropo. Na sedežu podjetja je možno plačilo na dva čeka. V kompletu sta dve steklenički po 70 ml s pršilcem, kar zadošča za dvomesečno terapijo. Proizvajalec obljublja uspeh nad 90 odstotkov, če LIPOHAIR uporabljate redno vsak dan in nimate korenin popolnoma uničenih. Želimo vam veliko uspeha in vas lepo pozdravljamo! Naročila mak dan od 8. do 17. ure. TeL: 061/159 34 77 GOSTILNA 64294 Križe, Sebenje 24. Tel.:064/ 58-026 >Vas vAbi na MartInovainje, V pRiJETEN doMAČ AIVlbJENT, 10., 1 1. iN 1 2. NOVEMbRA 1995 - odlična hrana iz krušne peči (Martinova gos, kozliček, odojek, prepelica in še mnoge druge domače dobrote). - Velika izbira domačih in buteljčnih vin. 1 49* ZaŽeIeNE REZERVACIJE radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS ^Hvunom # suzuki $*OFJA LOKA, GOSTEČE B. TEL: 064/632 ■ 286 ^OBLAŠČEMI SERVIS TEH PRODAJA —_NOVIH IN RABLJENIH VOZIL kredit - leasing - staro za novo AVTO HIŠ A H YUNDAI SUBARU ROVER SERVIS, PRODAJA, STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 KAJ ŠE ČAKAŠ? POKLIČI! 0903128 Iskra INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV, d.d. 64000 KRANJ, SAVSKA LOKA 4 razpisuje prosto delovno mesto ORGANIZATOR - PROGRAMER Za programiranje poslovnih in računalniških aplikacij Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - višja šola za organizacijo dela - smer informatika ali višja tehniška šola - smer informatika - najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Vloge z opisom dosedanjega dela in ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejemamo do 11. 11. 1995 na naslov: Iskra Industrija sestavnih delov, d.d., 64000 Kranj, Savska Loka 4, Kadrovska služba. (^KRKkZDRAVILIŠČK Voda in telo. Nasmeh in strokovnost. Pokrajina in udobje. Dobro počutje in nove energije. Preventiva in kurativa. Osebni pristop in tradicija. Oddib in rekreacija. DokroJošli v KRKA ZDRAVILIŠČIH! DOLENJSKE TOPLICE - ŠMARJEŠKE TOPLICE - ZDRAVILIŠČE STRUNJAN - HOTELI OTOČEC Vrelci življenja! DOLENJSKE TOPLICE, tel.: 068 / 321 012 - ŠMARJEŠKE TOPLICE, tel.: 068 / 73 230 ■ ZDRAVILIŠČE STRUNJAN, tel.: 066 / 474 100 • HOTELI OTOČEC, tel.: 068 / 321 830 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja fotografije Jože Zaplotnik, v galeriji Mestne hiše pa je odprta skupna razstava akad. kiparja Ceneta Ribnikarja in slikarja Vinka Hlebša. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja slikarka Mira Narobe. V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju Institut Essentia iz Ljubljane razstavlja energijske grafike -ideograme. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava strokovnih gradiv za mestni načrt - urbanistično zasnovo mesta Jesenice. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Andrej Pavlic. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja risbe in slike akad. slikar Boris Jesih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled razstava slik Janeza in Aleša Justina. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja Peter Jovanovič. SMLEDNIK - V galeriji Urh razstavljajo fotografije člani Fotografskega društva Radovljica. KAMNIK - V galeriji Majolka razstavlja kipe akad. slikarka Saba Skaberne. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija razstavlja grafike in kipe Mihaela Žakelj. DOMŽALE- V KUD Miran Jarc na Studencu razstavlja pastele Dušan Lamberšek PRIREDITVE TEGA TEDNA Gledališče KRANJ - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v soboto, ob 19.30 ponovili komedijo Rayja Coonevja To imamo v družini - za izven in konto. V torek, 7. novembra, bodo komedijo ponovili za abonma rumeni, izven in konto. V četrtek, 9. novembra, ob 19.30 bo igralec Zijah Sokolović nastopil s svojim CABArcs, CABAretom (Peace Fund International) - za izven in konto. Vstopnice so na voljo med 10. in 12. uro pri gledališki blagajni. JESENICE - V Gledališču Tone Čufar bodo jutri, v soboto, 4. novembra, ob 19.30 ponovili Goldonijevo komedijo Impresarij iz Smirne. Vstopnice v gledališki pisarni med 8. in 17. uro in uro pred predstavo. BOH. BISTRICA - DPD Svoboda Tomaž Godec, Gledališče Tomaž Godec Boh. Bistrica bo jutri, v soboto, ob 20. uri predstavilo krstno izvedbo monodrame norveške pisateljice Tyre Tonnessen Operacija uspela. Predstavo bodo Eonovili tudi v nedeljo, 5. novembra, od 18. uri - obakrat v ►omu Joža Ažmana. ŠENTPRIMOŽ - Člani Scene 11 iz Šentprimoža bodo jutri, v soboto, ob 19.30 v kulturnem domu premierno eredstavili Fevdeaujevo in E.Fritza komedijo - musical okojna gospejina mama v režiji Vinka Moederndorferja. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, 5. novembra. Nosilec projekta je Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Koncerti KRANJ - V dvorani kranjske Gimnazije bo jutri, v soboto, ob 19.30 koncert Mešanega pevskega zbora Musica viva. Kot gost sodeluje Moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Program povezuje Betka Štuhelj. ŠKOFJA LOKA - V okviru Večerov v grajski kapeli bo danes, v petek, ob 20. uri v kapeli škofjeloškega gradu večer poezije Lilv Novy. Pesmi je izbrala in jih bo interpretirala igralka Barbara Jakopič ob glasbi Aleša Kersnika. Prireditev je režisersko oblikoval Marjan Bevk. TRŽIČ - V tržiški župnijski cerkvi bo danes, v petek, ob 18.30 orgelski koncert, na katerem bo nastopila organistka Barbara Pibernik. Na programu so dela Brahmsa, Rhein-bergerja, Mendelssohna, Andriessena in Guilmanta. Prireditev organizirata Klub tržiških študentov in Lumen. V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v uri odprli razstavo črnobele in barvne Razstave JESENICE petek, ob 18 fotografije Človek in kovina. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša bo zaprta do 31. januarja 1996. Liznjekova domačija v Kranjski Gori pa bo zaprta ves november. OSNOVNA ŠOLA PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA šolska ulica 1 razpisuje prosta dela in naloge: - DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA V ODDELKU PB za določen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 20. 11. 1995. - PREDMETNEGA UČITELJA FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Nastop dela 3. 1. 1996. - KNJIŽNIČARJA s smislom za organizacijo kulturnih dejavnosti, za določen čas s polovičnim delovnim časom in z možnostjo nadaljnje zaposlitve. Nastop dela takoj. Pogoji: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po preteku razpisa. Kozma Ahačič o pesmih in glasbi Z NASMEŠKOM NA USTIH IN PERESOM V ROKj Škofja Loka - Mala dvorana Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki je bila pretekli četrtek premajhna za vse, kjjj želeli prisluhniti pesmim mladega, dvajsetletnega pesnika Kozme Ahačiča. Njegova prva pesniška zbirka Skodc ^ iz vodnjaka misli je izšla že pred štirimi leti, najnovejše pa je, sedaj študent prvega letnika slavistike in latinščine ričljivo predstavil škofjeloškemu občinstvu prav pred kratkim. ljubljanski filozofski fakulteti, prepričl Svojo prvo pesniško zbirko si izdal ie v osmem razredu, zelo zgodaj torej. To, da si pesnik, si verjetno nekako vedel ie prej. Kdaj? "V petem razredu osnovne šole sem se spoznal z Nežo Maurer. Takrat sem že pisal preproste otroške pesmice, ki sem jih uglasbil in potem pel ob spremljavi kitare. Slišala me je, spoznala sva se in potem me je povabila domov, da ji prinesel pokazat nekaj pesmi. Potem sem redno zahajal k njej vse do osmega razreda, pa še zdaj se oglasim. Korigirala mi je pesmi in naučila najbolj pomembne stvari za pesništvo: popravljanja in dograjevanja pesmi. Tako so iz otroških pesmi iz cikla Moj mali teden počasi začele nastajati pesmi, ki jim nekateri pravijo pesmi za odrasle." Vseeno me zanima prav začetek, tisto, zaradi česar si začel pisati pesmi. "Ko sem bil star sedem let, sem začel obiskovati glasbeno šolo. In ko sem se naučil prvih akordov na kitari, sem si želel, da bi po vzoru znanih popularnih glasbenikov pel in igral še sam. Tako se je začelo. Iz ljubezni do kitare je privrela tudi ljubezen do pesništva." Zakaj prav kitara? "Čisto preprosto. Na nekem družinskem srečanju sem prepeval in stric me je vprašal, zakaj se ne bi začel učiti igranja kitare. Sorodniki so zbrali nekaj denarja - ne veliko, a dovolj, da sta mi starša potem za šesti rojstni dan kupila kitaro in me vpisala v glasbeno pripravljalnico." Glasba ti še vedno veliko pomeni. Prav ritem je v tvojih pesmih še posebej izrazit. Koliko se še lahko ukvarjaš z njo? "Naredil sem dva letnika / srednje glasbene šole, zadnji dve leti pa mi primanjkuje časa za kaj več kot ljubiteljsko igranje. Kljub temu je moja velika želja, da bi se še kdaj v življenju resno ukvarjal z glasbo. Sicer pa sem se v zadnjih letih navdušil nad ročk glasbo, všeč sta mi Robert Fripp in Bryan Enno, pa the Clash. Do prvega letnika srednje šole sem poslušal v glavnem klasi-ko, zdaj pa mi je eksperimentalni ročk postal svojevrsten izziv in glavni konjiček poleg študija. Je torej pri tebi pesnjenje stvar "ustvarjalnega trenutka" ali trdega dela? "Zelo velik problem pri pesnjenju je ta, da je treba razum na določen način ločiti od čustev, ker se pesem primarno piše s čustvi. In če se začne razum preveč vmešavati v vse skupaj, nastanejo težave: ali saba, ali pa hermetična pesem. Zato se na neki način trudim, da bi predvsem na začetku pisal s čustvi. Za tem, ko je pesem napisana in zaradi odsotnosti razuma seveda slabo napisana, jo je seveda treba večkrat popraviti. In samo popravljanje jemljem kot eksperiment, ker si velikokrat INTERPRETACIJE KRAJINE Kranj - Kot se za predstavnico mlajše slikarske generacije tudi spodobi, samostojno razstavo Mire Narobe v kranjski Mali galeriji obvladuje sproščenost, ki nam dovoljuje, da slikarko uvrščamo med predstavnike t. i. gestualnega slikarstva. Za slikarje, ki svoja dela gradijo na neposrednosti poteze s čopičem, torej na slikarski gesti, ki postane odločilen element gradnje slike, enakovreden in marsikdaj še celo pomembnejši od kompozicije ali tega, kar je za slikarstvo najbrž najbolj primarno - namreč barv, seveda velja, da jih v slovenskem likovnem prostoru deluje sorazmerno veliko. Tovrsten način slikanja se v današnjem likovnem trenutku uvršča med nadvse aktualne in ga z naklonjenostjo sprejema tako likovna kritika kot del likovne publike. Toda med številnimi slikarji, ki želijo, da bi njihova dela odražala sproščenost ustvarjalnega postopka, jih je seveda le nekaj takšnih, ki so govorico likovnih sredstev uspeli povezati s primerno poglobljeno vsebino. Mednje sodijo tudi slikarji, ki v gestualnih in ekspresivnih odslikavah slikajo krajinske motive, med katerimi je potrebno omeniti tudi gorenjske predstavnike: predvsem Hermana Gvardjančiča, Janeza Hafnerja in še mnoge druge ter seveda Miro Narobe, ki se je krajinskemu slikarstvu posvetila še za časa študija na likovnem oddelku Pedagoške akademije v Ljubljani. Vendar bi slikarki delali krivico, če bi resda nadvse sproščeno nastale krajinske motive opredeljevali samo na ta način. Njeno slikanje se sprva lahko zdi predvsem igrivo in lahkotno - a je prav tako rezultat premisleka in usklajevanja kompozicijskih elementov slike in rahlo utišanih in že kar značilnih barv med seboj. Med raznovrstnimi kompozicijskimi elementi pa seveda posebno mesto pripada tistim redkim predmetnim poudarkom, ki nam pravzaprav pomagajo, da v množici širokih in tankih potez, ki se prepletajo med seboj, in seveda tudi takšnih naključju prepuščenih elementov, kot je barva, ki je stekla po platnu navzdol, lahko še vendo prepoznamo slikarsko interpretacijo krajine. Prav za osebno onterpretirano naslikano krajino, ki nima ničesar skupnega z realistično presikavo, zato pa toliko več z razpoloženjsko odslikavo, tudi gre pri razstavi Mire Narobe, ki se predstavlja s slikami, pri katerih je potrebno dodati, da lahko z zanimanjem pričakujemo tudi nadaljevanje slikarkinega razvoja. * Damir Globočnik privoščim popravljanje do te mere, da zaradi nekaj spremenjenih besed dobi pesem nov in nenameravan pomen. Na drugi strani pa meje prvi cikel psalmov, ki sem ga napisal pred tremi leti, potegi-nil v popolnoma nov način pisanja. Napisal sem pet psalmov, ki so se mi zdeli zelo dobri, čeprav jih takrat nisem pisal v smislu, kot da pišem psalm in sem to "ugotovil" šele kasneje. Za tem sem bil pred veliko dilemo. Ko sem se začel zavedati, da so to, kar pišem, psalmi, in da morajo imeti natančno obliko, sem bil postavljen pred vprašanje, kako napisati nove psalme povsem neobremenjeno in neodvisno od misli na obliko ter vklenjenosti vanjo. Tako me je blazno osrečil nek časopisni članek, ki je govoril o tem, da so takšne stvari možne pri eksperimentiranju v glasbi. Zato sem v naslednjih mesecih poskušal spraviti ritem psalmov v podzavest in stvar je postala dejansko povsem enostavna. Od takrat, tega je eno leto nazaj, pa vse do zdaj, pišem pesmi v verzih na ta način. Zenkrat me to še zelo zabava." Pisanje pesmi je torej kar trdo delo? "Ravno žuljev ne dobiš na rokah..." Si se zato, da ti bo lažje pri pisanju, odločil za študij slavistike? "Za slavistiko se nisem odločil zaradi književnosti, ampak predvsem zaradi slovnice. Pa še to le kot B predmet. Prvi je latinščina, jezik, na katerem sloni evropska civilizacija. Rimljani so se s svojim smislom za organizacijo razpredli po celotni Evropi in celo dlje. Narod s takšnim smislom za organizacijo čudo-bito organizacijsko prilagodi tudi svoj jezik, ki je zato vgrajen v vse romanske jezike. Zato latinščina nikakor ni mrtev jezik, je jezik, ki ^ vseh jezikih in kulturah ^ našnje Evrope ter Pre^°j; gleščine in španščine W® kulturah obeh Amerik." Pa pojdiva od obli^ vsebini tvojih pesmi. erarnem večeru v Škofji % si večino pesmi p°ve^u nasmeškom, kljub tem u bila vsebina marsikatere, * ne večine, temna. "Ob dobri pesmi poSl* siceršnje življenje Literatrura sama, bolje f. no književnost, ima enp , lepših lastnosti, kar j1"^ ustvaril človek: pričara j nov, lepši svet. Ko sem v^ nikoli ne pišem pesmi. mojih pesmi je pač izliv s1 w ki jih nočem več nositi vf\ Nekdo to opravi s P^P'^oj jokom, jaz pa z nasmeško1'1 j ustih in peresom v roki-' j In potem si "ozdravi}** ^ "Celo stvari, ki so se ^ zdele tragične, naenkrat r anejo lepe, estetske..." Bi torej sebe lahko o$f\ kot veselega in zadovolji ■, človeka? poslej je donta-ve**P«zapatentnjiho-Knetn5t/°kovnjaka Prav/// Lavrenčiia\ na- Franc Šifkovič, direktor Instrumentov Otoče. smo namreč izkoristili tudi za izboljšanje organizacije podjetja, sledljivost je zdaj večja, v poslovanju pa večji red, je dejal Franc Šifkovič, direktor Instrumentov Otoče. V Instrumentih trenutno potekajo tudi priprave na pridobitev t.i. znaka CE, ki ga morajo imeti vsi električni merilni instrumenti, če želijo ustrezati evropskih direktivam. Praktično to pomeni, da mo- D . nova Štirisedežnica na Črnem vrhu ?»<*ri že stoje N°'na novembra - Cerkljanski žičničarji obljubljajo, da j Ce>nbra ^0renjski strani smučišča na Črnem vrhu 1. .'ko. prejP|°8na|i novo štirisedežnico in vse kaže, da bo res 11 k°vinsk• k!m 80 namreč začeli montirati novo napravo v 1 stebri so že postavljeni. |VljenJ ^risedežnica bo postane«, na ~ nTe8a vrh gorenjski strani Pi°staja Kha> 8lavno vstopna ^avfe ka° torej v bližni Wč,*ar p0meni da bo fnV|aCP,0sleJ še veliko bolj >ega in 3 TSmučarJe ^ Gor-> l,f Nova žičnica bo Siiii^f« strani ti 2 * LK 0 "*>° »tiri minule na vrh prepeljala 7Oo ŽJ Bfdo lfedanJ° dvosedež ^° Stirisen S V Primerjavi K*etrovedežnico krajš primerjavi z o krajša za ,atkim Ž'C0 so Avstrijci pred «2?Stavi,i' do štiri °stav;ire stebre to niCo eii.avili ClVTt so na strmino el° hitrn cbre 80 P°stavi-ro' nanje pa bodo Novo štirisedežnico avstrijske firme Girak bodo kot vse kaže na Čmem vrhu res pognali 1. decembra. namestili še vrvi in vse kaže, da bodo novo napravilo res pognali čez mesec dni. Kako bo s snegom, je seveda težje napovedati, vendar pa jih na Črnem vrhu to ne skrbi tako kot včasih, saj bodo s kompaktnim snegom lahko pokrili dve tretjini smučišča, ki se razteza na 50 hektarjih. • M. V. Slovesno podelitev so pripravili v tovarniški hali, prisostvala sta ji tudi predsednik GZS Jožko Čuk in direktor Iskre Holding Dušan Šešok. Foto: Jurij Furlan jih seveda tečajne razlike v zadnjem letu in pol krepko udanle, država iim je priznala 2,3 milijona tolarjev izvoznih stimulacij, ki pa prihajajo šele zdaj, še to v obrokih. Naraščajo stroški dela, vendar ne zaradi rasti čistih plač, bistveno višji pa je bil letos regres. V Instrumentih je zdaj zaposlenih 252 ljudi, plače so na ravni kolektivne pogodbe. Letni promet je lani znašal približno 10 milijonov mark, načrtovali so, da bo letos znašal 12 milijonov mark, vendar bo kot vse kaže ostal na lanski ravni. Zmanjšal se je namreč obseg poslov v Južni Afriki, italijanski kupec pa je sam začel s proizvodnjo. Direktor Šifkovič zato ocenjuje, da letošnjega poslovnega leta verjetno ne bodo zaključili pozitivno. Pred leti se je zastavljavljajo vprašanje stečaja Instrumentov, novo vodstvo je opravilo sanacijo, ki je po Sifkovičevih besedah grobo zaključena. Komaj sanirano podjetje pa je seveda še zelo občutljivo, zato toliko bolj občuti težave naših izvoznikov. • M. Volčjak rajo do prihodnjega leta ponovno testirati vse instrumente. Veliko denarja se je tako letos odlilo v storitve, saj je certifi-ciranje draga stvar, prav tako precej stane tudi priprava programa lastninjenja, ki so ga oddali agenciji za privatizacijo, v kratkem pa pričakujejo prvo soglasje. Izvozijo 80 odstotkov izdelkov Instrumenti Otoče imajo petdesetletno tradicijo, od leta 1989 so samostojno podjetje s tremi hčerami, ostali pa so član Iskre. V Sloveniji so edino podjetje za izdelavo električnih merilnih instrumentov, na tuje jih prodajo 80 odstotkov, izvažajo v 60 držav, najpomembnejši je nemški trg. Instrumenti nameravajo postati eden največjih evropskih izdelovalcev vgradnih instrumentov, sedaj se uvrščajo v srednji cenovni razred, če potegnem primerjavo z aytomobilsko industrijo, lahko rečem, da nismo Mercedes, smo pa Volksvvagen, pravi direktor Šifkovič. Pri tako velikem izvozu so Že tretja obnovljena trgovina Delikatese Mojstrana je dobila sodobno trgovino Mojstrana, 2. novembra - Jeseniško Trgovsko podjetje Delikatesa, p.o., je odprla eno najbolj sodobnih trgovin v Mojstrani. Poleg trgovine tudi mesnica in restavracija. Trgovsko podjetje Delikatesa, p.o., Jesenice je pred prazniki v Mojstrani odprla že tretjo prenovljeno trgovino na stari lokaciji. Jeseniška Delikatesa, pretežno ženski 95-članski kolektiv, je letos poleti skupaj z JATO odprla diskontno prodajo piščančjega in puranovega mesa ter izdelkov na Jesenicah, prav tako letos poleti so končali z adaptacijo trgovine na Breznici, 10. julija pa je Gradbinec začel z rušenjem 28 let stare trgovine v Mojstrani, ki so jo zgradili v treh mesecih in pol. Skupna vrednost investicije - trgovine z mesnico in restavracije - je 1,5 milijona nemških mark. Trgovina z mesnico meri 600 kvadratnih metrov, gostinski del pa 152 kvadratnih metrov. Trgovina je opremljena z najsodobnejšo domačo in tujo opremo, ima specializirane oddelke hlajenega sadja in zelenjave, mlečne proizvode, globoko zamrznjene izdelke, vinoteko in ponuja več kot 8000 izdelkov. V objektu je restavracija, ki ima poleg kuhinje tudi klasično peč za pizze. Poslovanje v trgovini je računalniško, sodobna tehnika pa omogoča stalno kontrolo nad zalogami, natančno evidenco prometa, evidenco števila kupcev, povprečne nakupe po dnevih in urah in omogoča hitrejšo obdelavo dokumentov v knjigovodstvu. Delikatesa je za obnovo trgovine, ki je povsem primerljiva s trgovinami preko meje, lastna sredstva zbirala kar štiri leta. Vsi zaposleni, večina upokojencev in nekateri nekdanji zaposleni so se odločili za notranji odkup podjetja. Zaposleni želijo postati dejanski lastniki firme, ki jo soustvarjajo že več kot 40 let. Direktorica Delikatese ekonomistka Nada Rožič je ob otvoritvi nove trgovine, ki bo obogatila turistično ponudbo Mojstrane, posebno zahvalo izrekla Gradbincu Jesenice, ki je projelft zaključil v rekordnem času, nadzorniku gradnje, zunanjim sodelavcem iz Živil in Loke, zaposlenim in upokojenim sodelavcem ter Stanki Kramar, ki je zelo uspešno vodila zahtevni projekt. • D. Sedej Preddvor, okt. - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor je tokrat beseda tekla o izobraževanku, saj sta bila gosta pogovora rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak in dekan kranjske fakultete za organizacijske vede prof. dr. Jože Florjančič. Tudi Kranj postaja visokošolsko središče, saj grade nove prostore fakultete za organizacijske vede, v njenem okviru pa nastaja tudi razvojni inštitut. Visokošolske ustanove v novih središčih so praviloma bolj povezane z gospodarstvom in regionalno razvojno politiko, gospodarstveniki to pričakujejo tudi od kranjske fakultete. Želijo, da bi se fakulteta in inštitut več ukvarjala z vizijo gospodarskega razvoja, saj zdaj praktično ni študenta, ki bi diplomiral s to temo. Foto: G. Šinik Več kot 80 odstotkov jih je že vložilo certifikat Kranj, 3. novembra - Agencija za privatizacijo je napravila anketo, ki je pokazala, da je 82,7 odstotka ljudi že vložilo svoj certifkat, z informacijami o lastninjenju pa je zadovoljnih 55,8 odstotka. Svoje certifikate je največ ljudi vložilo v investicijske sklade in sicer 35,2 odstotka, pri interni razdelitvi je certifikate uporabilo 29,3 odstotka ljudi, najmanj pa prek javnih prodaj in sicer 18,2 odstotka ljudi. Certifikatov se ni vložilo 12,4 odstotka ljudi, anketa pa je pokazala, da jih 4,2 odstotka tega sploh ne namerava storiti. Med tistimi, ki certifikata še niso porabili, pa jih največ čaka na javne prodaje. Agencija za privatizacijo je s temi podatki postregla še pred javno prodajo Petrolovih delnic, zato lahko sklepamo, da so mnogi čakali prav nanjo, naval v prvih dneh je to že potrdil. Približno tretjina ljudi se je povsem samostojno odločila, kam bo vložila certifikat, slaba tretjina se je posvetovala v okviru družine, drugi pa s prijatelji, znanci itd. Zanimivo je, da so veliko bolj samostojno odločali tisti, ki so certifikat zaupali skladom, bolj pa so se v družini posvetovali tisti, ki so se odločili za javno prodajo. Najpomembnejši vir informacij o lasntinjenju sta televizija in tisk, izkazalo pa se je, da ljudje veliko bolj verjamejo novinarjem kot reklamam. Več kot polovica je zadovoljnih z informiranjem o lastninjenju, 30 odstotkov pa ni povsem zadovoljnih, zelo odklonilno mnenje pa je izrazilo 8,6 odstotka anketirancev. Raziskavo so plačali s sredstvi Phare, saj so skušali predvsem preveriti, kako uspešno je bilo dosedanje informiranje. Agencija za privatizacijo iz tega vira namreč novembra pričakuje novih, 700 tisoč ekujev, ki naj bi jih porabili za seznanje ljudi z delničarstvom. • M.V. Kolikšno uporabnosf, udobje in ler,ote U nudiopremobiva,nihPJsJor50Oaak^ Predlogov je veliko. Veliko celov.hn P°5am(Cn,h. Rešifev iz Sloven,(e, ve a UUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM °er 1 tek 1 nis efrj0 °ddaji Glasba je življenje ne moremo povsem izogniti tej Verin~}an*mivi in nikoli izpeti melodiji. Prisluhnimo ji, če ii limfno ali ne. kkrn0°^0.glasbenikov se pred pomembnimi nastopi, projekti, ^07 Zaieče k napovedovalcem "lepše" prihodnosti. tiisrtloernoerje rnesec, v katerem prevladujejo škorpijoni. Žal ftdni Uspe^ preveriti, v kakšni zvezi so s pravimi škorpijoni sPremenStmbla The Scorpions, ki so se proslavili s pesmijo Veter i>Šej znanega po svojih glasbenih neuspehih. -Si ■' ^a SI nekam pobit. Kaj se je pa zgodilo? %o n°^' ko me bilo doma, je moj triletni sinko vrgel v ogenj !u najnovejšo skladbo. r<*Zut»eVerietno- Čudežni otrok! Šele tri leta je star, pa se že me na note. *emb Buldožerji? Band iz vinilnih časov, časov tastarih, tavelikih longplejk. Od njihove zadnje plošče Nevino srce, s katere se zagotovo spomnete uspešnic Slovenija in Volio sam enu Slovenku, obe na temo Čefur, ja od njihove zadnje je minilo celih dvanajst let. Mogoče je naslov albuma "Noč", Ki je nedavno v obliki cedejke in kasete izšel pri Heli-donu povezan prav z usodo posnetkov za omenjeno ploščo. Le-teh posentih pred dvema, tremi leti namreč leseni leta 93 ni vzela noč, ampak požar, saj je material zgorel skupaj s celotnim studiom Tivoli. Ekipa, ki se je tokrat vozila na Buldožerju je stara, Boris Bele, Borut Činč in Uroš Lovšin, ki so pred dvajsetimi leti band tudi ustanovili, Dušan Vran, ki se je skupini pridružil na tretji plošči, najnovejša pridobiteva banda pa je basist Ven Jemeršič. Muzika je seveda temu primerna, namreč stari buldožerski bluz'n'rock'n'-roll. Buldožerska tipika v komadih Divje horde, Blues napuštenog psa... ali pa totalna zafrkancija v besedilu in glasbi komada Denarčke štejem, pa Kdo sem jaz?. Enajst komadov novih Buldožerjev, pa vendar starih boste rekli tisti, ki jih poznate še od takrat iz vinilnih časov. • I.K. SEMINAR RETORIKE OD 24. DO 26. NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEL06I 225137; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA W - ŠKODA . Volksvvd^en Group ZLATI MIKROFON radia žiri Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Še zadnjič v tem mesecu objavljamo predloge oktobrske lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri. Pa jih preglejmo: 1. Za Krvavcem - Rudi Jevšek 2. Rada me imej - Niko Zaje 3. Sosed, dober dan - Fantje 2 vseh vetrov 4. Novo življenje - Ansambel Petra Finka 5. Stara polka - Trio Svetlin GLASOVNICA Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: Gasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žiri ki * '° nam minili novembrs-itosU^Zniki' v katerih smo pokoK r° tone krizantem na Zatrnar a in l'in naravnost ti ,{ja" 5 svečami vseh velikos-navaAV^h barv - od čisto niCkT 5v.eik do tistih oli- Več dni°r^° sedem °H Pa *e P°doh kakšna impozantna tako ba,naSih Pokopališč! Vse vje tak in rumeno in rdeče, Hol SVečano in okranclja-kttkheloa ,nasProtje podobe dne> jL*>" ^pega pomladnega liŠČa 7 °r pJ}najajo na pokopa-redki L°ilcami in svečami tisti iep0 '■ 1 tudi sicer vse leto prav sPotni„ Vsak teden skrbijo za min na umrle. *e ob0*," narava je že taka, da eden em dnevu zmrdujemo tQ^anio xdru%im< sami Pa en"ko k 0 in popolnoma »Vit ■ drugi. °Mekla ]°' kako fino se je itofu' '/ Zda] Paradira po r,°ie nosil nkakšne °Sromne 15(0 nn LU%e dni v ietu pa SorodniL , na grob svojih ni:*aZiZV* A česrno iskre-*'Qnajhn,°moprav tako kupili ^enie ■ Vel'ke rumene kri-'kebane! *tanaIbolfc velike i^ri sf še niso navadili, rPratn? 1 novembru dva Qn drfn ' pa so se na prvi teformarVne8a Panika, dan nQP°tili „ prainJe oblečeni PričSššš\ 8. Noč vina - Faraoni Predlogi: A Fantasv - Mariah Carev B. I Belive - D. Hasselhoff & L. Branigan C. Ništa kontra Splita - Dino Dvornik KUPON Glasujem za: 1 Moj predlog Moj naslov: 3 4 TVS 1 7.50 Radovedni Taček: Pesek 8.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.25 O. J.: Zlata podkev, madžarski film 8.40 Varna vožnja s kolesom 9.00 Oglejmo si!, angleška dokumentarna serija 9.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Bilo nas je pet, zadnji del češke nadaljevanke 11.40 Miškon in njegov mladič, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost, ponovitev 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 France Bevk: Pestrna, igrani film, 2. del 18.00 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Georges Fevdeau: Vesele zgodbe iz zakonskega življenja: Ribadiejeva zvijača, francoska komedija 21.55 Za TV kamero 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.10 Žepni ljubimec, francoski film 0.45 Tiček vražiček, angleška animirana serija an čas 22.15 Šport 22.25 Nočna izmena: Severna obzorja, serija; Črna kača, humoristična serija 0.00 Cvetje na podstrešju, ameriški film AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe 6.30 Otroški program, ponovitev 9.05 Vroča sled 9.40 Tao tao 10.10 Alfred J. Kvak 10.40 Scoobv Doo 11.15 Duck Tales 11.45 Garfield in prijatelji 12.15 Harrv in Henderso-novi 12.30 Klic v sili 13.20 Katts & Dog 13.45 Čudovita leta 14.10 Blossom 14.35 Princ iz Bel Aira 15.00 Bavvvatch 15.45 Superman 16.30 Beverlv Hills, 90210 17.15 Melrose Place 18.00 Nogomet J9.00 Korak za korakom 19.30 ■as v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stavimo, da... 22.05 Šport 23.25 Smeh šestdesetih let 0.15 Čas v sliki 0.20 Mafijsko maščevanje, ameriški triler 1.55 Klic v sili, Californija 2.40 Beverlv Hills 3.25 Noč čarovnic 5.30 Korak za korakom, ponovitev TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Shlomo Mintz igra Bacha, 1. del 10.35 Primer za dva, nemško-švicarska nanizanka 11.40 Turistična oddaja 11.55 Sorodne duše, angleška nanizanka 12.25 Sova, ponovitev 13.45 Videošpon 16.55 Športna sobota: Velenje: Kvalifikacije za EP v rokometu (m): Slovenija -Avstrija, prenos 18.30 Alpe -Donava - Jadran 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 20.10 Resnični zahod, ameriška dokumentarna serija 21.00 Izpod vinskih trstoiv, posnetek z Vinske gore 22.30 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Rokumentarec: Aaaron Neville; Angleška glasbena lestvica KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 A snop 8.20 Kaličopko 9.20 Lepotica in gusar, risanka 10.15 Imamo jih radi, Eanovitev oddaje o živalih 11.00 ino, kino, kino 11.35 Večni krog, ponovitev 12.05 Spot tedna 12.10 A shor/12.25 Video strani 16.35 Spot tedna 16.40 Vreme 16.45 A shop 17.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 17.55 Klic divjine, nemška nanizanla 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transformerjev II 19.30 Živeti danes, ponovitev dokumentarne oddaje 20.00 Vreme 20.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.10 Brezupno reševanje, ameriški film 22.45 Vreme 22.40 Notranje nasilje, ponovitev filma 0.15 A-shop 0.30 Spot tedna 0.35 Erotični film 2.10 Videostrani M MTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 15.30 TV shop 15.50 Ameriška ura, ponovitev filma 17.30 Radio FM, ponovitev 18.00 Med prijatelji, ponovitev 19.00Kuhajmo skupaj 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Beverlv Hills Buntz, ameriška nadaljevanka 20.30 Percv in Grom, ameriški barvni film 22.15 Spot tedna - Žive scene 22.20 Razna-šalec časopisov ameriški barvnii film 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 8.15 TV koledar 8.30 Film 10.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Dokumentarna oddaja 14.15 Film 15.45Proizvodnja organske hrane v ZDA 16.20 Vrnitev Sherlocka Holmesa, serija 17.15 Prizma, magazin 18.15 Televizija o televiziji 19.15Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Kazensko pravo, ameriški barvni film 21.45 Glasbena oddaja 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Sanje brez meja/Video strani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: Večno mladi R TRŽIČ AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Goliath in uporna sužnja, italijans-ko-francoski film 10.20 Ljubezenski film, ponovitev 11.45 Blagoslovljena dvojica 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.15 Vrtnice iz Jeriha, avstrijski film 14.40 Počitnice v Italiji in ljubezen 16.15 Alpe-Donava-Jadran 16.45 Živali iščejo dom 17.00 čas v sliki 17.05 Pogled v deželo 17.53 Verstva sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogled s strani 20.15 Zvon lažnivček, komedija 21.50 Fritz Muliar, portret 22.30 Dom skrivnosti in laži, ameriški film 0.05 Jerry Cotton: Društvo morilcev iz Brooklvna, kriminalka 1.35 Pogledi s strani 1.40 Mednarodna nagrada za avideoumetnost 95 - 50 najboljših 1.55 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Urica pravljic 19.31 Mini pet (otroška lestvica) 19.30 Iz arhiva: Utrip Tržiča 20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Petkov tedenski pregled, 88. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Po planinskih poteh: Ratitovec 21.26 EPP blok - 3 21.30 Izmenjava iz lokalnih televizij: Tradicija ni izumrla - Trgatev, kot iz časov naših dedov (Produkcija: Skvline studio Signal Šiška) 21.52 Vabimo k ogledu 22.00 Odprti ekran, ponovitev 22.10 Kamera presenečenja 22.20 Lupanje kukavice pri Ferencovih 22.38 Mejne znanosti: Piramide 23.04 Video boom 40, slovenska videolestvica zabavne glasbe, 62. oddaja 0.04 Nočni zabavno erotočni program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! HTV 2 17.30 Slika na sliko, ponovitev a serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Korak za korakom, humoristična serija 20.40 Rezervir- Oddajamo ob 13.30 do 19. ure, z odajnika Kovor na UKV 95 MHz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Program bomo začeli s šolo duhovnosti, nadaljevali z informacijami in obvestili. Ob 16.10 bodo na vrti obvestila, sledi oddaja Deutsche VVelle poroča, nato pa glasbene želje poslušalcev. Še prej bomo pogledali v zvezde, nikakor pa ne pozabite oddati svojega brezplačnega malega oglasa od 17.30 do 18. ure. Spored bomo sklenili s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Nalezljiva bolezen, oddaja o modi 11.15 Duhovni razgledi 12.15 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Dee Jay Time 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja, narodno-zabavna oddaja 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.10 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.30 Okrogla miza - Zasebno zdravstvo v Žireh 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosa nih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslu šalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočn glasbeni program LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 M. Dolžan in J. Kališnik v Sorici 20.00 Antonov obzornik 20.20 Pavlova potovanja, celovečerni film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Safari Tunis 18.58 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ KINO CENTERamer. znan. fantastični tehno thriller JOHNNY MNEMONIC (Gl. vloga: Keannu Reves) ob 10., 17., 19. in 21. uri STORZIČ ameriški akcijsko-pustolovski film POTOPLJENI SVET (gl. vloga: Kevin Costner) ob 17.30 in 22. uri; VValt Disnevjev risni film ob 16. uri ŽELEZAR ameriška melodrama CAMILLA (Jesica Tandv, Bridged Fonda) ob 21 uri ŽELEZAR ameriški mladinski film WILLY 2 ob 17. in 19. uri TRŽIČ ameriška akcijska komedija PODLI FANTJE ob 16., 18.15 in 20.30 uri RADOVLJICA akcijska drama RANGOON ob 18. uri; zgodovinski spektakel POGUMNO SRCE ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA ameriška psihološka drama DOLORES CLAIBORNE ob 18. in 20.30 uri ŽIRI ameriška družinska komedija CASPER ob 20. uri NEDELJA, 5. NOVEMBRA TVS 1 7.45 Otroški program 7.45 Samo za punce, ponovitev kanadske nanizanke 8.15 France Bevk: Pestrna, ponovitev 2., zadnjega dela igranega filma 8.40 Živ, žav, ponovitev 9.30 Čebelica Maja, prenos iz župnijske cerkve Sv. Štefana v Sori pri Medvodah 11.05 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Obzorja duha, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 14.05 Za TV kamero 14.35 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.20 Moj otrok že ne, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Jesenski 3x3. prenos iz Rogaške Slatine 21.55 Neme podobe slovenskega filma, dokumentarna oddaja 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 šport 22.40 Sova 22.40 Črni krog. švedska nadaljevanka 23.35 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 13.35 Mir in dobro 14.05 Duhoivni klic 14.10 Poročila 14.20 Plodovi zemlje 15.45 Rimske toplice, dokumentarni film 16.00 Poročila 16.15 Opera Box 16.45 Potovanje a la carte: Španija, dokumentarna serija 17.10 Poročila 17.20 Zgodba neke zajčice, ameriški film 18.55 Zajčje zgodbe, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.20 Ulična vojna, ameriški film 21.55 Dr. Ouinn, serija 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Šport HTV 2 11.45 Video strani 12.00TV Koledar 12.10 Slika na sliko 12.55Klic v sili 13.56 Cro pop ročk, ponovitev 114.45 Športna nedelja: ATP magazin 17.55 HP v košarki: Hrvaška - Turčija, prenos 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 črno belo v barvi: Mestece Pevton, serija; Dobrodošli gospod Chance, ameriški barvni film TVS 2 7.50 Videostrani 8.00 Naša pesem, 8. oddaja 8.30 Tedenski izbor 8.30 Planet šport 9.15 V vrtincu 10.00 Lahkih nog naokrog, 8. oddaja 10.45 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije: Zebre. Berlioz 12.00 Nepomembna afera, nemška nadaljevanka 12.50 Georges Fevdeau: Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, Ribadijeva zvojača, francoska komedija 14.30 Euronevvs 15.20 S. Prokofjev: Peter in volk 16.15 športna nedelja 16.15 Nemizni tenis (m): Slovenija -Španija, posnetek iz Novega mesta 17.00 SP v plesih - profesionalci, posnetek iz Aalsneerja 17.45 Idrija: DP v košarki: (m): Idrija - Kovino-tehna Savinjska Polzela, prenos 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Biblija, 34. oddaja: Pavlovi pismi Tesaloničanom 20.40 Ameriško srce, ameriški film 22.30 Shlomo Mintz igra Bacha, 3. del 23.20 Športni pregled KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Odisej, risani film 9.00 Kaličopko 10.00 Muppet Show 10.30 Imamo jih radi, oddaja o živalih 11.15 Spot tedna 11.20 Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah 11.35 Žametne vrtnice, glasbene čestitke 12.20 Spot tedna 12.25 Video strani 16.10 Spot tedna 16.15 Vreme 16.20 Muppet shovv, ponovitev 16.50 Karma, ponovitev 18.00 Albert Einstein, dokumentarna oddaja 19.00 Vreme 19.05 Generacija transformerjev II 19.30 Burleska 20.00 Vreme 20.05 Klic divjine: Bergdoktor 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.30 Jeleni z zahoda, 1. del ameriške nadaljevanke 22.20 Brezupno reševanje, ponovitev filma 23.55 Spot tedna 0.00 Video strani AVSTRIJA 1 12.00 Mladinska oddaja 12.55 Blossom, ponovitev 13.20 Piroška, nemška komedija 14.50 Jahanje 16.20 Rocketeer, ameriški film 18.05 Srečni otrok 18.30 Srček, shovv 19.00Korak za korakom 19.30 čas v sliki 19.54 Šport 20.15 Gasilec Karli 21.10 Nekoč 22.00 K stvari 23.15 Čas v sliki 23.20 Vizije 23.25 Moč in vizija, francoski film 1.05 Strah v glavi, ponovitev 2.40 David in Lisa, ameriški film 4.10 Ljubosumnost, ponovitev 5.55 Korak za korakom AVSTRIJA 2 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.30 Prelomnice zgodovine 15.30 Otroški zdravnik dr. Frohlich, komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Žrtev ljubezni, ameriški tv triler 21.45 čas v sliki 22.00 Columbo: Luci-ferjevi učenci, kriminalka 23.25 Ljubosumnost, ameriški film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLIHA (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Otroška poročila 10.20 Obiskali smo razstavo slikarja samouka Boleslava Čeruja 10.30 Tradicija ni izumrla: Trgatev, kot iz časov naših dedov 10.52 Vabimo k ogledu 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 88. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Kolovrat domačih viž: Ansambel Nagelj 12.25 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 63. oddaja 13.25 Videostrani LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Antonov obzornik 18.20 Serijski film 20.00 Zakonci štrajka-jo, komedija KD Št. Jurij MMTV - TELE 59 I ATM TV KR. GORA 7.00 Video strani 10.00 Skrinjica želja 10.30 Sandokan, risanka 11.00 Cirkuške točke 12.00 Bad influence 12.30 Reke Evrope: Laba, dokumentarna oddaja 13.00 Popotnik 13.30 Zabavajmo se s fiziko 14.00 Capital City 16.30 Percv in Grom, ponovitev filma 18.00 Avtodrom MMTV 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Očetje in sinovi, ameriški barvni film 21.55 Spot tedna Žive scene 22.00 Scanner cop 2 - Volkinovo maščevanje, ameriški barvni film 23.35 TV Shop 0.00 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 9.20 TV Koledar 9.30 Poročila 9.30 Bitka z armado, ameriški film 11.00 Poročila 11.05 Otroški program 12.05 Sezamova urica 13.05Folklora 5.30 Dobro jutro 7.40 Pjjfl dnevnega tiska 10.00 Mojstn ^ hanja na Radiu Kranj ^: domače na kranjskem radiu 1 jj Brezplačni mali oglas' 1 Osmrtnice - zahvale 12 Brezplačni mali oglasi Osmrtnice - zahvale 12.40 tijska oddaja 13.00 Dobrog med praznovalci 15.30 DogoJJj odmevi RS 17.20 Hitro, 6% visoko 18.20 Nagradni kviz j\ Kranj 19.30 do 24.00 vec^ program - glasba po izboru TEJE ZVERSEN R TRŽIČ Pozdravu iz studia sledi nede'i^ Klepetalnica, ob 11.40 bornJC tovali v Alpetourovo P0*0^ agencijo. Opoldne bo ^..a tedenski mozaik, sledi NeO^ duhovna misel, nato pa ,P°^ nosti iz našega vsakdanjik^ I ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.48 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ KINO ponavadi, bodo ob 12.508 ^ sporedu obvestila, ob glasbene čestitke. Nedffl spored bomo sklenili s tom domačih, ki se bo zavrt«1 14.30 R JESENICE 7.20 Halo, porodnišnica 7.50Jjjjjji na kronika (OKC) 8.00 Mirin^ 11.00 Radijski sejem 12.00 9m niče, voščila 13.00 Gostje: sm fantje 14.00 Voščiča 15.00 P°%h 16.00 Voščila 17.00 Repo^ Vino v Brdih 18.30 MinU» ljubitelje resne glasbe RŽIRI 8.00 Napoved programa o.^ zgodovinski spomin 9.00 AkW tema 10.00 Kmetijska o°uJ 10.30 Za ljubitelje narodn^, bavne glasbe 11.00 škofJeU tednik 11.40 Kino 12.00 Ned»Lj duhovna misel 12.30 Cesu 13.30 Nedeljsko popoldne '.j,; Škofjeloških 6 17.30 Ned^, srečanje 19.30 Odpoved pr°9r R RGL 7.00 Kaličoplava druščina^ BIMI - otroška lestvica 9.30 j; naj pesem tedna 9.15 Novice^ Kam danes v Ljubljani 10.00 > oskop 11.00 Duhovna mise'', Koncilija 12.00 BBC-novice £ Nedeljska reportaža 13.55 m radio 14.00 Slovenska g'^jj lestvica za MTV - teletex1im Vodeni program 15.15 N°Yi 16.45 Vreme 17.15 Hollvv/^ oddaja o filmu 18.15 Novice ^ Rick Dees - ameriška Q\aS\!t lestvica 22.30 Jazz galerija Satelit R OGNJIŠČE i* 5.30 - 8.30 Jutranji progra^\A Duhovna misel, svetnik dneva J Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos\m maše 10.00 Reportaža 12. JJM titke in pozdravi naših poslu*, 17.46 Slovencem po »VM domovini oz. misijonska 0.* D domovini oz. misijonska -j* 18.30 Več. inf. oddaja tffljj najmlajše poslušalce 19.50jl^ oddaja lokalnih postaj 20.15kv|( Vatikan 20.40 Naši svetniški^ dati 21.20 Sakralna glasba m 5.30 Nočni glasbeni progra^ radio 96 0 PREROK p p 101, 61260 LjU -ftfK Zaupajte »voje teiave naSM fTIjjF e svojim videnjem Vam bodo ?' i premagati nepremagljj]^5> yfi P^e^okl:TanJJl,Marlca.K*^^)^|, ' Ivanka,Majda, aetroM \ZAUPAJTE NAJBObLfr* CENTER angleška drama PRIESTob 21. uri; VValt Disnevjeva risanka LISJAK ^ 4 ob 10. uri : amrr. znan. fant. tehno thriller J0HNNY MNEMONIC ob 17. 0 8T0RŽIĆ amer. akcij, pustolovski film POTOPLJENI SVET ob 17.30 in 2°j!^ Disnevjev risani film LISJAK IN PES ob 16. uri ŽELEZAR ameriška QJ komedija LJUBEZEN V TROJE (Lara Flynn Boyle, Stephen BaWwin, John 21. uri; ameriški mladinski film WILLY 2 ob 17. in 19. uri TRŽIČ ameriška *jm komedija PODU FANTJE ob 16., 18.15 in 20.30 uri RADOVLJICA akcr RANGOON ob 18. uri; zgodovinski spektakel POGUMNO SRCE ob 20/l5i^' BOH. BISTRICA amer. film NAJINI MOSTOVI ob 20. uri SORA ŠKOFJA L0?^ drama DOLORES OAIRB0RNE ob 18. in 20.30 uri ŽIRI družinska komedja ^ ob 17. uri; komedija C0RINA-C0RINA ob 20. uri OBZORJE ŽELEZNIC drama MOJE ŽIVLJENJE ob 19. uri [SNOVANJA VSEBINA 76 fRanc drolc-Knjiga in toodel kulture lEA MENCINGER: Hudomušna slovnica tieze pod kožo Matija logar.-Festival kot spravni izpit likovna, ^asbena snovanja Beseda urednice ^ Uvodno razmišljanje tokratnih Snovanj o knjigi, Dr u ^M^Mr,» knjigotrštvu in z vsem tem povezanimi $ °°'emi je napisal Franc Drolc. V pogovoru za j^0Vanja je Berta Golob, ki sta ji v enem mesecu izšli r dve novi knjigi, razgrnila svoj odnos do slovenske-£ Jezika in do pisanja za otroke. Na letošnji 0°rftnikov gledališki festival se je s kritičnim očesom AnJ^?t*ia Logar. Maruša Avguštin ocenjuje razstavo reja Pavlica v Radovljici, Milena Nograšek pa ^Paktno ploščo z glasbo Sama Vremšaka. • Lea Mencinger FRANCE KRALJ: Poljub, tempera na kartonu, 1942 V ljubljanski Moderni galeriji je do 3. decembra na ogled retrospektivna razstava slikarja in kiparja Franceta Kralja (1885-1960). Umetnik, ki se je šolal na dunajski in praški likovni akademiji, je v obdobju med obema vojnama v Ljubljani ustvaril svoj klasični opus, v katerega sodijo dela, kot so Žanjici, Rodbinski portret, Portret rodbinskih otrok, Moja žena z beneškim ozadjem, Paradiž, Poljub. in vprašanja o modelu kulture Oktobrski dnevi prinašajo žetev tudi na knjižne police. Knjiga kot tržni artikel oblikuje svoj delež materialnega blagostanja, kulturna dobrina pa znova in znova odpira vprašanja modela kulture, znotraj katerega obstajajo njeni ustvarjalni vzgibi dimenzije sociološkega razmerja med avtorjem in bralcem, med sporočilom in njegovim naslovnikom. H ^^am, ki jih ljudje poznamo ^iljenorazmerij, se vse bolj neus dodajmo. Pri tem pa izhajajmo iz prepričanja, da beseda ni bila dana tr°u*m ^ric!ru^uJe občutek katas- človeku, da bi za njo skrival misel, ^arHik' ki veje iz zapisov ob ne prepuščajmo-se domnevi o čaru besed, ki se z njimi človek do nesporazuma zastrupi. Pokončen svet, ne obrnjen na glavo, je kljub ye§tva ^ kulturni zgodovini člo- vsemu nekje za sinjimi obzorji ^forrrja • .eHonvencionalni nosilci sleherne umetniške vizije, tudi '"'' in elektronski mediji tiste, ki se izraža po slovensko. Ln*niih veJe 12 zaPlsov 00 kijižni .manifestaciJan. kot so vanja. .^jmi in stanovska zboro- °bdobj* . °,r ^a se zapira določeno naPoved?j- • ?Ostj jjPJejo komaj slutene mož- '^Or/rna'"-Se PonuJaJ° na Pragu *aln0 .ClJske dobe in ki z univer-8lobai^0stoPnostjo do sporočil v r režejo v substanco intim-^vanj 2erJa' znotraj katerega ?ePonriV-OVekov individuum kot tare. ^C?VlJivi sestavni del modela di> to^raza Ouasimodove pesmi, da se različnost izraža "z dostimi *?"tnimSt?JiS na krogu zemlje, s ' °J več °m Preboden> in Je ?0(loba ' bo kar pravšnja pris-k sPodhVemačno Perspektivo, ki U(*da tole razmišljanje. k*vLg\TiQ spomin ]°- V dobrem ' V davnem letu 1555 se je Trubarju znotraj neliterarnega vzgiba evangeličanske kateheze posrečil nastavek neverjetne jasnosti pri definiranju modela kulture, ki se bo izražala v slovenskem jeziku: bilo mu je jasno, da jezikovni uporabniki njegovega rodu govorijo v različnih narečjih. Pravi, človeštva, in v slabem, besedami", da pa se je za določen tip jezikovne prakse odločil predvsem zaradi prepričanja, da "ta tih drugih dežel ljudje tudi mogo zastopiti". Pač genialen projekt, ki ga je bilo treba v naslednjih stoletjih jezikovne in literarne zgodovine samo še dopolnjevati. Temu projektu je Trubar dodal še element pisave, prav tako genialen, saj bohoričica ni bila od muh, če je kot grafijski sistem ustrezala kar tja do Bleiweisovih Novic. Bohoričica torej ni le alfabetni sistem, je naravnost duhovna struktura. Pisava in umetno ustvarjeno narečje višje vrste kot zborna izreka vstopata v model življenja, v katerem si Korošica ruto zavezuje drugače kot Kranji-ca, Franci Zagoričnik oblikuje umetniško podobo sveta drugače kot Ivan Cankar, pa vendarle vsi štirje neponovljivo izpričujejo čudež materialne in duhovne kulture, ki se s trmo in trpljenjem na sončni strani Alp upira katastrofizmu. V razmerju do avtorja in bralca slovenska knjig ni čista brez trme in muk. Tržni mehanizmi seveda veliko lažje ogrožajo knjižno produkcijo z razmeroma nizkimi nakladami, a ravno v našem času smo priča eksploziji založništva, zlasti neetabliranega, ki je prav toliko ranljiv kot trmast; takšen je pač slovenski avtor. Ob padcu berlinskega zidu smo v sociologiji branja spremenili dikcijo in stil poročanja: floskule o stoletjih bralnih navad po naših krajih so zadobile pridih zatohih razmerij, ki jih je drastično odplaknil prevrat, a še preden se nam je posrečilo karkoli dopolniti pri pojmovnih sistemih za nove vrednote, so bralci navalili v knjižnice, da nam jemlje sapo. Trpljenje, ker nekje v knjižničnih sistemih mogoče nekaj škriplje, in trma, ker je knjigo treba dobiti, bodisi za potrebe v šoli ali zgolj za kulturno razvedrilo. Model kulture neustavljivo deluje naprej, a kljub povedanemu morda ni prezgodaj opozoriti na nianso, ki zbuja rahlo skrb. Navajeni smo bili, da smo posebno skrb namenjali tujejezične-mu gradivu, zlasti v specializiranih prodajalnah knjigotrške mreže in v ožje profiliranih zavodih knjiž- nične mreže. Tisto, kar zbuja rahlo skrb, je odsotnost skorajda sleherne zadrege, ker tuje jezičnega gradiva tako rekoč ni oziroma ga je težko pridobiti. Človeku se kar inako stori, če se spomni na kranjski škandal okrog verske literature sredi sedemdesetih let in študentski revolt z vsemi posledicami ob koncu istega desetletja, ki ga je povzročil rahel poseg v nabavno politiko in prakso razporejanja knjižnega gradiva v javni mreži. Zadrege ni čutiti, ali pa je mogoče berlinski zid vendarle odprl bolj delikatne razsežnosti tudi glede knjige, ki jim ta hiš še nismo kos. Počakajmo, da se odprejo stari in novi knjižni trgi, bo svetoval ta ali oni, a ni več veliko dni, ko bo prelom tisočletja, ko bomo Prešernovo biografijo šteli kar v stoletjih in ko bo mogoče res napočila tudi informacijska doba. Zato rahla skrb mogoče ne bo odveč že kar ob prihodnjem knjižnem sejmu. Lea Mencinger Berta Golob, mladinska pisateljica HUDOMUŠNA SLOVNICA ZLEZE POD KOZO "Ne bi rekla, da sem, ne vem kakšna, pisateljica. Pišem iz preprostega veselja nad besedami. Pisatelji pišejo tisočstranske romane, & kar sama nimam nobenega smisla. Sem pa publicistka, književnica." Že pri prvi knjigi je bilo nekako odločeno: zgodbe o otrocih iz vzgojnega zavoda, ki so bili tudi v njenem preddvorskem razredu, je zbrala v knjigi Sovražim vas in jo namenila odraslim. Pa so jo vsi uvrstili med najstniško branje. Tudi zdaj, ko je bibliografija njenega pisanja že kar obsežna, vsekozi prevladujejo knjige za mlade - poleg literarnih tudi tiste hudomušne in v rimah o jeziku z Mančkovimi ilustracijami, da vse skupaj otroku še bolj zleze pod kožo. No, strokovni članki za jezikoslovne in druge revije pa na drug način govorijo o njeni zavzetosti za probleme metodike, didaktike in vzgoje. Njena skrb za lep jezik je bila doslej že nekajkrat nagrajena - z Levstikovo, Žagarjevo, gorenjsko Prešernovo nagrado, Trubarjevo plaketo, pa še kakšno. Ko iz tega 'čistega veselja' neizbežne slovnice, ne govorijo z sedete k pisalnemu stroju - nastane nova zgodba za otroke, zabavna rimana slovnica, esej, strokovni članek za slavistično revijo? "Moje delo zajema jezikovno-izobraževalne stvari, ki so posredno ali pa neposredno namenjene šolarjem, druge pa so literarne, no, tretje pa so za strokovne revije, časopise." Ni ravno veliko ljudi, ki bi o slovnici pisali pesmi. Pri vas so vejice smejice, glas je glasen in kriči, črka tiha in molči, skratka -pri vas je slovnica prav vesela teta, ki srbi jo leva peta. Za nas večino pa slovnica v šoli res ni bila najbolj priljubljen predmet. Je bila za vas? "V gimnaziji me je slovenski jezik učil profesor Rus, ki je znal ob slovnici vedno kakšno anekdoto povedati. Na to sem mislila dosti kasneje, ko sem za otroke že pisala o jezikovnih vozlih. Zakaj jim ne bi malce pomagala? Zato je nastala tudi knjiga Slovnica, odčarana čarovnica, ki je pravkar izšla pri založbi Mihelač - Nešovič. Tudi že prej, pri radijskih jezikovnih igrah, doslej jih je nastalo šest, sem kdaj uporabila rimana besedila na slovnične pojme. Izšle pa so že nekatere druge knjige na jezikovno temo, kot so Sporočanje v Ptičjem logu, Igrarije-besedne čarovnije, Jezikovni vozli, Dežela Slovniča-rija. Zdaj je že šest knjig, pravzaprav slikanic, ki naj bi učencem olajšale obvezno snov. Seveda to niso prave slikanice, tako jih le imenujem, ker imajo obilo ilustracij. Nikakor pa niso obvezno čtivo ali učbenik; so le obšolsko gradivo in pomagalo učitelju, da učence lažje uvede v spoznavanje slovnice. Nekatere od teh imajo zdaj že priporočilo strokovnega sveta za šolstvo, najdejo pa se tudi v katalogu šolske in obšolske literature." Ali te "slikanice", ki na zanimiv in zabaven način lajšajo mladim glavam spoznavanje večno puste in dolgočasne, toda vsako novo knjigo prav o tem, da ste v bistvu rojen didaktik in metodik? "Pravzaprav je didaktično metodična pot šla mimo mene, vendar pa zdaj vem, da bi prav isto počela, čeprav bi predavala na fakulteti. Brez bogate prakse, ki jo imam kot profesorica slovenskega jezika, pa seveda vsega tega ne bi mogla ubesediti. Morda pa bo vendarle držalo, da se človek že rodi z nagnjenjem do nečesa. Pedagoško in psihološko znanje, pridobljeno na fakulteti, sicer veliko pomaga učitelju, veliko pa je tudi znanja, ki ga je bilo treba preprosto pustiti pred vrati. Sama vsega nisem mogla uporabiti, dokler nisem 'prekvašenega' v sebi, našla način, kako pa vendarle uporabiti tisto, kar mi je dalo šolanje. Zato tudi s Berta Golob - Foto: Tihomir Pinter nimam niti časa niti volje 1 napišem kaj novega." Knjige, ki jih pišete, kaUfa ^ nimate posebnega odnosa J* jezika, pač pa tudi do knjižnu tri I"'™ ti. Pa ne mislim na . berila, za katera ste tz^xK prozna besedila, pač pa na Z*' knjig napisanih za mlade? "Najbrž mislite na trii« otroštva, kot pravim svojim lf ■ knjigam Drobne zgodbe, Skrinj x:ne bale, Kako visoko {J Moji spomini na P°% so zbrani v knjigi So» razglednice. Prva knjiga z ;« pa je zblf* nebo vanje vom Sovražim vas portretov tako imenovane uy ^ no neprilagojene mladine. knjige je povzet po pesmi 11 moje učenke, v kateri se ti besedi kot sintagma nenehno navijata. Knjigo sem napisi odrasle, vendar pa jo uvrščajo najstniško branje. Za odrasle P knjiga Med nama, Gospod." liteflt vse vase Zdi se, da knjige, čeprav so namenjene slim, za prvim vogalom pricO^ mladi bralci. "Nič ni narobe s tem, maf J Končno je bil tudi Mali P1' napisan za odrasle, berejo g3^ otroci. Ne mislim se prav je pač treba skrbeti na vseh da tudi manj beremo, ker manj ravneh, sama sem izbrala naj- beremo, se slabše izražamo, slab mlajše, ki se šele uče. Najbolj jezik se sliši z radia, televizije, grozljivo je prebrati, da današnji govorniškega odra... Skratka - šolar ne mara pouka slovenskega jezikovnega pouka je več kot ca. Nekatere knjige so pač jezika. Se kdo vpraša, kaj to dovolj, jezikovne vzgoje pa pre- da govorijo enako razumljiv J jJ pomeni v nacionalnem smislu? malo; kako spregati, sklanjati, enim in drugim. Ne vem pa> -j temi obsolskimi knjigami učitelju Zaka- pa ima ^ na primer kako pravilno tvoriti stavke . to je s Tačkom, morda tudi sam^ora1 odkriti pot""6 angleščino? Ta je razvila nekatere za ohranitev jezika in jezikovne poznajo odrasli, kaj vem. 1 " ' čudovite metode poučevanja, slo- Učenci najbrž dobro sprejemajo venski jezik pa (še) ne. Zakaj ne? S tako zabaven način učenja, s tem in drugimi vprašanji se ukvar- katerim pravzaprav ubijate dve jam že kar dolgo časa, pravih muhi na mah? odgovorov še nimam." "Pravzaprav bi bilo treba to «Ne samo dmžina m §ola tudi zavesti še ni dovolj." primerjati z avtorjem Malega fL ca. Nekatere knjige so pač takj poznajo oarasn, Kaj vem. stati prijatelj in prijatelj otro*J besedo - zabaven - uporabljati zelo previdno. Slišala sem že očitke, da hočem s tem svojim načinom profanirati jezikoslovno znanost. Ne gre za nobeno igrač-kanje, zabavo ali kaj podobnega. Pouk maternega jezika je resna stvar. Vendar pa je treba učenca za učenje jezikovnih posebnosti pri tako pomembnem predmetu kot je materinščina, vendarle motivirati. Hudomušnost, s katero obravnavam resno temo, je že tak način. Če k temu dodam še literarno plat, potem se mi zdi, da sem ponudila otrokom nekaj, kar imajo lahko radi. Jezikovna dejstva morajo otroci spoznati na zelo nazoren način, ne na filozofsko struktura-lističen." Vsekakor sodite med "jezikoslovce", ki so večino svojih naporov usmerili v pravi cilj - otroke. Tam pri njih in zanje se očitno bije bitka za lepši, boljši jezik. Saj gre za bitko, mar ne? "Seveda gre za bitko, saj stanje sploh ni idealno. Za materinščino družba sama, vsi se premalo zavedamo, da tak odnos do lastnega jezika prinaša lahko resne in usodne posledice. Saj se kdo trudi, ni pa to splošna skrb, kar bi morala biti. Jezik je namreč zelo pokvarljiva stvar. No, na stvari sicer ne gledam povsem črnogledo, sem pač po naravi optimist, vendar stvari so resne, daljnosežno gledano - gre za ekstencialno bit naroda. Morda še to - nisem jezikoslovec, vsekakor ne na znanstveni ravni. Tega naslova si ne bi mogla lastiti, sem pa posredovalka jezikovnih vsebin; upam, da to počenjam kolikor toliko nazorno. Zavestno pristavljam 'svoj piskrček' k prizadevanju še mnogih drugih za Jezikovna dejstva bi morali občutiti in spoznati na pos*0. način, ki vzbuja občudovanje jezika. Vse jeziki.a značilnosti je preprosto treba posvojiti, ne pa se jih L pamet) naučiti. Šolarjem pa prav ta vidik pouka materfl® jezika - pomembnost in lepota jezika • ni prav Pose,,[ jasen. Zato tudi govorimo že docela pust jezik, ^ metafor, ne znamo se več poigravati z besedami. izginili reki, pregovori? Komaj še kdo upa uporabji.* pomanjševalnice. Še pred petdesetimi leti so na pode^j^ govorili sočen jezik, poln metaforike. Danes na * govorico komaj še naletimo. Pogovarjamo se ne računalniško. Je to že vpliv računalnika v našem &v!m ju? Bomo v prihodnosti govorili le Še v neka* sporazumevalni algebri?" V vaši bibliografiji je tudi cela dela družbo v sedemdesetih j< vrsta strokovnih člankov in esejev bah, ki sem jih napisala o nj ^ za razne revije in časopise. Kakšne televizijo. Pa še se bo p°J vrste strokovni problemi pa vas kak^ni- najbolj zanimajo? Pmvkar je yaga M Fn*auCvauju sc muvali uiugm ca "Dlje časa sem se ukvarjala s srečanj z mladinskimi JJjJJ I boljši slovenski jezik. Za zdaj sem pedagoško didaktičnimi problemi, Do zvezd in nazaj. N<*JD! (f pristavila le šest 'piskrčkov', pa naJY.eč te8a je bll° opisanega za zdqj minilo nekaj časa * Res pa je, da si kaj takega, kar si majhen slovenski narod privošči s svojim jezikom, ne upajo početi na primer Francozi. Svoj jezik je treba tako kot svoj narod spoštovati, to je vse. Ne moti me sleng mladih z mnogimi anglizmi. Moti me pa, da se ti anglizmi prenašajo tudi v siceršnji pogovorni jezik, prenaša se že tudi v knjižni jezik. To pa je raza, zasekana v jezik sam, saj se s tujimi vplivi ruši sama struktura jezika. Če ena tuja beseda zamenja domačo, še ni tako hudo, če pa je načet sistem jezika, potem je stvar zelo resna. mislim, da bo zaenkrat pri tem kar ostalo. V nedogled pač nima smisla razvijati tega prijema; šest knjig za jezikovno vzgojo otrok je za enega avtorja kar dovolj." Se vam zdi, da bi šolski pouk materinščine zato moral biti kaj drugačen? "Predvsem je preveč snovi, revijo Jezik in slovstvo in nekdanjega Prosvetnega delavca, pa še za kakšno revijo. Pozneje sem se usmerila na širšo pedagoško plat, ne zgolj metodično in didaktično, bolj sem se ukvarjala s splošno problematiko, ki zadeva mlade, pri tem se ne izognem niti temam o mamilih in nasilju. Ne mislim, da sem kakšen poseben strokovnjak slednje knjige? "Morda pa ne. Pri založb1^ čaka na izid knjiga 1$ $ mitološko vsebino. Zapisa'%)! odseve davne mitologije: z^ so mi še kot otroku prip0^6^; starejši, slišala sem jih »?.5| divjem možu, vilah, o zak J začrtanem risu, o konju ? $ Nekateri miti za te probleme, to ne, pač pa gre za grivo, grmade podatkov, ki naj bi se jih slvari ki so >v zraku, dotikaj0 se daleč v preteklost, drugi pa» 0 šolar zapomnil. Da ne govorim o nas vseh « Takoi no druei svetovni v°rJ tem, da so nekatere stvari same Nameravate te vrste strokovne članke tudi izdati v knjigi? "Bibliografija vseh mogočih zgodb sem skušala v svoji Vtf člankov šteje že več sto enot. Ogromno dela bi pomenilo že samo izbiranje. Za kaj takega pa sebi namen. Bolj je poudarjen izobraževalni vidik, medtem ko je sam proces ozaveščanja, da je materinščina jezik, ki ga je treba vendar spoštovati, prešibek. Zaradi te jezikovne nevzgojenosti mor- Takoj po drugi svetovni VU}iefli ljudje zelo bali 'bele * jjf prispodobe smrti, povezan da z minulo vojno. S knj1^ • >Jde#a in zavesti drugih ohraniti u. f sveta mitologije, ki danes1 hitro izginja." V U PRIDELKI '95 ^dmo preverjanje letine v Cerkljah Veselo razpoloženje pri izboru najtežjih vrstično društvo Cerklje bo jutri, 4. novembra, pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in tr j?Ha*erm sponzorjev, prvič pa je med glavnimi pokrovitelji tudi občina Cerklje, pripravilo ara. KJ?h bo Jutri' 4* novem" kv I K- Uri sedlM priredi-ske i r*m° najtežje sloven-199S p .cke Pridelke za leto ,eIJstvomre^itev pod Pokrovi" občin-T Y°.renJskega glasa, b0 Cerklje in sponzorjev dn.?. ga"iz>ralo Turistično **** Cerklje drUstvo Cerklje. i Za Naj Mri že J pridelke se bodo sedmič zapored pote- govali pridelovalci krompirja, zelja, krmilnega in rdečega korenja, krmilne in rdeče pese in repe, drugič zapored pa za pridelek nadzemne in podzemne. Pridelovalci prvih treh najtežjih pridelkov bodo dobili lepe nagrade. Posebno nagrado bo dobil obiskovalec oziroma pridelovalec, ki bo na prireditev prinesel desetkilo-gramsko vrečo, v kateri bo najmanj krompirjev. Razglasi- li bodo tudi najtežje kokošje jajce. Nagrad pa ne bo manjkalo tudi za obiskovalce, saj bodo žrebali vstopnice. Sicer pa se je prireditelj letos odločil, da bodo vstopnice naprodaj eno uro pred začetkom prireditve. Tako naj bi jih dobili tudi tisti, ki bodo prišli od daleč. Posebej pa bodo poskrbeli, da bodo imeli prostor tisti, ki bodo prišli s pridelki na ocenjevanje. Poleg občine Cerklje in Gorenjskega glasa so med sponzorji sedme prireditve Naj pridelki '95 tudi KZ Cerklje, Tovarna krompirja na Primsko-vem, Agropromet Cerklje, Radio Kranj. Žja ^ etUu izboru najtežjih pridelkov v Cerkljah je sledil seveda tudi obvezen skupinski posnetek. Najte-pn'delki je bila lani 13,50 kilograma težka krmilna pesa Marte Jamnik (prva z leve) s Podreče. Kmetijska zadruga Naklo včeraj °dprla nove prodajne prostore v£JSka zadruga Naklo je odori četrtek, 2. novembra, *tor6*nove Prodajne pro-1a prna Cesti na Okroglo novo, a^a,na ležl v njihovi ■ned lrajeni stavbi, ki stoji Meriri • ,lnim diskontom in V k/Jk vim skladiščem. novjh akl° so se izgradnjo Odlogi-P°s|ovnih prostorov je na n»?e Pred petimi leti, saj v srediil?0vem starem sedežu Iq rjJJJu Nakla primanjkova- katerem a" Zemljišče, na irrieij rJJer^^ domujejo, so ga &cS,vlrano že od same" Ha sk, ko je bila osnova-cona adiščna in prodajna 150°u/3ovsk> prostori merijo Jetudiocnatnih metrov, poleg nega kvadratov skladišč- 360 kvariSt0ra' nad nJimi pa ^alna atn'h metrov upravnih prostorov "«"'wv ujj'civ.....k'^iuiuv. že lani so ob svojih prostorih postavili °Koii len ,nost nove9a objekta dosega lično narejene lesene kioske, kjer kmetje, *a9oto\n millJ°nov tolarjev, ki jih je v celoti rnom r,!! zac|ruga sama, del tudi z najemen °*°ii,a-. ^dj ye.ProdaJni prostori pa zagotavljajo našu rnin ponudbo- v prodajalni boste na, ra2r?era'na 'n organska gnojila, seme-^rrrina žf krmila in krmne mešanice ter kOrrip|et'ta- Vrtičkarji se lahko v prodajalni Vo|J°kuD° opremiJ°' tudi kmetom je na 9radbeni potrel?ne9a orodja, na voljo je tudi mcu>.eu.ijo uuuu uuyiaum iw hrhiu« po re2erv ater'al- Kmetje lahko pridejo tudi industrijskega tira, ki poteka mimo novega !0, Ponuj ■ dele za kmetiJsko mehanizaci- objekta, s tem pa bodo olajšali dostavo člani zadruge, prodajajo svoje pridelke. En kiosk ima v najemu tudi specializiran trgovec s sadjem in zelenjavo, ki prodaja večinoma večjim potrošnikom (gostincem, malim trgovcem, ...). S to malo tržnico, kjer trenutno poteka tudi prodaja ozimnice, želi uprava naklanske kmetijske zadruge spodbuditi kmete k večji pridelavi zelenjave in tudi sadja. Naslednje leto bodo dogradili 100 metrov predvsem potrošne (hitreje ar'jiVe in k'------W1" r"*'~—v Ir> obrabljene) rezervne dele. ln*6nirkoU91 imaJ° zaposleno diplomirano r\ proda" a9ronomiie> zato se ukvarjajo tudi cenjen Sredstev za varstvo rastlin. v$erri kun strokovnjakinja je na razpolago r^riih rJi m' ki bi radi nasvet pri pripravi ^ " °amerkov. materiala. V bližnji prihodnosti bo poleg prodajalne začel obratovati tudi gostinski lokal. Včeraj odprta trgovina KZ Naklo na C. na Okroglo 1a bo v zimski sezoni obratovala od 7. do 15. ure, spomladi pa bodo obratovanje podaljšali v večerne ure. Informacije po tel.: 064/47-401 ali 47-384. Prireditev bo tudi letos potekala po že poznanem in utečenem scenariju. Povezoval jo bo Jože Jerič, v programu pa bodo nastopili ansambel Vita s pevko in citrar Aleksander Prime. Za sceno na odru bo poskrbel poznani sadjar in eden prvih organizatorjev razstav najtežjega krompirja Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah. Pri tehtnici pa bo tudi tokrat Vid Močnik, ki ima tudi že tolikšne izkušnje, da bi skoraj natančno lahko določil težo pridelka tudi brez tehtanja. Prireditelj vabi čimveč pridelovalcev, da prinesejo pridelke, za katere ocenjujejo, da bi se po teži lahko potegovali za eno od prvih mest. Sicer pa bo veselo, zanimivo, napeto in tudi nagrade bomo žrebali. Skratka, jutri zvečer v Cerkljah ne bo navaden večer, jutri bo naj in sploh, da se reče, večer. • A. Zalar OKACKCVAINICA NA VASI IN SADJARSTVO CIRIL ZUPIN GRAD 14, CERKLJE Tel.: 064/422-277 OKREPČEVALNICA MARIČKA Zalog 81, CERKLJE tel.: (064) 421-812 - balinišče - začetek pešpoti Zalog - šenturška Gora Odprto: vsak dan od 13.00 do 1.00 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 1.00 ure Dobimo se v Cerkljah Jutri (sobota) bo v Cerkljah že sedmo srečanje pridelovalcev, ki so se med letom trudili z znanjem in delom pri pridelavi različnih kmetijskih pridelkov. Čeprav smo v Gorenjskem glasu minuli mesec zabeležili nekaj zanimivih pridelkov krompirja, pred jutrišnjo prireditvijo, ki se je v Cerkljah že lepo ukoreninila, ne bi hoteli biti posebno preroški. Kakšna nenavadna teža tega ali onega pridelka ne bi bila prav nič nenavadna. Da pa bo prireditelju - Turističnemu društvu Cerklje tudi tokrat uspelo, da bo jutri zanimivo, veselo in zabavno pri izboru Naj pridelkov, smo med pokrovitelji prepričani tudi v Gorenjskem glasu. • A. Žalar KUUČAVNIČARSTVO JANEZ VREČEKs.p. ZGORNJI BRNIK 143,64207 Cerklje tel.:0647421-015 m IZDELAVA PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE m KOMBINACIJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV m- N1ZKOTEMPERATURNI KOTLI ZA OLJE IN PLIN m> CISTERNE PO NAROČILU KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA TRŽIČ, KRIŽE - LONČKE IN ZEMLJO ZA PRESAJANJE, GNOJILA ZA VRTOVE, POSODE ZA ZELJE IN NAMAKANJE SADJA, PLETENKE, GRADBENI MATERIAL IN RAZNE VRSTE TEHNIČNEGA BLAGA. - NUDIMO AKUMULATORJE, OLJA IN REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE. - POSEBNA PONUDBA CVETJA IN SADIK SADNEGA DREVJA - KUPUJEMO IN PRODAJAMO HLODOVINO IN ŽAGAN LES VSEH VRST. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 19. URE, SOBOTA OD 7. DO 12. URE. S: 064/57-218 Bilo je dobro leto Tradicija prireditve se bo nadaljevalo Čeprav se pred vsako prireditvijo Naj pridelki Slovenije v Turističnem društvu v Cerkljah sprašujejo, ali zaradi majhne dvorane kfl*e nadaljevati, potem vedno obvelja, da prireditev mora biti. In tako bo tudi letos, ko bo na prireditvi tudi Gorenjski glas. Cerklje, 3. novembra - Tudi letos bomo jutri zvečer tehtali, se navduševali nad dobro letino in sposobnostjo tega ali onega pridelovalca in tudi letos, ko bo veselo ob zvokih ansambla Vita in citrarja Aleksandra Pri ima, bo z vami kot sopokrovitelj Gorenjski glas. Ko pa smo se pred jutrišnjo prireditvijo pogovarjali z nekaterimi člani Turističnega društva, ki vsako leto sodelujejo na njej in že pri pripravi, smo ugotovili, da volja in pripravljenost za nadaljevanje te prireditve nista po šestih letih nič manjši kot na začetku. Prireditev in njena tradicija se bosta prav gotovo nadaljevali. Andrej Ropret, predsednik odbora za prireditve v TD Cerklje: "Kako priljubljena je ta prireditev, pove podatek, da jo letos organiziramo že sedmič. Tudi letos bomo prve tri pridelovalce pri posameznih pridelkih nagradili s priznanjem. Sicer pa je to zdaj že ena tistih prireditev, po katerih so Cerklje postale poznane na Pomembna občinska priredile v "V pomembnosti jutrišnje prireditve je veliko simbolike. Če vemo, da vsak narod iivi in prelivi z delom in obdelovan jem zemlje, da je kmetovanje tisto, kar nas ohranja, potem je prireditev Naj pridelki v Cerkjah ie tako ukoreninjena, da jo moramo iz leta v leto ohranjati, negovati, bogatiti. Naj bo vsako leto bogatejša, obilnejša, da bodo Cerklje na ta način vedno bolj poznane kot kraj, občina, ki ima v programu zapisan tudi turizem z veliko začetnico. To ie ena od prireditev, ki jo bo občina imela v programu v prihodnje in jo bo seveda zato tudi podpirala. Mislim pa, da je ie zdaj prireditev taksna in tolikšna, da podpira sedanja razmišljanja in prizadevanja o večjem prostoru. Mislim, da moramo delati v smeri, da bo tudi ta prireditev v bliinji prihodnosti v novih prostorih." Franc Čebulj, župan občine Cerklje Gorenjskem, v Sloveniji pa tudi onkraj meja. Naj spomnim, da smo imeli letos Razstavo cvetja in obrti, Planšarski dan na Krvavcu, dovod živine. Cerklje smo tudi letos predstavili na nedavnem sejmu v Mariboru. Zdaj, ko se tako rekoč po malem že izteka nenazadnje bogato prireditveno leto, pa bi se rad zahvalil vsem in še posebej tistim gospodinjam in kmetovalcem, ki so nam v odobru za prireditve pomagali in sodelovali pri pripravi letošnjih prireditev in tudi pri jutrišnjih Naj pridelkih." Ciril Zupin z Grada bo tudi na jutrišnji prireditvi poskrbel za pravo razpoloženje v dvorani: "Zaupali so mi ureditev prostora oziroma prireditvenega odra. No, "pnpomočkov", da bo vse v znamenju Naj pridelkov po končani sezoni, ne manjka. Sicer pa bi o jutrišnji prireditvi rekel takole. Pred 60 leti je bil krom- M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj S Carlingfordom do naj krompirjevega pridelka Če ste pravi kmetovalec, zagotovo želite pridelati čimveč krompirja. Menjavanje sort pa vam dosedaj ni veliko pomagalo. Enkrat je na škodi kakovost nove sorte krompirja, če pa je njegova kakovost dobra, je manjša količina njegovega pridelka. Sedaj je vaših težav konec. Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o., vam ponuja vrhunsko sorto CARLINGFORD. Gre za angleško snežnobelo mesnato sorto, ki ne zagotavlja le velike kakovosti, ampak tudi rekordne pridelave. Ne verjamete? Pojdimo po vrsti. Carlingford ima enake jedilne lastnosti kot nekdaj Cvetnik, vsak pridelovalec krompirja pa ve, da je ta sorta v Sloveniji še vedno sinonim za najboljšo kakovost. Krompir se ne razkuha, zato je zelo primeren za solatni krompir, praženje (pommes frites), zaradi te lastnosti pa je malo manj primeren za pire krompir. Še enkrat je treba poudariti, da gre za belomesnato sorto, ki jo Slovenci tudi najbolj cenimo. Da je nova sorta v Sloveniji potrjena, mora prestati tri leta preizkušanja. Sorta se mora dokazati z večjim pridelkom in večjo odpornostjo kot standardna sorta (Desiret). Carlingford je preizkušnjo prestal več kot uspešno. Njegove pridelovalne lastnosti so velika odpornost pred plesnijo in izrojevanjem oziroma virusnimi obolenji ter izreden pridelek. Da vaše nejeverno zmajevanje z glavo čimprej zaustavimo, si poglejmo nekaj podatkov. Povprečni pridelek krompirja v razvitih zahodnih evropskih državah je okoli 32 ton na hektar, v Sloveniji se številka giblje le okoli 22 ton na hektar. V Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj pa so letos pridelali 857 ton Carlingforda na 15-tih (prav vidite - petnajstih) hektarjih. Če preračunamo, pride okoli 57 ton krompirja na hektar! Letina, da se reče. Carlingford ima okrogel plod, njegov premer se giblje od 45 do 60 milimetrov (okoli 80 odstotkov pridelka). Njegova velikost je tako povsem prilagojena zahtevam evropskih gospodinj, ki se ne navdušujejo nad ekstremno velikimi plodi. Carlingford je predvsem primeren za pridelavo na srednje težkih in težkih tleh. Za pridelavo na lahkih tleh pa v Mercator - KŽK Kmetijstvu Kranj priporočajo drugo, tudi novo sorto NAVAN, ki je pravtako belomesnata sorta. Za tidve sorti krompirja bodo v decembru že tudi ponudili semenski krompir razreda Original, ki je v celoti pridelan doma (440 ton Carlingforda in 50 ton navana). Letošnji pridelek Carlingforda lahko že kupite v skladišču krompirja Mercator - KŽK Kmetijstva v Šenčurju po maloprodajni ceni 29 tolarjev na kilogram. Njihov telefon je 064/41-017. pir težak 30 dekagramov. Dober kmet ga je takrat pridelal tisoč kilogramov in kakšen kilogram več. Zato ni nič čudnega, da je ženska takrat za večerjo pojedla 33 krompirjev in latvico kislega mleka. Pred 30 leti sem jaz pridelal 30 kilogramov krompirja, en gomolj pa je tehtal 1,02 kilograma. Takrat sem o tem obvestil Kmečki glas in bili so pri meni tako hitro, da se komaj odložil telefon. Pred 8 glasu. Zagotovo pa bo letos na prireditvi govora tudi o krompirjevih jedeh." Vid Močnik iz Cerkeljsj ■ ipd tudi jutri skrbel za nata"^ določanje teže posarn«1. ^ pridelkov: "Ne vem, zakaj i V leti sem pridelal tisoč kilogramov krompirja. Ko pa sem pokazal v gostilni 80 dekagramov težak krompirjev gomolj, je prišlo kar precej gostov, ki so prinesli težji krompir. Takrat je nastala prva prireditev. Od takrat naprej živim s to prireditvijo. Napovedovanje pa je nehvaležen posel, saj se lahko zgodi, da celo krompir ne bo zdržal rekorda, o katerem smo že brali letos v Gorenjskem Janez Kuhar je vedno eden od glavnih "motorjev" prireditev v Cerkljah: "Cerklje z okolico so prav gotovo kraj, kakršnih je malo na slovenskem Skorajda ni kraja v Sloveniji, kjer bi bilo na tako majhnem prostoru, kot so Cerklje z okolico pod Krvavcem oziroma Kamniškimi Alpami toliko naravnih in kulturno zgodovinskih spomenikov in imen, ki dajejo krajem bogato dediščino. Zato ni čudno, da je tu doma tudi turizem. Prireditev, kakršna bo jutri, je le kamenček v mozaiku turistične ponudbe. Sicer pa danes Cerklje z okolico že lahko Erenočijo okrog 700 turistov, i jim na Krvavcu in in pod njim ob lovu, ribolovu, jahanju in podobnih aktivnostih ni dolgčas..." me ta prireditev in v^a^ njej tako vztrajno drži. Naj. zato, ker sem prej v zad imel opravka z gnojili in #9 ni, zdaj pa imam to na tudi v Merkurju v LjublJ ^ Kako bo jutri s pridelki, želel napovedovati. Mislih1' ^ je bila letina takšna, da lahko presenetil tudi ka* . nadpovprečen pridelek. pa\ bo vsaj tako zanimivo in v j jetno, kot je bilo na v ^ prireditvah do zdaj, sen,vj-prepričan. Vsem, ki narner3^ jo priti s pridelki, svetuje-11' ^ jih že doma stehtajo, o&pi prireditev hitreje potekala-^.; pa zadeva vsakoletna raz^L; janja o prireditvi v prernaj dvorani, ne smemo pozabn^l dvoje: prireditev je poniefl1 J za Cerklje in turizem v delu, je pa tudi iz leta v večja spodbuda kmetovajcj^j III a. 3 III H > O o a KMETIJSKA ZADRUGA SJSJSSi"?00 CERKLJE, z.o.o. Slovenska cesta 2 64207 Cerklje komerciala: 064 421-396 trgovina Cerklje: 064 422-512 trgovina Voklo: 064 49-222 trgovina Šenčur: 064 41-023 V naših poslovalnicah Cerklje, Šenčur in Voklo Val*1 po ugodnih cenah priporočamo: - za vrtnarjenje in kmetijstvo: sredstva za varstvo rastlin (strokovno svetovanje), mineralna gnojila, krmila,... - za gradnjo: cement, opeko, strešnike Bramac, elektro in vodni material,... - živila: moka, sladkor, testenine, brezalkoholne in alkoholne pijače,«- §® K3£yj [p[SD®@[L[]X^c Za obisk se lepo priporočamo! KMETI JSKO-GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. KRANJ PONUJAMO VAM CELOVIT PRODAJNI PROGRAM: • traktorji ZETOR, TORPEDO, LINDNER • program strojev SIP Šempeter in TEHNOSTROJ • program CREINA, cisterne in mešalci gnojevke • program BORI (TKM) Sežana, mlini, mešalci krmil • program strojev POTINGER, obračalniki, nakladalniki • program KIRCHNER, cisterne, trosilniki umetnih gnojil, mešalniki gnojevke • plugi LANDSBERG • prekucne prikolice MLAZ 3-5 ton • nakladalniki hlevskega gnoja RIKO • hladilni bazeni NIEROS in molzni stroji ALFA-LAVAL, MALTEC, VVESTFALIA, MILKLINE • akumulatorji, kardani, gume za traktorje, in drugo mehanizacijo, nadomestne dele ZETOR, SIP, TEHNOSTROJ, CREINA, BCS, ALFA-LAVAL, VVESTFALIA, lemeže za vse vrste plugov tudi po naročilu KMETOVALCI! VABIMO VAS V NAŠO PRODAJALNO KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN NADOMESTNIH DELOV Odkupujemo vse vrste hlodovine! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK'- • flcij*' Prodajalna kmetijske mehaniz*^ nadomestnih delov in reproma*0 Sučeva 27, Kranj tel.: (064) 268-521, 268-522 faks: (064) 268-520 iti' Nadomestne dele pošljemo po P° Uprava KGZ SLOGA KRANJ šuceva 27, Kranj tel.: (064) 268-500 a effi komerciala: (064) 268-505, 268-^ faks: (064) 268-510 otrudili smo se, da bo zanimivo "Jutri bomo v Cerkljah na prireditvi spet priča nenavadnim oblikam in teiam za devet kmetijskih pridelkov. Ko smo letos razmišljali o prireditvi, ki ima ie kar lepo tradicijo, smo bili enotni, da mora biti. Prostor, kakršenkoli ie je, tudi letos ne sme biti ovira. Tudi vsem, ki bodo prišli s pridelki, bomo — - zagotovili, da bodo imeli pros- i*tk*\ J?godic, pre- tor v dvorani. Sicer pa bodo dr^j^'* Turističnega vstopnice za ogled prireditve a Cerklje naprodaj eno uro pred začet- jutfi kom. Potrudili smo se, da bo tofo Zanimivo in prijetno v dvorani zadruinega doma, tih iao'mo pridelovalce, da jih pride čimveč s pridelki in > «ot pravimo, "na ogled postavijo". ^ujtežji pridelki °d J. do S. prireditve ^Jfekleto 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 [|r0rnpir-........................ 1.04 1.51 1.32 1.44 1.55 1.55 J^o korenje............ 1.50 2.56 4.19 - 1.02 2.67 ^ korenje............... 1.13 1.25 2.80 1.20 1.17 1.77 kPa.............................. 5.70 5.75 5.00 6.03 3.92 5.91 rtjl'napeSa932 937 H-819.74 18.1813.50 J. 9 pesa................... 2.22 2.99 2.20 3.27 4.36 2.83 |e.............................. 7.90 9.60 9.50 11.57 5.39 8.62 d2ernna koleraba.......... 9.47 7.19 nadzemna koleraba..... .... 4.31 6.70 Gorenjski za vaš stik z gorenjskim trgom Drevesnica zarotnik Dorfarje 32, Žabnica, telefon: 064/633-313 VAM NUDI: s«d«e sadike jablan, hrušk, sliv, češenj, breskev, marelic, ribeza. ^ zalogi so stare sorte jablan in hrušk! ^HIDEJA Mihela Ropret Trg Davorina Jenka 3 64207 Cerklje tel: 064/422-516 v««k dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah 1 °d 8 h in urc' ocrtan i 5jf * ° l?'_urc, ob nedeljah cd 8. do 11. urc, ob torkih zaprto. 1 urejanje vrtov Strgar *1231 njj6, oskrba, drevesnica ^••mv^'Cmuće- Suhadolčanova 6 •M-20-89, 373-574, ta: 061/161-30-91 in parkov ?E SrS^-^ trgovsko podjetje, d.d. Wka£Drevesnica SksieJ^MNlK Sna njZVa 6>tel- 061/813-352, fax: 061/815-590 (komer.) i''n°Ve bo^^'^1, Pr'2nar|ih drevesnic v Kamniku vas vabi na nakup }■ 11. 95 5afe ponudbe sadnih sadik. Prodaja se začne po ^ftirno s^-i čas od 8' do 16- ure- v soboto od 8- do 12- ure! ' Meo m 6 " ^a0/ane - 15 sort> nrušk 6 sort- slive na podlagi c ^ vknarelice na Podla3' st- iulien- čeSn/e na podlagi F 12 Pihni rib ^a3°dičevje, ribez, maline, josta, kosmulje, 0e*. ameriške borovnice, kaki, kiwi,... PREPRIČAJTE SE O NAŠI BOGATI PONUDBI! V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 14. ure. Dosedanji pridelovalci Naj pridelkov: KROMPIR: Janez Polajnar, Sp. Brnik (1989); Stane Plevel, Cerklje (1990); Milka Škerjanc, Štefanja Gora (1991); Draga Ribnikar, Praprotna Polica (1992); Janez Kozjek, Podreča (1993); Vinko Kozina, Okroglo (1994) KRMILNO KORENJE: Rado Čarman, Apno (1989); Marija Slatnar, Cerklje (1990); Anton Kustej, Zgornji Brnik (1991); 1992 nagrada ni bila podeljena; Marija Seme, Prevoje (1993); Štefan Hudobivnik, Dvorje (1994) RDEČE KORENJE: Mira Jenko, Pšata (1989); Silva Koželj, Cerklje (1990); Cilka Šter, Zgornji Brnik (1991); Jože Celar, Breg (1992); Marija Ahačič, Češnjevek (1993); Marija Ahačič, Češnjevek (1994) REPA: Ivan Jenko, Pšata (1989); Štefan Zupin, Šenturška Gora (1990); Ciril Arh, Tupaliče (1991); Marinka Šipeć, Češnjevek (1992); Marinka Šipec, Češnjevek (1993); Tine Hočevar, Zapoge (1994) KRMILNA PESA: Marija Slatnar, Cerklje (1989); Tomaž Zorman, Vopovlje (1990); Martin Sorte, Branica/ Štanjel (1991); Marjeta Jenko, Podreča (1992V Stojan Lipoglav, Klopce - Slovenska Bistrica (1993); Marta Jamnik, Podreča (1994) RDEČA PESA: za leto 1989 ni podatka o lastniku; Tomaž Zorman, Vopovlje (1990), Ivan Hudobivnik, Dvorje (1991); Milena Šink, Suha (1992); Cvetka Hudobivnik, Voklo (1993); Milena Šink, Suha (1994) ZELJE: Alojz Homar, Prevoje (1989); Gregor Uše-ničnik, Trebija (1990); Marko Prosen, Cerkljanska Dobrava (1991); Marko Dolenc, Vinharje (1992); Janez Jarc, Prevoje (1993); Boris Jenko, Mavčiče (1994) PODZEMNA KOLERABA: do leta 1993 ni bila ocenjevana; Janez Kočar, Zalog (1993); Ciril Bodlaj, Zvirče (1994) NADZEMNA KOLERABA: do leta 1993 ni bila ocenjevana; Albina Bizjak, Smlednik (1993); Anica Aljančič, Kovor (1994) KMETIJSKI CENTER ^PtffT] KLANEC 13, 61218 KOMENDA, tel., faks: (061) 841 022, 0609 611 190 PRODAJNI PROGRAM • TRAKTORJI ZETOR • TRAKTORJI DEUTZ FAHR • TRAKTORJI SAME ARGON 50,60, 70 - dobava takoj • PROGRAM STROJEV SIP ŠEMPETER • PROGRAM STROJEV TEHNOSTROJ • PROGRAM KOSILNCI BCS SEH TIPOV • PROGRAM STROJEV DEUTZ FAHR • PROGRAM STROJEV POTINGER • PROGRAM CISTERN KIRCHNER • PROGRAM STROJEV CREINA • PROGRAM STROJEV TKM SEŽANA • PROGRAM TRAKTORSKIH PRIKOLIC MLAZ BOGDANCI • PROGRAM RIKO NAKLADALNIKI RN 1 • PROGRAM GUM FULDA, BARUM ZA KMETIJSKE STROJE IN AVTOMOBILE • KARDANE, AKUMULATORJE, NADOMESTNE DELE ZA TRAKTORJE ZETOR, STROJE SIP IN KARDANE • POPRAVILO KARDANOV IN KMETIJSKIH STROJEV • MENJAMO STARO ZA NOVO • VISOKOTLAČNE STISKALNICE (BALIRKE) DEUTZ FAHR IN OVIJALKE BAL • DAJEMO UGODNE KREDITE INFORMACIJE PO TELEFONU. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DELAVNIK OD 7. DO 18. URE. KAMNOSEŠTVO ŠTER ZG. BRNIK 18, CERKLJE, tel.: 064/421-260 Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov* ter izdelava . okenskih polic, stopnic in balkonske obloge. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. oktobra 10, Cerklje tel.: 421-283, 421-294. PONUDBA: - žitarice (koruza, ječmen, pšenica, oves, sojine tropine, sončnične tropine, otrobi) - krmila (za kokoši nesnice, krave, teleta, piščance, purane) - čistilna sredstva za molzne stroje Coriginal KALGONIT IN ALFA LAVAL - VITAMINSKI DODATKI ZA ŽIVALI - kletke za kokoši nesnice in jarkice - vse za koline (začimbe, prosena kaša, ješprenj, čreva) - prodaja moke TIP 500 54 SIT/kg in sladkor 110 SIT/kg. - vsa žita zmeljemo in zmešamo po vaši želji KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA _SAMA Z.O.O._ Rožna dolina 50, 64248 Lesce V trgovinah KGZ SAVA v Lescah, Rožna dolina 50 in Kr. Gori, Koroška cesta 14/ a, vam nudijo vse, kar potrebujete za jesenska opravila na polju, sadovnjaku, vrtu in v hiši tako za kmete kot vrtičkarje: 3^ Iti 3^ 1. Gnojila (mineralna in organska) 2. Krmila ter mineralno - vitaminske dodatke za govedo, kokoši, kunce in prašiče 3. Rezervne dele za molzne stroje in ostalo kmet. mehanizacijo 4. Zaščitna delovna sredstva 5. Vse vrste zemlje 6. Čebulnice in vrtnice 7. Vrtno orodje 8. Več vrst prekrivalnih folij 9. Sodove za namakanje sadja 10. Vse za rejce malih živali in še veliko drugega y.v<.^W::.;.;.:.:oy.;.>;.™::.:.^ :••••:•>•-•:- - Alfonz Hrovat KRANJSKA POT 3 61218 KOMENDA Tel (061) 841-228 MUDIMO: DNEVNO SVI Žl KRUH, KROFE, R^ZUČNE VRSTE PECIVA IN TESTfNIN. Lotos praznujemo 20 lot! w- 'JemebndUtv V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. c lovni čas, vsak delavnik odi 7. do 17» ure, v soboto od 7, do 14. urc. MENGEŠ'4 TEL.: 061/737-311 /rt EURO GLOBTRADE CIRIL GLOBOČNIK, Voklo 49, 64208 Šenčur - Kranj TRGOVINA, d.0.0., VOKLO JJ| gJJjJ^O - TRAKTORJI JOHN DEREE serija 3000 od 55 - 85 KS serija 6000 od 75 - 130 KS - KVERNELAND plugi vseh vrst, od navadnih do več tipov obračalnih Za različno vrsto zemlje so svetovno znani plugi št. 1 po kvaliteti, kakor tudi po oranju in najbolje prodajani plugi v Sloveniji - NORDSTEN sejalnice za vse vrste žit - ACCORD razni sadilci sadik (zelja, solate) kakor tudi vse vrste sejalnic za koruzo - TAARUP z Danske se predstavlja s svojimi izdelki za travo in silažo - MORTL ponudba že več kot 140 let tradicionalno znanih kosilnic - SULKY - Francija so priznani trosilci za umetni gnoj - navadni in hidravlični PLETILSTVO > f J DVORJE 22, CERKLJE NA GORENJSKEM ( J tel.: 064/ 421-573, tel./fax: 064/ 422-234 TRADICIJA ffV KAKOVOST fPw ff^ PROIZVODNE CENE ffet* V Dvorjah št 22 vam nudimo: ŽENSKE IN MOŠKE PLETENINE NOGAVICE IN ROKAVICE d.o.o., Kranj, Stefetova 2, tel.: 064/217-583, Mlaka - sadne sadike (jablane, hruške, breskve, marelice, orehi, amer. borovnice ...) - sadike okrasnih rastlin .Urok izbor zaščitnih sredstev za kmete in vrtičkarje Ob nakupu svetujem Del. tas: od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure gore ne Ključavničarstvo, izdelava kmetijske mehanizacije in prodaja KULTIVATORJI Z JEŽEM ALI VALJI - SADILCI SADIK PLANIRNE DESKE - SNEŽNI PLUGI - NAKLADNI DROGOVI - TRAVNIŠKE BRANE - AVTOMATSKE TEHTNICE LUDVIK STARE SPODNJI BRNIK 81 64207 CERKLJE tel/fax: 064 422-053 tel/fax: 064 422-665 MESARIJA KEPIC ALEŠ IN BOŠTJAN KEPIC CERKLJE, Krvavška c. 14 tel. 064/422-414 Nudimo vam: - sveže meso po diskontnih cenah, - vse vrste mesnih izdelkov Odprto ob petkih in sobotah Poslovalnica v Kranju: TRŽNICA NA PLANINI Telefon 064/331-223 - meso po diskontnih cenah - vse vrste mesnih izdelkov Odprto vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 12. ure NUDIMO VAM TUDI ZA OZIMNICO MESARSTVO Ifemectu fjram V* Cerklje Trg Davorina Jenka 6, tel.: 064/422-793 Ponudba: -sveže meso vseh vrst- suhomesnati izdelki iz domače prekajevalnice -domače krvavice, pečenice- Odprto: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure V mesecu novembru so vam po ugodni ceni na voljo svinjske polovice. Možnost plačila na več obrokov. IZDELOVANJE COPAT TN PRODAJA OBUTVE Marko Markovič, s.p. Zalog 77, 64207 CERKLJE Tel./fax: 064/421-701 •> izdelovanje copat in natikačev za vso družino M prodaja lahke obutve •> vse izdelke se lahko kupi pri Kordežu v Zalogu vsak dan, vsako soboto dopoldne pa tudi na cerkljanski tržnici VSI IZDELKI SO NAPRODAJ PO ZELO UGODNIH CENAH! SERVIS AVTOGUM KLEMENC CERKLJE, Ivana Hribarja 7 Tel. : 064/421-512, 421-513 AVTOOPTIKA - montaža, centriranje, popravila ter prodaja gum avtomobilskih, traktorskih (SAVA, FULDA, DUNLOP, MICHELIN) in tekočine proti zmrzovanju Delovni čas: vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12, ure Predelava mesa ALOJZ KONC tel.: 064/48-693 Podreber 24, 64202 Naklo NudiMO VAM ŽE IRAclk iONAl.NO ZNANE kloDASE, IcRVAVICE, pEČENJCE MČiNJENE iN NAREJENE pO STARih doMAČih RECEprill. lovkoR Tudi V doMAČl pREkAJEVAlNici DREkAJENAREbRA, IcRAČE, kloDASC, dOMAČF SaIaME, qoR*NJski žeIooec ter vrsio diuiqih doMAČih dobRoi. Vaši naj prtiddkJ bodo še boljši, če bodo z NJiMi NAŠi naj izdelki. Krompir: debel, debelejši, najdebelejši Kdor ima znanje In k krompir (srečo)- Na cerkljanskih prireditvah je doslej najtežji krompir tehtal 1,55 kilograma. Bo letošnji ^ od vseh dosedanjih? Kranj - Med različnimi tekmovanji za najtežje, največje in naj debelejše pridelke in pridelke z najbolj izvirnimi oblikami ima na Gorenjskem še posebno "težo" izbor za najdebelejši krompir. Razumljivo! Gorenjska je namreč v slovenskem merilu znana predvsem po dobrih kravah mlekaricah (Dolenčeva črnobela čreda krav iz Vrbenj je najboljša v Sloveniji) in po pridelovanju kakovostnega jedilnega krompirja, po katerem kupci radi posegajo. gorenjski krompir tudi najdebeljši na Slovenskem, bo letošn-ji krompirjev debeluhar najdebeljši doslej, so vprašanja, na katera bo zanesljivo odgovorila cerkljanska pnreditev. Pri Gorenjskem glasu, kjer smo letošnjo jesen izbirali najdebeljši gorenjski krompir, po malem že slutimo, kdo bi letos lahko osvojil krompirjevo krono. Bodo to Zupanovi, Langerholčevi, Žontarjevi, Erženovi...? Ko so Zupanovi iz Trboj izkopavali krompir na njivi v Vogfjah, so iz zemlje "zvalili" tudi gomolj, ki je ob našem obisku tehtal - reci in piši -1,80 Četrtošolec Matjaž Žontar s tremi najdcbelcjšimi kondorji. Čcbaškove dolge podolgovate buče. Zupanov velikan z nogama. Gorenjska je - povedano f>reprosto - krompirjeva deže-a, dežela krompirjevih nasadov, znana po pridelovanju kakovostnega jedilnega in deloma tudi semenskega krompirja ter po številnih odličnih pridelovalcih, ki so v ugodnih razmerah sposobni pridelati tudi 40 ton gomoljev na hektar ali še več. Med take pridelovalce zanesljivo sodijo nekateri bitenjski, žabniški, voklanski, vogljanski in cerkljanski kmetje, kmetje z okolice Škofje Loke pa seveda tudi kranjski KŽK, ki je nekdaj celo v jugoslovanskem merilu slovel po pridelovanju semenskega krompirja. V časih, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so gorenjski krompir jedli tudi v Beogradu, v Splitu, Dubrovniku, na Reki in še v številnih drugih krajih, zdaj, ko je trg manjši, pa ga okušajo tudi v nekaterih tujih državah. Da je Gorenjska krompirjeva dežela, dokazuje tudi to, da je v Šenčurju edini center za hitro brezvirusno razmnoževanje krompirja v Sloveniji in da je kmetijsko gozdarska zadruga Sloga iz Kranja skupaj s še dvema partnerjema postavila v Kranju tovarno za predelavo (gorenjskega) krompirja v čips, kar je sicer edini obrat za predelavo krompirja na Gorenjskem. Zupanov velikan z dvema nogama Kdo v krompirjevi deželi je imel letos največ krompirja (sreče) in je pridelal najdebelejši krompir, bo najdebelejši Buče vseh buč In kdo bi utegnil biti najboljši med pridelovalci buč? Na nedavni bučariadi - bila je na dvorišču gostilne Cirman v Mednem - je med okroglimi bučami zmagala buča, ki je v dvojnem obsegu, podolgem in počez, merila štiri metre in štiri centimetre in jo je na tekmovanje pripeljal Mirko Papler iz Vrbenj pri Radovljici. Zanimivo je, da je Papler tokrat imel tudi tretjo najdebelejšo bučo in da je na bučariadi zmagal ie lani. V konkurenci podolgovatih buč je bil drugi Franc Čebašek iz Žerjavke pri Trbojah z 1,76 metra dolgo bučo...Centimeter gor ali dol, ni pomembno! Le kakšne bi bile še mere, če bi na tekmovanje svoje "buče" pripeljali (ali prinesli) tudi najznamenitejši slovenski politiki. Langerholčev debeluhar -kot kmet z veliko grbo. kilograma, ob izkopu pa menda še nekaj dekagramov več. Debeluhar je bil že v "druščini" gomoljev za prodajo škofjeloški kmetijsko gozdarski zadrugi, a so ga potlej, ko je tehtnica pokazala preveč dobro mero, vzeli iz vreče in ga prihranili za cerkljansko tekmovanje. Gomolj, sorte kondor, je tudi zanimive oblike, saj izgleda kot velikan z dvema nogama. Neukrotljiva mati narava se očitno poigrala in dva gomolja spojila v enega, ki je zdaj tako debel, da bi ga že težko spravili v normalni lonec za kuhanje krompirja. Zupanovi pridelujejo krompir na površini 2,5 do 3 hektarje, nekdaj, ko se je pridelovanje krompirja še izplačalo, pa so ga sadili precej več, od pet do šest hektarjev. Letos so sadili sorte sante, jaerla in kondor. Še posebej dobro je obrodil kondor, ki je bil tako debel, da so se že malo bali, ali ga bodo sploh lahko prodali. Kot kmet z veliko grbo Na kmetiji Franca in Marije Langernolc v Spodnjih Bitnjah so letos pridelali krompir sorte jaerla, ki je ob izkopu tehtal 1,63 kilograma, zdaj pa ima nekaj dekagramov manj. Njihov debeluhar je po obliki kot kakšen kmet -z glavo, ki jo zaradi nizke odkupne cene krompirja ponižno tišči med ramena, z dvema zgaranima rokama in z veliko grbo, na katero mu obešajo položnice z dajatvami. "Odkar pomnim, še nismo pridelali tako težkega gomolja," je ob našem obisku povedala Marija in dodala, da v obilnih letinah kilogram težki gomolji niso n° redkost. Žontarjevi debeli troj* In ko smo iskali naj $ lejši gorenjski krornp1/' j se ustavili tudi na *Qj Janka Žontarja na Sv- •jr pri Škofji Loki, kjer so' med drugim pridelali i°j izjemno debele kro^Fj sorte kondor: debel ,i 1,38 kilograma, deb^j 1,40, najdebelejši Pa j kilograma. Kondor J J letos sicer zelo debel, v j je bil na Žontarjevi k i njegov skupni hektars* delek manjši kot pri ju, ki je bil drobne)5' številnejši. Sicer pa: ni pontef kdo bo na cerkljanski j. editvi imel najdeš'J krompir, najdebelej& ^ enje, najdebelejšo {A peso... Najpomembnerl da se kmetje (vrti™^ srečajo, se pogovorijo f in onem, se sprosti}* poveselijo. • C. Zapl°^ h tev t def skrl dali kar Pre Sta Pač letc stat na Ust; USPEŠEN P& SUl®0T?a 064/22$' TRGQVINA JEŽEK ZALOG 7*t CERKLJE , tel.: 0*4/4*1-°*; ■ Pričakujemo vas z veliko 1 in konkurenčnimi cenami ■ Aranžiranje daril Odprto; vsak dan od 7. do^ sobota od 7. do 17. u» nedelja od 7. do 12. ČEVLJARSTVO FRAS rg Davorina Jenka 12, Cerkl - popravila Čevljev - zamenjava zadrg tudi na bundah, jaknah... popravilo usnjenih izdelkov GOSTILNA PRI CILKI-PRENOČIŠČA ZG. BRNIK 108, CERKLJE fax./1el.: 064/422-700 - dnevno sveže malice - kosila - večerje - poroke - zaključene družbe Odprto vsak dan, razen srede, od 9. do 24. ure. i* SEMENARNA Ljub Ter Vabimo vas v našo prodajalno n<* Sučevo 23, PRIMSKOV" teUt 064/24 JI 14, 24 11 15 jjJ delovni čas: od 8. do 19,, ob sobotah: od8^dQ^ CERKLJE na Gorenjskem, d.o.o. Dvorje 98, Tel.: 064/421-555 - odvoz odpadnih olj - soldifikacija oljnih gošč zbiranje in predelava zaoljene PVC embalaže izdelava oljnih lovilcev in separatorjev TRGOVINA , Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTOM AVTOKLEPARSTVO AVTOODPAD > ZASTAVA, GOLF, RENAULT > menjava olja ^ > menjava hladilne tekočine 10 cena: 330 SIT/1 MILAN KRNIČAR Dvorje 93, 64207 CERKLJE Tel/fax: 064/422-221 Matiia Logar festival kot popravni izpit n^Jj^GJiški festivali oplajajo ali tudi ubijajo vedno znova poudarjajočo zapriselenost gledališki lriden°st^ ^° Tednu slovenske drame je tudi letošnje Borštnikovo srečanje (pre)livelo svojo jubilejno Potrči*}0 P°nov*tev v konceptu, ki omejuje ter predvsem preprečuje, sodelovanje uprizoritvam, ki so se ^niif desetletja so očitno premalo, da bi festival našel tisti osnovni koncept, ko bi z bistveno i 0 Zadrego lahko poudarjal svojo najpomembnost... je^riborsko Borštnikovo srečanje neženv svojih prvih ponovitvah Štaje 'r?no ugotavljalo, da se v ja nai 1 metropoli vsako leto odvi-'ilki F0n?embncjši slovenski gleda-najb0|^jjval. potemtakem festival Je vgi0"1 s'ovenskih uprizoritev, ki telcmoi .znova zgnetejo v t. i. ljub0:Va'P' program. Resnici na ki fJe bl1 vsaj v začetku maribors-Vensk I3' Prec^vsem festival slo-gledar*x Poklicnih dramskih doKa; ki so k festivalskemu tev v Ju pripustile tudi uprizoritve slovenske gledališke šole. defjn; .sedemdesetih letih pa se je $krhaiClJa. ° najboljšem festivalu ^toi^t n°vo ustanovljeni gle-karna hG Glej in Gledališče Pe-Prerin:.Se nikakor nista zmogli $tatut ti na Borštnikovo srečanje. Pač ne!f 0r^tmkovega srečanja je bil tete ie °UlT|en. Med nosilce kvali-statut mari°orski festival kar preko na oipHn^te' vsa slovenska poklicano ? ča in" Vsako na novo vlJeno gledališče je tako mor- alo sprožiti najprej spremembo statuta in šele nato, seveda če je bila sprememba samoupravno potrjena, je lahko računalo na sprejem med izbrance. Med dolgoveznim spreminjanjem statuta pa se je kakšnemu gledališču lahko dogodila tudi ukinitev (Gledališče Pekarna). Za t. i. neinstitucionalna gledališča je spreminjanje njihove "substance" nekaj povsem normalnega, monumentalnost stalnih gledaliških organizmov jim je že v osnovi tuje. "Tujce" pa je mariborski festival tako le s težavo legaliziral, čeprav je bilo prav v času festivala nič koliko razgovorov, da so nosilci novega v slovenski gledališki geografiji vezani na neinstitu-cionalne gledališke združbe. Kljub temu da so organizatorji poudarjali ter se zaklinjali, da tudi gledališče izhaja iz znane dialektike, se dejanskemu razvoju slovenskega gledališkega razmišljanja niso znali prilagoditi. To neprilagodljivost so skozi konceptualne krize festivala reševale vsakokratne vodstvene ekipe festivala in glede na gledališki medij, so bile odločitve večinoma sprejemane v festivalskem zakulisju. Vsako desetletje nova kriza V osemdesetih letih je mariborska festivalska kriza z vso silovitostjo opozorila na številne nelogičnosti. Kljub stalnemu popravljanju statuta, ki je neposredno opredeljeval festivalski program, so organizatorji med statutarna določila vedno znova zmašili tudi imena vseh, ki imajo pravico sodelovati v tekmovalnem programu. Nosilci kvalitete so bili torej v naprej določeni in napaka sedemdesetih se je kljub kozmetiki ponovno pojavljala na vseh možnih sestankih, kjer je zakulisje mlelo... Stalni problem s kranjskim gledališčem se je zrcalil tudi v programih mariborskega festivala, nezadovoljstvo Slovenskega mladinskega gledališča z mariborskim samou- fjravljanjem festivala pa je pripelja-o do nekajletnega bojkota tega gledališča. Namreč: Slovensko mladinsko gledališče se je borilo za preprosto resnico: na festivalu naj bodo vse kvalitetne uprizoritve ne glede, kdo jih izvaja, kar seveda pomeni, da bi v posameznem festivalskem letu kakšno od statutarno zapisanih gledališč ne sodelovalo (če ne bi po selektorjevem mnenju imelo "primerno" kvalitetne uprizoritve) drugo gledališče pa bi po istem principu prispevalo v festivalski program dve ali več uprizoritev. Organizatorji festivala so bojkot Mladinskega sprejele s ciničnim razmišljanjem: vsak ima samoupravno pravico do bojkota. Resnici na ljubo mariborski festival dokončno ni bil več srečanje najboljših, postajal pa je festival protokola in stalnega svečanega podpisovanja listin... Pravljično število rešuje Z osamosvojitvijo je tudi Borštnikovo srečanje začutilo spremembe in se rokohitrsko odločilo, da festivala ne bo več predlagal en sam selektor, ampak kar trije. Posameznih uprizoritev sploh ni več bilo potrebno prijavljati, saj si bodo trije selektorji kar "po čez" ogledali vso slovensko gledališko produkcijo in odločilo... V Mariboru so se odločili za "nemški model": profesionalno vodstvo festivala je gledališčnike prepričevalo, da je "nemški model"; ki ga ni nihče poznal, smiseln za mariborski festival, ki ne bo več podlegalo samoupravljanju in boj- kotom. Na festivalsko žalost so "nemški model" na Slovenskem ni prijel in vesoljna gledališka srenja se je znašla v vrtincu nove krize. Začele so se razprave o novem konceptu festivala, ki bi moral nadomestiti izgubo mednarodnih festivalov, na katerih so bila v okviru bivše Jugoslavije slovenska gledališča "abonirana" na nagrade, ki bi moral predreti dano omejenost ter postati mednarodni festival, ki bi... Rezultat novega reševanja koncepta pa je vnaprejšnja omejenost tekmovalnih uprizoritev, ki jih ne sme biti več kot sedem. Zakaj ravno sedem? Dvomim, če kdo ve. Slovenski gledališčniki naj v prihodnje ne ustvarijo več kot sedem odličnih uprizoritev, sicer bodo vsakokratnemu selektorju naložili nerešljivo nalogo. Koncept izražen skozi številko, ne več kot pravljičnih sedem, preprečuje dinamičnost in krni gledališko ustvarjalnost. Omejenost na kvaliteto naj bi bilo izhodišče za nov kvalitetnejši festival, toda dogodila se je številka... In dogajale se bodo, seveda vse v imenu pravljične številke, krivice. Ne kompromisi, krivice in popolni absurdi. Lansko leto "izvržena" uprizoritev celjskega "Matička" je letos svečano zaključila festival in jubilej. Vse kaže, da se je v enem letu "skalila" v kvaliteto, ki je vredna najsvečanejših trenutkov. In Linhart ob svoji dvestoletnici (smrti, ne rojstva) ne vidi več smisla, da bi se obračal v grobu... LIKOVNA. GLASBENA SNOVANJA 0 Cena nove plošče Slovenski skladatelj Samo Vremšak yJV Slovenija, Zalolba kaset in plošč je pravkar izdala ploščo z glasbeni deli Sama A^Šaka. Po rodu je skladatelj Vremšak iz Kamnika, deluje kot glasbeni pedagog na ^Qdemiji za glasbo, sicer pa je tudi sam glasbeni poustvarjalec: solist - baritonist, °r°vodja, orglavec in dirigent. veg CD-ju, ki je pred nami, je prerez Vremšako-raxn ,Hstvarjalnega glasbenega opusa, kaže pa sq n "kost njegovih skladateljskih prizadevanj, saj ^ore^lf^ de'a za simfonični in godalni orkester, za Org|e' komorna dela za različne zasedbe, npr. za pran '„ solo, klavir - solo, samospevi za mezzoso-'avir nt0' £on& m klavir, samospev za bariton in pre(j„j 9°- simfoničnih del je skladatelj izbral za niett0avitev svojega glasbenega portreta Simfo-Sed,e ,n modo classico, Adagio za veliki orkester in Nje mirnatur za godalni orkester, na k(wVa Sirnfonietta je dvostavčno delo in sloni ^°sebn u dveh tempov, počasnega in hitrega, tadožj ° ^rugi stavke kaže simfonično tekočnost, PornemkSt' tuo"* duhovitost v oblikovanj. Kot Še p0 ?ne segment obravnava Vremšak pihala, fagot eJ pa se v izvedbi odlikujeta klarinet in Tuj s*avku V naslednjem izbranem delu, samostojnem p0g0st z naslovom Adagio za veliki orkester, je °glašaio ^če izraza na pihalih, sicer pa se UP°rabT Z ^rozečim ostinatom pavke, godala pa Prija2 JaJ° način igre pizzicato. Za pastoralno, žv°ki n Vzc*UsJe, kot protiutež začetku, poskrbijo ' de^Vte-in e v nadaljevanju i2ra sto 2nost Tema con vanazioni za °d asketskih registrov v orgle sega vrsti lokov ŽaJ^trieo!!n^a !n Darvncga variacijskega nizanja do Senet|jj^a' P°lifonsko oblikovanega viška in pre-D°rornanr£ .nomofonskega zaključka. Bogat poz-^eitt \ , °i stavek pa tudi znatno mero izraznosti remšakovi Trije preludiji za klavir. j?lj odlo]nVeno °arvno Kombinacijo se je sklada-v^vnih J, v..komornem delu z naslovom Šest Kajetan c ^ "mske pesmice Sulpicije (prevod: Part• antar): družno nastopajo in se dopolnju-p 'In.ezzosoprana, flavte, gonga in klavirja. naJbo]] n nte8a hrepenenja v pevskem partu je fr°c). sic reslJiv v prvi pesmi (Kmalu bom morala v Bner Pa se petje pogosto prevesi v recitativ in 0cllenke ' Skladatelj najde za številne čustvene Cek>sien j^j. P°sa A dovoliš ,Zrazita v,°ga navte v pesmi Malo preveč si taj' Zanimiva je raba gonga s flavto v pesmi zazna^,.} v skrbeh, z igrivostjo klavirskega stavka sonček Je skladatelj začetke pesmi Naj ti moj >°udarekZraznost pevskega parta pa nosi ves pcsnV UVodu Pesmi Končno prišla je ljube-°'istke ' So 'ntonančno zahtevne, izgovorjava pS^sklaVHCSkOZivZOrna- n° PoiH J Je v vlogi izvajalca v samospevu CfZc ^siDer|uPrek PolJan za bariton in klavir na ^ Pa Murna Aleksandra: izrazno pretreslji- va poezija je našla odgovarjajoč izraz v glasbi in v interpretaciji. Poezijo Neže Maurer je skladatelj Samo Vremšak oživil v delu Čas je za mladinski zbor: svetle razpoloženjske in zvočne barve so zajete v lepo lokovanje glasbenih fraz. Skladbo izvaja Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Matevža Fabjana. Vremšakov kompozicijski stavke kaže odličen smisle za priredbe ljudskih pesmi in se zdi tu še posebno zanimiv. Lahko poudarimo, da Vremšak zna odlično pisati za zbore, saj je bil (in je še) sam dolgoletni zborovodja in tako nenehno v stiku s tem segmentom glasbene poustvarjalnosti, kar je nedvomno njegovemu ustvarjalnemu skladateljskemu delu vtisnilo (hote ali nehote!) močan pečat. V svoji priredbi belokranjske ljudske Zeleni Jurij (za mešani zbor) je ohranil tipiko ljudskih pesmi, obenem pa je v priredbo vtkal dovolj svežine in pravšnjo mero glasbenega okusa. Delo odlično interpretira Komorni zbor AVE, dirigent je Andraž Hauptman. Plošča zaključuje s Sedmimi miniaturami za godalni orkester, vsako od njih zaznamuje skladatelj z določeno značilnostjo, ki jo nakaže v naslovu (Alla marcia, Alla valse - menuetlo itd.). Posebno značilne je solistični violinski part v Alla pastorale, gosto in živo glasbeno tkivo razprede avtor v delu Alla etude, sledita še Alla marica funebre in Alla Gigue. Gre za iskanje in nizanje kontrastov v godalnem zvoku v smislu soli - tutti, legato -pizzicato in podobno. V celoti bi izbor označili kot zelo primeren in kaže Vremšaka kot zanimivega in predvsem tudi vsestranskega glasbenega ustvarjalca. Glede na avtorsko ploščo so vsekakor zanimive tudi letnice nastanka posameznih del oz. dejstvo, da so nekatere skladbe še v rokopisu, kar velja za samospeve. Iz spremnega teksta, ki ga je pripravil Franc Križnar, lahko povzamemo, da je po podatkih najstarejše delo, ki je našlo prostor na plošči, samospev Pa nc pojdem prek poljan iz leta 1952, medtem ko je uvodna Simfonietta in modo classico nastala leta 1988. Posnetki so nastali med leti 1976 in 1991, izvajalci pa so Simfoniki RTV Slovenije z dirigentom Antonom Nanutom in Cirilom Cvetko, orglavec Hubert Bergant, pianista Leon Engelman in Aci Bertoncelj, mezzosopranist-ka Eva Novšak Houška, baritonist Samo Vremšak, flavtist Fedja Rupel, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija z dirigentom Matevžem Fabijanom in Komorni zbor AVE z dirigentom Andražem Hauptmanom.. Milena Nograšek Razstava v Šivčevi hiši Andrej Pavlic Radovljica - Že dejstvo, da Andrej Pavlic umešča ciklus razstavljenih slik med genezo in apokalipso govori za njihovo vsebinsko poglobljeno razsežnost. Če bi ob koncu osemdesetih let na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je slikar študiral, ne prišlo do zasuka v odnosu do modernizma in postmodernizma, ko je tudi akademija dopuščala prisotnost pripo-vednosti v sliki, bi naš avtor na šoli najbrž ne imel kaj početi. Tako pa se je podprt tudi s strani šole poglobil v figuralno upodabljanje, kamor na samem začetku sodijo groteskno izrazne figure (Čakalnica, V tramvaju, 1986). Vendar slikarja enačenje izpovednega z "grdim" in odbijajočim kmalu ne zadovolji več. Ne mine dolgo, ko začne zaradi vsebinske kompleksnosti v slikah združevati psihološko poglobljene, oblikovno dognane portrete kot homage starim mojstrom z neposrednostjo otroškega likovnega izraza. Zapletenost teh upodobitev še povečuje kontrast med pastoznost-jo naslikanih portretov, pogosto postavljenih v ospredje slikarske ploskve z označenim ambientom in simboličnimi tihožitji ter med la-zurnostjo slikarske površine, izpod katere lahko razločimo po celotni ploskvi razmeščene otroške risbe ptic, figur itd. ter drobne, veristič-no upodobljene predmete. "Biserne" kroglice spremljajo tako {»rizore davnih prednikov kot pa-impsestno površino slik in učinkujejo kot skrivnostna pravljična povezava heterogenih elementov. Vendar so te slike v oljni tehniki na papir le ena od strani slikarjevih raziskovanj. Enako ali še bolj zgovoren je ciklus miniaturnih slik Predniki, ki so vključeni v pravokotno mrežo, podobno kot na srednjeveških oltarnih postnih prtih. V njih se kaže kar neizčrpna domišljijska moč avtorja. Bogato simboliko in prvinskost likovnega izraza mreža umetno umirja, povsem naključna formalna sorodnost z religioznim zgodovinskim sli- karstvom pa ji daje še dodatno razsežnost. Po eni strani so Predniki samodejni zapisi umetnikove roke v obliki malodane abstraktnih črtkanih kompozicij kot nekakšni hieroglifi podzavesti s sugestivno izrazno močjo, na drugi strani pa zbirka surrealističnih miniaturnih podob, ki jih avtor včasih vključuje tudi v druge slikarske kompozicije kot okvir osrednjemu dogajanju. Zanimivo je, da manieristično razpotegnjene figure in spremljajoči miniaturni objekti prej zapletajo kot pojasnjujejo glavne prizore slik. Tragiko človekovega bivanja, razpetega med rojstvom in smrtjo, umetnik pogosto razrešuje z grotesknostjo ali ironičnostjo pripovedi, kot na primer s hkratno navzočnostjo trdnih dokazov preteklosti v pastoznih portretnih upodobitvah in begajočo fluidnost-jo palimpsestnih podob, ki označujejo sedanjost. Po koloristični izbrušenosti z bogato niansiranimi belinami, po vključevanju otroških risb v slike in po njihovem razmeščanju po slikarski površini, se Andrej Pavlic navezuje na delo velikega slovenskega slikarja in učitelja Gabriela Stupice.Tre tj i ciklus na razstavi predstavljajo kompozicije v oljni tehniki, slikane na les ali platno v starih secesijskih okvirih ali kar na stene starih predalov (Novi slovenski Kekec, 1992). Medtem ko je slika-objekt duhovita aluzija na Neue Slowcnische Kunst, so ostale slike tega cikla na zunaj historicistično obarvane. Njihovo prizorišče je enotno, motivi mitološko obarvani, kompozicija pogosto ujeta v trikotnik, kolorit umirjen. Ob tem je njihovo sporočilo zapleteno, večplastno, polno erotičnih indicij z močnim surrea-lističnim naglasom. Maruša Avguštin KOMENTAR PREJELI SMO Rivalstvo dveh najvišjih politikov JVlarfco Jenšterle, zunanji sodelavec Slovenski predsednik Milan Kučan ima ob Janezu Janši še enega velikega rivala, ki je zanj celo veliko bolj neprijeten, saj izhaja iz podobne politične zgodovinske izkušnje. To je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, nekdanji predsednik Jugoslavije in neuvrščenih, človek, ki mu je uspel velik skok iz popolne anonimnosti v sam center političnega odločanja v bivši Jugoslaviji, po njenem razpadu pa se je domiselno prelevil v liberalno demokratskega politika in s svojim imenom stranko LDS tudi popeljal do zmage na volitvah. Bolje rečeno, tedaj je šlo za nekakšno simbiozo. LDS je potrebovala medijsko močno osebnost, dr. Drnovšek pa stranko. Kučan je tedaj ostal zvest nekdanji zvezi komunistov, prenovljeni v socialno demokracijo in edino, kar je naredil po prevzemu predsedniške funkcije, je bila zamrznitev članske knjižice. Razlika med dr. Drnovš- i ie minimalna, saj sta oba bivša komunista, ki sta znala preživeti obdobje zamenjave sistema in se v demokratični Sloveniji celo znova povzpeti na oblast. V tem sta torej zelo dobra politika in ravno zato, ker sta oba izjemno sposobna, nita zmožna najti najma n j š e g a skupnega imenovalca, s katerim bi pred osebnimi spopadi ven- 19 darle na prvo mesto postavila interese Slovenije. Njuna razhajanja so bila najbolj očitna ob nedavnem obisku ZDA, ko je šlo za to, komu bo uspelo priti do ameriškega predsednika Billa Clintona. Američani imajo v svojem prvem človeku pač združeno funkcij predsednika države in predsednika vlade, zato je bil spopad za sprejem pri Clintonu toliko večji izziv. Kot je znano je bil nesporni zmagovalec dr. Drnovšek, verjetno pa mu je to uspelo zaradi njegovih odličnih mednarodnih zvez (navsezadnje je bil predsednik Jugoslavije in neuvrščenih), pa najbrž tudi zaradi pomoči slovenske diplomacije. Če primerjamo položaja predsednika vlade in predsednika države, je nesporno, da je neposredna moč prvega veliko večja od drugega. Predsednik vlade ima za seboj državni proračun, količina denarja, s katero upravlja posamezen politik pa že od nekdaj pogojuje tudi njegov politični vpliv. Kučanov delež znotraj državnega proračuna je tako v primerjavi z Drnovškovim "kapitalom" zanemarljiv. V ozadju spopada za sprejem pri Clintonu nikakor niso bili slovenski zunanjepolitični interesi, da bi na primer pri ZDA pridobili podporo za svoje cilje, ampak je šlo predvsem za nabiranje točk na slovenskem političnem prizorišču, da se torej leto pred volitvami že ve, kdo je tisti, ki Ima najboljše zveze z Američani. Pričakovati pri Američanih odločnejšo podporo na primer v zvezi Z našimi zapleti z Italijo bi bilo navsezadnje utopično, ko pa je jasno, da je italijanska emigracija v ZDA izredno močna in ima kot taka velik vpliv na državno politiko. Predsednik Kučan se je moral v New Yorku zadovoljiti s sestanki z različnimi voditelji drugih držav, vendar vsi skupaj le niso imeli takšne medijske teže, kot srečanje med dr. Drnovškom in Clintonom. Kučanu ta neuspeh v tem trenutku še posebej ne ustreza, saj ga ima zaradi njegovih potez v Sloveniji neprestano pod drobnogledom Janez Janša. Predsednik države se je v tem spopadu sicer res znašel Z advokatom Zakonjškom in njegovo medijsko izpostavljenostjo, vendar mu te male izgubljene vojne v skupnem seštevku vendarle škodijo. V Sloveniji namreč velja, da ljudje veliko hitreje spregledajo velike napake, mahina-cije, prevare ali zlorabe, pri manjših pa so zelo občutljivi. Volivce na primer bolj prizadene, če zvejo, da so si poslanci povečali plače ali politiki kupili nove avtomobile, kot pa na primer odkritje velikega prekupčevanja z orožjem. In zaradi takšne mentalitete se je lahko dr. Drnovšek iz ZDA vrnil veliko boljše volje od predsednika Kučana. V občino se vrača premalo denarja Pojasnila nekaterih navedb v članku - pogovor o problemih kmetijstva v tržiš-ki občini - Gorenjski glas, 17. 10. 1995 V zapisu pogovora o problemih kmetijstva v tržiški občini na okrogli mizi dne 14. oktobra 1995 v Lomu pod Storžičem, se je pojavilo glede Zavoda za gozdove nekaj stavkov, ki so bili na omenjenem srečanju drugače izrečeni, oziroma so iztrgani iz nekega konteksta. Zato vas prosimo, da v prihodnjem Gorenjskem glasu na isti strani objavite pojasnilo glede teh zapisov. 1. Nasprotje je dejansko zelo očitno v gozdarstvu, vendar je bilo tu mišljeno nasprotje oziroma nesorazmerje med dobljenimi in nazaj vloženimi sredstvi v gozd. Za vsak dobljeni kubični meter lesa, vode, zraka... bi se moralo določen delež vrniti nazaj v gozd v obliki nege gozda. Marsikje pa se ne plača niti osnovne dajatve (davek na les). 2. Država je z Zakonom o gozdovih naložila večino del Zavodu za gozdove kot javni gozdarski službi (načrtovanje, usmerjanje, razvoja gozda, nadzor...) in ne občini. Njej je naložila (naprtila?) skrb za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih, vendar Zavod za gozdove pripravi vse plane vzdrževanja, nadzira in prevzema dela na teh cestah. 3. Lastniki gozdov prispevajo sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih preko pristojbin (6,9 odstotka katastrskega dohod- ka) v poseben republiški račun. Na okrogli mizi je bila omenjena "državna vreča, iz katere se po kapljicah deli nazaj na občine". Dejansko se s skupnega računa po posebnem ključu dotečena sredstva deli nazaj na občine. V primeru občine Tržič je znesek pris- sklad, skupen pitne vode (gospodinji ^ znižala ceno Primer: V Kranju je povprečna ^ lol1g pitne vode 26,61 SIT/kub. * 4,8 SIT za vodno povrA % od cene 26,61 SlTjeOflj SIT minus 4,8 SIT je *Q H,10 5/7: Torej se nam v KjJL ^ pomočjo sprejete ure®J$\^ ]3.0c tojbin, ki jih plačajo lastniki novih izvirih pitne vode o ^ gozdov nekaj večji od priliva na občino, se pravi da je določen delež tržiških prispevkov prerazporejen drugam. Ker pa je občina gozdnata nad slovenskim povprečjem, lastniki gozdov preko odvedenega davka na les prispevajo še dodaten delež v proračun, ki se v obliki sofinanciranja gojitvenih del v zasebnih gozdovih in v ostalih oblikah povrne le delno. Vodja KE Tržič: Franc Pogačnik dipl. inž. gozd. Ministra Gantarja matematika V sredstvih javnega obveščanja je bilo zaslediti informacijo, da je Ministrstvo za okolje in prostor predložilo Vladi RS v potrditev Uredbo o koncesiji za pitno vodo. V obrazložitvi (Delo, 20. 10. 1995) cene je poudarjeno, da je cena koncesije 1 % od povprečne prodajne cene pitne vode zmanjšana za znesek vodnega povračila po Uredbi o vodnih povračilih skladno z 80. členom Zakona o varstvu okolja. Ko vzameš matematiko v roke in izračunaš, ugotoviš, da je Vlada s sprejemom te uredbe vsem porabnikom 0.4C 10.4( J* 2C •OC •10 •10 ustrezno znižanje cefl1 ^ pitno vodo. , ,u 13.5C V uredbi je predviop delitev dohodka iz **i koncesij 20:80 v korist <» Po izračunu gre tako Zfm v breme občine in drz^u Gospod Gantar, vseV>, je ta uredba še en ^ m r pristopu vašega ministraj ^ kompleksnemu reše^ ^Jj koncesij na naravnih virl.* %^ Tekstopiscu uredbe prZ jj.o* očam, da svoj tekst Pri^fi JJJ Zakonom o javnih slulP^j, ^ Ponovno bi vas opoz°nfr y-dvojnost vaših meril pr\ < likovanju cen za koncesij <1.o« P.S.: Za nagrado «vWjj& uredbe vam predlaganih^-pod Gantar, da jim P0%^{ zaključene delovne knFf&M Vladi pa priporočanj?« vsak predlog ministra v* j a predhodno PreveJ\ W3p svojih strokovnih sluib^ Božo Dukič, Kranj V Kanju, 24.10.1995 t USODNA ŽENSKA USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ "Najbolj verjamem v poštenost in iskrenost," je na začetku najinega pogovora kar nekajkrat ponovila Kristina. "Današnja mladina je veliko bolj iskrena, kot smo bili mi. Koliko stvari smo morali pred starši tajiti. Bogvarij, da bi se v kakšni prepovedani izdali! O tem, da bi dekleta na glas povedala, da smo bila v kakšnega zaljubljene..., ne to pa sploh ni bilo mogoče!" Kristino je vse življenje vleklo v naravo. Ljubila je gozdove, prostrane travnike in ptice, ki so jo prebujale z jutranjim petjem. "Danes se le še sem ter tja sliši kakšna ptica. In tudi njihovo petje ni več tako, kot je bilo nekoč. Hočeš, da ti povem zgodbo o čmrljih?" Prikimala sem. Le kaj neki bi se dalo pripovedovati o čmrljih!? "Nekoč, pred leti, najdem v hiši, na mizi, čmrlja, ki je spal na hrbtu. Cisto je bij trd in grem ter ga vzdignem. Malo me je pičil, pa nič zato. Nesla sem ga k oknu in piham in piham vanj, da bi ga oživila. Nič ni pomigal. Stečem ven, ga dam v travo in še kar naprej piham vanj. Tedaj šele je oživel, se dvignil v zrak in zabrenčal. Ena lepa pesmica je bila to. Pa sem si rekla, gotovo meni v zahvalo, ker sem ga vrnila v življenje. dozorele češnje, z jesenjo pa so se z dreves ponujala jabolka in hruške. Po drevju je plezala kot fant. Nikogar se ni bala, še nerodno ji ni bilo kaj dosti. Po tihem si je že takrat želela, da bi bila fant. Ker je videla, da lahko fantje počno, kar jim pade na pamet, pa jim zato nihče ne pridiga. Z dekleti pa je bilo že od nekdaj drugače. In to ji je šlo strašno na živce... ta neenakopravnost! Leta 1919 so Italijani zasedli Primorsko. "Niti besedice nismo znali po njihovo," se je nagajivo zasmejala Kristina. "Saj sploh niso bili ustvarjeni za vojake, še danes ne vem, zakaj so se šli vojsko. Hodili so po hišah in iskali patrone (naboje za puško). Otroci smo letali za njimi in se smejali, ker jih ni nihče razumel. Od neke gospodinje so hoteli izvedeti, kje je padrone (njen mož). Ona je ves čas nemočno zmajevala Z glavo in hitela pripovedovati, da patronov še videla ni, kaj šele, da bi jih imela kje shranjene. Vojaki so se dodobra namučili, preden so se naveličali razlagati, kaj bi radi. Mi, otroci, pa v smeh, ker so se nam zdeli tako neumni." V šoli je bila Kristina pridna učenka. Radi so jo imeli, ker ji je šlo znanje hitreje v glavo kot drugim. Spominja se, da je imel neki sošolec ČlO^ .itelV kretnjo, vsak glas... vse, kar ljubljeni predstavlja. Stara sem že in tega mi ni priznati. Celo osrečijo me besede in ljubezni... Brat tega fanta bi me prav tako rad imel... ves je rinil za mano... toda menije bil grozno zop^ On pa iz nevoščljivosti najino lepo ljub1^ podre... Bila sem žrtev... Pa sem si misli'*1' ^ počakajte se me. Vam bom že pokazala! In s. I vrnila nekemu drugemu fantu! Moja sestra & l< zmeraj rekla, da bom to enkrat morala "pla*a ker sem tako grdo naredila. Ja, pa sem ji odgovorila, kaj so se dali prttl okoli! Se pa ne bi bili!" Krivina *- m -raj na\ ihtm>> m, a/ft.^ A •poim obujala spomine na velike ljubezni, ki doživela v svojem življenju. u "če sem ti že toliko povedala, ti bom pa Še to Bilo je na neki ohceti. Plesala sem z ne ■ fantom, ki je znal pisati pesmi, njegova P^L bila tako krasna, da si besede kar sproti "P°* l0i Potem smo šli s prijatelji malo na SPT Ampak ta fant se je izkazal za velikega P1* \j, Kot klada je hodil zraven mene in na krajP0^ mu ni padlo, da bi me vsaj za roko prijel. Tu 1 pravi, sem si rekla, saj je tak kot ledena gOfa Potem me je Kristina na lepem vprašala: ^ "Misliš, da me bodo ljudje obsojali, ker o ljuD ^ Nikoli si nisem mislila, da med nami živi toliko ljudi, ki so morali v svojem življenju prehoditi nenavadne, drugačne in usodne poti. Ki so se znali v kritičnih trenutkih pobrati, postati močnejši in se vzravnano upreti težavam, ki so se nakopičile okrog njih. Danes mi je še v posebno veselje, da vam lahko predstavim Kristino Treven iz Laniš nad Sovodn-jem. To ti je ženska! Stara je te več kot 91 let, toda njen pronicljiv in iskriv duh jo pomlajuje. Kristina je bila že od nekdaj upornica. Drugačna. Jezikava. Nikomur ni dovolila, da bi jo koman-diral. Posebno ne moškim. Ti so šele videli hudiča, če so jo hoteli vleči za nos! Ko sva se pogovarjali, sem morala njenemu pripovedovanju pazljivo slediti. Narečje, v katerem so se pomešale besede z Idrijskega, Cerkljanskega, s sočnim dodatkom Sovodnja, je včasih skorajda nerazumljvo, hitro, sočno in odsekano. Dogodke je stresala pred menoj, kot bi se zgodili včeraj. In nikoli jih ni pozabila zabeliti s svojimi mislimi. Malo ji je mar, kaj si o njej mislijo ljudje. Pravzaprav so jo imeli že ves čas za malo drugačno in nenavadno. Pa kaj zato. Na stara leta si še zmeraj upa iskreno govoriti o svojih čusfrih. zahvalo ker sem ga vrnila v življenje, drugim Spominja se, da je imel neki sošolec (ako svobodno govorim, Ah> pa nai kaj Ampak štorije še ni bilo konec. Cmrlj se je vrnil še svinčnik z železno konico, ki bi ga Kristina zelo ^ ^ sem poye(ja[a \t tisto fcar drugi pofin m^iL/Jhii Jam Jm . i ^I, .* X lr s\ lm H/iv/i/Jil n/\ L-iiltiHii vsi A s% rm d)/i /m r\s\tav*\ firt T h SIT/1*11 SI I SI • SIVI SI mu is> " _____ - _* j naslednji dan in vsakič, ko je naredil po kuhinji krog, se je ustavil in brenčal vame. Se danes verjamem, da mi je v svojem jeziku izrekal zahvalo. Ne veš, kako sem bila srečna. Ker tudi Živali imajo svoj nagon in instinkt, tako kot ljudje. Vedo, če je kdo dober z njimi, istočasno pa občutijo, če jih ne maramo ali celo sovražimo." Kristina pa je živalim velikokrat rešila življenje. Nekoč je sredi ceste naletela na goža. Na sredo hrbta se mu je zakotalila skala, da ni mogel ne naprej in ne nazaj. Previdno jo je dvignila, da jo je Žival ucvrla v grmovje pod cesto. Spet drugič je nabirala gobe, ko je opazila modrasa, ki je imel v ustih gozdno žabo. Pobrala je palico in silovito zamahnila z njo tik zraven modrasovega repa. Usta so se odprla in žaba je živa in zdrava skočila na plan, modras pa se je zavijugal za njo. Najbolj pa se boji kuščarja. Ker tako divje gleda. Ali pa zato, ker je njegov ugriz zelo neprijeten. Kristina je preživela obe svetovni vojni. V prvi je bila še dekle, radovedno in zvedavo: Vsepovsod je vtikala svoj nos, tako da je vedela, v katero hišo so prišli Italijani in kaj so hoteli. Doma je imela še šest sester in enega brata in ker ni bilo pri hiši dovolj kruha, ki bi nasitil lačna usta, je skupaj z drugimi otroki stikala po gozdovih za jagodami in borovnicami. Vmes so rada imela. In potem sta zbarantala: ona mu je med poukom prišepetavala, za zameno pa je svinčnik romal v njeno peresnico. Ko so se otroška leta iztekla, je morala iti služit. In set se je v njej prebujala jeza: ko bi bila fant, bi lahko dobila, kakršno službo bi hotela. Lahko bi šla celo med karabinjer je v Italijo, tako pa... "V Idriji, v ta največji gostilni sem se zaposlila kot služkinja. Bila sem brhka in postavna in vsi so me radi imeli. Pa še všeč jim je bilo, če so lahko malo pogledali za menoj... Srečna sem bila, kadar me je gospodinja vzela s seboj na ples. Zdela sem se ji najbolj razgledana in dostojna. Ples je bil povsem drugačen kot danes. Fantje so stali v vrstah, in ko so prišli po dekle, so se ji priklonili. Nekoč sem Zmagala tudi na lepotnem tekmovanju... Toda takrat nisem na to kaj dosti porajtala, danes sem pa le malo ponosna, ko sem že stara in mi tega ni več nerodno na glas povedatUTakrat sem se tudi zaljubila. To je bila ljubezen na prvi pogled. Še danes bi ga rada ponovno srečala, pa mislim, da je revež že umrl, saj je bil nekaj let starejši od mene. Zaradi njega bom zmeraj verjela v ljubezen na prvi pogled... pa če še kdo verjame ali pa nihče... Italijani sploh rečejo, da ne ljubi, kdor ne ljubi na prvi pogled... Tudi prva razočaranja so najhujša... Prvič ljubite od nog do glave: vsak dih, vsako razmišljajo!" Neki poseben magnet, ali pa velo kakšen vr se je bliskal v Kristininih očeh. ^ Uporniško in kljubovalno. Iz trenutka v ir ni#o mu je postajala bolj všeč. Potihem sem ji to korajžo prav malo zavidala... ^ Kristina pa ni vlekla za nos samo fante, te ^ tudi orožnike. Uživala je, ko je čez J kontrabantila kavo, moko in cigarete. ^na ^ so jo kar nekajkrat dobili v svoje roke. Potluaifl se jim je izmuznila, le nekajkrat je moralo K odsedeti v zaporu v Idriji. filk "Mislila sem, kako se bom v arestu ot*P ^ potem pa so nam te barabe dale jesni le dnevno. Nekoč je šel z nami Francelj, brat r*1 Lp moža, katerega sem tudi spoznala med * ^ jfi bantenjem. Revež se nam je med potjo '#.T/3j oči z orožniki. To smo bili hudi! Potem sefl»fi ko smo ga klicali^ smo se znašli v neki b^j^pfi se*, ušla skozi okno in niso mogli verjeti, kako» upala skočiti na tla s take višine! O, pa s samo da me niso dobili!" .* Sčasoma je najim pogovor dobil bol) ^0 prizvok. Kristina ne bi nikoli mogla dojeta ^ to, da ljudje tako mačehovsko ravnamo Z n "Saj bomo vse uničili!" se huduje. ^ I k Sa m "on to 18.3 liti c \i h t '■zvir£? Vlnskin trsov, posne-13.05 § roči,a d!^sS&,ed-ponovitev 'K. !8-20DnKOrja duna- ponovitev ^ S^H--dan- Koroška ifVjJanka^Psonovi, ameriška nani- Dirka mi i-10 R.H Pro9ram V^^oS^niTaček:,. , ,( IStarS Jm° si!- angleška dokupi 18.00 k9 Ser'Ja i%E«mpsono "*! S?«sve?' 'n civillzaci'a' u A 1fl'ir?revbani ^!S:30TVHbanJe3x-^JS:gšVpodrtneVnik2'Vreme % ^S?*m< zadnji del fran- »tfj 21.05 ^daljevanke wj, ^SjoveyaPOdarska oddaja: Made >5|1«Šp(Jtnevnik 3. Vreme analeška nani- jh-' jevank20botnica' talijanska nadal- f il!-10iS?nski izbor "-SS Utrip ]80s p„,a'? tedna 14.25 Jesenski t l3'5S TS?0strani 13-00 Euronews J|niZa P'^isti s srcem, avstralska 2,00 J8,50 Sova> ponovitev .Ms 5l9'0na|ni studi Maribor !t9^ 20 ncv2ste 19°0 Sedma - 9'eška ^ Zakon v New Yorku. ■55 if dokumentarna oddaja »5 u ^umentarna oddaja h1!8? Zadnja naloga' b,;>0 ci *?el francoske drame >če| i, dl° City 23.00 Brane i " 'zza odra: Jon Faddis, 1. jStorJ i? Strani 800 «sh0D £an°nijem; Novice 10.00 'JiH zijska DrodaJa 1°-15 ta°8. Ponovitev 10.45 f& Ponovitev 1l.i5Žametne k ijV6lS^0v,tev 12-°5 To trapas-K S2Je>. Ponovitev12.55 A-Sv'ce 0k ?,Jska Podaja 11.40 l&T^racuia nadaljevanka iS?5 A «5k ' ameriška nanizanka 1r^ASh^0p 19o° Pika na A 2", d«i S 20 00 2'ata dekleta. r,Nanke 5r?rJške humoristične klošar F*,smska usPeš" S8r,skik, rJ"013 18.10 Domači a0i5?ra lon^itev 18.40 Santa BJ Dete?;,30 G|asbeni spoti a.ml*. Orjdai Zrva scena, glas- w,»uiSf>K TT,W Videostrani JC* *Che Welle, program za (ft « ^^^^^^ ^^oc!!88-88 Dobr° m* 1jXam i,* 1°05 Izobraževalni C°. poroi?? Ploški Program V^ankV f,12-15 Ljubezen, iJS'tij.J^na serija ... V?Nel H,entarn« oddaJa program ljubezen, ■45 Sledge Ham-13.10 Svet ^^•Son^^a 18.15 .„ ^ovnTfentarna oddaja SC 8yet S Qor 21-30 Hrvaš- ^^ie r>«, "18 Resna glasba HW ^maja/Video strani 17.55 Čarobno ime Kinslev, dokumentarni film 18.30 Dr. Quinn, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphv Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Angel Falls, serija 21.40 Lovejov, angleška nanizanka 22.30 Dokumentarni film AVSTRIJA 1 6.25 Mini Čas v sliki 6.35 Otroški program 9.00 Umor, je napisala 9.45 Baywatch, ponovitev 10.30 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.15 Rocketeer, ponovitev 13.00 Otroški program: Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Superzvezda 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enter- grise - nova generacija 16.30 avvvatch 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Naravnost v Chicago 21.50 Koma ameriški triler 23.25 čas v sliki 23.40 Jahanje 0.40 Strašno prijazna družina 1.05 Schiejok 2.05 Dobrodošli v Avstriji 3.50 Koma, ponovitev 5.35 Raji za živali AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Umori po abecedi, kriminalka 11.30 Otroški zdravnik dr. Frohlich, ponovitev 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Apollo 13, serija 13.55 Orientacija 14.25 2enska v Benetkah, italijanska nadaljevanka 15.15 Umor je napisala 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji18.55Kuharski mojstri 19.00 Lokalne novice 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falk enau, serija 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 10 1/2, kulturni magazin 23.05 Umetnostni trg Avstrija 23.35 Smrt v Benetkah, italijansko-francoski filmi.40 Med-narodna videonagrada 952.10Pogledi s strani, ponovitev 2.20K stvari 3.35 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 34 19.30 Iz izbora: Mini pet, otroški glasbeni videospoti 20.00 Danes na videos traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Podjetnik tedna: Eltec Mulej, d.o.o. 20.30 Smučajmo z demonstratorji 21.10 Hortikulturno društvo Kranj 21.25 EPP blok - 3 21.30 Mladi za mlade: Ročk TV 22.00 Legalizacija marihuane 22.37 Glasbeni spoti 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 34 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.55 EPP blok 21.00 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.40 EPP blok 21.45 Film TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Ziri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Kulturni utrinki ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Radio klub Bor Kranjska Gora 18.40 Obisk v Parizu 19.00 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 in 10.20 U škripcih - Andrej šifrer 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 in 11.40 U škripcih 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 16.00 Terenski studio 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program z Robertom Baumanom 22.00 Glasbena oddaja - Old timers shop R TRŽIČ Najprej vam bomo svetovali, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno oddajo ob 15.30. Sledila vm bomo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche VVelle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi z uredništvom Gorenjskega glasa se bomo povezali, nekaj pred 19. uro. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Tema: 12. knjižni sejem v Ljubljani 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze Škofja Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni' mali oglasi 15.00 Do- todki danes - jutri 15.30 RA lovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 20.00 Modni bla-bla 21.00 13 ožigosanih 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nas gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Ža najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program na sliko, ponovitev CENTER ameriški znanstveno fantastični tehno thriller JOHNY MNEMONIC (Keannu Reves) ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ ameriška melodrama CAMILLA ob 19. in 21. uri; VValt Disnevjev risani film LISJAK IN PES ob 17. uri ŽELEZAR prepremiera ameriškega akcijsko-pustolovskega filma POTOPLJENI SVET (Kevin Costner) ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ Filmsko gledališče: avstralska "poročna" komedija MURIEL SE POROČI ob 20. uri; ameriška akcijska komedija PODLI FANTJE ob 18. uri TOREK, 7. NOVEMBRA TVS 1 9.30 Videostrani 9.50 Sinček piše s srcem, oddaja o beguncih 10.15 N. Simončič: Veliki Kikiriki, lutkovna igrica 10.55 Tedenski izbor 10.55 Ameriško srce, ameriški film 12.45 2e veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Samo za punce, kanadska nanizanka 17.40 O.J.: Prvi randi, slovaški film 17.55 Sorodne duše, 3. epizoda angleške nanizanke 18.25 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka 23.20 Hobotnica, italijanska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.40 Tedenski izbor 14.40 Malo angleščine, prosim 14.55 Studio City 16.05 Simp-sonovi, ameriška nanizanka 16.30 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.00 EPP - Ljubljanski lesni sejem 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 EPP - Ljubljanski lesni sejem 21.00 Roka ročka 22.00 Svet poroča 22.30 Somrak stoletja - Druga Evropa, 6., zadnji del angleške dokumentarne nadaljevanke KANALA 7.00 Video strani 8.00 Jutranji program; Novice; Luč svetlobe, ponovitev 545. dela ameriške nadaljevanke; Novice 10.00 A-shop 10.15 šolski video, ponovitev 10.15 Dracula, ponovitev 11.10 Državnik novega kova, ponovitev angleške nanizanke 11.45 A shop, televizijska prodaja 11.30 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 16.45 Spot tedna 16.50 A shop, televizijska prodaja 17.05Generacija transofrmerjev, ponovitev 17.30Luč svetlobe, ameriška nanizanka 18.15Brlog, španska nanizanka 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Šolski video 20.00 Herma-nova glava: Blebetač, 10. del ameriške komične nanizanke 20.30 Zgodovina ameriškega podjetništva: Henry Ford in masovna potrošnja 21.00 Živeti danes, dokumentarna oddaja 21.30 Državnik novega kova, 8. del angleške satirične nanizanke 22.00 Manjšini kristali, vedeževanje v živo 22.30 Novice 22.35Gost pike na A, ponovitev 23.05 Spot tedna 23.10 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 In 15.30 MMTV shop 15.50 Santa Barbara, ponovitev 16.35 šibrovka, ponovitev filma 18.10 Vrtnarjenje za vsakogar, ponovitev 18.40 Santa Barbara 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Lutkovno gledališče, prenos 20.30 To je ljubezen, seija 22.00Spot tedna Žive scene 22.05Demokratični terorist, ameriški film 23.40Beverly Hills buntz, ponovitev 0.10Deutsche vvelle, program za tujce 17.40 Slika na sliko 18.25 Nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Šaljivi hišni video 20.45 Nadaljevanka 21.35Jurski park AVSTRIJA 1 13.00 Otroški program: Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Baywatch 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Tri leta med tigri 21.10 Urgenca22.40 Prvi največji rop vlaka, britanska kriminalka 0.25 Sodobna ljubezen, ameriška komedija 1.55 Strašno prijazna družina, ponovitev, 2.20 Schiejok, ponovitev 3.20Do-brodošli v Avstriji 5.10 Akti x HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Majhen in veliki svet 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Sledge Ham mer, humoristična serija 13.10Do-kumentarna oddaja 14.00 Hitri in mrtvi, ameriški film 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.05 V velikem planu 22.35 Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Sanje brez meja/Video strani HTV 2 AVSTRIJA 2 12.55 Vreme 13.00 čas v sliki 13.10 Tema 14.00 Podoba Avstrije 14.25 Ženska v Benetkah, nadaljevanka 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00Največja predstava, dokumentarni film O.OOLeningrajski kavboji vam predstavljajo Helsinke 0.39Mednarodna videonagrada 95 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Krila na nebu: Celovec 95; Produkcija: Marko Malec 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program (v živo, pokličite po tel.: 33-11-56; voditelj: Drago Papler) 20.01 Studio: Napoved sporeda 20.02 Zabavni glasbeni videospoti: Naša dežela - Jožica Svete 20.05 EPP blok 2 20.10 Utrip Kranja 20.25 Narodnozavabni spot: Alfi Nipič in njegovi muzi-kantje 20.30 Torkova tema: 50 let Iskraemeco 21.10 Za vsakodar nekaj: Sajenje čebulic tulipanov 21.23 EPP blok 3 21.30 Kolovrat domačih videovož - 1. lestvica narodnozabavne glasbe z novostmi (v živo, pokličite po tel.: 33-1-56, glasujte po kuponih objavljenih v Gorenjskem glasu) 22.10 Odpoved sporeda torkovega večernega družabnega programa LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofjeloški kulturni utrip 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled, ponovitev 21.30 EPP blok 21.35 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja - odsrska predstava OŠ Železniki 20.00 Odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.43 Mini 5... 19.03 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje - prva pomoč in rešeanje ob nesrečah 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo R TRŽIČ V oddaji S'm Tržičan bomo obudili spomine na stare čase, ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche VVelle. Ob 16.30 lahko prisluhnete lestvici Air Play Slovenija, ob 17.40 pa 30. lekciji English One to One. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.30 Tedenski horoskop 10.00 Tema: Burma 11.00 Nadaljevanje Teme: Burma 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkova tema 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.30 Iz naših krajev 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Praznični program RGL 7.35 Vremenska napoved 8.00 Horoskop RGL 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostyle -Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program R KRANJ V programu televizije TELE-TV Kranj se bo v torek zavrtel KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ - 1. Pripravlja in vodi: Drago Papler V torek, 7. novembra 2995, se bo ob 21.30 uri se bo začela nova serija glasbenih oddaj na GORENJSKI TELEVIZIJI TELE-TV KRANJ, namenjena ljubiteljem narodnozabavne glasbe, ki je video verzija sedem let odmevne radijske oddaje V ritmu valčka in polke ter nadgradnja oddaje Kolovrat domačih vit, v kateri predstavljamo narodnozabavne ansamble. KINO CENTER ameriški znanstveno-fantastični tehno thriller JOHNNY MNEMONIC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ ameriška melodrama CAMILLA ob 19. in 21. uri; VValt Disnevjev risani film LISJAK IN PES ob 17. uri ŽELEZAR Danes zaprto! TIGER BOH. BISTRICA ameriški zgodovinski spektakel POGUMNO SRCE ob 20. uri BLAGOVNA H1SA ADAMIČ V strogem centru Kranja, na Maistrovem trgu, stoji ena največjih hiš v starem mestnem jedru. Hiša je po letu 1945 v svojih kar 1.400 m2 gostila številne najemnike. Nova slovenska oblast jo je pred dvema letoma skozi denacionalizacijo vrnila dedičem Adamičevih nazaj. Slednji so v njej skozi lastna podjetja uredili trgovine oziroma del prostorov oddali. PODJETJE R3 Družinsko podjetje R3, ki je nastalo pred šestimi leti in iz leta v leto širi svoj prodajni program. Osnova predmetov na prodajnih policah in posameznih prosto-prih pa kljub temu še vedno ostaja enaka: svetlobna telesa in sedežne garniture. R 3 vam v dveh etažah na ogled (nakup) ponuja neposredno ali preko kataloga kar več kot 7.000 različnih svetilk in sedežne garniture v več kot 200 izvedbenih in barvnih kombinacijah. Podjetje R 3 kupcem ponuja tudi posamezne proizvode iz pozamentarije (zadrge, elastike, gumbe, trakove...), vzmetnice, izdelke iz kristala, medenine in porcelana. BOŽIČNA PONUDBA V Adamičevi hiši bodo že v prihodnjih dneh na policah (v trgovini v pritličju) številni okraski za božično-novoletni čas, skupaj z božičnimi drevesci. Posebnost: tudi letos bosta Adamičevo hišo v večernih urah obiskovala Miklavž in Božiček. Privlačne nagrade, ki jih za tri srečneže prispeva R3, so: 1. nagrada - STOJEČA SVETILKA 2. nagrada - LESTENEC 3. nagrada - NAMIZNA URA Tri nagrade pa prispeva Gorenjski g'1 Pravilno rešena gesla križanke p0: . na Gorenjski glas do 5. deceffl ^ Žrebanje bo prav tako 5. decetnbM 18. uri v Trgovini R3. Blagovna hiša ADAMIČ v centru Kranja V R 3 NISTE SAMI MI SMO Z VAMI Za Pi p obr, «i*< Prej Wi stor tele, kvi nije m Poj, fo/e % /V fc {0g POg °Pr, h i m SVETILA "KAMNITA JjMOTA KONJSKA VRATNA ZAPREGA GR. MUZA POEZIJE ANGL. PLEMIĆ SL. PIS PEROCI DIKTATOR ANG. UNIV. MESTO KRAJ V SLOVENIJI PAS PRI KIMONU DOMAČA ŽIVAL HRV. PIS. MIROSLAV _DEL STOPALA IZBRANA DRUŽBA 21 ANDREJ KURENT KENTAVER V GRŠKI MIT. KMEČKI PRIR OKT. REVOLUCIJE POZITIVNI ION MORSKI RAK DEJSTVO ZAREZA PEPEL POKR. V ETIOPIJI 4 SLAMNATO LEŽIŠČE (MN0Ž.) VLADAR KOMAR MRZLIĆAR SESTAVIL F. KALAN POTOMEC 14 REKA V GRČIJI MESTO V ITALIJI " GEORGE RUSH MOŠKI PEVSKI GLAS LEON MAZI KARENINA PRIP. INKOV. NEKD. KOŠARKAR 0LIMPIJE (AUOŠA) NAPRAVA PREB. ASIRIJE DVOM" INDIJ. SORODNO PLEME PREB. EVA. DRŽAVE PREHODNO OZEMLJE GL. MESTO AZER-BAJPŽANA ČRTOMIR RESNIK IGRALKA GARDNER SL. TENORIST RAJK0 STRELNI CIU BREZZA-K0NSTV0 10 MESTO N/» J. ITALIJE IGRALEC SHARIF CIGAN 15 GRENAK NAPITEK DOMAČA ŽIVAL ŠPANSKI DRAMATIK DE M0LINA CESTNA VIJUGA MINISTR. KLINAR BODICA DEŠČICA VZPETINA IGOR TORKAR ČIK OBRAZNA GUBA TVOR GiPČ. BOG SONCA 16 OKiTENJE MAKED. KOLO SMUČAR ROBERT T3EPSRT7 PRANCI.II BELG. PEVEC SALVAJORS ZG. DEL GLAVE MOŠKI PEV SKI GLAS ZA VASE UGODJE** 11 iT SVIT KEMIČNI ELEMENT JAVOR NIKOLAJ FEDIN KONEC ŠAH. IGRE DEL LJUBLJANE PERZIJA SKLAD HA-ČATURJAN 12 IZVOR ENRIC0 NORIES TANTAL 15 10 11 16 il7 12 i rg—i 13 20 21 PEVKA PRODNIK KRAJŠI ZAPISEK GE0M. POJEM PREB. IRAKA POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ^ŠČITA POTROŠNIKOV SNOVNO VISOKI RAČUNI TELEFON računov se po-vseh delih Slove- obrJ°Vno se je na nas nikol V6liko števil° P°troš-frejer enakim problemom - Wun S° Visok telef°nski boriti P S€daJ ne vedo> kaJ telefon Ft0*De %lede visokin m, 7 l(/e is m 7% ]e veliko pritožb ldisL- ?renJskega, se nam tottonpl P°novno opisati bite rač V P.nmeru> ko do-obitn; Un' ki močno presega finega. (e SfreJ' dobro razmislite, nis£°govorov kljub vsemu v vložite reklamaciju P7° st°PnJo. V pri-ne8at'iv dobite za vas khkn Cn °dgovor, pa se u Prožite še na drugos- topenjsko komsiijo. Komisija preveri normalno delovanje naprav od centrale do telefonskega aparata, in če ne ugotovi napak, reklamacijo zavrne. V tem primeru Vam svetujemo, da kopije vse potrebne dokumentacije pošljete na naš naslov: Zveza potrošnikov Slovenije, Linhartova 13, p.p. 103, 61109 Ljubljana. Mi skušamo ob sodelovanju s Telekomom še posebej, po že končanem reklamacijskem postopku, ugotavljati, ali obstoji upravičenost reklamacije ali ne. Veliko vprašanj je tudi, kakšne so posledice neplačila. V primeru, da računa ne poravnate, Vam Telekom leh-ko zaračuna zamudne obresti, v petnajstih dneh po končanju reklamacije na drugi stopnji pa ima pravico odklopiti telefon. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Kmečka družba Podvojila osnovni kapital Ej?' nov- • Kmečka druž-pitaj ,\5!e*»la osnovni ka- ,0WP a na 200 ""»Jonov jala P'da bo lahko upravljavec skladov. so se nČarji Kmečke družbe je biia £-redni skupščini, ki ^ločir oktobra' soglasno u Za Povečanje osnov-1 ^Pitala s 100 u,u°'HVJE23/a Kranj *&*aJf?X 064/331 022 ^-^^MnalnUka trvnvina ^taYDipJus računalnik, H°l Pripravljen za delo. EEsta MSD0SR&«'"'*W okolji "wswindowt3.1 T»koD.*,n*«alirani. K n»ta ,r> »•! |e pogled »kozi „^«novno ugodnejSi. # sfovvij'. meni, da so podvojili osnovi kapital družbe. Kmečki družbi je svoje certifikate doslej zaupalo več kot 80 tisoč državljanov, za odpiranje novih skladov pa dosedanji osnovni kapital družbe ni več zadoščal. V upravljanje namreč prevzemajo najstarejši vzajemni sklad Galileo in ustanavljajo štipendijski sklad, ki bo štipendiral otroke vlagateljev kmečkih skladov. EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON •090/31-20 SAMO ZA ODRASLE -►156 SIT/MIN -► KISSUNE 24 UR V ŽIVO Hranilnica Lon povečuje obseg poslovanja Kmalu pripojitev HKS Vigred v Mengšu Kranj, nov. - Hranilnica Lon je v letošnjih devetih mesecih z 80 odstotkov povečala obseg poslovanja in s tem dosegla več kot milijardo tolarjev bilančne vsote. Bruto dobiček na osnovni kapital pa se je v primerjavi z lanskim letom podvojil. Hranilnica Lon je tako kapitalsko kot po obsegu poslovanja najmočnejša hranilnica v Sloveniji. Po devetih mesecih združitve s hranilnico Magro v Grosupljem so uspeli v tamkajšnji poslovni enoti vpeljati vse vrste poslov in tja usmerili tudi velik del kreditnih plasmajev. Tako večji obseg poslovanja kot poslovni rezultati dokazujejo, da je bila ta odločitev zelo dobra, pravijo v hranilnici Lon. Hranilne vloge so se povečale za 81 odstotkov, najbolj in sicer kar za 262 odstotkov so se povečali nad eno leto vezane hranilne vloge. Število varčevalcev se je povečalo za 100 odstotkov, število imetnikov tekočih računov pa za 103 odstotke. Podvojili so število vseh odobrenih posojil, število dolgoročnih potrošniških posojila pa se je celo potrojilo. Tudi letos nadaljujejo z odličnim sodelovanjem s Svetom kranjskih sindikatov pri odobravanju potrošniških posojil njihovim članom, saj se je vsota sindikalnih posojil podvojila. V novih prostorih na Bleivveisovi 2 je hranilnica Lon lažje dostopna za stranke. Septembra so prešli na nov informacijski sistem Oracle, ki z najnovejšimi programskimi rešitvami zagotavlja boljšo obdelavo, preglednost in primerljivost podatkov in s tem povečuje kakovost storitev. Hranilnica Lon je 1. oktobra podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju s HKS Vigred v Mengšu, kar je prva stopnja postopne združitve. Predvidevajo namreč pripojitev s 1. januarjem prihodnje leto. Hranilnica Lon ima vodilno vlogo v Zvezi hranilnic Slovenije, ki je v zadnjem času s svojimi predlogi sodelovala pri pripravi zakon o bankah in zagotovila nov način zavarovanja hranilnih vlog prek medsebojnega solidarnega jamstva hranilnic, ki poslujejo z dovoljenjem Banke Slovenije. Cenejša posojila v Gorenjski banki Kranj, 2. nov. - Gorenjska banka je z novembrom kar za nekaj odstotnih točk znižala obrestne mere za potrošniška posojila, ki so tako postala spet privlačnejša in seveda konkurenčna. V Gorenjski banki lahko dobite negotovinsko posojilo za vse f>otrošne namene, z odplačilno dobro do treh let. Prav tako ahko dobite gotovinsko posojilo, banka vam v tem primeru izplača gotovino ali denar nakaže na tekoči račun. Pri kratkoročnih negotovinskih posojilih ie zdaj obrestna mera 11- odstotna, pri gotovinskih pa 11,5-odstotna, pri dolgoročnih negotovinskih posojilih je 13-odstotna, pri dolgoročnih gotovinskih posojilih pa 13,5- odstotna. To je seveda letna obrestna mera, prišteti pa morate t.i. temeljno obrestno mero, ki je odvisna od tekoče inflacije. Posojilojemalec mora biti državljan Slovenije, zaposlen za nedoločen čas, ni pa nujno da je komitent Gorenjske banke, vednar pa je za tiste, ki z Gorenjsko banko sicer ne sodelujejo obrestna mera višja za 1,5 odstotne točke. Posojila odobravajo na sedežih poslovnih enot v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču. Pri nakupu avtomobila in nekaterih drugih potrošnih dobrin sploh ni treba v banko, temveč je moč vse formalnosti urediti pri pooblaščenem trgovcu. Za pojasnilo: če vaša plača ali pokojnina znaša 85 tisoč tolarjev.lahko za štiri leta najamete 1.155.000 tolarjev posojila, mesečni obrok pa bo znašal 33.995 tolarjev. Za posojilo do enega leta lahko mesečna obremenitev pri najnižji plači lahko znaša 30 odstotkov, pri najvišji pa 70 odstotkov, pri posojilih na štiri leta pa največ 60 odstotkov. Pri vplačilu 10-odstotnega depozita (za nvoe stranke 15 odstotnega) je obrestna mera za dolgoročno negotovinsko posojilo 11 odstotna, depozit pa bodo obrestovali 3-odstotno. Pri odplačevnju posojila vam bo banka zaračunavala 0,1-odstotno obrestno maržo mesečno od vsakokratnega stanja posojila, prišteli jo bodo obrestni meri. Energetsko svetovalna pisarna v MESTNI OBČINI KRANJ % • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO VsAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN NA TEL ŠT. 373-161 AVTODELI - AVTOSALON ŽELEZNIŠKA 6, LESCE, TEL.: 064/718-596 TEUFAX:061 451 586 KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNIfflODWN'l NAKUPNI/PRODAJNI NAKUPN'l/ffiftDMNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI. A BANKA (Krenj.Tržič) 85,75 86,55 AVAL Bled 86,00 86,50 AVAL Kranjska gora 85,60 86.40 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 85,90 86,50 EROS(Stari Mayr), Kranj 86,15 86,35 GEOSS Medvode 86,15 86,40 GORENJSKA BANKA (vse enote) 85,15 86,75 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 86,00 86,50 HIDA-tržnica Ljubljana 86,15 86,35 HRAM ROŽICE Mengeš 85.95 86,32 IURIKA Jesenice NI PODATKOV INVEST Škofja Loka 86,10 86,55 LEMA Kranj 86,10 MIKEL Strelišče 86,10 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 86,10 PBS d.d. (na vseh poštah) 84,70 ROBSON Mengeš 86,10 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 86,20 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 85,15 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 85,15 SLOVENIJ ATURIST Jesenice 85,75 SZKB Blag. mesto Žiri 85,50 ŠUM Kranj 86,15 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 86,00 TALONZg. Bitnje 86,00 TENTOURS Domžale 86,00 TROnCAL Kamnlk-Bakovnlk 86 10 UBKd.d.Šk.Loka 85 75 WILFAN Kranj 86'i0 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 86 10 /VILFAN Tržič 8670 POVPREČNI TEČAJ 85,88 86.40 86,50 86,40 86,45 86.40 86,45 86,75 86.50 86,55 86.40 86,40 86.40 86.50 86,45 86,70 86,40 86,30 86.30 86.47 12,04 12.20 12,10 12,10 12.19 12,20 11,86 12,15 12,20 12,20 12,18 12,18 12.17 12.21 10.85 12,20 12,12 12,05 11,86 12.05 11,85 12,20 12,17 12.17 12,10 12,20 12,04 12.20 12,20 12,20 12,09 12.31 12,25 12.28 12,30 12,28 12,26 12,33 12,25 12,25 12,32 12,32 12,28 12,26 12,25 12,25 12,25 12,24 12,40 12,28 12,30 12.26 12,27 12,27 12,30 12,25 12,32 12,26 12,25 12,23 12,28 7,25 7,40 7,20 7.30 7,55 7.65 7.22 7,50 7.70 7,50 7,50 7,55 7,45 7.55 6.80 7.60 7,40 7.30 7.22 7.30 7,20 7,65 7,50 7,50 7,50 7.65 7,40 7,70 7,60 7,60 7,45 7.72 7,70 7.75 7.80 7.80 7,80 7.97 7,85 7.78 7,68 7,85 7,75 7,80 7.75 7,80 7.80 7.70 7.80 7.70 7,78 7,80 7,89 7,89 8,00 7,79 7,75 7.85 7,79 7,70 7,80 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MMU M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 Zgornje Bitnje 217a, tel/fax: 064/312 146, mobitel: 0609/618 732 • Prodaja in montaža vetrobranskth stekel in stranskih stekel za osebna in tovorna vozila • avtonega • Alu platišča • karoseriiski deli za osebna vozila • notranji »n zunanji blagovni transport wmimM-Moom-mw SSS5M12SSSS I 8 4 A Ct T" A f / / IZPUŠNIH LONCEV VVALKER « Prodajo avtoplaščev: Menjava rok in končnikov Dunlop, Mkhelin, Good Year, Kl«ber, Pirelli, Semperit, Sava o Nastavitev kolotekov • Brezplačna montaža pri nakupu novih avtopiaičev «* Prodaja platišč Tekno, Mak, Mim — Popravilo avtopiaičev za osebna vozila * Nastavitev žarometov in kmetijsko mehanizacijo — Menjava hladilne tekočine GRAJSKA 44, 64260 BLED , TEL/FAX: 064/741-213, MOBITEL: 0609 616-879 PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tet.: 634 - 800 VELIKA PRODAJNA AKCIJA ŠE TRAJA III tr^ 10% POPUSTA ZA bela tehnika BOSCH in GORENJE BS* električna orodja BOSCH in BLACK&DECKER V§> peči na PETROLEJ in električni RADIATORJI elektro-material in svetila BOGATA IZBIRA v NOVEMBRU • AKUMUI AlORJI VESNA vseh vrst • NERJAVEČA POSODA za tekočine od 301 -1401 • PVC POSODA vseh velikosti • STEKLO, PORCELAN, GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI POZO!!' Jcivno žrebanje vseh ■^rftwllt računov za mesec oktober bo 3.11. ob 17. url V MOMJMCM CCN1MIH! kovinOtehna NEMOGOČEJE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Do u Me, sira! Ni V pbij P0g( ^or Uprj Ha i ja i venc kor( Porfc •n d, Obletnica zadnje podražitve Gorenjski kmetje "praznujejo" v teh dneh (prvo) obletnico zadnje podražitve mleka in goveje živine. Sedanja odkupna cena mleka z vrednostjo tolščobne enote 9,5694 tolarja in s 34,45 tolarja izhodiščne cene za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče velja že od lanskega prvega novembra dalje, ko je republiška vlada ceno dvignila za pet odstotkov in hkrati znižala dodatke za kakovostno mleko. Le nekaj dni kasneje so na Gorenjskem "poskočile" tudi odkupne cene goveje živine, po katerih škofjeloška, radovljiška, jeseniška in bohinjska klavnica še zdaj odkupujejo in plačujejo živino. Za bike, ki so stari do dveh let in so uvrščeni v drugi kakovostni in plačilni razred, dobijo rejci okoli 242 tolarjev za kilogram žive teže, za bike tretjega razreda nekaj manj kot 231 tolarjev, za bike četrtega razreda dobrih 196 tolarjev - in tako dalje. Če smo povsem natačni, se je odkupna cena mleka od lanskega novembra do danes celo nekoliko znižala, saj je vlada spomladi ukinila nekaj več kot tolar državnega nadomestila za pokrivanje cenovne razlike. Nekateri se prve obletnice zadnje podražitve mleka in živine močno veselijo, drugi imajo ob tem "mešane občutke", tretji so razočarani, celo jezni. Med "veseljaki" so zanesljivo strategi gospodarske politike, ki s cenovnim primežem brzdajo rast drobnoprodajnih cen, življenjskih stroškov in inflacije. Če jim to priznamo ali ne, je nesporno, da jim to zadnja leta kar dobro uspeva in da bo letos letna inflacija verjetno prvič pod desetimi odstotki. Mlekarji imajo ob tej obletnici "mešane občutke": če so zadovoljni, da je odkupna cena mleka enaka že eno leto, ob tem nikakor ne pozabijo povedati, da jim je vlada z lanskim 1. novembrom zamrznila tudi prodajne cene svežega mleka, ki jim pri vsakem litru prinesejo toliko in toliko izgube. Med tistimi, ki so ob obletnici zadnje podražitve mleka in živine razočarani ali celo jezni, so zanesljivo kmetje, ki, kot bi iz rokava stresali orehe, povedo, kaj vse se je v tem času podražilo in za koliko. Po uradnih podatkih republiškega zavoda za statistiko so bile oktobra letos drobnoprodajne cene za 6,5 odstotka višje kot decembra lani in za 9,4 odstotka višje kot v lanskem oktobru. Stroški prireje mleka, ki jih vsak mesec na podlagi modela ocenjuje Kmetijski inštitut Slovenije, so pri prireji mleka od lanskega decembra do letošnjega septembra porasli za 4,7 odstotka, stroški pitanja goved pa štiri odstotke. Ekonomičnost prireje mleka in pitanja govedi se je ob nespremenjeni ceni v enem letu očitno poslabšala, vendar to zaenkrat še ni vplivalo na zmanjšanje obsega tržne pridelave. Nasprotno: slovenske mlekarne so v letošnjih prvih osmih mesecih odkupile 265 milijonov litrov mleka ali 11 milijonov več kot v enakem lanskem obodju, od tega gorenjske mlekarne (Kranj, Škofja Loka in Bohinj) 29,3 milijona litrov ali 2,8 milijona litrov več. Odkup goveje živine je bil letos, od januarja do avgusta, v Sloveniji za tri odstotke večji kot v enakem lanskem obdobju... Tisti, ki v Osterčevem kmetijskem ministrstvu in v Deželakovem ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj krojijo odkupne cene mleka in'goveje živine, očitno dobro poznajo podatke o odkupu in si mislijo nekako takole: cene ne glede na strokovne ocene in uradne podatke le niso tako slabe, sicer odkup ne bi (še naprej) naraščal. • C. Zaplotnik Odločitev ustavnega sodišča Razveljavili zakon o kmetijskih zemljiščih Ljubljana - Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na pobudo Veronike Ribič iz Ljubljane, Martina Sajeta iz Gaberij in Marije Fakin iz Čučje Mlake razveljavilo zakon o kmetijskih zemljiščih in navodilo za izvajanje komasacij. Razveljavitev bo začela učinkovati čez eno leto, to je 13. oktobra prihodnje leto, do tedaj pa bo moral državni zbor sprejeti nov zakon. • CZ. d.o.o. TRŽIČ Cankarjeva 25 KUPUJE - borovo hlodovino - smrekovo hlodovino - celulozni les iglavcev Cene in plačilni roki po ogledu in dogovoru. Možen je tudi odkup na panju. Informacije na sedežu firme ali po telefonu 064/50-423. LIOs^aTEL.: 064/331 375 KRANJ, C. na Klanec 9 Vam nudi: • REZERVNE DELE za traktorje IMT, TV, Zetor, U ni verzal, Fiat, Ursus • motorna olja, filtri • vse vrste kardanov in rezervne dele za kardane • veliko izbiro vseh tipov AKUMULATORJEV Vesna in servis akumulatorjev Vesna za Gorenjsko • POPRAVILO kardanov in traktorjev: Torpedo, IMT, Univerzal, Fiat, Tomo Vinkovič, Zetor • Generalna popravila motorjev • Popravila hidravlik, menjalnikov Popravila izvajamo tudi na vašem domu! Preden se odločite, pokličite! Zadruge (in kmetje) že imajo mlečne kontingente Bo mlekarna "kaznovala" presežke? Ob tem, ko nekateri gorenjski kmetje opozarjajo, da jim bo članstvo Slovenije v Evropa zvezi prineslo pridelovalne kontingente, pozabljajo, da pri mleku, ki ga oddajajo v kranjsko Mlekarno, kontingente pravzaprav že imajo in jih bodo očitno imeli tudi v prihodnjem \^ Kranj - Kranjska Mlekarna in dobavitelji mleka (zadruge, KŽK Kmetijstvo Kranj in Srednja mlekarska in kmetijska šola) so namreč za letošnje leto sklenili pogodbo, po kateri se mlekarna obvezuje, da bo na mesec odkupila tudi deset odstotkov in v vsem letu pet odstotkov več mleka od pogodbenih količin in da bodo dobavitelji za dodatno preseganje teh količin odgovarjali po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. Če bo mlekarna dosledno vztrajala pri spoštovanju pogodbe, večini dobaviteljev mleka grozi, da bodo odškodninsko odgovarjali za to, ker bodo letos oddali v mlekarno približno desetino več mleka, kot je zapisano v pogodbi. Sedem gorenjskih zadrug, M - KŽK Kmetijstvo Kranj in srednja mlekarska in kmetijska šola so namreč v letošnjih prvih devetih mesecih oddali v mlekarno 25,3 milijona litrov mleka, kar je 2,3 milijona litrov ali dobrih deset odstotkov več kot lani. Kranjska Sloga je do tričetrtletja pogodbene količine presegla za skoraj 12 odstotkov, cerkljanska zadruga za 17, nakelska za 12, tržiška za sedem, blejska za 18 odstotkov, leska Sava za dobrih šest odstotkov, Gorenjska mlekarska zadruga za nekaj več kot pet odstotkov, srednja šola oz. njeno posestvo v Strahinju pa za 10 odstotkov. Edini, ki ni dosegel pogodbenih količin, je bil M - KŽK Kmetijstvo Kranj, ki je 3.844 litrov. ( . j0 In v čem je "poslovna škoda", »± povzroča preseganje pogodbenih » ■ čin? V Mlekarni poudarjajo, da i1™ zaradi dodatnih količin mleka dodaj stroške pri prodaji (večji rabati, da'h prevozne razdalje do novih trfi» -j poleg tega pa so primorani nue predelovati v izdelke z manjšo don nostjo ali celo z izgubo in v ^ft. (sire), ki zahtevajo daljšo vezavo ob/, nih sredstev. Ali bo Mlekarna uvelj* jala odškodninsko odgovornost, J odvisno predvsem od odločitve na nega sveta, v katerem sta po ■1^5« OTVIU, * Vili JIM r- j, predstavnika Mlekarne, poslovnega H| tema Mercator in dobaviteljev mleka« M /i____:___tn\e)\ 7« oddal za tri odstotke manj mleka, kot je predvidel s pogodbo. Zadruge in šola so v treh četrtinah leta presegle pogodbene količine, za katere je po pogodbi zagrožena "kazen", za skoraj 1,4 milijona litrov, in sicer cerkljanska zadruga za 618.322 litrov, Sloga Kranj za 382.198 litrov, zadruga Naklo za 218.550 litrov, zadruga Bled za 116.221 litrov, Sava Lesce za 28.630 litrov, KGZ Tržič za 8.551 litrov, Gorenjska mlekarska zadruga za 7.106 litrov in srednja šola za imajo (brez KŽK-ja in srednje šolwy Gorenjski mlekarni 42-odstotni dele*.j{ Mlekarni predlagajo, da bi za leto*1^ prvo tričetrtletje uveljavili nižjo cel?% zamik plačila le za količine mleka, m deset odstotkov presegajo pogodb (gre za 597 tisoč litrov mleka, ki so I oddale zadruge Sloga, Cerklje, Naklo Bled in srednja šola), v zadnjem Čet n tju pa za količine, ki več kot za P odstotkov presegajo dogovorjene. V slej so ukrepali tako, da bodo dve , zadrugama, ki sta septembra PTefl\ pogodbene količine več kot za d^ odstotkov, presežek (gre za skupn? tisoč litrov mleka) plačali šele tedaj, jim ga bodo plačali kupci. g • C. Zapio«"I Mala gorenjska živinoreja: kunci, perutnina, golobi... Lehrman ima dobre naslednike Člani kranjskega društva gojiteljev malih živali, ki praznuje letos 60-letnico, gojijo 24 do 28 različnih pasem kuncev, več kot dvajset pasem golobov in 37 pasem okrasne, vodne in navadne perutnine. podobna vprašanja. (0\ Pret grede: angorski kunec i^A:5, dlak na kvadratnem w]U Je< dert °br; ICu V h fticr kjer P Hi Mit, JL Ml,, tru, hermelin 106, reksi Kranj - Zanimanje za gojenje malih živali, predvsem perutnine, golobov in kuncev, je na Slovenskem v začetku tega stoletja vzbudil Anton Lehrman, ki je 11. novembra 1906. leta ustanovil v Tržiču prvo gorenjsko in tudi slovensko društvo rejcev malih živali. Istega leta je začel v Tržiču izdajati tudi revijo Perotni-nar, prvo slovensko revijo, ki se je ukvarjala samo z vprašanji reje malih živali in je bila za tiste čase na visoki strokovni ravni. Kranjski gojitelji malih živali so se zTačeli 1932. leta sestajati v tedaj znani kranjski gostilni Pri Bekselnu, tri leta kasneje pa so ustanovili društvo Gorenjski rejec malih živali, ki je že nekaj mesecev po ustanovitvi pripravilo prvo razstavo malin živali. Med člani tudi ženske in visokoizobraženi Danes deluje na Gorenjskem pet društev: v Kranju, na Jesenicah, v Kamniku, Škofji Loki in Ljubljani. Kranjsko deluje že šestdeset let in je drugo najstarejše slovensko društvo z neprekinjenim delovanjem. Ima tri sekcije (za kuncerejo, perutninarstvo in golobarstvo) in približno šestdeset članov iz štirinajstih gorenjskih občin, celo iz Medvod, Železnikov, Radovljice in Tržiča. Med člani je tudi deset žensk in sedem višje- in viso- dovji kunec 136...) ^ p^j kranjskega društva spaJI ^ med najboljše gojitelji: 2 cev v državi. Visoko ka*y ^ dosegajo predvsem v paJ sivi in beli orjak, °e^oi*d |j| kunec, marburški sivec, °$ H kunec in dailenaar. Po* sta japonski kunec, ki in1!, košolsko izobraženih. Društvo že dvajset let goji kunce pasme skoraj vsako leto priredi društ- beli orjak in z njimi kot za veno razstavo, pripravilo pa je stavo osvaja najvišje državne že tudi devet gorenjskih razstav naslove! Pa ne le to: njegovo Sloveniji samo kranjsKO j (jubilejno, deseto, bo odprlo dvorišče je menda kot mali vo> 'm Hsičar, ki je prina ^ naslednji petek) in eno repub- živalski vrt. Podpredsednik neznana pasma. Od $ liško razstavo. Ob 55-letnici je društva je Stane Korošec, preidimo h golobom in ^ prejelo plaketo Antona Lehr- znani rejec kuncev in ljubitelj mm< Golobarska sekcij mana, ki je najvišje slovensko perutnine. Njegova specialnost petnajst članov. Skupn g m jjju priznanje na področju gojenja so kunci pasme deilenaar in več kot dvajset razlicn' * n malih živali. Takšno priznanje italijanske kokoši, ki jih goji v sem golobov, med np JJ cr» rlrthili tiiHi trii** nncam/»7. i/a^ harvari domačo avtohtono pasi" ^ u?i h v *1ia P in t, so dobili že tudi trije posamez niki: veterinarski strokovnjak mag. Roman Grandič, Anton Žumer, nekdanji predsednik kranjskega društva in slovenske zveze društev, avtor strokovnih knjig in člankov o kuncereji in delu društev in evropski mojster gojitve malih živali, in Marija Bizjak, sedanja predsednica društva in tudi evropski mojster. Obiski se končajo pri Srečku na Visokem Pa še nekaj zanimivosti: edini še živeči ustanovni član društva je Leo Suchy, ki se je kot predstavnik golobarjev rokoval celo z britansko kraljico Elizabeto in se je z delegacijo rejcev golobov udeležil tudi pogreba Winstona Churchila. Častni predsednik društva je Franc Mede, med drugim je bil tudi na golobars-ki olimpiadi. Obiski raznih priznanin gojiteljev, tudi iz Evrope, v kranjskem društvu se ponavadi končajo pri Srečku na Visokem, natančneje - pri Sreču Gregorinu, ki več barvah. Težko vprašanje: koliko dlak ima kunec Ste se že kdaj vprašali, koliko dlak ima kunec na ninarska sekcija ima & 3 članov, ki na svojih dvo ^ in voljerah gojijo 37 r. različne okrasne, vodrt!1 navadne perutnine. *% kvadratnem milimetru. V kun- kranjsko društvo pri P?1^ cerejski sekciji, ki šteje okoli eno najboljših v državi, J 35 čanov in goji od 24 do 28 zujejo tudi številni n različnih pasem kuncev, vedo državnih prvakov. ^ odgovoriti tudi na takšna in • C. Zap ?*-w>.-K-:'>.«v>>>x-c-:-. Štiristo kuncev, štiristo golobov, tristo perutnine... Kranjsko društvo je ob 60-letnici ie izdalo publikacijo (besedila je napisal Anton Žumer), prihodnji petek pa bo v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju odprlo jubilejno, deseto gorenjsko razstavo malih Hvali. To bo doslej največja razstava na Gorenjskem. Na ogled bo okoli 400 kuncev, prav toliko golobov, 300 perutnine, 100 ptic ter nekaj koz, nojev in drugih živali. domačo avtohtono paSItW: jt|. venskega beloglavčka- ^ ,^ k\ i c o„ •Je lle Po delu tudi izobraževanje, zabava, dopuf ^ Na kuharski tečaj pa še v topfrj;, j ..................t i Bled • Narava se umirja, na kmetijah so že opravili g' jesenska dela in tudi kmečki gospodarji in gosp0^ v imajo več časa za udeležbo na tečajih in predavanj'"' ^ obiskovanje zabavnih, kulturnih in drugih priredi»e ♦ izlete in krajši dopust ^ji Majda Loncnar, kmetijska svetovalka za kmečko djjJ^ in dopolnilne dejavnosti na območju radovljiške, blJjjp bohinjske, jeseniške in kranjskogorske občine, je sp°t^ da je za vse, ki bi si želeli kopati v Atomskih T°P ,j$t> rezervirala čas od 1. do 3. decembra. Cena krajšega ® je 16.500 tolarjev, v to pa sta vračunana dva polna penj0 dvanajst tečajnic. Za kuharski tečaj, ki bo traj. f popoldneve, lahko izbirate med tremi možnostm^ ^ v novembra do 3. decembra, od 7. do 10. ter od 13; -decembra. Cena tečaja je 11 tisoč tolarjev na tečajni. ^/ pa so vračunana tudi živila. Vse tečaje bo vodil J kuharski mojster Marko Grošelj s svojo ekipo. •C^>/ toiinkA UREJA: Vilma Stanovnik °govorjanja med HK Triglav in PPC Gorenjski sejem so se končnojpremaknila z mrtve točke USODA KRANJSKEGA HOKEJA SE NI JASNA pa j,em ko vodstvo HK Triglav zatrjuje, da problem kluba ni denar, ampak nesporazum z upravo PPC Gorenjskega sejma, ain trdijo, da gre izključno za neporavnane obveznosti kluba in njihovo nepripravljenost podpisati novo pododbo H 2. članka" novemDra * Kot je razumeti iz zapisnika pogovora «trašev itS- uPravo PPC Gorenjski sejem in predstavniki sveta »adaljev , ^r'g'av bodo mlajše selekcije po podpisu pogodbe k, i(aj ?,e s treningi in tekmovanji na drsališču, vprašanje pa je * s člansko vrsto. Ni še namreč jasno ali bo ekipa "jevala z nastopanje v državnem prvenstvu ali ne. ^lcS0nvedvelJek H/s " v Kranju je bila na --»u v Kranju delegacija "fS na čelu s predsednikom ^uborn Jasničem. Kot je po govoru povedal direktor PPC ^0renjski sejem Franc Ekar, Java PPC Gorenjskega sej-^ ne nasprotuje razvoju hoke-J m nastopanju HK Triglav, ^udarna m«-!- ■ - korektn?a moraJ° biti pogovori Poravnan-11 Scroški uPorabe ledu fo* ni- S tem it> seznanil tudi or«!}1, s tem je "ndejalUa--a Ljuba J tudi ne nasprotujejo organizaciji SP, vendar vse s konkretnimi dogovori in podpisi pogodb. Sicer pa so hokejisti v zadnjem tednu odigrali dve koli državnega prvenstva. V 4. kolu prejšnji petek je bilo najbolj zanimivo v Tivoliju, kjer sta se rvič v novi sezoni na domačem edu srečali ekipi Olimpije Hertz in Acroni Jesenic. Jeseničani, ki so igrali brez poškodovanega Dava Flanegana in Borisa Končiča, so bili tokrat r. 1|IR SAM PRVI ^er°ijev •tr°^ y drugi moški rokometni ligi je bil v znamenju Posebne m naJb°lj zanimiv doslej. Dve tekmi sta bili deležni °braCUn P°zornosti, tista v Škofji Loki in tista v Izoli. Gorenjski ^ ie tokr ^ocani m Preddvorom so dobili klobučniki. Besnica V drup3'' P°m_crila s Prulami in tesno slavila, prvič letos, dve telcrn' sk* ligi prazniki in počitnice krojijo koledar, saj sta lezersL Prel°ženi. Planina je še drugič zapored zmagala. JJiero ge ,v l.retJi ligi še naprej ostaja neporaženo. Tokrat so vzeli kjer s0 ^ adirn Ločanom na Podnu. Tesno je bilo tudi v Besnici, Pri st dPJ)e izSubile samo s tremi goh-to^rat nn- n tako kot v drugi ligi tekme prelagajo, saj je bila „ Rezuh f.rana le ena. Prule 2. DRL.- moški: Šešir : Preddvor 22 : 17; Besnica : 7; Ustv- ' Delmar Izola : Inles 23 : 23; Škofljica : N. Gorica 26 : Mitoi olVna Koper : Global Best Grosuplje 20 : 18; Črnomelj : , ?Di2ana 25 : 21- Mlinotest n" ženske: ^ešir B • Planina Kranj 15 : 24; Zagorje Krirna j,, 7^ ■ 14, temi Polje B : Šešir in tekma obeh drugih ekip Prem >apa? ^'lmpije sta preloženi. Med tednom so Zagorjanke h 3< Dfti rug0 ekiP° Robita Olimpije z 19 : 13. heddvn Amoški: Besnica B : Duplje 18 : 15; DOM Žabnica : ^adoV]n Marjane 26 : 22, Šešir B : Jezersko 24 : 30; St dJ1£a. Specerija Bled 27 : 22; Sava Krim : Kamnik 28 : 22. 6. Vse ostale tekme so ad' Rre,o£en Sfl Sava : Planina Kranj 11 . u. v »c u»aic ic*n.c >u m K*jlaijee*H r'nodnje kolo v drugi moški ligi ne bo tako zanimivo. o4 ^ddvo je'° tokrat čaka Besnico s slabimi Novogoričani, a Loč C*0rna '8ra s Škofljico in lahko zmaga, najtežje delo pa Can-e, ki potujejo v Sežano. • Martin Dolanc ODBOJKA ZMAGA MINOLTE BLED l||,a8o Mi °iS0 *a' maloštevilni ljubitelji odbojke videli prvo l*o izrej e Bleda v letošnjem prvenstvu. 1 °Jkari borbeni in dve uri trajajoči tekmi so blejski J.^enutn Premaga,i g°ste iz Novega mesta s 3 : 1 (7, -7, 9, 4) .n prej Da Zasedajo 5. mesto na prvenstveni razpredelnici. Že dve b n'ng" s? imele odbojkarice Bank Austria Bled zopet le "lažji »ar»k a ' aJ. Jim gostje iz Kočevja niso bile dorasel nasprotnik. JJfih kro?ha Bled : LIK Tl,ia 3 : 0 (2- 3> 8)- BleJke so tako P° 1r nd Bra J13 drugem mestu z dvema točkama zaostanka za °OL rni m.- Kot kaže, pa Žirovničani s to postavo lahko v >3> J e Čelrto acunajo samo na predzadnje mesto. Tokrat so izgubili *Cil Valili , zaPored- Žirovnica : Fužinar 0 : 3 (-10, -16, -5). SSk ■ Mr , ati gorenjskih predstavnikov: 2. DOL moški: Termo S\u' Terrr/ ,lnja 3 : °- Vodita Granit Preskrba in IGM Hoče 8 p *an 3 j Lubnik je 3. s 6 točkami. 2. DOL ženske: Jesenice : tkalje 7 g ■ Jeseničanke so s 6 točkami na 4. mestu, vodijo pa b 3L: 0- Ma točkami. 3. DOL zahod moški: Bled II : PAN Kovinar fti lr»j- im dom : Astec Triglav 0 : 3, Bovec : Plamen 3 : 0; "kovnica II 3 : 2. Vodita Bovec in Astec Triglav 8 točk, 9 k t? 'J \.\r r •ri- v snk pa Pa 6- s točkami. n aJo dom 1to' vsi gorenjski prvo- in drugoligaši gostujejo. Tako RnicaoKanIe ekiPe v 3. SOL - moški: Plamen : Branik (OŠ 22* .Aster t '• Uri)-* Žirovnica II : Bled II (OŠ Zabreznica ob 18. : Cinl"8laY ;_Mokronog (ŠD Planina ob 16. uri); ženske: 0S HI (OŠ B. Bistrica ob 18. uri). • B. Maček ŠPORTNO PLEZANJE precej slabši in manj razpoloženi od zeleno - belih, rezultat tega pa je bil tudi končni rezultat tekme 11:1 (4:0, 4:1 3:0) v korist državnih prvakov. Mariborčani so doma premagali Slavijo Jato z rezultatom 4:1 (1:1,1:0, 2:0), na Bledu pa sta se pred borimi 200 gledalci pomerili moštvi Sportine in Triglava. Čeprav so Triglavani povedli, pa so se na koncu domači zbrali in zmagali s 5:2 (1:2, 3:0, 1:0). V torkovem 5. kolu sta bili odigrani le dve tekmi. Ekipa Sportine je doma gostila Olim-pijo Hertz in izgubila z rezultatom 2:4 (0:1, 1:3, 1:0), ekipa Acroni Jesenic pa je gostovala pri Slaviji Jati in zmagala z SMUČARSKI SKOKI rezultatom 1:6 (0:1, 0:2, 1:3). Triglav in Maribor tekme nista odigrala. Tako trenutno na lestvici vodi Olimpija Hertz pred Acroni Jesenicami, Sportino, Mariborom, Triglavom in Slavijo Jato. Ta konec tedna tekem za državno prvenstvo ne bo, saj članska hokejska reprezentanca odhaja na prvo tekmo kvalifikacij za OI Nagano 1998 na Dansko. Tako bo naslednje kolo na sporedu v torek, 7. novembra. Pari pa so: Triglav -Jesenice, Slavija Jata - Olimpija Hertz in Sportina Bled - Maribor. • V. Stanovnik TRENINGI SKAKALCEV OGROŽENI Kranj, novembra - Kljub temu da se približuje zimska sezona in bi morali skakalci opraviti zadnje intenzivne treninge, pa je vprašanje, kaj čaka našo reprezentanco. Iz SK Triglav so namreč sporočili, da so v klub dobili novico, da so zaradi finančnih težav ukinjeni vsi treningi A reprezentance v skokih in nordijski kombinaciji do mladinskih vrst. Tako je breme priprav padlo na klube, ki imajo v svojih vrstah reprezentante. Po informacijah iz SZS imajo skoki že več milijonov nepokritih sredstev, o usodi in nadaljnjih treningih reprezen-tantov pa se bodo skušali več dogovoriti na današnjem sestanku predsednikov klubov in nato še na izredni seji odbora za,skoke. Predsednik SK Triglav Teling Jože Javornik pa je tudi sporočil, da sta bila te dni na obisku v Sloveniji Paul Ganzenbuher (podpredsednik komiteja za skoke pri FIS in predsednik podkomiteja za SP) in Walter Hofer (sekretar FIS komiteja za skoke). Med drugim sta si ogledala skakalni center na Gorenji Savi in Bauhenk, kjer naj bi spomladi 1996 začeli z gradnjo državnega nordijskega centra. Oba sta pozitivno ocenila načrt za gradnjo skakalnice, Ganzenhuber pa je dejal, da bodo tekme letnega dela svetovnega pokala potekale v krajih, kjer pozimi ni tekmovanj. S tem je dokončno odpadla ideja o prirejanju tekem v letnem času v Planici. • V.S. SNO WBOARD POLONA BO ŠE HITREJŠA Kranj, 2. novembra -Najboljša slovenska snovvboarderka Polona Zupan iz Nakla je prejšnji četrtek v avtosalonu Vrtač podpisala sponzorsko pogodbo z direktorjem Sandijem Vrtačem. Družinsko podjetje Vrtač je namreč tudi v novi tekmovalni sezoni naši najboljši deskarki podarilo avtomobil za vožnje na treninge in tekmovanja. Potem ko so ji lani na tekmi na Poljskem ukradli passata (prav tako sponzorsko darilo avtosalona Vrtač), se bo v prihajajoči sezoni Polona vozila z golfom variant. "Vsekakor je udoben in varen avto zelo pomemben za prevoze na treninge in tekmovanja, letos pa sem ga še bolj vesela kot lani, saj sem vmes naredila vozniški izpit," je ob podpisu pogodbe povedala devetnajstletna Polona Zupan, ki bi se v novi sezoni rada povzpela čimvišje po svetovni lestvici snovvboarderjev. Ker ie po novem tudi članica Europian Burton teama in trenira z najboljšimi snowboarderji na svetu (Martin Freinadametz, Christine Rau-ter....), se je za prihajajočo.sezono, ki naj bi se začela s prvimi tekmami konec novembra, še posebno dobro pripravila. • V.S. KEGLJANJE NABRUŠENE SEKIRE Kranj, 2. novembra - 5. krog 1. kegljaške lige in peta zaporedna zmaga kegljavcev ISKRAEMECO v prvenstvu. Čista zmaga brez izgubljene točke -8:0, rezultat v kegljih je bil 5303 : 4943. Mlado moštvo Bresta je bilo videti, kot da so jim državni prvaki z dobro nabrušenimi sekirami spodsekali noge in jim za popotnico naložili še - vsakemu od njin - po 60 kegljev razlike. Vrstni red po 5. krogu: 1. ISKRAEMECO 10 točk, 2. Proteus Liv 8 točk, 3. Dadas Rudar 8 točk, 4. Konstruktor 7 točk... °FJI LOKI PETA TEKMA ZA DP NAMIZNI TENIS DVA USPEŠNA DNEVA ZA NTK KRIŽE l^!ede|j0 ? J.a Loka bo v športni dvorani Poden gostila v soboto Hiu ajprej' R',n ^* novembra, plezalce iz vse Slovenije. B"«- h katp^^-8*?0010 zadnja tekma za državno prvenstvo K alov ;ate8°rijah, ki se bo končala s slovesno podelitvijo najboljše Vnstvo ŠŠd °jše v lctoSnJcm letu- Tekma bo obenem tudi naJ°oli|)a k°do Prišli na račun tisti, ki si želijo videti pri delu °Q1 x'iSl- Pri* slovenske plezalce. Na startu bodo prav vsi naši ^id\v n°> Dr • kan teoretično v državnem prvenstvu še ni vse Ki Sa'bn moških pa je že državni prvak Matej Mejovšek. % SaK v ° tUdi v ^kofJ' Loki' tako kot vsc ostale- ki bodo fT°valca n&J delno uresničiti svoje letošnje cilje. Razen lirj S jn e"a pstalih tekmah še ni nič odločeno. na'e naak1Ce D°d° v nedeljo začeli s kvalifikacijami ob 10. ^a 00 na sporedu ob 18. uri. • T.Č. Minulo soboto se je v OŠ Križe igralo 5. kolo II. DNTL za članice in člane. Članice NTK Križe so dopoldne igrale z NTK TKI Kemičar iz Hrastnika in dobile dvoboj z rezultatom 4 : 3, popoldne pa so igrale z NTK Trbovlje in zmagale z visokim rezultatom 6:1. Člani NTK Križe pa so odigrali gorenjski derbi z NTK Merkur iz Kranja in zmagali z visokim rezultatom 6:1. Tako je NTK Križe po končanem jesenskem delu trdno na odličnem drugem mestu. V nedeljo pa je bil NTK Križe tudi organizator I. odprtega turnirja RS za mlajše pionirje. Tekmovanja se je udeležilo 76 tekmovalcev iz 26 klubov iz vse Slovenije. V finalnem dvoboju sta igrala trenutno najboljša ml. pionirja v državi Darko Malic NTK Logatec, ki je po težkem dvoboju zmagal, in Žiga Jazbec NTK Križe, ki je ta dvoboj izgubil 2:1. • Mitja Snedic NOGOMET VOD AN "REŠIL" NAKLO Kranj, 2. novembra - V 2. slovenski nogometni ligi je tokrat Naklo doma gostilo ekipo Železničar iz Osijeka. Po dobri igri v prvem polčasu je Ahčin zadel gol in popeljal Naklance v vodstvo. V drugem delu igre pa je bil edini strelec Ačimovič, ki je premagal sicer zanesljivega Mira Vodana, ki je varoval vrata Nakla, saj je Botonjič odšel z reprezentanco v Belgijo. Tako je bil končni rezultat tekme 1:1 (1:0). Naklanci v nedeljo gostujejo pri ERI Šmartno. V 3. nogometni ligi je ekipa Triglava Creine s 5:2 izgubila z ekipo Pletisa Kolpa, ekipa Visokega pa je s Slovanom igrala izenačeno 0:0. V nedeljo Triglav Creina gosti ekipo Transporta (tekma se bo začela ob 14. uri), ekipa Visokega pa se bo jutri, v soboto, ob 14. uri pomerila z ekipo Pletisa Kolpe. • V. S. NK NAKLO IŠČE SPONZORJA Nogometni klub Naklo, še do letos uspešen prvoligaš in v letu 1992 izbran za najuspešnejšo ekipo na Gorenjskem, kjer smo še vedno najboljši članski nogometni kolektiv, je v letošnji sc/oni ostal brez glavnega sponzorja. S tem smo ostali bre/. potrebnih sredstev za upešno nadaljevanje tekmovanja v II. slovenski nogometni ligi. Kljub vsem prizadevanjem člansko moštvo do sedaj še nima glavnega sponzorja oz. podjetja, ki bi s pomočjo reklamiranja preko športa lahko povečalo svojo uspešnost na slovenskem tržišču in hkrati pripomoglo k obstoju kvalitetnega nogometa tako v Naklem kot na Gorenjskem. V želji, da bi v našem pozivu viseli svoj "izziv" in možnost reklamiranja svojega imena, vabimo zainteresirana podjetja, da se nam oglasijo. Tel.: 064/47-167 in 064/47-072. Vodstvo NK Naklo MALI NOGOMET VELIKI DERBI NA PODNU Škofja Loka, 3. novembra - Po enomesečnem premoru, ko je reprezentanca Slovenije nastopala na kvalifikacijah za EP, se bo jutri nadaljevalo državno prvenstvo. Obe gorenjski ekipi igrata doma: Alples Sportfit danes ob 18.30 uri gosti ekipo Bronx iz Kopra, Marmor Hotavlje pa v derbiju kola pričakuje ekipo petkratnih prvakov Slovenije Vuko Elektro Rogiča iz Ljubljane. Tekma se bo danes začela ob 21. uri. • V.S. KOŠARKA IDRIJA SE JE "ZNESLA" ŠE NAD TRIGLAVOM Konec prejšnjega tedna so košarkarji in košarkarice v vseh ligah odigrali redno kolo. Gorenjcem je tokrat šlo dobro, edino ekipa kranjskega Triglava je v Al ligi doživela nov poraz. Tokrat so bili od Kranjčanov boljši trenutno vodeči na lestvici, ekipa Idrije. Rezultat tekme je bil 45:80 (29:37). Boljši dan kot Triglavani so imeli v soboto košarkarji Loka kave v A2 ligi, saj so v derbiju kola v Sežani premagali ekipo Kraškega zidarja z rezultatom 69:71 (23:36). Tudi Ločanke so v 5. kolu slavile. Na domačem terenu na Podnu so premagale ekipo Unior Atrasa z rezultatom 65:51(33:25). Novo zmago pa so zabeležili tudi košarkarji Didakte iz Radovljice. Tokrat so premagali ekipo Portoroža s kar 110:71 (49:40). Jutri bo na sporedu nov krog. Ekipa Triglava odhaja na gostovanje k Interierju v Leskovec, Loka kava se bo v Celju pomerila z ekipo Celja, Didakta gostuje na Vrhniki, košarkarice Loka kave pa odhajajo v goste k ekipi Mibex Ilirije. • V.S. LOKOSTRELSTVO MEDVED HOČE V GUINESS0V0 KNJIGO Ljubljana, 3. novembra - Danes ob 18. uri bo naš lokostrelec, olimpijec Samo Medved v gostišču Livada v Ljubljani začel svoj podvig, ki bo trajal celih 24 ur, vse do jutri, v soboto, do 18. ure. Streljal bo z olimpijskim lokom na tarče tipa Las Vegas z razdalje 18 metrov in tako kot prvi Zemljan dosegel rezultat, s katerim bo prišel v Guinessovo knjigo rekordov, in ki bo smernica njegovim tekmecem, saj se podobnega podviga ni lotil še nihče izmed lokostrelcev na svetu. Samo Medved bi rad lokostrelstvo tudi približal gledalcem, zato vabi ljubitelje športa, da si podvig tudi ogledajo. • M. Vozlič ŠPORTNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA na podlagi sklepa Upravnega odbora objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za oddajo gostinskega lokala "ZA GMAJNICO", sedaj COUNTRY BAR v Kranjski Gori, Vršiška cesta 23, Kranjska Gora v najem. Lokal se nahaja v neposredni bližini hotela RELAX oz. Casinoja HIT v Kranjski Gori. V najem se odda gostinski lokal v celoti s pripadajočim parkiriščem in drsališčem, vse skupaj kot zaokroženo celoto od dne 1. 1. 1996 dalje. Na razpisu lahko sodelujejo vsi, ki bodo do konca razpisanega roka, skupaj s ponudbo dostavili tudi potrdilo o plačani varščini v višini 200.000 SIT, na žiro račun št. 51530-678-000-0088051 pri GB Kranj, Ekspozitura Kranjska Gora. V ponudbi je potrebno navesti ceno, plačilne pogoje in ostale pogoje. Izbran bo najugodnejši, pravočasni ponudnik. Z njim bo skenjena pogodba v roku 14 dni od javnega odpiranja ponudb. Vplačana varščina se bo vštela v najemnino, drugim ponudnikom pa se bo varščina v roku 7 dni neobrestovana vrnila. ŠD Kranjska Gora si pridržuje pravico, da v primeru neprimernih ponudb ne sklene pogodbe z nobenim ponudnikom. Ponudbe naj zainteresirani pošljejo do dne 20. 11. 1995 na naslov: ŠD Kranjska Gora, "poštno ležeče" v zaprtih kuvertah, z označbo "Ponudba za najem lokala - ne odpiraj". O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni do 30. 11. 1995. Dodatne informacije zainteresirani lahko dobijo v večernih urah pri predsedniku ŠD Kranjska Gora, Janezu Mertelju na tel. št. 064/880-109. GORENJSKI GLAS «26. STRAN EJGA", OGLASI Petek, 3. novembt« 1* Za športne objekte vzorno skrbi športna zveza in je pomemben del življenja v Kranju. Z novo organizacijo oblasti tvorno sodeluje. Povezuje in skrbi za 100 večjih in manjših športnih klubov in društev. Ti so z uspehi posameznikov, ekip in dejavnostjo ime Kranja ponesli po celem svetu. Kranjski svetniki spet debatirali o organiziranosti športa Status quo, torej nič denarja za športno zvezo V sredo popoldne so kranjski svetniki, žc četrtič v tem letu, spet govorili o sedanjem položaju in prihodnji organiziranosti športa v Kranju. Z veliko večino glasov so zavrnili predlog športne zveze Kranj o ustanovitvi javnega zavoda oziroma službe, podprli pa predlog župana Vitomirja Grosa, da je z odločanjem o bodoči organizi- Novembra izbiramo GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 Peter Studen - Gorenjec meseca septembfi Obe besedili sta luč sveta zagledali prejšnji petek, 27. desni tekst v turističnem vodniku Slovenija, ki je V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. Glasovanje za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 poteka na RADIU KRANJ, RADIU TRIGLAV JESENICE,, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj! oktobra - aesni leKsi v lurt&uvncm n'"">i" ■»• j~ izšel v petek, avtorja vodnika sta Matjaž Chvatal in Zeljko Božek /tekst je na 64. strani vodnika v poglavju "Gorenjska" pod naslovom "Kranj je mesto športa"/; levi tekst pa je Danes, prvi novembrski pe-naslov poročila s seje sveta mestne občine Kranj iz prejšnjega t^k^ se začenja glasovanje za Gorenjskega glasa. "No comment - brez komentarja", bt GORENJCA_ MESECA OK-rekel glavni junak angleške TV nadaljevanke Hiša iz kart.... TOBRA 1995. Glasujete lah- SEPTEMBRA 1995: od Jj jšnjega petka do vkflLJ prejeli še natanko olA s js poslušalk in poslušalce^' enjskih radijskih po^jjji dalk in gledalcev oo. j( Odprti ekran TELE-1 ^ bralk oz. bralcev Gomjf ga glasa. To je oM°^ JANEZ KAVČIČ STANKO DEŽMAN Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. objavlja prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili DIREKTORJA PRODAJNEGA PODROČJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - aktivno znanje nemškega in angleškega jezika - pet let delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih let. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Planika Kranj, p.o., kadrovska služba, Savska loka 21, 64000 Kranj z oznako "za objavo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v skladu z zakonom. Nagrajenci iz zadnjega oktobrskega glasovalnega kroga so : Anka ČOP, Dovje 12/g, Mojstrana: Mateja ŠINKOVEC, PoljČe 37, Begunje; Marta LOTRIC, Podreča 70, Mavčiče; Dorjs KRIVIC, Cankarjeva 31/a, Radovljica in Jure ŠUŠTAR, Titova 84, Jesnice - prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Namizne prte tokrat prejmejo: Vlasta PREŠEREN, Predilniška 8, Tržič; Roman MARKIČ, Glavna c 2, Naklo; Roman ŽMITEK, Blejska Dobrava 66; Vanda ZAKRAJŠEK, Gobovce 9, Podnart in Sandi HORVAT, Bezje 2, Kranjska Gora. ko v radijskih oddajah, v TV oddaji ali pa z dopisnicami do konca novembra - v radijskih kontaktnih oddajah in na TELE-TV štiri petke (zadnjič 24. novembra), z dopisnicami pa vse do vključno srede, 30. 11. Izmed Gor-enjk in Gorenjcev, ki so minuli mesec oktober s svojimi dejanji opozorili nase, sta za GORENJCA MESECA OKTOBRA 1995 predlagana: 17 STANKO DEŽMAN - "Čebelca", prava gorenjska korenina in mladenič pri 91 letih iz Spodnjih Gorij, občina Bled, ki je letos začetek leta pričakal v bolniški postelji zaradi hudih telesnih poškodb in podhladitve, ko ga je napadel neznanec in pustil na mrazu - prejšnji mesec pa je s pomočjo padalcev ALC Lesce brezhibno skočil s tandem padalom 2/ JANEZ KAVČIČ - "Snapkov Janez", osmošolec iz Žirovskega vrha v občini Žiri, navdušen zbiratelj starin in dokumentov arhivske vrednosti, ki si je doma uredil občudovanja vredno zbirko oziroma pravcati mini muzej, v katerem je zbral take eksponate, ob katerih so tudi strokovnjaki prijetno presenečeni Ob začetku novega mesečnega glasovanja pa še razglasitev rezultatov glasovanja, ki je potekalo cel mesec oktober za GORENJCA MESECA tedenski rekord Hartmanu ste v 2 glasovalnem krogu dali 186 glasov, - J** velja, da so zanj °% p kup dopisnic posla h > Turističnega društva JJJ Mojstrana; za Petra »"gl pa so se v zadnjem g'* nem tednu "vsule" g,aSfV(i in verjetno bi jih bilo j*l če teden ne bi bil^ * (|i zaradi praznikov in ce,0 dopisnic na poštah K" m Naklo zmanjkalo. Petij i zadnjem tednu dali 42 li sov. Končni rezultat: **iiA glasovanju pa velja upoŠM* J vsak teden izžrebamo P A nagrad v vrednosti P° J, tolarjev in po pet Preiet^A praktične nagrade (tudi vflM bru je nagrada lep namilfi' j OPUS ■ sodobna avtomatizirana pisarna ^1M? ... za vse vaše računalniške želje bodo poskrbeli v podjetju Opus. Njihova ponudba obsega tako strojno opremo, programsko opremo, kot računalniško izobraževanje. "Sodobna avtomatizirana pisarna" se imenuje Opusova predstavitev pisalne mize uspešnega poslovneža, brez odvečnega papirja, a z vsemi za nemoteno poslovanje potrebnimi informacijami. H33 COM Podjetje OPUS, ki ga na Gorenjskem in seveda v vsej Sloveniji poznamo že deset let, se ukvarja z računalniškim engineeringom, že četrto leto pa deluje tudi kot Zavod za računalniško izobraževanje. Njihov najnovejši projekt je predstavitev sodobne avtomatizirane pisarne. Eno takih pedstavitev, pri kateri sta sodelovali tudi podjetji ŠENK TRADE iz Britofa pri Kranju in PROCOM iz Kranja, prvo s pisarniškim Eohištvom, drugo s telefons-im omrežjem, telefonskimi aparati in centralo, so pripravili 26. in 27. oktobra v Hotelu Creina v Kranju. Ko govorimo o sodobno avtomatizirani pisarni, govorimo o sodobnem sistemu poslovanja brez odvečnega Opusovl največji naročniki: Ministrstvo za šolstvo in šport, Gorenjska banka, Gospodarski vestni k, FOV Kranj, Steklarna Rogaška Slatina, Johnson & Johnson, Republiški zavod za zaposlovanje Kranj, številne osnovne šole... papirja, kar omogoča le prava strojna računalniška oprema v povezavi z ustrezno programsko opremo. Poleg zadnjih hitov Microsoftovega softweara, kot je operacijski sistem Windows '95 in ?raktičnega povezovanja z nternetom, pa v Opusu predstavljajo tudi sad dela lastnih strokovnjakov, ki so v zadnjih dveh letih uspeli razviti odličen programski paket namenjen predvsem obrtnikom, podjetjem in firmam, ki želijo biti v svojem poslovanju uspešni predvsem pa v koraku s časom. Programski paket WinPi - Lite je namenjem računovodstvom, finančnemu in skladiščnemu poslovanju, njegova največja prednost pa je, da je v slovenščini in kot edini na slovenskem tržišču narejen v okolju Windows. Najprimernejši čas za nakup programskega paketa WinPi - Lite je prav november, pomembno je namreč, da se do januarja, ko se začne novo poslovno leto, poten- cialni uporabniki naučijo delati z njim. Prav zato vse interesente vljudno vabijo, naj se oglasijo pri njih, v prostorih podjetja Opus na Jaka Platiše 13, na Planini III v Kranju. Pripravili vam bodo izčrpno predstavitev programskega paketa, vam odgovorili na vsa vaša vprašanja in vam na pokušino za samo 3.000 tolarjev ponudili tako imenovano demo verzijo programskega paketa WinPi - Lite skupaj z uporabniškim priročnikom in dvama instalacijskima disketama. Ob morebitnem nakupu vam bo pri uvajanju pomagal tudi njihov računovodja. Podjetje Opus, kot pooblaščeni zastopnik za Microsoft v Sloveniji bo v novembru oziroma decembru pri nas uvedlo tudi tako imenovano telefonsko linijo "Microsoft Hot Line" oziroma Microsoft tehnično pomoč. Pet dni v tednu po osem ur na ^ bo posebna telefonska '!J dostopna vsem, ki bi ^ kakršnokoli vprašanje v i zi s katerim od Microsoft J. produktov, naj bodo to *Y.jl ni programi Windovys,/% ali pa tisti specia liz'1 -,al d ni...Vašim težavam bodojj magali strokovnjaki, ^ s^ir posebej izobraževali crosoftove izdelke in l^ Microsoftove certifikate- ,j Sicer pa, kot že ??m%il(l Opus pove, pri njih d ^1 vse od a do ž, saj je spe ^ njihovih dejavnosti ok, še širši pa je spe^|f njihove ponudbe. Zato ^ oglasite v Opusu na J Platiše 13 v Kranju, .*! dan od 7. do 17. ure o&»% na telefonsko številko 331 - 441. 1* 11 Pet<*, 3. novembra 1995 HALO, HALO, GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS * Halo - halo gorenjski glas a tel.: 064/223 1111 GLASOV KAŽIPOT M le,': 22-SS-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. *ilP!T ZA TOVORNJAK Y Avto šoli B. & B. "VAVTOBUS AfOVO - IZPIT \}*>>Ekat. v RADOVLJICI ^UPOVALNI f&OŠOLA Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 V gasilskem domu v Radovljici. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Palmanova 15.11., Madžarska - Lenti 16.11., Trst 28.11. Rozman, tel.: 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 6. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 31V035 rSovina "VIDA" NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA tel.: 323-667 ^njska 1, Š Rešev encur <* 14, Kranj ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termovelurja po 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTC, LINNE, VENUS. imovina "CVETKA" IV**!* C. St. Žagarja 16 Tel'- 064/225-162 *ŽletOVALNI A%a[ZESAMI "ANŽIRATI darila? ei/faks: 331-677 U$l*JLNl SERVIS T*fETOD lel- 064/326-969 1*»ITER, novanja, poslovne prostore, f ^ © 224-477 ___A'tt . Kranju ob glavni cesti zazidljivo parcelo od 1000 0° j ^ m2. ©324-304 ___A C< --""nocii* Jir Zelo ugodno prodam novo vr.jf fsi, no sestavljivo GARAŽO. ©3J j M\ do 17. ure ______/j ^Ca Na Bledu prodamo 2 HIŠO J% mqj) m2 ^zemlje, apartmaji v obrat" KOŠNIK.s.p., ©332-061 SKUPNA VLAGANJA Podjetje na področju prehrane (meso, pekarne) išče sovlagatelje. VISOK DONOS! Predmet investiranja: razširitev in ?osodobitev proizvodnje. RG ZAGOTOVLJEN] Pisne ponudbe na naslov: Emercor, d.o.o., Kidričeva 55, Škofja Loka -fax: 064/631-799 V Križah pri Tržiču prodamo h&fH|§? gr. fazi, s cca 600 m2 L,t »u* ugodno. KOŠNIK, s.p.. 332^Q* V centru Kranja prodamo Pj^'vjji nostanovanjsko hišo, v PfiA Loke staro hišo. KOŠNI* jjpijj ©332-061 PARCELE prodamo - gr» Bitnje 900 m2, Trstenik Podkoren 2000 m2. DOM_'"j<| MIČNINE, Koroška ©22-33-00 C. 16' <4J Ji PRIDELKI Prodam ZELJE v glavah in jedilni krompir. ©401-2 1 4 26676 Prodam reno slamo v snopih. Muhovc, Žirovnica 9 27037 Prodam kvaliteten hlevski gnoj. © 47-237 27063 KRMNO PESO, prodam. ©49-252 27068_ Prodam rdeče in rumeno KORENJE. ©422-71 5 27109 HIŠE PRODAMO: Kokrica, ^ novanjsko hišo, 30 let, na 9%$ m2, 220.000 DEM, POD»nj,p visokopritlično, nedoko^ 10x10 m, 10 let, na parceli 5' DEMl D DEM, PODBREZ^ 'V* m dvojčka, 10 let, na parcel 195000 DEM, Bled enostan^'p hišo na manjši parceli, B^Jd^i starejše hiše brez vrta z loK^k?l' pritličju, ZALOG pri Cerkljah. parceli 1200m2nedograjeno"/! p*, gr. f. 170.000 DEM, BAŠEL^oJ \\ nedograjeno, na parceli cca $v JESENICE pod Kočno, delnei jeno hišo na parceli cca ™, 88000 DEM. DOM NEPREMJ^U. 701 Koroška c. 16, Kranj, ©22-3J 1 Hr0d Godič 75/a 61242 STAHOVICA V KAMNIKU na odlični loka« PRODAMO VEČ LOKALOV. Lokali so: II v sklopu prodajnega centra, ■ zgrajeni na ključ, 1 veliki od 12 do 18 kv.m, H primerni za trgovsko dejavnost ali službeno obrt Informacije na telefon (061) 825-152, mobitel 0609 630-947 ij s, UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP >4 ' 4 lka; OPTIKA Kranj, Bleiweisova 18, nasproti porodnišnice Tel.: 225-600 PREGLEDI VIDA Četrtek od 10.30 do 12. ure ,n ponedeljek od 10. do 12. ure VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV •N MODNIH SONČNIH OČAL •n še povečevalne lupe, foto filmi, baterije - tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče Od Pr*o od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Zil4 Cet Vaša optika S1R0IENJE JEK0VEC j PETER 4^P4> Senično 27 pri Golniku, tel.-1 afc 064 58 $89 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6-13.30ure,sob.:9-12ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, bojlerjev, sesalcev...© 242-037 25885 Popravilo in montaža TV ANTEN (dograditev A in MMTV kanala). ©215-146.57-420 26575 Satelitski sistemi z montažo od 356 DEM, lahko na čeke. ©064/719-014 VODOVODNI INSTALACIJO v hiši (možna zidava in ploščice) novo, ter razne predelave in manjša popravila kopalnic in kuhinj, vam naredimo z obrtniško kvaliteto, solidno ceno in garancijo. ©218-427 26719 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, popravljamo In obnavljamo. Tudi na obroke. ©2 1 3-2 1 8 27032 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in So konkurenčnih cenah, priključek 25 EM. KOŠNIK, s.p. 332-061 27045 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 27051 VOZNIKI POZORI Prihaja zima, zato vam priporočamo, da pripeljete svoja vozila v protikorozijsko zaščito s kanadskim oljem KROVVN. Ker preprečuje in celo zaustavi že začeto rjavenje, bistveno podaljša varnost vozila, obenem maže ključavnice, vijake ipd. Delo opravimo v dobri uri, cena samo 90 DEM v SIT. TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53. Škofja Loka, telefon: 064/631-497 O c u Trg Prešernove brigade 6/4 U Kranj Popravilo - previtje rotorjev, elektromotorjev, hladilne tehnike, gospo-dinjskihz aparatov. NAKLO Pivko, 47-49 0 27052 SERVIS ORODJA Iskra, B&D, AEC, BOSCH, MAKITA, METABO, HILTI. NAKLO, Pivka 20, ©47-490 27053 Delamo notranje omete in fasade, hitro in poceni. ©46-229 27077 Skupina vam hitro in kakovostno naredi vsa zidarska dela. ©312-121 STANOVANJA 3- sobno komfortno stanovanje 77 m2 na Planini, prodamo. Mandat © 224-477 26707 Nl£MA,2E prodamo 5000 m2 KES 29- Brnik 2000 m2 zazidlj-M~cele. KOŠNIK, s.p. ©332-061 «Knfc farnem NJIVO ali TRAV- <*^1-57 8 27093 - .fcll^O-PRODAJAMO, NAJE-^H|fE°-ODDAJAMO STANOVANJA, ZmŠkisP.?SLOVNE PROSTORE. dP^Nc&M0 STROKOVNE CEN-^4ikicREm|£NIN. DOM NEPRE-broška c. 16, Kranj, JNb f)?ODAMO: Kranj stari del orrsf sončni le9' v m'rn«m A KStoo h£ am* v bli*ini Cerklei rcJ^N^o ln 29°0 ™2 sveta. K 3 P^l 221-353 27153 tfi 1 n^o h;* ^oah poslovno-stano-iUK?v° vr.?°' na Hnjšici prodamo -^i.d0*tn° hišo. K 3 KERN P^^iil-35 3 27154 HIŠO hišo m ft,S!raŽisintareiŠ0 prenovljeno Si*t£v Kraniu blizu kopališča SV "'si9' K a Prizidkom in 700 m2 S^*^ ERN Krani. 221-353 '' Jfcdarno ^.Kranju v bližini sodišča K? dv0i* Jr0s|ovno stanovanjsko ^ K 3 KERN Kranj, 221- CA _7 oosmščm Retnje 40, pri Tržiču tel.: 064/58-458, 064/57-482 HIŠNE SPECIALITETE: ribe, divjači 12. nove MARTINOVE G in MLADO VINO! t, ^3 ' in ?'r°vnici prodamo pri-M(J^K'eteno hišo in 2800 m2. Pro^-^^^o.o., 221-353 TAVERNA BOHINC Milje VSAK PETEK ŽIVA GLASBA od 21.00 - 22.00 PIVO SAMO 100 SIT Tel.: 43-321 ■ IlO v Ž, Jfeh hišo z vrtom, cena K 3 KERN Kranj, 27159 odamo PARCELO 734 K3 KERN Kranj, 27164 prodamo zazidljivo '"3S3 ouo rn2. K3 KERN Kranj, 27165 DUO KARINA igra na zabavah, plesih, porokah. Janez, ©225-724 27015_ RAZNO PRODAM Prodam rjavo pomivalno korito in otroški avtosedež. ©76-539 26968 Prodam 25 m3 smrekovih suhih olohov in bas kitaro Taifun. ©66-147 ^ra^nalnl*kl inženiring, d.o.o. ^ 1 širitve dejavnosti razpisujemo naslednja dela in naloge: ^TEMSKI ANALITIK ' yi^JorSStov Pričakujemo: " kreatit Kovno izobrazbo v stroki " ižkUsninost in motiviranost Pasivi na Podaju finančnih aplikacij * *ažeu° 2nanJe angleškega jezika De|Qv no Poznavanje RDBMS tehnologije ^serv razrnerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 4-^-nim poskusnim delom. H«WT ^dokazili sprejema ABAKUS, d.o.o., Zg. Bitnje 100B, ^ABNICA, 8 dni po objavi. °datr» • ^ ne informacije po tel.: 064/312-408 ■°o dobnna TOPLICE DOBRNA fe - dragi prijatetji, vetikg yn lideC, toda tott je kraj, o k^attrim sem sanjat", je daljnega lita 1814 gospod Jranc %s. 'Kajetan pl. T>ienersSerg vzneseno pisal z (Dobrne svojemu prijatelju v Qradec. < gled, higienski minimun, delu. Prošnje z dokazili odo*^ naslov: Jesenko nabava,d° 'J niča ---*Jt Okrepčevalnica Pri Tomažu, niška postaja Podhom, išče ^ % strežbo v šanku. Možna p°9r 1 ali redna zaposlitev. 076-3" ZAPOSLIMO 2 ... SLIKOPLESKARJA 'N 1 POLAGALCA TALNIH OBLOG. DOBER OD. I Ponudbe oddajte P" šifro "RESNOST". ŽIVALI Prodam mlade PAPIGE 0312-192 KOKOŠI za zakol ali za nada^ prodam. Oman, Zminec Loka, 0621-475 ^ Prodam enoletne kokoši, ce"'] SIT. Ažman, Suha 5 _ Prodam IRSKE SETRE. r0 LA5TOPSTVO IN rwyt CD pioi\ie0 VELIKA IZBIRA ^ KOMPONENT IN MINI LlN»J ZNAMKE PION* KXA1'. marant/ *y • DEMO SOBA ZA PRElZ^Jf ZVOČNIKOV IN HI-FI K<^r 1 £!^0 za "kol ali dojiljo -^M. ©421-538 27082 HhH ^———__——- WuJELlCo simentalko 400 kg. ^1P°16, Šenčur 2 7 080 JNc^11° mesecev stare KOKOŠI folija m- 180 SIT- Dnnovec, •^L^Naklo, Q47-019 27083 n terw,irn° belega TELETA, star 8% l0V- Radič, Dobro polje 1, |^«^ _ 27084 ^ pSr2čiščene PURANE. Pogač-^!^lgJI4, Podnart 27086 ;gd0^^l6KRAVO, brejo 8 mesecev. (82 " Prodam 10 tednov starega BIKCA. Q45-787 27096 Prodam 10 dni starega BIKCA šarole (križanec). Jezerska c. 92 A, Kranj 27103_ Prodam KRAVO in TELICO v 9. mesecu brejosti. Lončar, Zalog 35, Cerklje 27108 Ugodno prodam KANARČKA S KLETKO. 0242-284_27112 Prodam TELIČKA BIKCA sivca, 120 kg za nadaljno rejo. B77-054 27117 Prodam BIKCE težke od 150 - 220 kg. Q45-502 2711b Prodam KRAVO tretjega teleta in dva bikca ter suha bukova DRVA. Ambrož 6, Cerklje 27120 Kupim mlado KRAVO simentalko, po telitvi. B57-324 27124 Prodam TELICO, staro 8 mesecev, brejo, težko 600 kg. 066-800 27136 Prodam KRAVO simentalko, dobra mlekarica, po 4. teletu. ©47-839, Žeje 15, Duplje 27141 Prodam KRAVE po izbiri, po teletu, p.d. Muhovc, Žirovnica 27172 Prodam 120 kg težko TELIČKO simentalko. Gorice 22, Golnik 27174 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil mož, oče, brat, stric, ded, praded JANKO ROPRET Isk Pod"0 Sc zanvaUuJcmo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, Pocv ^no cvetJe m sv°čc- Posebej se zahvaljujemo ZB in GD Šenčur, g. župniku, Qjetju Navček, pevcem Zupan. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 19. oktobra 1995 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta in brata JANEZA KLEMENČIČA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Za neizmerno skrb pri zdravljenju izrekamo posebno zahvalo dr. Zamanovi. Zahvaljujemo se g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 24. oktobra 1995 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, dedija, brata, strica in tasta IVANA LEVSTEKA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi dr. Primožičevi, osebju Inštituta Golnik, KO ZB Vodovodni stolp, NK Triglav Creina, Balinarskemu klubu Center in pevcem društva upokojencev Kranj za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Kranj, 27. oktobra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica ANTONA KOSELJA sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom,.sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se dr. Krivčevi, dr. Zoniku, medicinskima sestrama Veri Zupan in Ljubi, zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnišnice Jesenice in Golnik ter zdravnikom Onkološke ambulante v Ljubljani za lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem Zupan za zapete žalostinke, g. Niku za zaigrano Tišino, govornikom za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala! ja'"joči: žena Katarina, hčerke Milica, Jana, Boža in Marjana z družinami Koritno, Sp. Gorje, Selo, Prezrenje in Radovljica, 25. oktobra 1995 V SPOMIN 1. novembra je minilo 5 let, kar nas je zapustila naša draga mama MARIJA ŠTIHERL Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala. VSI NJENI Sp. Lipnica 1995 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre, tete in svakinje IVANKE GASSER se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, podjetju IBI, Iskri EMECO T 3 izmena B, dr. Pretnarjevi in strežnemu osebju bolnišnice Jesenice. Vsem, ki ste se poslovili od nje, lepa hvala. Hčerka Majda in mož Reinhold, vnukinje, pravnuk in ostali žalujoči V SPOMIN Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. Danes mineva tri leta žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustila dobra mamica, hčerka in sestra ZDENKA COTMAN roj. Sajevic Hvala vsem, ki se je spominjate in prinašate rože in sveče. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta ALEKSANDRA -VLADA BELICA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem ETP Kranj, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih našega življenja stali ob strani, nas tolažili in nam dajali moči ter upanja za nadaljnje življenje. Hvala vsem za izdatno pomoč, poslovilna govora, vsa izražena ustna, pisna in tiha sožalja, cvetje in sveče ter štcvjlno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milena, sinova Darko in Zvonko z Albino Kranj, 25. oktobra 1995 ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric JANEZ KRISTAN iz Volake Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo ZB s Hotavelj oz. njenemu predsedniku g. Pivku za poslovilne besede, članom kluba Maksa Perca oz. g. Šolarju za lepo prikazano življenjsko pot, GD s Hotavelj za poslednje slovo, DU iz Gorenje vasi in Gorenjevaškemu oktetu za občuteno zapete žalostinke. Iskrena hvala tudi sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, kolektivu RŽV in Srednje elektro in strojne šole iz Kranja za podarjeno cvetje in tolažilne besede, pa tudi vsem znancem in prijateljem, ki ste ga zasuli s cvetjem, podarili številne $večc in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Marica, hčerka Vlasta z družino, sin Ivo z družino in sin Ludvik /. Nevenko in Urbanom, sestri Milka in Manca z družinami Volaka, Škofja Loka, Dobravšce, Žiri, 1995 Prometne nesreče v prvih devetih mesecih letos Nagradi za Anico in Staneta Rani enih več, mrtev le eden mani ^» J T ^/^J mmaa. t/^/ T M^/ VUVll MAMAMJ ^ojaii Minule tri oktobrske petke zapored srnop°®\ i- i- x i . 1™ predstavili namen in potek naših cmket, kijihiz^^Mt ^ peljali več kot 100 {^too - tokrat le podatek o dveh izžrebancih za Gto^ i £o Xl Kranj, 3. novembra - Gorenjski prometni policisti so v prvih devetih mesecih letos obravnavali kar 2047 prometnih nesreč ali tri odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. 23 nesreč se ie končalo s smrtnim izidom (23 odstotkov manj kot lani). Na gorenjskih cestah je umrlo 32 ljudi, le eden manj kot lani, zato pa je bilo več, kar za enajst odstotkov, nesreč z ranjenimi. V 364 nesrečah je bilo 181 ljudi hudo ranjenih, 305 pa lažje. Število hudo ranjenih se je letos v primerjavi z lanskimi devetimi meseci povečalo za 37 odstotkov, število lažje ranjenih pa za devet odstotkov. Pri "prevzgoji" voznikov policisti ugotavljajo, da so, žal, zelo osamljeni, zato tudi številni kaznovalni ukrepi ne zaležejo dosti. V prvih devetih mesecih letos so policisti predlagali v postopek sodnikom za prekrške kar 5939 voznikov ali osem odstotkov manj kot v :e pri kilo-so vozni- KRIMINAL Hrastničan "ravbal" po Bohinju Radovljica - Tukajšnji policisti so trdo prijeli 43-le t nega K. S. iz Hrastnika, ovadili ga bodo več kaznivih dejanj tatvine in goljufije. Hrastničan naj bi pozno zvečer 7. oktobra prišel v počitniški dom Steklarne Hrastnik v Stari Fužini ter v njem brez vednosti odgovornih počitnikoval do 23. oktobra. Iz kleti naj bi ukradel alkoholne in brezalkoholne pijače, za nameček pa še videorekorder. Svoje bivanje v bohinjskem koncu naj bi še dvakrat plodno izkoristil. 18. oktobra naj bi kot sopotnik v avtu izkoristil odsotnost voznika med postankom in iz pepelnika ukradel zlato verižico, vredno 1.200 mark. Osumljen je tudi goljufije; za bivanje v hotelu Jezero mu je uprava Alpinum hotelov, d.o.o., Bohinj izstavila kar zajeten ra- Dva primera zanemarjanja mladoletnih otrok Hčer zapiral in stradal Kranj - Prvi primer kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja je z območja Škofje Loke, drugi iz Kranja, v obeh pa sta očeta grobo kršila svoje dolžnosti pri skrbi in vzgoji hčera. Škofjeločan je svojo osnovnošolko večkrat kaznoval tako, da je morala ostajati v sobi, brez hrane, ki ji jo je na skrivaj prinašala mati. V pogovoru z očetom so policisti zvedeli za nauk, da "kdor ne dela, naj ne je". Oče ga je prakticiral od 1993. leta do 9. oktobra letos, ko je njegovo početje prišlo na dan. Kranjčan je svojo hčer zanemarjal drugače. Ni je pustil v šolo. Leta 1991 je strokovna komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri Centru za socialno delo Kranj deklico zaradi ugotovljene lažje duševne prizadetosti predlagala v šolo s prilagojenim programom. Oče se je temu uprl in hčerke ni pustu v Šolo, prepričan, da zmore redno šolo. V zadnjih dveh letih, kar hči ni hodila v nobeno šolo, je sodnik za prekrške očeta dvakrat kaznoval zaradi kršitve zakona o osnovni šoli. Komisija za razvrščanje druge stopnje se je delno uklonila očetovemu mnenju. Predlagala je sicer, naj deklica nadaljuje šolanje v šoli s prilagojenim programom, če pa se starši s tem ne strinjajo, naj pač hodi v redno Šolo. Kljub ugodnemu sklepu drugostopenjske komisije pa oče hčerke ni pustil ne v prvo, ne v drugo šolo. Oba očeta bodo kriminalisti ovaditi državnemu tožilstvu. • H. J. enakem času lani. Voznikom so naložili kar 21.768 denarnih kazni ali 42 odstotkov več kot lani. Neprilagojena hitrost je eden od najpogostejših vzrokov hudih prometnih nesreč, zato ni čudno, da gorenjski prometni policisti veliko uporabljajo oba radarja. Z laserskim so prejšnji četrtek, 26. oktobra, merili hitrosti na izteku avtomobilske ceste Vrbi, kjer je omejitev 60 metrov na uro. Policisti ukrepali samo proti čun - 153.000 tolarjev, ki ga seveda ni poravnal. • H. J. S steklenico nad najdražjega Jesenice - Očitno tudi življenje v zunajzakonski zvezi ni samo z rožicami postlano. Jeseniški policisti so 28. oktobra mirili vročekrvno žensko in njenega dragega. Dogajalo se je v stanovanju na C. talcev. Partnerja sta se sprla. Ženska je na plinskem štedilniku razbila litrsko steklenico in z njenim preostankom zamahnila proti prijatelju. Porezala ga je po rokah. Policisti jo bodo ovadili kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, medtem ko bodo partnerja poslali k sodniku za prekrške. • H. J. Prodajal heroin Kranj - Kranjski kriminalisti bodo kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ovadili "starega znanca", 16-letnega V. A. iz Kranja. Fant naj bi 15. oktobra zvečer pred lokalom Komet v Kranju (nekdanja Ajda) znanemu kupcu za štiri tisočake prodal dva zavojčka heroina. Ta si je prvi odmerek vbrizgal takoj po sklenjeni kupčiji, drugega pa naslednjega dne na avtobusni postaji. Pri tem so ga zalotili in ga seveda sprašali, od kod mamilo. Pri V. A. so 20. oktobra z dovoljenjem sodišča opravili hišno preiskavo. Mamil niso dobili, našli pa so večji papirnati zavojček z vidnimi sledmi heroina, kar bo zadoščalo za kazensko ovadbo. • H. J. Oktobrska inflacija 0,6-odstotna Kranj, nov. - Oktobra so bile cene na drobno v primerjavi s septembrom višje za 0,6 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa so se podražile za 0,5 odstotka. V primerjavi s koncem lanskega leta je bila oktobra inflacija 6,5- odstotna, v primerjavi z lanskim oktobrom pa 9,3-odstotna; življenjske potrebščine pa so se v primerjavi z lanskim decembrom podražile za 6,4 odstotka, v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 9,4 odstotka. Inflacija je doslej običajno poskočila prav oktobra, saj se je začela višja, zimska cene elektrike, letos smo povišanje doživeli že septembra, drugega pa bomo novembra. Oktobra so se storitve manj podražile kot blago, saj se je blago za 0,6 odstotka, storitve pa za 0,4 odstotka. Med blagom so se najbolj podražili tobačni izdelki in sicer za 3,8 odstotka, za ostotek pa so se pocenili izdelki v skupini sveže vrtnine, sadje, jajca in ribe. Na 0,4-odstotno podražitev življenjskih potrebščin so najbolj vplivali tobak in pijače ter najemnine in vzdrževanje stanovanj, hrana pa je bila cenejša za 0,4 odstotka. • M.V. kom, ki so kilometrov na uro. Takih so ujeli šestnajst, najhitrejša sta bila dva s 141 kilometri na uro. Med pol dvanajsto in eno popoldne istega dne so policisti merili na .drugem koncu avtomobilske ceste pri Šenčurju, kjer velja omejitev 80 kilometrov na uro. Osemnajst voznikov je peljalo hitreje kot 120 kilometrov na uro, rekorder je bil BMW s 183 kilometri. V petek zvečer je bil policijski radar na kraju, kjer je pred poldrugim mesecem umrlo pet ljudi. Dovoljeno hitrost 100 kilometrov na uro so "tolerirali" s 40 kilometri. Kar dvanajst voznikov je bilo hitrejših, Jeseničan Borut V. je s fiatom tipo ob 22.55 pripeljal kar 205 kilometrov na uro. • H. J. dolgo - tokrat le podatek po izbiri (žrebamo vsak teden; med tistimi, Ki TL kdajkoli vključeni v Glasovo anketo): STANE A/WS Plavžu 49/a, Železniki; ANICA BERTONCELJ, J#-Moj strana. Vsem ki ste kadarkoli doslej že sode* našimi anketarkami in anketarji, najlepša hvalo* AMZS in Mobitel za varnejšo voz? Kranj, nov. - AMZ Slovenije in družba Mobitel st* številko (0609)04 04 04, ki je namenjena sporo«*"' razmerah na cestah. .. Qt. Številka je namenjena obveščanju AMZ Slovenija ^ tistih spremembah na cesti, ki bodo pripomogle k ob^«^ vseh udeležencev v prometu. Seveda pa predvsem ta*.^ zahtevajo intervencijo pristojnih služb, denimo v priflKfl poledice, zastojev, prometnih nezgod. na cesti, (0609)04 04 04 lahko pokličete kadarkoli, klic^ brezplačen, pri klicu z mobitelnega telefona vam , ^ omrežne skupine 0609 seveda ni treba odtipkati. P0^ pričakujejo, da bo to pripomoglo k večji prometni varn° bolj tekočemu prometu na slovenskih cestah. .j| Mobitel pa hkrati sporoča, da so odslej brezplačni ttfflj mobitelnega omrežja na številke 92 (policija), 93 (gaSl (reševalci) in 987 (AMZ). ^MERKUR Čas za sajenje sadnega drevja in jagodičevja je ti Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303. Delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Cio,t Tudi letos izredna ponudba sadik, od 6. novembra do prodaje zalog* Jablane, 21 sort: mantet, julyred, summerred, james gri^! alkmene, zlata parmena, fantazija, elstar, jonatan, M delišes, rdeči boskop, jonagold, gloster, melrose, MUTSJ idared, carjevič, krivopeceu, gorenjska voščenka, majd* ontario, hruške, 8 sort: zgodnja moretinijeva, viljam0v»<* conferanse, kleržo, fetelova, boskova, lukasova, krasan^ Slive, 4 sorte: ruth gerstetter, bilska rana, stanly, doma^ sliva, marelice, 2 sorti:san castrese, ogrska, leskova^ kutina, breskve, 4 sorte: candor, brighton, red hBW" veteran, nektarina supercrvvison, češnje: majerJ^ butnerjeva, bing, napoleonova, gorsemska višnja cepljeni orehi, lešniki, rdeči in črni ribez, ribez na steblu, ameri^ borovnice, maline, robide, kosmulje, nešplje, kaki in aronija Vse na enem mestu in pod ugodnimi plačilnimi pogoji: nakup na 3 ali na 4 čeke z odloženim Merkurjeve kartice zaupanja, .. plačilom, dodatni popusti za imetn iK» KM Ogtt Med LJubljs Podeli) ?°brot denar, M™, f Ja, Dot tr>šnje Si l<> Pošta svetuje za varno vročitev pošiljk namestite hišne predalčnike na voljo so vam na vseh postal1 RADiO 97.3 Fr STEREO PROGRAM VAŠIH SANI NA RADII KRANI